lud0 n se )liz» :leg' litje.
j ie
ČlO'
be:
ilMERi$K/i Domovi ima
, p^ic >-»*

1 i237 4UCAN IN SMWT
IH L6H&UA6« ON&tf
NO. 115
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 13, 1967
SLOVCNIAH
MOftNiKo
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Vojaški poraz okoli Izraela, poiiličen potres v - Moskvi
Pod vplivom izraelskih zmag nad Arabci je morala Moskva znova oceniti položaj na Srednjem vzhodu.
CLEVELAND, O. — Naj se razvijajo posledice arabsko-izraelske vojne tako aji tako, zmeraj bodo stale pod vplivom stališč v Washingtonu in Moskvi. Zato moramo paziti, da ne zgrešimo važnih diplomatsko-političnih dogodkov v Kremlju.
Za Kremlj je bila usodna noč od torka na sredo v preteklem tednu. Takrat je ruska diplomacija morala jenjati hujskanje a-rabskih politikov in začeti misliti, kako spraviti rusko zunanjo politiko v sklad s stvarnostjo. V Kremlju so seveda tudi takoj začeli misliti na posledice spremembe v zunanji politiki. Postavili so si vprašanje, kaj bodo komunistične države rekle na spremenjeno rusko stališče.
Zato so preteklo sredo sklicali Vse rdeče diplomate v Moskvo na pogovor in porabili priliko, da jim natočijo čistega vina. Sestanek se je končal s predlogom, da naj se sestanejo na pogovor kar glavni voditelji komunizma sami že v soboto, da ne bo zgubljenega preveč časa.
Sestanek se je res vršil v soboto in trajal en dan. Da so ga ^komunistični vrhovi smatrali za Važnega in potrebnega, se vidi po tem, da so se ga udeležili poleg drugih tudi Tito in romunska voditelja Ceausescu in Maurer. Junak dneva ne sestanku je bil Ceausescu in ne Tito. Dočim je Tito podprl rusko stališče, mu je romunski tovariš dosledno na celi črti ugovarjal. Do kompromisa ni prišlo, zato romunska delegacija ni hotela podpisati resolucije, odnosno komunikeja. Tito ga pa je.
Uradna izjava sestanka je naravno zelo bojevita, vendar ne Zapira potov do novih razgovorov in pogajanj. Je bila napisa-ha kot hladilno zdravilo za arabske rane. Zato nihče ne verjame, da bi mogli Izraelci pristali na zahteve izjave in da bi se jim radi tega moglo zgoditi kaj hudega.
Moskva je bila na splošno zadovoljna s sestankom. Je vsaj preprečila, da bi se komunistične vlade med seboj javno prepirale, kakšna naj bo komunistična politika na Bližnjem Vzhodu.
Izraelski napad na ameriško ladjo po pomoti
WASHINGTON, D.C. — Napad izraelskih letal in torpednih čolnov na ameriško komunikacijsko ladjo pretekli četrtek popoldne kakih 15 milj od obale Sinajskega polotoka na odprtem morju, je zahteval 33 mrtvih in ’'’S ranjenih. Ameriška ladja je Imela razvito ameriško zastavo in je nosila jasno svojo oznako.
Kako in zakaj je do napada Prišlo, skuša dognati posebna komisija. Izrael se je zaradi napada opravičil.
JlgATVttftVS
Sončno, soparno in vroče,
višja temperatura blizu 90,
Zadnje vesti
JERUZALEM, Iz. — Predsednik vlade Levi Eshkol je dejal
včeraj v parlamentu, da bo Izrael odbržal sadove svoje zmage v vojni, ki jo je pretekli teden vodil s svojimi
arabskimi sosedi. “Informirajmo mednarodno skupnost, da ne boi|o dovolili, da se vrne položaj, v katerem smo bili,” je p)udaril predsednik izraelske vlade brez dvoma z očitno mislijo na Sovjetsko zvezo, ki zahteva, da Izrael zapusti vse zasedeno arabsko ozemlje in se umakne na meje, kjer so bile njegove čete prež začetkom sovražnosti.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo do precej hudih bojev v severnem delu Južnega Vietnama, med tem ko so ameriška letala v preko sto poletih napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu.
COLUMBUS, O. — Včeraj je bil dosežen sporazum med unijo Operating Engineers Local 18 in podjetji, ki grade ceste. Štrajk je trajal 6 tednov in ustavil gradnje v skupni vrednosti okoli 800 milijonov dolarjev. Vodstvo unije je članstvu naročilo, naj se jutri vrne na delo.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je včeraj proglasilo državne zakone, ki prepovedujejo rasno mešane zakone, za neustavne in torej neveljavne. Taki zakoni obstoje v 15 državah Unije.
KARTUM, Sud. -- Predsednik vlade je objavil, da se bodo tu sešli v bližnji bodočnosti na posvete vodniki vseh arabskih držv, da se dogovore o nadaljevanju boja proti Izraelu. Tokrat gre le za diplomatski boj, ki naj vrne Arabcem to, kar so v vojni pretekli teden izgubili.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Vse kaže, da se je Sovjetska zveza odločila spraviti vprašanje obsodbe Izraela kot napadalca v vojni pretekli teden pred glavno skupščino ZN, ki bi morala danes svoje zasedanje končati, ko je izčrpala! svoj dnevni red. Upajo, da
bodo v glavni skupščini dobili večino za tak predlog, med tem ko te v Varnostnem svetu nimajo. Poleg tega je v Varnostnem svetu možno, da katera od zahodnih sil uporabi veto pravico, med tem ko te v glavni skupščini ni.
(omsat dobi tekmece
Francija in Nemčija bosta u-stanovili lastno mrežo komunikacijskih satelitov.
CLEVELAND, O. — Danes so časi taki, da se človek ne more zanesti na noben monopol, ki te melji samo na tehničnih pridobitvah. Dokaz za to so komunikacijski sateliti, torej tiste u-metne lune, ki čepijo visoko na nebu in prenašajo brezžične telefonske, radijske in televizijske zveze.
V Ameriki je administracija ustanovila posebno društvo, ki ima zaenkrat dejanski monopol na take satelite. Društvo je znano pod imenom Comsat. Ima na nebu nekaj satelitov, ki kar oridno — toda ne poceni — o-pravljajo svoj posel. Podobne satelite ima tudi Moskva. Nekatere evropske države, posebno Francijo, pa zelo jezi, da s sateliti gospodarita le Moskva in Washington. V tem pogledu da Zahodna Nemčija prav Franciji. Je torej prirodno, da sta obe deželi sklenili, da postavita svojo mrežo komunikacijskih satelitov, ki bo neodvisna od Moskve in Washingtona. Prvi satelit bo poslan v vesolje 1. 1970, ime mu bo Simfonija; bo lastnina posebne francosko-nemške družbe. Skrbel bo za prenose med Evropo in ostalim svetom.
Kar je najvažnejše: satelit bo stal le dobrih $40 milijonov, privošči si ga lahko torej vsaka količkaj bogata dežela. Marsikatera bo to tudi storila. Zato bomo v prihodnjem tisočletju imeli v vesolju satelitov kar na iz-biro.	fP’
Boj za največ Ji teleskop se nadaljuje
MOSKVA, ZSSR. — Ako A-merika in Rusija tekmujeta na vseh poljih, zakaj ne bi tudi v teleskopih. Po zadnji svetovni vojni je Amerika postavila na Mount Palomar v Kaliforniji teleskop s premerom 200 palcev, sedaj bo pa Rusija postavila svoj teleskop na Kavkazu s premerom 236 palcev. Razlika 36 palcev nima za nas pomena, ker se nam niti ne sanja, kako težko je vliti leče z velikimi premeri in kako težko je take leče prevažati. V tem pogledu so Rusi naleteli prav na iste težave, kot so jih pred leti imeli naši zvezdo-slovci v svojih observatorijih.
Blaira zavrnila napad
LAGOS, Nig. — Radio Biagre, pretekli mesec za neodvisno državo oklicane Vzhodne Nigerije, je objavil, da so v soboto čete zvezne vlade prekoračile mejo države, pa se umaknile po hudih bojih. Zvezne čete so udarile v Biafro v bližini meje Biafre s Kamerunom.
Poročilo radia v Enugu, glavnem mestu nove republike, pravi, da so “severne” čete po hudih bojh in izgubah obrnile pete in pustile na bojišču svoje mrtve in vojaško opremo.
Zvezna vlada v Lagosu je k temu poročilu izjavila, da ne ve o nobenem vojaškem nastopu nroti Vzhodni Nigeriji. Njen vodnik gen. Gowon je ponovno izjavil, da bo zvezna vlada nastopila proti “uporni” pokrajini Vzhodna Nigerija z vojaško silo, če ne bo nehata z uporom. Ta se ie pod vodstvom polk. Ojukwe oklicala za neodvisno republiko in se je že kar začela uveljavljati. V njej imajo ogromno večino pripadniki plemena Ibo, med tem ko je zvezna vlada dejansko v rokah plemena Hausa, ki je naprednejšim in v dobrem delu krščanskim Ibom sovražno.
Francoska industrija igrač misli na “kresni božič”
PARIZ, Fr. — Industrija otroških igrač ni v Franciji mala stvar. Ne zalaga samo domačo deželo, se močno uveljavlja na tujih trgih, čelo za žlezno zaveso. Pa vendar ji še zmeraj manj-ko trgov. Zato je prišla na originalno misel, da organizira v 11 deželah “poletni božič” na dan sv. Janeza Krstnika. Ta svetnik je v nekaterih deželah izredno priljubljen, saj se je na njegov god obesilo že vse polno narodnih tradicij. Ni jih manjkalo tudi v Sloveniji, dokler ni bilo komunizma. Spomnimo se le na kres, šentjanževec itd.
V Parizu je za idejo zagrabil Evropski zavod za igrače. Je že stopil v stik z zvezami trgovskih organizacij, mladinskimi časopisi, poletnimi otroškimi zabavišči, počitniškimi organizacijami za mladino itd. Upa, da bo v nekaj letih že uveljavil kresni božič, kot prihaja sedaj v splošno! navado materinski dan.
NARODNA GARDA MORA MIRITI ČRNSKE IZGREDE
V zadnjih dneh je prišlo do obsežnih črnskih izgredov v Floridi, Alabami in še nekaterih drugih državah. Policija izgredom ni bila kos in je morala klicati na pomoč Narodno gardo.
CLEVELAND, O. — V našem mestu je mirno, napovedani nemiri v zvezi z bojem za civilne pravice so doslej še izostali. Prišlo je pa sinoči do izgredov v črnskem predelu mesta Cincinnatija v južnem delu Ohia. Policija je bila v taki stiski, da je mestna uprava pozvala Narodno gardo, naj bo pripravljena za slučaj, da bi sama ne bila kos položaju. Črni nezadovoljneži in izgredniki so divjali, napadali policijo in skušali na večih krajih zažigati. Šele po štirih urah se je posrečilo oblastem vzpostaviti mir. Med ranjenci so tudi 4 poročevalci časopisja in televizije. Ducat črncev je bilo prijetih. Hujše je bilo v Tampi v Floridi, kjer je prišlo ponovno do izgredov, streljanja na policijo, plenjenja in zažiganja. Nekaj časa so črne tolne diviale po mili volji, ker policija ni imela dovolj moči, da bi jih ustavila. Šele Narodna garda, ki io je poslal guverner C. Kirk, je končno izgrede končala. Do maniših izgredov ie prišlo sinoči tudi v črnskem predelu Los Angelesa v Kaliforniji'
“Vojna napoved črncem”!
PRATTVILLE, Ala. — Na nekem zborovanju za civilne pravice pred cerkvijo je glasnik “črne sile” Stoke! y Carmichael baje grozil nekemu belemu policijskemu organu. Policija ga je zato prijela “zaradi neprimernega vedenja” in ga spravila v
Iz Clevelanda in okolice
I
V bolnici—
Jennie Hrvatin, 19809 Kildeer A.venue, je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 816. Obiski začasno niso dovoljeni.
Seja—
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v Slov. domu. Po seji glasba na magnetofonu in predvajanje fo-tografičnih posnetkov iz Slovenije.
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Pogreb—
Pogreb pok. Dušana Vukma-novicha bo v četrtek opoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Truplo pokojnika bo na mrtvaškem odru nocoj in jutri popoldne in zvečer.
Drugi dan izgredov v Tampi
TAMPA, Fla. — Stotine črn-' Zadušnica— cev je obmetavalo včeraj zgodaj ! V četrtek, 15. junija, bo ob zjutraj policijo s kamenjem in'osmih zjutraj v cerkvi sv. Vida steklenicami in na njo streljalo sv. maša za pok. Tončko Kve-tekom demonstracij, izgredov in!“Jer ob 1. obletnici smrti.
plenjenja v mestu. Do demon stracij je prišlo, ko je neki bel
okrajno ječo Takoj po aretaciji polioaj ustrell,'črnega fantina propagator] a črne sile so zace-
Država koruze
Iowa je središče pridelovanja koruze v deželi.
li streljati njegovi podporniki in pristaši na policijske avtomobile. Kmalu je bil na nogah ves črni del mesta.
Policija ni bila položaju več kos in guv. Lurleen Wallace je poslala na pomoč narodno gardo z ukazom, naj strelja zares, če bo napadena. V izgredih je bilo par ljudi ranjenih. Policija in narodna garda sta ukrotili izgrednike po petih urah boja z njimi, ko sta obkolili neko zidano hišo v sredi črnega naselja Happy Hollow, od koder naj bi bili na policijo streljali.
Iz obkoljene hiše je prišlo 25 preplašenih črncev, ki so vsi trdili, da so se tja le zatekli iskat zavetja pred streljanjem. Sedem od njih so pridržali in zaslišali, ostale pa so takoj izpustili. V hiši so našli puško in strelivo.
Stokely Carmichael je odklonil položitev varščine, je rajše ostal v ječi. Njegovi pristaši so med tem izjavili, da pomeni njegova aretacija “vojno napoved” črncem.
V Evropo—
Mr. in Mrs. Frank Kramer, ki sta imela pred leti gostilno ki je bežal s kraja vloma. Fant !na E. 185 St., sta na poti v Evropo, kjer bosta obiskala Nem-
je bil smrtno zadet med ruvanjem s policajem.
Takoj se je nabrala skupaj črna množica in začela obmetavati policijo s kamenjem, ope-
čijo, Dansko, Avstrijo in seveda Slovenijo. Na poti oosta 4 mesece in bosta tedaj preznovala tudi 40-letnico svoje poroke.
ko in steklenicami. Nato je drhal; Pred odhodom pozdravljata vse začela ropati trgovine. Zažgana' prijatelje in znance. — Srečno je bila tudi vrsta poslopij. j pot!
Sinoči so začele tolpe znova:
divjati, razbijati in pleniti v vsaj štirih predelih mesta. Poži-
Nov odbor—
Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti ima za pri-
gale, ropale in divjaie so kljub j hodnjo poslovno dobo sledeči
temu,, da je or J.šla policiji na pomoč Narodna garda. Policija je nastopila s psi in strelnim orožjem. S posebnimi rogovi je pozivale civiliste, naj gredo domov. Poročila o {požarih, plenjenju in streljanju so prihajala hitrejše, kot je mogla policija
odbor: duhovni vodja Father Raymond Hobart, predsednik William Chapman, 1. podpreds. George Basilone, 2. podpreds. Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, Tel. 481-3104, zapisnikar Arthur Eberman, blagajnik Michael
na nje ukrepati. Gasilci so Pr°-1 Turpack, načelnik programov sdi policijo za varstvo, ta pa je Anthony Nachtigal, maršali:
CLEVELAND, O. — Vodilni republikanec v naši deželi, ohajski politik Bliss ne ve za slovenski pregovor, da tiha voda dere globoko, se ga pa pri svojem političnem delu dosledno drži. Dve leti je že preteklo, odkar je prevzel krmilo r e p u to 1 ikanske stranke kot njen glavni načelnik v ne ravno veselem razpoloženju. Kar je dobil v roke, je bilo močno podobno političnim razvalinam.
Kar so takrat vsi vedeli, pa nihče ni hotel reči, je povedel sedaj na glas Bliss: pod Eisenhowerjem je stranka stalno razpadala. Zanašala se je preveč na ime, ugled, vpliv in priljubljenost svojega voditelja in gledala le na to, kako bi čim bolj ustregla med drugim tudi svojim vplivnim pristašem. Zato ni čudno, da je njen predsedniški kandidat Goldwater lahko tako temeljito “pripravil” republikansko predsedniško konvencijo, da je na njej njegova kandi-
Bliss: Tiha voda dere globoko
datura zmagala že pri prvem glasovanju. Po Goldwaterje-vem porazu se je pa šele nazorno pokazalo, kako globoko je razpadla organizacija republikanske stranke. Da je Bliss vzel r e o r g a nizacijo stranke v svoje roke, so morali nanj pritisniti vsi vodilni republikanci, tako hudo se je upravičeno branil tega posla.
Ko ga je prevzel, si je zastavil samo dve nalogi: obnoviti in nanovo postaviti — kjer je še ni — strankino organizacijo in delati mir med vodilnimi republikanci.
Prvo nalogo je kolikor toliko izvršil v dveh letih, kar je vsekakor lep uspeh. Koliko je obnovljena strankina organizacija na terenu politično vredna, se bo šele pokazalo pri prihodnjih predsedniških volitvah. Vsekakor pa si Bliss lahko s ponosom šteje kot zaslugo, da je precejšnje število novih republikanskih kongresnikov prišlo v Kongres
ravno s pomočjo reorganiziranega strankinega aparata.
Težja je pa Blissova mirovna akcija med vodilnimi republikanci. Rezultat lanskih kongresnih volitev je nalil kar veliko dozo optimizma v tiste republikanske politike, ki bi radi bili kaj več kot so. Med njimi ni samo dosti kandidatov za predsednika, še veliko več jih je za senatorje, kongresnike, guvernerje, župane velikih mc*;t itd. Vsakdo med njimi ima tekmece, ki jih opazuje ravno tako kritično kot tekmeci njega. Razume se, da nastaja zato med njimi vse polno intrig, obrekovanj, o-pravljanj, sumničenj, laži itd., kar vse ruši strankino disciplino.
Bliss se uporno bori proti tej pegi v r e p u b 1 i kanski stranki. Hoče jo zavreti na zelo preprost način: kadar zve o prepirih med republikanskimi veljaki, povabi vse skupaj na večerje in jim da priliko.
da se pogledajo iz oči v oči. Pravi, da ta metoda daje dobre rezultate. Ljudje, ki so sedeli za skupno mizo ali pa pričakujejo, da bodo, ne govorijo več brezobzirno in udarno o svojih nasprotnikih, tekmecih itd.
Med tem se pa Bliss pripravlja že na prihodnje volitve. Pretekli četrtek je na primer priredil v naši ohajski državi osem strankinih večerij. Nekaterih se je udeležil tudi sam in med prijatelji povedal marsikaj, kar ga tare. To seveda ni prišlo na dan, kajti Bliss ne obeša svojih izjav na veliki zvon. Pač pa je poudaril kar naprej glavno misel svojih govorov: Če že hočete koga grizti, grizite demokrate, ne pa svojih strankarskih prijateljev!
Kot je njegova navada, Bliss ni hotel ničesar prorokovati na teh večerjah. Kot zmeraj, je ta posel prepustil tistim republikanskim p o 1 it i kom, ki mislijo na kandidature.
imela že vse moštvo v službi. Posamezni policijski oddelki so morali v avtomobilih z dela mesta v drugega, kjer je bila sila najhujša.
Ko policija ni bila več sposobna vzdrževati reda in je spoznala, da izgredov ne more obvladati, je obvestila o tem guvernerja C. Kirka, ki je poslal na pomoč Narodno gardo. Guverner je sam v teku 24 ur ponovno priletel v Tampo in si položaj ogledal na lastne oči.
Sinoči so bili1 glavni nemiri, izgredi in plenjenje na področju 22. ceste in Lake Avenue, kjer se raztezajo stanovanjske hiše s sorazmerno cenenimi sta-I novanji.
Joseph Sajovic, Rocco La Renta, Simon Curk, Andy Mihevic, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, načel. kat. akcije Guy De Mark, mladinski načelnik Frank Žnidar, poročev. v angl. Anthony Nachtigal, poročev. v slov. Ernest Terpin, častni predsednik Joseph Hočevar, častni maršal Jerry Homar.
Patrijarh Atenagoras bo kljub visokim letom še potoval
ISTAMBUL, Tur. — Novi grški patrijarh Hieronimos je prišel v Istambul, da se pokloni 81-letnemu ekumenskemu patri-jarhu Atenagorasu. Atenagoras je ob tej priliki sprejel tudi grške časnikarje, ki so spremljali Hieronimosa.
Rekel jim je, da se zopet pripravlja na pot v Rim, da bi se s papežem pogovoril o verskih zadevah. Prav z istim namenom bo potem obiskal še pravoslavne patrijarhe za železno zaveso. Datumov za svoja potovanja pa ni razodel.
Žalostna usoda obubožane stare matere
CLEVELAND, O. — Mrs. Driscoll je bila pred desetletji mati edine hčere, sedaj je stara 62 let in mora skrbeti za 11 vnukov in vnukinj, nima pa nobenega premoženja. Njeno hčer je namreč zadela koncem preteklega tedna možganska kap, stara mati jo mora pokopati, pogrebni zavod jo bo pokopal za $398, to so stroški za najbolj skromen pogreb. Mrs. Driskoll nima de-naria, sosedje in znanci bodo nabrali denar za pogrebne stroške, okrajna socijalna služba je prevzela skrb za otroke v starosti 2-17 let. Otrokom bo socijalna služba preskrbela obleko, prizadeti stari materi pomaga tudi župni urad.
Kar je žalostno, je dejstvo, da ta slučaj ni nič izrednega. Soci-jalne službe naših javnih uprav se morajo stalno ubadati z njimi. Gornji slučaj je samo tipičen pojav ameriške revščine “na dnu”.
»MEHIŠKA DOMOVINA JUNE 13, 1967
čfcjt l immišm Domovih«
.'T?:

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fc* Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za 8 meseca rCs Kanade in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na kto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$19.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for on« year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
8?
No. 115 Tuesday, June 13, 1967
Vojna in mir okoli Izraela
Sedanji vojni spopad med Izraelom in njegovimi sovražniki v arabskem svetu je trajal komaj dober dan. Začel se je ponoči od nedelje na ponedeljek, končan je bil pa dejansko z izraelsko zmago, ki jo je prva priznala — Moskva. Dočim je prvi hip še verjela arabskim poročilom in zahtevala izraelsko kapitulacijo v malem, je kasneje v ponedeljek spremenila svojo taktiko in zahtevala takojšen konec vojskovanja in “povratek sovražnih čet na začetne pozicije”. Moskva je s tem priznala, da smatra spopad za izgubljen za njene arabske prijatelje, da je treba rešiti, kar se rešiti da. Se je pa pri tem urezala, saj njeni arabski prijatelji niso hoteli poslušati njenega nasveta, še manj so ga seveda Izraelci, ki gotovo ne bodo tako nespametni, kot so bili pred 11 leti, ko so se samo na besedo umaknili s svojih pozicij v Tiranski ožini in si s tem nakopali znane skrbi glede svobodne plovbe v zalivu Akaba.
Vojaške operacije so končane, rezultat pomeni poraz za Egipt. Naser se tega zaveda, kajti hitro si je izmislil a-meriško udeležbo pri izraelskih bombardiranjih. Če podleže Ameriki, to ni tako sramotno kot pa umik pred Izraelom.
Sedanjemu spopadu bi težko mogli dati ime vojna. Je trajal prekratko in je preveč hitro pokazal, kdo je zmagovalec. Pa vendar je zanimivo vprašanje, zakaj se je moglo vse zgoditi tako hitro.
Za Izraelce je bil spopad dejansko le ponovitev taktike, ki jim je zagotovila zmago v 1. 1956. Vedeli so, da jih je premalo, da bi se mogli boriti s prostorom v puščavi. Zato so ostali v defenzivi proti Libanonu, Siriji, Iraku, Jordanu in Savdski Arabiji. Koncentrirali so svoje sile proti Egiptu, kajti tam še lahko premagajo prostor. Do Sueškega prekopa ni daleč in do tja so izraelske čete že prišle ]. 1955. Zakaj ne bi še enkrat? Dalje so čisto pravilno računali, da bodo zmago odločili boji proti Egiptu. Ako zmagajo tam, bodo ostali arabski sovražniki lahko le še sitnarili in nič več. Morda pa še tega ne bodo naredili. Nato so se Izraelci odločili še za zadnjo akcijo: v roke dobiti strateške točke okoli svoje državne meje, da bodo lahko mirnejše spali, kadar bodo Arabci zopet začeli rogoviliti, kar se bo gotovo zgodilo preje ali pozneje. Tudi ta akcija je v celoti naglo uspela.
Edino vprašanje, ki ni jasno, so Naserjeve rakete. Je toliko govoril o njih, da je svet res mislil, da jih ima. Sedaj Ijih pa ni nihče videl. Ali jih morda sploh ni nikjer in je Naser dolga leta vlekel svet za nos? Zanimanje za vojskovanje okoli Izraela je zato že sredi tedna izgubilo svojo napetost. Kar je bilo vojnih prask po sredi, niso več odločale o tem, kdo je zmagal in kdo ni. Zato je pa začelo rasti zanimanje za vprašanje, kaj sedaj? Le malo elementov je jasnih v tem vprašanju.
Težko bo kdo tajil — razen Arabcev —, da so Izraelci zmagali. To je močno dvignilo izraelsko samozavest, saj se je zopet pokazalo, kako zelo presegajo njihove sposobnosti arabske. V obrambi svojih stališč v raznih problemih bodo odpornejši, kot so bili 1. 1956. Bodo gledali le na svoje narodne interese in ne na nasvete prijateljev v svobodnem svetu. To se bo kaj hitro pokazalo že v začetku pogajanj za premirje. Predvsem se ne bodo bali pritiskov, posebno ne od komunistične strani. V Tel Avivu vedo dobro, da se Moskva ne bo hotela tako žrtvovati za Arabce, kot se na primer Amerika za Južni Vietnam. Grožnje,- ki bodo prihajale iz Moskve, bodo hude, toda Izrael se jih ne bo ustrašil.
Še manj se bo podal pod vpliv svobodnega sveta. Francija se je Izraelu zamerila, njena beseda ne bo dosti zalegla v Tel Avivu. Anglija in Amerika se bosta pa bolj ozirali na moskovske želje kot na izraelske. Bosta podprle izraelski politiko samo v mejah svojih narodnih interesov.
Vse to bo prišlo kaj hitro na dan, ko bo prišel govor na novo demarkacijsko črto med Izraelom in njegovimi sosedi. Moskva je že rekla, da bi rada imela dosedanjo. Izrael bo proti temu. Anglija in Amerika bosta pa cincali; radi bi dali prav Izraelu, toda nafta in Moskva bosta svetovali popuščanje v arabsko korist.
Sreča bo morda v tem, da spornih točk v demarkacijski črti verjetno ne bo preveč. Najvažnejši bosta delitev Jeruzalema, ki je res pravi nesmisel, in kontrola Tiranske ožine. Tu bo Izrael verjetno nepopustljiv. Nekaj vloge bo igrala tudi rečna voda za namakanje; tu bo kompromis mogoč.
Še na eno okolnost moramo opozoriti: zgubljena vojna bo imela politične posledice tudi za domačo politiko posameznih arabskih držav. V Siriji so na primer že začetkom junija pričakovali novo revolucijo, sedaj bo izbruhnila verjetno v še hujši obliki. Arabski begunci, kar jih živi v Jordanu. tudi ne bodo ostali mirni. Naserja bo jemenska dr-
žavljanska vojna začela še bolj boleti kot ga že.
Kar se zopet razvija pred našimi očmi, potrjuje tisočletna zgodovina: lahko je začeti vojno, težko je najti pot do trajnega miru. Neznaten vojaški spopad, ki se je odločil v nekaj urah, je rodil pogajanja, ki bodo trajala dolge tedne in morda zopet rodile nekaj, kar bo samo povod in uvod za prihodnji spopad v arabskem svetu.
BESEDA IZ NARODA
in tudi vem, da ga je rad pil, kar jevo. K Svaničarju se je pred
Letna otvoritev Slovenske pristave
skupino tudi na Dolenjsko. Vsem prijateljske pozdrave!
A. Jesenko
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 18. junija, bo uradna otvoritev Slovenske pristave za leto 1967. Vabimo vas, clevelandske slovenske rojake, prijatelje in znance, da se udeležite te otvoritvene veselice, ki bo prva v tem letu na Pristavi. Za to otvoritev bo igral orkester “Sonet”.
Kopališče na Slovenski pristavi je tudi že odprto in sicer vsak dan od 11. ure dopoldne do 7. ure zvečer. Poslužite se te izredne prilike — izkoristite proste dneve, preživite prijetne sončne dneve .na Pristavi!
Pridi, občuduj — narava se ureja za novo rast!
S. Vrhovec, taj.
Pevski zbor Triglav
CLEVELANdTo. — Zadnjič sem omenila, da imamo počitnice. Vse izgleda, da jih za mene ne bo nikoli, ko so vedno kake novice, ki jih je treba objaviti.
Ker smo člani tudi pri Klubu slov. upokojencev v Newburgu, smo se udeležili avtobusnega izleta v Washington, D.C., 23. maja. Skupino 40 ljudi sta vodila Anton Gorenc in Andy Hočevar z Maple Heights. Imeli smo lepo zabavo vso pot, pa tudi tam.
Dokler še lahko hodite, oglejte si zgodovinske kraje zunaj in znotraj. Pišite kong. C. Vaniku, ki rad v vsem ustreže. Smo se osebno pozdravili in si segli v z njim v roko na Kapitolu. O-gledali smo si tudi zvezno tiskarno, kjer tiskajo denar. Najlepše je v skupini. So na razpolago posebni vodniki, ki vse raztolmačijo v Beli hiši in drugod.
V Kongresu smo bili, ko je bila ravno seja.
Podali smo se še na Washing-tonov spomenik, seveda z dvigalom, 898 stopnic je za nas bilo preveč. Z vrha je lep razgled po mestu. Ogledali smo si znamenito narodno Marijino svetišče.
Krasno zunaj in znotraj! Obiskali smo grob pok. predsednika J. F. Kennedyja. Ko stojiš tam, se ti zdi, kot bi bil živ pred teboj. Solza zalije oko.
Videli smo veliko, čeprav smo imeli le par dni. Zahvala gre vozniku, ki je večkrat povedal med potjo, kaj se vidi na desno in levo. Pripročamo vsem tak izlet. Avtobus je bil od Cleveland Southeastern Bus Co. Vozil nas je Don Payman. i Ta izlet nam bo v trajen spomin. Želja je, da naj bi upokojenci delovali dalje v slogi in si privoščili nekaj razvedrila, dokler so še pri zdravju. Pristopite v klub, neglede v katerega.
Ko sva prišla z možem domov, sva zvedela, da je umrla Mary Oblak, po pol sestra mojega mo-! MILWAUKEE, Wis. Že dalj ža, doma iz Žirov nad Škofjo j ^asa sem mislh, ah na.i bi še Loko. Nekaj let se je nahajala vj^al naPisal k spominom L. Am-Slov. zavetišču za ostarele na i hroziča st,, ker sem enkrat že Neff Road. V avgustu bi bila ; nekai napisal, Ko me je pa pisec dopolnila 81 let. Blag ji spomin! ! spominov, sicer sedaj piše pod
Maj mhll k “Pismu z obiska v Slavemii”
TORONTO, Ont. — Bral sem v Ameriški Domovini Tvojo pohvalo, Jože, kako se je vse obrnilo na boljše tam doma, v Sloveniji. Prav je to in se s Teboj in onimi doma veselim tudi jaz.
—	Še celo krščanski nauk lahko učijo, ne da bi bili kaznovani. Vidiš, v tem so se pa divjaki sami obsodili. — Z vsem sadizmom in nespametjo so hoteli zatreti vero, a so dosegli ravno nasprotno. Zato se to ni “zboljšalo”, pač jih je verno ljudstvo prisililo, da so morali popustiti. Take “zboljšave” pa ne zaslužijo pohvale. Morda je s kako drugo v tem poročilu tudi tako ...
Je pa ta naša domovina res čudežna dežela. V njej so tudi reči, ki jih “NI”, pa vseeno so. Na primer, tam cenzure ni, pa se vendar pisma neumorno cenzurirajo. Oprostite, zmotil sem se. Ne cenzurirajo. Pisma le odpirajo, preberejo, pregledajo, fotografirajo in ne vem, kaj še. Potem jih zopet zapečatijo in odpošljejo dalje. To traja nekako tri dni. Neodprta pismo z letalsko pošto pridejo navadno četrti dan na naslovljenca, po oddaji na pošto doma, sem preko luže. Ona pisma pa, ki gredo skozi tisto pisarno, ki ni cenzurna, a so vseeno pisma v njej odprta in pregledana itd., prejme .naslovljenec sedmi dan.po oddaji doma. Jaz na pr. dobim skoraj vsa pisma od doma sedmi dan.
Jože, prosim Te, ker si že ravno tam, stopi no še v tisto pisarno, ki “ni” za cenzuriranje pisem, pač pa le za odpiranje in pregled, pa prosi tiste notri v pisarni, naj opuste to delo in z drugimi zboljšavami vred še to zboljšajo. To pa res morajo sami napraviti, ker mi jih prisiliti ne moremo tako, kot so bili prisiljeni za razna druga “zboljšanja” in “napredek”.
Zelo privoščim tem ljudem tam v domovini, da prihajajo počasi na zeleno vejo. Dovolj so pretrpeli in vztrajali, zato zaslužijo olajšanje. Tudi jaz bi se rad poveselil z njimi vsaj nekaj dni. Da bi pa moral potem peti slavospeve, če se pod raznimi gotovimi pritiski — krutosti in krivice popravljajo —, pa rajši ne.
—	Saj se časi stalno spreminjajo. In včasih zelo na hitro ...
Lepo pozdravlja
Lojze Ambrožič, st. ------_o--------
lakaj k sposiisiom L Jlmbražiša $L
Bila je članica ADZ št. 48, SN-PJ št. 135, Podr. št. 21 SŽZ in pred leti podporna članica “Triglava”. Povsod je rada pomagala v kuhinji.
V Slovenijo se podasta pevka Ann Fischer in pevec Joseph Habian. Želimo jima srečno pot in obilo zabave. To je prvi obisk tu rojenih v Slovenijo. Pridružila se jima bosta sestra Mrs. Fischer, Mrs. Albina Percun in mož Rudy. Odpotujejo 14. junija in se vrnejo 6. julija. Njihov cilj je Zagradec na Dolenjskem. Joe Habian in mama Anna Habian gresta z Menart-Petkovškovo
naslovom “Obljuba dela dolg kar so pa v resnici vse skupaj spomini, poklical na korajžo, sem se pa odločil, da bom zopet nekaj pripisal k spominom.
V zadnjem dopisu sem omenil, da so mi kraji, katere omenja, in tudi nekaj ljudi, katere opisuje, znani, me je še bolj pripravilo do tega, da sem se odločil.
Ker se spomini dogajajo največ v dobrovski in svetokatarin-ski župniji, se bom tudi jaz največ držal tam okrog.
Pisec je večkrat omenil Že-rovnikovega Johana, naj povem, da sem tudi njega dobro poznal
bo pozneje še. omenjeno.
V	kraju, kjer so se spomini vršili, se nahaja tudi zelo obsežen hrib, imenuje se Ravnik. Razteza se od Žerovnikovega grabna do Toškega čela ter od ceste, ki pelje iz Polhovega .Gradca proti Ljubljani, do Babinega dola, to je graben, ki se začne pod Sv. Katarino in se konča v Mednu pri Medvodah, kar sem v prvem dopisu bolj natanko opisal.
Vrh Ravnika je zaraščen največ z bukovjem, zanimivo je pa to, da ima Ravnik po vrhu polno jam, ki spominjajo na opuščene rudnike po Minnesoti, samo da so manjši in zaraščeni z bu-.kovjem.
Hrib Ravnik ima tudi več votlin, eno tako votlino šem si enkrat ogledal, seveda samo od kraja. Votlina je tako visoka, da lahko vsak, še tako velik človek gre pokonci vanjo, je pa čisto kratka in takoj preide v skoro navpično in ozko luknjo. Kako je globoka, ne vem, moj mojster mi je pripovedoval, da je slišal praviti, da so nekoč v eno tako votlino stresli vrečo žaganja in da ga je voda prinesla ven v Šmešku, Pod kotom, za vasjo Gaber j e in v Babnem dolu.
Ena taka votlina se nahaja tudi v Žerovnikovem grabnu, nekoliko nad potjo na desni strani, ki pelje v Osredek in k Sv. Katarini. To so imenovali Jaklovc. O tej mi je tudi moj mojster pripovedoval, seveda je tudi on vedel iz pripovedovanja, da so še v časih, ko so v stari Avstriji še lovili fante za k vojakom, ker takrat niso imeli redni naborov kot pozneje. Fantje so se skrivali v tej votlini. Takrat so morali fantje, katere so nalovili, služiti vojake po 12 let in tudi več, zato je razumljivo, da so se raje skrili, kot pa da bi šli za tako dolgo dobo v vojakom. Tam v bližini je med tistimi časi žiVel človek, ki ni bil pri popolnoma pravi pameti, vedel pa je, da so fantje skriti v Jaklovcu. Ko so orožniki lovili fante, so prišli tudi do tega človeka. Vprašali so ga, če ve, kje so skriti fantje. Rekel je, za cel svet ne bi povedal, kje so skriti, za dva hlebca kruha bi pa povedal, da so v Jaklovcu. Ne vem, če je dotični človek dobil dva hlebca kruha ali ne, toda fantje so bili na ta način izdani.
V	tistih časih so ljudje živeli v veliko večjem pomanjkanju kot dandanes, zelo verjetno je, da se je kak slaboumen človek v želji po kruhu tako zarekel.
V	Ravniku so na zapadnem delu štirje posestniki, Knapovc, Štancar, Svaničar in Ravnikar. Pri trije so doma iz Polhograjskih hribov.
Pri Knapovcu je bilo pred mnogimi leti prodano. Prav dobro se spominjam, to je bilo še v stari Avstriji, takrat so izhajale knjige Družbe sv. Mohorja samo v Celovcu. V koledarju, ne spominjam se pa, katerega leta je bilo, je bila povest “Pravda za cajhaste hlače”. Tista povest se je vršila pri Knapovcu. Knapovc je bil eden izmed ljudi, ki ne morejo videti glaža polnega. Takrat, ko je tisti Knapovc živel, je bila v Gaberju pri Božiču, to je današnje ime, takrat se je reklo pri Devičnikovem Jurju. Tisti Knapovec je bil, kot sem slišal pripovedovati, vedno v tisti gostilni, tisto povest sta menda pisala Knapovc in gostilničar Devičnikov Jurij, tisti, ki se je pravdal za cajhaste hače, je bil pa Knapovc sam. Torej pijača, tožbe, brezdelje itd. je bilo krivo, da je bilo posestvo prodano. Knapovc je pozneje enkrat padel s češnje in se ubil.
Pri štancarju je bilo tudi prodano, ne vem, kaj je bilo tam vzrok, vem pa, da je tisti Štancar, ki je bil takrat gospodar, ko sem bil jaz tam v bližini tri leta, posestvo kupil, ni mi znano, ali še živi ali ne.
leti priženil Logarjev Tone z gore Sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem. Njega sem prav dobro poznal, bil je srednje postave, preje majhen kot velik. Ko sem bil še doma v Dvoru, so pripovedovali, da je nesel enkrat iz Polhovega Gradca na goro Sv. Lovrenca, torej domov, dve vreči cementa, to se pravi 100 kilogramov. Nekaj let po tistem sem šival pri njem, pa sem ga vprašal, če je bilo to res. Rekel je: Res, res, počival sem samo enkrat.
Ko sem šival pri njem, mi je pripovedoval, kako je bilo, ko je bil pri vojakih. Na dopustu je šel dekleta klicat. Rekel je: Ko sem stal na lestvi in govoril z dekletom, me začne nekdo kre-pelit z parečkom,-to je: tepsti s ,tankim polenom. Jaz sem potegnil bajonet iz nožnice, pa sva stekla.' Vprašal sem ga, kdo je bil, pa mi ni hotel povedati.
O njem so pripovedovali, kako je ubil psa in ga odrl. Po mojem je bil precej podoben piscu “Spominov” za klanje zajkl.
Pri Žerovniku so imeli psa, bil je čisto črn, se je svetil kot krt. Tega psa je kupil od Žerovnikovega Johana, šlo se mu je za kožo, menda za kak ovratnik ali kaj podobnega. Ko je prignal psa domov, ga je ubil, preparal po trebuhu in nogah. Ko je odrl eno zadnjih nog, je šel v hišo po žebelj in kladivo, da ga bo zabil v jablano in obesil psa na žebelj, da ga bi lažje odrl. Ko je dobil primeren žebelj, je vzel še kladivo in šel ven. Ko je prišel na mesto, kjer je pustil psa, ni bilo psa nikjer. Pregledal je vse okrog hiše, toda psa ni našel. Kladivo in žebelj je položil k jablani na tla in šel k Žerovniku. Ko je prišel do Žerovnika, je našel psa pred hišo. Šel je iskat Žerovnikovega Johana, plačal mu je četrt litra žganja, da mu je psa ujel. Navezal ga je na vrvico, ga gnal domov, kjer ga je dokončno ubil in odrl. To sem slišal pripovedovati, kar bom sedaj napisal, sem pa sam doživel. Ne spominjam se točno, katerega leta je bilo, za gotovo pa med letom 1921 in 1924.
Moj mojster ni šel nikdar šivat od doma, če je. kdo prosil za na dom, sem šel vedno jaz sam. Tudi pri Svaničarju sem šival sam. Kjer so imeli na domu Šuštarja ali Žnidarja, (rabil bom besede, ki so bile takrat v rabi,) je bila kar navada, da so radi sedeli okrog Šuštarja in gledali, če so le imeli malo časa, ob večerih pa sploh.
Pri Svaničarju je bila takrat za pestrno sestra od gospodinje, ime ji je bilo Francka. Stara je bila okrog 15 let, živahno in lepo dekle. Ona je velikokrat prišla v hišo, sedla na klop, gledala, kako sem delal in se zgovarjala z menoj. Gospodar je kmalu o-pazil, da velikokrat pride v hišo in gleda. Enkrat je takoj, ko je ona šla iz hiše, prišel v hišo in rekel:	Ali je bila že spet tie?
Jaz sem mu rekel: Pusti jo, saj vidiš, da rada gleda. On je pa rekel: Daj, natresi h ... smole na papir, da ga bo nesla ven. Jaz nato: Veš,-da ji tega ne bom naredil! Omeniti moram, da ni bil zloben, pač pa šaljivec. Ko sem mu rekel, da tega ne bom naredil, me je toliko časa silil, da sem končno pristal. Poiskal sem kos papirja, nadrobil smole na njega, ga položil na klop, kamor je navadno sedla Francka. Ko je videl, da je pripravljeno, je šel iz hiše. Kmalu zatem pride v hišo Francka in sede na papir. Začela se je razgovarjati kot po navadi. Meni je bilo težko, ko sem videl, da je sedla na papir, ki je bil posut s smolo. K sreči ni sedela dolgo časa, tako da se smola ni ogrela. Ko je vstala in šla ven, je takoj za njo prišel v hišo gospodar in me vprašal, ali ga je nesla. Rekel sem, da je premalo časa sedela. Pobral sem (smolo s papirja in ga namazal s
V smeri od Štancarja proti popom. On mi je med tem pripo-Žerovniku je posestvo Svaničar- vedoval razne šale, seveda je
med pripovedovanjem pozabil na vse drugo in sedel na papir, ki je bil namazanan s popom. Jaz sem se smejal, da bi kmalu počil od smeha, on je pa mislil, da se smejem njegovim dovtipom.
Ko je nekaj časa pripovedoval, je končno vstal in šel ven. Jaz sem ga kar pustil, mu nisem nič povedal, da ima papir na zadnjem delu telesa. Čez čas sem pa šel ven za njim na skedenj, kjer je rezal slamo za klajo živine. Ko pridem na pod, je ravno kline brusil pri slamoreznici. Vprašal sem: Kaj si mi pa ukradel, on je pa rekel: Ah.. . kaj sem ti ukradel? Nič ti nisem u-kradel. Jaz sem rekel: Pa si mi! Pokleknil sem k njemu in mu začel trgati papir s hlač.
;Jaz sem bil zelo vesel, da nisem prišel v smolo s Francko, on je pa sam nesel papir ven, ko je mislil, da ga bo Francka. “Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade!” pravi star slovenski pregovor.
Pisec “Spominov” je v enem svojih člankov zapisal, naj bi jaz povedal, kako v Dvoru zvonijo zvonovi.
Da sta v Dvoru dve cerkvi, je pisec spominov že omenil in jaz tudi v prvem dopisu. Do prve svetovne vojne sta bila v vsaki cerkvi po dva zvonova, na ta način je bilo nemogoče ubrano zvoniti, prvič, ker zvonovi niso bili skupaj, drugič pa, ker so zvonovi imeli vsaki cerkvi drugačen obtok-obhod. Ljudje so rekli, da v Dvoru zvoni:	ple-
hlipš-kalan, Jaz sem imel prijatelja, s katerim sva hodila skupaj v šolo. Bil je to Cpinov. Ako sem jaz rekel: Pie, epin, blips, kalan, je on takoj popravil, epin ple, hlipš, kalan. Kakorkoli je popravljal, je bil za Cpina vedno najmanjši zvon. Omeniti moram, da so bili to štirje posestniki v Dvoru, katere so zvonovi imenovali.
Kako zvonijo zvonovi sedaj, pa ne vem. Med prvo svetovno vojsko so vzeli v vsaki cerkvi en zvon in to v vsaki velikega. Kmalu po vojski so kupili dva nova železna zvonova. Dali so ju v veliko cerkev, tako da so sedaj v veliki cerkvi trije zvonovi, manjši bronast, večja dva pa železna. Omenil sem, da ne vem, kako sedaj zvoni v Dvoru, vem pa dobro, kako se potrkava, sem hodil potrkavat z mojimi brati in Mežnarjevimi. Takrat so bili Klepcovi za mežnarje. Večkrat so prišli tudi drugi fantje v zvonik, kadar smo potrkavali na velikonočno nedeljo ali na binkošt-no za drugi dan, ko je bil praznik.
Ko smo neko nedeljo popoldne potrkavali, smo bili potem, ko smo končali, povabljeni k Mežnarju na čaj in potico. Tisto nedeljo je bil med nami tudi iz Dolenje vasi Malnsk Janez. Posedli smo okrog mize, Janez je sedel na koncu mize na stol. Mati Klepcova je prinesla potice in čaja na mizo. Ko smo se najedli potice in popili čaj, smo še posedeli in se razgovarjali ° raznih rečeh. Malnšk Janez se je naslonil nazaj in malo pretegnil-Tresk” in Janez je ležal vznak na tleh, s polomljenim stolom-Vsem je bilo nekoliko nerodno, najbolj pa Klepcovi materi, pa kar je bilo, je bilo.
Kako zvoni v Polhovem Gradcu? Tudi v Polhovem Gradcu so med prvo svetovno vojsko vzeli zvonove, najmanjšim v vrhnjih linah skupaj štiri. Tisti zvonovi so bili zelo znameniti, ker jih je uglasbil eden najboljših skladateljev Gregor Rihar. Enega je morala livarna že petem, ko jo jih že obesili, preliti, ker Riharju ni bil povšeči. Takrat so govorili, da jih v Dvoru v veliki cerkvi ne bi vzeli radi starinske vrednosti. Vplivni možje so šli na pristojno oblast prosit, da bi ostali zvonovi v Polhovem Gradcu, zato naj bi vzeli zvon v Dvoru iz velike cerkve. Zvonovi so ostali naloženi (Dalje na 3. strani)
HAINADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
VIII. slovenski dan
Prireditelji znova vabijo na Slovenski dan. To bo že osmi; osmi slovenski pušeljc v novi Wnovini, ki. letos praznuje stojnico, ko je bil položen temelj ^jeni današnji ureditvi.
Tisti, ki so povabljeni in to b vsi Slovenci od blizu in da-j, se bodo te dni, ki so pred Oami, zopet odločali v mislih in v srcih, ali bi obiskali ta slovenji narodni praznik. Kdo bi se hogel upirati vabilu na skupno Praznovanje .nečesa, kar je pre-j pri rojstvu od matere: slo-v«isko miselnost, slovensko po-Wenje in izvor, slovensko ču-stvovanje.
Vsi tisti, ki pripravljajo SLOVENSKI DAN in vsi, ki so po-l’abljeni, da se ga udeležijo in Posebno tisti, ki so povabljeni, j pri njem pomagajo, da bo 'epše izpadel, naj bi imeli pred jni besede predstavnika tukaj-jjih oblasti, ki jih je kot oseb-Pi poslanec prvega ontarijskega Ministra lani govoril na sedmem ^venskem dnevu nam Slovenim, Takole je govoril:
Najbolj važno je, da ohrani-kulture raznih skupin, ki sekljajo našo družbo. Mi veru-io, da ima vsak mož in ima ka žena pravico do svojega jažanja, zato spuštujemo kul-Wno dediščino vsakega držav-Wa. Ne poskušamo, da bi vsa-jga izoblikovali po enem in jem kopitu. Kultura je zadeva ica. Mi hočemo, da te kulture jupaj tvorijo kulturno oblikovni e Kanadčanov. Bogatejši bo-Pio, če bomo privzeli za svojo iako obliko človeškega izraža-Pja in verovanja. Naša družba ^ bila pravilno slikana kot mo-Vik. Lepota mozaika je v raz-jnosti barv in v harmoniji de-W. Slovenci brez dvoma dopri-Všajo našemu narodu in vsej Vsi kulturi posebno luč razum-
Vsti.”
“Vztrajajte pri tem, v kar ve-Vjete, držite se tega, kar vam drago in ne opustite svojih Ppov. Dobrodošli ste med nami;
smo veseli, da ste v naši fužini.”
Srez dvoma so bile te besede Vli nagrada in priznanje prire-'jeljem slovenskih dni. Tudi u-Vležencem so bile drage, saj je
Vi
3ec po krvi povedal, da ni no-
enega nasprotja med Sloven ^m, ki ohranja svojo narodno ^obodoljubno zavednost in jščansko prepričanje in dobrim
^nadčanom. Čisto logično na-Vne vprašanje, kaj je doprine-V kanadski družbi in njeni kul-Vi.človek, ki se naravnost tru-
l> da bi pozabil na vso svojo
Vdicijo in na vse svetinje, ki Vi jih je dala rodna zemlja?
Gornje besede so spodbuda tu-J Za priprave OSMEGA SLO-/SNSKEGA DNE. Te priprave krajno napredujejo. Vabila od-
ajajo ven na razne predstavni-odličnike in slovenske prija-
Vje, Pripravljajo se skupine v *hgih krajih. Prihajajo odzivi Vpin za sodelovanje. Seveda
V naj več j a teža priprav sloni a “Društvu Slovencev Baraga”,
sk,
°Venski telovadni zvezi, pev-^ zboru in nekaterih članih v^AS-a. OSMI SLOVENSKI 30. julija 1967 bo torej le-°Sriji slovenski praznik v Ka-^i. Na svidenje!
Prireditelji
VIII. Slovenskega dne
Gramofonske pfoiše
SLOVENSKE IN DRUGE
uvožene iz starega kraja. Največja izbira na tem kontinentu!
Zahtevajte brezplačne kataloge v svojem jeziku!
COMET RECORDS
555 St. Clair Avc. W. Toronto. Ont.‘ Canada
Za “naše skupno prizadevanje”
Misijonar oče Jože Kokalj se je zopet oglasil v Torontu. Prijatelju in dobrotniku je poslal pismo, v katerem mu sporoča, da se “naši načrti lepo uresničujejo. Zdaj smo dobili svoj določen delokrog, svoj misijon, v katerem bomo začeli delovati, ko se pripravimo in zberemo. V polnem teku so priprave... pripravili bomo, vsaj upamo, doslej največji misijon, kar jih je naš narod imel... Vesel bom, če bom slišal, da boste še naprej tako prijateljsko razpoloženi do našega dela, ki je končno — naše skupno prizadevanje.”
Zaledje za t? “skupno prizadevanje” se že pripravlja; sile med prijatelji misijonske akcije se že zbirajo tudi v Torontu med Slovenci. Zadnji sestanek Baragovega misijonskega krožka, ki je bil prvi četrtek v juniju, je to jasno pokazal. Število udeležencev se je zopet povečalo. Darovi imenovanih in neimenovanih dobrotnikov misijonarjem kar prihajajo. Zopet je odšlo nekaj podpore tako v Afriko, kjer sestra Sylvester “koplje vodnjake”, nekaj pa v Indijo, da bo oče Cukale S.J. mogel plačati svojega učitelja. Člani krožka so mnenja, da ni pametno, da bi nabrani denar ležal v blagajni, ko so . pa potrebe med misijonarji tako velike in stalne.
Članstvo se je z navdušenjem odzvalo pripravam za dobro organizacijo misijonske nedelje. Lanska misijonska delavnost je misijonsko nedeljo odlično pripravila. Donos letošnje se mora povečati, tako so sklenili člani na zadnjem sestanku. Vso akcijo je prevzel br. Janez Muhič. Neposredna pomočnika mu bosta predsednik krožka br. Jakob Kvas in blagajničarka sestra Marija Kramar. Naj bi nihče ne odrekel pomoči, kdor bo napro-šen, da pri tej akciji sodeluje.
Zadnji sestanek je potekel v prav prijetnem vzdušju. Sestra Anica je imela lepo duhovno misel; lepo sestavljeno in bogato na vsebini. Duhovna vodja krožka g. J. Mejač C.M. pa je predaval. Razlagal je koncilske misli o misijonskem delovanju. Baragov misijonski krožek pri Mariji Pomagaj bo nadaljeval svoje delo na sestankih tudi v poletnih mesecih. Saj tudi misijonarji svojega dela zaradi vročine nič ne prekinjajo.
Por. P.
Popravek
V zadnji Kanadski Domovini od dne 6. junija je tiskarski škrat zaplesal v članku pod naslovom “Ob stoletnici Kanade”. Popraviti je treba sledeč stavek. “Rečeno je, da je bilo leta 1961 v Kanadi 28,866 oseb, katerih domovinski izvor je Jugoslavija, a ne govorijo srbohrvatski.” Pravilno bi se moral ta stavek glasiti takole:
“Rečeno je, da je bilo leta 1961 v Kanadi 28,866 oseb, katerih materin jezik je bil srbohrvatski. Iz vsega povedanega sledi, da je bilo leta 1961 v Kanadi 39,721 oseb, katerih domovinski izvor je Jugoslavija, a ne govorijo srbo-hrvatski. In to bi mogli biti v glavnem samo Slovenci.”
Naj bralci oprostijo, če se škratu včasih kaj zavrti in zameša. Saj veste, kakšna je naglica današnjega življenja.
Ob stoletnici Kanade
Po ljudskem štetju iz leta 1961 prebivalci Kanade govorijo najmanj 30 jezikov. Statistika navaja sledeče jezike in število prebivalcev, ki se prištevajo k
tisti jezikovni skupini. Največ je seveda angleško govorečih, 10,660,534. Sledijo jim Francozi 5,123,151, Nemško govori 563,713 oseb; ukrajinsko 361,496; italijansko 339,626; holandsko 170,-177; Indijancev in Eskimov je 166,531; poljsko jih govori 161,-720; štiri skandinavske jezike govori 116,714 ljudi; madžarsko 85,939; židovsko 49,099; finsko 44,785; rusko 42,903; slovaško 42,546; grško 40,455; srbo-hrvat-sko 28,866; japonsko 17,856; litvansko 14,997; estonsko 13,830; romunsko 10,165; še kakih 100,-000 oseb pa govori nekaj drugih jezikov.
S. K.
NEKAJ K SPOMINOM L. AMBROŽIČA ST.
(Nadaljevanje z 2. strani)
na vozovih pred kaplanijo ves teden, končno so vzeli zvonove v Dvoru in odpeljali tudi polhograjske.
Kmalu po vojski se je začelo gibanje za nabavo novih zvonov. Na sv. Alojzija dan leta 1924 so pripeljali tri nove bronaste zvonove, tako da so sedaj zopet štirje. Zvoni v Polhovem Gradcu, kakor so včasih rekli, “danes meni, jutri tebi”. Pomembno za vsakega zemljana!
Lep pozdrav piscu ‘Spominov’, delavcem in upravi ter vsem bralcem Ameriške Domovine!
J. K.
ST2 na EXPO
TORONTO, Ont. — Že v februarju smo dobili povabilo od kanadskega Sokola, da se udeležimo njihovega zleta na Expo, ponudili so nam tudi prenočišče, kar ni nemajhna reč v Montrealu.
Pred leti, ko ni bilo nikjer prostora za našo mladino za telovadne treninge, so bili Čehi tisti, ki so nam dali dvorano brezplačno, zato, nekaj pa tudi iz simpatije smo udeležbo obljubili. Okrog 20 telovadcev se je že prijavilo za ta nastop, kateri bo 2. julija popoldne v parku na otoku sv. Helene na Expo terenu.
Naši bodo nastopili v prosti vaji na orodju med Kanadčani in Amerikanci češkega in slovaškega porekla.
Kolikor nam je znano, so bili
številno družino, ki je iz leta v leto naraščala. Mati Marička je pa malo trgovala z raznimi predmeti, kadar je ni zadrževalo kako nežno bitje, ki je na novo prijokalo na svet. Kadar ni bilo matere doma in ker se je oče zelo nerad ukvarjal s kuho, so si otroci kar sami kaj skuhali. Kako je bilo to lepo, ko je bilo na ognjišču kar po več o-genjčkov in nad vsakim je kdo držal ponvico s tremi nogami in vso črno in ožgano, pa si čmaj-žal kako jed. To je nam, Trnov-čevim tako ugajalo, da smo vedno mami poočitavali, ker mi nismo smeli tako sami sebi kuhati. Sem pač prišel prepozno na svet, zato še nisem bil tako brihten, da bi mami povedal, da pri nas vlada diktatura, pri Vrbanovcu pa demokracija. Da, srečni so bili Vrbanovčevi otroci. Spominjam se, kako se je nekoč oče Jaka napil. Od nekod je prišel od sile “okajen”, da ga je zelo zanašalo. Prej je bil ves dober in mehak, ko je pa prišel domov, je pa kot pobesnel in začel premetavati vse, kar mu je prišlo pod roke. Bil je ravno veliki teden in mati je že pripravila v kuhinji posode za velikonočne potice. Dva velika “modla” za kolač in špehovko ter še nekaj drugih posod za bolj male potice, da bo z njimi nasitila številno družino. Ko je zagledal oče to nenavadno kuhinjsko prikazen, ki je bila navadno spravljena drugje, je pograbil prvi model in tresk z njim skozi male duri, da je zletel po kratkem bregu na našo njivo. Tako je pograbil drugega, za njim pa vse druge pripravljene posode in vse so zletele po bregu poli in se razsule. To mu je baje bilo tako všeč, da ni mogel nehati. Grabil je naprej po policah, skledniku in drugod in kar mu je prišlo pod roko, je zmetal po bregu doli. Ko ni bilo nič več pripravnega, se je umiril, se vle-gel na posteljo in zaspal. Otroci so nato šli gledat pod breg, če je ostalo kaj celega, pa so dobili le nekaj malega; nekaj skodelic in ponve na treh nogah, kakršnih se sedaj ne vidi več in katerih so imeli več pri hiši, ker so o-troci pogosto sami in vsak zase kuhali. Mati je bila vsa nesrečna. Prišla je k naši mami in jo prosila, če bi ji mogla en dan prej, predno bi pri nas pekli, po-
povabljeni na ta nastop tudi Polish Falcon, Češki Orel in jugo- soditi posodo za potice in še ka-
slovanski Sokol.
Mladina sedaj pridno trenira ob sredah zvečer v Slovenskem domu, pred nami je namreč še 8. Slovenski dan in tudi 10. september — nastop Slovenske telovadne zveze v Clevelandu.
Letni izlet STZ v Bancroft bo 5., 6. in 7. avgusta. Združen bo z ribolovom, plavanjem, vodnim smučanjem in. atletiko. Vse prisrčno vabimo!
STZ Toronto
ke skledice, da bodo mogli otroci jesti.
Ko se je oče zjutraj prebudil in vstal, je dobil ženo v kuhinji vso objokano. Stala je pred pečjo in v malih ponvicah na tri noge nekaj kuhala med meste-jami. Kuhinja je pa seveda bila vsa prazna. Začudil se je in jo vprašal nekam boječe, kaj se je
zgodilo. Takrat se je odprla za-tvornica in mož je zvedel, kaj se je zgodilo sinoči, kaj že prej večkrat in sploh mu je žena priklicala v spomin vse grehe v življenju. Čisto nič ji ni odgovoril. ŠeT je v hlev, okomatal konjiča in se odpeljal proti Ljubljani. Mati se je zelo kesala, ker mu jih je toliko napovedala in mislila je, da se bo spet napil in zopet razgrajal. Pa je bil neupravičen strah. Okrog poldne se je vrnil in pripeljal iz Ljubljane še nekaj več posode, kot jo je prejšnji večer razbil. Nihče ni več o tem zinil in velikonočni prazniki so. bili tisto leto še nekako lepši kot navadno. Vrbanovčevi otroci so pa nam pripovedovali in se hvalili, kako lepo posodo imajo sedaj.
Nekoč je prišel Vrbanovčev oče iz Hruševe malo dobre volje. Na Hruševem so tisto jesen pri vseh hišah kuhali žganje, ker je sadje dobro obrodilo. Pa ga je mož malo več popil, kot je imel navado in je bil zelo razigran. Sklical je vse otroke skupaj, svoje, naše in še druge, ki so bili dosegljivi, in nam tožil, da je zgubil ves denar in da je imel prav veliko drobiža. Dejal je: šel sem nazaj in ga našel. Pa sem pobral samo papirnatega, drobiž sem pa kar razbrskal narazen. Tam za Gradišem nad Škricovo hišo nekje je, pa ga pojdite iskat. Kolikor ga bo kdo dobil, je kar njegov in ga ni treba meni nositi.. Pojdite hitro tja, da ga kdo drug ne pobere, ker je bilo to ravno na stezi, je nevarno. Vsi zaenkrat smo se pognali proti kraju, kjer naj bi bil za nas cel zaklad. Prehitevali smo drug drugega in se trudili, kdo bo prvi na kraju sreče. Ko smo bili že blizu označenega mesta, smo se samo odrivali še s steze proč in gledali, kje bo kdo zagledal denar, ki je bil razbrskan. Ko smo bili vsi na mestu, kjer približno bi moral biti raztreseni denar, in ker ga ni bilo, smo se začeli pretepati in drug drugega dolžiti vsega, česar se ni zgodilo, da so bili nekateri spredaj in so ga pobrali, da smo se preveč odrivali in smo prepozni itd. Jaz, ki za tepež nisem bil rojen, kakor tudi za protiudarce ne, sem bil med tistimi, ki smo jih od vseh strani dobivali, in med tistimi, ki smo se z glasnim jokcim pridrli domov. Vrbanovčev oče je to od daleč opazoval in se nam tako smejal, da se je kar pp kolenih tolkel z rokama in nas spraševal, koliko ima kdo denarja. Tako me je bilo potem sram, da se več dni nisem približal Vrbanovčevi hiši. Še bolelo me potem ni več in na vse bunke sem pozabil. In nič radi nismo potem o tem govorili. Če je kdo pozneje kdaj to v
L Ambrožič st.:
OBLJUBA BELA mm
XXVI
Tik za “ta krulovo” hišo je bil naslednji sosed Vrbanovc. Poznal sem še stara dva, Marjano in Andrejca. On je bil vedno v jerhastih hlačah in v čevljih s štebalami. Imel je samo ene hlače za petek in svetek, kot večina moških v tistih časih. Le spodnje hlače je imel dvojne in vsako soboto na novo oprane tako, da je imel za nedeljo lepo bele, ko je šel k maši in so se kar svetile tam čez kolena, čeravno so bile iz domačega platna. Ker otrok nista imela, sta pohčerila malo punčko; z imenom Marička. Malo pred mojim prihodom v to solzno dolino se je Marička poročila z belškim Jakom. Navadil se. je1 delati grablje in s tem služil kruh za

ŠTRAJK? — Štrajk gasilcev med požarom? Ne, ti so se odločili med vajo le malo odpočiti. Staro hišo v Sheffield Lake v Ohiu so zažgali, da bi se lahko boljše vežbali v gašenju požarov.
družbi omenil, je bil takoj tepen. Le Vrbanovčev oče so nas večkrat spraševali, koliko denarja smo dobili takrat.
(Dalje sledi)
—.....—o
Obletnica Maove kulturne revolucije bo bolj klavrna
CLEVELAND, O. — Seveda ne bo tega priznal Mao, toda stvarnosti ne bo mogel spremeniti, tako trdijo ameriški speci-jalisti za rdečo Kitajsko. Pravijo, da se do avgusta, ko bo Mao obhajal obletnico kulturne revolucije, ne bo moglo kaj prida o-brniti na bolje. Verjetno bo takrat rdeča armada igrala še večjo vlogo kot jo sedaj, armada pa se noče udinjati Mau in njegovi struji. Revolucija torej nima posebnih uspehov na političnem in kulturnem polju, pa tudi ni napravila posebne škode na gospodarskem.
Vsi strokovnjaki trdijo, da gre razvoj kitajskega gospodarstva svojo pot, ki pa ni rakova. Raste proizvodnja, akoravno naleti tupatam na ovire, raste tudi zunanja trgovina, niso zamrle investicije. Seveda je pa tudi nekaj kvarnih posledic, kot na primer razsulo v prometu, slabo planiranje novih podjetij, peša-nje delovne discipline, zastoj v delovni storilnosti itd. Toda vse te temne plati se dajo s pametjo in potrpežljivostjo hitro odpraviti, odnosno popraviti.
Strokovnjaki pričakujejo, da se bo Maova struja še držala na krmilu, toda ne bo več tako vplivna kot je. To pa lahko pomeni več zmede v javni upravi, prosveti in kulturnem življenju, torej ravno tam, kjer skuša Maova struja doseči naj-večje uspehe.
CLEVELAND, O. Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go,
*784 E- 78 St 341-170»
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRQTEL
Contouring acd profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
%
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno “d 8.15 do p. do S. pop. ali kličite 341-170# za čas sestanka A a Equal Opportunity Emp lov^i-
(117)
Indija: Samo 3 otroke ali ustavitev vse pomoči
BOMBAY, Ind. — Vlada države Maharastra je izdala odredbo, po kateri bo ukinjena s 15. avgustom 1968 vsaka javna pomoč družinam, ki ne bodo o-mejile števila svojih otrok na 3. --------------o-----
Zavržena slama CHICAGO, 111. — V naši deželi zmečejo vsako leto proč o-koli 50 milijonov ton slame, ki bi jo lahko uporabili za izdelavo papirja.
CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo
Iščemo čistilko
za splošno hišno čiščenje po en dan na teden v lepem domu v Euclidu. Mora razumeti malo angleško. Prosimo kličite IV 1-6196.	(116)
Female help wanted
: Retail grocery or meat clerk, some experience helpful, age 21-50. Part time or full time. Apply in person. 4617 Turney Rd.
—(118)
Iščemo kuharico
Slovenska gostilna pri E. 40 St. in St. Clair Ave. išče sposobno kuharico. Vsi pogoji po dogovoru. Kličite lastnika na domu: RE 2-8428 po 6. uri zvečer.	—(118)
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Tri neopremljene sobe s kopalnico za $40.00, na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989.	(115)
V	najem
Čisto 5-sobno neopremljeno stanovanje se po zmerni ceni odda na 906 E. 73 St. Vse ugodnosti, na željo tudi garaža. Vprašajte na 908 E. 73 St., ali kličite 431-9105.
-(115)
TONY KRISTAVNIX
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V	najem
Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc.
(x)
Hiša naprodaj
Lepa enodružinska, prebarvana, 7 sob, polna klet, garaža. Sedaj prazna in se lahko takoj vselite. Na 884 E. 73 St. Za pojasnila kličite 884-3791.	—(115)
Naprodaj
Štiridružinska hiša, 4 garaže, potrebuje popravila, v St. Clair-ski okolici. Kličite 486-0255.
(115)
V fari sv. Roberta
Zidana Colonial hiša naprodaj v Euclidu, severno od bulevar-da, 7 sob, 1% kopalnica, 3 spalnice, več posebnosti. Nič agentov. $25,900. Kličite 731-2824.
(118)
Ugodno prodam
rabljeno pohištvo za 4 kompletne sobe, vključno pralni stroj, sesalec prahu in drugo. Frank Masel, 1387 E. 52 St. spodaj, zadaj, 391-9874.	—(116)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
FRANKA KOTNIK
ki nas je za vedno zapustil dne 13. junija 1966.
Ura slovesa pred letom je bila težko ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori.
Žalujoči:
soproga FRANCES SINOVI in HČERKE.
Cleveland, O. 13. junija 1967
AMERIŠKA DOMOVINA
r
I

FR. JAKLIČ:
Peklena svobodo

In sleherni, ki je zasopljen prihitel v klet, je imel na jeziku besedo: “Vojaki!”
“Kje? Kje?” je vprašal general osuplo in se vzdignil z lege poleg soda.
“Kje so? Kje so?” so vprašali Vsi oni, ki so bili še trezni in so razumeli naznanilo.
Malnarček, ki je bil med prvimi pribežal, je vzel Tonetu klobuk z vinom in pil, potem pa povedal:
“Nameravali smo udariti v farovž. Ko ni bilo tebe, sem dal jaz povelje, da morajo eni iti po vasi in odzadaj mimo kapla-nije, jaz sem hotel s tistimi, ki sc se mene držali, pa mimo Mesarja po ulicah v farovž. Tako bi
nam še miš ne bila ušla. Naročil
>
sem bil ljudem, naj grabijo samo po papirju in po bukvah, da nam ne bodo mogli očitati, da smo sirovi, zlasti ker imamo itak jesti dovolj. Gremo po uli-coh, kolikor mogoče nalahko, in že pridemo blizu farovža, tedaj pa pred nami nekdo zakriči:
Haltbehdja! — Kar mraz mi je šel po hrbtu in sem dejal, ko sem se nekoliko zavedel: Kdo tam? Naprej! Tako sem dejal in smo porinili tiste, ki so bili pred nami. Tedaj je pa od vseh strani prihajalo:	Haltberdja!
Haltberdja! Naši so pa vpili:. Nazaj, nazaj! in pritisnili nazaj, da so nas odrinili. Soldatje! Pa-ganeti! so vpili vse vprek. Povsod je nastal vriše. — Ni pošast! sem dejal in napenjal oči, kje bi koga zagledal, ker si še misliti nisem mogel, da bi bili vojaki. Pa sem se kmalu prepričal, da so zares vojaki z dolgimi paga-neti na puškah in dolgimi mu-štacami pod nosom; zakaj komaj sem se nekoliko razgledal, že sem stal skoraj sam nasproti vojakom, ki so imeli pred seboj pagahete povešene. Tedaj sem videl, da se .je treba urnekniti, kakor so se drugi, in. prišel sem, da ti povem.”
“Niste znali udariti? Niste imeli krampov in cepinov? Udarili bi bili! Udarili, da bi se bilo
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
ADVERTISING SUPPLIES DEPT.
Packaging and stock control. Experience desirable. Good opportunity for someone who prefers to work with his hands, rather than sit at a desk. Will train on the Multilith. Good starting salary and working conditions. Hours 8:30 to 5 P.M. — Company benefits.
FOR INTERVIEW CALL CL 4-4500. — EXT. 210
' ^ MIMS International Oorp«
4101 W. 42nd Place
1	(115)
FEMALE HELP
t s.
WE HAVE
Excellent Immediate Opportunity for
DIRECTOR OF NURSING SERVICE
175 bed general hospital offers a challenging opportunity with a growing organization which provides a full range of health care services in one of the most modern facilities in the state. At least a bachelor degree With sound administrative experience required. — Please state your experience, qualifications, salary requirements and date of availability.
■— All replies confidential.
CALL ADMINISTRATOR
frank c. McPherson, 517—372-8220
:	'	or write '
UNSING GENERM HOSPITAL
vse razkropilo. Saj pravim, ako ni človek zraven, je pa vse narobe!”
“Anti veš!”
“Kaj misliš, da bodo vojaki sem prišli?”
Malnarček je skomizgnil, češ, saj se jih tudi pred farovžem nismo nadejali.
“Res je! Tako bi lahko še generala ujeli, pa bi bilo vojske konec. Jaz se jim že ne dam!”
To je rekel, zapustil klet in šel v temno noč, da se reši in ohrani.
In tudi drugi so naredili takisto.
Cesarski guverner grof Wel-sersheimb je po prejemu pisma svojega prijatelja cesarjevega komornika Auersperga odredil, naj pošljejo nekaj vojakov med nemirneže, ki bi varovali graščinsko last in s svojo navzočnostjo ohladili nemirno kri podložnikov. Niti v sanjah pa ni mislil, da bi kmetje kaj resnega nameravali. Vsa zadeva se mu ni zdela važna.
Iz tega miru ga je pa predramil klic, ki je tistega večera zadonel po Kresiji: “Na Igu je punt!” in ki je bil spravil vse ljudi v Kresiji pokonci.
“Punt je! Na Igu je punt! Ižanci gredo!’
Tako je odmevalo po vežah in hodnikih in je skočilo tudi na ulico, da je šlo po vsem mestu.
“Na Igu je punt!”
To novico je prinesel v Ljubljano ižanski kaplan, ki je bil pripekatal na svojem konjiču, vsem mokrem in penastem, prav v Kresijo in prosil pomoči in varstva zoper razdivjano drhal, ki je bila izgubila vse spoštovanje do svetne in duhovske gosposke in je vstala, da vse
pokonča.
Tako so mu poročali zaupniki in ogleduhi, ki so nastavljali ušesa med kmeti in prinašali njihove krvave grožnje v grad in župnišče.
Oddplek, ki je bil pripravljen na Ižansko, je dobil povelje za takojšen odhod, in sicer v br-zem koraku. Ko je poveljnik oddelka opazil na ižanskem gradu velik ogenj, je priganjal svoje ljudi in tako' so še pravočasno prispeli na Studenec in zastražili župnišče. Na gradu ni bilo kaj varovati in zato so ostali v vasi, da otmo župnišče in druge domove, ako bi se jih lotila ropajoča drhal. Streljali tisti dni itak niso, ker je tako želela tista oseba, ki je bila oznanila ljudem svobodo, vsaj na ljudi niso smeli.
Tudi na Studencu niti enkrat niso ustrelili, ižanska vojska je pa s krampi in cepini pobegnila pred golimi bajoneti in tako je ostal v župnišču pasji snop za večne čase zapisan.
Enajsto poglavje.
Pohod na Turjak.
V tisti viharni noči so spali na Ižanskem samo otroci. Vse drugo je bdelo deloma od strahu, večinoma pa v veselem pričakovanju dogodkov.
“Urbar! Ali ga bodo dobili v roke? Ali ga bodo popravili tako, da bo tudi za kmeta prav?”
Naposled so se vračali prvi. “Glej ga! Ta nese vrečo na rami. Kaj neki ima? Onile nese v vsaki roki stol. Lej ga, kako je zagrabil, da si je komaj poba-sal pod pazduho. Ali je obleka ali kaj? Ga vidiš, kako je'širok? Bog ve, kaj si je natlačil v nedrij a. Poglej ga no, kako gredo psi za njim. Kaj pa nese? O,
pošast, gnjati je pograbil. Ta se bo mastil!” Z vsakršno ropotijo so prihajali, celo z različnimi gosposkimi piskri, ki so jih pobrali po policah in omarah, v kuhinjah in sobah.
“Kje je pa urbar?”
Tako so končno vprašali nekateri, ki jim je bil urbar v srcih in so ga imeli v mislih. In takoj so zvedeli:
“Pekel ga je požrl. Ali nisi videl, kako je gorelo? Nobena črka ni ostala, glavo zastavim!”
Sedaj pa ni bilo pripovedovanja ne konca ne kraja.
“Ali ni bolje, da sem prinesel domov moko, kakor da bi bila zgorela? Ali nam ne bo prav prišla? Pa tale kos mesa? In ta pisker in tile prtiči? Ali naj bi bilo vse zgorelo? Kdo bi pa imel kaj od tega?”
“Pa to ni naše. To je graščinsko!”
“Kaj ni vsa graščina naša? Sedaj smo samo nekaj tistega nazaj vzeli, česar nas je graščina leto za letom oropala. Ali ni graščinec vsako leto deseti-nil? Nocoj smo pa mi!” Tako so pogladili občutljivo vest, ki se je tu in tam krotovičila.
Največ občudovanja, pa tudi zavisti je užil Švigelj s Sarske-ga. Vsi so ga videli, ko si je bil oprtal bob, vsi so ga zavidali, pa tucji doma so povedali, kako je bil Švigelj srečen, ki je bil bob zalotil.
“Zakaj ga pa ti nisi prehitel, saj veš, da nimamo nič. Zakaj si ga pustil?” je očitala marsikatera žena možu.
Toda oni možje, ki so bili doma, so pa morali preslišati: “Viš ga, dedca lenega! Švigelj je možak. Cel bob je prinesel, lahko bo ona belila, tebi bom pa nezabeljen močnik dajala!”
Marsikomu je bilo žal, ki ni j ždeli doma takrat, ko bil pograbil kaj boljšega, naj-j lilo graščinsko blago bolj je bilo pa žal onim, ki so j ižanski kmetje vračali desetino.
se je de-in so si
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	.	KE 1-9411
if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna amhulančna p oslu ga in aparat za vdihavanje kisika.

K
K
CHICAGO, ILL
MALE HELP
f ast moving dynamic division of the nation’s lea ding scholastic jewelry manufacturer has several prolessional positions available for individuals with long-term growth potential. Location is in pleasant, north-central Illinois community, only minutes from site of future Illinois Valley industrial complex.
S ^ J
JMfMM 510 KIMS MT0USKJ JEDHOTA
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje______________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 __________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika (ice) v naši okolici.
LANSING, MICH. 48915
(115)
TYPIST
H'4	MUST BE GOOD
TELEPHONE WORK AND VARIETY OF DUTIES IN SALES DEPARTMENT OF
HINCKLEY & SOHiSTT THE WATER ROiPANY
SALARY OPEN	PAID WEEKLY
FREE COMPANY BENEFITS Convenient to Ravenwood “L” — Near Mart
Please Call for Interview MISS PAUL SU 7-G540
SYSTEMS ANALYST — Minimum 2 years experience writing systems for order processing, sales analysis and inventory control utilizing EDP. Degree or equivalent experience necessary. Must be able to eventually assume data processing responsibilities for entire division.
INDUSTRIAL ENGINEER — Production management oriented individual with minimum two years experience in time study. Prefer degreed applicants or equivalent experience. Must be able to assume departmental management responsibilities.
ARTIST — Young man needed immediately to learn scholastic and commercial artist needs for our industry. Prefer college graduate with management potential. Good drawing, lettering and layout ability necessary, air brush experience helpful.
CUSTOMER SERVICE — Recent college graduate or June, 1967 graduate with ability to deal effectively with customers and sales agents. This is an excellent position to learn good deal about our business and operate effectively in office administration.
[ME ....
NASLOV MESTO ... DRŽAVA

CODE

' '-,,V - .-".U ;
Reply in confidence to:
JOSTEN’S INC.
615 S. SIXTH STREET
PRINCETON, ILLINOIS 61356
(115;
!
(118)
SWITCHBOARD - RECEPTION
TELEPHONE WORK x	FOR
HINCKLEY & SCHMITT THE WATER COMPANY
Learn switchboard on the job. No typing required, but pleasant yoice, ability to deal pleasantly with people on the telephone, a necessity,
SALARY $350 PER MONTH PAID WEEKLY FREE COMPANY BENEFITS Convenient to Ravenwood “L” — Near Mart
»
I '	Please Call For Interview — Miss Paul
T	SU 7-6540
Electrical and Instrumentation
DESIGNERS
DRAFTSMEN
DETAILERS
All Categories Structural Designers and Engineers With Heavy Industry Experience
Write, Wire or Call Mr. M. D. GIA LAMES or Mr. D. R. TEYSSIER
Telephone: 412—561-6886
0BENCHAIN C0RP.
mi,
1738 N. HIGHLAND ROAD,
OBENCHAIN CALUMET CORP. 6911 W. Chicago Ave., Gary, Indiana 46406
Tel.: 219-949-2331
Mr. C. T. Balmer
PITTSBURGH, PENNA. 15228 OBENCHAIN CALUMET CORP. OF MICHIGAN 12830 Sibley Rd., Riverview, Michigan 48192 Tel.: 313-285-4510 Mr. T. H. Clauss
(116)

NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je v Euclid Glenvilie bolnici umrla naša ljubljena soproga, skrbna mati in draga sestra
TINA JAGODNIK
Rojena je bila 13. januarja 1904 v Johnstownu, Pa. Preminila je dne 28. marca 1967. Pogreb je bil 31. marca iz želetovega pogrebnega zavoda na 152nd st. v cerkev St. Mary’s na Holmes Ave., kjer ie bila darovana sv. maša za pokoj njene duše. Potem je biio truplo pripeljano na All Souls pokopališče v Chardon, O., kjer je biia položena k večnemu počitku.
Pokojna je bila članica društva Mir št. 142 SNPJ, Slovenske ženske zveze št. 10 in Progresivnih Slovenk krožek št. 3.
Tem potom se prisrčno zahvaljujemo najprej članom in uradnikom društva Mir za čitanje pogrebnih obredov in za prenos krste. Dalje članicam omenjenih organizaciji za lepo poslovitev od pokojnice v pogrebnem zavodu. Dalje hvala našim sosedom za vsestransko poslugo in razumevanje ob času velike žalosti in za krasen venec cvetlic.
Hvalo smo dolžni vsem, ki so položili vence krasnih cvetlic ob njeno krsto in vsem, ki so se poslovili od nje ob odprti krsti. Hvala onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile in so jo spremili na njeni zadnji poti na mirodovor. Hvala vsem, ki so prispevali v denarju v dobre namene in onim, ki so nam izrekli svoje sožalje ustmenim ali pismenim potom. Hvala gre tudi osebju Žele pogrebnega zavoda za lepo vodstvo pogreba in vsestransko prijazno poslugo.
Tebi ljubljena žena, mati in sestra pa želimo mirnega počitka in lahka naj Ti bo Tvoja ameriška rodna gruda.
Žalujoči:
Soprog FRANK, snaha LOUISE, vnuk WARREN LEE, vnukinja SUSAN, brata JOHN in JOSEPH KIRN, sestre ROSE KIRN in ALICE MOHAVA in soprag JOE, JOSEPHINE KING in soprog MARVIN, MILDRED KIRN, JEAN FERFILLA in soprog ANDY in drugo sorodstvo.
Euclid, Ohio, 13. junija 1967.