Številka 343 Trst, v petek 14. decembra 1906 Tečaj XXXI. -j^- Izhaja vsaki dan rn t Mceiuii m rramiJi od 5. m. orpoiedelllil ol 9. ni slitn]. tur trne štiMllke se prooajajo po 3 «t6 (6 atotink) •. nneir tnhaKarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici. Kraniu. št. Petru. Sežani. Nabref.ini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. ♦■ne ociabov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke J' mm i: za. irirovinske in obrtne oglaae po 30 stot. ; ta 'osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov jg iO stot. /k i ur i ase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-lalina vrsta K 2." Mali ocrlapi po S at. beseda, najmanj pa 4ii ».tot. — Oelape ppreifuia inseratni oddelek uprave t-. _ Fla čuTe «e irHitičn« •inra^i ..Edmorti(i. Glasile političnega društva „Edinost" za Primorske. V edinosti je moč! 5arofialna znala za vse leto 24 K. pol ieta 12 K. 3 nesece 6 K. — ^4 naroČbe brez doooslane naročnine »e uprava ue ozir» Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovar> •» pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnico, oglase in reklamacije je pošiljati na uprav > UREDNIŠTVO: ul. Giorglo 4ialattt 18. (Narodni dom* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. l.a*ti,i • konnorcij lista ..Edinost'. — Natisnila tiskarna konnoreij* lista .»Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti *t 1« Poitao-braailaičai račun St. 841.652. — —i TELEFOM št««. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Redni občni zbor političnega društva „čdinost". Govor dra. Ryb£ra. < Zvršetek.) 1 lotakniti se moram že očitanja. da mi ne pokažemo prave barv-; in zahteve, naj -e otUočimo ali za liberalizem ali za klerika-/.om. O tem vprašanju srno že večkrat raz-ravljali. a gospodje, ki nam to očitajo, ne •do. v kakem težavnem položaju «la se na-slajamo. Za nas bi bilo bolj komodno. če bi /a eno stranko i/rekli, ker bi se nam ne ,i!«» treba braniti proti očitanjem na dve onti. A kaj bi s tem dosegli ? M i bis e »ote m p r e p i r a 1 i in psovali kakor na \ranjskein in na Goriškem. Koristi bi imeli I tega nasprotniki. Škodo pa le in i i n ni sami. Ako bi postavili klerikalnega in :b ralnega kandidata, potem zmaga pri nas _otovo italijanski kandidat. V narodnem ozirn ,i ..stali torej brez zastopstva liberalnim oziroma klerikalnim načelom pa naše slabotne .».'i ne morejo prinesti nikake pomoči. Zato smo torej proti taki politiki. A »ii naši ljudje v Trstu in v okolici, ki nam -v. tujejo naj se odločimo na eno ali drugo t ran. ne razumejo položaja. Oni presojajo •var s kranjskega stališča, /a naše rojak«-Kranjskem je domači prepir naravna po-. lica tamosnjib razmer: oni so premagali rodnega nasprotnika Nemca, vsled česar neovirano razvijajo politična nasprotstva v ^tnem narodu. I/, njihovega stališča je torej prepir i. ven. če ga tudi / ozirom na korist celo-t j »nega naroda ne moremo odobravati. Ali t u kaj p.i ne stnemo delati kranjske .. 1 i t \ k «•. m a r v e č tržaško politiko. Kakor zavračajo rojaki na Kranjskem iš»t klice po sporazumljenju s trditvijo, da ihovih razmer ne poznamo, tako se tudi mi ko proti pozivom z i/.vestne strani brani s konstatacijo, da naših razmer ne /riaj o. Na K.anjskem s«- presoja kranjska vpra->:ij;t s strankarskega stališča, a vprašanja oča se obmejnih Slovencev s kranjskega Viišča Mi pa moramo presojati tržaška . pr.išanja s tržaškega, a vprašanja tičoča se lokupnega naroda s s 1 o v e n s k e g a i z i r o m a slovanskega stališča. V Ljubljani izhaja tednik pod imenom .Mla«loslovenec. V tem listu je bil te dni in- k. v katerem je bilo citati, da se j«* na-* mina ideja že preživela. Tudi to seje rodilo > kranjskega stali-ča. Kdor trdi. da se je rodna ideja preživela, ta ne vidi. kaj se -colu njega godi. Kavno danes se narodna i povsod drugod vedno bolj povdarja. V -stro-ogrski monarhiji n. pr. vladajo Madjari • ii.jeno. Na Ogrskem je madjarski jezik državni jezik po zakonu, kar ni pri nas i;iti n> mščina. In vendar mislijo Madjari. da so še pre-.u:»l«» storili za svojo narodnost. Oni hočejo .meti tudi svoj madjarski armadni jezik : oni -ploh vso svojo politiko stavijo v >lu/bo le .«• ideje : popolnega nadvladja madjarskega .aroda nad drugimi narodnostmi in tudi nad \vstrijo. Nemci, Angleži povdarjajo povsod, loma in v svetovni politiki, narodni princip, » to so vendar naiodi. katerim se za na->dnost ni treba bati. Ako se mi Slovenci -•veda zadovoljujemo z malenkostmi, ki smo :li do sedaj v nekaterih kronovinah dosegli, tko nam zadostuje: da imamo v nekaterih krajih slovenske ljudske šole in da nas v lr/.avnih uradih ne zapodijo takoj, če slovenski govorimo, ako ne stremimo za višimi cilji -» veda. potem nam ni treba povdarjati več svojega narodnega principa. No. mi Slovenci, ki smo mlad in čil narod, se ne smemo zadovoljiti s temi malenkostmi, priboriti si moramo enakopravnost v vsakem oziru, še le t*daj bomo lahko rekli, »la smo res narod. A sedaj v nekih krajih niti ljudske šole J •limamo! • Nemci, Italijani. Angleži. Madjari. povdarjajo povsod svoje narodno stališče. Dc-tična njihova politična stremljenja se imenujejo z-modernim izrazom imperijalizem Kaj pa je imperijalizem drugo nego želja, da si dotični narodi priborijo važno in če mogoče prvo mesto nad drugimi narodi. Ali naj tudi Slovenci stremijo za imperijalizmom ? Kdor bi hotel danes govoriti o slovenskem imperijalizmu, temu hi se ves svet smejal in po pravici kajti mi Slovenci smo mal narod, kateri vrhu tega pokazuje žalibog le malo narodnega ponosa. Začenja se pa pojavljati jugoslovanski imperijalizem (Burna pohvala) a mi Slovenci smo del jugoslovanskega naroda. Seveda ta jugoslovanski narod je iz raznih vzrokov zaostal v napredku, razkosan je v razne države in državice, tudi nimamo skupnega jugoslovanskega jezika. Ali vprašani vas,; kaj je bil nemški narod prod letom 1N70. živel je edino le v slovnicah nemških tilologov. razdeljen je bil na brezštevilno državi«-. In Italija ? Do 1. 1K60 je bila Italija tudi'razde-ljena v male državice, ki so bil«; deloma odvisne od vnanjili držav. A prišlo je d«> lilij ena in danes je Italija velika in močna država. Zakaj bi se tudi pri nas ne moglo zgoditi kaj tacega? Pogumnemu pripada svet. Treba je da pričnemo že vendar enkrat misliti nase. a ne za «lruge, so izprevi-deli tudi že drugod. A kako naj bi se gojil ta jugoslovanski imperijalizem? Velik del tega naroda biva v Avstriji. Ali naj nastopimo proti .Avstriji? Ali se protivi naše stremljenje avstrijski državni i«leji? Na ta vprašanja lahko odgovornim z besedami, ki jili je izrekel «lr. Kramar glede češke državne ideje. Odvisno je le od Avstrije, kako «1 a p r i-d e in o «1 «* c i 1 j a. C e bo Avstrija z n a 1 a upoštevati naše želje, ne bo to delovanje naperjeno proti Avstriji, l e bo Avstrija pravična, potem lahko ostanemo v Avstriji in to bo tudi na k«»rist Avstrije same. Ako pa Avstrija ne bo svoje naloge razumela, potem naj Avstrija pripise neprijetne posledice le lastili krivdi. (Živahno ploskanje, in odobrovanje). Odiošaji pravosodji« v Trstu in Istri. Interpelacija posl. Spin č i č a in tovarišev na ministra za pravosodje. To se je torej dogodilo v slučaju, v katerem je obtoženec sam izjavil, «la .pozna samo po kako italijansko besedo in v katerem je sam pri/tnal. da ni umel obtožnice. Od strani predseilnika je bilo sicer res raz-tolmačeno to in ono v hrvatskem jeziku, kar se je godilo tekom razprave; vprašanja, stavljena porotnikom niso bila prevedena na hrvatski jezik, tako, tla obtoženec ni mogel govoriti v smislu 324 k. p. Na sličen način se je postopalo dne 1s. oktobra t. 1. V tem slučaju so obto ženec i n v s e p r i č e govorili samo hrvatski bil je navzoč tudi tolmač in predsednik je večino stvari prevajal - - ali omenjeni c. k. državni pravdnik je držal svoj končni govor v italijanskem j e z i k u in je potem, ko je dovršil govoriti italijanski, prosil predsednika. da prevede obtožencu to, kar je on italijanski govoril. Njegov dolgi govor je dovršil v d v e h treh minuta li. Čudno ! da čudno, ali tudi škandal za justico v takozvani kulturni državi! Ali ne le, da greši c. k. državno pravd-ništvo, oziroma njegovi namestniki, marveč greše premnogokrat tudi predsedniki in v obče sodniki na škodo pripadnikov hrvatske narodnosti v Istri. Dogaja se : da se italijanski sestavljene obtožnice čitajo samo italijanski in da se jih ne prevaja na hrvatski jezik, vsled česar je obtožencu onemogočena uporaba določ: 24"» k. p, in otežena obramba ; da se obtožencem hrvatske narodnosti niti ono ne prevaja na hrvatski jezik, vsled česar postaja za njih iluzoričen ij. 24"). zadnji odstavek, k. p., po Katerem imajo pravico predlagati protidokaze ; da se obtoženeem hrvatske narodnosti ni ono ne prevaja na hrvatski jezik, kar se je tekom razprave prečitalo, s čemer se jim odjemlje pravica, predvidjena v Ji. 252 k. p., da delajo opazke o precitanem : da se čita razsodba samo v italijanskim jeziku in da se obtožencu hrvatske narodnosti samo reče, 2, št. s»>5 praes. Ako je izjemoma obtožnica hrvatska, in ako je pristopil Italijan kakor branitelj, tedaj pa se — brez ozira, ali isti zna ali ne zna hrvatski — obtožnica ne čita v hrvatskem o r i g i n a 1 u, ampak se jo prevaja alt objavlja kos za kosom v italijanskem jeziku, razprava se vo«li tudi v tem jeziku, prav tako kakor da se r a z p r a v a v o «1 i r adi branitelj a in ne radi 0 h to že n cev! K temu treba opaziti, da se radi branitelja ne sme uradno kli« ati tolmača, ker branitelj mora poznati jezik obtožen-c a, ali pa si mora sam preskrbeti tolmača. Tako se dogaja »la branitelji in večkrat tudi o«l njih pregovorjeni obtoženci izjavljajo, da ti poslednji res ne govore italijanski, ali da utnejo. in taka kriva izjava je za predsednika zadostna, »la vodi razpravo italijanski in da jo vodi dalje italijanski tudi te«l;ij. ko obtožene«- na italijanska vprašanja ne more odgovoriti in izjavlja. «1 a ne u meje i t a- 1 i j a n s k i. Dogaja se nadalje, da se c. k. državni pravdnik poslužuje samo italijanskega jezika in da se obsodba razglaša samo v tem jeziku. Take s«> razmere pravosodja v dveh pokrajinah Primorja, spadajočih k deželam, cye prekinjena, da je proračunski odsek za-zastopanim v državnem zboru na Dunaju v m0gei razpravljati o proračunskem provizoriju, letu Oospoilovem li>0<». Najprej je poročal del. Bac»|ueliem. Za njim je govoril del. Kink, ki je rekel, da je bila Avstrija nasproti Ogrski v vseh gospodarskih problemih vedno oškodovana. Nato je bil proračunski provizorij vsprejet in delegacija je pričela razpravljati proračun ministerstva za vnanje stvari. Del. Pitacco je izjavil, da so se Italijani vedno vzdrževali vsake kritike z ozirom na vnanjo politiko monarhije ter da so vse svoje (moči posvečali obrambi in zaščiti svojih narodnih in kulturnih pravi«-. Vendar se mora danes baviti z izvajanji, ki so bila podana v delegaciji. Minister vnanjili stvari je v svojem ekspozeju povdarjal, daje Avstrija v najboljših razmerah z Italijo. Ako je to res, bi morale te razmere vplivati tudi na položaj Italijanov v Avstriji. Narod v Italiji ne more indiferentnim očesom gledati krivic, ki jih trpijo Italijani v Avstriji. Govornik je potem obširno govoril o tem, da se je v delegaciji omenilo nevarnost vojne. Jadranskega morja, zvišanje vojne mornarice itd. Čemu vse to, je vprašal Pitacco, zakaj se zvišuje rekrutni kontingent, zakaj dragoceni načrti za ojačenje garnizij in utrdb na Tren-tinskem, v Istri in Furlaniji in v Dalmaciji, ako se namerava nadaljevati mirovno politiko. Iz francoskih alpskih fortov ob italijanski meji se vsled zbližanja med Francijo in Italijo polagoma umikajo posadke. Avstrija se je razorožila ob ruski meji, vzlic temu. da ne obstoja nikaka zveza z Rusijo. Da se pa vzlic našim zvezam na južno-zapadni meji ne raz-orožuje, temveč se pomnožuje posadke, dokazuje, da mirovne besede ne odgovarjajo resnici. — Govorili so še del. liaernreitlier, Biankini, grof Scliimborn, Klofač, Kramar, Biankini, Abrahamovi«-/.. Steiner, Straucher in Dobernig, na kar je bila glavna debata zaključena in seja prekinjena. Prihodnja seja jutri. ___ Avstrijska delegacija. BUDIMPEŠTA 1 Delegacija državnega zbora je imela danes svojo drugo plenarno sejo. Minister vnanjili stvari je predložil »lve-mesečni proračunski provizorij. Na predlog del. Bobrzvnskega je bila na to seja delega- Malo različno je namreč postopanje s Slovenci, oziroma Hrvati na c. k. deželnem sodišču v Trstu in na dotičnih «-. kr. okrajnih • sodiščih, pri poslednjih posebno še. kar se tiče sestavljanja zapisnikov tekom piv-iskave. Tako se postopa s Hrvati in Slovenci v Avstriji! Na ta način s«* kršijo ne samo navadna človeška prava, ampak tudi sankcionirani državni temeljni zakoni in druge <»d-redbe in napotki v Primorju na škodo hrvatskega in slovenskega naroda ! Ako se na ta način upravlja pravosodje potom njega zastopnikov, ako državni pravdnik, kadar nastopa kakor to/itelj proti namišljenim kršiteljem zakona, sam na najhuji način krši Finančni odsek ogrske poslanske zbornice. BUDIMPEŠTA i:i. Finančni odsek poslanske zbornice je vsprejel zakonski načrt glede dvemesečne indemnitete. Finančni odsek ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA i ;. Finančni odsek ogrske delegacije je vsprejel proračune skupnega finančnega ministerstva in vrhovnega raču-nišča. — Ogrska poslanska zbornica. (IJrz. p«)ro«'iIo). BUDIMPEŠTA 13. Po kratki debati >o bili vsprejeti ostali naslovi proračuna ministerstva za poljedelstvo. Poslanci so z živali-zakone, potem ni čuda, "da naiod v ie'eni de-jnimi eljen-klici pozdravljali ministra za polje-želi nima zaupanja v pravosodje in njega j delstvo Daranvi-ja. zastopnike, v branitelje zakona in same! Na to je zbornica pričela razpravljati sodnike. ' proračun ministerstva za bogočastje. Poroče- Podpisani si usojajo radi tega staviti val«-c posl. Sagln je priporočal zbornici, liaj do njegove prezvišenosti, ministra za pravosodje vprašanje : Je-li njegova prezvišenost voljna, ter je najprej govoril o stvareh, tičočih ^e tim in kulturne države nedostojnim odno- bogočastja ter rekel. «la se je za dotacijo šajem pravosodja v Istri in Trstu?! protestantske cerkve stavilo v proračun tri milijone kron, da se zamore zadovoljiti vsem Proračunski ! zahtevam protestantske cerkve. V zvezi s tem odsek avstrijske delegacije. se pojavlja rešitev vprašanja samouprave ka-BUDIMPEŠTA 13. Proračunski odsek ; toliške cerkve, kar seje že leta 1H48 pri-avstrijske delegacije bo imel jutri dopoludne , znalo kakor opravičeno. svojo sejo z nastopnim dnevnim redom : Iz- j Minister je potem govoril o potrebi urav-redni proračun vojske in poročilo pododborovo nave ljudskega šolstva, naglašuj«'*. da je sedaj 0 predlogi H0'1"::.' ' vstrijskih ministrov na Ogrskem 340.000 otrok v starosti od t> Mcgacj-.vV " ' . | do 11 let, ki sploh ne obiskujejo šole. Temu je na to sestal treba odpomoči. Zato je potrebno, «la se proračunu. Seja ustanovi 400t) novih učiteljskih mest. za kar pričela zopet ob 10. uri in 50 minut, bi bilo potrebno 4 milijone kron. (Mej-klic: Stran JI »EDINOST« štev. 343. V petek, dne 14. decembra I BO - ,.Za mornarico sc potrebuje veča). Vlada si prizadeva, da polagoma /.boljša ljudsko šolstvo. Vlada bo skrbela, da bodo šole glede narodne svrlie jamčile, da ne bo niti ene ^ole, ki bi v tem oziru zavzemala tudi le nevtralno stališče. Najnujneje vprašanje je zboljšauje učiteljskih plač. Tozadevni zakonski načrt je že izgotovljen. Pritožbe učiteljev >(» opravičene in zato si vlada prizadeva, da reši to vprašanje v smislu človečnosti in na pravičen način. Ta reforma bo zahtevala šest milijonov kron izdatkov. Toda te državne podpore k učiteljskim plačam bodo navezane na narodne pogoje. Mi nočemo zatreti jezika narodnosti in istih tudi ne ovirati v razvoju njihovega materinega jezika. CVlo v zakonu, ki ga je minister že omenil, bo izrečeno, da so na državnih šolah ne bo zanemarjalo jezika narodnosti. Minister je naglašal potrebo, da se mora mladina in torej tudi učitelji seznaniti z gospodarskimi in torej tudi s soci-jalno-političnirai idejami. Minister je zaključil z besedami : Na-dal i na misel me vodi v moji skupni delavnosti, misel narodne jednote, narodne tradicije, da zamorem tudi jaz uložiti kamen v poslopje neodvisne, drage in velike Ogrske, i Viharna pohvala in eljen-klici). Potem ko je govorilo še nekoliko govornikov. je bila seja zaključena. Prihodnja seja J'«tn. _ Koncentracija čeških strank. Iz Prtge poročajo: Staročeški listi in češko-agrarno glasilo odklanjajo za sedaj i• 1 f jo, ki so jo sprožili ,-Narodni Listv", da bi se namreč koncentrirale vse češke stranke. r Politik" piše o tem : Ker je doslej mlado-češka politika izpala nesrečno, naj bi ostale stranke hitro sodelovale, da odklonijo ne-srečne posledice. Tudi mi smo za združenje, toda koncentracije narodnih sil ni misliti kakor koncentracijo povratnega zavarovanja za poraženo mladočeško stranko, kakor hočejo to „Narodnv Listv „Venka" piše. da se ni glede koncentracije čeških strank možno pogajati pred volitvami, še le po volitvah bo možno govoriti o tem predmetu. Volilna reforma pred gospodsko zbornico. Dunajska rZeit~ piše. da bo prihodnja seja gospodske zbornice najbrž dne 21. t. m. Sodi se. da bo zbornica v dveh sejah razpravljala o volilni reformi. Ako bo potrebna še tretja seja. tedaj se bo ista vršila še le po božičnih praznikih. V dobro obveščenih krogih so mnenja, da v plenumu zbornice ne dobi pluralitetna predloga večine: pač pa predloga o „numerus clausus". ločitev države in cerkve na francoskem. Iz Pariza javljajo dne 13. t. m.: Včerajšnji dan je bil po vsej Franciji dan izseljevanja za škofe, župnike in klerike. Izseljevanje se je vršilo brez neljubih dogodkov, iz-vzeinši slučaj s školom v Nancv-u. V Parizu je dijecezanski ^vet sklenil izjavo, da kardinal Richard ne zapusti palače nadškofijske, dokler ne bo prisiljen v to po vojaški roki. Svečeniki niso zapustili župnišč, ampak hočejo čakati, da jih prepode s silo. Semenišč tudi ne zapuste drugače, nego pred nasiljem. Z ozirom na okolnost pa, da je kardinal Richard ! »O leten starček in preslaboten, da bi mogel zapustiti palačo, sodi se. da se oblasti izognejo sili. Mnogo bogoslovcev je pa poklicanih v vojake. Dosedaj torej ni beležiti ne posebnih de-in listracij od strani občinstva proti svečenikom. niti ne nasilnega odpora proti oblastim. Ali to utegne biti le tišina pred viharjem. Ali boj more še-le priti z vso silo. boj. ki bo pn-tresal Francijo. Ministerski predsednik je v zbornici tako-le označil hipni položai : -Danes začenja vojna. Vlada je ravnokar oddala prvi strel iz topa. ali bitka se še ni razvila. Oni (to je: duhovščina) imajo še nekoliko dni časa. da se izognejo bitki." Sodeč po obstoječih dispozicijah pa ni pričakovati, da bi se Vatikan hotel izogniti bitki. Boj pa more postati strašen, ker se razburjenje zanese do najmanjše vasice, kjer stoji ljudstvo udano na strani duhovščine. | 1 zlasti velja to za severno Francijo. Sporni- : njajmo se le. do kakih viharnih prizorov je! prišlo že pohodom sestavljanja inventarjev po j cerkvah, ko je prebivalstvo s kosami in vi-1 lami napadalo vojaštvo in zastopnike oblasti, j Kaj vse se more dogoditi še le sedaj, ko se bo bila odločilna bitka ! Srditost bo tem huja. ker sta si obe stranki svesti zmage. Izlasti lja to za vladne in vladi prijazne kroge. Ti so uverjeni o zmagi vlade, ker računajo, da je večina francoske duhovščine na strani vlade in da se je že udala v „zakonito stanje". Francoska javnost da je še posebno zato na strani vlade, ker sluti, da so ne m-š k i v }) 1 i v i pripomogli v to, da Vatikan noče odjenjati. Vladi prijazni krogi računajo.} da se boj neha s tem. da velik del franeo ske duhovščine odpade, ali pa da utrujen od boja, privoli v modus vivendi. Mnogo razširjeno je tudi mnenje, da se je papežav tajnik Merv del Vali spustil v boj : bolj kakor Španjec, kjer so posebno neprijazni Franciji. Zabeleženja vredno je, kako Hrvatstvo44, ki je svečeniško glasilo, čuje vzroke t$mu usodnemu sporu. Poleg tega — pravi — da izobraženi in neizobraženi stanovi ne poznajo najpotreb- Drobne politične vesti. Odstop bolgarskega vojnega m i n i s t e r s t v a. Kakor poročajo iz Sotije, odstopi v kratkem vojni minister Savov : njegovim naslednikom da bo imenovan Nazlunov, poveljnik kadetne šole. i Prvi podpredsednik hrvat- Vatikan i s ^ e g a sabora. „Obzor" poroča, da želi ? i Frank, da naj bi se prvim podpredsednikom sabora izvolil dr. Horvat, ne pa dr. Mile Star- zagrebško ozna- čene. Bolgarska in Grška. Iz Aten poročajo, da so postale razmere med Bolgarijo in Grško tako napete, da se vsak dan pričakuje pretrganja diplomatične zveze med njima. Domače vesti. in Resnica in pravica in Bartolijeve nojih ni verskih principov ni cerkvene uredbe, interpelacije. V včerajšnjem in v današnjem in poleg tega, da je mnogo krivo tudi šolstvo, izdanju priobčujemo interpelacijo drž. po-so krivi tudi historični dogodki, vsled katerih slallCit Spinčića in tovarišev radi razmer v se katoliki še danes dele na različne politične pravosodju v Trstu in v Istri. Č itateljem pri-barve : rojaliste, bonapartiste in republikance poročamo nujno to zares poučno, velezani-(ki sestavljajo precejšen del). Mnogo mivo čtivo. Iz te interpelacije ne doznamo le. sicer dobrih katolikov se je oprijelo republi- kako vnebovpijoče, za narod naš krivični in mo-kanskega zistema. A to je mnogo škodilo derne javne uprave nedostojne so tu in tam raz-svečeniškemu ugledu, ravno tako, k a k o r ' mere v kazenskem pravosodju v naših po-ne poslušnost nasproti Levu XUI., krajinah : ampak uverjamo se tudi. kako ki je opominjal duhovščino, naj"drzno in brezsramno lažejo, zavijajo in falzi- tikujejo naši narodni nasprotniki. se sprijazni z Svečeniki so vzlic rep u b 1 i k a n i z m o m. temu težili za monarhiz- se svojinu 'poslanci na čelu, kadar se oglašajo z rekri-mom, a to je dajalo pevoda. da se jih je minacijami radi razmer označalo kakor neprijatelje domovine. Na ta v našem in nasprotniki cerkve so spretno izkoristiti proti cerkvi. Velezanimivo je. kar pravi „Hrvatstvo" dalje: ..Da so se razmere tako hitro razvile v tej smeri, v to je doprinesla svoj del — četudi indirektno — j e d n o s t r a 11 s k a vzgojna metoda kandidatov d u-h o v n i š k e g a stan u. Mladi ljudje so bili kitajskim zidom ločeni od vsega sveta in se niso seznanjali z njega potrebami. Na ta način se je vzgajala duhovščina, ki res ni za drugo, nego za zakristijo. Vzgoja trancoz-kega klera bi se morala urediti po vzoru nemškem k j e r s e daja neka vrst obrazbe!!! Ali se spominjajo čitatelji, kaj smo pisali mi preti par dnevi, ko smo beležili vesti, da hoče sedanji državni tajnik strožje napeti vajeti in — še bolj izolirati duhov- pravosodju. .... , , ........... „ -1 Spretno sestavljena in na samih neopo- nacm je bila duhovščina izigrana pred očmi - -l j - . • , , „ . , . .. , J . .... , 1 .. rečnih dejstvih temelječa interpelacija naroda m nasprotniki cerkve so znali to - -, ... . 1 SpmciceAa je v najbolji, izčrpen ni porazen odgovor na interpelacijo, ki jo je znani, še predobro znani istrski poslanec Bartoli stavil nedavno temu v državnem zboru proti ..sla- vizacijiu naših sodišč. Rečeni italijanski — resnicoljub trdi v svoji interpelaciji, da je pravosodje v naših krajih podrejeno „slovanskim agitatorjem", vsled česar da prebivalstvo brez razlike narodnosti. torej tudi slovansko (O ti železno čelo, ti !) izgublja zaupanje v justico ! Uvajajo se — pravi dalje — neprestane „novotarije", ki ovirajo reden razvoj poslovanja in mladim ljudem oškodujejo v veliki meri koristi prebivalstva. posvetne n a - To daje politika v s o d 11 i h dvoranah. V* kazenskih stvareh, da določila postavljajo princip, da sodni jezik mora biti samo eden, a če kateri obtožencev ne umeje italijanščine, da veleva p r a - » t v i 1 n i k, naj se zove tolmača., ščino od sveta? Povdarjah smo to isto, fRavno narobe je res . moderni rin - ust_ kar povdarja sedaj .Hrvatstvo": da je naj- menosti in nep0srednosti izključuje tolmača bolja katoliška duhovščina sedaj na Nemškem, kakor uajve*0 ncvarn08t za zanesIjivost pra-kjer je vzgoja najbolj svobodna in se more vosodja) Resnicoljub Bartoli priznava sicer, da obstoji neka ministerijalna odredba, ki nalaga tudi rabo druzih deželnih jezikov, ali proti tej odredbi si mož pomaga jako jednostavno : proglaša jo kakor nezakonito, ker enakopravnost da je š k o d -1 j i v a in - krivi č na!! Na vse te trditve, ki ne bijejo v obraz le resnici in intelektu pravnika, ampak tudi zdravemu človeškemu razumu, odgovarja temeljito interpelacija Spinčićeva. in ne treba n;tm. da bi jih zavračali. Pač pa moramo reči besedo na ono pasažo v Bartolijevi interpelaciji, kjer se ta duhovščina vsestranski naobraževati ! Fran-cozka vzgoja je dajala duhovščini teoložko znanje in asketski duh, ali jej ni označila smeri v onih disciplinah, ki so krvavo potrebne za naše čase . . . Tako je : tudi cerkev mora računati z duhom časa. ako ne.... francozki irovore ! izgledi Dogodki na Ruskem. Pogajanja zaradi trgovinske pogodbe med Rusijo in Japonsko odgodjena. Iz Petrograda poročajo : Govori se, da je minister vnanjih stvari uvidel, da ni možno priti do sporazuma glede sklepa nove trgovinske pogodbe z .lapon.sko, in zato so pogajanja definitivno ustavljena. Najbrž naprosi za posredovanje Anglijo in Združene države, da pride do konečne rešitve, tako, da bodo zavarovani interesi ene in druge stranke. Mestni glavar poneveril milijon in pol rubljev. Iz Stokholma poročajo, da je iz finskega mesta Abo pobegnil mestni glavar, ki je poneveril milijon in pol rubljev na škodo države. Od teh je 50.900 pripadalo društvu rudečega ki mu gre za čast. za imetje, za.svobodo in Sveta vojna v Maroku? Iz Tangerja javljajo, da so v vseh 1110-šejali. 30 milj v okrogu. pribiti proglasi, v katerih se javlja, da v kratkem navalijo kršćani na Tanger, ter naj se prebivalstvo pripravi na sveto vojno, za katero pripravi Raisuli denar, orožje, streljivo in vse potreb- mož povspenja na višek svoje oligarhične dr- ščine. __znosti in kjer pravi : „Obče znana stvar je. da v vsem območju višega deželnega sodišča v Trstu ni niti enega sodnega uradnika, ki ne bi poznal italijanski. In tudi vsi o d -v e t n i k i i 11 branitelji v kazenskih stvareh govore korektno italijanski". Ali ste ga čuli? Po tem takem se sodne razprave vrše le radi uradnikov in odvetnikov. ne pa radi obtožencev in ne radi pravice in resnice ! Drugod imajo seveda drugačne nazore o nalogi pravosodja : drugod , menijo, da sodnemu postopanju je namen j ščititi pravico vsakoga in iskati resnico : po j Bartolijevem nazoru pa je postopanje urejati i le tako. da italijanski uradniki in odvetniki | čim bolje izhajajo ! ! Po velikega Bartolija nazoru je glavna oseba na razpravi odvetnik, ne pa ona sirota, ki sedi na zatožni klopi in križa. Banka oropana. Iz Odese poročajo od 12. t. 111.: Mednarodna trgovska banka je bila danes oropana. Enega roparjev je policija dohitela; ropar je ubil nekega redarja ter potem ustrelil sam sebe. Drugi roparji so zbežali, Ugrabili so oO.OOO rubljev v kreditnih papirjih in 29.000 rubljev v gotovini. često tudi za življenje ! Kakor se vitli, spada ta italijanski oligarh se svojimi nazori tj;i — v srednji vek. Pa kaj moremo druzega pričakovati od človeka, ki se ni sramoval javno, na javnem shodu, proglasiti kakor direktivo za postopanje svoje stranke tisti glasoviti, brutalni in nemoralni princip : osar tutto! Porabljajmo v s; t ko sredstvo!! V smislu tega načela so sestavljene tudi i— Bartolijeve interpelacije. Nič se nas ne strašite! Prejeli sum: Na notico, objavljeno v ,.Edin»sti" od minol. sobote pod naslovom „Mi želimo"4, je „I! Piccolo" od minolega ponedeljka, v daljše 11 članku - skušal reagirati. Iz članka, objavljenega po glasilu vladajoče stranke, je razvidno, da se gospoda zgražajo nad našim nasvetom o postavljenju kandidatov za državni zbor ! Nekako klaverno, obupujoče, se gospoda pritožujejo radi namišljene slovenske nenasitnosti ! Nam štejejo v zlo, da hočemo vsaj na prvi volitvi postaviti kandidate v vseh petih volilnih okrajih, z namenom, da se štejemo in tako konstatiramo, koliko nas j< zavednih v vsakem volilnem okraju! Saj m nismo rekli, da hočemo zmagati, izvzemši. seveda, naš okoličanski okraj. Ker pa je gotovo, da nas je v mestu in predmestjih raztresenih — najmanje 40.000, želimo, naj > na prvih volitvah, ki se bodo vršile na podlagi nove volilne pravice, konstatira razmerje naših glasov v slehernem volilnem okraju. Umeje se, da mi ne diktiramo, kak in kedaj naj se postavimo v to ali ono boju pozicijo. To odločitev prepuščamo našim nu-rodnim voditeljem. Mi izražamo le svoje želje, a se bomo konečno pokorili sklepom našii voditeljev. Naše mnenje je na pr. tudi to-le ako bi katera mestnih strank ponudila p<> šten kompromis, bi mogli vsekako paktirat toda o kompromisu brez koristi za našo narodnost, naj bi ne bilo niti govora ! Ker so v Trstu danes tri stranke, ki s bodo skušale 11a volitvah na podlagi volili 1 reforme okoristiti, bi mi, ako bi prišlo »I kompromisa — utegnili igrati zelo va/.n ulogo. Ker je pa izključeno, da bi nam l stranke, ki so. kakor se zdi, vsaka gotov svoje zmage, nudile kako udobnost — b«> najboljše, da se mi postavimo na lastne nog« Straha pa pred nami ne treba imeti! Naš. oziroma naši zastopniki v državnem zboru bodo zastopali poleg naših narodnih tudi ki listi ostalega meščanstva tržaškega. V t«:, pogledu so tržaška gospoda lahko povsem brez strahu. Se eno besedo. Ker se bodo naši lašK sosedje bržkone posmehoval i naši trditvi številu Slovencev v mestu in po predmestjih moramo v tej stvari spregovoriti še neka Med onimi, ki se bodo posmehoval), bo.r niži in bolj omejeni sloji, ker inteligentna mestna gospoda vedo predobro, da smo ti celo prenizko računili število svojih glav. Posmehovanju in sleparenju bo konec tako čim se enkrat izvrši pošteno ljudsko štetje ' Dokler pa bo magistratna gospoda >tel. tržaške narodnosti po svoje, bo naše števil" (na papirju seveda) povoljno za mestne iti<>-gočneže ! Iz tega in iz raznih drugih razlogov bi bilo dobro, ko hi se mi na prihodnjih volitvah — šteli in z lastnim štetjem postavili na laž — tisto proslulo ruradno" štetje ! Narodni delavci. Zopet slovenska zmaga na Koroškem. V Selah nad Borovljami so v vse i treh razredih na občinskih volitvah zmaga' Slovenci vkljub vsem naporom nemšku-tarjev. Blejski grad na prodaj. Kranjski deželni odbor odpošlje te dni posebno koiM sijo, ki naj pregleda blejsko graščino, ki j ponuja sedanji lastnik gospod Muhr deželi nakup. Zahtevana kupnina znaša 1,^00.0'" kron. socijalistiško politično društvo ..Na prej" so ustanovili v Idriji. Imelo bo s\-delokrog po Kranjskem in Goriškem. Državni poslanec dr. Verzegnassi. ki zastopa v državnem zboru furlansko veh ■ posestvo, je izjavil, da ne bo več kandidiral. Župnikom-dekanom v Cerknem j- imenovan dr. Frančišek Knavs, doslej kura' na Livku. Mraz na Goriškem. Občuten mraz .v imeli te dni v Gorici. Po gorah je zapadel sneg. C. in kr. vojna ladija ,.Panther' \< dne 11. t. m. dospela v Port Said, kjei ostane 4 dni. Nesreča na jeseniškem kolodvoru. Na kolodvoru v Jesenicah je v torek pono. lokomotiva povozila železniškega delavca Lovrenca Mandelca, ki je nekoliko ur potem umrl. Blago za Japonsko pogorelo. A' Trbovljah se je vnel od isker iz lokomotive železniški voz, poln jiosode. kije bila namenjen za Japonsko. 6000 analfabetov v Gorici. V Gori« je 6000 oseb, in sicer laških (Joričanov, ki V petek, dne 14. decembra 1906 »EDINOSTc štev. 343 Stran Hf ne znajo citati ne pisati. In med temi so tudi mladi ljudje. Gorica ima 25.000 prebivalcev z vojaštvom vred. C'e se odšteje vojaštvo in Slovence, ostaja 14.000 Lahov in med temi je 6000 anallabetov. Društvo slov. trgovskih potnikov. — Pred kratkim se je sprožila v ljubljanskem dnevniku ideja o ustanovitvi slov. društva trgovskih potnikov. Vsled tega so se sešli v soboto dne s. t. m. nekateri v Ljubljani nahajajoči se tovariši potniki v ..Narodnem domu" ter presojevali to izprožcno idejo. Po daljšem ter temeljitem razgovarjanju so prišli do zaključka, da bi bilo tako društvo v korist slovenskih trgovskih potnikov zelo velike važnosti. Med vsestransko temeljito debato se je med drugim tudi uvaževal nasvet, naj pristopajo slov. trgovski potniki dunajskim stanovskim društvom. Ta nasvet pa se je a priori zavrgel iz enostavnega vzroka. Ji.t nam ni edina naloga le socijalno si vre-diti >voje razmere, ampak tudi povzdigniti in gojiti narodno zavest tako med potniki samimi. kakor med trgovci sploh. Naš cilj bodi. vzbuditi v trgovcu zavest skupnosti, to je. pripraviti ga do tega, da bo kupoval le od slovenskih, oziroma slovanskih potnikov. S tem se prisili drugorodne tvrdke angažirati le slov. trgovske potnike : s tem pa se pripomore mnogim Slovencem do boljšega kruha. stanuje njegov pomočnik Hektor C. No, Mat-tiussi je spal do jutra in ob H. uri so ga šli — kakor povedano — zbudit, da so ga potem odvedli v zapor. Hektor C. pa ni čakal, da bi ga prišli budit. Malo pred 3. uro zjutraj, je prišel na ulico. liedar, ki je tam stražil. ga"je vprašal, kam da gre. Hektor je dejal, da mora v delavnico po nekem opravilu in ravno s tem je vzbudil sum, daje so-kriv na požigu, ker najbrž mu vest ni dala spati in je bil vstal, da gre pogledat, kako da je s požarom. Seveda ga je redar takoj aretoval in ga tiral na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem djali pod ključ. Mattiussi je pred tremi meseci zavaroval svojo delavnico proti požaru, in sicer pri zavarovalni družbi Koledar in vreme. — Dane* : Spiridijon, škof; Vojmir: Z »rislavn. — Jutri: Irenej. Škof in mučenec : Vlastimir; Cvejetana. — Temperatura včeraj «>b 2. uri popofudne -p «»" Celsiun. — Vreme včeraj : deževno. Društvene vesti in zabave. rSlovansko pevsko društvo** opozarja svoje pevke in pevce na vajo za mešani zbor. ki se bo vršila danes, v petek, ob 8. uri zvečer v prostorih „Delavskega podpornega društva". Predavanje v ,.Trgovsko-izobrazevalnem društvu* se bo vršilo, kakor navadno, prihodnji torek, dne 18. t. m. Ker je znano. Lapponija imenoval svojim telesnim zdravnikom dra. Da Venezia iz Benetk, ki je bil že njegov zdravnik, ko je bil še patrijarh v Benetkah. Dr. Da Venezia ostane pa v Benetkah in pojde v Rim samo tedaj, kadar bo pozvan. Hči Tolstega umrla. Praški list „Čas" poroča iz Tule, da je tamkaj umrla kneginja Obolenski. hči ruskega pisatelja Tolstega. Brzojavne vesti. Ogrska delegacija. 13. Ogrska delegacija Poleg tega bi bil namen društva gojiti koliko ™žnosti imajo ta predavanja, se nade-. . . lamo. da bo udeležba velika. Izlasti opozar- »T novsko zavest in povspesevati st.inovske interese. Nadalje brezplačno posredovati službe, pravna zastopstva in nasvete, izposlovanje prometnih in drugih ugodnosti, začasna podpora potrebnim členom ter njih vdovam in sirotam, brezplačna izdaja vsakoletne ročne k;, i/ice ter posredovanje pri zavarovanju. I >a nam ložje izvesti svoj program, bi kazalo privabiti v to društvo tudi druge jugoslovanske trgovske potnike, vsled česar so s-* tudi tozadevni informativni koraki že storili. To bi bil v glavnih potezah naš program. I »a pa ta program temeljito premislimo in da slišimo uvaževanja vredne nasvete tudi di mili cenj. tovarišev ter se posvetujemo o liadaljnih karakih, nujno prosimo, da se si-j.irno vdeležite vsi interesovani tovariši sestanka v nedeljo, dne 10. t. m. ob lo. uri predpoludne v restavraciji r Narodnega doma" v Ljubljani. Kolegijalni pozdrav. Tovariši potniki. Rop v cerkvi. V župni cerkvi v Šibeniku so tatje ugrabili s podobe Matere bo/je votivne darove, v skupni vrednosti tisoč kron. Tukajšnja polieija je dobila včeraj brzo-vn« i obvestilo o tej tatvini, ki je bila izvr-na v nvči od 10. na £11. t. m. Dvokolesni voziček, vreden lo kron, ie neznan tat ukral ogljarju Štefanu Pove-raiu, in sicer izpred njegove zaloge oglja v ulici ( oneordia št. »i. Vreča koruze. Predvčerajšnjim popolu-djj- je bil v uliei del Belvedere aretovan 44-letni težak Anton F., stanujoči na Greti. Ar t o van je bil pa. ko je trgovcu z jestvi-i : :ni .lakohu Lazzara ponujal na prodaj vr- 'o koruze, ki jo je bil ukral tvrdki Ruto:!' Zucculin. Koruza je bila vredna 12 kron. Suho grozdje. mak je prijavil včeraj predpoludne na policiji, da mu je neznan tat v hlevu v hiši št. o uliei della Barriera veechia -—- kjer je 011 prenočil — ukral vrečo suhega Grozdja je bilo 7 kg. a vredno je bilo s kron. I ožigalca. Krojač I >ante Andriola reete Mattiussi. doma iz Italije, izvršuje tu v Trstu krojaško obrt ter ima svojo krojačnieo v III. 11 Istropiu hiše št. 17 v ulici di Kiborgo, a .mre v ulici Poiulares št. 2. Pri njem se p uči krojaškega rokodelstva 18-letni Hek-t».. ('.. ki stanuje v ulici del Bo se o št. IG. Predsinočnjim malo pred polunočjo je bil navstal požar v delavnici Mattiussijevi v i >i >t. 17 v ulici di Kiborgo. Pozvani so !i..i gasilci z gasilske postaje v ulici della l.oggia. ki so v kratkem času pogasili mali požar. Ko so pa potem preiskovali sobo. v svrho, da konstatirajo i/, kakšnega vzroka je i ; navstal požar, so našli jasne znake, daje bilo zažgano nalašč. Javili so to takoj policiji. ki je zjutraj ob uri aretovala Mat-tiussi;a na njegovem stanovanju v uliei Pon-dares. lamo. ati konkurence. VELIKA ZALOGA klobukov, rokavic po 90 nvč. in nogovfce po 40 novčičev. — Denarna posojila stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amor-ki jih potem j tizaciji. Obrniti seje na JOSIPA ZIDARIo ulica della Caserma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne. Dr. Fran Korsano spccijalist za sifilitične in kožne bolezni itd. v Trstu ima svoj ambulatorij - • v iilici S. Nicoio st. 9 (nad Jadransko BaniO' Sprejema od 12. do i. in 5-1 4 do 6.'' {.opol. Razne vesti. * Trgovec pobegnil. Iz Zagreba poro-č.ijo : Odprl se je konkurz nad imetjem trgovca Martina Jurac iz Stubice. pasiva znašajo pol milijona kron. V prometu je 200.000 zveznim predsednikom za leto 1907 dosedanjega podpredsednika zveznega sveta, radi-kalea Miiller-ja (Bern). Konstitucija za Transval. LONDON l i. Urad za kolonije je si- j j noči razglasil besedilo patentov, ki določajo avtonomno vlado v Transvalu. Po novi ustavi se bo Transval v bodoče zval Kolonija, kateri bo na čelu kakor sedaj, guverner, |-I0ii0i:0ii0li0ii0il0it0ii0l>0l10' I?--- 0 ar&r Tovarna pohištva 1 Aleksander £evi Jfmzi - tfliri Ttu Itv. 52. n (Ijsfau MSa). r ZALOGA: nnzzn rosario (SoSsu» ms>o1«> iT ■-.H ki ga ho imenoval angležki kralj. Kolonija bo obsegala ozemlja. katera so tvorila' prej južno-alrisko republiko. Politične pravice bodo imeli, za sedaj Ie Angleži in belokožci. Zakonodajna zbornica bo obstojala iz senata 1 0«n«, <|Mnl dati nob*n« kenkurtn 3pr*j«majo vsakovrstna deim. t adi po J-poaebnik aaćrtih ••alk kmplata« te: ponarejenih menic. .Jurac je že pred nekoliko in zbornice poslancev, poslednja bo imela *i!i dnevi pobegnil. i poslancev. * Jubilej cigare. — Letos je 75 let. odkar so prvikrat prišle v prodajo cigare. ' Pred 1. 18,'J1 so bile v navadi le pipe. Umetni rubini. Iz lieroliua poročajo. Kmetovalec Matej Oer- da se je nekemu profesorju berolinske tehnike posrečilo rešiti problem za proizvajanje umet- Spanska zbornica. MADRID 13. Senat je odobril ratifikacijo aktov algesirske konference. Zbornica je vspre-jela proračun ministerstva financ. Francoska zbornica. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst. nlica Torrente št. 34 (y novi Hiši) „£lla nuova cittt di Crieste". VELIKA ZALOGA nih rubinov. Profesor stopi s svojimi odkritjem , tuvanje proračuna o stroških ter je pričela ' PARIZ M. Zbornica je dovršila posve- »zgotovljenih oblek za odrasle in dečke ?lede enaki čim prej v javnost. Umetni rubini so lepote, harve in trdosti popolnoma grozdja.; naravnim rubinom. Proslava obletnice bolgarske književnosti. Dne 7. t. m. se je po vsej Bolgarski na slovesen način obhajala stoletnica bolgarske književnosti. KopniSki stotnik. Cesarju Viljemu so predložili prošnjo, da obsojenemu čevljarju ; Voigtu. zniža kazen. Splošno se misli. da bo pomiloščen. Židovsko gimnazijo nameravajo ustanoviti v Budimpešti. Mednarodna razstava v Sofiji. Sofijski „Dnevnik" poroča, da namerava bolgarska vlada proslaviti petindvajsetletnico vladanja kneza Ferdinanda s tem. da priredi v Sotiji mednarodno razstavo. Razstava bi imela trgovski in industrijalni značaj. Ta razstava bi se otvorila leta 1912.. toda bolgarska vlada hoče že sedaj predložiti sobranju, da se v to svrho stavi vsako leto v proračun okolo dva milijona levov. :: Grozna nesreča na železnici. Iz Budimpešte poročajo od 11. t. 111. : Pri Ker-dini v Marmaroški županiji se je zrušil železniški most v hipu, ko je vozil čez most bila namreč takoj, ko jej je;vlak* v katcrei» ie bi,° Dolno kmetov ki 80 Delavske blago vseh vrst iz vsake vrste. hlače prve vrste, kakor tudi najpopolnejše novosti l> 90 Policija je i iiuiiii w ianu 1 ivu l - •• « «r . ii- , . . .. , , • . ..'se vračali s semnja. Most in vagoni so padli biio javljeno od gasilcev, da je bilo nalasc ; v prepatL Ni možno tloloC.iti 5tevila potni- 2 žgano, postavila enega stražarja pred hišo kov% ki so bili ubiti oziroma ranjeni. v ulici Pondares, kjer stanuje Mattiussi, in * Nov papežev telesni zdravnik. Iz ei:oga v alico del Bosco pred hišo, v kateri Riina poročajo, da je papež na mesto dra. razpravo o finančnem zakonu. Nemški državni zbor razpuščen. BER0L1N !•'>. Državni zbor je s proti 108 glasovi odklonil dodatni kredit za1* južno-zapadno Afriko. Državni kancelar knez i Biilov je na to prečital cesarjevo pismo, s i katerim je državni zbor razpuščen. BEROLIN i;j. Seja državne zbornice je pričela oh 1 in tri četert uri. < 'entrum je predlagal, naj se s 1. marcem 1907 zniža čete v južno-zapadni Afriki na mož. Državni kancelar knez Biilov je izjavil, da ni možno vsprejeti predloga ter je svoj govor zaključil z nastopnimi besedami : Ako vsprejme 1 zbornica ta pre— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kitdit K 49*-do 483.—, Bodenkredit 1880 K .i'/- HI«'.— Bo-denkredit 1889 K 302,— 310—. Turfke K 160 — do 1R2.— .^rbHke —.— do —.— Dunajska borza oo Gospodična s-tara 19 let. z 1 <» tiso«" poto-vine. izobražena. Tepe zunanjo-, •j'ii. se želi seznaniti r gospodom uradnikom ali vele- \ posestnikom. — Le rfs*ne ponudbe s sliko j cd >ifro ^.Mladost ?tev. f,"" na „Jnseratni oddelek Edinosti'. 1402 z a ra- vaeh vrst lini italijanski sadni mandorlat Mtat»rda ter razno južno sadje. Mandarini, Pomoranče itd priporoča | trgovina Fran V e r t o v e c uli« a < "aserma 14 Kazpo-j §iljatev na deželo v poštnih zaboj«*kih po •"» klpr. j ■ proli povzetju. Postrežba točna in poštena (1464 : ___• jabolki lepe debele po 'JS nove. kilogram. — HO kip. 26 goldin. Prodaja Fran V e r t o v e c, trgovina jeatvin, ulica j < 'aserma 14. 1463 Mandorlat Štajerska Slavnim društvom LrSf runov in bilanc, revizijo zadružnih knjig, predpri prave za občni zbor, spremembe pravil, vknjiženje sprememb odbora v zadružni register, ustanovljuje-novih društev, likvidacijska postopanja in izbris društev iz trgovinskega reg stra. reševanje vseh ilru-tve-iiih zadev" nasproti davčnim in političnim oblastnijam in vsakovrstne nasvete v zadružnih stvareh. Večletno moje delovanje v zadružnih stvareh je porok, da vsako delo izvršim hitro v popolno zadovoljn03t. Mnoga laskava priznanja in spričevala na zahteve. Janko Trošt, >korklja 471 (nad rojansko ceikvijo) pri Trstu. ' _ 2. DOU včerai 100.20 100.40 117.60 99.15 S9.S5 1 14.40 84L95 1774 — 689 25 Kislo zelje Pohištvo dhiies 110.25 100.45 11 T.50 99.20 89.85 114 40 95 85 84 ?•~> 1774 — «;90.£0 240.9-'/,240 s5 117.57 l/gl 17.60 23.50 23.50 19.10'/s 19.11 95. 0 95.55 11.31 11 31 Državni dolg v papirju _ srebru Avstrijska renta v zlatu „ m v krcnab Avstr investicijska renta 3, /, Ogrska renta v zlatu 41*, . „ kronah 4C t •JI o n n J /fc » Akcije nacijocalie bankt Kreai.ce akrijt-London, 10 LbO. 100 državnih tnarc 10 n ari: 20 frankov ltO ital. lir Cessrski cekini Parižka in londonska borza. 1'ariz: (Sklep.) — Fruncozka renta 96.11, italijanska renta--, Španski exter;eur 94.80. (itrcije otomanske banke 075—. Menjice na London 32 55. Pariz: (Sklepi Avstrijske državne železnice __Lombarde —.— unificirana turška renta 94.30 „vstrijska zlata renta 99.0.5, ogrska 4°0 zlata renta .",0 LSnderbank 504 —, turške srečke 149.7 >, pa-^k-h banka 16.60, italijanske meridijonalne akcije 7>7.— akcije Kio Tinto 20.95. Vzdržana. L o n d o n : (Sklep) Konsolidiran dole SO J,c frebro 31.% Lombardi 7.'/s, 5panska renta 93 n 4 ita-ijan^ka renta 102.\, tržni »liskont 5-*.'. menjice na I »ima u 24.45 Stalna Tržna poročila 13. decembra. P u d i m p e S t a. Pšenica za april Iv 14.S2 do K 14-4. rž za april K 13.12 do 13 24. oves za april •d K !4.'<0 do 14 koruza za maj 10 32 do 10 34. I štiiita: i >muaoe srednje, povDiaševaui- omejeno, u>ndeBca mirna - 1-iotia'«.: 20.000 met. stotov. ne-»•jjrem<'njeuo : druga žita mirneje. — Vreme: megla. Hamburg (Sklep nop.) Kava S ar. to-« good average, za december 313/4, za marec 223/4, za maj :>3,—. za september 34—. Staino Kava Kio navadna loco 3-» —36 navalna rtelna ll—33 navadna dobra »9—41 Vreme : dež. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average ta tekoči mesec 40.1/,, marec 40.;'-. Staluo. N e w - Y o r k. Kava Kio za boJoče dobave. Stalno, za 10 do 15 stotink višje. — Prodaja: 2.000 vreč. — Hamburg. (Sklep). — Sladkor za december 1S.U>. za jan. 18.30. za februvar 18.45, za maiec 18.0U, za april 18.75, za maj IS.09. — Stalno. Vreme: megla. London. Sladkor iz repe surov, £ 9' 8 Sb. llirno. Pariz Rž za tekoči mesec 17.75, za ja-r,uvar 17.'5, za jan.-april 17.75, marec-junij 17.75 i mirno i. — Plenica za tekoči mesec 23.35, za januvar 2315, za januvar-april 23.30, za marec-junij 23 45 t mirno — Moka za tekoči mesec 29.^0 /.a uinuvar t;'.).o5, za januvar-april 29.95. za marec junij 3030 (mirno). — Kepično olje za tekoči mesec za januvar. S-V jan.-april 30.',, za maj-avgust 68. (mlačno). $pint z - tekoči mesec 42.— , za mesec januvar 42» V za januvar-april 43" 4—, yh maj-avgust 44.3,. (mirno) — Sladkor surov 88" uso nov 24.V-—25% »mirno), bel za tekoči^ mesec ■ za januvar, 27%, za januar-april 2t.y. za marec-junij 28— tmlačno), rafiniran 58.--58.50. — Vreme: dež. repa s Krunjske. je v vseh letnih dobah v zalogi .los i p a D o 1 č i č. ulica Sorpfnte 7, telefon 1465. ("^27) svetlo ali temno, se prodaja: popolne sobe in posamezni komadi Jzbera stolić. Cenp. da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34. A. li u 1 I i c h._451 Mfltrtf* t-^STKli", 9 konjskih sil, v dobrem sta-Ivi U lili nju. je ta predaj. Naančna poročila daje Fian Srndrin — Mhen pri (io.ici. I39i- nuo Hrii^inS (sk,1Pno 8 0fleb) za te Uvo Ul Ufcllll bruvar ali avgust) d\e stanovanji (5—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) re preveč oddaljeno od glavne pošte. Ponudbe pod ..D. D. S" na , Inseratni oddelek Edinosti1'. 1 <<*) Radi odpoto vanja ^ nov z 30 kovinskimi ploščami : izbrani, večinoma ruski komadi. Igra mehko in harmonično, primeren zsi društvo in rodbino. — Cena 35 gld , vreden 90 gld. Via Nuova št. II, IV. rad., desno. 1353 Išče se čevljarskega pomočnika v Hojami (bližo št le) št. 256: 1442 Ivan Nasutti TRST (ulica Nuova št. i4 Palača Salem)i Trgovina s kuhinjsko opremo z emailiranega in litega železa glinastih posod in itefelenine. Dunajska prodajalnica slanine «IOK•' Prodajalnica je prostorna, zračna in krasno opremljena, red in higijena natančna. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezer?ni zakladi druStva glasom bilam-e 31. decembra 1904. Zadružna glavnica (od kejih vplačano K 3,200.000) . ...... V Rezervni zakladi dobbkov . . . . „ zaklad proti vpadanju vrednosti j javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ...... 8,000.' i 0 4.14 -? 1.54 S3,152.1 s J Izplačane škode v vseh oddelkih otl ustanovitve društva [1838—1904] , 12,2". 1.5". 1 Društvo sprejema po jako ugodnih poeosh zavarovanja proti požaru, streli. Škodi vsled razstrt l :>. ulomu kakor tudi prevozov po suhem iu m rju: jklfpa pogodbe za zavarovanje življenja po raz m '"rstnib kombinacijah, za glavnice, rente plačljive . živlienja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom it«i. GLA S. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jeal) aiica Soova 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po j konkurenčnih cenah v najem, n: : Zaloga obuvala||f|# JVtađHz TRST — ulica S. Caterina štev. 6 — TRST Zadnje novosti moških in ženskih čevljev , Prevzamejo sc naročila p meri. Specijaliteta čevljev za polcvarjeiie noge Jfajnoveji dohod amerikanskih, francoskih in italijanskih vzorcev. - pete iz gomija. - Velika izbera angl. „Creme". ! f / ITr^ Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella nI. Meto 28 TRST Telefon 374 ; Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, najnovejšega sestava na množeči se obrat in naprei pritiskom. — Olnralnice za oljke. — Stiskalnic I z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vcdne stiskalnice. Proral!unina "h,,!V0 MALI OGLASI. i Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; I mastnotiskane besede se računajo enkrat I A * več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. . g M Plača se takoj. _ m Fra IIP ClIP (ulica Barriera veechia 5tev. 5) • I a lit/ OUU Kazprodaja lončevine in kuliinj->ke opreme. Zmerne cene ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 11 por G i o v. P 1 i s k a, Corso St. 13, izvrSi vsa-VII <11 tor~iijo popravo kakorSne bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Novi modni salon uoHpe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejili »••nab. 554 V 'jbroznani prodajalnici jestvin in koiunijal Petra Peternel v ulici Glulla štev. 76 i j jo vdol»iti vsakovrstne je^tviiu1, kakor: k.'.o. riz, testenine (napeljsk«*), sladkor, t u t ■ -« s; ■ • in ! l»elo moko, naravno maslo, svrce milo. olje prve vrste. — Blago vedno sveže. \\\\\\\\V\V\\VV\\\' VV-N.V-VNV* N V \ v \ VELIKA ZALOliA praznih buteljk TRST ulica delle Ombrelle štev. 5 j Guido e Coen 100.000 buteljk od šampanjca Prodajejo 111 kupujejo buteljke vrste za refošk. Aaiuj»a.uje, l>onlt :iu\. rensko vino. konjak itd. it T TRST ulica S Spiridione štev Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazionale Soles na benciu (motoctklet) ROSSLER & JAUERBIti pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehautcna Delalnica « ^ kolesarska šola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3 -D j^Vsajemna zavaravalmica v LjubSjaiiiBj gunafska cesta št. 19 - v f^edjatovi hiši v pritličja - Dunajska cesla si. 19 ss^ms >.. n.j,.Ill;l . Ta edina slovenska zavarovalnica sprejem zavarovanja poJ ta':o L y.;\\nniv.uiit v<;ik«»\rstnih poslopij^ prcnicriiiii in pridelkov pioti požarni šKoili : /avarmnnj.i /x»nov proti poŠKoilhi fn :>. zavaroi anja za ni/jravstri.j>ko iir/ciiM» zavarovalnico na i)uiiaji za življenje iu ncziroti«*. l\j»jaj-nil:i i«njein:t p«nir.«li»c ravnaUsijelvi> /,:tv:u>>v;iini«-e ter postreže na željo t tu I j s pre^lethiieami in eeniki. ugoinim: pogoji, di se lali:M"1 »e za l:i z:iupni pose!. Postavno vloženi ustnnovni zaklarl jamei zavnrovnnccni j>opohn< var:n»»;. Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim r i ■■ ■ i i ^^mmm i - — ^^^BP^IO"^ ^ glavno poverjeništvo za Jrst, Soriško in 3stro pri g. Drag. Starec na Prošeku pri crsta %