iated da«j aBd Holidaja. Oratalftkt la aptavnižki pr* •tii. S05T S. Lawa4al« a v. Office ef paMleatlaa: mr ta. Lawad»U av«. * Ttivpkoaai Uvidili MU. 0--VEAR XVL Chicago, 0L, torek, 3. aprile (April 3), 1923. STEV.—NUMBER 79. m HMK B POVRNITEV ZtSffi-K M LASTNINE. farah zaseženega tujega premo-jgci i poslal svesnega sastopnika V Berlin ia drqga inosemska •UDA BO IZPLAČALA KA HH 44 MILJONOV DOLARJEV tujim interesom. Waahington, D. O. «— Urad za tirstvo zasežene tuje lastnine se je tedaj lotil dela, s katerim hoje povrniti med vojno zaseženo premoženje pravim lastnikom, kakor to določa na zadnjem kongre-jovera zssedanju sprejeta Wins-lowovs postava. Koncem zadnjega tedna je od-plnl v Nemčijo vladni zastopnik, da abere vse potrebne informaci-' je in stopi v neposredno zvezo z vsemi tamkajšnjimi ljudmi, ki so uprsvičeni do zaeežene tuje lastnine. Ameriški zastopnik bo imel svoj glavni stan v Berlinu, kjer bo o-stal toliko časa, kolikor ga bodo zahtevali njegovi poeli. Iz Berlina pojd§ ta zastopnik v Hanover, Frankfurt, Lipsko in tirnga velika industrijska mesta, ki so središča velikim delom nemške dežele. Ko opravi evoje delo po teh nemških krajih, bdide sko-i to gotovo tudi v Avstrijo. Zadeva glede na povrnitev ŽS-'seaene tuje lastnine sc ne omejuje samo na Nemčijo, Avstrijo in Združene države. *Jprayičebcl so raztreseni po celem .svetu. V glavnem določa Winslowova postava, da bodi povrnjena poprejšnjim lastnikom vsa lgatnina, katjja .mdn^st r.nfagjtfgApsi nih slučajih po ilOjOOO ali manj, in poleg tega še zneeek do $10,000 k vseh poveril, vrednih po $10,-000 ali več, kjer jc lastnina deljiva. V rokah vladnega varuha ali o-»krbnika je 2.8,144 poveril po manj kakor po $10,000. To znaša v skupnem znesku $22,122,002.-80. Nadalje je pa še v pjegovih rokah 2,224 poveril nad to vsoto. Zadnji oddelek poveril, ki jih lio treba povrniti, znaša $22,240,-000, kar daje skupno vsoto 362,002,80. Ta vsota predstavlja vrednost zasežene lastnine, ki jo ima vlada vrniti po določbah Winslowove postave. Druga določba te postave jc nadalje to, da morajo biti lastnikom obenem povrnjeni vsi dohodki, ki so narastli iz lastnine potem, ko je bila eprejeta Wins-lowova postava. V celi proceduri bo najteže lo-kazati upravičenost do zssežene lastnine. Dasi j* bila lastnina zasežena do časa, ko je bila sprejeta Knoz-Porterjeva resolucija ze separatni mir. je večina poveri) stsrih 1'" pet let, ker je bila dotična lastnina /.uplenjena tekoj potem. so Združene države stopile v bojni vrtinec. . Winslowova postava ima v svojih določbah tudi nekatere postavke. ki so določene v obramba vvin bivšim lastnikom pred lakomnostjo in pohlepnostjo neodgovornih advokitov. Tamkaj je izrecno povedano, da ne bo vrnjeno nobeno poverilo, dokler ne bo-do doprinešeni vsi potrebni do-Tlačilo za pravno pomoč te-t'« ali onega advokata ne sme zns-mi, vee kakor deeet odstotkov po-vrnjene lsstninc. * Pregled večjih dnevnih dogodkov. Amerika. Vlada se pripravlja na povrnitev lastnine, ki je bila med vojno zasežena podanikom aovražnih držav. Petinpctdeset obtožencev v Ge-tyju spoznanih krivim kršenje prohibicije. Neseljeniški zakon ima veliko luknjo, ksdsr ruski carjsti trksjo na vrata Združenih držsv. inozemstvo. Frencozi zopet ubili deset Nemcev v Foruhrju. Mogoče zesežejo Kruppove tovarne in izžeuo nemške delavce iz Ksscna . Nemški in francoski delavski delegatje eo si podeli roke na javnem shodu v Londonu. Delavska stranka AngHje predlaga, da zbornica prevzame oblast ministrov v svoje roke. Ns Angleškem je zastavkalo 47.000 rudarjev. V okoliših stav-kavčih farmarskih delavcev so izbruhnili nemiri. ss V MINSKI letuj«! OBRAVNAVI. KOV* INTERVENCIJA", PRAVIJO S0VJETI. (Hčerin ostro zavrača britsko vlado radi zahteve, da sovjeti pomiloste vikarja. Moskve, 2. apr. — Justični komisar Kurski je snoči dejal, da generalni vikar Bučkevič še ni bil eksekutiren. Robert M. Hodgkon, tukajšnji zastopnik Anglije, jc dostavil sovjetski vledi noto angleške vlade, ki hoče, da aovjoti pomiloete vi-■*ed fBfrMPUfti kakor so nadškofa Zepliaks. Nota je izzvala oster odgovor komUarijsts ze zunanje zadeve. Čičerin je informiral Hodgsona, da je Rusija neodvisns sils in ima popolno pravico kaznovati na podlagi svojih zskonov osebe, U kršijo zakone. "Vssk poskus zunanjega vmešavanja v naše pravice in ščitenje špijonov ter izdajsleev v Rusiji jc neprijateljski čin in nova intervencija. Naše ljudstvo je že enkret porazilo zunanjo intervencijo in tudi zdaj jc ne bo trpelo," je rekel Čičerin. Prebivalstvo Avstralije. 111 r % Melbournč, Avstralije. — Po uradnem poročilu je imels Avstrslijs 5.634.000 prebivsleev v decembru 1922. Prebivelstvo je ns-rastlo od prejšnjega leta ze $124.000 oseb. slabe delavske plači ha &KOTSKEM. w »hingten, D. O. — Oezdsljc Mlnetfa priseljevenje v to dc-» Hkotakega v sadnjih par "es^cih je priptaati dejetvo, de y delavstvo Um kej skrejno sle-''O 1'laeano, posebno pa eno po ^delnicah. 1 Anglija ja edina, Id nima deficite i^tnlon. — Anglija je edina «lr;«va v K v ropi. ki iskezuje P1"*" "»funek v svoj«« rečunu. Dne 31. »"»ns j« finančni minister poro 'ie dohodki v preteklem fi-»^»iof>ai leti prekešejo izdatke za Rueki eariati imajo prost vstop v Ameriko. Kako lepo se pomečka kvota, kadar je trebe ustreči dragim carintom. W«UH486. Weshington, D. C. — (Feder. Press.) —- Okrog 400 protirevolu-eionsrnih ruskih beguncev je trkalo na vrate Združenih držav. Po sakonu bi jim morale biti vrata zaprte. NssHjeniške kvote is Rusije, Poljske in Rumunije so bile ursdno izčrpsne že pred neksj meseei. Ako bi bile neseljrniške oblasti tako stroge v tem slučeju. kakor so v drugih slučajih, bi bili caristi dobtti kratek odgovor-j "Počakajte, de pridete ae vrsto." Tsjnik departmenta za delo Daviš, ki ims nsseljevsnje v svojem področju .sc je držal zakona in ai dovolil Ruaom vstops Tcdsj pa sta prišle esrintom na pomoč držsvni*tsjnik Ifiigbe« in trgovin-»ki tajnik Hoever. Prištele eta kvota me iz Kumunije in Poljaka ie kvoti Beaerebije in Pineke la zaključila, de ne podlegi dodanega teritorija kvote še niao izčrpane, oziroma luknja je še tako veli ke, de protirevolneionerni begunci lebko amuknejo v Amerike. Dejetvo, de je »n*knij§ Beeerebi-je in Pfnaka še vedno eporao vprašanje med Rusijo in Kumunije ter Poljsko, ne moti naših elevulli A državnikov. m Veleporota je med dragimi ol dila tudi garyjskega Župana, šerifa in okrajnega driavneg* pravdnika. MNOGI TUJERODOI ŽETVE PRETKANIH POLITIKAMI? IN ADVOKATOV. Oary, Ind. — V soboto je porote ne zveznem sodišču v Indiena-polisu v znani žganjareki obravnavi obsodila me/i pr«dlogo zbfirniei v prejem, je prejel odgovor, da odeek no/'# "delati nadlege" državnemu pravdnUtva, ki vodi pro™* proti Koate^jn in tovertšem ne temelju zekone proti kriminalnemu eindi-kslismu. Washington, D. 0. — Večine a- merižkih ljudi misli, da jc prišla prohibieija v to deželo kar čes noč in poetala del svesne ustave, ko ee ljudstvo še pravzaprav aa-vedelo ui tega dojstva. Gelo nekateri selo učeni profesorji so si domnevali, da ni radi skrivnih metod, ki eo se jih po-služili za sprejetje osemuajstega amendmenta, prohibicije obvesna za vest ameriškega ljudstvo. Tako pravi Daniels, Po njegovem mnenju je narodna prohibicije lahko glavna šini-teljica v prihodnji narodni volilni kampanji, na kateri bo Šlo sa to, kdo bo prihodnji predsednik Združenih držev, in kekšno cd-ministraeijo bomo imeli v tej deželi čes dve leti. Ali vsekakor pa ne bo igrala prohibicije nič večje vloge v volilni kampanji kakojr amandment za žensko volilno pravioo ali dohodninski davek. Na stotisoč in stotieoč ljudi je še, ki niso pri-pinvljeni voliti žensk sa javna aiužbona mesta. Mnogo jih jc, ki so proti tistemu nrietavku v naši svesnl ustavi. Kajti uverjeni so, da ee doslej ai obnesel devetnajsti amend-inent. In v resnici je mnogo takih eek> med tistimi, ki so ga ss-htevall in veliko pripomogli tt temu, de je bil sprejet. Previjo, de tiiso Ženske pokazalo niti toliko smisle ia neodvisnosti v volilnem glesovsnju kakor moški. AH kdo misli došivetl čes, ko bi bila Ženskam odvsets volilna pravica f Po Danielsovem mnenju ni prev nobenega takege človeka. Ne vsskoger, ki preklinja o-semnsjsti smendment, pridsta dva, ki godrnjata in sebavljata proti poetevi dohodninskega dsv-ka. MokrsM in suksči isrsbljsjo postavo dobodnlnskegs dsvks. Ksdsr plsčujejo dohodninski ds- vek. pojejo oboji isto pesem. Ali vsakdo ae ne izpodtiks ob prohi« bieijo. Najmanj polovica ljudi je bila za njeno sprejetje. Mnogo veš jih je bilo zanjo kakor sa amend-Oient dohodninskega davka. Kar se tiče splošne volilne pravice, vsskdo lshko prizna, da ai doalej še obrodils sedu, kskor smo to ne eplošno pričakovali. A-11 grrt>ov<+ pa bi bili vsi tisti, ki bi bili M preklic tega amendments, v veliki manjšini. In koliko držav. mislite, bi bilo za preklic davČuega smendment s t Gotovo nI nobens med vsemi oseminŠtiri-desetimi. In teko nej ee nikdo ne vere s upanjem, de bo dohodninski dsvek odpravljen. Isto velje tudi ze smendment, (Dalje n n 3. etrnnl.) London, 2. epr. — Voditelji eo* cialističnlh parlementaruih skupin aevesniških državah ln Nemčiji so ee včeraj sešll v Queen 's llalli, de nedeljujejo t reševanjem repa-recijakega problema. Nemški in francoaki delegatje so si na jav* nem shodu podeli roke. Ramsay MacDonald, vodja laboritov v 'ingleikoM parlamentu, je dejal, da upa, ds bodo predatavnikl de-leveev v rasnih psrlsmcntih koa-čall franooeko-nemško kriso. Jean Longuet, zastopnik francoakih socialistov, je rekel, da francoaki delavci nasprotujejo politiki francoske vlade t Poruhrju. 1 47,000 rsdsrfsv v Angliji Je zsstsvkslo. FRANCOZI UGANJAJO DELAVCE IZ RUHRSKE. Devet delaveev ubitih in 84 ranjenih v Krappovih tovarnah. Pariz, 2. apr, — Danes sc po* toče, de so Franeosi in Belgije! sklenili sekvestireti velike Kruppove tovorno v Kasen u in jih obratovati edino v evoje svrho. Zaključili so tudi, dat mora 54.000 Knip-povili delaveev sapustiti Kasen. Ksaen, Nemčija, 1 epr. — Francoske vojsške oblasti so eretiralo štiri ravnetelje Kruppovih tovarn, v keterlh eo sc vršili veliki Isgr4« di v soboto. Kevnetelji so obtoženi, ds so odgovorni ss isgrmle. V izgredih je bilo ubitih devet nemških delsvccv In 34 renjotilh. Spopad je nssts), ko je šete francoakih vojskov poeotile Kruppove tovarne s namenom, ds ssplenijo motorne evtomobile. Oim eo ao Frencozi prikazu!i, so začele tuliti parne piščali In ddavcii so pustili dslo ter drli. na dvoriATte tovarn, kjer «o stii I i Freneosi. TWc de-Isvcev je |tmalu obklopllo vojaško četo in poveljnik je ukessl stre-Ijstl. Neksj vojskov ja bilo run j o-nih t sedelo jih je kamenje ln ne-kstere so Nemei obdelali s pestmi. Msd ubitimi Nemci je tudi predsednik delavskega avota v Delo v tovarnah je tekoj prene-belo. Včeraj je bil v mestu mir, toda prebivalci so silno raslmrje-ui. Velikonočno veeelje so je spre-menilu v težko moro, ki je legla na mesto, Delavsko orgsnisaeijo prirede Irtvam skupni pogreb v sredo in ta dan bo počivalo vso delo v mestu. Buer, Nemčija, 2. apr. — Franeosi so ustrelili nemškegs invalida v Recklingbaussnu. Atirje Krati, cozl eo bili ubiti in trije ranjeni, ko ja tovorni vlsk, naložen s premogom, pedel e tire iu se preko-telil po rebri nevsdol v Hvhlffer-etedttt. Htavka rudarjev v okolišu tlel-aenkirchens se rasširja. Kekor hitro se pojavijo francoske šete, ki zesegsjo drševne rudnike, pre-uehsjo rudsrji s delom, Frencozi so Še sssegli devet premogovnikov. V soboto je frsmfoaka straža ubile fronroakega mornarja, ki je bil v motornem čoluu ne reki Hubr Ne Čolnu ni bilo freneoake zastave in straže ja miallla, de so Nemci. delavstvo sb osamosvaja na oospodabskek polju. stavkajočimi fenuerskimi delavei in suvkokasi eo ia-bruknili boji. eo jenih r Sofije. «. epr. — Ncjvišje ao d išče je obeodilo šeet bivših mini ■t rov. ki eo bili e eplošnim glea« ven jem spozneni krivim, de ee etrov, ki eo bili e eplošnim glea« vanjem epozneei krivim, de m pogneli Bolgarije v kataatrofelrm vejaie, v d^mrtno jeio/Vai ao bili London, 2. epr. -t V okrožju Bbondde, H«»uth Welee, je zaaUv-kale 47,000 rudarjev. Kaetavkali ao redi tega, da prisili Jo MM ne-organiziranih ruderjev, da stopijo V ergauizseijo. lA>tu\on, 2. epr. Htavka far-marakib delaveev v Norfolbu je poetala reene. Izliruhnili ao nemiri. Mtavkarji so temeljiti persllsi rsli delo na poljih in v nekaterih krajih je prišlo do epopadov me«i delavei in Skebi. KrUe je tako velike, de name rava vlada predlagati v parlemen-tu, da ae fermerjem dovoli aub veotlja v avrbo. de l*odo lahko plaejvalJ meulo. ki )u zahtevajo Waahtagion, D. O. (Fed. Press.) — "II. W. Morgen A CoMpaay" nej bo Ime novi benčni In Inveetl« eijaki korporedji, ki so jo prev* ker oanovsli, eli to pa ne morda na Wall Htreetu, nego pod okriljem ameriške delavske federsel* je. "Mobiliiirsti delavsko fmanš* | ne in kreditno ailo," je nemen toge novega delevakega denarnega pedjetja, kakor je to zatrdil (luy II '>yeter, ki je bil pOf»rej tajnik Hemuela Uontfieraa in ki je prvič del v jevnoeti glaa o tem najno-vejirm delavskem koraku na polju bančnega in iaduatrijukega napredka. KRVAVA STATISTIKA Cfcieago. III, — ktevilo eviotiiov bilekih žrtev od f. jen. t, f,: 14J ilo žrtev likefepakega Sge p js v ietem času t PROSVETA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE FOOPORNE JEONOTE LASTNINA .LOVIN.ki JnMtoSST rti;» oyU»ov po dopvoru. tol^5isSIMVT»lsJs!^^ N.r^n.n. Z.«J..'jrr,« drt^e i brisala s predpasnikom oči. "No, mati, kaj ialega ac vam jc pripetilo L" vprašujeva. — "O, bog sc namili stoče starka — ali nc vcatc, kaka nrtreča nas jc doletela! Cerkev nam jc sinoči zgorela ob pol dveh ponoči." Kar verjeti nisva mogla ln hitela sva na lice mesta, da sc prepričava. Zagledala sva kup pepela tam, kjer jc atal svetemu Jole-fu posvečen hram boiji iq fajmo-itru blagoslovljen f aro vi. "Kaj pa bova napravila aedajt" ac vprašujeva, pa pravi tovariši "Nič ne porajtajva, kar pojdiva, da sc bova malo okrepčala, potom pa na delo, da ustanovimo na pogorišču novi eocialistični dom." — Poročevalec. Piti Henrjr, Pa. — Dasi je v tej naselbini precejšnje število Slovencev, ac malokdaj kateri oglasi v "Proavcti". Zato bom jaa o-pisal tukajšnje razmere. Delovne razmera so še prcccj dobre; v premogorovu, ki je last Pitta-burške premogovne družbe, jc vsski dan obrat. V okolici jc vcŠ premogorovih rudnikov in nekateri obratujejo vsaki dan, drugi pa bolj slabo. Tukajšnje druitvo "Svobodo-misleci" it. 169 8NPJ. prav dobro napreduje. A Še jc nekaj Hloveneev, ki nc pripadajo k no-beni podporni organizaciji. Tc posivljsm, da pristopijo k nsil največji in najnaprednejši slo-venski organiaaciji, ki nam stoji ob strsni v slučaju nesreče. Geslo vseh, rojaki, naj bi bilo t Vsi k Slovenski nsrodni podporni jed-noti, otroei in odraali t Tu je nekaj Članov SNPJ., ki pripsdajo k veš milj oddaljenim druitvom. Posivi jam jih, da pri-neeejo prestopno liste. Opisal bom malo boj med naprednimi in naaadnjašklml pro-mogarji v petem dlstrikto rudarsko organizacijo U. M. W. of A. Dne SS. februarja jo bU sklican shod v Smithtonu, Pa., od Freda M. Merieka, člana pomožnega odbora kokovnega okrožja (Čoke Rcgion Relief Committee), da ki raalošil premogarjom, v kakem položaju aa nahajajo aUvkarji v Fajrette okraja. Apeliral ja aa pomoč. Pa jc skupina Lairisovik or-ganisatorjev in njir pristašev rasbila shod. MislUi so, da so storili veliko in junaško delo. Ko ta je prikaaal v dvorani F. H. Ma-riek. so znani boksar Mike Kgan. tukajšnji član odbora, Jamea Ma s«P TOREK, 3. APRIL ifl TPoj® ijUo^Mtt^oo pntek i kakor kaki izatradani volkovi ko napadejo svojo žrtev. Mike Kgan ga je udaril po glavi, vrgli ae ga ia dvorane ter mu zagrozili a srn jo. Ko so napredni rudarji videli, kaj ae godi, ao popustili dvorano, ker niso hoteU pretepavaU F. H. Herieka. Imel je v roki liatiš kot potrdilo, d* je najel dvorano, pa mu niso dali časa, da bi se opravičil. Naredili so s njim kako* naredijo kako kompanijske barabe doli po Zapedni Virginiji s linijskimi organizatorji. , To so torej storili' uradniki našega petega distrikta. Navzoč jc bU tudi 300 funtov težak W postave, ki pa sc ni zmenil, da bi držal red. Ko jc šel Merick domov, sta šla za njim Mike Kgan in Tom Robineon, ki sta mn grozila, da ga ubijeta, še ac še prikaže v Smithjtonu. Spremila ata ga do MeKeesporta. Potnikom sta pravila, ds jc velik radtkaleo in boljMevik. Tom Kobinnon mu jc ponujal $40, če bi šel s njim iz vlaka in se z njim borih, da sc tako pokaže, kdo jc boljši. Ko so to slišali potniki in sc jim je zde: lo preveč, so svetovali bahačema, naj zapustita vlak, ker sta priila še predaleč s svojim jezikom. Sedaj sc morata zagovarjati pred sodiščem za svoje "junaško" delo. Rojaki in sploh rojaki vseh narodnosti, Čas jc že, da spregleda-tc in pometate a to bando.^ Pri zadnjih volitvah ao napredni rudarji propadli za malo število glaaov. Torej nc držite križem rok in pripravite se za drugo volitve. Izvolite i z vaše sredo može, ki bodo naredili iz naše velike organizacije U. M. W. of A. to, kar bi imela biti. Udeležujte ae sej pri vaših lokalih, sprejemajte resolucij« in zahtevajte, da mora glavni odbor sprejeti nazaj znanega delavskega boritelja Ho-wata iz Kansasa, ki zadnje čase obdržava shode po Pcnni. Dno IS. marca jc bil aklican shod na Oharleroyu, pa je bil zaključen v 15 minutah, ker se je Fagan bal debatirati z Howatom. Fagan jc vsled tega naprosil lastnika dvorane, da ja dvorano odpovedal. bal sc je, da bi ljudatvo iz-vedelo resnico. Po&drsv rojakom Hrom Združenih držav. — Joaeph Indof jr. _____ki jik tako redkokdaj vidimo, ko pni še niso videU pre-mogokopa, čeprav se rede od y ših žuljev. - , Koliko čssa bodo še vladale razmere, da bo tisti, ki sejo in žanje, moral stradfti z družino vred, medtem ko drogi vživa sad njegovega delaf Na to vprašanje morajo delavci prej ali slej odgovoriti. Omeniti moram še, da je društvo št. 400 SNPJ. sklenilo nabaviti si društveno zastavo in določilo dne 30. maja za dan razvitja. Vsled tega ao naprošene tukajšnja in okoliška bratska dru štvs, da ne bi priredili nikakih drugih slavnoeti na tisti dan. To bl obojestransko škodovalo. Želim, da bi sc oglasil še kak drug rojak iz naselbine ter pozdravljam yse zavedne rojake in rojakinje. — L. O. Rcnton, Pa. — Človek bi akoraj mislil, da ni nobenega Slovenca tukajšnji naselbini, ker sc nihče nc oglasi v slovenskih naprednih listih. Torej jaz nekoliko opf-iom našo vsakdanjo rasmcrc. Da ja Slovencev tyd naseljenih lepo število, ao ddkas naša podporna društvo. Društvo št. 400 SNPJ. šteje po kratkem čaau svo-jega obstanka lepo število t 120 članov in 60 članov v mladinskem oddelku. Tukajšnje društvo 8SPZ. šteje okoli, 50 članov iu približno toliko otrok. Nam delaveev pa si dosti, da smo organizirani asmei v podpornih društvih poleg noše premo-garske organizacije U. M. W. of A., temveč bi morali biti organizirani tudi na političnem polju. V ta namen je bila aklieaaa aeja vseh zavednih delavcev v naselbini dne 7. marca, na kateri smo nstanoviU socialistični klub in ga priklopili J. & Z. Ns prvi seji m jc vpisalo 30 i liano v. Vse pristopne karte, katera amo dobiU od tsjništvs J. S. ;E., so bile podpisane na prvi aeji. Dne* 20. marea je bila aklieana druga aeja, na kateri'ae jc sopet vpisalo oaem novih članov. Lo tako naprej, sodrugi, dokler ne bo klub štet 100 članov. Velikega pomena pri našem klubu je dejatvo, da je večina novo pristoplih članov amsriških državljanov in ae tudi oetali močno zanimajo za državljanatvo. To jc glavni pogoj klubu, da se bodo sodrugi sanimali in na odloiUi orožja, dokler nc bo zmaga na delavaki strani. Sodrugs poživljam, da ss primejo agitatorično-ga dela in nc prepuščajo vacga dela odbornikom. Eden član nc more opraviti tistega dela kot 50 delaveev. Ce bomo delali vsi, bo-o tudi vai deležni morebitnega uapeha. Na aadnji klubov! seji jc bUo tudi sklenjeno, da priredimo ve-solico v korist klubov! blagajni, katera, ss razums, da je ob po-Petku suha. Vcseliea ae vrli dn* 14. aprila, katevo, vabim vss rojake in rojakinje, da ee ndcleže. Našo prvo veecliec ae udeležite v tako velikem številu, da bo dvorana premajhna. Omeniti moram ia nckoUko a delavskih raamerak. Vsak dan delamo iu čeprav nas včaaik gospodje baroni prsmoga kakik par ar prej aaftcao domov, jim tega aaj todl mi Privbčnost opojnih pijač na inozomskih poslaništvih. Diplomatična družba v Wash ingtonu ukljnčujc nekaj najzanimivejših ljudi. Nekaj poacbnegc ima na sebi ekoro vsak diplomat. Ta jc atrašno velik aristokrat, oni neznaaAo ljubeznjiv, tretji ala-dok kskor med, četrti pust liki suh paragraf v tem aH onem-zakoniku. peti dostojanetven kakor Juies Jusscrand, ki je dekan celega diplomatičnega zbora. Washingtonsko prebivalstvo se seve ne more načuditi tem staro-kopitnim in novodobnim prikaznim. Dogodkov, javnih in napol javnih, je toliko, da ni treba biti nikomur v Washingtonu posebno dolgčaa. Skoro vaaka reč je zanimiva, in to pa tako zanimiva, da gredo nekateri ljudje na prireditve brez vsakršnega povabila. Nekoč je angleško poslaništvo priredite večerno zabavo. Povabilo je dva tisoč oseb, a prišlo je še enkrat toliko. To je povzročilo in issvalo odredbo, da ng more sedaj nobena oseba na takšno prireditev, če nima povabila s sabo. Hiša, v kateri io to ali ono poslaništvo, amatrajo za last tiste dežele, kateri pripada poslaništvo. Zato je tamkaj dobiti tudi take rdi,-ki ao navadnim Američanom prepovedane dandanešy kakor na-primer opojne pijače. In vedno je dobiti nekaj takih ljudi, ki ae preradi opirajo na go-stoljubnost. In ker amejo inozemska poalaništva poetreči svoje goste tudi s pijačami, gledajo ti ali bni ljudje, da pridejo na poalani-ške prirediitve. Zato ustvarjajo te velikanako privlačnost. ' Čc sc jc zadniič pripetilo, da ao dobiU v tihotapcevi knjigi imena zelo odličnih in znamenitih oseb, ni Še s tem rečeno, da ao biU tisti ljndje pridni odjemalci raznih opojnih pijač. Utegnilo je biti tudi tako, da so imeU šele postati pridni odjemalci. Je pač težko Živeti v atmosferi inozemskih diplomatov, pa ne imeti kozarčka tega ali onega žganja na razpolago, zakaj, islahka ae človek ne dokoplje do prijateljetva a tem ali onim stražarjem kakega inozemskega diplomata. % OdUčnost v diplomatični družbi ni nikakor odmerjena po starosti. Ali prednoatnost pa le vlada med njimi. In razlika je jako vidna in razločna. Veleposlaniki velikih dešel, kakor n. pr. Velike Britanije, Francije in Italije, ao voditelji. Ti ao v atanu prirejati večje zabave kakor dnlgi, in ljudje tudi pričakujejo več od njih. Kadar pridejo odlični obiskovalci iz Anglije ali Francije in drugih dežel, priredi dotično poslaništvo zabavo njim v čaat. Za čaaa razorožitvene konference v tem mestu je bilo vsepolno takih prireditev. Posebno vneto je bilo v tem osiru frsneosko poslaništvo Angleško poslaništvo je prej kone najbolj delavno na družabnem polju. In njegovo prireditve eo privlačne mladim in atarim. Angleži so poeebno natančni v izvrševanju avojih diplomatičnib nalog. Mnogi ljudje morda še no vedo razločka med velepoalanikom in ministrom. Ali te razlika igra zelo važno vlogo v Washingtonu. za kaj, aenator je več kakor minister, ali manj kakor veleposlanik. Včasih seve nadkriljujc senator s svojim znanjem vsleposlsnika, včssih ta prvega, dostikrat pa priproati minister oba. Toda to ne p*ide pri Um v poštev. Dostojanstvo je prvo, znanje vpoštevajo šele sa slasti ženski del diplomat ii| družba gotovo kitr lseal sa bolj mesta v družbi raznih diplomatu Tako pa gre vse kakor k oljfl namazano. Ministrova £ena s. lepo na določeno mesto, posla r™ kova na evqje itd. Ženstvo v dipl matičnem zboru je aila nata< M Vj»e mora biti tako, kakor zahtei dostojanstvo njibnih mož. Mnog kaj morajo storiti, čeprav jim zoprno in neljubo. Diplomatična družba je jal kozmopolitična. Japonci so ze aktivni in teko tudi kitajski stopniki ,d*ai je kitajsko j osl^ stvo samo legaeija, ne pa velep slaniitvo. Japonski veleposlan ima zelo mikavno in privla^j ženo. Zabave v veleposlaništvih I razsipne, kakor so bile pred vojn Le nemško poslaništvo se je pr drugačilo in izpremenilo. Nemi zastopniki ne prirejajo zabav. | Velepoaloništva so zelo dragi legacije so cmejše. Revnejše dež< le ne morejo zdržavati veleposlJ nikov. Amerika je imela svojčas. ministre. Ali pozneje je kongri dovolil veleposlaništva,' ker pr dejo ta po inozemskih preatoliejf mnogo bolj v poStev kakor ] legacije. 1923. I Brez dvoma bi mialil marsikdo. M, koj je treba tega Ali če ai ogledamo to reč natančneje, je ta razloček navaezadnje jako potre bca, sasaj, fe bi ga ne bilo, ki ss Gospodinjski kotiček. Kako pojimo piščeta? Ni dol bro, če poji« pišeeta s svežo mrzlo vodo. Voda naj bo sicei snažna, a pusti jo poprej neka časa stati.. Nekatere gospodinji položijo v vodo za piščeta zarja, vel žebelj. Tudi to priporočamo, ker pride tako v vodo nekaj že leza, kar pospešuje in jači kri io zdravje. Kako odpravimo gliste iz cvet. ličnih posod? Na dva načina lahko odpraviš gliste iz cvetličnih' posod. Na vrh položi tobak, na dnu pa odmaši luknjo in postavi posodo na rahlo zemljo. . Tobak glistam smrdi in bežijo v zemljo. Drugi način pa je sledeči: sku-haj 12 prerezanih kostanjev v vodi in a to vodo prilivaj cvetlicam. Gliate poginejo v posodi Kako odpravimo črve iz pohi. štva? Gotovo se je že marsikate. ra gospodinja jezila nad črvi, ki ji rijejo po pohištvu in gs polagoma vedno bolj razjedo. Ts črve je ktfj lahko odpraviti. Kadar zapaziš v pohištvu luknjico, vlij Vanjo bencina in zamaii jo potem z voskom. Nekaj o jajcih. Če hočemo jajca sveža ohraniti, jih moramo tako shraniti, da ne pride zrak do njih. Deni jih v slano vodo in pusti jih ta}co dolgo, da vtonejo, na. to jih vzemi, obriši in shrani v, suhem (esku, otrobih ali žaganju. Nekateri shranjujejo jajca tudi v apnu. V najnovejšem času ps do- ime- v katerem se dajo jajca sveža ohraniti. Kako pa apoznamo aveže jajce f Drži ga proti avetlobi, če je prozorno ja še aveže. Če ga na jezik položiž, je čuti etaro jajce gorkejie, kskor sveže jajce. Da stara jajca klopočejo, je gotovo vsem znano. — Jajce, ki je mrzlo, postane zopet užitno, če ga položiš v rarrlo slano vodo. Kako ravnamo s kravo, ki zs-dršuje mleko? 8 kravo, ki mleko zadržuje, ne smeš ravnati suro-vo, s pretepsnjem in kričanjem m liič ne odpravil Kadar jo molzci daj ji nekoliko dobre krme, po-gladi ji vime z roko in kmalu bo dala mleko. ' Gnoj sa cvetlice. Dober gnoj rs cvetlice dobiš, če pripraviš ovčji gnoj, mu priliješ trikrat tolik« vode in gs pustiš najmanj 14 dni stati. Tak gnoj rabijo vrtnarji tudi za kuhinjska zelišča. Dober gnoj za cveUice je tudi mizarski lim, katerega poprej raztopiš v vreli vodi. Ne smes ps ž njim preobifo zalivati, ker «• korenine usmradijo in potem gni-jejo. Kako dobimo dober hren? Vsaka gospodinja ve eeniti vrednoat dobrega hrena. Čc pa hočeš imeti dober hren, moraš ga negovati na polju v vrtu teko, kakor vsako drugo rastlino. V pozni jeseni je trebs hren pognojiti s hievskim gnojem in sicer tsk«, da položiš gnoj na hrenišče. bo redilnc snovi spravil do korenin. Čc pa hočeš gnoj zakopsti, smeš izkopsU le prav plitko jamo jn moraš paziti, da ne poškoduješ pri tem delu korenlnie. ^Š tudi že v trgovinah tako novani "garantol" - "Kdaj bo konec sveta?" vprašali Nssradina-kodlo. "Kateri konec aveta!" vprate on. "Koliko koneev eveta pa jef" mu odvrnejo. On jim odgovori« "Kadar a-mrjem jaa, bo veliki, a kadar or bo mali.- - mm " loskovski igralci v Chieagu. BS« nmskovskege Umetni gledišča j® priil0 včeraj po v Chieago e posebnita vle-„ Sew Yorka, kjer je igralo [vcBkim uspehom dvanajat te Busi bodo gostovali v Chi tri tedne, in sicer — kot je je namenjeno — v Greet >rn gledišču. Ptva prodata "y nocoj. Vse predstave prično ■ ob osmih zvečer in točno ob eh ksdsr se vrSe popoldne. | ^tantin Stanislavaki, ki je ,K„1 ustanoviti Umetniško h leta 1898., je eden glavnih I rov. Vid igralci in igralke ao Moskve in seboj So prepeljali vse potrebne kostume in o ao ra scenerije. M$IV R SINOM. Bridgeville, Pa. — Ni vse zlato, ker se sveti in teko tudi ni od* kritosrčno govorjenje nekaterih ljudi, ki ae ns sunsj ksšsjo ss ToSE&V* &S«*«» m. miki daneblr. « (Nadaljevanje s prve strani.) po ksterem voli sodsj zvezne se netorje ljudstvo. Mnogo ljudi se- , vede ni bilo ta ts amendment. n*jboliše katoličane, v resnici p.< Treba je bilo veliko pricadcvenja P°*etje ni človeško; saj še in mnogo nsporov, preden je bils rver hr,uli in Bciui« «™j zsrod, kako naj potem omenujemo onega, ki te svoje dolžnosti ne izpol-nujc. •> Nedolgo tegs je dečel nckegs rojaka ispovsdsl pred tuk. mirovnim sodnikom, ds gs je oče dobil is starega kraja meeeoa januarja leta 1921. Ker fent al znal v par meseecih angleškega jezika, ga je pričel oče zaničevati in pre-oblaguti ■ s delom, kstsrega pe fant ni mogel sdelovsti radi sla večina senatorjev xa ta amend ment. In vendar bo prej tekla vo da v tej ali oni reki navegor, kakor ps ds bi bili svetni senatorji spet imenovani, ne pa voljeni. Je seveds nekaj tskih ljudi med nami, ki bi radi zavlekli pro-hibleijsko vprašanje v volilno kampanjo, ki jo bomo imeli v letu 1924. Med mokrači jih je in med zuhači. Ali ta nakana se jim nikakor ne bo posrečila. Treba je 1VBT&IJ8KI PIHANO« ZOPET NA TRDNIH NOGAH?! -r— ' * M London, Anglija. — V zadnjih Imr mesecih je bilo več storjene-p a to, da bi bila Avstrija co-pet postavljena na trdne fingpč-K noge, kakor pa bi ze dalo staliti r petdesetih letih brez vns v pomoči. Ligs narodov je sto ^to, in finančni izvedenci trde, ji to bila ta prizadevanja čudež-u. Avstrijski odsek v ligi jc pojil pred kratkim tozadevno poro čilo. Ali zdi se, da je to sama po-ndigovanje mednarodne lige. In m vpostevamo druge glaeove, ki sim pripovedujejo o strašno sla bih razmerah v pobožni avstrijski republiki, moramo prjtegniti d trditvi. Če ni liga narodov v stanu bizdati francoskega imperializma, če ne more Evrope pripraviti k temu, da bi bolj mislila aa konatruktivno delo, če liga narodov ni v stanu preprečiti verskega vmešavanja v čisto never-ske zadeve, če ligs nsrodov ne nore napraviti reda v Evropi niti v političnem, niti v gospodarskem oziru, kako more svet verjeti v to, da je malo in slsbotno avstrijsko republiko sprsvils na trdne finančne noge. Vss ta dejstvs nam očitujejo, da je liga narodov le nekakšen izraetek kapitalistične družbe, ki ji je na tem, da zatre vsako svobodno gibanje ,v napredni smeri. Evropa večji* deF hodi po popolnoma reakcijo-aarni poti, ki ne more privesti človeštva na pot blagostanja in aadovoljnosti. Poročilo, ki govori o izboljšanju finančnega položaja v avstrijski republiki, pravi/da je'dežel-ni denar stabiliziran, ker je pri-skočila deželi vnanja financa, predvsem angleška,' na pompč. No, to utegne biti res. Ali s tem ni še pomagano republiki sami. Angleški finančniki niso dsli denarja kar meninič tebinič. Gospodje bankirji so si gotovo zazigurali vsak posojeni peni. Avstrijska republika jim ne nore zagotoviti varnosti posojena denarja z drugim kskor t zemljo, ksr je ims. Vodstvo je kz ts način prodslo deželo ns milost in nemilost sngleškim denarnim mogotcem. In s tem jc šla zarodova neodvisnost rakom ŽviŽ-fst. Ce komu dolgu ješ denar, mo-m« navadno tako plesati, kakor ti on Kode. Avstrija je dobila, oziroma doki posojilo pri angleških bankir-jih. ki narekujejo zaeno s francoskimi tovsrišl politiko ligi nsrodov, ki ni nič drngegs kakor "lukšen sindikat sngleških in francoakih finančnikov. Odtod tudi isvira "vesela" no ki nam z velikim navduše "jem pripoveduje o tem, kako jc mednarodna liga" uepeŠno rešili denarno vprašanja v avatrijeki republiki. In veakdo lahko vidi, v tem oziru Q*e taco moli. Novica o izboljšanju finančnih »*mer v Avztriji bi bila vesela ™ P<>tem, če bi zi izboljšalo po-°*sj ljudstvo samo s svojim de-'»«. Slabo pa js, ksdsr se behe Jo o izboljšanju denarnih rssmer vn*nji finančniki, saksj, potem ds je ljudska neodvisnost p^vans sa dolgo, dolgo vrsto K fe ne ca vselej. - i r i BMZPOMLHOrr V IVIOL wMbirjjton, D. O. — Čezdalje ^ biczposelnoat v Švici ime J^Ono ze posledico to, ds hoče ^"'ns oblast izrsbiti silne vod «Ue zs elektrieiranje. kar bo 'fhtevalo veliko število delaVakih ter take dokSj smenjšele i>0 »ačrtu. ki ga je predložilo n emih želesnic% bo trebe Wk0 |rU o.000,000 prohibicijski amendment sicer ne- be*a P^hran je Vanja. Začeli ao ga koliko popraviti, oziroma ga dru- P™1®!*11 ** P° 6e»tn»eeečnem bi- gače tolmačiti, ali odpraviti pa se vtnju Pri J« bU ***** * ga ne bo dalo več. Treba je veš klet ifB noi' Dtlfl dtn 10 m® požtenja med tiztimi, Id jih vlada Pov®d^i. Ul gre in ne prida ni pošilja uveljavljat prohibicijo po deželi, treba dovoliti pijačo, ki js za delavca neobhodno potrebna, pa bo prohibicijski amendment popolnoma v redu. Prohibieijsko vpraianje je na splošno že urejeno in rešeno. ^ Pred nami so mnogi še popolnoma nerešeni in nujno potrebni problemi, ki bodo prav gotovo i-grali najvažnejšo vlogo na pri* hodnjih predsedniških volitvah. To so problemi svetovnega pomena. In te moramo rešiti, če hočer mo, da pojde svet redno po poti, ki drži do blagostanja in napredka. Daniels ima v marsičem prav. Ali pravega pa le ni že pogodil. Kajti na prihodnjih predsedniških volitvah utegne igrati odločilno vlogo tista stranka, ki se bo zavzemala in ogrevala za odpravo ameriške plutokracije v naši vladi. Da se pa za to ne bo nikoli potegovala niti republikanzka, niti demokratska garda, o tem je lahko prepričan vsakdo. ČB BI HIBI« BBVAN PEAV, BI ADAM preživel 080 lit. Washington, D. 0. — Če bi imel Willism Jcnnings Brysn prsv v trditvi, Češ, da je teorija o evo-luciji neumnost, potem bji moral Adam preživeti 930 let terprebo* leti vse netezljivc bolezni, katerim je človek podvržen dandanes, in Noe bi ne bil samo eden največjih pomorskih kapitanov, ne-go tudi eden najuspešnejših zdravstvenih uradnikov. ?a jc moral vzeti v svojo barko n? bolezenske klice ter jih sopet vzeti venkaj, nc da bi izgubil kakega zlonz. Tako meni dr. Chsrles W. Stl-les, ki je znamenit zoolog. "Po Brvsnovih predpostsvksh so mo-rele biti vse klice, ki povzročsjo bolezni, ustvarjenj v začetku svets nstsnko v takem .stanju, v kakršnem zo danes," jc dejal dr. Stiles koncem zsdnjegs tedns. Nsdslje bi morsl biti svetopisemski rsj nekje ns Kitsjskem, čakaj, lo tamkaj so kraji, kjer je človek takoreM nedostopen ca nekatere nalčzljive bolecni. In če bi Mr. Bryan imel prav v svojih feprijsb, bi bil Ishko uver-jen da bi doživel kskor Adsm najmanj 930 let. In blagor mu, Če misli še Uko dolgo živeti, zakaj, v tako dolgi človeški dobi bi mor-da prišel naposled do iepoznanja, da je teorije o evoluciji vendarle resnična. Volitve na Turškem. Carigrad, 2. •pr-™** *** ščina v Angori je sklenile, de ee vrše volitve ca novo skupščino v dveh mesecih. . ' Vodje opocicijske atranke v skupščini je misterijozno izginil m njegovi priztsši zumijo, ds so gs ubX njegovi politični nMprotni. ki. Nekej voditeljev vlsdne strsnke je bilo sretirenih. SO Židov ubitih ▼ rfumuniji. Budspešts, 2. zPr. - " Rumunskemje bilo .noč, ubitih 50 Židov in ns stotine ren^uih v velikem pogromu. VeM^jJ je prisostvovalo v protižidoTskih izgredih. koli več nacaj. Siromak zi ni vedel pomagati v tej prostrani deželi, ki jo hvalijo, da se v nji oedita med in mleko. 1'otikal se je okoli hiše ia več noči spal na semlji ns golih tleh. BU je brez hrane, del je k bližnjemu rojaka potožit evoje gorje in dotičnik se gs je usmilil, vsel na zvoj dom, dal mu hrane ter mu hotel dobiti pošteno delo. Toda oče fanta nI- tega dovolil. Ko ja izvedel, je prišel s možem postava in ga vael sopet na avoj dom. NaloMl mu je fte večjo pokoro. Oni rojak bi bil že pozkrbel, da bi se stvar postavno uredila, a mislil je boljže, če se ursvna sle pa. Motil se je. Od tega čaza jo za dečka postalo življenje ša toliko krutejše. Prepovedano mu je bilo klieati sv^jo mater a imenom mati, češ, da ga ona ne prizna za svojega sina. Tudi obedovati m smel več pri mizi Tako je bilo po vedano pred mirovnim eodnikom po materi. Za dečka je pričel pravi pekel. Za vsako malenkost je bil tepen, delati je moral težko, jesti pa jo dobil ono, kar je ostalo drugim. Ni mu bilo zs Uvstl ns sa umreti. Njegovo trpljenje je slednjič prispelo do vrhunca. Glad, najlilnej* ši zmagovalce, je spravil fanta skoraj v obup. Silno so ga natopil iu brez zajutrka ja moral k maši. Zapretili so mu, naj ss le požuri domov, da jih bo dobil Še več. Tako ze deček ni upal domov, potikal ze je po griču, .taval okoli in milo zrl doli na hiše, kjer žive kruti ljudje. Kakor nedolžno jag-nje, ko ga gozpodar zapre izven ograje, tako je taval ubogi fant po griču. Pekle zo ga vefije in manjže rane, ki mu jih je zadala "mati" s udarci. Začelo ie jo že mračiti in deček ze je pričel s strshom premiksti doli proti vssL Tu ga dohiti tujerodna žena, ki mu pomaga do njegovih rojakov, Tolgžili so gs ter mu prigovsrjsll, naj gre domov, a ni hotel. Rekel je, da ima,že dovolj mučenja in rajši gre pod vlsk kot še enkrst domov. Zavzela |ta se zsnj dvs rojsks, Šla z njim k zdravniku in do mirovnega sodniks. Izvedelo je tudi človekoljubno društvo "Humen gociety", a še ni znano, kaj bodo ukrenili. Fant je hodil na delo v tovarno, toda nieo mu dali s zaboj hrene in tako je lačen stiksl po tovsrni sa obgriski, ki so jih vrgli proč drugi delavei. Delovodja tovarne je to zapazil in ze je zelo rezbudil, a obenem ee ma je deček zaemilil in a solsaml v očeh šel do telefone ter vprašal "Humen Bodetjr", kaj storiti. Nsročlli so mu, nsj bo on oskrb-ni k čes fanta in druge reči Tako je dobil dečku pošteno stanovanje, kupil mu potrebne cfeloke in N Izrazil, da bo v bodoče on gle-del, da aa fentu ne bo več godils krivice. Stsriši dečke ps nsj drše roke proč, ako ne šelijo imeti sitnosti na sčdiššu. Sedaj bl radi doluzall, da ds-ček ni pri sdrsvi pameti in ds so drugi krivi srsmote, toda po njih nastopanju proti einu člove* samo lahke eodi njih. - F. Jnvan-Mi. NOVICE 12 JUGOSUM. Nalezljiva boleani. V Mariboru se je pojevil en slučsj črnih kot. Ker je ta bolesen silno neverns, *> storilo zdrsvstvene oblasti vse, da se bolezen ne rasširi. Upanje Si, da oetane to oeamljen slučaj, krlatinka ae po Boeni iu Hercegovini silno širi. V veliki meri je u mu krivo tudi prebivalatvo ae mo, ki ne naznani zdravetvenl oblasti, če kdo oboli na škrlatinki. •rebro v naši samlji. Neki češki list je prinesel minule dni novico, d% je produkcija srebra v Jugoslaviji, teko nerestle, da ss-lsgamo celo Evropo s našim are-brom. ,Le Škoda, da mi o tem do-adaj nismo'nič vedeli. Imamo sicer med nsšim naravnim boga-Ntvbm tudi srsbro, nskaj malsgs eelo v Sloveniji, mnogo pri Krsto-vu v Srbiji in bi v resnioi mogli imeti velik vpliv ns trgu s srebrom. Toda naše srebro poČivs želih o k 1« v rudnikih, ki se pa ne isrsbljsjo. Vodovodna osv počila. Dns 14. msres v noči je počila v Trenkovi ulici v Zagrebu vodovodna eev. Voda si je eiloms naredila pot in je brizgala do 12 metrov yieoko, noseč z zeboj zemljo in kamenjs. V bližini stoječa hiša je bUa v krstkem čssu poplavijsna, voda ni vdrla le v kleti, temveč tudi v višje ležeča atanovanja, kjer je povzročila ogromno škodo. Marali I o, celo prebiti zidove, da je voda odtekala. Nesreče ze je sgodila še ob 11 ponoči, a požarna hramba je prihitela šele ob S zjutraj in so vso noč le zoaedje in zlučaj* ni paeanti pomagali ogroženim družinam reševati svoje imetje. Slovenska Narodna Uoleaevlieee g. epriU IS04 Podjtoraa Jcdeoti Ufa**. IV. jMije ISit v šršev« IMImU. Razno. Trikrat mrtev — pa še UvL Francoski časopisi pripovedujejo sledečo reenično zgodbico. V 8or-boni šivi neki kmet Oljen, ki je morsl ob isbruhu vojne k vojs* kom. V 1. polovici 1.1913. pa dobi njegova družina od vojnega a^* nktrstva sporočilo, da je Oijon 15. febr. 1S15 padel na fronti. Pokojnikova družina je nearešne* ža že objokovala, ko pride moš zdrav in vesel is fronts ns dopust. A ko ss že nahsja aa dopustu, dobi njegova družina vnovič obvestilo, da je mož padel junaške smrti. Kezume ze ,da je bil mož toliko prebrizan in nI Šel več na fronto, zaj jc bil Še dvakrat proglašen sa nirtvega. Ostal ja doma in oprtvljal svojs delo. A nesreče ne miruje! Te dal pride pisanjo od vojnsgfi ministrstva, v ksterem jevljsjo njsgovi družini v tretjič žslostno vest, da jc mož padel na fronti. PisSssšalh Vie««ot CeUker. Se« ai, MmtM«, P*., el. uiatk Mottko« 1 BU. N.v.k Veg rUk, m POHOTNI OOSI Is4erwe«a. 40T W. H«r Si.. SfriaglleM, III., MatUa Sm tra, BarbertM, Okle, Preš A Vklee, V* U. B« St, H«n4er.e«vUle. Pe.. Ukm WTHm It, GLAVNI STAN: SSS7-SS SO, LAWVtDALS AVE., CHICAOO, ILLINOIS. Isvršavnlni odbori UPPRAVNI OOSBICi klk A»Jeew VMHek, R. P. D. V, I Anki i Nevek, «1. y.t*J«lW Jeka V.cH«k, ..... »vilelj f)e»!le Filip GWIu. POROTNI OOSRKi ui litoRgll^ii TedMj, R SpebffMd, lil. SOLNIŠKJ OOSRKi • OSREDNJE 0KR02JE; BU. Nevah. preše.šslk, SSS7-SS Se. Levmdele Av, CMeec* ln, VZHODNO OKROEJEl Jeeeb A^breMI, Ru asa. Mm«, Ree. Pa. . Jfm CešelL 14SSI trn*er Av^. HevelaU, O. ZAPA0NO OKROŽJE i A.leiTtlir.Roi 104, Gmcs. Kaas., as JegiMgsA' Mas Mu«, Isa ISS. Reki. MU., ee .»firisMsA Mike tesel, S4SS S. Wlaehaelee S«.. Murrer. Uuk Nadnorai odbori Fruk Salta, pred^alk, MSI W. SS«k Si.. Ckleeae, IMh f»aeh Sem rek Seoo Pr«„er Ave., CUvekad, Oh WMHeas Sillee, MM |l. Ofcie St« CleveUftš, Olik 1 Zdrulitvoni odbori \ Pvedcedallu Preek Alel, SIM Se. CrsvM Ave« CMsege, IU. J«ike Ot«, SSSS W. Mik Si., CU«m*i t«* Jm. Sira k, MN Orlee Ct., ClsvSieaš, OMs. VRHOVNI ZDRAVNIKI De. P. j. Ker«, SSSS St. Clele AVh Oeveleaš, O. a si* »dke-lkt. M Maje v «Ui dale A««« ce^-r-"' VSR ZADEVE ROLNISKR PODPORE SR NASLOV«« RelaHke •Ulve S. N. P. Jm MI7-M Se. Av«., Chleage, IS. DENARNR POSIUATVR IN STVARI, M se tUeJ« g«. Unrrleeelaege la H»l> tekle M satlevei TajsUlve S. N. P. J., SSST4S Se. Leva* ~ Mfe, IU. * VSR ZADEVE V ZVZZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU s« peNIJeJe.se aesWvi RI*s«J«Mlve S. N. P. J.. SMT*M Se. Uwadele Ave., CMeege, IU. V«« prltolbe pleše itiitvujs e §1. Isvvše^mlaem Pveah Zella«, pfemešsllm asksrsiis edbera. Šifer Vd prMvl ae si. pmrMmi «e saj peittjej« ae aeelevi Jaka Uados* w—4, m W. Har SIm SprUplUM, IU. Vsi depUl Iu Srafl «pUl, ««.«««U«, •pU.I, »•r^elMl1«_*lek vse ker £ v jeal^^tU«ll—^jeaael«^ aaj ee p^UJa ae aacl^i MPvee?eteM, SMT-SS "Ze boge, tiho hodite I Saj nI-so tatovi, to aem jas, Nssrsdln-hod že7 vaš sosed." "Pa ksj vraga iščeš ob tem času v tuji hiši T" ga vpraša aoaed. "žena mi je zbolele," odvrne Nssrsdin-hodŠs, "ps sem prišel, ds polščsm malo čpbulc za zdravilo." EAHVALA. Napad na italijaazke fašiste v Be: linU. A ■stanu vabi Turke na novo konferanao. London. 2. epr. — Uradno po ročilo se glael, da eo zavezniki po vabili Turčijo, naj zopet pošlje mirovne delegate na obnovljeno konferenco v Lezeai. Nota zevec-nikov ae glaei. da eo priprevljeni --. ,ti Li f. jrezpravljeti o vprašanj« kapitnla- Berlin. 2. epr. Ilelijanaai jB #kooomakih ter flaei.čmb škšritž v Neasčiji nime^o srsi^ao lossnske poge.!^. ne ps o 4, v^atefešiat^sboi^fl^^t^^,, leriiortJSlBtl. caM.-ve!. V Berlinu.«) komun*, udri, vi - dvorvo in razfu.li Unin )s zopet bolj,. Miri vetrove. Moakva. «. apr^l^n. mrav- da ae J« l^e* Turški Pavllha. Nekoč so js vračal Naaradin-bodša is dolgege pota pa je bil zelo žejen. Spotoma zapazi etude-nec, a cev je bila s čepom sagvos-dsns. ' Silno žejen vode, istrga Nssrsdin-hodša hitro čsp in voda se udere s vso silo skozi eev in ga voege premoči. NMrsdin-hodls se razjezi in reče: "Ce bi bil U kak pameten stvor, bi te ne ssbill z tsklm čepom." e Nekege dne gre Nasrsdln-hodžs ns trg, kupi zeljs, gs stlači v svo js bissgs, si jih priveše na hrt/ in zajaše avojega oele. Ko jaha proti domu, mu reče nekdo i "Boter, zakej nc privešeš bisa ge na sodio?" NMrsdin-hodls mu odvrnsi "Ps čemu bi ts uboga ftlvsl toliko nosilst" e Nekdo zsprosi Nearedine bod Žo, naj mu poeodi vrv, aa katar! se auši perilo. Naeradin-hodša gre v hišo, a ko m vrne, reče t "Baš so rszobesili moko ns ■jej-" Oni ge vpreše: "Ksj, ns vrvi se sioka rasobs- šef" A Naaredin-hodže mu odgovoril "Če niei voljan, poeoditi vrv, lehko prev lepo resobe«iŠ moko penjej!" e Neko noč je kotel Naaradin- __ bodže nekaj skraetl pri evokml^^ " eoeedu, pa j- «pieril ne dim-1-* ^0iU,,ll0• aik, de ee apueti od tam v hišo. Ko pa vidi seaeo svojs noge. sri* •li. ds je trem. hoče stopili neaj. j S /manjkalo mu je tal ia lopne Whitevslle>'jskl premogsrji v Penili zo darovali $100 v sklsd sa uevoboditev političnih jetnikov, katero vsoto zmo prejeli po zodrugu Joe Britcu. Zato se na tem mestu nejtoplejše zahvaljujemo m njih sočutno požrtvovsl-nost. Vaoto smo prejeli ravno ob pravem času, ker sedsj zblrsmo sklad $1,000 ss trinsjst zodrugov v Cinoinnstiju, ker je bila njih obzodba potrjena pri nižjem sodišču. Vso zadevo hočemo spraviti pred najvišje sodišču in sko bodo ponovno obsojeni, bo 17 nji* kovih otrok prepuščenih svoji u* sodi. v8odrugom * Cinalnnstiju bomo sporočili, da ae whltevalle)rjskt premog«rji — podzemeljski suš* nji — spominjate nsnjs. — Otto Branstetter, tajnik eksekutlve. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Mrtcr 31*23) i, dR vam naročnina potoče na tn dna. Ponovita Jo pravočasno, da vrhi listo no ustavimo. Ako listo no projmete, ja mogoča vetov-IJoHf kor ni bil plačan. Ako jo vnš list plačan in |i bo projmoto, jo mofočo ustov IjoBf vslod nnpačnagn brsIo* vBf pičilo nam dopisnico in br vod t ta stori in aovi naslov. NrM snatopniki so vsi dru-ItvoBi tajniki to drugi aa-stopniki, pri kotorlk lnhko plačata naročnino. Naročnioa so ealo loto jo t$M to sa pol loUTps $2.60. Člani S. N. P. J. plačajo sa Naeradin-hodša napadajo na« koč rasbojniki. Vssmsjo mu ka* njs, obleko in denar. A nato ga pričnejo le pratapavati, "Zakaj me tepete f" jih vpra-še Naeradin-hodša. "Morda -m imel premalo denarja, ali pa sta morali nams dolgo Čakati!" NAZNANILO IN 1ANVALA. Z žalostnim srosm neznanja« vse ni /orodni kom, snanoem in prijateljem tušno veet, da je nemila smrt pretrgala nit življenja moje« mu suprogu os. očetu BUUOU. Umrl je dne 14. msres 1S2I In pokopsn je bil IS. marca t. I. ps katoliškem obredu. Vzrok zmrti je Mztrupljenje obleti. BU ja zdrzv in mrtev v enem dnevu. Pokojni je bil član dr. Rv. Nlkola ,št. lOft, N. H. Z., Tbomas, W. Vi., dr. Hv. Petra, Št. 69, J. S. K. J, in zveeti član U. M. W. of A. V Ame. rikl je bil 36 let. Doma je'bil I« vaai Buliče na Hrvatakem. Tukaj zapušča mene šalujušo soprogo la štiri otroke.' Knegs brsta v l!enry, W. Ve.,'in polubrats v stsreus kraju, iskreno m zahvalim vsem, ki ao me tolsžlll ob žalostni uri nčsreče. Posebno M zahvalim članom društev Rv. Nlkola It, 101, N. II. Z. In dr. Sv. Patra It. 0», J, S. K. J. |a kresns vsnss, nadalje drultvu C. D. of A, No, 056 of Thomsa, W. Vs, In dr. Kuights of Columbus of ThomM, W. V+, za darovane vence. Prav orčno ss zshvslim Amslijl Golob In nje soprogu Ignacu Is Clsvslsnds, Ohio, za podaritsv venea in vda-lelbo pri pogrebu ,ter sestri Rosa« Uji Zabukovse in nje soprogu Jožefu ss veitee. Hvsls eerkvenemU pevskemu zboru in ženskemu ol* tsrnemu društvu m dsrovani ve. nee. Hvala lepe tudi Mr. snd Mrs. Modi*, Mr, A. Korenčv», Mrs. Jm BulU, Mr. in Mre. Psučil, Mrs. Bortha Bali«, Mrs. Boršnlk, Mrs, Msry Pekol, Hophomore ClaM of Thomee lllgli Hehool, ter učitelji* eem V, H. N .m kršene vefteo ls svežih evetlle, lekrens hvsls Mr. Vin4*ent Meatrošiču |g Mt. flere, W. Vs., za krssai vsnee in m vde-j ležbo pogrebe In easko lepa hvsla j vsem bližnjim in oddaljenim, hI ao pol loto $1.10 in sn ealo lotojae vdeležili pogreba v/ako $3*0. Za mosto Chieago jo sn lato $6.00, pol loto $3.28. Za Evropo stan« so pol loto $4.00, sa vm loto pa $« 00. Todnik stana so Evropo $1.70. Člani doplačajo samo ,___veli- kem številu. Tebi dršgi mož ia oše. bodi lehk« ameriške semljs, po^ivsj mirno, ^slujočl ustslii Mer/ BuliJ, *<>progsi Mike Jr., IleniH In Nudolpk sinovi; JMer/ Jr. Buliš, Merks Tbou.ss. W Vs. Boz m, _____frsnkev . ;n ii.u . is *«. r^aeijo, aemeato 30 milj-,i" M buletloH kekor je doMsooRsIsj. r, Iro^o sUg^i obmito ns keašmjp VMh aamereven.k del v.i sa bmmHd%U , ^ K'jaio i^O aiiljonov Xraakov.»s-oiL ^^ ^ ^ ji - »koz dimnik v ar#de eobe kjer ao *peli eoaedje. Ti planejo is spsnjs m (akričijet "Tstevf. taiaiil" i A MatradŽB kodla jim rošs i i Naročnino lahko tudi somi polljstB br Baslov: UPRAVNISTVO wPROSVETAw 2667 So. Lawnda!« Ave., > CHICAOO, ILL. STRANSKI ZARLUtBR ss izobrsžeaegs rejaks, ki je rmošea preatavijaU lloiSRSbl lo kopi« v angleški jocik. More I meti pieeitljeke tmožnoell, Plač t |m dogovoru, Moteuj*nejšo poda ik« s« Um pri uradplšlvu I Me v. pke Hjovpm|> rn Kirat Are . Mit-. vlS«Mp PROSVETA 3. APRILA, 1923 (Dalje.) Zdajci pa zagrmi možnsr tam tadi za nami, da ae strese zemlja in vea razklescent gozdiček od zračnega pritiska. V zraka ae začuje evUjenje ce-le črede psov. potem se izpremeni v volčje tulje-nje, dalje vedno v nižje levje rjovenje, nazadnje pa hrubne ob eilnim treakn tam doli ob Gradilki velikanski oblak črnega dima in prati viaoko v srak, v oblasti zavita pe črna teleea, roke, noge, kosi železa — m vso to pade trdo in oemojeno < nazaj na razsekano zemljo ... Htrel je udaril v polno. Vae je popadalo ne tla in zajeealo. Kolikor ae jih je borilo, ao zbežali v bližnjo dolinico, a tja noter je treščilo nekaj novih nabojev . . . Tako je bil razdejan vei bataljon. Poskakovali amo od veselja, ker amo . rešili s tern zopet enega napada. Če ne pobijo-mo mi %jih, pobijejo oni naa, kt?r enim J« pisana smrt. Tem bolj ps so'udrihalo o praznih in razdejanih zakupih zopet lažke baterije, razkačene od novegs poraza. Tako smo razbili s telefonom mnogo aovrsžnih trum in zsvrnili mnogo napadov. Iztegati je začela svoje kremplje v naše vrsts tudi kolera, ki sts jo privsbils k nsm smrsd in nosnsgs. Zavijalo nas je po črevih, de amo se zvijali, kot bi nss lomila božjsst — in ssarelkate-rega je zadavila. Prva ofenziva je trajala nekako osem dni. Bils je vroče, trdovratna, toda nsprsm poznejšim pohlevna in skromna. Zamenil nas je bataljon 97tih, ki je ravno preživel hndo kolero. Med moštvom jih je bilo mnogo itelijenske nerodnosti, častniki skoro ls nemžki, ki so te ljudi silno pretepali in suvsll ' Videl sem, ksko je planil nemški stotnik ii svojegs kritja fn se ssgnal do možs, katerega je hudoben nemžki narednik zatožil, da se mu je neksj odgovarjal. Poleg dotičnegs moža js stal razvodnik Pahor iz Trsta, ia tega je stotnik udaril po glsvi, ds je omshnll. Ko je nsrednlk oficirju pojasnil, da te ni previ, je sirovež otreeel s glevo, rekoč i "Ne de nič 1" — nato se ps pognal kot tiger v starega moža, ga podrl na tla in ga pričel obdelovati z okovanimi petami, stopal nanj, \rrci\ ga, bil ga s pestmi po glavi, pljuval mu v obraz, kitari mož js ječel, vsljsl ss, prosil s pov- sdignjenimi roksmi po lsško in po slovensko — naeilnež je pa sshteval vrv, ukaspl onemoglemu starca nsj vstane, ga zavlekel k bližnjemu deblu in ga navezal tsko trdo In tsko visoko, da je bil yee črn in je skoro visel v zraku — a okrog njega so sokole italijanske grenite . . . Obšel me je gnus ln obrnil sem se proč. Ta bstaljon je morsl oststi za kazen nepretrgoma v liniji preko druge ofenzive, tako da je bU popolnoma razbit. Mdstl nss je zapustil, prevzel je artiljcrijsko brigedno fcoveljrfvo. Mi smo odšli v Cotlče ns addih. V Mirnu so nas napojili ssdnji prebivalci s aadnjim vinom, potem pa smo šli v Msrtinčiče pri Renčah, kjer smo ostali teden dni in se očistili uši in nesnage. Vse je počivalo, ls nss zarobljeni letnik ee je hotel poecbno pridnega Izkszati in je mučil svoj vod vse ljube dneve ns žgočem solncu e tistimi trspsstimi "gvergrifi". Z nsm! so ss spojili tudi oatsnki sedmega lovskega bataljona, kakih žtirideset mož, njih stotnik je pa prevzel poveljetvo nad našim bataljonom. Avstrija ni imela tedsj ns soški fronti prsv nobsnlh rezerv, )ier jo je resno ogrožsls Rusijs l*o ogrskih plsnjavah je že teptala kosažka konjenica, okrog Duneje so kopsll jsrke.' Ob Boči »o bili le slsbotnl bataljoni, največ pa že stari Irnovojniki ali celo napol zaceljeni ranjenci Tu ^tl bilo niti enega popolnega polka niti ene aktivne čete. Iz vach vetrov zmaŽcui bataljoni, osns-Šeni s vsemi mogočimi barvsmi. Na ž bataljon je imel na seb^ vae znake tretjega kora. 8 tem je namreč armadno vodstvo slepilo sovražnika. Dva bataljona ata tvorila brigado, štirje bataljoni divizijo in menda tri divizijo že kor, ki je obaegsl * na ta način komaj tri polke. Poleg tega je bilo tedej na vsej planoti, ki je bila najbolj ogrožena, komaj kskih 40 starih topov, vsi ie za ataro žele-so. A morsli so Ae zelo vsrčevsti z munlrljo, ki so je imeli odmerjene lo pičlo množino. Največ je delala ljubljanaka 7.7 baterija, ki je pretrpela nadčloveške napore in na katero je bilo razpisa nih 50<>0 lir nagrade tistemu, ki izda ali odkrije njen položaj. Te dokumente so našli pri mrtvem Italijanskem pilotu, ki ga je sklatila baterija Nad Devetaki sta bljuvala dva 30 5 možnarja, ki pa sta ae kmalu razpočila, ker ata sprožila preveč etrelov na dan. IVI sovražniku ho domnevali, da je imel vsak naš bataljon eno popolno aktivno divizijo, na vsako našo "brizgalno" pa de»et do petnajat m<> demih topov. Naš položaj jo bil obupen. Vedno »mo se iz menjavali in tratili etii in isti ter se ozirali poželjivo nazaj, kdaj nam pride na pomoč tretji kor. ki je bil baje na potu ia tialicije. Tako naa je tolažilo divisijako poveljatvo dan za dnem. A kora nismo dočakali. Čudili »mo »e p« Italijan' aki armadi, jaa «»d prve, 2e prve dni je prodrl »ovratnik nad Zdravšemo in »e je rajedel v l> "Siromaki, pohabljeni ste in nesrečni!" "Hvala Bogu, ni smo rešeni tega ipkla, a vas Še eaka. Ml gremo nazaj v Življenje, najai lx> že kakršnokoli, vaše življenje pa visi ns pajčevini, Molčsli smo, zstopljeni v težke misli, in še niže smo ukrivili hrbtišče. Železni drobci so ječa) i, krhslo se je kamenje, rušilo zidovje. Kritja ni bilo. Zjutraj ob solčnem vzhodu amo naskočili tik zs Sv, Martinom, levo od Sv. Mihaela. Naloga naša je bila, da potisnemo sovražnika kolikor mogoče. Bil je zasidran za skalovjem ob robovih dolinic. Komaj smo se pokszali in se razmeknili v vrste, se je le usula na nas svinčena toča. Poveljnik tretje stotnije, ki je prilel k četi pred tremi dnevi in ki je bil ves čas potrt, je za vpil "hu-rs, naprej I" skočil čez ksmsnito ograjo, a že dobil tri krogle v glevo. Obležal je mrtev na mestu. V vrste sta udarila strah in nered. V tem hipu so pričele tresketi granate in šrapneli — in naš naskok je bil končan, ubita telesna in duševna moč. Sovrašnik je bil nazaj pahnjen le na nekaterih točkeh. Vrate so obležsle a mestu, plazile se po trebuhu, iskole ei kritja, gradile pred ae-boj s mrzlično naglico kamenite ograje. Med tem eo po renjenei ječall klicali na pomoč, vlačili se nezej s krvavo glavo, s ubitim kolenom, zmečka-nim stopalom. Nekateri komej opraskani se skri-li za akalo ali veeeli bežali nazaj. Ležali smo nepremično, vsak zs svojo ograjo, tudi po dva, po trije na kupu, molčali, poslu-šali, čakali ... V živcih nam je kljuvalo, da bi planili pokonci in raztrgeli seme sebe . . . Oj, če bi imeli žganja, vins, d« M si gpmirili razdraženo živčevje, če bi smeli kaditi I A nismo smeli ka* diti, ne govoriti, ker če ee je kje kaj premeknilo ali pokedilo, tekoj se je usula na tisto mesto svinčene toča. Berseljeri eo bili komaj dvsjset korakov nad nemi na robu dolinice, prežsli iz svojih kritij in streljali neumorno. Strelci so bili izvrstni, a pred nami popolnoma varni, saj hismo sprožili niti strela. Le kadar je potihnila svinčena nevihta, amo pokukali izza ograj, ker se nam j*; sdslo sumljivo. In tedaj smo videli,'kako ao ae usuli (s svojih kritij in kriknili "Avanti Savoia!" S tresočimi se rokami smo sprožili peteline... Večina jik ja sbešala nazaj, drugi pa so pometsži puške proč, skočili nsprej in dvignili rdke . . . Bilo jih jc toliko, di nes je bilo strsh. Nismo vedeli, k$j bi s njimi. Pokazali smo jim smer proti Sv. Martinu — (p bežali ao, vsi veseli in sivčni, stokrst bolj srečni nego mi. Na katerih meatih, kjer so bili berseljeri srčnejši, so se pa zabliskali bajoneti. Branitelji so planili, vsi pre-padsni, pošastno so gledali trope naskskovslcev, kriknili so, satrli napjd in s krvjo oškropili svoje ograje i. i. Zarjuli so zopet topovi. Ure so bile dolge,! breskončne, pslila js strašna julijska vročina, žgala v hrbet, neugaena žeja morila, sužils. Solnce je pritlekelo vedno navpično, ni se premeknilo z mesto, ni maralo v zaton ... Tam od Opatjega eela je prihajal na pomoč 10. maršbataljon lTtih, ki jc prihitel menda prav is Ljubljane. Ves popoltian je cepafmož zs možem v presledkih 20 korakov; ošropljcn s šrapneli. Zbiral se je v dolinici sa 8v. Msrtinom. Drugo jutro js prišel v ogenj, a je bil itrt kot mi, poldruge stotnijs ujets, drugo raskropljeno, ranjeno, ubito. Tudi noč je bils brezkončne. Rili smo v raz-psljeno in trdo zemljo, ruvsli kamenje, kopeli si luknjs in utrjevsli svoj bedni položsj, ker ogroženi smo bili od vseh strani, celo od zadi je tre-akslo v nsi tam nekje od morja. Neprenehoma ao *ve'.« ♦ rakete pred nami, od strani pa nas je razsvptljcvsl šar a tem večnim laganjem odmaknili ns skrajno levo sli desno krilo in se zamešali med tuja krdela.. Naprej in naprej so bljuvala številna žrela laških baterij tam od Zdravščine in izza 8v. Ml hitel«. Ujela »o kot stekli volkovi In poznali smo jih. katera pojejo nam. In krčili amo ee, božjaatno rvljsli. rili glsve v tla, kadar eo sarjovela . . . l*gal je mrak. Smrdljivi dim se je plszil po dolini in lizal naa in mrliče, razžgane ml neznosne vročine In smrdeč« vedno bolj. Tam blizu je troh-nel ubit Madžar že dva dni. Na rokah je imel bri-Ijante. diamante, v nahrbniku vae polno zlata, ki ira je kazal in ponujal, že preden ga je zadelo, /.menil ae nI sa vae to nlkče. Čemu nam M o biseri, zlato in vas Ijogsstvo ob ssdnji uri! Noč je potekle tako kot prejšnje, vsa jaana ln žaraše. Prati jutru emo zadremali Ob jutranji zori so iznovs sarjovela neutašna žrela topov Uko ailno, da so nam zobje zašklapetali. Vee dan ista peaam. sviačens toča. nevihta, omot ena vročina, ječanje šelesa. škropljenje kamenja, prati, nežne «en Ntnrad, bljuvanje živcav, naskokov vedno manj. . t (Dslje prihodnjič.) I - Pesnik Konce. Hm, bm. Eh. tepce neumni I Saj imamo vendar oštarijo "pri Roži". Bravo, živio! Domovina je rešena. Povej mi, proeim, ali gre duša po amrti teleea lahko v oštarijo! Ne bo škandala t" Duša ga je pogledala, smeh jo je dušil. "Seveda gre lahko, bres skrbi bodi, saj itak ne bo nihče razumel, kaj hočeš povedati. Kar napiši. Duša gre k Roži, apije ga pol litra prigrizne košček slsni-ne'ali krvavo klobaao in potem zopet kroži in kroži. On ae je uatražil. "Oprosti", je nsdaljeval z mehkim glaaom, "pozabil Bera, da to ne spsda v tvojo strpko. Stoji kakor skala v morju. Vidiš, to jc moška besede. Kakor skala v morju. Seveda te ne sme motiti, da se skala v morju ne vidi, to ni važno. Glavno je, da skala v morju stoji. Tsko, se-dsj ps nsdsljujvs! Ce so utruje ne Slovežke noge, to še ne pomeni, ds se ne more gibati jezik. Kadar pa se giblje jezik, človek ponavadi govori. Da se giblje, tudi če jc, nič no de. Sedaj pa povej, kaj sc zgodi, če |e jc jezik v u stih obrnil in je nastala beseda t" Komaj je izgovoril te besede, že ni bilo dule več pred njim. Zs-čutil je, kako se je neksj zganilq v ustih, kako ga je zasrbel jezik in če bi ae ne bil pravočasno prijel za grlo in atianil na vao moč, bi mu bila duša ušla nazaj. "Ne bom več, nikoli več no bom prelomil besede, samo pridi nazaj! Trikrat te bom nesel po meetu, v izložbo te postavim, vse bom storil, kar zahtevaž," je ponavljal v strahu in tiščal z roko grlo. Duša si je premislila. V telo ni mogla, v grlu pa je bilo tesno in jezik jo je dušil. Vrnila se je in obsedela na praznem papirju. "Kje ava že obstala," jc govoril in lovil sapo. "Aha, o beaedi svs govorils. Vidiš, kadar se rodi v grlu beseda, mora na dan. Če obtiči v grlu, se človek lahko za-duži. Beseda gre, skoči žine, plane — ne, tako ne bo prav. Beseda zabrenui, aha, to je imenitno, izvrstno! Zabrenči. Pomisli, prosim! Struna brenči, muha brenči maček v marcu brenči in beseda brenči. DobrO ai zapomni, to nama pride že prav. Hvala Bogu, sedsj veva, dp beseda brenči. Kaj pa še brenči f Ne sineva vendar dovoliti besedi, da bo brenčala sama. Vidiš o tem je treba temeljito pomisliti. Maček brenči, pa če ni mačke, kaj misliž, da bo tudi sam brenčal! Nikakor ne I Torej beseda brenči kakor maček, tako ne sineva zapisati. Ne bodo razumeli. Brenči kakor muha, kakor struna — ne, tudi to ne bo Čiato razumljivo. Hm, hm, kako bi to povedal!" Pritisnil je kazalec v čelo in se globoko zamislil. Duša se jc dolgočasila in gledala v strop. "Aha, hura, imam jol" je zakričal in udaril s pestjo po mizi, da so odleteli nopopissni listi papirja na vce strani. "Brenči kakor pSica, ki ae isproži z loka. I-menitno! Čskaj, da si takoj zapišem. Tako, dobro je.'Sedaj pa morava povedati, kako je umrl. Če človek umrje, gre duša iz telesa. Pa ne emež misliti, da sem umrl jaz. To je drugs stvar. U-mirajo samo navadni ljudje, midva ne bova umrla, ker živiva v popolni slogi. Torej duša je Aia iz telesa. Kaj pa potem! Ne zameri, to spada v tvojo ^troko. Jaz no vera, kaj počenjate po smrti telesa in kje ee klatite. Tebi bo tA zadeva gotovo snsna, aaj iraaši mnoffo sestric, ki ao že zapuatllel telo. Nof povej, proeim." Puaa je zakažljala in napela možgane. Bil je odločilen trenu tek, ki ga pesnik ni pozabil celo življenje. Dolgo je duža premišljevala. nazadnje pa je dejala: Kolikor ml je znano ae napoti du-1 ža iz telesa naravnost nsd mesto. Tnm ae ustavi, sakroži sem I ter tja. ozre ae naprej In nazaj,, če je dobre volje tudi kihne, po tem, potem. . . Stoj, prijatelj, tu pa ne gre več naprej. Kako svs že dejsls! Nsprej toži. potem se izproži, še potem zskroži — kaj I pe potem, potem! Tebi je lahko, poveš, da atoji kakor akala « morja, da brenči kakor pšiea. da toži predno ae isproži in tvoje naloga je končana. Jas ps moram! vae to zaokrožiti. Kako naj po-vem. da ee bo ujemalo s tvojim toR in izproži! Duša se sskroži. to je dobro. Kaj pa eedaj! Reci mo da skoči v pekel, da oe vozi % nebeae. da plava v vice. Ne gre. ni rime. prijatelj. Poči. blodi, ta va, išče. atiče. Vidiš, nikaktr j ne gre. Meni je vaa^ao. V zemljo, • v vodo, v zrak, ekosi zid, »amo vi telo ne sme več nazaj- Tako. Ri ma ni,beseda ne pomisli dobro. Nsjti morsš beoedo, ki se končs na -oši, sicer bo duša visela v zraku ni midva ne bova doaegla zaže ljenega cilja." « "Res je, prav previž, kar napi-žive. O mojstri, veliki naši mojstri j Kaj bi bilo z nami, če bi ne bilo vas! Postoj, pošto & Kako pravi Prešeren! Vse sem pozabil, oh, moja nesrečna glsvsl V naglici hudič muhe sobi je. Morda veš ti takole kaj primernega iz Prešernovih sonetov, a!" "Ne vem, prijatelj," je odgovorila duša in zstisnils oči "Po imenu gs poznsm, slišsla sem, da je rad krožil, drugače pa mi ta zadeva ni znana." "Ne vem, ne vem," je mrmral on pod nos in začel premetavati knjige na polici. V Vraga nikoli še nisi odgovorila, de veš. Kakor da ne sediš noč in dan v mojem telesu. Tu, vidiš, je naš mojster. Poglej vs kaj pravi on o tej stvari!" In odprl je Prešernove poezije. "No, saj sem vedel. "Kakovi revež je, kf ga preaune iz oči nebeških vržena puščica" in še dalje "ranila mene z ostro sta puščico." Torej kaj hočeš še več! Tudi on pozna puščice in skale. Kar zapišiva, da ne bo prepozno. Mudi.se, še danes morsm poslati. .'Duša je zlezla v kotiček, kjer so prej ležale Prešernove poezije in se* potuhnile. On pa je zgrabil pero in napisal: Ble fapuŠčene so Parnasa trate, kokoši in prašiči ao se paali, letu pa tam grmiči so še rsstli B'le zapuščene ao Parnasa trato vse drugo snedle mrbe so ko-r. v ./ * smate. "Tako. Zdaj pa poglej, kako lepo sc to veže. Hej, difla, poglej vendar! Ja, vraga, kje pa si, da te ne vidim! V telo nisi zbežala, vem. Ne zaupam ti več, zato sem zsmašil grlo z robcem. No, oglasi se!" "Tu sem," je odgovorila duša boječe in nekaj sc je zganilo med knjigami. » "Kaj pa delaš tam, ti slo —," se je zadri i^anjo in pljunil jezno pod mizo. Duša je molčala. "No, no, ne jezi se, je nadaljeval. "Spozabil sem se. Vem, z rokavicami jc treba s teboj, občutljiva si kakor vse pesniške duše. Človek sem, kakor vsi Hrugi, kadar ne sediš v telesu, kaj hočeš. Ne bodi huda, prosim te. Priskoči ns pomoč, končati morava." "Govori, poslušam te." je za-godrnjala duša v svojem kotičku. "Na mizo pa ne grem več, bojim se te. Še med verze me zs-pleti v naglici, potem bo pa konec svoje svobode." "No, pa sedi Um, je dejal ponižno in nadaljeval: "Dušo svs srečno spravila v oštarijo, to je v KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. Književna matica Slovenske narodne podporne jed-note je izdala in ima v zs-logi sledečo knjige: Slovensko-angležka slovnica. Dodstek rsznih koristnih informacij. Fina tfds vezbe. Cena $2.00 s^Štnino vred. Jimmie* Higgins. Spissl Upton Sinclair, poslovenil I-vsn Molek. Povest iz življenja ameriškegs proletarija-ta za čaaa velike vojne. Trda vezbe. Cena $1.00 s post-■ nino vred. Zajedalo!. Spisal Ivan Molek. Povest iz doalej akrite-ga kosa Življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vesba. Cena $1.75 s poštnino vred. Sakon biogenetije Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podnčna knjiga, ki tolmači mnoge natur-ne zakone in pokazujc, kako se splošni razvoj ponsvljs pri possmczniku fizično in duševno. S slikami. Trda vesbs. Cene $1.50 s poštnine vred. « » Zsdnji dve knjigi ,nero-čeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vee štiri knjige ss lest dolerjev. Vredne eo I - * c"— * ■1 jt4r—: * ■■ ''""i Neročbe, a ksterimi je poslati denar, sprejems KNJIŽEVNA HATtOA 2687 M So. Lavmdale Ave.. OMeago, m. Zdaj gotovo sedi v svojih znancev za mizo, pije t\ ček in prigrizuje svinjska rebrc Mords je že končala večerjo poravnala račun. Ne sme v a vendar pustiti v ožtariji tez ni Nepotrebni atrožki, aaj veš. d i ginja, pomanjkanje atanovar, Ti, meni se zdi, da bo na bolj P( merno, če to pošljeva zdaj ] grob. Odtod se ne vrne vee. H kaj misliš!" "Ti si brezbožnik, prijatelj] je odgovorile duša in prekrili mršavo čelo. "Kaj ne ves, da dj ša po amrti telesa ne gre grob!" ? vj "Ti ai pa trdila, da gre ,la!,k kamor hoče", je oporekal pesnil "Saj ne mislim, da je ostala taj ne. Samo takole aveia bi jo r& spravil/ da bo konec pesmi. Nj hodi tsm in obiskuje svoje znai ce ali kar Se hoče meni je to vs] eno. Glavno je, da storim svoj dolžnost." * 1 v. "Prosim nujno, zelo nujno^' ponavljal in molil začudenen uredniku svoj umotvor pod nc, "Tole som napisal, nekaj izrej nega, prav posebnega, redi dragocena stvar. Prosim, samo . pozabite na prvem meatu. tal da bo takoj padlo v oči. Duži sel obljubil in aami veste, da je zel važno kje bo natisnjeno. Toi ne pozabite, prosim; na prve mestu..." r nmm Nervozni glavobol je zginil. Pravi da a« počjiti kot ie nikoli l»aproj. "To platno m« uhUi v dobrem idr*vjuj Pit« Lonia Colllna, Wa.hln.ton, Ar MU Itd itlocMnih neredov. v*» potrt«, nervozna ln Imela (fevobol. Mm nekaj «a»a jemala Nuita-Tone. «em . počutila kot I« nikdar prej. To j« dobra sdravilo ta d rutina?' Nuga-Tonc, d« jato« no vena adravja, dela motna In tili mole in Sana. J« eno najboljftih krvnih I tftlvinlh Mtravll na trgu. Nuta-Tone ta lahk dobro priporoča aa vaa prebavne nere Poskusi sam ip s« prepričaj o tem. Zdi vilo sa on maaoe sten« sarnp fl.oa. Nun Ton« j« na prodaj pri v««h dobrih Itkarj narjlh pod poslttvnom jamstvom, da bod zadovoljen I njim aU pa s« vrne deiM (slej raraneijo na vsaki steklenici). Lahki s« naroči naravnoat pri National Laboratorv, lota 8. Wabash Ava.. Chlcaco. III.; s ns. voi i lom pošlji 11.00, nakar prajmel sdravil« naravnost po poiU • poitnino predplsteo« i Adv.) | ZASTOPNIKI ZA LIBT PROSVETA so na delu, in skušajo dobiti čim največ mogoče naročnikov. V državi Pennsylvaniji sta brat Au-i ton Ocepek in brat Jfernej Ko-j kelj. V državi Ohio, brat Anton Janikovich'in brat Tony Ogrien. Na zapadu oziroma v državi Cali-forniji sedaj, brat Frank Richtar. V državi Illinois bode obiska!:; naročnike Jn druge rojake člani« ca Cjirietina Omahne, zakar želimo, da ji gredo naročniki na ro-kc, ter pomagajo vsestransko pri agitaciji za lift Prosveta. Pooblaščeni so vsi nabirati nove naročnike in obiskati naročnike katerim je naročnina potekla. Filipi Godins, upravitelj. ISOZ SE sestra pokojnega John ^esar-ja, doma nekje od Ribnico. Sewtra no nahaja menda nekje v državi Utah. Njen brat John Lesar jo umrl dne 17. marca 1923. Za na-daljna pojasnila o njegovi smrti naj sc priglasi na naalov: Smugg« ler Union Mining Co., SMU(XJ< LBR, COLORADO. (Adv.) ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi alad, hmelj, sladkor in vsa druga potrebščine. Poskuait« m sa prepričajte, da ja doma pri nai, kuhani vadno le najboljši in najca-nejši. Dobiti ja tudi zbirko aodot, steklenic in raznih loncev, itd. Mi vara dostavimo naročilo pe P* I iti, točno v vse kraja. Groeerijam, aladčičarjem ln v prodajalne ieleznine damo primeren po-i puat pri vačjlh naročilih. Pilit« ps lafohnacij« na: FRANK OGLAR, 0401 Sapartar Aoanaa, CI«v«UnH 0. msnm HITRA VOŽNJA V JUOOSLAVUO LA SAVOIK ....................." i fumek ..................-SajS IS rMNIj........S CHICAGO ...................ap»S ______ _______sa <»• ___ali last aaafc omlvolalkl »a Jafca*« voda vaakt sat. OM«doi«a. f»i*w » kadllao. ptvalsi, Sftvatao. adprt ao k som, slavno h aasjaka tak >■<■.» ^ ■ »i^.TiTv*.^ r^Sivrta ^ pusfrnniai govoru arvaseai m ■ ^ TO Ja oniatorofto Ms. M provoSs Ja-pasla* a a«. ^lotfvftseeirjaa« _____ ki vari val |aatk Ora • vlak«« S Uavm » Jaoaalavti. tn poat oa S ioaoslovO la post aa »Motkai« U polna alta aataaMa aa pH vad^m d»- rasftCH Line v«*