AKTUALNO VPRAŠANJE V dosedanji praksi izkoriščanja o-krajnih ter občinskih investicijskih skladov za trgovino, gostinstvo in obrt smo lahko opazili, da so ta sredstva zvečine ostala neizkoriščena, ker se Podjetja niso dovolj zanimala zanje. — Glede izkoriščanja skladov in kreditov — tako republiških, zveznih kot občinskih — v gostinstvu, pa letos tega ne bi mogli trditi. O tem nam govore tudi informacije, ki smo jih dobili pri tajništvu Okrajne gostinske zbornice v Kranju: »Gostinska podjetja v Bohinju so najela iz republiškega sklada 21 milijonov, blejska gostinska podjetja pa celo 40 milijonov dinarjev kreditov. Ti jim bodo služili za obnovo ter razširitev obstoječih obratov. Pri nekaterih drugih podjetjih pa je čutiti neko bojazen do najemanja kreditov. Nekatera podjetja žele dobiti ves kredit v eni sapi in nočejo delati v etapah, kar bi bilo zanje tudi bolje. Obstoja pa pri tem še drug problem: v manj razvitih občinah so skladi za napredek gostinstva tako neznatni, da o njih ne moremo niti govorili. Pri tem mislimo na občine Gorenja vas, Cerklje, Železniki itd. in celo na Jesenice, kjer gostinstvo z ozirom na potrebe nikakor ni tako razvito kot bi moralo biti. Zato ne bi bilo napak, če bi v prihodnjem letu pomislili tudi na te manj razvite občine. Potrebe za obnovo in razširitev obstoječih gostinskih obratov tudi v teh občinah obstojajo, vendar je vprašanje, kako naj taka gostišča oziroma podjetja pridejo do denarja.« . I. A. AKTUALN< 3S SPORT KIEDNAIIODNE SPEEDWAY DIRKE V STRAŽISCU artl najboljši glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko ^ETO X. ŠT. 70 — CENA DIN 10.— Kranj, 9. septembra 1957 Kranj, 8. sept. — Danes in včeraj je bilo v Stražišču vse živo. Mednarodnim motocikli-stičnim dirkama je prisostvovalo v obeh dneh več kot deset tisoč gledalcev. Zo precej pred pri-četkom so se na stadionu Mladosti zbirale množico ljubiteljev mOtorJ:zma, ki so željno pričakovali začetka. Nekateri so bili sicer razočarani ker so pričakovali, da bodo na stezi videli tudi elito madžarskih in čeških vozačev, ki pa so odpovedali svoj nastop nekaj pred. začetkom. PREDVOLI DEJAVN Kaj so zaključili na sejah odborov Socialistične zveze v občini Kranj r Te dni so v občini Kranj bile zadnje ^Je posameznih odbornikov osnovnih organizacij Socialistične zveze. Prve SeJe so se začele že preteklo nedeljo, ^a teh sejah so se pogovorili o pripra-yah na predstojeće volitve v občinske ln olcrajne odbore in zbore proizvajalcev. Mimo političnih priprav in drugih vPrašanj so na sejah odborov Socialistične zveze govorili tudi o principu kandidiranja. V večini primerov so se strinjali z ugotovitvijo, da naj bi ne ovirali več kandidatov na kandidatnih "stah. En sam kandidat, kot so večinoma ugotavljali, kljub morda dobri lzbiri in tudi vsestranskemu javnemu soglasju na zboru volivcev morda v svobodnih volitvah le ne da posamezniku vtisa prave demokratičnosti. Tako Je bilo stališče odborov Socialistične 2veze, ki ima za cilj, da bi volivci pri v°litvah samih svobodno izražali svoje Mišljenje o enem ali drugem kandidatu. Na teh sejah so se pogovorili tudi o predvidenih kandidatih, ki jih bodo ™ani SZDL, kot volivni upravičenci Odpirali na zborih volivcev. Hkrati so na sejah govorili o vsej Politični in organizacijsko-tehnični po-f^oči (priprave volilnih imenikov itd.), kjer, bodo člani Socialistične zveze polagali volilnim komisijam. Naslednja aktivnost bo v sindikalnih °rganizacijah. Sindikalne organizacije 8 Pomočjo SZDL bodo od 8. do 14. septembra na širših političnih aktivih razpravljale o Jtandidatih v zbore proizvajalcev in o drugih pripravah za vo-"tve. Po končanih aktivih sindikalnih °rganizacij bodo 15. septembra že prvi *bori volivcev, ki naj bi se, kot je Predvideno, zaključili 22. septembra. K. M. Tudi v ostalih krajih na Gorenjskem je predvolilna dejavnost iz dneva v dan večja. NA JESENICAH Občinski odbor SZDL na Jesenicah je sredi priprav na oktobrske občinske volitve. Po terenih, krajih in po podjetjih so že razpravljali o volilnih enotah, številu odbornikov, pa tudi o kandidatih. V teh dneh še razpravljajo o kandidatnih listah, prihodnji teden pa bodo pričeli v jeseniški občini z zbori volivcev. NA BLEDU Na Bledu je bilo posvetovanje vseh množičnih organizacij in društev o bližnjih volitvah v občinske ljudske odbore. Ze sama udeležba je pokazala, kako veliko je zanimanje za jesenske volitve med političnimi organizacijami. Razpravljali so o pripravah na zbore volivcev in o splošnih pripravah na volitve. Podobna posvetovanja bodo tudi po okoliških vaseh in naseljih Bleda. V PODNARTU V Podnartu je bila konferenca, kjer so razpravljali o volitvah v občinske zbore in zbore proizvajalcev. Izvolili so 11-članski politični odbor, ki bo izvedel vse potrebne priprave za volitve. V TRZlCU Tudi v Tržiču se marljivo pripravljajo na bližnje volitve Občinskega ljudskega odbora. V vseh podjetjih so že imenovane komisije za volilne imenike, ki jih pravkar sestavljajo. Na terenu so sestanki širših političnih aktivov. Doslej so bili že sestanki v Tuhinjski Srednji vasi, v Tuhinju, Motniku, Kamniku, Komendi in Duplici. Na sestankih razpravljajo o političnih pripravah na zbore volivcev, ki bodo v vseh volilnih enotah v času od 10. do 25. septembra. PROSLAVA 50-LETNICE MLEKARSKEGA ŠOLSTVA KRANJ, 8. septembra. — V gozdičku poleg Zadružne mlekarne in mlekarske šole v Kranju je bila danes dopoldne slovesna proslava 50-letnice slovenskega mlekarskega šolstva. V poslopju Mlekarske šole so odkrili tudi spominsko ploščo padlim absolventom. Proslave so se udeležili številni gostje ia vseh krajev naše države, Najprej je spregovoril Krmelj Maks, predsednik Republiške poslovne zveze. Njegovim čestitkam ob 50-lctnici mlekarske šole pa so se pridružili še predsednica Sveta za šolstvo OLO Kranj Smilja Gostiševa, inž. Pavličić in drugi. Nekdanji ravnatelj Mlekarske šole v Škofji Loki inž. Srečko Šabac je izrazil željo, da bi šola tudi v prihodnje vzgajala čim boljše kadre. Zgodovino mlekarskega šolstva na Gorenjskem je na kratko orisal inž. Anton Lašič. Letos mineva namreč 50. leto, odkar je bila v Cankarjevem rojstnem kraju, na Vrhniki, ustanovljena prva mlekarska šola na Slovenskem. V času po prvi svetovni vojni so se za tako šolo potegovali predvsem Bohinjci in Skofjeločani. Leta 1927 so se vpisali v novo ustanovljeno »Specialno mlekar* sko šolo-M prvi gojenci. Sola je imela svoje prostore v zasilno urejenem Puštal-skem gradu. Njeni gospodarji so se često menjavali, zato tudi zamisli o novi šolski zgradbi prizadevni Ločani niso mogli uresničiti. Šola je vzgajala dobre strokovnjake, ki so prevzeli v mlekarski panogi odgovorna mesta. Delo šole v Skofji Loki je prekinila vojna. Leta 1946 je bila Mlekarska šola ustanovljena v Kranju. To je bila takrat še edina tovrstna ustanova v državi, zato so jo obiskovali tudi učenci iz ostalih republik. Spominsko ploščo padlim absolventom je odkril predsednik Občinskega odbora SZDL Kranj Martin Košir. V soboto so se borili posamezniki, med katerimi so imeli glavno besedo Avstrijci. Sodelovalo jo sedem Jugoslovanov (Medved, Klemenčič, Laimpe, Bauman, Mihalinec, Zouko, Mrak in Jama) in štirje Avstrijci (Stoiber, Schenk, Hartl, Hofer). Od najboljših Jugoslovanov ni sodeloval Regvari. Prvi nastopi avstrijskih vozačev in Klemen-čiča ter Medveda so pokazali, da bo borba za plasma pri vrhu potekaila med temi tekmovalci. V finalnih borbah so Avstrijci nastopili d tremi predstavniki, ki so s taktično dobro vožnjo onemogočili našega predstavnika, ki jo nato tudi odstopil. Sledi1, mu jo tudi Avstrijec Stoi-beA Obema sta odpovedala motorja. Zmagovalce pa jo bil Hartl, drugi pa Schenk. V nedeljo so tekmovali vozači v neuradnem prijateljskem dvoboju Jugoslavija : Avstrija. Ker Avstrijci niso imeli šestih vozačev, so jim Jugoslovani »-posodili« dva tekmovalca. Tudi danes jo biila na stezi manjša nesreča, ko jo padci z motorja Jugoslovan Klemenčič. Prvič se je požrtvovalno pobral in vozil za ostalimi, vendar ga jo na zavoju zope;; v.rsk) in so mu je odlomilo zadnjo kolo. Kranjski Avto-moto klub mu je posodil novo vozilo, s katerim jo vozil kasneje. Končni rezultat dvoboja je bil neodločen 54:54, medtem ko je pri posameznikih zmaga Hartl z 18 točkami, drugi jo bil Schenk 15 in tretji Jugoslovan Regvart 14 točk. M. K J omemoracija NA JELOVICI Jelovica, 8. septembra. — 'Na Štirih krajih Jelovico so bili dane.i slovesno odkriti spomeniki, ki spominjajo na velike toonbe in žrtve, ki so padle na tej planoti V NOB. Pri odkritju na Mošenjski, LLpniški planini, na Martinčku in na Rovtarici so govorila predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj Ivan Berton-celj-Johan, predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner in sekretar Okrajnega odbora SZDL Janko Prezelj. — V programu je sodelovala godbi na pihala »Svobode« iz Kranja in člani Prešernovega gledališča. Proslavo so jo udeležilo več tisoč lju-dL M. SOLA SE JE SPET ZAČELA in za marsikoga so se začele skrbi. Zr. mamice, ki spremljajo svoje malo učenjake nr. prvi poti v šolo (zgoraj levo), zr, drobiž sam I(zgoraj), pn tudi za knjigarno, ki komaj zmaguje hudi naval resnobnih kupcev (levo) Le še nekaj dni nas loči od VI. kongresa Ljudske mladine Slovenije, ki bo tokrat v Celju. Mladina mnogo razpravlja o tem pomembnem dogodku in delegati mrzlično razmišljajo o predlogih, ki naj bi jih na kongresu obravnavali, da bodo sklepi čimbolj plodni. V kranjski tovarni »-Iskra-« smo obiskali delegata Petra Regouca in Staneta Božiča. Predsednik mladinskega komiteja Peter Rcgouc je v razgovoru povedal nekaj o delu mladine v podjetju. »Te dni pripravljamo sestanke vseh osnovnih organizacij LMS. Mladini bomo na njih skušali posredovati nekaj misli o pomenu. kongresa in bližnjih volitev v občinske ljudske odbore. V občinski zbor proizvajalcev nameravamo namreč kandidirati kar 4 mladince.« »Boste na kongresu sodelovali tudi v razpravi?« ►►Ce ne bodo pred menoj spregovorili že drugi, potem bi se rad dotaknil problematike iz družabnega življenja mladine. V naši tovarni je zaposlenih nekaj nad 800 mladink in mladincev. Res je, da jih je mnogo doma iz okolice, toda tisti, ki stanujejo v Kranju, nimajo prav nobenega prostora, kjer bi se lahko sešli, kjer bi lahko zaplesali in podobno. Z Občinskim komitejem LMS v Kranju se prav zdaj BOMO... menimo, da bi dobili prostore v Domu armije. Upam, da nam bo to prej ali slej uspelo. Pričakujem tudi, da se bo z jesenjo delo mladine še poživilo. Tako nameravamo ustanoviti tudi filmski klub, ki bo poskrbel za predavanja poučnih in umetniških filmov s primerno razlago. Te filme si bo lahko ogledala vsa kranjska mladina.« ►►In kako napreduje klub mladih proizvajalcev?« sem se obrnila še k predsedniku kluba Stanetu Božiču. ►►Za zimo pripravljamo precej obširen program, za katerega upam, da ga bomo uspeli uresničiti. Člane bomo na seminarju poskušali seznaniti s pomembnejšimi razpravami delavskega sveta, z organizacijo sodobne tovarne, s posledicami avtomatizacije tovarn in podobno.« Na vprašanje, kaj pričakujeta od kongresa, sta tovariš Regouc in tov. Božič odgovorila, da predvsem nekaj koristnih zaključkov gledo družabnega življenja mladine in pa seveda izmenjavo številnih izkušenj med navzočimi delegati. Obadva sta tudi izrazila prepričanje, da bo mladinska organizacija v tovarni po kongresu močneje zaživela, kajti poletne počitnice ,so mimo in mladinci so si na dopustih nabrali dovolj novih sil za delo. —ey ^7373250 A Jutri pride v našo državo na uradni obisk poljska vladna in partijska delegacija, v kateri bodo najvišji predstavniki javnega in političnega življenja Poljske na čelu s prvim sekretarjem Poljske združene delavske partije Wladislawom Gomulko in ministrskim predsednikom Juzefom Cyrankiewiczcm. Delegacija bo med 7-dnevnim obiskom*v Jugoslaviji obiskala poleg Beograda tudi LR Slovenijo in LR Hrvatsko, kjer si bo ogledala nekatera industrij, podjetja in kulturne znamenitosti. Predsednik republike Josip Broz-Tito bo priredil na čast delegaciji slavnostno kosilo in sprejem. Predvideni so tudi jugo-slovansko-poljski razgovori. Tako poljski kot jugoslovanski politični krogi pripisujejo obisku izreden pomen. A, V soboto so v Beogradu končali razgovore med britansko delegacijo, ki jo je vodil angleški zunanji minister Llovd in jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil naš sekretar za zunanje zadeve Koča Popović. Včeraj so o razgovorih objavili uradno sporočilo. Koča Popović je po razgovorih izjavil novinarjem naslednje: »Zelo sem zadovoljen z izidom razgovorov. Menim, da so utrdili prijateljske zveze med državama.« Sclwyn L!oyd pa je dejal: »Formalni del razgovorov je končan. Ves čas so potekali v ozračju prisrčnosti in prijateljstva. Menim, da so bili zelo koristni.« A Japonski časopisi obširnp komentirajo jugoslovansko japonske gospodarske razgovore, ki so_y teh dneh v Tokiu ob obisku naše delegacije pod vodstvom Sveiozarja Vukmanovića. Menijo, da bi glede na gospodarsko zmogljivost obeh držav mogla Jugoslavija kupovati na Japonskem mnogo več industrijske opreme in strojev, prometnih sredstev, industrijskih izdelkov in blaga za široko potrošnjo. Japonski trgovski krogi pa se zolo zanimajo za jugoslovanske izdelke iz barvastih kovin, za živo srebro tobak, mehak rezan les in nekatera živila. A Razorožitvcni pododbor Združenih narodov, ki je zadnje mesece zasedal v Lononu in od katerega je svet pričakoval, da bo uveljavil vsaj prve korake za razorožitev in prenehanje poskusov z atomskim orožjem, je prenehal z delom. Delegati so se razšli, ne da bi določili datum prihodnjega sestanka. Razprava o razorožitvi se bo sicer nadaljevala v Generalni skupščini Združenih narodov — in je tako najbrž tudi bolje — vendar komentatorji ne morejo prikriti razočaranja, ki ga izraža svetovno javno mnenje ob prekinitvi razorožitvenih pogajanj. Ne moremo si kaj, da se ne bi vprašali, ali bodo tudi sedanji razorožitveni pogovori ostali brez uspeha, kot so ostale brezuspešne razorožitvene konference med obema svetovnima vojnama? A Medtem pa sa po vsem svetu nadaljujejo poskusne eksploziji; atomskih bomb. Zlasti hitijo Američani, ki v zadnjih tednih skoraj vsak drugi dan sprožijo na poskusnem ozemlju v puščavi Nevada (v Združenh državah) kako novo bombo. Zadnja poskusna eksplozija je bila v petek; majhno atomsko bombo je ponesel v večino 150 metrov balon, pri eksploziji pa niso bili navzoči ne novinarji, ne vojaški strokovnjaki. Po sporočilu ameriške komisije za atomsko energijo bodo 14. septembra spet razstrelili v Nevadi novo atomsko bombo — to pot pod zemljo. LJUDJE IN DOGODKI PROSTOR ZA JEDILNO MIZO IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 6i-KB-l-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Obisk italijanskega predsednika republike Gronehija v Iranu je dvignil precej prahu. Zlasti v ZDA ne prikrivajo preveč svojega nezadovoljstva zaradi italijanskih naporov, da bi si na Bližnjem vzhodu zagotovili boljši položaj. Prišlo je do ostre polemike med vodilnim ameriškim časopisom in vplivnim milanskim časnikom, ki pa je le zunanji izraz tihih diplomatskih intervencij. V čem je pravzaprav vsa stvar? V zadnjem času je čutiti čedalje močnejša prizadevanja Rima, da bi si v arabske prestolnice utrl lastno pot. Položaj v tem delu sveta zlasti po polomu anglo-francoske politike, ki si je skrhala zobe ob Suezu, pa daje ugodne možnosti za razmah »tretjega«, ki ne bi bil preveč kompromitiran v arabskih očeh. v Italija je to priložnost dobro zapazila in skuša iz nje potegniti čim več koristi. Predsednik italijanske republike Gronchi je v nedavnem intervjuju te italijanske težnje sicer »diplomatsko« toda zelo jasno očrtal: »V vsakem primeru se mi zdi,« je dejal Gronchi, »da lahko naša dežela a področju Sredozemlja odigra zanimivo vlogo v prid vsega Zahoda.« Ze sama ta izjava, tako dvoumno izrečena, kaže, da Italija še vedno lovi ravnotežje med dvema možnostima: ali podpreti ostale zahodne države v »interesu atlantske solidarnosti« ali pa se zbližati z arabskimi deželami v lastnem interesu. Nekaj časa je že kazalo, da se je Italija odločila za drugo možnost. O tem je govorila izjava predsednika republike, da bo italijanska politika samostojno stopila na tla Bližnjega vzhoda, Da če je to nekaterim zaveznikom -ip tesA af os o^b) ui — 11 :!>;i j i:/ OAKfzl O) IJI^Onj U/.'.iSlH-f j|K)l m« -pi:.r.i a os ofauzo,! *ou i[c' aosA ' cma še z večjo ostrostjo posta-ila pred planerje italijanske zunanje politike. Toda česar si uradni predstavniki ne upajo javno izustiti, je ve ■•kr.tt slišati v tisku. »Mednarodni položaj,« je zapisal časopis »II giorno«, ne daje upanja za optimizem. Plovemo po razburkanih morjih, a Italija je ladja brez krmarja; stroji so prenehali delovati in skupaj z drugimi deželami smo prisiljeni, da nas vleče veliki brod'— ZD\. Morda on pozna pot? Ne, ne pozna je.« Po tem zaključku časopis pristavlja, da bi se morala Italija zdaj, po neuspehu ameriške in anglo-francoske politike na Bližnjem vzhodu »pridružiti igri«. Italija je pravzaprav že zagrabila za prvo takšno priložnost. Z Iranom je namreč sklenila pogodbo o izkoriščanju '■•>-gatih petrolejskih ležfšč. To samo po sebi ne bi dvignilo prahu, če ne bi Italija bistveno popustila v nekaterih pogojih, ki. jih sicer tuji kapital vedno složno postavlja nerazvitim, toda s petrolejem bogatim deželam. Tako je namesto običajne delitve dobička po načelu 50:50, Italija dala Iranu kar tri četrtine, sama pa se zadovoljila s 25%. Razen tega se italijanskoiranska družba po tem sporazumu ni dolžna držati cen, ki jih mednarodni petrolejski kartel določa. Te cene pa so umetno vzdrževane na zelo visoki ravni, ki daleč prekašajo proizvodne stroške pri črpanju nafte na Bližnjem vzhodu, in tako pokrivajo izredno visoke stroške pri pridobivanju petroleja v ZDA. Vse to je seveda zbudilo dosti prahu, zlasti v vr- stah mednarodnega petrole.iskega kartela. Italijansko popuščanje postane namr.eč lahko kaj nevaren zgled za druge arabske dežele, ki bi si tako nekega dne lahko »zmislile« in zahtevale podobne spremembe v sedanjih izkori: čevaiskih pogodbah z mednarodnim monopolom. Po nekaj preobratih v tem spopadu je Italija za zdaj še odnesla celo kožo in tudi iran-sko-italijanski sporazum je še v veljavi. Toda boj še ni končan. O tem priča nedavni članek ameriškegr, časopis-, »Ncw York Times«, ki ostro napada omenjeni italijansko-iranski sporazum in po ovinkih vendar zelo očitno grozi z bojkotom italijanskih rafinerij, katerih dve tretjini nadzira mednarodni kartel. Nekateri italijanski časopisi niso šli mimo dejstva, da je bil članek priob-čen tik pred potovanjem predsednika republike Gronchija v Iran in so celo odkrito zapisali, da je pobudo zanj dalo ameriško zunanje ministrstvo. Milanski »Giorno« pa je v odgovor zapi-al, da ne gre samo za »prostor za jedilno mizo«. »Italija se želi vključiti v zamotane gospodarske in politične probleme v islamskem svetu,« pravi dalje časopis, »ne le zaradi lastnih interesov, pač pa konec koncev tudi v korist vsega Zahoda.« To je podobna argumentacija, kot ,jo je povedal že predsednik republike Gronchi. Njeno bistvo pa je očitna težnja, da se Italija izkoplje iz mučne dileme in da skuša vskladiti sicer nasprotujoče si interese ined zahodno solidarnostjo in zbližanjem z deželami Bližnjega vzhoda. Toda ali bo Italija zmogla dovolj občutka za ravnotežje na tako tanki vrvi? MARTIN TOMAZIC v nede I jo s m o za bele Šo naprej bo prevladovalo V sončno jesensko vreme, vendar jo pričakovati pooblačitve v drugi polovici tedna. POSVETOVANJE O KULTURNI VZGOJI MLADINE Kranj, 8. septembra 1957. Dane; jo biln v prostorih Trgov iraška r.bornico posvetovanje o problemih kuLturno-vzgojnega in zabavnega življenja mladine nn Gorenjskem. Posvetovanj« je organizira! Okrajni komito mladino v okviru -priprav na VI. Kongres LMS. Poročal jo član OK LMS Rado Jan. O poročilu hI razpravi, ki jo bila zelo pestra in živahna, .borno šo poročali. KOPALNA SEZONA SE NI PRI KRAJU Zadnji presenetljivo topli sončni dnevi kažejo, da so vremenski preroki, ki napovedujejo lepo jesen, menda lo niso zmotili v svojih napovedih. Tudi »•moda« so jo začela spel ravnati po vremenu. Površniki, k:, so bili zlasti v jutranjih in večernih urah zelo dobrodošli, so spet romali v omare. Kako tudi ne, saj jo nastopila prava poletna pripeka. Vso kaže, da tudi kopalno sezone šo ni konec, kajti na obrežjih rek so so danes zo-1-pet pojavili kopalci —- tokrat najbolj »zakrknjeni«. Pravijo, da jo zral: zelo tcipel, medtem ko gledajo vodo 1« od daleč. POSVET TVD »PARTIZAN« V KRANJSKE GORI Kranjskfi gora. 8. septembra. — Posve i TV društev »Partizan«, ki jo pričel v petek popoldno v Porentovom domu v Kranjski gori, jo bil danen dopoldne zaključen. — Posveta so so udeležili zastopniki TVD »Partizah« ta 'posameznih okrajev. Prvi dan jo bil posvečen poročilom. O I. silo venskem festivalu telesne kulturo jo govoril tov. Tomaž Savnik, o gimnaestradi pa je poročala tov. Jelica Vazzaz. V soboto in dane i dcpoldn« pa so razpravljali o poroti lih in prro-blem!h telesno vzgoje. Govorili so tudj o 'bodočem delu, medtem r N! SE JI IZPLAČALO P if E D E L j E K v. Sezona dopustov je pri kraju. Tudi Vera se je že vrnila s poletnih počitnic ob Jadranu, vendar ni letos nič kaj zadovoljna. Računala je, da jih bo preživela v izobilju, kot ji je lani obetal njen ino-zemec, pa se je zelo, zelo zmotila. Se celo ves svoj denar, ki ga je vzela s seboj za rezervo, je zapravila. »S Fricem nikoli več« — je odločno sklenila ob vrnitvi domov. Spoznala sta se pred letom dni. Ona je bila tedaj na morju s taborniki. Taborili so na prikupnem otoku ob Dalmatinski obali. Ze drugi večer so odšli vsi na ples na hotelsko teraso. Poiskali so prazen prostor, naročili kislo vodo in malinovec ter se vneto vrteli po plesišču. Pri sosednji mizi so sedeli inozemski gostje. Vero. je že nekaj časa opazoval mlad svetlolas moški. Z zadovoljstvom je ugotovila, da mu ugaja. Ker je plesala vsakokrat z drugim fantom iz svoje družbe, je tujec pogodil, da so to samo njeni tovariši. Se tisti večer jo je zaprosil za ples. Bil je Nemec po rodu in ker je Vera nemščino za silo obvladala, sta se še kar dobro pomenila. Naslednje jutro sta se seveda, slučajno srečala na plaži, zvečer na plesu in tako potem vsak dan. Toda ne za dolgo. Verin znanec je namreč preživljal zadnje dneve dopusta. Odšel je in ob-slovesu mu je dala seveda tudi naslov. Obljubil ji je, da prihodnje leto spet pride in da bo z njim lahko preživela razkošne počitnice. Kmalu po tistem je s pismom vred prispelo za Vero tudi darilo. Zapestnica, ogrlica in še nekaj malenkosti, ki so Veri na moč ugajale. V Nemca sicer ni bila zaljubljena, toda zaradi daril je sklenila, da z dopisovanjem ne bo prenehala do prihodnjega dopusta. V pismih, ki jih je pošiljala na njegovo službeno mesto, je mimogrede večkrat tudi omenila različne majhne modne želje. Rada se je namreč postavila z vsako malenkostjo, ki je dišala po inozemstvu. Fric ji je v pismih veliko obljub- ljal, posebno za dopust, ki naj bi ga preživela skupaj. Vera je napravila načrt za potovanje v Dubrovnik. Pisala mu je tudi za eleganten kopalni kostim in večerno obleko iž perlona, saj v Dubrovniku tega skorajda he bi mogla pogre ti. Domenjenega dne se je Verin prijatelj zares pripeljal, in to z lastnim avtomobilom. Toda za Verine načrte glede Dubrovnika ni bil prav nič navdušen, ampak je hotel na vsak način nekam bliže. »Letos sem se odločil za taborjenje,« ji je dejal. Vera za to njegovo željo ni hotela pokazati razumevanja in pregovorila ga je, da sta se odpeljala vsaj do Crikvenice. Nastanila sta se v neki privatni vili, hrano pa sta imela v bližnjem hotelu. Zvečer sta redno hodila na ples, dokler ni Fricu zmanjkalo denarja. »Posod} mi nekaj, vrnil ti bom kasne;je v markah ali pa ti bom kaj primernega poslal,« ji je dejal. Vera mu je res posodila svojo rezervo'. To je kasneje globoko obžalovala. V listnici je namreč odkrila', da ima Fric še denar v obeh valutah. »Bi mi lahko izročil nekaj mark?« ga je po tistem vprašala. »Iz srca rad, dragica, toda le za pot mi je še ostalo,« je dejal obžalujoče. Tedaj mu je Vera zabrusila v obraz: »Lažeš, pregledala sem listnico!« »Če je tako, tudi prav. Si morebiti mislila, da bom res jaz sam vse plačeval? Ti si sama, jaz pa imam še obveznosti do družine. Zatorej nikar ne pričakuj preveč!« »Kaj pa pisma in obljube?« «Clo-vek je vedno nagnjen k pretiravanju. To vendar ni nič takšnega.« Zdaj je bilo Veri dovolj Fricove skoposti, zato je pobrala stvari v kovček in odšla sama na ladjo. Obljubam ni hotela več nasesti. Ugotovila je le to, da se tistih nekaj poceni daril ni splačalo tako drago plačati. Ko bi ji vsaj večerno obleko prinesel, pa se je izgovoril, da mu ni pisala, v kakšni barvi si jo je zamislila. -ey ko bodo o sklepih tega posvetovanja razpravljali naknadno še v Ljubljani. V. MLADINSKA PROSLAVA V ZG. URNIKIH Zg. Brniki, 8. septembra. — Dane3 dopoldne jo imela osnovna organizacija LM Brniki in aktiv mladih zadružnikov širši sestanek, na katerem so se pogovorili o delu njihove mladinska organizacije, kakor tudi o pripravah za VI. kongres ljudsko mladine. Popoldno pa so priredili na prostem večjo mladinsko zborovanje na katerem so podelili 50 mladincem člansko izkaznice. Slavnosti se je udeležil tudi predsednik Občinskega komiteja LMS Cerklje Alojz Kalinšek, ki jo zbranim govoril o pomenu aktiva mladih zadružnikov* in mladinsko organizacije na vasi. -an GASILSKO SLAVJE V VELESOVEM Velesovc, 8, sektembra. — Danes popoldne jo bilo v Veleso-vem gasilsko slavje, katerega so so udeležila tudi sosednja gasilska društva. Ob tej slovesnosti so domačemu gasilskemu društvu izročili v uporabo prvi del novo zgrajenega gasilskega doma, in sicer orodjarno in skladišče. Slavnosti jf! prisostvovalo veli k n število domačinov in okolic ano.'. -an MOST CEZ BISTRICO BODO OBNOVILI Dane.1 v po^deljel; jo Republiška uprava za costo pričela - z adaptacijo mostu na cesti L-reda Kranj—Bled preko potoka Bistrico pri vasi Bistrica. Na • mostu bodo izmenjali preperele mostnici in nosilno Zploskev, ki so začelo ogrožati promet ob večji obremenitvi. Popravilo mosta znaša po predračunu o-kro3 1 milijona dinarjev. Dela bodo zaključena predvidoma v 14 dneh. Kljub popravilom pa mostu za prome'; no bodo zaprli. Cif. NEDELJA BREZ NESREČ IN POŽAROV Kljub temu, da je bil v nedeljo promet z motornimi vodili zelo živahen, nismo do 17. ure zaibeležili nobene prometno nesreče. Tudi gasilci iz Kranja in okolice so imeli mirno nedeljo. Prav gotovo pa bo gostilniška in veselična kronika kot ponavadi zabeležila vrsto večjih ali manjših pretepov. ■lilliiBIlil kronika KRANJSKA MLADINA SE PRIPRAVLJA NA VI. KONGRES LMS V sredo popoldan je imel sekretariat; občinskega komiteja LMS Kranj svojo redno sejo, na kateri so se pogovorih o pripravah na VI. kangres LMS, o pripravah za volitve v ljud. odbore In o delu mladinske organizacije. Posebno pozornost pa so posvetili zlrsti pripravam no VI. kongres Ljudsko mladine Slovenije. ;Tega kongresa so bo udeležilo 44 delegatov z Gorenj sike, od tega 19 dz kranjske občine. Sklenili so tudi, da bodo mladinsko organizacije navezale več stikov :z ostalimi političnimi in množičnimi organizacijami in da bodo tako skupno reševali problematiko mladine. Med drugim so govori'!i o pripravah na bodoče volitve v ljudsko odbore. Sklenili so, da bodo predlagali 22 kandidatov -mladincev v ljudski odbor in zbor proizvajalcev. KRATKE IZ TRZlCA Pristojbine za .porabo vode iz javnega .vodovoda so bile menda doslej v Tržiču najnižjo v Sloveniji, zato tudi ni bilo mogoče graditi novih vodovodov ali razširjati obstoječega omrežja. Ker ' dosedanja vedarina no krijepiti tekočih izdatkov in, amortizacije, so na> zadnji seji Občinskega ljudskega odbora ^kleni|l|i, da bo v bodoče treba pismeno prositi za dovoljenje, da so sme napraviti nov priključek in ibo zato treba plačati posebno pristojbino. Novo dajatve bodo omogočile, da bo vodovod redno vzdrževan jn da se bo' moglo razširjati vodovodno omrežje. Tržiški občinski ljudski odbor se trudi, da, bi dijaki iz Tržiča, ki se vozijo v šolo v Kranj z avtobusi, zopet dobili vozovnice po znižani ceni. Podjetje .SAP jo moralo znižane Vozovnice ukiniti, ker niso dobili stroškov povrnjenih, češ da se dijaki lahko vozijo .z vlakom. Vozni red vlakov pa je ugoden za delavce, ' nemogoč pa je za dijake, ki bi prj potovanju z vlakom izgubili ogromno časa, Ikar ibi bilo v škodo učnim uspehom. Kmetijska zadruga v Kovorju je pričela graditi upravno in gospodarsko poslopje, ki mora biti iše letos pod streho. Tudi. Kmetijska zadruga v Podljube-lju je razpisala licitacijo za gradnjo upravnega gospodarskega poslopja, ki mora biti že letos pod streho. Stanovanjska zadruga Bombažne predilnice in tkalnice šteje 24 članov, ki bodo gradili svoje hišice. Občinski ljudski odbor je 'že odobril zaprošene kredite za 16 hišic. Težave pa imajo s projektivnimi podjetji zaradi -načrtov. JESENIŠKE STROKOVNE SOLE UŽIVAJO SLOVES Ze tetje leto deluje na Jesenicah mojstrska šola tz metalurškim lin kjovtoar&kim oddelkom ter delavski metalurški oddelek tehnične srednje šole, 'kot oddelek .ljubljanske TSS. Medtem ko so prvo Šolsko leto šolo obiskovali učenci iz jeseniško železarne in je v drugom šolskem letu obiskovalo šolo le 14 dijakov iz ostalih podjetij Slovenije, je letos, ko obstoja šola že tretjo šo!'sko leto, »zanimanje ostalih podjetij zelo veliko. Tako so se prijaviilli za prvi letnik poleg učencev iz jeseniške železarne : za mojstrsko šolo tudi učenci iz nekaterih drugih podjetij v Sloveniji. Prav tako se je vpisalo precej lučeneev v tehnično srednjo šolo. Medtem ko jo Zele-zamva Jesenice letos ukinila štipendijo v obliki skrajšanega delovnega časa, imajo vsi pro-siilci zagotovljene Stipendije, večinoma v višini osnovne plače. V TOVARN* »PLAMEN« SO IZPOLNILI PROIZVODNI PLAN S 9G,5% V tovarni vijakov »Plamen« v Kropi so imeli v srqdo, 4. septembra množični sindikalni sestanek. Govorili so o proizvodnem načrtu, ki so ga v prvih osmih mesecih zaradi objektivnih težav, pomanjkanja žico in del. sile, izpolnili le s 96,5%. Kljub temu pa so izdelali 2.307,5 tono izdelkov, to je 133,5 tone aH i'.,M,!/ii vrč kot brni v istem času. Nadalje so govorili tudi o analitični oceni delovnih mest. • ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila *& prevoa bolnikoy telefon 04. Od privatnikov malih oglasov fie' objavil j amo pred vplačilom. Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno ^10 din, ostalo 12 dim od besede. Naročniki imajo 20% popusta. • Kino diapozitive izdelamo v Najkrajšem času. Javilo svoj Naslov na oglasni oddelek pod Kvalitetna izdelava. Prodam dobro ohranjeno motorno kolo vespa. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam emajliran Štedilnik. Naslov: Trboje 58. Predam kompletno igralno Omaro z gramofonom .in skoraj n<>v 8-cevni aparat Siemens. — NasioV v oglasnem oddelku. Ugodno prodam stanovanjsko ^išo Luše 51, Šenčur. Poiizve se ^rimskovo 110, Kranj. Prodam 2 kozke za pleme, staro 5 mesecev. Hotemože 15. Snažilko, ki hi ibila tudi v Pc-moč perici >— sprejmemo. — Predstaviti se v Vajenskem do-mU Kranj, Gasilski trg 1. Obrtno podjetje »Cokla« Blej-&^a Dobrava sprejme kvalificiranega čevljarskega pomočnika. Nastop službe takoj. Iščemo administrativno moč z Panjem strojepisja z večletno Prakso. Naslov v oglasnem oddelku. , Prckllcujem besede, ki sem «h govoril o Mariji Stular, Zg. Bitnje, kot neresnične. Pakin-g°r Jože, Zg. Bitnje, Zabnica. Za dan tombolo v Kranju iščemo strežne moči — »Stari ]Vlayr« Kranj. Sprejmem čevljarskega vajenca iz okolice Kranja. Kristane Andrej, Voklo, 82, Kranj. Obveščamo cenjene potrošnike, da smo preselili trgovino, Zaradi adaptacije lokala, iz Cankarjeve 10 na Savski breg 3, po-leg fotografa Kosi. Gorenjska oblačilnica Kranj e^enarnico z denarjem in o-ot>no izkaznico sem izgubila v nedeljo, 8. septembra v bližini Postajo Globoko. Poštenega najditelja prosim, naj vrne osebno ^kaznico na naslov Mara Lus-kovec, Kranj — Klane. Denar si lahko obdrži kot nagrado. Vsem sorodnikom in znancem poročamo žalostno vest, da je v Nedeljo, 8. sepetmbra popoldne J^Tla v 73. letu starosti naša dobra mama IVANKA VVEISEISEN, roj. CARMAN £*an pogreba še ni določen. Žalujoči ostali: mož Jože, sin Terjam, hčerki Marica in Jožica er ostalo sorodstvo. ZAHVALA zahvaljujem so dr. Aleksan-, rU Trtniku, iki me je tako re- o<č retSil pri operaciji ha glavi, J*6nem se zahvaljujem vsemu Treznemu osebju za vso skrb in *orno nego, ki sem je bil de- ežen v Zdravstvenem domu totoloski oddelek) Kranj. Jožo Triler, višji logar Kokra 95, Fužine »PLAVŽ« JESENICE: 10. septembra ob 18. in 20. uri amer. barvni film »TUJEC ME JE KLICAL«. Danes zadnjič. KOROŠKA BELA: 9. septembra ob 19,30 uri amer. barv. film »TUJEC ME JE KLICAL«. — Samo danes. ŽIROVNICA: 11. septembra ob 20. uri amer. Ibarvni film »TUJEC ME JE ■ KLICAL«. Samo danes. DOVJE MOJSTRANA: 11. septembra ob 20. uri amer. bairv. film »ZNAK DIMA«. Samo danes. BLED: 10. in 12. septembra amer. film »ABBOTT IN CO-STELLO V TUJSKI LEGIJI«, ob 18. in 20 30 uri. RADOVLJICA: 10. in 11. septembra franc. film »HEROJI SO UTRUJENI«. Predstave v torek ob 20. uri, v sredo ob 18. in 20. uri »STORŽIC« KRANJ: 9. septembra ob 16., 13c in 20. uri ital. film »STO LET-LJUBEZNI«. Zadnjič. 10. in 11. sept. • ob 16.; 18. in 20. uri kitajski film »CIRKUS«. V sredo zadnjič, 12. septembra ob 16., 18. in 20. uri japonski film »VRATA PEKLA«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO: 10. septembra ob 19. uri japonski film /»VRATA fPEKLA^. 12. septembra ob 10. ur; amer. film »SLAVOLOK ZMAGE«. »SVOBODA« STRAŽIŠČE: 11. septembra ob 19. uri ameriški film »SLAVOLOK ZMAGE«. dečka; Ivana Dolžan, gospodinja -— dečka; Ezekija Čatak, gospodinja — deklico; Pavla Zmi-tek, gospodinja — deklico; Jožefa Renko, bol. strežnica — dečka; Silva Omahen, drž. uslužbenka — deklico; Milka Jerala, gospodinja —■ deklico; Julka Sitar, tov. delavka — dečka; Ljudmila Oblak, delavka — dečka; Marija Krasna, delavka — deklico; Antonija Sušnik, gospodinja — dečka; Milena Pristov, natakarica — deklico. Poročili so se: Frančišek Mar-kizeti, 'Žagar in Marija Tramte, ma osvojili naslov slovenskega tuljček Konoili j a pa jo zabele- Triglav pivi Prešeren četrti V Krškem je bilo pretekli to- Brinovec. Deček iz Kranja je Lado Brinovec iiz kranjskega rek, sredo in četrtek plavalno postavil nove rekorde na 800 in Triglava«. »Sport«:' »Novi držav- prvenstvo Slovenije za mladin- 1000 m. Brinovec je v središču ni rekord 15-letnega mladinca ce. Gorenjsko sta zastopala to- pozornosti. Kranj je prvega dne na 1500 m prosto ima solidno krat lo dva kluba, in sicer Pre- ojmel še enega zmagovalca, mednarodno vrednost.« »Polet«: šeren iz Radovljice in Triglav skromni in marljivi trener Bro iz Kranja. Kranjčani so na tem -zovič šo en triumf — nova dr prvenstvu Iže tretjič zoporedo- žavna prvakinja na ilOO m me *^ADlO« JESENICE: 9. septembra ob 18. in 20. uri amer. barvni film »ZNAK DIMA«. l0- septembra ob 18. in 20. amer. barvni film »ZNAK ^IMA«. — Danes zadnjič. — *l- septembra cb 18. in (20. uri Premiera jugoslovanskega fil-^a »DEKLICA IN HRAST«. TRZNI PREGLED V KRANJU V petek je bila ponudba na kranjskem trgu spet, večja od povpraševanja. Cene se niso bistveno spremenile, le da je nekaterih živil, n. p*, kumar irt stročjega fižola nekoliko manj, kot pred tednom dni. Lubenic in dinj je šo vedno dovolj na izbiro. Cene so bile naslednje: zelje 20 in 30 din kg, stročji fižol 35 din kg, pesa 30 din, rdečo korenje 30 din kg, paprika 50 din kg, ajdova moka 70 din iliter, koruzna moka 45 din liter, fižol v zrnih 60 din liter, sirček 80 din kg, surovo maslo 120 din četrtinski zavitek in jajca 19 din kom. GIBANJ* PREBIVALSTVA NA JESENICAH Rodile so: Francka Hribar, delavka — deklico; Zdenka Sluga, delavka — deklico; Elica Stražišar, uslužbenka — dečka; Ivanka Kobal, gospodinja — dečka; Anica Pristov, gospodinja — deklico; Albina Merljak, gospodinja — deklico; Francka Močnik, gospodinja — dečka; Angela Jošt, uslužbenka — de-kiico; Marija Vulč, -gospodinja — deklico; Marjeta Babic, gospodinja — dečka; Zoja Metaj, gospodinja — deklico; Dragica Polak, šivilja — deklico; Ljudmila Bratušek, gosp. pomočnica — deklico; Marija Odar, poslo-vodkinja — deklico; Bogomira Jeretie, gospodinja — dečka; Slavka Zidar, natakarica — dečka in deklico; Ivanka Skrt, učiteljica — dečka; Zdenka Volar ič, gospodinja, — dečka; Anica Lipovec, tovar, delavka — deklico; Marija Dvoršaik, gradb. tehnik — dečka; Ida Ken-da, tov. delavka — deklico-; Eni-dija Zlatovski, knj'govodkinja — deklico; Lojzka Mandelje, na-meščenka — de6ka; Amalija Mrak, gospodinja — deklico; Terezija Fartek, delavka — deklico; Francka Mlakar, sobarica — deklico; Antonija Pcpov, uslužbenka — deklico; Angela Čop, gospodinja — deklico; Krista Ščekič, tov. delavka — dečka; Marija Robič, gospodinja — dva gosp. pomočnica; Janez S oklic, tov. delavec in Katarina Kru-šič, delavka; Franc Andoljšek, elek. mehanik in Ivana Ferm, kuharica; Ernest Malovašič, ključavničar in Terezija Lah, bol. strežnica; Janez Caf, kurjač in Angela Šilar, delavka. Umrli so: Francka Šolar roj. Križnar, gospodinja; Mirko Babic, novorojenček; Frančiška Gostinčar roj. Mencinger, poslo-vodkinja; Frančiška ' Lengar, oskrbovanka; Franci Robič, otrok; Breda Bratušek, novorojenček; Jakob Ambrožič, tovarniški delavec. TRZlC Rojstva: Marija Biščanič, Tržič. Poročili so se: Franc Kutnar, avtomehanik iz Kranja in Tru-bajič Vukica, šivilja iz Kranja; Karol Stefe, usnjar iz Slapa in Antonija Prešeren, tov. delavka iz Tržiča; Avguštin Rajtarič, pilar iz Ziganje vasi in Frančiška Jenko, tov. delavka iz Ziganje vasi. mladinskega prvaka in si tako žila uspešen revanž.« »Vjesnik«: »Lado je začel is peklenskim tempom. Cilj .. . irezulfat. ki ga uvršča med najboljše plavalce Evrope v letošnji sezoni.« »Vjesnik«: »Največjo senzacijo pla- priborili pokal Plavalne zveze »Z največjim zanimanjem se je valne sezone do sedaj prod.;tav- v trajno last. Plavalci in plavalke Triglava so osvojili 10 prvih mest in dosegli tudi nekaj dobrih rezultatov, ki pa se seveda ne morejo primerjali z onimi z državnega prvenstva,, ker so bili tekmovalci že utrujeni. Brinovec io na 200 m me- Triglav : Slovan 4:3 (3:1) Kranj, 8. septembra. III. pričakovala tekma na 1500 m. lija Lado Brinovec, član Tri-Zaniimanje je vzbudil 15-letni glava iz Kranja.« »Politika«: Lado Brinovec« »Politika«: »V »Plavolasi deček Brinovec iz svojem 15. letu jo Lado Brino- Kranja se je z raketno brzino vec dosegel izreden rezultat. Ne- povzpel iod pionirja do rekor-kateri celo trde, da Brinovec derja in zaradi tega v skrem-po svojih zmožnostih madkrilju- nem dečku vsi vidijo pravega je vse dosedanje rekorderje.« asa s plavalne proge, zvezdo tuljček pokazal, da je tudi do- »Naredni sport«: »Junak tega našega plavanja, ki se že ble-ber plavalec delfinevega sloga, prvenstva jo bil mladi plavalec šči na obzorju. M. saj jo progo preplaval v času 2:57,4 in pustil za 'sabo vse nasprotnike. Prešernovi tekmovalci so se uvrstili na 4. mesto. Najboljša njegova tekmovalca sta biln Pikelj, ki jo zmagal na 200 m prsno in Cebuljeva z zmago na 50 m prosto. Na tekmovanju jo presenetila predvsem Celuloza, ki je za 17 točk prehitela plavalce Ljubljane. Triglav je osvojil prvenstvo tako med ženskami, kakor tudi med moškimi ekipami, medtem, ko je končni plasman takle: Triglav 225, Celuloza 130, Ljubljana 113* Prešeren 68, Ilirija 41, Rudar 32, Branik 28, Panonija 3. V zadnji ponedeljkovi številki smo objavili poročilo b nastopu Pezc kranjskih plavaJcev v Splitu, ušta danes pa vam v ilustracijo navajamo še nekaj izvlečkov iz Uglednejših jugoslovanskih časopisov: »Politika«: »Velik napredek je dosegel Triglav iz bil lansko leto nosti. v deseti minuti je sodnik zaradi igranja S roko v kazenskem prostoru dosodil ll-metirov-,ko, ki jo je realiziral Brczar I. v dvajseti minuti jo Kišu uspelo doseči'drugi gol. Kmalu za njim pa jo Mihelčič z glavo povišal na 3:0. Tik pred koncem polčasa je Trček zmanjšal nr, 3:1. Drugi polčai jo pripadal go-Inglav: Brezar Ili, Pogačnik, stc 60. min. zr, Tržič in Marčun siJ- , , , , šport je, kakor kaže, po dol- v 81- m!n- W» Ilirijo. Poleg tekmovalnega, bo imela gem ipresiedku zopet dotoil pra- prireditev tudi turistično-propa- vega Šampiona.« »Borba«: »Na Slovan: Hegler, Švigelj, Janša, vega poleta. Nevarnos:, da bi Vojc, Tušar, Oplotnik, prišlo do izenačenja, j;t v 75. Verbek, Baje, Trček. minuti prepreči] Stular i, ki je Zo v prvih minutah bi Triglav lepo centrirano žogo posla,1, v lahko prišel v vodstvo, saj je mrežo. Za gosta pa je bi! us'pe- imel precej stoodstotnih prilož- šen šo Baje. F. Rehabilitacija Tržičanov TRŽIČ : ILIRIJA 3:7. (2:0) Tekma Ljubljaoske-primorske ligo — igrišče Tržiča — teren ugoden — strelci: Mežek v 10., tempo. Najbolj vidna je bila pri domačih koordinacija srednjih krilcev z napadom. Ob koncu tekme ( so številni pristaš; pozdravili zmago domačega moštva, ki je s to zmago osvojilo dvo dragoceni točki. Igra je bila Danacšnja tekma med Tržičem zelo fair in tudi sojenje jo bilo gandni značaj, zato je bila proga ^jj^, 'iaimn-'~~ 7n""7 in Ilirijo iz ^bljano jo pome- na višini, usmeriena skozi znane turistične p ' /ij0'i>ei nila za domačine odlično reha- Pionirji: Tržič bilitacijo. Ze takoj ob začetku Mladinci: Tržič usmerjena skozi znane turistične predele Gorenjske. S tem tekmovanjem se hoće društvo uvrstiti v kroniko športnih prireditev AMZ Slovenije, razen tega pa bo skušalo dati tej prireditvi pečat tradicional-nosti. TRIGLAV : ODRED 71:93 (31:42) Kranj, 8,. septembra. NOGOMETNA TEKMA V NAKLEM Naklo, 8. setembra. — Danes popoldne je bla na nogometnem igrišču /Partizan« v Naklem odigrana prvenstvena nogometna tekma med enajstorico NK Partizan iz Nakla in vojaškega NK Bratstvo iz Škofje Loke. Gostje Tudi dane:i so pomlajena ekipa so bili.. VKI ča:1 tekmovanja v so domaČi začeli ostro in hitro ter so do konca vzdržaii isti Tržič B Naklo 3:0. : Mladost 1:1. Prešeren B 5:4. M, Š. S SPEEDWAY DIRK V STRAZIŠCU Triglava ni mogla uspešno zo-perstaviti močnejšemu nasprot-nijfcu Odredu. Vzroko Triglavo-vega poraza moramo iskati predvsem ,V pomanjkanju treninga tei- odsotnosti trenerja, Bre?: tegu pa sci seveda kljub borbenosti ne da dosti opraviti. , Odred: Štepec 24, Pust, 2, Čuč-nik 10, Marčec 11, Dolinšek 5, Rupel 2, Trop 22, Kozjek 5, Glo-bokar 5, Slana 7. Triglav: Čolnar 23, Prah 15, Kalan 4, Rebolj 4, Lozac 1, Kla-vora 17, Stružnik 1, Belehar 6. V predtekmi je ženska ekipa Odreda premagala Kranjčanke s 53:41 (22:15). Vendar moramo pripomniti, da so domačinke pokazale bolj zrelo igro kot lani. Najboljši strelki za Triglav sta bil: ZnLdar 23 m D>.urkin 1(5, za Ddrcd pa Erzar 24. F. premoči in tako že v prvem polčasu vodili .i 4:0, do konca tekmo pa so zvišali rezultat na 7:0. -an STRELSKO TEKMOVANJE . V BOHINJSKX BISTRICI Z namenom, da se strelstvo v bohinjskem kotu poživi, so v nedeljo priredil! v Bohinjski Bistrici prijateljski troboj z zračno puško med strelci a Prim-skovega, Bohinjsko Bistrice in Srednjo vasi pri Bohinju. Strelci a Primsikovega so bili v očitni premoči, tako ekipno, kakor tudj posamezno. C. R. JESENICE : ENERGIJA (BUKAREŠTA) 3:8 V petek so prispeli na Jesenice romunski šahisti, ki so pred tem nastopili žo v Smede-revski Palanki. Ker'nastopa v ek:'pi sedem reprezentantov, Jeseničani niso pričakovali zmage, pa« pa so skušali doseči čimbolj časten rezultat. soboto je Slovenec Bauman padel, vendar brez prav hudih posledic. Naš fotoreporter ga je ujel v trenutku, ko ga je vrglo z motorja. I*ra sliki je dobro vidno, kako se dirl-ač že med tem, ko je še v zraku, skuša ujeti na roko. jb »iMmmjmMumm Remont čevljarskih strojev Kranj Savska cesta 10 razpisuje mesto strojnega tehnika Pismene ponudbe do 30. septembra 1957 Plača po tarifnem pravilniku. Izobrazba: Srednja tehnična šola z najmanj 5-letno prakso. ATLETIKA V DOMŽALAH Pretekli torek je bil v prostorih kulturnega doma ustanovni občni zbor atlet, kluba Domžale. — Zbora so se udeležili zastopniki športnih in drugih organizacij. Ob tej priliki so izvolili tudi upravni odbbr, ki ga tvorijo predvsem izkušeni šport- . niki in ki bodo zlahka premago- sudske tehnike na Golniku pn-vali vse naloge. redilo tekmovanje motoristov, kolesarjev in pionirjev s skiroji. Tekmovanja so se udeležili člani Avto-moto društva iz Šenčurja, motoristi iz Kranja, Cer-kelj, Golnika, Tržiča itd. TRI TEKMOVANJA NA GOLNIHU Preteklo nedeljo je društvo NOGOMET V ŠENČURJU Šenčur, 8. septembra. — Danes dopoldne jo bila na nogometnem igrišču NK »Svoboda« v Šenčurju odigrana prijateljska nogometna tekma med prvim moštvom NK Šenčur in B moštvom Triglava iz Kranja. Domačin' so bili ves čas v premoči. Polčas tekme je končal z ZAGREB : SPLIT 2:1 rezultatom 2:2, v drugem pol- SPLIT : ŽELJEZNIČAR 3:2 času pa so domači igralci za- VELEZ : VARDAR 0:1 igrali šo ■bolj borbeno in pove- HAJDUK : PARTIZAN 1:3 zano, tako da se jim jo posrečilo BSK ; VOJVODINA 0:2 povečati rezultat 5:2. - BUDUĆNOST : DINAMO 0:1 Zadnji športni rezultati I. ZVEZNA LIGA Tudi naš tekmovalec Klemenčič je moral v soboto enkrat na tla — s svojim jeklenim konjem vred. Naš fotoreporter France Per-dan, ki je s slražiških dirk prinesel nekaj odličnih posnetkov, je tudi Klcmenčiča ujel ravno v trenutku, ko ga je spodneslo in vrglo po tleh. — »Seveda,« je togo menila Ana. V hišo sta prišla stric Miklavž in Aleš. Aleš je bil videti zelo zastaven, na sebi je imel sivo, po mestno krojeno obleko z ozkimi hlačami in dolgim suknjičem. Zavezal si je črno samo-veznico, da bi vsaj na zunaj pokazal, da še zmeraj žaluje po očetu. Stopil je pred zrcalo in si še enkrat pogladil kostanjeve kodre. »Stric, greva, k »Jarmu«?« je vprašal Miklavža, ne da bi se zmenil za sestro in Dominika. »Kam pa drugam!« je izzivalno odvrnil Miklavž*. »Zakaj pa ne k Blažku?« se je oglasil Dominik. »Blažkovo gostilno si ti zasedel,« je menil Aleš. Stric Miklavž se je razkoračil in vtaknil roke v žep, da bi bil videti bolj možat. »Nak,« je rekel napihnjeno, »jaz ne hodim rad po »amožnah«. Vem, da nisem nič, toda na zastonjsko pijačo nisem nikoli čakal.« Dominik je skomignil z rameni. Žalitve, ki jih je neprestano požiral, so mu izčrpale vse potrpljenje. Ni se hotel prerekati z njima, toda hotel jima je pokazati, da tudi on sme katero reči in celo da ima v hiši več veljave, kot si morebiti mislita. Narejeno prijazno, čisto domače se je obrnil k Ani in rekel: »Škoda, Ana, da ne moreš z menoj. Ampak čakaj, pred-pustom ne boš več žalovala in takrat bom že skrbel, da ne boš zmeraj prodajala puščobe.« Ana je čutila njegov namen, nerodno ji je bilo, komaj se je prisilila, da je odgovorila: »Le dobro se imej, Dominka.« Dominik je ošinil strica in bratranca s porogljivim pogledom in šel. Ko je zaprl za seboj, se je stric Miklavž zakrohotal. »Pa je res škoda, da ne greš z njim, Ana. Na plesu ti ga bo še kakšna kovaška deklina prevzela. Izbirčen ni, saj se je ženil pri Bičkovi dekli!« »Pustite me že,« je nestrpno odvrnila Ana in potegnila časnik bliže. Ko sta stric in brat odšla> se je naslonila na mizni rob in jokala. Bila je mučno porazdvojena v notranjosti, ujeta med svojo ljubezen do Dominika in klic krvi in dolžnosti, ki jo vezeta na brata in strica. ' 1 Jokala je tako dolgo, dokler ni slišala v veži ropotati Urše, ki se je vrnila od večernic. Dekli ni marala kazati objokanega obraza, zato si je brž obrisala oči in se delala, kot da bere časnik. Toda Urša je kljub temu opazila. Stopila je pred gospodinjo, uprla roke v bok in zmajevala z glavo. »Pa res ne vem, zakaj se ti jokaš,« je rekla skoro začudeno. »Česa ti pa manjka?« »Saj ne jokam,« je osramočeno odvrnila Ana. »Kaj boš tajila! Misliš, da ne vem? Zaradi moških, ki so se zagrizli drug v drugega kakor gadje! Ne bo miru, dokler se ne bo kaj zgodilo!« »Kaj morem jaz zato, da se sovražijo?« »Dominika bi pustila, pa bi bilo vse dobro...« »Ne,« je trmasto odvrnila Ana. »V tem mi nihče ne (bo ukazoval, dovolj sem stara. Ti še najmanj!« »Jej, jej,« je vzdihnila Urša, »pa si pozabila, da sem te pestovala, ko si bila še dekletce?« »Čeprav!« Ana je čutila, da se ji spet nabirajo solze v očeh. Vstala je in stopila k vratom. »Vsi, vsi se vtikajo vame! Še posli!« je zavpila med vrati in jih zaloputnila za seboj. »Posel je pa res zmeraj osel,« je zamomljala Urša in stopila v kamro, da bi se preoblekla. Ana se je kmalu vrnila in spet sedla k Časniku. Ko se je umirila, ji je tišina v hiši dobro dela. Pomislila je, da ji je zadnje čase dobro samo, kadar je čisto sama. Kar srkala je vase dobrodejni mir. Vedeh je, da bo že jutri, kakor hitro bodo spet vsi skupaj, vzdušje nabito s komaj prikritim sovraštvom. ljudje m ti 1» jul Ob najini deseti obletnici poroke sem ležala v bolnišnici, 120 km oddaljena od svojega doma in počasi prebolevala posledice težke operacije. Moj mož pa jo medtem preživljal svoj dopust tako, da je doma vardeval najine trj fante. Žalostna sem bila, da bomo morali preživeti to lepo obletnico ločeni in stfrbelo me je, kako se moji ljubi imajo doma. Vsa žalost pa so jo razpršila kot senca pred soncem, ko mi je okoli poldneva prinesla v sobo bolničarka prelep šopek in "ob smehu so mi polzele po licih solze, ko som na priloženi kartici brala s tako dobro mi znano moževo pisavo napisano: »Deset let s Teboj mi je poteklo kot deset g minut.« — tako je stalo napisano, kajne, imalco sentimentalno — »toda veruj mi, draga, deset minut brez Tebe je. dolgih kot deset let.« O Moja znanka je Sla prvič na pot po morju. Vse ji jo bilo silno všeč, od ele-ganthe ladje, s katero je potovala, pa tja do kapitana, lo nečemu se nikakor n»i mogla privaditi; pri mizi je namreč sedela s samimi ženskami. Pa je stopila do kapitana, ljubeznivega, prijaznega moža z brado, ter mu potožila svojo/gorje. »Tako lepo je na Vaši ladji, lo . .. Ali se ne bi dalo tako urediti, da bi k moji mizi namestili nekaj neoženjenih mladih moških?« »I, seveda,« je bil kapitan, brž pripravljen ustreči, »zakaj pa ne, ljuba moja, takoj so bo zgodilo!« In res se je zgodilo. Ko »je moja znanka prišla v veliki večerni toaleti k svoji mizi, je sedelo pri nji že sedem mladih — duhovnikov. m Ce naša babica ne more istočasno opravljati vsaj treh različnih del, je globoko nesrečna. Pa ' so jo zadnjič hudo prehiadila in svetovali smo ji, naj vdihava kafrino hlape. In smo si zraven mislili, da bo zdaj vendarle enkrat dala mir in bo mirno sedela. Šli smo zdoma, ko pa smo se vrnili, smo našli babico pri likanju perila, iz likalnika na paro pa so ji puhteli pod nos — kafrini hlapi: »Vodi za likalnik na paro sem dodala nekaj kafre, saj res nima nobenfiga smisla zapravljati tako po nepotrebnem lepi čas z dihanjem hlapov.« Moj prijatelj, zakrknjen samec, si je zgradil hišico in me povabil, naj jo pridem pogledat. Ljubeznjivo me jo vodil oo novih prostorih, ki sicer niso bili veliki, tudi mnogo jih ni bilo, a bili so vsi zelo okusno urejeni in v najlepšem redu. Čestital sem mu k dobremu okusu in vzornemu redu: »Da,« mi je rekel, »jaz zelo spoštujem stari rek, ki pravi: Deni vsako stvar na svoje mesto, pa jo boš tam tudi dobil.« * Pa sva prišla tudi v majhno knjižnico. V regalih so v krasnem redu stale knjige in sicer v treh skupinah. Vsaka skupina pa je imela tudi svoj napis. Pri prvi, najmanjši, je stalo: »KNJIGE, KI SEM JIH ZE BRAL, pri drugi, precej večji: KNJIGE, KI JIH BOM ŠE BRAL ,— pri tretji, ki je presegala obo prejšnji skupini za večkratni mnogokratnik pa: KNJIGE, KI JIH PAČ NE BOM NIKOLI BRAL. PRAVIJO, DA JE... ...rekel založnik pisatelju: »Vaš roman jo iizvrsten. Zal iščem trenutno šund.« . .. rekel prestrašeni oče svoji ženi, ko si je niči izbrala silno drago poročno obleko: »Saj se no upiram dati hčer mlademu možu, toda ne razumem, zakaj naj se to zgodi v tako dragoceni embalaži?« Raziskovalna raketa, ki jo do določene višine ponese oalon, potem pa sama nadaljuje pot Lahko bi bilo še huje V gostilni »Pri belem volu« se je vsak večer sestajala družba vsega, kar je gnezdo premoglo celičnega. Družbica je seveda pridno in vestno vsak večer obrala do belih kosti v^e brumne someščane. Med njimi je bil tudi nekdo, ki je k vsaki novici ravnodušno pripomnil: »Oh, kaj to, lahko bi bilo še huje!« Nekega večera plane v sobo član družbe in hiti.ves zasopljen pripovedovati krvavo novico:, »Ali ste' že slišali? Grozno, strašno!« »Kaj, kaj, kaj?« so' je čulo od vseh strani. »Tak, povej vendar!« »Govori!« In je pripovedoval: »Advokat Jezičnik je šel na potovanje, pa se je danes nepričakovano vrnil in našel pri svoji ženi Svojega najboljšega prijatelja Mrhovinarja. In veste, kaj je storil? . . . Ustreiil je prijatelja, ženo in nazadnje še sebe. »Strašno, grozno, oh, kakšna novica! Strahota!« In končno se oglasi tudi ravnodušnež s svojim običajnim: »Oh, kaj to, lahko bi bilo še huje!« Od vseh strani kriče vanj: »Sramuj se! Zverina brezčutna! Kaj pa naj bi se zgodilo še hujšega kot se je? Ali je kaj hu'^ga sploh mogoče?« »O, je, je! Če bi se bil Jezičnik ne vrni! danes, ampak že včeraj, bi bil namesto Mrhovinarja danes mrtev jaz.« Upori in vojske so prinesle Kranju šo drugo gorje. Od usikoške vojske do osvobodilnih vojsk Leopolda I. proti Turkom ob koncu 1(5. stoletja so korakale vojaške čete leto za letom preko Kranja. Pogosto so jih nastanjevali v mestu tudi za daljšo dobo, zlasti čez zimo. Vojaki, ki so imeli žene in otroke s seboj, so se obnašali skrajno surovo in izzvaii neredke spopade. Ze leta 1617 so so vojaki pomožnih čet španskega kralja Ferdinanda III., ki so bili nastanjen; v mestu, sprli na letnem sejmu sv. Marka z meščani in kmeti. Proti večeru je navalilo nad 300 vojakov na kmete, ki so se zatekli na obzidano šmar-.tinsko pokopališče pri savskem mostu. Kmetjo so bili plat zvona, da Ibi priklicali Kranjčane, podivjani vojaki pa so z naskokom zavzeli pokopališče, pobili kmete, opustošili cerkev, kost-niško kapelo in župnišče. Leta 1645 so morali premestiti vojake Ferrarijevega- polka zaradi njihove nasilnosti iz Kranja v Škof j o Loko. Novembra 1648 je dospel v Kranj oddelek konjenico polka kneza Gonzaga. Po krivdi vojakov jo v hiši trgovca Mateja Kunstla nastal požar, ki je uniči! tudi sosednji posdo-pji. Vso škodo je moralo nositi mesto, ki je zabredlo zaradi tega v dolgove. Zaradi požarov je mesto veliko (trpelo. Leta 1668 je izbruhnil požar v hiši trgovca Mateja Pogačnika na glavnem trgu, ki jo z veliko hitrostjo zajel hiše med trgom in Kokrsko ulico. Pogorelo je nad šestdeset stanovanjskih poslopij in deset hlevov,, nad dvajset hiiš pa so morali deloma ali popolnoma po- Z C.ORENJSKE dreti, da so omejili požar. Večina prebivalcev ni mogla rešiti ničesar. Zgorele so dragocenosti, pohištvo, trgovsko blago, živina in poljski pridelki. Pogorela jo kostniška kapela in državna nakladniška hiša v Kokr-ski ulici in z njo vred tudi listino o mestnih svoboščinah. Silen požar je nenadno izbruhnil poleti 1749 okoli četrte ure popoldne na več krajih istočasno in razen nekaj hiš upepelLl vse mesto. V ognju, ki ga jo po poznejših ugotovitvah zanetila malopridna drhal, jo zgorelo dvajset meščanov., Zgorele so tudi listine o mestnih svoboščinah, ki so jih potrdili cesar Jožef L, Karel VI. in Marija Terezija. Podobna nesreča jo zadela mesto 18. maja 1811. Požar, ki je izbruhnil ob pol dveh /popoldne, se je izaradi vetra hitro razširil ter zajel poleg mesta tudi vasi Huje in Klanec. Rešili so samo Savsko predmestje, kranjski grad in cerkev v Pumgertu s sosednjimi hišami. Po požaru so se morali pri zidavi hiš držati novega stavbnega reda, ki ga je predpisal 29. julija 1811 guverner Bertrand za Kranj in Tržič. Požari so bili tudi v naslednjih desetletjih pogosti. Leta 1818 je gorelo na Klancu, 1832 v Savskem predmestju, 1830 in 1842 v mestu, 1845 na Hujah in 1849 na Rupi. Velik požar leta 1878 na Hujah in Klancu, ki je dvaindvajsetim posestnikom u-pepelil hišo in gospodarska poslopja, pa jo bil povod za ustanovitev prostovoljno požarne brambo v Kranju, katere prvi poveljnik je bil Matej Pire. 8 o m > l-H q o Q m a i o 1- Takoj naslednji dan se je nekaj pripetilo, kar je Tomu za nekaj časa odvrnilo pozornost od zaklada. Bcckvni starši so se odločili prirediti otroško zabavo, na katero je bil povabljen tudi Tom. To ga je tako močno razveselilo, da je vriskal od veselja, saj mu je bila Beckv všeč. Zo nekaj ur pred poldnevom je bila lah-konoga in fazposajena družba zbrana pri Beckv; vse je bilo pripravljeno za odhod. Razigrana đružbica jo je mahnila po cesti zdoma. Namenjeni so bili k Douglasovi vdovi, na njeno kmetijo. S parnikom so se odpravili do gozdnatega zaliva in pristali. Kmalu je odmevalo iz gozda od veselih krikov in smeha. Preizkusili so vse igre, pri katerih se razgreješ in upehaš. Po pojedini je nekdo rekel: »Kdo gre z nami v jamo?« — Vsi so bili za to. Pripravili so svežnjo svečk in začeli plezati navzgor po griču. Vhod v votlino je bil namreč visoko zgoraj. Velika hrastova vrata jame so bila odprta. V jami je bilo romantično In skrivnostno hkrati. Palagoma je vsa đružbica previdno stopala navzdol po glavnem rovu. Trepetajoča luč je medlo razsvetljevala ponosne skalnate stene. Od glavnega rova so se vsakih nekaj korakov cepili še ožji rovi na vsako stran. Ta jama je bila pravi labirint križnih hodnikov, ki so se prečkali med seboj. Pravili so, da lahko noč in dan hodiš po teh rovih In prepadih in ne prideš do konca. Čez kaki dve uri se je vesela druščina vrnila iz jame. Čas jim je tako hitro minil, da niso opazili, da je bila že skoraj noc. Zvonec na parniku je že klical-Kmalu je s svojim razigranim tovorom zarezal deročo valove proti domu. Huck pa je bil medtem na straž?. Ladi0 je sicer slišal. Toda njegovo opravilo je preveč prevzelo... — Kar naenkrft* je prestregel šum. Vrata ob ste-' o «c rahlo zaprla. Skočil je za vogal opekarne-V tistem hipu pa sta zdrknila mimo nič ga možakarja ... PJ ^945