NOVI TEDNIK CELJE 1«. JANUARJA 1977 — ŠTEVILKA 2 — LETO XXXI — CENA S DINARJS LASiLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v današnji številki ne moremo mimo tega, da ne bi občanom celjske občine, tako kot pred tem žalskim, šmarsklm in laškim, zaželeli uspeha v nedeljo, ko bodo z budnico napovedali »neizprosen boj za čimvečji ZA na referendumu«. Krajani Med- loga so vrgli rokavico vsem ostalim krajevnim skupnostim — kdo jo bo pobral in na glasovanju zmagal? Za večino občanov bo v nedeljo svečan dan. Za naše novinarje pa navaden vsak- dan. Že ob šestih zjutraj bo treba pripraviti prvo radijsko oddajo, ki bo kmalu na- to »stekla« v eter. Pa ne mislite, da bodo zalo novinarji med zadnjimi na volišču. Ne, pravijo, utegne se vam zgoditi, da boste vi — šele drugi! Ce bi novinarski ko- lektiv zase bil krajevna skupnost, bi medloSko rokavico kar radi pobrali, kajti zma- gati v prizadevanjih za boljši jutri je častno dejanje, oddati glas ZA pa razumno pa hvalevredno. Potemtakem, kakor obrneš, vrtce, šole, zdravstveni postaji in Se kaj več bomo imeli. VAS UREDNIK STRAN 3: JUNAKOVIH 60 LET - STRAN 13: KO JE BRISE ZBRISALO ^tec v Štorah je bil zgrajen s sredstvi iz prvega samoprispevka. Živahni in sproščeni so otroci, ki ahajajo vanj. Med vrstniki, pravijo, celo jed mnogo bolj tekne. Foto: MATEJA PODJED VELENJE NESREČA V JAMI 4 MRTVI, 7 POŠKODOVANIH Drusa sobota letošnjega ja- nuarja bc za vedno ostala v črni kroniki velenjskih ru- darjev, kajti tistega dne zjut- raj, ko so komaj dobro za- čeli kopati premog, se je le ta vsul, 7 njim pa je vdrl tudi plin in knapovska dru- ščina se je zmanjšala za šti- ri delavce. Zgodilo se je naj- hujše iii to v jami, na ka- tere površini se v neposred- ni bližini pogreza staro Druž- mirje. Vse skupaj se je zgodilo ob 8,OP in kmalu zatem so že po vseh stavbah velenj- skega rudnika visele črne za- stave ter nemo plapolale v mrzlo, megleno in sivo zim- sko januarsko jutro. Štirje rudarji, ki so se zjutraj pred šesto uro poslovili od svojih s tradicionalnim SREČNO, so življenje pustili sredi pli- na in premoga globoko pod zemljo. Ven so jih prinesli njihovi delovni tovariši, ki so trpko ugotovili, da se žal ne da nič pomagati. Vse se je zgodilo take hitro, da je vsaka pomoč bila odveč. V tretji hujši nesreči v ve- lenjskem rudniku (prvo so zabeležili 10. avgusta 1962, drugo pa l£.n) 18. julija — obakrat so izgubili življenje tudi po štirje rudarji) so umrli: VL.'\DO BRAJER, 28, iz Velenja, STANISLAV R.AJII, 31, prav tako iz Vele- nja, AT.OJZ PUŠNIK, 26, iz Zavodeni pri Šoštanju in VLADO DI.JANUŠ, 28, iz vasi Spodnje Požje pri Viroviti- ci. Ob nesreči so bili lažje in težje poškodovani nasled- nji njihovi tovariši: Anton Plosnik, Stjepan Skrbnik, Alojz Šeliga, Miro Hriberšek, Abid CehliGvič, Franc Jelen in Edo Urlep. Mvtvs rudarje so pokopali v ponedeljek. Rudarsko elek- troenergetski kombinat Vele- nje, TOZD rudnik, je ob tej hudi nesreči sprejel tudi šte- vilne sožalne brzojavke, ka- tero je m.ed drugim poslal tudi sekretar IK CK ZKJ Stane Dolanc. T. VRABL NAŠA POZORNOST. NAŠA ODLOČENOST Prelistavamo brošuro Vaš la. sincli v našili očeh. Nato elotno rereriMidimisko gradi- o — vse utemeljitve, števil- ;e, iiredvidene cene gradenj, [inaniiko graditve vzgojno ar>lvenili ustanov, šol, te- [)\.ulnic. zdravstvenih domov [1 ilrii?;ih objektov. Nato vza- ncm v roke zapisnike s se- tanUov štabov za izvedbo re. ereiulunia \ KS. Pa povzet- ke različnih razprav z zbo rov krajanov. Koliko dela! Koliko misli! Kakšna grmada želja, predlogov, interesov, tudi kritik: Pa se vprašajmo — zakaj smo lako zagnano delali, raz- mišljali in snovali v zadnjih meseih preteklega leta? Ko- mu je namenjeneo vse to, kar poimenujemo navadno z be- sedo — razgibano politično življenje? Srčika te razgiba- nosti je bih) dogovarjanje, domišljanje, iskanje najbolj- šega. Za koga torej vse to? Ža naše otroke in mlartino. Za nas vse. Za vsakogar iz- med nas. Vseeno je, ali do- kujemo na .Svetini, v Lokrov- cu, v Vojniku, v Kompolah, na Dobrni ali v kateremkoli kraju, vasi, zaselku v celjski družbeni skupnosti. Kajti vse, kar vsakodnevno delamo, ustvarjamo, je na- menjeno vsem nam, občanom in delavcem C^elja. Če ne bi bilo samoprispevka, do leta 1982 ne bi imeli novih mest v organizirani vzgoji in var- stvu skoraj 1100 naših otrok. In veliko skrbi bi vsak dan tiščalo v srcu naSili žena in mamic. Manj uspešno bi pre- magovale težave in naloge na delovnem mestu. To, ali bo- sta 1100 otrokom zagotovlje- na organizirana vzgoja in varstvo, ni povezano samo s srečo teh družin. Posredno to čutimo vsi, preko delovnih mest, in boljših delo\-nih re- zultatov, preko zadovoljstva žena, v nasmehu našili otrok. Ali zdravstveni postaji v Vojniku in .Štorah. Ne samo Vojničani ali .Štorjani. Ne sa- mo vse bližnje krajevne sku- pnosti ali manjši kraji, od koder bodo občani hitreje dospeli do zdravstvene oskr- be, do učinkovitejše pomoči. ^'si celjski delavci in občani bomo čutili in spoznali, kako solidarnost s samoprispev- kom enakomerno razAija po- samezna večja središča v celjski družbeni skupnosti in po tej poti postopoma od- pravlja razlike v družbenem In s tem tudi v osebnem standardu. V dosedanji politični akci- ji smo včasih pozabili raz- mišljati v takem slogu. Še prii)lava na površje ozka zaprtost v meje krajevne sku])nosti ali temeljne orga- nizacije združenega dela. Spregleda nauke preteklosti in človeške modrosti, kako le močna povezanost med ljudmi premaga in zlomi vse prepreke. V celjski občini smemo in moremo z odprtimi očmi gle- dati na sadove vse večje po- vezanosti v hitrejši preobraz- bi našega življenja. Ne gre samo za prvi samoprispevek. Gre še za celo vrsto drugih akcij in dogovorov, ki niso ostali na papirju. Od tehni- škega šolskega centra, Go- lovca, različnih kulturnih in novoletnih prireditev, stabili- zacijskih naporov, mnogih krajevnih akcij za ceste, vo- dovode, telefonske priključ- ke. Zamislimo se za hip in se vprašajmo, kakšen utrip bi lahko izmerili v Celju pred leti in kakšnega danes? Kak šno je bilo takrat naše raz- položenje, naše počutje — kakšno je danes? Ali vidimo nenehno rast, pomlajevanje in prebujanje Celja? Delavci in občani Celja ob krepkejši družbeni povezano- sti kljub mnogim leža\am v.se odločneje jiolrjujemo in uvclja\ljamo našo družbeno skupnost kot eno izmed naj- pomembnejših slovenskih sre- dišč. Brez samoprispevka kot že zelo preizkušene poti naše smelosti in sposobnosti ne bi uresničili naših skromnih ali zahtevnejših želja in ci- ljev. Ne v prejšnjem ne v sedanjem srednjeročnem na- črtu družbenega razvoja celj ske skupnosti. Ali si lahko zamislimo na- še življenje in družbeni stan- dard leta 1982 brez sedmih vzgojnovarstvenih ustanov? Brez dveh zdravstvenih po- staj? Brez dveh telovadnic? Novega prizidka in nove os- novne šole? Brez ureditve kulturnih domov? Pa brez nove glasbene šole? Danes smo lahko ponosni na včeraj doseženo. Bili bi slabi gospodarji, ko bi se zadovoljili s tem. kar ima- mo. To bi bil konec — xa- ostajanje. Nezadovoljstvo. A mi vsi hočemo razvoj, spre- minjanje našega življenja. Ho- čemo več, boljšel Je že res, da se brez mu je še čevelj ne obuje. Da se moramo zavestno odločiti — ZA, zato ker vemo, kaj nam ZA obljublja. Kaj nam vsem pomeni. Ce se ZA zavestno opredelimo, tedaj se ne mo- rejo v nas oglašati dvomi zaradi kakšne podražitve ali zaradi roka izgradnje, ker bi objekt radi prej imeli, ali zato, ker letos v naši K.S iz samoprispevka ne bomo nič pridobili. In podobno. Vsak dan in vsak jutri je v na-ših rokah. Z dirigentsko palico samo upravljamo. Njen zamah bo toliko močnejši, ko- likor samo iželimo. Zato v nedeljo, 16. januar- ja 1977 pohitimo na glaso- valno mesto navsezgodaj. Vsak od nas bo prispeval svoj delež na kupček, ki ga bomo nato vsi porabljali. V vsakem Z.A je torej zmaga solidarnosti, hitrejšega raz- voja in preozbrazbe našega življenja. Ne gre le za ta navadni uspeh referenduma. Gre za veliko večino glasov Z.V, gre za novo potrditev, kako imamo Cielje radi, kako smo vse bolj čvrsto družbeno povezani in pripravljeni zdru- ženo stoi)ati po nepretrgani razvojni poti družbeno bo- gatejšega življenja. Nedeljski Z\ je potemta- kem ZA za na,še boljše živ- ljenj**- Za našo še večjo po. vezanost, za še trdnejšo od- ločenost, kaj liočemo. Hoče- mo in moramo pa le naprej. JOŽE VOLFAND Proslor za naročnikov n.islov: ZDRUŽENA VZGOJA v oblini Slovenske kon- jiče je uspel referendum za združitev vzgojnega varstva in šolstva v obči- ni. Združilo se je pet cen- tralnih osnovnih šol in vzgojno varstveni zavod. Za združitev je na nedav- nem referendumu glasova- lo 90 odstotkov udeležen- jcev. Najbol,je so se od- rezali v Po.sebni in Glas- beni šoli. kjer so 100 od- stotno glasovali za, naj- slabše p;i je bilo v osnov- ni šoli Dušana Jereba z 71,1 odstotki. Na šoli so ostala tajništva, računo- vodstvo je enotno, največ pa bodo z združitvijo pri- dobili pri poenotenju in enakopravnejšem obliko- vanju vzgojno učnega pro- cesa v občini, kar je bilo tudi osnovni cilj združe- ^iinja. D. M. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 13. januarja II. SA/M0PIIISPEVEIC CELJEs 16. JANUAR - REFERENDUM Občaiii in delovni ljudje v celjski občini bodo v ne- deljo, 16. januarja spet odločali. Z glasovanjem. Odločali o drugem samoprispevku, odločali tudi o hitrejši družbeni pieobrazbi, odločali o lepšem jutri. Za vse. Tokrat ne samo XA otroke, kot so to storili pred petimi leti z uveljavitvijo prvega samoprispevka, marveč v resnici za vse. Tudi zase. Kajti program drugega samoprispevka je dosti širši in za- jema kar pet interesnih področij: vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo, idravstvo, kulturo in sociahio skrbstvo, torej skrb za ostarele občane. Tako je v celjski občini na začetku poti nova solidar- nostna akcija. Nova pobuda, da z združenimi sredstvi sku- paj rešujejo nekatere pereče probleme družbenih dejav- nosti. Sicer pa tiste, za katere so se odločili sami. Mnogi med njimi so na svojo uresničitev čakali dolgo vrsto let. In tudi zato užuva ta program najširšo podporo. Tako tudi ta primer kaže, da brez solidarnosti ni družbenega napredka. In zdaj prepustimo besedo predsednikom sinipščin ti- stih občinskih samoupravnUi interesnih skupnosti, ki so s svojimi delovnimi načrti zajeti v skupen program drugega samoprispevka v celjski občini: OTROŠKd VARSTVO' SLAVKO VERDEL »Razveseljivo je dejstvo, da je vedno več staršev, ki se zavedajo, da vzgojno.varstve- ni zavod ni le organizacija, kjer je njihov otrok določen čas dneva v varstvu, ampak, da je predvsem vzgojni za- vod. Starši tudi vedno bolj spoznavajo ugotovitve znano, sti, ki dokazujejo, kako po- mehna za vsestranski razvoj Človekove osebnosti je praW.. na vzgoja otroka v njegovi predšolski vzgoji. Taka spo- znanja pa povzročajo pri star. ših veliko ieljo po čim hi- trejšem vključevanju otrok v vzgojnc.varstvene ustanove. Zaradi velikega števila pro- šenj in premajhnih zmogljivo, sti naših vzgojno-varstvenih ustanov, pa smo morali tudi v tekočem šolskem letu zavr. niti nad 200 prošenj za spre- jem. To je seveda hud uda. rec za starše, predvsem za zaposleno mater. V naši občini imamo vklju. čenih v vzgojno.varstvene za- vode blizu 1800 otrok, ali 30 odst. predšolskih otrok. Naš cilj pa je, da postopoma omo- gočimo vsem predšolskim ot. rokom, da bodo deležni druž- bene vzgoje in varstva. To je naš dolgoročni cilj, ki ga bo. mo dosegli toliko prej, koli- kor več bo na razpolago sred. stev za te namene. Ker so velike potrebe po družbeni vzgoji in varstvu splošno znane, sem prepri- čan, da bomo v nedeljo, 16. januarja na referendumu vsi glasovali za uvedbo samopri. &pevka.« VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE FRANC BERGINC z uspehi prvega samopri- spevka smo zadovoljni šolni- ki, vzgojitelji in starši. Razumljivo je, da v pro- gramu drugega samoprispev- ka naša izobraževalna skup- nost ni zastopana v tako ve- likem obsegu kot v prvem, ker razumemo, da so potre- be tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti. Kljub temu smo v program spora- zumno uvrstili najvažnejše naloge pri gradnji novih ob- jektov. To je še eno novo osnovno šolo, ki je zara- di preobremenjenosti drugih nujno potrebna, zatem adap- tacije na osnovni šoli Pra- nja Vrunča na Hudinji, kjer bomo poleg prostorov za pe- dagoško delo dobili še po- memben družbeni center za potrebe prebivalcev hudinj- skega območja, pa tudi grad- njo dveh novih telovadnic: pri osnovni šoli Prve celjske čete v Celju ter v Frankolo- vem, kjer je še edina popol- na osnovna šola, ki je brez pokritih prostorov za redni pouk telesne vzgoje. Menim tudi, da delim mnenje z vse- mi občani, da je tudi nova glasbena šola več kot nujna. Prepričan sem, da bomo z izpolnitvijo tega načrta bi- stveno izboljšali pogoje za vzgojo in izobraževanje, zato pozivam starše naših šolar- jev in druge občane, da z »da« na nedeljskem referen- dumu pripomorejo k zdravi duševni in telesni rasti naj- mlajših članov naše sociali- stične skupnosti. KULTURAs ANTON AŠKERC »Novi samoprispevek je po- memben zaradi tega, ker pr. Vič vključuje tudi kulturo. Med akcijami, ki so posveče- ne kulturi sta zlasti pomemb. ni dve: prvič center pri šoli Pranja Vrunča na Hudinji že iz razloga, ker se v tem pri- meru združujejo sredstva dveh interesnih skupnosti — izobraževanja in kulture. Na ta način se racionalno formi, ra center, ki bo služil mladi- ni in vsem krajanom. Najpo. membnejši sta seveda dvora- na in knjižnica v okviru tega centra. Druga pomembna ak. cija je gradnja nove glasbene šole, saj je zadnji čas, da ta dejavnost dobi ustrezne pro- store zaradi porasta razvoja glasbene dejavnosti v občini. Omeniti moram tudi adapta. cijo dveh kulturnih domov. V Tmovljah, kjer deluje zna- na gledališka driižina Zarja in graščina v Socki, kjer je šola in prostori za družabno udejstvovanje krajanov. Ze prvi samoprispevek pred petimi leti je pokazal visoko stopnjo družbene zavesti na. ših ljudi in prepričan sem, da bo drugi samoftrispevk to, ne samo potrdil, ampak po- kazal Tla to, da se je ta za. vest in volja delovnih ljudi za solidarno obliko gradnje in dviga družbenega standar- da še okrepila. Pridobitve v korist kulture pa niso samo v mejah nje same, ampak ne. dvomno najširšega družbene- ga pomena.« ZDRAVSTVENO VARStVO ALOJZ POTOČNIK Veseli me, da je tudi zdravstvena skupnost prišla v programu drugega samo- prispevka do svojega deleža. S tem bomo dobili zdrav- stveni postaji v Vojniku in štorah ter preurejen zdrav- stveni dom v Celju. V vseh primerih gre za rešitev sta- rih problemov, še posebej v Vojniku in Storah. V celj- skem zdravstvenem domu pa je v načrtu izpraznitev tistih prostorov, ki jih zaenkrat zasedajo nezdravstvene de- javnosti. Gre za adaptacijo in ustrezno opremo teh pro- storov, pa tudi za ureditev novih zdravstvenih ambulant za tiste kolektive, ki jih še nimajo. Vzporedno s tem ima ob- činska zdravstvena skupnost še določene obveznosti pri sofinanciranju modernizacije regionalne bolnišnice v Ce- lju. V tem primeru gre za druga sredstva in ne za ti- sta, ki jih bomo zbirali s sa- moprispevkom, saj je to re- gionalna ustanova. Zato bo- do pri financiranju teh del sodelovale tudi druge občin- ske zdravstvene skupnosti našega območja. Naša skupnost je zadovolj- na, da je prišla v program drugega samoprispevka s te- mi objekti, kajti tako bomo zadovoljili ne samo zavaro- vance, marveč tudi zdrav- stvene delavce. Težko je namreč dobiti zdravstvenega delavca, ki bi delal v neure- jenih in pomanjkljivo oprem- ljenih prostorih. Zato sem prepričan, da uživa ta pro- gram pri občanih in delov- nih ljudeh polno podporo. _ SOCIALNO SKRBSTVO FANIKA JUGOVIČ »Vsi, kd delamo na pod- ročju socialnega skrt)stva toplo pozdravljamo Samopri. spevek 11. Trdno sem čana, da se bo ogroiniij čina občanov celjske ob; izrekla ZA, saj bomo tisto, kar smo dogovorji srednjeročnem progr^ uresničili le s sredstvi, ^ nimi od vseh nas. V samoprispevku II. S( Vič pcujavlja tudi področjt cialnega skrbstva in sicer nacija Doma oskrbovar, Novo Celje, kar pomenj stveno izboljšanje življemjj pogojev ostarelih. Gre j mliijonov dinairjev. Ti j joni bodo pomenili ugod; še razmere življenja stj ljudi, kd danes žive v Noi Celju. Vedno smo v teh ših skupnih akcijah dajal like pozornost naši mlad in prav je tako, prav pa tudi, da ne pozabimo tj ostarelih in onemoglih jiim omogočimo, da svoja ra leta preživijo urejeno. Vsi vemo, kako nujno trebna Je sanacija Novega Ija, satj smo o tem v zaii dveh letih neprenehoma i pravljali na vseh ravneh.: vo Celje je med priorit« mi investicijami, ni pitiS ostarefMh, temveč zahteva lovnih ljudi Celja. To so ražali na številnih zborih, Samopcrispevek nam bo; nično pomenil, otrokom, n in vsem ostarelim, boljši,: ši jutrišnji dan!« KDO BO ZMAGAL Tudi zdaj. Ob refer dumu za uvedbo drug« samoprispevka v celj občani. Prvi poziv vsem drug krajevnim skupnostim celjski občini so izv^kt Medlogu. Potem so oglasili tudi na Dobi Tu predvsem zaradi ta ker so zmagali na teku vanju ob uveljavitvi ot ga samoprispevka v o( ski občini. Torej, pred ' tirni leti. In zdaj gre spet zaJ{ Predvsem pa bodo ra^ tate tekmovanja ocenj«" li po udeležbi na refn dumskem glasovanju, , času, ki ga bodo poraj za poi>olno izpolnitev ) loge in podobno. HUBERT KOLŠEK Izbrali smo enega. Lah- ko bi jih več. Med njimi na vsak način tudi osnov- no šolo v Vojniku in nje- nega ravnatelja Mira Klančnika. Kajti, ni večje akcije v kraju in krajev- ni skupnosti, da bi ne pomagal šolski kolektiv v najširšem pomenu be- sede. »Tudi zdaj, v pripravah na drugi krajevni in prav tako drugi občinski sa- moprispevk, nam je bila šola desna roka.« je pou- daril Hubert Kolšek, ki že polnih trinajst let vodi svet krajevne skupnosti v Vojniku. »Solidarnostne akcije imajo na našem območju že dolgoletno tradicijo. Z združenimi močmi smo veliko dobili. Seveda pa pri vsem tem ne gre po- zabiti, da nam je še več dala občinska skupnost. Uredili smo vodovode. Zdaj so v vsaki vasi v naši krajevni skupnosti. Prav tako smo zboljšali stanje na cestah. Name- sto lesenih imamo beton- ske mostove. Lani smo sklenili elektrifikacij ska dela. Električno luč so dobili še štirje kmetje v Globočah. In potem igri- šče za šolo, da ne ome- njam razne očiščevalne akcije iJi še marsikaj. V Vojniku smo se že ms. leta odločili za kra- jevni samoprispevek. Ta- krat je zajel le kraj sam. S temi sredstvi smo as- faltirali 1.2 km cest. Ta- krat smo zbrali okoli 7 milijonov starih dinarjev, vsa dela pa so stala oko- li 28 milijonov. Torej, je bil delež občine in kra- jevne skupnosti neprimer- no večji. Zdaj se loteva- mo drugega krajevnega samoprispevka. Zanj bo- mo glasovali prav tako v nedeljo, 16. t. m: Gre za asfaltiranje 16.7 km kra- jevnih cest. Sami bomo za to zbrali okoli 180 mi- lijonov starih dinarjev, medtem ko bo vrednost del skoraj desetkrat več- ja. In spet bo družbena skupnost tista, ki nam bo dala neprimerno več kot smo sposobni zbrati sa- mi. Vzporedno s tem teče- jo oziroma se že zaklju- čujejo priprave za uvelja- vitev drugega občinskega samoprispevka. Z njim bomo dobili novo zdrav- stveno postajo in otroški vrtec. In spet — več bo- mo dobili kot zbrali. In prav zaradi tega smo šli pogumno v kar dva sa- moprispevka: krajevnega za ceste in občinskega za zdravstveni dom in otro- ški vrtec. Sicer pa naši ljudje niso pozabili, da so s sredstvi prvega sa- moprispevka dobili prizi- dek osnovni šoli, ki je stal nad milijardo starih dinarjev in ki je postal OBRAZI tudi krajevni družbeni center. Tu imamo zdaj koncerte, druge nastope, proslave, zbore občanov, predavanja in podobno. Pomembna za nas in širše območje je bila tu- di akcija za ureditev no- ve mrliške vežice na voj- niškem pokopališču. Za ta dela smo krajani Voj- nika, Ljubečne, Trnovelj in škofje vasi skupaj zbrali okoli 30 milijonov starih dinarjev, predra- čun za ta dela pa je 125 milijonov. Spet dokaz več, da pri nas solidar- nost živi in da znamo ce- niti prizadevanja širše družbe, ki nam pomaga pri reševanju naših prob- lemov,« je pripovedoval Hubert Kolšek. V krajevni skupnosti Vojnik se z veliko odgo- vornostjo lotevajo po- membnih nalog. In če bi jih vprašali, katera je naslednja naloga, poleg cest seveda, ki je v teku, bi rekli vsi po vrsti — kulturni dom. M. BOŽIČ ODLOČAMO # Odštevamo dneve. Do referenduma. Do nedelj odločitve o uveljavitvi drugega samoprispevka. # Na glasovanju o drugem samoprispevku bo si lovalo okoli 45.000 volivcev oziroma občanov in deliiscu kaiko dirti. gače odgovorimo, z druigi- mi pa je težje in ker nd p>odpisnika, takšna pisma po vseh pravilih upraviče- no najdejo svoj prostor v k»šu. Gre za to, da v«r- ietJio tisti, ki nekaj piše in tistega ne podpiše s svojim imenom in priim- kom ter točnim naslovom, ima nekaj »za bregom«. Nam takšna pisma ne pa. magajo nič in jiih tudi sploh ne jemljemo resno. Zakaj bi še ob njih iaguih. IJali dragoceni čas? Takšno anonimko smo dobili tudi takoj po novo- letnih pramikih in to iz .Žalca, v njej pa je vse polno takšnih »okraskiov«, ki predvsem posbaarljajD v SiAbo luč pisca oz. pisce. Resnično zanimivo bi bi- lo, da bi se tisti sestav- Ijalci pogiunno predstavi- li, utemeljili svoje trdit- ve in potem bi se pogovo- rili. Tako pa so sama s svojo anonimnostjo kon- struktiven ■ dialog" preikrim- li o?., ga sploh niso za- Konkretneje, niso da. . ^>bre startne osnove za pogovor in razčisčetvaaije tistega, kar so želeii raa- čisfiti. žal imamo pri nas še vedno preveč takšnih ljudi, ki pišejio anonimike in drugače klatijo vise vr- ste čenče po domačih sta- novanjih in kjavioi, da bd pa svoja »globoka spoma. nja« porvedaLi javno, to pa ne. ; Ponujamo rokavico tudi tej skupini žalčanoiv, naj bo tako pogimina in se podpiše, potem pa bomo tudi vse tisto objavili, za Jcar pravijo, da je res. In Ce je res, potem se reis- ni6no nima pred resniioo nihče skrivati. Skupinica Zalčanov, poi.gi.unnx> na plan, pričakujemo vas! In še to mimogrede: če že pišete v množini, pošite v m.nož'ni tako, da se ne vMi, da je ednina pofprav- Ijena v množ no. Pa brez zamere. UredniišitA'0 JUBILEJ TONETA VIDMARJA-LUKE JOSKO LOJEN: PONOSiNJ SMO, DA IMAS PBI NAS DOJVI- Minuli petek je v klub- skem prostoru zdravilišča v Rogaški Sl-atiiTii bila sloves- nost, katere osrednja oseb- nost je bil narodni heroj, ko- mandant legendarne 14. divi- zije Tone Vidmar-Luika. Ob svoji 60 letnici je Tone Vid- mar dobival čestitke iz vse domovine in dan pred do- godkom v Rogaški Slatini je bil v Ljubljani odlikovan z visokim odUčjem — redom republike z zlatim veiicem. V Rogaški Slatini ^o slavij ©n- cu priredili prisrčen sprejem v imenu vseh družbenopoli tičnili organizacij šmarske ob- čine in kraje\Ti6 skupnosti Rogaška Slatina, Na^-^oči so bili nekateri njegovi soborci, med njimi sekretar za riarod- no obrambo SR Slovenije Mi ha Butara-Aleks, sekretar re- publiškega odbora ZB NOV Tone Tiu^nhar in komandant Pokrajinsikega štaba TO Vid Jerič. V iimenu občanov smarsike občine, družbenopolitičnih organizacij, skupščine, samo- upravnih organov je slavijen- cu najprej čestital predsed- nik občinske skupščine Jo- sko Lojen, ki je v svojem kratkem nagovoru poudaril sam'0 neicaj najbolj bistve- mh življenjskih mejnikov iz bogatega": težkega in ustvar- jalnega življenja jubilanta. »Piedvsem pa,« je poudaril Joško Lojen, »smo občani na- še občine veseh, da sem si Rogaško Slatino izbrali kot svoj domači kraj in postal občan šmarske občine!« Slavij enec Tona Vidmar-Lu- ka se je zahvalil za čestitke in preprosto razložil razloge, ki so ga naredili občana Ro- gašike Slatine pred več kot dvema desetletjema. Zahvalil se je za čestitke in za tova- rištvo ter pozornost, ki jo je deležen v tem kraju vsa le- ta po vojni. Pri omizju so udeleženci na- to prebili nekaj ur v pogo- voru 3 slavljencem. Z zdravi- cami so se potem do junaka revolucije obrnili še drugi. Pri orniziju so udeležmci nato prebili nekaj ur v pogo- voru 3 slavijencem. Z zdravl- cami so se potem do junaika revolucije^ obrnili še drugi. Tako je v izbranih besedah orisal slavljenca kot koman- danta hn človeka nekdanji so- borec Tone Turnher, ki je posebej podčrtal herojevo skrb za ljudi, za borce in pri tem ni delal razlike med tistimi, ki so vodila mide in onimi, ki so poveljevali. S čestitkami je z zbora po- horsikiii partizainov, z abpra i Zidanškove brigade, ki je po- tekal prav tisti čas v Mari- boru, prihitel Stane Kokalj in slavijencu izročil monogra- fijo Zidanšlvove brigado s pod- pisi vseh udeležencev zjbora. Na našem posnetku je pri- zor 3 sprejema v Rogašfei_ Slatini v trenutku, ko pred- sednik obo-inska skupščine Joško Lojen izroča spomin- sko vazo jubilantu ob nje- govi š^stdes&tletnioi. J. KRA.aOVEC Joško IjO,|e!n izroča darilo Tonetu Vidmarju-Luki' GORENJE POVEČANJE PROIZVODNJE Tovarna .gospodinjske opre- me Ooren^je v Velenju se la- hko med redlkimi povali, da je v lanskem letu imela na področju proiGTi/odn^je lepe uspehe. Tako so sam^o lani proizvedli nad dva milijiona i2xieltaov bele tehnike, celotna dohodek pa je bil okoli 4 niilijjarde. Pri tem je treba posebeu poudariti to, da se je Gorenje zelo uiveljavilo na tujiam tržišču, kjjer so samo laai prodali okoli 901 tisoč izdelkov v vredniositi 860 mi- lijiottvjv diinarjev. V primerjavi z letom 76 so lani v Gorenju pravzaprav po. večali proizvodnjo vseh svo- jiih izidelikov, likrabi pa so skirbeli za kvaliteto, ki je da. nes prvi faktor za uveljaviterv tako doma kot na tujean ali na kratko, ki gre v prodajo. Res je, da so v začetku lan- skega leta pri prodajii imeli nekaj težav, vendar se je to iaboljišalo v dru.gi poloviioi le- ta, ko so diosegili ■ tjoliko, da so izpolnili predviidan pla.n m ga celo presegli. Za Gorenje je zmano, da si za vsako leto zastavi velike načrte, ki jiih potem tudii iz. pelje. Tako bodo letos vse sile usimerjeine v poiveoanje piToitavodnje, to pa bodo do- segflii, da bodo r^jiiibovi iadel. ki kvalitetni. Te.ga se tudi za- vedajo lin na teim delajio Med novostmi za ietx>šinje leto mo. ramo omeni ti predvsem la- sten barvni tele(vizi,ii.ski spre- jenmik, ki je rezultat skupne, ga dela i^j.ihovih strokovnja- kov in služb, ki delaijo na takšnilj in podobnih projek. tih. Barvne teQevizijske spre- jemnilce ne pripravljajo za prodajo samo na domačem tržišču, temveč • tudu na tu- jem. V Gorenju, ki s« že oelo vrsto let uvr^a m&d promi- netntne proizvajalce bale teh- nike pri nas, želij.o vse dose- či samo z visioto) kvalateito iin DRUŽBENA SAMOZAŠČITA ZAKAJ JE PUŠKA TAJNOST? »>0e to ni abotno! Za- miLali si, da puška še ved- no velja za vojno tajnioisit, lahko pa v časniku »Naša obraniba« prebereš karak- toristike mnogo bolj po- membnih orožij naše obo- rožitve!« Tako mi je nedavno te- ga dopovedoval znanec. Rfjs je puška ma^aerioa anana vsem .sivetAj. Pa saj ne gre za puško, gre za odnos varovanja zaupnih podatkov na sploih. Ce bomo ol>6ani vsak zase itn po svojem okuisu iabdirali mejo, kaj je še tajnost in kaj ni več, potem ne bo nobene tajnosti voč. In vaja za čuvanje bajmosita se začne pni pušikl... Pustimo ob strand vo- jaško tajnost. Omeniil sem jo sam.o zaradi tega, da bd bolj na?!omo spoznMi, kaj je varovar^je tajnositil v vsakdanjem žiivljenju. Recimo: Ni treba popodnemiu ne- znanou, ki se zanima. Če je v našem mestu voda zares dobra, na vse krip- ' Ije do(povedioivatii, da je aa- j nesljiiivo dobra, ker izjvi-; ra — »vidiite, tamle pod, tistim hribom je razarvo- ar«. Kaj je na tem hude- ga? Morda res nič, morda pa se neznanec nahaja na nasiprotni strani naise družbeno-poilitičine fronrte in bi ute\gniil podatek za.- pisati med svoje belesžke. Si predstavljamo, kakšaio škodo laltko povzroča 'aa- shi^ipljem voda? PISE m UREJA: JURE KRAŠOVEC (17] Ali Zelo ponosmi mvi. da lahko po"/emo. kako hjitjo se naša domovina razvija. O tem tuidi novinaiiiii zeiio radi pišemo in še bomo. Toda ali je treba, da bi nekega dvomljivega tuj^oa prepričali o tem, pripoTO- diovati vsako malenkosit In navadno se vohun po- trudi zvleči čdlm več, 2)aito oporeka, dvomi o kvalliibe- ti proizvodnje v kaknšttTii koli tovarni m se da pre- prioati šele tedaj, ko iz- strelimo zadnji adut. češ. kako ne bo kvaliteta od- lična, 6e del proizvodnje odikupi celo vojska. Sicer pa ni nnj.jno, da je »rado^dneE« spovražnik. V neki tovarni se je iz- kazalo, da je šofer, ki je prišel p>o neke proiz^iode, bil v resnici šef proizTOd- nje v konkurenčni firma. Radovednemu »šoferju« so vse poikazali, .do potan- kosti ... Ta je pa dobra, tKJste rekli! ALi je pri nas mo- goče, da 30 poslovne taj- niOiti tajnost tudi za do- mača podjetja? Seveda SK>I Zakaj potem tisti in- ženir na prišel v svojem pra^/em svojstvu, marveč se je pritiluotapull kot šo- fer. Poslovna tajna je na- vadno zadfirva, do kateire kolektiv ni prišel čee noč, vloženo je bilo veliilM de- la, veliko denarja. Na »ter«, da bi si kdo kar tako nakraded izkušenj drugega, Za to imamo k- cenoe, ka^r pomeni; plačaj nam del stroškov, ki jih nek paitemt vsebuje, pa ga dobiš. PISE IVAN SENIČAR NIOVOLETNA PO-SiLAlNiOA PRElDSEDNIlKiA TITA je široko odjeknila. Tuje časopisne agencije poudarjajo predvsem ugled naše dežele in našega predsednika v svetu, velik pomen enotnosti in neodvisnosti Jugosla- vije in njen vse trdnejši mednarodni polocaaj, kljub razjnim pritiskocn nanjo. — V Egiptu in Libiji se že pripravljajo na obisk našega predsednika. — Vse od- ločnejše postajajo zaht<3ve z raznih strani, da naj se obnovi ženevska konferenca o krizi na Bližnjem vzho- du. O tem bodo razpravljaa-i tudi v Damasku 11. janu- arja na sestanku članov centrii.lnega sveta palestinske osvobodilne organaaajije. — V OZN so sprožili novo pobudo za pogajanje mevl grško in turško skupnostjo na Cipru. — Na Kitajskem se krčevito pripravlja re- habilit^acija Tenli Hsiao-pinga, ki je bil po smrti Cu- En-laja vršilec dolžnosti premiera in so ga 7a.radi »des- nih odklonov« odstranili s položaja aprila lani. — Av- strijski obrambni minister je, najbrž v »skrbeh« za Avstrijo, zahteval, naj se deZela oboroži z raketnim orožjem, ka.r pa je kanaler Kreisky zavrnil. — Delega- cija skupščine SFRJ se mudi v prijateljski Indiji, Ju- goslavijo pa je obiskat ziinaaji minister Grčije. GRČIJA (9 mil. prebivalcev, 131.944 kv. km) je pred dvema letoma in pol doživela demokratsko ob- novo. Leta 1967, ko je kazalo, da bo na volitvah zma- gala zdn.ižena napredna levica, je voj.ska v tihem spo- razumu s kraljem iaveAla državni udar. Ta je pripeljal na oblast vojno hunto, prišlo je do razglasitve repub- like 197.3. leta, kralj pa je že prej pobegnU v tujino. Zaradi notranjih in ziunanjih t^av pa je himta 1974. leta odstgooila, da so se obnovili tradicionaLoo dobri in prijateljski odnosi s to našo sosedo. Lani je predsedniit Tito obiskal Grčijo, grški pre- mier Karamanlis p^ .Jugislavijo. Oktobra je bila v Grčiji tudi delegacija skupščine SFRJ, pred dnevi pa je prišel v našo deželo, na povabilo Miloša Miniča, grški zunanji nunl-sfceir Dimitrtos Bioios, V plodnUi razgovorih z grškim gostom ,)e bil) poudarjeno sode- lovanje med otoema detželaiua in mednarodna vpraša- nja. Glede dvostranskih stikov je bilo ugrotovljeno, da so odlični. Vrednost trgo\anske menjave v letu 1975 je dosegla 118 milijonov dolarjev, kar pa je bilo lani pre- seženo že v desetih mesecih. Uspešno se raiZVija tudi medsebojni turizem, lani je bilo v Grčiji okoli 500.000 naših turistov, Jugoslavijo pa je obiskalo okoli lOO.OOU Grkoiv. Prav taloo .sno poudarili široke možnosti na področju iniformativnaga, kijltumega in znanstvenega ^sodelovanja Obe strani piripravljata dolgoročni spora- zum o gospodarskem, industrijskem in tehničnem so- delovaanju. Tak dogovor pa bo še bolj spodbudil naše in gršrke dalovne organizacrije in g-jspodarska zjdruže- rxia k sodeiovaaiju. Glede mednarodnih T/prasanj sta Grčija in Jugosla- vija — kljii.ab različnim pozicijam v svetu — poidobno zaintoresirani za utrjevanje minj in varnosti. NaSi- ski.!(pni intere.si pa se kažejo predvsem pri spodbujanju fc>alkanskega sodelovanja: že v začetku lanskega leta je bilo v At,eti\aJ.i srečanje balkanskih strokovnjakov za gosiKiidarsko in tehnično sodelovanje. Obe deželi že- lita, naj bj Sredozemlje področje reda in miru. Za- vzemata se tudi za i'ešdjtev krize na Bližnjem vzhodu na način, kot to predvidevajo resolucije OZN. Jugo- slavija in Grčija se tudi skrbno pripravljata za po- letru sostanek v Beogradu, ko se bo nadaljevala kon- ferenca o varnosti ki sodelovanju v Evropi. Takšno razvijanje odnosov in prijateljstva med obe- ma deželama je pomembno iz več ra2aogov. Prvič, za- radi nepoisrednih konsti, fci jih imata obe strand, dru- gič, zarad:i utrjevanja dobrih stikov na Balkanu, in ne naza^dnje zato, keir to prijateljstvo kaže na sraotoniost naše dobro*jtsedsike politike. ŠENTJUR ZA LETO 1977 — HITREJŠA RAST v občani Sentjar pri Celju so opravili analizo gospodar- skih gibanj v letu 1976, iz katere je razvidno, da v pre- teklem letu v tej občini niso dosegli načrtovanih rezulta- tov. Prav zaradi tega »o na- loge, ki jih zajema resolucija za letošnje leto, tx>liko bolj pomembne. V drugem letu srednjeročnega plana bo to- rej potrebno del zamujenega v preteklem letu nadoknaditi. V obdobju 1976—30 v obči- ni načrtujejo povprečno stop- njo rasti družbenega proizvo- da v višmi 11 do 12 % ob let- ni stopnji naraščanja zaposle- nosti za 5 do S%. Osnutek resolucije, ki so ga sprejeU delegati na seji skupščine, predvideva, da bi v letu 1977 dosegli povprečno stopnjo ra- sti družbenga proizvoda v vi- šini 10 do 11 Vb, Eden od zelo pomembnih elementov bodo- čega razvoja občine so ne- divf>mjn,.} naložbe. Te ^ za letošnje leto predvidene v vi- šini preko 20 starih milijard dinarjev. Od tega naj bi pri- bližno 60 ^9 odpadlo na go- spodarska vlaganja, vključno z vlaganji v zasebni sektor kmetijstva. Izmed pomemb- nejših naložb za letošnje leto bo prav gotovo ureditev po- slovnih prostx>r!>v Cestnega podjetja Celje in začetek ureditve kamnoloma, ureditev obrata Zlatarne, povečanje obrata Aera v Dobrni, pri- četek izgradnje restavracije in blagovne hiše v Šentjurju in seveda vlaganje v kmetij- stvo. V letošnjem letu bodo razširili še cestno mrežo in vodovodno omrežje ter priče- li z regulacijo Voglajne v Šentjurju. Tudi prizidek k osnovni šoli v Šentjurju čaka na dograditev v letošnjem le- tu, večjo skrb nameravajo posvetiti otroškemu varstvu v Šentjurju in na Planini M. P. 4 stran NOVI TFDNIK St. 2 — 13. januar ^ BRIGADE kozjansko 77 Center za mladinske de- lornie akoiije, ki deluje pri Oboimski konferenci ZSMS Šentjur, bo v kratkem iz- delal idejni proijekt za de- lo mladinskih brigad, ki bo spet steklo poleti. De- lovne akcije se bodo raz- vrstile po krajea^nih skup- nosbih, m sicer bodo za- dolziili vsako osnovno or- ganizacijo 2iSM, da orga.- nizim in izvede vsaj dve akciji na objektih druž- beffiega pomena. Te akcije so se v preteklem letu iz- kazale kot zelo uspešne. Zvezno delovno akcijo načrtujejo za letos prav taiko na Kozjanskem, sej je zanjo do leta 1980 pod- pisan družbeni dc^govor, s katerim so se obvezale tu- di vse interesne skupt^os- ti. M. P. HMEZAD ŽALEC v aprilu prodajni prostor kmet. mehanizacije; Hmezadov tozd Notranja trgovina je zadolžen za oskr- bo s kmetijskim reprodukcij, skim in investicijskim materi- alom, gradbenim materialom, stroji in strojno opremo, re- zervnimi deli in embalažo. Za tako pestro in razvejano de- javnost imajo v domovini vr- sto predstaTOištev in izpo- stav, že dalj časa pa pogre- šajo osrednji prost:)r, na ka- terem bi lahko imeli stalno rtaastavo in prodajo celotnega asortimana. Vse več je namreč delega- cij, pa tudi posameznikov, ki- prihajajo v Žalec in želijo spoznati celotno ponudbo tozda. Zato so se odločili, da v Žalcu postavijo sodoben sa- lon kmetijske mehanizacije, v katerem bo stalni razstavno prodajni prostor za celoten asortiman prodaje tega tozda. Poleg strojne opreme in me- hanizacije ter kmetij.skih re- produkcijskim materialov bo v tem salonu mogoče dobiti kmetijsko orodje, orodje za vrtičkarje, rezervne dele in vrsto drugega blaga, ki ga kmetijski proizvajalci vsako- dnevno potrebujejo. Pomem- bna pridobitev je tudi raz- stavljena hlevska oprema ter tipski načrti za gradnjo mini farm, silosov, opor za sadjar- stvo in vinogradništvo, dre nažnih cevi in podobno. Salon kmetijske mehaniza- cije v Žalcu bo torej v noar- sičem izboljšal celotno po- nudbo za kmetijske proizvjal- ce, ki bodo lahiko na enem mestu izbrali med vsem, kai potrebujejo za sodobno kme- tovanje. V blagovnici bo de- lovala tudi Hmezadova hra- nilna služba, ki bo nudila kredite za nakup razstavlje- nega blaga. Skupno s skla- diščem bo imel salon kmetij- ske mehanizacije 1.800 kv. metrov površin, ob tem pa še zunenji depo na 800 kv. met- rih. Izgradnja blagovnice bo veljala 16 milijonov dinar- jev, svečana otvoritev pa naj bi bila prve dni aprila. B. STAMEJČIC VELENJE v 292 dneh: 4,4 milijona ton Rudarji so sploh znani po tem, da tisto, kar si zadajo kot nalogo, tudi izpeljejo. Velenjski rudarji so se po- novno izkazali v lanskem le- tu, ko so si zadnji dan leta lahko zadovoljni segli v ro- ke, kajti izpolnili so plan, sprejet ob začetku leta. V 292 delovnih dneh so nako- pali kar 4,4 milijona ton pre- moga, kar je za 50 tisoč ton več kot leta 1975. Poprečen dnevni izkop je bil nekaj več kot 15 tisoč ton, največji dnevni pa 18 tisoč 800, ki so ga dosegli lani 19. februar- ja. Tako so lani presegli predvideni plan za 1,15 od- stotka. Tolišno količino pre- moga je pomagalo nakopati in spraviti v promet 3650 ru- darjev. Zanimivo je, da bi njihov lanskoletni uspeh bil še večji, Če jih med letom ne bi prizadel vdor vode, ki je za nekaj časa prekinil ali vsaj zmanjšal izkop premo- ga. V letošnjem letu so se ve- lenjski rudarji odločili, da bodo nakopali 4,5 milijona ton premoga, katerega veli- ka večira bo porabljena za šoštanjsko termoelektrarno, delovne Cirganizacije in ne- kaj malega tudi za drobne potrošnike. V rudniku, ki je TOZD REK, želijo v letoš- njem letu zaposliti 200 delav- cev, kajti z njimi in sedanji- mi bodo lahko izpeljali za- stavljeni program. Kakorkoli že, velenjski knapi znajo pri- jeti za delo, to pa so že ve- likokrat dokazali in tako ni mesta za pesimizem, da ne bi podobno bilo tudi letos. Na sliki: Velenjski rudarji se upravičeno lahko smejijo, saj so tudi lani za 50 tisoč ton presegli letni plan. Kljub določenim težavam so uspeli, za letos pa pravijo, da bodo dosegli še več. Tudi zaradi dela velenjskih rudarjev nam je tako toplo in svetlo ... Besedilo: TONE VRABL Slika: LOJZE OJSTERŠEK Seljski samoprispe- vek: Solidarnost kre- pi in plemeniti sl. K0NJIq1 OBRTNIKOV MAf^JKA Res je, Slovenske f njice se lepo razvijj Stanovanjski bloki in sebne hišice. Tudi kaj^ gega. Nimamo pa obf kov. Majkajo nam obrt ki za napeljavo oziro^ popravilo centralnih }^ jav, za vodovodno-instj5 terska dela in drugi, p leg tega, da m rednih rfti strov za ta dela, ni ^ tistih, ki delajo samo ■ poldne. Zato pa imamo^' liko šušmarjev. Vsi ti' seveda zaposleni in se' koj po rednem delu ^ potijo na šušmarsko dt' ki traja čestokrat poj^ v noč. Na redno delo hajajo torej utrujeni.' pa tudi primeri, ko i' niške izostanke izkorij' jo za šušmarsko delo. Seveda se vprašujer. kako dolgo bo to traj! in kdaj bo v Konjicah-, obrtnikov? J. LAZM Dobrava 75, Komf NOV VPRAŠALNIK Danes popoldan se 1 Celju prvič letos sestal l dinacijski odbor za stal cijo pri občinski konfe SZDL. Tema seje bo t; INDOK vprašalnik, s f rim so že minulo leto pj tekoče spremljati stabili? ska prizadevanja in dos v temeljnih organizacija ženega dela. Cilj, ki s_ zastavlja odbor letos, jr bi kar najbolj olajšal : dinacijskim odborom v spremljanje njihove s:^ zacijske aktivnosti. Zai' tudi INIX)K vprašalnik" živel prve pomembne membe. Povsem je na prilagojen mehanografsl delavi. Podatke bo seds koče sprejemal in obde računski center v Celj razvojnem centru. OBMOČJE SPREJEM ZA KRAIGHERJEVA NAGRAJENCA Gospodarska zbornica Slo- venije je letos preko sklada »Borisa Kraigherja« letos že devetič podelila nagrade, ki nosijo ime po umrlem borcu Tsa. nove kvalitetne tokove v našem gospodarstvu, pobud, niku in tvorcu gosp>odarske reforme. Med letošnjimi štirimi in- dividualnimi nagrajenci sta bila tu:di glavni direktor to. varne dokumentnega in kart- nega papirja Radeče, Stane Koselj ter glavni direktor zdravilišča Rogaška Slatina, Alojz Libnik. Oba Kraigherjeva nagrajen- ca je na sprejemu, ki so se ga udeležili najvidnejši pred- stavniki regijskih družbeno- politiičnih organizacij in usta- nov, počastila tudi območna Gospodarska zbornica v Ce- lju. V njenem imenu je .spre. gOToril Janez Lenasi, ki je najprej poudaril delo in sno- vanje Borisa Kraigherja na gospodarskem področju in v zvezi z nagrado, ki nosi nje- go\-o ime dejal, da jo Go. spodarska zbornica podelju- je posameznikom ali .s.kupi- nam kot moralno in material- no priznanje za izjemne do- sežke trajnejšega značaja pri uresničevanju ciljev organi- zacij združenega dela in po- glabljanju samoupravnih od. nosov v gospodarstvu. Zatem je dejal: »Ty)variša Koselj in Libnik sta iz naše regije in ponosni sinio na to priaananje, Stane, Koselj je dobil priznanje za dosežke na področju gospo- darstva v vseh letih po voj- ni. Tovarna dokumentn^a in kailaiega papirja Radeče je v tem času iz malega podjetja zrtisla v močno in sodobno delovno organizacijo z jasnim in utrjenim konceptom. K us- pehu delovne organizacije je pripomogla smotrna razvT^jna politika, ki jo je uveljavil nagrajenec. Alojz Libnik je dobil na- grado kot priznanje za izjem- ne dosežke trajnejšega pome- na v go&pKKiarstvu v letih 1954. do 1976. Bil je nosilec povezovanja z zdraviliščem Radenci. Zdravilišče v Roga- ški Slatini je skoraj v celoti spremenilo s\'Oj stari videz in se uvr.šča med svetovno- znana zdravilišča. Oblika no. ve zasnove v zdraviliškem tu- rizmu je bila po vzoru Roga- ške Slatine kopirana nekaj- krat doma in v tujini. S svo- jo aktivnostjo na področju širšega družbenopolitičnega delovanja in samoupravnega organiziranja v delovni or. ganizaciji in na območju ob- čine, je Alojz Libnik v veli. ki meri prispeval k reševanju prenekaterih problemov. Za- gotovo bo visoko priznanje pospešilo njegova snovanja pri nadaljnjem oblikovan-ju novili konceptov in družbeno, politične akti\mosti. Obema nagrajencema želim obilo uspeha pri nadaljnjem delu!« M. BOŽIČ Celje — samoprispe- vek: Brez salidarnosti ni napredka Spomin na sprejem obeh nagrajencev. Od leve proti desni: Alojz Libnik, Stane Kc Janez Lenasi. Ivan Kramer, Aleš lic ^ ŽALEC dosežki pri razvoju samoupravne organiziranosti V minulem letu so v žal- ski občini zabeležili lepe do- sežke pri razvoju samouprav- ne organiziranosti v duhu ustave in zakona o združe- nem delu. Predvsem velja to za združeno delo, saj so v mnogih sredinah sprejeli skle- pe o ustanovitvi več temelj- nih organizacij združenega dela. Povedati velja, da so te sklepe v večini organizacij že uresničili, v nekaterih pa so tik pred vpisom v sodni register. Prišlo je le do treh sprememb, ki pa so vse ob- jektivnega značaja. Tako v Gradnji ne bodo ustanovili dveh TOZD, saj so s pričet- kom leta ukinili gradbeno operativo. Sigma bo postop- no opustila montažno dejav- nost in bo tako organizirana v dva tozda namesto predvi- denih treh. V Keramični in- dustriji Liboje pa so ukinili (ozd Opekrane Ložnica in je tako KIL organizirana kot enovita organizacija združe- nega dela. Temeljne organizacije so la- ni ustanovili še v Ferralitu, v kratkem pa jih bodo usta- novili tudi v Komunalnem podjetju in na področju vzgo- je in izobraževanja. Za ne- uspeh gre šteti le ponesrečen poskus ustanovitve SOZD les. ne industrije, ki je z neuspe- lim referendumom v Garantu propadla. Tudi dosežki pri razvoju dohodkovnih odno- sov, vsebinske osnove samo- upravljanja in delegatskega sistema so bili v občin; dobri. Seveda pa prav na teh pod- ročjih čakajo letos največje naloge. Pri razvoju samoup- lavnih odnosov v žalski ob- čini bodo letos največ pozor- nosti namenili razvoju sa- moupravnih družbenoeko- nomskih odnosov skladno z ustavo in zakonom o združe- nem delu. Nadaljevali bodo z akcijo za ustanavljanje toz- dov povsod, kjer so za to pogoji. Večji premik načrtu- jejo tudi pri ustanavljanju pogodbenih organizacij zdru- ženega dela. Zaradi slabosti, ki so se pokazale v pretek- lih letih, bodo letos bolj po- zorni do koordinacije I med delegati in njihovi lilno bazo, do dela kon^ delegacij in skladnega d< moupravnih interesnih' nosti. In kar se zdi 9 sebe j pomembno, \'eč nosti kot doslej bodo njali smotrni pripravi | za seje delegacij in skih skupščin. ObljU; bolj jedrnata in pre^ bolj razumljiva gradiva. Osnova delu pri raz^ samoupravnih odnosov * benem življenju občine! še naprej družbeno do! Janje in samoupravnoj razumevanje, ki je v občini že vrsto let na ravni. BRANKO STAl^ »t. 2_13. januar 1977 NOVI TEDNJK — stran S rURIZEM celjsko turistično društvo v letošnjem letu Celjsko turistično društvo e drži uveljavljene tradicije, n tako jc tudi tokrat na za etku leta seznanilo svoje čla le in širšo ja%Tiost z okvir- im delovnim načrtom v no- em obdobju. Poleg običajnili obveznosti e tudi precej novih pobud, e posebej razveseljive so ti- te, ki nakazujejo sodelova- je z drugimi našimi repub- likami, kar pomeni, da gre idi za turistično predstavi-; ev drugih območij. Prva bo & vrsti Srbija. S predava- ji in drugimi delovnimi ob- ikami bodo predstavili tudi leuvrščene države. V železnem delovnem pro- ramu je skrb za varstvo okolja še vedno na prvem mestu. Poleg turistične vzgo- je, seveda. Tudi turistična propaganda mesta ima svoj položaj. Društvo bo tudi le- tos pripravilo poletne prire- ditve, seveda, če bo dobilo kot doslej ustrezno material- no in moralno podporo. In potem še predavanja, izleti, j valčkov večer, ki bo letos že deseti itd. V delovnem načrtu celjske- ga turističnega društva so dobili izleti že svojo udoma- čeno mesto. Postali so sestav- ni del programa. Sicer pa so zaradi dobre izbire pK>tJ in organizacije tudi več kot j dobro zasedeni. Tudi letoe bo prve pot vo- dila v Zagreb. Na opereto. Februarja bo avtobus zape- ljal v Metliko, marca v Va- raždin in Trakoščan, aprila v Železno na Gradiščanskem. Zanimiv bo majski izlet, ki bo združen z vikendom v Vrsarju. Tudi jtmijski izlet bo dvodnevni — na Kozaro in okolico. Julija pride na vrsto Kostanjevica, avgusta pa Kranj in partizanske Draž- goše. V septembru bo pot pe. Ijala na Koroško onstran me- je, v oktobru pa v Radence, Ljutomer in Jeruzalem. No- vembrski iz;let bo v neznano, decembrski pa spet v Zagreb na ogled Galerije ter na pred. stavo v Hrvaškem narodnem gledališču. Prvo predavanje bo že v po- nedeljek, . 17. t. m. Društvo bo skupaj s turistično agen- cijo Kompasa pripravilo za- nimivo predavanje »Z ladjo po Sredozemlju«. V sredini februarja pa bo turistični ve- čer posvečen Srbiji. Razgovo. ri, predavanja in prikaz dia- pozitivov bodo tako za obča- ne kot posebej za šolsko mla- dino. Na vsak način pobuda, ki zasluži pozornost, M. BOŽIČ /ETERINA kdaj uresničena integracija Velja za veterino oziroma a prizadevanja o združitvi seh osmih veterinarskih po- taj na celjskem območju v egijski veterinarski zavod s edežem v Celju. Ta integracijska prizadeva- la je narekovala potreba, da ►i iz dosedanjih, relativno lajhnih veterinarskih postaj, istanovili strokovno močan a učinkovit regijski zavod, v katerem bi uveljavili delitev dela, specializacijo in razvito samoupravo. Tak zavod bi tudi lažje obvladal vedno več. jo strokovno problematiko zdravstvenega varstva v so- dobnih rejah z večjo kon- centracijo živali pod eno stre- ho. Hkrati pa bi se opera- tivna veterinarska služba preko tega zavoda lažje vklju- čevala v združeno delo. Toda, prizadevanja so osta- la na pol poti. Doslej so se združile le tri veterinarske postaje: Celje, Laško in Šent- jur v veterinarski zavod Ce- lje, v katerem poslujejo kot poslovne enote. Ostalih pet se še ni odločilo za združi- tev. To velja za postaje v Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Žalcu, Mozirju in Velenju! Kot vse kaže, je ovira za izvedbo popolne integracije v različnih stališčih, saj občine oziroma te veterinarske po- staje menijo, da bi morale v okviru veterinarskega za- voda imeti status temeljne org-anizacije zdioiženega dela, ne pa poslovne enote. V zasnovi združenega vete- rinarskega zavoda pa so pred- videne poslovne enote samo zaradi manjših stroškov po- slovanja. Kdaj bo torej napravljen končni korak? MB popravek: 292.000 nočitev V prejšnji oziroma v prvi številki letošn.jega le- nika našega tednika smo na tej strani objavili tudi poročilo iz Rogaške Sla- tine o letošnjih prizade- vanjih zdra\ilišča za iz- vršitev nekaterih del pa tudi o predvidevanjih za izpolnitev načrta nočitev domačih in tujih gostov. V naslov tega prispevka se je vmešal tiskarski škrat in po svoje popravil številko 292.000 v kar 292. Gre torej za občutno raz- liko. Sicer pa je iz bese- dila razvidno, da predvi- devajo letos v zdraviliš- ču Rogaška Slatina 292 tisoč nočitev. prijetna smuka Ne samo na Rogli, tudi na Golteh je ugodna smuka. In to ni naključje, da ima svet pod Medvedjakom veliko obi- skovalcev, dosti navdušenih smučarjev, ki se odtod vra- čajo zadovoljni. Samo v ne- deljo je bilo na Golteh oko- li 800 smučarjev! Dosti pa jih je tudi med tednom. Na začetku te.ga tedna ,je spet zapadlo nekaj nove.ga snega. Stare podlage pa je tako dovolj — 50 cm. Zato obratujejo vse vlečne napra- ve. ~ športna maškarada Rokometaši Minene so trenutno brez dvoma med najboljšimi športniki v žaLski občini, saj že drug:o leto zelo u.spešno nastopa- jo v republiški ligi. Tudi zdaj se že pripravljajo na start za spo- mladanski del, od sobote dalje pa bodo na^stopili na reptibliSkem zimskem prvenstvu v Celju. Kl.jub temu, da jim zelo poma- ga zabukovška Minerva po ka- teri nosi.io ime, pa jih vseeno ta- rejo rJasti finančne težave. Tako bodo v soboto, 15. januarja zve- čer pripravili v domu Svobode v (Irižah že tradicionalno ma-ške- rado, kjer bodo najboljše maske nagrajene, igral pa bo ansambel Griški kvintet, tisti dobiček bodo namenili pripravam ekipe za na- daljnje aspešno nastopanje v re- publiški ligi. 5L0VENSKE KONJiCE uspešni pogovori z zdomci v sl. konjicah Letos so v konjiški občuii obro pripravili pogovore z donici, ki so se v novolet- ih prazničnih dneh zanimali ei možnost zaposlitve ob rnitvi v domovino. Dva po- ovora, ki sta bila v prvih meh novega leta v Sloven- kih Konjicah in v Ločah, ta pripravili občinska Kon- »renoa delovnih ljudi in sin- ikati. Udeležba je bila dob-, a, .sploh v primerjavi spre]š- jimi leti. Zdomci so se najbolj za imali, kakšne so možnosti a odpiranje samostojne obr- i v občini. Ta res ni dobro azvita, saj močno primanj- uje raznih storitvenih dejav- osti in je tudi občina zain- »resirana, da izpolni te vrze- V gospodarstvu. Zanimali O se tudi o možnostih vla- ganja sredstev, predvsem fi- nančnih v podjetja, kjer bi sami ob vrnitvi v njih dela- U in jih upravljah, tako kot je že primer na Koroškem. Posebna vprašanja so bila na- menjena tudi carinskim pred. pisom. Na omenjenem pogovoru pa niso spraševali samo zdom- ci. Konjiiškc družbeno poli- tične organizacije so se zani- male za njihovo življenje v tujini. Predvsem to, kako se zdomci vključujejo v razna društva. Večkrat so žrtve špekulacij ' in kriminala, saj marsikdo pobira »vpisnino« za društvo, ki ga potem ni- kjer ni, neznanec pa pobeg- ne s pobranimi markami. Dej- stvo je, da si zdomci želijo družabnega življenja, toda treba bi ga bilo organizirati, ne pa prepuščati naključjem in zlorabam, ki imajo več- krat tudi politično ozadje. Zdomci so tudi potožili, da pogrešajo v tujini predvsem slovenske časopise in sploh dobro obveščanje. Iz drugih republik so dobro založeni s svojim tiskom, slovenske ča- sopise pa zelo težko najde- jo, če jih sploh. Zato bi ka- zalo v Sloveniji organizirati akcijo za boljše obveščanje zdomcev, predvsem v Zvez- ni republiki Nemčiji. Letošnji pogovor z zdomci v Konjiški občini je uspel. Pogovori so bih dovolj kon- kretni in dobro napotilo za naslednje leto, ko bo najbrž spet manj zdomcev v tujini, saj se vračajo. Počasi, a za- nesljivo. D. M. V središču Mozirja MOZIRJE občni zbor turističnega društva uspel Turistično društvo ]MozJrje je na nedavnem občnem zbo- ru ocenilo dejavnost v minu- ini dveh letih. O tem je po- ročal predsednik Ivan Zupan. Pripravili so tekmovanje za najlepšo ureditev okolja, na- dalje so obravnavali čistočo turističnih objektov, ureje- nost kulturnih spomenikov, balkonov in nasadov in še kaj. Odziv na vse te akcije je bil med domačini izreden in tako ni naključje, da je bilo Mozirje na i>etem me- stu glede ureditve v območ- nem merilu ter drugo v Gor- nji Savinjski dolini. Zdaj urejajo kopališče. Tu bodo postavili tudi primerne kabine. Poskrbeli pa tudi bo- do, da bo voda v bazenu bolj čista kot je bila doslej. Se- veda pa imajo pri vsem tem težave tudi zavoljo uničeva- nja teh naprav, še posebej ker ostaja to početje največ- krat nekaznovano. Da bi vzbudili pri domači- nih čim večji smisel za le- poto okolja, so imeli večpre. davanj, tudi med šolsko mla- dino. Tistim, ki so se najbolj iz- kazali v urejevanju okolja ter pri gojenju cvetic na balko- nih, oknih in vrtovih, so po- delili sedemdeset priznanj in daset plaket. Velike po^^omosti je delež- na zamisel o ureditvi parka ob Savinji. V tej akciji sode- lujejo tudi slovenski vrtnar- ji. Prav gotovo pa bo uredi- tev mozirskega gaja ne sa- mo domača, man/eč tudi slo- venska posebnost. Tu bo tu- di 1978. leta osrednja sloven- ska prireditev v organizaciji Zveze hortikulturnih dru- štev Slovenijo »Hortikultu- ra 78«, ki bo uspela le, če se bodo zanjo zavzeli prav vsi ljudje in družbeni čini- telji in ne samo mozirsko tu- ristično društvo. ALEKSANDER VIDECNIK RADA DELAM Z OTROKI »Rada delam z otroki. Zato sem si tudi iabrala tak poklic. In pravi užitek je, kadar sem skupaj z mla- dimi varčevalci, pa naj bo to na os- novni šoli štore, na njeni podružnič- ni šoli na Teharjih ali pa v trebar- skem vrtcu. Vsi so zlati. . .«, je pri- povedovala Anica Rovšnik, ki je kar trikratna mentorica pioni^rske oziro- ma cicibanove hranilnice. Vtem ko dela pionirska hranilnica na osnovmi šoli štore od oktobra 1975. leta, bo slavila hranilnica na podružnič- ni šoM na Teharjih kmalu prvo oblet- nico obstoja. Prav tako hranilnica v vrtcu. Pionirska hranilnica na osnoTOi šoli v Štorah povezuje dobro polovico učen- cev ali vsega skupaj 280, na podruž- nični šoli na Teharjih ter v vrtcu pa so vsi učenci oairoma cicibani tudi mladi varčevalci in to vneti. Tudi mal- čki, čeprav ne po23iajo denarja. »Da, čeiudi ne poznajo denarja. Toda, občutek, smisel za varčevanje, se jim že poraja. Res, ne ta.ko kot pri osnovnošolskih otrokih, pa vendar. Ti otrooički bodo ločili svetle od rume- nih kovancev. Tudi vedo, da za svetle dobiš več kot za rumene . . . Sicer pxa moram reči še to, da z ustanovitvijo hranilnice v vrtcu ni bilo nobenih pro- blemov. To tudi zaradi velikega razu- mevanja vzgojiteljice Darinke Premrl. In končno so na to pristali tudi star- ši.« Pionirska hranilnica v Štorah ima svoj samoupravni organ — svet, ki se redno sestaja in tudi vsak mesec po- roča o delu in stanju hranilnih vlog. Tudi o tekmovanju. Nalepke, ki jiih prejemajo za nagrado najbolj pridni varčevalci, so lepa spodbuda. Prav ta- ko plaketa, ki roma iz razreda v raz- red. Sicer pa dela pionirska hranilnica na štorski osnovni šoli trikrat na te- den, na Teharjih enkrat na teden, med- tem ko hranilnike v vrtcu izpraznijo enkrat na mesec. V vseh teh hranilnicah, ki jih kot mentorica usmerja Anica Rovšnik, spodubujajo motivirano varčevanje. In tako ni naključje, da je razmeroma pre- cej dvigov tedaj, ko so pred vrati šolski izleti. Pa tudi nabava šolskih potrebščin je tista, ki vpUva na zmanj- šanje hraniilnih vlog. »Da, to delo je naporno. Vzame ve- liko že tako malo odmerjenega piros- tega časa. Toda, navzlic temu je lepo!« 6. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 13. januar 1977 ZŠAM CELJE IN DOBOJ PODPIS BO 15. JANUARJA OB PRAZNIKU ZŠAM Celjska Zveza šoferjev in avtomelianikov bo letošnji zvezni praznik ZŠAM prosla- vila nadvse slovesno. Ne le zato, ker letos poteka 25 let, kar je član te organizacije tu. di tovariš Tito, tudi zato, ker si v delu v prihodnjih letih obetajo velike pozitivne spre- membe. Na proslavi bodo namreč svečano podpisali li- stino o pobratenju z Zvezo šoferjev in avtomehanikov Doboj. Že doslej je bilo sodelova- nje s šofetji in avtomehaniki iii pobratene občine zgledno. 2al pa se je preveč omejeva- lo na obiske in seznanjanje z delom oziroma problemi, na katere so naleteli pri svojem delu. Sodelovanje po podpi- su listine o pobratenju pa so si zamislili precej bolj po- globljeno. Obe Zvezi — celj- ska in doboj ska bosta v pri- hodnje tesno sodelovali na strokovnem področju. V na- črtu imajo poenotenje prog- ramov vzgoje vozniškega kad ra, utrditev dobrih odnosov med vozniki iz obeh občin in podobno. Ker je delovni prostor voznikov y obeh ob- činah cela Jugoslavija, se sre- čujejo ob delu s podobnimi težavami. Zato nameravajo sodelovati pri i^adnii do- mov za voznike ob velikih parkiriščih, skupno poskrbeti za boljše delovne pogoje, predvsem ustreznejši sistem nagrajevanja poklicnih vozni- kov, za pravno pomoč, v pri- meru potrebe pa tudi mate- rialno in podobno. Skratka že doslej zgledno sodelova- nje bodo še poglobili pred- vsem na tistih področjih, ki najbolj neposredno zadevajo voznike na njihovih dolgih vožnjah. Celjska ZŠAM, ki sodi med aktivnejše ne le na celjskem območju in v repub. liki, pa ne namerava ostati le pri tem. Ob izkušnjah, do katerih bodo prišli skupno z ZŠAM iz pobratenega Do- boja, bodo razvijali tesnejše sodelovanje še z drugimi Zve- zami. Predvsem s šoferji in avtomehaniki iz Bosanskega Broda, Zagreba in seveda z vsemi iz ostalih občin, ki so pobratene s celjsko. Proslava praznika ZŠAM v Celju bo 15. januarja, ko bo dopoldne delovna konferen- ca, popoldne pa kultumo- zabavni del praznovanja. Na tem bo nastopil pevski zbor Avto Celje, pionirji osnovne šole Slavko šlander in drugi. Na proslavi bodo svečano podpisali listino o pobrate- nju, podelili pa bodo tudi nad petdeset plaket in priz- nanj za dolgotrajno in požrt- vovalno delo v Zvezi. BRANKO STAMEJČIC RUDNIK LAŠKO KDO BO KRIL IZGUBO V RUDNIKU? TOZD rudarske proizvodnje v laškem TIMU je v dneh okoli novega leta dobil obve- stilo službe družbenega knji- govodstva, v katerem je opo- zorilo, naj kolektiv ukrene vse potrebno, da zaradi izgu- be ne bodo dobivali minimal- nih osebnih dohodkov. CIrkular je cirkular in ne izbira, kdo je njegove vse- bine bolj aH manj potreben. Vendar je laškim rudarjem segel po sapi. Pred leti na ustavitev obsojen rudnik je ob nastopim eiiergetske krize dobil »ukaz«, da s proizvod- njo premoga ne sme prene- hati, češ, vsaka tona premo- ga je potrebna. Rudarji, ki so medtem svojo akumulaci- jo vlagali v investiranje nove nadomestne proizvodnje, v TIM, so sicer razumeli na- stali položaj, vendar so opo- zorili, da odpiranje novih od- kopov, odstop od takoimeno- vanega »ropanja«, terja inve- sticijske naložbe, več sredstev ea vzdrževanje. Obljubljeno jim je bilo, da bodo za po- trebne investicije v rudniku dobili ustrezen kredit — toda Iz tega ni bilo nič. Rudnik Ima z odkopom neprimerno višje stroške, predvsem zara- di dolgega transporta iz ja- me do separacije. Če pa že odstopamo od ve- ljavnosti tega ekonomskega načela, da za panogo veljajo cene, ki nastajajo v najslab ših proizvodnih pogojih, je treba za tiste, ki objektivno ne morejo uskladiti proizvod- nje in prodajne cene, najti sistemsko rešitev. Cirkular pa to gotovo niJ JLiRE KRAŠOVEC ADMINISTRATORKC za trt ure dnevno iščemo. Dobro znanje stroje- pisja je pogoj, znanje nemščine zaželeno. Lahko je tudi upoko- jenka. Ponudbe pod: VESTNA IN MARLJI- VA ŠENTJUR NALOGE ZA BODOČE DELO Ena izaned večjih in obšir- rah nalog, ki so se je loti- li pri Občdnfifci konferenci SZDL v Šentjurju je nedvom- no poživitev aktivnoeti kra- jevnih organizacij socialistič- ne zveze. Že sedaj ugotavljajo, da je aktivnost občanov pri zago- tavljanou boljših pogojev živ- ljenja zelo velika, kar potr- juje vrsta uspešnih akcij v zadnjem času. Ob tej ugoto- vitvi pa se je kljub temu iz- kazalo, da ta akti\TK)st rii po- vsod enaka, pa naj gre za razvoj kraja ali za druge po- litične naloge. Bolj uspeli so pri tistih akcijah, kjer je bi- lo vključenih večje število ak- tivistov, medtem ko je uspeh vsaikodnevnih pKjIitičnih aktiv- nosti manjši. Prav vsled te- ga so se odločili, da bodo poživili delo v vseh krajev- nih organizacijah SZDL in zar to zagotoviU vse organizacij- ske, kadrovske in druge po- goje, da bi ta celovitost po- stala v bodoče sitalna in ce- lovita. Še vedno se še vse prepo- gosto dogaja, da je aktivnost nekaterih krajevnih organiza- cij usmerjena izključno v ob- raaToavanje in reše\'anje ma- terialnih vprašanj razvoja krajevne skupnosti in delno še v nekatere konkretne na- loge, ki jih posreduje Občin- ska konferenca. Malo pa so prisotne druge politične na- loge; kadrovska politika, splošni ljudski odpor, druž- bena samozaščita, izobraževa- nje, organizacije proslav in podobno. V bodočem delu bo treba torej težita za tem, da bo del aktivnosti posve- čen konkretnim razvojnim vprašanjem v krajevnih skup- nostih. Enakovredno pa mo rajo biti zastopane tudi dru- ge oblike političnega delova- nja. Posebne naloge čakajo kra- jevne organizacije SZDL pred. vsem pri delovanju delegat- sk^a sistema. Njihova nalo- ga mora postati tudi vključe- vanje delegatov družbenopoli- tičnega zbora ter jim posre- dijjejo stališča družbenopoli- tiČTiih organizacij zaradi uve- ljavljanja teh stali&č v ob- iiaskii sku(p6*jini. Da bi se SZDL s svojim dedovanj ean čimbolj približa- la občanu, bodo razvili neka- tere nove oblike delovanja, med katerimi bodo najfjo- rnembnejše sekcije. Sekcija je vsak odprt in širok sesta- nek občanov, ki se zberejo, da bi obravnavali in razreši- li posamezno vprašanje, za katerega so zainteresirani. Ta- ko je sestanek vseh kmetov — kmečka sekcija, sestanek za izobraževanje in kulturo itd. Torej sekcije niso zgolj formalna oblika dela oziro- ma eden od organov krajev- ne organizacije SZDL, ampak predstavljajo metodo dela, ki zagotavlja, da lahko vsak ob- čan na neposreden način iz- razi svoja stališča o vneh za- devah, ki ga zanimajo. Naslednja neposredna ob- lika političnega delovanja z občani morajo biti sestanki vseh, ki so se v preteklosti pokazali kot uspešna oblika vodenja raznih akcij. Da bi kar najuspešneje organizira- li neposredno politično delo- vanje z občani, bodo vzposta- viU mrežo poverjenikov SZDL. Naloga teh poverjeni- kov bo v tem, da bodo evi- dentirali stališča svojih sova ščanov do vseh najvažnejših vprašanj, dajali bodo pobudo za obravnavanje in razrešitev posameznih vprašanj in bo- do organizatorji sestankov po vaseh in organizatorji raaruli drugih akcij, skrbeli bodo za pobiranje članarine oziroma za vpds nmnh članov. To je le nekaj shematsko prikazanih nalog, s katerimi želijo pri Občanski konferen- ci SZDL v Šentjurju poživi- ti delovanje in aktivnost kra- jevnih organizacij. Ob tem pa bo prav gotovo praksa pokazala še druge potrebe in organizacijske rešitve. O vsem tem bo tekla razprava po vseh krajevnih organiza- cijah SZDL, v osnovna orga- nizaciji ZK na terenu ter po osnovnih organizacijah ZSM. ObČonska konferenca SZDL bo povzela razpravo ter spre- jela korikretne sklepe glede bodočega dela krajevnih or- ganizacij, oziroma socialistič- ne zveae v celoti. MATEJA PODJED KAJ ŠTUDENTJE ŠTUDIRAJO? ŠTIPENDIJE — DENARJA VSE MANJ O štipendijski politiki in o problemu nerednega izplače- vanja štipendij smo že veli- ko pisali, toda tokrat ne mo- remo mimo problema, ki po- staja iz dneva v dan bolj pe- reč. Do lansikega leta so se sred- stva za izplačevanje štipendij v redu prelivala, štipendisti so jih redno prejemali vsak mesec. Toda kmalu so se pri- čele težave, denarja ni bilo več mesecev. S študijskim letom 1976-77 se je Skupnost za zaposlova- nje Celje odločila, da bo pri- čela izplačevati štipendije na hranilne knjižice. To je bilo dobro delo, štipendisti smo se ga razveselili. Toda vese- lje je trajalo samo dva me- seca. Nastal je zastoj, kajti Skupnost se je odločila za ponovno preračunavanje šti- pendij Skupna komisija je na svo- ji seji 25. 11. 1976 ocenjeva- la uresničevanje štipendijske politike na osnovi ocenjene finančne situacije ter z upo- števanjem novih l«ii.ndidatov ugotovila, da bodo razpolož- ljiva sredstva zadoščala le za 2/3 evidentiranih štipen- distov. Sprejela je sklep, da se pri dodeljevanju štii)endaj za učeiice in študente upo- števa cenaus 2.000 din dohod- ka na družinskega člana, zo- ži pa se cenzus na 1.000 din dohodka na družinskega čla- na tistim učencem in študen- tom, ki se šolajo na področ- ju suficitarnih poklicev. Za dvojni cenzus se je republi- ška Skupna komisija odločila zaradi kadrovske situacije. Meni, da se je mladina zače- la za šolanje odločati pre- več mimo družbenih potreb, zato je bilo nujno na vsak način zagotoviti neko vrsto kadrovske prioritete. Torej so v pi^vi vrsti raz-' delili poklice na deficitarne in suficitame. Med deficitar- ne štejejo predvsem zdravst- vene delavce, pedagoge in tehnične strokovnjake. Kaj pa ostali? So res suficitanii? Kdo lahko reče, da imamo v Ce- lju doa'0'lj ekonomistov, socio- logov, pravnikov, kulturnih delavcev, novinarjev . .? Po besedah Anice Spat, je odklonjenih 75 prosilcev, med njimi veliko starih, predvsem študentov, ki bodo čez nekaj mesecev končali šolanje na fakulteti. Ali se je kdo vpra- šal, kako bodo ti živeli še teh par mesecev? Naj se tik pred zaključkom zaposlijo? Kaj pa študij? Seveda, nato ni nihče pomislil. Ni čudno, da je iz leta v leto manj di- plomantov, saj nimajo ča.sa za normalen študij. Kot sem izvedela, ima Občina Celje do- volj denarja za izplačevanje štipendij, toda ker mora po- magati še ostalim občinam v Sloveniji, mora sredstva omejiti. Skupnost za zaposlovanje Celje ne namerava teh 75 od- klonjenih prosilcev nič obve- stiti o rezultatih, zato svetu- jem vsem, da se čimprej po- zanimajo za svoje stanje. Kaiko živeti naprej? To je veliko vprašanje, ki si ga za- stavljamo vsi štipendisti. Ostanejo ti še samo raz- mišljanja in stara fraza »znajti se je treba«. Pa sreč- no! V imenu kluba celjskih šiudenitov — šti^pendistov DARJA GLANCNIK KOROZIJA AVTOKRACIJE Lahko bi se reklo tudi kozerija, kramljanje po naše. Pa vendar se mi zdi zdajšnji hs.s1ov — spodjedanje samovolje, bolj primeren. Ne zgolj zavoljo primera in primerjave, tudi zaradi opozoiila, da se v družbeni skupnosti ne moremo zgolj ravnati po načelu »kar ni prepovedano, je dovoljeno«, patom pa tQ Kiovoljeno« razširjati na »vse kar komu (posamezniku) ustreza.« Lami so nam sam-oujpa-aivne inaereisne skupnosti rastle kot gobe po dežju. Zdaj so nam prišle že tolikanj pod kožo, da se zdi, da brez njih občani ne morejo več ua-eijftti SIVO jih initeresov in potreb. Zbere se takoie pet, deset voznikov osebnih avtomobilov nekega stanovanj- skega bloka, na primer. Samoupravno se dogovorijo, da bodo ustanovili ne (samoupravno,"* interesno skup- nost za parkiranje avtomobilov na javnem prostoru ob hiši, skrajšano bomo rekli NISPAJPOH. In v takile NISPAJPOII skupnosti so lazdeliU enkratne funkcije: ta bo odmeril pločnik po meri avtomobila, ond bo iz- kopal jamo za drog, spet ta bo poskrbel za prometni znak prepovedi parkiranja in napisano ploščo — dovo- ljeno za stanovalce itd. Razdelili so si delo in odgovor- nosti tako kot priti če organizirani skupnosti (brez menjave dela), pravico na javni prostor so si že prej kolektivno prisvojili, še pred ustanovitvijo NISPAJ- POH. Občana, ki se te dni mudijo v Celju in jih pot za- nese v Trubarjevo ulico, utegnejo tam okoli »železni- čarskega bloka« videti zunanjo podobo take skupnosti. Kot naslov firme: prometni znak prepoved postarika in parkiranja — dovoljeno le za stanovalce TEGA blo- ka. Vendar je ta podoba zgolj naključna. Kajti, nihče mimoidočih ni preveril »na kraju samem« ali so tam- kajšnji lastniki avtom.obilov znak postavih po sklepu NIiSPAJPOH, ah pa kar na lastno pest, vsekakor v brk pristojnim organom, ki skrbijo za javni red. Zdi pa se, da so ti nemočni, bi lahko rekli (?) stvarno nepristojni, da spravijo v red to kar je v ne- redu. Pristojnega organa, marveč tega, ki bi odgovar- jal za »javni red«, še nimamo. Bo mar zato treba počakati na ustanovitev tega organa? AU pa lahko odmiranje države naravnamo tudi drugače? Pa pustimo ob strani ta konkretni primer. Saj ne gre ostati le pri njem. Podobnih »skupnosti« najdemo več v našem vsakdanu. Skupnost čmograditeljev, kri- volovcev, šušmarjev, teh druščin niti ni tako malo. Njihova filozofija je menda v tem »kar ru dovoljeno je najslajše«, ah pa »vse je naše, naša pr,avica«. Glejte, tej filozofiji, bolje bi bilo reči kako drugače, se velja postaviti po robu. Ne zato, da ljudje ne bi smeli gra- diti, loviti po gozdu, ribariti, hoditi po cestah itd. Ne zato. Ampak zato, ketr nx)iramo ljudje svoj interes pod- rejati dinjžbenemu interesu, interes pvosameznika inte- resu drugega in drugih. Kajti, črna gradnja, na pri- mer, ne pomeni le posega v naravo in okolje. To je mnogokdaj še najm.anj boleče. S črno gradnjo pridejo še drugi problemi. Elektrika, kanalizacija, voda, odda- ljenost od šole, trgovine itd. Cmograditelji F>otem pri- tiskajo na družbo z življenjskimi zahtevami. Ko nimajo elektrike kolnejo socializem, češ, kakšen je to socia- lizem, če morajo svetiti s svečo in petrolejko ob koncu dvajsetega stoletja. Ljudje se razburjajo, če tega potem ne dobijo. Največkrat tem pritiskom širša družba po- pušča. Popušča pa lahko tako, da nameni znatna de- narna srestva za rešitev teh zahtev in na žalost tudi potreb. Sredstva pa so odtegnjena reševanju drugih, večjih in po obsegu pomembnejših potreb. Mar tu ne gre za nasilje nad večino? Grobo rečeno in vendar je res! Kam bi prišli, če bi se tako samovoljno obnašah, na primer pešci in vozniki na cesti. Vsak bi hodil in TOzil, kakor bi se mu zljubilo. Tu, ko je ogrožena naša osebna vai-nost, se znamu pravilno vesti. Ko ogrožamo širšo skupnost, nas ni briga! O teh vprašanjih ne mo- drujemo. A bomo morali. Prvi meseci letošnjega leta so »reczervirani« za re- balans zahtev splošne in skupne (osebne in kolektivne) porabe. Rebalansuranju velja pristogpiiti seveda drugače kot zgolj s stališča omejevanja sredstev splošne in skupne porabe. Kajti, samo dejstvo, da je sredstev manj kot znašajo zahteve, še ne pomeni ničesar. Poseči moramo še zlasti v »rebalans odnosa do porabe«, kar bi pomenilo, spremeniti odnos do nastajanja prevelike porabe, do pojavov potratne porabe. Ta pa nastaja vse- lej, kadar se obnašamo v družbi sebično, nenačrtno in neusklajeno. Zdaj se še ne moremo pohvaliti, da smo piriprli vise pipdce. Zato velja rebalansirati našo miselnost, ravnanje. In, če se ob koncu povrnemo konkretnemu primeru, se lahko na njem kaj naučimo? Seveda lahko! Ob njem in drugih neštetih. Ustvarjanje nereda terja krepitev državnih organov, da zagotovijo red, to povzroča večjo (dražjo) družbeno režijo, ta vpliva na gospodarjenje, na cene, te vplivajo na osebni in družbeni standard itd. Povezanosti ni konca. Denimo, da danes vsi hišni sveti »ogradijo« pločnike, javne prostore in cesto pred hišo, jutri bi morali zgraditi nove za nestanovaJce do- tičnega bloka. Takemu samopaSništvu se upiramo. Zato tak naslov, spodnesti samovoljo! LUPTJS .*»t. 2 — 13. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran T POMORU RIB NA ROB VODA BO MRTVA TRI DO PET LET — KRIVEC JE GORENJE VELENJE Tik pred iztekom starega leta je Savinja in živelj v njej doživel nov, hud udarec. Kdo ve, kolikokrat je že prej prišlo do hudega onesnaženja.^/emo ^aTda tako hude zastrupitve vode v vseh letih doslej še nismo zabeležiliT Po^ prvih nepopolnih ocenah je škoda, ki je nastala zaradi izpusta cianida vTako, nepopisna. Povzročitelj pomora je Gorenje Velenje. Le na ribjem življu je škode za dobre tri milijone dinarjev. Škoda na flori je seveda še hujša, saj je strup uničil skoraj vse pogoje za življenje reke. Ta pomor bo vplival na razvoj ribjega zaroda in flore tri do pet let. Področje, kjer je prišlo do pomora rib In zastrupitve flore, je dolgo vsaj dvajset kilome- trovT^kar je praktično celoten revir ene najaktivnejših ribiških družin. Prav zato smo za razgovor zaprosili predsednika ribiške družine Šempeter fONET/TpRIVOŠNIkA."" Novo leto se je za vašo družino žalostno pričelo. To- da pomor rib zadnje dni sta- rega leta lani ni bil edini na vašem" območju — Tako je. V vsem svojem dolgoletnem delovanju še ni- smo imeli tako žalotnega No- vega leta. Dva pomora rib v izredno kratkem času pome- nita tragedijo, kakršne ne pomnimo v zgodovini obsto- ja družine. Do prve zastru- pitve je prišlo sredi decem- bra, ko je iz prevrnjene ci- sterne pod Trojanami stekla nafta v Bolsko. V zgornjem toku te rečice ima družina gojitveni revir za postrvi in druge salmonide. V normal- nih razmerah bi tu februar- ja odlovili več tisoč postrvjih mladic, ki smo jih namera- vali vložiti v Savinjo in nižji lovni revir Bolske. Nesreča pa nam je uničila ves gojit- veni del, pa še del športnega ribolovnega revija. še hujša je bila zastrupitev Pake in Savinje. Kakšne bo- do njene posledice? Ta zastrupitev je bila kata- strofa v pravem pomenu be- sede. Zadnje dni starega leta smo ribiči opazili strahotno morijo rib v Savinji. Voda. je nosila mrtve sulce in po- strvi, pa tudi druge ribe vseh velikosti. Tudi nad meter dol- ge. Pogin rib je bil popoln, škoda nepopisna. Z denarjem se je ne da poplačati, še huj- ša pa je škoda na flori v koritu Savinje. Takšna za- strupitev lahko traja več let. Ne vemo še, kdo je neposre- den krivec. Lahko je to bila le ena oseba, morda tudi več. Analiza Zavoda za ribištvo iz Ljubljane pa je pokazala, da je ribe in floro zastrupil cia- nid, ki je v vzorcih analizi- rane vode celo 1500-kratno presegel normalno koncentra cijo. Strup izvira iz tovarne Gorenje Velenje in upam si trditi, da gre za nezaslišano malomarnost in neodgovor- nost pri delu. Ribiči javno zahtevamo, da krivce strogo kaznujejo! Vprašanje, kaj pomeni ta pomor za delo vaše družine, je najbrže povsem odveč. Boleč je spomin na ves trud, ki smo ga ribiči vlaga- li zato, da so bile vode pol- ne ribjega življa. Mnogo smo naredili za čuvanje narave, reke in obrežja. Ves entuzia- zem, volja in trud pa je le v nekaj minutah uničila člo- vekova malomarnost. Pot vna- prej bo težavna. Skoraj šesto članov družine je prizadetih in ogorčenih. Bojim se, da bo po tem pomoru splahnela volja za delo in entuziazem. Denar, kot povrnilo za ško- do, te nikakor ne more na- domestiti. Seveda pa jadiko- vanje ne pomaga. Pot vodi le naprej, v še neizprosnejši boj s tistimi, ki sodijo, da so naše reke le še kanali za industrijske odplake. Toda — mrtva riba je le indikator. Tudi človeku grozi podobna usoda. Vsi pozabljamo, da Savinja napaja tudi podtalno vodo vodnjakov, iz katerih črpamo pitno vodo. Bomo čez leta tudi ljudje pili le industrijske odplake? Ne po- zabimo — voda je vir življe- nja. Kaj podobnega se ne sme več pripetiti. In v pre- prečevanje podobnih kata- strof bodo usmerjene vse na- še akcije in vse naše delo. BRANKO STAMEJCTC Celje — samoprispevek: zagotovimo otrokom več, kot smo imeli sami šentjur DVE LETI IN POL PO POTRESU Pred dnevi je bila v Šent- jurju 20. redna seja vseh treh zborov občinske skup- ščine Šentjur in hkrati prva v letošnjem letu. Na seji so sprejeli osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Šentjur ter neposredne naloge v letoš- njem letu. Obravnavali pa ,so tudi pHDtresno problematiko, oziroma rezultate odpravlja- nja posledic po potresu v dveh letih in pol. Ugotovili so, da so sanirali 484 objek- tov in da so približno toliko objektov v prvi in drugi ka- tegoriji sanira;li občani sami. To je sorazmerno veUk us- peh, saj so skupaj z občino Šmarje pri Jelšah v dveh le- tih in pol dobili komaj 40 milijard sredstev. Dinamika sredstev samih pa je bila tu- di razlog, zlasti na začetku lanskega leta, da so popra- vila nekloiko zaostajala, ko občani namreč niso mogli nabavljati gradbe-nega mate- riala. V letošnjem letu kaže, da je situacija precej boljša in zato v občini računajo, da bo lahko sleherni občan dobil kreditna sredstva, si- cer v manjši vrednosti glede na to, da je v zadnjih dveh letih cena gradbenega maite- riala zrasla preko 40 odstot- kov, kar pomem v drugi oib- Itki razvrednotenje dodelje- nih kreditov. Na seji so tudi ugotovili, da je dobro potekalo sode- lovanje z Ljubljano, prav tako pa je dobro opravila svoje delo gradbena operati- va. Posebno skrb je ^kujp- ščina posvetila načrtovanju del za leto 1977 in predvide- vajo, da bodo po akcijskem planu, ki je bil predlagan s strani koordinacijskega od- bora in samoupravne stano- vanjske skupnosti, dela uspeš- no potekala. Tako bodo vsi občani, ki bado to želeli, lahko v okviru možnih sred- stev dokončali popravila po ptresu poškodovanih hiš do konca leta. M. P. SKOK V SPORAZUM IN NAZAJ PRAKSI PO NOSU DELOVNI ČLOVEK NI LE MOŠKI ... Hudomušno rečeno. Ustav- no sodišče SR Slovenije prejš- nji četcrtek temeljnim orga- nizacijam v sestavi celjske organizacije združenega dela EMO ni dalo prav, da mora kavico kuhati le ženska, bolnike obiskovati pa le »brat«. Z odločbo ustavnega sodišča je bilo devet temelj- nih organizacij združenega dela in kot deseta, delovna skupnost služb OZD EMO javno ožigosanih za pravno početje, kar v praksi počno vse (skoraj vse, da ne bo krivično) organizacije. Nam- reč, da pri sprejemanju na delo nekatera delovna mesta »oddajajo« izključno moškim, druga spet le ženskam. V EMO so biLi »korajžni« in so tako pojmovanje in prakso povzdignili v samo- upravni sporazum o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest delavcev; Drug- je to razumejo samo po se- bi in niti ne pomišljajo, da bi tak odnos tudi zapisali. Zato jih javna graja ustav- nega sodišča ne bo niti do- segla. In vendar je že čas, da prakso »privilegiranih rno- ških del in zapostavljenih ženskih del« obsodimo in spremenimo. : *":'.j.i.v.i Po ustavnih in zakonskih določbah, je rečeno v obraz- ložitvi odločbe Ustavriega so- dišča SR Slovenije, 50 mo- ški in ženske enakopravni iri so jim dostopna, vsa delov- ha mesta; spol občana ne Jhore biti pogoj za zasedbo delovnega mesta, kot to do- ločajo samoupravni sporazu- hii v EMO. Le za posamez- ^ delovna mesta, na kate- rih se pretežno opraviljajo taka dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje in živ- ljenje ženske glede na njeno materinsko funkcijo, lahko delavci določijo, da jih žen- ske ne smejo zasedati. Ob tom pa se velja vpra- šati še nekaj več. Delavci v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela v sestavi EMO so v postopku trajajočem 145 dni sprejemali samo- upravni sporazum, kljub te- mu, da je že k osnutku sa- mouprvanega sporazuma šest delavk izreklo pomisleke in sprožilo pobudo za oceno ustravnosti in zakonitosti. To daje misliti, kakšen je sploh postopek sprejemanja .samo- upravnih sporazumov. Kje so bile družbeno politične organizacije, zlasti sindikati, ki so vendarle morale vede- ti »da nekaj ne štima«, če so delavke nasprotovale takšne- mu tretmanu spola pri zased- bi delovnih mest? Menda se niso zadovoljile (družbeno pohtične organizacije) z mne- njem »saj direktorju, vendar ne more kuhati kavice mo- ški!« To pa pomeni, da so delovne zahteve eno* delo pa drugo. Kajti, v opisu delov- nih zahtev tajnic vodilnih delavcev, na primer, niti ni predvidena »kuharska spo- sobno,st« in tudi kuhanje ka- vice ne. To se razume samo po sebi. In prav to »samo po sebi« je cesto vzrok, da se zaostala pojmovanja in omrežena ravnanja tako tež- ko umikajo novo nastajajo- čemu samoupravnemu, na ustavi in zakonih temelječe- mu položaju delavcev v zdru- ženem delu. BOJAN VOLK RADEČE: ČESTITKE NAGRAJENCU Minuli četrtek so v Ra- dečah priredili letošnje- mu dobitniku Kraigherje- ve nagrade, generalnemu direktorju radeške papir- nice Stanetu Koselju, dva sprejema. Popoldne so se zbrah v tovarni okoli nje- ga njegovi sodelavci, prak- tično ves kolektiv, katere- mu se je Stane Koselj dolga leta v najbolj pos- večal, kolektiv pa z njdm deli veselje ter zadoščen- je ob priznanju in uspe- he. Podobno kot v tovami so zrvečer v gostašču »Jad- ran« krajevne organizaci- je prek svojih po-edstav- nikov čestitale svojemu zaslužnemu soobčanu k visokemu priznanju. Ob tej priložnosti so radeš- ki glasbeni pedagogi pri- redili krajši glasbeni pro- gram, predsednik krajev- ne konference SZDL pa je izrazil globoko zadovolj- stvo, da je Stane Koselj bil deležen tako visokega priznanja in da ga je do- bil tudi zaradi svojega tvornega sodelovanja pri naporih za ureditev in lep- še sožitje v kraju. Sožitje! To je beseda, ki jo je ob tem treba po- sebej poudariti. Obe sve- čanosti . sta .bili odraz res- ničnega veselja delavcev papirnice . in občanov Ra- deč, da je. njihov občan ■ dobil priznanje. V tem ni bilo nobenega foirma.liz- ma, kajti v tem kraju že dolgo večina krajanov ži- vi v znamenju solidarnost- nega gesla: vsi za enega, eden za vse. V takem vzdušju je vrednost nag- rade za nagrajenca še več- ja. J. KRAŠOVEC POTROŠNIK: JE RES MOGOČE POTROŠNIKU DATI KARKOLI? Je celjski potrošnik tako bogat, oz. ima tako visok standard, da lahko kupuje slabe stvari? Poznate tisti izrek, ki pravi, da morajo ljudje z malo denarja kupo- vati kvalitetno? Je celjski po- trošnik tako nekritičen, da mu lahko vsakdo ponudi vse, kar kje drugje mkakor ne bi uspel To so vprašanja, ki se mar- sikomu zastavljajo, ko na- kupuje v naših trgovinah, v mesnicah in na celjski tržni- ci. Marsikaj je mogoče, ker so pač nekateri prepričani, da bo pač ta celjski potrošnik požrl, oprostite izrazu, vse. Takšni smo! Tako ugotavljamo, saj si- cer celjskim Mesninam ne bi uspelo to, kar si privoščijo v zadnjih letih, čeprav so bi- li že 12. maja lani prijavljeni občinskemu inšpektoratu. V akcijah s celjskimi ob- činskimi inšpektorji (veteri- na) smo pred mesci opravili več akcij in ugotovih, da je meso, ki ga pošiljajo v od- delke za prodajo mesa celj- ske Mesnine, neprimerno ob- rezano. Gre predvsem za kare, na katerem je dovolje- na meja slanine 5 milime- trov. Mesnine pa pustijo na njem tiidi za prst debelo. V novoletnem razgovoru mi je direktor Mesnin tov. Grm za- trjeval, da to ni res in da je pač njihovo delo rutinsko! Danes lahko njemu, vam, bralci in vam, tovariši in- špektorji, dokažem s slikami, da je to res. Preteku petek so Mesnine poslale v mesnice kareje, na katerih je bilo za prst in pol slanine, v posameznih prime- rih celo več ali enako kot mesa! Slanina ima svojo težo in svojo ceno, ki je občutno manjša od cene svinjine. To ni več svinjina, to je svinjari- ja! To je norčevanje iz potro- šnika, ki si je hotel privo- ščiti za nedeljsko kosilo peče. ni kare in je kupil slanino. Ce jo je kupil, seveda! Kajti predvidevam, da so se našli tako pošteni mesarji, da so obrezali tisto, kar v Mesni- nah niso mogli. Je mar neki delovni organizaciji vseeno, kakšni so njeni proizvodi, ki gredo na tržišče? če je tako, potem je v Mesninah nekaj močno narobe! Tudi delavci Mesnin so p>otrošniki in go- tovo bodo nezadovoljni, če jim bodo tovariši iz druge delovne organizacije ponujali slabe izdelke. Na trgu je bil tudi romunski kare — čudo- vito obrezan, Emona požd- Ija kare pravilno obrezan! Kaj pa celjske Mesnine, mor- da tudi shke ne zadostujejo? MILAN SENIČAR 8. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 13. januar 1977 h dnevnika SLG Tudi v letošnjem letu je celjsko gledališče resen kandidat za jugoslovanske gledališke igre v Novem Sadu. Republiška komisija za Sterijino pozor je je iz- brala naše Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflor- janski«, ki si ga bo v začetku meseca februarja ogledal še selektor za vso Jugoslavijo. Ce bomo izbrani, bomo spomladi na Sierijinem pozor ju ze tretjič zapored in osmič po vrsti, odkar je bilo Sterijino pozor je usta- novljeno (leta 1956). — Televizijsko snemanje se nam obeta 11. in 12. februarja. Posneli bomo Jovanovičevo igro »Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka«, kar je nedvomno še eno priznanje več za lanskoletno več- krat nagrajeno uprizoritev. — Do 1. januarja je celjsko gledališče odigralo v tej sezoni 63 predstav, do konca sezone pa jih bo vsekakor čez 200. že v tem mesecu jih bo čez 30 uprizorjenih. To so spodbiLdne številke, ki govore o naporih maloštevilnega gledališkega an- sambla, o velikem povpraševanju po predstavah, o de- lih, ki so na programu in njihovi odmevnosti. — Vsak čas pa bo zunaj noviteta, krstria uprizoritev komedije Pavla Luzana ZLATI ČASI, LEPI KRASI, ki jo režira Miran Herzog, nastopili pa bodo Nada Božičeva, Mar- janca Krošlova, Anica Kumrova, .Jadranka Tomažiče- va, Borut Alujevič, Janez Bermež Drago Kastelic in Jože Pristov. Sceno je zasnoval Avgust Lavrenčič, ko- stume Vlasta Hegedušič, glasbo je napisal Urban Ko- der, korepetitor je Edi Goršič, za luč pa bo spet po- skrbela Chris Johnson. — Pred koncem leta bosta še dve premieri: Brecht, CrOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATI v režiji Francija Križaja, nastopil bo ipet ves ansambel, in pa komedija Dušana Kovačeviča MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG v režiji gostje iz Beograda Vide Ognjenovič. — V pripravah je že tudi repertoar za prihodnjo sezono in če bo letošnja sezo- na pravočasno končana, vsaj v prvi polovici maja ali ie prej, bodo do konca meseca junija že v študiju de- la za novo sezono. DRAGO KASTELIC ŠENTJUR V SVETU KNJIG OBETAJOČE DELO IN NAČRTI v sklopu kulturne skupno- sti deluje že vrsto let tudi icnjižinica v Šentjurju, ki so jo pred tremi leti preuredili, v pretoklem letu pa so ji priključili še čitalnico, ki si- cer zaenkrat še ne sprejema br^alcev, ker še ni popolno- ma urejena. Upajo pa, da bo v najkrajšem času že pričela privabljati bralce, ki bodo prav radi posedali v prijet- no urejenem pros-toru čital- nice. Na knjižnih policah šent- jurske knjižnice je lepo raz- vrščenih 6700 knjih vseh zvr- sti, razen knjig iz sirokovne literature. Zofka Kincl je tu knjižničarka že 18 let, v lan- skem oktobru, ko se je de- lo v knjižnici močno razširi- lo, pa so redno zaposlili še Tatjano Cmok. Veliko zani- mivosti iz delovnega vsakda- na sta nam povedali knjižni- čarki. Tatjana zaenkrat sprav- lja v red kartoteko, da bi tako delo lažje in hitreje steklo, kajti knjižnica je zdaj odprta vsak dan. V knjižni co radi zahajajo predvsem mladi, pa delavci, kmetje in vsi tisti, ki jim branje knjig dopolnjuje njihovo vsakda- nje življenje. Bralci, sta nam povedali knjižničarki, so dis- ciplinirani in zato je delo v knjižnici še toliko bolj zani- mivo in prijetno. Razveselji- vo je predvsem dejstvo, da redno zahajajo v knjižnico mladi ljudje; šolarji in di- jaki. Izbirajo ne samo med obveznimi čtivi, ki jim jih nalaga učni načrt, ampak tu- di med knjigami, ki jim širi- jo in dopolnjujejo splošno obzorje. Segajo po poeziji in predvsem po knjigah do- mačih avtorjev. Tako so med domačimi pisci še vedno naj- bolj zaželeni in brani Ingo- lič, Seliškar, Bevk, Finžgar in drugi. Le redki so tisti mla- di, ki še prebirajo Karla Maya. Vse tako kaže, sta po- vedali knjižničarki, da mlade bolj zanimajo aktualne doma- če teme in tudi znanstvena fantastika. Radi prebirajo Svetinovo Ukano in knjige na temo NOB. V knjižnico prihajajo sku- paj s svojimi starši tudi pred- šolski otroci in tudi oni ne odhajajo domov praznih rok. V knjižnici so jim pripravili pestro izbiro pravljic in sli- kanic, ki 'ih sproti, kakor ostale knjige, dopolnjujejo v knjižnici vedno z novimi, naj- novejšimi knjigami. In ko bo- do v v:ratkem pritegnili bral- ce še v iL-po čitalnico, načr- tujejo, da bi za najmlajše pripravljali ure pravljic. Pri- sluhnili bodo lahko pravlji- cam iz plošč ali pa živi be- sedi, je povedala Tatjana in dejala, da je pripravljena naj- mlajšim prebirati pravljice. Lepa in vzpodbudna zamisel, s katero bodo na najbolj ne- posreden način vzgajali bodo- če redne obiskovalce knjižni- ce. V tem .letu pa bodo usta^ novili še podružnične knjiž- nice v manjših krajih šent- jurske občine. M. PODJED RAZSTAVA V CELEI Celjska slikarja Franc Ko- rošec in Niko Ignjatič te dni razstavljata v prostorih restavracije hotela Celeia. To je njuna tretja razstava v Cel- ju, saj sta pred tem razsta- vljala že v Celjski bolnišnici, Kovinotehni in zdaj v Celei. Predvidoma bosta imela raz. stavo svojih likovnih del v mesecu marcu še v Gradcu. OBISK IZ CELOVCA Pred kratkim sta se mudila na gimnaziji v Celju prof. Janko Mes.sner, koroški pisatelj, in mlada literatka Jožica Certov, ki je dijakmja slovenske gimnazije v Celovcu. Z dijaki sta se pagovarjala o problemu koroških Slo vencev, Janko Messner pa je pripovedoval še o odnosu Ko- rošcev, Avstrijcev in Slovencev, do koroške književnosti. Po- vedal je, da vsi napredni Avstrijci podpirajo Slovence na Koroškem. Dijaki so si ogledali tudi dve slovenski reviji, ki ju izdajajo na Koroškem. To sta ACadje in Kladivo. Profesor Messner je pripovedovanje popestril še s po- sredovanjem nekaterih svojih del. Jožica CertxDv pa se je pogovarjala s člani literarnega krožka in jim prebrala svoje piispevke. Ves mesec december so dijaki celjske gimnazije zbirali knjige za koroške otroke. Knjige sta gosta odpeljala, da jih bosta razdelila med mladimi. ZELJA CILENŠEK ODMEV NA »ZAMERICO^ DVE PISMI IN KOMENTAR ALI KDO BI MORAL VEDETI ZA PRAVE ODNOSE V KULTURI V zadnj i številki NT je vaš novinar okrcal sloven- skega igralca Radka Poliča. Polič-Rac je na TV v Kul- turnih diagonalah .spregovo- ril o slovensikem gleda- lišču, perspektivah nagraje- vanja igralcev in o neureje nih odnosih na relaciji druž- ba—umetnik, kultura. Novi- nar mu zameri pesimizem, piše, da ni bil urejen ne vnanje in ne notranje in na- zadnje še očitek, da gre v Ljubljano tudi naš »kulturni« dinar. Zato bi po njegovem moral Polič govoriti drugače. Jaz pa mislim, da je ve- liki večini TV gledalcev vse- eno ali je igralec s kravato ah v puliju. Mogoče mu za- meri to, da je spregovoril spontano in odkrito in s tem nakazal probleme, ki dajo misliti. Car Kulturnih diago- nal je prav v tem, da pride do konfrontacije mnenj, spamn,imo se Colnika in nje- govih oddaj pred leti. Da z našo kulturo-gledališče ni vse v redu, je že pred leti opo- zoril Bert Sotlar, lanski boj- kot beograjskih gled-ališčni- kov, težke polemike med književniki Srbije. Nekaj dejstev: Basist beo- grajske opere Cangalovič do- bi za svoje redno delo me-' sečno plačo pet novih tiso- čakov. Se nižje so plače igralcev-začetnikov, od 3 ti- sočakov naprej. Zato bi Can- kar moral danes pisati tri- krat več, da bi lahko dostoj- no živel. So pa zelo dobro plačani naši kulturni kreator ji in za njih in za druge namene gre marsikateri »kul- turni« dinar. Na te stvari je opozoril Radko Polič, na to je pred leti reagiral Sta- ne Sever (gledališče enega). In zato je dobro, da zvemo še za drugo plat »zamerice.« STANE DE2AN U^KO ZAMERICA NT IN JURETU KRAŠOVCU K pisanju me je spodbudil KraSovčev polemični članek Zamerica Radku Poliču, ki kljub svoji nejasnosti sproža vsaj dve temeljni vprašanji, oziroma dva sklopa vprašanj. 1. Najprej je očitno, da Krašovec ocenjuje Poličev na- stop v prazničnih Kulturnih diagonalah za «... precej ne- urejen. Vnanje in notranje«, a te ugotovitve bralcem ne skuša argumentirati. Kot iz- kušen novinar bi morad upo- števati, da bo njegov članek bral tudi kdo, ki omenjene oddaije ni videl, zato bi mo. ral bo »neurejenost« konkret- neje opredeliti. Pod zunanjo neurejenostjo si predstavlja, mo marsikaj. Le slutimo lah- ko, da terja Krašovec praz- nično obleko, belo srajco in zidano kravato, da si želi sveže pristriženo lasišče in gladko obrito bradišče,... — pa bo zunanjost ocenjena za »urejeno«. Kar zadeva »notranjo neurjenost« so nje. gove zahteve še manj jasne. Polič je namreč govoril o ob- čutenju igralskega poklica ze- lo malo, da bi bil jasnejši, si je pomagal celo s FK>na.zori- lom — s Ciuhovo sliko. Z omenjenim izvajanjem se se. veda da polemizirati, a ne za- to, ker je »neurejeno«, am.pak zato, ker opozarja in zavest- no provocira k razmišlj-anju in polemiziranju. Toda k po. lemiziranju na povsem drugi ra\-ni in z željo pošteno pred- staviti bistvene probleme tega poklica ter z voljo poiskati sprejemljive rešitve. Tega pa Krašovčev članek ne izkazuje. 2. Prav presenetljiv pa je Krašovčev zaključni odsta. vek, v katerem junaško za- grozi, da se bo kot delegat pri glasovanju o sredstvih za i kulturo »marsičesa spomnil«! i In očitno se bo pred dvigom svoje delegatske roke spom- nil Radka Poliča iz Kulturnih diagonal, ne pa njegovega Ka- čurja iz Pretnerjevega Ideali, sta ali Petra iz Korunovega Pohujšanja, da ne naštevam pomembnih dosežkov ostalih ustvarjalcev, ki menda v slo. venski kulturi tudi kaj šteje- jo. Kam bi vodilo uresniče. vanje take miselnosti, si lah- ko zamisli vsak sam. Ne razumem novinarja, ki naskakuje p>ovsem parcialne pojave in še t-em spodmika objektivne temelje, ko je do- volj veliko važnejših in za družbo pomembnejših vpra- šanj. Ne razumem delegata, ki je na osnovi osebnega ob- čutka že pripravljen odteg. niti podporo celi družbeni de- javnosti. In končno, ne ra- zumem redakcije, ki daje ta- kemu članku posebno pozor- nost (kurzimi tisk, v okvir- ju), kot da bi bil avtor v njem obravnaval osrednji problem celjske ali celo širše slovenske kulture. Pa lepo pozdravljeni! SLAVKO PEZDIR KOMENTAR Na pisanje novinarja Jure- ta Krašovca smo dobili dve pismi. Videti je tudi, da je mnogo gledalcev spremljalo omenjene kulturne diagona- le, kar je razveseljivo. In ta oddaja je očitno rodila zamerico, ta še eno in tako naprej. Klasična slovenska predstava. Pa vendar: — ni- hče ni očital Radku Poliču, da je zaradi zunanje neure- nosti deloval tudi notranje neurejeno. Z drugimi bese- dami: obleka ne naredi člo- veka; Radku Poliču tudi ni- hče ne oporeka njegovih do- sedanjih uspešnih igralskih kreacij. Nasprotno — v No- vem tedniku smo namenili dostojno mesto njegovim us- pehom in s tem tudi uspe- hom slovenskega igralstva. V pisanju Jureta Krašovca je bilo napak to, ker besede niso bile namenjene pravemu naslovu. Morale bi biti za- stavljene širše, v problema- tiko, ki jo je načel Polič sam, s kretnjo proti sliki slikarja Ciuhe. Bil je morda pretira- no izražen strah nad dinar- jem — češ, delegati pa zdaj ne bodo dajali več denarja za kulturo, ko so videli neu- rejenost slovenskega gledali- škega in filmskega igralca. Pretiran zaradi tega, ker v provokaciji in izzivu posame- znika, pa čeprav ne govori zgolj v lastnem imenu, ne more in ne sme biti zapeča- tena usoda financiranja neke interesne dejavnosti — v na- šem primeru gledališča ali filma. V zadnjem času smo priča vse bolj kritičnim, pa tudi ustvarjalnim pogovo- rom o kulturi. Govorimo o akcijah, predvsem pa o po- družbljanju kulture. To je za vse nas obenem tudi šola. V Celju in njegovem območju smo naredili veliko, pred- vsem s spoznanjem, da je to šele začetek in da nas čaka še mnogo dela. In zato tudi ni naključje, da je Novi Ted- nik omenjeno pisanjem obja- vil in vprašanje je, zakaj ga ni objavil še kdo. Prepričan pa sem, da gre ravno zaradi odnosa do že ustvarjenga dela na kultur- nem področju zamera in ne zamerica na povsem drug na- slov. Na avtorja kulturnih di- agonal. Za vsa področja kul- turnega in umetniškega de- lovanja so izbrali predstav- nike, da ocenijo lanskoletno bero za posamezna področja. Tudi gledališkega. In pova- bili pred TV kamero Radka Poliča. Gotovo so vedeli (to vemo tudi v Celju), da preživ- lja omenjeni igralec že dalj časa osebno stisko, ki je tu- di poglavitni razlog njegove »notranje neurejenosti — pa tudi zunanje«. Rezultat smo videli na malih ekranih. Ti- soči gledalcev seveda ne po- znajo tega ozadja. In od tu dalje nista več važna zunanja in notranja urejenost Radka Poliča. Gre za urejenost in to brez dvoma notranjo — a\'torjev kulturnih diagonal, za njihovo etično plat odgo- vornega poklica pred javnost- jo, ne nazadnje gre tudi za človečnost, že vnaprej so ve- deli, da ga lahko le izrabi- jo. Komu to služi? Tehtni besedi o kulturi gotovo ne. Nihče noče ob tem prezreti ■problema slovenskih igralcev. Družbena, samoupravljalska zavest naše družbe, predvsem pa interesna skupnost bo re- ševala ta problem. Del nje pa so tudi vsi tisti, ki veno- mer poudarjajo, da so zapo- stavljeni in da nimajo mož- nosti za samoupravno odlo- čanje. Tako smo bili priča neodgovornemu početju, pa naj zato ne bo prehuda zame- rica nam, ki smo si kot ob- močno sredstvo javnega ol> veščanja dovolili izraziti po- misleke nad početjem na slovenski televiziji, kajti ta- koimenovani kulturni prostor smo mi vsi. Novi tednik ga skuša po svojih najbolj.ših močeh krepiti in razvijati v duhu osveščanja v duhu kul- turnega socialističnega samo- upravljalca. Ponavljam: zame. rica Radku Poliču ni umestna in tu smo storili napako. To- da njen izvor je v dejstvu, da je njegova prisotnost na oddaji bila neodgovorno de- janje tistih, ki so ga povabi- li. S tem niso škodovali le njemu, ampak kulturi sami. Urednik kulturne strani NT DRAGO MEDVED VELIKI GATSBV Reprize 01aytonovega filma VELIKI GATSBY ni- j smo posebej veseli. 2e ob prvem gledanju smo bili j razočarani. T-isk je obetal izjemno filmsko stvaritev, ki j bo na platnu vnovič oživela romantiko in lepoto. Konč- j na stvaritev pa je kljub odlični igri Roberta Redforta i in Mie Farrow le sentimentalna zgodbica, ki nekoliko j nostalgičino spominja na čase dunajskih valčkov. Zla- j ga.nost dogajanja, 2!unanji blišč in raakošje so pregla- j sili bogastvo doživljanja, ki naj bi ga v filmu nosil i osrednji junak. Njegova duševnost ostane skrita in nedostopna. Njegovo čustvovanje izzveni na platnu zla- gano in zato je njegova tragedija ob koncu bolj oslad- na kot pretresljiva. Videli smo že mnogo filmov, ki so znali globje po- seči v svoje jimake, razčleniti od-nose in okolje, ki jih je naredilo takšne, kot pač so. Veliki Cratsby je zato razočaranje, čeprav je treba priznati, da je film lep. ^ENOOKI ŠERIF IN DAMA We=;tern, ki ga je poisnel Stuart Millar z Johnom ^'avneom in Katharine Hepburn v glavnih vlogah je nekaj posebnega Enooki šerif in dama ni tipičen ve- stem. Sodi v val tistih kavbojk, ki so skušale dati drugačno, nepoetično in bolj realno sliko Divjega Za- hoda. Govori o šerifu, ki je hiter s pištolo. Prehiter. Zato izgubi zaupaiaje, ki si ga lahko povrne le, če ujame tolpo odpadnikov. Za spremembo — žive. Na- logo sicer opravi, vendar spet le preko trupel . . . Enooki šerif sodi med boljše we3iteme. še poseben pečat pa mu daje bleščeča igra izjemnega filmskega para, ki je v tem filmu prvič nastopil skupaj. Nedvom- no je Katharine Hepburn izjemna igralka. Naravna, prepričljiva, groba, a nadvse človeška. O igralskih kva- litetah večnega kavboja Johna Wayneja pa smo se tudi lahko že neštetokrat prepričali. Enooki šerif in dama je dober westem. ANTON KOLAR, ki bo dirigiral simfonični orkester na letošnjem I. popularnem koncertu, ki bo v petek 21. janu- arja ob 19,30 v Narodnem domu. Orkester bo izvajal Beethovnovo V. simfonijo in njegovo uverturo Fidelio ter Haydnov Koncert za oboo in orkester. Solist Drago Golob. Dirigent Anton Kolar bo izvajana dela tudi komentiral. Predprodaja vstopic je v Glasbeni šoli. §t. 2 — 13. januar 1977 NOVI TEDNIK ~ stran 9 ALOJZ PUŠNIK VLADO BRAJER STANISLAV RAJH VLADO DIJANUŠ DOGODEK V VELENJSKEM RUDNIKI TEMA SE JE ' SPREMENILA V NOČ Kot vsako jutro so se tudi drugo soboto v januarju poslovili od svojih družin in ko so zako- račili (zadnjič) skozi vrata domačega ognjišča, je zazvenela tista lepa knapovska beseda SREČNO! Družina je legla k nadaljnjemu počitku, oče pa jo je mahnil na delo v velenjski rudnik. Oblekel se je, pognal v rov, globoko pod zemljo, začel stisnjen delati sredi teme in čudno dišečega premoga, ki ga tako rabimo za našo toploto, potem pa je ... Po svoje je to velika tra- gedija: medtem, ko na drugem mestu objaivljamo sliko skupine izmed mno- gih veselo nasmejanih ru. darjev, ki so tudi lansko leto presegli letni plan na. kopanega premoga, te dra- gocene rudnine za nas vse, pa moramo na tem mestu poročati o tragediji iz istega mdnika. Oboje se je namreč zgodilo v ve. lenjskem rudniku. Prvi, dobri rezultat, je bil do- sežen ob samem slovesu starega leta, drugi slab in črn, pa samo osem dni kasneje. Ob prvem dosežku so velenjski rudarji govori- li, kako bi nakopali še več premoga, samo če bi jih bilo še več. Potrebova li bi takole okoli 200 ru- darjev, teh človeških kr- tov, ki rinejo globoko pod zemljo in praskajo rud- nino za naše lepše živ- ljenje. Zdaj pa so ostali brez štirih sotovarišev. Knapi sicer težko prenašajo tak. šne izgube, vendar stisne- jo ustnice, še velikokrat rečejo SREČNO in ponov- no zarinejo globoko pod travnike^ hiše, ceste, vo- de, gozdove. Sirena je ža- lostno zahlipala v siv, umazan dan, črne zastave so zaplesale ples, ki ga ni- mamo radi. Odšli so za vedno: VLADO BRAJER, star 28 let, poročen in oče dveh otrok (hčerka Simona je stara štiri leta, sin Vladi, mir eno), doma v Velenju, rudar od leta 1971. STANISLAV R.4JH. .^1, doma iz Velenja, drugače rojen v Ormožu, poa-očen in oče dveh sinov (Stan- ko 7 let in Stojan 6), v rudniku zaposlen od leta 1974. ALOJZ PUŠNIK, 2f;, po- ročen in oče pred meseci rojenega otroka, doma v Zavodnji nad Šoštanjem, rudarski tehnik in v rud- niku zaposlen od leta 1976. VLADO. ^UJkJSm^ 28. iz vasi Spodnje Požje pri Virovitioi^ oče enoletnega sina Dejana, v rudniku za. poslen kot rudar od leta 1974. V enem izmed velikih blokov v središču Velenja smo dan po nesreči, torej v nedeljo dopoldne, po- iskali inženirja Ivana ču- Ijaka, ki je vodil prvo re- ševalno ekipo petih mož in ki je sam prvi prisipe! na sam kraj nesreče. Ivan je tudi mlad, v rudarstvu pa je sedmo leto. V re- ševalni ekipi je. Po kas- nejšem pripovedovanju sem dojel, da ga je zadnja nesreča hudo prizadela. Besede so se mu trgaile in le počasi jih je lepil v stavke. »Najhuje je to, da nis.mo mogU več pomaga- ti, samo ven smo jih la- hko še .spravili. 2al, mrt. ve.« Potem pnpoveduje tu- robni scenarij nekega sil- ma, ki se je začel v ve- lenjskih rudniških jamah odvijati tisto sobotno ju. tro . . . »Notranji alarm (v rud- niku — op. p.) je opozo. ril, da se je zgodila ne- sreča. Stikalist je javil, da je pri številki 109 prišlo do vdora plina in premo- .ga. To je bilo nekako ob 8,05. Takoj smo se oblekli in. odšli v ja.mo. Bil sem v prvi .skupini, ki sem jo vod'l. BMo nas je pravza- prav pet. šli smo po naj. krajši poti, da bi b^li čim- prej na kraiu nesreče. Na koti 47 smo najprej pre. gledali stanje zapl.in-'eTio- sti, nato pa smo pot na- daljevali z akulokomotlvo do vhoda v oro.go št. 109. Na križišču kote 47 in št. 109, kjer s*'a dva nadhoda, smo srečali .^est liudi. ki so se vračali s -Doškodm-a- nega prostora. Tu smo ak. tivirali aparate :n se takoj naootili na priT,oTi.šče .št. 109. To je približno 3C5 metrov pod zemljo, nekje v bližini pogrezajočega se naselia Družmirje in že- lezniško progo.« Kdaj ste prišU na kraj nesreče? »Okoli 8.40 smo bili že tam.« Je kdo reševal že pred vami? »Mi imamo za takšne primere organizirane tudi jamske reševalne ekipe. Torej, ko signal opozori, da je nekaj narobe, se ru- darji zberejo v prostoru, kjer so aparature in se napotijiO na kraj nesreče.« Na kraj nesreče ste pri- šli prvi... »Ja«. Kaj ste videli? »Pravzaprav nič, saj je bilo vse zadimljeno, na ob- razu pa sem imel masko. Bolj sem tipal . .. Otipal pa samo premog ... « Kaj so delali rudarji pred nesrečo? »Verjetno so podgraje- vali delovišče. Tam je bil tudi napredovalni stroj z odlagalnim trakom. Od če. la delovišča je bilo vse zasuto v dolžini približno 12 do 16 metrov.« Na kaj so naleteli ru- darji? »Na prelomno cono, kjer je zdrobljen premog, zraven pa je bil še plin C02 :n CHi. Oba pobere- ta kisik . .. potem smo od- kopavali premog .. . prišla je še druga ekipa . .. videli smo, da življenijsko reše. vanje ni več mogoče, zato smo se lofli postopne- ga ... « Kako 16 rzgleda? »Vedeli smo, da v ti- stem času, ko smo mi pri- šli do kraja nesreče, ob takšnih primerih ne more biti nihče več živ. Namreč tisti, ki ga za.suje in za- duši. Najprej smo razpM- n'.li prostor, kar je traja- lo približno pol ure. Ob 9.45 je stekel odvoz pre- moga, ki smo ga začeli »fi- lati« v transporter. Oko- li 10. smo prišli do prvih dveh rudarjev.« »Oba sta bila obrnjena proti izhodu položena drug preko drugega. Nad njima je bilo prej približ. no pol metra premoga. To se pravi, da sta ob udoru plina hotela izbeči nesreč, ni prostor, vendar ju je nenadni nasip premoga za- sul. Dali smo jih na nosila in odnesli ven, kamor smo prišli približno ob 10.30. Tudi tretji rudar je bil zasut, četrega pa smo našli malce nižje.« Resnično ni bilo nobene Ix>moči? »Vse je prišlo tako ne- nadoma. Takšna je nara- va, nikoU ne veš, kje te bo presenetila, pa če si še tako tehnično dobro opremljen in previden.« To je že tretja velika nesreča v velenjskem rud. niku ... »Da. Prva je bila 10. av. gusta 1962, druga lani 18. julija in tretja zdaj. V vsaki nesreči so izgubili življenje po štirje rudar- ji. Dvakrat je botroval vdor plina in premoga, enkrat vdoi" talne vo- de...« Inženir Ivan Culjak po- tem pove bolj za sebe, kot za druge: »Hudo je to, ker ne mo- reS nič pomagati. . . Niči Samo odkopali smo jih še lahko in odnesli ven.« Narava je bila ponovno kruta. Vzela je štiri mla- da življenja, brez očetov je ostalo šest otrok. Za njimi jočejo žene, matere in očetje. S spoštovanjem se jih spominjajo delovni tovariši, ki se vsak dan spuščajo v jamo, v črnino, kjer kopljejo premog, to črno zlato, da je nam vsem skupaj toplo. Kolek- tiv rudnika bo tako kot vedno ob takšnih primerih poskrbel za otroke. Cas bo ceUl rane in tudi tisti ča- robni rudarski SREČNO bo še vedno kljub mno- gim grenkim kapljam os- tal tako ali drugače SREC. NO! Tekst: TONE VRABL POto: I,OJZE OJSTER.ŠEK CELJSKI PROMET 1976 ZA RED POVSOD 65.664 MOTORNIH VOZIL na CESTI Mnenja o oceni lanskega »prometnega« leta na območ- ju UJV Celje so zaenkrat še deljena. Eni se bolj nagibajo k temu, da so prav lani na tem delikatnem področju bi. li doseženi lepi pozitivni re- zultati, drugi pa vztrajajo pri tem, da nas to ne sme za- peljati in da podatkom, ki jih bomo na.pisali, ne smemo v popolnosti verjeti. Verjeti predvsem zato, ker je bilo še mnogo takšnih prometnih ne- sreč, ki jih ljudje niso pri- javili ali pa so bile z re- snično minimalno materialno škodo. Oboji imajo po svoje prav, res pa je, da se tudi z lanskimi podatki, pa naj bodo takšni ali drugačni, ne moremo pvovsem zadovoljiti in na njih oz. ob njih mirno zaspati, temveč moramo še naprej z vso paro delati na prometni preventivi. V našem poročilu se bomo obračali samo na podatke, ki smo jih dobili pri prometnih inšpektorjih UJV Celje Fran- cu štiherlu in Francu Lavri- ču, iz njih — iz podatkov namreč — pa je razvidno, da je leta 1972 bilo na celjskem območju 49.731 registriranih motornih vozil, lani pa že kar 65.664! Ce upoštevamo porast registriranih motornih vozil In ne bistveno izboljša- nje cestnega omrežja ter vse večji porast ostalega prome- ta, ki se odvija po cestah na- šega območja, potem lahko mimo zapišemo, da smo s številko prometnih nesreč v lanskem letu (4.939) zelo za- dovoljni. Ce bi upoštevali zgolj statistične podatke pe- tih let, vidimo, da smo z lanskim številom nesreč le malo presegli dosežek iz leta 1972, ko je bilo re.gistriranih 4.908 nesreč. Bolj kritična so bila vmesna leta (zlasti leto 1975, ko je bilo kar 5.630 ne- sreč). To pa je tudi privedlo odgovorne, da so izpeljali ce- lo vrsto preventivnih akcij za izboljšanje kaosa na naših ce- stah. Le te so postajale ved- no bolj krvave in z vse večjo materialno škodo tako na vozilih kot objektih. Lani je bilo pri nas 93 smrtnih nesreč s 109 smrtni- mi žrtvami, kar je proti letu 1973, ko je bilo kar 158 mrt- vih, občutna razlika. Močno je porasla od leta 1972 do lani materialna škoda, ki se je v petih letih povečala kar za 100 "/o. Lani so bih storjeni nasled- nji pomembnejši ukrepi: predlogov in plačilnih nalo- gov je bilo 14.196 (za več kot štiri tisoč manj kot leta 1975), mandatnih kazni je bi- lo izrečenih 32.590, odvzeli pa so 1.790 vozniških dovoljenj ter izrekli 38.259 opozoril. Po teh in še ostalih števil- kah o lanskem prometu na območju širše celjske regije bi lahko rekli, da se je sta- nje bistveno izboljšalo, kar je brez dvoma samo za pozdra- viti. Žal pa je še vedno pre- več takšnih »felerjev«, ki so zgolj osebno površnega zna- čaja in katere bi se dalo tu- di odpraviti ali vsaj še zmanjšati. Med povzročitelji nesreč so vse prepogosto še tisti vozniki, ki nepravilno prehiteva,jo, izsiljujejo pred- nost, vozijo pod vplivom alko- hola itd. Vse to se da zmanj- šati! Med nesrečniki je še vedno preveč pešcev, kole- sarjev in motoristov, torej ti- stih, ki so na cesti manj za- ščiteni, vendar prav tega ne upoštevajo, da bi poskrbeli za svojo popolno varnost. Sa- mo ostah za njih tudi ne mo- rejo skrbeti. V bodoče bo zato treba še bolj skrbeti za vzgojo, zlasti odraslih. V vzgojno-varstve- nih ustanovah in osnovnih šo- lah se na tem področju ve- liko dela, žal nekoliko manj v srednjih, zelo malo pa po- tem s starejšimi, še večjo vlogo bodo morala odigrati razna društva pa svet za pre- ventivo s svojimi komisijami itd. Da ne bi letos dosegli slabših, ampak boljše rezulta- te, je naloga vseh nas, da de- lamo na resnični preventivi, žal pa je še vedno preveč ljudi, ki si misli, da vse ve. To pa ni res! Stvari se spre- minjajo. T. VRABL KMEČKIH ŽENSK NA MORJE .ikcija s katero bomo zbrali in popeljali 100 kmečkih žensk — ijralk Novega tednika na iz- let na morje, je stekla. Objavili smo prvi kupon, danes že dru- gega. Ali, drage bralke, že načr- tujete »marčevski pohod na sla- no morje«. Katera namerava z nami na izlet, ne sme pozabiti na naša letošnja pravila, ker brez kuponov ne bo morja! Zato naj še enkrat ponovimo. Prijavi na izlet bo treba prilo- žiti pet kuponov, oštevilčenih s številkami od 1 do 5. Ce bo ka- tera bralka, ki si srčno želi vi- deti morje (in tudi vanj pomo- čiti prst), založila enega med petimi različnimi kuponi. Ji bo- mo dali še eno možnost s tem, da bomo natisnili šesti, rezervni kupon — joly, ki nadomešča iz- gubljenega. V uredništvu se trudimo, da bi vam letos pripravili nekaj iz- jemnega, nekaj kar pa je še naj- manj odvisno od nas. Radi bi pripravili presenečenje stoterim in ne tisočun, kot je z uredniko- ve mize škrat objavil v prvi le- tošnji številki. 100 ŽENSK — BRALK NOVEGA TEDNIKA NA IZLET Ta kupon izrezujte in vseh pet, objavili jih bomo vsak teden, priložite prijavi za izlet — če se boste odločili potovati z nami! I OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Rll PLANINA OTROK NI BILO, LJUBEZEN PA! ANTONIJA GRADIČ SE ŽIVO SPOMINJA MLADOSTI — MISLI NA MOŽA Antonijo smo obiskali pred nekaj dnevi. Na Planino smo se napotili z rahlim nezaupa- njem do poledenele ceste in strmih klancev. A je le šlo in nazaj smo se vračali z dvojnim zadovoljstvom. Po premagani prvi oviri je bilo kramljanje s staro ženico prijetna pop>estritev dneva. Na Planini nam ni bilo tre- ba dolgo spraševati, kje bi našli Antonijo Gradič, kajti izkazalo se je, da jo pozna- jo stari in mladi. V njeno izbo nas je pelja- la gospodinja Vera Gračner, ki že dolga leta skrbi za že- ničko. Že od zunaj je bilo videti, da je hiša še v grad- nji in tudi v notranjosti še ni vse nared. Izvedeli smo, da je staro hišo tako razma- jal junijski potres leta 1974, da ni kazalo drugega, kot da so jo povsem porušili in na istem mestu pričeli graditi nov dom. Zdaj, proti koncu, nam je povedala gospodinja, se je pač zataknilo, saj so kreditna sredstva pošla, z la- stnimi pa ni moč vsega ta- ko hitro dokončati. Hiša, ki so jo morali podreti, je bi- la pravzaprav pravi dom Anto- nije. Ko so ji leta naložila preveliko breme na pleča, jo je bila prodala s posestvom vred in ker ni imela svojcev, si je izgovorila, da ostane v njej vse do smrti. V majhni sobi je prostor le za posteljo, nočno omarico in peč. Drugega Antonija pravzaprav ne potrebuje, saj že 15 let samo leži. Glavno je, je pripovedovala, da je toplo in da skozi široko okno vidi v beli dan. Oči so ji opešale, telo tudi, a razum ji je bister, da le kaj. »Rodila sem ,se 20. aprila 1887 v Jurkloštru,« je pričela svojo pripoved. »Ko sem spo- znala svojega Tončija, sem se poročila. O, ja, še dobro se spominjam, bilo je to le- ta 1907.« Tu je za nekaj ča- sa obmolknila. Popravila si je ruto, zavezano nad osive limi lasmi, kakor da bi ho tela pridobiti trenutek ali dva, ko se bo lahko z mi- slimi spet oklenila spominov na svojega Tonija. v>Rada sva se imela, zelo rada. Pa saj je bil tudi dober mož. Le prehitro je umrl in prehitro sem ostala sama. 1941 so ga položili v rakev. Imel je slad- korno. Nisva imela otrok, pa nama je bilo kljub temu sku- paj lepo... Tu je sr/ojo pripoved skle- nila in misli so ji zaplavale na sončne travnike in polja, kjer je najraje delala. Njen Tonček je bil sedlar in naneslo je tudi, da je šel dostikrat po svetu in se spet srečen in vesel vračal domov. Ljudje in ona prav tako, so radi poslušali njegove zgod- be iz poti, koder je hodil. »Na Dunaju, na Dtmaju ve- ste, je moj Tonček videl ce- sarsko rodbino. Od daleč se- veda, ampak videl jo je. O tem je najraje pripovedoval. Ja, tak je bil moj Tonče. In na svoj god je umrl, revež. Zato, pa nič kaj ne zameri- te, rada molim zanj.« Zdaj, ko je že toliko let sama, je srečna, da ima dru- žino, ki skrbi zanjo podne- vi in ponoči. Branka, njiho- vega sina, ki je zdaj pri vo- jakih, ima še posebno rada in hčerko prav tako. Veliko vč povedati tudi o mladih brigadirjih, ki so jo prihaja- li poleti obiskovat. Le hrana, pravi, ji nič kaj ne tekne. Kakšna juhica in kokta. Ja, kokto ima Antonija najraje in kdo bi jo ji odrekel, pra- vi gospodinja. Iz socialnega pošiljajo zanjo 400 dinarjev v trgovino, kjer ji za ta de- nar kupijo, kar potrebuje ah kar si zaželi. Seveda je tre- ba vsak mesec pridati še svoj denar, nam je povedala go- spodinja. Kar precej časa smo se za- klepetali. Posiovili smo se z željo, da bi ostala še naprej tako vedra in razumna. MATEJA PODJED LANI JE BILO LEPO že stara navada je, da si v novem letu voščimo srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1977 — kar želim vsem vam, no- vinarjem in vašim sode- lavcem, kakor tudi Radiu Celje. Želim si, da bi No- vi tednik še naprej bil naš zvesti družabnik in da bi na radiu še naprej vrteli lepo, prelepo doma- čo glasbo. Želela pa bi va.m tudi, da boste imeli srečno ro- ko pri izbiri kraja za iz- let 100 kmečkih žensk na morje. Lani sem bila med izletnicami, peljala sem se v prvem avtobusu. Se bo- mo potnice tega a\tobusa še kdaj srečale na tako prijetnem potovanju? Prisrčno vas F>ozdravlja potnica iz lanskoletnega avtobusa št. 1. MILICA ZAVRŠNIK, LeiJŠ PRIPIS: Hvala za naj- boljše žel.je. ODPOVEDUJEM NT ZARADI NEREDNE DOSTAVE čeprav nerad, vendar moram napisati in se pri- tožiti. Poštar Jurij Cvikl it Strmca neredrvo prina- ša pošto. Pa tudi sicer je bila enkrat naša pošta pri eni hiši, drugič pri drugi, dokler je ni na dom pri- nesel kakšen otrok. Na Novi tednik sem na- ročen odkar izhaja. Zdaj ga neredno prejemam in ga večkrat kupim v tra- fiki, ker ne vem, kdaj ga bom prejel. Zato odpove- dujem Novi tednik, nje- gov naročnik bom ostal le, če boste v uredništvu zagotovih, da ga bom red- no dobival in tako tudi drugo pošto. Ko je poštar 2. januarja letos prinesel pošto še iz prejšnjega leta, je rekel, da zdaj pošte ne bo več nosil v našo hišo, ker e baje nima v seznamu. Ne vem zakaj tako, čeprav ,je naša hiša oddaljena od njegove kom.aj okoli sto metrov. Zakaj torej vse to? STANKO ŠANDER, Landek 17, Strmec pri Vojniku PRIPIS: Odgovora na vaše vprašan.je ne more- mo dati. Upamo pa, da ga bo dal kdo drug, in sicer takšnega, da boste ostali tudi v naprej na ročnik našega tednika. PISMO IZ JLA Dragi! Najprej želim vsem v uredništvu Nove ga tednika in Radia Celje mnogo delovnih uspehov v tem letu z željo, da nas tudi v prihodnje tako do bro obveščate o dogodkih na našem celjskem ob močju. Sem daleč od doma, za- to toliko bolj pozorno prebiram vaš tednik. Skrbno sem prebral za- pis Pavle Rovanove »Kje so tiste stezice«, saj je odkril vse tisto, kar do- življajo naši rojaki na av- strijskem Koroškem. še enkrat lepe pozdrave! FRANC KOSABER, vojak PREBOLD NOVI PREDSEDNIK JE SREČKO KVAS Preboldski jamarji so ime- li že ,svoj peti redni občni zbor. Na njem so ocenili de- lo v minulih dveh letih, po- delili pa so tudi več pri- znanj, diplom in tekmoval- nih značk svojim članom, posebna priznanja pa so iz- ročili še vsem tistim orga- nizacijam in društvom, ki so jim kakorkoli pomag-ali pri izvedbi devetega zbora slovenskih jamarjev in razi- skovalcev Krasa, junija lani v Preboldu. Jamarski klub »Črni galeb« je v minulih dveh letih or- ganiziral kar 70 raziskoval- nih akcij, za trideset jamskih objektov pa so izdelali vso potrebno dokumentacijo. Svojo dejavnost so razši- rili še na druga področja. Tako ,so pričeli sodelovati v občinski ligi za plamnsko organizacijo, v občinski ligi za mali nogomet, za člane drugih društev, zlasti pa pla- nince in mladino so pripra- vili jamarske pohode. Za iz- redno aktivnost jim je lani občinska skupščina Žalec po- delila občinsko plaketo. Ja- marska zveza Slovenije pa zlato odličje. Vodstvo kluba je veliko skrb posvečalo tudi ohranja- nju tradicij narodnoosvobo- dilnega boja, mimo njih pa tudi niso šle delovne akcije, ki jih je organizirala mladin- ska organizacija v Preboldu. Tone Vedenik, ki je klub uspešno vodil polnih sedem let, je svoje mesto prepustil Srečku Kvasu. V novem vod- stvu so še Darko Naraglav kot podpredsednik. Zvone Cenccn kot načelnik. Tone Vedenik kot vodja arhiva ter še Agim Kazazi, Hilda Žabkar, Marjan Zupane, Pet ko Mrkejič, Karel Kolar in Silvo Ramšak. D. N. ZAMENJAVA VOZNIŠKIH DOVOLJENJ Obveščamo voznike motornih vozil, da bo oddelek za notranje zadeve . — odsek za promet občine Celje začel na ix>dlogi določil pravilnika o obrazcu vozniškega dovoljenja (uradni list SFRJ, št. 13/75) z zamenjavo vozniških dovoljenj od 17. januarja 1977 dalje. Vsi vozniki motornih in priklopnih vozil, katerim poteče veljavnost vozniškega dovoljenja, naj 14 dni pred iztekom veljavnosti vložijo na odseku za pro- met zahtevek za podaljšanje veljavnosti vozniške- ga dovoljenja. K zahtevku je potrebno priložiti dve fotografiji v velikosti 35 x 45 mm. C«ČINA CELJE — (Mdelek za notranje zadeve NAŠ KRAJ VOJNIK: NOVINARSKI KROŽEK Hodim v tretji b razred osnovne šole v Vojniku in sem članica novi- narskega krožka. Sestajamo se vsiiko sredio. Pogovarjamo se o zanimivih dogodkih na šoli in v kraju. Redno urejamo tudi razstavno desko s pri- spevki pionirjev.novinarjev. Zbrali smo tudi različne časopise in revije ter uredili preglednico, članke pošiljamo v uredništvo Pionirskega lista. Sode- lujemo pa tudi z drugimi krožki na šoli. DARJA JAVORNIK CELJE: ZAŠČITA RASTLIN v organizaciji celjskega hortikultur- nega društva bo danes, v četrtek, 13. januarja, ob 17. uri, v dvorani komu- nalnega za.voda za socialno zavarovan- je, Gregorčičeva ulica, prvo predavan- je v letošnjem letu. Tokrat bo inž. Žolnir govoril o zaščiti rastlin v vrtu. PA LJUDJE KDO BO UREDIL BANKINE? Zdaj, ko je krajevna skupnost Pol- zela asfaltirala cesto skozi Podvin do meje Šmartnega, je vožnja iz Šmait- nega do Polzele dosti krajša. Polzela- ni so cesto razširih in nanjo položili debelo plast asfalta ter res lepo ure- dili tudi bankine. Podgora, ki spada pod Šmartno, pa je dobila asfaltno prevleko na cesto pred tremi leti, pa še do danes nima urejenih bankin. Le kdaj se bo kdo lotil tega prepotrebne- ga dela. ZORKO KOTNIK ŠMARTNO OB PAKI: POGIN RIB — KAJ Pred novoletnimi prazniki so v Pa- ki poginile še tiste ribe, ki so se oh- ranile pred prejšnjo zastru.pitvijo. Škoda je ogromna. Po nepopolnih po- datkih za več milijonov starih di- narjev. Povzročitelje' tega pokopa je treba najstrožje kaznovati. Ni pa še to vse, saj se je onesna- žila in zastrupila tudi talna voda. Za- to so zaprli tudi vodovod v šmartnem ob Paki in so ljudje ostali brez vode vse dotlej, dokler niso na pomoč pris- kočili Šoštanjski gasilci, ki so en dan dovažali v Šmartno pitno vodo s svo- jo cisterno. Drugi bi se šmarčanov bržčas sploh ne spomnili? Kaj bi bilo, če bi kakšne kvarne posledice ostale tudi pri ljudeh? Kdo bi za to odgovarjal? ZORKO KOTNIK CELJE: VNETI PLANINCI Pred dnevi so se na rednem let- nem zboru sestali planinci pri Avto- Celje. Ugotovili so, da so lani izvedli šest pohodov, med drugim tudi na Triglav in Jalovec. Vseh teh se je udeležilo 89 članov. Skupaj z mladinsko organizacijo so izvedli tudi delovno akcijo in zasuli kolektor ter izi-avnali nasip ob Ipavče- vi ulici. Za to delo jih je p>ohvalila krajevna skupnost Dolgo F>olje. Letos pa nameravajo obiskati gore in planine tudi v sosednji republiki. Sicer pa bodo delali na tem, da bi se teh izletov udeležilo čimveč članov de- lovne oragnizacije. D. LESJAK PREBOLD: TA PUSTNI ČAS Novoletna pra.znovanja so minila, začenja pa se čas pustnega razpolo- ženja. To pa je tudi tisti čas, ki ga mnoga dmštva izkoriščajo za organi- zacijo zabavnih prireditev in s tem tudi za pridobitev skromnih sredstev za redno delo. To velja tudi za pre- boldske jamarje, ki pripravljajo v so- boto, 15. t. m. pn^o pustno zabavo, ki bo hkrati uvod v pustna rajanja. Ime- li jo bodo v kinodvorani v Preboldu. Pričela se bo ob osmih zvečer, igrali bodo »Veseli Hmeljarji.« SAI Odločite prispevka ka, ker je pred njim ge solidar poglejmo, drugega s; dobili s sr dobna pa j ja o teh a KAJ I SA\ — Zdravstij — Zdrav.stJ — Preuredi Celju — VVZ Za — VVZ T« — VVZ Al III s — VVZ TOi — VVZ Tfl hrib — VVZ T( — VVZ Za — Doni os ureditev — Prizidek ča na H — Osnovna — Glasben — Telovadi kolovo — Telovadi ske čet« — Kultur« — Kultur« KA — osnovni Otoku — telovadi brni — prizideli brotinš! — prizidel ca« na — osnovnj Lavi Ost sopteml — štiri n( na Hu( Storah zl Veliko življenje da. Ker < dati sami magati s ko so se celjski ol moprispe Vse ki stoji na ša šola I vadnico je bila z prispevki šola v p< Prvi Zato se Drugi b<; cih, bol. telovadni in zdrav dom osk Poseb ni, ker tajo, leki Zato glasujejo in sebi ' TONI D DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLB STRANICE SPOZNANJE ODPIRA VRATA TAKO PRAVI KULTURNA DELAVKA ŠTEFKA BORNŠEK Štefka Bornšek je redno zaposlena sicer na upravi ce- ljske občinske skupščine — na oddelku za gradbene, go- spodarske in splošne zadeve. Na Stranicah pa živi in dela že od rojstva. Z vztrajnostjo in ljubeznijo do življenja m dela, torej do vsega, kar ti dve obveznosti prinašata s seboj. že 1959 leta, po končani osemletki je pričela z delom v Prosvetnem društvu na Stra- nicah. Kot pevka, igralka m tajnica. Naprej v šole ni šla. še danes ne ve kako to. Tu- di doma je bilo premalo po- bude, čeprav bi ji .socialne razmere to še dopuščale. To- da danes, ko je srečno poro- čena, v ustvarjenem toplem domu ob možu Ivanu, ki po- je pri zreškem pevskem zbo- ru in hčerki Simoni ter sinč- ku Borutu, se najraje spo- minja tistih prvih časov kul- turnega delovanja. Ko ni bi- lo praktično ničesar, le zime so bile bolj »karakterne« kot zdaj. Sneg do kolen ali do pasu, nič avtomobilov, uro in pol peš na vaje in pozno po- noči domov. 1961 leta je odšla v Sloven- ske Konjice za tajnico Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij, kar je volontersko še da- nes. Več let sicer že daje od- poved, pa še kar opravlja to delo in najbrž ga bo še kar lep čas. Njeno kulturno delo- vanje ni več tako aktivno po vsebinski, ustvarjalni plati. Toda skrb, ki jo posveča do- mu ob svojem delu in štu- diju, da navsezadnje omogo- ča na nek način tudi sopro- gu, da stoji v aktivnih vrstah kulturnih delavcev, pomeni mnogo, že zaradi tega, ker se Štefka ni tunirila doma pri štedilniku, ampak si je svojo pot zastavila po svoje. Samostojno, zavestno m z ne- omajno voljo. Ob rednem de- lu je končala ekonom,sko srednjo šolo, višjo pravno in prav te dni se vneto priprav- lja na svoj drugi izpit na ekonomski fakulteti v Ljub- ljani. »Kultura je bila moja mož- nost za izobraževanje in pri- dobivanje splošnega znanja in pogledov na družbo«, pravi smeje in nadaljuje z odloč- nostjo: »Ko sem odhajala v šolo, oziroma takrat, ko bi lahko šla pa še nisem, so bi- li pogledi na žensko'še dru- gačni od današnjih. Še je bi- la v modi formula, da je ženska dobra le za v kuhi- njo in naj se oprime štedil- nika in otrok. Kaj bi hodila v šolo . . .« Toda Štefka se ni strinjala s tem. Da je bilo to upravičeno, je pokazala pozneje s svojim delom. Kljub številnim nalogam in obveznostim do družbe, je vedno dobre volje. Zato je pri ljudeh priljubljena in za- to že nekaj let odlaga funk- cijo tajnice pri ZKPO, a ni nič uspešna. Le tu ne. Zato opravlja še blagajniške posle z vso vestnostjo, kaj bo ju- tri pa še . .. no, kakšna funkciia se bo že še našla. DRAGO MEDVED CELJE TEHNOMERCATOR POMAGAL IZPOLNITI OTROŠKO ŽELJO , v novoletnih dneh so oči otrok polne prošenj in želja. Na okenske police romajo pisemca otrok dedku Mrazu, ki ga prosijo za to in ono. Eden si želi smuči, drugi na- livno pero, tretji knjigo, bon- bone . . . Kdo bi lahko izbr- skal vse .skrite želje malih nadobudnežev, ki postanejo v dneh pred prihodom ded- ka Mraza kar nekam neuča- kani. Tem večje in globlje pa je razočaranje otroka, ki spozna, "da mu dobri stari mož ni izpolnil želje. Ne zna si razložiti zakaj jc dedek Mraz pozabil prav nanj. In to se je zgodilo tudi drobni deset letni Marjetici Zbil j ski. Res, da ji je dedek Mraz v šoli dal darilo, kot pač vsem ostalim otrokom, a na nje nem domu na Muzejskem trgu se ni oglasil. Razmišlja- la in razmišljala je drobna Marjetica, kako bi ga opozo rila nase. Razmišljala je vse dotlej, dokler ni iz radijske- ga obvestila izvedela, da de dek Mraz kupuje darila v Tehnomercatorju. Sedla je za mizo, vzela bel list papir- ja in napisala pismo dedku Mrazu. Naslovila ga je kar na veleblagovnico Tehnomer- cator. Potožila mu je, da z mamico, ki je hudo bolna živita sami, da nimata veli- ko denarja, ker mamica do- biva le invalidsko pokojnino in še te je zelo zelo malo. Tako malo, da je moral bra- tec v rejništvo k drugi dru- žini. Ona pa, da si tudi želi kaj lepega, kar bi jo še dol- go spominjalo na dedka. Res je, da so novoletni prazniki že mimo in se je dedek Mraz za leto dni po- slovil od nas. Zato so pri Tehnomercatorju sedli za mizo, kot pred dnevi Marje- tica, predložili njeno pisem- ce delavskemu svetu, ki se je odločil, da kar v imenu dobrega dedka Mraza odobri deklici nakup v veleblagovni- ci za 300 dinarjev. V torek, natanko ob 10. uri dopoldne je Marjetica preje- la belo kuverto z darilnim bonom, ki ji jo je izročil Pavel Colner, pomočnik šefa komerciale. Čeprav mirna, tiha deklica. Marjetica ni mogla skriti sreče, ki jo, je v tistem trenutku obdala. Že danes, ah pa jutri, je dejala, pojdeta z mamico v trgovino, kjer si bo izbrala kaj lepega. Morda toplo ka- po in šal, ki jo bosta grela v teh zasneženih dneh . .. morda lepe škorenj ce . .. Majhne, lepe, tople in hu- mani^- pozornosti Tehnomer- catorja drobno dekletce prav gotovo še dolgo dolgo r.n bo pozabila. Odšli sta tiho, kot sta tiho vstopili, prepričani bolj kot kdajkoli v to, da le nista osamljeni, da ljudje znajo prisluhniti njunim skromnim željam. MATEJA PODJm ELJSKI ^PRISPEVEK ^ uvedbo dJ-ugega samo- rijski občini ni bila tež- ^1 tudi prvi in ker so ^\) njem uspele še dru- je akcije. — Sicer pa nam prinaša program )rispevka in kaj smo prvega. Lepa in spo- ^di otrokova razmdšljan- ijTiostnih akcijah. NAŠA DRUGI j IPBISPEVEK j I postaja Vojnik (postaja štore ^zdravstvenega doma v ] enota Nova vas ] f Cečeve, enota Vojnik' (Cerncjeve. enota Otok I Čečeve, enota LJubečna ICečeve, enota Aljažev Cečeve, enota Center enota Dolgo polje ►ancev Novo Celje. pre. istorov Dvni šoli Franja Vrun- z družbenim centrom t Nova vas — Golovec |a v Celju |pri osnovni šoli Fraai. jpri osnovni šoli I. celj- Iclju n Trnovi je, preureditev |) (prostori v graščini) leditev. m DOBILI PRVIM » »Slavko šlander« na »rl osnovni šoli na Do- |ovni šoli »Bratov D« w Vojniku kvni šoli »Franca Kraii,j- lah I > »Veljko Vlaliovič« na| N. ki bo zgrajena do j TT leta ^ gojnovarstvene zavode: Otoku III, na Lipi v la Lavi. i )JNIK: iPŠI JUTRI keba za naše boljše 8 družbenega standar- ^ vsega tega ni mogla se občani odločili po- li lastnimi sredstvi. Ta- *ii ljudje in občani v ločili za svoj prvi sa- 1972. leta. *ilo načrtovano, zdaj že fenih mestih. Tudi na- * njen prizidek s telo- •lamenskim prostorom, ^ s sredstvi tega samo- ^ Vojničanom je lepa spevek je že ix>tekel. ' odločajo za drugega. Urokom zavetišča v vrt- Joje učencem v šolah, ^beno šolo. kulturne Ustanove ter poseg v v Novem Celju. ^ moramo biti Vojniča- ^obili zdravstveno pos- vrtec. ^ starši in vsi občani in tako nam mlajšim ° jutrišnji dan. a raared, os. šola Vojnik MALA ANKETii ŽELIMO NAPREJ v dneh pred referenaumum z;i II. samoprispevek s katerim se bomo v nedeljo, 16. januarja odločali za hitrejši razvoj družbenega standarda, smo v Vzgojno varstveni ustanovi Anice Cemejeve v Cetju kramljali s starši malih nadobudnežev iz tega vrtca, želeli smo namreč izvedeti, kaj menijo o referendumu in beseda je tekla tudi o počutju njihovih otrok v vrtcu. In za- pisali smo njihova^mnenja in odgovore: Edvard Kranjc: »Na tej stopnji organiziranosti na- še družbe je izglasovanje II. samoprispevka edini najhitrejši možen način reševanja varstva naših otrok. Trdno sem prepri- čan, da bo vsak občan, ki je samoupravno discipli- niran prisluhnil splo.šnim p>otrebam družbe — v prid nas vseh. Hkrati pa- želim in upam, da bo ta naš dinar gospodarno obrnjen v smislu funkci- onalnosti objektov.« Majda Krcgar: »Veliko nas je staršev, ki smo, medtem, ko smo v službi, odvisni samo od \rai-stva po vzgojno varstvenih us- tanovah. Pozdravljam re- ferendum za II. samopris- pevek, kot najhitrejšo ob- liko reševanja naših skup- nih problemov. Za »za« se bomo izrekli za naše otro- ke, ki so nam prva skrb in jim želimo varno in le- po otroštvo. Ob varstvu pa je v vrtcu nadvse po- membna tudi vzgoja otro- ka in skupinsko delo in igra z vrstniki.« Franc Zurej: »Prepričan sem, da bo referendum uspel in da bomo z zbra- nimi sredstvi za.dovoljili našim skupnim potrebam. Vzpodbudni so predvsem rezultati I. samoprispev- ka. Želel bi le, da bi do- bili več vrtcev z jaslimi, saj je najteže najti var- stvo za dojenčke. Z re- ferendumskim programom sem dobro seznanjen in se hkrati zavedam, kako pomembna je vzgoja ot- roka v vrtcu.« Hildu Golež: »Izrekli se bomo za gradnjo vrtcev, osnovnih šol, zdravstvenih postaj, kulturnih domov in domov za ostarele lju- di. Torej za vse tisto, kar moramo imeti, če nočemo zaostajati. Gre za nas vse; za hitrejšo družbeno pre- obrazbo. Objekti iz I. sa- moprispevka so bili zgra- jeni v določenem roku, kar je dovolj vzpodbud- no. Trdno sem prepriča- na, da bo referendum us- pel. Sem »zn«. Janez Klanjšek: »Podpi- ram akcijo, s katero se bomo v nedeljo izrekli za naš boljši jutri. Starši, ki imajo otroke v vrtcih, smo v službi brez skrbi, kar vpliva tudi na produk- tivnost dela. Veliko pa je otrok, ki zaradi pomanj- kanja prostorov v vzgoj- no varstvenih ustanovah nimajo enake možnosti razvoja in napredovanja. Stremeti moramo za tem, da bodo lahko vrtce obis- kovali vsi otroci. Kajti ne gre le za vai-stvo, temveč tudi za vzgojo otrok.« Tako je menila peterica od scaišcv otrok, ki ao^skii- jejo vrtce. Vsi so tudi povedali, da se njihovi otroci v varstvu dobro počutijo, da radi zahajajo v družbo svojih vrstnikov in vzgojiteljic. Prav gobovo SO eoakegr. mnenja tudi ostali, ki se bodo v nedeljo zbirali na glasovalnih mestih zato, ker želinK), hočemo in mora- mo naprej. pO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 12 stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 13. januar 1977 80 LET PROSVETNEGA DRUŠTVA V ŽICAH JUBILEJ PLODNEGA DELA SKOZI OBDOBJA DELALI Z VOLJO IN ZAVESTJO v teh dneh poteka 80 (osemdeset) let kulturnopro- svetnega poslanstva prosvet- nega društva v Žicah. Že 31. decembra 1896 je bilo usta- novljeno Bralno društvo, to- da z delom je pričelo 6. janu- arja 1897. leta, ko so člani sprejeli pravila. V njih je zapisano, da je namen dru- štva pospeševati omiko m društveno življenje s čita- njem poštenih knjig in ča- sopisov, nadalje zbirati se v društvenih prostorih, igrati igre, peti domoljubne pesmi in se razveseljevati z godbo. Dolgoletnemu članu Francu Pavšarju, ki še sedaj živi v Žicah, je uspelo iz rok nem- ških okupatorjev rešiti pre- cej dokumentacije o ustano- ' vitvi m delu društva v vsej tej. dolgi dob. od ustanovitve do današnjega dne. Prvi taj- nik je bil nadučitelj in upra- vitelj šole Rado Jurak, ki je z župnikom JaJcobom Kosar- jjem še ustanovil hranilnico in posojilnico. Tako so žičani imeli v svojih rokah omiko, kulturo in denarno gospodar- stvo. Zato ni čudno, da so bili protiutež in trn v peti nemšliutarjem v Slov. Konji- cah in bližnjih Ločah. Prav v delu tega slovensko zelo zavednega draštva je osnova za precejšnje število izobra- žencev in narodnjakov, ki so nato tudi drugod orali ledino slovenske miselnosti. No, ni čudno, da so se že v času prve svetovne vojne germanizatorji znesli nad mnogimi člani, jih spravili v zapore ali na prisilno delo. Niso klonili — po končani vojni so obnovili delo in že leta 1928 odprli nov prosvetni dom, ki je postal žarišče kul- turno prosvetnega dela. V ča- su med obema svetovnima vojnama je društvo doseglo najvidnejše uspehe. Knjižnica, dramska sekcija, pevski zbor, tamburaški zbor in celo god- ba na pihala so dajali ton aktivnemu kulturnemu živ- ljenju v tem predelu Dra- vinjske doline. Še danes so ljudem v spominu igre Mi- klova Zala, Celjski grofje. So- sedov sin. Deseti brat. Veri- ga, Teharski plemiči. Molče- ča usta, pa tudi Guzej. Daleč naokrog so gostovali ti kmeč- ki fantje in dekleta. Seveda je delo v društvu za časa druge svetovne vojne zamrlo, vendar je kraj bil znan kot narodno zaveden, ljudje so množično sodelovali z narod- noosvobodilnim pokretom, saj sta bili v bližini dve kurirski postaji in partizanska bolni- šnica. Prva leta po vojni sta bih posebno aktivni dramska sku- pina in knjižnica. »Na tisoče prečitanih knjig, na desetine in destine naštudiranih in predvajanih iger je dalo osnovo našim ljudem, da so se hitro prilagajali novemu, svobodnemu življenju in po- stajah dobri družbeni de- lavci,« je nekoč dejal dolgo- letni predsednik društva in režiser Stane Časi. Tudi da- nes društvo dobro dela, saj vključuje delavce in kmete, mlade in starejše, ki so volj- ni še žrtvovati čas za kultur- no delo, za spoznavanje in nudenje ' dobrin prejšnje in sedanje dobe vsem onim, ki se hočejo bogatiti in poleg dela v delovni organizaciji ali na kmetiji kulturno izpopol- njevati. Posebno pohvalno pa je, da v prosvetnem društvu delajo tudi učitelji šole v žicah, in to prav vsi. S tem so v ne- posredni povezavi z družbe- nimi delavci v kraju in daje- jo smer kulturnega udejstvo- vanja krajanov. Za praznovanje visokega jubileja so že obnovili dvo- rano in prostore za družbeno politično organizacijo. Veliko je bilo prostovoljnega dela, uspehi so vidni. Program praznovanja obsega priredit ve, ki bodo trajale preko ce- lega leta. Društveni delavci in krajani pa pričakujejo po- moč Kulturne skupnosti in Občinskega sveta ZKPO obči- ne Slov. Konjice. K. SODIN JIH DOVOLJ POZNMi\0? v prenovljenem starem magistratu v Celju je btl decembra 1963 odprt Muzej revoluci- je Celje. Ta prikazuje v šestih razstavnih prostorih in dveh avlah razvoj naprednega de- lavskega gibanja, veličino narodnoosvobodilne borbe — ljudske revolucije ter napredek in velik razvoj v novi socialistični stvarnosti širše celjske regije. Razstava je prirejena po tematsko-kronološkem redu, kar je najprimernejše za jasno preglednost. Razstavljeni dokumenti, fotografije in muzealije služijo v študijske svrhe, m.ladini pa so kot povioč pri razumevanju velikih zgodovinskih dogodkov in v utrjeva- nju domovinske ljubezni. Muzej revolucije Celje je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure. Ob sredah pa tudi od 14. do 17. ure. ' LOCICA PRI POLZELI SLED RIMSKEGA TABORA OSTANKI TABORA SO NA TRASI BODOČE CESTE V biižmi Šempetra, Kjer so leta 1952 odkriU izredno po- membno in bogato najdišče iz rimskih časov in kjer je zrasla Nekropola, ki ima že skoraj svetovni sloves, so še nekatera druga iK>membna zgodovinska najdišča. Še po- sebej pomembni, čeprav vsaj na videz manj ugledni, so sle- dovi rimskega tabora v Lo- čici pri Polzeli. Te ocen j u- jejc~^kot izredno pomembne za spoznanje stare zgodovine. Ruševine vojaškega tabora, ki je tu stal v drugem stoletju našega štetja, pripovedujejo veščim raziskovalcem zanimi- vo pripoved o pomembnih po- litičnih dogjdkih tistega časa in kažejo razvoj vojaške teh- Tiike ir organizacije bolj jas- no kot vsi drugi odkriti spo- meniki v srednji Evropi. Prav zaradi tega ostanke rimske- ga vojaškega tabora v Loči- ci uvrščajo med najpomemb- nejše arheološke spomenike v Sloveniji. čeprav se vsaj na videz na spomeniku nič ne dogaja, je že dalj časa v središču po- zornosti prostorskih načrto- valcev in službe za varstvo spomenikov. O pozorno- sti priča že dejstvo, da na. tem prostoru niso do- volili nastanka hmeljišč, saj le-ta preveč premešajo ze- meljsko plast z arheološkimi sledovi. Prav v zadnjem ča- su pa zbuja spomenik novo pozornost, saj je prav na prostoru, kjer naj bi tekla bodoča hitra cesta in kjer je tudi začrtana trasa plinovoda. Takšna gradnja bi, seve, kore- nito spremenila zemljišče in verjetno tudi uničila spome- nik. To pa bi bila nepoprav- Ijiva škoda, saj je treba sto- riti vse, da pomnik daljne prete.v;os.ti ohranimo in zava rujemo Arheološko najdišče je ne premični spomenik. Pred uničenjem ga je zato treba temeljito raziskati. Potrebno pa je tudi vsaj del zemlji- šča z najpomembnejšimi se stavinami spomenika ohrani- ti kar najbolj nespremenjen Prav zato so se v službi za varstvo spomenikov težko od- ločili, kaj storiti v primeru Ločice. Raziskave so bile namreč premalo temeljite, da bi se bilo moč hitro odloči- ti, kateri del spomenika bi po raziskavi lahko opustih. Živahnemu načrtovalnemu in študij irkemu delu strokov- nih služb se je tako lansko jesen pridružilo še manjše orientacijske izkopavanje. Pri tem so arheologi ugotovih, da je zahodno in severno do- hodno ubzidje tabora slabo ohranjeno, dasi so bili teme- lji nadvse mogočni (kakšen je bil šele zid nad temelji?!), čas in pridne roke kmeto- valcev so skozi rodove opra vili svoje ih odstranili ovi- ro za plug. V ■ "^'Kini polovici tabora so sta^c. Kot so pokazale ra- zis.kane zemeljske plasti, le- sene oarake, skladišča in konjski hlevi, pa tudi pri- ložnosi-na bivališča za mošt vo. Trajnejše stavbe tabora so bile e v sredini m vzhod- ni polovici. To so bile mo- gočne stavbe iz lomljenca in apnene .Tialte. Temelji nosil- nih zidov so bili debeli tu- di do dva metra. Kot da bi Rimljai.. i teli graditi za večno . .. Po teh raziskavah, ki so bi- le pomemben prLspevek raz- pravam o zavarovanju po membnega spomenika, je -spomeniškuvarstvena služba določila najprimernejši način j^avarovanjfi tabora v Ločici Ugotov'h so, da hitra cesta in plinovod ne bosta poško- dovala arheoloških ostalin trajnega značaja, saj gre predvidena trasa po zahodni tretjini tabora in na zahod- nem prostoru pred njim. Kljub temu pa bo potrebno del tabora, ki bo z gradnjo uničen, pred tem do konca raziskati. Tudi temelji stavb iz ostalih delov tabora bodo morali sčasoma iz svoje brez- imnosti pod plitvo oranico njiv. Okohšu bodo dali novo vrednost in lepo bodo dru- govali arheološkim pomni- kom v Šempetru. Prizadevanja arheologov in drugih strokovnjakov zasluži- jo vse priznanje, saj so do- kaz, da je tudi za zgodovin- sko dediščino mogoče poskr- beti tako, da ostane v spo- min poznim rodovom in da hkrati ni ovira sodobnemu življenju. Treba je le pravo- časno in z veliko mero dob- re volje pričeti z delom. IVA CURK UNIČENI GOZDOVI V celjski občini je okoli tisoč hektarjev po industrij- skih plinih uničenih gozdov. Poškodovani in uničeni go- zdovi so sicer evidentirani v gozdnogospodarskih načrtih, njihova obnova pa je odvi- sna od prenekaterih vprašanj. Tako tudi od varstva okolja, financiranja teh del in po- dobno. Ne glede na to, da je zlasti denarja premalo, bi tu ne smeli predolgo odlašati. Gre za zelna pljuča Celja in celjskih prebivalcev in za problem, ki ga bo slej ko prej treba rešiti v okviru vseh družbenih in gospodar- skih dejavnikov v občini. »MERX« TOZD PRODAJE CELJE O PRENEHANJU POSLOVANJA PRODAJALNE »LOŽNICA« CELJE, LJUBLJANSKA CESTA IN PRODAJALNE KRUHA V DOBRNI Prodajalna »LOŽNICA« Je poslovala v lokalu bivšega lastnika SUŠA Fran- ca Celje, Ljubljanska c. 57, ki nam Je dal sodno odpoved po kateri smo dol- žni izprazniti vse poslovne prostore, ki Jih uporablja prodajalna in Jih iz- ročiti najemodajalcu, da se izognemo izvržbi. TOZD bi imela možnost po postop- ku proti pravni odškodnini doseči raz- lastitev ali omejitev na tej nepremič- nini, če bi bil ugotovljen splošni in- teres. Tega interesa pa ni možno ugotovi- ti, ker bi bil nesorazmeren s stroš- kom, ki bi tako nastal. Lokal Je namreč neustrezen in ne odgovarja sanitarno-tehničnim pogojem trgovanja z živilskimi artikli. Vsied premajhnih prodajnih in skladiščnih površin nismo bili v stanju potrošni- kom zagotavljati širšega asortimana osnovnih živil in so potrošniki v glav- nem kupovali pijače. Promet Je bil v stalnem padanju, kar Je imelo za posledico stalni rast poslovne izgube. Z ukinitvijo ni ogrožena preskrba, ker Je na relaciji cca 200 m na raz- polago sodoben Merx — market in odprta nova SP Solidarnost TP Center. Merx TOZD prodaje Celje pa pri- pravlja izgradnjo novega marketa Otok 8-3, ki bo v popolnosti zadovo- ljeval potrebe sedanjih in bodočih sta- novalcev tega območja z živilskim bla- gom in gospodinjskimi potrebščinami ter gospodinjskimi uslugami. Merx TOZD pekarn in slaščičarn je s prevzemom Industrijske pekarne »FIDELiNKA« Velenje v mesecu ok- tobru 1975 ukinila peko kruha v pe- akrni Dobrna. Med tem časom pa je preuredila pekarno za proizvodnjo spe- cialnih vrst kruha in ponovno pričela s proizvodnjo meseca decembra 1976. Ker pa nova proizvodnja zahteva več- je manipulativne proizvodne površine smo morali prostore prodajalne kru- ha vrniti pekarni, ker po funkcional- nosti spadajo k njej. Za razrešitev nastale problematike smo že pred ča- som vzpostavili potrebne pogoje za prodajo kruha v naši samopostrežbi in potrošnikom nudimo bogat asorti- man vrst kruha, kar so ti ugodno spre- jeli. Tako je prodajalna prodala široki potrošnji le še ccf; 70 kg osnovnih vrst kruha dnevno in zato ukinitev te prodajalne ne vpliva na preskrbo pot- rošnikov s kruhom na tem območju. V kolikor pa potrošniki želijo prodajo kruha v sedanji samopostrežnici na klasični način, se lahko s potrošniškim svetom krajevne skupnosti dogovori- mo za takšen način prodaje. Ukinitev prodajalne kruha omogo- ča ponovno obratovanje pekarne, ki bi brez teh prostorov ne mogla poslo- vati. Nadalje pa je ta prodajalna ves čas poslovala s poslovno izgubo, ki se je iz leta v leto večala in so Jo ostale prodajalne v Dobrni s težavo pokrivale. Z razvojem programa za leto 1977 programiramo izgradnjo sodobne bla- govnice v Dobrni, skupne površine cca 1200 kvadratnih metrov, ki bo dol- goročno rešila problem trgovine tega pomembnega turističnega kraja. Vsa pripravljalna dela so v polnem teku. O predvidenem prenehanju poslo- vanja prodajalne »Ložnica« Celje in Prodajalne kruha Dobrna smo obves- tili pristojne krajevne skupnosti Med- log in Dobrna, ki nam do danes ni- so posredovale pripomb na povzete ukrepe. ..MERX« TOZD PRODAJE CELJE št. 2 — 13. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran '3 NARAVNE NESREČE NEKOČ KO JE BRIŠE ZBRISALO Ob idO-letnici katastrofalnega plazu pri Zidanem mostu Približno kilometer od Zidanega mosta, ali dvajset minut hoje ob le- vem bregu Savinje je vas Briše (danes Obrežje), ki ima svoje krajevno ime po borovju, oziroma brinju. Preden dospeš do železniškega prehoda, za- gledaš desno nad progo raztrgano po- bočje strmega in plazovitega Pleša. -V letošnjem januarju poteka 100 let, ko je vas Briše prizadela ena najhuj- ših naravnih katastrof in sploh v zgo- govini spodnje štajerske v času stare Avstrije. Skalovito Veliko Kozje se je tedaj močno zatreslo in spustilo stra- hotem zemeljski plaz na tiho vasico. BEG NEKATERIH ZADNJI HIP Bilo je v noči od 15. na 16. januar 1877, ko se je okrog tretje ure zjutraj utrgal s severnega pobočja Pleša, na- apioti kamnoloma in takratne oljarne, katere ostanki so še danes vidni, ze- meljski plaz, ki je zasul južni del vasi na dolžini okrog 100 metrov. Neizmer- ne gmote zemlje, kamenja in skalovja, vse to je pridrvelo iznenada z bližnjih strmin v dolino in terjalo sredi mrzle zimske noči človeške žrtve in razde- janja. V uničujočem plazu je izginilo šest stanovanjskih in osem gospodar- skih poslopij ter trinajst vaščanov. Poslopja so bila odrezana do teme- ljev, razbita in raznesena na vse strani v smeri proti železniškem naselju. Da ni bilo še več človeških žrtev, je šla zahvala domačemu kovaškemu mojstru Savšku, ki je šele pred kratkim najel v tem kraju kovačnico. Mož je zaslišal, da se podira sosednja hiša. Poklical je ženo in zbudil najbližje vaščene, ki so vsi na pol oblečeni tekali izpod svo- jih streh prav zadnje trenutke. Prvi dan po katastrofi so izkopali prvo žrtev, trupelce 3-letnega Francka Jamšekove 5-članske družine, ki je bi- la vsa zasuta. Prva reševalna dela sta vodila požrtvovalni župan občine Loka pri Zidanem mostu Potočin in železni- ški zdravnik dr. Kučera iz Tadeč. V začetku sta imela premalo delovnih rok. Prvo vest o nesreči je prinesel v oljarno železničar Albert Kadunc, ki je s svojo materjo in dvema brato- ma zadnji hip utekel iz nesrečnih Briš. železniško postajo Zidani most je obvestil o nesreči železniški čuvaj Rajgl. Cementarna je takoj ustavila obrat in je poslala 16 delavcev na po- moč pod vodstvom delovodje Korni- čerja. Že pred tem pa je pomagala na kraju samem tudi skupina 16 de- lavcev oljarne, železniške delavce je pripeljal na pomoč ing. Anton Pohr. Kljub temu pa je bilo videti ob 11. uri dopoldne samo še župana Potočina, njegovo služinčad, občinske uslužben- ce in nekaj rudarjev, kako se mučijo z izkopi, šele opoldne je ponovno pri .spelo večje število delavcev na pomoč. GOSPODJE ŠE SPIJO ... Sploh je bilo tiste čase marsikaj še bolj po domače, čeprav je železni- ška postaja že ob pol štirih zjutraj zvedela o nesreči in čeprav so bili tudi železničarji med prizadetimi, je prišel prvi zastopnik železniške uprave v Briše šele ob pol šestih zjutraj. Ko so prvi reševalci prosili upravo bližnje oljarne vsaj za bakle, jim je bilo rečeno, da jim ni mogoče ustreči, saj gospodje, ki o tem odločajo, ven- dar še spijo . . . Pač pa se je izkazalo vodstvo rud- nika v Trbovljah, ki je že prvi dan po- poldne poslalo 40 delavcev, ki so nato v izmenah noč in dan delali pri izko- pih, zlasti na območjih Mačkove in Jamškove domačije. Pred nesrečo je žuborel v tem delu naselja Briš potoček. Zaradi nagrmade- nih velikanskih količin zemlje, kame- nja in ostalega, je bil odtok potoka zaprt. Sčasoma je nastalo jezero, ki je grozilo vsak trenutek zaliti bližnje že- lezniško naselje. šele v noči na 18. januar so izkopali samo odtrgane gornje dele trupel obeh Jamškovih. Ostalih delov in drugih tru- pel pa sploh nikoli niso našli. Ko so na nekem stranskem plitvem delu pla- zu odkopali kletni del gospodarskega poslopja, je skočil iz kota še živ pe- telin in ves zmeden krepko zapel, na gnezdu pa je še kar naprej čepela ko- koš. DRUGI PLAZ ŠE STRAŠNEJŠI 18. januarja 1877 okoli desete ure zvečer pa je začelo ponovno bobneti. Delavci so se naglo umaknili. Nekaj minut zatem je pridrvel s hriba nov plaz. Sunkoma je odrinil železniški na- sip z obema tiroma in visoko škarpo v dolžini 100 metrov kar čez Savinjo na desni breg. Vse tračnice, pragovi, telegrafski drogovi z žicami in drevje je bilo v nekaj sekundah onkraj stru- ge Savinje in onkraj ceste in se znašlo na nekdanji veliki Pepelnakovi (Mrzla- kovi) njivi severno od kamnoloma. Ne- kega delavca, ki je obstal na nasipih, je vrgla silna moč preko Savinje na desni breg, kjer je ostal kakor po ču- dežu nepoškodovan. ZAJEZENA SAVINJA -~ JEZERO Nekaj minut pred drugim plazom je kočijaž peljal z zidanmoške postaje po okrajni cesti nekega potnika proti Celju. Za las sta ušla smrti pod pla- zom, ker sta za hrbtom že slišala strahotno bobnenje, še danes je moč videti ob obrežju na desnem bregu Savinje pod opuščenimi apnenicami po plazu prenesene težke kvadre nekdanje železniške škarpe. Struga Savinje je bila popolnoma zatrpana s 120 m vi- soko goro plazu in to več kot 100 met- rov na dolgo. Vsa višja ležeča zemlji- šča so bila poplavljena, zlasti oljarna. Zaradi jeza je Savinja narasla v 12 urah do polovice prvega nadstropja oljarne. Deroča voda je iz nje odplav- Ijala na stotine sodov olja in maščob, ki so se v vrtincih razbijali na vse strani. Ljudje so na obeh bregovih Savinje s posodami zajemali olje iz vode. Struga južno od plazu je ostala brez vode. Ljudje so iz struge odnaša- li velike vreče rib. Severno od plazu pa je Savinja tako naglo naraščala, da je nastalo velikansko kalno jezero vse do Rimskih Toplic. Hudi vodni vrtinci so podrli leseni most pri oljar- ni in drugega na Gračnici, ki ga od tedaj niso več obnovili. Naslednjega dne je prispelo še 100 rudarjev iz Trbovelj, ki so odkopava- li strugo za odtok Savinje. Okrajni glavar v Celju je zaprosil, da pošlje- jo na pomoč vojake pionirje iz Grad- ca. Savinja je strahotno naraščala od ure do ure. Končno je prišlo na po- moč 350 vojakov in še okoli lOOO de- lavcev iz Celja, Ptuja, Maribora, Grad- ca in Dunaja. 19. januarja je uspelo pripraviti za silne prehode za pešce. Savinja še ved- no ni imela odtoka. Isti dan, ob pol treh popoldne si ga je Savinja sama izsilila, ko je predrla nasip v širini nekaj metrov. S tem je pojenjal strah pred še večjimi poplavami. IN KOT VSELEJ — FIRBCI Popoldne je prispel na kraj nesre- če tudi deželni namestnik baron Kii beck in deželni komandant feldcag mojster von Kuhn. Iz bližnjih in dalj- njih krajev je prihajalo na kraj ka- tastrofe na stotine radovednih opazo- valcev z vlaki in vozovi. 20. januarja so prispele nove pi onirske in inženirske čete na pomoč civilnemu prebivalstvu. Savinja je upad- la že za 3 metre. 21. januarja so delavci in vojaki začeli razstreljevati veliko skalovje, ki je oviralo odtok Savinje. Skupina 50 vojakov pionirjev je po stavila nov lesen most čez Savinjo pri oljarni. Desno polovico tega mostu je odnesla narasla Savinja leta 1926, le- vo polovico pa ledene plošče spomla- di leta 1929. Tudi tega mostu niso več obnovili. Množica vojakov pa je urejala te- ren za ponovno vzpostavitev železni- škega nasipa. Zaradi varnosti reševal- cev so bile postavljene na raznih me- stih grozečega hriba stalne straže, v dolini pa sta bila nameščena dva orož- nika, ki sta neprestano opazovala stra- že na hribih, ki bi v primeru sumljive- ga gibanja terena morale dati dogovor- jena znamenja. 22. januarja 1877 je bilo še vedno zapoislenih pri očiščevalnih delih nad 300 vojakov in .'SOO civilistov. Ta dan je pripeljal prvič po katastrofi dunaj- ski poštni vlak iz Rimskih Toplic in so potniki s prestopanjem nadaljevali vožnjo proti Zidanemu mostu, Zagre- bu in Ljubljani. 24. januarja je izšel uradni komi- sijski zapisnik, ki navaja: »Novih pla- zov na srečo ni bilo. Nasip je že to- liko popravljen, da bo nocoj jorvič pe- ljal mešani vlak preko kraja katastro- fe. Na pomoč so prišli tudi oddelki vojaških železničarjev. Leseni most čez Savinjo, ki ga je podrl plaz, je bil že docela obnovljen. Okrajna cesta od oljarne proti severu je že na suhem. Oljarna, last bogatih naslednikov Fran- ca Metike, je utrpela velikansko ško- do, saj je bilo u?iičenih 2.000 centov olja. Prve dneve po katastrofi je bilo videti polno ljudi ob Savinji in Savi, kako so zajemali olje i? ^-^-i- ŠTETJE ŽRTEV IN SPOMENIK Mesec dni pozneje so popolnoma odprli in normalizirali odtok Savinje. Z dinamitom so morali razbiti velikan- ske zemeljske gmote. Vojaštvo se je vrnilo v svoje garnizije. Tudi večina civilnih delavcev je že odšla domov. Od 18. januarja pa je pogrešan 46 letni rudar Anton Močnik, doma iz Gornjega grada. Najbrž je utonil v deročih valovih Savinje. Nikoli ga nis' našli. Uradni zapiski žrtev plazu ne ni. vajajo poimensko, ampak samo v skup nem številu 13. Vpisane pa so v matic ni knjigi župnije Loka pri Zidanem mostu za leto 1877. V opombi navaja da je večina žrtev ostala zasuta v pla zu. Župnik Josip Bunček je vpisal kot dan smrti 15. 1.1377. Pod hišno št. 6 Sv. Peter je vpisana družina Maček Barbara, žena kamnoseka (39 let). Franc, sin (13), Marija, hči (10), Eli- zabeta, hči (8), Leopold, sin (6), Jože- fa, hči (3), Ernest, srn (2). Pod hišno st. 97 Sv. Peter je vpisana družina Jamšek: Jernej, delavec v oljar- ni (32), Terezija (26), Antonija, hči (12), Terezija, hči (5), Franc, sin (3). Od navedenih žrtev so bili na po- Kopališču v Loki pokopani le deli teles obeh Jamškov in njun sin Franc. Vsi drugi so za vedno ostali pod plazom. Na loškem pokopališču so postavili vsem 12 žrtvam spomenik granitni blok, visok nad 2 metra in v njem marmor- nato ploščo z imeni in kratkim opi- som katastrofe. Ta spomenik je bil že po prvi svetovni vojni odprodan, ker groba nihče več ni vzdrževal. Železniška uprava je tudi postavila žrtvam plazu tri metre visok spomin- ski križ iz belega kamna kot sporne nik na kraju katastrofe. Tudi ta ni več ohranjen. Na nesrečno Mačkovo družino spominja velik kamenit mož- nar, ki so ga leti pred katastrofo po- sodili svojim sosedom Oberžanom. Oberžanovi skrbno hranijo ta možnar kot spomin na priljubliene sosede. DRENAŽNE NAPRAVE SO PROPADLE Da bi se v prihodnje katastrofa ne ponovila, je celjska uprava železniške sekcije marca 1917 izdelala gradbeni načrt, po katerem so na omenjenem kraju zajeli vse vodne izvire in jih z višine 600 metrov ter v dolžini 1 km speljali v Savinjo. Naredili so več vod- nih zbiralnikov, jih povezali z beton- skimi cevmi, lesenimi žlebovi in jarki obloženimi s klesanim kamenjem. Na koncu so vse vode speljali v Briški potok in nato po posebnem kanalu pod železnico v Savinjo, železniški progov- ni nadzornik Jože Belak hrani poleg treh zgovornih arhivskih slik tudi na- črt, ki vsebuje vse obrise nekdanjega plazu in regulacijskih del izvedenih v letu 1917 in 1918. Pri tem so zaposlo vali bosanske delavce z mulami in o.sli, pri delih pa so pomagali tudi ru- ski vojni ujetniki, ki so bili nameščeni v zgradbah oljarne. Vse te odvodne naprave so danes že zasute, uničene in zanemarjene. Tu- di vrh pobočja Pleša, ki ga je utrgal plaz, je danes neporaščena strmina. Uničili smo varnostne naprave, ki naj bi varovale pred ponovitjo take ka- tastrofe. EDO JELOVŠEK LOJZE OBERŽAN 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 2 — 13. januar 1977 DROBNE IZ KONJIŠKE OBČINE Konec meseca januarja bo v Slovenskih Konjicah občinska Iconferenca SZDL. Ob pregledu opravljenega dela m načrtov za prihodnje obdobje bodo izvolili tudi novega predsednika občinske konference, saj je prod časom odstopil dosedanji predsednik Janko Kovaič iz zdravstvenih razlogov. Aitcija zbiranja pomoči za Posočje je v konjiški ob- čini zelo dobro uspela. Etelovni ljudje so pokazali ve- liko mero sohdarnosti, saj so zbrana sredstva v denar- ju presežena za 200 odstotkov glede na predvideno vsoto. To je bila pomoč izkazana po že izdelanih na- črtih sancije Posočja, v pn^ih dneh po potresu pa so dali občani konjiške občine prikolice, šotore, IMP pa ]e dalo ma+erial za postavitev transformatorja. Kmalu bodo začeli v Ločah graditi težko pričakovani kulturni dom, saj so hišo, kjer je bila stara kinodvo- rana, že lani podrli. V novem kulturnem domu bodo imele prostore tudi krajevna skupnost in krajevne družbeno politične organizacije. V tem času potekajo v konjiški občini letne konfe- rence osnovnih organizacij sindikata. Polovica jih je že pregledala dosedanje delo in sprejela naloge za vnaprej. V Vitanju bodo proslavljali lOO-letnico gasilskega društva. V ta namen bodo prišli gasilci do novega ga- silskega doma, seveda, če bodo krajani tudi sami kaj prispevali zanj. PIŠE IDA TEPEJ BOGAT PROGRAM IZOBRAŽEVANJA KMETOV Kmečki človek dela pole- ti od jutra do noči, zato ni- ma časa, da bi se tedaj izo- braževal. Pozimi, ko pritisne mraz, ko se odpravijo kmet- je v gozdove podirat, je tem- no že zelo zgodaj. Ko se stemni, kmetu ni več škoda časa. Tedaj si ga vzame tudi za izobraževanje. Mladi, ki delajo na kme- tijali na področju konjiške zadi-uge, piihajajo v zimskem času redno na sestanke. Ses- tanki so vsako drugo sobo- to. Vedno so delovni. Obilo nalog so si zastavili. GOSPODINJSKI TEČAJ V soboto, se bo začel gos- podinjski tečaj za kmečke žene in dekleta. Tečaj bo vodila diplomirana učitelji- ca gospodinjstva, zato bo do- ber in se ga bo splačalo obisko- vati. Gospodinjski tečaj je razdeljen na dva dela. Teore- tični, v katerem bodo sluša- telj ice obnovile znanje o zdra- vi prehrani, higieni živil in vzdrževanju čistoče na kmeti- ji ter praktični del, v kate- rem se posvečajo predvsem kuhanju. Letos nameravamo gospodinje poučiti o tem, kaj kuhajo na kmetijah, kjer se ukvarjajo s kmečkim turiz- mom. Nameravamo jim raz- deUti knjižice, priročnike, pod naslovom. »Gostje na kmeti- ji.« Tečaj bo v osnovni šoh v Zrečah. OBNOVA ZNANJA O KME- TIJSTVU Tudi letos nameravamo ob. noviti znanje o kmetijstvu. Vsem članom razdelimo na sestanku vprašalnike z vpra^ sanji s področja živinoreje, poljedelstva, prehrane živali ter strojništva. Da ni zadre- ge, odgovarjajo mladi ano- nimno. GRADNJA SILOSOV — SI- LIRANJE KRME V začetku zimskega ohdoh- ja smo naredili načrt, ki so si ga izbrali mladinci sami. Izrekli so željo, da bi radi poslušah predavanja o sili- ranju, ki je postalo letos tu- di na našem področu običaj. Mnogi kmetje bodo letos gra- dili silos. Na področju Po- horja bodo gradili lesene, medtem ko se dohnci bolj ogrevajo za betonske. Zadru- ga ima na voljo tri opaže, ki jih polivoja kmetom za gradnjo silosov. POUK O STROJNIŠTVU Na območju konjiške zad- ruge je okoli 400 traktorjev. Nekateri so dobro izkorišče- ni, drugi ne. Znani so pri- meri, ko kupi kmet-delavec traktor za tri hektarje ve- liko kmetijo. Da je nakup traktorja na tako majhni kmetiji neamiselen, je jasno. Ker je mnogo traktorjev in drugih kmetijskih strojev, želijo mladinci poslušati pre- davanje o tem, kako je tre- ba stroje vzdrževati. Pa tu- di o tem, kakšne so nevar- nosti pri delu s traktorjem. Za kmete is. pohorskega področja, ki imajo veliko goz- da, je pomembno ravnanje z motorno žago. Prav zato že- lijo imeti predavanje o mo- tornih žagah, da bi se pouči- U, katero naj kupijo za svo- je posestvo in, kako naj rav- najo, da bo delo z njo us- pesno in lahko. Ker mnogi lastniki traktor- ja še nimajo izpita, bo zadru- ga pomagala organizirati trak- torski tečaj. Trenutno je tak tečaj v Draži vasi, v bodo- če pa bo še v Ločah in po- tem spet v Konjicah. IN DRUŽBENO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE Razen omenjenih tem, bo- mo imeli še več strokovnih predavanj, posvetih pa bomo nekaj časa tudi družbeno-po- litičnemu izobraževanju. Iz- vedU bomo anonimno anke- to o tem, zakaj mladi kmetje ne vstopajo v zvezo komuni- stov. Predelali bomo gradivo, ki ga je izdelal centralni ko- mite in se nanaša na proble- me o kmetijstvu in proizvod- nji hrane. Delavsko univerzo bomo prosili, da bi nam p>os- redovala predavanje o ure- ditvi našega družbenega sis- tema.. Mnogim namreč ni jasno, kaj so to samouprav- ne interesne skupnosti, kakšno nalogo ima skupščina, kak- šno izvršni svet. To pa so re- či, ki jih mora vedeti vsak državljan. LAŠKO: ČEBELARJI NA ZBORU Prejšnjo nedeljo je bil redni občni zbor članov Čebelarskega društva La- ško. Uspel je tako po oce- ni dela in sprejemu novih delovnih nalog kot tudi po udeležbi. Poleg domačih čebelar, jev so se ga udeležili pred. stavniki zveze čebelarskih društev, pa tudi zastopni- ki dmštev iz Žalca, Ra- deč, Šentjurja, medobčin- ske zveze čebelarskih dru- štev iz Celja in drugi. čebelarsko društvo La- ško je bilo ustanovljeno 1902. leta in bo torej letos obhajalo 75.1etnico obsto- ja. Na ta jubilej se laški čebelarji že zdaj vneto pri- pravljajo. Kot ustanovitelj se navaja Anton Zdolšek, ki je bil na sodišču v La. škem v službi kot sodnik — pripravnik, doma pa iz Zagaja pri Ponikvi. Zdol. šek je bil sicer član uprav- nega odbora celjskega če- belarskega društva, je pa v Laškem že zbiral prve čebelarje in pripravljal predavanja. S. KRAJNC .ŠPORT IN REKREACIJA ZAKLJUČEK DELAVSKO ŠPORTNIH IGER V LAŠKEM V Laškem je bila v nede- ljo zaključna prireditev de- lavskih športnih iger, ki so potekale minulo leto in ki so jih organizirali: telesnokul- turna skupnost občine, zveza telesnokultumih društev in občinski sindikalni svet. čim več tekmovanj, pe- strost le-teh, dati prostor vsem obhkam rekreacije, do- seči množičnost in dati mož- nost udejstvovanja vsakemu delovnemu človeku, to je bilo vodilo tekmovanja. 48 ekip je sodelovalo v tem množičnem športnem tekmo- vanju. Po panogah so pote- kala tekmovanja vse leto. Smučanja (veleslalom) se je udeležilo 46 tekmovalcev, namiznega tenisa 31, krosa 48, slednji so sodelovali tudi na republiškem tekmovanju. V malem nogometu se je po- merilo 12 ekip. Najboljše so bile: Pivar, Partizan Radeče, Zidani most. Tudi najboljši strelec prvenstva je znan — Marjan Košir. Strelsko tekmovanje je po- tekalo za pokal 2. julij. Naj- boljši sta bili družina iz Zi- danega mosta in družina iz Rimskih Toplic. Odbojka je priljubljeni šport. Tekmovalo je 38 ekip. Najboljše so bile: Rimske To- plice, Papirnica Radeče hi ekipa iz Laškega. šah je zbral 14 tekmoval- cev. Zmagah so Laščani pred Rodečani. Kegljanja se je udeležilo 30 tekmovalcev. Najboljši so bili TIM-ovci, za njimi pivar ji in tretji Parti- zan Zidani most. MLAD ZAČNE, KDOR HOČE BITI MOJSTER Zelo aktivna so bila tudi šolska športna društva. Mla- di so organizirali 6 obbčin- skih prvenstev in tekmovanj. Na teh tekmovanjih je sode- lovalo 285 učencev v petih šolskih ekipah. Tekmovali so v košarki, streljanju, odbojki, rokometu, smučanju in atle- tiki. MNOŽIČNE ŠPORTNE AKCIJE Množične šp>ortne priredit- ve so postale stalna oblika športa in rekreacije.. Lansko- letnih množičnih akcij se je udeležilo okoli 1.200 deloraih ljudi, akcije pa so bile na- slednje: hoja, plavanje in ko- lesarjenje. Delovne organizacije so si s tekmovanji, udeležbo na športnih prireditvah pridobi- vale točke, na osnovi katerih so se po uspehu takole raz- vrstile (v oklepaju točke). TIM (169), papirnica Rade- če (132), VCMR Runske To- plice (110), VPD Radeče (91), Prometne sekcije Z. most (39), KORA (37,5), Komuna- la Laško (35), ELKOV (34), BOR (34), VOLNA (28), MERX (27), Pivovarne (24), Cementarna Z. most (23), os- novna šola Laško (19), sekci- ja za vleko Z. most (17), SIS Laško (15,5), nadzorništvo proge Laško (15), skupščina občine Laško (13), posebna osnovna šola (12), zdravstve- ni dom (10,5), ostali delovni kolektivi pa pod 10 točk. Dejstvo, da je v lanskolet. nih športnih igrah v občini Laško sodelovalo nad 2.000 udeležencev, dokazuje, da šix)rt postaja množičen in da je vse bliže čas, ko bo zajel vse delovne ljudi. TONE KOŠIR VELENJE: OBUJANJE SPOMINOV Vsako leto, ponavadi drugo nedeljo v januarju, se v pro. štorih Delavskega kluba v Ve- lenju srečajo bivši politični internirane! velenjske občine. Tako je bilo tudi zadnjo le. tošnjo nedeljo, ko se jih je zbralo okoli sto, tiste, ki pa niso mogli priti zaradi bolez- ni pa so obiskali na domu. Vida Klemenčič, ki vodi to sekcijo pri Občinskem odbo- ru ZZB NOV občine Velenje, je povedala, da v zadnjih le. tih ta srečan.ja združujejo tu- di s tem, da povabijo tiste, ki, so bili med vojno odtuje- ni od mater in očetov, torej ukradene otroke. Vsakoletno srečanje pomeni snidenje in o])ujanje na težke dni ter spoštovan.je današnjega miru. V programu pa nimajo samo vsakoletnega srečanja takoj po novem letu, ampak tudi obisk različnih taborišč do- ma in na tujem ter skrb za ostale pogoje, ki izboljšuje, jo življoi.jsko stanje l,iudi, ka- i teri so del svojega življenja ' preživeli po okupator.jevi za- slugi sredi temačnih in gro7 Ijtvih taborišč. -tv I TEČE VINCE RUJNO 60000 LITROV SPILI LANI V ENEM HOTELU Slovenci veljamo za dobre pivce, mnogi na žalost tudi za »preveč dobre«. Ste že kdaj pomislili, koliko raznih pijač v enem letu stočijo v tej ali oni gostilni? Alkohol- nih in brezalkoholnih? Skušali smo to ugotoviti in v hotelu Merx ob Ljubljanski cesti so bili tako ljubeznivi, da so nam postregli s podat- ki: približnimi cenitvami lan- skega leta. Naj takoj povemo, da moč. no vodijo alkoholne pijače pred brezalkoholnimi, kar na- zadnje ni čudno, saj so sled- nje mnogo predrage, ali pa alkohol prepoceni. Dejstvo je, da v mnogih malih za- sebnih gostiščih še vedno to- čijo samo in predvsem alko- hol, brez jedil in z zelo skromnim izborom osvežilnih pijač. Morda zato, ker je mo- goče pri alkoholu več zaslu- žiti? Na kakšen način, vemo, sistemi in metode so različ- ni, bogati! Vedno večkrat gostinci to- čijo odmerjene pijače v ko. zarce brez »laseja« na zgor- njem robu. Kupijo 10 htrov žgane pijače, prodajo je enajst. Ne vsi, nekateri pa! In še na stotine je drobnih zameric niašim vrlim gostin- skim delavcem skozi vse leto. Pa pustimo to, resnično raje poglejmo F>odatke iz hotela Merx, ki nas bodo prepričali, da se znamo »držati nazaj«. Res je, da v teh hotelskih količinah nosijo dober delež gostje od drugod, imamo pa v Celju gostilne, kjer ne toči- jo veliko manj, pa vanje za- hajajo samo Celjani. Pred- vsem pa naslednje številke kažejo ,da ljudje radi zaha- jajo v hotel Merx. Po grlih je steklo 16.000 li- trov vina. Solidna količina, ali ne? Specialnih vin, to sta šeri in vermut, je šlo 150 li- trov, kar pomeni, da vse manj segamo po sladkih vi- nih. Zaskrbljujoče i>a so šte- vilke o prodanih žganih pi- jačah: 1.200 litrov nara\Tiih žganih pijač (slivovka, bri- njevec in vinjak), 780 litrov umetnih žganih pijač (flor- jan, gorjan, pelinkovec in Ukerji) ter 1.000 litrov moč- nih žganih pijač — viski in vodka. Zakaj zaskrbljujoče, ni potrebno posebej zapisati! Vse to skupaj pa smo zalili z 18.000 litri piva, kar pred- stavlja 36.000 steklenic. Pri brezalkoholnih pijačah smo bili skromnejši. 4.300 U- trov raznih sokov, 6.600 li- trov ostalih osvežilnih pijač in 11.000 litrov mineralnih vod. Na zdravje! -čar št. 2 — 13. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 15; KRAMLJANJE S ŠENTJURČANOM s svojimi sodelavci v afriko na izlet Naneslo je, da smo se v dneh iztekajočega leta 1976 srečali in pokramljali z obrt- nikom — ključavničarjem iz Šentjurja IVANOM KUMpEli- GERJEM. Zdaj že vrsto let ži- vi v Šentjurju, sicer pa s po- nosom pove, da je doma iz bližnjega Jakoba. Ključavni- čarstva se je izučil v železar- ni v štorali, ga izpilil v celj- ski Cinkarni, pa v Libeli in se nato odločil, da bo pričel s po- poldansko obrtjo. Rečeno-stor- jeno. Pričel je izdelovati vrt- ne in balkonske ograje in ker je bilo dela vse več in več je leta 1966 prišel na samostojno obrt. Začel je brez večjega ka- pitala, saj je tudi pi-vo »maši- no« kupil na kredit. Osnova je bila tu in treba je bilo umno gospodariti. Skrivnost njego- vega uspeha pa nd samo v pridnosti, ampak je tesno po- vezana z izrednim posltihom za delo z Ijudimi. S fanti, ki prihajajo zdaj na delo vsako jutro v njegovo delavnico, v glai-nem so to strugarji, se dobro razumejo. Izučili so se pri njemu in tu tudi ostali. Zdaj delajo v glavnem orodja za hladno valjanje profilov. Ujeli so se v korak z doma- čim Alposom, za katerega še vedno največ delajo. Na sa- moupravni bazi so izvolili tu- di predsednika te male delov- ne skupnosti in večkrat si vzamejo čas, da se pogovori- jo o tem in onem. Skupaj re- šujejo probleme s katerimi se srečujejo. Ivan pravi, da se mnogokrat fantje tudi z ose- bnimi težavami obrnejo nanj In rad jim priskoči na pomoč. Dostikrat pa najdejo tudi čas za skupne izlete v naravo ali na kakšna daljša potova- nja. Tako skupaj proslavijo državne praznike, ki jih nava- dno strnejo z izletom v gore ali kakšno zanimivo ekskurzi- jo. Pred kratkim so si ogleda- li livarno v Kikindi in Djer- dap. Na izlet so odšli skupaj z ravenskimi železarji. V letu, ki se je pravkar iz- teklo se je skupaj z družina- mi odpravil v vroči Egipt. Ivan je svojim delavcem to potovanje kreditiral, tako da so lahko bili spet vsi skupaj. Veliko zanimivosti je Ivan na- tresel iz tega potovanja, ki je trajalo kar cel teden. Vsi so veseli, da so spoznali košček tuje zemlje in njene zanimivo- sti, še bolj veseli so bili, ko So se vnili domov; utrujeni, a obogateni z novimi spoznanji Na enem izmed skupinskih izletov so celo pomagali gasi- ti planinski dom pod Raduho. Rešili so, kar se je rešiti da- lo, čeprav je dom zgorel prav do tal, potem pa so se utru- jeni morali vrniti še isti dan v dolino in domov. Pogovor se je zasukal spet o delu in o načrtih za priho- dnje. V občini, pravi Ivan, so jim naklonjeni in ker postaja delavnica v njegovi hiši pre- tesna, je zaprosil za lokacijo, kjer naj bi zrasla nova delav- nica. Lokacijsko dovoljenje je dobil že spomladi in zdaj upa, da bo s pomočjo kreditov na tem prostoru čez čas zrasla nova, bolj prostorna delavni- ca. Večji prostori bodo zahte- \^li tudi več delavcev in vse tako kaže, pravi Ivan, da bodo čez čas postali POZD. Le tako, pravii se bodo mogli še na- prej razvijati in še bolje dela- ti. Gradnja delavnice bo torej največja inr/esticija v letoš- njem letu, katere izgradnja bo terjala še mai'sikatero spremembo. A Ivan in njegovi fantje, ki zda^ še razmišljajo o POZD menijo, da je tako najbolje in najbolj prav. MATEJA PODJED Spomin iz skupin.s9tega izleta na vroči puščavski pesek in piramide. ŠAH: PRESENETIL STANE PERTINAČ v Slovenski Bistrici je bil meddruštveni brzopo- tezni turnir na katerem je sodelovalo 37 šahistov Celja, Maribora, Slovon ske Bistrice in Ptuja. Med njimi so bili tudi trije celjski šahisti Stajne Per- tinač ter Franc in Janez Pešec, v zarumivih igrah je Franc Pešec osvojil drugo mesto za Sorčni- kom iz Kovinarja. Tretje mesto pa je presenetljivo osvojil Stane Pertinač, ki dosega prav v brzopotez- nem šahu vedno boljše re- zultate. Tretji celjski ša- hist Janez Pešec je o«vo- jdi 17. mesto. —jk ODBOJKA: NOV PORAZ Odboj karice Golovca so ponovno gostovale in tu- di tokrat izgubile srečanje z Branikom z 0:3. O sa- mem srečanju pravi K&tja Planteu: »Igrale smo do- bro. Toda tako v prva kot drugi tretjim smo imele nekaj minut krizo, katero so domačinke temeljito iz- koristile. Šele v tretjem setu smo bile boljše, toda tudi tu smo ob koncu obstale. Bolje bo v ne- deljo v srečanju proti Ljubi iani.« kegljanje: kovinar in hmezad v nedeljo so najboljši kegljačd v celjski regiji zaključili prvenstvo v mo- štvenem tekmovanja Bx2DQ lučajev. Ob koncu smo dobili presenetljivega zma- govalca. To je ekipa Ko- vinarja iz štoir, k je pre- magala favorita Hmezad in Celje ter se tako poleg žalčanov uvrstila v na- daljnje tekmovanje. Končni vrstni red: Ko- vinar (Štore) 20.635, Hme- zad (Žalec) 20.497, Celje- 20.389, Ingrad 20.206, Aero (Celje) 20.197, Partizan (Šoštanj) 19.983 in Konus (Slov. Konjice) 39.306. ČEBELARSTVO SLABA LETINA VEČJA POZORNOST ČEBELARSTVU čebele niso nabrale hrane niti za sproti, kaj šele za zalogo, da bi se preživele, zato so jih morali čebelarji dodatno krmiti, če ,so jih hoteli ohraniti žive. čebele so zazimili precej šibke, pa še med njimi je bilo precej starih živali. Zato tudi ni nihče spomladi pričakoval kakšnega posebnega razvoja. Tudi zima je napravila seve- da svoje. Na vso moč je okrnila čebelje duždne in tu- di štervdlne panje. V,si čebelar- ji so tožili o tem, da imajo močno oslabele družine, dru- gi spet so ugotavljali, da so jim čebele pomrle. Kupili bi jih za vsak denar, da bi nadomestili izgubljefne živa- li, čebel pa ni bilo na pro- daj in še tiste, ki so mor- da bile na voljo, so takoj raaprodali. Niso se namreč oglašali samo naši domači, slovenski kupci, prišli so ce- lo iz sosednjih republik m jih tja tudi odpeljali. Takšna letina, odnosno izkušnje za- dnjih let postavljajo pred čebelarje nove pogoje, četu- di ne skromne, vendar bo treba z njimi v prihodnje računati. Ni namreč jasno, kakšna bo letošnja zima in kakšne posledice zna prine- sti, zato bo treba pravočas- no pomisliti na čebelji rod, če hočemo, da bodo čebele dale res tisto, kar želimo. Pozornost dobremu varst- vu čebel je še pcsebej pot- rebna zaradi tega, ker že iz izkušenj vemo, da čebelar, stvo na Slovenskem, nekoč ,sicej znan po dobrem in ob- sežnem gospodarjenju, izumi- ra. Dandanašnji je namreč že velik problem priti do kakšne kile medu pa tudi cene niso nič kaj vabljive. MILEINKO .STRAŠEK M. ALAŠEVIČ FRAN ROS TP nr^ 4 20 Na koncu ulice s hišicami je atalo obsežno gospodar- sko poslopje. V njem se je nad hlevi razprostiral dolg, prazen prostor z zamreženimi oknicami. Ob vhodu je le- žala slamnjača drobnega, osivelega enoletnika, učitelja Simona Rubla, sključenega gališkega Zida, ki je nove tovariše prosjačil za tobak in jim v odškodnino pripove- doval o svojih izkušnjah: »Gospodje mladi, ni slabo tukaj. Hrana, no, pritože- vati se ne maram, imam pač slab želodec, že štirinajst dni čakam na vas, da se skupno pričnemo izobraževati za oficirje, no. in tačas študiram vojaško literaturo, službene pravilnike, pometam sam, v stotnijsko kuhinjo se hodim gret, tam so polni lonci \n gospodje kuharji so mi naklo- njeni. In vi, gospod moj, kaj vidim? Kako krasen tobak imate...« Korporal Brenk, v civilu izdelovalec klobas, je vodil došlece na bližnji kozolec. Tam so si napolnili slamnjače in vzglavne blazine s slamo in jih nosili v novo stano- vališče. Zbrali so se pred skladiščem. Vsakdo je prejel vojaško obleko od ogromnih čevljev do male čepice. Same nove stvari iz sivega blaga, mehkega, koprivastega. Potem so jim razdelili konopljene pasove, torbice za patrone, lopate 20 kopanje strelskih 'jarkov, naposled še puške, ruske puške, vzete ujetnikom, težke, z dolgimi tankimi bajoneti » okroglih nožnicah. Spogledali so se. V sivih vojaških oblekah, s puškami in bajoneti! V rokah so držali to težko orožje, da se na- uče z njim moriti človeka, nasprotnika Avstrije, kar so bili sami. Neznanega človeka in brata z dušo, sanjami, mislimi, življenjem. Ne, saj ni mogoče, da bi bila resnica! čiiali so stare klasike v šoli, pisali naloge o človeški kulturi in dosto- janstvu, o lepotah stvarstva, učili se vere v Boga ljubezni in usmiljenja, študirali logiko. In sanjali so o lepotah življenja. Ko so bili našili na rokave rumene trakove, zrfak eno- letništva, so stali pred korporalom Brenkom na dvorišču: »Opustite vse nekdanje civilne navade! Sicer vam jih jaz izbijem iz glave! Kar ste bili, temu je konec, bili ni- ste nič. Prvo, kar m.orate znati, je strumen vojaški po- zdrav. Vsakemu višjemu. Takole. Ena, dve, tri. Na eno roko vodoravno naprej, na dve podlaket k čepici, na tri spet v pozor. Torej!« Vežbali so. Korporal se je napihnil: »Urneje, odrezano, strumno! Sicer ste dolgi dečki, kakor jih tu že davno nismo imeli, in človek bi mislil, to so fantje junaki. AH lenuhi ste in oficirji hočete biti, no, potem adijo zmaga! Kakor medvede bi vas vadil na razbeljenih železnih tleh, to bi se ureneje premikali. Toda nihče ne pojde danes v trg, kdor se prej dodobra ne nauči pozdravljati.« »No, je že malo bolje. In zdaj pozdrav v mimohodu. Tri korake pred višjim, ki ga srečate, in prav toliko za njim. In pogled v oči, naravnost v oči. In korak, da se strese zemlja!« »Tale na levem krilu se reži. Kako se piše? Veninšek? Taka porogljiva žaba, še majhna in zelena!« Večerjali so črno kavo z žlico polente. No, pa saj so imeli dovolj dobrin s seboj. In so se napotili o mraku v trg, v gostilne. Z nasmeški so jih motrili stari tržani, mladi so bili v vojni. Deklice so se ozirale v fante, ki se jim uniforme prav nič niso podajale, mahedrave so bile, vse b'rez mere ukrojene za neznanega avstrijskega vojaka. In žalostni konopljeni pasovi so bili kakor gasilski, dolgi ruski bajo- neti v ozkih okroglih nožnicah pa smešno nenavadni. Posedli so, nasmehnili so se obrazi. Saj jim še niso bili vzeli prav vsega, tu v krčmi so sedeli kakor nekdaj v mestu, naročiti so mogli, česar so si želeli, zapeli bi lahko, razgrajali tudi, samo v drugih oblekah so bili. In so pili. Polde je zbijal šale. Debeli Miloš Belšak je prevračal čaše vase in se smejal kakor brezumen: »Vse je škorej, škorenj do neba!u Polde je udaril ob čašo: »Domovina je končno uvidela, da brez nas ne more zmagati. In nas je pozvala kot zveste potomce očetov, ki so zvesto služili že pod Lavdonom in Evgenom in Radeč- kim. Z navdušenjem smo stopili pod prapor korporala Brenka. Pozdravljati že znamo, kmalu se naučimo vseh ostalih vojaških umetnosti in potem — strah in trepet pojde pred nami. Pet jih pade. kjer porine... Vse za vero, dom, cesarja! In ta naš slavni polk, ki je iztočil že hektolitre krvi za črnega avstrijskega dvoglavca, nosi zelene našive pod bradami. Zeleni polk! Tako smo spet zelenci, kakor smo bili pod praporom ravnatelja Gomolla. Na zdravje zelencev, na njihovo večno zelenstvo!« Tik pred deveto uro so z velikim hrupom polegli drug poleg drugega. Mali Kari si je pod glavo položil mehko belo blazi- nico, mamica mu jo je bila dala s seboj, da bi mu novo življenje bilo manj trdo. No, menda jo je že prvi večer zmočil s solzo. Težki Milož Belšak, ki so ga z velikim trudom pritirali po lesenih stopnicah do slamnjače, je besnel v smehu: »Vse je škorenj, škorenj do neba!« Petrolejka je žalostno brlela s tramovja. Na žebljih po stenah so visele puške. Enoletnik učitelj Rubel je stokal: »Kako strašna mladina! In tu naj spim, moj Bog! Kako naj bom jutri zorana svež na mestu!« Kmalu je vstopil korporal Brenk. Vinjen je hodil ob slamnjačah, vse so bile zasedene. Ugasnil je luč. Pritajeno rezanje je šlo skozi temo, spačeni glasovi In hudobne opazke so se javljale. Brenk je grgraje obetal maščevanje na vežbališču za drugi dan. Milan je mislil na Vero in na vse, kar se je zdaj go- dilo z njim. Kakor da je bilo od muh vse, karkoli je kdaj mislil, čutil in sanjaril. Poleg njega je trpel Ivan. Tine je klel. Vse je preklel, do česar so ga učili spo- štovanja nekoč. In jc k vragu pošiljal Avstrijo in njeno bodočnost. Sanjaril je, kako pobegne s fronte na drugo stran, na pravo stran. Samo ta misel ga je mirila. Poldetu se je še v spanju režal obraz. V prihodnjih dneh so vežbali, vežbali. Z menažnimi skodelicami so se trikrat na dan nastavljali pred kuhinjo na dvorišču, ob zidu in na stopnicah sedeč požirali juho, meso, kavo, krompir, kruh. Zvečer so si dajali duška v gostilnah. Dan je bil dnevu enak. Sonce je sijalo po- dnevi, zvezde ponoči, jutra so bila mlada. 16 stran — NOVI TEDNIK §t. 2 — 13. januar 1977 ALPINIZEM NEVARNOST plazov tudi pri nizkih temperaturah Pokopali smo staro leto Celjski alpinisti z velikim uspehom; teče pa že nova zimska sezom, ki bo kot ka- že, bolj muhasta kot nekaj preteklih. Bili smo vajenr januarskih otoplitev in do- brih pogojev v stenah, letos pa sneg in vreme podirata vse načrtovano teden za ted- nom. Vse, kar je bilo do- slej preplezanega, je zahte- valo nenormalno tveganje in daljši čas, najtežje stene in smeri pa čakajo. Brezglavo vstopanje v steno za vsako ceno ne sme postati pra\'i- lo. Dve žrtvi letošnje zime so resen opom.in, da pri vsej novi tehniki in opremi, ste- no pleza le samo človek z golimi rokami in svojim znanjem in tudi plez ne iz- bira med slabo in dobro [ opremljenimi. * Za novoletne praznike so člani AO Celje sicer prebili v hribih ali pod njimi, opra- vili nekaj pristopov, za ka.j resnega je bil pa začetek le- ta preveč moker in prene- varen za plazove. Kljub ta- kim razmeram sta Franček Knez in Jože Zupan prvič pozimi ponovila Pustno smer v Mrzli gori, Andrej Bergant in Gusti Krašovec pa sta svoj veliki načrt zimskega prečenja Savinjskih Alp od vzoda na zahod prekinila na Planjavi zaradi viharja in nevarnega snega. V četertck, 20. 1. 1977 zač- ne z delom PLEZALNA ŠO- LA za leto 1977. Pogoji za tečajnike: starost najmanj 16 let (mlajši od 18 let mo- rajo imeti pismeno privoli- tev staršev); opravljen tečaj za mladinske vodnike ali 20 vzponov na vrhove nad 2000 m ter 5 zimskih pri- stopov; imeti morajo osnov- no planinsko opremo za let- ni in zimski vzpon (razen plezalnih priporhookov). Pr- vič se zberemo 20. 1. ob 18. uri v pisarni PD Celje, Sta- netova 1. šolanje bo pote- kalo po programu Komisije za alpinizem pri PZS, ki za- jema predavanja s planin- skega in alpinističnega pod- ročja, praktične vežbe v teh- ničnem in klasičnem načinu plezanja ter skupne vzpone in pohode v zimskem in let- nem času. „ Razmere v hribih: novo zapadli sneg je še povečal nevarnost plazov, zato pri- poročamo planincem in tudi smučarjem, da se ne podajo nad višino drea'esne meje, dokler se vreme ne ustali in sneg primrzne. Pri izbolj- šanju vremena bo nevarnost obstajala vsaj še teden dni, tudi pri nizkih temperaturah. Na sliki: trening tehničnega plezanja v previsni skali na Okrešlju. CIC DOM OSKRBOVANCEV NOVO CELJE Komisija za razpis delovnih mest vodilnih delavcev razpisuje prosta delovna mesta 1. DIREKTORJA ZAVODA 2. VODJE FINANČNO EKONOMSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev m moral- nopolitične neoporečnosti izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — najmanj višja strokovna izobrazba ustrezne sme ri (družboslovna smer) — 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na področju socialne dejavnosti ali na vodilruh de- . lovnih mestilf v družbenih službah — da predloži koncept dela zavoda pod 2.: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z 10 let delovnih izkušenj — samostojni računovodja Kandidati naj k ponudbi poleg dokazil o izobrazbi in delovnih izkušnjah (dosedanjih zaposlitvah) pri- lože tudi življenjepis in potrdilo o neka^novanju, in da niso v kazensikem postopku. Ponudbe sprejema Dom oskrbovancev Novo (3elje, 2alec, Komisija za razpis deloraih mast vodilnih delavcev 15 dni po objavi razpisa. Siaša GorenseM če niste novoletnih praznikov preživeli v naravi, vas bodo gotovo zimske počitnice ali nekaj d7ii zimske- ga dopusta zvabili na sneg ali na podeželje. Za takšno okoli pa same najbolje vemo. da so naj- primernejše in nepogrešljive debele tople pletenine. Pod debelo jopo topel pulover, spodaj oblečeno ši- roko volnenb krilo, čez vse to ovit dolg šal in na glavi kapa — pa vam še najhujši mraz ne bo mogel do ži- vega in dolgi zimski sprehodi vam bodo v veliko vese- lje. Vse tiste, ki se bolje počutite v hlačah, boste dolge hlačnice zataknile v visoke usnjene škornje in tudi v tej kombinaciji bodo pletenine nepogrešljive. Zima bo najbrž še kar precej dolga, zato se še vedno lahko odločimo za nakup nove pletenine ali jo celo same spletemo. št. 2 — 13. Januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 ŠPORT IN SAMOPRISPEVEK SAME PRIDOBITVE! v telovadnicah rastejo bodoči ŠPORTNIKI 16. januarja se bomo v celj- ski občini odiočali o tem ali smo za II. samoprispevek f-li ne. Dileme tu ni in že zdaj la- hko zapišemo, da smo. Zakaj? Vse solidarnostne akcije, kamor lahko še posebej pri- števamo samoprispevek, so doslej dale takšne rezultate, od katerih ima koristi miša celotna družba, Mirno lahko zapišemo, da so se v pripra- ve za drugi samoprisp>evek vključili tudi športniki in športni delavci, kar je brez dvoma samo prav in nov do- k^, kako vsi želimo s sku' pno akcijo doseči več. Sekretar Telesno kulturne skupnosti Celje Mirko Kohiik, sam nekoč odličen športnik in kasneje poučevalec telesne vzgoje na šoli, je ob tem po- vedal: »Res je, da v programu iz- gradnje objektov, ki bi jih gradili s sredstvi zbranimi v drugem samoprispevku, ni izrazitih športnih objektov. V načrt z našimi predlogi ni- smo šli zato, ker vemo, da na drugih področjih potrebujejo in potrebujemo več. Sicer pa; ali ne bomo vseeno izredno veliko dobili, ko bomo v na- slednjih letih s sredstvi iz sa- moprispei\'ka zgradili tudi te- lovadnico v Frankolovem pa novo šolo s telovadnico bi športnimi igrišči ob njej v Novi vasi, hudinjska šola bo dobila telovadnico pa tretja osnovna šola srecU mesta . . . Tu so še zdravstveni dornovi in podobno! Posredno bomo dobili vsi izredno veliko, zato verjamem tudi športnikom, da bodo ZA!« Morda še kakšna misel? »Kje pa lahko dobiš dobre- ga športnika ali zdravega, za delo sposobnega občana, če ni prej imel pogojev? Med po- goji pa so tako vrtci, šole, prehrana, zdravstvo in dru- go. Mnogo tega bomo dobili, če bomo obkrožili DA.« S sredstvi zl.raiiimi v prvem samoprispevku so otroci dobih novo telovadnico tudi na Do-. brni. Zdaj tsikšno vesel,}e pričaku,ie.iio tudi otroci v Frankolovem ter pri treh šolah v Celju, j rokomet: zimsko prvenstvo Doslej je bilo zimsko prvenstvo Slovenije v ro- kometu vedno v Ljubljani, ki je imela edina v Slo- veniji pogoje za izpeljavo takšnega tekmovanja. Le- tos je prišlo do delitve tega telcmovanja, tako da bo »polovica« ekipe na- stopala v Ljubljani (z nji- hovega območja), druga pa v Celju v hali Golovec, kjer se bo tekmovanje 2>ačelo že v soboto, 15. ja nuarja. Ta ločitev je do- bra predvsem Lz dveh raz- logov: zajela bo še večje število ekip, s tem se b.o- do zmanjšaU stroški, po- pularizacija rokometa pa bo večja. V Celju bo tekmovanje za šest kategorij: člani A, Člani B, članice, mladinci, pionirji in pionirke. Na- ' topilo bo skoraj štiride- set C'>ip Moški ».A« (kvaUtetni razred): Celje, Sevnica, Slovenj Gradec, Minei-va Gr.že, B-fžice, Polet (Mur- ska Sclxta), Branik in Dobova. Torej član prve zvezne lige trije člani dru- ge zvezne ui štirje člani republiške li.ge. Tu pogre- šamo d^l re rokometaše Šoštanja Moški »B«: Krško, Les- skovic, Rot Radeče, Ra- deče, vinar. Velika Ne- delja, veterani Sevnica, TRIM team in Celje B. Ženske: Lisca, Šmartno, Brežice, Oljka, Leskovec, Radeče, Veienje, Slivnica in Steklar. Žal med njimi ni tkjpe iz Celja, kjer žensi-tpa rokometa ni. Skoda, da niso prijavili rakšiie šolske ekipe, ki bi se lahko n« takšnem tek- movanju dobro prekalila. Mlidmci: Sevnica, Fuži- nar, Celje, Kovinar, Veli- ka Neddja, Polet in Mi- nerva. Pionirji: Leskovec in Ce- lje ter pionirke: Lisca in Les kovec. Tekmovanje se bo. za- čelo v soboto, ko bodo startale moške ekipe v skupini B (začetek ob 1.3. uri), nadaljevalo pa v ne- deljo dopoldne z nasto- pom najkvaUtetnejših ekip. Že ob 9.00 se bosta v uvodni tekmi pomerila Celje, lanskoletni zimski republiški prvak in mari- borski Branik, zatem pa se bodo vrstile tekme vse do poznih popoldanskih ur S tekmovanjem bodo nadaljevali prihodnji pe- tek, 21. januarja. Zmagovalne ekipe v vseh kategorijah bodo prejele pokale, poleg tega pa se bodo še srečale z zmag«^ valci iz ljubljanske sku- pine za pn^aka Slovpn'ie. TONE VRABL JUTRI V HALI GOLOVEC novi tednik in radio celje, ttks najboljšim športnikom v navadi je že, da v ja- nuarju pregledamo dosežke na športnem področju in to za prejšnje leto. Tako bo tu- di letos in to jutri popoldne ob 18.,30 v hali Golovec. Pri- reditev, kjer bodo v zabav- nem delu nastopile ŽABE z OTOM PESTNERJEM, pri- pravlja Zveza telesno kultur- nih organizacij Celje, sode- lujeta pa tudi Novi tednik in Radio Celje ter Zveza za športno organizacijo. Slavje se bo začelo že da- nes popoldne (četrtek), ko bosta v hale Golovec ob 15.30 dalje turniija za vse dejavno- sti v košarki in malem nogo- metu Oboje moški), nadalje- valo pa jutri popoldne ob 17.30 s turnirjem v košarki (moški) m odbojki (ženske). Vrhimec bo ob 18..30, kamor so vabljeni vsi ljubitelji špor. ta in aploh vsi občani celjske občine ter (Okolice. Na zaključni prireditvi bo- sta uredništvo Novega ted- nika ter Radia Celje in TKS Celje podelila priznanja naj- boljšim športnikom v lan- skem letu. Kot je znano je postal športnik leta VJado Bojevič pred Dušanom Prež- Ijem in Brankom Leskov- škom, športnici pa Magda Urh in .Janja Marine pred Zvonko Blatnik ter .Andrejo Jezernik. Na isti prireditvi bodo posebna priznanja TKS Celje prejele tudi najboljše mladinske ekipe v lanskem letu (mladinska ekipa roko- metnega, košarkarskega in atletskega kluba) ter 21 po- sameznikov, perspektivnih športnikov. Seveda pa bo dovolj časa tudi za podelitev priznanj tistim, ki so sodelovali na 12 TRIM igrah. V skupni kon- kurenci je zmagal lani IN- GRAD pred Železarno što- re, LIK Savinja, DPO, Cinkar- no, ŠKIMC, Geodetskim za- vodom, Elektro, Pravosodjem, Ljubljansko banko in osta- limi (sodelovalo je 74 različ- nih OZD). Med moškimi je bila najboljša železarna što- re pred Ingradom in ŠKIMC, pri ženskah pa Ingrad pred LIK Savinja in DPO. Pod- robnejše rezultate bomo ob- javili v prihodnji številki, se- veda pa jih bomo opremili tudi s potrebnim komentar- jem. Zaključek z oceno lansko- letnih športnih in rekreacij- skih dosežkov v celjski obči- ni bo tako jutri v hali Go lovec. Zberimo se vsi, kajti šport je za vsakogar! TONE \TIABL Lani .je bila velika šport- na prireditev v Zrečah, katere so se udeležili tu- di najboljši slovenski športniki. Takrat smo se med drugim zapletli tudi v zelo simpatičen pogovor 8 trenutno najboljšim ju- goslovanskim smučarskim skakalcem Bogdanom Nor- čičem. Ob koncu, ko smo si stisnili roke v pozdrav in ko smo mu zaželeli v letošnji zimi veliko uspe- hov, smo izrekli še eno željo: Bo.gdan, javi se na- šim bralcem! Resnično .smo bili presenečeni, kaj- ti Bogdan na obljubo ni pozabil in se je javil s turneje štirih skakalnic, ki je vsako leto iz preho- da starega v novo. Na raz- glednici so podpisi celot- ne naše reprezentance in vodje ekipe. Bogdanu in tovarišem hvala z željo, da bi nadaljevali s po- gumnimi, dolgimi in le- pimi skoki, istočasno pa ... naj nam pišejo tu- di celjski športniki, ki tu- di veliko potujejo ... tv KOŠARKA kje so vzroki košarkarske krize v celju Celjski košarkarji so se vrnili iz Dubrovnika, kjer so v II. ZKL nastopili proti tamkajšnjemu Jugu, težko poraženi. Rezultat 99:69, raz- lil:a kar 30 točk v dobro do- mačinov, je boieč. Po kata- strofi v Mariboru so sedaj tudi košarkarji Juga dodob- ra stresli Cclj-ine in se tako cispešuo rcvanžjrali za je- senski poraz v Celju. Na pot so odšli trenutno vsi najbolj- ši celj.ski igralci, ki so se za srečanje tudi dobro priprav- ljali. Kje so sedaj vzroki takšnemu pi razu? Ali mor- da v skromni višini igralcev, neizkušenosti, slabi rutini, spodrsljajem v obrambi in napadu, slabem sojenju, pre- majhni borbenosti, hitrosti in skokoma pod obema ko- šema? Vsega je bilo po ma- lem pričujočega v tej tekmi, saj si sicer ne moremo pred- stavi jati drugače tako veli- kega nilianja. v igri na do- mačih In tujih tleh. Bojan Gole. ki si je pri- služil do pete minute že 4 osebne napukt in je že v začetku drugega polčasa pri- služil še eno in tako zapu- stil igrišče, je o srečanju med drugim dejal: »Že v za- četku so si domačini priigra- li veliko prednost. Presene- tili so na-i z odlično igro in taktiko Njihova conska igra, pomešana s presingom, je bi- la učinkovita. Nam sta oba sodnika piskala vsako napa- ko, ki jo včasih tudi ni bi- lo. Sam sem bil žrtev takš- nega kiirerijf) sojenja in sem le malo lahko pomagal svoji ekipi. Najboljša od na- ših sta bila Pipan, ki je tu- di predčasno m.pral z igri.šča zaradi 5 osebnih napak in Kralj .v( Aleš Pipan pa je o sreča- nju dejal. »Bili smo komplet- ni. Ne moremo se ujeti na tujih igriščih. Tokrat smo slabo igrah v obrambi, pa tudi v napadu nam ni kaj prida iKspevalo. Ne najdem vzroka za te slabosti, saj smo se dobro pripravljali za to srečanje. V majhni telo- vadnici smo se čutili neko- liko utesnjeni. Močno nas je prizadela tudi tako zgodnja izključitev Golca iz igre. Do- mačini so igrali izredno agre- sivno. Sodnika sta pri svo- jem .»^ojenju imela do obeh moštev drugačen kriterij so- jenja. Zlasti Zagrebčan Peris nas je močno oškodoval. Zma. ga domačinov pa je sicer bi- la zaslužena, vendar je izra- žena s previsokim rezulta- tom.« Celjane sedaj ponovno ča- ka čez teden dni gostovaiije v Slavonskem Brodu proti Orioliku, kjer se bodo sreča- li z moštvom, ki ima sicer starejie igralce, vendar pa izredno izkušene, kar so Ce- ljani, kljub zmagi v Celju, dobro čutili. Med tednom, 'Prihodnjo tredo, pa bodo nato nastopili doma proti Slovanu, ki jim je v Ljublja- ni pobral zmago Celjski kc.šarkarji so po dveh zadnjih porazih, lahko trdimo zelo težkih, z veliko negativno raz.iko v koših s 14 točkami iz prvega dela prvenstva trenutno še na sedmem mestu. K. JUG hokej na ledu: zmaga v ljubljani v prvem kolu četrtega kro- ga so Celjani gostovali v Lju- bljani m se pomerili proti Triglavu iz Kranja. Pri tem so pokazali zelo dobro igro in zmagali z 8:2 (1:0, 3:1, 4:1). O sami teloni pravi tehnični vodja ekipe Ivan Zorko: »škoda, da so fantje šele sedaj prišli v izvrstno formo. Igrali so dobro v obrambi, v drugi in tretji tretjini pa nadigrali domačine ter dose- gli po dobrem Dani ju Ker- košu sigurno zmago. Zadetke so namreč dosegli —• Dani Kerkoš tri, Antlej dva, Zor- ko, Vertovšek in Lcsjak. Upam, da bomo s takšno igro dosegli v preostalih tek- mah še boljše rezultate.« Celjani igrajo do konca pr- venstva še proti Mladosti v Celju in Zagrebu, Slavij! v Ljubljani in Tivoliju v Celju. Potem p>a so na sporedu še zaključne borbe z moštvi juž- ne zvezne lige. Medtem pa nam Celjani pripravljajo še več prijateljskih tekem. Mož- nosti so tudi, da bodo gosto- vali v Celju nekateri odlični hokejisti iz CSSR. J.KUZMA prvi atletski nastopi Kar 65 atletov in atletinj iz Kranja, pripadnikov JLA in Kladivarja se je v soboto v pokritih prostorih AD Kladi- var pomerilo med seboj v šprintih in skoku v daljino. Pri moških so atleti Tri- glava in Kranja zabeležili kar trojno zmago. Mladi Stare je bil najhitrejši na .50 in 60 m s časoma 6.0 in 7.0, v skoku v daljino pa je presenetil Udovč z odličnim dosežkom 7.10 m. V tekih in skokih so naslednja boljša mesta pri- padla atletom Kladivarja — na 50 m Kopitarju in Horva- tu s 6.1 in 6.2, v skoku v daljino pa Renerju in Horva- tu (oba KI) s 6.61 in 6.59 m. Pri atletinjah je v tekih na kratke proge pobrala dvojno zmago Marjana Kopitarjeva s 6.7 in 8.0, Maroša je bila dvakrat druga s 6.8 in 8.1, tretja pa Ernstlova s 6.9 in 8.2. V skoku v daljino je zmagala štančeva s 5.06 m pred Izlakarjevo 4.80 in Reg- nerjevo 4.68 m. K. JUG PROMET V ZRAKU PROTI TRČENJEM! RAZUCNI sistemi za boljšo zračno kontrolo Po tragediji britanskega in našega letala nad Vrbovcem pri Zagrebu so po vsem sv-)- tu — predvsem pa v letalskih krogih — oživele razprave o načinih za izboljšavo kontrole zračnega prometa in opozar- janje samih pilotov letal na možnost trčenja v zraku. Taksne razprave so tudi nuj- no potrebne, saj so zračne po- ti vse bolj prepletene. Stro- kovnjaki Evrope in Ameriite pov.darjajo potrebo po bolj- ših sredstvih kontrole, razha- jajo pa se v mnenju — od kod naj pride opozorilo pilo- tu. Dve možni varianti za iz- boljšanje zračne kontrole in avtomatsko kontrolo zračnih poti prihajata iz ZDA in Veli- ke Britanije. Ameriško ver/.i- jo so pojasnili strokovnjaki Zvezne uprave za zračni pro- met (Federal Aviation Ad- ministration) na nedaraem zborovanju zasebnih in profe- sionalnih pilotov, predsta^Tii- kov letalskih družb in proizva- jalcev letal v Washingtonu. Vse upe je treba usmeriti na razvoj kompjutorjev, ki bi m.orali biti vgrajeni v vsako letalo. Uradni predstavniki iz Civilne letalske uprave (Civil Aviation Authority) iz Velike Britanije pa so se opredelili za kompjuterje, ki bi poslali opozorila kontrolorjem letov z zemlje, le-ti pa bi ga posla- li naprej pilotom. Ameriški signalni sistem ze preizkušajo na letalih Zvezne uprave nad mestom AHanta. V državi, ki ima 2.G00 letal za potniški in tovorni promet ter približno 200.000 drugih letal, je potreba po uspešni regu- laciji kontrole vse bolj očitna. Družba Litchford Electro- n:cs je razvila omenjeni sis- tem, znan pod kratico B-CAS (Beacon — based CoUision Aviodance System) ali grobo prevedeno, »Signalni sistem z'H preprečevanje trčenj.« Sis- tem je zasnovan na uporabi sekundarnega radarja, vsa oprema pa stane približno deset tisoč dolarjev. Mali ra- dar, ki lahko sprejema signa- le približava j očega se letala ali iz komandnega centra na zemlji, je povezan s kompju- tt-rsko opremo. Takšen radar- ček je seveda montiran v le- talu. V trenutku, ko se pojavi ne\'arnost trčenja dveh letal, kazalec na instrumentu poka že položaj drugega aviona, svetleča puščica pa pokaže po ložaj h kateremu se naj usme- ri pilot, da bi preprečil trče- nje. Mnogi strokovnjaki so mne- nja, da ima ta sistem poleg številnih prednosti tudi mno- ge pomanjkljivosti. Kapetan Laurije Taylor, eden od funk- cionarjev Mednarodne fede- racije združenja pilotov, meni da novi sistem moti navade pilota, kateremu je bilo leta in leta »vlivano v glavo«, da v primeru nevarnosti trčenja skrene v desno, »če pilot sprem.eni smer, lahko nastane- jo nove težave predvsem na območjih, kjer je letalski promet zelo živahen,« pravi kapetan Taylor. Predstavniki firme Litchford pa so mnenja, da novi sistem daje pilotu veliko možnosti, »nežnega manevriranja« in s tem preprečenja trčenja. V kolikor bo takšen sistem spre- jet v ZDA, bodo morala biti z njim opremljenja vsa letala, ki bodo vstopila v zračni pro- stor Amerike. Britanci pa predlagajo iz- popolnjevanje sedanjega si- stema zračne kontrole. Po- memben korak bi bil »kom- pjuterizacija« in automatizaci- ja še enega dela kontrole. Za- to delajo na izpopolnjevanju sistema, ki ga že delno upo- rabljajo v ZDA in ga imenuje- jo »beg pred trčenjem«. Bese- da je o kompjuterju, ki bi imel vnaprej vse podatke o letih na določenem območju, poteh letal, času leta itd. Reagiral bi samo v primeru, če bi prišlo do sprememb v dogovorjenem razporedu, to- rej če bi nastala okoliščina za- radi katere bi lahko prišlo do trčenja. Takšen kompjuter bi bil n«a zemlji, signali bi priha- jali od kontrole letenja, ta pa bi opozarjala pilote. Strokovnjaki iz Vel. Britani- je so mišljenja, da bi morah odločitev o spremembi smeri poleta sprejeti ljudje, ki ima- jo boljši pregled o vseh poteh v določenem zračnem pros- toru, ne pa piloti, katerih vidni krog je mnogo manjši. ANSAMBEL VVINGS KRILA NAD AMERIKO nova plošča najgolj »živa« Skupina VVirjgs, ki jo las- pešno vodi nekdanji Beatle Paul McCartney s svojo ženo Lindo, je tik pred novim le- tom postregel še z enim pre- senečenjem. Ob nadvse upeš- ni evropski in ameriški turne- ji lani, razprodanem albumu »Krila s hitrostjo zvoka« jih njihov presenetljiv trojni al- bum »Krila nad Ameriko« ne- dvomno uvršča na vrh uspe- šnosti med pop skupinami na svetu. Trojni album je bil v celoti posnet na njihovi ame- riški turneji in postreže s pravo sliko »Kril« na njihovih koncertih. Manjka seveda le fantastičen scenski nastop in svetlobni efekti, ki z laserski- mi žarki pričarajo tako en- kratno vzdušje na njihovih nastopih. Album »Krila nad cev ne bo manjkalo pa priča izbor skladb. Na albumu je praktično vse: do zadnjih pe- smi iz časov Beatlov kot so Lady Madonna, Long and win- ding road, Live and let die, Yes"terday, Bluebird in I've Ameriko« posreduje celoten tiastop skupine AVirjgs. Mnogi kritiki so si edini, da je to eden najboljših živo posnetih albumov pop glasbe. Da kup- just seen the face. Seveda pa ne manjkajo tudi svetoTOi hi- ti skupine Wings, kot so Hi, — velik uspeh Hi, Hi; Jet, Band on the run, Medicine jar in Piccasos last words. Skratka, enkraten album, s •katerim so Wings svojim lju- biteljem dali res lepo novolet- no darilo. Upa^ le, da tudi Jugoton, ki sicer redno izdaja plošče skupine, s to ne bo predolgo odlašal. B. S. KITAJSKA IN ZNANOST UIVIKL Wk 3. OTROK KnAJSKA iskala pomoč znotraj MEJA Ekonomska in politična moč ljudske republike Ki- tajske ji odi-ejata pomem- bno vlogo v svetovni zna- nosti. Uspehi na področ- ju sooiale in medicine so lahko primer razvitim dr- žavam, predvsem, pa deže- lam v razvoju. Uspehi v seizmologiji presenečajo znanstevnike povsod po svetu. Tako je tudi v in- dustrijskem razvoju in v izkoriščanju naravnih bo- giastev. Kitajska nam je bi- la in nam je še vedno odmaknjena, skrivnostna, predvsem pa ogronma de- žela, katero pa prežema- jo na vseh področjih člo- veškega delovanja velikan- ski napori za boljši jutri. V devetih nadaljevanjih vam bomo skušali prika- zati uspehe kitajske zna- nosti in industrije, kar vse je med drugim pripo- moglo, da danes na Ki- tajskem ne umirajo več milijoni od lakote in raz- nih bolezni. Leta 1949! Razglašena je Ljudska republika Kitaj- ska! Dežela je opustošena od japonskega divjanja in državljanske vojne. Prebi- valstvo trpi zaradi kro- nične podhranjenosti in epidemij ogromnih raz- mer. Stanje je bilo tak- šno, kot danes vlada v naj- bolj siromašnih državah sveta. Prebivalcev je bilo v tem času 540 milijonov. Groz- ljiv je podatek, da je na eno posteljo v bolnici pri- šlo 6.500 prebivalcev, šte- vilo zdravnikov v tej og- romni državi je bilo manj- še, kot jih je danes npr. v Franciji. Kar 80 odstot- kov zdravnikov je prebi- valo v mestih, tako da na širnih vaških prostranstvih ni bilo nobene zdravstve- ne zaščite. Po-vi^rečna živ- ljenjska doba Kitajca je bi- la 40 let, na področjih, kjer so pustošile tropske bolezni le — 25 let. Tret- jina otrok je umirala pred petim letom starosti. Toda, Kitajska se ni obrnila na pomoč na- vzven, iskala in našla je znotraj svojih meja in y pičlih desetih letih uspe- la nemogoče — izvleči se iz tega stanja, ki je pred- stavljalo največjo oviro razvoja dežele. Zanimivo je, da se vprašujejo ljud- je z Zahoda, ki so imeli priložnost videti kitajske sisteme zdravstvene zaš- čite naslednje: ah ne bi tudi razvite države, kjer stroški te zaščite neprene- homa nara.ščajo, izvlekle koristen nasvet zase? Ena- ko velja za dežele v raz- voju! Kitajski sistem zdrav- stvene zaščite »počiva« na nekaj novostih. V večini držav predstavljajo stroš- ki zdravstvenih uslug po- trošnjo in ne vlaganje sredstev. V Kitajski je zdravje investicija in po- memben faktor produk- tivnosti. Obstoječi vzori na Zahodu kjer je zdravstvo organizirano okoli stro- kovnjakov, so proglašeni za neuporabne. Ovreči je bilo potrebno vse tedaj znane metode, ubrati povsem novo smer. Znano geslo »bolje prepre- čiti, kot zdraviti« je bilo na Kitajskem uporabljeno v pravem smislu besede Tu je preventiva povsem zmagala nad zdi"avljen- jern. Tradicionalna medi- cina integrirana z moder- no, je bila na takšen na- čin prilagojena potrebam in možnostim velike deže- le. Poudarjajoč vrednost kulturne preteklosti so oblasti rehabilitirale tra- dicionalno medicino, ka- tere najpomembnejše as- pekte predavajo na vseh medicinskih šolah Kitaj- ske. (prihodnjič POLŽ ZA POLŽEM) SKOKI m DOBROVIJAH Kl.jul) pomaii.|Ki;ii,ju sik'i;;i so marljivi smučarski delavci .SK Braslovče minulo nedeljo pripra- vili mcddru.štvene skakalne tek- me na 3.5-metrslc iskakalnici na Dobrovljah. Skupno je nastopilo 39 skakalcfv iz Mislinja, Ljubne- ga. Velen.ia. šmarinega ob Paki, Andraža in Braslovč. Pri mladih skakalcih so največ u.si>clia do- sesrli Braslovčani .kar je vidno, da so pričeli sistematsko trenira- ti -že lani avgusta pod strokovnim vodstvom Marjana Mesca. Rezultati ml. pionirji: 1 Kralj 170,5 (20, 19,5), 2. Debelak 163 (18, 18), 3. J. Debelak (vsi Bras- lovče) l,jl (17,17); st. pionirji: 1. Koželj 166 (19,5, 18,5), 3. Javor- nik (oba Velenje) 147 (17, 18), 3. Gumpot (Mislinja) Ul (15, 11,5); ml. mladinci: 1. Javornik (Vele- nje) 180 (20, 20,5), 2. Plaskan (.Andraž) 17:? 5 (19, 20,5), Z. Do- brave (Ljubno) 20, 18,5); st. mla- dinci: 1. Krenkar (Mislinja) 169,5 (19, 20). 2. cremožnik (Andraž) 165,5 (18,r>, 19,5). 3. Stropnik (Mislinja) 148,5 (17, 18); člani: 1. Murko ({.jubno) 191,5 (22, 22,5), 3. Tanjšek (Andraž) 188 (21. 22), 3. Globočnik (Ljubno) 184 (21, 21) itd V nedeljo 16. t. m. pa bodo ob 13. uri v Braslovčah na 25-nietr- ski skakalnici skoki za pokal Slo- venije za ml. in .st. pionirje T. TAVČAR ZANIMIVOSTI čeprav v Združenih dr- žavah Amerike ne smejo objavljati reklam za ciga- rete in mora biti na vsaki škatlici napisano, da je kajenje zdravju škodljivo, je poraba cigaret zadnja leta narasla tako zelo, da pride na vsakega odrasle- ga prebivalca ZDA na leto povprečno 4000 cigaret. Človeško oko je tako občutljivo na svetlobo, da lahko zazna žarek, ki pro- dira skozi režo, ki je širo- ka samo 3 do 4 tisočinke milimetra. Helij, ki ga uporabljajo za polnjenje zrakoplovov, ker je negorljiv, je poleg vodika najbolj razširjm element na zvezdah in na soncu: središče našega osončja sestavlja 54'"» vo- dika in 45"'o helija. Najbolj razširjena kovi- na v zemeljski skorji je aluminij, katerega vsebu- je 8 odstotkov, medtem ko je železa manj kot 5 odstotkov. Na državni univerzi Oklahoma (ZDA) prireja- jo vsako leto tekmovanje »pljuvalcev bučnih pešk«. Rekord ima že nekaj let študent Paul Ratliff z za- vidljivo razdaljo 14,52 me- tra. Ctari Egipčani so papi- ruse, na katere so pisali, lepili drugega na druge- ga, tako da so zvitki do- segli včasih v dolžino šti- rideset metrov. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800.