VTEKSTILUPRAVIJO:
Široko odprta vrata
Vrsta težav spremlja naše gospodarstvo. Prizade-vanja za gospodarnejše poslovanje niso še povsod zaživela tako kot bi želeli. V12. številki Dogovorov smo v članku »Stabilizacija je osnovnl cilj in po-treba nas vseh« medOZD, ki se v teh prizadevanjih trdovratno otepajo povezovanja, omenili tudi Tek-stil. Tokrat smo jih obiskali, da bi v razgovoru z direktorjem Vonto izvedeli kaf več o Tekstilu, njiho-vem položaju in težavah.
Dvanajst proizvodnih or-ganizacij, dve trgovski orga-nizaciji, 2794 zaposlenih. To je osebna izkaznica delovne organizacije Tekstil iz Ljub-ljane, močnega združenja slovenske tekstilne industri-je, ki bo letos dosegla 3 mili-jarde dinarjev skupnega do-hodka, akumulacije in amortizacije pa bo 170 mili-jonov dinarjev. Letos bo izvozila za 150 odstotkov več kot leta 1979, s čimer bo po-krila uvoz za 50 odstotkov.
Pod svoje okrilje je vzela izdelovalce osnovnih suro-vin in finalistov, ki so iz vse republike. Združila jih je že-
lja in potreba po skupni pro-izvodnji in prodaji, planskih zadolžitvah, naložbah, skup-nem proučevanju trga, zdru-ževanju sredstev, delitvi de-la in podobno.
Desetletni razvoj
Začelo se je pred desetimi leti, ko je Tkalnica Vižmarje pričela iskati trgovsko orga-nizacijo in s Tekstilom sta se kaj kmalu sporazumela za skupno poslovanje. Pridru-žila se jima je še Tekstilna iz Medvod, in tu je bil zametek bodoče velike delovne orga-nizacije. Rezultati so bili ugodni. Povečala se je renta-
bilnost poslovanja in nara-stel je dohodek.
Tudi druge tekstilne orga-nizacije so kaj kmalu spoz-nale ugodnosti in umestno-sti takega sodelovanja, za druge pa so delavci v delov-ni organizaciji pokazali veli-ko mero solidarnosti in ra-zumevanja, tako da so jih iz-vlekli iz gospodarskih težav, ki so bile v tekstilni panogi prejšnje desetletje kaj pogo-ste.
Novi delovni programi
Predvsem so si prizadeva-li, da v priključenih tozdih proizvodnjo prilagode za-htevam trga. Tako so opusti-li določene delovne progra-me y Tekstilni Medvode, To-nosi iz Savelj in Pletiljstvu v Prosenjakovcih. Šli so celo tako daleč, da so zaradi bolj-šega sodelovanja in povezo-vanja delovnih postopkov med tozdi tudi premeščali stroje iz ene delovne organi-zacije v drugo. S selektivni-mi programi in koncentraci-jo kapitala so tako uresniče-vali predvsem tiste projekte, ki so imeli prednost tudi v
republiških razvojnih načr-tih.
V zadnjem času so vse sile usmerili v izdelovanje te-hničnih tkanin, ki imajo po njihovih tržnih raziskavah veliko perspektivo v širšem gospodarskem prostoru. Ta-ko bo kmalu popolnoma modernizirana proizvodnja v tozdu Filc v Mengšu in v tozdu Motvoz in platno v Grosupljem, za kar so pora-bili kar 120 milijonov dinar-jev.
Delitev dela, specializacija
Tudi v naslednjem sred-njeročnem obdobju se bodo prizadevali za kar največjo zagotovitev lastne surovin-ske osnove, še bolj popolno delitev dela in specializacijo. Prednost dajejo predvsem tkalstvu in predilstvu, te-hničnim tkaninam in seveda tudi končni proizvodnji -trikotaži. Svoj delovni pro-gram bodo skušali še razširi-ti, zato se intenzivno dogo-varjajo o sodelovanju s ka-mniškim izdelovalcem kož in galanterije Utok.
Vsa njihova prizadevanja pa bodo namenjena poveča-nju izvoza. Ta je v preteklih letih vidno naraščal, vendar ga je zavirala nezadostna or-ganiziranost. Zato so se že dogovarjali z združenjem tekstilne industrije Uniteks, ki je pozneje postalo izvozna organizacija, o sodelovanju. Govorili so tudi o priključi-tvi, vendar je Uniteks tako rekoč zadnji trenutek odpo-vedal sodelovanje.
Seveda pa vsi ti podatki o uspešnem razvoju nepome-nijo, da ga niso spremljale tudi slabosti, poudarjajo v delovni organizaciji. Nada-ljevali bodo z odpravljanjem težav, ki sta jih pogojila zla-sti oportunizem in privatno podjetniška miselnost, ter zavirala učinkovitejšo deli-tev dela in razvoj dohodkov-nih odnosov. Še naprej bodo vodili politiko odprtosti in pripravljenosti, da vsakogar, ki bo hotel pošteno in zavze-to delati in izpolnjevati do-govorjene programe, sprej-mejo v delovno organizacijo. Naša vrata so široko odprta, poudarjajo.
Janez Jančar