Posamezna Številka 30vinarjev. Siev. 286. v Lfonijanf. v Celrteh, dce iz mri ilib. Leto XLVL M V«l|» po (oitil ešB It Miti tate aaprtt .. t ftO*~ «o na «ieaaa „ . „ i.M » H*mOl)it osiulotBe . „ »s-— «• aatalo iDoiamAtro. „ »0 - f Llnbltaol m dom ia aau lata eapre).. K ta ta maaae I i— » Krni Kiluu ■tllAiiHM a Sobotna Izdajat i la oaio latu K 10- ta Senčijo celoletno. „ 12'— •« aatalo laoaamtUa. „ IS — SLOVENEC fv-ia losuatS' nun n m Kaoatulpaa pemrreu (M aa llraki la S aua vtaata ali ata aa Mkni praetor) p* SO f ta Ot- la trikrat _ »rt »«<5|U aarvAUU »rW«» popn»i p« 4o^o»ora. •k •ohola* dvoi»i uril Poslano; Saontolpaa patltrrai* K l itsa)» vaak (aa lartaail a*, ielje ta branika, eb t. ari p«p. Bate* latu p rilo« n nni n« W Oroflalštra |a f lapltarjavi allol Itn. 8/m. Rokojdai aa vračalo; aetrasklrana plana aa at « *»raj«Ba|o. — DrateUksga talataaa itev. 50. ca Političen list za slovenski narod. Opravilltv« |« v Kepltar;«r> allol IL t - R*ft» etaa hraallaloa avatrttaie It. 84.787, tgrti. mj«, L-kara. it 75BS. — Dpravalfttioi talataaa it M. Slovansko boge* služie. m. Za uvedbo slovanskega bogoslužja v Jugoslaviji imamo važne razloge. Srbi bodo nasproti katoliški Cerkvi gotovo bolj prijazni in spravljivi, verske razlike se bodo gotovo manj čutile, če bodo jugoslovanski katoličani rabili slovansko bogoslužje. Čc bi se uvedlo slovansko bogoslužje \ zhodncga obreda, bi bila verska sorodnost med katoličanstvom in pravoslavjem gotovo zelo očividna. A vprašanje je, če je za slovansko bogoslužje vzhodnega obreda zadosti razlogov. Kakor je pravoslavno ljudstvo konservativno in navezana na svoj obred, tako se je tudi katoliško ljudstvo privadilo na rim-■ki obred. Rimski obred se je tako razvijal, da jc moderni dobi v mnogoterem oziru bolj simpatičen in prikladen kakor vzhodni, Z ljudstvom se ne da poljubno eksperimentirati; stoletni razvoj se ne da pomekniti za stoletja nazaj. Ali naj prezidamo naše cerkve, poderemo oltarje, odpravimo orgije in vse prilagodimo vzhodnemu obredu, ki je skoraj celo tisočletje obtičal brez razvoja in napredka? To ne bi bilo pametno, to ne bi bilo koristno niti za vero niti za Kulturo. Tega ne zahteva niti stara zgodovinska tradicija, ker je zelo verjetno, da sta sv. Ciril in Metod gojila slovansko bogoslužje tudi po rimskem obredu (poleg grškega). Saj se tudi po črnogorskem in srbskem konkordatu ni zahtevalo vzhodno, ampak zapadno slovansko bogoslužje. Ali naj se uvede slovanski rimski rbred z glagolico? Ni potrebno. Hrvatje so ohranili slovansko bogoslužje v glagolici, iver se je njih zgodovinski privilegij ohranil ravno v tej obliki in ker so le v tej obliki mogli premagati razne zapreke in ugovore proti slovanskemu bogoslužju. Te zapreke so sedaj odstranjene in zato ni več potrebno, da bi ohranili težavno, nespretno in kulturno osamljeno glagolico. Ali naj se bogoslužne knjige tiskajo z latinico? Za starejše gospode pač lahko, ampak samo kot posebna izjema. Bogoslužne knjige naj se tiskajo s cirilico. Prav jc namreč, da imajo bogoslužne knjige nekaj častitljivega in monumentalnega. Prav je, cla se tudi v naših cerkvah čuva in spoštuje cirilica, ki nam daje ključ do velikih zakladov vzhodne krščanske kulture. Prav jc, da nas veže cirilica s Srbi, Rusi, Rusini in Bolgari. Mogoče je, da bodo Srbi v svetnem slovstvu opustili cirilico, a v cerkvi se bo gotovo še ohranila; vedno bo še ohranila veliko kulturno važnost. Slovanska jezikoslovna znanost je že sprejela načelo, da stare glagolske spomenike prepisuje in izdaja v cirilici; določila je vsa pravila za transkripcijo glagolice v cirilico. Katoliški Slovani rimskega obreda naj lorej ohranijo svoj obred, ki je važen spomenik zapadne kulture in zapadnega razvoja ter je obenem v zvezi z ljudskim mišljenjem in čuvstvovanjem. Ne trgajmo vezi z zapadno kulturo, ne kvarimo si dragocenega poslanstva, da tvorimo most med Vzhodom in Zapadom! A v naše cerkve, častitljive hraniteljice vere in kulture, sprejmimo častitljivo cirilico, kot dragoceni ključ do visoke vzhodne krščanske kulture in kot kulturno vez z našimi vzhodnimi brati. Naša bogoslovska znanost in naša verska kultura bo s tem dobila primeren pripomoček, da se pravilno vzhodno orientira, a ohrani tudi kulturne vezi z Zapadom. Ko se je dopolnjeval črnogorski kon-kordat (1887), se jc že odobril načrt, cla se izda slovanski misal rimskega obreda s cirilico. Načrt se ni izvedel. Zdaj je čas, da se to izvede v korist vere in domovine, v prospeh verske in kulturne sloge, kot dokaz, da se zavedamo svojega visokega poslanstva ob meji Vzhoda in Zapada. Dr. F. Grivec. Beneški Slovenci - zgubljeni T po naših listih nič več ne omenjajo. Zdi sc, da sme nanje resignirali ali nad njimi obupali; češ, veseli bodimo, če to dobimo nazaj, kar nam hočejo Lahi ugrabiti; kar že dalj časa imajo, o tem še govora ni, da bi nam hoteli dati! — Mi pa mislimo, da če so Lahi v svojih zahtevah krivični in nesramni, to še ni vzrok, da bi morali mi biti preskromni in boječi. Saj vidimo: kdor je bolj predrzen, več dobi. Tako je bilo v Avstriji, tako tudi drugod. Nemci, Mažari in Italijani, ki so že vsega dovolj imeli, so bili predrzni in nesramni v svoijh zahtevah in so vse dobili, kar so hoteli; mi vedno preskromni Slovenci si pa še tega nismo upali zahtevati, kar nam je po pravici šlo, zato pa tudi nič dobili nismo. In tako je tudi v tem slučaju: Italijani zahtevajo v svoji nesramnosti tujo zemljo, mi si pa niti naše ne upamo zahtevati! Italijani nimajo nobene pravice do slovenskega Primorja in Notranjske, mi pa imamo pravico do beneške Slovenije. In tej pravici naj bi se iadovoljno odrekali? Po W i 1 s o n o -vih načelih spada 'beneška Slovenija k nam. Kajti to ni kak jezikovni otok, kakor Kočevarija, marveč je z ostalim slovenskim ozemljem sklenjeno, kompaktno ozemlje. Res da je lega beneških Slovencev za nas neugodna, da naravno gravitirajo na furlansko ravnino; a to šc vendar ni vzrok, da bi jih zaradi tega kar tako zlahka žrtvovali italijanski požrešnošti. Nas Slovencev vendar ni toliko, da bi 40.000 svojih ljudi kar lahko pogrešali. Nemci, Italijani ali Mažari bi kaj takega nikdar ne dopustili in bi se borili za svoje ljudi za žive in mrtve; le mi smo tako velikodušni, cla si zgube 40.000 rojakov ne ženemo nič k srcu in nanje kar resigni-rarao! — Ni treba misliti, da so beneški Slovenci tako apatični za Jugoslavijo, da se ni vredno zanje brigati. Inteligenca, mlajši duhovniki, so vsi navdušeni Slovenci, in bodo globoko obžalovali, če bodo definitivno odtrgani od ostalih bratov, V nasprotnem slučaju pa jim ne bo težko ljudstva pridobiti za Jugoslavijo, samo da jo bodo poznali. Za staro polomijo, Avstrijo, se seveda niso mogli navduševati. Poživljamo torej vso jugoslovansko | javnost, zlasti pa naše zastopnike na mirovni konferenci, da ne odnehajo od svoje zahteve po beneških Slovencih. Naj se vendar na konferenci obrne pozornost na nemške kolonije, kjer se lahko Italijani bogato odškodujejo za to, kar tukaj popuste! »Če bomo složni — je rekel Pasič — ne bomo zgubili nobene jugoslovanske vasice.« To naj velja tudi o beneških Slovencih. Zahtevamo jih zase do — zadnje vasice! K. Jugoslavija. Pogajanja v Belgradu. Belgrad, 1. doc. (Lj. k. u.1 Dogovori med delegacijo Narodnega Veča in srbsko vlado oziroma s srbskimi strankami še niso dokončani. Pogajanja za koalicijsko ministrstvo. Belgrad, 11. decembra. Tukajšnji list Pravda t, glasilo napredne srbske stranke, piše v uvodniku, da je s prihodom predsednika vlade stopila rešitev krize v odločilno fazo. Voditelja napredne stranke clr. Voja Veljkovič in Slojan Ribnikar sla že dvakrat | konferirala s finančnim ministrom Stojanom Protičem po nalogu svoje stranke. Do sporazuma še ni prišlo, ali zgleda, da bo do njega prišlo in je le vprašanje, katere port-i felje dobe socialisti. Kakor se nam poroča, j dobe socialisti novoustanovljeno ministrstvo I narodnega zdravja. Belgrad, 11. decembra. Dogovori o koalicijskem ministrstvu napredujejo. Zdi se, da ! bodo zastopane v ministrstvu vse stranke. Pogajanja z naprednjaki se bodo najbrže , ugodno končala, samo socialisti se drže bolj po strani. Glede notranje avtonomije bo najbrže žc jutri objavljen načrt, sklenjen sporazumno med Narodnim večem in srbsko vlado. V ministrstvo bodo vstopili zaupniki skoro vseli skupin, ki so sedaj zastopane v Narodnem veču. Za ministrstvo lepih umetnosti Split, 11. decembra Msg. dr. Franjo Bulic se je pridružil prošnji splitskih umetniških in književnih krogov, ki so zaprosili regenta Aleksandra, naj se v novi državi ustanovi ministrstvo lepih umetnosti. Nikela Pašič. Belgrad, 11. decembra. List vladne radikalne stranke »Samouprava« piše o priliki prihoda ministerskega predsednika Pašiča v Helffrnd mod drugim: »V tej svetovni vojni sc dviga Pašič na višino, na kateri ni bil doslej noben srbski politik. On stoji danes v vrsti velikih državnikov vkporedno s Clemenceau jem, Lloyd Georgejem in Wilsonom. Srbski narod je vzgojil svojega Cavoura, a čas ga je vrgel na površino. Pašič, jo prepeljal ladjo skozi Scilo in Karibdo. Ena napaka z njegove strani, en korak na stran in naša državna ladja bi zadela ob trdo skalo in so razbila na Kose. Naša sreča, da je on v teti dneh na svojem mestu.« Belgrad. 11. decembra. Večerno »Novosti« pišejo v uvodniku: Ime Nikole Pašiča je ozko zvezano s srbsko politiko zadnjih 40 let. Pašič jo eden izmed glavnih boriteljev in skoro ves čas voditelj radikalne stranke v Srbiji, ki je bila za naš notranji razvoj velike važnosti. Olicielna črnagora dementira odstavo dinastije Petrovičev. Pariz, 11. decembra. Črnogorski poslanik v Parizu je dementiral vesti o odstavitvi dinastije Petrovičev. Izjavil je, da more bili sklep v Črnigori zakon le, če ga sklene parlament in če sklep potrdi kralj. Črnogorski parlament pa ni sklepčen, ker je veliko njegovih članov interniranih v Avstriji-Ogrski in kralj Nikolaj takega sklepa tudi potrdil ni in mu ni bil predložen. O Jugoslovanih. Zagreb, U. decembra. V Parizu je v francoskem jeziku izšla knjiga Essey francoske bibliografije o Srbih, Hrvatih in Slovencih. Napisal jo je R. Odavič. Angleži v Zagrebu. Zagreb, 11. decembra. Včeraj je dospelo v Zagreb angleško odposlanstvo, v katerem se nahaja generalštabni podpolkovnik Brown, major inženirskih čet Lloyd, major inženirskih čet Selander. Odposlanstvo ima nalogo, informirati se o naešni železniškem vprašanju,* pripraviti vse za uvoz potrebnega blaga iz inozemstva. Legija prostovoljcev v Medmurju. Zagreb, 11. decembra. Prostovoljna legija v Medmurju je izdala poziv, s katerim se vabijo prostovoljci, da pristopijo v legijo prostovoljcev. Nov poveljnik v Ljubljani. Belgrad, 11. decembra. Za poveljnika vojnega poveljstva v Ljubljani (2. vojno okrožje) je imenovan general Krsto M i 1 j a n i č , ki je bil dosedaj pri drinski diviziji. Novi poveljnik pride v Ljubljano s šestimi častniki za šest dni. Mažarski list v Osjeku. Zagreb, 11. dec. (Lj. k. u.) Kakor poročajo iz Osjeka, prično tamkaj z novim letom izhajati v mažurskem jeziku pisan list za one Ma-žare, ki pripadajo jugoslovanski državi. Omejitve cirilice odpravljene. Zagreb, 11. doc. (Lj. k. u.) Ban je izdal naredbo, ki razveljavlja vse nekdanjo omejitve za rabo cirilice. Jugoslovanska zveza parnih mlinov. Zagreb, 11. dec. (Lj. k. u.) Lastniki jugoslovanskih parnih in umetnih mlinov so imeli tukaj sestanek, kjer so sklenili, da osnujejo samostojno jugoslovansko zvezo parnih mlinov, neodvisno od dosedanje ogrsko zvezo. Badič se vrnil v Zagreb. Zagreb, 11. dec. - legr.ip!)« poroča iz Rima: Nek-i tamošuja or-zojavna agentura poroča, da jo sklenila ilnli jonska vlada, zahtevati izročitev avstro-ogrskega tigovinskega brodovju. Odredbe Italijanov. Trst, 10. decembra. (Lj. k. u.) Armndni general in vrhovni poveljnik italijanske armade Dioz je dal razglasiti naslednjo odredbo: Člen L V ozemlju, zasedenem po kraljevi armadi preko mej kraljestva, ostane za vsak primer avstro-ogrska valuta v veljavi. V tej valuti bodo izplačevale vojaške in druge javne blngajnice plače, druga nakazila in »odpore v prid osebam na zasedenem ozemlju. Člen II. Izmenjava med italijansko in avstroogrsko valuto se bo vršila do novih odredb nn podlagi razmerja 40 centcziraov od lire za 1 krono. Člen III. Na podlagi razmerja, določenega v prejšnjem členu, bodo smele vojaške in druge javne blagajnire sprejemati italijansko valuto za zneske ki noj hi liili plačani v kronah. Člen IV. Vojaške blagajuico bodo smele, ako so za to pooblaščene po vladi, dovoliti izmenjavo kron proti liram po razmerju, navedenem v členu II. Člen V. Prepovedano je, uvažati avstro-ogrski papirnati denar nn zasedeno ozemlje. Ta prepoved se ne nanaša na italijanske ujetnike in na civilne interninchee v kraljestvu in zasedenem ozemlju glede zneskov, ki so njih last in ki jih prinašujo seboj izza meja zasedenega ozemlja. Prestopke bodo kaznovali 7. zaporom od treh do sedem let in obenem zaplenili valuto. Kompetenco, odločati o prestopkih, so poverili sodiščem. — Podpisan: Dlaz. Ob naši severni meji. PISMO IZ VELIKOVCA. Velikovec, dne 10. dec. 1018. Po napadu na Veliko vec dne 1. decembra opoldne od strani nemškega »Soldatenrat«-a, i je končal s popolnim porazom za nemško vojake in pri katerem so imeli Srbi prvič priliko braniti z vojaško silo prostost koroških Slovencev, so pričakovali odposlanci iz Velikovca in okolice prihod močnih srbskih čet, ki je bil napovedan za ponedeljek, 2. decembra, zvečer. Generalni štrajk železničarjev, edino npanje Nemcev in nomškutarjev ni za-foranil prihoda jugoslovanskih čet. Prvi vlak, ki je prisopihal iz Maribora na Koroško, nam je pripeljal vrle brate Srbe. Vlak jc prispel v Sinčovas šele ob treh zjutraj, ker jo mimogrede majhen oddelek Srbov zasedel Spodnji Dravograd in razorožil tamošnjo »Biirger-wehr«. Navzlic temu so odposlanci čakali celo noč in došle Srbe navdušeno pozdravili. Komaj se je vlak ustavil, jim je zadonela v pozdrav »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. Zastopnik Narodnega sveta za Velikovec, g. učitelj Košir, jih je prisrčno pozdravil kot rešitelje in osvoboditelje slovenskega, tužne-ua Korotana. Poveljnik kapitan so je zahvalil za prijazne besede; naglašal je, da so Srbi radi prišli odrešit koroške Slovence. Prodno po dolgem ujetništvu odidejo v drago domovino, so hoteli priti odrešit Koroško. — Srbsko ruoštvo je zapelo srbsko narodno liimno; nato so odkorakali v Velikovec. Pri sprejemu so bili navzoči prvi od Narodne vlade imenovani novi g. okrajni glavar Kaki, predsednik Narodnega sveta za Velikovec in novi velikovški žuj ian g. Jurij Čarf, štacijski poveljnik iz Velikovca g. nadporočnik France Malgaj, poveljnik iz Sinčevasi g. stotnik Knez in drugi častniki. V torek, 3. decembra, zvečer so sc zbrali \ prostorih narodnega doma v Velikovcu srbski in slovenski častniki, podčastniki in zastopniki mosta, V vznesenih besedah je pozdravil g. učitelj Košir kot zastopnik Narodnega sveta za Velikovec došle brate; opozarjal je na zgodovinski dogodek, da si podajata na koroških tleh Slovenec in Srb roke. Naj bi bila naša skupna bodočnost bolj sijajna in vesela, kot je bila preteklost, ki smo jo pretrpeli v nemških okovih svetovne vojne. Naj l)i bilo vse pozabljeno, kar smo pretrpeli pri misli, da smo si priborili zlato svobodo, neodvisno Jugoslavijo. Srbski stotnik je v navdušenih besedah poudarjal, videti zjedinjene Srbe, Hrvate in Slovence. Srbija, ki jc bila tekom šost let v težke boje zapletena, je sicer morala začasno podleči, a ravno to ponižanje jo rodilo zmagovito vstajenje. Prepevale so se srbske, hrvatske in slovenske pesmi. Nasilstva Nemcev na Koroškem. Velikovec, 10. dec. 1918. Med Celovcem in Velikovcem Nemci nesramno rekvirirajo Slovencem, Nemce in nem-Skutarje puste v miru. Župnika Dolinarja so zaprli. V Celovcu samem nismo varni življenja. Prof. Angerer je na zborovanju nemških žen v Celovcu hujskajoče govoril proti Slovencem: močni smo dovolj, da opustimo politiko popustljivosti in poženemo te jugoslovanske Ruhestarer. Položaj je vsak trenutek bolj nevaren. Nocoj smo bili alarmirani. Danes so streljali Nemci na našo patruljo v Malem Sv. Vidu: bila je megla in naši niso opazili Nemcev. Nemci so streljali s, strojnicami in oddali so tudi več šrapnelov na našo patruljo, ki je šla branit slovenskega kmeta, Kateremu je nemška patrulja demolirala hišo. V Št. Janžu na Mostiču so odpeljali družino predsednika Narodnega sveta Koflerja, on s? m in sin sta ubežala, družino so Nemci odvedli neznano kam. V Velikovcu je že mnogo Slovencev, ki so morali bežati pred nemškimi patruljami. Od Velikovca proti Celovcu rekvirirajo Nemci živino in žito, a samo Slovencem. V Velikovcu imamo močno četo, podvarja se, da je jako velika nezadovoljnost med moštvom in častniki, ker jim ni dovoljeno braniti naše Slovence, ki toliko trpe od nemških band. Begunci prihajajo v Velikovec, mi pa moramo mirno tu sedeti in gledati, kako se pritožujejo naši Slovcnci, ker jim ne gremo na pomoč. Nevarnost je velika, da nam naše vojaštvo ne odide domov. Opozarjam, da so na Koroškem prave boljševiške bande: orožje so dali fantičem v roko. S temi ljudmi so vsaka pogajanja nemogoča, ker ničesar ne drže, kar obljubijo. Nemške čete prihajajo čez Krko. Na več krajih so odvedli duhovnike in trgovce, tako provizorja v Slov. Šmihelu in župnika v Št. Lipšu so dvakrat aretirali, pa sta potem zbežala. Župnika v Šmarjeti smo rešili s silo, razorožili smo nemško patruljo in jo imamo tu zaprto. Patrulja je zopet iskala župnika Arnu-ša iz Kotmarevasi in je grozila, da bo aritira-la trgovca Kljuna, ako ne dobi župnika. Protesti koroških nemškutarjev. Dunaj, 10. decembra. (Lj. k. u., KB.) Občinska zastopstva Boreč, Blač in Sv. Štefan na Žili so naznanila deželni vladi v Celovcu, da protestirajo sporazumno z vsemi prebivalci ne le iz političnih, marveč posebno iz gospodarskih ozirov zoper priklopitev k Jugoslaviji. Vse te občine so izjavile, da hočejo Ereprečiti priklopitev, ako treba, tudi z bra-ialno silo. Deželno vlado skrbi, da se ne bo mogel vzdrževati red in mir, ako bi še nadalje prodirali Jugoslovani. Iz Češke. Dr. Krainai o položaju. Praga, 11. dec. (Lj. k. u.) V včerajšnji seji klubovih načelnikov je ministrski predsednik dr. Krama? poudarjal potrebo sestavo proračuna. Hodni proračun pa bo mogoče sestaviti Šele tedaj, ko bodo definitivno določene meje Cehoslovnške državo. Nadalje je ministrski predsednik sporočil, da nima nikdo pravice, pogajati so v imenu ČelioslovaŠke vlade z Nemčijo ali Ogrsko, ker sta do danes sovražni državi in ni bil z njima sklenjen noben mir, marveč le premirje. Operacije Čehoslovakov. Praga, 11. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča iz Poštornega (Unterthononsu) z dne 10. t. m.: Čehoslovaške čete so dospel« včeraj v Poštorny in v Novo Ves. Praga, 11. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča iz Ustja: Danes ponoči so plenili v topliški ulici, glavni prometni ulici mesta, vse trgovine ne glede na veroizpovedova-nja posestnikov. Škoda je velikanska in se sedaj niti ne da ceniti. Okrajni glavar je sam zaprosil, naj pomaga čehoslovaško vojaštvo. Kakor so doseaaj ugotovili, so ubili troje ljudi. Praga, 11. (Lj. k. u.) »Prager Tagblatt« poroča iz Ustja: Tudi danes so plenili, toda manj. Ker redarstvo ni zadostovalo, so naprosili čehoslovaško vlado pomoči. Čehoslovaška vlada je prošnji ugodila. Davi jc dospelo ve£ sto mož čehosiovaškega vojaštva pod poveljstvom majorja v Ustje. Delavsko milico so razpustili. Redarstvo in žandarmerija opravljata nadalje svojo službo. Na lepakih so proglasili, da proglase oU ponovitvi nemirov nagli sod. Sedaj je vse mirno. Praag, 11. (Lj. k. u.) »Narodni Politika* poroča, da je zasedla dne 6. t. m. vojaška ekspedicija s strojnicami in s topovi iz Plznja Zlu-tice, Blatno in Podbomy. Okrajno glavarstvo v Bluticah in v Teplah je podrejeno vladi čehoslovaške republike. Povsod je mir in red. Praga, 11. decembra. (Lj. k. u., KB.) Čehi so sedaj zasedli tudi Litomerice. Ustanovili so upravno komisijo, ki obstoji iz 6 Čehov in 6 Nemcev. Predsednik je Čeh. Praga, 11. decembra. (Lj. k. u.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Mesto Svitava (Zwittau) so zasedle češkoslovaške čete. Prebivalstvo je popolnoma mirno. Izgredi v Ustju. Praga, U. decembra. (Lj. k. u., KB.) V Ustju so jeli včeraj dopoldne in zvečer močno pleniti. Velike množice so vdrle v prodajal-nice in so jih razdevale in ropale. Redarstvo in narodna obrana nista mogla ničesar opraviti proti divjajoči množici. Ob osmih zvečer so došla vojaškemu svetu ojačenja, ki pa niso mogla ustaviti plenitev. Streljali so pozno v noč s puškami in strojnicami. Dosedaj so ugotovili tri mrtve in pet težko ranjenih. Lahko ranjenih je jako mnogo. Ob enajstih ponoči so še vedno nemoteno plenili. Tudi v sosednjem Krasnem Breznu (Schonpriesen), so se že popoldne začeli izgredi. Vojaštvo je rabilo orožje. Več oseb je bilo težko ranjenih. Nemire v Ustju je povzročila razdelitev čevljev povračujočim se vojakom in sumljivi elementi, ki so vdrli v bivšo sapersko vojašnico. Brzojavna zveza Pariz—Praga. Praga, 11. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poročajo »Narodni Listy«, so včeraj poslali z a poizkus prvo brzojavko iz Prage v Pariz, katere sprejem je potrdil Eifflov stolp. Ker se je ta poizkus obnesel, so uvedli direktno brezžično zvezo med Prago in Eifflovim stolpom v Parizu. Francosko zastopstvo pri češki vladi. Pariz, 10. decembra. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Francoska vlada je poslani-škemu tajniku Clementu Simonu kot minl-stru-rezidentu poverilo zastopstvo Francije pri čehoslovaški vladi. Gledališče v Brnu. Brno, 10. decembra. (Lj. k. u., KB.) V seji upravnega odseka mesta Brna je sklenila večina, da preide mestno gledališče brnsko prihodnje igralno leto v češke roke. Mažari. Pogajanja Mažarov z vlado SHS. Zagreb, 11. decombra. (Lj. k. u.) V Budimpešti so se začela danes med zastopniki vlade Narodnega Veča SHS in zastopniki mažarske republike posvetovanja o obnovitvi gospodarskih odnošajev med obema državama. Hrvatski delegati zahtevajo zlasti, da se vrnejo Hrvatski vsi železniški vozovi, ki so jih svoj čas odpeljali Mažari na Ogrsko in da se od nekdanjih skupnih hrvatsko-ogrskih uradov izroči Hrvatom kvota, ki jim pripada. Mažari pa so spravili na dnevni red dobavo premoga, češ, da bodo morali vsled pomanjkanja premoga ustaviti ves železniški promet. Prosili so hrvatske delegate, naj posredujejo pri povelj-ništvu ententne armade in pri čehslovaški republiki, da dobijo najnujneje potrebni premog. Francozi v Budimpešti. Budimpešta, 11. dec. (Lj. k. u.) Ogrski k. urad poroča: Tokom današnjega dneva pričakujejo tukaj prvega večjega oddelka francoskih čet, ki šteje nekaj sto mož. Francosko-mažarski posveti. Budimpešta, 11. decembra. (Lj. k. u.) V Kološvaru so se pričela posvetovanja med ogrskim vojnim ministrom in francoskim generalom Berthelotom o določitvi demurkacij-ske črte med mažarskimi in ententiniml četami. Nemci proti Madjarom. Budimpešta, 11. decembra. (Lj. k. u.) Listi poročajo, da so agenti iz Nemško Avstrijo razdelili orožje med prebivalstvo zapadne Ogrske, ki se hoče ločiti od Ogrsko in pridružiti Nemški Aavstriji. Promet med Ogrsko in Češko. Budimpešta, 11. decembra. (Lj. k. u.) Med ogrsko in čehoslovaško vlado je prišlo do sporazuma o rednem in nemotenem prometu na onem delu nekdanjih mažarskih železniških prog, ki so sedaj v obirati Čehov. Na progi, ki veže Budimpešto z N .ičijo, je promet popolnoma v rodu. Nemška Avstrifa. Tirolska za odstop od Nemške Avr^rlfa. Inomost, 11. (Lj. k. u.) Socialnodemokra-tična >-Volkszeitung< se bavi v daljšem članku o prihodnji odločitvi tirolske narodne vlade o novem deželnem redu. Kakor jc posnei. po tem listu, meni upravni odsek, da se mora pripoznati provizorični deželni red in da se morata ustanoviti namesto narodne skupščine in narodnega sveta deželna skupščina in deželni svet. Nadalje poroča list, da so sklenili krščanski socialci in radikalci, da se bodo držali narodnega sveta in narodne skupščine in da odklonijo priklopitev Tirolske k Nemško-avstrijski državi. List označa ta sklep za odpoved Nemški Avstriji in Nemčiji ter za skri- to iziavo suverenitete Tirolske. Navedeni liit izjavlja, da bo socialno demokratična stranka izstopila iz narodnega sveta, ako se bo sprejel tak sklep v narodnem svetu. »Innsbrucker Nachrichten« pripominjajo k temu danes: Tirolski narodni svet bo obravnaval poročilo upravnega odseka o prevzetju državne oblasti. Zadnje dni so se večkrat posvetovale vBe stranke. Večina je bistveno pripoznala zakon o prevzetju državne oblasti. Potemtakem se preustroji deželna skupščina. Študij na visokih šolah t Nemški Avstriji. Dunaj. 11. decembra. (Lj. k. u,, KB.) ro avtentičnih poročilih državnega urada za pouk se n!i' izdala na nobeni visoki šoli uradna naredba, da se ne dopuščajo k študijam dijaki, ki niso iz Nemške Avstrije. Linijski poročnik baron Banfleld ▼ službi Italijanska armada. Dunaj, 11. decombra. Današnja »Reichspost« poroča: Znani avstrijski letaloc Banfleld ki je bil odlikovan z redom Marije Torezije, je vstopil v službo italijanske armade, kjer bo tudi ostal. Začasno je dodeljen kot »agre-gttto« italijanskemu oddelku za odstranjevanje morskih min. Nemčija. Nemci protestirajo proti ententi. Berlin, 10. dec. (Lj. k. u., KB.) Predsednikov namestnik nemške komisije za premirje je izročil predsedniku zavezniške komisije za premirje noto, kjer protestira zoper aretacijo zasebnikov in zoper to, da so odvedli iz okrožja saarbriickenskega 2000 bivših vojakov. Nemčija nI popolnoma Izvedla nekaj točk premirja . Rotterdam, 11. dec. (Lj. k. u. K. u.) Po listu »Allgemeen Handelsblad« poro'1« »Daily Mail«, da je maršal Foch v zadnji seji obvestil a''irance, da Nemčija ni popolnoma izvedla nekaj točk pogodbe za prunirje, na primer kur a« tiče izročitve žebisniSk/ga tnalerijftla. Konfcirnca je zadevo popolnoma prepustila maršalu Fochu in ga pooblastila, da z vsemi pripravnimi sredstvi izml izvedba pogojev za premirje. Nemško vseučilišče v Strassburgu zatvorjeno. Berlin, 11. decembra. redmet,ov — takozvani semestralni izpit. Izvzeti ao le tisti predmeti, za katere so predpisano samo vajo brez predavanj. V prvom in drugem letu se poslušajo ta; kozvani temeljni in pripravljalni predmeti (matematično-prirodoslovni in pravni predmeti) v tretjem in četrtem (deloma tudi že v dnigom) letu pa gozdarsko-inženerski predmeti, ki nuj slušatelje pripravijo za racionalno vodstvo gozdarskega gospodarstva v dr-J.avnili in tein sličnih gozdih. Absolventi gozdurske akademije imajo v državni gozdarski službi vse pravice, k1 J*1} imajo drugi vseučiliščni oziroma visokošolski absolventi v raznih panogah državno uprave. Po dovršitvi gozdurske akademije se mora vsakdor podvreči dveletni gozdarski praksi, nakur položi takozvani praktični državni izpit. Po tem izpitu prido vsak takoj v X. činovni razred, najvišji čin pa, ki ga moro absolvent gozdarsko akademijo v državni gozdarski službi doseči, jo V. činovni razred (čin nnni-storiulnega svetnika). Kdor so želi vpisati na gozdarsko akademijo, mora osebno priti k dekanu modroslov-ne fakultete in mu izročiti zrelostno izpričevalo in svoj lustnoročnb spisani in podpisani nacionalo v dveh izvodih, kakor tudi popolnoma izpolnjen indeks predavanj. Indeks in tiskovine za nacionalo se dobivajo pri vseuči-liščnem vratarju. Istočasno naj vsak sestavi In opremi s potrebnimi prilogami prošnjo za oprostitev od šolnine in to prošnjo osebno izroči načelstvu gozdarske akademije. Zaradi sedanjih izrednih razmer, v katerih se nahaja naša domovinn po razpudu avstroogrske monarhije, se to leto dovoljuje vpis na vseučilišče in gozdarsko ukudemijo vso do 9. .januarja 1919. Po tem roku se noben vpis nc bo več dovolil. Dr. Levakovič 1. r., t. č. načelnik. Politične novice. + Iz Kranja. Shod »Kmečko zveze za kranjski okraj« jo bil zadnji ponedeljek prav dobro obiskan. Govorili" so: Ivan Podlcsink, ki jo posebno poudaril, da so mora uradništvo približati kmetu, in žel burno pohvalo. Dekan Anton Koblur jo pojasnil splošni politični položaj in priporočal delo za Jugoslavijo. Predsednik shoda Iv. Brodar je kazal na zadružništvo kot glavno oporo kmečkega stanu in Ivan Jalou je dodal šo nekaj čvrstih besedi o osnovi kmetijskih zadrug. Shod se je zvršil v splošno zadovoljstvo in soglasno so je sprejela nastopna resolucija: Zborovalci Kmečke zvezo za kranjski okraj, zbrani na shodu dne 9. decembra 1918 v Kranju, z veseljem pozdravljajo zedinjenje Slovencev. Hrvatov in Srbov v enotni državi Jugoslaviji in so pripravljeni z vsemi močmi podpirati bodočo vlado, od katero pričakujejo, da bo krepko pospeševala + Koroško nemško-demokratično društvo so osnovuli dne 2. t. m. v Celovcu. V novem društvu so združena dosedanji nemški »Volks-verein« vsenemško društvo in društvo »Deutsche Einlieit« v Beljaku, ki opustd svoje posebne organizacije. S tem je združeno nemško svobodomiselno meščanstvo, kateremu se pa tesno pridružuje še ženstvo in koroški »Bauernbund«. Dnevne novice. — Položnico dunajske poštne hranilnice smo priložili danes vsem cenj. naročnikom, izvzemši onim na Hrvatskem in v Slavoniji oziroma v Bosni in Hercegovini, ki prejmo posebne položnice. Posluži naj se to položnice nemudoma vsak za obnovitev naročnine na »Slovenca« 7.a daljšo ali krajšo dobo prihodnjega lota, ker po novem letu bržkone nc bodo več mogoča plačila po teh položnicah. Porabijo naj se izključno samo za naročnino na »Slovenca«; za vse drugo, posebno za darove itd., naj porabljajo poštno nakaznico z natančno označbo namena pošiljatve. — Naročnina znaša od 1. januarjal919 dalje: po pošti celoletno 60 K, polletno 30 K, četrtletno 15 K, mesečno 5 K 50 vin.; v Ljubljani n a d o m : celoletno 58 K, polletno 29 K, četrtletno 15 K, mesečno 5 K. — Izjava. Jugoslovanski častniški zbor II. vojnega okrožja v Ljubljani v svesti si svojo odgovornosti narodu in armadi je sklonil, da se preiščejo v sporazumu s poverjenikom za Narodno obrambo in poveljstvom II. vojnega okrožja vsi slučaji, v katerih so se častniki naše' armade pregrešili zoper jugoslovansko ljudstvo bodisi, da so ga samopaš-no zatajili ali namenoma žalili, bodisi da so iz sebičnih namenov preko vojaških predpisov ali proti mednarodnemu pravu zakrivili na našem ljudstvu zedinjene Jugoslavijo dejanja umora, ropa ali kakršnegakoli že nasilstva in samovoljne krivičnosti. V ta namen se je sestavilo posebno častniško sodišče, ki uživa zaupanje vsega častniškega zboru. Tomu sodišču je treba predložiti čimprej na naslov II. vojnega okrožja v Ljubljani obtožbe in doku-7,ilni materijal za vso zgoraj navedene slučaje, toda ne anonimno, temveč s polnim imenom ter naslovom. Jugoslovanski častniški zbor smatra v teh resnih časih, v katerih sc danes nahaja naša domovina, za neobhodno potrebno, da se vsi častniki z duhom in srcem posvete službi obrambe jugoslovansko domovine. Ker jo namen, ki so ga zasledovali naši dosedanji sestanki, dosežen, opustimo zanaprej vse sostanke in zborovanja. — V Ljubljani, dne 10. grudna 1918. — Jugoslovanski častniški zbor II. vojnega okrožja v Ljubljani. — Slovansko bogoslužje. Zanimiv pouk o vzhodnem slovanskem bogoslužju z mnogimi lepimi molitvami se nahaja v »Apostolskem molitveniku«. Dobiva se v Katoliški Bukvami in v prodajalni Kat. tisk. društva (prej Ničman) v Ljubljani. _ Visokošolci se poživljajo, da se čimprej vpišejo na zagrebškem vseučilišču in se takoj prijavijo poverjeništvu za uk In bogočastje, da bo vedelo približno, za koliko dijakov treba preskrbeti hrano in stanovanje. Visokošolci se opozarjajo, da nI glede nadaljnih študij na zagrebškem vseučilišču nobenih ovir, samo medicine! 4—8 tečaia in na tehniki ne morejo tam študirati. — Proslava narodnega praznika t Tržiču. Krajevni odbor S. L. S. priredi v nedeljo dne 15. t. m. ob 5. uri popoldne v veliki dvorani Našega doma večje slavijo povodom narodnega ujedinjenja. Na sporedu je slavnostni govor, deklamacije, nekaj godbenih točk, petje, kupleti, šaljiva pošta, predstava, ki Jo proizvaja dekliška Marijina družba. Vstopni-na 60 vin. Ker Jo čisti dobiček namenjen za narodni davek, se preplačila hvaležno sprejemajo. - — Žlvinozdravnlška visoka šola na Dunaju. Nu pritisk visokošolcev jo prepovedal roktor živinozdravniške visoke šole na Dunaju vsem slušateljem nenemške narodnosti obisk predavunj na tej šoli. Društvo slovenskih ži-vinozdravnikov je po t. č. predsedniku gosp. višjem žjvinozdravniškem nadzorniku Pau-linu poslalo protest ter zahtevalo od rektorata takojšnji preklic te prepovedi. V protestu se je navedlo, da jo bila živinozdravniška visoka šola na Dunaju ustanovljena in oskrbovana z davčnimi prispevki vseh dežela bivše avstro-ogrske monarhije, da je torej ta šola akade-miški mladini vseh narodov bivše Avstrije domov je. — Postopanje tržaških časnikarjev proti slovenskim kolegom. Odbor tržaškega mednarodnega časnikarskega društva, v katerem imajo seveda Italijani pretežno večino, je izključil nekaj slovenskih članov, češ da so sedaj nezaposleni in da ne morejo biti več člani, ker ne izvršujejo svojega poklica. Izključil je tudi nekega nemškega časnikarja, ker jo bil po ustavitvi nemškega dnevnika brez službe. Ostalo pa jo v društvu nekaj italijanskih članov, dasi sta prenehala izhajati lista, čigar uredniki so bili prej. To postopanje Italijanov jo tem manj razumljivo, ker je predsednik društva socialist, ki se je do zasedenja Trsta po Italijanih vedno potegoval za svoje kolege brez razliko narodnosti. — Učiteljem ln učiteljicam ljudskih, meščanskih, srednjih in navtlških šol ter moških in žonskih učiteljišč, ki so nastavljeni na javnih šolah iu zavodih ozemlja, zusodenega od Italijanov in ki prebivajo izven demarkacijske črte, tako da ne morejo dobivati svojih službenih prejemkov niti po pošti, niti od davkarij, bo Narodna vladu, oddelek za uk in bogočastje, izplačevala njihovo službeno prejemke oziroma primerne podpore na račun teh prejemkov, po sledečih načelih :1. Učitelji in učiteljico ljudskih in meščanskih šol iz kranjskih šolskih okrajev nuj se zglase s svojim naslovom in potrdilom županstva, da res v dotični občini bivajo, osebno ali pismeno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani. Navedejo naj tudi, kdaj so zadnjič prejeli svojo plačo. Deželno knjigovodstvo jim bo redno izplafe-valo službene prejemke, dokler se njihove službeno razmere no izpremene ali se ne povrnejo v službovanje v šolski kruj, ki spada v upravno ozemlje višjega šolskega sveta v Ljubljani. 2. Učiteljstvo vseh vrst z Goriškega iu Trsta, nadalje učiteljstvo realko v Idriji pa naj so javi osebno ali pismeno višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. Navesti mora natančno ime, sedanji naslov, službeni značaj, prejemke (plača, aktivitetna doklada, stana-rinska odškodnina, draginjska, osebna doklada v letnem znesku in v mesečnem, ki je bil zadnjič izplačan). Tudi se morajo izkazati s službenimi dokumenti ali zanesljivirrfi, v Ljubljani poznanimi pričami. Višji šolski svet bo takim osebam najprej nakazal podporo v približnem znesku trimesečnih službenih prejemkov. Poverjenik: Dr. Vorstovšek. — Življenjske razmere na Koroškem, posebno kar se tiče bel jaške okolice, so. dokaj razlikujejo od naših. Tamošnji kmetje neproduktivnim slojem procej radi pomagajo in še niso predragi. Mleko na primer se dobi ponekod celo po 52 vin. liter. Bežečega vojaštva je šlo tam skozi baje mnogo več kot tukaj, in so si ljudje nabrali od vojakov toliko, da imajo za dlje "časa dovolj. Moka, zabelu, sir, kava, slndkor, rozini, rožiči, rum, čaj, živina, prešiči, kuretina, konji, obleka in perilo, obuvalo, vprega, vozovi in mnogo drugega materi-jala so nabrali. Celo s Kranjskega so prišli ljudje po razni materija!. V Beljaku je pač, kakor po mestih sploh. Kruh je nekoliko okusnejšl in tudi mesnina je bila ta čas cenejša. Zaplenjeni materijal so oblasti prodajale po nizkih cenali. Čaj na primer 1 kilogram 7 do 8 K, rum liter po 3 K. Če imajo tudi dovolj sladkorja, bodo lahko pili dober čaj. Tamošnji nemškutarji so se jeli po malem že udajati v usodo Jugoslavije, skrbi jih le, če bodo smeli nemško govoriti. Na to dobivajo odgovore, da lahko noč in dan nepretrgano, toda odvisno bo le od tega, kaj bodo govorili. — Misijonski koledar. Vsled prekinjenega tovornega prometa se koledar ni mogel dosti za časa razposlati. Zato je tudi l-tfepečava-nje bolj težavno. Da bo agitacija olajšana, se zniža cona koledarju na 2 kroni. Dasi bo pri tem nekoliko materijalne škodo, bo pa izdaji na korist. Radovoljna proplačila se seveda hvaležno sprejemajo. Vsem požrtvovalnim posredovalcem in agitatorjem za dobro stvar iskrena zahvala. —- Misijonska zveza. —■ Za obrtno šolstvo veljajo gledo praznovanja ujedinjenja državo SHS s Srbijo v obče iste določbe, kakršne je izdalo poverjeništvo za uk in bogočastje zh. njemu podrejeno šole. Na državni obrtni šoli v Ljubljani in na obrtnih strokovnih šolah v območju Narodne vlade SHS je 14. december šole prost dan, pa obrtnih nadaljevalnih šolali pa. 15. december (nedelja). — Zveza jugoslovanskih železničarjev. Osrednji odbor je preložil svoje poslovanje v Ljubljano ter sklicuje za nedeljo 15. t, m. izredni občni zbor, ki so bo vršil v dvorani mestnega doma ob 2. popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o položaju. 2. Volitev novega osrednjega dbora. 8. Našo stališče napram socialnim demokratom. 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, so vrši pol uro pozneje drug občni zbor, ki jo sklepčen v vsakem slučaju. Istega dno se vrši ob 9. dopoldne v podružničnih prostorih v Narodnem domu zborovanje delegatov. Ker je občni zbor zelo nujen, prosimo podružnice, da ukrenejo vse potrebno, da bo na zboru zastopono vse članstvo. Stvarni predlogi podružnice, predloženi na občnem zboru, so bodo žo istotam obravnavali. Osrednji odbor. — Rekvirirani zvonovi. Škofijski ordina-riat nam je sporočil sledeče: Po naredbi prehodnega gospodarskega urada Narodne vlade SHS je dovoljeno iskanje rekviriranih zvonov v ozemlju, ki je v območju Narodne vlade SHS. Zato se more zasebno iskanje zvonov vršiti le na tem ozemlju, ne pa v Nemški Avstriji, n. pr. v Lebringu, na Dunaju itd., k|er se nahaja večina odvzetih zvonov, v kolikor so še ohranjeni. V tem oziru je treba še posebnega dogovora med vladami. Pripominja se, da Ima ravnatelj prof. dr. Mantuani že nalog in dovoljenje, da obišče in pregleda do-tična skladišča, ali in katere zvonove naših cerkva še hranijo. Cerkvena predstojništva naj torei počakajo, da se sestavijo seznami in izvrše drugi potrebni koraki, nakar se bo pravočasno naznanilo nadaljnje ravnanje glede pridobitve oddanih zvonov. — Za mirovno konferenco nujno rabimo obilo točnega gradiva o razkršju avstrijske misli in čuvstvovanja na fronti in v zaledju. Kako smo mi sami delovali v tem smislu, s katerimi sredstvi ia s kakšnim uspehom tu in tam? Kratki, točni podatki naj se prav ta-koj brez odloga pošljejo na Narodni svet v Ljubljani. Pod naslovom naj se pristavi ime dr. Jež. — Ustanovitev poštnega sveta. Napovedani shod za 14. t. m. so no vrši. Vršil se bo pozneje. Kdaj, se bo objavilo pravočasno. — Pripravljalni odbor. — Jnnaštva nemške aoldateske. Iz Celovca: Nemški Korošci so si s pomočjo svoje deželno vlade osnovali narodno obrano (Volks-vvehr), ki se odlikuje zlasti s tem, da noča poznati discipline ter po mnogih krajih nastopa zelo oblastno in nasilno nasproti civilnemu prebivalstvu. Zato so prisiljeni te straže deloma zopet odstavljati. V Beljaku so je to zgodilo minulo soboto in bi imeli brambovci oddati svoje konje. Ko so orožniki to zahtevali, so se brambovci kratkomalo ustavili in zahtevali, naj se jim konji prepusto zastonj ali po 50 K za komad. Da dajo svoji zahtevi potrebnega poudarka, so postavili na cerkvenem trgu strojnice in grozili z najhujšim. Konečno so jim res prepustili konje po 100 K. — V Špitalu ob Dravi sta dno 2. decembra ustrelila dva »rdeča gardista« orožnika A. Riegler in A. Holzopfel, ko sta ju hotela prijeti. Rdeča gardista sta bila člana tamošnje narodne straže. — V gostilni Iz. Podrečniku v Celovcu je dne 2. decembra začel močno razgrajati vojak Ant. Šerling in ko ga je gostilničar svaril, ga je ogrožal z bajonetom. Podrečnik je nato streljal s samokresom in vojaka težko ranil. — Ponesrečila sta se 10. decembra t. 1. ob pol 12. uri ponoči v jami I. vzhodnega okrožja trboveljskega rudniku inžener Fronta Vratni 32 let star, in paznik Franc Vrhovnik, star 48 let. Zastrupili so ju dušljivi plini. Paznik Vrhovnik zapušča žono in dva nepreskrbljena otroku. — Na begu. Nemški odvetnik dr. Gustav Delpin se preseli iz Ormoža v Ljubno, dr. Sieg-fried Jaiieschitz iz Slov. Bistrice v Gradec, dr. Maks Kiesevvetter iz Slov? Gradca v Weiz. — Minila jim je zlata doba, ko jim je zlasti slovenski kmet bil dobra molzna krava. UubUanske novice. Ij f Ivan Cankar. Pogreb pisatelja Ivana Cankarja se vrši jutri, v petek, dne 13. decembra ob 3. uri popoldne iz Narodnega doma, kjer bo truplo razpoloženo, na pokopališče k Sv. Križu. Pogrebne stroške plača Narodna vlada SHS v Ljubljani. lj Zveza Orlov se po zastopstvu udeleži pogreba umrlega pisatelja Ivana Cankarja, ki bo v petek, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne iz Narodnega doma. Zbirališče Orlov ob četrt na 3 pred hotelom »Uniona. lj Glasbena Matica. Pevci se uljudno vabijo, da se udeleže danes ob 8. uri skušnje za na^robnico pisatelju Ivanu Cankarju. lj Umrla je sinoči po kratki bolezni g. upravnemu uradniku »Slovenca« Scliillerju hčerka Milica. Družini naše sožulje! Vj Književni svet K. T. D. bo imel sejo v petek, 13. t. m. ob pol 6. uri popoldne v posvetovalnici Katoliško Tiskarne, I. nadstr. Vabljeni so vsi gospodje. lj Odbor in umetniška komisija »Narodne galerije« vabi k seji v petek, dne 13. t. in. ob 6. uri zvečer na mestnem magistratu ljubljanskem. Gre za predloge Narodni vladi glede pridobitve umetnin avstrijske države. Zadeva je največje kulturne važnosti. lj Ljubljanski občinski svet bo imel v soboto 14. t. m. ob 11. uri dopoldne svečanostno sejo. lj Nov tednik v Ljubljani. Kakor čujemo, bodo pričeli v kratkem izdajati v Šusteršičevi tiskarni tednik za slovenske podčastnike, lj Slovenski šahovski klub v Ljubljani vabi svojo člane ili vse prijatelje šaha na nujni sestanek, ki se bo vršil v potek ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije v narodnem domu. Pridite vsi! lj UmrU so v Ljubljani: Rudolf Roja, učitelj, 32 let. — Ivan Kump, sin poscstnice, 6 let. — Helena Erbežnik, občinska uboga, 75 let. — Josi pKodran, železniški poduradnik, 36 let. — Marija Stuchly, zasebnica, 84 let. —- Marija PotoČar, kuharica, 73 let. — Jera Jakopič, ko-čarjeva hči, 31 let. — Ivana Vanič, občinska uboga, 73 let. — Marjeta Krušna, kočurjeva žena. 57 let. — Silverij Kržišnik, restavrater-jev sin, 7 mescev. — Frančiška Repnik, kon-toristinja, 23 let. — Marija Simšič, hči hotelskega sluge, 3 leta. — Peter Gregorič, železn. zavirač. 32 let. — Neža Slana, zasebnica, 81 let. — Dr. Rudolf Palčič, poštni koncipist, 29 let. — Mirko Gril, bivši dijak, hiral-ec 24 let. — Amalija Gerden. žena cerkvenika, 67 lot. — Friderik DOrflinger, vojak, 18 let. — Jakob Lo-vičnik, dninar, 60 let. — Antonija Ložar, pisarniška pomočnica južne železnice, 18 let. — Ivan Švigelj, trgovec, in posestnik, 33 let. — Ivan Petročnik, kurjač v pokoju, 07 let. — Ana Lenič, rejenka, 1 mesec. — Marija Jager, šče-tarjeva vdova, 86 let, — Josipina Medič. vdova finančnega rešpicijcnta, 66 lot. — Josip Prime, posestnikov sin, 34 let. — Marija Pire, mestna uboga, 74 let. — Vinko Pungarter, mestni ubogi, 68 let. lj Reševalno društvo lz ljubljanskega blata se snuje v naši prestolnici. Ljubljansko občinstvo bo to idejo gotovo z veseljem pozdravilo. Kajti potreba je očividna, kričeča. Kdor ima namreč opraviti na primer v \Vol-fovi ulici, Kopitarjevi, Komenskega, Gradišču in drugod, ta je očividno v nevarnosti, da utone, kakor jo potonilo 90.000 ruskih vojakov v mozurskih jezerih. To torej tako aktualno in človekoljubno društvo, ki bo imelo brez dvoma mnogo članov in mnogo dela, je iz srca pozdraviti. Vesfnik S. H* S. Z. * Šentpeterski Orel v Ljubljani jo imel svoj občili zbor preteklo sredo; udeležba je pokazala, da je orlovska misel tudi v Ljubljani tako močna, da lahko kljubuje viharju, ki gre po našem mostu. Novih 60 fantov jo znova priglasilo svoj pristop. Telovadba se vrši ob petkih in sobotah ob pol 8. uri zvečer v telovadnici realne gimnazije, telovadba naraščaja ob nedeljah od'10. do 12. uro dopoidno, fantovski večeri ob sredah ob pol 8. uri zvečer. Predsednikom jo bil izvoljen brat Lud. To-mnžič, podpredsednikom brat Jos. Pire, tajnikom brat Stegel. načelnikom brat Pavel Kržan, podnnčolnikoni brat catid. med. Ivo Pire, ki bo obenem vodil telovadbo naraščaju. Delo posvetimo naši novi domovini. . Trebnje. Orel. V nedeljo, dne 8. nov., ie imel tukajšnji Orel svoj občni zbor. Po poročilu zastopnika Zveze Orlov br. Fr. Pirca, ki se je dotaknil tudi vprašanja o medsebojnem razmerju Sokolov in Orlov, se je razvnela živahna debata, katere se je udeležil zastopnik Sokolov, domača kaplana gg. Stu-pica in Gabrovšek, ki sta očrtala načela Orla in Sokola, nakar se je odobrilo stališče Zveze Orlov, pojasnjeno v »Slovencu z dne 6. nov. j' iS prošni° za Priporočitev razbistritve medsebojnega razmerja. Fantje hočejo jasnosti: če vztraja Sokolska zveza pri svobodo-miselstvu, ni mogoča nikaka združitev, temveč le nadaljnji obstoj obeh organizacij, tekmovanje le v delu, izobrazbi fantov, ne pa v surovosti in medsebojnih napadih. Na občnem zboru je bil izvoljen novi odbor s predsednikom br. kaplanom Stuoica in načelnikom br. Ratajc; imena drugih odbornikov nani lamčijo za uspešen razvoj odseka, Odsek je osnoval že tudi pevski zbor, prične s fantovskimi večeri, s telovadbo članov in naraščaja. Največ težkoč dela odseku, da nima primernih prostorov, in tudi v tem oziru so fantje sklenili, da bodo delali na to, da dobe naše organizacije v Trebnjem društveni dom. — Kruta vojna je iztrgala iz vrst Orla 12 članov, najmarljivejšili delavcev, med njimi okr. načelnika br. Zupančiča. Odsek priredi za padle brate sv. mašo-zadušnico v ponedeljek, dne 16. novembra, ob 7. uri zjutraj, po sveti maši se pa sestanejo zastopniki šc dru0ih odsekov trebanjskega okrožja, kakor Št. Rupert, Št. Janž, Dobrniče, Trebeljevo. Na Mirni se osnuje nov odsek v nedeljo. — Orel vstaja' Ni nas strah! Fantje na plan! Vič. Orel. Pretekli teden se je vršil sestanek za poživljenie odseka Orla. Udeležba od strani fantov je pokazala, da orlovska misel še ni izumrla, temveč da živi še močno. Dne 11. t. m. ie imel občni zbor. Moste. Orel. Pregnali smo mrtvilo, ki je vladalo skozi štiri leta pri nas. Že prvi sestanek je pokazal zanimanje fantov za orlovsko organizacijo. Led je prebit, s oočurnom naorej! V nedeljo, 15. t. ni., ob pol štirih popoldne v društvenem domu občni zbor Orla in društva. Izobraževalno društvo v šmartnu pri Litiji priredi na narodni praznik dno 13. t. m. v Društvenem domu slavnost s potjem. dekla-mucijumi živo sliko in primernim govorom. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Aprovizacila. a Gg. krušni komisarji se prosijo, da prinesejo v četrtek in petek s seboj h krušni komisiji škarje radi zarez v muščobne karte. a Meso se bo prodajalo samo v petek, ne pa v soboto. a Razdelitev sukanca med obrtnike in domače šivilje v sodnem okraju ljubljanska okolica. Krojači in krojučice (z obrtnim listom) ter domače šiviljo (brez obrtnega lista) iz sodnega okraja ljubljanska okolica, ki si hočejo kupiti sukanec, preskrbljen po trgovski in obrtniški zbornici, naj so zglase zaradi na-ku7.nic v pisarni krojaške 7,udrugc, Gosposka ulica št. 5, pritličje, od 8. do 12. ure dopoldne. Obrtnikom so je izpazuti pri zadrugi ■/: obrtnim listom, domačim šiviljam pn, ki so bile svojčas pri pristojnem županstvu sprejete v seznam domačih .šivilj, s potrdilom pristojnega županstva gledo idontičnosti, nakar so jim bo šele izdala nakaznica. Izdava so prične > petek, dno 13. decembra 1918. Nakaznice veljajo do vštetega 15. januarja 191!). S tem dnem se prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem, ki Je v tem času niso porabili. a Špeh za 1. okraj. Stranke I. okraja prejmejo špeh na zelena nakazila za krompir v Betek, dne 13. t. m., na Poljanski cesti št. 15. oločen je ta-le red: od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št, 401 do 600, popoldne od 2. do 3. ure št. 601 do 800, od 3. do 4. ure št. 801 do 1000, od 4. do 5. ure št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg špeha, kilogram stane 30 K. a Meso za gostilničarje in zavode bode oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 13. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa. a Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek, dne 13. t. m. in v soboto, dne 14. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: V petek, dne 13. t. m. popoldne od 3. do pol 4. ure štev. 1 do 200. od pol 4. do 4. ure štev, 201 do 400, od 4. do pol 5. ure štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. ure štev. 601 do 800. V soboto, dne 14. t. m. od 7. do pol 8. ure štev. 801 do 1000, od pol 8. do 8. ure štev. 1001 do 1200, od 8. do pol 9. ure štev. 1201 do 1400, od pol 9. do 9. ure štev. 1401 do 1600, od 9. do pol 10. ure štev. 1601 do 1800, od pol 10. do 10. ure štev. 1801 do 2000, oa 10. do pol 11. ure štev. 2001 do 2200, od pol 11. do 11. ure štev. 2201 do 2400, od 11. do pol 12. ure štev. 2401 do konca. a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 14. t. m. od 6. do pol 8. ure zjutraj_ v cetkvi sv. Jožefa. a Marmelada na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, prejmejo marmelado v petek, dne 13. t. m. pri Muhieisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. ure štev. 1 do 170, od 9. do 10. ure štev. 171 do 340, od 10. do 11. ure štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo četrt kilograma marmelade, kg stane 4 krone. a Špeh za VII., VIII. in IX. okraj. Stranke Vil., VIII. in IX. okraja prejmejo špeh na zelena nakazila za krompir v petek, dne 13. t. m. na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: VII. okraj dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 300, od 9. do 10. ure štev. 301 do 600, od 10. do 11. ure štev. 601 do konca. VIII. okraj ocl 2. do 3. ure popoldne štev. 1 do 3000, od 3. do 4. ure štev. 301 do konca. IX. okraj pride na vrsto od 4. do 5. ure popoldne. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg špeha, kilogram stane 30 kron,_ Našlo se je učno izpričevalo na ime Voj-teh Štravs. Dobi se v našem upravništvu. Kolo ukradenol V hiši na Poljanski cesti št. 15 na hodniku je bilo ukradeno moške kolo. Na polni plošči je znamka Kinta. Mirovni plašči skoro novi, sprednji sive barva zadnji siv z rdečim pasom. Balanca zelo gori upognjena. Pred nakupom se svari. Kdor izsledi krivca, dobi nagrado 80 K. Poroča s« istotam I. nadstropje ali pa pri policijskeit ravnateljstvu. Volik InVul ozir- vei; lokaIov. prtprav- Vulltl lU. di nih zu detajlno trgovino z zelecniuo išče v sredini mesta tvrdka Urednik &. Fritsch, trgovina z železnino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. 7 nratiRnu ,epih' po 7 tednov sturih I pi UJlUilUl, se proda. Voč se poizve v gostilni št. 8. na Laverci pri Ljubljani rn||j 7 sodov po 1500 litrov sc proda. uUUI. Ponudbe naj se pošiljajo na upruvo ..Slovenca" pod št. 4970. za izurjen delavec, vajen tudi v rabi eloktro-motorja in drugih sem spa-aajočih strojev, se Išče. Z delom se lahko prično tukoj. Osebno se je zgla-siti na Sv. Martina cesti štev. 8, Ljubljana. Poštna aspinmlii ^pSSV rila oskrbi sama. Deloma plača tudi z živili. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo „Slovenca" pod »Točnost.« Mebiavano sobo stranka brez otrok za takoj. Dopisi se prosijo na upravništvo ..Slovenca" pod šifro »J. V. 5«. Uinn staro> otl 5(5 1 naprej, na prodaj (lili!, po ugodnih cenah. Dostavlja se tudi na dom. J. Jelenič, Ljubljana, Stara pot 1. Mntnrnil Itnln dobro ohranjeno in brez-FIUIUIIIII Milil, hibno delujoče, se proda. Več pove: 1. Rozman, Florijanska ulica st. 24. Ljubljana. črn ali rujav, se kupi, i, Ponudbo pod šifro 1000 na upravo „Slovenca". se po nizkih cenah na debelo: karamele, kolumbia, mentol, malisenci itd. pri G. Darbo, Ljubljana, Mestni trg št. 13. Rumunski ter^ku^^^ ca siare pravde 6. II. nadstr. d. 4-0 pop. I n, se kupi: LOJ dih. smrekov ln bukov v hlo-Genjene ponudbe na Ivan tiahovec, asi. Duplica pošta Kamnik. rijj se išče za večjo tovarno vpo-11J d gnjenega pohištva. Prednost imajo taki, ki so v tej stroki že več let služili kot delovodje. Ponudbe pod ■Delovodja« 4986 na upravo lega lista fine, cal 16 iu cal 12 so naprodaj v Šelenburgovl ulici 6 v Ljubljani. (Iniiriflii Pridnl> pošteni, kuhanja in jlllilvllljl, kmetijstva vajeni, te iščeta ia. boljšo hišo v prijetnem, zdravem kraju na Gorenjskem. Ponudbe s pojasnili sprejema uprava lista pod 4937. trgovskega tečaja, vešča ____slovenskega in nemškega jezika v govoru in lepi pisavi, slovenske in nemške stenografije, strojepisja in vseh drugih pisarniških del išče primerne službe. Nastop takoj ali ? 1. Jau. Ponudbe na upravo ,.Slov." pod ..Absolvontinja". ifirinnunriia perfekten za večjo tovarno lUjljjulUlIju usnja na Štajerskem sc išče. Ponudbe naj se pošiljajo na poštni predal 73 Ljubljana. se sprejme za razpošiljanje časopisa v tiskarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. i:.„nl,,nnf trgovske šole išče primernega P.UJUlVulil mesta v kaki pisarni; gre tudi ■ zvan Ljubljane. Cenjene ponudbe pod ♦Takoj« na upravo „Slovenca". lahftll/a se kupijo ali zamenjajo z drugim iJlUUiiifl špecerijskim blagom ali usnjem. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod v.fro »Lepa jabolka«. Obrat za žaganje irv 3A0"S^t vii ter se nahaja v Rožni ulici 41, II. nadstr. desno. A. Drame. in njivami je naprodaj. Interesentje izvedo naslov prodajalca pri upravi »Slovenca" pod štev. 4994, ako znamka za odgovor. Ia z vrtom Hnnili rn • svinja in (i mladičev po seri Ulld JU. dem tednov starih. - Več pri: Fanl Hlrtič, Laverca pri Ljubljani. Ova revizorja š ^SiT^t ijanl. Ponudbe z navedbo strokovnega znanja, plačilnih zahtevkov ter s kratkim opisom dosedanjega službovanja naj se pošljejo do 25. decembra 1.1. ima v zalogi in nudi Ivan Ogrin, vinska veletrgovina, Laverca pri LjubljanL dobro idoča se proda radi pre-. . . selitve lastnika tukoj proti plačilu v gotovini. Nahaja se v čisto slovenskem kraju Spod. Štajerske. Zraven je tudi neka) njiv in travnik ter velik zcle-njadni vrt pred hišo. Ponudbe takoj na upravo „Slovenca" pod št. 4904. Iti " V svrho razkosa-,,u|nwiiuii iuuiuuuii . uja nekega velo posestva v Jugoslaviji se oddajo poceni parcele. Zemlja zelo plodovita, gnojenje samo vsako tretje ali četrto leto, ugodna prilika za naseljenike. Kupcem, ki nimajo dovolj denarja, se preskrbi posojilo, za gradbo poslopja se jim odda poceni los, dokler ne zgradijo svojih doinovij, se jim dajo hiše v najem. Interesenti naj se nemudoma obrnejo na upravo ..Slovenca" pod „Splendlt lsolatlon"- || kočijca, zapravljlvec nit _____l|, glk za manjšega kouja se kupL Ponudbe pod »Dobro olira-njen«, na upravo »Slovenca". Postrežnica za par jiopoldanskih ur se išče. Naslov se izve pri upravi Slovenca pod številko 5014. Hlapca in služkinjo, S "JiMS za nastop ob Novem letu. Plača po dogovoru. Ponudbe na: F.Rebolj, trgovec, Krka, Dolenjsko. se proda. Pismene ponudbe pod šifro ,.Graščina" na upravništvo ..SLOVENCA". V fiualnp ctnnip sukanec, prazne vroče, llllfllllu JllUJu, laudauer, okolu tri vagone hrastovih, orehovih in jesenovih plohov proda L. Rebolj v Kranju. Gostilna ali restavracija i^tz jem. Ponudbe naj se izvolijo poslati na upravo Slovenca pod šifro .Gostilna'. TrilfttfPP sollJen in marljiv, želi stalno lljjuluu, nameščenje v solidni mešani ali železninski trgovini kot poslovodja, skladlščar ali kaj sličnega. Pisma se prosijo na upravo Slovenca pod št. 5012 se prodaja vsak dan pop. od 1—4 ure pri gostilni Kramar, na dvorišču, Glince. Cena 95 v. za kg. Prodaja tvrdka A. KUŠL4N, LJubljana, Karlovška cesta St. 15. Ponudim milo za pranje, milo „Dob". cikorijo, Ca), padriko, sveče, kisovo kislino, razne esence, vermut-vino, sladko, sadni mošt Proda se tudi nad 100 hektolitrov hrastovih sodov. 5023 trgovske Mahrove šole z dobrimi spričevali lSče primerne službe, lzvežban je tudi v strojepisju in stenografiji. Cenjene ponudbe na upravo „Sloveuca" pod „Bodočnost 1919". Meile izradjuje na veliko i malo „Pučka radiona" ZAGREB, GOLJAK broj 2. Telefon: 18-28. na invalidnem oddelku (državna obrtna šola) razpisuje komisija za preskrbo vračujočih se vojmkov. Nastop čim-preje. Prijave na komisijo (Turjaški trg 4, I.) 4790 Živinorejska zveza v $niarci. pošta Radomlje iti za napravo jasli in tlaka v hlevih kakor tudi opeke — Istotam se dobi 150.000 kosov zidne opeke za pomladansko zidanje. — Proda se večja množina dobrih coinentnik vreč in vreč za žito knkor tudi drugo blago za kmetovalce. v veliki izberi na debelo: božične, novoletne in druge priporoča tvrdka Lovro Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 4725 raznovrstnih, vsako množino __________ iiH drobno in debelo po nizkih cenah iina naprodaj tvrdka Fran Medica, LJubljana, Tržaška cesta št. 4 Istotam se dobi več praznih zabojev. Zenitna ponudba. 2SJo ho lenitvo. seznaniti 'J8 letni trgovsko izobražen gospod z gospodično lepegr vedenja, kl bi imela veselje do trgovine. Lastnice že ustanovljenih trgovin imajo prednost. Vdove broz otrok niso izključene Nosne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, pod šifro »Prva Sreča 4974« nn upravo »SLOVENCA „Slovenska Matica ' naznanja žalostno vest, da je njen odlični sotrudnik, gospod IVAN CANKAR pisatelj, v sredo, dne 11. t. m. umrl. Pogreb bo v petok, dne 13. t. m. ob treh popoldne iz Narodnega doma. Slavnemu pokojniku bodi ohranjen trajen in časten spomin! LJUBLJANA, 11. XII. 1918. OKLIC! Na Ježlci pri Ljubljani se bo prodajalo v ponedeljek, dne 16. t, m. na javni dražbi 4500 m2 lesenih barak. Kupnine bo položiti tukoj v gotovini. Komisija se snide oli 9. url zjutraj pri Vilfanu (Alešu). V Ljubljani, 10. XII. 1.918. Jelene, stotnik. Zahvalo vsem, ki ste spremili v tako obilnem številu k pogrebu našega nepozabnegu očeta Franceta Finžgar in vsem, ki ste nam kakorkoli izrazili sožalje ob tej bridki uri. Posebno zahvalo pa še g. župniku Lavriču za obiske in tolažbo v bolezni in taisto g. kanoniku-dokanu Jož. Zupanu, da je vodil pogreb in bil v težkih mukah očetu vsakdanji ljubeznipolni tolažnik. Zahvalo tudi gasilcem, ki ste bili ob pogrebnem sprevodu častno spremstvo pokojnikovo. Na Breznicl, 10. XII. 1918. F" Franc Skerjanec oroiniški slražninjster Nežika Skerjanec rojena Meden □cL poročena r.iubtjana, dne 10. XII. I91S. =J prti □ Goia »rosi. DOžarae hramUa v Kroju razpisuje službo k 3 BI g il S31 iS Pogoji: prvi krilni rog isi prve gosli. Plača po dogovoru oziroma nuj naznani svoje zahteve. Nadalje sprejme tudi več ilobro Žalujoči ostali. »Sil SIISP izvežbanih katerim bi se preskrbelo tudi primerne službe. Obrtniki imajo prednost, kakor tudi dotični, ki svirajo polog pihalnih godal tudi na lok.— Dopisi naj se pošljejo na godbeni odbor in nuj se v njih navede, katera godala najbolje obvladujejo. Priložiti jo tudi spričevala Oubor. ■MMMM—itttH "i f rn¥in t i nmr m Najboljši nnravni nadomestek za sladkor nvm trčan med z lipovim in drugim čajem velelzborno sredstvo proti »španski«. Razpošilja ga v posodah k 5 kg VIKTOR VOKA6, čebelarsko podjetje Dvor, Kranjsko. JYEast, salami in suho meso ter drugo suhomosno blago pošilja nad 5 kg J. GIGOVIČ, Nova Gradlška, Slavonija, Denar naprej ali 50% neplačila. SERPE .svilnate (sanžan) RUTE volnene in žametaste od 40K dalle najprimernejša darila za bol in novo leto Volneno blago za ienske obleke in bluze, kamrik za predpasnike NI papirnato, ampak pravo blage! Manufakturna in konfekcijska trgovina S. Kos&r, Ljubljana, Kolodvor, ul. 24. 5020 Rudnliko ravnateljstvo trbovelj. premogokopne družbe v Trbovljah javlja tem potom pretužno vest. da sta se gospoda rudniški inženir Fran Vratny in paznik Fran Vrhovnik v sredo, dne 11. decembra 1918 zjutraj pri izvrševanju svoje službe pri gašenju ognja v premogovniku smrtno ponesrečila. Pogreb obeli pokojnikov bo v petek, 13. t. m. ob 3. uri popoldne v Trbovljah. Trbovlje, 11. dec. 1918. Čast njunemu spominu) najboljše kakovosti se zopet dobe, po dnevnih cenah, v '.alogi tovarne čev- ljev Peter Kozina S Ko. Ljubljani (na Hivjru). Pismena naročila se vsled sedanjih razmer ne izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup. Krema za britje najboljša kakovost, rabi ji va brez vode. 1 porcelan, lonček K 750 Milo za britje pristno, najboljšo vrste 3 kosi 9 K 1 kg K 34'— Pošilja proti naprej- poslatvi denarja M. JtlNKER, eksportna trgovina Zagreb 39, 1'etrinjska 3 III. Hrv. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Hnfon Z. Finžpar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi >: Svoji k svojim f 0©©©6)©6)6)6> Trgovsko bolniško podporno društvo v LJubljani vabi gospode častne, podporne in prane člane trgovskega, bolniškega in podpornega društva v Ljubljani na 50ž'ri unaah K ; mazilo sin nit pri ilvlnl K ■ -J prafeek 7.a u»l v oblaki in parila K !.—j tinktura zafeolli. pri pa«U K l.f.0; tinktura proti mrtaan na »ad.)u in z.l.njadl runKev. raallln) K 3 _ FoSilia po ^ovjeijn Zavod r« poknn-<:evan]0 mnieaa 4700 M- JBaker. Zanreh 39., Petrinjska ulica 3. ZA KROJAČE! Krojni vzorci za moika oblatila v naravnt velikosti se dobijo pri A. Kune, LJubljana, Gosposka ulica 7, I. nadstropje. Kupci se vabijo I Za nakup veliko zaloge razne železnine ki so nuhaja na kolodvoru ŠkofjaLoka, last SIIS Narodne vlade, katere razprodaja se vrši vsak torek in petek. Dovolllne vstopnice v svrho izbiranja in nakupovanja v skladiščne prostore se dobo pri g. Anton Kašmanu, trgovcu v SkoIJl Loki in gosp. Anton Kalanu, trgovcu na kolodvoru. ODHOR. BRRVE ZH OBLEKE v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti. Use orste baru, suhih in ollnatih, mauuc ififpsl, mastnec (FedertueiR), strojno ol|e, praSno ol|e, karbolinei, steklarski in mizarski klei, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge o to stroko spadaioče predmete Ima 3e vedno o zalogi tordka H. Zanki slnoui, Ljubljana. Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo.