r-oStnina plačam ▼ gotovtnL Leto LXV^ ŠL 223 Ljubljana, sobota t, oktobra 1932 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemSi nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta r>in 4-—. Popust po dogovoru, inseratzn davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St- 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Obsodba v beograjskem procesu Vseučiliški profesor dr« Jovanović obsojen na leto dni strogega zapora POGREB ŽRTEV POTRESNE KATASTROFE NA GRŠKEM Žrtve pokopavajo v skupnih grobovih — Potresni sunki se se vedno nadaljujejo At*»ne. 1. oktobra, p. Včeraj popnldn** so v Jerisj pokopali 70 žrtev potresne* katastrofa v skupnem grobu, ki ?o ga izkopali vojaki. Pri tei priliki i<* prišlo do ganljivih prizorov obupa sorodnikov. Kf>r ie bil pri potrtu ubit tudi župnik v .Terisi, so blagoslovili žrtvo trije drugi svorpniki iz sosednih vasi, ki f^o prišli sami k pogrebu hudo ranjeni. Vačfani so namreč kategorično zahtevali, da se mora pogreb izvršiti s cerkvenimi obredi, čeprav je bil pokop žrtev zaradi velike vročine iz zdravstvenih ozi-rov nujno potreben. Tako se je zgodilo, da po prišli k pogrebu ranjeni svečeniki, da izpolnijo svojo dolžnost. Včeraj so iz razvalin nekega prezbiterija izkopali še dva tibita svečenika. Freostali. ženske, otroci in moški, so jokali rele ure pred grobovi. Enaki prizori so se odigravali tudi v vasi Stratonion, kjer so pokopali 40 mrličev v skupnih grobph in kier so hoteli prebival- Vrnjačk? banja. 30. septembra, p. Po kongresu jugoslovenekih zdravnikov je vodstvo SUŽOR-a izkoristilo priliko in sklicalo konferenco zdravnikov okrožnih uradov za zavarovanje delavcev iz vse države. Na konferenci so razpravljali o najaktualnejšem problemu socialnega zevaro-v.ar.;.i pri nas. o sanaciji delavskega zava* Tovania ki je z«radi stalno naraščajočega def;,-ta ored katastrofo. Na dnevnem redu je bilo ne samo vprašanje finančnega ravnote ^ia delavskega zavarovanja. marveč rudi vprašanje reorganizacije zdravniške službe pri pisarnezn^h OUZD. kakor *udi celokupnega poslovanja osrednjega urada. Konferenco ie vodil podpredsednik glavnega odbora Sl'ZOR-a g. Pfeifer. ki je v svojem nagovoru naglašal da ie postav« liena novoimenovana uprava pred najtežavnejšo nalogo: Rešitev delavskega wva-rovania pred katastrofo Usod« delavskega zavarovan ia na je v marsikakem pogledu odvifnfl haš od zdravnikov. Zato apelira na zdravnike na i aktivno sodelujejo pr» reševanfu tega proble-m« Vejti ie treba rešitev, ki ne Ko prinesla preobremenitve ne gosrjOdarstvTi. ne delavstvu in nameščencu. Generalni ravnatelj SUZOR^a g. Glaser je v obširnem govoru, podprtem s točnimi podatki, orisal sedanie kritično stanje delavskega zavarovan ia. Med drugVn te navedel, da j« IS i-zrned 20 okroznin m-adov zaključilo poslovno leto z velikim deficitom, ki znaša skupno nad 31 rniHk>nov Podpore v denariu in drugih dajatvah *s> znašale 267 milijonov, t. i. 88-53 vseh dohodkov. Glavni vzrok kribonesa stani? je v splošni gospodarji krizi, ki ima ?a p.osledkro stalno nazadovan ie članstva. Sa* mo v letosniem letu ie oadlo števite za-vj)pnrar/cev za na d 100 000 Kljub vsei štednji bo rucri v letošnjem letu ma^i Trrimanikliai okrog 10 do 15 milijonov. Ce ne bo mogoče doseči finanČriega ravnotežja. Ko celo zavarovan ie nronadTO I>rektor zdravstvene^« odseka dr. Ze\j-ko Han je v svoiem govoru omen ial razne predloge, kako bi se rešilo delavsko zavarovanje Ugotovil ie. da so Kil« izdane za zdravila ogromne vsote. Samo pri tem Ki se dalo letno prirediti okrog 10 milijonov Pri nas se izda za zdravila mnogo več kakor v katerikoli dmgH državi. Izredno vi^rV* so tudi koln^ki 9tro-Ski V svoiih na daljnih izv«ianHh we te bav:l s r>r ob lemom zdravil pri nas in naglasa!, da dovOljujeio pravila delavska« »verovanja, da se pri nabavi sdcansl dajo ci pogreb nasilno preprečiti, ker so zahtevali za vsakega mrliča poseben grob Oblasti so le s težavo prepričale kmete, da pokop posameznih žrtev zaradi močnega razpadanja trupel ni več mogoč. Končno so se dogovorili, da pokopljejo le po S mrličev v skupen grob- V bolnicah leži mnogo ranjencev, ki so si polomili ude ali pa se drugače poškodovali, ker so po prvem potresnem sunku počakali skozi okna ali pa z balkonov. *e včeraj so se čuli iz razvalin posameznih hiš obupni klici ranjencev na pomoč, ki so jih kasneje izkopali. Pokazala se ie potreba, da je treba preiskati ves polotok Kalkidike. ali niso morda še kje kake žrtve Povsod se vi di živina, ki blodi okrog brez gospodarja in isce napol sestradana krme. Solun, 1. oktobra. Tu so zabeležili nove potrese od snoči ob 22. uri do danes dopoldne. Več hiš se je podrlo, vendnr rv Plnv^- prednost domačim proizvodom. Opozarjal pa je na to, da je doceLa nedopustno da se trosijo ogromne vsote za inozemske sDecialitete. ki j;h po večini vrhu tega pridelujemo še doma. Farmacevtska panoga je pri nas že zelo dobro razvita, toda inozemska industrija razpolaga z boljšo re* klamo Ob zaklju-r?ku svoiega govora je orisal nekak program ki mora veljati za zdravnike okrožnih uradov. Dejal je med drugim: Temeljno načel« našega dela v delavskem zavarovanju mora biti, da ie treba delavcu poštena dati vse. kar mu po zakonu pritiee Najodloenejše pa je treba za-treti vse zlorabe. Kdor po zakonu nima pravice na podporo, ne more in ne sme dobiti niti pare Ako se ne bo postopaVo na vseh poljih »kramo štedljivo, ni rešitve za naše delavsko zavarovanje Zato apelira na vse zdravnike, da tudi oni s se je nato še obširna debata o reorgani-s-^ojrm delom pri-nomorejo da se ta oh?e koristna rn potrebna ustanova resi Vršila zaci ji zdravniške službe in o reformah pri izdajanju zdravil. Hoover za znižanje delovnega časa Washington, 1. oktobra V brezžičnem govoru je Hoover izrazil upanje, da se more vprašanje brezposelnih v Zedinienih državah rešiti le tako, da se zniža delovni čas m da se rzHočijo otroci od dela. V modernem času strojev je delo otrok naravnost zločm. Otrokom se mora dati boljšo vzjgojo. Ameriški oarnik se ie potopil Otoki »v. P avta, L oktobra, g. V severnem Pacifiku se je dogodila težka pomorska nesreča, ki fe po prvih poročilih zahtevala 30 žrtev. Ameriški tovorni pamik »Ne-vada« se je s polno paro pri otoku Amatig-nak zaletel v skalo ter se dobesedno raz-česnil na dvoje. Rešeni so bili samo 3 člani posadke, ostalih 30 je utonilo. Dr. Županić nevarno obolel Ljubljana, 1. oktobra. Ponoči so odpeljali bivšega ministra dr. Nfka Županiča na krirurgi-oni oddelek drž. Komice z rešilnim vozom. Pri m a rij g. dr. Blumauer je bolnika takoj operiral. Bolezen je sicer telo nevarna, vendar je upanje, da bo bolnik okreval ških žrtev. Solunsko prebivalstvo je preteklo noč prebilo pod milim nebom. Trgovci po vsej Grčiji pobirajo prispevke za nesrečne žrtve. Atene, 1. oktobra. V Solunu vlada še vedno panika. Vsako delo je ustavljeno Prebivalstvo kampira na prostem. Mnogo hiš na periferiji mesta je bilo hudo poškodovanih. Več angleških ladij je pripeljalo šotore ter je napravilo zasilne bolnice. Tu di vlada bo dala na razpolago šotore, ker sedanja zasilna stanovanja ne zadoščajo Novo središče potresa ie otok Kvthera. Angleške vojne ladje so obstreljevale ruševine v Herisosu in Sta v rosu na vzhodni obali polotoka Kalkidike. da porušijo raz-pokane z'dove. k1 so tvorili veliko nevarnost za prebivalstvo. Včeraj so se zopet občutili manjši potresni sunki NTa polotoku Atos je škoda neznatna. Z-godovinski sa-"-iostrin rn cerkve niso bili poškodovant. Narodni javnosti Sredi meseca oktobra bo dvajset let, odkar se je pričela zmagovita bab kanska vojna, ki je osvobodila naše brate izpod stoletnega turškega jarma in bila predhodnica velike svetovne vojne, ki je donesla svobodo tudi nam. Dolžnost naša je, da ta jubilej do* stoino proslavimo. „ V to svrho vabim v sporazumu z g. ministrom dr. Albertom Kramerjem vse narodne naše kulturne organizacije in vse kroge, ki bi hoteli sodelovati, rta sestanek, ki bo v ponedeljek 3 t. m ob n o l 21. v preda\falni dvorani »Zveze kulturnih društev« v Ka* zini II nadstr. V Ljubljani, 1. oktobra 1932. R a s t o Pustoslemšek, nar. poslanec Odlikovanje učiteljev Beog-rad, 1. oKtobra Na predlog1 prosvetnega ministra je Nj. Vel. kralj odlikoval već je število prosvetnih delavcev. Med drugimi so odlikovani: Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje ućitelji: Rado Grom v Ljubljani, Janko Polak v Ljubljani, Ljudevit Musek v St. Vidu, Matija Brezovic v 6t. Rupertu, Henrik šel v Konjicab, Josip Kobal v Ljubljani, Ivan Dimnik v Ljubljani, Anton Hren v Ljubljani Z redom Sv. Save V. stopnje učitelji: Viktor Grćar v Mariboru, Mira Engelman v Ljubljani, Metod Kumelj v Ljubljani, Ljudevit Ivanišič pri Sv. Juriju, Rudolf Pleskovič v Trbovljah. Vekoslav Mlekus v Ljubljani, Zdravko Mikuš v Brezovici, Valentin Doljak v Dolenjem Logatcu, Mirko Vauga pri Sv. Marjeti, Miloš Tajnik v Slov. Bistrici, Fran Mervar v Žužemberku, Anton Gnus v Dolu. Vinko S tras v Dol. Lr gatcu in Dušan Seštan v Ptuju. Novi oficirji B^ograd^ l. oktobra. Danes so na svečan način napredovali gojenci 57. razreda vojne akademije v čin podporočnika. Vojni minister je čestital novoimenovanim oficirjem ter izročil najboljšemu med njimi, Ratimiru Kalafatoviću, dar Nj. Vel, kralja, prekrasno sabljo. Ob 11. dopoldne so bili novi oficirji sprejeti v pceebni av-dijenci na dvoru. Fond za valorizacijo žitnih cen ženeva. 1. oktobra Splošna razprava na plenarni seji Društva narodov se je rtanes končala, tako da so mogle posamezne komisije prijeti s svojim delom. Med d-ru-gimi je zasedal studijski odbor za evropsko unijo, da lavsame svoje staliftče k sklepom konference v Stresi. V evropski komisiji je francoski izvedenec Elbel delal načrt za mobilizacijo splošnega fonda, ki naj bi služil za valorizacijo žita centra me Evrope, kakor to d i za stabilizacijo valut. Po Eroelovem predlogu naj ti se pobirala za dotacijo tega fonda stati, stična pristoibina dveh promile od mednarodne trgovki«. Elbel izjavtf*, da bi se moglo na ta način letno dobiti 1 milijardo frankov. Dalje je bil predložen sovjet-ako-ruslci načrt gospodarskega pakta o ne-napadanju ki ga je sovjetsko-ruska delegacija lansirala že lani. Po«tani iti ostani član Vodnikove dražbe: Beograd, 1. oktobra. Danes opoldne je bila pred državnim sodiščem za zaščito države razglašena razsodba proti dr. Dragoljubu Jovanoviću in tovarišem. Dr. Dragoljub Jovanović je bil kaznovan z enim letom strogega zapora po § 3. zakona o zaščiti države v zvezi s paragrafi 26. in 71. kaz. zakona. Obsojencu se vračuna v kazen preiskovalni zapor. Obtoženec Jasa Davicov je bi! obsojen na 4 mesece strogega zapora Tudi njemu se računa preiskovalni zapor. Miodrag Miletič je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora p«« gojno na dve leti. Obtoženec Peter Popo- Ljubljana, 1. oktobra Danes je nastopil svojo službo novo imenovani finančni direktor g. dr. Ljudevit Valjavec. m prevzel takoj vodstvo dravske f.uančne direkcije v Ljubljani. G. dr. Valjavec je bii rojen v Ljubljani leta 179. in je tu tudi dovršil 5 razredov gimnazije Končal je g>mnazij-ske studije na Dunaju, ttjer je tudi obiskoval univerzo in dosegel doktorsko čast. Do konca leta 1918. je služil kot finančni konceptni uradnik pri finančnem ministrstvu na Dunaju Kot zaveden Slovenec je takoj po prevratu že meseca decembra 1918 odšel v Slovenijo in se stavil tedanji narodni vladi na razpoloženje Ko je prešla tedanje okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru j slovensko upravo, je bii dodeljen istemu in tam služil ves čas, dokler ni bilo ukinjeno konec leta 1928. Nato je služboval pri dravski finančni direkciji leto tjo. ki jo ima mestna občina s tem. da se je iznebila ogromnih stroškov z velikimi vojašnicami, zato je pa vsa Ljubljana dolžna zahvalo predvsem županu g. dr. Dinku Pucu in občinskemu svetu, predvsem pa tudi svojim prijateljem v vojaških krogih in v ministrstvih. Vladimira Asejeva, pa tudi ftupec je ie včeraj imenoval t to komiafjo iefa gospodarskega orada g. ravnatelja Jaoftgaja, mestnega mžeojerja g. ini, Penka, občan* sdcege svetnika g. Urbasa, ravnatelja g. 5e-bemilca in gradbenega pravnega referenta g. dr. K odrem. Komisija se v najkraj&em času sestane in upamo, da bo km a ki končale svoje delo. kar je va/no zlasti za Sentpetersko vojašnico. Uprava juetične palače je namreč ocfjpo* vedama porjciji prostore m tako mora polici jaka uprava iskat: prostore za policijske zapore. 2e včeraj bi bila morala policija svoje goste izseliti iz justične palače, drugega hotela pa se nikjer ni našla. Tako je čisto umeven predlog, naj se polici jaki varovanci zateko v že nad sto let preizkušeno zavetje nekdanjega častitljivega doma kranjskih Janezov. Kaj še mastna občina namerava s Sentpetersko vojaštii.«). kjer ima že sedaj svoj dom nekaj doižamih ura dov ni znano, a po Ljubljani se je cek) že govorilo, naj na tem prostoru stoji — univerza. Upamo, da so bile to le fantazije ker im-am-o že vendar krasne, a do«edaj še neizvedljive Plečnikove načrte za univerzo na parcelah Cekinovega gradu in v Tivoliju, da bi ves ta del Ljubljane z muszejem. NTarodno galerijo v Narodnem domu m opernim gledališčem tvonfl pravi £aj slo venskih muz. Glavno je, da mestna občina s prevzemom stare Sentpetorske voj*tš niče pride v posest velnke stavbne parcele v mestu. Kaj bo s spominov polno trnovsko »rajt« jahalnico že v veliko mestno stanova njs>ko hišo preurejene nekdanje Nula kove vo-jašoice v Trnovem. Po nalogu ministra za vojno in mornarico je komanda dravske divizije že imenovala v komisijo za zamenjavo vojašnic komandanta vojašnice kralja Aleksandra L <*. polkovnika Radovana Jovan ovi ća. ko~ mandanta kasarne vojvode Mišića, ki ga zastopa g. podpolkovnik Maras, pomočnika komandanta ljubljanskega vojnega okrona g. podpolkovnika Jorgovića, referenta sodstva komande dravske divizijske oblasti g. podpolkovnika Jeftića in kontraktu.ihieaa tehniškega uradnika te komande g. ing. Celjske občinske zadeve Vprašanje brezposelnosti — Ra Celje, L oktobra, ^noča je imel celjski občinski svet prvo sejo po počitnicah. Po otvoritvi seje je župan g. dr. Goričan poročal o uvedeni akciji za zaposlitev in podpiranje hre^postVh ter za pomoč siromašnim slojem v celjvki mestni in okoliški občini. Na predlog obč. odbornika dr. J. Hrasovea je b:lo sklenjeno, da bi občinska uprava zbra'la podatke o številu inozemeev, ki so zaposleni pri industrijskih in trgovskih podjetjih v Celju in okoli'ci. Na podlagi teh podatkov bo občina zahtevala od banske uprave in pristojnega mirv'srr.rsrrva. da se omejijo dovoljenja za daljše bivanje in za zaposlitev inozemcev v naši državi. Volitev upravnega odbora Mestne hranilnice, ki bi se bila morala vršiti na s^nooni eeji, je bila odvedena do pnhodnne seje, ker zade>\-ni predlog* še niso pripravljeni. Personalni od&ek. V t>irrz Većino del Je režiral neumorni Dorče Kern, nekaj pa Makso Reš, Rudolf Hlebš, ing. Fugina in Božo Plahuta. Oder je v zvezi s sokolskim društvom in Kolom jugoslo-venskHi sester proslavil 16. decembra 1931 rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra z vprizoritvijo Kraigherjeve 5školjke*, čisti dobiček 3117.50 r>in so dobil: breaposeln'.. Bilo je troje gostovanj: 9. marca se je vršil koncert Zikovcev, 15. junija pa je go-stovaJa ljnbljanska drama z Begovičevo >Brez tretjega*. Glasbena šola je gostovala z mladinso igro >S!rota Jer.Ica<. Oder šteje trenutno 133 Članic tn članov. Blagajniško poročilo je pokazalo zelo Žalostno sliko, ki pa ji je kriva samo malomarna nepozornost občinstva. V gledališki dvorani je bila nedavno montirana prvovrstna zvočna aparatura, tako da bo kino, ki bo predstavljal prvovrstne filme, gotovo doprinesel k društveni blagajni. Knjižnica Gledališkega odra je morda največja odreka knjižnica na Gorenjskem, saj obsega 540 del v 1506 lsvo> d-fb, ki so na razpolago tudi drugim odrom. Po prebranih poročilih, ki so bila vsa vestno sestavljena, je predlagal revizijski odbor abeolntorij, ki je bil enoglasno sprejet. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je Ml soglasno izvoljen dr. Stanko Sajovic. Ostah* odbor je sestavljen sledeče: podpredsednik Ivan Slavec, tajate I-Frano Tasič, tajnik H. Vekoslav Fi#ar, blagajnik Karol Ažman, fcnjiteJcar Metod Ažman, gospodar Dorče Kern, garderober 5vo Wendlins; odborniki Fran Sive, Rudolf Hlebi, Jelko Vajt, JuOij Luxa, Adolf K lavora, Makso ReS, Bodto Plahuta; revizorja Avviiet Kraigher m JurJJ Gregorc Končno je bilo sklenjeno* da se dovoli članom odra pristop k vajam, ki naj M nadomeščale praktični pouk. Vse, ki imajo veselje do igranja, vabi Gledališki oder k sodelovanju. Udeiei: naj se članske** sestanka, ki ee bo vrftU t četrtek «. oktobra ob 90. ari v garderobi. Vabljeni so posebno pevci +n pevke. V Sol. Učitelj: »Ah ml lahko kdo pove, kaj so iskali židoe najprej, ko so prišli v puščarvo?« »Hotel gospod nčiteU.« se odreže Janezek. Strašilo Sodnik: Ali nam lahko poveste, kdo je bi navzoč, ko Je vas obtoženec ofckrfutaJ? — V prvtf vrsti jaz. Lep večer društva „JCrke" Ljubljana. 1. oktobra. Malo je pri nas društev, ki bi začela svoje delovanje tako incijativno in agilno ter dosegla že v začetku tako lepe uspehe, kakor društvo >Krka«, ki 8e v njem zbirajo naši Dolenjci, a vedno dobrodošli gostje so tudi drug^ prebivalci našega mesta. Na pragu velikih prireditev, ki bo med njimi naJ£K>membneji»a odkritje spominske plošče Puglju prihodnjo nedeljo je priredilo društvo >Krkac snoči v kletni dvorani hotela Metropol svojim članom in gostom večerjo s prijetnim družabnim večerom, ki je pokazal, da je krog prijateljev tega vzornega društva vedno večji in da bodo sadovi njegovega delovanja v bodoče še plodonosnejši. Med gosti jih je bilo zlasti mnogo iz umetniškega in gledališkega sveta. Neumorno delujoči predsednik druživa g. Rostan je iskreno pozdravil goste, zlasti pa Častnega elana društva, bivšega dež. glavarja g. Frana šukljeta dn ustanovnega člana g. F. Mikliča. Omenil je dosedanje delo in uspehe društva ter razvijal bodoči progTaim, ki je zelo bogat. Društvo >Knka< je strogo nepolitično, kulturno in gospodarsko. V doglednom času priredi več izredno zanlmiivih predavanj o zastopnikih svetovne literature In državnikih. Društvo je ustanovilo sedem odsekov, in sicer propagandni, finančni, go spodarski, prosvetni, plesni, pevski in smučarski, ustanoviti pa namerava še odsek za Notranjsko. Sklenilo je izdelati ve-bik propagandni tlim za Dolenjsko. Podrobnosti bosta izdelala pisatelj Miran Jarc in akademski slikar Jakac, ki je sam filmski operater. Odkritje spominske plošče Puglju bo zelo svečano, združeno s Pug4jevo akademijo v Ljubljani in Novem mestu, prvo priredi udruženje gledaliških igralcev, drugo pa novomeški So kol. V petek 21. t. m. bo družabni sestanek. Na svečanosti so povabljene vse večje dolenjske občine. Za otvoritveni družabni sestanek tzide lepo Ilustrirana in na vsebini bogata programna knjižica. Narodna Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 1. oktobra: Zločin in kazen. Red D Nedelja, 2. oktobra: Marij. Izven. Ponedeljek, 3. oktobra: Celjski grofje. — Red B. Torek, 4. oktobra: Zaprto. * Dostojevskega roman Zločin in ka-r&n. v dramatizaciji g. Krasnopolskegn. se ponovi danes zvečer v ljubljanski drami za red D. Zasedba ista kakor pri premijeri. Režija je Bratko Kreftova. Prva letošnja uprizoritev Pagnoio-ve igre Marij, ki je konec lanske sezone pri edini predstavi doseg-la zelo lep uspeh, je v nedeljo zvečer ob 20. uri. Marij je ginljiva drama, ki jo doživljata dva mlada zaljubljenca. Ljubezen maje Fani je tako neskaljena, da je pripravljena na najtežjo odpoved. Marij pa je neodločen med ljubeznijo do dekleta in silo, ki ga vleče na morje. Ta tragičen vozel se razmota v trpki minuti slovesa. Drama je polna prisrčnih prizorov tn izredno lepo učinkuje na poslušalca. Rezlja je Gavellina tn Kreftova. Predstava Je izven abonmaja. Nadaljnja repriza Celjskih grofov je v ponedeljek 3. t. m. za red B. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 1. oktobra: Fra Diavolo. Premijera. Izven. Nedelja, 2. oktobra: Sevfljski brivec Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 3. oktobra: Zaprto. Opozarjamo na nocojšnjo prensljero komične opere Fra Diavolo Kino „Dom" ▼ Novomešćarri *> lahko ponosni na Novo mesto, 1. oktoora. Na pragu nove sezjje se pač moramo ozreti tudi na najnovejšo knlturno pridobitev dolenjske metropole. Je to modernu zvočni kino >Dom< v Sokolskom domu. Kulturnega pomena mu vsekakor n* odrejati, kot se mu mora priznati tujskonro- nsetao privlačnost, kar za razvoj m napredek Novega mesta ni kar si bo zadovoljstvo na obeh sfcrameh. No, pa je rodi že tako. Da pa je vsak začete* težak, vemo vsi in upošteva vsakdo. Priznati moramo, da se je uprava moćno trudila, da bi zadovoljila razne okuse vsafeovrst-nesra občinstva, mnogo se je uprava pri tem nauCii.t tudi sama in v nasiopj?m poslovnem letu, v katero je SLopL' Kino sinoči, nam obeta kar najf>estrejši in zek> b^/gat program. Uvod je bil sijajen o svetovno znanim grand-ijo&nim filmom >Bea-Hur<, čigar proizvodni stroški so zaišaii več milijonov dolarjev. Za enkrat je zaključen program do novega leta, Sa:nt večjd in najboljši filmi lanske proiukeije. Med drugim se bo predstavljal sloviti >Trader Horn<, nadalje razkošne operete >Kongres pleše<, pa >Bombe na Monte Carkx rn >Nj. Visočanstvo zapoveduje< Ter eden najlepših vojnih filmov >Bregovi v plamenu«. Pri določanju novoletnega programa se bodo poleg umetniške višine filmov upoštevale predvsem želje obiskovalcev. Izven rednega zabavnega programa, si je zagotovil prosvetni odsek >Sokoln< tuii več kulturnih filmov. Predvajani borio vedno v zvezi s tozadevnim predavanjem. 2e v prošlem poslovnem letu se je to vršilo. Novem mesta to najnovejšo kulturno pridobitev Velika dvorana nekdanje Čitalnice in sedanjega Sokolskega doma je pred dobrim letom menjala svoje staro lice. Po načrtih našega Božidarja Jakaca se j« dvorana opremila času in namenu primerno. Prostor za gledalce je v dvorani *.d na obzirni galeriji. Ker je dvorana namenjena tudi za drugačne prireditve, se tla nav-zad ne dvigajo, kar pa slednjič ne moti. ker je pozornica zelo visoko. Polne tri mesece se je lansko leto preži davalo, preurejalo, slikalo in nameščalo kino-aparaturo. Ta sestoji iz projekcijskega aparata Hahn n. ter ia amerikanske zvočne aparature >Menophon«. Zvočna aparatura je deljena v dva aparata, 'itjer se lahko proizvaja zvok z iglo >Nadelton< In svok potom zvočnega traka >L:chttou< Kino aparaturo je postavila tvrdfca Meit-ner Moor iz Rudknpećte. Vse drugo 90 izvršili domači obrtniki. Dom se je ob tej priliki takorekoč prenovil od vrha do tal. kar je stalo okrog 400.000 Din. 24. oktobra lanskega leta je bila slavnostna otvoritev kina. In potem je šio dalje kar samo na videz. In vendar je vešča roka upravitelja, skoro bi dejal stvaritelja kino-gledališča, g. Jožeta Pavčiča budno pazila povsod in na vse. Lanski program je btl prav zadovoljiv. Najraje poslušajo In gledajo Novomeščani in menda povečini vsi zemljani vesele operete. In teh je bilo na izbiro: >Pe9m: je konec<, >Zemlja sonca-c, >Dve srci v yK taktu<, >V raju valčka*, >VeseIa dunajska dekle ta<, >Pot k slavi< In >Tango ljubezni«. Zelo so bili obiskani tudi veliki film.;; >Temnica-c, >Ljubezen in zaobljuba<, >Ari-ana«, »Atlantik* in >Vihar na Mont Blan-cu<. Ponosni smo lahko Novomeščani na to pridobitev, ponosna je lahko nanjo vsa Dolenjska, saj je to zopet ena privlačna točka več pod mehkim dolenjskim ozračjem. V. p. Auberjevo delo je polno prelepih melodij in sočne instrumentacije. Komika je izvrstna tn se morajo poslušalci nasmejati do solz. Premijera je izven po običajnih opernih cenah. Seviljski brivec. Prvič v letošnji sezoni se poje v nedeljo 2 .oktobra ob 20. uri zvečer v naši operi Rossinijev Seviljski brivec. Naslovno, težko in obsežno bari-tonsko partijo poje g. Janko, tenorsko vlog/o grofa Almavive g. Banovec in Ro-sino g-a. Popovičeva, Nedosežno dvojico dona Basi Lija in dona Bartola pa gg. Julij Betetto in Drago Zupan. Seviljski brivec je brez dvoma ena najboljših komičnih oper svetovne literature. Naša predstava je izvrstno pripravljena. Vodi jo ravnatelj g, Mirko Polič. Za predstavo veljajo znižane operne cene. Slovenci v Ameriki V kraju Binghain Canjon, država TJtah, je 8. septembra ob 15. izbruhnil katastrofalen požar, ki se je z bliskovito naglico razširil in uničil skoraj vso naselbino. Hudo prizadeti so bili rojaki Matija Pe-zel, Marija Cucio, Daniel Skala, Anton Strilih, Nik Bulic, Milej Jen«&ič, Martin Pečina, Matija Brkljačič, Peter NlkSič, Marta Musljeta, Marija Zdunič, Masa Pe-torlič, Peter Uzela, Lucija Kalan, Janez Starič, Nik Rakič, Janez StiHnovič, Janez Pezelj, Nik a JurkovIČ, Jurij Mazar, Janez Strilih, Miha Gabrilovič, Stana Tomas, Jurij Smiljenič, France Kascek, France Mahne, Josip Venovič, Jože Brkljačič in Nik Bogdan. Vs4 so .Izgubili svoje domove, njih družine so izročene na milost in nemilost usode. Prizadetih je bilo še več drugih posestnikov, ki so izgubili pohištvo n obleko. V naselbini Je zgorela tudi šola. Skoda je ogromna in se ceni na 400.000 dolarjev, to je okrog 23 milijonov Din. Prebivalstvo je nesreča tem težje prizadela, ker je to v šestih letih že droga taka katastrofa. L. 1926. se je namreč utrgal gromen plaz in zdrvel v dolino ter uničil vos naselbino. Takrat je bilo ubitih tudd 36 ljudi. Kratko smo poročali o nasilni smrti Martina Vi ran ta iz Peorije. Sedaj so ugotovili, da so VJranta v resnici ubili v ječi šerif C. O. Skinner in njegovi pomočniki ter ga obesili, da bi na ta način fingrali samomor. Virant Je bil popolnoma nedolžen pri zločinu, ki so mu ga očitali. Oblasti so ugotovile, da je bil šerif sam udeležen pri zločinu in da se je Viranta zato iznebil, ker je preveč vedel o tem. V Chismolmn, država Minnesotta, je umrla Barbara Goved nI k, mati znane mlade slovenske plavačice, ki je bila na olimpijadi r Los Angelesu tretja na 100 m. Poleg te hčerke je zapustila še pet otrok !n moža. _ V Newyorku je « septembra umrl Feliks Dollnar, bivši časnikar. Doma je bil Iz škotje f*x>ke. V Ohiahol-mu je umrl France Puce!j, doma je bil rz Sodražrice. V Ameriki je bival 4ž let, zapustil je ženo in 7 otrok. V Takoma, država Washlngton, je umrla Rozin k a Ce-hada. doma rz Jelšan. v Istri. Zapustila je moža. 3 sine in hčerko. • V Pittsbunru, država Kansas. se ie ori delu v rudniku smrtno ponesrečil France Debeljak. Vsula te je nani debela plast kamenja m ea takoj ubila. Pokojni ie bil star ol let, doma le bil iz Podbrezja. — Slična tragična usoda fe doletela tudi Franca Gr-eovica. ki se je smrtno ponesrečil v premogovniku v La Salle. Doma fe bil fz Novesa mesta. V Clevelandu je umrl Janez Orehek, po domače Nivar. Star je bil 62 let, v Ameriki ie bival 90 let. Dom* fe bil iz Ihana, zapustil Je ženo, 2 sina in 6 hčera. — V Gilber-tu je podlegel ietikf 24-letni Alojzij* Tanka. Zapustil te mater, 2 brata in 3 sestre. — V kraju Kravn se ie ustrelil 53-1 etni Andrej Kašca. Vzrok samomora ie bila brezposelnost Zapustil je ženo in 2 otroka. — V Clevelandu je po dolgi bolezni preminul Rudolf Mesojedec, star 39 let. Doma je bil iz CeSče vasi, fara Prečna pri Novem mestu. Zapustil je ženo, hčerko in 2 sina. — V Kalumetu je umrla 33-letna Mildred Murn Za njo žaluje poleg roditeljev 10 bratov in sester. — V Nevvvorku ie umrl eden najstarejših naseljencev France Potočnik. Zapustil je hčerko in 2 sina. — Na svoji farmi na Willardu je umrl Peter Zel. Mož je bil star 72 let in je ie dalj Časa bolehal. Doma je bil iz Zalega loga nad Skofjo Loko. Zapustil je 2 hčerki ln sina. Samo ie danes in jutri RICHARD TAUBER v svojem najlepšem filmu božanskih arij, ljubezni in razočaranj SIMFONIJA LJUBEZNI Tauber kot Cavaradossi v »Tosci« Najnovejši UFA zvočni tednik Predstave danes ob 4., % 8 in % 10 zvečer, jutri (v nedeljo) ob 3-, 5., y±& in 14IO zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Shodi eJRKD v radovljiškem srezu; V soboto, 1. oktobra: ob 20. uri v Kranjski gori. V nedeljo, 2. oktobra: ob 11. uri na Lescah; ob 15. uri v Bohinjski Bistrici. Na shodih bodo poročali: minister g. TVAS MOHORIC narodni poslanec g. Karel Gajšek in banovinski tajnik g. dr. Marjan Zajec v novomeškem srezu: V nedeljo 2. oktobra v Toplicah. Govorili bodo: minister g. IVAN PUCELJ narodni poslanec g. Anton Kline,. zastopnik tenovinskega odbora g. dr, Josip Cepnder, v krškem srezu: V nedeljo 2. oktobra v St. Jerneju. Govorili bodo narodni poslanci gg.: h Demieij, Kasto Pnstoslemšek in Milan Mravlje. v laškem srezu: V nedeljo 2. oktobra v Trbovljah. Govorili bodo narodni poslanec g. dr. Stane Kape in zastopnik NSZ g. J u van in drugi. Udeležite se shodov v Srn večjem števihi! ★ Krajevna organizacija JRKD na Jezici priredi v nedeljo, 2. oktobra, ob 10. uri dopoldne javen shod v gostilni (salon) pri Florjančku na Jezici. Na shodu bosta poročala narodni poslanec A. Koman in g. dr. Pavel Pestotnik. Koledar. Danes: Sobota 1. oktobra katoličani: Remigij, Semislava, pravoslavni 18. septembra. Jutri: Nedelja, 2. oktobra katoličani: Angel var. Miran, pravoslavni 19. septembra. Današnje prireditve. Kino Matacia: Simfonija ljubezni. Kino Ideal: Ukročena trmoglavka. Kino Dvor: Bagdadaka lopova (pat in Patachon). ZKD: >Bela Ljnbljana< ob 18- v kinu Matici. Svetovaclavsko žegnanje v veliki dvorani Kazine ob 20. Organizacija dipl. tehnikov zborovanje ob 20. v hotelu Miklič. Ljubljanski Sokol, jubilejno zborovanje ob pol 20. v mali dvorani Narodnega doma. Ustanovni občni rbor JRKD za dvorski okraj ob 20. pri Mraku. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Simfonija ljubezni. Kine Ideal: Ukročena trmoglavka. Kine Dvor: Bagdadska lopova (Pat in Patachon). ZKD: >Bela Ljubljana« ob 10. m ob 11.15 v kinu Matici. Sokol IV. tekmovalno kegljanje pri Putri h u od 10. dop. do 22. Svoboda : Primorje ob 15.30 na igrišču Primorja. Svoboda II. : Primorje II. predtekma ob 14. na igrišču Primorja. Lahkoatletsko handicap tekmovanje ASK Primorje ob 10. dop. na igrišču Primorja. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Leustek, Resi jeva cesta 1, Bohinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Z Jesenic Narodno želemičarsko pevsko društvo >Sloga« priredi drevi ob 20. pevsko-instru-mentalni koncert z izbranim sporedom. Med drugim se bodo predvajale tudi popolnoma nove skladbe s spremljevanjem orkestra. Pevske točke vodi g. Šredenšek, pevsko simfonične g. KlemenčiČ. Ker bo koncert nudil lep umetniški užitek, se pričakuje, da bo publika docela zasedla dvorano ter s tem dala vrlim pevcem in godbenikom priznanje za njihovo kulturno delo. Na sodišču. — Gospod polir. povejte mi no, kdaj bo ta hiša dograjena. Rad bi se namreč oženil, čim bo dograjena. — Nič se nikar ne bojte, mladi gospod, bom že poskrbel, da se bo pošteno zavlefcio. / V spomin Milana Puglja življenje nro je neorejeno nihalo med honorarčki, bU je lastne nadarjenosti trpin Od vseh strani jo fotografirajo Prihodnji Izlet naših marljivih fotoamaterjev bo v Zasavje Ljubljana, 1. oktobra. Ko so v torek 3. fetor, 1029 ob štirih popoldne odpeljali iz Mše Slovenske Matice crna konji k Sv. Križu mh«.t>* Puglja, ao vsi, ki so ga poznali, žalovali za njim, ker so se zavedali, koga ao izgubili. Toda rtfbče se ni takrat zavedal, da ga bomo tako kmalu pogrešali. Kako zelo bi ga nam bilo treba pa ravno v sedanjih, časih, vemo šele zdaj. Če amo kdaj bili potrebni dobre besede, ki bi nas tolažila in bodrila, trpke resnice, zlatega humorja in pravega imena za vse, kar ae godi okrog nae in v naa samih, potem smo vsega tega potrebni ravno v teh časih,. Vse to je imel Milan Pugelj. Sami v sebi čist in jasen, bi nam imenoval s pravim imenom vse kot gre in nam vsem bi postalo lažje in naša vera bi bila trdnejša. V dolgoletnem boju z boleznijo mu je sicer telo oslabelo, toda njegova vera, upanje in ljubezen do vsega našega je ostala krepka m zdrava. • Pugljevo življenje je imelo do svetovne vojne, med njo in po nji vedno drugo obliko: ravno tako se razlikuje njegovo javno delo kot časnikarja, literata in režiserja. Toda povsod se vpleta v njegovo delovanje kot vidna rdeča nit: naš človek, skrit, toda delaven, ljubljen, tcda ne slavljen, globok in ne bobneč, bolj pošten in zvest kot si o njem mislil, bolj trpeč za vse nase kot nam je to kazal. Tudi zato bi ga še danes potrebovali življenje Milana Puglja je tipično življenje talentiranega našega malega človeka, ki je bil premalo praktičen in preveč pošten, da bi se znal prikorititi do kake meščanske imenitnosti. V učiteljski družini rojen v Kandiji (3. I. 1883), je študiral v Novem mestu in na Sušaku. Ker mu je oče zgodaj umrl, sd je moral služiti kruh kot novinar. Bil je nekaj časa urednik >Slovenca«. Ker se je že v mladosti bavil z literaturo in posebno z novelistiko, je z veseljem sprejel 1. 1910 tajništvo slovenske Matice« in ko so avstrijski paragrafi razpustili to društvo, je ostal Pugelj brez kruha. Med vojno je igral — letos obhajamo ravno 40-letnico Slov. gledališča — klavir v kinu >Central« (sedanji operi). Poslušajmo, kako mu je bilo pri srcu, ko je igral ravno tisti večer, ko se mu je smrtno ponesrečila njegova mati: >Jaz pa nič drugega pred očmi, kakor svojo mater. Vidim jo, kako zadene s sencem ob rob ostre skale. Potem se prevrne v kalno, gnilo vodo tako, da leži vznak. Voda je plitka, glavo drži iz nje. strmi omotena v noč in nese staro, vek> roko na sence, kamor se je udarila. Vmes pa valček: Herrein apaziert, her-rein spazi ert! Jaz pa nič drugega pred očmi kakor nesrečno mater. Vmes pa valček: Buberl kum drah di um... Iz oči mi dero solze, moj obraz je spa-čen.c Kdor je to doživel, lahko glumi ljudem solze in smeh naenkrat. Prevzel je uredništvo >Slovana« in bil L 1918/19 sourednik »Ljubljanskega Zvo-«a«. Ko pa je postal režiser, so izhajale kritike o njem ravno v istem listu, v katerega je nekoč sam pisal... Toda Pugelj je naše razmerice poznal, se smejal in odpuščal. Bil je tipični poklicni pisatelj malega naroda to se pravi: lastne nadarjenosti trpin, čigar življenje je neurejeno nihaio med honrrarčki. Mnogo njegovih povesti se po obliki m vsebinsko lahKo meri z novelami Cehova in Maupassanta, njegovih učiteljev. Povsod pa govori iz njih slovenski človek z vedrino, mojster lahkotnega oblikovanja, avtor, ki je dobro poznal naš jezik in imel muzikalen posluh za njegov slog. človek, ki je vedel, kaj hoče povedati in človek, ki je toliko trpel v življenju, da je znal vse to s humorjem povedati . .. Tudi takega pisatelja bi bili danes veseli. Kaj je bil Pugelj kot režiser: Ob njegovi smrti je napisal kritik: >Pcsebne zasluge pa si je pridobil pokojnik tudi s svojim delom za razvoj slovenske drame. Slovel je kot najboljši slovenski režiser, ki se je docela umislil v delo umetnika in potem njegov umotvor podal na način, ki je res odgovarjal njegovim intencijam. Z vso dušo se je posvetil slovenskemu gledališču in da je danes ljubljanska drama na tej ponosni višini, ni nemala zasluga pokojnega Puglja.« še v živem spominu ao občinstvu in igralcem njegove režije >Joy<, >Mirando-lina«. >Slaba vest«, >Pygmalion«, »Stalni goste, >Boubouroche«, »Ladja Tenacitv« in »Božji človek«. Pugelj je bil kot režiser zelo sličen Put jati: Put jata je režiral igralsko, Pugelj literarno — toda pri izražanju bistvenega sta al bila podobna. Snov sta takoj zajela, jedro izluščila in igralcu ni bilo treba drugega kot dobro poslušati ter opremiti tekst z mimiko, glasom, gesto in drugimi igralskimi rekviziti. Saj pa je imel Pugelj dovolj prakse za svoj gledališki poklic; bil Je dolga leta kritik hi prevajalec gledaliških del. Pisal je kritike, ko je bil intendant g. Govekar, in ko je bil M. Pugelj umetniški vodja drame, je pisal kritike g. Govekar. Torej sta si zamenjala vloge, kar se večkrat zgodi v življenju. Puglja »o vsi igralci ljubili, ker je imel za vsakega dobro besedo, toda bal se ga m nihče, ker se ga ni bilo treba bati. Zato so ga vsi igralci tudi spoštovali. Pesnik O. Župančič, naš upravnik, se je poslovil od njega na grobu z besedami: »Slovenski književniki se poslavljajo od svojega tovariša, ki je na višku svoje tvornosti izoblikoval umetnine, ki bodo zaradi svoje originalnosti in pristnosti osta- Lahond, 30. septembra. Ko slišimo kaj o Holandski. imamo v mislih vedno tipični mlin na veter in Ho-landcas pipo. Nihče pa seveda ne pomisli, da so tudi pri nas mlini na veter. Nekdaj pa celo niso bili nobena posebnost, pred polstoletjem jih je bilo v Prlekiji skoraj nešteto. Na žvabu, v vasi, v kateri je bil rojen B. Raič, znan rodoljub, je bil tedaj skoraj pri vsaki hiši veterni mlin. V Prlekiji je pač mnogo več vina kot vode, potočki so zelo ponižni, da se ne morejo mnogo zanašati na nje kot na pogonsko sredstvo, zlasti ob suši ne. Vetrovno je pa skoraj vedno, zato so oili veterni mlini tedaj najprimernejši. Pozneje so jim pa bile ure štete, ko je bilo vedno več parnih mlinov in vodnih, plavajočih, na Muri in Dravi na Murskem, in Dravskem polju in tudi ob potokih so se mlini nekoliko modernizirali, čeprav so še zdaj tu in taaa povsem primitivni. Pred nekaj desetletji je izginil zadnji veterni mlin na žvabu. Ljudje so Mlin na veter — »šeegetijlveoc že pozabili na nje. Pač pa so še pri mnogih pvš«b ročni mlini, »žrmlje«. Ime je najbrž onomatopoetičnega izvora, žrmlje so povsem primitiven ročni mlinček, vendar ao se oblastem zdele med vojno zdele nevarne, zato so jih zapečatili, da bi si ubogi ljudje ne mleli na njih brez nadzorstva ječmena ali ajde za žgance. Da pa ne bomo samo govorili o veter-r>i»i mlinih, ki so bih njega dni, moramo povedati, da se še ta prleška posebnost lahko odkrije v osrčju cd sveta pozabljenega kraljestva prlesklh vetemih strojev. Mimogrede rečeno, med te stroje spadajo seveda tudi prleški klopotci. Dočim so pa klopotci bolj luksuzni stroji, je mlin na veter še zdaj potreben, koristen stroj. V tomaževski župniji, v Rucmancih in na Rakovskem vrhu sta še dva veterna mlina, baje edina v Prlekiji, če so pa še kje drugje v naši ožji domovini takšni mlini, bodo povedali drugi, jaz jih nisem videl nikjer drugje. Ta mlina nimata posebnih občudovalcev. Tujci, izletniki so tam redki ko bele vrane. Prleške zanimivosti in posebnosti moraš odkriti sam. Nikjer ne boš naletel na markacije, nikjer ne prodajajo vodičev, ne ponujajo se vodniki, niti ne govorimo o tujskih pisarnah. Začudeni te gledajo ljudje izza hišnih vogalev, če se nekoliko razlikuješ od njih in če te ne poznajo. Kaj bi pa tudi naj kdo iskal v Prlekiji, če ne kupuje vina ali sadja ter če pohajkuje ob delavnikih po vaseh! Poti so vse zelo lepe. Med ponižnimi hišami, ki nekatere čepe tako dobrodušno že stoletja ter se skrivajo med sadnim drevjem sramežljivo, čeprav so vse bele kot neveste, kajti Prleki pogosto belijo hiše, te vodijo poti skozi okolje, ki je tako izredno različno od civilizacije oblizanih krajev, da popolnoma pozabiš na pusta mesta, ki so kljub visoki civilizačni stopnji čedalje manj primerna za bivanje ljudi. Tu še čutiš, kako diha narava in iz ljudi diha naravnost, vse teče po naravnem tiru, izumetničenost se ni mogla še nikjer vgnezditi in okužiti ter potvoriti ljudi. Ge boš po romal v Rucmance k veter-nemu mlinu, in čeprav boš hodil pol dne, se ti bo zdela pot kratka, ker je tako lepa. Seveda ni nikjer nobenega znaka, da je v bližini veterni mlin, ko nenadno zagledaš to čudno strašilo, ki je bolj smejmo na prvi pogled kot romantično. Seveda ni le v naši knjigi. Narodno gledališče žaluje za svojim režiserjem, bivšim tajnikom in nekaj časa umetniškim vodjo drame. Milan Pugelj je bil eden tistih redkih med nami, ki spoštujejo in ljubijo slovensko besedo, eden tistih, še redkejših, ki imajo te-nak sluh za njen zvok in izrazitost. On je vedel, da je drama poezija in poezija beseda Beseda pa je odkriti in točni izraz človekove notranjosti! To besedo je iskal zase, mojstril jo je s svojim peresom, zato ga ne bo pozabila njegova književnost. To besedo je izvabljal iz gledaliških igralcev, ker je hotel, da bi žarela iz nje na našem odru slovenska duša čim čistejša. Zato mu gre tudi hvala vseh gledaliških ljudi.« Fr. Lipah. nič posebnega takšna stavba sama na sebi. Lesena, neometana je, da se ti vsiljuje nalika na barako. Nad streho je pa nenavaden stolp, nekoliko podoben zasilnemu zvoniku. Iz njega štrli horizontalna os, na koncu z velikimi veternicami. Na nasprotni strani veternic štrli Iz stolpa drog. Marsikdo bi mislil, da je ta drog brez pomena, a je važen del tega primitivnega mehanizma veternega mlina. Za ta drog prime mlinar in obrne gornji ustroj mlina proti vetru. Zgornji mehanizem je namreč nameščen na fiksirani vertikalni osi, okrog katere se lahko poljubno obrača za vetrom. Prenosno kolesje pri tem mlinu je vse leseno in sploh je skoraj ves gradbeni materijal les, razen mlinskih kamnov. Ne moremo pa govoriti o kolesju v pravom pomenu besede, kajti kolesja prav za prav ni, le klini so, nasajeni na težkih, debelih pokončnih oseh v vodoravnih vrstah, na vodoravnih so pa pritrjeni tako, da tvorijo narobe nazobčano površje, v katero se zajedajo nasprotni klini ter na ta način gibljejo neokreten mehanizem. Trenje je seveda silno, da se najbrž porabi 99% pogonske energije zanj. Zato je pa treba to zobato kolesje pcsteno mazati. Olje pa seveda ni mazilo za les, zato vidiš na klinih celo zalogo lepe bele svinjske masti. V Prlekiji ne prede slaba niti takšnim mlinom- V notranjosti sta dva kamna, da lahko melje jo obenem na dve strani. Glavna pokončna os stoji sredi med škatlama, iz katerih curlja zrnje na kamna, prenosni mehanizem za oba kamna je na straneh ob osi dobro viden, da lahko vidiš, kako je vsa priprava za mletje primitivna, pa vendar duhovita, zlasti, če pomisliš, da so ti mlini izum preprostih, starih ljudi, neukih, ki se niso učili na tehniških šolah mehanike. In če se nekoliko zamisliš v ta mlinček, ga zčneš tudi občudovati zato, ker je zgrajen s tako skromnimi sredstvi, samo z gradivom, ki ga ima kmet pri rokah, ki ga mu ni treba kupovati. Poleg tega je tudi veter kot pogonsko sredstvo najcenejši. Voda je bolj nezanesljiva v Prlekiji, saj ob sušah, ki so tako pogoste, včasih potoki tako usahnejo, da ne morejo gasiti gorečih mlinov. Požari so v Prlekiji zelo pogosti in ogenj tudi mlinom ne prizanaša. Pogorišče mlina ob suhem potoku Ko je veterni mlin v obratu, ne ropota nič manj kot prleški klopotec, le da njegov ropot ni tako zvočen. Ropota tako čudno, da ščegeta več ali manj prijetno po ušesih. Najbrž so ga baš zaradi tega krstih s šegavim imenom: ščegetljivec. Menda nam ne boste šteli v zlo, da smo vas poščegetah z njim poščegetli, da se boste spomnili tudi na Prlekijo, ki je tako eksotična, da je niti ne poznate, čeprav cenite le njeno vino kot največjo posebnost in tudi kot znamenitost. KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730. Danes otvoritev! — Najnižje ljudske cene 2, 4 in 6 Din Pat in Patachon kot bagdadska lopova Predstave danes ob 4., %8. in 9. uri zvečer — jutri (v nedeljo) ob 3., 6., y28. in 9. uri zvečer. Litija, 30. septembra. Gotovo je zelo razveseljivo dejstvo, da ae je tako močno posivilo delo v fotoamaterskih krogih. Zadnje čase so se cstaao-vilj tod i fotoamaterski klubi po vsej lašl banovini, v mnogih krajih se še snujejo, k naših krajev pa je val zanimanja za fotoamater s t v o zajel tudi sosedne banovine. Pred meseci je izšla v Zagrebu prva Številka fotografske revije, te dni pa čaka tudi naše slovenske fotoamaterje prijetno .z-nemadenje in bo kmalu rzšel prvi slovenski fotografski časopis, ki bo izhajal z mate-rtjelno podporo agJllnega fotoamaterskega organizatorja g. Bena Gregoriča te Ljubljane. Krasno irepelemai izletu v dolino gradov, ki ga je aranžiral za ljubljanske in zagrebške strelca s kamero iznajdljivi novomeški cicerone učitelj g. V.Iktor Plr-nat bo sledil jutri izlet, ki se ga udeleže prijatelji svetlobne umetnosti iz štirih različnih stran-I. Lz Ljubljane je prijavljeaih Že okrog 130 udeležencev, pridružili se bodo tudi Novomesčani, fotoamaterji iz Krške doline pa .pozdravijo številne tovariše v svoji sredi! pod vodstvom žužember-ekega šolskega upravitelja g. Mervarja S severne strani pa pohite Člani litijskega Fotokluba, Ki bodo pozdravili v Stični in ob romantičnem .Izviru Krke vse fotografe takorekoč kot domačini. Saj spadajo Stična, Muljava, tevir Krke in ostali soselni kradi v litijski erez, ki si je ustanovili prvo fotoamatersko ud.ruSenje v naši banovini. Jutrišnji telet naj odkrije širšemu svetu skrite zanimivosti tega sicer ne tako znanega kotička naše Dolenjske, gotorvo pa bo tudi koristil mnogo pri poglobitvi stikov med našimi fotoamaterji- V okolici Litije m ostalega sveta pa je Se mnogo neodkritih to vabljivih motivov. Zanimivo je, da je v vrsti nadaljnjih izletov naštih fotoamaterski h udruženj na vrsti kot prva Litija, ki je na srečnem sri-žiišču Ljubljane, Zagreba in Dolenjske, številni gradovi kakor: Bogenšnerk. črni potok, Slatina, Grbin, Grmače in nad vse ljubke vasice: Ponoviče, Šmartno, Breg, Zavrstnik. Jablanica In druge bodo napolnile mape naših fotoamaterjev s krasnimi posnetki. Na pripravljalni sedi za izlet a izviru reke Krke in v Žužemberk, kj se je vršila ta teden, je zainteresiral predsednik litijskega Fotokluba g. učitelj Jože Župančič vodilne fotoamaterske kroge, k t so že določili za prvi prihodnji izlet SultfjO z okolico. Posnetki fotoamaterjev z 's^h strani naše banovine naj odkrijejo štev.l-ne lepote našega kraja in zainteresirajo mnoge izletnike za naš romantični paradiž Zasavja. Fotografska leča je pač v prvi vrsti poklicana, da stopa na čelu tujeto-prametne propagande za lepote Zasavja. Litijski izletniki krenejo jutri skozi idilično Šmartno, mimo črnega potoka, po serpentinah mimo BogenšpeTka, nekdanjega Valvasorjevega gradu, pri vasici Vrata pa se prevrže cesta na Dolenjsko in pris.no po tthl Temeniški dolini — blizu ceste jih bo pozdravljal Veselov Tusculum: Grunrt-lovo _ na Plusko. Od tam pa že vodi cesta do Stične, kjer se zavije prj Rojen, koder jih bo čakalo prvo okrepčilo iz domače tovarne likerjev, znanih blagodejnih dobrot, cesta proti Krki. Popularna vasica Krka praznuje prav v nedeljo velilko domačo slavnost — žegnanje in se bodo izletniki lahko pokrepčali z bobi in d.ru.ar.imi žegnanjskimi dobrotarnvi. Ob izvirkih Krke pa ae bodo Liti Jani sestali z Ljubljančan t in Novomeščani da krenejo skupaj proti dnežemberku. „ščegetljivec" — mlin na veter Kakšni so prleški veterni mlini in kako meljejo Uto Predsednik ljubljanskega esperantskega kluba g. Danilo Herkov, ki je premeščen kot uradnik finančne direkcije iz Ljubljane v Zagreb. Včeraj smo poročali, kako so se naši esperantisti poslovili od svojega predsednika. Iz Novega mesta _ V premislek! Med vsemi slovenskimi dnevniki je največjo pažnjo posvečal Dolenjski nedvomno naš list. Od junija dalje Je neprestano poročal o tem in onem med Dolenjci, tolmačil njihove potrebe in zagovarjal njihove težnje. Propagandnih člankov za Dolenjsko je prinesel nad 60, vesti nea stotine, saj je samo v mesecu septembru priobčil le iz Novega mesta okrog 150 vesti. Nobena Številka ni izšla v preteklem mesecu brez novomeških novic. Poleg njih pa »o se vsak teden vrstili še daljši članki. In v tem pravcu se bo nadaljevalo, ako bodo Dolenjci hoteli upoštevati blagodati take propagande In naklonjenost uredništva. Naročnina je tako malenkostna, da jo peć zmore vsakdo, in čim več bo naročnikov, tem intenzivnejša bo propaganda za Dolenjsko • članki m vestmi. Naročite ae na Met, koristili boste s tem sebi In svoji najožji domovini! _ Vpleovanje v gromi Jal no trgovsko nadaljevalno šolo bo jutri dopoldne na tukajšnji meščanski Šoli. Natančneje smo poročali včeraj. _ Predavanje. V torek 4. t. m. bo predaval ob 20. v mah dvorani Sokolskoga doma učitelj g. Viktor Pimat o trgovskem «n cerkvenem Novem mestu. — Streha telovadnice v novi šoli je ravna in aa šolsko mladino silno prikladna terasa. Nastale pa so čez leto v njej mnoge razpoke, kamor se bo zacejal dež ln ae bo vrinil zimski led, zato naj bi se poškodbe pravočasno popravile, da se pre«xreča velika škoda m po okornostih lahko tudi strašna nesreča. Osebne vesti: Na tukajšnjo meščansko šolo sta premeščena iz Črnomlja učiteljica ga Ana štrtoenk-Gostlša in vršilec dolžnosti sreskega šolskega referenta K-Gustav Luznar. Učiteljski zbor meščanske šole pa s tem še vedno ni izpopolnjen. _ p u gl Jeva akademija se pripravlja za pribodnjo soboto na gimnaaaji *n meščanski šoli. Zaradi pičlo odmerjenega časa pač ne bo moglo priti na oder kaj izrednega, nastopili pa bodo dijaški pevski zbo^i in recitatorji in deklamatorji odlomkov i* Pugljev.ih del. Novo mesto se bo potrudilo, da bo dostojno proslavilo velikega svojega sina Naslednji dan bo vzidana v njegovo rojstno nišo (Gorupičevo v Gorenji Kandiji) spominska plošča. NavsoČe naj bo vse mesto 1 __ V novicijat Usmiljenih bratov v Kan-diji je vstopa sedemdesetletni (baron) Nikolaj Gutmansthal z neke dolenjske graščine. _ jutri v Žužemberk k izvirom Krke, kdor še «1 bil tam in komur je kaj za oiv-no jesensko dolenjsko prirodo. Z »i/Jubljan-čaal in Litijčand nas bo najmanj 150. _ Planinski apel. Tako radi zahajamo na naše lepe Gorjance, skoro udobno je Že preskrbljeno gori za turiste. Stalna in cenena oskrba v zavetišču prt Svetem Miklavžu, pod streho ležišče za 28 oseb, vode dovolj tam in še boljše pri >Gospolič-ni<. Tudi nad njenim izvirkom je skromen domek novomeške planinske podružnice. Prepuščen je oskrbi slučajnih posetnlkov in baš ti mnogokrat greše na snagi in čistoči. Osobito mlademu svetu bi bilo ?n oporekati. Vsakdo naj bi pospravil za se- boj kot sd Seli imeti snažno doma, pa bo vedno najlepši red v na&i planinski koči. Motociklist preprečil i r-f/i reco Jesenice, 30. septembra, jeseniški motociklist g. Konrad ee je peljal v nedeljo zvečer s svojim vozilom proti Žirovnici. Ko je pasiral vas Jejsornik in vozil mimo nadcestarjeve hiše proti Soteski, je nenadoma opazil v svitu iieošn mči, da leži sredi ceste nekaj temnega. Naglo je okrenil svoje vozilo, pri tem pa se je umaknil preveč v stran in padel v mal cestni jarek ter poškodoval sebe in vozilo. Brž ae Je pobral in zlezel na cesto, kjer je našel dva mlada človeka nezavestna, ki sta bila svita kot klopčič med polomljenima kolesoma. Bila sta tako čudno zapletena, da ko je vlekel enega na stran ceste, je z njim vred vlekel tudi drugega. Ko je spravil oba na kraj ceste, je takoj zasedel svoj motoeikel ter se odpeljal na Javor -nik po orožnike. Ko so prišli orožniki na kraj nesreče, sta ležala se oba na kar so spravili k zavesti enega, ki je povedal, da se piše S. H. m da je doma z Jesenic. Bil pa je tako močno vinjen, da ni mogel povedati, kako Je prišlo v temni deževni noči do nesreče in kdo Je njegov nesrečni tovariš. Pri Še vedno nezavestnem drugem ponesrečencu ao orožniki našli legitimacijo, ki se je glasila na ime Antona Pretnarja, tov. delavca pri Klal Jesenice, doma pa is Žirovnice. Lazar Je zopet obrnil vozilo in se odpeljal na Javomik ter prosil posestnika in mesarja g. Filipa Lukana, da Je šel z vozom po drugega ponesrečenca. Pretnarja so se vedno nezavestnega z zevajočo rano na čelu in vsega krvavega naložili na Lukanov voz in ga prepeljali v bolnico braioveke eklad-nice na Jesenicah. Kako je prišlo do nesreče, se še ni moglo dognati. Domneva pa se, da je Pretnarja odbil kak avtomobil ter da se je kasneje preko njega prevrnil s kolesom vinjeni S. H. ter obležal nezavesten poleg prvega ponesrečenca na cesti Sreča v nesreči je bila, da Ju je v temni deževni noči pravočasno opazil g. Lazar in ju spravil h kraju sicer bi ju bil sigurno povozil kak avtomobil, ker je cesta tu močno fre-kven tirana. Iz Celja —c Društvo jiigosiovenskih obrtnikov v Celju bo imek) prvi mesečni članski sestanek 3. t m, ob 20. v spodnjih prostorih Narodnega doma. Ob tej priliki se bo vršila razprava o noveliranju obrtnega zakona in e delokrogu posameznih obrtnih panog. Društveni družabni odsek bo priredil letos plesne vaje, ki se bodo pričele 12. oktobra v Narodnem domu. —c la okoliške organizacije JBKD. Odbor krajevne organizacije JRKD za celjsko okolico bo imel prihodnjo sejo v četrtek 6. t. m. ob 19. v Sokolskem domu v Gaber ju. —e Ženska ročna torbica s 15 Din gotovine, drobnarijo in izkaznico na ime Karla Srečka s Prapretnega pri Radečah je bila najdena 28. septembra v Celju. Lastnica jo dobi pri predstojništvu mestne policije. —e Nočne lekarniško službo ima do vštetega petka 7. t. m. lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c Tedensko službo pri gasilnem društvu v Celju ima od nedelje 2. t. m. do vštete sobote 8. t m. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja. —c Trgovska nadaljevalna šola v Celja. Po odredbi kr. banske uprave bo pouk v L razredu vsak ponedeljek in Četrtek, v I J. in III. razredu pa vsak torek in petek, vsa-kikrat od 14. do 18. (2. do 6. popoldne). Telovadba, ki je obvezna po razpisu ministrstva trgovine in industrije bo od 18-—19. (od 6.—7. zvečer) in sicer za deklice ob torkih, za I. oddelek dečkov ob četrtkih in za II. oddelek ob petkih. Začetek pouka bo v ponedeljek 3. oktobra za I. razred, v torek 4. oktobra pa za II. in III. razred, vsakikrat ob 14. (2. popoldne) in ne ob 16. (4. popoldne), kakor je bilo javljeno. Prijave za pouk v neobveznih predmetih — srbohrvaščini, strojepisju in stenografiji — se bodo sprejemale še v ponedeljek 3. in torek 4. ofatotoa ob 13.30. Dnevne vesli — Razpis agronOfnakOi štipendij. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za šolsko leto 1932/33 nekaj studijskih podpor za dijake na agronomskih fakultetah, agTOPomskifa visokih šolah ah višjih specijalnih kmetijskih šolah. Podpora v tuzemstvu znaša Din 400.— mesečno, v inozemstvu pa Din 600.— mesečno. Podpore se bodo podeljevale dijakom agronomije le za šolsko leto 1932/33 od vpisa na visoke šole do konca šolskega leta, a nakazovale se bodo mesečno. Upoštevali se bodo revni dijaiki, ki bodo pridno študirali in sproti polagali predpisane izpite. Biti morajo iz dravske banovine in neoporečnega, obnašanja. Prednost imajo kmečki sinovi. Predvsem se bodo upoštevali dijaki s položenim prvim državnim izpitom; dijaki prvega semestra bodo dobili podporo le proti obvezi s strani staršev, da povrnejo ves na račun podpore sprejeti denar v primeru, da cb koncu prvega semestra ne položijo vseh predpisanih kolokvijev. Pravilno kolkovano in s potrebnimi dokumenti (premoženjski isskaz, zadnje šolsko izpričevalo, reverz v zmislu gornjega odstavka, curriculum vitae) opremljeno prošnjo je treba poslati kr. banski upravi najkasneje do 15. oktobra t. 1. Prošnji je priložiti nadalje reverz, s katerim se prosilec obvezuje stopiti po končanih študijah na zahtevo v službo kr. banske uprave dravske banovine in v njej ostati dvakrat toliko časa. kolikor je prosilec užival štipendijo. — VeHk tabor naeijonaliiib rudarjev v Trbovljah. Kakor smo že javili, priredi Narodna strokovna srveza v nedeljo 2. oktobra velik nacijonalni tabor rudarjev v Trbovljah. Dopoldne ob 10. bo na vrtu Rudarskega doma javno zborovanje, na katerem bosta govopPa narodni poslanec dr. Rape in predsednik NSZ g. Juvan. Popoldne ob 16. prijateljski sestanek istotam. Narodna strokovna zveza poziva rudarje, da se v velikem številu udeležijo te •Era zborovanja in s tem pokažejo svojo nacijonal-no zavednost. Na zborovanju se bo predvsem razpravljalo o važnih rudarskih vprašanjih. Vabljeni pa so na zborovanje tudi vsi drugi, ki se zanimajo za življenje naših rudarjev. — Otvoritev plamnsk<-ga doma na Ravni gorL Hrvatsko planinsko društvo podružnica >Ravna gora« v Varaždinu otvori v nedeljo 9. t. m. planinski dom na Ravni gozi (680 m> v s*-?zu Ivanec na najlepši planini hrvatskega Zagorja. K otvoritvi so povabljena vsa s^venska planinska društva. Iz Varaždina bo vozil poseben vlak ob 5.30 do Lepoglave. Gostje iz Slovenije se lahko odpeljejo s tem vlakom. Ravna g. ra je na meji Slovenije in hrvatski planinci pričakujejo, da se udeleži otvoritve nove planinske postojanke tudi močno zastopstvo slovenskih planincev, ki bodo prisrčno sprejeti. — Iz »Shižb^neg^ lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 78 z dne 1. oktobra objavlja pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov, razglas o vozovnicah za avtobusni promet in razne objave iz r Službenih Novin«. — živalske kutne bolezni v đr«vafc| banovini. 25. septembra je bilo v dravski banovini svinjska kuga na 126 dvorcih, svinjska rdečica na 25, gniloba čebelne zalege na 4, steklina v 2 primerih in vranič-ni prisad na 1 dvorcu. — VaRja Pire v Zagrebu. Naš šahovski mojster Vasja Pire se mudi zdaj v Za-gTebu, kjer nastopi drevi proti zagrebškim šahistom. Snoči je nastopil v handi-cap mn*cnu in je no 4 urah 25 minutah zaključil borbo z zmago o1£ : — Neznosna vročina v Dubrovniku. Dočim imamo pri nas lepo zmerno jesensko vreme. jc v južnih krajih še vedno vroče. V Dubrt vniku imajo zadnje dni naravnost neznosno vročino, kakršne še sredi poletja ni bilo. Ljudje si žele dežja, pa ga ni. V četrtek je kazal toplomer v Dubrovniku na solncu 42 stopinj. V morjii se feopljejo kakor sredi poletja. — Orožnova koča pod Crno prstjo bo odprta in oskrbovana do 4 .oktobra. Po tem dnevu bo odprta in oskrbovana v času do 1. novembra, in sicer ob sobotah in nedeljah ter na dan pred praznikom in na praznik; to pa samo v slučaju lepega vremena. Kdor bi ge hotel sicer poslužiti koče, naj se zglasi pri oskrbnici g. Ivanki Smukavčevi v Bohinjski Bistrici št. 15. — Mainarjeva koča pod črno prstjo bo odprta in oskrbovana stalno do 1. novembra t. L — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države lepo, čez noč se je pa vreme nekoliko poslabšalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 34, v Skoplju 33. v Splitu 32, v Zagrebu in Sarajevu 30, v Ljubljani in Mariboru 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8. temperatura je znašala 14. — Bivši kaznenec ubil človeka. V Splitu je stražnik v četrtek zvečer opazil na ulici bežečega moškega z nožem v roki. Za njim so tekli ljudje in kričali: Primite ga, človeka je ubil! Stražnik ga je prijel in izkazalo se je, da gre za Stevo Vuko-viča, ki je bil že zaprt v Depoglavi in je v Splitu ubil mornarja Dujo Pajiča. Na policiji je izjavil, da je na obali večerjal, pa je stopila k njemu 27-letna brezposelna služkinja Marica Perko, ki ji je baje kupil večerjo. Njima se je pridružil Pajić in eunil Vukcviča z nogo. Vukovič je potegnil nož in zabodel Pajiča, Marica je pa izpovedala drugače. Sedela je s svojim prijateljem v parku na klopi, pa je pristopil Vuković in ju začel izzivati. Ko ga je Pa-Jič pozval, naj se odstrani, je potegnil nož in ga zabodel. «— Samomor siromašnega starca. V Sremskih Karlovcih si je končal življenje 72-letni Dušan Maletič. Starec se je obesiL V smrt je šel zaradi težkih gmotnih razmer in onemoglosti. — S sekiro ga Je nbfl. V vasi Crkveni bog blizu Kostajnice so popivali v krčmi fantje in pridružili so se jim še fantje iz sosedne vasi. Nastal je običajen prepir in XiikoLa Tu roje vić je a sekiro navalil na Milana Juričića in ga ubil. — Čitatelje opozarjamo na današnji oglas 2-Preberi, če imaš denar«. — savski Tivoli (čez Črnuški most, levo). Jutri vsi nadvse okusne, pečene račke. 506/n — Pri tolščici, protinu in sladkosečno. «ti izboljša naravna »Franz-Josef« gren- čica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-.Jo.sef« vodo sijajne uspehe. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IBUIIkJ«WBMBaMWWa»BM Zobozdravnik DR. JOS. TAVČAR GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 4 zopet redno ordinira Iz FJtablfane —lj Prešičja kuga, ki se prav rada pojavi v veliki vročini, že nekaj časa deia veliko škodo v okolici in se je zanesla tudi v mesto, kjer ni prizanesla niti občinskim preaičem. Mestno zavetišče v Jap-ljevi ulici ima prav dobro urejeno lastno ekonomijo, ki pomaga občini nositi težko breme preskrbe fizično in gmotno onemoglih občanov. Ker je pa star pregovor, da, kjer je že ena nesreča, pride takoj se dosti drugih zraven, se je kuga seveda spravila tudi na tolste pujse mestnih re-vežev. Navz'ic vsej umetnosti in velikanskemu trudu mestnih živinozdravnikov, so vendar morali zaklati 25 prešičev. Mestna občina trpi seveda veliko izgubo, reveži v Mestnem zavetišču se pa tolažijo, da kuga ni prizanesla niti prešičem v blagoslovljenih in Se bolj pobožnih hišah na Poljanah. —lj Čudodelni zdravnik Miodrag Ači-movič, ki smo ga tudi v našem listu opisali, kako je na Marijinem trgu znal prodajati popolnoma gotovo učinkujoča zdravila, je take j, ko si je napolnil malho, izginil iz Ljubljane. Mož se je skromno izdajal za važnega državnega funkeijonarja in za sila vplivno osebo, pa so njegove bajno uspešne leke in eopernije gotovo rabili v še važnejših mestih kot je skromna Ljubljana. Marsikoga tišče kurja očesa in marsikje kaze gladko kožo nagnusne bradavice, ali tudi za hujše bolečine zaman iščejo čudodelnega leka. Kaj tisto, v Ljubljani je mož opravil in zapustil nešteto krvavečih udov, ki so Jih žrtve co-pernika milo pomoči proseč nosile kazat na mestni fizikat. Otvoritev plesne sole TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV ZPNJ je danes ob 8. uri zvečer v VELIKI DVORANI HOTELA »UNION«. — Jazz band Sony boy. — Plesni mojster gosp. Jenko. — Vstop proti vabilu. —lj I>-:bičkanosen trik. Včeraj popoldne ob 14. je hitela mimo Ljudske kuhinje v Streiiški ulici študentka, ko stopi pred njo goioglava, dobro oblečena, zdrava, čr-nolasa in malo sključena ženska kakih pO let. *Dajte mi 25 para, gospodična. Ne smete zameriti, če vas prosim, a ne morem drugače — moram kupiti otrokom krompirja,« je naglo šepetala, kakor bi pripovedovala veliko tajnost. Najhuje pač občutijo bedo >boljši« ljudje, ki ne morejo prositi, si je mislila dobrosrčna mladenka in stisnila iz torbice 2 Din, čeprav dandanes vsak študent težko pogTeša tudi najmanjšo vsotico. »Oh, ne toliko, gospodična, preveč je, da si ne upam vzeti. Hvala, tisočkrat hvala!« pa je uboga žena izginila, gospodična pa je takoj nato srečala dve svoji sošolki in jima zaradi dobrega dela vsa srečna ginjeno pripovedovala pretresljivi doživljaj. Prijateljici sta zatopljeni v misli na nesrečno mater naglo prišli v Dalmatinovo uUco. Pred njima je stala visoka, goioglava, črnolasa žena, malo sključena cd skrbi in dobro oblečena v čedno volneno rjavozeleno karirano krilo in temnozeleno jopo a belim eekar-jem iz protja, kakršne imajo gospodinje na trgu, in živahno, ne več tiho, hitela: »Dajte mi vsaka po 25 para, gospodični. Ne zamerite, prosim, res mi ne smete zameriti, a ne morem drugače, ker moram kupiti otrokom krompirja.« »To je ona!« sta se zavzeli gospodični, žena pa je izginila, kakor bi se bila udrla_ Sijajen, duhovit trik je kontrast med čedno obleko in med skromnostjo prošnje za borih 25 para, naglica, gostobesedno opravičevanje in odpor proti višji miloščini — a gotovo neštetokrat ponavljan in zaradi novosti tudi prav učinkovit! Vsekakor tudi izrodek in zloraba bede. —lj Mali zgodovinar. Naš frkavec je samo za zgodovino in letnice, za vojne in cesarje, generale in papeže, da sem vedno v zadregi pred njim. Neprestano zija okrog sebe. če greva po mestu, in te najde kje kako številko, da me napade: No, pa povej, koliko je stara tale hiša! — Jo polomim seveda, ker nisem nikdar bil za letnice in račune, še manj pa vnet za starost, ki me v kolenih že nadleguje. Pa sva včeraj na Krekovem trgu srečala tisto slavno gala-karoso naših slavnih fupanov Grasselija, Hribarja, Tavčarja in menda tudi še Perica ter komisarjev in njih gs-r en tov, torej tisti nekdaj tako reprezentativni paradni landaver županov ljubljanskega mesta, ko se je dostojanstveno mali adravo prima jal in ropota je piUkripSl s Poljanske ceste. »Pa ugani, koliko je sta- ra tale kore ta! c se je zaničU poba v mene. »Cvsk! Nič na veš. ali ne vidiš letnice 1372 pod imenom Mestna občina?!« Menda je spet imel prav — jaz nisem za zgodovino. —- Prošnja »pravi cestne železnice. Prebivalci Tabora in okolice bi bili zelo hvaležni upravi cestne železnice, ako bi otvorila postajališče na križišču Sv. Petra ceste in Škofje ulice. Križišča prometnih ulic so najprimernejša postajališča. Velika oddaljenost od postajališča pri cerkvi nam je zlasti ob slabem vremenu zelo neprijetna. Upamo, da bo uprava uvidela utemeljenost prošnje m nam ugodila. —lj Danes ena in jutri sadnji dve predstavi slovenskega zvočnega filma »Bela Ljubljana«. Opozarjamo cenj. občinstvo, da predvaja ZKD prvi slovenski zvočni film >Bela Ljubljana danes ©b 18. sri iB jutri ob 10. ter sb 11-15 nri dopoldne. Jutrišnji dopoldanski predstavi bosta omogočili ogled filma vsem tistim, ki ga Še niso videli. Predstave bodo v Elitnem kinu Matici. Ker so v filmu upodobljeni mnogi znanci in prijatelji z dežele, zlaeti v tistem delu filma, ki nam kaže revijo naših lepih narodnih noš, priporočamo poset nedeljskih predstav občinstvu iz ljublj. okolice in podeželja. Ne zamudite zadnje prilike in oglejte si v Čim večjem Številu slovenski zvočni film »Bela Ljubljana«. ZENDViei, HOKS W OEVKI, OKUSNE JU2INE, IZBORNO VINO, sveže zagrebško pivo, aranžmani za čajanke, godovanja, domače zabave v priznano prvovrstni izdelavi. Autorastičnl bufet RIO, Selenburgova ulica št. 4. — Telefon St. 2863. —lj Balinarska tekma na Viru. Jutri po- poldr. - se vrši na dvorišču Sokolskega doma na Viču in v gostimi pni Meaou v Novi vasa zanimiv« tekma najiboljsih balinanj ev članov Sokola na Viču. Tekmovali bosta dve vrsti i/men orna v Sokolskom domu ia v Novi vasi. Obe vrsti razpolagata z izvrstnimi igralci ter bo borba ostra in aa~ pota. Začetek tekme točno ob 14. v Sokolskom domu in v Novi vasi pri Mescu. Ker je ta tekma prva na Všou vlada za njo že danes vehko zanima rije. gotovo pa bo privabila jutri mnogo mhi i »ko-v-al -c e»v. zeleno vrlim balinarjem obilo uspehov. —lj Ljubljanski Sokol opozarja na svoje današnje jubilejno zborovanje, ki prične točno ob pol 20. uri v društveni mali dvorani v Narodnem domu. 508/n —lj Katja Delakova otvori šolo sa ritmično gimnaatiiko in umetniški ples. Posebni tečaji: gimnastnika /a otroke in tele6-na kultura za gospe. Prijavlja se dnevno v šolti: Palača »Grafika«, V. nadstropje (drvi-galo) od 10. do 11. dopoldne in od pol 5. do pol 6. popoldne. 511==n —lj Kegljanje na dobitke bo jutri v nedeljo pri Putrihu na Dolenjski cesti. Začetek ob 10. uri dopoldne. Vstop prost. —lj Prvi dnevi me&eca so najprimernejši, da uredite zaostalo aianatriino za Vodnikovo družbo. Nc oditaiajte! Kintjige se začno razpošiljati že koncem meseca. Ljiub-\\&n& bi morala dati vsako leto nad 5000 alanov. Upajmo, da tudi lotos Število z\e bo manjše! —lj Gospode pevovoflje in predsednice ljubljanskih in okoliških zborov vabimo, da se udeleže v ponedeljek (3. oktobra) ob 20. uri važnega sestanka v sobi št. 6 poslopja Glasbene Matice. — Hubadova župa. —lj Prooienadni koncert. Godba 40. pešpolka Triglavskega priredi jutri ob 11. do 12.30 v Zvezdi promenadni koncert. Dirigiral bo višji kapelnik g. Franjo Vini er. —lj Izgubil se je rdeč otroški čeveljček od Hradeckega vasi, Karlovska cesta, Florijanaka ulica do Emonske ceste. Najditelj se naproša, da ga odda v upravi *Slov. Naroda<. Od prveso nnprei se nahaja DRUŠTVENA ČEBELARNA (Čebelarsko društvo sa Slovenijo) — v NOVIH PROSTORIH Praiakova ulica 1} (vogalna hisa Miklošičeve ceate). — Prodaja kontroliranega medu in vseh Čebelarskih potrebščin. —lj Družabni večer priredita aentpe-teraka ženska in moška Ciril Metodova podružnica v Ljubljani v restavraciji glavnega kolodvora v soboto, dne 8. t. m. zvečer. Prva točka tega večera bo predavanje predsednika akademske CM podružnice o vtisih ekskurzije akademikov na Koroško. Sodeloval bo tudi akademski oktet. Vabimo k udeležbi vse člane nasib podružnic, kakor tudi vse občinstvo, ki je naklonjeno naši šolsko obrambni družbi. Na svidenje! 510'n —lj Uprava kopsose* SK Ilirije prosi cenjene kopalce, da pridejo po svojo kopamo garderobo, ki jo oddaja vsak dan od 13. do 15. Uprava prosi tudi vse one, ki so morda pomotoma odnesli ključe, ca jtti vrnejo. — Kopališče bo odprto, dokler bo trajalo lepo vreme in je uprava za posezono nekoliko znižala cene. Tako stane kabina 5, omarica S, mala omarica pa 1 Din. Kopanje je še prav prijetno, saj bna zrak 25, voda pa 19 stopinj C. —lj Plesna §oia TKD Atena. Vpisovanje v rasne tečaja sa ritmično gimnastiko in ples bo v ponedeljek ln torek od 13. do pol 20. t beli dvorani Unlona, Tečaji so: 1. Plašni tečaj za same deklice; 2. družabni tečaj za modeme plese, poučuje plesni mojster; 3. ritmična gimnastika za otroke; 4. ritmična gimnastika za dame, oba tečaja poučuje gdč. Masa Starčeva; B. rit- mična guTMiaatfcftia ao)a Measandjek, poučuje gdč. Hana Pajkova; 6. ritmična gimnastika, poučuje ga. Katja Delakova. 506/n —lj Uradne ure na SOrtiinih. Pri sodiščih v Ljubljani so od 1. oktobra dalje odrejene uradne ure ob delavnikih od g. do li., ob nedeljah ed 9. do 11. Vložišče pa je odprto ob delavnikih cd g. do 13., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. Novi „Adresar Ljubljane" izide. Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resi jeva cesta štev. 4. 11179 —lj Umrli so v Ljubljani od 28. do 29. Septembra 1932. Blazina Cecilja roj. Da-car, 55 let, del. tob. tovarne, Linhartova ul. 7; Prosen Marija, 2 leti, hči delavca, Vodovodna cesta, jama; Fine Andrej, 67 let, strojevodja drž. žel. v p., Gubčeva ul. 17; žgan jar Marija, 20 let, šivilja, Alešev-čeva ulica, barake; Poljšak Fanika, 60 let, poslovodkinja, Hotel Slon, Dunaj3ka c. 2; Oerne Lovrenc, 86 let, poštni ekspeditor v p., Sv. Petra c. 21/HI; Deržaj Marija, 40 let, učiteljica, Verstovškcva ul. 3; Dri-novic Ana, 79 let, bivša kuharica, Japlje-va ul. 2; PavšiČ Neža, 52 let, zasebnica, Jama, obč. šmihel Stopiče. — V ljubljanski bolnici so umrli: Faganel Ljudomil, 13 dni, sin krojača, Cankarjevo nabrežje 23; Oplak Karolina, 8 mesecev, hči delavca, Zabor št. 3; Baje Sonja, S mesece, hči zidarja, česnjice 14; Jereb Peter, 10 let, učenec, Glince, cesta IX, šL 8; Koncilija Franc, 51 let, tesar, Snovik 5. Zoran Milka, 7 tednov, hči delavca, Kodeljevo; Grili Olga, 17 let, hči posestnika, Poljane 6, s rez Novo mesto; TJsenik Martin, 73 let, logar, Turjak 6; Arhar Franja roj. Bajec, žena pismonoše. Gosposvetska cesta 10. —lj Vallet ExpreS8j Smartinska cesta št, 24, zavod za hitro kemično čiščenje, renoviranje, obračanje, brzolikanje garderobe. Kemično Čiščenje Din 55, obračanje Din 280. Pošljemo iskat. 505/n —lj Na Rožnik gremo jutri na žeg-nanjske krofe in dober prigrizek. 507/n —lj Dunajsko pranje, svetlolikanje šttmenc, Kolodvorska ulica 8. Zakaj toliko pripravljanja, tekanja, nepotrebnih skrbi in truda. Ako imate povabljene, čajanko, godovanje, domačo zabavo itd., kličite telefon 28-63, ali pošljite služkinjo, takoj Vam dostavimo zendviče, hors d' oevre, slaščice, vino in likerje. Na razpolago smo z nasveti za aranžman. A u tonia-tični buiiet RIO, šelenburgova 4. V Zvezdi. Zakaj pa vidva oblegata vremensko hišico ? Ali ne vidiš, fige tiščiva, da bo v nedeljo dobro vreme za Gregoričev foto izlet v Žužemberk. Iz Kranja — Vpisovanje obrtnih vajencev. Jutri se bo vršilo v upraviteljevi pisarni vpisovanje obrtnih vajencev. Učni mojstri naj p-rineso s seboj zadnje šolsko spričevalo učenca Ln učno pogodbo, če je bila s-kle-ujena. Učenci, ki so šolo že obiskovali, se vpišejo lahko sami. — Zimski vozni red na progi Kranj_ Jezersko. Odslej bo vozil na označeni progi sedemaedežni avtomobil (a drž. pošto vred) v ponedeljek, sredo, četrtek Ln soboto z Jezerskega v Kranj in nazaj, v torkih, petkih in nedeljah pa iz Kranja na Jezersko in nasaj. Družba Jezersko ima na razpolago še avtobue, ki ga bo upo. rabLjala v primeru potrebe. — Nogomet. Preteklo nedeljo je v Kranju gostovala ljubljanska drugorazredna Sparta s prav lepo in zanimivo igro. Ko-rotanova II. garnitura ji seveda ni bila kos ter je podlegla a rezultatom 6:3. V predtekmi je Korotanova mladina zmagala Pristavo s 5:2. I. garnitura je ta dan gotovala na Jesenicah ter v napeti ln borbeni igri podlegla Bratstvu g 3:1, kljub temu da so bili Kranjčani velik del igre v izraziti premoči. Vratar je s svojo odlično Igro priboril Bratstvu zmago. Jutri je prijateljski revanž v Kranju. Tekma bo gotovo »portni usitek. V predtekmi nastopi rezerva proti enajstorici urnih, v Kranju dobro poznanih šiškarjev. Pričetek ob 14. uri. — Prijava zgradarinskih napovedi ke vrše ves mesec oktober na občini ali davčni upravi. Koncert trboveljskih elavčkov. Jutri ob 11. uri dopoldne se bo vršil v dvorani Narodnega doma vokalni koncert sodobne jugoslovenske mladinske glasbe, ki ga izvaja mladinski pevski zbor trboveljski slavček«. Sodeluje nad 100 rudarskih otrok, čisti dobiček je namenjen sa revno rudarsko deoo mladinskega pevskega zbora. — Podivjani konj, ki ss je zaletel v brso ▼lak. Davi se je pripetila kakih 100 metrov prod postajo Žabniea nezgoda. Po polju je privozfl brzoviak, ki odhaja ob Četrt na de- vet iz Kranja. Na bližnji njivi je stal konj, last posestnika Tončka iz Zabnice, ki pa ni bil privezan. Kavno ko je drvel brzovlak mimo njive, se je konj splasit in stekel po stezi, ki pelje čez tir v Žabnico, v največjem diru proti vlaku. Z vso silo se je zaletel v prvi voz brzovlaka. ki jia je s prav tako silo odbil. Konj je obležal v par metrov oddaljenem jarku. Bil je seveda i»koj ubit. Bil je zelo lep konj in ima posestnik precej škode. V jarku je še sedaj vse krvavo. Prepeljali so ga v Žabnu-o. s, Zvočni Kino Ideal Premiera: — Film po Shakes-peareu Dou^las Fairlrtinkb, Mary Plckford Predstave danea ob 4., 7. in 9. uri zvečer, jutri (v nedeljo) ob 3., 5., 7. in 9. ■ ■ ■ ■ m Dobro založen živilski trg Ljubljana, 1. oktobra. V prime-ri z zadrt jo sredo in prejšnjo sobo to, ko je KM na trg majhen dovoz zaiti-di 9labeJa vremena, je bi! današnjii živalski tjng zopet rekordno založen. Saj tudi ni čuda, kajti prveg« je v mesecu in še sobota povrhu. Vsakdo pač upa. da bo danes nekaj nzitržil in zato so kmetje ter kmetice pripeijalri ognunaie zaloge sadja, zelenjave in vseh vrst sočivja. Kot običajno, je bik) seveda največ sadja, zlasti grorzd'JA vseh vrat, belokranjskega, štajerskega m smederevakega. ki so ga proda-jajli po 3—5 Din kg. Jfisbolk je dovolj na razpolago, bogata je biia 1-etošnja lctfma. To se pozna tudi na cenah, kajfa lepa ja* bolka se že dobe po 2 Don kjj. sonKnana seveda do 2—6. lato je z bresacvemn, Id jfiih nudijo od 3—6 Din kg. najlepše 8 Din. .Sezona čespelj gre polagoma h kraju, bosanske so proda-jalii po 2.50 do 3, domače po 2 Din. Hrujšk jc v izobilju, cone od 2—6. Prvič se je po>javi] na tngn kostanj, ka ga je prodajala neka kmetica po 4 Din kg. Na trg so prinesli čudi nekaj košar gob, kn so pa letos drago. ProdatjaJd so menico od 5—7 Din. Zairadi dolgotirajne suše je pač bila sezona gob slaba. Na saidnem trgu j-e vla-dala vse dopoldne nepopisna gneča, gospodinje so se pridno zalagale z grozdjem in druK*imri dobrotami. Žtvsabno je bilo tudi' na Milila At u n trrgu, kjer so cene nekateri zelenjavi nekotrko padle, kar je posled/ioa zaega dežja, drugim produktom, katerfh sezona je pri kraju, pa narasle. NekoHko sta. se podna-žrla fižol v stroJSju ln <*rab, v apftosnern so pa cene nerirapremenjene. Na tr-gu s peanitaJrio je takisto vladalo nenavadno živalmo vrvenje, bftle so tam ker šdiri vrste prcKi&jaloev porutminc m j&jiC. Cene jajcem so od 0.75 do 1 Din komad, nudijo jih pa tudi po 12 za 10 Din. Piščanci so od 12—20 Din komod. Prodan je bil marsiifcaik piščanec, ka bo danes ali jutri za pečenko na. mizi. Saj smo v začetku meseca in se spodobi boljše kosa3o. Na mesnem trgu so nud&lfi telerfcmo od 10 do 14 Din kg, govedino od 6—10 in prašičje od 12—16 Din. — Na Sv. Petra nasipu so prodajali zelje tn krompir na debelo in sicer od 90 para do 1 Dm kg. Aretacija premetenih tatičev Kranj, 30. 6aptcmr>ra. Včeraj popoldme sta prijela dva kranjska opornika kaplar Josip Kimej itn Maks Stefantčič zakonski par, ki ima na vesti nešteto maaiijiaih tatvin. Tatinska zakonca Pe* ter in Štefanija Sparovcc eta bila že večkrat kaznovoina radi tatvine. Peter je star 37 let in je docna iz Dolenje vasd pri Na-kki, žena pa je stara 33 let in je doma i« Trsta. Oba 9ta brezposelna in stanujeta v Stražn.šcu. Orožnika ste zasačila ženo, ki je prodajala na kolodrvorski restavraciji kronrupir. Izgovarjala se je, da ga je kupila v K raniju na trgm, česar pa ji ni«ta verjela. Na stanovanju v Stražišcu sta izvršila preiskavo ter sta na^la neb roj stvari, kn sta jth pokraidla oba Sparovca po kranjski okolici. Zanimivo je. kaj vse so našli nn nsjdma. Med drugimi reomi naj omenimo dva kosa platna za Izložbene senčndke, svileno pregrinjalo za poatejjo, 10 m platna za preproge, šablone za sobno slikarijo, žeblje, sekiro, velik cin-kast 40-litrski lonec, plašče za kolo, sesalke za kolo. čopiče za beljenje zidu. posodo za mast, garnituro boljših kozarcev. Večina lostmilcov je neznanih. Med okradenimi lastniki je najbolj pri* zadet mizar Matevž Eržen z Gorenje Save lei mu je bilo fforailjenn pred ivema mesecema 9kozi okno njegove hiše. Jožefu Vidtgoju v StražiSču sta ukradla cek> zimnico. Po vsej okolici sta kradla perutnino, jo prodajala ah' pa jedla dom. Celo čebulo sta kradla. Naši so pri nji" tudri nov svršnfik in dežni plašč. V zadnjem času sta nakradl« zelo mnogo kromipirja. lei st« ga skrivala po grmovju in s t« ga ponoči nabrala v vreče, da sta ga potom dajala v Kranju. Ko so ju orožniki zasfa-san, sta se izgovarjal« na nekega Antona Sflcorjanrca, ki je baje ifrravijal vse te najdene stvari v njunem stanovanju a je potem iz strahu pred orožmlc? pobegnil v Avstrijo. OrofcrrHoi kljun potavedov«n'i..~ski trak se glasbi celo bolj približa. r gledališki oder, kjer se mnoge ovire r.e dajo odstraniti. Kjer se je zvočni film d slej polastil opere, jo je pustil nedotaknjeno, jo je obravnaval kot dani statični fenomen in jo postavil kot zaključeno obliko pred filmsko Življenje, kot vložek. Vsega tega pri »Prodani nevesti« ni. Tu so skušali najti novo, v sebi spečo obliko. Povsem so se oddaljili od dosedanje pojave, i d k c i rana je bila opera ne filmsko kar bo v : .r,o£ih primerih tudi možno. Preobliko- ] se je temeljito in postavljena je bila jisna obliona volja, vzor, ki se bo dalo po d j Cm delati tudi v bodoče. Ze dolgo ni imel film tako malo ateljeja rr> toliko pokrajinskega, ne da bi s tem nastal pokrajinski film. kakor pri alpin&kih in drugih velikih naravnih filmih. Človek in človeško nehanje stoji absolutno m edino v ospredju, krajina ni v razmerju do njega kot nasprotje in nasprotni igralec, temveč okolje in atmosfera. »Prodana nevesta* Je _:i^ki komad najboljšem pomenu beae- Oomgraf Fassinger, prvi bariton is t državne opere v Berlinu, kot Janko s de. Smetanova glasba ima svoje korenine ▼ ljudskem okolju. Režiser Msx Ophuete je stopil s rvojim delani v v usto odličnih, slo* ga sigurnih režiserjev. V čudovito kratkem času jo ustvaril fino cizelirano drobno delo, pr tem pa nikoli ni possbil n* veliko potezo svoje celotne kompozicije. Postavil je pevec, ki ne nastopajo kot bravumi pevci, temveč kot ljudje. Se nikoli niso bili pevci tako neposredno človeški kakor so tu Jarmila Novotns, očarljiva za oko in uho — in Willy Domgraf — Fass-baender, ki se človek mom navdttšiti za njegovo pristno moško evežost. Oba sta dokazala, da sta velika umetnika. Pojoči pevoi Otto VVernicke, Max Nadler, Pmil Kemp in Armemarie Soerensen, so bih s na v dušen j eu pri delu, kar velja tudi za vwe druge sodelujoče. »Prodana nevesta« v filmu bo torej za vse brez razlike volne dogodek. Jarmila Novotna Mnogo lepih glasov je na »vetu. toda ljudje, ki jim jih je narava naklonila, niso vedno lepi in simpatični. Če sliši človek besedo operna pevka, si nehote misli solidno, okroglo damo. Kdor je videl Jarmflo Novotno na berlinskih odrih ga je nehote presenetila njena čudovito sinka postava, še predno je občudoval njen glas. Redko vidimo pri pevki tako harmonijo lepote, postave, obraza in glasu. Da jo je profesor wMax Reinhardt izbral njo za »Lepo Heleno« je bilo razumljivo, saj ni mo^el dobiti za to vlogo primernejše. Filmska karijera mnogih plesalk se je razbila ob fotografiji. Jarmila Novotaa ni samo ena prvih berlinskih pevk, temveč tudi ena najlepših žensk, kar jih pozna filmska umetnost. Videli in slišali jo bomo v filmski operi »Prodana nevesta«. Revolucija v Hollywoodu Berlinski filmski režiser Ber-thold Viertel, ki se je mudil leta 1918 dalje časa v Hollywoodu, odpotuje iz Berlina zopet v Ameriko. Zanimive stvari pripoveduje o Hol-lywoodu. Poleg denarne krize, pravi Viertel, je nastopila v ameriški filmski industriji zopet kriza okusa. IC sreči, moramo reči. Filmska podjetja so po svojih ogromnih teatrskih trustih prisiljena izdelati povprečno vsak teden en film. Odkar je bil izumljen govoreči film, čutijo filmska podjetja zaradi te dolžnosti silno pomanjkanje gradiva, novih rokopisov. Zato so vedno bolj segala po avtorjih iz gledaliških in novinarskih krogov. Reporterji-avtorji igrajo pri navdušenju Američana za resnični svet veliko vlogo. Vsak nemški umetnik, ki se posveti ameriški filmski industriji, se mora podrediti tudi popo'noma nasprotnemu umetniškemu pojmovanju Američana. Ameriški producent hoče nuditi občinstvu zabavno večerno razvedrilo in je poklical v življenje po večletnem razvoju solidno »industrijo«. Povprečni ameriški film, ki pomen: po nemškem pojmovanju komproms z občinstvom, je ameriškemu filmskemu igralcu piava naloga njegovega delovanja in lz tega sledi, da se navdušuje mirne vesti za to, kar smatramo mi za »kič«. So seveda rudi v Ameriki radikalni krogi in listi, ki protestirajo proti niveliranju, toda ti doslej niso igrali pomembnejše vloge v koncertu javnega mnenja. Zdaj je položaj tak. da 'e pojavlja sredi krize (zvočni film je prišel v zadnji val procvita, planili so na novi izum ter šli predaleč v izdelovanju filmov in zidanju novih kinematografov, ki stoje zdaj prazni) nov pokret, ki utegne privesti do obnovitve ameriškega filmskega ustvarjanja. Ker velika filmska podjetja ne najdejo izhoda iz pomanjkanja gradiva, so si opomogla manjša podjetja, ki uveljavljajo neodvisen film. Velika podjetja si seveda na vse načine prizadevajo »praviti manjša pod svoj vpliv. Dočim gre velika izprememba med producenti svojo pot, je ta novi pokret na polju filmske industrije morda pot k rešitvi, čeprav gleda provinca skeptično, in odklonilno na vsa prizadevanja, »poduho-viti« film. Celo Greta Garbo nima nobenega vpliva na oblikovanje filma pa naj bo v nji še tako velik konflikt med lastnim umetniškim pojmovanjem in predpisi rokopisa. Ona pravi: Co govorim, sumi goposttt na j platnu ni pa moja dolžnost dajati privatne 1 informacijo o sobi.« Ona jo o o* aort je aajčk otejai človek v Hofvvrondu. om jo morda edino, ki jo eoviam ohrani U svojo Mihail Zoščenko: V kinu Ne grajam gledaftsca, ne jezim se nanj. Toda kino je vendar le boljši. To dvoje se sploh ne da pnrrrerjati. Že to, da je kino udobnejši od gJedaliSča. Recimo: ni se vam treba slačiti — koliko drobrža prihranite tu! Nitf brrti se -'oveku ni treba — v temi nihče ne vidi, d_a si kosmat. Samo s tem vstopom v dvorano je križ v kinu. Lahko vas do smrti zmečkajo. Drugače je pa vse dobro. In kaj vse človek vidi! Za god moje žene sva Šla skupaj v kino gledat novo dramo. Kupila sva vsi opni ci in čakala v veži. Ljudi se je kar trlo. Vse se je prerivalo in gnetlo Pied vrati. Slednjič so se vrata v dvorano odprla in gospodična na pragu je zaklicala: — Izvolite, kar naprej, prosim! Prvi hip še ni bilo tako strašno. Ko smo se pa prerinili do vrat je naenkrat nastal nekakšen kJopčič. Prednji niso mogli naprej, zadnji so pa na vso moč pritiskali na nde. Kar me je stisnilo in odneslo na desno, mojo ženo pa na levo. Obračal sem se m zvijal, da bi prišel do nje, Da je bil ves moj trud zaman, ki na- emkrat so me potisnili k samim vratom, da so mi ^.ar rebra zaškripata; nisilil sem že, da bom vrgel vrata s tečajev. — Ljud'ie božji! — sem zakHcal obupano, — počasi, počasi!... Saj utegnemo polomiti vrata. Toda to rti nič pomagalo. Da bo nesreča še večja, je pritisnil od zadaj name nekakšen vojak; sunil sem ga z nogo, kolikor sem jo mogel iztrgati tz klešč gneče, pa je še bolj pritisnil v moj hrbet. Tako so me stiskali od spredaj in od zadaj, naenkrat so me pa dvignili kvišku; hotel sem si z glavo priboriti pot naprej, pa ni šlo. Kar sem opazil, da se ne bom mogel ločiti od teh vražjih vrat. Hlače so se mi bile neikje zataknile, z žepom sem se bil irjel za klD'uko in obvisel na nji. — Ljudje božji! — sem zaklical... — pomagajte!... Tu visi človek na kljuki, vi se pa še ne zmenite ne zanj. ,Vse zaman. Se smejejo se mi, tepci neumni, in kriče name: — Pa se snemite s kljuke, prijatelj, če ste obviseli na nji. Oni zadnji so tudi hoteJi priti do vrat Toda kako naj se snarnem, ko pa visim v zraku, od vsehi strani stisnjen, a rok nimam prostih? 2e čutim m slišan, kako blago mo$h nesrečnih hlač eams, si js pavssm anrsoiis svojo imm oko lice. vse zlobno, kor so js pisalo m govorilo o nji, ao odbija od nje. Njom* zagonetka js, da gro dosledno svojo ločeno pot, živi izključno so svojo miintniflui nalogo in zabarikadirala se je sa deboltrn zidom svojogs zasebnega živJJeojs, Sinclair Lowis o filmu V filmski reviji >Pour vouac pricpčuje Pole Windins; bežen razgovor o filmu O Sinclairom Lewisom, ki je bil njegov ro- — Ali imate radi film? man »Martin Arrovvsmith« predelan film in je vzbudil veliko zanimanje. — Ne prepon. — Zakaj? Sinclair Lewls skomigne z rameni; Zahajam redko v kino. — In vendar so vase knjige pisane tako iivo. kakor bi bile filmi? — Morda je to opazovalna nadarjenost, nI pa to niti posebno odkritje, niti namen. — Ste bili zadovoljni s svojim romanom v filmu? — Popolnoma. To je eden najlepših filmov, kar sem jih kdaj videl. Tehnično je film feresnmen in interpretacija je izborna. »ArTOwsmitfa« v filmu je docela Isto, kar sem imel pred očmi, ko sem pisal roman. Nikjer se film ni oddaljil od dejanja v ramami. To je pa samo izjemen primer. <— te vendar nimate radi filma? —Tega ne trdim. Dejal sem samo, da redko safaajam v kino. — Ameri5kl filmi nam ne pokažejo mnogu iz ameriške narave in krajin. -— Nasprotno, vidite jih veo, nego si misltte. Afriške krajine, ki jih občudujete v filmu, so posnete v Ameriki prav tako, kakor snemajo Alpe v Rockv Mountains. Pri nas imamo vse potrebne krajine. Iz naših filmov spoznate Ameriko mnogo bolje, nego ai mislite. Samo Američani vam ostanejo neznani. Lahko obžalujete, da jih ne vidite v filmu pogosteje takih, kakršni so v resnici. Dočim vam pod etiketo tujih krajin kažejo pravo lice Amerike, vam kažejo pod Američani v filmu druge ljudi, če bi vam film pokazal prave Američane, bi spoznali, da je v tem, kar ste vajeni označevati za tipično ameriško, samo evropska mentaliteta nekaterih igralcev in producent ov. Šolska poliklinika v Novem mestu Z novim letom 1930 je dobilo Novo mesto na Dolenjskem prvi In še edini šolski zdravstveni zavod Novo meste, 80. septembra. Duševno in telesno zdrav naraščaj je prvi pogoj napredka vsakega naroda. Tesa se je v polni meri zavedla novomeška občina in pred leti zgradila svoji učeči se mladini krasen in vsem higijenskim zahtevam odgovarjajoč dom, impozantno šolsko stavbo na Seidlovi cesti. Od vseh početkov pa se je tudi že mislilo na prepotrebno šolsko polikliniko in prizadevanje mestnega župana dr. Rožeka je našlo odmev pri direktorju drž. Hjgijenskega zavoda v Ljubljani dr. Pircu ter je Novo mesto z novim letom 1930 dobilo svoj šolski zdravstveni zavod, prvi in doslej še edini na Dolenjskem. Potreba takega zavoda se najbolje zrcali v naraščajočem številu gojencev. Dočim je v prvem poslovnem letu spadalo pod zdravstveno nadzorstvo poliklinike 956 gojencev, jih je bilo v preteklem šolskem letu že 1009, letos pa se vrti že okoli števila 1200. Vsako leto se sistematski pregledajo vsi prvi, četrti in osmi razredi gimnazije, oz. prvi in zadnji razredi osnovnih in meščanskih šol. V področje novomeške poliklinike spadajo namreč sledeči učni zavodi-deška in dekliška osnovna Šola, meščanska šola v Novem mestu in privatna v Smihelu ter realna gimnazija. Najbolj trpi novomeška mladina na slabih zobeh in to v osnovni šoli občutneje kot v srednji, dečki bolj kot_deklice. Nujno bi bilo potrebno^ da bi se kontraktualno nastavil zobozdravnik, ki bi plombiral vsaj nekaj ur tedensko. Tudi golše j t mnogo v Novem mestu in to pri deklicah neprimerno več kot pri dečkih. Zanimivo je, da jc vid slabše razvit pri dijakih, slabe drže pa najdemo spet več med deklicami, kar bo vzrok pomanjkljivo sklanjanje pri ročnih delih. Sicer pa so menda moderne šolske klopi v splošnem mnogo pripomogle k boljši drli. Higijena telesa je pri mestnih otrocih še dovolj dobra, zelo pomanjkljiva po je pri kmečki mladini. V novem Šolskem poslopju so urejene tudi kopalne kabine a prhami in se v zimskem Času osobito nekateri razredi kaj pridno poslužujejo to dobrobiti. Polikliniko upravlja sestra pomočnica gdč- Leopoldina Kopačeva. Vsak torek se vozi iz Ljubljane zdravnica higijenskega zavoda, ga. dr. Kristan-Lunaček Slava* Mučno je to večno romanje aa zdravnico, kratek je dan za pregledovanje, zato bi bilo umestno nastaviti stalnega zdravnika za polikliniko, kar bi ae dalo morda združiti s funkcijo zdravnika zdravstvene občine. V preteklem loUkero letu j« bil pregledan 4101 dijak oz. dijakinja, Štete od I. razreda osnovne šole do VITI. gimnazije in vključno oba spola. Na bronhijalnih žlezah obolelo mladino so obsevali s kremenovo lučjo. Lani se je izvršilo okoli štiri tisoč obsevanj na 116 dečkih in 99 deklicah. V posebnih primerih obolenja oči, grla, nosa ali ust se je pošiljala mladina v grupah po dvajset oseb na specijalne preglede v Ljubljano. Revnim so se izdajala zdravila iz domače lekarne, v prošli poslovni dobi 39*2 otrokom, sicer so dobivali recepte. Prevezanih je bilo 1770 gojencev. Posvetov s starši je bilo 322, poleg teh pa je izvršila sestra pomočnica še 39 posetov na domu in 92 na šoli. 24 slabotnih mestnih otrok je šlo m&seca julija v kolonijo v Medvode. Trije med njimi so bili na račun Protituberkulozne lige v Ljubljani. Sprejeti namreč, pozivu pa se je odzval le eden, ostala dva nista smatrala niti vredno odgovoriti, da nočeta milosti, ki bi je bilo rado deležno sto drugih. Tako slični brezobzirneži škodijo še drugim in ustanovam se jih velja zapomniti. Stanovali so kolonisti v Zdravstvenem domu, kjer so imeli vse na razpolago in ao se po enem mesecu vrnili krepki in zdravi. In vendar: čemu pošiljati našo mladino v Medvode, ko pa imamo stokrat lepšo priliko za letovanje na Gorjancih. Že opetovano sem na to opozarjal. Svet dobi zdaj gori šmihel-stopiška občina in od nje, če bo hotela, tudi^ novomeška. Morda bi zgradili pa obe skupno nekaj gori. Ali pa bi se priključila le Bela Krajina. Skupni stroški bi bili zmogljivi in prostora je gori za vso mladež to in onstran Gorjancev. Voda je pri >Goepodični«, celo majhno kopalno korito. So pa izvirki tudi onstran pod Trdinovim vrhom visoko v gori in tudi >jezera< pri Miklavžu bi se dala kako izkoristiti. Pozimi bi kolonijo uporabljali smučarji, ki jih bo vsako leto več na Gorjancih, kjer so smu-ške prilike kot malokje na Gorenjskem. Za tozadevno reklamo bomo tudi še poskr, beli. Torej našo mladino prihodnje leto letovat na Gorjance l!! Polikliniki pa bi bilo treba priključiti še dispanzer, potem bi bila ta človekoljubna ustanova popolna. Če bi dala še banovina svojega zdravnika, bi se lahko ves denar iz proračuna porabil za materijal ustanove in novomeški polikliniki bi ne bilo kmalu para. V. P. Srečanje po letih Dva Skota sc srečata po 30 letih na ulici. — To pa morava proslaviti, — pravi prvi. — Prav rad, odgovori drugi, toda opozarjam te, da sem zadnjič plačal ceno jaz. popušča m se tnjta. — Počakajite no malo, strele božje! — sem zakričal na ves glas. — Saj vidite, da visim tu na kljuki; naj me no kdo sname! Ob hlače bjonj, če se me n-e usmilite! Toda nihče me ni postašal, nikogar ni zanimal moj kočljivi položaj. — Gospodična, — sem se obnril ves iz sebe na biljeterko na pragu, — pomagajte mi no malo, saj me bodo Še slekli iz hlač. Toda gospodična se v gneči se sama ne more ganiti, vsa posmela je že sirota, težko sope, brez moči je proti tolikemu navahi. Moje hlače jo v tako obironem položaju se naimaj zanimajo. Cez nekaj časa sem se pa vendarle malo razgibal. Med vrati je postalo svobodneje in tudi sam sem svobodne-je dihnil. Naenkrat se mi je zazdelo, da je kfrdca kar sama nekam popustila. Stal sem zopeft na tleh. Pogledam, kaj ie s hlačami... se se me drže... Tedaj pa vidim, o, groza!... Ena hlačnica od žepa do kolena je razparana na dve polovici... To Je storila ta vražja kljuka! Napravim nekaj korakov, razparana hlačofca vihra liki jadrnica. Z veliko težavo sem nase! Se ?ne— 4fcx srečno sem našel tudi ženo. Tja k orkestru sva se morala stisniti. In še hvala bogu, da so takoj ugasnili luči in da se je začda predstava. Toda z ženo nisva imela pravega razumevanja za dramo, ki se je razvijala pred nama na fitasfcem platnu ... V tetrni sva ogledovala moje težko ranjene hlače, ki sem jih z ženino^ pomočjo spenjal. K sreči je imela žena s seboj dve varnostni igli, a dobrodušna dama, sexieča kraj nje, je naSla v svoji dbleki in mi dala štiri. Poleg tega sem pa našel med odmorom na tleh še koŽček motvoza. Prišel irri je zelo prav. Tako smo razparano hlačnaco za silo speH in zvezali. Drugi polovici drame bi bila z ženo že lahko posvetila dolžno pozornost, toda predno sva se malo vživela v razpoloženje, je bila preo!stava končana. No, potem sva jo pa mahnila naravnos* domov. Kam pa naj bi Jo mahnil v takih hlačah? Moje edine hlače še zdaj nosijo strasne sledove tistega dramatičnega dogodka v kinu. Prosim vas, do novih hlač nas eden ne prfde tako lahko. Toda kaj pomaga vse to! Navzlic tema ne dovolim zabavljat! na kino. Ne grajam gJedaffsca. Toda vendar je le kine--ne, *o dvoje se sploh ne da - - * ii ntnUT t prvnorjaRi i je visoko koncentrirana voda ta usta,-sadostuje samo par kapljic, pri enkratni uporabi. Torajje ODOI* varčen in zato želo poceni Dražba kostanjarskih prostorov Ljubljana. 1. oktotvra. Mestni gospodar&kj urad je sestaivil obširen referat, kako v Zagrebu oddajajo na javni dražbi prositore za kostaojara siromake, vendar je pa kri.7a tako veldka, da tudi mestna občina mora no vseh stranoh iskati dohodkov. Taiko so sinoči na giremijalni seji po satomorusko na-zso-crtlti in ostali pri dobroti\jiirvostiit da sicer ne bo drražibe, pač bodo pa najugodmejsa mesta, ruumirec* pred frančiškani, pred Emono m pred kinom Matico, odidama znatno dražje kakor doslej, ker ti prostori tudn neprimeroma več donašajo kot drugi. V gia/vmam je mestni gremij tora j vendar odloSl v taardst revežem, da fm vsaj s težkim za*ghi3kcwn in s prežebanjem ob ŽOTjavtka omo«odi prebiti hudo zimo. Znamenita vas Trebnje, 30. septembra. Naša ožja Dolenjska s svojim središčem v Trebnjem se ponaša z nemalo zanimar vostmi. L»ePi kraji, prlkupljiva okolica in vedno prijazni Dolenjci te, prijatelj, namah osvoje. Najlepši }e pač kotiček teb zelenih gričev in Mvad, lepih, sedaj v jeseai vob-IjLvih vinskih goric, kjer se blesti tiooee in tisoče grozdov, ki so od daleč katOT vrtnice sredi zeJenja in kažejo, da Je letina prav zadovoljiva. Možakd in fantje se pripravljajo v gorah na tngatev, od jutra do mraka so v gorici, pogosto mimoidočega »Izletnika, mu radi prodajo nekaj grorcdoiv, potem pa zapojejo m zavriskajo, da jih čujejo žene in dekleta tja doli v dolino v domačo vas ... V tem idilicno-romantičnenn kotu stoji prav zanimiva vas. Trebanjci so na njo prav radii ponosni. Pa kako tudi ne? Komaj 10 minut od Trebnjega leži oddaljena Kamna gora ali Vinagorica. Popotnik, ki potuje iz Trebnjega proti Novemu mestu ali obratno, niti ne sanja, mimo kako velikih dostojanstvenikov-vasčanov je pešačil ali pa se vozaril in gotoivo si bo vasico drugnC pobližje ogledal. Z nedeljskim iasr letnikom turistom do Trebnjega in potem peš do te res znamemlte vasi in potem &e dalje v gorice in dan bo ostal svetal med spomnili na izlete med Dolenjci... Redek primer je nanesel, da v taj vasi izdeluje najboljše in najcenejše pohištvo naš ugledni mizar Redek. Zato ni čuda, da je Sapar poskrbel, da je raznesla sapa po vsem svetu glas o našem dobrem mizarju in da so se na mah vselile v to va« najznamenitejše glave današnjega ukazujoče-ga sveta. Lično hišico si je postavil v vasi kaj kmalu Cesar in zavladal je nal složno vasico. Spoštujejo svojega vladarja ljudje in ga Nubijo saj Cesarjeva družina ne pobira nobenih davkov in drugih takiih nebod-ijihtreba. Se bolj je sapa zapihala in Sapar je ponesel glas o Redku in Cesarju še naprej. »In že se je naselil v vas, kot dober oče in varuh vseh še Papež, Kakor družina Cesarjeva tako, tudj dmž'-na Papeževa uživa v tej vasi oni redki glas po svojih dobrotah kakor ga niaioks-tera družina teh imen. Vas sama postaja zanimivejša od trenutka do trenutka. Krajša jim čas v teh težkih dneh gosp*v daroke krize vrli Zakrajšek, ki vedno skrbi, da pride v vas tudi kaj svetlega Kupuje od svojih znamenitih sosedov Ln prjdaja zopet naprej vseh vrst mizarske in vladarske pridelke in večkrat je pri teh kupčijah bolj papeškl od Papeža ali Česana z Redkom vred sam. Vaščani so bili do nedavnega srečni in zadovoljni. Pa je že škoda poskrbel, da se je njegovo ime prav kmalu uveljavila Veliko škodo je utrpel marljivi nadangel Gabrijel, ki je sukal nad svojimi vaščani namesto meča prav.ee škarje in pa krojaški meter, naSel pa ni niti pravice, nit; resnice, še manj pa redkih strganih vladarskih hlač in moral se je izseliti. Zato je res Skoda, da je Redek slučaj nanese1, da sta Papež in Cosar brez varuha Gabrijela in da Sa^ar skrbi, da £m Zakrajšek za-krajša Čas tedaj, ko ga niti najmanj ne žele! Pa naj kdo reče, da vas s svojimi prebivalci ni »namenita m 'vredna poročevalčevega Stan e. >SLOVENSKI NAROD«, dne 1. oktobra 1932 »tov. ?23 Vprašanje seksualne reforme Centralni problem ni več znanstveno spoznanje, temveč Mednarodim seksuološki kongres v Bram je končal svode delo in človek se mora čuditi, da je biik> po svetu tako mak> zanimanjja zanj. O vsem mogočem razpravljamo v dnevnem tisku, 'dolga poročila pišemo o konjskih dirkah in živinskih razstavah, skrbimo za konje, govedo, pse in mačke plemenite pasme, le za človeka se tako mak) zmenimo, da ni čuda, da ustroj naše družbe na vseh koncih in krajih poka. Človek bi moral ne samo na jeziku, temveč tudi v resnici dominirati nad stvarstvom. Vso skrb bi moral posvečati v prvi vrsti sebi, proučevati vse, karbo4i je z njim v zvezi, zlasti pa skrbeti, da dobimo zdrav, krepak in odporen rod. In tu je seksualno življenje tisto polje, ki ga je treba najprej raz-orati, ker je žat še vedno pusta leđna. In baš zato se človek tako čudi, da mednarodni seksuološki kongres ni našel večjega odmeva. Po kongresu se je oglasil le češkoslovaški učenjak dr. Belehradek z zelo zanimivim člankom o seksualni reformi Evo, kaj pravti: Za nobeno drugo svojih fizioloških funkcij se ne zanima človek tako, kakor za svoj spol. Spolna vprašanja so bila že od pradavnih časov predmet cerkvenih interesov in nobena cerkev ni pozabila sestaviti točnih predpisov glede bogn-fjubega spolnega življenja. Spo4 je bil in je še zdaj najmočnejša gibalna sila umetniškega ustvarjanja, sporne probleme obravnavamo tudi iz filozofskih in političnih vidikov in šele razmeroma pozno prihaja v njih do besede tudi veda. V kratkem Članku se niti strokovno ne da povedati, kaj vse sta našla človeška biologija in medicina novega na polju spolnih pojavov in kaj vse smatra veda za neobhodno potrebno izpremenki v spolnem življenju človeka. Treba je pa očitati človeku, da ne uboga narave in da je še vedno prostovoljno bolj pod vplivom praznoverja, predsodkov, zmot in nevednosti, kakor pa da bi poslušal dobre nasvete, ki mn jih daje veda. Učenjaki so odkrili celo vrsto učinkovitih sredstev proti spolnim boleznim in če bi človeštvo hotelo, bi bilo lahko že rešeno teh bolezni. Toda ono noče, kajti navzlic napredku znanosti število sporno bolnih ni bistveno padlo. Veda je našla trudi zanesljiva sredstva, ki se z njimi lahko prepreči spočetje, kljub terma pa umirajo po svetu vsako leto stotisoči mladih žen na posledicah mazaške odprave telesnega plodu. Znanost je proučila že zek> mnogo tako zvanih dednih bolezni in pokazala je, po kakšnih zakonih se prenašajo s pokolenja na pokolenje. Kljub temu se pa še vedno rode otroci z dedno slepoto, z dedno gluhonemo s t jo, z dedno slaboumnostjo, z dednimi nagnjenji k zločinom in z drugimi podedovanimi hibami, ki bi se dale znamo omejiti in praktično zatreti, če bi hotelo človeštvo izpolnjevati vsaj minimalne zahteve moderne evgenike. Veda je človeka v zadostni meri poučila, da spravijo starši z aktivno tuberkulozo, spolnimi boleznimi ali podvrženi alkoholizmu na svet bolne in manjvredne otroke. Kijub temu pa v večini držav ni nikogar, ki bi takim ljudem zabrani! sklepati zakonsko zvezo ali sploh spravljati na svet otroke. Veda je dokazala, da so nekateri abnormalni, čeprav bežni načini spornih funkcij, ki jih proglaša praznoverje za škodljive zdravju, brez škodljivih posledic, toda ni se še posrečilo zamašiti ust onim, ki neodgovorno širijo med mladino nepotreben in škodljiv strah pred takim načinom spolnega življenja. Spolno življenje ima zasebno stran, tičočo se Človeka kot poedinca, ki preživlja svojo lastno eksistenco, pa rudi javno stran, ki se tiče posledic poedin-čevih spolnih funkcij za druge poedin-ce, pa naj bodo že prejšan aM bodoči. In baš v tej javni, družabni strani spolnosti, ki je, kakor jasno sledi iz biološkega pomena spola, obenem njena važnejša stran, je človeštvo še vedno skrajno zanemarjeno m prizadevanje znanosti gre v prvi vrsti za odstranftvijo družabnih hib, iz-virajočih iz človekovega spolnega življenja. Prej se je družba zanimala samo za zasebno stran spolnosti in je določala v obKki raznih odredb m predpisov, kako mora ah* kako ne sme človek spolno živeti, da bo rjub bogu. Ta interes družbe na človekovem zasebnem ^vljenju je bfl in je neutemeljen, ker je za zboljšanje človeštva brez pomena. Zato se človeška družba prej splob ni brigate za posledice spolnega življenja za celoto in je trpela, večinoma pa tnpi še zdaj. družabne hibe, ki smo glavne med norimi že omenila. Družba bi se morala manj vmešavati v zasebno spolno življenje, pač bi pa morala zastaviti vse svoje si vsemu prilagoditi, je hrib. Človek, ki se napoti na visoke gore, kakor so Alpe v Evropi, Andi v Ameriki in Himalaja v Aziji, dobi v višini nad 4000 m bolezen. Bolezen povzroča redek zrak. ki je v njem manj kisika, nego v zraku v dolinah. Človeško telo si pa kmalu opomore, im sicer na ta način, da začno krvotvorni organi, ki jih draži pomanjkanje kisika, izdelovati in pošiljati v krvni obtok veliko množino rdečih krvnih telesc, baš onih delcev, ki sprejemajo kisik iz zraka. Ce zadostuje v zraku z normalno vsebino kisika okrog 5 mihijonov rdečih krvnih telesc v enem kubičnem milimetru krvi za to, da dobi vse tkivo zadostno množino kisika, ne zadostuje ta množina v gorskem zraku, ki ima kisika vedno manj. Zato se število rdečih krvnih telesc naglo množi, kajti vehfka množina teh telesc načrpa tudi iz redkega zraka potrebno količino kisika. V tem je tudi zapopadena ena izmed zdravilnih lastnosti gorskega zraka. Ta pojav so opazovale jn proučevale ekspedicije, ki so se hotele vzpeti na najvišjo goro sveta Gaurrsankair v Himalaji. Prejšnje izkušnje, da sveža jetra in jetrni ekstrakt zelo podpirajo delovanje krvotvornih organov in jih tudi vzpodbujajo k večji proizvodnji rdečih krvnrh tefesc. so s pridom r>orabiri tudi člani teh ekso^dicrj. Nad 4000 m visoko v gorah so jedJi jetrni ekstrakt in vedno z dobrima posledicami; kajti vta so stvareh samo zato, da zadoste svojim osebnim interesom. Veda pa ne more storiti za človeka več, nego dela doslej, in nima možnosti prisiliti Človeštvo, da bi živelo po njenih spoznanjih. Manjjka nekaj, kar bi bilo posrednik med vedo in trpečo dražbo. To nekaj je morala, zlasti morala glede na družbo. V vprašanjih praktične morale pa razvoj človeka žal ni šel toliko na levo, kolikor je napredovalo človeško znanje. Morala še vedno caplja za vedo. Zato je treba priznati da zdaj centralni probtem seksualne reforme na več znanstveno spoznanje, temveč morala. Ne bojim se izreči teh besed z vsem poudarkom in z zavestjo odgovornosti znanstvenika, in ne verujem, da se bo človeštvo poboljšalo v svoji seksualnosti pod vpfi-vom vede same. Najorej mora zboVišati svoj moralni občutek do dražbe, zlasti do bodočih pokolenj. prenašali visokogorski zrak mnogo lažje, kakor prej in gorska bolezen jih ni vec tako mučila. Ruska emigracija Društvo narodov je zbralo z^iiimi-ve podatke o ruski emigraciji, ki je raztresena po 30 državah. Točne podatke je dobilo DN saimo iz Belgije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Avstrije in Švice, iz drugih držav pa samo pribftžne, ki so pa skoraj točni, v kolikor ruska emigracija ne podlega fluktuaciji kot posledici težkih gos^rv^rsMi razmer. Letos 1. septembra ie štela ruska emigracija 844.000 glav, armenska pa 160 tisoč, stapaj torej 1.010.000. Od tega odpade največ na Francijo, in sicer 400.000, na Sinjo 131.000, na Kitajko 38.000, na Poljsko 90.000, na Rumunijo 70.000, na Nemčijo 50.000, na Bolgarijo 31.000, na Jugoslavijo 29.000, na Grčijo 28.000, na Estonsko 16.000, na Finsko 15.000. na Latvijo 14.000, na Češkoslovaško 10.500, na Belgijo 8389, na Litvo 8000, na Madžarsko 4751, na ItaMjo 1154, na Istambul (bivša Turčija) 1500, na Švedsko 1000, na mesto Gdansk 800, na Španijo 500, na Dansko 300. Iz Anglije DN ni dobilo novih podatkov, po zadnjih je bik) pa samo v Londonu okrog 4000 Rusov. Na otoku Cvpru je 40 ruskih emigrantov, v Iraku 28, v Palestini 30. Val emigracije se je od letošnje pomladi preteče dvigni] v Rumunijo, kamor prihajajo beguni preko Dnjestra. Nabralo se jih je že nad 2000, 5S0 jih je preskrbela rumunska vlada, za druge ie pa moralo poskrbeti! DN. Iz Nanse-novega fonda so votirali za nove ruske emigrante 8000 švicarskih frankov. V Zedinjenih državah ruskih emigrantov zdaj prav za prav ni. ker so skoraj že vsi^ spre jedi ameriško državljanstvo. V Južno Ameriko je prispelo zadnje leto okrog 800 novih ruskih emigrantov iz Mandžurije. Med emigracijo je seveda tudi mnogo broaposelnTh, in sicer 129 tisoč Rusov in 26 tisoč Armencev. Za delo nesposobnih bomfh, starih invalidov in otrok je med Rusi 32.000, med Armenci pa 11.000, od teh ruskih otrok 11.910, armenskih pa 3556. Nov zrakoplov V primeri s Zeppelinom je ta zrakoplov prava orehova lupina. Leti s hitrostjo 80 km na uro. Kremi popravljajo Največjo zgodovinsko znamenitost carske Rusije, moskovski Kremi, zdaj popravljajo. Popravlajo zlasti zunanjost cerkva in odstranjujeo večinoma to, kar je bilo sezidano v 17., IS. in 19. stoletou. Pod ometom Arhangelske cerkve, zgrajene v začetku 16. stoletja, so našli zanimive arhitektonske okraske, v portaki pa dragocene slake iz 16. stoletja. Popravljajo tuda okna katedral in freske, ki jih je hotelo svojčas popraviti že rrK>skovsko arheološko društvo. Popraviti hočejo tudi zvonžk Ivana Velikega. Slavni Uspenski sabor, kjer so kronali ruske carje, je bil zgrajen v drugi poivici 15. stoJerJa iz belega kamna m je še zelo dobro obranjen. V katedrali restavrirajo zdaj stenske slike fe 17. stoletja. Zlate kupole katedral in zvonik Ivana Velikega, ki so sčasoma potemnele, zdaj snažno in obnavljajo. PooravUajo tudi tako zvano granitno palačo m palačo patrijarhov z domačo kapelico 12 apostolov. Na zvccrJća jo stolpih Kreni- la popravljajo stare strehe iz 17. sto* letja. Odstraniti hočejo mnoga stranska poslopja iz poznejše dobe, da ne bodo več motila krasne arhitektonske in arheološke celote. V Kremni je zaposlen cel štab učenjakov in arhitektov. Bivši prezident Brazilije Dr. Arturo Bernarde«, bivši brazilski zvezni prezident, ki so ga uporne čete v državi Minas Giraes ujele. Ljubezen nad vse V Franciji imajo krasen sn"ad, ki je pa nekoliko zgrešil svoj cilj. Lastnica ga je pred leti izročila v dosmrtni pen-zijonat starih .sreneralov, diplomatov in drugih visokih go*5 ^dov. Plemenita dama iz Loirvenziemnesa je v oporoki zapustila grad francoski akademiji, poleg tega pa še 100.000 frankov letne rente za vzdrževanje poslopja in sln-žinčadi. Po pogojih v oporoki darežljive dame bi moralo predsedstvo akademije vedno določiti štiri stare generale in štiri upokojene diplomate, razne učenjake ali pa za domovino zasražne može, da bi v krasnem crradu sredi romantične krajine preživeli v miru in udobstvu zadnje dni svojec življenja. Plemenita dobrotnica je pa določila tudi pogoje, ki jih moški zelo težko izpolni, čeprav je star. Moški, ki hoče preživeti zadnja leta svojega življenja v tem gradu, mora biti star samec ali pa vsaj vdovec. To bi še ne bilo tako hudo, kajti starih samcev in vdovcev je tudi v Franarji dovoli. Bolj gre zaslužnim »nesmrtni-kom« za nohte drugi pogoj, da namreč prebivalci gradu ne smejo imeti nobenega ljuba vnega razmeria. Plemenita dama je gotovo mislila, da mora človek na stara leta samo počivati in če že počiva, naj počiva pošteno. Starih samcev in vdovcev se je priglasilo več, nego bi jih mogli sprejeti, čim so pa zvedeli za drugi pogoj oporoke, so se raje odrekli udobnemu in prijememu življenju, kakor pa da bi prišli ob vse, kar more vsaj nekoliko ogreti staro krL Nikogar ni biJo, ki bi hotel prebivati v gradu. In tako stoji grad sedaj prazen. Mišji teden Angleško poljedelsko ministrstvo je obvestilo vse hišne posestnike po mestih in po deželi, da se prične 7. novembra teden pokončavanja mi&U, ki delajo v Angliji ogromno škodo. Po približni cenitvi je v AngMfli nad 40 milijonov teh škodljivih glodalcev in vsak napravi za 100 Din škode na leto. Vsako leto posvete Angleži en teden po-končavanjiu miši, ki jih pobijejo približno en malrjon tako, da bti bile pokončane vse, če bti trajala vojna proti njim nepretrgoma vse leto. Pokončavanja maši se udedežuje okrog 6500 občinskih uslužbencev in ve čtisoč članov »mišjih klubov«. Poljedelsko mmdstrstvo opozarja na zakon, ki nalaga lastnikom nepremičnin dolžnost omejrti razmnoževanje miši m določa za kršitev 4000 Din globe. Tega zakona se bodo zdaj zelo strogo držali, l^nistrstvo je izdalo tudi posebno propagandno brošuro in pripravilo fjim, ki kaže ljudem, kako je treba pokončavati miši. Lepota Japonk Japonke spe v lahkem kimonu in ko vstanejo, se gredo najprej kopat. Potem si umi jejo obraz, očistijo zobe in odstranijo s posebno deščico z jezika oblogo, potem si pa z majhnim nožič-kom odstranijo iz kože po obrazu morebitne dlakice in drugo, kar kvari lepoto kože. Brez pudra in barvila se ne sme pokazati nobeno dekle niti pred svojim očetom, niti pred tujimi ljudmi. Obraz si pa rdeče samo dekleta izpod 20 let. Nad 20 let stare veljajo že za starejše in solidne dame. Čim je Japon-ki nad 30 let, sme nositi samo še kimono temno modre barve ali pa z vzorci. Čim se Japonka napudra, obleče kimono, in sicer navadno spodaj najlepšo obleko, zgoraj pa slabšo. To je v zvezi s filozofijo Japoncev, ki pravi, da mora biti človeku več ležeče na vsebini, nego na površju in da je treba dajati prednost lepoti duše pred lepoto telesa Pozimi nosijo Japonke več kimon, kar se vidi samo za vratom, kjer takoj opaziš ovratničke vseh kimon. Čez kimono si zaveže Japonka v obliki pasu štiri metre tenkega blaga, ki je vanj zavita majhna blazinica, kar povzroča, da se njena postava nagiba naprej. Japonci menijo, da se njihovim ženam tako že na zunaj pozna pokorščina. Obleka, ki služi Japonki kot srajca, se tesno oprijemlje njenih nog in jo ovira v hoji. Zato delajo Japonke zelo kratke korake in se prav za prav raz-koračiti ne morejo. Nam ta hoja ni všeč, orijentalskim narodom se pa zdi zelo lepa. V svobodnem kretanju ovira Japonko močno tudi umetna frizura. Enkrat na teden posveti Japonka frizuri najmanj celo dopoldne. Da si po friziranju ne skuštra las, mora Japonka ležati dve uri na kosu lesa, ki si ga položi pod glavo. Vrat si vedno močno pudra, ovratnik kimona je zadaj široko odprt Daljnepis — telefon Dva švicarska inž en j eri a sta si zamislila zanimivo zvezo normalnega avtomatičnega telefona z dalje pisnim aparatom razmeroma enostavne konstrukcije. V primeru, če se po telefonu poklicani v določenem času ne odzove, se namesto njegovega telefonskega aparata avtomatično sproži daljepisni aparat. V slušalki kličoče telefonske postaje se začuje v presledkih globok •glas, ki priča, da je daljepisrci aparat »zvezan, Dotičnik, ki telefonira, lahko požene daljepisni stroj klicane postaje na ta način, da zasuče kolesce svojega normalnega telefonskega aparata in pri obratu dveh določenih številk pritisne aparat na drugI strani odgovarjajoče črke. S to napravo Lahko prenesemo v primeru odsotnosti dotičnega, ki mu hočemo telefonirati, na njegov dom kratko obvestilo. Sistem je sicer nekoliko neroden, ker je treba dvakrat zasukati kolesce na telefonskem aparatu, da se na drugi strani natisne ena črka, toda za poeđkie primere, kjer rrf mogoče čakati, je aparat zelo pripraven, zlasti Še, ker ni drag. Orjaški spomenik vojnim žrtvam V spomin na bitko pri Navarina so postavili Francozi orjaški spomenik, ki se vidi 20 km daleč. Pred spomenike«! prirejajo vsako leto ob obletnici bitke 25. septembra spominsko svečanost. Nedelja, 2. oktobra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; lOz O 10 božjih zapovedili, p. dr. R. Tominec; 10.30: Ing. Pečenko: O streli; U: Salonski kvintet; 12: Čas, poročfla, plošče; 15.15: Kolodvorski misijon, gdč, A. Lebarjeva; 15.45: Samospevi Marjana Rusa s sprem ljevanjem salonskega kvinteta; 16JJ0: Fredro: Njegova edina hči, komedija (ljudski oder); 17.30—18.15: Mladinski pevski zbor >Trboveljski slavčki«; 20: Prenos z Dunaja; 20.40: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: Magistrov šramel tercet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, S. oktobra. 12-15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Kozlevčar (Esperanto); 19: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: Zdravstvena ura: Zdrav in bolan (dr. Ivo Pire); 20: Prenos opere iz Beograda; 22.30: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 4. oktobra. 11.15: šolska ura: Uvodna beseda: prof. L- Andree O Slomšku: g. dr. Kolarič (za H. in m. stop.); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 19: Dr. S t. Gogala: Naše duhovne zajednice; 19.30: A. Peterlin: Nepremič-nice in vsemirske meglice; 20: Ivo Perčuh: Kako postaneš govornik; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 5. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (gdč. Slavi ca Vencajz); 18: Salonski kvintet; 19: Jos. Vandot: O Milanu Puglju; 19.30: Literarna ura: Jaroslav Durvch (Fr. Vodnik); 20: Samospevi g. Drago Žagarja; 20.45 Samospevi gdč. Dragice Sokove; 21.15: Jesenski motivi, izvaja salonski kvintet; 22: Čas, poročila; 22.15: Prenos koncerta iz kavarne Zvezda; 23: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 6. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Italijanščina (dr. St. Leben); 19: Denar kot merilo za vrednost blaga (profesor Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Kuret); 20: Alkestis, opera, prenos z Dunaja; 21.10: Pevski kvartet »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Premelč, Za vršan stih Skalar); 22: Lebarjeva ura. — Pojeta gdč. Majdičeva in g. Sv. Banovec s sprem-ljevanjem orkestra Triglav; 22.45: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Da bo življenja pot uspešna • • • Ka] moraš pomniti in po kakšnih navodilih živeti, da pcjde vse po sreči Na češkem je izšla zanimiva ksrjlga >Moja pot k uepehu«, đelo čajak-ScbelIbaGha. Iz nje posnemamo nekaj za vsakdanje življe, nje važnih pravil m navodil. Ce noceS pokazati, da imaš trdno voljo ta kremeni t značaj, se ne smeš nikoli razburiti. Mir, mir in se enkrat mir v vseh prepirih in težavah življenja. Zapomni si: Vedno, kadar se ne znaš obvladati, zmaga tvoj nasprotnik. Imej vedno v mislih lastnost povprečnega človeka, da se ne da obvladati sebi enakim ljudem. V njegovih očeh si mu pa takoj enak. čim se daš v prepiru zapeljati v grobosti ali celo v na-?:Ije. Stisni zobe, ostani za vsako ceno -niren in obvladaj se. če ti poreče nasprotnik kaj žaljivega, si misli, da je to zate preizkušnja, kako se maš obvladati, ki jo pa lahko prestaneš, ker si mož krepke volje, če te kdo razžali, pOljW4 najprej vzroke žalitve. če te kdo nevede razžali. nikar ne reagiraj. Ne smeš se za vsako malenkost čutiti prizadetega, temveč moraš biti vzvišen r?-d malenkostnimi žalitvami in zbadanji, Iti človeku često nevede in nehote uidejo, ker ne misli na to. če ti reče kdo kaj neprijetnega ,ker si kaj zagrešil, ne smeš rr/.sliti. da je to žalitev, temveč resnica. Tudi v takih primerih ne smeš reagirati, ne smeš" črhnlti niti besedice, temveč priznaj svojo napako in skušaj jo popraviti. V?ak človek greši in greniti je človešfan. če spoznaš in priznaš, da si napravil napako, bo pozabljeno to mnogo prej. nego če bi jo skušal na vse mogoče načine opravičiti ali prikriti. Ne segaj nikoli po neumnih izgovorih, če si kaj zakrivil, temveč priznaj brez strahu. Ne boj se, da bi si s tem škodoval ali se ponižal v očeh drugih; nasprotno, ljudje bodo tako spoznali tvoj odkriti značaj :n naučili se bodo ceniti te. če ti v prepiru kdo očita kaj neresničnega, ne bodi takoj užaljen, saj gre često samo za zmoto. Preišči zadevo in poišči vzrok. Z mirnim rojasnilom boš več koristil svojemu dobremu imenu in ugledu, nego če bi se takoj razjezil in razburiJ. če pa po zadostnem pojasnilu tvoj nasprotnik ne prekliče svoje izjave, ga pus+i pri miru. Delaj se tako. kakor bi sploh ne bil ničesar slišal. Tako b<">$ najprej dosegel, da bo tvoj nasprotnik priznal, da ti je storil krivico. če se kdo vpričo tujih ljudi dotakne tvoje časti, zahteva tvoj dober glas, tvoje dostojanstvo :n samozavest, da ga takoj pokličeš na odgovor. To pa moraš storiti mirno in s preudarkom, če je trditev neutemeljena, in če je takoj ne prekliče, ne delaj dolgih ovinkov, temveč ga takoj toži. S tem dokažeš enkrat za vselej svoji okolici, da ne dovo-liš nikomur igTati se s svojim dobrim imenom. I>a dokažeš, da imaš trdno voljo, ne sn^es nikomur dajati častne besede. Tvoja beseda bodi samo >da« ali >ne«. Vsaka beseda mora biti častna beseda. Kar obljubiš, moraš izpolniti, četudi bi imej od tega škodo. Zato si pa zapomni dober svet, da je treba v življenju čim manj obljubljati. Z obljubo izgubiš svojo svobodo, ki jo je treba zelo ceniti, ker brez nje je pot k uspehu težka. Saj te nihče ne aH, da komu kaj obetaš, če nočeš sam. Nikar se ne veži s prepogostimi družabnimi vezmi. Samo predsodek je, da je :reba delati s seboj nekaj, ker delajo to tudi drug:. S svojim časom in s svojimi sredstvi razpolagaj sam po svoji volji in preudarku, nikoli pa ne dovoli, da bi razpolagali s tem drugi. Ne smeš pa pasti iz vloge, ne smeš dražiti ljudi, toda tam, kjer se ti zdi neobhodno potrebno in koristno zapravljati čas in denar, imaš besedo samo ti. Saj nisi bedak, si osebnost in zato nisi suženj družabnih dolžnosti. Ne govori budak sti in nikoli se ne razburjaj zaradi drugih ljudi. Sploh te ne sme zanimati, kaj delajo drugi, kakor tudi ni- kogar nič ne briga, kaj počenjaš ti. To velja zlasti za zasebne zadeve drugih ljudi, če hoče kdo vpričo tebe koga opravljati, mu vljudno, toda jasno namigni, da te to sploh ne zanima Tako ae o tresel slasti licemercev, ki radi blatijo druge, samo da se prikupijo tebi. Na svoji mizi imam majhen blok, ki na njem sede tri opice. Ena si tišči usta, druga ušesa, tretja pa miži. Pod njim je napisano: Ne govori, ne poslušaj in ne glej nobenih neumnosti. Kaj res ni nič pametnejšega, nego vsakokrat govoriti pri brivcu o vremenu? Ali pa pogovarjati se neprestano o davno opravljenih in zastarelih rečeh? Osebnost spoznaš po tem. da dotični nima časa za malenkosti in budaiostl. Ljudje te morajo poznati kot resnega človeka, da ti bodo mogli zaupati. Lahko si vesel in celo razigran, nikoli pa ne smeš prekoračiti določene meje. Zlasti ne pozabi na to vpričo podrejenih. Kdor razlaga vpričo podrejenih prijatelju dvoumne dov-tipe, se ne sme čudit1*. Če izgubi kot predstojnik v očeh svojih podrejena vse spoštovanje in ugled. Dokaz kr?menitega značaja doprinesel tudi če govoriš vedno resnico. Nikoli ne laži iz slabosti, če ti zdrava pamet veli kaj zamolčati. stori tako. "Da se boš lahko držal čiste resnice, se navadi izgovarjati besedico »ne<. Vljudno, toda jasno in odločno izgovorjeni >ne« ustavi vsa vprašanja tvoje okolice, dočim daje opravičevanje ali ovinki in negiranje vzpodbudo k novim vprašanjem, če pride k tebi trgovski potnik ponujat blago, mu nikar ne reči: »Danes ne potrebujem ničesar.« Če dobro veš. da tudi jutri ne boš ničesar potreboval, če pride prtnik znova in Če ga zopet odkloniš, se bo po pravici jezil, ker si mu po nepotrebnem kradel čas. Odgovarjaj tako, da bo tvoj odgovor točen izraz tvoje volje. Zate in tvojo okolico je mnogo bolje, če odgovoriš kratko »nec, čeprav je to včasih trdo, kakor pa če pustiš ljudi v dobri veri. kar lahko pripravi njim in tebi mnogo razočaranj. Z odklonitvijo je tako kakor z gnilim zobom, če se zeb ne da rešiti, je bolje takoj izdreti ga. ker te bo bolelo samo enkrat, če pa čakaš in oklevaš, kakor slabič, ln se bojiš dati si izdreti zob. boš trpel hudo bolečino, ki bo tem hujša, čim bolj boš okleval. Nikar torej ne puščaj svoje okolice v dvomih, temveč pokati vedno jasno ta n—ftnu svojo voljo, čeprav bi moral pri tem izgubiti najbolj, sega prijatelja. Bolje je, če te zapusti ž« dane« z zavestjo, da je zapusti] iskrenega in odkritega človeka, kakor da te zapusti pozneje s prepričanjem, da si ga vlekel samo za nos. Odkrit značaj pokaži vedno in povsod. če pojdes k brivca ln boj videl pri njem polno ljudi, nikar ne reci, da se takoj vrneš, če misliš rti k drugemu brtvcu, temveč povej odkrito, da ne moreš čakati. Zakaj, to brivca nič ne briga in ga tudi ne sme brigati. Sploh se odvadi pojasnjevati ljudem, zakaj počenjaš to ali ono. Mnogi ljudje mislijo, da morajo vsakem« človeku točno pojasniti, zakaj ravnajo tako in ne drugače. Ta iskrenost je skoraj vedno slabost in je veHk greh zoper pogoje osebnega vpliva, človek se s tem nehote ukloni vptlvu dru-grm ljudi, ne da bi se tega zavedal, pole;? tega mu pa odkritost često škoduje. Nihče ni dolžan praviti vzrokov svojega nehanja nikomur, razen predstojnikom ali svoji zakonski polovici (tale je pa močno zastarela!). čimbolj si zaprt vase, čim več morajo ljudje misliti o tebi m tvojem početju, tem večji je tvoj osebni vpliv. Tako pridemo do drugega potroja: Ne smeš bitf za svojo okofloo odprta knjiga, če hočeš izpolniti ta pogoj, se moraš naučiti molčati. S tem pa ni rečeno, da moraš biti molčeč in skopariti z besedami, kajti to bi ne odgovarjalo tretjemu pogoju, molčati moraš samo v gotovih primerih, recimo o vsem, kar nameravaš storiti, o svojih namenih in načrtih. Ce se ne ravnaš po tem modrem pravilu, izgubiš ne le velik del svoje duševne sile, temveč padeš tudi v očeh svoje okolice, če bi se ti do pičice ne posrečilo vse, kar si prezgodaj obesil na veliki zvon. Molči torej! Ne povej nikomur, kar nameravaš, kajti s tem dosežeš tem večji učinek, ko uresničiš svoj načrt. Nihče ne sme točno vedeti, pri čem je in kaj je s teboj, kajti samo tako si ohraniš pozornost svoje okolice, če pa svoji okolici vse poveš in pokažeš, če se ji ne boš mogel neprestano kazati od novih strani, se ne bo nihče več zanimal zate in ljudje se bodo odvračali od tebe. Staršem učeče se mladine Društvo »Šola in dom« vabi k občnemu zboru, da se dotočffo smernice bodočega dela Ljubljana, 1. oktobra. Na shodu staršev, ki se je vršil decembra minulega leta in na katerem so protestirali starši proti uvedbi celodnevnega pouka, se je pokazala nujna potreba, ustanoviti organizacijo, ki naj zastopa interese staršev v vseh šolskih zadevah. Pripravljalni odbor, ki je vodil decembrski shod, je izdelal pravila za tako organizacijo in maja tega leta je bilo ustanovljeno društvo »Šola in dom«. Glavni nameni društva so. da pospešujejo stike med šolo in domom in da pridobi starše za sodelovanje pri celotnem vzgojstvu šolske mladine od najnižje do najvišje stopnje. Za sodelovanje med šolo in domom pa je treba najprej zbirati želje staršev glede šolske uprave in discipline ter duhovne, nravstvene in telesne vzgoje. Uspeha pa je pričakovati le tedaj, če bodo roditelji pravilno poučeni o vseb šolsko-upravnih, didaktičnih in vzgojnih problemih. Temu namenu naj služijo sestanki in predavanja, ki naj bi se vršila v Ljubljani m v vseh krajih odkoder prihajajo dijaki na ljubljanske srednje in meščanske šole. Na teh sestankih bo tudi prilika govoriti o lokalnih potrebah in željah. Temu namenu naj bi služil tudi družinskopedagoški list, ki naj bi prinašal načelne razprave o modernih vzgojnih problemih, o moderni organizaciji šol in pouka in o šolskouprAv-nih zadevah. Društvo »Šola in dom« ne zasleduje samo sodelovanja med domom in šolo, posredovati hoče tudi med starši m šolsko oblastjo v vseh splošno načelnih vprašanjih in bo izročilo želje ali upravičene pritožbe staršev in učiteljstv* pristojnim mestom. Delo v tej smeri pa bo imelo stalne uspehe le tedaj, če bo društvo že sedaj širilo misel na pravnomočne roditeljske svete, ki bodo prvi korak za široko šolsko avtonomijo, kjer bodo prišli do svoje naravne veljave vsi trije vzgojni činitelji: starši, učitelji in učenci. Vsem roditeljem bo razumljivo, da ni moglo društvo doseči svojih ciljev v prvih štirih mesecih in razumi j ivo je tudi, da ni moglo v javnosti toliko delovati, kakor bi to člani želeu, ker je bilo prve mesece mnogo dela z notranjo organizacijo. Kaj je društvo »dola in dom« od ustanovitve do danes naredilo, kaj doseglo, to bomo slišali starši na prvem občnem zboru, ki bo v nedeljo 9. oktobra ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Lfubljant (Miklošičeva cesta). Občni zbor nima samo namena' podati poročila o društvenem delu, mnogo važnejše je, da bodo povedali starši svoje mnenje in želje in da dajo novemu odboru smernice za nadaljnje delo. Novo šolsko leto je prineslo staršem občutna bremena — šolnino, ki ni nikakor v skladu z edino prsvil-n\ry principom, da bodi šolanje od najnižje Otroško lahko /e prati z ALB U5 -ter p Delav-ski oder< z Delakovo dramatizacijo ln režijo >Hlapca Jerneja« v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, Celju in Ptuju, se je vod3tvo odra odločilo organizirati redne delavske predstave v gledališki dvorani! >Delavske zbornice« v Ljubljani m stalna gostovanja v Zagrebu. Mariboru, Celju in v kolikor bi razmere in čas dopuščala, po vsej Sloveniji. Umetniško vodstvo odra je prevzel reiiser erdo Delak, ki s svojim scenografom Ljubivojom Ravnikarjem, slikarjem genijalnih dia/pozitivov za >Hlapca Jerneja«, neumorno dela na >švejku«, s katerim otvori >Delavski oder« v nedeljo, dne 9. oktobra svojo prvo redno sezono. Haiko-vega >šfvejka« je Delak dramaturško preuredil, zavrgel ves balast, dopolnil ga z odlomke iz >Prašvejka« in na novo preuredil, in v predstavo uvrstil odlomke Iz raznih priredb Maxa Boda in Hansa Reimanna. Tudi način inscenacije Je poenostavljen do skrajnosti, ker si je režiser Delak za švejka priredil odrski Gibus - sistem. Poleg odra je pa tudi velik del dvorane po-zorišče. Tu dela s-Mkar Ravnikar s še par pomočnik! in v par dneh bo del dvorane prenovljen v praško ulico z gostilnami, kioski itd. Kakor pri >Hlapcu Jerneju« bodo tudi ilustracije vezale posamezne prizore, diapozitivi so delo Ljubivoja Ravnikarja. Ta predstava >švejka«, pri kateri bodo sodelovali vsi Člani >Delav»kega odra«, člana delavske godbe >Zarje«. Ves tehnični aparat, kar ga premore >Delavskl oder«, obeta biti prava Senzacija, ker nam bo režiser Delak s svojo prireditvijo libreta po- kazal švejka v novi luči. Nadaljnji repertoar >Delavskega odra« nam za prvo polovico sezone obeta sledeča dela domačih avtorjev: Cankar: >Hlapec Jermej«, Leeko-vec: >Dva bregova« (prdredil Ferdo Delak) Jale-n: yBrat3e<, Remec: >Magda«, Cerkveni k: xKdo je kriv?« (krstna predstava); Jurančič: >Stara praivda« (krstna predstava) ; — Tuje avtorje zastopajo Zuck-meyer: >Kopeniški stotnik«, GaJsworthy: >Borba*, Capek: >RUR« (predelava ^jnbl-voj Ravnikar), Langer: >Periferija«, Sinclair: >Pojoči krokarji«, — Sohdnherr: >Ptričkj brez gnezda« (uprizorjeno po Studiu >De-l. odra«). Otroške predstave: Oton Zupančič: >Ciciban« (prireditev Ferdo Delak), Kastner: »Bmil in detektivi« (prireditev Ferdo Delaik). V dragi polovici sezone se nam pa obeta nov Cankar, Gorki j Gogolj, Zola, vVblf in kot krstna predstava novo delo J. Jalna. Delavski oder, ki stopa letos v svojo prrvo sezono, bo uprizarjal domača dela m najmarkantnejea dela rs svetovne literature. Iz Trebnjega — Uradni dan. Prihodnji uradni dan sreskega načelnika bo v Trebnjem v torek 4. oktobra v občinski pisarni. — Vinogradnikom. Občinski odbor je sklenil, da bo pričetek splošne trgatve v občini Trebnje po 10. oktobru. Vei vinogradniki naj ta sklep strogo upoštevajo posebno, ker se s trgatvijo ne mudi, ko je nastopilo lepo in solncno vreme, tako da grozdje prav lepo dozoreva, — Kmetska strojna zadruga. Prijavo članov sprejema zadružni tajnik g. Pavlin Josip ali pa načelnik Ceh Josip. Kmetje, vstopajte v zadrugo v svojo lastno in pa skupno korist. Zadruga se prav lepo razvija, saj si je nabavila veliko moderno motorno mlatil-nico in mnogo gospodarskega orodja, s katerim si zadružni člani mnogo koristijo pri svojem kmetijstvu. — Zgradarina. Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini (davku na dohodek od zgradb, je vložiti v času od 1, do Si. oktobra davčno prijavo za leto 1933. Davčno prijavo je v tem roku vložiti pri občinskem uradu v izogib tri odstotni kazni odmerjenega osnovnega davka. Posebne tiskovine bo imelo v zalogi županstvo in pa davčna uprava. — Dopust. Enomesečni dopust pri Sokolu je nastopil radi težke bolezni učitelj g. Marjan Tratar. Istočasno je nastopil tudi šolski bolezenski dopust. P. Decoorcelle: Ob Roman In tako so lopovi pomirjeni odšli. Slimak je zaprl za seboj vrata in jiii predel z verigo. Komaj so utihnili njihovi koraki, sta Milček in Claudinet odprla oči. — Zakaj sva se pa potuhnila, kakor da spiva? — j« vprašal Claudinet. — Da bi mogla pobegniti? Milček je bil tako zamišljen, da ni takoj odgovoril. Šele čez nekaj časa :e zamrmral: — Ne. danes ne pobegneva... Sicer bi pa tudi ne mogla ... Najprej moram dobro razumeti, kaj je Panoufle m govoril. Tisti častnik in Carmen sta bila gotovo znana z dobro gospo. Očka Slimak je govoril o tridesetih tisočakih, ki naj bi jih dobil za pisma, nanašajoča se na te ljudi. Mogla bi jim torej nakopati mnogo zla. če bi jih hoteli odkupit! tako drago... Pisma... Toda gospa Helena . *. Claudinet je molče gledal svojega prijatelja in skrbelo ga je, odkod naenkrat ta vz/prememba. «* Gospa Helena je v MoisseUesu včasih tudi govorila o dragocenih pismih. — je nadaljeval Milček. — Ne morim se... Nekega dme, v salonu .. Paul Vernier je bil pri nji... Prišel sem bil^z neko prošnjo, ne spominjam se več, za kaj je šlo. Pač se pa še dobro spominjam, da je pravila Vemieru. da ji je bolezen preprečila najti pisma, ki bi jo bila rešila ... Ce je mislila ta prsma... Toda kako bi jih brli dobili najini starši? ... — .Milček, — ga je prekinil Claudinet. — Bojim se zate. Kaj ti pa je?... Al! tudi ti trpiš? ... Govoriš sam s seboj ... o pismih ... — Da. o pismih, ki je očka Slimak o njih trdil, da jih ima, fai.....-ki so v rdeči torbici... Poznam dobro to torbico, ki jo stric Slimak skrbno skriva; sai sem jo videl. — Videl si jo. praviš? — Da. ko tebe m bilo tu... Nekoč jo je stric Sfamaik pokazal teti. češ: To je najino starostno zavarovanje. — Tn veš. kam sta jo skrila? _V vozu jo imata, ne vem pa točno, Kam Sta jo spravila ... Sicer pa n« bo težko najti io, če jo že hočeš rme-ti.;. našega pohiStva ni toliko ... _Da. potrebujem jo. — je odgovori! Milček odločno. — Videti to hočem! VI. KALVARIJA Požar v Mofeseflesu ljudi ni posebno razburil. Oblasti so bile prepriča- ne, da gre za nesrečo ali neprevidnost m zato krivca niso iskale. Omotna Škoda je bila neznatna. Sak>n je ostal skoraj nepoškodovan. Helenfciemu srcu najdražji predmeti so bili rešeni: album spominov, zvezek pisem in fotografij, ki jih ie Helena pregledovala z Milčkom, ko se je nenadoma ofiesvesthla in ko je izbruhnil požar. Lahko je ostala kar v hiša, ki je bila Čez nekaj dni zopet popravljena. Toda mieno ubogo srce so zadeli novi težki udarci, znova je omagovala pod težo neznosnega tnpfienja in bolesti. Ramo« torej živi! V Franciji je, bil je pri nji! Sred* ognjenih zublje v jo je iztrgal smrti iz krenil je v. In odšel je, ne da bi jo bil spoznal, ne da bi vedel, koga jc rešil. In dočim je njen zvesti prijatelj Paul Vernier zaman hftel za njim, da bi ga dohfte? rn privede! nazaj, je ostala nesrečna Žena prepuščena mračnim mislim in hudim notranjim bojem. Ah, da, še ve<§no ga rjifbi! Ljubi ga vroče, z vsem ognjem prve ljubezni, ljubezni ki je nobena sila ne more ohladiti, niti zapuščenost, niti krivica, ntff zločin, ki ga izvoljeni včasih zakrivi. Poznala ga je zelo dobro. Vedela je, da je tudi on mnogo pretrpel. Ce je še živ, je pač samo zato, ker muke ne morejo usmrtiti telesa. Toda če trpi, je to najboljši dokaz, da jo tudi on še vedno ljubi. Da, čutila ie to, Ramonovo srce ji še vedno pripada. In to je tudi prav, saj pripada njeno srce še ve&io samo njemu, kakor prvo uro njune združitve, kakor onega dne, ko je bfl rojen MSJček. Mttček!... Njegov sin! Njegov sin, ki ga je zopet videl, ki ga je tudi on našel. Zdaj namreč ni mogla več dvomiti, da je ta ubogi, zanemarjena in zavrženi deček njen sin. Da, to je čutfilo njeno srce. In kot da je usoda sklenila preganjati jo naravnost na rafiniran naoin, je sirnŠka zopet rzgubfla baš v trenutUcu, ko ga je našla. Oba, moi m otrok, Ramon in Milček, vsa njena radost, vsa njena sreča je bfla tu, pri nji; samo trenutek, pa sta oba zopet tzginJla. Cim je obupana Helena opazila, da je deček izgta! je oirvesitfla o tem ravnatelja kazn-Mce, ki je takoj uvedel preiskavo. Preiskati so vso okolico in povpraševali povsod. Nihče ni dedka videl. Nihče iti hotel verjeti, da je bil ugrabljen« Saj niso ljudje videH v sem kraju nobenega potepuha. ~m Gromska strela! — je godrnjal orožnišTci stražmojster zamišljeno, — temu fantiču je bilo dolgčas, pošteno življenje mu ni dišalo in pobegnil je k starim tovarišem ... Brez potepuštva taki fantiči ne morejo živeti. Še istega dne je prišla komorndca Roza Heleni povedat, da je bila v hišici, kjer je stanovala z možem, izvršena tatvina. Izginila ji je bila zlata ura in ves njen skromen nakit. Tudi Helena je opazila, da ji je izginilo iz pritličnega salona mnogo dragocenosti. Roza je že hotela obdolžiti ubogega dečka, pa je začutila, da je šinila gospej v giavo ista misel, in na njenem obrazu je opazila sledove tako globoke bolesti, da je raje mote al a. Uboga žena je prosila svojo zvesto komomico, naj tatvine nikomur ne omeni in obljubiJa ji je Izgubo nadomestiti. Ko je pa ostala sama. je bridko za-plaikala. Njen sin! Dete tako sladkega in jasnega pogleda, ki se je znalo tako nedolžno smehljati, to dete je torej nehvaležno, hinavsko, zločinsko? Ani Ramon je še preveč točno izpolnil svojo peklensko grožnjo! Dečka se je bila torej že dotaknila pokvarjenost, ozračje zločinstva ga je bilo že okužilo in zdravo ozračje ga ni moglo več tzie&t SMUČARJI Za Pripravili predsezoni sedaj tudi smo 200 parov smnži, katere prodajamo v samo po Din 90.— par. Opozarjamo, da je za vsa popravila, katera izvršimo v najkrajšem času, solidno, hitro! ,ALPINA' d. z 0. z. LJUBLJANA, Masarykova c. 14 Stane spora Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, trtrikljl, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNAc F. B. I*, tovarna dvokoles in otroški a vozičkov, LJUBLJANA, Kariovska c 4. brzo popravljalni ca čevljev in ga-loš — LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6 sprejema vsa popravila čevljev, ter se ista izvršujejo pod strokovnim vodstvom, hitro, dobro in poceni. Se priporoča M. TBEBAB. Vsaka beseda M par. plača me lahko tudi m ta odgovor znamko I — Na epra&anjo bree ■ mdtoemmrimamm Najmanitt atfta* Din Vezenine — zavese najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikeš LJUBLJANA (poleg hotela štrukelj) (Plesšcarii, # pomočniki ^ 9 Prvi tečaj za fl od ran je in marmoriranje priredi po dunajskem sistema meseca decembra t. 1. JOS. SCHATTER, slikarstvo in pleskarstvo v G uš tanju. Informacije istotam. — Prijave do 15. oktobra t. 1. 3571 Ustanovljeno 1860. Ustanovljeno 1860. KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Alojzi) Vodnik LJUBLJANA, (poleg glavnega kolodvora) KOLODVORSKA ULICA 34 Velika zaloga preko 400 NAGROBNIH SPOMENIKOV vseh oblik in velikosti se razproda po znižanih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po Tii^k-ib esenah. — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjalt m izdela načrte po Vaši želji. KUPIM TRANSMISIJSKO OS rabljeno, 5 m dolgo in 55 do 58 mm močno, kupi. Franc Ko-lenc, Mokronog. 3628 BUKOVA DRVA kupujemo v večjih in manjših množinah. Ponudbe, posebno za prvo-, drugo- in tretje vrstno blago na naslov: »Korotan« i Miinzer, Zagreb, Maksimir-ska 117. 3636 VL02NE KNJIŽICE Ljubljanske kreditne banke do zneska Din 200.000 kupim takoj. — Ponudbe na upravo >S1. Naroda« pod > Takojšna gotovina 3671«. FOTOAPARAT 6%X9 ali 9X12, dobro ohranjen, z lečo 6.3 ali 4.5 kupi ing. Frever v Hrastniku. 3664 mrbz JEDILNI KOSTANJ štajerski, lep in izbran, začnem razpošiljati začetkom oktohra po najnižji dnevni ceni proti povzetju žele*niška postaja Poljčane. Jožef Korošec, Sveča, posta Majšperg. 3615 LEPE OREHE štajerske, od 50 kg- naprej po Din 4.50, orehova jedrca od 5 kg naprej po Din 15 — razpošilja Josip Verstovšek, Brežice 3662 OVSENE STROJ. SLAME dva vagona, prav lepe, ne prešane, na gradu Ptuj, in 2 VAGONA SENA na gradu Hrastovu pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah naprodaj. Pojasnila daje graščina Zg. Ptuj. 3630 PARNO LOKOMOBILO s 16.04 m2 kurilne ploskve in 6 atm. zaradi povečanja obrata po ugodni ceni prodam. Na ogled pri Guido Tondolo, št. Rupert. Dolenjsko. 3631 ŽELEZNO POSTELJO (nezložljivo) kompletno, zelo dobro ohranjeno, zaradi pomanjkanja prostora poceni prodam. Ogleda se Rcžna dolina, cesta Xm, št. 3 (nova hiša Jesenšek). 3638 VOZOVE zapravljivček na peresih, eno-vprežni kmečki voz in 2 ročni diri prodam. — Sprejmem pa 15 let starega VAJENCA. — F. Kožar, kovač, Domžale. 3663 STANOVAL STANOVANJE 2 sob, kuhinje, shrambe, predsobe oddam takoj ali z novembrom. Elektrika in vodovod. — Rožna dolina, Cesta XTTT, št. 5. STANOVANJE dvosobno, kuhinja, event. tudi kabinet išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod > Mirna stranka 3655«. I Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg* Doza. 100 tsablet Din 46.— Doza 200 tablet Din 74.— Slatinske tablete proizvaja LEKARNA NR. BAHOVEC, Ljubljana Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. Novosti za damske plašče pravkar doslej L & E. Skaberae Ljubljana TtSEKc^ATŽVT^UJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME* REVIJE* VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE SREČKE. KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE, JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA MAZNAMLAIN VABILA <5E POTREBUJETE TTSKOVTNT5, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO, CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA ISKARNA SOSTANOVALCA sprejmem takoj. Rožna dolina cesta X, št. 25. 3642 SLUŽBE ZA VSAKO DELO išče službo gospod, zmožen več jezikov. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Vesten/3633«. 3633 GOSPODINJA čedne zunanjosti, dobra kuharica, starost 25—35 let, popolnoma poveri j iva, reprezentativna in varčna, lahko nastopi službo takoj po pismenem dogovoru s sliko, ki se jo vrne, v prijaznem trgu. — Frenk Kos, restavracija v Mokronogu. 3657 RAZNO Kot oamate r jem Izdela v 3 URAH vse. Foto Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 5/1. 97,T RIZLING, BURGUNDEC najfinejša stara vina, graščinska portugalka — nudi gostilna Tomšič, šentjakobski trg. 3670 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON FKESKEB, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J.HLEBŠ pleskarstvo in so bos lika rs tv o LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon *>070. SLADKEGA SENA vsako množino, si morete na baviti. Al. Lakner, Planina pri Rakeku. 3623 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, šelenburgova ul. št. 4, dvorišče. 91/T TRPEŽNI AFRIK MODROG samo Din 220«— spalne fotelje, fmo izdelane. Din 1300.— prodaja JAVNA DRA2BA ključavničarske delavnice, ležeče v Mengšu, z njivo, stroji in pritiklinami. se vrši pri okrajnem sodišč j v Kamniku dne 3. oktobra 1932 ob pol 10. uri, soba št. 6. Najmanjši po-nudek 30.000 Din. 3644 MALIKOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem \ kuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6 KLAVIRJI, PIANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«. Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T RUD. SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 3 Telefon 2622 STANOVANJSKE HIŠE nova poslopja, trgovske hiše kakor tudi vinograd v Halozah naprodaj. Pojasnila daje agentura G. Pichler, Ptuj. Vošnjakova ulica. 3637 Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.» prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Stelnway, Forster, Petrof, Holzl, StingI original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) V restavraciji hotela »Metropol' (MIKLIč) — se toči izredno dober štajerski vinski mošt po Din 10.— liter (v kavarni Din 12.—). — Istotam dobite zopet splošno priljubljeni „PEKER6AN" Cena poprej Din 20.—, sedaj samo Din 14.— liter! Preberi« će t\s denar! PRODATI MORAM svojo zalogo 100 do 150 parov prvovrstnih čevljev vseh vrst, najboljše izdelave in kakovosti — domače delo — oblika najmodernejša, kakor izdelava v tovarnah PO GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH odjemalcu, ki mi bo izbrano blago plačal takoj v gotovini. KER RABIM DENAR za kritje svojih obveznosti. Za najboljše blago, domač izdelek, lepo obliko in najnižje cene jamčim. Zato ne zamudite prilike, ter sklenite kupčijo, pri kateri boste mnogo zaslužili! — Cena bo najprimernejša- — Ponudbe na upravo > Slo venskega Naroda« pod »DOLENJSKA 3658«. TRGOVCI POZOR ! Ni res, da vidite Vi na spodnji sliki šest lestev! Zakaj? — Zato, ker morete Vi eno samo mojo tridelno patentirano lestvo postaviti na vse načine, ki Vam jih kaže slika LESTVA je vsestransko tako uporabljiva, da Vam nadomešča šest do osem drugih lestev. — Zahtevajte prospekte! Ign. Repše, tvornica pohištva in patentnih lestev LJUBLJANA, Dvorni trg 1 Me odlašajte, ne odklanjajte prilike, ki Vam v prihodnjih mesecih lahko prinese srečo in in blagostanje. Samo še par dni je časa za nakup srečk državne razredne loterije. — 11. in 12. t. m. se bo vršilo že prvo žrebanje. Če boste ostali brez srečke, bo šla sreča mimo Vas. Kupiti jo morete v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v Celju, v Trbovljah, v Novem mestu In na Jesenicah. V LJubljani jih dobite v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v Zadružni hranilnici r. z« z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c. 19 gMJBK Jojap z* »Narodno t infra mor; Fzan — Za upravo in tnaerarm *ei usta: Oton Chrutttt. — Mml * ignrtjani.