669. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 2. novembra 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 6'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	m
Telefon številka 118.
'»C*-1 •
i
-S'-«
:::
:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravnfštvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 ▼. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::t
n	Telefon številka 118.	c:
triiigjBjj
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo,'stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse števiike
DAN
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18-—	Četrt leta	.	K	4-50
Pol leta	.	K	S-—	En mesec	.	K	1'50
V upravništvu prejemati na mesec K 1’20.
S pošiljanjem po poSti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20'—	Četrt leta	.	K	5'—
Pol leta	.	K	10’—	En mesec	.	K	1’70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu *e mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira In vsakemu, kdor je ne vpoSlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
Pisma slovenskih
četašev.
B e 1 g r a d 14. (27.) oktobra 1913.
Te dni sem dobil nekaj razglednic in pisem od naših četašev prve iz Velesa in Skoplja, druga pa iz Bito-lja, katera objavljam slovenski javnosti.
PISMA S POTA.
Iz Skoplja.
Po 27urni vožnji sva srečno dospela v Skoplje. Vojvoda Popovič se nahaja v Bitolju, kamor jutri odrineva. Čaka naju še 30urna vožnja. Skoplje ni posebno lepo, toda vesel sem, ko korakam po teh zgodovinskih tleh slovanstva. Videla bova še Solun in Bitolj, kjer je jako lepo, kakor pripovedujejo. če ne bo hujšega, se gotovo zdravi vrnemo v Belgrad.
Iz Skoplja v Veles.
Od Skoplja do Velesa vožnja v II. razredu. Iz Velesa do Bitolja čez Prilep gremo z vojaškim automobi-lom. Krasna tura! Več v pismu. Potujeva še civil...
*Iz Velesa.
Do Velesa sva srečno dospela. Tu morava počakati automobil, ki gre Šele jutri popoldne. Veles je popolnoma orientalsko mesto. Sprejem pri mestnem komandantu v Skoplju je bil krasen. Dobila sva vsak eno kavo in eno cigareto. Tu naj bi se prišli častniki kulturnih dežel olike učit. Lepo Je gledati to slovansko zemljo, le dela Je treba. Če bodemo tako potovali, ne prideva do meje, da bi posredoval pri Albancih. Radoveden sem kaj napravijo z nama. Poročajte če je došlo
kaj novic iz domovine. Pozdrav vsem ...
Iz Bitolja.
V Bitolj srečno dospela. Z Gor-cein smo bili takoj skupaj. Bitolj je krasen. Več v pismu. Popoldne se preoblečemo. Pozdrav!
Pismo iz Bitolja.
Dragi!
Danes naj Ti malo opišem naše četaško življenje.
Ako hočem resnico govoriti moram priznati, da se mi tu prav do-pade.
Ljudevit in moja malenkost sva prideljena v »štabno četo«. V tej četi nas je osem in sicer sami inteligentni ljudje. Od teh ima vsak dan eden službo kot poveljnik straž in navadna dela opravljajočih ljudij.
Zjutraj vstanemo ob sedmi uri, nato pa se polagoma pripravljamo na zajuterk. Krog pol 9. ure je nastop in se začnejo vaje z orožjem, posebno se vadimo z raznimi obrati s puško, kar sem že delal v avstrijski vojski.
To traja k večjemu do pol 11. ure, navadno pa le do desetih.
Ko je razhod, dobimo vsaki po dva dinarja, katera nesemo takoj na »varen kraj« v mesto.
Do ene ure smo lahko v mestu, ker ob eni je kosilo.
Okrog 3. pop. je nastop in delamo do četrte ure, po razhodu pa jo mahnemo zopet v mesto .in sicer »štab« je lahko do pol 8. ure »zunaj«, drugi pa le do sedme.
Kar nas je »štabnih oficirjev« in trije četaši iz skladišča, med katerimi je tudi naš Goreč, vadimo skupaj.
Tako je vsaki dan, dokler je vse mirno.
Tako brez skrbi nisem Še živel, odkar sem začel pojmiti življenje. Živimo kot mali bogovi v nebesih, ali kakor kralj Matjaževi vojščaki, ki nič ne delajo, ampak spe, a kadar se zbude, stresale se bodo slovenske gore.
Res je, da so tu tudi ljudje, katerim je pojem četaš to, kar je ljudem (Arnavtom), ki služijo Isa Boljetinca.
Taki ljudje, ki so prišli v četaške vrste samo radi tega, da bi kradli, pili, igrali in neumnosti uganjali na račun četašev, katerim ^ je četaški stan prevzvišena, rekel bi, sveta ideja, ki se zrcali najlepše v naslednjih stihih:
»... Otačbino majko, veruj strašnom
verom
u sinove tvoje čutljive i mrke, veruj, da za tvoje sve časove grke krvavom če oni isplatiti merom.«
Samo ob sebi se razume, da z nevrednimi ljudmi tudi primerno postopa. Dele sc kazni, ki so naravnost krute, tu in tani tudi smrtne, a kljub temu jih vsakdo mirno prenaša, v svesti si, da je dobil samo plačilo za svoje nedelo in zato nikdo ne jadi-
kuje in ne toži, kar bi mu bilo tudi v sramoto.
Kazni ne bom našteval, ker jih Še sam vseh ne poznam, pač pa jih povem, kadar se vrnemo, kar bo kmalu, če ne pride zopet do kakih ra-buk.
Toda, da se vrnem nazaj k »štabu«, moram omeniti, da so v »štabni« četi štirje avstrijski kadetje, dva bosanska jurista in najini malenkosti.
Kar nas je v »štabu«, smo vsi izvršili maturo.
Mesto Bitolj je prav lepo in zdi se mi skoraj kot Belgrad. Ljubljanska ulica v Bitolju nam je — že radi svojega imena — še najbolj znana, ker tu koketiramo z Grkinjami.
Škoda, da je v Bitolju relativno največ Grkov, druge narodnosti so vse v manjšini. Tu so Turki, Bolgari, Srbi, Arnauti, Židje in kdo ve kaj še vse.
Trgovina je tu jako razvita.
Nad vse krasna in romantična pa je okolica tega mesta.
Tu imate tedaj kratko pokrajinsko sličico, v katere okviru prebivamo Ljudevit, Goreč in moja malenkost.
O vožnji pa ti bom prihodnjič več pisal, posebno o neki zelo interesantni epizodi, Ti pa piši te članke, ki naj pokažejo naše navdušenje za bratski nam narod, za katerega sem pripravljen žrtvovati to, kar mi je edino na svetu, namreč — življenje.
Iskren pozdrav vsem belgraj-skiin Slovencem, kakor tudi onim v tužni domovini, kjer vlada samo strankarska strast in zloba.
V nadi, da ste nam vsi zdravi, vas vsi in vse pozdravljamo
Franc Goreč, Ivo P., Ludvik Z.
četaši v major. Popovičevi četi, štabna soba, Bitolj.
Kakor je razvidno iz gornjega pisma, se imajo naši fantje na zgodovinskih tleh velepomembnih dogodkov zelo dobro.
Kmalu na to pismo sem prejel od nji/l dopisnico, da pojdejo v kratkem zopet na četovanje v albansko gorovje, da razorožijo prebivalstvo ob albansko-srbski meji, kjer jim pač ne bode tako dobro. Toda krepka
Najnovejši grb kranjske dežele.
mli&JŠ
SmA J*J»a.nca orou Proftcbls.1
m
volja in idealno navdušenje premaga vse težave in trpljenja.
V dopisnici mi tudi obljubljajo, da bodo pri Arnautih radevolje posredovali in delovali na to, da zasede dr. Šušteršič albanski prestol, v Tirani pa se potem zgradi v večen spomin na kronanje kneza dr. Šušteršiča velika cerkev posvečena »brezmadežni mučenici« sv. Johanci Vodiški, kjer bo tudi njena kri razstavljena, kot svetinja.
Pravi kranjski humor pač ne odneha niti na bojnem polju, zato že skrbijo- voditelji Slovencev na Kranjskem.	Mars.
Tri pesmi.
Naš sosed iz Gamelj je veren možak, pred Johanco je klečal, odpustkov bi rad.
Odpustke dobil je obrnil se je,
ker bil je zamišljen, pozabi na vse.
Ni vedel, ni čutil, kaj nosi s seboj, ko prišel domov je, zagleda o — joj!
Da zgubil klobuk je, ko pred Johanco je stal. da svoj klobuk za odpustke je dal.
Pa kaj: saj klobuk se še lahko dobi,
Johančtiih odpustkov pa nikjer več ni.
H.
Ko so fantje zvedeli, da Johanca krvavi, so hoteli zvedeti, kje ji teče kri.
Ko Johanca zvedla je da fantje k nji gredo kuharca na prag stoji, pravi jim tako:
Dan*s Johanca bolna je, nič ne krvavi —
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y LjUbljžUli Ustanovljena leta 1881.
obrestne hranilne :	M 3/ ^>rez odbitka rentnega
0 i
vloge po čistih
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok liubezni.
(Dalje.)
»Ona sama ... k vratarici . . . pred eno uro ... Od tistih dob se je že lahko zgodilo . . . desetkrat . . . Mrtva je zdaj! . . . Ah, ko bi le vedel .. . Kam naj grem, Roza? Povejte mi, rotim vas!«
Stara dekla pa je gledala psička, ki je ovohaval trdovratno ovitek, ki je bil zdrknil Florestanu na tla. Mahoma jo je prešinila dobra misel:
»Gospod, poglejte Kastorja . . . glejte, on že voha, da je imela to gospodična v roki. On bi jo našel gotovo.«
»Psiček, da . . .«
Naglo je zagrabil Florestan ovoj, pomolil ga psu, že itak razburjenemu zbog vsega tega hrupa:
»Išči, Kastor, svojo gospico . . . išči, kužek, išči . . .«
Da, kužek je razumel; zalajal je in se zaletel proti vratom.
»Le glejte, gospod, že*išče!«
Z blazno naglico je Florestan otvoril vrata . . . Stekel je po stopnicah, po katerih je bil prilezel pravkar s tolikim trudom navzgor.
»Na, Kastor ... le išči, kužek dobri . . - Pravkar je bila tu . . . išči gospico, išči.«
Pes, ki se je obotavljal par tre-notkov, je zalajal veselo: bil je na sledi.
Vohaje po tleh se je napotil po ulici, venomer iščoč s smrčkom in mahaje z repom. Stari dobričina pa se je zaletaval v mimogredoče, da bi mu mogel slediti.
»Išči, kužek, išči . . .«
Bila sta zdaj v predmestju San Deni. Pes je tu in tam izgubil sled, toda kmalu jo je našel iznova. Zdajci pa se je odločil . . . stekel je tako naglo, da ga je Florestan komaj dohajal.
Zavil je na Valmijsko nabrežje, proti vodi, in se ustavil ob navpič-nemo brežnem zidu . . . ustavil se in se ozrl, kakor presenečen.
Nato je začel tekati v ozkem krogu, ki je postajal vedno tesnejši. Tam se je nemara ustavila, odmek-nila se, storila par korakov ...
Toda pes, ki se je vračal vedno na isto točko, se je zdajci ustavil. Pogledal je gospodarja skoraj s človeškimi očmi in zatulil turobno in zateglo ... Ah, milostni Bog, žival je slutila smitl...
Florestan je vzkriknil od groze in se sklonil nad vodo, toda videl je samo prazno gladino:	zatvore	so
bili prav kar odprli, in čolni so bili zapustili svoja mesta ...
Poleg psa, ki je tulil v slutnji smrti, se je zgrudil na kolena starec in začel plakati na glas.
Dva stražnika, ki sta šla neda-
leč mimo, sta se bila že približala; kmalu je nastala okrog te neobičajne skupine cela druča ljudi.
Zagledavši uniforme, je zaklical Florestan:
»Na pomoč!... Zgodila se je nesreča ... Groza je premisliti... Ženska je skočila v vodo ...«
»Ali ste jo videli?«
»Ne, a gotovo je... le poglejte to ubogo žival... ona me je privedla do semkaj...«
Eden izmed stražnikov je pogledal na kanalovo površino.
»Nobena reč ne plava na vrhu, nič ne kaže ... Koliko časa pa je že od tistih dob?«
»Ne vem... Več ne, kakor ura...«
Stražnika sta se spogledala.
»Če je že ura, odkar ...«
Več nista rekla, toda njiju gesta je bila dovolj zgovorna.
Florestan je klical ves obupan:
»Toda treba je iskati, najti jo moramo. Kam pa naj se obrnem? Saj plačam, kolikor bo treba ... Kar tako vendar ne moremo pustiti poginiti nesrečnice!... To bi bilo strašno...«
»Kaj pa naj storimo ponoči? Videli niste ničesar. Niti potrditi ne bi mogli... Ako se je zgodila nesreča, izveste jutri.«
»Jutri! Tak poglejte vendar psa poslušajte ga, kako mrtvašk" tuli! Morda pa le še čas.. .*
»Ali, dragi mož, zato, ker tuli pes, ne bomo še preiskovali kanala sredi noči! Dajte, dajte... vrnite se domov... Ali iščete svojo ženo?«
»Svojo hčer ...«
»Morda se je že vrnila med tem. Dajte, dajte, mož, vrnite se domov, saj vidite, kako se nabirajo ljudje okrog vas ... idite domov.«
Pogledal ju je, kakor da ne razume.
»Kje stanujete?«
»V ulici Ešikje.«
»No, pa vas spremiva.«
»Torej... ako je skočila noter, potem je že izgubljena?
»Izgubljena, izgubljena!«
»Nič drugega ni mogoče.«
»Pa ... bi jo našli zdaj? ...«
»Kaj pomaga najti mrliča!«
»Oh, moj Bog! Moj Bog!« je vzkliknil in zajokal krčevito.
Dal se je odvesti kakor otrok.
Ko pa se je znašel zopet v sobi z venci, v sebi, ki je bila zdaj prazna in osirotela brez Gilberte, je popadel starega Florestana strašen gnev in srd. Kakor brez uma je skočil k svoji pisalni mizi in pograbil iz skritega predala neke papirje.
Vzel je tudi revičino pismo, ki je ležalo še razgrnjeno na mizi. Nato je stekel na cesto kakor norec.
In ne menč se za mraz, ki je začenjal pritiskati, je odhitel z naglico dvajsetletnega mladeniča.
XLIX.
Florestanov srd.
Kakor je bil obupan stari Flore' stan, tako tudi ni vladal pokoj v hiši, kamor je bil namenjen.
Ah, kako nesrečna je bila Gil-berta do konca! Kako malo je manjkalo, da se dogodki ne bi bili razigrali s tako vrtoglavo strahotnostjo
Da je bil grof d’ Ormož doma — vse bi se bilo obrnilo drugače!
Toda grof d’ Ormoa se je bil vrnil prejšnji večer zelo pozno. Grofica se ga je naveličala čakati; drugo jutro pa je bilo prvo. kar je vprašala hišno:
»Ali je gospod doma?«
»Pravkar je odšel, milostljiva. Gospod Je imel na vse zgodaj nujno pot, pa mi je naročil, da naj povem milostljivi, da se vrne h kosilu.«
In baš med tem časom od zaju-treka do kosila se je vršilo v drugem nadstropju Rošegijskega dvorca ono neusmiljeno obglavljenje ubožice, ki si niti ni stnela poklicati svedoka in zagovornika.
Opoldne se je pripeljal grof d’ Ormoa domov.
»Od kod pa prihajaš, Olivjč?« Je vprašala Klara.
»Bil sem nekje, kjer so mi podali nepobitne dokaze o tem, kar mi je bilo že sinoči moralna gotovost: da je ta ljubeznjivi Pjerfit čisto navadna kanalja.«
»S tem meriš menda na njego\ včerajšnji korak pri nas?«
ljubi fantje z Gameljnov, zastonj ste sem prišli.
Rekli fantje so tako:
To nam se čudno zdi, če fantje k nji vas pridejo, pač nič ne krvavi.
Sv. Johanca Iz Vodic.
(Iz škofjeloške okolice.)
Dohtarji so kunštni, tud farji so tič; še bolj je bla kunde lohanca iz Vodic. —
Dohtarje pa farje je dala pod klop; Slovenc je od nje pisal tud’ nič ne zastop’.
Ne zgrunta je dohtar in tud noben far.
Poznal jo je kučar, povedal mesar.
Pri njem’ je kupila telečje krvi; za v sredah in petkih motiti ljudi.
Ta trapast ljudje jo gledat lete, ta tavgast »Slovenc« je pisal od nje —
»Johanci zamaknjenje dan’ je od Boga!«
»Narod Slovenski« pa kontra mu da.
Kar »Slovenc« piše so čenče in laž. »Slovenca« le od hiše, mu figce pokaž’!
Le »Narod« poreka nam vse po pravic’ od Šušteršiča, Kreka, Johance iz Vodic.
Štaiersko.
d
Maribor. (Odhodnica.) Dne 30. oktobra je priredilo »Dramatično društvo« na čast odhajajočemu g. Painhartu krasno uspelo odhodnico, ki so se je udeležili tudi zastopniki vseh ostalih narodnih društev. »Dramatično društvo« je poklonilo odhajajočemu srebrno namizno uro, odgovarjajoča s svojimi okraski tudi slavljenčevemu značaju. Da: niti »trula« ni manjkala in pobožna želja, da bi bilo poleg nje tudi vedno še ostalih »X ...« Dr. Fr. Rozina se je poslovil od odhajajočega kot starosta »Sokola« in — v imenu slovenskih lovcev. Profesor dr. A. Medved se je zahvaljeval v toplih besedah za neumorno sodelovanje v podružnici Q (C. M. Zahvalil se mu je tudi na krasni igri v »Naš župnik«. Pozabil pa tudi ni, da je bil g. Paiuhart nekoč njegov učenec. V nadaljnem so spregovorili še gg. Bureš (»Pipec«) in Ferenc (Tamburaši) par toplih besed. Posledni so mu izročili krasno tamburico v spomin na Maribor. Vrhunec pa je dosegel večer z iročitvijo diplome prleškega konzulata v Ljubljani. V izborno humorističnem govoru je g. pro-konzul Tomažič izročil svojemu senatorju g. Vuku listino, ki jo je le ta izročil potem slavljencu ter slavljenca že v naprej ustoličil na najralaj-šern (vsaj do danes) tronu, onem sta-roslavne Prlekije. Slovenci imamo svoje kraljestvo, Slovenci imamo svojega kralja »Painharta L« V govoru, ki se mu je poznala globoka ganjenost, ki je pa mestoma bil tudi poln dovtipa, se je zahvaljeval slavljenec slaviteljem. — Občinstva se je nabralo, da so bile polne obe sobe restavracije do zadnjega kotička. Pohvalno pa moramo ob tej priliki omeniti še naše vrle tamburaše in pevski zbor, ki je v slovo zapel »Buči morje Adrijansko« in »Domovina mili kraj«.
K aferi defravdacije 30.000 kronskega pisma letos julija meseca, se še nadalje zve: 2. julija so morali pt eložiti v Celju vso vsebino poštno-ambulančnega voza, ker so postale ojnice koles tako vroče, da je bilo bati, da se vnamejo. Pri prelaganju je zginilo 11 vrednostnih pošiljatev, med temi kot dvanajsta ono pismo. Asistent Pivonka je imel službo. Pri preiskavah nanj niti mislili niso, ker je bil v izbornem glasu. Potem je prosil dopust, češ, ker je bolan. Zdravnik pa je trdil nasprotno. Dopust je šele dobil, ko je prosil za 3 mesece, a se za ta čas odpovedal vsem službenim prejemkom. Sedaj so baje tudi njega pričeli sumničiti in nadzorovati. Končno so prišli tudi res do rezultata.
Ruše pri Mariboru. (Neznan samomorilec.) Pretečene dni so našli v gozdu v Rušah, tik zraven Drave, nekega 50 let starega moža, na neki veji obešenega. Ob vznožju drevesa je ležala cula z obleko, a vse brez kakršnekoli listine, ozir. imenske označbe. Domnevajo, da je mož identičen s kakšnim odslovljenim delavcem elektrarne v Fali na Dravi.
Celje. (Canadian Pacific.) V Dobovi pri Brežicah je bival dalj časa krčmar-najemnik Turk, ki se je bavil tudi z izselništvom, kot agent zloglasne »Canadian Pacific«. Nabiral je
izključno le Hrvate, skoro izključno le ljudi, ki so bili vojaško obvezani. Ker mu je pričelo tamošnje okr. glavarstvo ostro gledati na prste, je odšel preko Save na Kranjsko, v Kar-melj. Tu je pred par dnevi zbral zopet veliko število Hrvatov, ter jih hotel spraviti preko linije Inomost— Buchs—Basel v Canado. Prijeli so ga in izročili sodišču. Hrvatom so dali v Inomostu legitimacije za nadaljno potovanje. Turk je dobival 30 K od glave.
Gaberje pri Celju. (Vandalizem.) Dne 26. oktobra je prožni mojster A. Repnik na progi državne železnice Celje—Spod. Dravograd, zatvoril prehod železnice. V tem je prišel delavec Kranjc in zahteval od čuvaja, naj mu odpre tračnice, kar pa ta radi bližajočega se vlaka ni hotel storiti. Kranjc je nato razbil obe signalni luči da so ugasnile in skočil preko tirov. Ker je bila popolna tema, a sta se istočasno, ob 6. uri zvečer, križala dva vlaka na onem mestu, bi bila vsled tega dejanja Kranjčevega lahko nastala velika nesreča.
Prijet poštni tat.
Prve dni julija meseca t. 1. se je raznesla po časnikih vest, da je izginilo na c. kr. poštni progi med Dunajem in Trstom, a to najbrže na postajah Gradec - Maribor - Celje denarno pismo z vsebino
30.000 kron v papirju.
Dne 2. julija — o stvari je obsežno poročal tudi že takrat »Dan« — bila oddana na dunajski glavni pošti pismo neke banke, v katerem je bila v bankovcih goraj označena svota. Ta denarna pošiljatev je bila v poštnem seznamu registrovana kot sprejeta in na določen kraj — filijalka češke Union banke v Celju — odposlana. Pri oddaji na glavnem poštnem uradu na Dunaju, pa se je pozabilo oddati pismo
kot »valora«, denarno pismo
in se oddalo le kot »priporočena« poštna pisemska pošiljka. Koj za tem, ko se je zvedelo za izgubo omenjenega pisma, je bilo torej jasno, da jamči c. kr. poštni erar za to zgubljeno, oziroma defravdirano pismo samo v toliko, v kolikor za to odločuje jamstva postava; za izgubljena priporočena pisma pa mora plačati poštni erar samo 50 K. Jasno je torej bilo, da bi v predležečem slučaju trpela dunajska banka
vso izgubo v višini 30.000 K.
Umljivo pa je tudi, da glavni poštni upravi kljub minimalni izgubi, stvar ni bila ravno prijetna, pač pa nasprotno, do skrajnosti inučna. Vsled tega je odredila c. kr. poštna uprava vse potrebno, da se pride stvari do dna in pričela je delati z velikanskim tajnim aparatom, na katerega čelu je bil poštni komisar dr. Alfred Resch. Poklicalo se je na vse večje postaje cele armade tajnih policijskih agentov in v Gradcu samem so dali pod policijsko nadzorstvo celo vrsto
visokih uradnikov in drugega osobja.
Vsa poizvedovanja pa so ostala brezuspešna in že so se pričeli tolažiti s tem, da ostane pismo in žnjim onih 30.000 K »izgubljeno«. Le na eno so se upirali: pismo je prišlo najbrže v izgubo na eni večjih postaj, koder je človek, ki je na to bil pripravljen, izmaknil ono priporočeno pismo, mesto njega
pa vrinil drugo, podobno
pismo s fingirano vsebino. Pa tudi ta zadnji up je splaval kmalu po vodi, kajti pokazalo se je, da manjka pismo kot tako in, da je bilo število reko-mandiranih pisem nepopolno.
Kje je pismo?
Začele so se preiskave. Poizvedovalo se je o tem in onem uradniku, kako da živi, oziroma, če izdaja več, kot zasluži. Druge so potem, kot že omenjeno, dali pod policijsko nadzorstvo a vse je bilo zaman. Poizvedovali so na Dunaju, v Gradcu in v Mariboru. Šli so tudi v Celje in povpraševali tam. O uradnikih pa so zvedeli vedno isto: vsak živi, kot mu pripuščajo njegovi dohodki. One dni pa je bil pri c. kr. poštnem uradu začasno nastavljen tudi neki
poštni asistent Rudolf Pivonka.
Pa tudi o njem so vedeli njegovi predstojniki samo najboljše: da je zelo zmeren, pošten in miren človek. Njegovi tovariši so istotako vedeli samo povedati, da je bil asistent razburjen in prestrašen, kot vsi drugi. Vsi so se pa v Pivonki varali. Varali so se tudi pozneje, ko je dobil
daljši, trimesečni dopust,
kojega je preživljal pri svojih stariših v Gradcu, Annenstr. 61. Vsa rodbina Pivonka, oče je knjigovodja enega graških hotelov, je živela mirno in tiho ter imela večje stanovanje. Ko je prišel sin Rudolf domu na dopust, skraja rodbinsko življenje ni melo nikake izpremembe. Le neka-
teri sorodniki so vedeli povedati, da je R. Pivonka, ko je bil v Bocnu, imel pri sebi na letovišču svojo
inater in sestro, katerima je dajal darila,
a to zelo previdno, in koje je vzdrževal ves čas in z vsemi. Po preteku par tednov pa, ko je Rudolf Pivonka bil doma, se je
pričel voziti z automobili
in sploh trosil več denarja, kot je bilo pri njem pričakovati od njegove plače. 1 o je napotilo nekatere njegove * sorodnike, da so stvar javili poštni upravi, ki je na to zaupno prosila graško policijo, da naj nadzoruje previdno R. Pivonko, zlasti še, če ne izdaja morda več denarja, kot je to pri njem po njegovem zaslužku mogoče. Tej prošnji se je seveda policija nemudoma odzvala
in poslala dva tajna agenta,
nadinspektorja Jobstla in detektiva Bergerja, Pivonki na sled. Ta dva sta kmalu dognala, da se Pivonkovi računi, ki jih je moral plačevati za svoje luksuriozno življenje, nikakor ne krijejo z njegovimi rednimi službenimi prejemki. To okolnost sta seveda takoj javila pristojnim oblastem in 29. oktobra zvečer se je napotila komisija, obstoječa iz državnega pravdnika, preiskovalnega sodnika, poštnega komisarja in obeli detektivov
na Pivonkovo stanovanje,
koder jih je sprejela Pivonkova mati, ki pa se ni kazala prav nič presenečeno, ali pa osuplo. Ko so pričeli preiskovati stanovanje, so našli v eni sobnih omar leseno kaseto, ki je pa niso bili v stanu vsled komplicirane ključavnice odpreti. Morali so pokrov odlomiti. Komaj pa se je bilo to zgodilo, je privlekel državni pravdnik dr. Wolf na dan kouverto, v njej pa je bilo
spravljenih še 19.987 kron gotovine,
in sicer 19 tisočkronskih bankovcev, ostalo pa v stokronskih bankovcih, zlatu in srebru. Tatvina je torej bila dognana. Celo rodbino, stariše. sestro in brata, so takoj oddali deželnemu sodišču, to pa zato, ker so se bali dogovora med temi in nenavzočim Rudolfom Pivonka, ki se je pred par dnevi odpeljal
v Inomost se zabavati.
V Inomostu je stanoval R. Pivonka v hotelu »Maria , Therezia«,
; koder je razdajal s polnimi rokami denar, vrhu tega-pa neprestano živel v krogu lahkoživih žensk. Ker je tako očitno razsipaval 'denar, ga je tanioš-nja policija prijela. Na policijskem uradu je nato izjavil, da mu je neki sorodnik
podaril omenjeni denar.
Pri njem pa so našli do 3000 K denarja. Ker mu niso hoteli verjeti so brzojavili v Gradec, odkoder pa je med tem že dospela brzojavka s prošnjo, naj R. Pivonko aretirajo. Na to je seveda R. Pivonka priznal svoje dejanje in izjavil, da ima doma spravljenih še 19.987 K.
Dnevni pregled.
»Gorenjec« o Johauci. »Gorenjec« piše: Johanco v Vodicah, ki je sleparila s telečjo krvjo, so zaprli, ker je na sumu, da je tudi s sprejetim denarjem nepošteno ravnala. Liberalci izrabljajo to zadevo do skrajnosti za osrarnočenje S. L. S. in pravijo, da so duhovni bili v zvezi z Johaničnimi sleparijami. To pa ni resnica. C. g. župnik vodiški je bil pač kot veren Izraelec, ki hoče videti znamenja in čudeže, glede Johance preveč lahkoveren, denarja pa ni jemal nikakega. Mi pa pravimo, da je bilo takih vernih Izraelcev častilcev zlatega teleta, mnogo in da so tudi denar jemali.
Prinašamo par pesmi o »Johanci«, da se bosta »Slovenec« in »Edinost« še bolj pobratila. V kratkem prinesemo sliko tega novega zakona.
V pravi luči je pokazal sobotni »Slovenec« svojo lažnjivost. Pravi, da smo mi trdili, da je »tolar Bog, pol tolarja bog Sin, 25 centov sv. duh« — v resnici pa je to pisal dopisnik iz Amerike, ki je rekel, da v Ameriki vladajo taki nazori. — Sicer pa tl nazori vladajo tudi pri nas svetovnih klerikalcih, ki jim gre tudi pri najsvetejših stvareh — le za denar!
Avstro - ogrsko - italijanski ultimatom Grčiji v vprašanju Albanije.
»Kolnische Ztg.« poroča iz Dunaja: Glede določitve meja v južni Albaniji brani Avstrija in Italija stališče, da se mora določitev meja izvesti brezpogojno do 30. novembra in grška vojska mora biti z albanskega ozemlja odpoklicana najkasneje do 31. decembra, in da morajo vse občine, v katerih sedaj grški agitatorji delajo obstrukcijo, biti prideljene Albaniji. Vprašanje kandidature
princa VVieda je objasnjeno tako, da bi princ Wied mogel biti že tekom 14 dni imenovan za albanskega kneza. Vse velesile so izrekle svoje soglasje za finančne in politične temelje. Avstrija in Italija si obetati od hitre rešitve vprašanja albanskega vladarja blagodejen vpliv na grško obstrukcijo na južnih albanskih mejah.
Avstrija in Rusija. »Kolnische Ztg.« se poroča iz Petrograda, da smatra ruska diplomacija misijo novega avstro-ogrskega veleposlanika grofa Szarparyho za težnjo Avstro-Ogrske, doseči nekakšno zbližanje z Rusijo. »Večernoje Vremja« zanikava na podlagi vprašanj, ki jih je stavilo na razne diplomate, verjetnost, da bi prizadevanje Avstro - Ogrske doseglo kakšen uspeh.
Grška in Turčija. Carigrajski dopisnik »Koln. Ztg.« poroča, da se niti Turčiji, niti Grški ne mudi z mirovnimi pogajanji, ker oba upata, da bo nasprotnik vsled neprestanega vojnega stanja izčrpan. Turčija zelo počasi demobilizira, komaj 100 invalidov na dan. One pa, ki se vračajo iz zajetja, uvrščajo v čete.
Nameravani dvoboj bolgarskega poročnika s Pierrem Lotijein. Poziv bolgarskega poročnika, ki je povabil Francoza Pierra Lotija na dvoboj vsled znanih člankov, v katerih je predbacival bolgarski armadi nečloveško postopanje, je vzbudil že senzacijo. Glas o nameravanem dvoboju je prišel v Drinopolje. In že predvčerajšnjem zvečer je prišel v redakcijo nekega pariškega lista telegram turškega poročnika Refki-da - Adila, v katerem izjavlja, da prevzame na sebe dvoboj, ki je določen za Lotija in da sam izbojuje dvoboj z bolgarskim oficirjem.
Obravnavanje novega kazenskega zakonika v parlamentu. »N. W.v T.« poroča, da se bo že v naj-bližnjih dneh justični minister z nekaterimi vodilnimi osebnostmi v parlamentu pogajal o formalnem obravnavanju novega kazenskega zakonika. V parlamentarnih krogih so nazori o tem različni: ali naj se predloga izroči justičnemu ali novoizvoljenemu posebnemu odboru.
Pred volitvami. Pod tem naslovom je napisala »Sava« sledeče besede: V rokah volilcev je usoda bodočega deželnega zbora, usoda dežele same. Ne gre se za posamezne mandate, ne za osebe. Ampak treba je z vso silo delati na to, da se iztrebi na Kranjskem korupcija, ki je poosebljena v klerikalni stranki. Sistematično so klerikalci deželo ko-rumpirati in nemoralnost cvete v vseh slojih in v vseli krogih. Kori-tarstvo je geslo, ki prevladuje iti vse to koritarstvo nima drugega namena kakor obdržati klerikalce na sedanjem mestu. Ne gre se klerikalnim kolovodjem za Boga, ne za cerkev, ne za blagor ljudstva. Lastni žep je bog, na katerega prisegajo, lastni žep cerkev, v katero hodijo, lastni žep je po njihovem pojmovanju blagor ljudstva. Vse delovanje se koncentrira le na eno točko: na vsak način obdržati moč v rokah, da ne pridejo pošteni ljudski zastopniki na krmilo, da le-ti ne posvetijo še glo-bokejše v klerikalno gospodarstvo; kajti v tem trenotku je konec klerikalne slave, konec Lampetov in Krekov in Jarcev in Peganov, konec Šu-steršičevega režima. Zatorej pa je treba, da se združijo vsi oni, ki obsojajo to nemoralnost in koruptnost. Z glasovnico v roki pokažite, volilci, da ste enakovredni onim, katerim je klerikalna politična taktika vrgla niti glasu onim, kateri nimajo smisla prebivalstva. Pokažite, da vam ni za premijo, katero dobite za brejo kravo, če je klerikalna, ampak da hočete poštenost v gospodarstvu z deželnim denarjem. Pokažite, da obsojate nemoralnost sedanje večine deželnega zbora, da se ne strinjate z njenim pristranskim postopanjem. Niti glasu ljudem, ki sklepajo za vašim hrbtom kravje kupčije z vlado, nitig lasu onim, kateri nimajo smisla za kulturne potrebe našega naroda, kateri uporabljajo denar, ki ste ga prislužili s krvavimi žulji, v svoje strankarske namene, niti glasu onim, ki so spravili deželo na kant in ki si hočejo pomagati le na ta način, da deželna bremena še povečajo. Saj bodo ta bremena ravno vas, volilci, najbolj težila. In če se posreči pri prihodnjih volitvah vzlic vsem klerikalnim sleparijam vreči ob tla in iztrebiti hinavstvo in laž in neomejeno samovoljno in pogubno gospodarstvo sedanje klerikalne večine, potem se bo vsa dežela oddahnila. Tudi potem ne bo padala mana z nebes, saj bo treba desetletnega dela, preden se popravi vsa škoda, ki se je sedaj tekom pet let napravila po klerikalcih, a razumno gospodarstvo bo vedelo spraviti v sklad dohodke z izdatki, brezmiselno gospodarstvo bo prenehalo in ljudstvo se bo obvarovalo vedno novih bremen. Na noge torej vse, kar misli napredno in v veseli boj zoper klerikalno sa-mopašnost!
Iz Sp. Škofij. Vesela novica je za slovensko stvar ta, da v take ogroženi vasi napredujemo na šolskem polju uprav rapidno. Ce pomislimo, da je tu delovala pred desetimi leti le ena slovenska učna moč ter da imamo tu danes slovensko triraz-redno ljudsko šolo in da je ostala italijanska šola na isti stopinji kot pred omenjeno dobo, smo lahko veseli in ponosni na kraj, ki so ga nekateri že smatrali za izgubljenega za narodno stvar. Razen imenovanih treh sisti-miziranih mest delujeta na tukajšnji soh se dve izredni učni moči, tako da šteje slovensko učno osobje pet moči. Število otrok je sicer zadostno za pelrazrednico, a naše višje šolske oblasti so češče gluhe za zakonite določbe. Vendar upamo, da dosežemo i to! Predrznemo se kotiečno nekaj vprašati: Slovenski izletniki in meščani bližnjega slov. Trsta ste pozabili popolnoma na naše kraje? Ne poznate več poti in našega vlaka? Povem vam odkrito, da je vaša prisotnost v naši vasi v marsičem koristila narodni stvari. Danes pa, ko zahajajo tu sem razni poklicani in nepoklicani faktorji ter z lepimi besedami vabijo nezavedno ljudstvo v svoje kremplje, je še bolj nujno kot kdaj prej, da polete naši slovenski sosedje v ta kraj ter z besedo, s pesmijo in z vzgledom delujejo v obrambo tega, kar se je doseglo v zadnjem desetletju.
Ponesrečen napad na avtomobil.
Na cesti pri Prezidu na Notranjskem so ono noč neznani storilci položili čez cesto, po kateri prihaja in odhaja avtomobil zveze Rakek-Babino polje, več hlodov. Da ni šofer zapazil teh hlodov, bi se lahko zgodila velika nesreča. Orožništvo falote pridno zasleduje.
Samomor. Hotelir v hotelu »Ka-rnenšek« na Dobravi pri Bledu se je zastrupil v četrtek ponoči, pustivši v svoji sobi odprto plinovo cev. Preselil se je pred kratkim iz Gradca, kjer je imel kavarno, katero je zamenjal s hotelom na Dobravi. Ker je prišel v denarne težkoče, si je poiskal smrt. Zapušča vdovo s šest nepreskrbljenimi otroci.
Vlom v cerkev. Neznani storilci so vlomili v noči od 29. na 30. oktober v pušico znamenja pri sv. Antonu in v pušico, ki je pritrjena k velikemu križu za cerkvijo sv. Križa, v Idriji. Morda se bo dalo dognati, ali so vlomilci tuji. Pred nekaj časa se je govorilo, da sta nameravala dva tuja tatova posetiti cerkev iz zakristije pri sv. Barbari ob času, ko ni ljudi blizu.
Slovenci ponesrečili pri požaru parnika »Volturna«. Ameriški listi poročajo, da so bili na parniku »Vol-turno« med potniki neka Mary Železnik in Terezija Potokar, ki ste bili namenjeni v Steelton, Pa. Med potniki je bil tudi neki Martin Mušič. Po imenih sodimo, da so ti slovenske narodnosti. Med vestfalskimi delavci so bili tudi dva ali trije Slovenci, namreč Valentin Posavec, Mih. Petrovčič in Oton Kavol (Kafol?), ki so se vozili s tem parnikom v Ameriko.
Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Umrl je v Kenosha, Wis., rojak Frank Ambrož, rodom iz Dobrove pri Ljubljani. Star je bil 48 let. V Ameriki je bival 15 let. — Umrl je v Clevelandu, O., rojak Jakob Ber-lan, star 44 let, rodom iz Luč, fare Žalna. —Umri je v Clevelandu, O., Ignac Vidmar, star 63 let, rodom iz Zagraca. V Ameriki je bil 23 let, 17 let v Minnesoti. — Umrl je v Jolietu, 111., rojak John Bukovec, star 63 let, rodom z Brezove Rebri pri Semiču na Kranjskem. — Umrl je v Detroit, Midi., L. Kralj, doma iz Stopiške fare pri Novem mestu. — Umrl je v Vale, Kans., rojak Jožef Mingart, rodom iz Kamnika na Gorenjskem, v 57. letu starosti.
Vlom In tatvina. Vlomljeno je bilo pred kratkim pri posestniku Valentinu Strgarju iz Kupljenika pri Šmartnem blizu Radovljice. Tatovi so udrli skozi stranska vrata v nezaklenjeno sobo in so odnesli 135 K gotovega denarja, srebrno žepno uro s srebrno verižico vred, na kateri je bil telar kot privesek, dalje neko drugo težko verižico s srebrnim konjičkom in s tolarjem, hlače temne barve, telovnik, par čevljev, več perila in pet kilogramov slanine.
Še en vlom. Pred kratkim so poskušali tatovi vlomiti ponoči v tigo-vino Janeza Žaubija iz Zgornjega Tuhinja. Vlomili so že na enem oknu več šip. Ropot, ki je nastal vsled tega, je prebudil domače ljudi, ki so tatove prepodili. Na sumu je tatinska banda, ki se je potepala iste dni po tamošnji okolici.
15 oseb je utonilo. Na zgornjem delu Labe v Hamburgu sta trčila dne 30. oktobra dva čolna. Eden čolnov se je poškodoval in ljudje so prestopili s tega čolna v nepokvarjenega. V tem trenotku je trči! parnik »Gneisenau« v čoln in ga prerezal čez sredo. Petnajst oseb je utonilo. tudi več otrok.
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe od petka dne 7. do četrtka 13. novembra
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitcv h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo.
In hoc signo vinces!
Mnirrk? v tem znameniu bodeš zmagali jVnvnT ANUvAJo Ta slika inta tudi slovenske napise.
v Kino-IDE AL vLjubljani
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3-5, 5—7, 7—9 jn od 9—11.
7 rini V v nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. »7	■
/ Ulil. Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, - 60.	*	ufll!
kron za štiri osebe, ob straneh pa 20 K za štiri osebe brez vsega dru-zega doplačila. V drugem nadstropju stane loža le 8 K za štiri osebe. Za 5. ali 6. osebo stanc ložni sedež v parterju ali v prvem nadstropju le 3 K, v drugem nadstropju pa 2 K.
— Ruski kružok naznanja, da prične zopet z rednim poukom, ter vabi vse one, ki se žele učiti ruščine, da se udeleže sestanka v sredo 5. novembra ob 7. uri zvečer v ntali dvorani »Mestnega doma«. Odbor.
— Sokol I vabi bratsko članstvo, kakor tudi prijatelje društva na družinski večer, katerega priredi dne 8. novembra v gostilni br. Zupančiča na Ahacljevi cesti. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
— Narodna socljalna zveza v Ljubljani opozarja svoje članstvo na to, da so se od 1. novembra t. 1. dalje pričele izplačevati podpore. Vsled tega opozarja vodstvo N. S. Z. na poslovnik »Zveze«, posebno pa na nekatere važnejše točke. V prvi vrsti je dolžnost člana, ko oboli ali postane brezposeln, da to tekom treh dni javi vodstvu N. S. Z. Ako se član zglasi pozneje, se mu vračuna podpora le od dne, ko se je priglasil, ozi-mora samo za tri dni nazaj. Ako takrat, ko je član obolel, ni uradni dan v N. S. Z., se to lahko naznani po dopisnici. V slučaju bolezni je prinesti k izplačilu tudi potrdilo zdravnika, oziroma bolniške blagajne, ter člansko knjižico. Izplačevanje podpor sc bode vršilo vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne v društveni pisarni v »Narodnem domu«. Opozarjamo ponovno one člane, ki so s članarino na dolgu, da isto poravnajo, ako ni mogoče naenkrat, pa polagoma tedensko, ker sicer po poslovniku ne morejo biti deležni podpor. — Vodstvo N. S. Z.
Požar na svetovni razstavi v Gentu. Dne 29. oktobra ob sedmih zvečer je izbruhnil v mestnem staro-flanderskcm okraju na svetovni razstavi v Gentu ogenj. Sedem hiš je pogorelo, pet izmed njih predstavlja hospic iz šestnajstega stoletja. Škoda je baje velikanska. Požar so v teku ene ure pogasili.
Ponesrečen vlak. Vlak, ki je vozil iz Pariza v Limer, je skočil dne 31. oktobra s tira. Dva voza sta padla preko nasipa. Dve osebi sta ubiti, 10 oseb je težko ranjenih.
Krokodil v nemškem Renu. Kmetje so ob bregu Rena pri Mann-heimu ubili 1 m 10 cm dolgega krokodila. Krokodil je ušel iz neke me-nažerije.
Samomor gledališkega ravnatelja. Ravnatelj »Modernega gledališča« v Parizu Albert Werner se je zaradi finančnih težkoč dne 31. oktobra ustrelil.
Res je, da nima v Srbiji nihče ničesar proti prijateljski ureditvi od-nošajev s sosednjo monarhijo, ali je še bolj resnično, da je v Srbiji prav malo ljudi, ki bi verovali v dunajsko prijateljstvo in zato že najresnejši, namreč trgovski krogi, izjavljajo odkrito, da je za Srbijo najbolje, ako ne zaključi z Avstro - Ogrsko take trgovinske pogodbe, ki bi avstrijski industriji odpirala srbski trg, ki bi bil Avstriji potreben zato, da bi si opo^ mogla od gospodarske krize, v katero je zabredla ravno radi svoje r-rotisrbske politike. Srbija v gospodarskem oziru lahko izhaja brez Avstro - Ogrske in zato ji ni treba iskati njenega prijateljstva, posebno ker je tudi politično tako zasigurana, da se ji ni treba ničesar bati.
Tako je splošno mnenje v Srbiji, samo nacionalisti, na katere se dunajsko časopisje tako rado sklicuje, se zavzemajo za to, da bi se Srbija gospodarsko in politično naslonila na Avstro - Ogrsko. Opomniti je pa treba, da je to čisto neznatna stranka, ki ima v skupščini samo par poslancev, pa še te mandate ima zahvaliti samo proporčnemu volilnemu sistemu.
«5^ Mr Kdor hoče "30®
Ji#®, uro zastonj!
Da se naše izbornežepiča/ mm/ neureP°vsodspoznajo MM razdelimo gratis 5000 ur- Pošljite natančen naslov potom dopisnice tovarni ur
JAKOB KON1G, Dunaj lllj2.
Postani t 45, Fach No. 363.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
PIP* Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urami in zlatarni
Alojzija Povha,Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbera.
Želodčni liker
Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane S verižice, prstane / i. t. d. naj ne	p
prezre	/
tvrdke y
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vlnariev. Na|man|ži znesek 50 vi-narlev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — prj malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji laserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Kdor želi kupiti harmonike, naj
se obrne name. Imam vsake vrste v zalogi, stare in nove ročnega dela, cene od 8 do HO K. Dobi se tudi še skoraj nov bas poceni. P. Bizjak, Kranj 102.	_	1039—3
Sprejmejo se 2 ali 3 gospodje na hrano in stanovanje. Več se izve v »1 rvi anončni pisarni«. 1059-3
Pristni »FLORIAN* se debi edino od Rastlinske destilacije »FLORJAN*
v Ljulrflani,
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
Zdravnik
želodca"
Edna posebnost likerja je
je edina posebni: st želodčnega likera iz zdraviln-h rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
TURŠKO-GRŠKA POGAJANJA.
Carigrad, 1. novembra. Podrobne instrukeije, ki se tičejo turškega stališča glede vseh členov mirovne pogodbe, Še niso bile odposlane. Vendar se pa prihodnje dni i)ogajanja zopet pričnejo.
SRBSKO POSOJILO V PARIZU.
Pariz, 1. novembra. Glede srbskega posojila piše »Tcmps«; Ofici-elni odgovor Srbije na francoske pogoje še ni dospel, zato vprašanje še ni rešeno. Vendar bo pa najbrže Srbija pogoje Francije sprejela.
ARNAUTI SE ZOPET GIBLJEJO.
Belgrad, 1. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Odkar so se srbske čete umaknile iz Albanije, so se začele ob srbski meji zopet zbirati večje čete oboroženih Arnautov in po zanesljivih poročilih, ki so jih prejele srbske oblasti na meji od svojih zaupnikov v sami Albaniji, se mora z gotovostjo računati s tem, da se arnautski napad na srbsko ozemlje ponovi.
Položaj ob albanski meji je tako resen, da se pečajo z njim vsi tukajšnji listi in tudi vladino glasilo »Samouprava«, ki se z ostrimi besedami obrača na Avstro - Ogrsko in Italijo, dolžeč ti dve velesili naravnost in odkrito, da one dve podpihujeta Albance, ker oni sami se po zadnji lekciji, ki so jo dobili od Srbije, ne bi pripravljali na nov napad, ako ne bi imeli zaslombe pri teh dveh velikih silah.
Srbska vojna uprava, seveda, ne drži križem rok in je ukrenila vse potrebno,da odbije nov napad še z večjo energijo kot je odbila prvega. Vsekakor se sedaj Arnautom ne bo dala prilika prestopiti meje, kot so to storili pri prvem napadu, ko so se na meji nahajale samo slabe srbske posadke, ki so se morale pred veliko ainautsko premočjo umakniti.
ODNOŠAJI MED AVSTRO - OGRSKO IN SRBIJO.
Belgrad, 1. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Z ozirom na pisanje dunajskega časopisja, ki se dela kakor bi nič več ne vedelo o sovražnih korakih dunajske diplomacije proti Srbiji v času balkanskih kriz in pravi, da vlada v Srbiji najboljše razpoloženje za prijateljsko ureditev medsebojnih odnošajev, je treba konštatirati naslednje:
Eonlekcifa
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podrumi trgovini     tvrdke R. MlIiLAUC ---------------
i s vami stroji
priznano najbolj*!. 10 letna garancija.
Ljubi ana, Sodna k’!sb-,A	ulica	štev. 7.
Ceniki zastenj in poštnine prosto.
C*1 osti! niško
 .1= koncesijo
se da v najem. — Proda se totitno mizo (pudel s pločevino zgoraj) in pudel iz trdega lesa — po 2 m dolgosti — gramofon in nekaj pohištva. Vpraša se Viktorja Goloba, Ljubljana, Gospodska ulica 12,1. nadstropje.
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica
: IFceeTcen cččtelelc v prvem nad.stxopj"U.. :
Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Modni salon
Stuchly-Masehk©
KUC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga:
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd.
3 Ljubljana, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in Športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano debro "blago — n.izsfee cene.
»CM BBKKBE.EB6BBB RtBKERP RK S if-f:'r EfeE ffiBiBB I? K ESEB BiriEHBEEKBBBHBBBK
n	n
| »================: Modistinja ............................... g
MINKA HORVAT
čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi, sprejme dobro vpeljana pražka tovarna, izključno za potovanje. Naznanite dosedanja zastopništva ter priložite fotografijo, ki se takoj vrne. — Naslov: „Ex lex“, Praga, glavna • 	•	•_	'	. pošta restante.
I. Gorjanc e® Kocjan,
specijalna trgovina za steznike.
Cenj. damam tu in na deželi priporočam svojo največjo zalogo zadnje novosti pariških, dunajskih, trikot, elastičnih, brez palčič, rije prostih, dekliških, damskih, hygijeničnih steznikov, drža za kolke in prsa, ravnodržalcev ter najmodernejših životkov (Miederleibchen), od priproste do najfinejše vrste.
/. Izdelovanje steznikov po životni meri od 12 kron dalje. .. UPoseTona, solo a, za poraerjevanje.
A VIII. 283/13/15.
Liubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu-kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše,
PoPolni šivalni
iflPIlf *">! ie k
p	„Singerjeva
Dobi se samo s ^	tem izveskom in
po upravičenih naših zastopnikih pmmw	Ljubljana, Sv.
Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto	lekarna	Bergman, Ko-
čevje, Glavni trg 79.
DDDDDDDCaD
Gramofonske
plošče
založniki c. kr. priv. južne železnice
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih in zimskih novosti za gospode in ' . * .. dečke. . * . *
»
Strogo reelna postrežba. Najnižje cene.
z novimi	0*^
slovenskimi :: posnetki ::
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger. Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov In godbenih automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko „Angelj“, in Homophon Comp.
v Berolinu, znamka pHomokord„. Plošče: Jumbo, Favorit, Odion Itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za Izdelavo tn popravljanje gramofonov In godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, Igle, peresa, In cela kolesja. Ceniki zastonj in franko.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji dedičev na prodaj po javni dražbi sledeča v zapuščino po dne 9. maja 1913 umrlem Antonu Brestvar iz Spodnje Šiške št 201 spadajoča nepremičnina, za katero se je ustanovila izklicna cena: 8255 K in sicer zemljišče vi. št 442 kat. občine Spodnja Šiška, obstoječe iz hiše št. 201 v Spodnji Šiški in vrta.
Dražba se bo vršila 7. nov. 1913 ob 3. uri pop.
na licu mesta v Spodnji Šiški štev. 201 po c. kr. notarju Aleksandru Hudoverniku kot sodnem komisarju
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Dražbeno izkupilo je plačati v roke sodnega komisarja.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Aleksandru Hudoverniku v Ljubljani.
Ces. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.
dne 6. oktobra 1913.
Več tisoč
pletenih Jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8’—.
■■ '....... Moških	klobukov =
vsakovrstnih fsson, poprej K 6‘—, sedaj K 3*—.
= Klobukov za dečke —
poprej K 4’—, sedaj K 2‘—.
=.::== Klobukov za otroke =
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
------------- za	dame in gospode ----------
poprej K 20‘—, 30’—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernalcvič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, \V	dobrega, pu-
ljenega 2 K ; boljSega 2’4(l -3 K; plima pol-belega 2'80K, S. Benisch^®^^^) belega 4 K; —'	""	' ~	belega puha-
stega 5*10 K; velefinepn snežnobelega, pulje/iepa, 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfi-nejši prsni f uh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje 'rS^ni,ne«a
drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 80 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K. 12 K, 14 K, 10 K; zglav-nice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 13 K, 14-70 K, 17-80 K. 21 K, zglavniea, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-00 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz thoenegn, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12'80 K, i4-80 K. Hnzpošilja se po povzetju, od 12 K naprei franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vi ne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Cešk o.
I Klobuke
mr čepice
od preproste do nafinejše izvršbe.
Moderno perilo, trikot perilo :: kravate, dežniki,
:: galoše itd. ::
Specialna, modna in športna trgovina za gospode
"jTkette
Ljubljana, Franc Jožefa c. 3.
SSSSE
Del. glavnica 8,000.000 K.
Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
Poslovalnica „Frve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.