155. številka. Ljubljana, v sredo 9. julija. XXIII. leto, 1890 shaja vsak dan ivečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti p reje man za a vstro-oge r ake dežele za vse leto 16 »Id., za pol leta h gld., za četrt leta 4 gld., za oden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih nlicah št. 12. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Protislovanska propaganda v Evropi. Od nas že omenjeni „11 Diritto Croato" prinaša v vsakej Številki vrsto izvrstno pisanih člankov, izmej katerih hočemo semtertja podati katerega v prevodu našim čitateljem. Pod gorenj i m naslovom piše takole: „Protislovanska propaganda v Evropi se širi že nekaj časa vedno bolj in bolj. Prava obrekovalna straBt lotila se je časopisja nemškega, angleškega, madjarskega in italijanskega. KovaČnica lažij na zahodu kaže nam groznično delavnost: vsak dan izuajdujejo se nove čudne pri-povesti, nove neosnovane obtožbe, katere se širijo na vse štiri vetrove z rafinovano zlobo, z namenom črniti Slovane v mnenji civiliziranega sveta. Narodi, tako krivično in neljubeznivo napadani, začeli so delati nasproti takej nesramni propagandi Slovanom sovražnih reptilij, ter pobijati na podlagi resnih spričevanj vestnih mož iz samega zahoda, nasprotujoče si pripovedke, neverjetne pravljice, s katerimi sovražno časnikarstvo skuša zbujati sovraštvo proti Slovanom v Evropi. Omenjajoč začetek to naravne in opravičene reakcije, obrača se znamenit franeosk list „L' E u-rope" do Slovanov z bratskimi soveti. Slovani — pravi omenjeni list — storili bodo dobro, da se ne omejujejo samo na platoničue izjave. V Evropi snuje se velika zarota proti njih plemenu. Njih probuje-vanje navdaja s strahom gospodujoče oligarhije ev ropske. Na vsak način hotd se jih znebiti s tem, da bi jeden del uničili, drugi del pa potisnili v Azijo. Oficijalna diplomacija evropska je že pridobljena za ta načrt, obširna propaganda, dobro osnovana, steza svoje mreže po starem kontinentu, da si pridobi javno mnenje narodov ter pripravlja veliko križarsko vojno proti domišljenemu „slovanskemu barbarstvu". Slovani ne smejo čakati več: osnovati jim je energično, razširjeno reakcijo proti omenjeni propagandi, katera jih hoče slikati v očeh lahkovernih narodov za neprijatelje civilizacije. Brez premislekov obrniti se jim je do vesti narodov, zlorabljenih od oligarhij ter jim dokazati lažnjivost te navidezne civilizacije, kateri bode zgodovina očitala toliko krivic na škodo narodov evropskih. Da dosežejo Slovani ta namen, treba je, da imajo tudi oni svoje agente, posredovalce in svoje časopise mej narodi, katere so hoče hujskati proti njim. Takim narodom treba je dokazovati, da jedino pangermanizem je njih večni sovrag, da mir, pravica in svoboda bodo le tedaj kraljevale v Evropi, kadar bode Germanija, katera, da si obrani svoje pridobitve, nalaga grozna oboroževalna bremena vsem državam, konečno pripravljena do tega, da ne bode več mogla škodovati. Naloga Slovanov je, po sodbi francoskega lista, pripraviti Francosko do spoznauja, da v razvrstitvi zahodnih držav, jej ne preostaje druzega, nego da, ker ne more več gospodovati, ostano čisto osamljena ali pa da izgine. Če bi Francoska storila nepopravljivo zmoto, da se vda prilizovanjem ali pa groženjem sosednih držav, katere si prizadevajo pridobiti njeno sodelovanje ali vsaj njeno nevtralnost, upajoč, da tako mogo zatreti in uničiti Slovane, naloga njena v zgodovini bila bi končana ; prišla bi v neko odvisnost od Pruske, in ekonomičen in političen njen propad bil bi le vprašanje malih let. Da ostane nezavisna in si pridobi na zahodu ves upliv stare svoje civilizacije, treba je Francoski neke zaslombe izven krogov naravuih njenih nasprotnikov : Nemcev, Angležev in Italijanov. Slovani — pravi Pariški list — so narod, ki v ogromnih svojih masah nosi bodočnost Evrope. Ti novodošleci neso tekmeci francoskega naroda. Ne samo, da oni ne potrebujejo kosov Francoske, da uresničijo svoje sanjo o mogočnosti — kakeršnih koscev žele Nemci, Angleži in Italijani — ravno nasprotno , Slovani žele videti Francosko bogato, močno in odločno; nadalje so baš oni znali bolje od vseh druzih narodov prijednačiti si našo civilizacijo, namesto da bi jo sovražili. Te ideje pridobile si bodo vedno večjo veljavo v Francozih, kadar se bodo Slovani odločili, da se dado spoznavati, kadar bodo oni metodično proti stavljali resnico lažem in obrekovanjem. Tedaj bodemo mi gotovi, da bo naša domovina imela njej pripadojoče mesto na karti Evrope v prihodnjosti, in da naša civili- zacija, pomlajena v dotiki novih plemen miroljubivih in bogato nadarjenih, bode korakala do svojega cilja, neglede na vse grožnje pangermanizma." — Tako članek. Dostaviti nam je le malo besed. Z veseljem mora opažati vsak Slovan, da zanimanje za slovanstvo postaje vedno živeje in splošneje v Francozih. Približevanje francoskega naroda in slovanskega naravno, da s strahom navdaja nasprotnike slovanstva, kajti dobro čutijo, da to približevanje daje neizmerno moč že itak veliki sili, katera zdaj še nekako omočena drema v velikanu slovanskem. Kako opravičena je ta naša misel, kaže nam vsak dan na novo, kaže nam vsak dogodljej, kaže nam zadnja dogodba v Bolgariji, o katerej so se vsi francoski Časopisi v svoji sodbi popolnoma strinjali z sodbo, katero so izrekli slovanski listi. Se ve, da to strašno jezi posebno židovske naše nemške matadarje, kajti po njih mnenji mislili naj bi Francozi z nemško-židovskimi možgani, a no s svojimi, potem bi njih sodba našla priznavanje. No zastonj je vse oviranje, spoznavanje dveh plemenitih narodov bode bo nadaljevalo vedno bolj, civilizacija evropska pa ne bode ničesar izgubila, će se zabrani, da pruska „pikelhauba" predere nebeski obok. Y. K Mickievviczevi slavnosti. Narod poljski praznoval je te dni izredno slavnost. Bila je to žalna slavnost, a ipak v marsikaterem oziru vesela. Žalna je bila, ker je narod svojega najboljšega pesnika kosti prenesel iz tujine domov in je položil v kraljevsko rakev, vesela pa v tem pogledu, ker se je tem povodom pokazalo, kako je pesnikov duh prešinil vse sloje in plasti narodove, kako so Mickiewiczeve ideje pridobile si tal tudi mej Poljaki, o katerih smo sicer v slovanskih vprašanjih gojili precej in to nnvadno osno-vanega skepticizma. Slavnost bila je velikanska in ceni Be, da je bilo poleg prebivalstva Krikovskega še do 160.000 tujcev v mestu. Množica bila je tolika, da je bil često promet ustavljen, zelo označujoče pa je to, da so bili tako mnogobrojno zastopaui kmetje, kar LISTEK. Vino. (Zabaven govor na letnem občnem zboru podružnico sv. Cirila in Metoda v Ziljaki Histrici dno 4. maja 1890; govoril Dnrovan Agrimiov.) (Konec.) Vinska elektrika rodi ljubezen in prijateljstvo. Za mizo pri vinu Be vsi radi imajo, celo najhujši sovražniki so sprijaznijo. Saj sovraštvo ni nič drugega kakor dva električna pola, ki se samo z bliskom in treskom združita. Pij ga kozarec z uaj-večim sovražnikom in kmalu se zjedini pozitivna vinska elektrika z negativno, ki jo v njegovem srci; sovraštvo jo zginilo in molče ti on poda roko ali te pa celo poljubi in se razjoče od samega veselja. — Če se pri vinu celo sovražniki sprijaznijo, kako bi drugi ue sklepali prijateljstva pri vinu? Če hočeta dva brez ceremonij občevati in morebiti pozneje brez ceremonij največe grobosti, pardon ! resnice sem hotel reči — drug drugemu v obraz metati, kaj storita? Ne skleneta, ampak pije ta bratovštino, ker brez vinske elektrike, bi to ni v sanjah ne prišlo v glavo. — In če bi mladenič deklico rad imel — ali pa ona njega — kaj je storiti? Nič druzega ni treba, kakor da pri poliči viua vkup sedita in drug drugemu kozarec ponudita; hitro šine elektrika v njiju srci in oči, da ne vidita drug na drugem nobene napake, da si slikata sume lepe lastnosti in veliko srečo, ki ju čaka, ako se vzameta. In če dasta, da vinska elektrika tudi iz drugega, tretjega ali celo četrtega poliča v njiju srci prihaja, ni čuda, da ju že tista ljubezen pre-šiuja, o kateri sv. Pavel pravi: „Ne upijanite 8e z vinom, v katerem je nečistost." (Efež. 5, 18.) Vino vzbudi še neko drugo ljubezen t. j. ljubezen do domovine in naroda. Naj je človek še tako zaspan, mrzel in neobčutljiv za vse, kar narod iu domovino zadeva, pri vinu pa čuti, da je Slovenec; pri kozarci vina rad poje: „Kje dom je moj ?w in BLepa naša domovina" iu vpije na zdravje domovine in Slovencev. Vendei ljubezen do domovine, ki mu jo je vino užgaio, mora biti prav slaba, po dobna gorečemu snopu slame ; kajti drugače bi ne mogel na domovino in narod zopet pozabiti in se jih sramovati. Poznani moža ne daleč od tu, ki pri vinu rad prepeva: „Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada." On pa najbrž niti ne misli na to, kar govori, ker drugače bi ne mogel biti hud uem-škutur in ud nemškega šulferajna. Najbrž mu vino v spomin kliče, da je nekdaj v Gorici živel in bil ponosen ua slovenski rod. Ako bi se samo polovica onega vina prodala, ki se je dozdaj izpilo na zdravje slovenske domovine, iu bi se tisti denar daroval za narod, menim, da bi so marBikje lahko postavil „Narodni dom", iu tudi družba sv. Cirila iu Metoda bi imela denarjev, kakor da ji jej umrl bogat stric v Ameriki. S tem pa nočem trditi, da je bilo tisto vino zastonj izpito. Vsaj za nekaj časa je elektrizovalo mlačna srca in jih ogrelo za domovino, in marsikatero teh src je tudi pozneje netilo ogenj ljubezni za narod in je zanj še druga srca ogrelo. Želim, da bi se to zgodilo tudi tistemu vinu, katero nocoj za domovino izpijemo. Ko se v bateriji mnogo elektrike nabere, ima toliko moči, da lahko najmočnejšega bika v hipu ubije. Prav tako moč ima tudi vinska elektrika, ako se je mnogo nabralo v trebuhu. Zato pravijo, da je srčnost v vinu in hrabrost. To tudi skušnja potrjuje. Če je človek še tako bojazljiv iu strahopeten, da se ustraši ne samo volka, temveč celo mačke aH miši — vsaj po noči — kaj pa še le tistih, ki okoli ušes žvižgajo, v vinu se pa nasrku toliko srčnosti, da bi se upal planiti na cel polk sovražnikov in bi jih s samimi rokami razmetal na desno i u levo ko snope rži ali pšenice. Zato je prav naravno, da fantje, ki gredo k nabiri in Be boje, da jim bo cesar dajal vsak dan „pol hleba iu kar je treba", se prej korajže uapijejo t. j. z naši vladi ni bilo posebno pn godu, zato je tudi policijskemu ravnatelju dala ukaz, naj ue pusti nikogar več v mesto. Ukaz ta prišel je prekasno, ker je večina kmetov takrat že bila v mestu. Dalje je bilo prepovedano, da korporacije ne smejo v mesto v skupinah in z razvitimi zastavami. Ti ukazi so jako nemilo dimili občinstvo, nam pu so zopeten dokaz, da politična oblastva pri tacih prilikah Često kaj prav nerodnega ukrenejo. Uradni krogi izgovarjali so se, da bi prevelike demonstracije izzivale in žalile Rusijo in da je Rusija zahtevala, da naj Avstrija tako poBtopa. A ofkijalu.i Rusija zanikavala je s svojim delovanjem vse te izgovore. Romarjem v Krakovo ni delala uiti najmanjših zaprek, marveč bila jim je v vsacem oziru na roko. Po brzojavnem nalogu ministra notranjih zadev pooblaščen je bil Varšavski policaj-majster, da je izdaval začasne izkaznice brez kolkov in vseh formalnosti j, samo da se je veliko število Poljakov iz Rusije moglo udeležiti slavnosti. Taki potni listi se dan danes ne izdavajo nikjer, a Rusija jih je tem povodom izjemno privolila in s tem najbolj zavrnila gospode, ki v vsakem zlu vidijo le ruski prst. Shod književnikov in časnikarjev bil je sijajen. Posebno srčno bili so pozdravljeni ruski odposlanci. Ruskih deputacij došle so iz Peterburga tri, na čelu jim znani pisatelj in dramaturg Boborikin, dalje tri deputacije iz Moskve in Harkova. Vse deputacije prinesle so seboj vence, da bi jih položile na krsto pesnikovo. A vlada je zabranila, da bi inozemska odposlanstva oficijalno bila prisotna pri sprevodu in svečanostih. Ta prepoved je ruska odposlanstva gotovo zelo presenetila, odškodovalo jih bode pa na drugej strani to, da se je njihovega prihoda vse oveselilo, da je bilo vse oduševljeno za Ruse. Zlasti mladina je bila polna entuziuzma vsled tega ruskega koraka; vse povprek pa je zatrjevalo, da bode ta iskreni in taktni korak od strani Rusov imel lepe posledice glede ru3ko-polJ8kih razmer. A ne samo prihodom Rusov, marveč v vsej sveČanoBti videl se je slovanski značaj Prvak ple-menitnikov, grof Tarnovski naglašal je Mickie-wicza in njegove slavnosti slovanski značaj, izrekal željo, da se vsi Slovani zjedinijo po nazorih Mickiewiczevih ter obečal, da bodo Poljaki ostali Slovani iu delovali Slovanstvu v korist. Posebno naglašalo pa se je Siovanstvo na dijaškem komersu, ki je bil velezanimiv zaradi raznih slovanskih en unci jaci j in napitnic, katere pa so bile take, da v našem listu za nje ne more biti prostora. S to slavnostjo proslavil je poljBki narod ge-nijalnega svojega pesnika, proslavil pa tudi samega sebe. Javno je razvil svojo zavednost, javno proglasil svoje slovansko Čustvo, katero naj raste in se množi njemu na korist in nam, ki smo veseli, da slavnost ni imela „separatističnega značaja", kakor smo zadnjič bili s pridržkom zapisali, da se je razvijala v pravem Mickiewiczevem duhu. Zato smo s to slavnostjo popolnoma zadovoljni, zato imamo sedaj boljše pojme o naših severnih bratib, nego smo jih še pred kratkim gojili. vinom elektrizujejo za vojaški stan. — Pa saj se celo študent, ki se mora prikazati „pri zeleni mizi" in odgovarjati radovednim profesorjem na njih pusta vprašanja, z «inom podkuje t. j. elektrizuje podplate in jezik, da mu ven pride resnica. Prav tako si z vinom jezik elektrizuje, kdor ima pri sodniji ali drugje kaj sitnega opraviti, ker dobro ve, da se bo po tem mogel bolj moško odrezati. Pravijo, da je v vinu poezija t. j. dar pesmi zlagati. To je gola resuica, ki sledi že iz tega, kar sem dozdaj povedal o vinski elektriki. Zato se celo največi pesniki radi z vinom elektrizujejo in pri bokalu pesmi zlagajo. Nekateri mej njimi to odkritosrčno priznajo na pr. naš slavni pesnik Fran Preširen pravi: ,< vi dan iz pravd koval bom rumenjaku, Zvečer s prijati i praznil bom bokale, Preganjal z vinom bom skrbi oblake." Ako je pesem prav lepa in dobra, pravijo, da je nebeška t. j., da je iz nebes prišla. Pa ne mislite, da je prišla iz pravih nebes, kajti prišla je samo iz teh-le „nebes" — (Pokaže, kako se pije.) Bil je moder in učen goBpod,*) znan po vsem Slovenskem radi lepih in duhovitih spisov. Hotel je postati pesnik in je začel odo v čast svojemu pa- *) Pokojni Fran Erjavec. Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani, 9. julija. Deielnozborske volitve. V kmetskih občinah na Predarlskem voljeni so sami konservativci, kakor pred šestimi leti. Volilne borbe ni bilo nobene, ker liberalci v tej deželi nemajo nobenega upanja, da bi prodrli s kakim kandidatom in bo mej konservativci še ni pokazal razpor. — Cborinskega, kateri je propal pri de-želnozborskih volitvah na Solnograškem in zatorej ne more biti več deželni glavar, hočejo baje sedaj imenovati predsednikom Dunajskemu nadsodišču. Vlada bode sedaj morala gledati, da dobi sposobnega moža za deželnega glavarja. Ta naloga pa ni lahka, ker baš konservativna večina nema za to mesto pripravnih mož. To se je videlo že pred šestimi leti, ko je vlada morala si uradnika izbrati za deželnega glavarja, da si baš Taaflejeva vlada za taka mesta ne izbira prav rada uradnikov. Češkoneni&ka sprava. Veliko razburjenost vzbudila je mej češkimi Nemci novica, da hoče Praški mestni zbor voliti Heinricha v deželni šolski svet, pa tudi vladni krogi baje b tem sklepom neso prav zadovoljni. Nemško društvo v Pragi je sklenilo proti temu protestovati. Nam se jeza Nemce/ zdi kar smešna. Heinrich je Nemec, torej ima vse lastnosti, katere zakon zahteva Naravnost smešuo je pa, da bi Nemci zapovedovali mestnemu zboru, koga naj voli. Čemu bi pa bila potem volitev, naj bi kar dr. Schmevkal imenoval, kdor mu ugaja. Češki mestni odborniki pa tudi ne bodo tako neumni, da bi koga volili, ki bi vedno le kazal sovraštvo do Čehov. Pač malo politično zreli bi morali biti, ko bi volili kacega političuega nasprotnika. Vojni minister Bauer bode baje kmalu odstopil. Naslednik njegov bode nekda Fejervarv ali pa feldcajgmajster Konig. Uzrok, da odstopi so dogodki v delegacijah, kjer celo ogerski ministerski predsednik ni podpiral vojnega ministra. Če bode Fejervarv Baurov naslednik, bodo vsi trije skupni ministri Madjari. Morda si odločilni krogi baš zaradi tega izbero Ogra za vojnega ministra, da se bode potem ogerska delegacija manj upirala povišanju vojaških bremen. VnaaJe države. Shod štirih ministrov. Koncem avgusta snidejo se baje v Kissingenu Salisbury, Kalnokv, Caprivi in Crispi, da se dogovore, kake politike se hote" držati. Ta shod bode velicega pomena, ker na njem se hode Anglija tako rekoč definitivno pridružila srednjeevropski zvezi. Seveda še veliko važuejši bi bil, ko bi Btališče Sa-lisburjevo bilo trdno. Tako je pa mogoče, da jo Anglija kmalu krene na drugi pot. Nemiri v liolgariji. V Peruštici pri Plovdivu so se vladni pristaši in vladni nasprotniki sprli in nastali so bili resni neredi. Razpor je bil nastal zaradi neke občinske zadeve in ni v nikaki zvezi z usmrtenjem majorja Panice. Tako se vsaj zagotavlja iz Sofije. Cerkvene zadeve v Makedoniji, Če je verjeti „Pol. Corr.", je upati, da bolgarska nota ne bode ostala brez vsega uspeha. Porta se že pogaja z bolgarskim eksarhom ob ure-jenji cerkvenih razmer v Makedoniji. V kratkem odpošlje baje nekaj bolgarskih biskupov v Makedonijo. Ugovarjanja srbske in grške vlade so stvar le pospešila. Porta bi bita tako morda stvar še odložila, a sedaj pa menda hoče pokazati, da se Srbija in Grška nemata mešati v makedonske raz- tronu sv. Frančišku Ksav. Najbrž pa ni pil vina, kajti posrečilo Be mu je, napraviti samo te-le štiri verze: „Svet Frančifik je šel čez murje, Da bi Bveto vero trosil: On je jedel jajca purje, Da bi za nas Boga prosil." Bil je sicer imeniten pesnik, Pindar po imenu, ki je v neki pesmi rekel: „Ariston men hydor" t. j. voda je najboljša; vender poredneži trdijo, da je to zapisal neko jutro, ko so ga lasje boleli radi vina, ki je je zvečer „pokončal". To je menda gotova resnica, kajti druge njegove pesmi nikakor ne dišijo po vodi. Kakor navadna elektrika umiri razdražene živce in bolečine olajša, tako tolaži vinska elektrika v vsaki stiski in bridkosti. Saj samo sv. pismo uči, da je Bog vinov veselje vstvaril. Zato marsikdo rad pije, ako ga kaj teži na pr. ako ga žena jezi ali mu gospodarstvo ne gre po volji. Če zavoljo tega zabrede v dolgove, zopet pije, da bi to sitnost pozabil. Ako mu doma tudi vse na dražbi prodajo, on sedi v krčmi in si naliva tolažbe v kozarec in, ako si pozneje kateri krajcar zasluži, ga zapije, da bi vsaj za trenotek pozabil, da je revež. Neko posebnost vinske elektrike skoro bi bil pozabil. Vse druge rastline samo v zemlji rastejo in cvetejo; sama nžlahtna vinska trt ca" raste in mere. Veliki vezir je nekda tudi srbskemu in grškemu diplomatičnemu zastopniku opomnil, da če misliti, da se Bolgarija nema utikati v cerkvene zadeve zunaj kneževine, imata se Grška in Srbija tem manj brigati za Makedonijo. Bolgarija je še pod turško vrhovno oblastjo, zatorej se Turčija o tacih vprašanjih more pogajati ž ojo. Grkom in Srbom ta odgovor ni posebno ugajal, poBebno so Grki v Carigradu jako nevoljni, če Turčija privoli v cerkvenih zadevah v bolgarske želje. Grška cerkev bode potem zgubila mnogo dohodkov. JTovo španjsko ministerstvo je sicer konservativno, a vladati uoče liberalno. Vse liberalne zakone hoče spoštovati, posebno zategadelj, da si zagotovi podporo jednega dela liberalcev. Uvesti pa hoče nova vlada varstvene carine, po moči omejevati korupcijo in varčevati pri državnem gospodarstvu. Dopisi. Iz Litije 8. julija. [Izv. dop.] Tudi pri nas smo slavili imendan naših blagovestnikov sv. Cirila iu Metoda. Prižgal se jima je na čast 4. julija velik kres, pri katerem so peli gg. pevci Litijskega pevskega zbora par prav lepib in ubranih pesni in se je zažigal umetelni ogenj. Drugi dan darovala se je sv. daritev, pri kateri se je pela Nedvedova slovenska maša pod spretnim vodstvom pevovodje gosp. I. Ravnikar-ja. Mnogo je zavednih krajev, kjer se ta dva apostola slovanska primemo cenita in njih spominu dostojne slavnosti vrše. Posebno nas mora veseliti v tem oziru tužni Korotan. A vender je, recimo na Kranjskem, premalo naudušenja za tolika dobrotnika in učitelja Slovanov. Veliko zanimanje je tukaj za slavnost odkritja spominske plošče slavnega učenjaka in dobrotnika Ravnikar-ja V Litiji in v okolici je vse po konci in vozovi so že večinoma vsi prevzeti za slavitelje škofove. Naši gg. pevci skupno s Šmar-skimi, ki bodo pri sv. maši in pri odkritji plošče peli, se prav pridno urijo in bo že skoro popolnoma pripravljeni. Tudi se bode udeležilo te slavnosti Šmarsko in Litijsko gasilno društvo v precejšnem številu. Bog daj lepo vreme in slavnost bo velikanska. Na Vačah se ne spominjam, da bi kdaj bilo toliko življeuja, kakor sedaj. Vse se giblje, dela in pripravlja v dostojen sprejem gostov. Trg je do cela prenovljen in upati je, da bodo došleci povsem zadovoljni in slavnost taka, kakeršne še naši kraji neso videli. Iz Trsti* 7. julija (Otroška veselica na slovenski šoli) Mladina naše slovenske šole imela je v farni cerkvi sv. Jakoba sv. mašo katero je služil za vero in narod navdušeni gospod Bernard Sever, kaplan, katehet in nadzornik otroškemu vrtu. Po sv. opravilu šli smo z mladino na otroški vrt. V senci košatih dreves razvrstili so po razredih otročiče. Pred njimi na vrtni ograji visele so mej zelenjem podobe: bv. bratov Cirila in Metoda in cesarja m cesarice; pred njimi pa piramida dišečih cvetic. Gospod voditelj M. Kamuščič da znamenje in iz 150 grl zadoni vesela pesem: „Dve lepi zvezdi* ... Na to prične Marija Dobrila iz II. razr. „Slo- cvete tudi v sodu, da celo v tistem, ki njen sok pije. Če namreč človek preveč pije, se mu omehčajo nogo, da so mehka kakor frišna klobasa. Vzrok temu je, ker vinska trta si tla rahlja, da bi pognala korenine. Drugemu se trta ovije okoli jezika, da prav teško govori in navadno samo jeclja; zopet druge lasje bolijo, ker hoče vinska trta skoz nje mladiko pognati in jih tudi požene, ako pride glava v neprijetno dotiko s zidom ali tlami. Ako pa človek dolgo časa pridno pije, začne trta v njem c.vesti, kar se najbolje pozna na — rudečem nosu. Vender tega se nam ni treba bati. Krčmarji so namreč slišali, da je Kristus v Kuni Galilejski vodo spremenil v najboljše vino. Zato tudi oni vlivajo vodo v sod, da bi vino zboljšali. Samo tega nečejo pomisliti, da oni nimajo moči delati čudeže. Če potem tudi natakarica za to, kar sama izpije, vode prilije, lahko si mislite, kako dobro in močno mora biti viuo, ki je pijemo. Zato mene vsikdar malo jezi, ko vidim, da celo gostje vode vinu prili-vajo, ki je vender vsaj dvakrat že dobro krščeno. Vender, da no bodo tudi moje besede vedno bolj po vodi dišale, sklenem svoje preiskovanje in si rajši s kozarcem vina namočim suho grlo. Prav nič nimam proti temu, ako tudi vi moj izgled posnemate in si krepak požirek privoščite. vanska apostola". — .Pomladni dan iz Carigrada" .... V tej pesmi je voditelj narisal na kratko poklic in delovanje av. bratov. Učenec predaval je prav z nauduŠenoBtjo. 3. „Slovenski mladini" de-klamuje deklica I. razr. prav dramatično; ravno tako dobro je tudi drugi deček deklamoval: „Roditeljem". 6. Otroški vrt zapoje : .Gorsko cvetico". Za tem II. razr. „Večernico" in .tiha luna". Pri 9. točki nastopita J. Jelušič in M. Gom-bač iz II. razr. Prvi popisuje in hvali kmetski stan ter vpraša tovariša, kakšen stan si pa ti izbereš GombaČ? „Jaz pa ko bodem star 20 let, pojdem v vojake mej svet"..... Zatem zapoje se .Ven- ček". 11- točko .Otrok in rožica" izvršila Bta pohvalno deček in deklica I. razreda, ravno tako nas je razveselila črtica iz otroškega življenja: .Iz Šole", katero so trije otročiči iz otroškega vrta predstavljali. — Temu sledi „Venče*", poje 1. razred; vtem venčku je popotnikova pesem posebno dopadala. Pri 14. točki pripelje deklica brata slepca, kateri je 8 tužno milim glasom tožil svoje gorje. Zdaj sledi še predzadnja točka: „Štirje letni časi", slika iz otroškega življenja. Sodnik z naočniki in palico naatopi „Zima se bliža, tožniki i zagovorniki pristopite 1" Dečki so tožili, deklice so hvalile letne čase, te so pa predstavljale štiri deklico s primernimi simboli. Gospod učitelj je tu prav umevno v šaljivo podučnej obliki narisal letno čase. Koncem so še vsi zapeli .cesarsko" in g. načelnik je kot nagrado vsakemu otroku podaril krasno podobico sv. bratov Program imel je res preveč točk, ali ker so bili otročiči tako dobro izurjeni, izvršilo se je vse prav gladko in razmerno brez najmanjše nerodnosti, tako da se ni utrudil ne slušalec, ne otrok. No kakSen utis smo imeli od te lepo - nežne veselice? Moj Hosed mi je stisnil roko in dejal: „Potrpite, naj ti otročiči vzrasejo, potem bode na boljem v Trstu l" Domače stvari. — (Baklada in sere nad a ,) katero je nameraval „Ljubljanski Sokol" prirediti svojemu sta-rosti, gospodu Ivanu Hribarju, jutri večer dne 10. julija, izostane na izrecno željo njegovo. Društvo pa priredi njemu na čast „Sokolski večer" v čitalniških prostorih po včeraj naznanjenem pro gramu. — (Udeležencem sla v it osti uzidan ja spominske plošče škofu Ravnikarju na Vačah) naznanjamo, da se bode vsakdo lahko peljal na vozu iz Litije do Vač za 30 kr. Priprav ljeno pa bode poleg lojternic tudi nekaj drošk. — (Ćč. gg. novomašniki Ljubljanske škofije) bodo darovali nove sv. maše po naslednjem redu: Janez Bartelmo, 27. julija ob 10. uri v Kočevji; Fr. Ferjančič, 27. julija ob 10. uri na Gočah ; Fr. F i k, 3. avgusta ob 10. uri v Rud niku; Edvard K o sob ud, 20. julija ob 6. uri v stolni cerkvi Ljubljanski; Martin Nemanič, 27. ju lija ob 10. uri v Metliki; Anton Pfajfar, 3. avgusta ob 6. uri v Selcah; Janez Pfajfar, 3. av guBta ob 10. uri v Selcah; Frančišek Raj če vi č, 27. julija ob 10. uri na Trati; Janez Soukup, 20. julija ob 1/i6. uri pri čČ. gg. uršulinkah v Ljubljani; S. Šmitek, 20. julija ob 7. uri pri nunah y Loki; V. Vondrašek, 3. avgusta v Purkarci na Češkem; Josip Wrus, 20. julija ob 9 uri pri sv. Petru v Ljubljani; Janez Zakrajšek, 27. julija ob '/,6. uri čč. gg. uršulinkah v Ljubljani A. Žnidaršič, 3. avgusta ob 10. uri v Dobre poljah; Anton Antončič, 20. julija ob 10 uri v Cerkljah na Dolenjskem; Josip Debevec, 20. ju lija v Ljubljani; Ferdinand Erker, 3. avgusta ob 10. uri pri Stari Cerkvi na Kočevskem; Rudolf Gregorič, 3, avgusta ob 9. uri pri sv. Jakobu v Ljubljani; Dominik Janež, 20. julija ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani ; Frančišek Pavlic, 3. avgusta ob 9. uri v Kamuiku; Frančišek Pešec, 27. avgusta ob 10. uri v Tomišlju. „SI. — (Od vodovoda.) Navrtavanje glavnih cevij gre zdaj, ko delajo neprestano vse štiri zato pooblaščene tvrdke, precej urno izpod rok, in se množi od dne do dne število onih hiš, katere mogo uživati ugodnosti, ki jih podaje vodovod. Sploh se čujejo le glasovi zadovoljnosti o sijajno uspelem delu in se krči vedno bolj število starokopitnib nasprotnikov in klevetnikov. — (Glas izmej občinstva.) Piše se nam: Kdor obiskuje naša javna šetališča, zapazil je že gotovo jako čuden nedontatek, ta namreč, da naša nežna mladin nikjer nema svojega igrališča, nikjer prostora, kjer bi se v hladni senci zabavala in malo poigrala. Nekdaj bilo je otrokom v .Zvezdi* določenega nekaj prostora, pozneje odkazal se jim je prostor pod Tivoli. A ta prostor ni posebno prikladen, letoB pa vrhu tega vsled vodovodnih del ves pokvarjen iu ubogi otroci nemajo, kam bi se dali, ker je letos tudi strogo zabranjeno, posedati na tem ali onem Tivolskem travniku. Dobro Bera Bam čutil, da je občinstvo prejšnjo magistratovo nebrižnost le preveč zlorabilo in s travniki ravnalo, kakor da bi bilo na .gmajni", tega som pa tudi preverjen, da se mora za otroke določiti kakšen prostor. Potreba je velika, mesta pa tudi ne bode zadelo tako hudo, da bi kaj tacega no moglo utr-peti. Zatorej dajte mladini kaj prostora, prav hvaležni Vam bomo za to! — (Premeraba v posesti.) Tukajšnja trgovca gg. Jeglič in Leskovic kupila sta, kakor 8e nam javlja, Maurerjevo hišo na Preširnovem trgu za 24.000 gld. — (Ravnateljstvo d r ža v ne vi š j e g i m-nazije v Celovci) poslalo nam je .program" baš doteklega šolskega leta. Na prvem mestu nahaja se prof. dr. Biermanna razprava: „Zur Frage nach den Ursachen der Eiszeiten." Šolskemu iz-vestju povzamemo, da je na tej gimnaziji poučevalo 25 profesorjev, gimn. učiteljev, suplentov in pomožnih učiteljev. Koncem leta bilo je 391 dijakov, mej njimi 59 Slovencev, 331 Nemcev. Mej temi dijaki bilo je 57 odličnjakov, 256 dobilo jih je prvi red, ponavljalni izpit jih bode delalo 37. Šolnine se je plačalo 6142 gld. 50 kr., upisnine 222 gld. 60 kr. Štipendijev bilo je oddanih 46 v skupnem znesku 4108 gld. 50 kr. Glede poučevanja slovenščine izdalo je naučno ministerstvo poleg naredbe z dne 22. februvarija 1887 še naredbo z dne 12. oktobra 1889 št. 19.940. Za slovenščino določenih je šest tečajev, namreč dva pripravljalna tečaja za Nemce, štiri tečaji za Slovence. Učni jezik za slovenščino je v pripravljalnih tečajih nemški, v ostalih štirih tečajih pa slovenski. — (Iz Pliberka) na Koroškem se nam piše: Na predvečer slovanskih apostolov av. Cirila in Metoda bili so vsi hribi Podjunske doline v ognji. Naši nasprotniki so nad tem prizorom kar strmeli Bliščalo je nad sto kresov in ž njimi se je odlikovala v prvi vrBti mogočna Peca, Uršelska gora, mali in veliki Obir itd. Nekateri kresi goreli so pozno čez polunoč in gromenje možnarjev oznanjalo je široko na okrog zopetno probujenje Slovencev v Korotanu ter budilo nasprotnike naše iz sladkega dremanja. Ta večer poučil nas je, da Slovenci na Koroškem neso še izumrli, kakor so zatrjevali Nemci še pred kratkim, in da se nikakor ne dajo potlačiti, še manj pa zatreti. Bolj, ko nas bodete pritiskali, gospoda nemška, krepkeje hočemo se okleniti drug druzega in zvesteje hočemo služiti narodu bIo venskemu. Za obstanek naš pa se hočemo z vsemi dovoljenimi sredstvi boriti, in sicer toliko časa, da nam zašije boljša bodočnost in se nam priznajo naše pravice. Ne mojte misliti, da je Bog svet ustvaril jedino le za oholega Nemca. Slovan gre na dan! Ne udajmo se! — (Pro pa tria) v Tržaški okolici skuša vedno bolj in bolj širiti italijanske šole in italijan ski duh, in imajo okoličanski Slovenci res težavno stališče, da se branijo temu sistematičnemu poita IjenČevanju svoje dece. Drugo leto namerava orne njeno društvo zopet odpreti nov otroški vrt pri sv Ivanu. — (Celovški mestni zbor) vsprejel je včeraj jenoglasno resolucijo glede zadnjih dogodkov. V resoluciji izraža se želja, da se krivci takoj kaznujejo ter pooblašča se župan, da stori vse korake, da se pomiri prebivalstvo, da za bodočnost prepreči nepoklicano umešavanje vojaške sile in mestnemu redarstvu varuje njegov delokrog in primerno spo štovanje. — (Tajnikom okrajnega zastopa Vranskega) na mesto prerano umrlega Ivana Gabršeka je bil v plenarnej seji dne 7. t. m začasno imenovan g. Fran Kolšek, posestnik in občinski tajnik v Št. Pavlu v Savinjski dolini. Že leti bi pač bilo, da bi bil novi tajnik v vsakem oziru dober naslednik pokojnemu Gabrfieku, ter nadaljeval po njem pričeto delovanje posebno za probujenje preprostega naroda. — (Novi tarif.) Prvo nedeljo po novem tarifu bilo je po uradnem sporočilu vodstva držav nih železnic na D u naj i odpravljenih na zahodnem kolodvoru 172 vlakov s 80.900 potovalci, na Frana Josipa kolodvoru 83 vlakov s 35.600 potovalci. — Drugo nedeljo bilo je vreme jako neugodno, a navzlic temu oh ta k* so Številke skoro jednake, namreč na zahodnem kolodvoru 67.680, na Frana Josipa kolodvoru pa 82.400 oseb. Tretjo nedeljo pa je dež pokvaril prav zelo, kajti vozilo se je komaj polovico toliko ljudij, kakor preteklo nedeljo, kajti dež in pa novi tarif se nekako ne vjemata dobro skupaj. — (Včerajšnji mesečni živinski semenj) bil je primeroma dobro obiskan, dasi je bil jedva osem dnij pred njim sv. Petra in Pavla veliki semenj. Prignalo se je 407 konj in volov, 279 krav in 74 telet, vkupo 760 glav. Krave 8 teleti in konji ho se dobro prodajali, z voli pa je bila slaba kupčija. Sploh je imela goveja živina visoko ceno. Tujih kupcev bilo je malo. — (Uradna učiteljska konferenca za Vranski okraj) vršila se bode dne 23. julija ob 8. uri zjutraj v šolskem poslopji na Polzeli. Razen običaj nib točk dnevnega reda obravnavalo se bode o sledečih predmetih: 1. Učni poskus o telovadbi na naših ljudskih šolah s posebnim ozirom na otroške igre. 2. Govor o učnem potu v botaniki na ljudskej šoli, uporabljajo branje „Kristavec" v tretjem berilu št. 170. 3. Kaj more ljudska šola storiti, da vzgaja dolžnostni čut V 4. Znanstveno predavanje c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. — (Vabilo) Občno letno zborovanje „uči-teljskega društva za Goriški okraj" bode 24. julija ob 9. uri predpoludne v Gorici na slovennkem oddelku deželne kmetijske šole. Dnevni red: I. Petje po notah. II. Poročilo o društvenem delovanji. HI. Pregled letnih računov. IV. Volitev društvenega vodstva. K obilni udeležitvi uljudno vabi odbor. — (Cvetličarska zadruga.) Kakor poroča .Edinost", bavijo se nekateri rodoljubi v okolici Tržaški resno z mislijo — ustanoviti mej okoličani cvetličarsko zadrugo, katera bi utegnila mnogo koristi donašati. Namen tej zadrugi bi bil posebno ta: izvažati cvetlice v severna mesta. Podnebje in ugodna lega okolice Tržaške ugajata posebno izvršitvi tega podzetja, kateremu želimo, da se skoraj obistini ter stopi v življenje. — (S Prema) 8. julija. Včeraj kmalu popo-ludne vsula se je tu gosta toča. Padala ni povsod jednaka, vsled česar ni tudi škoda splošna, pač pa so posamičniki več ali manj poškodovani. V Smer-jah ni bilo tega ^steklenega biča", nekoliko je pa obiskal Celje. Drugače je pa z vasjo Kilovče. Kakor pripovedujejo, potolkla je toča vse. Pridelka ne bode ne na polji, ne v vinogradu, ne na drevji — nikjer. Res grenka usoda za že dovolj stiska-nega kmeta ! Bog pomagaj! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 8. julija. Prve dni oktobra bode slovesna otvoritev češke akademije v prisotnosti pokrovitelja nadvojvode Karola Ludovika. V narodnem gledališči bode tem povodom slavnostna predstava in so umetniki Drofak, On-dfiček in Marija Pospišil povabljeni, da bodo pri tej priliki sodelovali. Cetinje 8. julija. Kakor je dognano, je Savo Poček knezovega bratranca Božo Martinovima iz osebne osvete z revolverjem smrtno zadel. Martinović ustrelil je z revolverjem dvakrat na Počeka, ki se je takoj mrtev zgrudil. Martinovič umrl malo ur pozneje. Christiansand 8. julija. Nemško bro-dovje s cesarjem danes dopoludne odplulo. Vreme je deževno. Madrid 8. julija. Kolera v Gaudii se širi. V nedeljo obelelo je 19 oseb, 5 umrlo. Minister notranjih zadev sklical bode zdravstveni svet, da se posvetuje, kaj je treba ukreniti. Zdravstveno stanje v Madridu izvrstno. Idrija 9. julija. Občespostovani in ve-lezaslužni, večletni župan in predsednik čitalnice gospod Štefan Lapa j ne je danes popo-ludne ob pol jedni uri umrl. Pogreb bode v petek ob peti uri popoludne. Dunaj 9. julija. „Fremdenblatt" konsta-tuje, da v tukajšnjih krogih ni nič znanega o Kalnokvja, Caprivija, Crispija in Salisburvja dozdevnem sestanku, ki bi nekda imel biti koncem avgusta v Kissingenu. Dunaj 9. julija. „"Wiener Zeitung" objavlja ministersko naredbo, s katero se zaradi nevarnosti, da se zaueso nalezljive bolezni, pre- povediije uvažanje in prevažanje perja, starih oblek itd. iz Spanjske in Male Azije. Carigrad 9. julija. Uradna preiskava ob umoru Marinkoviea je dognala, da se je umor zvršil iz osebne osvete. Cigan Sigo priznal je, da se je s tremi Turki in še z nekim drugim ciganom dogovoril, da umore podkon-zula, ki je cigana Siga tepel. Sigo in sokrivci njegovi so zaprti. Razne vesti. * (Br esr ene žene.) To Šestdnevni obravnavi izrekla ae je sodba proti zverskim ženam iz Srema, ki so otrovale 13 osob. Obsojen« so bile štiri na smrt, jedna na dosmrtno ječo, tri pa na 15 let ječe. Dve zatoženki bili sta oproščeni. Cela ta obravnava kazala je v žalostni luči moralno stanje ljudstva tamošnjih krajih. * l Skozi steklo na ulico.) Čuden je bil načiu, kako je te dni nek postrešček v Zagrebu prišel nepoškodovan skozi steklo na ulico. Ulagali so delavci ravno velike steklene zrcalne šipe v okuib neke prodajalnice v poslopji hotela pri avstrijskem carji. Ko je bila jedna taka že ustavljena, hotel je nek postrešček, ki je bil ravno v prodajal-nici, skozi okno na ulico, misleč da je še pot prosta, kakor malo poprej. Z velikim žvenketom razdrobi se šipa na tisoč koscev, a neprevidni postrešček ostal je po čudnem iu srečnem naključji nepoškodovan. * (Uporni vojaki.) Moštvo druzega bataljona gardskih grenadirjev v Wel!it)gtona vojašnici v Londonu uprlo se je preteklo saboto ter no slu-šajoč na poziv trobente, se zaprlo po sobah. Došlo je več višjih častnikov, da so se posvetovali 8 polkovnikom. Ko se je konečno zbralo moštvo pred polkovnikom, in je ta jih pokaral zaradi njih obnašanja, sprejeli so njegov govor z žvižganjem in sikanjem. Govori se, da hote" poslati polk v inozemstvo. * (Zanimiv eksperiment.) Če se odtrgt cvetoča ržena bilka jedno ped pod klasom ter vzame v usta pri odtrganem konci, odstranivši na njej visečo prašnice, opazi se čez kucih pet minut mali čudež. Z lahuim prasketanjem začno se raztezati osine in tuli, in prostemu očesu vidno prikazujejo se nove prašnice* da je v kratkem veš klas zopet poln. Kaj je vzrok temu naglemu razvoju? Sodi se, da gorki sopar, kateri se s sapo upiha v rastlino, kakor je znano, da ovenele cvetice zopet ožive in se napnejo, če se steblo nareže na novo, ter cvetka potem postavi v vrelo vodo. Na vsak način je zanimiv ta poskus ter vsakdo lahko „stidi in tudi vidi travo rasti". * (Velika nesreča na železnici) pri-godila se je te dni zopet v Ameriki — kjer so na dnevnem redu. Pri Lousville povozil je brzovlak velik voz, na katerem se jo ravno peljalo č-1 progo veliko število izletnikov. Mrtvih je ostalo 21 oseb, trije so bili teško ranjeni, drugi pa lahko. * (Nesreča pri zažigan ji umetelnega ognja.) V Pensilvanji v mestu Industrv razpočil se je sod smodnika vsled iskre, ki je padla vanj pri zažiganji umetelnega ognja in je bilo ubitih pet otrok, mnogo oseb teško ranjeuih in jedna hiša razrušena. * (Amazonke dahomevske.) V Daho -im-vi so osnovali nekak ženski kazenski polk. V ta polk potlačijo zakonske ženske, katere so nezveste ali pa nepokorne možu, ali se pa prerade prepirajo itd. Ko jih uvrste v vojake, morajo se ženake vaditi v orožji. V vojni so pod poveljstvom kraljevini. Če se pokaže kaka ženska bojazljiva, jo kar usmrtijo. Disciplina je jako stroga in za najmanjši pre-grešek je določena smrtna kazen. Oborožene so z bodali in puškami. Njih število se ceni na 2000. Pevci, pozor! ki*, Vsi tisti gg. pevci, ki prihodnjo nedeljo (13. t. m.) nameravajo pri Rav-nikarjevi slavnosti na Vačah sodelovati, 1 prineso naj seboj seki rice (note) za one pesmi, ki smo jih o svojem času bili ua-znanili v Časopisih. Skupna pevska vaja vrši se takoj po vsprejerau slaviteljev v šolskem poslopji. „Na zdarla J. Ravnikar, t. i. pevovodju „ Litijskega pevskega društva". Za v iiitujo porabo. Bolečino udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se l gotovim uspehom ozdravijo i Moll-ovim „ Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki »lan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Ihinaji, Tuchlanlien 9, V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (55-S) 3 -iljaiii : 7. julija: Marija Roš, narednikova hci, 7 mesecev, Pred kosamo št. 4, za katarom v ćrovih. — Filipa Majer, glatoklepAeva hfil, lf> mesecev, Vožarski pot št. G, za je-tiko. — Jožef Praxmarer, prisiljenec, 60 let, PoljanBki nasip št. 50, za oslabljen jem. 8. julii«: Jožet Knez, pisarjev sin, 2 meseca, Krakovski nasip Št. 4, za katarom v črevih. — Franc Brodnik, mestni ubog, 78 let, Karlovska cesta št. Y, za oslab-ljenjem. 9. julija : Anton Černe, gostilničarjev sin, 12 dni, (1 rad išče št. 15, za zlatenico. V deželni bolnici: Meteorologično poročilo. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 8. julija 7. zjutraj S. popol. 9. zvečer 738-.'5 mm. 7M*B mm. 735 5 mm. 10 4° C 20 6° C 14 8" C brezv. si. jz. al. jz. megla obl. 0 00 mn. jas. Srednja temperatura 15-3°, za 55" pod normalom. ZD-u-in-aoslsia, borza dne 9. julija t. 1. (Izvirno telcgrafično pori čilo.) včeraj — dane« gld. 88-40 - tfbl- 88 35 8i)- — H9 10 » 109 60 n 109-75 n 101 30 101-35 n 984- — n »86-— n 303 — ti 303 — n 117 — >i 117-15 n —•— n —■— n » 9-28% Srebrna renta .... Zlata renta ..... 5°/0 marčna renta . . . Akcijo narodne banke Kreditne ako je. . . . London....... Srebro ....... Napol........ 0. kr. cekini .... . „ 5-55 Nemško marke.....„ ^7*37'/, — 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz I. 18«4 100 , Ogerska zlata renta 4°/0.......102 Ogerska papirna renta 5°/0......99 Dunava reg. srečke 5°/„ . . . 100 gld. 122 Zomlj. obč. avstr. 4V,"/o ilati zast. listi . . Kreditne srečko......100 gld. Rudoltbve srečko..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 Trammway-društ. velj. 1 70 gld. a. v.. . , 57 57 35 132 gld. 50 kr. 17tJ 116 136 19 154 50 20 75 40 50 BO 50 7. julija: Marija činsko boleznijo. Klenošek, šivilja, 21 let, za vro- Tržnc cene v LJubljani dne 9. julija t. i. kr. ti. kr. Pšenica, hktl. . ■ . ti 8 a Špeh povojen, kgr. . 70 ! Rož, Jjf •II * BO Surovo maslo, „ . — 75 ' Ječmen, •°> 58 Jajce, jedno : . , . — 2 0 '08, . 3 r.T Mleko, liter .... — Ajda, . 5 85 Goveje meso, kgr. - 59 Proso, n • • . 5 01 Telečjo „ „ — 52 Koruza, • * * . ■ 4 «7 Svinjsko „ „ — 62 Krompir . 3 80 Koštrunovo „ „ — 3ti Leča, . 11 — Pišanec...... — 45 Grah, • • . 11 _ Golob......1 — 18 Fižol, • ♦ . 9 — Seno, 100 kilo . . . 1 42 Maslo, . ;— Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 Quiotr. 1 78 Mast, .'!— 7< t; -jo | Špeh ii. Aen „ . :— 60 „ mehka, 4 „ 4 20 Natakarica katera bi mogla položiti primerno kavcijo, dobi takoj mesto. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (538—2) Išče se že izvežban praktikant au šestošolec zmožen slovenščine in nemščine, za lekarno na Notranjskem. Hrana in stanovanje prosto. Natančneje izve so pri apravntitvu ^Slovenskega Naroda". (540—1) puškar (341-21) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakovrstne dobre puške iz svojo delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi prenareja kresne puške na puške zadovke (llinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike ■ podobami dopoillja brezplačno ln franko. VI ŽITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. redke a | gld. Isaka srečka velja za olie 5« žrenanii. Seznam dobitkov za obe žrebanji. (505—16; St. 5546. (530—3) Prvo žrebanje 14. avgusta 1890. Drugo žrebanje 15. oktobra 1890. 1 dobitek 50.000 gld, vreden 1 dobite k 50.000 gld, vreden 1 „ 5000 n n 1 n ttOOO n Ti 1 „ 204»0 n • 1 n » a 1 „ lOUO n v 1 n lOOO n JJ 2 „ 50<» n n 2 ; 500 »I T) 5 J 200 n s 5 „ 200 n » 10 n lOO n n 10 „ ioo n n 20 B SO n n 20 g » » 50 . *-iO n n 50 „ 200 - lO razstav, srečk 200 „ n ti 2000 dobitkov S n 2000 dobitkov S » T) SREČKE a 1 »m. V 1 jj li f 12 J a ii i prod a j a Uprava razstavine loterije, Dunaja II., rotunda. srečke C. C. HAY£B. Na Kranjskem popolnitl je sledeča mesta okrožnih zdravnikov in sicer: u) z letno plačo §tlO goldinarjev: l.) Bohinjska Bistrica, 2.) Kočevska Reka, 3.) Lož, 4.) Šma-rije, B.) Železniki; b) z letno plačo 700 goldinarjev: l.) Senožeče, 2.) Trebnje. Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo razen plače tudi pravico do dveh v plačo uštevnih starostnih doldad po 50 goldinarjev, vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, kakor tudi do pokojninskih in preskrbinskih užitkov zase in za zaostale svojce. Prosilci za jedno teh mest uložiti morajo svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem do 30. dne julija 1890. 1. ter v njih dokazati svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse po deželah, zastopanih v državnem zboru, avstrijsko drža\ljanstvo, fizično sposobnost, neornadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega ali mesto tega kakega drugega slovanskega in nemškega jezika. V službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi na Kranjskem poslujoči ranocelniki z najnižjo plačo 400 goldinarjev, toda le začasno in brez pravice do pokojnine. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 1. julija 1890. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".