o w
December 1997
IS9
N<
o<
C/5
CM O CM
o o\
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
7(1997)12
VSEBINA
Izobraževanje	str. 1
Splošnoizobraževalne knjižnice	str. 3
Visokošolske knjižnice	str. 6
Specialne knjižnice	str. 7
Mednarodna srečanja	str. 8
Mednarodni razpisi	str. 11
Nove publikacije	str. 12
In memoriam	str. 15
Borza dela	str. 16
Obvestila	str. j6
Prilogi	str. 16
Knjižničarske novice 7(1997)12. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, 1001 Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 670 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
************
Srečno in uspešno 1998 !
si/ si/ \j/	sk.	skl \|/ \|/ \|/ si/ si/
Tfr	vpr /js /js ^Š /pr /fš
Leto /997 ,ve počasi končuje in pred nami so božični in novoletni prazniki. Želimo vam, da bi jih prijetno preživeli in si nabrali novih moči za leto, ki prihaja.
Vsem našim sodelavcem, naročnikom in bralcem želimo prijetno praznovanje, v novem letu pa čimveč veselja in uspehov na osebnem in poklicnem področju, z željo, da bomo tudi v novem letu 1998 uspešno sodelovali!
Delavci Enote za razvoj knjižničarstva
STROKOVNI KNJIŽNIČARSKI IZPITI
V jesenskem izpitnem roku, ki je trajal deset dni (17. - 28. november 1997), je med 49 kandidati v prvem poskusu strokovni izpit opravilo 47 kandidatov, in sicer za naziv "bibliotekar" 29, "višji knjižničar" 10 in "knjižničar" 8. Kandidati so bili izprašani skupaj iz 366 izpitnih predmetov in so dosegli visoko skupno povprečno oceno - 4.36! Posebej bi omenili, daje kar 20 (43%) kandidatov doseglo povprečno oceno višjo od 4.50. Čestitamo vsem, še posebej pa knjižničarkam, ki so bile najbolj uspešne:
•	Dragica Jazbinšek, OS Blaža Ko-cena, Ponikva
® Martina Konjedic, Visoka šola za socialno delo, Ljubljana
•	Simona Perpar Grilc, Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana
® Tatjana Tratnik, Matična knjižnica Kamnik
•	Maja Vihar, Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana
Datume strokovnih izpitov za naslednje leto bomo razpisali v programu izobraževanja. Kot je že običaj, bodo izpiti potekali na začetku junija in na koncu novembra.
Melita Ambrožič
Knjižničarske novice 7( 1997)12
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1998
Program izobraževanja, ki ga bomo izvajali v prihodnjem letu v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, je ravno v pripravi, bi pa vas radi že vnaprej opozorili na nekaj novosti, ki jih prinaša. Program bo sestavljen iz naslednjih oblik izobraževanja:
•	Dopolnilno izobraževanje (tečaji namenjeni začetnikom v stroki oziroma tistim, ki se pripravljajo na strokovne izpite ali pa želijo dopolniti svoje obstoječe znanje).
*	Izobraževanje za udeležence sistema COBISS (tečaji, ki so potekali že v tem letu; vsebina in termini bodo usklajeni s programom izobraževanja, ki ga izvaja IZUM, Maribor).
« Izobraževanje za založnike (namenjeni založnikom, ki letno izdajo manjše število naslovov publikacij). ® Permanentno izobraževanje (nekatere tečaje bomo ponudili že vnaprej, druge pa bomo organizirali tudi med letom).
Podrobneje bo razložen tudi namen strokovnih bibliotekarskih izpitov,
izpitni roki, način prijavljanja, potrebni dokumenti itd.
V letu 1998 torej ne bomo več organizirali Začetnega knjižničarskega tečaja in Tečajev za pripravo na strokovne izpite (vsak tečaj je trajal dva tedna) saj je njihova oblika postala že preveč zastarela, ampak vam bomo ponudili tečaje, ki bodo pokrivali naslednje širše vsebinske sklope:
1. Knjiga, knjižnice, knjižničarstvo, knjižničarji (zakonodaja, zgodovina knjige in knjižničarstva, hranjenje in zaščita gradiva, knjižnični
sistem in knjižnične mreže, knjižničarska stroka itd.)
2.	Izgradnja in upravljanje knjižničnih zbirk (vrste gradiva, pridobivanje in inventariazcija, postavitev gradiva, izločanje, odpis in inventura ter posredovanje gradiva - izposoja, medbiliotečna izposoja, informacijsko delo, delo z uporabniki)
3.	Formalna in vsebinska obdelava knjižnega gradiva (predvideno bo dovolj časa za vaje).
4.	Uporaba informacijskih zbirk in virov (informacije in informacijski viri, oblikovanje in uporaba bibliografskih virov, metode desimi-nacije in iskanja informacij).
Tečaje bomo organizirali v dveh obdobjih (pomladanskem in jesenskem) in sicer v takšnem časovnem zaporedju, da se bodo iztekli še pred izpitnimi roki, knjižnice pa se bodo odločile, na katere tematske sklope bodo pošiljale svoje delavce. Praviloma naj bi vsak sklop potekal en teden, predavanja bodo dopolnjevale vaje ter obiski v klnjižnicah in drugih ustanovah povezanih s knjižničarstvom. Časovno bodo tematski sklopi organizirani pomladi v februarju, marcu, aprilu in maju ter jeseni v septembru, oktobru in novembru. Kandidatom, ki so nam že vnaprej poslali prijavnice za Začetni knjižničarski tečaj oz. Tečaj za pripravo na strokovne izpite, bomo pri rezervaciji mest na "novih" tečajih dali seveda prednost.
Izobraževalni program bomo v letu 1998 izvajali v novi, sodobno opremljeni učilnici, v kateri je udeležencem na voljo 19 osebnih računalnikov, opremljena pa je tudi s potrebno avdio in video opremo.
Publikacija "Program izobraževanja 1998" bo predvidoma natisnjena še v mesecu decembru in jo bomo
689
Knjižničarske novice 7( 1997) 12
naročnikom Knjižničarskih novic poslali v začetku naslednjega leta. Ostali jo bodo lahko naročili v NUK.
Melita Ambrožič
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
ZALOZNISKA DEJAVNOST KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA
Knjižnica Ivana Tavčarja Škoija Loka ima med svojimi osnovnimi dejavnostmi navedeno tudi izdajanje samostojnih publikacij, bibliografij ali kaj podobnega. Prvo dokaj obsežno samostojno publikacijo zbornik z naslovom Knjižnice na Škofjeloškem je izdala leta 1995 ob 50-letnici knjižnice.
Ob šestdesetletnici Muzejskega društva v Škofji Loki je bila 16. junija 1997 v knjižnici odprta razstava publikacij članov Profesorskega ceha in Muzejskega društva v Škofji Loki, ki jih hrani Knjižnica Ivana Tavčarja Škoija Loka. Ob tej priložnosti smo izdali drugo publikacijo kot spremljajoči katalog. Knjižica z naslovom: Publikacije članov Profesorskega ceha in Muzejskega društva v Škofji Loki v Knjižnici Ivana Tavčarja Škoija Loka, ima 24 strani in pet prilog od katerih so štiri iz znamenite rokopisne kronike sestankov Profesorskega ceha, ki je na
kratko predstavljena na zavihku knjižice. Objavljeno gradivo je dobra zasnova za bodoče celotno bibliografijo članov Profesorskega ceha in Muzejskega društva v Škofi i Loki. Katalog je uredil postavljalec razstave Matjaž Eržen, višji knjižničar v Knjižnici Ivana Tavčarja, ki je tudi vodja domoznanske obdelave.
Tretjo publikacijo smo izdali 10. novembra 1997, ob odprtju razstave Ekslibrisov slovenskih knjižnic in knjižničarjev. Ta razstava je že tretja razstava ekslibrisov v škofjeloški knjižnici. Prvo tematsko razstavo z naslovom Geološki in rudarski ekslibrisi smo postavili marca 1995. V novembru istega leta pa smo ob 50-letnici knjižnice odprli drugo razstavo Eksli-bris in literatura. Ekslibrisi na temo "knjiga" so se pojavili sicer na prvih razstavah že leta 1997 v primorskih knjižnicah: Sežana, Ajdovščina, Koper, Piran. Vendar predstavlja ta naša razstava in spremljajoči katalog v letu 1997 prvi sistematični poskus predstavitve ekslibrisov slovenskih knjižnic in knjižničarjev. Ob tridesetletnici delovanja Društva Exlibris Sloveniae smo pripravili razpis za izdelavo ekslibrisov za knjižnice, knjižničarje in bibliotekarje in ga objavili v reviji Likovne besede in v glasilu Društva Exlibris Sloveniae Društvene novice letos v januarju. Razpis smo poslali vsem nekdanjim petinšestdesetim matičnim knjižnicam v Sloveniji in NUK v Ljubljani. Z razpisom smo seznanili 40 likovnih umetnikov in oblikovalcev na območju štirih občin: Škoija Loka, Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki.
Razpis je bil zaključen konec septembra. 2. oktobra se je sestala žirija v sestavi: Leon Koporc, akademski slikar, Dušan Koman. kustos in likovni kritik v Loškem muzeju in Ana Flor-jančič kot ravnateljica knjižnice. Žirija je ocenila prispele ekslibrise, določila
1
J
Knjižničarske novice 7( 1997)12
izbor za prvo nagrado in 10 diplom ter 2 dilpomi za kolekcijo. Nekaj ekslibri-sov je izločila, ker niso ustrezali razpisnim pogojem.
Na razpis je 29 avtorjev poslalo 54 ekslibrisov. Če prištejemo tudi tiste, ki so bili poslani le za razstavo, lahko z veseljem ugotovimo, da smo skupaj pridobili 81 ekslibrisov, od tega 43 novih. V razpisuje 17 knjžnic pridobilo 31 novih ekslibrisov, 11 knjižničark in knjižničarjev pa 18 ekslibrisov. Naša knjižnica je pridobila 17 novih ekslibrisov, knjižničarki Martina Gostinčar in Ana Florjančič sva pridobili 7 ekslibrisov.
Prvo nagrado in sicer 100.000 SIT je prejela akademska kiparka Andrejka Čufer iz Maribora za ekslibris, izdelan v slepem tisku na ročno izdelanem papirju iz cvetličnih listov, za biblio-fila in farmacevta Štefana Predina.
Diplome za najboljše ekslibrise so prejeli:
1.	Brezočnik Stojan, Čečovlje, Ravne na Koroškem, ekslibris Koroška osrednja knjižnica Ravne na Koroškem,
2.	Guček Irena, Velenje, ekslibris za Knjižnico Ivan Napotnik, Velenje.
3.	Klančar Bojan, Cerknica, ekslibris za Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica,
4.	Kmetec Dušan, Piran, ekslibris za knjižničarko Ksenijo Petaros,
5.	Pavlovec Agata, Školja Loka, ekslibris za bibliotekarko Bernardo Pavlovec,
6.	Rupnik Nande, Idrija, ekslibris za Mestno knjižnico in čitalnico Idrija,
7.	Sever Edi, Školja Loka, ekslibris za knjižničarko Ano Florjančič,
8.	Sterle Dušan, Kamnik, ekslibris za Knjižnico Kamnik,
9.	Šubic Maja, Školja Loka, ekslibris za Knjižnico Ivana Tavčarja Školja Loka,
10.	Vidic Franc, Školja Loka, ekslibris za Knjižnico Ivana Tavčarja Školja Loka.
Posebno priznanje žirije - diplomo za kolekcijo - sta prejela slikarja:
1.	Berčič Franc-Berko, Školja Loka, ekslibris Krekiana, trojna kolekcija ekslibrisov za Ano Florjančič,
2.	Šalamon Arpad, Slovenske Konjice, serija osmih ekslibrisov za: Bibliothecae Franciscanorum MXDLXXII Novo mesto, Knjižnico Ivana Tavčarja Školja Loka, Knjižnico Konjice, Konjice, Napotnik Velenje, P. Felicijan Novo mesto, R. Pavlovec, Šentjur.
Kot zanimivost razstave je bil posebej izpostavljen kovinski ekslibris Jožeta Volariča, izdelan kot glava sredi knjižnih listov. Verjetno je prvi te vrste, morda celo v svetu, na razstavi je zbujal posebno pozornost, zato krasi naslovnico kataloga.
Kot posebnost naj omenim še ekslibrise, narisane kot perorisbe v unikatnem izvodu, avtorice Zlate Volarič. Vsi se motivno nanašajo na Knjižnico Ivana Tavčarja in na njene knjižnične delavce.
Celotna grafična zbirka je posebno dragocena pridobitev za knjižnico, v naslednjih mesecih bo potovala po knjižnicah, ki so sodelovale v razpisu.
Katalog vsebuje štiri pisne prispevke. V prvem prispevku poročam o poteku in rezultatih razpisa. V drugem prispevku z naslovom Je knjiga v moji knjižnici res samo moja? nestor slovenskega bibliotekarstva profesor Jaro Dolar razmišlja o pravem in duhovnem lastništvu knjige. Prispevek akademskega slikarja in profesorja na Akademiji za likovno umetnost Luci-
4
Knjižničarske novice 7( 1997) 12
jana Bratuša predstavlja vlogo računalniške grafike, sodobne grafične tehnike, pri ekslibrisih. Zadnji prispevek govori o srečanju z enim od avtorjev ekslibrisov, Ivanom Razbor-škom iz Ljubljane, ki je doslej izdelal več kot 2.500 ekslibrisov, s katerimi je znan v Appiano Gentile, Linzu, Ox-fordu, Weimarju, Utrechtu, Honkongu.
Katalog obsega 40 strani, v njem pa je priobčenih 70 ekslibrisov. Izdali smo ga v 500 izvodih. Urednica kataloga je Ana Florjančič. Grafično oblikovala in tiskala ga je Tiskarna Uzar iz Tržiča, fotografije je prispeval Tomaž Lunder iz Studia Grad v Škofji Loki, fotofolije je izdelal Reproprint iz Kranja, tekst je lektorirala Marija Le-bar, povzetek je v angleščino prevedla Karin Pečnikar.
Naš razpis in spremljajoči katalog sta spodbuda za nadaljnje iskanje in pridobivanje ekslibrisov tako za knjižnice kot za knjižničarje. Mogoče bo akcija v prihodnjih letih prerastla v nekakšen bienale. Z njim bi postala škofjeloška knjižnica in Škoija Loka osrednje mesto za ekslibrise slovenskih knjižnic in knjižničarjev. To niti ne bi bilo čudno, saj je 17. november 1997, ravno ob času naše razstave, minilo 30 let od prve razstave ekslibrisov v Sloveniji, ki je bila takrat postavljena ravno v Škofji Loki, v Loškem muzeju.
Ana Florjančič
OKO BESEDE 1997
Murska Sobota, od 13. do 15. novembra
Letos je bilo v Murski Soboti že drugo srečanje mladinskih pisateljev, na njem pa je bila prvič podeljena nagrada Večernica za najboljše mladinsko literarno delo v letu 1996.
Srečanje pripravlja Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc iz Murske Sobote. Poleg mladinskih pisateljev se ga udeležujejo tudi strokovnjaki s področja mladinske književnosti, uredniki, založniki in knjižničarji.
Prvi dan srečanja je bila okrogla miza - pogovor urednikov mladinskih knjižnih programov in mladinske periodike s pisatelji o temah in pristopih, ki jih v sodobnem pisanju za otroke in mladino pri nas pogrešajo. Pogovor je vodil Vasja Cerar.
Drugi dan pa je bil simpozij na temo Mladinska književnost v času elektronskih medijev, ki ga je pripravilo uredništvo revije Otrok in knjiga, vodila pa ga je prof. Darka Tancer Kajnih. Uvodne referate so imeli dr. Igor Saksida (Čemu/kako - in ali sploh - danes brati mladinsko književnost?), dr. Metka Kordigel (Zakaj mladinska književnost?) in Milena Salaj in Milan Vincetič (Bralna kultura pri drugo- in četrtošolcih).
Večer pred podelitvijo Večernice je Pokrajinska in študijska knjižnica M. Sobota in še posebej višja knjižničarka Vesna Racman Radovanovič v sobo-škem gradu pripravila razstavo literarnih del petih finalistov za nagrado Večernica in literarni večer. Ob finalistih so se občinstvu predstavili še učenci Glasbene šole in Osnovne šole I iz Murske Sobote.
14. novembra zvečer je bila sia-v-nostna podelitev nagrade Večernica za
692	Knjižničarske novice 7( 1997) 12
najboljše slovensko mladinsko literarno delo v letu 1996. Zamisel o nagradi, ki je sicer tlela že dalj časa, se je na pobudo založbe Franc-Franc in revije Otrok in knjiga uresničila lansko leto, ko seje Časopisno-založniško podjetje Večer odločilo za generalno pokroviteljstvo nad nagrado. Za nagrado so kandidirala literarna dela, izšla v letu 1996, ki so jih založbe ali avtorji poslali v razpisanem roku. Žirijo so sestavljali: Darka Tancer Kajnih (predlagatelj: revija Otrok in knjiga), Tilka Jamnik (predlagatelj: Društvo bibliotekarjev Slovenije in Slovenska sekcija IBBY), Melita Forstnerič Hajn-šek (predlagatelj: ČZP Večer), Milan Vincetič (predlagatelj. Društvo slovenskih pisateljev) in predsednik žirije dr. Igor Saksida (predlagatelj: založba Franc-Franc).
V najožji izbor za Včernico so se uvrstili naslednji avtorji (po abecednem redu) in dela: Desa Muck: Krern-plin, Lela B. Njatin: Velikanovo srce, Tone Pavček: Majnice: fulaste pesmi, Bina Stampe Žmavc: Ure kralja Mina, Dim Zupan: Leteči mački. Nagrado Večernico je dobil Tone Pavček.
Drugi dan so se pisatelji srečevali z mladimi bralci na šolah.
Vsi udeleženci srečanja smo si lahko ogledali stalno razstavo v Pokrajinskem muzeju v soboškem gradu. Zadnji dan srečanja pa je bila ekskurzija po Prlekiji z obiskom Ljutomera. Miklošičeve rojstne hiše in etnografsko obarvanim kulturnim programom. Ekskurzijo je vodilo Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije in Pomurska turistična zveza M. Sobota.
Uživali smo lepote Pomurja in prijaznost organizatorjev ter spremljevalcev srečanja. Vsem prisrčna hvala.
Tilka Jamnik
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
STATUS VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV
Že vrsto let, najbrž že desetletje, si prizadevamo, da bi izboljšali status visokošolskih knjižničarjev na obeh univerzah. Napisali smo že mnogo predlogov in utemeljitev ter ob vsaki možni priliki tudi opozarjali odgovorne na univerzi, da visokošolski knjižničarji ne spadajo med administrativne delavce.
Tudi na zadnjem sestanku na Univerzi v Ljubljani, dne 19.11.1997, ki ga je sklical rektor akad. prof. dr. Alojz Kralj, smo med drugim tudi razpravljali o neprimernem statusu visokošolskih knjižničarjev. Udeleženci sestanka so predlagali, da bi morali imeti knjižnični delavci na univerzi status visokošolskega sodelavca. Ker pa Zakon o visokem šolstvu v 54. členu knjižnične delavce ne uvršča med visokošolske sodelavce smo rektorju in Ministrstvu za šolstvo in šport posredovali predlog za dopolnitev tega člena.
Dopis, ki smo ga poslali rektorju Univerze v Ljubljani in dr. Pavletu Zgagi na ministrstvo objavljamo v celoti.
Spoštovani rektor akad. prof. dr. Alojz Kralj
Zaradi vse večjih zahtev po ureditvi statusa visokošolskih knjižničarjev predlagamo, da se 54. člen Zakona o visokem šolstvu (Ur. 1. RS št. 67,1993) dopolni tako, da se med visokošolske
6
Knjižničarske novico 711997)12
Bil*

SPECIALNE
KNJIŽNICE
■ ' '• ... v:i •
. f -
- x Ž. ,. ■-, -, ,< ?'<r'« i-;-.
sodelavce vključijo tudi knjižnični delavci.
Utemeljitev:
Sodoben koncept visokošolskih knjižnic je presegel preživeto opredelitev visokošolskih knjižnic kot zgolj skladišč in izposojevališč knjig. Visokošolske knjižnice so komunikacijska središča, ki posredujejo znanstvene in druge informacije in so zato neločljivi del pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela na univerzi.
Izhajajoč iz novih nalog visokošolskih knjižnic bi morali imeti knjižnični delavci primernejši status. Delo v visokošolskih knjižnicah je zahtevno in ga lahko opravljajo le strokovno kvalificirani delavci. Od knjižničnih delavcev se zahteva dvojna strokovnost, tako z znanstvenega področja matične ustanove kot tudi s področja biblio-tekarstva in informacijskih ved ter stalno dodatno izobraževanje, saj se sodobna informacijska veda in dejavnost zelo hitro razvijata.
Čedalje bolj pa se uveljavlja tudi njihova neposredna izobraževalna funkcija, saj je potrebno z uvedbo informacijske tehnologije in novih informacijskih virov uporabnike tudi uvajati in izobraževati za njihovo uporabo.
Zaradi pomembnosti, ki jo ima knjižničarska dejavnost v vzgojnoizo-braževalnem procesu, moramo poskrbeti za ustreznejši status visokošolskih knjižničarjev, zato tudi predlagamo, da se uvrstijo med visokošolske sodelavce.
Ana Marielanc
OBNOVLJENI PROSTORI SPECIALNE KNJIŽNICE V KRKI
V	KRKI opravlja naloge specialne knjižnice Center za strokovno informatiko, ki je organiziran v okviru Sektorja za raziskave in razvoj. Osnovna naloga Centra je zbiranje in posredovanje strokovnih informacij zaposlenim v Krki, poslovnim partnerjem ter posredno zdravstvenim delavcem pri nas in v tujini. V KRKI se zavedamo, da je uspešnost našega poslovanja odvisna tudi od informacij, ki so pravočasno dostopne tistim, ki jih potrebujejo. Zato smo v letošnjem letu v celoti prenovili in najsodobneje opremili prostore Centra za strokovno informatiko. Poleg sodobno opremljenih, za tovrstno delo zelo primernih delovnih prostorov smo pridobili tudi študijske prostore za uporabnike ter računalniško delavnico.
V	Centru opravljamo vse osnovne funkcije specialne knjižnice. Naročamo revije, nabavljamo knjige, jih evidentiramo, skrbimo za medknji-žnično izposojo in podobno. Seveda večina teh del poteka preko računalnika ter se stalno posodablja glede na razvoj informacijskih tehnologij. V KRKINEM fondu je skoraj 15.000 knjig. Naročenih imamo približno 300 naslovov revij, vsako leto iz drugih knjižnic naročimo več tisoč kopij člankov iz revij, ki jih pri nas nimamo. Center vodi tudi bibliografijo objav strokovnjakov zaposlenih v KRKI.
7	Knjižničarske novice 7( 1997) 12
MEDNARODNA SREČANJA
Glede na sodobne informacijske potrebe in možnosti pa so za podjetje izredno pomembni tudi elektronski viri informacij. V KRKI že vrsto let iščemo informacije neposredno preko mednarodnih informacijskih servisov, uporabljamo čedalje večje število podatkovnih baz na CD-ROM-ih in poslužujemo se možnosti, ki jih nudi Internet. Trenutno so za nas najpomembnejše baze na CD-ROM-ih, saj z njimi pokrivamo večji del potreb po strokovnih informacijah s področja farmacije, medicine, veterine in biotehnologije.
Zaradi opisane pestrosti ponudbe Centra in pomena strokovnih informacij za KRK1NE strokovnjake je vse bolj pomembno tudi stalno seznanjanje z novostmi in izobraževanje uporabnikov, da bi lahko optimalno izkoristili vse nove pridobitve. Seznanjanje z novostmi že uspešno poteka preko domačih strani Centra na intranetu, ki so dostopne vsem zaposlenim, ki so vključeni v KRKINO računalniško omrežje. Izobraževanje uporabnikov pa bo še dosti lažje v letos obnovljenih in posodobljenih prostorih Centra.
V obnovljene prostore smo se preselili v jesenskih mesecih, in da bi primerno proslavili ta za nas tako pomemben dogodek, smo povabili naše kolege iz ostalih slovenskih knjižnic in drugih ustanov, s katerimi največ sodelujemo, da nas obiščejo. Srečanje je bilo nadvse prijetno in tudi koristno, saj nam izmenjava izkušenj in mnenj pomeni veliko vzpodbudo za nadaljnje delo.
Angela Čuk
Dr. FRANC SIMONIC (1847-1919)
Mednarodni znanstveni simpozij ob 150-letnici
njegovega rojstva, Ivanjkovci od 17. do 18. oktobra 1997
Letos mineva natanko 150 let odkar se je v prelepi, z jesenskimi barvami okrašeni Prlekiji rodil eden najpomembnejših slovenskih bibliotekarjev, bibliograf dr. Franc Simonič. Rodil se je v Ivanjkovcih pri Svetinjah kjer je začel hoditi v osnovno šolo, od tretjega razreda dalje pa je obiskoval šolo v bližnji Gornji Radgoni in Mariboru. Studijska leta so ga vodila v Gradec in tam je 1. 1876 tudi doktoriral. Poklicna pot ga je že leta 1874 pripeljala v knjižnico (Joanneum v Gradcu in od 1879 v vseučiliščih knjižnici na Dunaju) in to delo je opravljal vse do predčasne upokojitve leta 1906, ko se je za stalno preselil v Gornjo Radgono in tam leta 1919 tudi umrl.
Za njim so ostala številna pisma, ki jih je naslovil na svoje sorodnike in prijatelje (G. Kreka, L. Pintarja itd.). Del te (predvsem osebne) zapuščine še vedno hranijo njegovi sorodniki, preostali del pa Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Njegovo najpomembnejše delo je "Slovenska bibliografija. 1. del: Knjige (1550-1900)", ki jo je izdala in založila Slovenska Matica. Že ob njenem izidu je dr. Jos. Tominšek o tej
8
Knjižničarske novice 7( IW!|i:
retrospektivni slovenski bibliografiji v Ljubljanskem Zvonu (1906) zapisal: "To je ena izmed tistih knjig, ki se do nje popne zase vsak narod le tekom vsakih 100 let, ali morda niti v takih obrokih ne. - Takozvano občinstvo korači mimo nje, ne da bi jo ošinilo s pogledom, a vsak raziskovalec slovstva in kulture sploh jo jemlje vedno in vedno v roke. Taka knjiga je zanj isto. kar za planince seznamek markiranih potov, in opravlja isti dvojni posel: ona mu prvič pokaže, kar je že storjenega dela, in ga drugič s tem opozarja, koliko dela še njemu preostaja. Oboje je za vsakega delavca, ki hoče več nego delati brez smotra, temeljne važnosti. Dobra bibliografija je v današnjih časih, ko se tako ogromno mnogo tiska in tako hitro pozablja, neogibno potrebna za vsakega, ki se peča s spoznavanjem literature. ... Z dr. Simoničevo bibliografijo pa smo dobili knjigo, ki obsega zbornik sploh vseh slovenskih knjig tekom našega književnega razvoja (1550-1900). To uvažajoč, spoznamo neprecenljivi pomen te knjige; ona je opravila za to dobo posel, ki se pač ne bo opravljal nikoli več, ker je opravljen. Le izpopolnjevala bo se še morda tuintam za kak drobiž in treba bo delo nadaljevati. ..."
To izjemno delo je bilo rezultat 25-letnega sistematičnega zbiranja in pregledovanja knjig. Iz ohranjenih pisem lahko zelo podrobno (časovno) spremljamo to delo vse do izida prvega snopiča, leta 1903. Tako je dr. Simonič v pismu Luki Pintarju (30. 7. 1901) zapisal: "Kmalu bodem imel vso slovensko bibliografijo na lističih zbrano. A mnogo slovenskih knjig še nisem v rokah imel, in po drugih pripomočkih zapisani naslovi so netočni in pomanjkljivi. Ker Vaša knjižnica (op. RŠ Licejska knižnica) primeroma največ slovenskih knjig
hrani, zato bi hotel v počitnicah priti v Ljubljano za par dni, da si take knjige pogledam in popišem. ..." Iz tega skromnega zapisa lepo vidimo, da je dr. Simonič upošteval osnovno načelo bibliografskega popisa, da je opise delal po samem gradivu (avtopsija).
Uvod v simpozij je naredil dr. Jože Lipnik (Univerza v Mariboru, Pedagoška fak.) - Prispevek slovenske Štajerske v zakladnico (srednjeevropske kulture. Opozoril je na pomemben delež Slovencev (in med njimi mnogih Štajercev), ki "so s svojim delom zaznamovali kulturno, gospodarsko, politično in drugo življenje Evrope."
Sam znanstveni simpozij bi tematsko lahko razdelili v dva dela. V prvem je bilo prikazana Simoničeva življenjska pot:
Vlasta Stavbar (Univerzitetna knjižnica v Mb.) - Iz življenja in dela dr. Franca Simoniča. V referatu je predstavila njegovo biografijo in Simoničevo zapuščino v njihovi knjižnici.
Drugi referent v tem sklopu, dr. Walter Lukan (Avstrijski inštitut za J in JV Evropo, Dunaj) - Simoničeva poklicna pot - bibliotekar na dunajski univerzitetni knjižnici, je prinesel največ novih spoznanj. Na podlagi ohranjenih dokumentov na Dunaju je opozoril na vrsto netočnosti v Slovenskem biografskem leksikonu (avtor Janez Logar). Med drugim je ovrgel tudi prepričanje, da so Slovenci na Dunaju zelo težko napredovali na službeni lestvici. Za primer je vzel Jerneja Kopitarja in dr. Frana Miklošiča, ki sta se povzpela v sam znanstveni vrh.
V drugem delu simpozija je bila predstavljena Simoničeva retrospektivna bibliografija:
Saša Zupanič (Filozofska fak., odd. za bibliotekarstvo, Lj.) - Simoničeva Slovenska bibliografija (1550-1900).
9
Knjižničarske novice 7(1997)12
V referatu je, preko ohranjenih pisem in kritik ob izidu knjige, predstavila to njegovo temeljno delo. To osebno gradivo razkriva "Simoničev odnos, pomisleke, težave pri izdelavi bibliografije. Pisna refleksija tedanje strokovne javnosti pa nam nudi okvir za ustrezno uvrstitev tega njegovega dela v tedanji čas in prostor."
Martin Grum (SAZU, Biografski leksikon, Lj.) - Prevodi v Slovenski bibliografiji ..., si je vzel kar nekaj časa za podroben pretres tega dela. Med drugim, je ugotovil tudi točno število zapisov, ki jih je naredil dr. Simonič = 4431 in opozoril na nekatera podvajanja (npr. da je ista knjiga upoštevana enkrat kot avtorska značnica in drugič v zbirki). Posebej je opozoril na največjo pomanjkljivost tega dela, da nima kazal (op. R.Š., tega se je zavedal že sam Simonič, vendar zaradi svoje bolezni tega dela ni mogel opraviti).
Lidija Wagner (NUK, Lj.) - Slovenska bibliografija včeraj in danes: primerjava med Simoničevo in tekočo nacionalno bibliografijo, je v svojem referatu opravila "primerjavo izbora gradiva, ki jih bibliografiji popisujeta, bibliografskih elementov, ureditev bibliografskih enot, klasifikacije in kazal."
Deloma se na gornji referat nanaša tudi referat mag. Rozine Švent (NUK, Lj.) - Slovenska retrospektivna bibliografija (1901-1945), v katerem je avtorica opisala današnje stanje in problematiko nadaljevanja Simoničeve bibliografije. Čeprav se v NUK dobro zavedajo tega problema, ta vrzel še ne bo tako hitro odpravljena, saj gre za (količinsko gledano) obsežen fond gradiva. Vendarle se stanje z vzpostavitvijo sistema vzajemne katalogizacije postopno izboljšuje, hi, če bi se uresničile že citirane dr. Tominškove besede, imamo do leta
2006 vendarle še dovolj časa, da to delo tudi opravimo!
Znanstveni prispevki, ki so jih v svojih referatih podali strokovnjaki s področja bibliotekarstva, bodo skupno objavljeni v posebnem zborniku, ki naj bi predvidoma izšel v prihodnjem letu, ko bodo na rojstni hiši dr. Simoniča v Ivanjkovcih odkrili tudi spominsko ploščo. Tako so zavzeti in na svoje kulturne delavce ponosni Štajerci, obudili spomin še na enega pomembnega rojaka - pred leti so na podoben način predstavili Rudo Jurčeca.
Simpozija so se udeležili številni sorodniki dr. Simoniča, ugledni gosti, znanstveni delavci in krajani. Vsem udeležencem bo za vedno ostal v spominu izredno lep kulturni program, ki so ga pripravili učitelji in učenci osnovne šole iz Ivanjkovcev in prelep izlet po poti kulturnih spomenikov Prlekije (s kosilom sredi Slovenskih goric, kamor je vse udeležence povabil župan občine Ormož, Vili Trofenik).
Kot zaključek simpozija, je sledil še ogled Simoničevega oz. kasneje Slebingerjevega doma in spomenika ter odprtje razstave o dr. Francu Simoniču v radgonskem Spitalu, ki sta jo pripravili njegova vnukinja Zora Ilich in pravnukija Breda Ilich-Klančnik, kar je razstavi dalo še dodatno, osebno noto. Razstavo je odprl radgonski župan Miha Vodenik.
Rozina Švent
Opomba: Pojasnila v navednicah pri posameznih referentih so iz avtorskih povzetkov.
10
Knjižničarske novice 7(1997)12
MEDNARODNI .RAZPISI
lz Zavoda za odprto družbo smo dobili obvetilo o poletni šoli, ki bo potekala julija 1998 v Budimpešti. Razpi objavljamo v originalu.
LIBRARIES AND THE INTERNET
CEU Summer University, Budapest, 20-31 July, 1998
This course is organised in cooperation with the Open Society Institute Network Library Program and will be delivered by expert lectures.
The content will include Internet basics and applications from Telnet to the Web, emphasising their use in the library and information environment. Problems and existing solutions to information retrieval, use of the Internet for reference and research work, intranet technology and introductory level HTML will also be covered, enabling participants to create (or enhance) their own institutional home pages. Attention will be given to methods of train-ning library staff and users in Internet usage. The course will provide ample opportunity for participants to discuss issues relating to the evaluation of the quality and content of Internet resources, and the impact of electronic resources on the management of the modern library.
The course will last for ten working days. It is intended for professional members of the library and information community who have little expe-
rience in the above areas and for those who wish to bring their skills up to date, and also for tjose who may have responsibility for delvering Internet traingng within their own organisation. The course will provide participants with extensive opportunity for hands-on practice. Each day will be divided into a morning and afternnon session, with the morning session usually devoted to taught work and discussion, and the afternoon session devoted to practical work at the computer.
Course Outline
Day 1: Internet terminology and applications
Day 2: The World Wide Web Day 3: Finding resources on the Internet I
Day 4: Finding resources on the Internet II
Day 5: Using the Internet for reference
and research Day 6: Training the trainer: aspects of
helping others to learn Day 7: Making information available
on the Internet Day 8: Getting started with HTML I Day 9\ Getting started with HTML II Day 10: Quality on the Internet / The Librarian in the Information Age
This course will help to equip librarians with the knowledge and expertise required to perform many of their day-to-day activities, including helping to guide their users through the complex Internet maze. It will also introduce librarians to some of the problems of managing libraries which will consist increasingly of both traditional printed materials and the growing volume of electronic resources. The course outline and other materials from the 1997 "Libraries and Internet" course can be found on the OSI Net-
698	Knjižničarske novice 7( 1997) 12
work Library Program website at www.osi.hu/rlp
The course is designed for Library and Information Science faculty and library practitioners involved in the use of electronic resources. Preference will be given to new applicants over former participants in Summer University courses. The language of instruction is English, thus all applicants have to demonstrate a sufficient command of English to be able to follow lectures and participate activily in discussions at the seminars and workshops.
Eligibility and Funding
Applications are invited from any country. All participants from Central and Eastern Europe and the former Soviet Union receive a grant covering tuition cost, accommodation, travel, health insurance, and a book allowance. It also provides a stipend to cover meals and incidentals.
Applications
To apply please submit the following materials to the SUN office:
1.	Your curriculum vitae.
2.	A list of your publications and/or conference papers (if applicable)
3.	A list of recommendation from someone in your field which assesses your academic abilities (at last one page)
4.	A brief statement of purpose describing your interest in the Summer University course (no more that one page)
5.	A brief statement regarding the type of Internet eccess available to you and your level of usage.
Applications must be received by the Summer University Office no later than February 1, 1998. Address:
Summer University Office
1051 Budapest, Nddor u. 9 Hungary
Tel.: (36-1) 327-3811 Fax: (36-1) 327-3124
Vse dodatne informacije in razpisne obrazce dobite na naslovu:
Zavod za odprlo družbo Alenka Makuc Vegova 8, Ljubljana Tel. : (061) 12 56 450
NOVE PUBLIKACIJE ■.
C- "
SPREHOD PO
SLOVENSKIH MUZEJIH IN GALERIJAH
Pred kratkim smo v Sloveniji dobili novo domačo multimedijsko zgoščenko "Slovenski muzeji", ki jo je založil in izdal Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Gre za prvo vseslovensko muzejsko zgoščenko, ki je glasbeno, zvočno, govorno in oblikovno privlačno opremljena, predstavi pa nam 55 pomembnejših slovenskih muzejev in galerij. Delo na projektu je trajalo leto in pol in je zahtevalo nemalo truda njegovih avtorjev, saj je na zgoščenki zbrano preko 3.000 fotografij muzealij in 300 strani teksta, prevedenega tudi v angleščino. Poleg osnovnih podatkov o muzejih (naslov, leto ustanovitve, zbirke, stalne raz-
Knjižničarske novice 7(1997)12
stave, odprtost, dejavnost muzeja, muzejska stavba in oddelki), so predstavljene tudi njihove zbirke, ki jih lahko pobliže spoznamo s pomočjo fotografij in opisov najpomembnejših in najdragocenejših muzealij.
Dostop do podatkov na zgoščenki je organiziran s pomočjo glavnega menija, ki se nam pokaže takoj po naslovni strani (le-ta nam ponuja slovensko ali angleško inačico vsebine ter informacije o vseh sodelujočih pri pripravi zgoščenke). Izbiramo lahko med naslednjimi dostopi do podatkov: muzeji, muzeji po tipu, zbirke, kraji, izbrani predmeti in osebe. Izbira podmenija muzeji nam ponudi seznam ustanov razvrščenih po abecedi, muzeji po tipu ravršča ustanove v splošne, specialne in galerije, vsebinski dostop do posameznih zbirk omogoča izbira podmenija zbirke (predstavljene niso le posamezne zbirke ampak tudi pomembnejši eksponati v zbirkah), podatke lahko iščemo tudi po krajih s pomočjo podmenija kraji (ko izberemo določeni kraj, se na zemljevidu Slovenije pojavi njegova oznaka) ali pa izberemo ime osebe, s katero je kakorkoli povezana določena zbirka ali muzealija (podmeni osebe). Avtorji zgoščenke pa so izbrali tudi nekaj najbolj znanih oziroma najdragocenejših muzealij, ki si jih lahko ogledamo, če izberemo podmeni izbrani predmeti. Naš sprehod po muzejih in galerijah spremljata govor in glasba.
Pregledovanje zgoščenke "Slovenski muzeji" ti na zelo prijeten način pove, kako bogate so zbirke naših (izbranih) muzejev in priznati moraš, da si zaradi svoje neobveščenosti marsikdaj korakal mimo stavbe, ki skriva zanimiv delček naše preteklosti (daljne ali bližnje). Ste vedeli za simpatično zbirko lutk, ki je v
Revirskem muzeju v Trbovljah, pa za vinogradniško zbirko v metliškem Belokranjskem muzeju in čevljarsko zbirko v Tržiškem Muzeju? hi kdo ve, da so "verigarji" prve slovenske znamke, ki so začele izhajati 3. januarja 1919? Ogledate sijih lahko v Poštnem in telekomunikacijskem muzeju Slovenije. Edina zobozdravstvena zbirka v Sloveniji se nahaja v Muzeju novejše zgodovine v Celju, zbirke orožja pa si lahko ogledamo v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, Narodnem muzeju Slovenije in Muzeju narodne osvoboditve Maribor. In kaj vse nam na ogled postavlja Slovenski šolski muzej! Najprej omenimo zbirko zlatih in črnih bukev (knjig) ter spričeval. Najstarejše zlate knjige z zapisi o najboljših učencih so iz leta 1808, do leta 1848 so bile pisane v nemškem jeziku, kasneje tudi v slovenskem. V zlate bukve so vpisovali tudi marljive učence viniške šole med leti 1856 in 1943 in med vpisanimi najdemo tudi Otona Zupančiča. V zbirki spričeval je preko 200 spričeval raznih šol, ogledati pa si velja tudi zbirke in-kunabul in učbenikov, arhivsko zbirko, zbirko fotografij, zbirko šolskih glasil tiska in revij, zbirko šolskih zakonov in učnih načrtov ter zbirko učil, opreme in potrebščin.
Brskanje po vsebinskih sklopih te pripelje tudi do denarja - v Narodnem muzeju Slovenije hranijo numizmatične zbirke s preko 80.000 novci, bankovci in medaljami, ljubitelji glasbil pa se bodo ustavili v Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki ima zbirko salonskih in godbenih glasbil. Tudi ljubitelji filma bodo prišli na svoj račun, in sicer z ogledom zbirke svetovnega filma v Slovenski kinoteki, ki obsega nad tisoč naslovov filmov iz svetovne filmske dediščine iz obdobja od leta 1909 do danes. V Slovenski kinoteki npr. hranijo edino originalno
700	Knjižničarske novice 7( 1997) 12
kopijo prvega ohranjenega celovečernega filma Ernsta Lubitscha "Ko sem bil mrtev" iz leta 1916. Zbirka slovenskega premogovništva v Muzeju Velenje predstavlja vse večje slovenske premogovnike ter razvoj rudarskega dela in tehniko rudarjenja od konca 18. stoletja do novejše dobe. Tisti pa, ki še niste slišali za ladijske polene - lesene skulpture, ki so nekoč krasile premce ladij oz ladijske kljune vseh vrst lesenih ladij, vabi Pomorski muzej "Sergej Mašera" iz Pirana. Ljubitelje mineralov vabi Zoisova zbirka mineralov v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki šteje 5.000 primerkov mineralov in kamnin iz evropskih in neevropskih dežel. Med minerali najdemo mineral zoisit, ki je dobil naziv po Žigi Zoisu, ki ga je odkril. V stavbi ljubljanske univerze se "skriva" Zgodovinski arhiv in muzej univerze v Ljubljani, kjer najdemo v arhivski zbirki npr. fotografijo zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so jo gradili po Plečnikovih načrtih v letih 1936-1941 in fotografijo promocijske diplome Anke Mayer (kasneje poročene Kanskv), ki je bila prva med doktorji znanosti promovirana na ljubljanski univerzi 15. julija 1920.
Omenila sem !e nekaj izmed številnih zanimivosti, ki jih najdemo na zgoščenki "Slovenski muzeji". Zgoščenka predstavlja spiošnoizobia-ževalni medij in je zanimiva tako za strokovnjake kot splošno publiko in ne nazadnje - je odlično promocijsko gradivo, saj predstavlja glavnino slovenske kulturne, naravne in tehnične dediščine. Cena zgoščenke je ugodna (3.500 SIT) in zato verjetno ne bo manjkala v naših šolah in knjižnicah, pa tudi na domačih policah. Naročila sprejema Muzej novejše zgodovine po elektronski pošti:
(jozefa.sparovec@guest arnes.si) ali po telefonu (061 323-968, 323-971. int.
204 ali tel./fax. 061 133-82-44 od 8.00 do 15.00). Ker je Muzej novejše zgodovine en izvod zgoščenke "Slovenski muzeji" podaril Narodni in univerzitetni knjižnici za potrebe njenega izobraževalnega programa, bo njena predstavitev vključena v tečaj o informacijskih virih.
Melita Ambrožič
"POVABLJEN V KNJIŽNICO"
Bralno društvo Slovenije (ustanovljeno je bilo 12. oktobra 1995) se s svojim strokovnim delom intenzivno vključuje v prizadevanja za razširitev in izboljšanje pismenosti. Njegovi člani se zavedajo, da je temelj branja ravno obvladovanje bralnih sposobnosti in dostopnosti bralnih virov. Društvo je v program svoje dejavnosti vključilo tudi izdajo poučne slikanice za najmlajše. Tako je letos v mesecu novembru izšla drobna knjižica z naslovom "Povabljen v knjižnico", ki naj bi otroke od predbralnega obdobja do približno desetega leta starosti in seveda tudi njihove starše oziroma vzgojitelje v branju seznanila z možnostmi, ki jim jih ponujata javna in šolska knjižnica z brezplačno dostopnostjo bralnih virov, primernih njihovi starosti, interesom in željami.
Omeniti je treba, da gre za prvo poučno slikanico takšne vrste v našem prostoru. Besedilo je pripravila dr. Silva Novljan iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ilustriranje pa je društvo zaupalo priznanemu ilustratorju Matjažu Schmidtu, ki je letos tudi član mednarodne žirije za Andersenovo nagrado. Slikanico lahko uporabijo
14
Knjižničarske novice 7( 1997) 12
knjižnice in šole za izposojo, za nagrajevanje otrok, mladega bralca lahko z njo razveselijo ob vpisu, poklonijo miljo lahko ob prejetju prve bralne značke ipd. Starši bodo knjižico poklonili svojemu otroku, ko bo začel črke postavljati v besede in v knjigah iskati "velike skrivnosti" (ki jih je na domačih policah vedno premalo), ustanove oziroma delovne organizacije pa npr. lahko slikanice "pustijo" Dedku Mrazu, pa jih bo že on vtaknil v darila tistih, katerim so namenjene.
Poučna slikanica "Povabljen v knjižnico" otroku na prijeten in enostaven način pove, kje bo našel knjižnico, kaj ga v njej čaka (ne le zanimivo gradivo in informacije ampak tudi prijazni knjižnični delavci), kako bo postal član knjižnice, na kakšen način bo iskal želj eno gradivo ali informacije in kako se bo v knjižnici vedel. Slikanica ne pozabi omeniti, da so v splošnih knjižnicah tudi oddelki za odrasle, kjer bodo starši "prav gotovo našli kaj zanimivega tudi zase". In ne le znani pisatelji, ilustratorji in druge pomembne osebe, ki s svojimi obiski popestrijo dogajanje v knjižnici ter otrokom pustijo svoje avtograme, tudi prijazna knjižničarka Cili bo v knjigo avto-gramov prizadevnim mladim bralcem zapisala kakšno prijazno misel. Kot jo je ob koncu slikanice: "Matiju, ki mi pogosto svetuje, kaj naj bo v knjižnici, kakšna naj bo, da bodo otroci radi zahajali vanjo. Knjižničarka Cili."
Slikanica vas čaka na sedežu Bralnega društva, kjer pričakujejo vaša pismena naročila na naslov: Bralno društvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana oz. elektronski naslov: bralno-drustvo@nuk.uni-lj.si. Cena slikanice je 800 SIT.
Melita Ambrožič
V mesecu oktobru nas je zapustila dolgoletna direktorica Matične knjižnice Lenart, gospa Breda Zorko. S svojim uspešnim in prizadevnim delom je trajno zaznamovala razvoj splošnoizobraževalnega pa tudi šolskega knjižničarstva.
V nedeljo, 23.11.1997, smo se se zadnjikrat poslovili od naše cenjene sodelavke gospe Fani Lekše. Dolga leta je s svojim uspesnim in vestnim delom vodila specialno knjižnico v novomeški KRKI. S svojo pridnostjo in vztrajnostjo je bila vzor vsem, ki smo z njo delali in zato nas je njena nenadna smrt še toliko bolj pretresla. Spominjali se je bomo s hvaležnostjo in spoštovanjem.
Delavke Centra za strokovno informatiko, KRKA
15
Knjižničarske novice 7(1997)12
BORZA	
DELA	• ■ v / ' , ;
"■"'■ : - ' IS 1 U	
	
Delo išče Rosvita PAVALEC,
gimnazijski maturant (strokovnega izpita še nima, prijavljena pa je na spomladanski rok). Dve leti je delala preko Študentskega servisa v Knjižnici tehniških fakultet v Mariboru, nato pa se je leta 1994 tudi zaposlila v tej knjižnici kot pripravnica. Ko ji je leta 1996 poteklo delovno razmerje za določen čas se je 1. februarja 1996 zaposlila v knjižnici Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, kjer je nadomeščala delavko na porodniškem dopustu do 31. oktobra 1997. Sedaj pa je od 10. novembra 1997 zaposlena preko javnih del v knjižnici EPF. Študira tudi na Ekonomsko-poslovni fakulteti, smer marketing. Študij na I. stopnji bo končala predvidoma marca 1998. Nazadnje je delala bibliografijo za redno in izredno zaposlene na EPF pa tudi za profesorje tehniških fakultet. Išče delo v knjižnici (najraje visokošolski), za določen ali nedoločen čas. Ostale podrobnejše informacije: E-mail: rosvita.pavalec@uni-mb.si ali na tel.: 062/318-686 (popoldan).
PRILOGI
Tokrat objavljamo dve prilogi:
1.	V prvi prilogi objavljamo najbolj relevantne podatke o delu visokošolskih knjižnic v letu 1996,
ki jih je pripravila Ana Martelanc, svetovalka za visokošolske knjižnice v Narodni in univerzitetni knjižnici.
2.	Komisija za katalogizacijo pri ZBDS daje v javno razpravo predlog za obdelavo gradiva z zbirnimi zapisi, skupaj s primeri, ki so bili narejeni v testni bazi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Predlog objavljamo v drugi prilogi. Javna razprava bo trajala do konca januarja 1998. Svoje predloge, pripombe in dopolnitve lahko pošljete na elektronski naslov NUK::DUNJA ali na naslov: Dunja Kalčič, Narodna in univerzitetna knjižnica, Tuijaška 1, 1000 Ljubljana.
Predsednik komisije za katalogizacijo pri ZBDS, Mirko Nidorfer
OBVESTILA
• iv"v ■-v'__:__:_:__i
ZBDS - Sekcija za specialne knjižnice obvešča, da bo strokovno posvetovanje Sekcije v mesecu oktobru 1998. Podrobnejše informacije o temi in kraju posv etovanja bodo objavljene v naslednjih Knjižničarskih novicah.
16
Knjižničarske novice 7( 1997) 12
PREGLED DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V SLOVENIJI V LETU 1996
Ana Martelanc
december 1997
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
Objavljamo najbolj relevantne podatke o delu visokošolskih knjižnic v letu 1996, ki smo jih povzeli iz poročil, ki so nam jih poslale knjižnice. Namen objave tabel je zgolj informativnega značaja. Vse ostale podatke iz vprašalnikov, kot tudi njihovo analizo, bomo objavili kasneje.
Zaradi boljše preglednosti prikazujemo podatke v petih vsebinskih sklopih oziroma v petih tabelah. V okviru posameznih tabel prikazujemo ločeno delovanje visokošolskih knjižnic Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice in Centralne tehniške knjižnice prikazujemo letos posebej v nadaljevanju podatkov knjižnic Univerze v Ljubljani. V posebnem poglavju pa navajamo delovanje knjižnic nekaterih zavodov, ki še niso polnopravni člani Univerze v Ljubljani. V to poglavje je vključena tudi knjižnica Visoke policijsko varnostne šole (op. 4 v tabeli). Na kraju vsake tabele pa navajamo podatke o delu za vse visokošolske knjižnice v Sloveniji.
Pojasnila k posameznim tabelam Tabela 1
V	tej tabeli prikazujemo osnovne podatke visokošolskih knjižnic, to je vse tiste podatke, ki smo jih po tradiciji objavljali vsa leta dosedaj. Najprej celotno knjižnično zbirko, v katero smo letos vključili tudi standarde in patente, letni prirast celotnega knjižničnega gradiva, odpis, tekoče naslove serijskih publikacij, ki jih je knjižnica prejemala v letu 1966, obisk v knjižnici, izposojo v skupnem znesku, skupno ševilo vseh delavcev ter finančna sredstva porabljena za nabavo gradiva.
Nekatere podatke iz te tabele prikazujemo tudi še v naslednjih tabelah, če po vsebini sodijo skupaj, vendar bolj razčlenjene.
Tabela 2
V	tej tabeli objavljamo podatke, ki nam pokažejo, kako dostopne so storitve posamezne knjižnice za uporabnike in sicer z vidika števila ur odprtosti, možnosti uporabe čitalnice in število čitalniških mest ter velikost površine, na kateri deluje knjižnica.
Tabela 3
Uvajanje uporabnikov v uporabo informacijskih virov in storitev je ena izmed pomembnejših dejavnosti visokošolske knjižnice. V tej tabeli prikazujemo, v kakšnem obsegu izvajajo posamezne knjižnice to dejavnost.
1
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
Tabela 4
Naslednja tabela nam prikazuje število individualnih in kolektivnih članov ter obisk uporabnikov v knjižnici in čitalnici. Pri podatku o individualnem članstvu v knjižnicah Univerze v Mariboru je potrebno opozoriti na dejstvo, da so vse te knjižnice uvedle enotno izkaznico. Uporabnik ima možnost vpisa v katerokoli knjižnico v sistemu in zato ni nujno, da se obvezno vpiše na matični fakulteti. To pa ima za posledico, da število članov, ki so navedeni pri posameznu knjižnici, ne odraža dejanskega članstva v tej knjižnici, (op. 3)
Nekatere knjižnice navajajo obisk (podatek z zvezdico) kot oceno ali pa ga celo ne beležijo, (prazno polje)
Tej tabeli smo dodali še finančno problematiko in sicer prihodke knjižnice ter sredstva porabljena za nabavo gradiva. Radi bi še opozorili, da vsebujeta zneska (prihodki in nakup), ki sta navedena pri Centralni biotehniški knjižnici, finančno poslovanje za vseh šest knjižnic Biotehniške fakultete, (op. 1)
Tabela 5
V zadnji tabeli smo podatke o številu knjižničnih delavcev razčlenili in sicer na redno in delno zaposlene, na delavce s strokovnim izpitom in brez strokovnega izpita ter na skupno število delavcev.
Še nekaj splošnih pojasnil:
Čeprav deluje na Filozofski fakulteti Osrednja humanistična knjižnica prikazujemo delovanje vseh oddelčnih knjižnic ločeno.
Podatki knjižnice Fakultete za farmacijo so nepopolni, ker je ta knjižnica začela delovati šele v letu 1996. (op. 2)
Najnovejši seznam visokošolskih knjižnic bomo objavili v naslednji številki Knjižničarskih novic.
Ana Martelanc
706
f	Tabela 1
I. KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI I31.12.19S«)
	ZBIRKA					PRIRAST							SERIJSKE PUBLIKACIJE - TEKOČI NASLOVI |OBISK |						IZPOSOJA			C	ELAVCl lNakup j	
KNJIŽNICA	knjižnega	neknjiž.	Standardi	Patenti	SKUPAJ	knjižnega	•»knjiž.	Etand.	patent	SKUPAJ	toga	Odprti	časopisi.	tasnlkl j	SKUPAJ ! druge		rfSE	SKUPAJ	ta dom Iv knjltn. IsKUPAJ			nedblb.	KUPAJ Uv 1000 I	
	gradiva	gradiva				gradiva	gradiva				rukup		revije)		|pui>l.		SKUPAJ		|			SKUPAJ	/SI |SIT)	
01 Akademija za glasbo	12.634	2.960	0	0	15.794	91	352	0	0	4X3	62	0	11	0	11|	0	11	4.065I	5.246 l		5.246	5.246	5.248I	998
02. AGRFT	28.513	117 717	3.576	0	149.806	469	3.912	0	0	4 381	279	30	74	ol	7« I	20	94	4.027	2.480	1.547	4 027	5.574	5.574]	1.871
03 Akad za likovno umetnost	10.211	4.732	0	0	14.943	491	177	0	0	668	414	199	63	0'	63	0	63	5.473	3.781	25.739 "	29.520 •	55.259	55.259	2.264
Oi. BTf ■ Centr. blotefi. knjii.	11.031	25	0	0	11.056	366	6	0	0	372	67	3	55	3	58	0	58	1.230	995	2.369	3.364	5.733	5.733	63.960 '
05 BTF - agronomija	54.649	1 410	48	0	56.107	957	64	0	0	1.021	560	0	227	1	228	0	228	7.946	18.022	16.295	34.317	50.612	50.612	
00 BTF - gozdarstvo	33.914	35	0	0	33.949	922	12	0	0	934	458	0	298	2	300	0	300	5.791	9.564	9,466	19.030	28.496	28.496	
07 BTF - lesarstvo	14.138	58	84	0	14.280	455	3	84	0	542	286	0	70	6	76	2	78	6.151	3.156	6.666	9.822	16.466	16.488	
06. BTF - zootehnika	26.235	8.895	45	0	35.175	923	772	2	0	1.697	615	0	231	0	231	0	231		5.757	9.000 '	14.757 •	23.757	23.757	
09 BTF ■ živilstvo	24.616	2.900	0	0	27.516	1 888	500	0	0	2.368	1471	0	175	0	175	0	175	10.100	11.150	16.400	27 550	43.950	43.950	9.411
10. EF - Centr ekonom, knjlž	196.709	19.497	0	0	216.206	5.855	1.197	0	0	7 052	2576	0	439	19	458	0	458	130.154	118.699	132.597	251.296	383.893	383.893	29 394
11 Fak. za artlitekturo	17.986	0	0	0	17.988	437	0	0	0	437	425	0	84	'	85	0	85		6.399		6.399	6,399	6 399	3.077
12. FDV - Osted. družb. Knjlž.	156.991	1.181	0	0	158.172	1.836	978	0	D	2.814	824	49	324	14	338	24	362	41.376	12.005	17 983	29 988	47 971	47 971	7 544
13. Fak. za elektrotehniko	51.615	0	7.534	0	59.149	1.531	0	0	0	1.531	805	56	259	2	261	0	281	21.824	8.024	14.506	22.530	37,036	37.036	12.959
14. Fak za farmacijo2	3 308		0	4	3.312							0	56!	0:	56	0	56						0	6.690
15 Fak za gradb in oeodez.	46.212	0	1 470	0	47 682	870	0	5	0	875	705	0	188	3	191	0	191	15.830	6.453	5.072	11.525	16 597	16.597	17 449
16 Fak. za nem. in kem. teb	40.012	0	0	0	40.012	826	0	0	0	323	918	1.193	152	0	1521	0	152		9.400 '		9 4Q0 '	9 400	9.400	
17 FMF - Astronom knjižnica	7 675	147	0	0	7.822	191	27	0	0	218	191	68	32	o:	321	0	32		843	0	643	843	843	2.862
18 FMF • Fizikalna knjižnica	8 368	34	0	0	8.402	350	31	0	0	381	298	211	28	0	28	0	28		3.097	0	3.097	3.097	3.097	3.168
19 FMF - meteorologija	3.265	2	0	0	3.267	96	0	0	0	96	60	0	25	0	25	0	25					0	0	1.315
20 FMF ■ Maternal, knjižnica	45,515	1.668	0	0	47.183	1.790	375	0	0	2.165	1251	350	172	3	175	55	230	10.432	13 599	0	13.599	13.599	13.599	24 389
21 FMF - mehanika	10 927	2	0	0	10.929	69	2	0	0	71	59	0	12	0	12		12	1.932	2.002	350	2.352	2.702	2.702	1.034
22 Fak. za pomor, in promet	14 750	0	0	0	14.750	814	0	0	0	814	607	0	114	5	119	0	119	9.324	7.916	1 408	9.324	10.732	10.732	6.139
23. Fak za strojništvo	59.949	700	7.123	22	67.794	2.031	161	28	2	2.222	1147	50	308	8	316	33	349	32.584	25.241	15.600	40.841	56 441	56.441	14 958
24 Fak za Spon	21.612	1.156	0	0	22.768	914	0	0	0	914	447	0	68	0	68	0	68	8.950	10.250 •	20.100 '	30.350 •	50.450	50.450	1 341
FF - OHK																								
25. ■ arheologija	22 897	0	0	0	22.897	726	0	0	0	728	728		225	0	225	0	225		1.650		1.650	1.650	1.650	824
26 - bibtkxekarstiro	906	4	10	0	922	233	3	3	0	239	89	0	16	2	18	1	19	1.843	746	257	1.002	1.259	1.259	1.910
27 - etnol, kult. antrop.	14 629	0	0	0	14.629	539	0	0	0	539	317	0	28	0	28	5	33		1.936	1.230	3.166	4.396	4.398	1 210
25 - filozofija	15.275	1	0	0	15.276	349	1	0	0	350	316	0	41	0	41	0	41	3.810	5.755	155	5.910	6.085	6.065	2.981
29. - geografija	37 105	36.107	0	0	73.212	887	217	0	0	1.104	369	0	273	0	273	0	273	33.807	12.302	29.963	42.265	72.228	72.228	2.193
30 • german. ¡ez.	52.789	169	0	0	52 958	1.770	50	0	0	1.328	736	80	146	1	147	0	147	13.704	22.216	11.431	33.647	45.078	45.078	5.680
31 - klasična filoiogija	12.205	2	0	0	12.207	225	2	0	0	227	79	0	27	0	27	0	27	2.377	945	2.e20	3 765	6.585	6.585	743
32. - muzjkologija	5.602	7.535	0	0	14.137	212	708	0	0	920	78	0	26	0	26	0	28	4.038	3.201	3.842	7.043	10.685	10.885	504
33. - pedaqogika	20.424	22	0	0	20.446	644	2	0	0	646	644	0	47	0	47	0	47		4.164	147	4.311	4,458	4.458	2.641
34 - prim. knjil.. lit. teof.	13.345	35	0	0	13.380	348	0	0	0	346	272	0	41	0	41	0	41	1.761	5.244	0	5.244	5.244	5.244	1.173
35. - pnm. spi. jezjkosl.	7.264	15	0	0	7.279	128	0	0	0	128	128	0	13	0	13	0	13	395	890	100	990	1.C9C	1 090	919
36. ■ psihologija	18.775	273	0	0	19.04«	978	53	0	0	1.031	918	0	94	0	94	0	94		7.510	1.581	9.091	10.672	10.672	1.770
37 - roman, jez., knjii	23.450	30	0	0	23.480	340	1	0	0	341	243	0	31	0	31	0	31	3.542	6.768	1.137	7.905	9.042	9.042	2.834
36. - Slovan |ez.. knjii	95.520	868	0	0	96.388	1.913	2	0	0	1.915	814	404	107	1	103	176	284	47.713	31.608	16.105	47.713	63.818	63818	3.742
39. - sociologija	18.761	0	0	0	18.761	837	0	0	0	637	801	0	53	0	53	0	53	8.240	6.680	180	6.880	7 040	7.040	2.946
40 - uirietn zgodovina	17.775	6	0	0	17.781	516	6	0	0	522	225	0	47	0	47	0	47	4.428	3.214	86	3.300	3.386	3.388	1.B35
41. - zgodovina	46.476	0	0	0	48.476	1.541	0	0	0	1 541	1541	0	102	0	102	0	102	5.000	9.456	4,500	13.956	18.456	18.456	2.959
42. MF - Centr. medicin, knjiž.	191 492	712	0	0	192.204	3.795	340	0	0	4.135	3276	690	963	0	963	0	963	29.664	74.259	6.000	80.259	88.259	88.259	101 462
43 NTF - geologija	37.710	6.521	0	0	44.231	210	26	0	0	236	176	0	71	0	71	0	71	2.100	3.090	45	3.135	3.180	3.180	5.335
44. NTF - rudarstvo in geoteh	54.642	7	0	0	54.649	213	0	0	0	213	113	0	60	0	60	0	60	3.219	4 424	1.258	5.682	6.940	6.940	5.335
45. NTF - kem. izobr., inform.	10.632	5 655	0	0	16.287	271	230	0	0	501	149	0	74	14	88	0	88	16.300		20.000	20.000	40 000	40.000	3.117
46. NTF ■ tekstilstvo	13.598	1	2.597	24	16.220	272	0	0	0	272	272	0	64	0	84	0	84	4.120	4.922	0	4,922	4922	4 922	3.526
47. PedagoSka fakulteta	37.405	1.213	0	0	88.618	2.466	30	0	0	2.496	1921	65	213	5	218	0	218	49.676	121.251	9.252	130,503	139.755	139,755	11.344
46 Pravna fakulteta	101.243	0	0	0	101.243	1.175	0	0	0	1.175	734	0	199	28	227	0	227	23.457	29.751	15.032	44.783	59.815	58,815	8.588
49. Teološka fakulteta	54.430	14 395	0	0	68.825	1.341	241		0	1.582	1341	0	426	22	446	0	448	13.090	5.400	9.300	14.700	24.000	24.000	7 383
50 Vetenn. fakulteta	46.936	46	0	0	46.984	855	5		0	360	855	37	155	2	157	0	157		3.307	3.726	7.033	10.759	10.758	8.055
51. Vis. Sola za soc. delo	22.760	235	0	0	22.995	2.312	69		0	2.381	1875	0	60	47	107		107	189	5.259		5.259	5.258	5.258	3.806
52. Vis. Sola za zdravstvo	17.527			0	17.534	1.085	5		0	1.090	590	13	112	1	113	25	138	10.852	13.190	5.156	18.348	23.508	23.508	3.965
53. Vis. upravne Sola	2.994	21		0	3.015	1.224	28		0	1.250	722	0	39	6	45	0	45					0	0	3.894
SKUPAJ KNJIŽ. UNIV. V LJ.	1.968.606	237.001	22.487	50	2.228.144	51.587	10.586	122		62.297	34.747	3.498	7.238	196	7 434	341	7775	600.514	673.216	438.403	1.111.619			
54. Narodna In univemt. knjii.	1.286.805	848.846	11.334		2.147.485	19.897	11.674	ie		31.559	3.733	0	3.17C	146	3.316		3.316	235.307	87.381	103.454	190.835	294.289	294.289	103.000
	219.67e	613	90.00C		310.489	5.039	60	20.00C		25.105	3.536	6	1.274	2	1.276		1.276	118.022	155.869	108.000	2S3.S89	371 868	371 888	79 071
SKUPAJ	3.475.287	1 086.460	124.321	50	4.686.118	76.523	22.320	20.14C		118.991	j 42.016	ij 3.504	11.682	344	I 12.026	341	12.367	953.843	916.466	649.857	1 566.323	2.216.180	2.216.1801	595.568
Tabela 1
II. KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU (31.12.1996)__________
KNJIŽNICA	ZBIRKA					PRIRAST						Odpis	SERIJSKE PUBLIKACIJE - TEKOČI NASLOVI					OBISK SKUPAJ	IZPOSOJA					Nakup v 1000 SIT
	knjižnega gradiva	neknjiž. gradiva	Standardi	Patenti	SKUPAJ	knjižnaga gradiva	neknjiž. gradiva	stand.	patent.	SKUPAJ	od tega nakup		Časopisi, revije)	Časniki	SKUPAJ	druge pub.	VSE SKUPAJ		na dom	v knjižn.	SKUPAJ		SKUPAJ VSI	
																						SKUPAJ		
56. Univerzitetna knjiž. Maribor	564.587| 149.003 I o| 0				713.590	24.506 I 5.556		0	Of 30.062 | 7.347| 443				2.056	420	2.476	0	2.476	307.291	312.768	647.508 ; 960.276		10.590 1 70 j 75 663		
57. Ekon,- poslovna fakulteta	62.125 j 7 860		CI 0		69 985	2.971| 898		0	0	3.869	2.014	427_	361		361	1	362	123.600	62.141	40.000 '	102.141 •	69e	6 j 18.377	
58. Fak. za kmetijstvo	18.155] 54		11 0		18 220	849	0	0	0	849	495	7	139	0	139	9	148	9.416	6.486	7.834 '	14.320 •	590	21 4.696	
59. Fak. za organiz. vede KR	32.0131 80		ol 0		32.093	1.098	77	0	0	1.175	696	0	154	1	155	0	155	13.100	5.700	2.500	8.200	115	4l 8.888	
60 Knjiž. tehniških fakuttot	64.7541 51		6.839 J 0		71 644	2.550	7	0	0	2.557	1.671	143	312	14	326	21	347	36.518	61.989	3.481	65.470	3.282	8j 31.734	
61 Pedag. takutteta MB	76.505 [ 21.807		36| 0		98.348	4.730	606	L 0	0	5.336	2.649	25	274	5	279	0	279	38.003	68.874	41.528	114.372 '	286	7 15.392	
62. Pravna fakulteta MB	24.348 ! 42		Ol 0		24.890	765	23	0	0	788	424	0	80	7	87	21	108		5.115	0	5.115	76	31 2.673	
SKUPAJ	842.987j 178.897		6 886) 0		1.028.770	37.469	7.167	0	0	44.636	15.296	1.045	3.376	447	3.823	52	3 875	527.928	523.073	742.851	1 269.894	15.637	100| 157 423	
III. OSTALE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
KNJIŽNICA	ZBIRKA					PRIRAST						Odpis	SERUSKE PUBLIKACIJE - TEKOČI NASLOVI					OBISK SKUPAJ	IZPOSOJA					Nakup v 1000 SIT
	knjižnega gradiva	neknjiž. gradiva	Standardi	Patenti	SKUPAJ	knjižnega gradiva	neknjiž. gradiva	stand.	pater;.	SKUPAJ	od tega nakup		Časopisi, (revije)	Časniki	SKUPAJ	druge publ.	VSE SKUPAJ		na dom	v knjižn.	SKUPAJ		SKUPAJ VSI	
																						SKUPAJ		
63. Visoka pol,- vam. šola*	7 630	30	0	0	7 660	368	0	0	Ol 368		214	0	56	2	58	0	58	48	1.500 •	1.000 •	2.500 •	22	1	1.600
64. inst. za delo pri PF	3.293	0	0	0	3.293	26	0	0	0 26		26	0	23	1	24	2	26		482	381	863	0	3	1.263
65. Inst. za kriminal, pn PF	19.871	0	0	0 19.871		285	0	0	0| 285		1611 0		59	0	59	0	59	9.486	9.656	0	9.656	40	2j 886 882	
66. Inst. za medn. pravo	18.407	1	0	O! 18.408		211	1	0	0| 212		0	0	0	0	°	0	0	233	0	0	0	15	2| 0	
67 PedagoSki institut	7 926 I 0		0	Oj 7.926		261	0	0	0| 261		123	0	46	1	471 0		47	112	281	238	519	34	2| 748.000	
SKUPAJ	57 127| 31		«	0| 57.158		1.151	11		0| 1.152		524| 0		184	4	138| 2		190	9.879	11.919	1.619	13.538	111	«)| 1.637.745	
																								
SKUPAJ KNJ. JL Z NUK IN CTK	3.475.287	1.086.460	124.321	50	4,686 118	76.523	22.320	20.140	8	118.991	42.016	3.504	11.682	344	12.026	341	12.367	953.843	916.466	649.857	1 566.323	2.216.180	2.216.180	595 568
SKUPAJ KNJIŽNICE UMB	842.987	178.897	6.886	0	1.028.770	37 469	7.167	0	0	44.636	15.296	1.C45	3.376	447	3.823	52	3.875	527,928	523.073	742.851	1.269.894	15.637	100	157.423
SKUPAJ OSTALE KNJIŽNICE	57.127	31	0	0	57.158	1.151	1	0	0	1.152	524	0	184	4	188	2	190	9.879	11.919	1.619	13.538	111	10	1.637 745
SKUPAJ SLO	4.375.401	1.265.388	131.207	50	5.772.046	115.143	29.488	20.140	8	164.779	57 836	4.549	15.242	795	16.037	395	16.432	1.491.650	1.451.458	1.394.327	2.849.755	2.231.92B	2.216.290	2.390.736
Legenda: (*) Ocena
(0) Vrednost podatka je nič
uj.4 pojasnilo v spremnem besedilu
Prazno polje (z izjemo FF-OHK) pomeni, da knjižnica podatka ni posredovala.
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
I. KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI (31.12.1996)__Tabela 2
-	Odprtost	Čitalnica		Število čltal. mest		Dostopnost gradiv		Površina	Dolžina
KNJIŽNICA	štev. ur				v ločenih	brez	z	v	polic (m) z
	na teden	da	ne	skupno	enotah	omejitve	omejitvam	m*	gradivom
01. Akademija za glasbo	35			3	0	X		40	210
02. AGRFT	30	X		14		X			
03. Akad. za likovno umetnost	27	X		19	4		X	150	398
04. BTF - Centr. bioteh. knjiž.	40	X		10	10	X		58	250
05. BTF - agronomija	21	X		46	30	X		90	415
06. BTF - gozdarstvo	43	X		30	0	X		135	587
07. BTF - lesarstvo	40	X		15	0	X		86	367
08. BTF - zootehnika	40	X		20	0	X		152	750
09. BTF - živilstvo	40	X		50	12	X		135	
10. EF - Centr. ekonom, knjiž.	66	X		260	0	X		1.840	7.043
11. Fak. za arhitekturo	31	X		20	0	X		186	272
12. FDV - Osred. družb, knjiž.	52	X		44	0	X		712	2 893
13. Fak. za elektrotehniko	30	X		50	0	X		500	1.737
14. Fak. za farmacijo2	35			15					
15. Fak. za gradb. in geodez.	32	X		36	14		X	567	1.320
16. Fak. za kem. in kem. teh.	70	X				X			
17. FMF - Astronom, knjižnica	20	X		10		X		90	
18. FMF - Fizikalna knjižnica	25		X	6	0	X		55	
19. FMF - meteorologija	25		X			X		30	80
20. FMF - Matemat. knjižnica	45	X		30	10	X		265	1.260
21. FMF - mehanika	25	X		0	0	X		90	40
22. Fak. za pomor, in promet	45		X	6	0	X		50	400
23. Fak. za strojništvo	45	X		128	28	X		605	1.819
24. Fak za šport	40	X		21	0	X		117	330
FF - OHK									
25. - arheologija	41	X		35	0			160	460
26. - bibliotekarstvo	11		X	21	0	X		15	7
27. - etnol., kult. antrop.	17	X		20	0	X		50	180
28. - filozofija	15		X	0	0	X			
29. - geografija	45	X		15	0	X		183	630
30. - german. jez.	48	X		22	10	X		200	1.163
31. - klasična filologija	10	X		5	0	X		40	239
32. - muzikologija	15	X		6	0	X		80	
33. - pedagogika	18		X	20	0		X	50	341
34. - prim. knjiž., lit. teor.	20		X				X	16	300
35. - prim. spi. jezikosl.	11	X			0	X		28	186
36. - psihologija	10	X			0	X		50	150
37. - roman, jez., knjiž.	30		X	0	0		X	75	600
38. - slovan. jez., knjiž.	43	X		3		X		170	1.660
39. - sociologija	35	X		0	0	X			196
40. - umetn. zgodovina	33	X		22	0	X		75	
41. - zgodovina	25					X		108	959
42. MF - Centr. medicin, knjiž.	50	X		30	0	X		1.360	
43. NTF - geologija	22					X			
44 NTF - rudarstvo in geoteh.	47	X		34	0	X		80	1.255
45. NTF - kem. izobr., inform	40	X		35	0	X		45	330
46. NTF - tekstilstvo	17	X		13	0		X	198	350
47. Pedagoška fakulteta	67		X	65	6	X		380	1.620
48. Pravna fakulteta	43	X		60	0	X		464	3.925
49. Teološka fakulteta	65	X		24	0	X			2.050
50. Veterin, fakulteta	49	X		16		X		400	
5M/is. šola za soc. delo	22	X		30	15	X		120	
¡^Vis^šola za zdravstvo	26	X		1 i	0	X		70	350
53. Vis. upravna šola	40		X	5	0		X	46	100
SKUPAJ KNJIŽ. UNIV. V LJ.				1.321	139			10.416	37.222
I^Jarodna in univerzit. knjiž.	66	X		236		X		8.410	
b5. Centralna tehniška knjiž	75	X		103	0	X		3.050	
SKUPAJ				1.660	139			21.876	37.222
5
'"g" ruijiiiiicarsKUi novic
II KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU (31.12.1998)
	Odprtost	Čitalnica		Število čital. mest		Dostopnost gradiv		Površina	Dolžina
KNJIŽNICA	štev. ur				v ločenih	brez	z	V	polic (m) z
	na teden	da	ne	skupno	enotah	omejitve	omejitvam	mz	gradivom
56. Univerzitetna knjiž Maribor	59	X		440	0		X	11.519	
57. Ekon,- poslovna fakulteta	46	X		45	35	X		430	1.512
58. Fak. za kmetijstvo	39	X		12	0		X	126	30o|
59. Fak. za organiz. vede KR	40	X		35	0	X		166	i
60. Knjiž. tehniških fakultet	42	X		32		X		511	1.6201
61. Pedag. fakulteta MB	47	X		147	0		X	852	1^6201
62. Pravna fakulteta MB	37	X		39	18	X		297	398
SKUPAJ				750	53			13.901	5.450
III. OSTALE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE									
	Odprtost	Čitalnica		Število čital. mest		Dostopnost gradiv		Površina	Dolžina
KNJIŽNICA	štev. ur				v ločenih	brez	z	v	polic (m) z
	na teden	da	ne	skupno	enotah	omejitve	omejitvami	m'	gradivom
63. Visoka pol - varri. šola7	10	X		10	0	X		148	430
64. Inst. za delo pri PF	40	X		24	0	X			110
65. Inst. za kriminol. pri PF	30		X	n	0	X		50	400
66. Inst. za rnedn. pravo	11	X		16	0	X		150	450
67. Pedagoški institut	6	X		4	0	X		31	216
SKUPAJ				54|	0			379	1.606
									
SKUPAJ KNJ. UL Z NUK IN CTK				1.660	139			21.876	37.222
SKUPAJ KNJIŽNICE UMB				750	53			13.901	5.450
SKUPAJ OSTALE KNJIŽNICE				54	0			379	1.606
SKUPAJ SLO		I		2.464	192			36.156	44.278
Legenda: (*) Ocena
(0) Vrednost podatka je nič 1,2,3,4 Pojasnilo v spremnem besedilu
Prazno polje (z izjemo FF-OHK) pomeni, da knjižnica podatka ni posredovala.
6

Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
iyu ,,»MinF- UNIVERZE V LJUBLJANI (31.12.1996)
	UVAJANJE UPORABNIKOV					
KNJIŽNICA	da	ne	število	v štud. progr.		število
			ur	da	ne	udelež.
01 Akademija za glasbo	X		30		X	50
02. AGRFT	X		2	X		20
03 Akad. za likovno umetnost		X	0		X	0
04 BTF - Centr. bioteh knjiž.	X			X		
05. BTF - agronomija	X		16	X		140
06. BTF - gozdarstvo	X		22	X		37
07. BTF - lesarstvo	X		3	X		84
08. BTF - zootehnika	X		15	X		500
09. BTF - živilstvo	X		54		X	54
10. EF - Centr. ekonom, knjiž.	X		50		X	
11. Fak. za arhitekturo		X	0		X	0
12. FDV - Osred. družb, knjiž.	X		150	X		500
13. Fak. za elektrotehniko		X	0		X	0
14. Fak. za farmacijo2						
15. Fak. za gradb. in geodez.	X		10		X	350
16. Fak. za kem. in kem. teh.		X	0		X	0
17. FMF - Astronom, knjižnica	X		2	X		250
18. FMF - Fizikalna knjižnica	X		2		X	40
19. FMF - meteorologija		X	0		X	0
20. FMF - Matemat knjižnica		X	0		X	
21. FMF - mehanika		X	0			
22. Fak. za pomor, in promet	X				X	
23. Fak. za strojništvo	X		25	X		1.500
24. Fak. za šport	X		33	X		200
FF - OHK						
25. - arheologija	X		0	X		
26. - bibliotekarstvo		X	0		X	
27. - etnol., kult. antrop.		X	0		X	
28. - filozofija	X		10		X	60
29. - geografija	X		1		X	100
30. - german. jez.	X		13		X	185
31. - klasična filologija	X		8		X	48
32. - muzikologija	X		2		X	20
33. - pedagogika	X		160	X		200
34. - prim. knjiž., lit. teor.		X	0		X	0
35. - prim. spi jezikosl.	X		10	X		2
36. - psihologija	X		50	X		60
37. - roman, jez., knjiž.	X		8	X		200
38. - slovan. jez., knjiž.	X		35	X		230
39. - sociologija	X		200	X		350
40. - umetn. zgodovina	X		4	X		60
41. - zgodovina	X		20		X	100
42 MF - Centr medicin, knjiž.	X		24	X		200
43. NTF - geologija		X	0		X	0
44. NTF - rudarstvo in geoteh.	X				X	0
45. NTF - kem izobr., inform.	X		380	X		
46 NTF - tekstilstvo	X				X	
iLfedagoška fakulteta	X		35		X	420
^Pravna fakulteta	X		4	X		300
49. Teološka fakulteta	X		4	X		150
50. Veterin, fakulteta		X	0		X	0
51. Vis. šola za soc. delo	X				X	0
52. Vis. šola za zdravstvo	X			X		
53. Vis. upravna šola	X			X		
SKUPAJ KNJli UNIV. V I..J.			1.3826			6.410
5fJ^arodnajn univerzit. knjiž.	X				X	4.120
55. Centralna tehniška knjiž	X		166		X	1.269
SKUPAJ			i.54s|			11.799
7
Priloga knjižničarskih novi
II. KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU (31.12.1996)
KNJIŽNICA	UVAJANJE UPORABNIKOV					
	da	ne	število ur	v štud. progr.		število udelež.
				da	ne	
56. Univerzitetna knjiž. Maribor	X			X		2.849
57. Ekon.- poslovna fakulteta	X		54		X	800
58. Fak. za kmetijstvo	X		2		X	60
59. Fak. za organiz. vede KR	X				X	
60. Knjiž. tehniških fakultet	X		4		X	50
61. Pedag. fakulteta MB	X		32	X		240
62. Pravna fakulteta MB	X		10		X	100
SKUPAJ	I		102|			4.099
III. OSTALE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
	UVAJANJE UPORABNIKOV					
KNJIŽNICA	da	ne	število	v štud. progr.		število
			ur	da	ne	udelež.
63. Visoka pol,- varn. šola'	X		0		X	0
64. Inst. za delo pri PF		X	0		X	0
65. Inst. za kriminol. pri PF	X		9	X		60
66. Inst. za medn. pravo	X		4	X		220
67. Pedagoški institut		X	0		X	0
SKUPAJ			13			280
SKUPAJ KNJ. UL Z NUK IN CTK			1.548			11.799
SKUPAJ KNJIŽNICE UMB			102			4.099
SKUPAJ OSTALE KNJIŽNICE			13			280
SKUPAJ SLO			1.663			16.178
Legenda: (*) Ocena
(0) Vrednost podatka je nič 1.2.3.4 p0jasnj|0 v spremnem besedilu
Prazno polje (z izjemo FF-OHK) pomeni, da knjižnica podatka ni posredovala.
8
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
Tabela 4
KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI (31.12.1996)
--- KNJIŽNICA	ČLANI		OBISK	Prihodki (v 1000 SIT)	Nakup (v 1000 SIT)
	individ.	kolekt.	SKUPAJ		
1 Akademija za glasbo	458	5	4.065		998
b.AGRFT	570	0	4.027	11.138	1.871
3 Akad. za likovno umetnost	490	0	5.473	8.132	2.284
BTF - Centr. bioteh. knjiž.	938	98	1.230	113.796 1	63.960 1
5 BTF - agronomija	805	78	7.946		
6. BTF - gozdarstvo	1.810	0	5.791		
7. BTF - lesarstvo			6.151		
g BTF - zootehnika	383	0			
g BTF - živilstvo	2.320	0	10.100		9.411
0. EF - Centr. ekonom, knjiž.	6.103	344	130.154	64.258	29.394
1. Fak. za arhitekturo	678	0			3.077
2. FDV - Osred. družb, knjiž.	2.755	1	41.376	52.165	7.544
0. Fak. za elektrotehniko	2.377	30	21.824		12.959
4 Fak. za farmacijo2				4.990	6.690
5. Fak. za gradb. in geodez.	1.224	0	15.830	26.080	17.449
6. Fak. za kem. in kem. teh.	940	0			
(7. FMF - Astronom, knjižnica				4.178	2.862
8. FMF - Fizikalna knjižnica	394	6		5.630	3.168
9. FMF - meteorologija				1.384	1.315
¡0. FMF - Matemat. knjižnica	1.439	33	10.432	38.850	24.389
11. FMF - mehanika	129	0	1.932		1.034
¡2. Fak. za pomor, in promet	1.752	0	9.324	12.296	6.139
¡3. Fak. za strojništvo	4.509	270	32.584	48.852	14.958
!4. Fak. za šport		0	8.950	12.795	1.341
FF - OHK					
!5. - arheologija				3.992	824
!6. - bibliotekarstvo	374	0	1.843	5.079	1.910
!7. - etnol., kult. antrop.		0		4.378	1.210
18. - filozofija	670	0	3.810	6.149	2.981
?9. - geografija	642	0	33.807	12.606	2.193
JO. - german. jez.	3.694	0	13.704	17.543	5.680
51. - klasična filologija	175	0	2.377	2.463	743
32. - muzikologija	565	10	4.038	2.224	504
33. - pedagogika	588	0		5.809	2.641
34. - prim. knjiž., lit. teor.			1.761	2.893	1.173
35. - prim. spi. jezikosl.	450	0	395	2.639	919
36. - psihologija	728	0		7.836	1.770
37. - roman, jez., knjiž.	1.200	0	3.542	8.901	2.834
38^- slovan. jez., knjiž.	5.760	0	47.713	18.503	3.742
39. - sociologija	1.012	0	8.240	6.116	2.948
i^^lH!116'" zgodovina	291	0	4.428	10.799	1.835
41^-zgodovina	898	0	5.000	14.821	2.959
42. MF-Centr. medicin, knjiž.	7.536	21	29.664	154.794	101.462
fl^NJF^ geologija	190	0	2.100	15.292	5.335
ii_NTF- rudarstvo In geoteh.	547	9	3.219	15.291	5.335
l^NT^kem. Izobr., inform.	0	0	16.300	10.008	3.117
46. NTF Jekstilstvo	562	0	4.120	8.584	3.526
UTedagoška fakulteta	4.970	55	49.676	30.153	11.344
^Pravna fakulteta		0	23.457		8.566
49 Teološka fakulteta	544	0	13.090		7.383
50.Vetenn.jfakulteta		0		24.260	8.055
STVisJola za soc. delo	182	0	189	8.148	3.806
52;_Vis. šola za zdravstvo	1.114	0	10.852		3.965
	3.029	0			3.894
--SKUPAJ KNJIŽ. UNIV. V LJ	65.795	960	600.514	803.825	413.497
¿Narodna in unlverzit. knjiž. ¿Centralna tehniška knjiž ---SKUPAJ	11.356	692	235.307	630.000	103.000
	16.549 93.700	61 1.713	118.022 953.843	299.631 1.733.456	79.071 595.568
9
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
Tabela 4
1!. KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU (31.12.1996)
----------------- - ! KNJIŽNICA	ČLANI		OBISK Prihodki SKUPAJ v 1000 SIT		Nakup v 1000 SIT
	individ.	koleki.			
¡56. Univerzitetna knjiž. Maribor	29.465	0	307.291	291.635	75.663
157. Ekon,- poslovna fakulteta		34	123.600	36.534	18.377
¡53. Fak. za kmetijstvo	69	18	9.416	9.720	4.696
59. Fak. za organiz. vede KR	3.641	0	13.100	18.046	8.888
60. Knjiž. tehniških fakultet	214 2.140	20	36.518	61.469	31.734
61. Pedag. fakulteta MB		7	38.003	37.519	15.392
62. Pravna fakulteta MB	84	0			2.673
SKUPAJ	35.613 5	79	527.928	454.923	157.423
lil. OSTALE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE					
	ČLANI		OBISK Prihodki SKUPAJ v 1000 SIT		Nakup v 1000 SIT
KNJIŽNICA	individ.	kolekt.			
63. Visoka pol - varn. šola4	380	0	48	1.600	1.600
64. Inst za delo pri PF	0	198		1.484	1.263
65. Inst. za kriminol. pri PF	0	0	9.486		886.882
66. Inst. za medn. pravo	233	0	233	0	0
67. Pedagoški institut	0	37	112		748.000
SKUPAJ 1 613		235	9.879	3.084	1.637.745
					
¡SKUPAJ KNJ. UL 1 NUK IN CTK	93.700	1.713	953.843	1.733.456	595.568
SKUPAJ KNJIŽNICE UftflB	35.613	7S	527.928	454.923	157.423
SKUPAJ OSTALE KNJIŽNICE	613	235	9.879	3.084	1.637.745
SKUPAJ SLO	129.926	2.027	1.491.650	2.191.463	2.390.736
Legenda: (*) Ocena
(0) Vrednost podatka je nič ' 2 34 Pojasnilo v spremnem besedilu
Prazno polje (z izjemo FF-OHK) pomeni, da knjižnica podatka ni posredovala.
10
I
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
KNJIŽNICI' UNIVERZE V LJUBLJANI (31.12.1996)
KNJIŽNICA	DELAVCI					
	redno zap.	delno zap.	s strokov, izpitom	brez str. izpita	SKUPAJ VSI ZAPOSLENI	Od tega strokovni
p'"Akademija za glasbo	1	0	1	0	1	1
t AGRFT	4	0	4	0	4	4
63 Akad. za likovno umetnost	2	1	2	0	3	2
54 BTF - Centr. bioteh knjiž.	2	0	1	1	2	2
I5 bTF - agronomija	3	0	2	1	3	3
K. BTF - gozdarstvo	3	0	2	1	3	3
57 BTF - lesarstvo	2	0	1	1	2	2
|g BTF - zootehnika	3	0	2	1	3	3
19 BTF - živilstvo	2	3	2	0	5	5
|0. EF - Centr ekonom, knjiž.	14	1	3	11	15	11
1. Fak za arhitekturo	1 0		1	0	1	1
¡2. FDV - Osred. družb, knjiž.	11	0	10	1	11	11
I3. Fak. za elektrotehniko	4	0	2	2	4	4
¡4. Fak. za farmacijo2	1	0	1	0	1	1
|5 Fak. za gradb. in geodez.	3	0	1	2	3	3
|6. Fak. za kem in kem. teh.	2	0	0	2	2	2
17. FMF - Astronom, knjižnica	0	1	0	0	1	1
18 FMF - Fizikalna knjižnica	1	0	1	0	1	1
19. FMF - meteorologija	0	1	0	0	1	1
JO. FMF - Matemat knjižnica	3	1	2	1	4	4
21. FMF - mehanika	1	0	0	1	1	1
22. Fak. za pomor, in promet	2	0	2	0	2	2
23 Fak. za strojništvo	6	0	3	3	6	6
24 Fak za šport	4	0	3	1	4	3
FF - OHK						
25 - arheologija	0	1	1	0	1	1
26. - bibliotekarstvo	1	0	1	0	1	1
27. - etnol., kult. antrop.	1	0	1	0	1	1
>8. - filozofija	2	1	0	2	3	2
>9. - geografija	4	0	4j 0		4	4
)0. - german. jez	4	0	2	2	4	4
31. klasična filologija	1	0	0	1	1	1
32 - rnuzikologija	1	0	1	0	1	1
33 - pedagogika	1	0	1	0	1	1
34. - prirn. knjiž., lit teor.	1	0	1	0	1	1
65. - prim. spi. jezikosl.	1	0	1	0	1	1
36. - psihologija	2	0	1	1	2	2
37. - roman, jez., knjiž.	2	0	2	0	2	2
38. - slovan. jez., knjiž.	5	0	4	1	5	5
59. - sociologija	1	0	1	0	1	1
tO - umetn. zgodovina	1	2	1	0	3	3
H zgodovina	3	0	2	1	3	3
t? MF - Centr. medicin, knjiž.	18	0	5	6	18	11
>3. NTF - geologija	2	0	0	2	2	2
<4. NTF - rudarstvo in geoteh	1	0	1	0	1	1
|5. NTF - kem. izobr, inform.	2	5	1	1	7	7
jt6 NTF - tekstilstvo	2	0	2	0	2	2
47. Pedagoška fakulteta	5	0	5	0	5	5
48 Pravna fakulteta #9. Teološka fakulteta	5	0	5	0	5	5
	2	0	1	1	2| 2	
PO. Veterin, fakulteta	3	0	2	1	3	3
Pt Vis. šola za soc. delo	2	0	1	1	2	2
; P? Vis šola za zdravstvo	2	0	2	0	2	1
53. Vis. upravna šola	1	0	1 0		1	1
_ SKUPAJ KNJIŽ. UNIV. V LJ.	150	17	96| 49		167	153
p- Narodna ¡n univerzit. knjiž. >5. Centralna tehniška knjiž	127		98| 11		127	109
	57	0	19! 33		57	52
SKUPA'	334	17	213|	93	351	314
ll
mioga KnjiznicarsKin nov
II. KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU (31.12.1996)
KNJIŽNICA	DELAVCI					
	redno zap.	delno zap.	s strokov, izpitom	brez str. izpita	SKUPAJ VSI	Od tega strokovni
56. Univerzitetna knjiž. Maribor	69	1	43	1	70	45
57. Ekon,- poslovna fakulteta	6	0	3	3	6	6
58. Fak. za kmetijstvo	2	0	2	0	2	2
59. Fak za organiz. vede KR	4	0	4	0	4	4
60. Knjiž. tehniških fakultet	7	1	7	0	8	8
61. Pedag. fakulteta MB	7	0	5	2	7	7
62. Pravna fakulteta MB	3	0	2	1	3	3
SKUPAJ	98	2	66	7	100	75
III. OSTALE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE						
KNJIŽNICA	DELAVCI					
	redno zap.	delno zap.	s strokov. izpitom	brez str. izpita	SKUPAJ VSI	Od tega strokovni
63. Visoka pol,- varn. šola''	1	0	1	0	1	1
64. Inst. za delo pri PF	0	3	0	0	3	1
65. Inst. za kriminol. pri PF	2	0	2	0	2	2
66. Inst. za medn. pravo	2	0	1	1	2	1
67. Pedagoški institut	0	2	0	0	2	2
SKUPAJ	5	5	4	1	10	7
						
SKUPAJ KNJ. UL Z NUK IN CTK	334	17	213	93	351	314
SKUPAJ KNJIŽNICE UMB	98	2	66	7	100	75
SKUPAJ OSTALE KNJIŽNICE	5	5	4	1	10	7
SKUPAJ SLO	437	24	283	101	461	396
Legenda: (*) Ocena
(0) Vrednost podatka je nič
1.2.3,4 p0jasnj|0 v spremnem besedilu
Prazno polje (z izjemo FF-OHK) pomeni, da knjižnica podatka ni posredovala.
12
ZBDS
Komisija za katalogizacijo
ZBIRNI ZAPISI
(Po dokumentaciji Collection-level cataloging, Library of Congress, Washington, D.C. priredila Dunja KALČIČ)
december 1997
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
UTEMELJITEV
Zbirni zapis pomeni izdelavo enega samega bibliografskega opisa za večje število kosov knjižničnega gradiva s skupnim elementom, pri čemer ustvarimo tako imenovano "zbirko".
Zbirni zapisi so primerni za gradivo, ki bibliografsko sicer ni povezano, ga pa druži skupni element. To je lahko posameznik, ustanova, dogajanje, proces ali obdobje, vsebina, jezik, žanr itn. Za zbirne zapise pridejo v poštev predvsem drobni tiski in drugo neknjižno gradivo, ki po enem ali več zgornjih kriterijih predstavljajo določeno celoto (imajo skupen socialnozgodovinski pomen, na primer predvolilni letaki in pamfleti, ki so izšli ob volitvah leta 1990, drobni tiski in brošure, ki jih izdajajo diaspora, verske skupnosti idr., razglednice, plakati ipd.), gradivo, napisano v pri nas redkeje uporabljanih jezikih in/ali pisavah (na primer makedonski in albanski osnovnošolski učbeniki ter različne monografije, katerih vsebina je enaka do te mere, da jo je mogoče opredeliti z eno ali nekaj vsebinskimi oznakami (na primer poljudne in prirejene izdaje svetopisemskih zgodb v tujih jezikih in/ali pisavah) ali glede na žanr (otroške slikanice brez besedila).
Zbirni zapisi združujejo gradivo, ki ga uporabniki praviloma nikoli ne iščejo po naslovu ali celo avtorju, ampak vedno tematsko. Zapis za večje število tako ali drugače povezanih enot nedvomno pomeni bogatejšo informacijo kot posamezni zapisi za posamezne naslove, ki že zaradi svoje številčnosti in zaradi tega, ker povezav med njmi ni, pravzaprav izgubijo svojo vrednost.
V	zbirne zapise v nobenem primeru ne vključujemo serijskih publikacij.
V	originalnem UNIMARC-u je koda c v polju 001 predvidena prav za zbirni zapis (v originalu "made-up collection"); pri nas smo kodo sicer nekaj časa uporabljali za zapis za zbirko, dokler nismo zbirk začeli obdelovati v maski "s".
Prednosti zbirnih zapisov:
-	strojno čitljiv zapis za gradivo, ki sicer po vsej verjetnosti sploh ne bi bilo katalogizirano;
-	informacija o "zbirki" je bogatejša kot le informacija o enem samem kosu;
-	zaradi izčrpne vsebinske obdelave, ki omogoča iskanje po različnih vidikih, je zbirni zapis veliko bolj uporaben kot posamezni inventarni zapisi.
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
ELEMENTI OPISA:
Zn ačniča
Značnico oblikujemo po veljavnih katalogizacijskih pravilih. V večini primerov je značnica zaradi heterogenosti gradiva stvarna ali pa korporativna.
Naslov
Naslov je v večini primerov fraza, ki jo oblikuje katalogizator; pišemo ga v slovenščini in v oglatem oklepaju.
Podatki o izdaji, distribuciji itd.
Ponavadi od vseh treh podatkov navajamo samo leto oziroma leta, če je "zbirka" zaključena. Če ni zaključena, navajamo leto izida prvega kosa in v koničastem oklepaju leto izida začasno zadnjega dela.
Fizični opis
Če je "zbirka" zaključena, navedemo posebno oznako gradiva in obseg. Če je gradivo zelo drobno, obseg ocenimo (ca 350 kosov). Če "zbirka" ni zaključena, dotedanji obseg navedemo v koničastem oklepaju.
Druge fizične podatke navajamo samo, če so za "zbirko" pomembni (na primer podatek o ilustracijah, kadar so le-te pomembna značilnost gradiva).
Dimenzije ponavadi niso pomemben element opisa. Dimenzije lahko navedemo, če so vsi sestavni deli "zbirke" enako veliki; velikost lahko opišemo tudi z razponom.
Opombe
V opombi za uvodno frazo "Vsebuje:" navedemo, iz česa "zbirka" sestoji. Navedemo tudi podatek o zvrsti/zvrsteh gradiva, če se nam to zdi pomembno. Navedemo tudi podatek o gradivu, ki ga v opombi o vsebini nismo navedli.
Opombe o vsebini navajamo, kadar imajo posamezne enote v "zbirki" značilne naslove in/ali avtorje.
Vsebinske oznake
Gradivo, ki ga združujemo v takšne "zbirke", je ponavadi mogoče opisati z eno ali nekaj vsebinskimi oznakami. Le-te so tudi najpomembnejši iskalni parameter za posamezne kose gradiva, ki ga združimo v takšno "zbirko". Specifičnost in število vsebinskih oznak sta odvisna od presoje katalogizatorja o pomembnosti "zbirke" (za posamezni tip knjižnice).
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
PRIMERI
324(497.4)"1990"
[VOLITVE 1990], - [Slovenija], 1990. - [82] enot
Vsebuje volilne letake, plakate, zloženke, spiske kandidatov, propagandne brošure in drugo gradivo
554232
a) Demos, združena opozicija b) ZKS, stranka demokratične prenove c) Narodni demokrati d) Slovenska krščanska demokracija e) Socialistična zveza Slovenije f) Slovenski krščanski demokrati g) Socialdemokratska stranka Slovenije h) Socialistična stranka Slovenije i) Stranka demokratične prenove j) Narodni demokrati k) Slovenska ljudska stranka 1) Zeleni Slovenije m) Liberalna demokracija Slovenije n) Slovenska demokratična zveza o) Volitve -Slovenija - 1990
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0 - ni
hierarhičnega odnosa 100 [c] 1990 [h]slv - slovenski [b]d - monografska publikacija, zaključena 1010 [a]slv - slovenski 102 [a]svn - Slovenija 2001 [a] [Volitve 1990] 210 [a][Slovenija] [d] 1990 215 [a][82] enot
3001 [a]Vsebuje volilne letake, plakate, zloženke, spiske kandidatov,
propagandne brošure in drugo gradivo 60102 [a]Demos [h]združena opozicija 60102 [a]ZKS [h]stranka demokratične prenove 60102 [a]Narodni demokrati 60102 [a]Slovenska krščanska demokracija 60102 [a]Socialistična zveza Slovenije 60102 [a]Slovenski krščanski demokrati 60102 [a]Socialdemokratska stranka Slovenije 60102 [a]Socialistična stranka Slovenije 60102 [a] Stranka demokratične prenove 60102 [a]Narodni demokrati 60102 [a]Slovenska ljudska stranka 60102 [a]Zeleni Slovenije 60102 [a]Liberalna demokracija Slovenije 60102 [a]Slovenska demokratična zveza 6061 [a]Volitve [y]Slovenija [z] 1990
6100 [ajpolitika [ajnotranja politika [a]politične stranke [a]politični
programi [ajpredvolilna kampanja 675 [aj324(497.4)"l990" [c]324 - Volitve
3
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
339.175(497.4 Ljubljana)
[LJUBLJANSKI sejem]. - Ljubljana : Ljubljanski sejem, 1994-<1996>. - Zv.[l-5] ; 30 cm
Vsebuje kataloge različnih sejmov. - Vsebuje: Sejem Kontri. - 1994 ; Sejem Alpe-Adria. - 1994 ; Ljubljanski pohištveni sejem. - 1995 ; Sejem Moda - Fashion. - 1996
554488
a) Ljubljanski sejem (Ljubljana) - Katalogi
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1994 [d]9999 [h]slv -
slovenski 1010 [ajslv - slovenski 102 [a]svn - Slovenija 2001 [a][Ljubljanski sejem]
210 [a]Ljubljana [c]Ljubljanski sejem [d] 1994-<1996>
215 [a]Zv.[ 1 -5] [d]30 cm
3001 [ajVsebuje kataloge različnih sejmov.
32710 [OJVsebuje: [ajSejem Kontri. - 1994 |a]Sejem Alpe-Adria. - 1994
[a]Ljubljanski pohištveni sejem. - 1995 [ajSejem Moda - Fashion. - 1996 60102 [a]Ljubljanski sejem [cjLjubljana [w]Katalogi 6100 [ajsejmi [a] pri redi t ve [a] Slovenija 675 [a]339.175(497.4 Ljubljana) [c]339.1 - Korporacije. Društva 992 [b]zbirni
4
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
325.2:061.23(82=863)
[SLOVENSKA kulturna akcija]. - Buenos Aires : Slovenska kulturna akcija, [19-]. - ca [1000] enot
Vsebuje vabila na prireditve, programe prireditev, različne brošure, besedila pesmi.
554744
a) Slovenska kulturna akcija (Buenos Aires) - Drobni tiski -Brošure
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c]19?? [d]9999
[h]slv - slovenski 1010 [a]slv - slovenski 102 [a] arg - Argentina 2001 [a][Slovenska kulturna akcija]
210 [a]Buenos Aires [c]Slovenska kulturna akcija [d][19—] 215 [ajca [1000] enot
3001 [a]Vsebuje vabila na prireditve, programe prireditev, različne
brošure, besedila pesmi. 60102 [a]Slovenska kulturna akcija [c]Buenos Aires [w]Drobni tiski [w]Brošure 6100 [ajpolitični emigranti [a]slovenski izseljenci [a]Južna Amerika
[a]Argentina [a]prireditve [a]programi prireditev 675 [a]325.2:061.23(82=863) [c]061 - Korporacije. Društva
5
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
298.8
[BAHAJSKA verska skupnost]. - [S. 1. : s. n.], 1990-<1994>. -[6] enot
555000
a) Bahaizem - Drobni tiski 298.8
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1990 [d]9999
[hjslv - slovenski 1010 [ajslv - slovenski [a]eng - angleški 102 [ajsvn - Slovenija [a]gbr - Velika Britanija 2001 [a][Bahajska verska skupnost] 210 [a][S. 1. [c]s. n.] [d]1990-<1994> 215 [a] [6] enot
6061 [a]Bahaizem [w]Drobni tiski
6100 [ajverstva [a]verske skupnosti [ajbahaji
675 [a]298.8 [c]2 - Verstvo
6
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
37(497.4)" 1885/1918":061.23(04)
DRUŽBA sv. Cirila in Metoda (Ljubljana) [Družba sv. Cirila in Metoda]. - 1883-1938. - ca [150] enot
Vsebuje pravila, propagandne brošure, poročila, vabila.
555512
a) Družba sv. Cirila in Metoda (Ljubljana) - 1 883/1938
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1883 [d] 1938
[h]siv - slovenski 1010 [a]siv - slovenski 102 [a]svn - Slovenija 2000 [a][Družba sv. Cirila in Metoda] 210 [d]1883-1938 215 [a]ca [150] enot
3001 [a]Vsebuje pravila, propagandne brošure, poročila, vabila. 60102 [a]Družba sv. Cirila in Metoda [c]Ljubljana [z] 1883/1938 6100 [a]Slovenci [a]Avstro-Ogrska [ajšolstvo [ajvzgoja [a]izobraževanje 675 [a]37(497.4)"l885/1918":061.23(04) [c]37 - Vzgoja. Izobraževanje. 71002 [a]Družba sv. Cirila in Metoda [c]Ljubljana
7
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
334.73(497.4)"18"
ZADRUGA gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev (Ljubljana)
[Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev]. - [Ljubljana : Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev], 1905-1922. - 14 zv.
Vsebuje: Pravila razsodniškega odbora zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in iskuharjev v Ljubljani. - 1905 ; Pravila bolniške blagajne zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, izkuhov in žganjetočnikov v Ljubljani ; Pravila gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev za sodni okraj Kranj. - 1912 ; Pravila zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani. - 1914 ; Pravila bolniške blagajne članov zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani. - 1916 ; Pravila zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev za sodni okraj Vrhnika. - 1912 ; Pravila zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani. - 1914 ; Pravila zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov, izkuharjev, mesarjev, prekajevalcev in klavcev drobne živine za sodni okraj Lož. - 1922
555768
a) Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev (Ljubljana) - Pravila b) Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov, izkuharjev, mesarjev, prekajevalcev in klavcev drobne živine (Ljubljana) - Pravila
001 [a]n - novi zapis [b¡a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]d - monografska publikacija, zaključena [c] 1905 [d] 1922 [hjslv -
slovenski 1010 [a]slv - slovenski 102 [a]svn - Slovenija
2001 [a][Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev]
210 [a][Ljubljana [c]Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev,
žganjetočnikov in izkuharjev] [d] 1905-1922 215 [a] 14 zv.
32710 [0]Vsebuje: [a]Pravila razsodniškega odbora zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in iskuharjev v Ljubljani. - 1905 [aJPravila bolniške blagajne zadruge gostilničarjev, kavarnarjev.
8
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
izkuhov in žganjetočnikov v Ljubljani [aJPravila gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev za sodni okraj Kranj. - 1912 [aJPravila zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani. - 1914 [aJPravila bolniške blagajne članov zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani. - 1916 [aJPravila zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev za sodni okraj Vrhnika. - 1912 [aJPravila zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani. - 1914 [aJPravila zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov, izkuharjev, mesarjev, prekajevalcev in klavcev drobne živine za sodni okraj Lož. - 1922 60102 [aJZadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in
izkuharjev [cJLjubljana [wJPravila 60102 [aJZadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov, izkuharjev, mesarjev, prekajevalcev in klavcev drobne živine [cJLjubljana [vvJPravila 6100 [ajzadruge [aJSlovenija [a]19.st.
675 [aJ334.73(497.4)"18" [cJ334 - Gospodarske organizacijske oblike.
Kooperacija (splošno). Gospodarska združenja 71002 [a] Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev [cj Ljubljana
9
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
336.71(497.4 Ljubljana)(061.1/.8)
STANOVANJSKA komunalna banka (Ljubljana)
[Stanovanjska komunalna banka]. - [Ljubljana : Stanovanjska komunalna banka], 1980-<1994>. - [9] enot
Vsebuje gradivo o delovanju Stanovanjske komunalne banke. -Vsebuje: Zapisnik. - 1992 ; Poročilo zunanjega revizorja C&L. -1993 ; Predlog razrešitve članov organov upravljanja banke in imenovanje članov nadzornega sveta SKB banke. - 1993 ; Mnenje nadzornega odbora banke o poslovanju SKB banke d.d.v letu 1993. -1993 ; Zapisnik 6. zbora SKB banke d.d. - 1994 ; Zapisnik 7. zbora SKB banke d.d. - 1994 ; Sklepi 7. zbora SKB banke d.d. - [1994] ; Spremembe in dopolnitve statuta SKB banke d.d. - 1994
618488
a) Stanovanjska komunalna banka (Ljubljana)
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]e - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1980 [d]9999
[h]siv - slovenski 1010 [a]slv - slovenski 102 [a]svn - Slovenija 2000 [a][Stanovanjska komunalna banka]
210 [a][Ljubljana [c]Stanovanjska komunalna banka] [d] 1980-<1994> 215 [a] [9] enot
3001 [a]Vsebuje gradivo o delovanju Stanovanjske komunalne banke 32710 [0]Vsebuje: [a]Zapisnik. - 1992 [a]Poročilo zunanjega revizorja C&L. -1993 [ajPredlog razrešitve članov organov upravljanja banke in imenovanje članov nadzornega sveta SKB banke. - 1993 [a]Mnenje nadzornega odbora banke o poslovanju SKB banke d.d.v letu 1993. -1993 [a]Zapisnik 6. zbora SKB banke d.d. - 1994 [a]Zapisnik 7. zbora SKB banke d.d. - 1994 [a]Sklepi 7. zbora SKB banke d.d. - [1994] [a]Spremembe in dopolnitve statuta SKB banke d.d. - 1994 5400 [a]SKB banka
60102 [a]Stanovanjska komunalna banka [c]Ljubljana [6]01 6100[a]banke [a]Slovenija
675 [a]336.71(497.4 Ljubljana)(061.1/.8) [c]336.71 - Bančništvo. Bančno poslovanje. 71002 [a]Stanovanjska komunalna banka [cjLjubljana [6]02 96102 [a]SKB [6]01
10
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
336.717(497.4 Ljubljana)(061.1/.8)
STANOVANJSKA komunalna banka (Ljubljana)
[Stanovanjska komunalna banka]. - [Ljubljana : Stanovanjska komunalna banka, 1992-<1996>. - ca [80] enot
Vsebuje publikacije o poslovanju Stanovanjsko komunalne banke
619000
a) Stanovanjska komunalna banka - Bančno poslovanje
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1992 [d]9999
[h]slv - slovenski 1010 [a]slv - slovenski [ajeng - angleški 102 [a]svil - Slovenija 2000 [a][Stanovanjska komunalna banka]
210 [a][Ljubljana [c]Stanovanjska komunalna banka [d]1992-<1996> 215 [a]ca [80] enot
3001 [a]Vsebuje publikacije o poslovanju Stanovanjsko komunalne banke 5400 [a]SKB banka
60102 [a]Stanovanjska komunalna banka [x]Bančno poslovanje [6]01 6100 [a]bančništvo [a]banke [a]Slovenija
675 [a]336.717(497.4 Ljubljana)(061.1/.8) [c]336.71 - Bančništvo. Bančno poslovanje.
71002 [a]Stanovanjska komunalna banka [c]Ljubljana 96102 [a]SKB [6]01
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
368(497.4)(061.1/.8)
ADRIATIC, zavarovalna družba (Ljubljana) [Adriatic, zavarovalna družba]. - [Ljubljana : Adriatic], [1994>. - [6] enot
Vsebuje publikacije o poslovanju zavarovalnice Adriatic
619512
a) Adriatic, zavarovalna družba - Zavarovalstvo
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1994 [d]9999
[h]siv - slovenski 1010 [a]slv - slovenski 102 [a]svn - Slovenija 2001 [a][Adriatic, zavarovalna družba] 210 [a] [Ljubljana [c]Adriatic] [d]1994-<1996> 215 [a] [6] enot
3001 [a]Vsebuje publikacije o poslovanju zavarovalnice Adriatic
60100 [a]Adriatic [g]zavarovalna družba [c] Ljubljana [x]Zavarovalstvo [6]01
6100 [a]zavarovalnice [a]zavarovanje [a]Slovenija
675 [a]368(497.4)(061.1/.8) [c]368 - Zavarovalstvo
71002 [a] Adriatic [g] zavarovalna družba [c] Ljubljana
91002 [a] Zavarovalna služba Adriatic [c] Ljubljana
96100 [a]Zavarovalna družba Adriatic [Ljubljana] [6]01
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
061.7(497.4 Ljubljana)(084.5)
CANKARJEV dom (Ljubljana)
[Cankarjev dom]. - Ljubljana : Cankarjev dom, 1992-<1996>. -[111] enot
Vsebuje brošure in programe prireditev 619768
a) Cankarjev dom - Prireditve
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1992 [d]9999
[h] siv - slovenski 1010 [a]siv - slovenski [a]eng - angleški 102 [a]svn - Slovenija 2000 [a] [Cankarjev dom]
210 [a]Ljubljana [c]Cankarjev dom [d] 1992-<1996> 215 [a][l 11] enot
3001 [a]Vsebuje brošure in programe prireditev 60102 [a]Cankarjev dom [x]Prireditve
6100 [a]gledališke prireditve [a]plesno gledališče [a]filmski festivali
[ajrazstave [a]katalogi [a]programi 675 [a]061.7(497.4 Ljubljana)(084.5) [c]06l - Korporacije. Društva 71002 [a]Cankarjev dom [c]Ljubljana
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)12
615
[ZDRAVILA]. - [S. 1. : s. n„ 1993]-. - [48] enot Vsebuje informativne brošure o zdravilih 621048
a) Lek (Ljubljana) - Zdravila b) Krka (Novo mesto) - Zdravila
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1993 [d]9999 [h]slv - slovenski
1010 [a]slv - slovenski [ajcze - češki [a]cro - hrvaški [a]slo - slovaški
[a]ger - nemški 102 [a]svn - Slovenija [a]deu - Nemčija [a]hrv - Hrvaška 2001 [a] [Zdravila]
210 [a][S. 1. [c]s. n. [d]1993]-<1996> 215 [a] [48] enot
3001 [a]Vsebuje informativne brošure o zdravilih 60102 [a]Lek [c]Ljubljana [x]Zdravila 60102 [a]Krka [cJNovo mesto [x]Zdravila 6100 [a]farmacevtska industrija 675 [a]615 [c]615 - Farmacija. Farmakologija
14
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
378.1(497.4 Maribor)
EKONOMSKO-poslovna fakulteta (Maribor)
[Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor]. - Maribor : Ekonomsko-poslovna fakulteta, 1984-[ 1994]. - [5] enot
Vsebuje gradivo o programu študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru
621304
a) Ekonomsko-poslovna fakulteta (Maribor) - Studijski programi
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1984 [d]9999
[h]siv - slovenski 1010 [a]slv - slovenski 102 [a]svn - Slovenija
2000 [a][Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor]
210 [a]Maribor [c]Ekonomsko-poslovna fakulteta [d]1984-<1994>
215 [a][5] enot
3001 [a]Vsebuje gradivo o programu študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru
60102 [a]Ekonomsko-poslovna fakulteta [c]Maribor [w]Študijski programi
6100 [a] univerze [a]Maribor
675 [a]378.1(497.4 Maribor) [c]378 - Visoko šolstvo
71002 [a]Ekonomsko-poslovna fakulteta [c] Maribor
15
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
327.58:061.23(436=863)
KRŠČANSKA kulturna zveza (Celovec)
[Krščanska kulturna zveza]. - [S. 1. : Krščanska kulturna zveza], 1984-. - [16] enot
Vsebuje publikacije o prireditvah Krščanske kulturne zveze 621816
a) Krščanska kulturna zveza (Celovec) - Programi prireditev
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1984 [d]9999
[h]slv - slovenski 1010 [a]slv - slovenski 102 [a]aut - Avstrija 2000 [a][Krščanska kulturna zveza]
210 [a][S. 1. [c]Krščanska kulturna zveza] [d]1984-<1997> 215 [a] [16] enot
3001 [a]Vsebuje publikacije o prireditvah Krščanske kulturne zveze 60102 [a]Krščanska kulturna zveza [c]Celovec [x]Programi prireditev 6101 [a]zamejski Slovenci [a]avstrijska Koroška [ajprireditve 675 [a]327.58:061.23(436=863) [c]061 - Korporacije. Društva 71002 [aJKrščanska kulturna zveza [cJCelovec
16
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
634.8(497.4)
[SLOVENSKA vina]. - [S. 1. : s. n.], 1982-. - [43] enot
Vsebuje informativno gradivo o slovenskih vinih in nalepke za steklenice
622072
a) Vina - Slovenija
001 [a]n - novi zapis [b]a - tekstovno gradivo - tiskano [c]c - zbirka [d]0
- ni hierarhičnega odnosa 100 [b]g - monografska publikacija, izdaja se nadaljuje [c] 1982 [d]9999 [h]slv - slovenski
1010 [a]slv - slovenski [a]ita - italijanski [a]ger - nemški [a]eng - angleški
102 [a]svn - Slovenija
2001 [a][Slovenska vina]
210 [a][S. 1. [c]s. n.] [d] 1982-<1994>
215 [a] [43] enot
3001 [a]Vsebuje informativno gradivo o slovenskih vinih in nalepke za
steklenice 6061 [a]Vina [y]Slovenija 6100 [a]vinarstvo [a]enologija
675 [a]634.8(497.4) [c]634.8+663.2 - Vinogradništvo. Vinarstvo. Enologija
17
Priloga Knjižničarskih novic 7( 1997)12
OPOMBE
Polja in podpolja, ki jih v vzorčni maski "z" ni in jih je potrebno dodati:
423
711
712 910 912 601 $2 675$s$v
Podpolja, ki jih je potrebno vključiti v masko "z":
100$d 200$f$g 215$c 675$a
18