Kupujmo vojne in ZNAMKE DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVEN i. A S M u tv A T v v * DAILY NEWSPAPKK NO. 300 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 27, 1944 LEI O XLVil — VOL. X.LVU TENTAT NA HURCHILLA n mm imenski»ojakiir"Mmum* ruši so Nemci so včeraj bombardirali Pariz na debelo ameriške zaloge VDRLI V __________________ BUDIMPEŠTO Pariz. — Na tisoče galonov ameriškega gazolina, ki je bil namenjen na fronto, je bilo po-kradnega in izročenega francoski črni borzi. Pokradene so bile cigarete in druge potrebščine in sicer celi železniški vozovi in to največ od ameriških vojakov, ki so to robo prodajali Francozom za neverjetno visoke cene. Na stotine ameriških vojakov je že pocl ključem. Francoske oblasti so zasegle že več kot 5,000 civilnih avtov, ker lastniki niso mogli povedati, kje dobe gazolin. Dva ameriška vojaka sta bila že obsojena v dosmrtno ječo, ker sta prodajala ameriško blago francoski črni borzi. V nekem slučaju so zaprli 181 ameriških vojakov, med temi tri častnike, ker so prodali cel železniški voz cigaret, mila in drugih potrebščin. To so člani dveh bataljonov, ki operirata železnico. Ta skunina ie no- Je res čudno } kanalu pred glavnim hotelom so odkrili eno tono dinamita Atene, 26. dec. — Eno tono di-*mita so danes odkrili v kana-1 direktno pred hotelbm Great Htain, kjer je glavni stan gr-te in angleške vlade. Odkrili so 'lamit samo par ur prej, pred-5 je bil določen čas za dogovo-ki naj bi dovedli do premirju da se ustavi prelivanje krvi grški civilni vojni. Angleške oblasti mislijo, da dinamit položili komunisti z 'iienom, da uničijo Churchilla, bistra Edena, generala Sco-eja in uradnike .grške vlade lamit je bil položen v kanal, vodi direktno pod hotel, kma-Potem, ko sta dospela v Ate-Churchill in Eden. dinamit je bil v lesenih zabo-„ .na katerih je ime neke nemil 6 firme. Dinamit je imel pri-/ Wne vrvice, ki pa še niso bile žgane. fje je bil Churchill ob času te jdbe ,ni poročano javnosti. . i ni naznanjeno, kje se bodo >ili dogovori z raznimi stranki, kjer bodo tudi zastopniki |unistoy. Samo toliko je zi)a-da bo imel uvodni govor e1iier Churchill, anes popoldne je bila seja deških in grških zastopni-,>Navzoči so bili tudi trije 'topniki upornih komunistov, lo odprl premier Church- . zagotovilom, da je prišla Meška armada v Grčijo z vestjo predsednika Roosevel- j in premierja Stalina in z 1 da je dobrodošla od vseh tov. Ako bo Grčija monarhi- ' ali republika, naj odločijo sami. -o-- Meriški vojak •BIL miklavž italiji ^a cesti raztrgane italijanske i Loiano se je oni dan naen-t pokazal pravi Miklavž. To Pravi, oblečen je bil v rdeč Ih in obraz mu je pokrivala £a bela brada. Prkeo ramen je pa vi?ela natrpana vreča, j bilo dolgo, ko so italijanski) °ci pronašli, da je prišel Mi-1 vž. Vsuli so se okrog njega' Miklavž je segal v vrečo in za j kega je imel nekaj sladkor- j v ali žvečilnega gumija, fo je Miklavž izpraznil vrečo, Zginil v bližnjo barako, kjer Ameriška posadka. Slekel je Mavževo uniformo in bil je 'et pristni ameriški saržent, Jcent Post iz Clarksburv, Va. -o- fvenci v San Diego redijo veselico fforporal marinov, Frederick I^rehek ,nam piše iz San Di-f; Kalifornija, da se bo tam j vjla na 6. januarja pristna slo-fska veselica. Ves čisti dobi-§ b0 oddan za jugoslovansk I fni relif. Veselico je aranžira J • Orehek s pomočjo Eddii Sisa, ki bo skrbel na polke ii ^ke. Vojaki in civilisti jugo vanske narodnosti so obljubi ^ ae udeleže v velikem števi želimo fantom veliko uspeh Ntn je žal, ker se zabave tud ^elandčani ne morejo udek Mnogi se čudom, čudijo, kako je to, da je toliko pro-fesidnelnih atletov, in pravih korenjakov, ki baje niso sposobni za vojaško službo, pa ki kažejo toliko aktivnosti pri igranju žoge ali v kakem drugem športu. Ljudje pravijo, da če v armadi niso sposobni za drugo, bi vsaj lahko krompir lupili ali črepinje pomivali, kar je tudi važen del armadne službe. Imajo tudi nekaj prav. -o- Italijani pričakujejo zase isto mero kot so J® dobili Grki Mi bodo izredne volitve za davke, ki so na vsak način potrebni V okraju Cuyahoga bodo jutri izredne volitve, ki so izredno važne. Državljanom bosta predložena dva davčna predloga in sicer za okrajno dobrodelnost v meri 1.4 tisočinke in šolska predloga v meri .5 tisočinke. Okraj mora po postavi skrbeti za sirotne in onemogle. Enako vsoto kot okraj prispeva država in feedralna vlada. Ako okraj ne da denarja, ga tudi država ne da, enako ne federalna vlada in kaj potem z sirotami ? fiolski davek je potreben za popravo nekaj šolskih poslopij in za zgradbo nekaj novih. To niso novi davki, ampak samo nadaljevanje sedanjih, samo da so nekoliko zmanjšani. mesta. Dalje prosi euclidski šol. ski odbor .4 tisočinke za dozidavo potrebnih šol in .75 tisočink za vzdrževanje sedanjih šol. V Bedfordu bodo volili za 1 ti-sočinko za vzdrževanje mesta. V Berea za 8 tisoCinke tudi za vzdrževanje mestne uprave. V Rocky River 3 tisočinke v isti namen in v Independence Village 2 tisočinki v isti namen Volivni prostori bodo odprti od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. Volivni odbor sodi, da se bo udeležilo teh volitev manj kot 50,000 državljanov. -o- Podružnica št. 10 SŽZ Nemcem v mestu je zdaj odrezan vsak možen umik iz madžarske prestolnice. Moskva, 26. dec. — Ruska armada je vdrla dahes od zapada v Budimpešto potem, ko je mesto popolnoma obkolila. Na tisoče nemških in madžarskih čet je v pasti v mestu, ki se bodo morale podati ali pa poginiti. ■ Nova madžarska vlada se pripravlja, da pride v prestolnico za rusko armado. Nemške paneerske divizije, pehota in topništvo so v zadnjih 24 urah izvedle v6č kot 25 protinapadov,., toda končno so se morale umakniti v niešto k zadnje- Rim. — Mnogi italijanski vo. mu odporu. Napredujoče ruske ditelji napeto pričakujejo izida čete so presekale vse železniške revolucije na Grškem. Prepri-proge iz mesta. j čani so, da ima Anglija zanje Včeraj sta bili odprti samo prav nekaj takega pripravljene-'4ve cesti iz Budimpešte proti ga, kot za Grčijo, kjer ne dovo-Dunaju, pa še ti so danes Rusi lij da bi prišel komunistični ele-zaprli. i ment do oblasti. In če Angleži Tretja ukrajinska armada pod tako odločno postopajo v Grčiji, maršalom Tolbuhinom je obkro- ki je bila njih zaveznica, bodo žila mesto, potem pa udarila na- toliko bolj z Italijo, ki je bila za j od zapada na Nemce. Nem- njih sovražnica, ško linijo so Rusi predrli 25 milj1 Italijani mislijo, da jim hoče-na široko. jo Angleži pokazati s postopa-Kar se nacijev $e ni rešilo iz njem na Grškem, naj si nikar ne mesta, bodo imen zdaj priliko predstavljajo ali upajo, da bodo izvršiti svojo grožnjo, da bodo prišli komunisti na krmilo, ko bo spremenili Budimpešto v drug enkrat vsa Italija osvobojena. Stalingrad. Možno je, da se bo- Prav iz tega vzroka Anglija ne do res nekaj časa branili za zi- popusti niti za las v Grčiji, dovjem mestnih stavb. j --o- 0— ■ jN0VI GROBOVI Nemška ofenziva je prodrla nadaljnih enajst milj v Belgijo. Nemške patrulje so že dosegle reko Meuse, ki meji Belgijo in Francijo. Odbor te podružnice za leto 1945 je sledeč: predsednica Ma-Oba ta davka sta dobila pri ry Urbas, podpredsednica Mary volitvah 7. novembra večino, to- Malovrh, tajnica Frances Susel, da ne zahtevanih 65% oddanih 15900 Holmes Ave. telefon PO glasov. Zato so sedaj izredne volitve, ki bodo stale nekaj lepih tisočakov. V Euclidu bodo volili za 1 ti- 5386, blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Jennie Koželj ; nadzornice: Louise Čebu lar, Mary Zallar in Martha Ba Občni zbor S. N. čitalnice V nedeljo 31. decembra se vrši Občni zbor najstarejše slovenske kulturne organizacije, Slovenske narodne čitalnice, v njenih prostorih v S. N. Domu, 6417 St. Clair Ave. Pričetek ob 2:00 sočinko davka za vzdrževanje tich. Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama popoldne. Na tem občnem zboru se bo tudi razpravljalo kako poživiti to kulturno ustanovo, člani in zastopniki društev so vabljeni, da se v obilnem številu udeleže. Pasje licence Državna postava govori, da morajo imeti psi, stari nad 3 mesece, novo licenco do 1.' januar- Josepli P. Jankovii Peter in Ana Jankovič, 1384 E. 34. St., sta bila obveščena od poveljnika letališča v Mari-anna, Florida, da je bil njun sin Pfc. Joseph P. Jankovič ubit v letalski nezgodi na 25. decembra. Star je bil 22 let in :v armadi nekako dve leti. Po-jleg žalujočih staršev zapušča j tri brate in tri sestre: Peter, Michael, Anna, Mrs. Katherine | Karesik, Charles in Mary. Tru->plo bo pripeljano v Cleveland, i kjer se bo vršil pokop z voja-iškimi častmi. Grdinov pogreb- ja. Toda postava dovoljuje, da zavod bo oskrboval pogreb> imajo lastniki psov cas kupiti isto do 20. januarja. Licence se i lja iskrena novoletna voščila vojaški kaplan Louis B. Baznik, bivši duhovni pomočnik pri sv. Lovrencu v Newburgu. Zdaj je stalno nameščen v taborišču Aberdeen, Maryland, kjer ima veliko dela, ker je taborišče zelo obširno. Pravi, da zelo pogreša novic iz slovenske metropole, zato nam pošilja ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine. Njegov naslov je: Chaplain Louis B. Baznik, 0927881, Central Chapel, Aberdeen Proving Grounds, Md. KB no »* Pfc. Stanley Bizjak, sin Biz-jakove družine iz 1262 E. 58. St, jo prišel domov na dopust in si cer prvič v skoro treh letih. Nahajal se je na Aleutskih otokih Doma bo ostal do 13. januarja Tem 'potom se želi zahvaliti so rodnikom in prijateljem za vse, kar so mu poslali, ko je bil oc doma. želi vsem srečno in zdra. vo novo leto. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. kupijo v sodnem poslopju na Lakeside Ave. ali pa na sledečih prostorih: 15509 Lorain Ave; 11601 Detroit Ave; 8815 Broadway; 10638 St. Clair Ave.; 14340 Euclid Ave. Zaroka Mr. in Mrs. Anthony M. Skra-bec, 6325 Carl Ave, naznanjata, da se je zaročila njiju hči Mary Mr. Tony Geosano iz 98 Second St., Willoughby, O. Zaročila sta se na božični večer. Bilo srečno! Prva obletnica V petek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. vojaka Pfc. John Valenčiča Jr. v spomin prve obletnice njegove smrti. BRISAČE bodo nekaj krajše da jih bo več Washington. — Urad za voj no produkcijo je odločil, da po 22. januarju ne smejo biti kopalne brisače daljše kot 40 palcev in brisače za goste v hotelih ne daljše kot 26 palcev. Ta odredba je potrebna, pravi urad za vojno produkcijo, da bo zaloga brisač dlje časa zadostovala. Čas bo pozneje določen. s Joseph Simchek Včeraj zjutraj je umrl v Lutheran bolnišnici Joseph Simchek, star 22 let. Rojen je bil v Detroitu od ruskih staršev. Poleg staršev zapušča sestro Mrs. Mary Miskulin, ki stanuje na 767 Lockyear Ave. Truplo bo le|alo do pogreba v Grdino-vem pogrebnem zavodu. Čas pogreba bo naznanjen pozneje. Gabriel Gogush Včeraj popoldne je umrl Gabriel Gogush, star okrog 70 let, stanujoč na 3015 Woodland Ave. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Eva Karina Včeraj popoldne je umrla Eva Karina, stanujoča na 14608 Aspinwall Ave. Stara je bila 70 let. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Pogreb Geo. Dokicha Jutri popoldne se vrši pogreb George Dokicha in sicer na rusko pokopališče. ---o- Ameriški družinski koledar Izšel je 31. letnik Ameriškega d .nižinskega koledarja za tete 1945. Cena je $1.25. Koledar j< obširen, lepo urejen in lične ' tiskan in vezan. Pariz, 26. dec. — Nocoj je doživel Pariz prvi bombni napad, odkar je bil osvobojen. Mesto je bilo vse razsvetljeno, ker ni nihče pričakoval napada z zraka. Pred 10 dnevi so odpravili v Parizu nočno zatemnitev po ulicah in hišah. Nemški letalci so prihrumeli tako nenadno nad Pariz, da so v mesto že padale prve bombe, predno je bilo dano svarilno znamenje ob 11:10 ponoči. Detonacija razstreljenih bomb je stresala hiše po vsem mestu. Napad je trajal le 20 minut. Uradno se naznanja, da Pobegle nemške vojne ujetnike iščejo v puščavi Phoenix, Arizona. — Federalni tajni agentje in lokalna policija iščejo po obširni arizonski puščavi 19 nemških vojnih ujetnikov, ki so v soboto ušli iz taborišča Papago. Vseh skupaj je pobeglo 25 nacijev, toda šest so jih že dobili. Nemški ujetniki so v soboto večer priredili velike demonstracije za proslavo zadnjih uspehov nemške armade v Evropi. V splošni zmešnjavi so ujeti Ncro. ci preskočili 8 čevljev visoko žično ograjo. Od pobeglih Nemcev je 12 višjih častnikov, med njimi baje admiral Jurgen Wat. tenberg, ki je služil na bojni ladii Graf Spee, M so, jo Nemci na vrtal i ob obali Južne Amerike leta 1939. --o- Profesionelni atleti bodo klicani na preiskavo od nabornih komisij Washington. — Športni svet je dobil v tej vojni prvi udarec, ko je direktor za mobilizacijo, James Byrnes, ukazal, da se zapre konjska in pasja dirkališča in da nabqrne komisije ponovno preiščejo profesionel-ne atlete, ki so bili oproščeni vojaščine dozdaj, ali ki so bili izvrženi prej radi fizičnih nesposobnosti. Z odobren jem predsednika Roosevelta bodo vsa dirkališča zaprli 3. januarja in bodo ostala zaprta, dokler bodo to zahtevale vojne razmere. Potem je ukazal generalu Hershe-yu, direktorju urada za obvezno vojaško službo, da naborne komisije čekirajo vse atlete, ki so bili dozdaj oproščeni vojaščine iz enega ali drugega vzroka. Zn(ano je, da se nahaja danes v civilu mnogo atletov v starosti med 18 in 26 leti, ki bi bili zmožni nositi puško. Vse te bodo zdaj pobrali v uniformo. Nekaj teh jih je že služilo v armadi in mornarici, pa so bili poslani domov zaradi športa, tako v nogometu kot v žo-gometu. -o-- Kupujte vojne bonde! se naznanja, da so bile med žrtvami napada tudi civilne osebe. Letalci 9. ameriške armade so se potem zagnali v nacije in jih pregnali. Med zadetimi poslopji je ena bolnišnica in vojaški klub, kjer so skrbeli za lahko ranjene, ki so dospeli s fronte. Med ranjenimi so.tudi članice Rdečega križa. Zadnja poročila s fronte, ki so stara 48 ur trdijo, da so se približali napadajoči Nemci 4 milje do reke Meuse in da je dosegla nemška ofenzive točke 50 milj globoko v Belgiji. Poroča se tudi, da ima von Rundstedt v ofenzivi dve polni armadi in morda celo tri. Nemci imajo 35 milj široko solidno fronto preko Belgije. Pri Ro-chefortu -ao Nemci samo osem milj še od francoske meje. Zavezniški letalci neprestano napadajo nemške pozicije, zaledje in nemško zračno silo. Nemci so izgubili v tej ofenzivi že 600 letal, pa še vedno prihajajo nova na pozorišče. Severni bok ameriške prve armade se dobro drži in tako so Nemci prisiljeni prodirati dalje proti zapadu, ako se bodo hoteli pozneje obrniti proti severu, morda na A n t w e r p e n. Von Rundstedt ima še močne rezerve, katerih ni nihče pričakoval. V prihodnjih par dneh se bo odločilo, če bo šla nemška ofenziva dalje, ali bo uničena. Najbrže je pa tukaj v delu največja bitka sedanje vojne. Naj bo izid te bitke tak ali tak, toliko je jasno, da je program zaveznikov za pohod v Nemčijo vržen iz reda. -o- V Clevelandu je kazal toplomer 4 pod ničlo Včeraj je bil najmrzlejši 26 december od leta 1879. Ob desetih sinoči je padel toplomer 2 stopinji pod ničlo in o polnoči celo na 4. Pota po Ohio in iz drugih držav so še vedno zelo zametena in ovirajo cestni promet. Nocoj ne bo tako mraz in za jutri obetajo gorkeje. Dvanajsta obletnica V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Russ v spomin 12. obletnice njegove smrti. ženska je priznala, da je zadavila moža in truplo razrezala Highland Park, Mich. — Mrs. I la z vrvjo in čakala s truplom v stanovanju dva dni na avto, ki ga je kupila. Ker ni mogla sama nesti truplo, ki je tehtalo do 200 funtov, je vzela britev in truplo razrezala, dele stlačila v vrečo in dela na avto. Potem se je od peljala proti St. Louisa, kjer o je nameravala trupla, iznebiti. Toda v bližini Toledo, O. se ji je pokvaril avto in v garaži, kjer so ga popravljali, so prišli na sled groznemu zločinu. iNina nouaseu, stara oo icl, ki so jo v nedeljo prijeli v Toledo, O., ker so našli v njenem avtu razrezano moško truplo, je priznala, da je ona sama umorila svojega moža. Povedala je, da je imela namen to storiti več kot eno leto. Ko se je v četrtek vrnil njen mož z dela, sta šla najprej v kino, potem pa v razne gostilne, kjer je moža upijanila. Potem ga je peljala domov, ga zadavi- 1Z Aieuiaivui uwruv ua.ui JJIOV. - Cpl. Jerry Gliha ,sin družine j Gliha iz 7720 Issler Court. Tam 1 se nahaja že eno leto in vse iz- ] gleda, da bo še tam. Streže v f vojaški bolnišnici in pravi, da bo ■ dobil v tem poslu velike izkušnje, čeprav se v civilu ne misli posve. 1 i titi bolničarstvu. Redno prejema Ameriško Domovino .čeprav ; potrebuje okrog 2 tedna za pot. Zelo ga zanimajo novice od doma. Piše tudi, kako ga je pertre-sla vest o katastrofi v slovenski naselbini 20. oktobra. Jerry je priložil money order za $10, kar naj damo nesrečnim pogorelcem. Naroča iskrena novoletna vošči-1 la sorodnikom in prijateljem. i\ < Mr. in "MriT Louis Spehek, 9908 Garfield Ave. sta naročila J Ameriško Domovino sinu Pfc. - Louis Spehku, ki služi pri topni-i carjih nekje onstran Atlantika. i| n m n Vsem newburskim faranom in driurim svojim prijateljem poši- slala domov ze vec Kot 000 svojcem. Vsak izmed prijetih vojakov je imel pri sebi od $5,000 do $6,000. Na cesti zaplenijo z orožjem v roki kar polne truke gazolina. Tak truk potem prodajo črni borzi za 250,000 frankov. Nek ameriški major je poslal domov v kratkem času že $36,000, nek korporal je poslal domov v 5 dneh $1,200, dva vojaka sta poslala v par dneh po $2,000. Zelo iskane so tudi ure, ki se dobro prodajo. Nek ameriški vojak je ukradel 300 ur, namenjenih armadi. V Parizu in okolici je bilo ukradenih že več kot 2,000 ameriških vozil, toda večino so jih že dobili nazaj. V tednu med 14. in 21. decembrom je vojaška policija dobila nazaj 41,700 paketov cigaret in 2,100 petgalonskih kant :gazolina, kar je bilo prej ukra- 1 deno. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndersoii 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in »Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol l|ta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 300 Wed., Dec. 27, 1944 Kako se skuša komunizem v Jugoslaviji utrditi Znani poročevalec za New York Times, C. L. Sulzberger, iznova razpravlja v svojem listu o komunistih v Jugoslaviji. Sulzberger je pred letom dni tako vneto pisal o Titu, da je Adamičev Združeni odbor ponatisnil njegova poročila in jih razpošiljal sirom Amerike. Čez leto dni je ta poročevalec postal mnogo bolj hladen. Spoznal je, da je za Titom in partizanstvom res komunizem čiste ruske sorte. Tako-le piše v svojem listu z dne 19. decembra: "Komunistične smernice Titovega gibanja in njegove vlade so močne in očitne. Nihče tega ne poskuša skrivati." Na 21. decembra pa isti poročevalec podrobneje opiše, kako se Tito in njegova propaganda bori proti svojim nasprotnikom in hoče utrditi svoj komunistični režim. Navedemo iz poročila tega Amerikan-ca samo par stvari: Ker ve Tito, da je v Jugoslaviji mnogo skupin, ki so odločno proti njemu, — pravi ta časnikar — zato polaga veliko važnost na propagando. Komunisti so ustanovili predvsem različne organizacije za vzgojo mladine v svojem smislu. Ena taka mladinska organizacija je "Zveza antifašisti-čne jugoslovanske mladine." Za otroke je ustanovljena organizacija "Pionir" po zgledu sovjetskih organizacij otrok. Velikega pomena za vzgojo so razni nastopi, parade, izložbe ,razni navduševalni izbrani izreki in lepaki po cestnih vogalih. Sovjetske oblasti so poslale mnogo zvočnikov (loudspeakers), ki stoje po Belgradu na cestnih križiščih in delajo sovjetsko propagando ter oddajajo komunistični program. V isti namen so povsod velike slike Stalinove in Titove. Zanimivo je poročilo o časopisih. V Belgradu izhajajo štirje listi. Eden z imenom "Borba" je oficielno glasilo komunistične stranke. "Glas" je glasilo Narodne osvobodilne fronte. Ker je ta popolnoma v komunističnih rokah, seveda tudi ta list piše komunistično. Tretje je glasilo gori imenovane mladinske organizacije z imenom "Omladina." Četrti list je "Politika," ki jo vodi Vladislav Ribnikar, Titov minister za informacije. Torej štirje listi v isti komunistični roki. Sulzberger poudarja, da cenzura strogo pazi, da bi se kak list ne zmotil in zapisal kaj proti režimu. Kritika režima namreč ni dovoljena. Poročevalec dostavFja, da to v Belgradu ni čisto novo. Pod Aleksandrovo diktaturo tudi ni bila dovoljena kritika vlade. Nobena diktatura — naj bo kraljevska, hitlerjevska ali partizanska — namreč ne dovoli, da bi kdo drugače pisal kot zahteva diktator. Pa v čem je potem razloček na primer med "Politiko" in "Borbo"? Sulzberger pravi, da sme prvi list prinašati več vesti z za-padne fronte, drugi pa piše le o ruskih zmagah. Pravega razločka torej ni. Propaganda pa je silnejša, če štirje pišejo isto stvar, kot če bi pisal samo eden. Za razdeljevanje fiiimov so ustanovili posebno državno organizacijo. Tudi film je lahko nevaren komunizmu in mora biti pod kontrolo. Najvažnejše v vsaki diktaturi pa je to-le: Tito je vpeljal novo tajno policijo. Imenuje se sekcija za obrambo naroda. Ta sekcija pošilja okrog špijone, da poslušajo, kaj narod govori in da tako zabranijo narodu vsako nespoštljivo mnenje o vzvišenosti diktatorja. Za šefa te sekcije so izDra-li nekega bivšega srbskega popa. Ta sekcija sedaj lovi vse, o katerih sodijo, da so proti Titu. Ker je teh mnogo, ima ta nekdanji pop seveda dosti dela. Strah pred novim režimom se širi po vsej deželi. "Timesov" poročevalec preide potem na gospodarsko plat partizanskega režima. "Maršal Tito" — pravi — razvija sistem gospodarstva, ki je kontrolirano od države in ura vnano od države tako kot na Ruskem." Dopušča pa malo privatno trgovino in samostojne kmetije. Poročevalec previdno pripominja, da je tudi Stalin šele petnajst let po začetku revolucije vzel kmetom zemljo in jo podržavil. In Le nincv ekonomski sistem je precej dolgo pustil privatno trgovino. Končno pe je bila na Ruskem ubita vsaka svoboda v gospodarstvu. Isto seveda čaka Jugoslavijo, ako bi res prevladal partizanski komunizem. Tako poroča ameriški časnikar, ki je svoječasno pisal, kot smo omenili, zelo simpatično o partizanskem gibanju v Jugoslaviji. Navajamo njegovo poročilo — poročilo Ameri-kanca! — da morejo presoditi, kam vodi partizanstvo, tudi tisti, ki našim poročilom niso hoteli verjeti. Sedaj je do konča razkrinkana laž, da za parizanstvom v Jugoslaviji ni komunistične smernice. Tam v Jugolaviji — kot pravi "Times" — tega nihče ne poskuša skrivati, še manj pa tajiti. Mnogi, ki so za komunizem, bodo teh poročil seveda samo veseli. Drugi, ki mislijo, da Tito predvsem pobija "klerikalnega zmaja," ga bodo izgovarjali in skušali stvari olepšati. Eden ali drugi, ki je tu po Ameriki nosil rdečo partizansko zvezdo, pa se bo morda le zamislil in spoznal ,da se je dal vleči zapeljivcem, ki hočejo spraviti vse na kolena pred dva moderna malika, Stalina in Tita. Če ima kdo nad zmago komunizma svoje veselje, naj se revež veseli. Če kdo misli, da mora drveti za komunističnim partizajistvom in Titovo diktaturo brez premisleka čez drn in strn, mi mu želimo srečno pot. Bo že enkrat spoznal, kam ga je zaneslo. Mi pa se držimo tega, da je treba v Jugoslaviji predvsem svobode in to mnogo, mnogo svobode. Le v svobodi in pravi demkoraciji se bo mogel narod razviti k resničnemu napredku. Vsaka diktatura pomeni suženstvo in nazadovanje. Zato nam je hudo, če bo moral naš narod tam doma do dna izpiti kelih trpljenja, ki ga prinaša komunizem. Zato smo svarili in svarimo tiste, ki svojemu ljudstvu v nevednosti žele — hudo: Trdno pa upamo, da partizanski komunizem ne bo odnesel1 končne zmage nad našim narodom. Odpor proti Titovi diktaturi je že danes velik, kot vidimo iz poročil, pa bo še večji. -o- Imena darovalcev iz Jolieta za prizadete v plinski razstrelbi v Clevelandu Po $10.00: Butala Rev. M. J., Prapotnik Richard. Po $5.00: Ambrose Mr. in1 Mrs. V., Buchar Mattt Family,1 Butala Katherine, Camp Family, j Flajnik George, Gregory Matt C., Jerman Joseph in Mary, Kuz. ma Rev. George, Marincich Joseph, Ramuta Josephine, Slana Matt F., Zalar Joseph. Po $3.00: Gorsich Martin, Pe-.trovic Joseph, Slapnicar Mr. in Mrs. J., Wedic Mr. in Mrs. F. Po $2.50: Ivanich Max. Po $2.00: Ambrose Mr. in Mrs. F., Ancel Mr. in Mrs. J., Ancel Peter, Avsec John, Avsec Joseph, Bayci Mr. in Mrs. A., Butala Frank C., Butala John Jr., Churnovic John A., Dolin-shek Paul, Dornik Anton, Dra-govan John, Dragovan Theresa, Filak Mary, Frankovich Mike, Gasperich Mr. in Mrs. M., Gas-pich Mayme, Gerl Andrew, Gre-gorash Nicholas, Gregory Caroline, Hochevar Andrew, Hrap-cinski Mr. in Mrs. M., Jevitz John J., Kastelic Elizabeth, Ko-ludrovich Lucia, Krall Math, Kramarich John, Kren John J., Kunstek Mr .in Mrs., Kuzma Mr. in Mrs. W., Lamuth Frank, Laurie Frank, Laurie Mrs. Mary. Laurich Mae, Lubich Frank, Martincich Louis, Masura Stephen, Metesh Peter, Mlakar John Jr., Muhich John, Muren Louis Family, Mutz Anne, Ogu-lin Helen, Papesh Mr. in Mrs. Mike, Papesh Mr. in Mrs. A. Papesh Mrs. Johanna, Plankar Frank, Pucel Mr. in Mrs. F., Ramuta Anne, Rogel Mrs. Anna, Rolih Mrs. A.,. Rozn^an Anthony, Russ Joseph', Russ Mary, Semrov Frank Jr., Setina Simon, Sircelj John J., Skedel Agnes, Skul Mary, Slobodnik Mrs. Anna, Smolich Anton Family, Tor-kar Mr. in Mrs. J., Vranesic Mr. in Mrs. M., Yakich John, Zupančič Frank. Po $1.50: Gorsich Mrs. A. Po $1.00: Adamich Leo. Am-brosini Samuel Jr., Ambrozich Joseph, Avsec Mrs. Frances, Ba. vich Mr. in Mrs., Bahor Mrs. Kathryn, Benedict Jacob, Bozich Mrs. Anna, Buchar Mr. in Mrs. A., Buchar Anna, Buchar Frank, Buchar Frank in Eliz. St., Buchar Mr. in Mrs. Jos., Buchar Clara, Buchar Joseph, Carpenter Edward, Cohil Frank, Crn-kovich'Frank, Dietchman Agnes,' Dolinshek Dorothy, Dolinshek Marge, Dolinshek John, Fandak Mr. in Mrs. A., Gasperich The-rese, Gaspich Frances, Gaspich Mi's. Mary, Gerdesich Frank, j Gersich Mrs. Katherine, Gersich John, Glavan Mrs. Sue, Golobitsh Mary, Grabian John in Ursula, Gregorich Mary, Gregorich Isa-belle, Gregorich John, Hancock Jesse, Hochevar Frank, Hochevar Josephine, Hochevar Michael, Horvatin Joev Horvath Frank, Hrvatin Andrew, Hrva-tin, Mrs. Rose, Ivnik Mrs. Helen, Jerman John, Juresich Michael, Jurcic Mi-, in Mrs. M., Jurje-vich Josephine, Jursinovich Mrs. Helen, Jursinovich Joe, Kiasher Matt, Kaisher Gertrude, Kambic John, Kalcic Rudolph, Kalcic Mrs. Rudolph, Kobe William, Ko-lenc Mr. John, Kolenc Anna in Mary, Koleto Theresa, Kolman Andrew, Korevec Anton, Kra-merich Mrs. Elizabeth, Krame-rich' Martin, Kerne Frank Sr., Klobučar Dolores, K o n o p e k John, Legan Louis, Lekan John, Lesnik John, Lilek Anthony, Lilek Anton, Lustick Mr. in Mi's. Frank, Mali Mr. in Mrs. Frank, Marentic Mrs. Anna, Marvich Mrs. May, Matkovich Mr. in Mrs. J., Metesh Mike, Meznarsic Mrs. Anna, Michalek Mrs. Frances, Micklich Mr. in Mrs. ,F., Malkar Miss Jo- sephine, Mlakar Mrs. Louise, Malkar Mr. John, Muhich Mr. Anton, Muhich Mrs. Mary, Mu-sich Mr. in Mrs. F., Mutz Jerry, Mutz John A., Nasenbeny K. J., Nemanich John, Nosse, Mrs. An-tonia, Papesh Michael L., Papesh Mrs. Mary, Papesh John P. Jr., Pasdertz Mrs. Mary, Pasdertz Mrs. Rose, Pasich. Marko, Pe-raud Felix, Petak Mrs. Mary, Petak John, Petric Marko, Planine Joseph, Plut Alex, Plut Peter. Pomatto Mrs. Anna, Popek Anton, Popek William, Potoch-nic John, Pruss Anton J., Pruss Mr. in Mrs. Jos., Pruss Mrs. Barbara, Riffel John, Rozich Catherine, Russ Anton B., Russ Henry, Russ Mrs. Pauline, Setina Michael, Skoff Anton, Skul Al, Sladich Joseph Jr., Slack Mrs. Anne, Slapnicar Christine, Smrekar Mrs. Mary, Smrekar Louis Sr., Smrekar Michael, Sta-rasinic John, Strmec Anton. Svetich Michael, Terdich Matt Sr., Terlep Frank E., Terlep Frank, Traven J., Tezak Jean M., Umek Mrs. J., Anton Umek, Umek John, Valentincic Joseph, Verbic Joseph Sr., Vertin Anne, Vertin Mrs. Catherine, Vertin George Mr. in Mrs., Vertin Wm. J., Videtich Jos. Mr. in Mrs., Vicmar Agnes, Vlasic Kathryn O., Vranicar Frank E., Vranicar N. J., Wolf Joseph Mr. in Mrs., Zagat Mrs. L., Zagoda Frances, Zagoda Matt Sr., Zalokar Joseph, Zbacnik Mr. John,' Zelez-nikar Louis, Zelko Mrs. Barbara, Zelko F., Zupančič Mrs. Frank. Po 50c: Panian Margaret, Skul Frank. $384.00 — Envelope collcetion 162.87 — Loose collection $546.87 — Total. Macedonia in vprašanje njene končne ureditve Vprašanje Macedonije je zopet na dnevnem redu. Po nekih poročilih se je maršal Tito močno zavzel za ustanovitev avtonomne federativne upravne enote Macedonije. Pri tem maršal Tito ni navajal nobenih meja. Tudi osvobodilni parlament v Jugoslaviji je lansko leto sprejel sklepe, ki se nanašajo na macedonsko ozem-Ije. Grški minister za informacije g. G. Cartalis je v Rimu pred širšim krogom zavezniških časnikarjev podal nekaj izjav glede grške zunanje politike in glede povojnih grških aspiracij. Moramo reči, da posebno previden pri tem ni bil. Glede Macedonije ,je med drugim povedal tudi tole: "Vprašanje Macedonije je izključno jugoslovanska in bolgarska zadeva, ki se Grčije ne tiče. Grška Macedonija je naseljena izključno od Grkov, kakor to dokazujejo uradne grške statistike." Ta izjava je morala močno osupniti prisotne časnikarje, in posebno Amerikanci so že reagirali v ameriškem časopisju. Ves svet namreč ve — kljub velikim grškim naporom, da bi to dejstvo izbrisali — da je v grški Maccdoniji in vzhodni Traciji celo po uradni grški Statistiki 85,000 Slovanov. Objektivne statistike pa so ugotovile 207,900 Slovanov na tem ozemlju. Grki so v preteklosti storili vse, da bi šlovahsko manjšino izbrisali in so na žalost v tem oziru, posebno po repatriaciji Grkov iz Male Azije, v mnogem posnemali laške fašiste. To je treba kar od-erito povedati. Jugoslovani smo z Grki dobri sosedje in zavezniki, ali ravno prijatelju se resnica ne sme prikrivati, pa četudi bi bila neprijetna. Naši bratje Srbi so bili glede Ma-cedoncev na grških tleh — ravno zaradi tega dobrega sosedstva — izredno tolerantni, skoro da preveč. Slovanski ži-velj v Grčiji je bil zaradi take politike popolnoma prepuščen samemu sebi in pa Macedonski revolucionarni organizaciji, ki je poskušala iz Macedoncev napraviti Bolgare, da bi na ta način podpirala bolgarske imperialistične težnje tudi na jugoslovanskih tleh. Na tem mestu se ne bomo spuščali v politično reševanje macedonskega vprašanja, ker je to pač zadeva Srbov, Bolgarov in Grkov, pač pa se želimo omejiti zgolj na narodnostno vprašanje Macedoncev, ki je tesno povezano s trpljenjem Primorcev. Macedonci so majhen slovanski narodič, ki ima vse lastnosti evropskega naroda, čeravno so se tudi slovanski sosedje trudili, da mu odrečejo pravico do lastnega književnega življenja. V macedonski hiši kraljuje še vedno mace-donščina, pa naj bo to že na jugoslovanskih tle'h, v jugozahodni Bolgariji ali pa v severni Grčiji. Macedonski jezik ni niti srbščina niti bolgarščina, čeprav so podobnosti na obeh straneh zelo velike. Nov duh časa, ki sedaj po-mlaja Jugoslavijo, bo rešil tudi macedonsko vprašanje vsaj v kulturnem pogledu. Kdor bo v tem tlečem delu Balkana nastopil s kulturno toleranco in pomagal ustvarjati književni macedonski jezik, ga gojiti in razvijati, si bo samo s tem že zagotovil1 popojno politično sodelovanje. Tega v Jugoslaviji v preteklosti nismo razumeli, ker so krmarji smatrali vsako narodno posebnost za kvarljivo in za separatizem. V današnjih modernih časih pa so taki nazori že vse preveč zastareli, saj so ravno Nemce, Lahe in Madjare dogodki že enkrat prepričali, da so taka pota pogrešna. Ta prepriča-nja bodo po tej vojni gotovo dobila še vse večjo trdnost. Za državno enotnost ni važno s kakšno pisavo se podpisuješ iii v katerem južnoslovanskem jeziku se razgovarjaš, pač pa je mnogo važnejša zavest in volja, da si pripadnik velike juž-noslovanske skupnosti, za katero si pripravljen žrtvovati vse. Grški narod, ki šteje 6,000,-000 prebivalcev in ki je v svoji zgodovini preživljal srečne dni slave ter kulturnega napredka, ki se je v tej vojni tako junaško boril za Svobodo in proti fašistovskim raznarodovalnim metodam, ta narod ne bi smel tik pred lastnim osvobojenjem zanikati in izbrisati 210,000 Slovanov, še manj pa bi smel prihajati na dan s težnjami, da si na severni meji prisvoji še nekaj nadaljnih 100,000 južnih Slovanov. Vemo in razumemo grško bolečino zaradi bolgarskega vboda z nožem v hrbet, saj je ta njihova bolečina naša lastna bolečina. Noben Jugoslovan je ne bo mogel tako hitro pozabiti, ali zgodovinske zapovedi, ki se na tem prelomu časa uveljavljajo druga za drugo, bodo morale tudi te rane zapreti, če jih že ne morejo popolnoma zaceliti. Bodimo pošteni in poglejmo nazaj v bližnjo preteklost. Nikomur ne bo težko ugotoviti, da so naši sosedje Grki tudi sami pomagali brusiti bolgarsko bodalo. Po prvi svetovni vojni so grške vlade obljubljale Bol-| garom pristop k Egejskemu i morju, ki je za to državo na-ti'a'vnost življenjsko vprašanje. O vsem tem naši sosedje niso hoteli slišati ničesar. Pozabljali so na svojo besedo in obljube ravno tako kakor so pozabljali Lahi na obljube glede Dodekaneškega otočja. Pravica pa je samo ena . . . V Bolgariji stoji danes Rdeča vojska. Germanofilska klika, ki jo je sam Winston Churchill po zasluženju obsodil in ki je tlačila slovanski bolgarski narod, bo enkrat za vselej likvidirana. Svoboden in demokratski bolgarski narod je prestopil na stran zaveznikov in bolgarski kmetje že z uspehom preganjajo prusijaške horde ne samo s svoje zemlje, pač pa pomagajo našim osvo-bodilcem tudi na jugoslovanskih tleh, tako kakor pomagajo Titovi vojščaki Bolgarom na njihovi zemlji. To so dejstva in teh dejstev si noben državnik, ki mora nujno voditi stvar-no politiko, ne sme prikrivati. O Macedoniji in macedon-skem vprašanju so se razpisali glavni zavezniški časopisi. Pri tem vsi niso bili objektivni. Sovjetski tisk se do sedaj še ni oglasil k besedi. Verujemo pa, da bo tudi to vprašanje rešeno pravično, saj verujemo, da je današnja borba, borba za boljšo bodočnost sveta in njegovih narodov.— ("Bazovica.") -o- Z letalom v Slovenijo V sivih jutranjih urah smo pristali globoko za nemškimi črtami v zasedeni Evropi. Sinoči sem zapustil letališče v južni Italiji in danes sem v Sloveniji, od koder ni prav daleč do avstrijske meje. Na tej izredni vožnji sem potoval skupno z ameriškim potnikom, strokovnjakom za rušenje vojaških objektov. Na prsih je nosil angleško hrabrost-no medaljo. Zaslužil jo je pri nekem podvigu na otoku Rodo-su. Ponoči sva stopila v letalo in prav nerodno sedela na mu-nicijskih zabojih, ki so jih partizani naložili v letalo. Mesec je svetil,"ko smo vzleteli. Od časa do časa smo na zemlji zapazili po kako trepetajočo lučko. Ko smo se bližali slovenskim goram, se je pričelo letalo precej krepko in neprijetno zibati. Moj sopotnik je nenadoma iztegnil roko in mi zakričal v uho: "Tam je naše jpristajališče!" Na moje veliko presenečenje so pričele švigati v zrak barvane svetlobne rakete. Vse naokrog sem opazil še druge luči daleč raztresene, ki so označevale nevarna mesta. Za tre-notek jih je pokrilo krilo našega letala. Z velikim hruščem smo se spuščali; lučke pa so tajinstveno ugašale in se prižigale ter govorile svoj skrivnostni jezik. Gotovo so.nas že na milje daleč spoznali. Tako sem bil razburjen, da sem čisto pozabil privezati se pri spuščanju, kakor to zapoveduje letalsko pravilo. Krepk6 sem občutil dotik koles s slovensko zemljo. Svetlobna raketa je švignila mimo nas. Pristali smo tako varno in lepo, kakor da bi bili na najmodernejšem letališču ob belem dnevu. Vrata letala so se odprla. Za trenotek sem se obotavljal, nato pa stopil na zemljo, o kateri trdi Hitler, da je pod njegovim nadzorstvom. Občutka, ki me je vsega prevzel v tej kratki minuti, ne morem izraziti z besedami. Žive duše ni bilo v bližini. Zdelo se mi je, da stojim prikovan na nekem sladko-dišečem travniku, obdanem od slovenskih gora in razsvetljenem od srebrnih luninih žarkov. Šele kasneje sem opazil, da so bile varnostne luči postavljene po obronkih vršacev in da je bila pot, na kateri je moglo letalo pristati, obdana od samih ponvic, iz katerih so se dvigali svetlobni plameni. . . . Nekaj trenotkov se ni ničesar zgodilo. Zdelo se mi je, da nas tiha samota sploh ne misli zapustiti. Nato pa sem zaslišal glas Amerikanca: "Le se^ mladiči!" in že so se iz telTie odkrivale temne postave P81'*1" zanov in nekaj voz z volovsK vprego se je bližalo letalu. šli so po strelivo in drugo vojno gradivo, ki smo ga pripel8' li za partizane s seboj . Pred kratkim je dospel Sč®' kaj 24-letni Škot, da bi se P^fftejš v ga ie n pričal, če so njegovi sklep1 jih je napravil na nekem ogle ' nem poletu, tudi pravilni- 1 fant je narednik McGee in n;|e '1, č Zg aežr govo ime je postalo že lefen ki l darno zaradi številnih letallsC pot, ki jih je v Jugoslaviji odkril 11 lftl u pomagal zgraditi. Po njeg°vl 1 na navodilih so partizani nepret'lilo, goma delali noč in dan, P°raVj na: navali zemljišče in odstranjuje Zi vali zapreke. Množice slove" fat j skih fantov in deklet so se ! za: nile v samotni zaseki. Motl. mi in krampi, železne grabi je ji B< rovnice, plugi in osipa1'11. 1 da: brane in valjarji, samokolm® o Se in težki kmečki vozovi; vse fliko je zapelo mogočno slove; nsk hodi pesem dela, pridnosti in vn. 'ci ^ me. Tu v gorski zaseki, kje1'J« bil še pred nekaj dnevi vasoval s kjer njak, je naenkrat zaorila osv io n« bodilna pesem slovenskih 1 akrc jevnikov. V neverjetno 5e> d kem času se je na tej nekoč 1 taki}-ko samotni zelenici, ki je do Tal. daj še ni oskrunila civilizacU 'itni] spustilo prvo zavezniško l^8 ^ 1 S prvim tovorom je prišlo n idel obhodno potrebno orodjema krampi, lopate, svetilke, vr1 v'ce, zdravila in obveze. Zraven | Tu seveda tudi strelivo in Ial1 *e n orožje. Mogoče je bilo tudi116 prt kaj parov čevljev, nekaj ^ndi in perila; nekaj mila in 1 Je ret pride janih. Impro^ 'eliki ja je tu doma in iznajdljlV.- "Hoj partizanov močno konku1'1 ftii d robinzonadam. Kdor vsega reza ga ne vidi in ne otipi je, ne °Ve-verjel ... , *rat Ko sem prispel semkaj £r, bil narednik McGee že od f poc da bi poiskal novo mesto za tališče. Zamenjal ga je ^ek> Wčuječ miren in šegavi m s! glež, ki ima na tem svetU)l( |)e!J samo strast: v eni sami in pripeljati na slovensko °z al lje ducat letal. Izdelal je v » črt, po katerem bi jih v ^ črti razvrstil ob porobku 11 ga letališča, kjer bi m0?1® J je tovore hitro razložiti, , : v pravi še pred no bi jih Pre" 0 v tila jutranja zarja in bi letališča. Za vsako letajo »Jk bi prispelo, je major °d g ' 1 točno določeno površin0 0 venske zemlje. K vsakem11.)' »nis talu so napravili skrbnj . ok1'1 [tn-aš ljoj< »koj niki kolovoz, ki že po nekajj 11 se trih izgine v varnem 0 ponosnih smrek in bukeV'. no ta način bi bila težka W ^ vozila že v hipu zakrita I ce, očesom nemškega ogleduj Tam v malo večji zasek1- ^ so slovenski kmetje v j> časih obsekavali in bej111 ^ žagali štiri metre dolke. j ^ in jih s cepini in žilavim1 t, ^ ' cam i nakladali na vozovo- ^ L bili v zelenke z dolenj-^' ' i • m- v ,i-isrl>c 'Jsa vovko in praznih baufc ^ ^ ^ dolenjskim cvičkom, tam^ ^ 1 danes partizanske kol°n ^ ^ tovorijo strelivo in orožJ^ J ( no in opremo. Tako * . gu spreminjajo. Pridnost L gj ista, vnema nesprem^. g ^ Gozdarji in kmečki »in° .' io 'tri venski rudarji, obrtni« , . kodelci, dijaki in intellfn ,t Um< poklici; kmečka dekleta n ^ ^ ščanke, samostanske otan in učiteljice, šivilje in v.c ^ ce; ves slovenski r0 . ^jf ftu \ zbran z eno samo živ'J domovino. ^r ulic Tum po vrhovih 111 fee r globelih deluje drugo m^ I( ^ šče in pripravlja Nemc [j va presenečenja. Nek.)e, vrj je zadonel razposajeDl |itov( mladega partizana. 0gjii !*ltrjrii Gotovo ni na svetu jeti • šega prizora zaveznik1 < m ^ skih sil, kakor pa je P1,^ ^ j( romnih angleško-ame1'1^ ^ 1 ^ tal, ki varno prihajaj0 srce sovražnega oženili'j' ^ ^ te organizacije ni v'^.-ps" V ( njenega preciznega jj |u ir (Nadaljevanje na 3. j;e r sem- teme artij VskO: prii voj elja* Junaštvo in zvestoba Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. Z LETALOM V SLOVENIJO aem pre' k; nežnemu metežu, ki je zdaj lejši prihajal, sem se uma-l1' , v bližnjo gostilno, kjer 2 ® ga pravkar gledal. Prišlo . |e misel, ali ne bi najbolje nje če bi z zadnjimi louisdo-Jfe" ki bi komaj še zadostovali lllS.®Pot, zapustil ta s proklet-!, ta udarjeni Babilon ter se ?oV '1 na svoj dom. A sram me 're , j>ilo, kot brezčasten berač °ra j nazaj v materino hišo. To aWeje zadrževalo. Hotel sem še ovirat poskusiti, če dobim po-zaslužek. Neki notranji otl. toi je pravil, da mi bo pri-je M Bog plati!" očeta Juni-l'11, 1 danes srečo prinesel. 0 sem se malo odpočil in se 'liko okrepčal, sem brez ci-ensK hodil po nekaterih ulicah; v'1' iei Valois, pri Palais Roya-iel" ^!e bila trgovina z umetnina-al s' kj er je bilo v razstavnici osV( 10 nekaj novih in starih slik ti 131 ^krorezov na ogled. Razu-da nikoli nisem šel mi-očt; takih izložb, ne da bi si jih do s dal. v oknu je bilo par slik aCiJ Sitnih sodobnih umetnikov, etal tm h0tel naprej iti, ko mi [o 11 >del pogled v spodnjem koti J 1 majhno pokrajinsko sliko vrvice, kj sem jo takoj spo-efl j • Tudi'slikarja sem poznal, la'1 5e mi ni bilo znano. Podo-di116 predstavljala mali gradič h1'pdraž pri Chamu ob Zu-cig i Jezeru ter spadala k ti-riza' 'eliki zbirki, v kateri je bil jivo iJloj boter Zurlauben pred iurf »ni deset leti slikati in v ba- 8* ^zati Švicarska mesta in ne ove. Neki Pariški slikar se 4?at za dolgo časa nasta-aJ-v " graščini Zurlauben in je ods I pod vodstvom mojega boža Bil je majhen, živahen tfiaJ !cek, ki sem ga večkrat gle-/i ^ W slikanju in sem bil prav ;U e ^elj ž njim. Ne vem, ali i ^ ' imena nikoli nisem bil oZel l ali sem ga bil pozabil, je Mi smo ga le za 'slikarja' rav križana.' Zdaj pa sem vino} Vegovo ime pred seboj z li ^ »čnimi rdečimi črkami nato j "jo v desni kotiček slike na res če je gospod Perignan ip3'1 Gospod vendar v takem lil I1* in snegu ne poj de od peči, je odgovorila. Te- daj naj blagovoli naznaniti gospodu, da ga želi obiskati "mali Damian iz Žuga." Mali Da-mian!" se je smejala dekla in pogledala kvišku po moji visoki postavi. Dve minuti kasneje sem stal v prijetno zakurjeni sobi pred svojim starim prijateljem "Pa-rižanom." Prvi hip sem ga spoznal, dasi mu je zadnje desetletje lasi pobelilo'in mnoge gube pod oči in na čelo zarisalo. On pa me je premotril z očmi, zmajal z glavo in rekel: "Nimam časti, nikoli vas nisem videl." To je da! Osem ali devetletni deček je bil med tem zrastel v edenindvajsetletnega moža! Ko sem pa začel pripovedovati o svojem botru in o graščini Zurlauben ter mu pokazal nekatere slike iz Žuga v svoji risarski knjigi, tedaj se je zopet spomnil, skočil pokoncu, plesal rog mene in tleskal z rokami nad glavo ter klical v eno mer: "Jes, jes! Ali je mogoče? Tisti mali fantič iz Žuga!" In njegova gospa, okrogla mala ženka s prijaznimi otroškimi očmi, je prišla poleg, in govorjenja ni bilo konca ne kraja. Pravili smo si o Zugu, Zurlaubenu in drugih Švicarskih prijateljih. Moral sem sesti z njima k mizi. Meni na čast je velel prinesti steklenico starega Bor-dojca, in šele ko smo bili posre-bali kavo, sem mogel spregovoriti o sedanjosti in svojih načrtih za bodočnost. Tu se je Perignan popraskal za ušesi, natančneje ogledal moje risbe in naposled rekel: "Talent imate! Imate pravo oko umetnikovo, in tudi vaši prsti so za to. A trebalo bi še dolge šole! Toliko in toliko let pri zmožnem mojstru! Jaz sem prestar in le izjemno še kedaj delam v ateljeju. Sicer pa, če bi postali umetnik, denarja bi dandanes ne zaslužili! Dvor in visoko plemstvo, ki so prejšnje čase naročali slike in kupovali, so zdaj uničeni ali pa so se izselili. A pleme odvetnikov in pisarjev, ki zdaj gre na površje, noče nič potrositi za umetnost. Jaz sam sem v življenju pridno delal in imel marsikatere blage pokrovitelje, med drugimi tudi vašega spoštovanega botra, a komaj sem toliko prihranil, da morem zdaj na stare dni od tega živeti. Ne, moj dragi, ne morem vam svetovati, da bi postali slikar!" "Toda pomočnik pri kakem slikarju ali dekoraterju?" sem vprašal. "Vsako pošteno delo mi je prav, da le zaslužim pri tem svoj kruh!" Tu me je prijazno potrepal po ramenih in rekel: "Vrlo! To je pametna beseda! Pri tem vam morda lahko pomagam. Marillier, moj zet, je dekora-ter in dela s kakimi 50 pomočniki. K temu vas jutri popeljem, iii stvar bo gotova. Danes pa ostanite pri nas, in povedali si bomo še mnogo lepega iz starih časov, ki sva jih skupaj preživela v Švici. Ah, moj Bog, sedanjost je tu v Parizu žalostna in bodočnost tako mračna, da se človek rad umakne za kakšno urico v spominu v stare Čase." To se je zgodilo. Po večerji smo sedli z gospo Perignan k plapolajočemu ognju na ognjišču ter še dolgo prijetno kramljali. Potem sta me-sprevedla v malo, a čedno opremljeno spalnico, ki se je bliščala od snage. S prisrčno zahvalo do Boga, čegar previdnost me je danes tako očetovsko vodila, in z mislimi na svojo dobro mamico in na vse drage v daljni domovini, o katerih smo danes toliko govorili, sem zasnul in spal kakor princ, dokler me ni zbudilo pozno zimsko jutro. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 2 stran)) j ni občutil, kdor teh srečnih j obrazov slovenskih bojevnikov še ni uočil, ta si tudi v najbuj-nejši domišljiji ne more naslikati izzivanja, ki jemljejo sapo—ob priletu in odletu dragocenih zavezniških kovinastih ptic. Vse te misli in predstave so se zgnetle v meni v eni sami dolgi minuti pričakovanja, ko sem prvič stal na svobodni slovenski zemlji. Bojevniki pa so tudi z vso pravico ponosni na svoja dela, ki bodo za večno zapisana v zgodovini hrabrega slovenskega naroda . . . Pripovedovali so mi, da so v začetku bojevniki skeptično gledali na pomoč, ki bi jo jim mogli zavezniki nuditi. Njihov volja mi je dejal, da je zadnje dvome v^ ljudeh pregnal in na lastne oči sem videl znatne množine zdravil in ovojev, bomb za bacače, min in streliva za puške. Videl sem tudi znatne količine bencina, ki so ga z letališča skrbno odvajali na bojišče. Nihče ne dvomi, da tudi Nem-zi nekaj vedo o vseh teh skrivnostnih početjih. Dvakrat ali trikrat so bila njihova ogled-niška letala že tu. Nemci drže neko slovensko mesto, ki je komaj 20 milj oddaljeno od tu. Pot do nas skrbno čuvajo goz-dovinki in hostarji. Nihče ne ve, kakšni so partizanski načrti glede obrambe letališča, ali major in njegovi j ljudje si ne delajo nobenih skr- j bi. Obramba je v najboljših ro- j kah. Brezdvoma so partizani | določili zelo visoko ceno za to \ našo sedanjo postojanko. Ce1 so Nemci pripravljeni to cerip! tudi plačati z odtegljaji svojih1 moči z drugih delov bojišča, se ' bomo morali verjetno izseliti. To s je umetnost partizanske strategije. Naša selitev pa ne! bo poceni, stala bo mnoga nemška življenja ,ne samo tu na tem mestu, pač pa tudi na vseh tistih mestih, ki jih bodo Nemci primorani oslabiti. Selili se bomo, ali naš škotski narednik, strokovnjak za slovenska letališča, se bo pojavil na nekem drugem slovenskem travniku, zelenici ali jasi in že več nekaj dni bomo imeli novo letališče. Stari Slovani so bili nomadi, današnji njihovi hrabri nasledniki so zopet nomadi, nomadi, ki so se zakleli, da pojdejo v Berlin na sprejem svojih vzhodnih bratov. Taki so pač ti slovenski bojevniki-letalci. je Napoleon napadel Egipt Za sodobne vojne ladje, ki zmorejo tudi nad 40 vozlov hitrosti, je Sredozemsko morje majhno in ozko. Nobena večja pomorska formacija ne more neopaženo od enega konca na drugega. Ce bi je slučajno ne zasačil sovražni rušilec ali podmornica, jo kaj kmalu zavohajo ogledniška letala, ki takoj sporočijo svojemu brodovju, da se bliža sovražnik. Tako je danes, ,še pred nedavnim je bilo drugače. Slavni Napoleon Bonaparte, edini človek, ki je nosil na svojih epoletah vse vojaške čine od prvega pa do zadnjega, je postal po svojih velikih zmagah v Italiji in v vojni z Avstrijo, najpopularnejši človek Francije. Napoleon je bil takrat general francoske republike. Njegove slavne zmage, ki si jih je priboril v Italiji proti številnejši avstrijski vojski, so ga napravile polboga francoskega naroda. Z armado, ki je bila gola in bosa, sestradana in dokler ni prevzel on vodstva, tudi slabo vodena, je premagal mali Korzičan silno cesarstvo in zagotovil svoji domovini velik del Italije. V tistih časih je vladal Francijo iz treh diktatorjev sestavljen direktorij. Tej trojici pa Napoleonova slava ni pustila mirno spati. In čimbolj je njegova slava rasla, kar se je tudi sam zavedal, tembolj so bili prepričani, da bi ga bilo treba "likvidirati." Anglija je bila od francoske revolucije dalje v neprestani vojni s Francijo. Bas takrat pa sta se dve državi prepirali, kateri naj bi pripadel Egipt. Mlademu in ambicioznemu Bonapartu je direktorij predložil naj gre v Egipt in naj ga osvoji za Francijo. Vedeli so, da premišljuje o zavzetju sveta, o slavi Aleksandra Velike- ga, njegovi poti v Indijo in so si mislili: na ta način se ga najlažje iznebimo. Takrat je križaril po morju slavni admiral Nelson Za takratne razmere je bila taka ekspedicija več nego drzna. Obveščena po svoji tajni policiji, da namerava Francija zavzeti Egipt, je ukazala An glija svojemu slavnemu admiralu Nelsonu, da mora za vsako ceno preprečiti ta morski "pohod," da mora napasti francosko transportno brodovje in ga potopiti do zadnjega na dno Sredozemskega morja. Francozi so dobro vedeli, kakšna nevarnost jih čaka. Zato pa so bili tudi pripravljeni na vse. Napoleon je razdelil eks-pedicijo na dva dela, tako da bi mogel vsaj en del zavzeti Egipt, če bi se srečali z Nel-»onovim brodovjem na odprtem morju. Ob 7 uri zvečer dne 27. maja 1798. je odplul prvi del francoskega brodovja pod poveljstvom generala Dezea. Brodovje je imelo 70 jadrnic, 3000 vojakov. 300 konj in nekaj topov. Takrat pa mornarji in vojaki še niso vedeli, kam morajo zajadrati. Šele 40 milj od francoske obale so smeli odpreti zapečateno naredbo, v kateri je bil označen cilj odprave. Tretjega junija istega leta je pri-plul ta del brodovja pred Malto. Tri dni pozneje pa je priplula vsa ostala francoska-flota iz Toulona, ki je obsegala 13 bojnih ladij. 8 fregat in večje število transportnih ladij. Vse francosko brodovje je štelo okrog 400 ladij z 10,000 mornarji. Kopna vojska na teh ladjah pa je štela 40,000 mož in 2800 konj. Poveljstvo nad njo je bilo poverjeno generalu Bonaparte. Ko se je ustavil pred Malto, je poslal Napoleon brez oklevanja svojega adjutanta na otok in zahteval brezpogojno predajo. Razlogov za tako zahtevo je bilo več Malta je dopuščala Angležem, da so novačili na otoku mornarje za svojo mornarico podpirala je francoske emigrante, vzela je v zaščito ruskega carja, ki je bil sovražnik mlade Francije, itd. (Dalje prihodnjič) -o--— Kupujte vojne bonde! Gornja slika je posneta na bojišču pri Geilenkirchen, Nemčija ter nam 'predstavlja tankovslce oddelke druge angleške armade. Zavezniške čete v tem Aachen sektorju vedno bolj prodirajo v notranjost Nemčije prot i mestom Cologne in Dasseldorf. £* _ i ' flRnnv" s frT- m. •: Izgleda kot bi bili na bombažnem polju, v resnici pa nam ta slika predstavlja naše vojake na zasneženi pokrajini na francoskem bojišču. Izgleda precej romantičen kraj, a za naše vojake m tu nobene romantike, pač pa le mokrota in mraz. BELO DOBIJO PELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO ' PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (300) MOŠKI Tool & Dye Makers Strojni popravljači Lathe Delavci Kleparski delavci Inšpektorji Time Keepers ŽENSKE Assemblers Inšpektorice Dnevno in nočno delo; plača od ure, overtime in plača od komada. 10 ur dnevno, 5 dni v tednu. Stalno delo sedaj in po vojni. The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. — od St. Clair (300) pomagaci v skladišču in delih Shipping Receiving in delo z materialom Dnevno ali nočno delo Plača od ure Tedenska plača Oliver Corp. nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (303) ženske operatorice na elek. šivalnih strojih za izdelovanje kril Dobra plača, stalno delo Sam Cuffari 2530 Superior Ave. _(303) ženske finišerce Ročno delo za krila Dobra plača, stalno delo Sam Cuffari 2530 Superior Ave. (303) Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Arc Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Voder (o. 5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (303) ženska za čiščenje POLN ČAS PLAČA Zglasite se v 5. nad. Employment office Wm. Taylor Son & Co. ____ (loi) Operatorji za Horizontal in Vertical Boring Mills Engine Lathe Turret Lathe Milling Machine Delavci za splošna tovarniška dela 53 do 60 urh na teden Dybra plača od ure Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. __ (299) Sprejme se FOOD CHECKERS CASHIER f (beli) v mestu nič nedelj Plača Zglasite se na 1111 Chester Ave. (303) MALI OGLASI_ Popravljamo Popravljamo pralne s t r o j e., vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. 26, 27, 28.) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. MALI OGLAŠj Stanovanje v najem Odda se 5 sob, klet, pršna kopel, na 3595 E. 81. St. Vprašajte na 8812 St. Catherine Ave. _______ (302) G A R A N T FR A M 0! Popravljamo ves vrste prake stroje. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 0768. (302) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Volile za pol-mill šolski davek Denar od tega davka je potreben, da se zgrad1 dodatno k sedanjim poslopjem in da se zgradi nove šole za clevelandske otroke. | Ta davek, ki bo v veljavi dve leti, bo dal nekako $665,000 vsako leto ali skupaj $1,330,000. To ni nov davek, ampak nadaljevanje 20 let stare smernice, da se plačuje za potrebe stavb z davkpm mesto z bondi; To je omogočilo, da so se znižali bondi, ki so znaša'1 leta 1925 skupno $33,000,000 na zadovoljivo skupno vsoto $4,690,000. V načrtu je, da se rabi denar od tega davka za: Dodatne zgradbe k prenapolnjenim šolam v rastočih .,„«00 naseljih ................................................................................$ Izboljšave v 4 atarih, tcda rabljivih poslopjih........................S Nadomestitev 3 starih poslopij, kjer je vzdrževanje in 1KnooO stroški vzdrževanja zelo visoko ..................................$1,150, Odobritev tega davka ne bo zvišala splošne dav-' čne mere drugo leto radi znižanja davčne mere tako v okraju kot v mestu. Volite za ta davek 28. decembra. Volile za 1.4 mil! okrajni dobrodelni davek Denar od tega davka, ki bo za dve leti, se rabi za vzdrževanje otrok s pomočjo Odvisnega otroškega sklada, Odseka za vzgojo otrok in Mladinske sodnije-Enako tudi krije zahteve bolnišnic za jetične in sana-torijev, okrajni relif, vojaški in mornariški relij-oskrbo za umobolne in onemogle ter drugo dobrodelno postrežbo. . Postave države Ohio zahtevajo, da okraj skrbi za tako postrežbo in brez tega davka okraj ne bo mogel nadaljevati z delom ali da bi bil kvalificiran prispevke od države in federalne vlade, ki jih zdaJ dajeta. To je najnižji davek, ki je bil nredložen od 1932. ^ G5 odstotkov glasov je potrebnih za odobritev. Velite za davek 28. decembra ter omogočil okraju skrbeti za tiste, ki so legalno upravičeni za P0' THE CLEVELAND CHAMBER OF COMMERCE Služeč Cleveland« od 1848_ lllllilllllllllllHHIUMIIlllllllllllllllllllUUHIIIIIIIIIIIIIlllllllllUIIIIIIIIIIHl"""" ' Vabilo na delniško sejo Tem potom se naznanja vsem delničarjem in flel"lCj'ni-i kam North American Bank Co., da' se bo vršila letna I ška seja v sredo 10. januarja 1945 ob osmih zvečer v | skem narodnem domu, 6409 St. Clair Ave., spodnja i rana. Na tej seji bo volitev direktorija za leto 1945 m : druge zadeve, ki spadajo na letno sejo. Za THE NORTH AMERICAN BANK CO- i R. G. KOVATCH, tajnica. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI......lllllllll.....Mlimimillll^''"^ POSEBNOSTI TA MESEC $ Spremenite svoj tank za vodo v avtomatičnega. Mi vam inst^5et V >? snap-action termostat z lučko in pokrovom. Enako tudi močan J^ $ asbestosa. Čistimo in adjustiramo burner na vašem grelcu. Delo © terial za vse to je $26.00. 12 Mi imamo tudi avtomatične grelce za vodo mere 20 in 30 salo"' \ Rodney Adams Healing Service t 21601 West port Ave. KEnmore 5461 ŽENSKE SUKNJE . Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo & volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižji" kakor kje drugje na WILL-Call pri BENNO B. LEUSTIG-U . „ \ ENdicott 3426___1034 Addigg^ UČITE SE ANGLEŠČINE^ iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" _ j kateremu je znižana cena d* Afl in stane samo: 9 £mm\J" I Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. j General Eisenhower je izbral iz svojih čet v Evropi šest vojakov ter jih poslal nazaj v Ameriko. Njih naloga je, da povedo ameriškemu narodu, kako nujno je potrebno, da se čimprej in čim več izdela orožja in takoj pošlje našim armadam na zapadni f ronti Evrope. HOLD IT, HOLLY! YOU'RE 1 'WAY OFF THE BEAM. REMEMBER, WE'RE JUST STARTING- ON THOSE JAPS. AND YOUR MONEY \N SIXTH WAR ^ LOAN BONDS J "C fJ V.WILL HELP > JT fK FINISH VfflSET 7/Wj CLEVELAND ORCHESTRA FRITZ REINER, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 28. dec. 8:30 Sob. 30. dee. 8:30 ORKESTRALNI PROGRAM Vstopnice: Severance Hall. CE 7300 oblak mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se r. vsem zaupanjem na vašega starega znanca john oblaka 1146 E. 61st St. HE 2730. CE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite it meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velil* uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC * (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 428 Citizens Bldg. N 850 Euclid Ave. P Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Slika nam predstavlja mladega domačina s Filipinov, ki se je nad dve leti boril proti Japoncem v domačih gerilskih četah. Po prihodu Amerikancev se je vrnil z gora in sedaj je bil dodeljen ameriškim četam na Filipinih. Na glavi ima kapo ubitega Japonca, oborožen pa je z ameriško puško, pištolo, pasom za municijo, s čevljev pa mu ni treba. PRAVKAR SMO PREJELI NOVE JANKOVIČEVE PLOŠČE: DRUŽABNI FANTJE MOJE ŽENKE GLAS VESELI BODIMO ZBOGOM, SRČEK MOJ • Imamo tudi druge Jankovičeve, Kušarjeve in druge slo venske ter hrvatske plošče. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUŠNIK, lastnik J. G. Electric Repairs HEnderson 7000 Hitra in tofcna postrežba. VPRAŠAJTE ZA JOE GORJANCA Ekspertno popravljanje In obnova vseh vrst motorjev od V* konjake sile pri hišnih potrebščinah do 3 konjakih sil za tovarne. Popravljamo električne čistilce. Pridemo Iskat In prepeljemo nazaj ______ zastonj_ TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN '■Jaz sem se tak6j odločil, da odidem k vam, in vas obvestim," pripomni E.'.ward, "zamorski' ničvredneži, ki so vas obkradli,1 vas zamorejo tudi še v nevar-j nost pripraviti. Te misli so mi' takoj prišle v glavo, in me gna-j le sem, in akoravno imam sam. težke skrbi." "Hvala vam lepa za prijaz-; nost in svarilo, Mylord, jaz se bom za vse mogoče pripravil," odgovori Becker in pelje Edvarda' v napol izdelano kočo, kjer je Mary že pripravila mizo, in prinesla na njo jedi in pijače, da postreže gosta. Mr. Wilson se vsede med Freddyta in Mary in si privošči nekoliko jedi' in pijače. Nato je pa začel pripovedovati, da je našel končno vendar enkrat Elizabeto. Mary so od veselja zalile solze oči. "Hvala bogu," reče Freddy, "kakeka boljšega poročila bi nikakor nemogel pričakovati." Sedaj pove Edward, kje se Elizabeta nahaja in kako se počuti.' "Jaz sem popolnoma brez nasveta," konča on, "ker kar pri-čnem in kjer začnem zadenem vsepovsod na zapreke. Ravno-t'ako se mi zdi, kot da ni za me n Elizabeto nobene življenskej ireče več. To so strašne mi-iii!" Freddy Becker je ves zamiš-j jen gledal pred se. "To je v resnici jako težka' tvar, Mylord," pripomni Ne-1 nec po kratki pavzi, "in lady Armenia nikakor heče odstopiti — ?" "Ona ne privoli v nič, in radi-j ega mi tudi sodnija neče pristopiti v pomoč," pripoveduje] Sdward. "Tukaj je samo ena pot, My-ord, pot, da sledite svojemu sr-j :u," reče Becker, "ako nemo-•ete doseči razveljavljenja dru-?e ženitve, ako je vse nadaljno soskušanje zaman, potem prepustite stvar samo sebi! Hočem ram nekaj predlagati, Mylord, .'nadaljuje Freddy po kratkem )dmoru z resnim glasom, ker slutil je dobro, da če se Edward c Armenijo loči, da izgubi tudi i to ločitvijo vse prejšnjo premoženje,. "mi obljubite, da se ne boste razžaljenega počutili, kar vam bom povedal?" "Kako bi se zamogel nezadovoljnega, ali razžaljnega počutiti, Mr. Becker, ker vem, da mi samo dobro želite!" "Vidite, Mylord, ravno sedaj mi je prišla neka dobra ideja na misel, in vam jo tud ihočem takoj povedati," prične Becker, "Kaj bi bilo, ko bi vi z Mrs. Elizabeto tukaj sem prišli, in tukaj pri nas na otoku ostali? Rečite sami, ali ni tukaj lepo? In dozdeva se mi, Mylord, da bi tukaj zamogli zopet lepo v miru živeti, in še celo vso srečo zopet nazaj doseči!" Mary je vsa presrečna potrdila Freddytu. "Vi dobri, pošteni ljudje!" reče Edwaud ves ganjen, občutim, da so te vaše besede prišle o dsrca, in so jako blagodejno upliva na mene." "Potem pa uresničite ta predlog, Mylord, in pridite!" pristavi še Becker poleg. "Jaz vam morem reči, da je moja Elizabeta tam v Sierri ravno tako lep prostor našla, da zamore prav nemoteno živeti, kot tukaj," odgovori Edward, "jaz zamorem tam popolnoma mirno srečo vživati, od katere vi govorite. Vendar pa k j sreči spada srčni mir, Mr. Becker, katerega pa moja Elizabeta ne bo zadobila toliko ča-i.a, dokler ima še kaka druga oseba do mene pravico. To je ona stvar, katera najino srečo spodjeda, potem pa naj živiva tukaj ali tam!" "Razurnim, razumim, Mylord, kdo ne bi tega zapopadel! Toda, se ne bi našlo kako sredstvo, kaka pot, da se dokaže, da je v resnici Mrs. Elizabeta, pričevanje, mene in moje žene vaša prava prva žena? Bi li ne k ti stvari kaj pripomoglo?" "Mogoče bi se pronašlo, da je tako pričevanje podkupljeno, Mr. Becker. Nadalje bi pa tudi še vas sodnija zopet zgrabila." "Ja, ja, vi imate prav, Mylord, Freddy Becker bi bil slaba priča!" pristavi Nemec nekoliko v zadregi. "To me še vedno grize v duši, da sem jaz obsojenec, akoravno se zavedam, da sem popolnoma nedolžen ! Ali se mi ne bo nikoli posrečilo dokazati mojo nedolžnost?" "Takrat je bila ona Elizabeta Robin, Mylord, ko se jo je našlo mrtvo v Diabolo-močvir-ju," reče Mary, "kdo ve, kdo je tje speljal in usmrtil. Moj ubogi Freddy je čisto nedolžen pri vsi ti zadevi!" "Tega ni potreba meni praviti, Mrs. Becker; če je kaki človek kje, da veruje v nedolžnost vašega dobrega moža, po-j tem smem reči, da sem jaz ti-, sti!" pripoveduje Edward. 'Vendar pa, kdo je mogoč pranega storilca najti, kdo zamore .akratni dogodek potrditi? Da je bila ona najdena, mrtva o sesa neprava-Elizabeta, ni nika-tega dvoma več. Jozua in njegovi podkupljeni ničvredneži, ;o izsledili ono Elizabeto Robin, n so jq vporabljali v svrho, ia so mene goljufali. Ko pa ni-?o one osebe več rabili in se pričeli bati njene izpovedi, so jo odstranili na ta način, da je postala za vedno nema!" "Tako je, Mylord," vzdahne Becker. "Vendar pa kdo je toliko mogoč, kaj takega dokazati?" nadaljuje Edward. "Kdo je mogoč onega imenovati, ki je Eli« sabeto Robin vrgel v močvirje? Ona sama bi zamogla o ti jagonetki povedati, toda ona je savedno umolknila!" "In sedaj obremenjuje še vedno cela krivda mene! Toda povejte mi, Mylord, bi se ne našla nobena druga priča, da bi zamogla izpovedati, da je Mrs. Elizabeta v resnici vaša prava prva žena, da ona živi in, da je lakrat srečno smrti utekla? Ko bi vi le eno samo pričo imeli, da bi o ti stvari resno nastopila za vas, potem bi se kmalo celo stvar zaokrenila," pripomni Freddy. "Ja, ko bi se tako pričo dobilo, Mr. Becker! "Pomislite nekoliko v preteklost, Mylord, mogoče bi se pa vendar našlo takega človeka, ki bi zamogel o ti stvari nekaj gotovega povedati?" "Stojte — je en tak človek, Mr. Becker!" zakriči nenadno Edward ,in njegov obraz se zjasno. "Toda oni človek je v neko temno tajnost zavit! Oni človek je tisti, kateri je po lastni izpovedi moje žene, rešil njo iz Creek-prepada. In oni zagonetni človek je tudi mene zapeljal v CretSk-prepad, ko sem se zgubil v Sierri." "Od katerega pa govorite, Mylord?" "Hm, govorim o onem taj-nostnem možu ograjenem v sre-brnosivem plašču, ki se prika-ževa sedaj tukaj, sedaj tam sredi' Sierre govorja!" ( "In ne ve nobeden, kdo da je, Mylord, kje pa se zadržu- je?" vpraša Becker. "On pohaja po Sierri, in me- j ni pride naprej, kot kaki dobri duh." "Oh, oni človek se pa ja mora najti, Mylord!" "Ja, vi imate prav, Mr. Beck- \ er, njega se mora najti, pri mo-j ji veri, njega se mora najti!" potrdi Edward, z novim upanjem navdan, "oni tajnostni človek je edini, ki zamore dokazati, da je bila moja Elizabe- ta takrat po njem rešena, in da živi, ter da je resnično ona tista, za katero se izdaje! Ta mož*se mora najti! Jaz sem sedaj z vašo pomočjo našel tisto pot, katera me zamore do cilja pripeljati! Jaz hočem vse žrtvovati, da najdem to pričo! Vsaj se gre za mojo Elizabeto in mojo življensko srečo! Jaz sem dotičnega odkraja držal za duha, toda sedaj vem, da je on človek, človek iz mesa in kr- vi, in da se v pusti Sierri zadr-žava! Pri moji veri, on mora biti najden!" — Črni Judež Uporniki so se, medtem ko so si njih ukradeno blago razdelili in dosegli luko San Francisco, porazgubili. Vsak izmed njih se je požuril, da svoj delež spravi v denar, da si zamore potem nekaj časa privoščiti lepega, udobnega življenja. Kaj se potem zgodi, ko enkrat denar poide, je bilo črncem vseeno, ker na prihodnost ni niti eden nič pomislil. Voditelj cele zarote je bil Jay. On se je že dolgo bavil s takimi mislimi, da si bo napravil na otoku bogastva. Nje- gove bele velike oči, so od ] do dne vsako stvar nata*>c opazovale in preračunale. Jay se je zapletel v Franciscu z Nabom v Prep ga je v neki beznici težko ral in mu nato odvzel velik _ zlatega peska, kateri je Prlp dal Nabu. Nato pa je ves njeg°v ukradeni zlati pesek P«da razupitemu delu San FraI* sca in sprejel od prekuP veliko svoto. Sedaj je korakal Jay kot , šemljena sraka po ulici, ( ' črne roke v širokih hlačni'1' pih in spuščal s svoje l°'lC< ke goste-ov^le dima v zr0*' je imel denar, in to je bil° A WORD WELL SAID Alfred Plastino—United Feature Syndicate