**. 5 V Gorici,^v četrtek dne 12. janavarija 1911. »-——--------------------—*~------ Utajt trikrat bi te4*. »n sicer ? torek, četrtek in fokoto ob 4 uri popoldne ter, stane po pošu prejemana ali v Oorict na dom pošiljana: vse leto . . 15 K .-%• >:'.. ' : X%1 PoMnJ^ne fteVfTke iairejoua vuv V Gorici se prodaja »Soča* v vseh tobakarnah. ,806a" ima naslednje izredne tanic, pamikof in pottiik hm". Ha naročila kres doposlane aa-rotaiie m ae oziramo. ¦¦¦—LJJ.it L.'.Ji-iii„j»' Tečaj XU, UredLiitvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 * Gorici v I. nadstr. na J----- Upravni&tvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. no leTO v tiskarni; Naročnino in oglase je plačati, loco Gorica. Oglasi in poslaiice se računijo po Petfcvrstah, če tiskario 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«7on it. VTj. „Qor. Tiskarna" A. Gabr^iek (odgov. J. Fabčic) tiska in aal. 1» denarstvo. Rimski list »Osservatore Romano«, glasilo Vatikana, je prinesel v svoji štev. od 2. pr, m. prevod latinskega teksta odloka konsistorijske kongregacije glede na sodelovanje duhovščine v gospodarskih upravah. Glasi se tako-le: 4*o nauku apostola Pavla: »Nemo mifitam Deo itnplicat se negotiis seculu--ribus« je bilo vedno pravilo in zakon rimsko-katoliške cerkve, da se duhovniki ne smejo baviti s posvetnimi posli, nego samo ob določenih posebni i in izrednih prilikah ter s postavnim dovoljenjem. Ker se imajo smatrati oni, da so v bolj vzvišenem položaju od posvetnih stvari, treba, kakor to zahteva tudi sveti tridentinski koncil, da služijo in izvršujejo z vso marljivostjo izmed ostalih stvari one, ki so bile zadostno in spasonosno potrjene /. ozirom na tok posvetnih poslov. Ker so nastale v naši dobi z Božjo pomočjo razne ustanove za posvetno dobrobit vernikov, in to zlasti banke, kreditni zavodi, kmečke hranilnice in posojilnice, mora duhovščina te ustanove hvaliti in pospeševati, ali ne tako, da bi se mogla odstraniti od naloge svojega položaja in dostojanstva, da bi jo spravile v posvetne pogodbe ter izpostavile brigam, mislim m nevarnostim, kakoršne vselej izhajajo iz lakih poslov. Zato dokler Svetost Našega Gospoda Pija Papeža X. ukazuje duhovščini, da z delom in svetom pomaga pri snovanju, varovanju in pospeševanju takih ustanov, z a b r a n j u j e s tem odlokom duhovnikom, da se lotijo, ali ako so jih že prevzeli, da dalje upravljajo one posle, ki do-našajo skrbi, dolžnosti in nevarnosti, ki jih ima duhovnik kot predsednik, upravitelj, tajnik ali siično. Zato Papež odre jute. da vsi oni duhovniki, ki i m a j o d a n e s t a ka rn e s t a, p o d a j o t e k o m š t i r i h m e- * s e c e v od dneva proglasa tega i odloka svojo ostavko ter da v 'bodoče n o h e n d u Ji o v n i k ne * s m e s p r e j e t i ali vršiti kako službo te vrste, ako ni dobil za to poprej posebnega dovoljenja od Svete Apostolske Stolice.« Ta odlok nosi datum 18. novembra 1910. Torej štiri mesece časa je dal duhovnikom papež, da zapustijo svoja odborni-ška in vodilna mesta pri posojilnicah in zadrugah. Časa za odstop imajo še do 18. marca 1911. Klerikalci se seveda zvijajo, ker jih je papežev ukaz pač v živo zadel. K a r stori papež, stori vse prav. Takega mnenja morajo biti vsi katoliški posojilničurji in zadrugarji. Torej je prav, da morajo zapustiti duhovniki vsa odbor-niška in vodilna mesta po svojih zadrugah, denarnih zavodih itd. Torej po vseh farovških posojilnicah in hranilnicah po deželi morajo izstopiti iz odbora duhovniki; v Mirim it. pr. mora zapustiti Čevljarsko zadrugo duhovnik-čevljar Roje, pri Centralni v Gorici morajo duhovniki proč, odstopiti mora du-liovnik-vodUelj katoliškega »zadrugare-nja«, na M on tu mora odstopiti ves ku-ratorij z nadškofom vred. Tako pač veli papežev odlok. Res je pisano na koncu odloka nekaj o p o s e b n e m dovoljenju od strani Svete Stolice. ari že v začetku je rečeno, da se smej" baviti duhovniki s posvetnimi posli I e ob d o 1 oč e n i h po s e b n i h in i z r e d n i h prilik a h ~- -~ ¦-¦ - Morda bo dajala Sveta Stolica kaka dovoljenja, ali ta bodo pač le posebna, za i z r c d n e prilike, ne pa taka, kakor-šna hoče imeti »Slovenec« in ljubljanski škof, ki želita izjemo za celo Slovenijo, da bi se mogli potem postavljati: glejte, s a m p a p e ž nam d o v o I j u je, da s m e m o imeti v svojih rokah denarne zavode in zadruge. Ljubljanski škof pojde koncem janu- varija v Rim k papežu, da se »o t e j z a-if e v i d e f i n i ti v n o dogovori« s papežem, kakor razglaša v »Slovencu«. - No, kaj se hoče 'dogovarjati, saj odlok govori dovolj jasno; papež pa tudi ne bo spreminjal ali krivi Bonaventure. V Rini se stekajo poročila celega svetu o katoliškem posojilništvu in zadruga-renju. Strašna morajo biti ta poročila - duhovščino buOo komproinitujoča, drugače bi pač papež ne bil izdal take odredbe, ki kar na mah podi duhovščino proč od denarnih zavodov in zadrug. Kar pa papež stori, stori vse prav, in škofje in duhovniki morajo ubogati. V pokorščini mora prednjačiti nadškof in knez goriški, drugi za njim. No, govorili bomo potem dalje, ko se vrne škof Bonaventu-ra najbrže z veliko blamažo iz Rima. 5. Vi pa imate tudi pravico zahtevati, da se irif Jstratiov revizor legitimuje t izkaznico, podpisano od g. župana, in pravico govoriti z magjsfrratovim revizorjem izključno slovenski. 6. Govorite le slovenski, ker bi se odloka radi enega j znalo zgoditi, da bi te Uk komisar hotel popraviti občevalni jt.ziik za laški, ako govorite laški. Na kako vprašanje o občevahiem jeziku, mora slediti le ta odgovor: naš občevalni jezik je s I o v e ns k I, Ljudsko štetje. Tazor Dri reviziji!! Izvršiti se ima Še revitzija številih pol od strani magiistrutnih revizorjev. Opozarjamo Slovence v Gorici, naj se ravnajo po teh navodilih: 1. Vaša zakonita dolžnost aktivnega« dejanskega sodelovanja pri ljudskem štetju je končana, čim ste oddali izpolnjeno In podpisano naznanilnico. 2. Ne podpišite ničesar več za liud-sko štetje! Kdor Vam pravi, da je Vaša naznanilnica neveljavna, kdor Vas sili, da podpišete novo, kdor Vam zaradi t^ga grozi s kaznijo — ta laže. 3. Magistratovi revizorji imajo prvič pomanjkljive pole d o p o 1 ji i t i, drugič zgrešene pole popraviti, in tretjič preiskati, ali so navedbe v polah resnične. Drugih nalog, drugih pravic razun teh treh nimajo magistratovi revizorji. 5. Pri reviziji Vi nimate druge dolžnosti, nego na vprašanja, katera Vam postavlja magistratov revizor in katera se tičejo Vaših številih pol, odgovarjati, nikakor ne ničesar podpisati. DOPISI. Iz goriške okolice. h Podgore. (Nesreč a.) — V sredo zjutraj ob 6'/1 je šel delavec Anton Bat-telo iz Bracana, mož okoli- 50 let, na delo. Hotel si je prihraniti par korakov, pri tem pa je padel v nov kanal, se ves pretresel in nevarno poškodoval. Kri mu je šla iz ust, nosa in ušes. Prenesli so ga takoj v goriško bolnišnico. Iz Št. Petra. (P o ž a r.) — V nedeljo zvečer je zgorela neka hiša blizu znane gostilne »pri Pulverju«. Hišo je kupil neki Renčan, ki je bil že spravil razno blago v to hišo, spat pa je bil šel v nedeljo še v Renče. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Prejšnji lastnik je prodal hišo za to, da je šel v Ameriko. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani zajema svojo življensko moč iz svojih podružnic. Čim močnejše so podružnice, tem večja je moč družbe ter njeno obrambno delo. Pod' r už n i c e s 6 k o-r e n i n e družbe. Zato bodi vsaka podružnica vzorna in marljiva delavka, iz-' vršujoča vsestransko svojo narodno dolžnost. Podružnica ni samo blagajnica, katera zbira denar pri članih ter ga odpošlje potem vodstveni blagajni. Ona ima izvr- VELIKA VAS. Roman. — Francoski opisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) Komaj je Chanat izvedel o tem, je takoj pisal glavnemu uredniku enega reakcionarnih listov pismo, ki se je glasilo med drugim: »Ker je literarni klub v Ravboni, ki je postal gnezdo republikancev, odpovedal naročnino na vaš cenieni list, ki je bil vedno v prvih vrstah, kjer je Šlo za cesarstvo in cerkev, naročam jaz, Chanat, isti list na svoj račun, in prosim, naj se mi pošilja talkoj, ker ne bi zamudil rad niti enega dne. ne da bi čital glasilo naših prvoboriteljev.« To pismo je dal Chanat svojemu pisarju prepisati večkrat, da ga je lahko kazal svojim znancem. Po naključju pa je prišel en tak prepis v roke Crillona, ki se mu ni mogel dovolj nasmejati. Vstavljal, je ljudi na cesti in ga jim Čital,seveda so se smejali vsi. Največji smeh pa je bil v klubu, kjer ni bilo veselja konca ne kraja. In danes je bil Chanat zopet glavna točka v klubu, ko je povedal Crillon o srečanju s častivredno družino, ki je bila povečana za osebo bodočega soproga predra-žestne Eme. j Kmalu za Crillonom je prišel Monestrel, ki je hotel j slišati, kaj se bo govorilo v tebu o Felibienu. j »Ravnokar je bil Chanat pri meni in mi je predstavili svojega zeta,« je pripovedoval. »Charaneonovi in Ema so bili tudi zraven.« »Gletjte, glejte! To je seveda velika čast za vas,] Monestrel,« odvrne eden gospodov smeje" se. i I »AH poznate ženina?« »Ne, nisem imel Še prilike.« I »Saj pa tudi nismo željni, da bi ga spoznali.- >()n je jako odličen mlad mož i ?. dobre rodbine.« »Ki jo sedaj zamenja za slabo?« »Ima jako prikupljivo zunanjost.« nadaljuje Monestrel v svoji hvali. »Hočem vam ga popisati, kakšen je,« se vmeša Crillon v pogovor, »podoben je svojemu novemu sorodniku naravnost čudežno.« j »Slišite, kaj nam poveš!« »To mora biti res lep dečko!« »»Da,« nadaljuje Crillon, »predočite si šiljasti nos stare Charanconovke, bolj šiljastega Chanatovega in še bolj šiljastega Eminega, mislite si potem nos, ki presega vse te šiljaste nosove...« »O, kaj takega vendar ne dobimo nikjer!« j »Pač, poglejte si samo Pelibiena. Vzemite zraven še! Chanatovc oči, toda manjše, s še bolj premetenim in za-1 hrbtnim pogledom...« j »Lep dečko to...« I »»Dajte Chanatovemu obrazu še bolj hinavski in pod- lejši izraz, pa imate pred seboj toliko hvaljenega zeta.« »Res pravi Apol!« j »Kako morete vendar tako govoriti o mladem možu, | ki ima vendar tako lepo imetje, gospod Crillon,« pravi | Monestrel. »Saj nisem nič slabega rekel o njegovem,imetju,« odvrne Crillon, »seveda je bogat --- sicer bi ga Chanat ne j vzel h hiši, ali ves denar ga ne naredi drugačnega, kakršen je.« ' I »O, denar zmore veliko.« I I »Gotovo.« Pri zadnjih besedah se odpro vrata klubove dvorane in v sobo stopi postaven mlad mož prikuptfivih izrazov. »Glej ga, Galtier,« vzkliknejo prijatelji. »Povej hitro, ali bogastvo polepša lepoto?« vpraša eden. »Da, zakaj ne?« »Polepša li tudi grdobo?« »Ne, nikakor ne. Toda o čem pa imate pogovor?« »O Chanatovem zetu!« »A, o tem je govor?« »Da.* »Kaj ne, gospod Galtier, on je odličen, izobražen mladenič?« vpraša Monestrel. »Za naš kraj...« O, tudi za druge, vzgojen je v samostanu.« »Dobe se ljudje, ki občudujejo gade in modrase — mogoče, ker se jih boje — Če dobim jaz katerega na bregovih naše Gaulure, mu stopim na glavo.« , »Ali gospod Galtier, kako morete tereČi tako primero...« »Saj vendar nisem nič hudega rekel. Hotel sem ravno povedati, da sem jih srečal in sem mnenja, da iz-borno pristoja v rodovino.« I Gospod Monestrel vstane in odide brez besedice. 1 »Sedaj gre pa naravnost k Charanconovim, da jim naš pogovor takoj ponovi»« meni eden gospodov. Charanconovi pa bodo hiteli praviti Ohanatu,. ki seveda pove vse takoj svoji hčeri, ki pa morda to^amolči .svojemu ženinu.« • v: 7|... (Dalje prih.) . Lokavški cerkvenih [ zbrali v gostilni pri -cerkvi! *fS?t«SS mejah- so* v2?[ občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. postojanke?«tela*#ri*uJneizmerno veliko. T T J^iiiaP^^u^ic so-; se« Že *v teku htfSl&iMefit^eih $mfeitt! organizirale :ter izvršujejo ^vof^^tfsle izborno, Dobi se |%.'?e'vfedrf^iiekaj sodraBnic, katerih deWariie je miaČn/o in tfepopolho. Naj ', bT t Wi! te p o tt r*u ž n i c e' s e l e t o s ; zdram ile!: , ' '\ ' °^*ti^^^$Mtpf Metoda vi rta njegovo krsto. — Več srbskih listov je priredilo takoj posebne izdaje* - kjer v sočutnih besedah proslavljajo našega avi-atika. Naznanilo vzletanja. Vzletanje Rusfcmovo je bilo naznanjeno po lepakih s takim besedilom: »Pod najvišom zaštitom Njegovog Kraljevsikog Visočanstva prestolonaslednika Aleksandra, Olimpijski Klub iz-lazi u susret Slovencu Rusjanu i Srbinu Merčepu koji lete sva tri dana božičnih praznika u Don jem Gradu. Početak letanja prvog dana Božiča u.2 i pr> časa po podne. Drugog i trečeg. dana Božiča leteče se pre podne od 10 sati, a po podne od 2 časa. Cene mesta: I. mesto 3 din. II. mesto T din. Djaci i r-adenici u pola cene.« Protektorat je bil prevzel torej prestolonaslednik Aleksander! Zadnje Rusjanov o pismo. Dnč 11. t. m. je prišlo v Gorico bratu Rusjanu zadnje pismo iz roke ponesrečenca iz Belegagrada. Pisano je bilo rnaj-brže zvečer pred dnevom nesreče. Dobili smo v roke to pismo, iz katerega posnemamo to-le: »Ko sem prišel sem, je bila tu burja, sneg in blato »dve kvarti« visoko. Videl sem precej, da bo slabo. Tresel sem se nevolje. Izobupaval sern, ko sem zvedel, da je bilo ljudstvo nevoljno, ko je bil tukaj zadnji aviatični poskus na Velikem polju Zunaj Belgrada; fijakarji so takrat zahtevali od 10—25 frankov in ,s tem" je i bilo ljudstvo disgustinano. Zato,sem takoj mislil, da moramo dobiti drugi bližji prostor; najboljše je ta pod gradom. Sicer ni velik prostor, ampak za spust je dosti prostora treba bo leteti in obračati se nad Savo in Donavo, in sicer ravno tam, kjer se križata. A m-; p a k vedno je m o Č a n veter in življenje je drago in ne bom r i s k i r a I, naplaviti k a ko mrzlo kopel j. Med drugim govori o brplanu, ki se nahaja rta domu v Gorici in kateri je bil ¦namenjem tudi za Beligrad, pa pravi------ ------»č e nastane kaka ne s r e- ča, je boljše, da ostane bi- plsin doma------------- torej trije prazniki so že skoro končani in se ne more letati. Ali takoj ko dobimo kak bolj miren 'dan, bom letal samo za ime, da bodo vedeli, da sem vzletal, ali to le radi .časopisnih poročii. Mislimo , iti v dve mesti v nižini Srbije, okoli 200 km od tu« — — — — Pozdravlja srcTv * r-ta, očeta, mater in celo družino. Iz pismo je razvidno, da je moral biti res močan veter, tak, da je bilo skrajno j nevarno, spustiti se v zrak. — — »Ne bom ris!;>al, življenje je drago«, tako je mislil* j hotel pa je vendar vsaj nekaj pokazati, j toliko da bi se bilo zabeležilo, da je vzle- I tal, toda že to je bilo preveč, kajti veter • je bil vedno še tako močan^ da je Vzročil j katastrofo. Seveda težko bi mu bilo, priti v Beligrad in se sploh mič spustiti v zrak; i- Sprejem v Bejemgradu. •V četrtek'5. t. rarsta dospela Rusjan hI Merčep V BeUgrad ter ttla sprejeta -t navdušenjem. Protektorat prireditve je imel \prevzeti vojni minister Hija Gojko-viČ. Pomagali so ji-mav ;zrakoplovnem poslu izvežbani častniki. V petek je sprejel Rusjana in MerČe-pa. vojni minister ter se razgovarjal ž njima precej Časa b njunem aparatu ter o zrakoplovstvu na sploh. V soboto ju je sprejel v posebni avdi-jenci srbski kralj Peter. Prijazno se je razgovarjal ž njima kralj, razlagala sta mu sestavo aeroplana in povedala, kaj nameravata še ukreniti. Kralj je izrekel svoje veselje, da imajo Jugoslovani tako izvsrst^ na dva aviatika, *~. Sploh ves Beligrad je sprejel z navdušenjem Rusjana in Mer-čepa. Kako se je zgodila nesreča? Merčep je bil sporočil svojim prijateljem v Zagreb, da radi velike burje morata opustiti vzletanje 8-1, m. Burja je sicer pojenjala, ali pihal je še močan veter. Rusjan se je odločil za polet, čeprav so ga mnogi odvračali od tega namena. Rekli so mu, da se mu utegne zgoditi kaka nesreča, ali Rusjan je bil pogumen ter je rekel: Če se mi kaj pripeti, počival bom v bratski srbski zemlji, upam pia, da ne pride do tega. Up njegov se^ žal, ni uresničil. . Ko sta prišla Merčep in Rusjan na prostor za vzletanje, ju , je pozdravila burno množica. Rusjan se je po zaletni razdalji kakih 30 m dvignil 'krasno v zrak; zrakoplov je plul hitro kot ptič preko Save, setofcferofcter: plul proti trdnjavi.,Veličasten polet, siguren, eleganten, občin-_-sLvo, navdušeno, ¦ razburjeno nepopisnega veselja — ali kar nakrat je, omahnil aero-plan, veter se je zaganjaj vanj, padal je in treščil na tla. Neizrazljrva panika se je polotila gledalcev, izpod razbitega aeroplana so potegnili umirajočega Rusjana. — ------,2alost je zaveia po Belemgradu. Merčep.. V Zagreb je bnzojavil Merčep ha neko vprašanje tako-te: • »Jaz živim, ali bi bil rajši z Rusjanom poginil. Rirsjan je danesvfoorbiz vetrom končal s smrtjo. Vest c tragični njegovi smf 11 j e zavila cel Beli grad v črno. V meščanstvu vseobče žalovanje. Rus j an a pokopi jej o t u, p o g r e b b o s i j a j e n z vo j a š k i -mi častmi in s sodelovanjem vseh d ruše v.« Beligrad v žalosti; Velikanska žalost in potrtost se je lotila; vsega J : »Novosti« v Zagrebu pišejo med drugim: »Težko nam je verjeti, da ni več živ ohtokretni Rusjan, ovenčan z vencem zmage, da ne .gieda več ono .sijajno oko, ki je bilo vsled prvega vspeha orošeno s solzo radostnico. Rusjan je bila prava dobra slovenska duša, ljubezniv in uslužen ter izredno simpatičen. O svotem sigurnem uspehu je bil popolnoma prepričan. Če ga je kdo vprašal, če se kaj boji, se je nasmehnil ter ni hotel slišati o kaki nevarnosti. »Hrvatski P o k r e t« pravi med drugim: »Dosti je poduka, ki ga je dala sfera nad zemljo človeštvu, dosti je Človeškega poguma. Sedaj je treba duha, da se zasigura nadaljni napredek človeštva. Smrt mladega Rusjana naj bo memento, pa tudi njegov spomin ostane večen, ker je tudi on priložil svoje k novi epohi kulture. List omenja, da mora biti naloga avi-itke ta: izmeriti stanje v zraku, premeriti silo njegovo, da jo oprezno in sigurno obvladaš. V Zagrebu so trgovine Budicki, Jesenski in Turk iztožile sliko nesrečnega aviatPka v črnem okvirju ter vse brzojavne vesti, ki so prišle iz Belegagrada. Bi-cikliški klub »Orao« je izdal osmrtnice, ki naznanjajo tragično smrt člana fi. Rusjana. Hrvatje so okitili Rusjanu mrtvaški oder s črnini florom in hrvatsko trbbojni-co z napisom: »Žrtvi a v.i a t i k e S a-v ez h r vat s k i h spor t ni h d r už-ta v a.« O Rusjanu pišejo vsi listi. Nekateri nemški menijo, da je bil Srb. Pogreb, Pogreb je bil včeraj dopoludne. Vršil se je na stroške belgrajske občine. Prisostvoval je pogrebu takorekoč ves Beligrad in iz Okolice so prišle množice ljudstva k veličastnemu pogrebu. Po hišah so visele črne zastave. Pred krsto je svirala vojaška godba, za njo oddelek pehote; sodelovala je pri pogrebu cela belgrajsfca posadka, ki je delala špalir; ko je šel mrtvaški voz mimo posameznih oddelkov, so izkazovali ponesrečencu vojaške časti. Špalir so delala tudi Sokolska duštva. Princ Jurij je položil na Rusjanov grob,venec s slovensko in srbsko troboj-nico. - To je bil veličasten pogreb, kakorš-nili je malo v Belemgradu. Častniki in mladina so spremili krsto do groba. Z balkona v hotelu »Moskva« je imel Nušič pretresljiv govor. Gro-moviti »slava« - klici so zadoneli ob zaključku govora. Spomenik. Vojaški in športni krogi v Belemgradu so pričeli akcijo, da se postavita Rusjanu dva spomenika, in sicer nagrobni spomenik ter spomenik na onem mestu, kjer je ponesrečil. Sožalje srbskega kralja Rusjanov! rodbini. Kralj Peter je izrazil po svojem ad-{'jutantu Jovanoviču Rusjanovi rodbini ' svoje sožalje radi tragične smrti Edvarda. M^atik inženir Zablatnik, •ki je'*vzletal svoj' čas na Velikih Rojah % družbi s ponesrečen i ri: -inženirjem Hei« momt je* poriafM^aitotflri^^CtfJtyv»ca?ta-iko-le sožallno pismo; , Klagenfurt,. ip^'1 U. Euer»Wohlgebor,en I Zu dem ^6nersetzlichem Verluste durch den Tod Ihres Sohnes bez, Bruders, erlaube,ich trijr das iieržlichste . und in-nigste Beiteid auszusprecheiV und' versi-chere icli.^ie cjer innigs^en, Anteijnahme. ., .;?:;¦.L , t; jos. SabJatnig. y^2Mkr^a '•¦ uf'' ;;* je došla Rusjanovim taka-1^ .soiaijna brzojavka: • , , Hrvatski spdr«ts*kf: Savez dtibokč ga- nat./guijitk.mu,uašeg aviutičara jzriče naj- dulje saučešče. .....• ¦•¦*¦"• Predsjedntk -Andrassr,-Fotograiije Rusjana ,,: , , " 1!drull^il||c3i^(«. trgovinah s pa- Prodajale se bodo pc pirjem, ^km v .Gosposki ulici v.oknu trgovine A. Ga-brščekove,.'kjcr..se vidi slike K. Rusjana, letak iz Belgrada ter časiiiška poročila, je oblegana cd jutra do večera.,Vse' hiti, da vidi sliko'našega nesrečnega Rusjana. Pokopali so ga v bratskem Belemgradu, njegovo ime pa ostane zapisano na častnem mestu v zgodovini aviatike. /i Rusjanom smo prispevali tudi Slovenci k razvitku aviatike. Ponosni moremo, biti nanj, posebno še mi goriški Slovenci, ker Rusjan je bil'naš rojak. Slava in čast njegovemu spominu! Domače vesti. Shodi radi ljudskega štetja v Gorici. - V nedeljo 15. t. m, bodo ti-ie shodi; v G o r j a n č e v j krčmi na Komu; v B a t i č e v i gostilni blizu »bajte« v Rožni dolini; v gostilni Petra Bit ež n i k a, cesta Noyi most. Vsi ti shodi bodo popoldne ob 4, uri. V ponedeljek 16. t. m. bosta ob 8 url zvečer dva shoda, in sicer pri Vole u na Z i v i n s k e m trgu in pri M o s e rj u na Placuti. Govorilo se bode na teh shodih o tem, kako se je vesti Slovencem nasproti ma-gistratovim revizorjem. Naznanilo. —- Slav. občinstvu vljudno naznanjamo, da izide prva številka »Vede« v 8 dneh. Vzrok zakasnitve je ta, da je uredništvo prvo številko pomnožilo še za 1 pol o. Prva številka bo obsegala 7 pol, t. j. 112 str. Prvo številko pošljemo na ogled vsem znanim rodoldubom. Upamo, da se naročijo na »Vedo«, pričakujemo pa tudi še drugih naročnikov. List je izredno važen pojav na našem kulturnem polju. Ceua pa je jako nizka. - Pevsko in glasbeno društvo naznanja da so pričele redne vaje^ za pomladanski koncert. V>aje se vršijo kakor navadno za možki zbor ob torkih in petkih : od 8' , do 91, u za žensfci 'zbor ob pondeljkih in četrtkih ob 6—7 zvečer. y Vabimo gg. pevke in pevce, da se jih točno in polnoštevilno udeležujejo; ob enem imajo priložnost pristopiti nove pevke in pevci, ki naj se zglasijo oo navedenih urah pri g. pevovodji. Proti volitvam v zavarovalnico zoper nezgode je vložila utok sociauiode-mokruatična stranka, ki je izgubila svoje zastopnike v razsodišču in v 4. in 5. kategoriji predstojništva. Občinske volitve so se vršile te dni v Bovcu. Pletle in mešale so se čudne reči, kakor smo izvedeli. Izida še ne vemo. - ($^iMm^momm-mmmm deželnega zbora glede* vporabe določil zakona z 20. maisUES dež. z št. Rja. ddrhero prisilnih dotoad le. plačilu občinskih' ':¦'' ¦ ' . Vzletalue .poskuse na Velikih Rojah pri Gorici dela sedaj celovški inženir Kolhnan;in sicer z letalnim strojem* ki sta ga, sestavila brata Fonzari. ¦/"•i'¦'&& \&litf*4f R4 štejemo Že dva ponesrečena aviatika: inženir lieim, ki je vzle-«tl v (jružlri z inženirjem Zablatnikotu, se k -'ubif v; Vratislavi, Rusjan-pa v Belem-gradu. Dražbeui razpis. — Dobava spodaj navedenih konsumnih predmetov, ki jih bo potrebovala tukajšnja »deželna umobolnica Piane Jožef I.«, se odda najboljšemu ponudniku, I>otične pismene ponudbe je poslati v zapečatenih ovitkih zapisniku deželnega odbora do 2(\ januvarja 1911. do poludne. Ponudniki morajo izročili deželni blagajni najpozneje do zgorel omenjenega dne varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih, jn sicer: za dobavo kruha 40i» K, za dobavo mesa HMK) K, za dobavo vina •l(K) K, za dobavo mleka UK) K. Ziijcdno s ponudbami }e predložiti po dva vzorca spodaj navedenih predmetov, ki morajo nositi ime ponudnika je zapečatiti. Kot vzorce je predložiti: 500 gramov kruha. riža. moke in testenin; 1 liter vina. mleka, olja i" kisa, ter !0O gramov vseh drugih predmetov, izvzemši meso in jajca. Vzorec slanine mora biti rezan tako. da se zarnore konštatirati debelost. Pojasnila o množini oziroma količini in o kakovosti predmetov in o načinu dobave se dajejo pri oskrbn&tvu umobolnice i« s^cer ob delavnik^ od 11—12 pred p. A. Predmeti, ki jih bo dobavati od 1. iebruvarja 1911. do 31. julija 1911: itn kruh. navaden kruh. testenine, mleko. B, Predmeti, ki jih bo dobavati od 1. iebruvarja 1911. d« M. decembra 1911: goveje meso, telečje meso, kavo, kivhia primes, riž, polenovka, sir Ementhaler). sir (svež bovški), suhi fižol, krompir, suha zelenjava, slanina, prešieja mast. olje, kis. surovo maslo, jajca, rumena moka, sladkor, sok milo. vino.. Deželni odbor, 7. ian. 1911. Argentinskega mesa je dobita LJubljana 50(K) kg, kar znači množino, ki jo na en dan konsumira. cena kg prve vrste lK 4fti V, toge v-ite l K 20 v. Na Kostanjevici v Gorici so obhajali v nedeljo pobožni očetje frančiškani stoletnico, odkar prebivajo gori. Seveda je bila tem povodom na Kostanjevici velika slovesnost. Dopoldne je bila slovenska pridiga. fMdigal je frariČiSkafo iiater Konstantin, navzoč je bil tudi nadškof. Pater je pravic kakor nam poročajo, o irekem hudičevem človeku, ki je preganjal menihe; zadri pa se je tudi v napr , jake in napredno časopisje ter zahteva«, da morajo vsi za kutarji. le oni jih privedejo v dasni in večni blagor. K© je začel ^drihati po naprednem časopisju, le pdRimalai Gregorčičeva kuharica, da to je »t a p r a v a« pridiga. Dobro je storilo to gotovo tudi nadškoh. kakor Gregorčičevi kuharici.-r Jedli* so" z »veliko žlico«. Pravijo/da* takiti* pojedin ne zmorejo bogataši, pač pa »beraški redovi«. j,,; Durlaol* -,) Ferlaeft. *~, Nefci trgovec v Gorici je poslal 31. dec. 1910. dopisnico v Durlach v Nemčijo; napravil je naslov, trej^ai&d|?H2 $jfe$R§| ?g?Uh 7*$ni,, kaftofej fcaže poštni 'pečat." 'Dne^Š! t. m. je prišla | pa srečno nazaj v Gorico, Le bi bil oni pliirfe;'""'"" * bi imel c občutno škodo! Umrl je v bolniški sabj v, zaporih v Gorici Al. Stua, iz Krn$ha/znani posestnik in trgovec, ki je »prišel pred kratkim Tatovi bicikljev. — Bkriicijaje prijela dva mjada .človeka, ke| st%*osumljeua, da sta kradla biciklje. Okoli novega leta sta bila. izginila dva plciklja^, eden last g, Karla Obizžija* drugi fisL stotnika Langa. Krčmarju Gorjancu je bifo ponudeflo jieko kolo na prodaj za 30 K. Ponujala sta kolo neki Henrik Pekar in Ivan Daniš, oba z Reke. Stanovala sta ta dva človeka v Ko- |-čevju pod gradom. Ko je policija preiskala njuno stanovanje, ie našla tam. bicikelj Durkopp št..62.592, last g. K. Obizzija. Oba mlada Rečana sta prav čedno oblečena. Brez sredstev. — Škof o dan na dan prime policija v Gorici kakega tujca, ki hodi todi okoli brez sredstev. Te dni so prijeli nekega Alfreda OUuase z Dunaja. Bicikelj zginil. — V ulici Št. Peterski v iiiži žt. 14. stanule.^ariNi Koimvli, iu sicer v pritličju. *fe dni je izginil iz sobe bictitelij vreden i 10 K, last njenega sina, ki le sedaj vTrstu. Umrl je v Gorici trgovski potnik Oger Emanuel Reiter, star okoli 50 let. V Gorici fc nenadoma obolel in oboljcnju je sledila hitra smrt. <: , '¦¦.'¦ Samomor vojaka. — Poročali smo, da si je pognal krogljo v glavo neki vcfcnV v Kanalu, ko se je vrnil z Božičnega do-pusta. Oni vojak se imenuje Karol ČVokelj ter je dnina iz Štanjela. Bi! je korporal. Iz Kanala so bili pripeljali še živega v Gorico: ko so ga nesli v-, vnjaiko bolniinico. je umrl. Branil se je plačati popito vino v neki gostilni 'ia Komu 21 letni Prane Huniar. Prifcel je redar, pa še ni hotel plačati, še Zfjpeistavljal se je, vrgel v redarja kozarce, potem pa /'bežal. Pa so g:i vendar ujeli; nato je moral plačati svojo »ccIuh, redar ga je peljal povrh pa še v >pržon«. Dve hranilni knjižici »Cooperative« je ukradel nekdo v neki gostilni v Gorici nekemu meščanu. Na eni je vloženo 19.300 K, na drugo 4.200 K; zraven so bili tudi trije bankovci po 100 K. Policija išče tatu. _¦-_;_ ;; Padel je 36 letni Andrej Trebše s Srpeuice, ko je seka! dr/va v gozdu; padel je kakih 30 m navzdol ter se pri padcu nevarno poškodoval, vsled česar so ga pripeljali v goriško bolnišnico. Vrela voda pri ognjišču se je zlila na enoletno -deklico Metodo Rijavec v doni-berški občini; deklica je podlegla poškodbam. Koliko takih nesreč je v zimskem času! i Našla se je zelenkasta pelerina na Mirenski cesti. Lastnik naj se zglasi v ulici Municipio št. 12, Jf. nadstropje. Plesni -enček priredijo tolminski fcntje dne 15. Jan. t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani gosp. Ivana Gabršček »Podšolar-ja t v Tolminu. Pri plesu svira godba e. kr. pešpofka št. 47. iz Gorice. Vstopnina za gospode 2 kroni. Ra razvite! dojeačkovih mišic Ir ima najugodnejši učinek prehrana s „KU-Fr3K.Eu in mlekom, tako da telesna teža raste v normalni meri. S »KUFEKE* prehranjeni otroci so mirni, ne muči jih napenjanje zdravo spe, imajo dobro slast in redno prebavo ter vsakem oziru Izvrstno uspevajo. v St. Petru pri Gorici pokazalo,'da' razume delovanje sokolskih dušitev, da poj- novih sokolskih društev, da so si "sokolska društva za.čela zidati tehl-vattiilce in sokolske dome, kjer se bodo pripravljala in vzgoje vala popolnoma neovirana hi nemotena. v,;>t Goriški Sokol je povsod in pri vseh javnih in drugih nastopih pokazal s svo-:{-\tot^(0km-tin MmL telovadci, d« je močno društvo, da goji telovadbo v popolni jtfeii in pravo ^istemjatrčno, Žajllbog mu nedostaja prave telovadnice. Telpvad-: niča. katera se sedaj vporablja, je vse kaj drugega, takor telovadnica; za sedaj se pač mora potrpeti in. ž njo zadovoljiti posebno paz oziram na to, ker je Trg. o. zadruga obljubila, popraviti jo, da bode vsaj za silo vporabna. Ne sme nas vstra-šiti sedanja telovadnica, da ne bi marljivo in r. veseljem gojfli telovadbe, ampak pogumno moramo gledati v bodočnost, ker prej ali slej bode irael goriški Sokol svoj lastni Sokolski dolic V to svrho se je že sestavil odsek, ki je prevzel ..ilogo, nabirati denar In skrbeti za to, da se bode čim preje mogoče nabralo toliko sredstev, da se lahko kupi stavbiŠČe. In, če bodo vsi Sokoli in prijatelji sokolstva storili svojo dolžnost, če nam pojdejo na roko tudi naši denarni zavodi, lahko upamo, da bode stala v 4-5 letih v Gorici nova lepa stavba, trdnjava sokolske misli - »Sokolski dom«. Br. Podgornik je 4>odal s tajnikov itn poročilom lepo sliko vseh prireditev, katerih se je goriški Sokol udeležil. Lepo število Sokolov se je vdeležilo so-kolskega zleta v Biljali, v Prvačini, na ProseJcu in v Celju. Vse priprave za celi zle* v Št Petru si je naprtil goriški So-kolna svoja ramena in svojo nalogo; tudi častno rešil. Jako dobro ie vspela sokolska maškerada v »Trgovskem Domu,« dobro ie bil obiskan prvi družabni večer in Miklavžev večer pri »Zlatem Jelenu«. Poročilo blagajnik* br. Podgornik a izkazuje, da se dohodki z izdatki •krijejo, tako da obstoji društveno premoženje do sedaj nedotakljivo. Promet je bil v pretečenem letu. z ozirom na prireditev v St. Petru velik; veliki so pa bili tudi izdatki in lahko se reče, ila se je dobro gospodarilo, ako se pomisli, da taka prireditev stane mnogo denarja in da je bila prva v takem obsegu. Dobiček je bil sicer po-voljen, bil bi Še večji, toda oviralo je vse priprave neprestano slabo vreme in tudi od strani oblasti so se delale različne zapreke. Br. blagajnik objavil je tudi proračun za to leto in treba bode mnogo dela in truda, da se proračunjeni deficit odstrani in društvo postane aktivno. Poživlja dalje vse Sokole, da redno t>'ačuje-jo mesečnino. in da pridobivajo novih članov. • . i (Konec prih.) načelnike klubov, tako da bj tiskovni zakon prišel na* ?T'dnWni -.red^fiTmešeca fe-bruvarlM. 1. .="......• ta.... ,i.....:. Telovadno društvo »Sokol« v Gorici. Občni zbor se je vršil i. januarja ob precej lepi udeležbi. Nad 50 članov, skoraj samih mlajših Sokolov se je zbralo v veliki dvorani pri »Zlatem Jelenu«. , ¦*• Ko je brat starosta dr. Lev.puš-ček otvoril občni zbor, pozdravil vse navzoče, med njimi tudi br. Jerasa, dru- i štvenega u$tanoynika(. ter konstatilal sklepčnost, je prešel na dnevni red ia po- I ročal približno takoile: • ..-J : I na znano tvrdko tako, kakor vedno,' ali I , belo "na sokolškem. polju v pre|eče- \ &mwJ%.^Jla v^urlaclu aan^ak \. Bo4 I nem letu se morar,teiQ.yatj yspešno. Go- "**" "J"' " ' ' " " n_'« risk Bazne v^stJ; Obletnica osvobojenja Soilje. — V • petek so praznovali v Sofiji obletnico osvoboditve Sofije izpod turškega jarm^a. Zadnji iM>zdravparnika.^i0^em straža v Sunderlandu; severheTn delti•:A3Hr -glije, je dobila na morju plaviaioČostekleV ¦ nico. V njej je bil shranjen listek s sledečo vsebino: »Vse upanje izgubili. 12; nov. 1910. Kapitan Schraidl« V tenivslučaiu se gre za nemŠkS parnik »Berlin«, o katerem se ni vedelo ničesar od 10. tiovembra dalje. '" ' Srečen šofer. — Decembra meseca 1909. je dobil berolinski šofer v svojem avtomobilu v papirju zavitih 40.000 rabljev in dragocenosti iza 50.000 mark. Malo prej je peljal neznane Ruse. Izguba je bila sicer objavljena, toda Rusi se niso hoteli zglasiti. Sedaj poteče rok in šofer postane lastnik rubljev in dragocenosti. Policija se boji za šoferja Kugelmanna, češ, da ga bodo Prej ali slej izsledili izgubitelji ter mu,odvzeli najdene stvari. Velik požar v New-Yorku. — Glavno 1 ivaljšče kitajske družbe štirih bratov v Mollsteetu v NevvrVorku je zgorelo. Sumi se, da je provzročila požar neka konkurenčna tifužiba. Na pogorišču ie v§^ polno trupel zažganih Kitajcev. Žepni tat in anarhist. — Španski kralj je napravil izlet v Maroko. Med potjo" se je ustavil v Malagi. Tu je bil slavnosten sprejem. Ljudstvo se je kar trlo. Kjer le velika gneča, tam se nahajajo tudi žepni tatovi. Tak tat je segnil svojemu. sosedu v žep, potegnil ukradeno stvar fe žepa, spustil na tla in pištola je -počila. Mogoče je bil okraderil gospod" kak anarhist in je ta žepni tat s svojo tatvino preprečil kak atentat. Potemtakem je rešil življenje španskemu kralju. Toženi nadškof. - Škofa v (kenoble in Autumu na Francoskem sta prepove- ¦ dala vernikom svojih škofij nekatere radikalne liste. Tak list republikanske smeri v Saint Etiene je vložil pri Lvonski civilni sodnijfi proti Lvonskemu kardinalu nadškofu tožbo na odškodnino. Rusko gimnazijo v Parizu so otvorili te dni. Šolnina za učence znaša 500 frankov na leto. V iParizu živi 50.0001 J&isov. Prebivalstvo na Dunaju. — Dunajski inagistrat je napravil meseca septembra in oktobra lani poskusno ljudsko Štetje. Po tem štetju bi imel E>unaj okoli 2: mili j. civilnega prebivalstva; okoli 300,006* več nego leta 1900. Milijardar Rockefeller. — V Bostonu v Ameriki je izšla brošura z naslovom »Kako živi John D. Rockefeller?« V tej brošuri popisuje pisatelj strah amerikan-' skega milijonarja, ki se boji vsake osebe in celo samega sebe in vse to radi denarja. Celo v odi sluti strup in jo pusti preiskati. No, takih skrbij smo mi prosti! v.; Nemški princ -pisatelj. — ^ Princ Heinrich se je iotil zrakoplovstva in »si pridobil v TJarhisfadtu že * i^pr^evalo sposobnosti za zrakoplovstvo. Svoje utise na prvem ;Zračnemv«letu;šll|ča princ v nemškem avtomobilnem listu v članku: »Med zemljo in nebom,«* Spis ie baje zelo zanimiv, kakor trde nekateri listi. - V Centralni Aziji je divjal ^grozovit potres, Sredlišce potresa jedilo ¦r^.vshod-ni Strani Jssyk-KuI-jezera.-./00"rodb*hrfe brez streha. Prenočujejo na prostem ob mrazu 10° pod ničlo. '"'*"'''r-* rovlje, r%u^fnaTO)roŠ1C0iinfcer je po- ' riški Sokol kot vodilno društvo'vseh dru-' "'Še' uplivli tJa^MeŠiiikalibor.hice m ha Politični pregled. Poslanska zbornica se sestane ,17. t. m. Na dnevnem redu bo ?>rvo čitanje vladne predloge glede državnega proračuna bi finančnega zakona za leto 1911. ter razprava o vseh dosiej še nepotrjenih državnozborskih volitvah. v Forgach, dosedanji avstrijski poslanik v Belemgradu, se baje ne vrne več v Beligrad, , marvtČ pojde za poslanika v BukareŠt. Tiskovni odsek v parlamentu ie:' skončal razpravo o reformi f tiskovnega zakona, tkfe dd's^SiBvi' rt^rf*Mko predloži 2borj^.''4$l3fek je izrejtel želJo»^ai. Mlad mož, p ost vojaščine, zmožen popolnoma, nemškega jezika, ki obvladuje^ zrn veh: tega .--še'.slovenski, mogoče tudi iiftv. lijanski jezik — najde pri večji "S; edi- ; čijski firmi _y, ^emškerti^^ provincjalnein.; mestu hot sluga nrada In tolmai! takoj službo. *', Pismene ponudbe naj se poširj^o- na naše-uprawyjtvO: pol-šifrOtij , .^. »»Zaupanja v^eden*'^ 92 1535 Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglu obselnejši se raficna xa vsako besedo 3 vin. Hajpripravnejše tasertranjo nalr«o»oe iaobrtnike. Koliko fa manjših trgovc&tf f» obrtrtkr- - "—'-' katerih aa defell (to celo t meatu) nih8» n« oiVJftr .*B ¦ W»6rlra|o, Skoda al mafhn*- : dobrim spričevalom, vešfia uu0|iuuiuuu knjigovodstva, slfrvenske in nemške korespondence, deloma tudi italijanske ter strojepisja, išče primerne službe. - vstop takoj. - Ponudbe pod* ,.V ešča" na upravo ,8o6e'. Ce prav zagovornik on naše je sloge, polena mu mečejo vedno pod noge. Zakaj se ne zmeni politik zato V Uganeš, če misliš, da nosi Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke z vedno silo tvrdke A. KRIŽNIC ob koloduoru Podmelec. Sprejema v izvršbo: vse v StaOtieilO mizarsko StfOlUl spadajoče izdelke za hiše, vile, Šole, bolnišnice, cerkve, jama poslopja itd. kakor: oina, vrata, povode, portale; popolne opreme ljudskih Sol, šolske klopi po RetUgovem pa- leniu itd. — Proračnni in naertl brezplačno. — ParbetflL fVOFHtCa opremljena z najnovejšimi stroji nudi paffeCfflS ddSCICe iz hrastovega hI bukovega lesa, postrežba takojšnja za vsaktero množino! Zahtevajte vzorce In "cene. — Strugarski oddelek nudi vse v strugarsko stroko spadajoče izdelke. Vsa dela solidno in strokovnjaiko izvedena. JaniStOO: Obisk strokovnjaka inttresenlom brezplačno. Stav. frgov.druStvo MMerkurCf = u hjubljani = je izdalo Trgovski m m koledar za leto 1911. Koledar je trgovcem in sotrudnikom nepogrešno potreben. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. Dobiva se pri društvu is vseh knjigarnah. licenca poštenih staršev s primerno izobrazbo, 14 do 15 let starega sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji J. Pretnar, trgovec na Bledu. V založbi i i i i ti| Dobiv 1 [jaiii felOnirtN. Butan ravnokar izšlo: Slavo j Klepec Zbirka slovenskih citatov in aforizmov broširana K 2*50, vezana K ft*50, p« pošti 20 vin. več. Z veščo i-oko in z dobrim okusom jo Slavoj Klepet; \ ti-j k*)ji.u:i zbral 5086 uUiv\/.n,»v in »it: iz slovonsko književnosti ter jih uredil [m atoeeeilnoin redu. Knjiga ju visoko kiijižfVtte vredni znkai v njej si» zrcali inišlj<»nje, in čuvstvovnnjf odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in | osni, «Afoiizmi in citati« nino, da bi jih fiitatelj prebiral zdržema; ali pomaleni uživitni, podajajo čv duSevno linmo, zlas»i kt-r odpirajo širok pogled v veli'• i razvoj bloven.ske književnosti od Tre novih časov do današnjih dni. Tnfcftj so zbrano raznotere drngorenosti, ki H bile pa ra>t tinti komu velikemu naroda. Dobiva se v vseli boljših knjigarnah aH naravnost iz založbe 1]|. Klcinimivi* & Fcd. Bamberg v Ljubljani. 1 ! Soo)ksooiemu! Išče se zastopnike, ki so vsaj deloma vsposobljeni za napravljanje strojev. Natančneje se izve v ulici Ascoli Št. 2o, II. nadstr. *m*m*m*i+m Ludovik Borovnik = pnSiunr == v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repet!;-pištol iioDert-pušk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Anton Patatzky v Gorici, fi2slednfifc Jas. Terpln. f»ft are4l Bftitelja i. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupavalifta tlriheritaf« !¦ dnbaega bliia ter tkaita, preje ti altlj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popetaili. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ta ArojaH in i ovijat i«. gretlnjlee. — Rožni venet — M »Sne knjtlfee. tišna obuvala za vse letna čase. Semena za zelealava, trave le detelje. gajbolje oskrbljena zaloga za kramarje, fcrošnjarje, prodajalce po sejmih in trgib ___________ter ni utieli. I ah > T^rgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. NaČelatvo *n nadzorBtvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ossirom na premenjena m dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po čelji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let VBak izposojevalec plača prt zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/«% prispevka-v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4\',% večjet stalno naložene pa po dogovora - Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v .časopisih »Soča« In »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem členom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v >Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Varstvena znamka: „Sidro" ilelnenf. Ga ptici Mai-KH Nadomoatak mu B Anker-Pain-Expeller Je poisod pripozaano kot najbolj*« iredritc proti prehlajenjn Itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati ]p originalnih steklenic v škatljah z uaSo varstveno znamko „ii. drctt", ker le tako je zagotovljeno, (fa je izdelek pravi. Dr, RICBTEKJBVA LBSAKif A tj" v Prag; 5881 ^ Ne kupujte ur, ako j.h ne poskusite! Pošiljam vsakomur ki naroči, pristno 14 karatno uro iz plaque-zlata. Dvojni pokrov, za ceno 20 K. Pri naročbl naj se pošlje samo polovico In ostalo p' preizkušnji. Triletno jamstvo. Naročil« naj se pošljejo na: JOH VVE1NER, DUNAJ XIX I Boschstrasse 2/7. Slovenci pozor! V obmejnem kraju Koroškr u St. Jakobu u Rožu se proda radt odpotouanlfl hiša z dobro obiskouano frgo- Uino in gostilno. Cena nizkn. Opraša se pošfnoležcče pod šHra: Z. S. 390 - St. Jakob 0 Roln. Knjigovodja vseh sistemov in bilancist kakor tudi korešpondent za slov., nemški, italijanski in hrvaiski jezik, izvrsten organizator in samostojen delavec, ki položi vsako kavcijo, išče primerno službo pri kakem indu-strijalnem podjetju ali posojilnici. Najboljša spričevala in reference na razpolago. Ponudbe pod : „ KNJIGOVODJAM na upravo lista. Naznanilo. Slav. občinstvu tiljitdno naznanjam, da sem Oivonl novo kroj.iško delavnico in zalogo r znovrstnega stikna v Gorsn Franca Josipa i^t. 39. Zajedno naznanjam, da sprejemam cenj. naročila tudi na Tržaški cesti št. 10. Za mnogobrojna naročila se toplo priporočani AlltOB KrUŠlG. krojaški majste, r. Telet. št. 150. Proda se U BOUCU v sredini trga, ob glavni cesti (nasp oti c. kr. sodtrijc) enonadstropna hiša z vrtom iafep piipraona ta feabo irao-oiao aH obrt. isia obsega: o pinLm nadslTopin 3 sobe in kuhinjo, O piifHC|a " klet, hlev in veliko delavnico^ v koji je bil prej mizar. '^ Natančneje se poizve pri Hat« KCRSta, Feldhfrchen iKoriifHo*) satethganae štev. h Daavno raappIMJanj*. Blago za poročne in. po novi modi — v največji izberi v Trgovskem domu Uzorce pošiljava franko.