Posamezne številke« «awadno Din 1* viiSMm Posamezne številke Navadne Din Iv-, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m nahaja * hW boru. Jurčičeva ul H. *, L aad. Jtropie, Telefon internih, it ZJ8. UPRAVA m nahaja v Jerčičev! alid it. A pritličja lieaan. Telefon bi 21 — SHS poštnaUovnl lačna Štev. 11.787. ==?tsy. oa ižkamioe D U-iČL ■aeiati pa dovovam. fem J* I*1 «5«»! -TABORA*. “^08. JurSčeva oUca itev. C Na naročila bna denarje aa a« eaira. — RokopM M na vračajo Uto: IV. Maribor, sreda 3. oktobra 1923. ■ Zadnje četrtletje 0 ^ns ^eni1 čas, ko so obnavlja (l4r«čn‘lL- ' Prosimo vse staro naše \|e>, s.e£aj v, tem času širijo naš feeij slovenski dnevnik cb severni tofj. Zdanite nam naslove novih fia-Poblsi-^r ali pa takih ljudi, ki bi jim , au hst na ogled! Uprava »Tabora«. ■jancozi v Poruhrju. ^itt, Pcgebno v nemških, So darsjc:ja'10 *a i'1 trtni o Sedrfnjih gospo-1'ateri] ra^merah v Nemčiji članki, iz Jako h.,Ve^c ''ab nemške propagande. MQe *.lso »Marburger Zeitung« št. 220 Se v v“'8ep1einbra 1023 o porazu Nemči-v ruh> l_ nsbCm gospodarskem dvoboju Si oj. r®0rri ozemlju pod naslovom »Ein ‘Jran -*r Borse« med drugim to-le: t^VTaj'j?’, bi^i^agrižeriejši med vsemi ta mirt* nem®bega naroda, je diktirale: ’l:!,kor ga 'svet še ni doživel,« in j« vk0*C?^a ai'nrflda, oborožeiia do zob, fvzgl^kda y rtthrsko ozemlje,« in: toat>ja ’ »a je dala Francija, ni posne- da Vreden ih morda pride enkrat čas, ■z*ojevHa no bo Vesela zmage, ki jo je bo* ‘a v Poruhrju, čaš, ko se nam Povr , a l*cPnabi boj- kot degeneracija ifi b0 *• V najhujše čase barbarstva ‘Sosan kot .svarilni vzgled.« f^.uše občinstvo, ki čila nemške li-ii v. * ?^as 7j druge strani in laž- 0 ’ je j>rayiea, podamo tukaj ne- j opazke, podprte s številkami, iz jjJ6 razvidno, kakšno vzglede so »gB«** ko So oni zmagali. N v mirovne pogodbe sklenjene leta la pj v rankfurtu je zahtevala Nemčija, fov ,/.a Premagana Francija 10 odstot-datib odškodnine, tj, 50Q milijonov frankov, trideset dni po vzposta-ne avtor;tete v Parizu; 1 mi lihi^ .^kom leta 1871; 500 milijonov 1. ^72 ostale 3 milijarde 2. marca ^.^uaelja zasedenega francoskega •®: a je bila urejena y pogodbi tako- 1 S 'departementi (Somme, Sei-Hin euTe- Ellre> se izpraznijo po iz- 2. ?_Prvib 500 milijonov; ^dm departementi (Oise, Seine-?ais .tt0'e*'-^-ai'rie’ bi obdajajo me-*n utrdbe tega mesta) se Jz-'• ^ko.1, ko se bo zdel nemški g°tovlt ^ Parizu dosti utrjen1, da so Po j-izplačila, za vsak slučaj - 3, .^ačihi tretje pol-milijardo; Nnajst 1 drugi zasedeni departementi /ki) ’. tj. cela severo-vzhodna Franca ostan lužijo kot jamstvo dto izpla-se j l tr«b .milijard. Toda izpraznitvi *• Pred tem rokom proti za-^ liojjjJ^ančni. garanciji. ^ Tv\ a okupacijska vojska naj bi , 1, ^ n’lrovni pogodbi: ti*rvs , -luni ja l871: 500 tisoč mož in ,2.^0 j; 8°^ prvo pol milijarde 150 %J° **» 50 tisoč konj; roku naj se znižuje: število hio* ?°erho odplačilu dolga do 50 ti- V^ancr 18. ^8°e konj. pn ja ^ °dpla6ala vojiio odškod-Kjjiedeči razpredelbi: tr5555 i| i a S IR izPl»«ilo dolo. ®ea datum SL1 s •’a1I'a 1871 •* decembra lis?; ,*• maja 1872 *• marca 1874 dttum izvršenega izplač4a Hip 15. julija 1871 1. septembra 1871 6. marea 1872 1. avgusta 1872 januarja 1873 marca 1873 10. maja 1873 5. septembra 1873 aemčkih; iti soj^ n mm pi v mn mm. Izjave prometnega ministra 0 stavki pomorcev. > Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Danes ob pol 10. uri dopoldne je otvoril predsednik inarodne skupščine nadaljevanje včerajšnje seje. Po končanih formalnostih je prometni minister odgovarjal na vprašanje dr. Grisogoua glede pomorske stavke, ter izjavil, da ni mogel pristati na zahtevo glede indlitarizacije pomorskega prometa, ker bi s tem prejudiciral stavkajočim. On je predložil vso zadevo ministrskemu svetu, ki je izvolil medministrski komite, kateri je po dovršeni preiskavi predložil začasne odredbe. — Prometni minister tudi teh ni hotel na lastno pest izvršiti, ampak je prepustil zadevo ministrskemu svetu v odločitev, Ti predlogi so šli za tem1, da bi se v področju prometnega ministrstva ustanovil poseben oddelek za pomorski in paro-brodni prOmet,. ki naj bi izdelal zakonski osnutek o reorganizaciji pomorskega prometa, nadalje, naj bi so z brodo-lastniki sklenila pogodba za transport pošte in vojaštva, dolgovi brodolastni-kov naj se .likvidirajo in takoj izplača subvencija v znesku 15 milijonov dinarjev, dočim naj se v prihodnji proračun1 stavi v ta namen postavka 40 milijonov dinarjev; brodolastniki pa se morajo pismeno obvezati, da bodo izboljšali mar terijelnt položaj pomorskega osobja. — Dr. GrisegoUo se je z odgovorom le deloma zadovoljil. Nato je narodna skupščina prešla na dnevni red: razprava o žo- —-jIj—'r POSOJILO ZA INDUSTRIJSKE KREDITE. Beograd, 2. oktobra: (IzV,) Kakor se doznava, odpotuje; te dni delegacija Narodne banke v Prago v svrho pogajanj z zvezo češkoslovaških bank v zadevi posojila 70 milijonov Kč za industrijske kredite. Pogajanja je uvedel že bivši finančni minister dr. Kumanudi, toda vsled spremembe vlade so bila pozneje prekinjena in se bodo šele sedaj nadaljevala. lezničarsM pragmatiki. Po prečitarjju poročil jo povzel besedo prometni minister dr. Velizar Jankovič, ki jo ponovil sanio svoj ekspozo v zakonodajnem odboru. Za njimi so podali v imenu svojili klubov kratke izjave poslanci Ljuba Davidovid (demokrat; Zebot (klerikalec), Hrasnica in Cega Kokanovie. Ljuba Davi d o vič je izjavil v imenu demokratskega kluba, da njegov klub ne uiorq glasovati za ta zakon, ker ne ščiti v zadostni meri interesov železniških uslužbencev, ki so še nadalje izročeni samovolji 'ministrov. S temi zakonom hoče vlada dobiti samo nekak privilegij nad žolezniškim osobjem1, ki bo moralo podati izjavo, da se priznava k radikalni stranki, ali pa bo odpuščeno. V imenu večine je izjavil poslanec Vlajko Košič, da bo glasoval za) zakon. Po repliki poročevalca so še govorili prometni minister Jankovič, poslanec Davidovič in Žebot, nakar je predsednik odredil glasovanje. Skupno je glasovalo 179 poslancev in sicer 109 za, 70 pa proti. 'S tem je bil zakon sprejet. Predsednik narodne skupščine je nafto-predlagal konsttttuira-nje odsekov za pretresanje konvencije z'Avstrijo in zakonskega načrta Ljube Davidoviča in tovarišev; Ob 12. uri' je bila soja zaključena. Prihodnja seja jutri dopoldne 'ob 9. uri. Na dnevnem rodu je zakon o taksah; PREISKAVA INCIDENTA MED RADIKALCI IN MUSLIMANI. (Beograd, 2, oktobra. (Izv.) Danes dopoldne je podpredsednik narodne skupščine vodil preiskavo včerajšnjega incidenta na seji narodno skupščine med! radikalnim poslancem1 Majkičem ih muslimanskim poslancem dr. Spaho. Zaslišanih je bilo več poslancev. Preiskava še ni končana ter so nadaljuje. Radikalci skušajo vso zadevo obrniti in valiti krivdo na muslimane. OSTRE ODREDBE GENERALNEGA DRŽAVNEGA KOMISARJA NA BA-VARSKEM. Monakovo, 2. oktobra. (Izv.) Generalni državni komisar je izdal naredbo, ki. določa za veleizdajo smrtno kazen. Monakovo, 2. oktobra. (Izv.) »Ko-rospondenz Wilhehn« poroča: Generalni državni komisar je izdal naredbo, s katero prepoycdujo stavke, izprtje ali ka-koršnokoli sabotažo/ bodisi v državnih ali zasebnih pod jeti jh. Nanicu te odredbo jo, doseči čimprej. zopet normalno stanje v Poruhrju, kjer hujskajo komunisti delavstvo k stavkam. Odredba določa zelo strogo denarne in zaporno kazni. V posebnih slučajih je predvidena težka ječa do 2o let. če jo stavka povzročila snirt kakega človeka, se kaznuje krivec s smrtno kaznijo. Monakovo, 2. o:ktobra. (Izv.) Generalni državni komisar jo odredil razpust vseh komunističnih in socialističnih obrambnih’ organizacij. Orožje se zapleni K tffiist^drž.ave, ^ii|d§, kj Ju pripadal še nadalje kaki taki tajni organizaciji ali take organizacije snoval, zapade najstrožji kazni. KOMUNISTIČNI IZGREDI V PUr RUHRJU. Braurischrveig, 2. oktobra. (Izv.) Ker je policija v Wolfenbiittlu prepovedala komunistična zborovanja, so komunisti na povratku v mesto napadli več meščanov in1 oblegali meščanske hišo. Ko jo intervenirala policija, jo je množica napadla, tako, da je bila policija prisiljena rabiti orožje. Tudi v Halbcr-stadtu je prišlo do krvavih komunističnih izgredov, ki jih je končala policija z orožjem. Več policijskih uradnikpv je bilo težko ranjenih. NEMČIJA ŽELI NOVA POGAJANJA S FRANCIJO. Pariz, 2. oktobra. (Izv.) Berlinski dopisnik »Petit Parlsien« doznava, da je državni tajnik' Maltzahn včeraj poac-til francoskega poslanika ter mu offei-jelno sporočil željo nemške vlade, naj bi se uvedla pogajanja v svrho obnove dela v Poruhrju. Obdavčenje žganja. Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Danes popoldne se jo sestal odbor šestorice radikalne stranke, ki bo razpravljal o obdavčenju žganja, ki jo naletelo pri nekaterih radikalnih poslancih na hud odpor. Ostavka izvršilnega odbora fašistovške stranke. Rim1, 2. oktobra. (Izv.) Izvršilni odbor fašistovske stranke je dnttes podal ostavko, hi jo jo Mussolini brez nadalj-nega sprejel. BOR^A. C upi h, 2. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 33.40, Beograd 6.35, London 25.49, Berlin 0.003002, Praga 16.775, Milan 25.49, Newyork 560, Dunaj 0.00785, žig. K 0079. Zagreb, 2. oktobra. Pariz 5.27—5.30, Švica 15.35*—15.50, London 3.86—3.88, Berlin 0.002 _o;o06, Dunaj 0.1190-0,1210, Praga 2.57-2.61, Milan 3.87- 3,94. New-york 84.50—85. roki mož <«; konj vsote, EU jih jeFran-eija dnev-«o plaBe-vala v frankih od 15. junija do 1. oktobra 1871 506.090 150.000 1,250.000 od 1. oktobra do 1. decembra 1871 150.000 140000' 310X100 od 1. decembra 1871 do 1. jan. 187-2 80.000 3OX)00 515.000 od 1. januarja 187S do konca jul. 1873 50.000' 18.000 106,500 od konca julija do 16. septembr. 1873 evakuacija Številka: 223. bile menda tudi do zob oborožene!]!, Ja pa razvidno iz te-le razpredemo: Iz tega posnamemo: 1. da je Nemčija evakuirala zasedeno ozemlje strogo v sorazmerju s francoskimi plačili; 2. da jo popolnoma zapustila francosko ozemlje še le po izplačilu cele .vojne odškodnine; 3. da je Francija, ki tudi,- ifi. radev-olje podpisala miru, ampak prisiljena ih pod nemškim) pritiskom, odplačala celo vojno odškodnino, ki je tudi bila za tedaHjil čas ogromna, dve in' pol leti po podpisa mirovne pogodbe in šest mlesecevi predi' v pogodbi določenim rokom. Tako je bilo leta 1871 po Perniški zmagi. Kaj pa se je zgodilo po svetovni vojni? 1. Versailles-ska mirovna1 pogodba jej ■stopila v veljavo 10. januarja 1920. Tega dne so štele zavezniške čete, ki jih je m'orala Nemčija vzdrževati: fraHcaske 9G tisoč mož, amerikanske 12 tisoč, ari-, gleške 8530, belgijske 15.530 mož, skupaj 132,375 mož, dočim je. morala Francij® 1. 1871 vzdrževati od 15. junija db 1. okt,, 500 tisoč mož; ta razlika je še znaČMpcj-' ša, če pomislimo, koliko večje so lfrle vojskujoče sc armade, leta 1918 nego leta 1871. 2. Do sedaj, to je štiri leta po podpiau mirovno pogodbe, Francija Še ni dobil« ničesar za svoje reparacije (obnovo o* pustošenih pokrajin). Vsote, kil jih; je Nemčija plačala, ne krijejo hiti popolnoma stroškov zasedbenih čet. s 3. V obeh vojnah so se boji'vršili, “izključno n® francoskih tleh1 m Nemčija n! utrpela nobene materijelne škode. Toda po prvi vojni je morala plačati poražena Francija, čigar naj bogatejše irt najproduktivnejše pokrajino so bilo- o-pustošene in po Nemcih zasedene, Nemčiji vso vojne stroške, to je izdatktt Nemčije za mobilizacijo, in. vzdrževanje armad in’ zasedbene stroške; in' Francija je izvršila ta plačila V dveh in po! letih po podpisu mirovne pogodbe. Po drugi vojni ne zahteva zmagovita Francija od Nemčije povračila svojih vojnih izdat-kcA7, amipak cdino-le svote, ki so potrebno za obnovo opustošenib pokrajin in industrijskih naprav, ki go jih Nemci še pred umikom' namenoma in metodična, uničili; Nemčija pa, ki ji je ostal po vojni ves gospodarski aparat skoraj nedotaknjen, plačajo komaj stroške za vzdrževanje okupacijskih čet, ki so mnogo manj številne nego nemške v Franciji le,ta, 1871. Francija jo po svojem porazu hfa 1871 napela vso sile, da čim hitreje poplača svoj dolg in se znebi sovražnih’zasedbenih čet, Nemčija pa se jc po zgubljeni vpjrn z zvijačo hotela odtegniti svojimi obveznostim in je po lastni krivdi zabredla v sedanji obupni položaj. W pripomniti je treba, da je gospodarski položaj obupen samo za državo in cn doT ■nemškega naroda, dočim je drugi' del znal izkoriščati položaj in si je nakopičil velikanska bogastva doma»in posebnO/V tujini; in ta del nemškega naroda je V prvi vrsti kriv sedanjih žalostnih’ razmer v Nemčiji, ne pa Francija in r?pa; raci j,e, ki jih Nemsi do. «ed®j niti plačali Sfagt & "4- <1 A li O. ii«. 3. KSetf p« iS&e Vi2gle3oV ffiTrri, EaEor ga «\*et še ni doživel, ta naj prečita mirovne pogoje, ki so jih! naložili Nemci Še v! svetovtd vojni Rusom in Rumu-Jffoiri, prav čedne vzglede barbarstva pa lahko najde v zgodovini pustošenja, ki so je izvršili Nemci v severo-vzhodriem dehi Francije. Zagrizeno sovraštvo gotovih nemikih slojev naprairi Francozom Ib Vsemi narodom, ki ee nočejo kratko-Briaslo pokoravati njiH različnim' i»Drari-igoSSf* je pa tudi pri fiaa zelo dobro »EL? 'n ’>• -ms-aVv^f.■ < v --»V .. £ Politične vesti. *Zopet škandal y. narodni skupščini. jVrgeji narodne Skupščine v pondeljek 1. firS. se je poslanec Pavlovič opravičil zajedi isviojoga žaljivr a medklica v sobot-®i Beji na naslov muslimanov. Pred-sediiik je proglasil s tem incident za končan. V temi hipu pa je radikalski po-»lariec Grgurevič zaklical: »Pavlovič je iiflel popolnoma prav!« in radikalni po-isLariec Majkič je zavpil na muslimane: >TJbiti! 'bi Vas morali!« Naravno Jo to-zopet izzvalo riov vihar med muslimani. Podpredsednik skupščine Bašid jo dobil nalog, da stvar preišče in pride zadeva fca dnevni red današnje seje. * Likvidacija pokrajinske uprave v Ljubljani. Vlada je glasom' zadnjih ve->ti odredila, da so morajo zbrati vsi podatki zffl predeto ječo likvidacijo pokrajinskih uprav v Zagrebu in1 Ljubljani v finfislu S, 134 ustave iri zakona o razdelitvi države. Pokrajinske upravo v Splitu in) Sarajevu bi bile morale biti že kori-fceiH Septembra likvidirane. * Značilno priznanje. Koricesi je, ki 3iS daje radikalska vlada neslovanskim ftfiraiskam1, go začele celo radikalce Same Bosti v. oči. Radikalska »Tribuna« pravi: »Zdi se, da Hočejo Nemci in’ džemijet izkoristiti težko vladina situacijo in za-ositremo^t med slovanskimi 'strankami in fltfojof podporo vladi čim' Hajdražje odkupiti'. V našem parlamentarizmu ta način žal vedno uspeva na škodo države iri jftajrodriiB i-ntcreSov.« To pomeni, da so tndi pri riajrtovejših radikalsko-nemških1 KravSh kupčijah zopet trpeli naši narodni inieresS; kar smo mi vedno trdili. Prfcriaffje radikalskega lista je vsekakor dragocerio. i ' * V današnji seji narodne 'skupščine (2. fert.). je na drievneml redu zakon o pro-taefcritem osobju (železničarska pragmatika?. ! 'Povišanje poslanskih dijet je skle-||il-adjmnistratfvni odbor narodne skup-IčSne vi Seji' I. trti. Dnevnice se zvišajo na DdrieVno. Poslanci, ki so člani odjekov, dobe tv času, ko ni plenarnih sej, nmpak sanSo je odsekov, povrh! še 60 D fauvfla. k * Spor taed radikali In Nemci. Beo-ff^aijski listi poročajo, da so se radikali p džemftjetovci popolnoma sporazumeli, ■ NeffiSi pa' So ae pogajanja definitivno p. V. NowaE -• M. K; Kako sJ Je Avstrija sama ^izkopala grob. (Prebodi iz jKeffiščinc). ^ (Dalje.): S Obdeloval je sedaj' oborožitvena vpra-fflSSla. Čeje videl, da je zamujen čas, ko b& Se dale z nevarnostjo obdani monarhi ji osigurati mejo s prehitevajočim na-padom!, b’i se naj svetila vsaj bojna -oprava, ki je veljala obrambi. Kamor-jboH je Conrad pogledal, povsod je Stal t& Bjega (sovražnik. Italija je brusila* o-rožje za orožjem. Na vifioravni Sette co-jpmrnni je rastel for za forom. Italijani pni stavili nenadoma najmodernejše o-(klopne fortifikacije, medtem ko se je W|judno sestal Aehrental kmalu po rus-kb-italj makeml Sesftanku s Tittonijem v Racconigi-ju. Primorje je bilo preplavljeno z agenti. Ne le Italijani so so po dajali radi! na pot v Adrijo. Angleški pot fiiŠS so pisali knjige o Dalmaciji, ki jih □B kralj Peter s posebnim interesom jsprejemal v 'konaku. Seton’ Watsori se je živaimo zanimal za jugoslovansko vpra gaifje. Francozi, ki potujejo sicer redko, Bo 'kazali postbno ■ zanimanje za težko dostopno Bosno. Aehrentalu, ki sta mu bila obdelovan je aktov in politika skoro Istovetna pojma, se je dogodil čuden' i pripeti j a j, da ni spoziial nepristnosti ki ffiuiih.je.bii jto razbila, ker So bile HemSke zahteve za sodelovaje z vlado — naravnost predrzne. Nemci so zahtevali razne nove šole (tudi v Sloveniji), nemško uradovanje za nemške stranke v vseh uradih, razpust raznih narodnih organizacij itd. * Naraščanje nesoglasja v radikal-skem klubu. Čeprav se je Pašiču posrečilo zaenkrat zadušiti »upor« v radikal-neml klubu ter zopet zlepiti sovražne si Skupine, s temi kriza v radikalnem1 klubu še ni odstranjena iri tudi še ne rešena. Nasprotno, vse beograjsko časopisje, tudi radikalno, priznava, da Se 'nesoglasja med poedinimi grupami radikalskega poslanskega kluba dan’ za dnerri bolj po-večavajo iri da mora prej ali slej priti do popolnega razkola. Intrige proti nekaterim' ministrom s strani poslancev ter intrige ministrov in! poslancev Med seboj zaVzeiriajo vedno večje dimenzije. Pašičevo stališče je siltTo težko in v beograjskih’ političnih' krogih’ resno dvomijo, da bi zamogel Pašid zmagati tudi tedaj, če bi prišlo do večjega spora: če se Pašič umakne, se radikalna stranka, tako se splošno sodi, sploli razbije. * Trgovinska pogodba s Poljsko sprejeta. V pondeljkovi seji narodno skupščine je bila na dneVnem' redu trgovinska pogodba s Poljsko, za katero so glasovalo vse stranke. * Ameriški bankirji proti izolaciji Evrope. Zveza ameriški h bankirjev je na svojem! letnem zborovanju sprejela resolucijo, v kateri poziva vlado, naj opusti Svojo izolacijsko politiko iri se pozitivno udeleži delovanja reparacij-ske komisije. Vlada naj prevzame odgovornost za rešitev reparacijskega problema, ki oriemogoča konsolidacijo evropskega miru iri obriovo Evropo Sploh', ter naj imenuje svoje člane v Teparacij-sko komisijo. Korigresa Se je udeležilo krog 4000 bankirjev' iz cele Amerike. * Gibanje reakcije v Avstriji. V nedeljo So nemški nacijonalci Ti a Dunaju priredili demonstracije, katerih Se je udeležilo krog 60.000 ljudi, in sicer 14 čet vojnikov, Hackenkreuzlerji itd. Vršila so se zborovanja, na Katerih1 Se je govorilo proti francoski politiki v okupiranem1 ozemlju, za priključenje Avstrije k Bavarski itd. ’ t * Eumunski fašisti. Preiskava proti rumunskinf generalom , ki: So hoteli po španskem in italijanskem! vzgledu izvesti preobrat, jo končana. Obtožene vojaške •osebnosti so stale v zvezi z romunskimi fašisti, ki so organizirani popolnoma po italijanskem1 vzorcu iri'razdeljeni na legije, katerim' Stoji ria čelu proto-konzul, vrhovni šef vse organizacije pa je konzul. Organizacija ima v svojih legijah’ 40.000 tisoč mož. * Iz albanskega parlamenta Se Yzve, da Se pripravlja Sprememba volilnega reda. Ministrska kriza je končana. Odstopil je vojni minister, na njegovo mesto je prišel podpolkovnik Mustafa Ara-nitas. • i ■■ i slal HjegoV, beograjski poslanik kot do-kumente zanesljivega vohuna. Aehrental jih je predal zgodovinarju Friedjun-gu v porabo. Ko pa so se v Friedjungo-vem! procesu v, Zagrebu smešno razbile obtožbe proti »velikosrbski propagari di«, ki ni obsegala le Srbije, ampak baje tudi Hrvatsko, je bilo jugoslovansko vprašanje za Achrentala za enkrat spet odpravljeno. Po Galiciji se je vozil grof Bobrinski. Prinašal je z ruskim denarjem' ruska sorodriostna čustva, ki bi naj služila bratskemu zbližanju. Car je daroval, da bi posedal« tudi rusiriske Cerkve v Galiciji umetnine, cirilska sve ta pisma s težkimi zlatimi križi. Car je bil duševni Hadpastir tudi rusinskih pOpov. Obdaroval je vrhu tega tudi ru-sinske učitelje, kajti rusinski otroci naj bi so vzgajali na Vseh šolah pravoverno pobožno. Napredek Čehov, izmed katerih je dr. Kramar po večkratnih potova njih v Rusijo, kjer jo imel posestva — profesor MasarVk in poslanec Klofač sta raje posečala Beograd — izjavil v parlamentu: »Trozveza jo izigran' klavir,« napredek Čehbv se je naslanjal tudi ria Francijo. Ko je Praga potrebovala nov vodovod, je predložila vrsta avstrijskih in nemških industrij ponudbe za cov-i».,čehi pa so se odločili raje za francosko ponudbo. Povsod, kamor je Conrad pogledal, je hotel videti podmi-niranje. Srbe same, tudi še Čehe bi bil razumel. Toda za njega je bilo jasno, da -V- monarhiji ■iafliTni iwn«f aiaribor, oklubja Dnevna kronika. — Dar pravoslavnega episkopata nc-vorojcnemu prestolonasledniku. Pred par dnevi so posetili kralja patrijarli Dimitrijev, ter metropoliti Petar, Barnaba, Vasilije in dr. Dežič ter mu izročili V srebrne platnice vezan evangelij kot dar pravoslavnega episkopata novorojenemu prestolonasledniku. — Novinarji pri kralju. V pondeljek je sprejel Nj. Vel. kralj v posebni avdi-jenci zastopnike Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki so mu poročali o položaju novinarstva, zlasti o novem tiskovnem1 zakonu, ki je bil izdelan brez sodelovanja najbolj prizadetih, tj. novinarjev sainih. Kralj se jo z zastopniki riad eno uro razgovarjal ter obljubil svojo podporo. Pokojninskemu fondu Jugoslovenskega novinarskega udruženja je poklonil kralj zriesek 100.090 D. — Himeri. V Ribnici na PoH. se je dne 26. sept. poročila posestnikova hči gdčria Anka Grubelnik-ova iz Janževega vrha z g. Bogomiroriil Sollero, poS. Sinom1 iz Ribnice. Gospa Anka je zavedna SloVeri-ka, istotako njen' soprog, zvesta naročnica »Tabor«-a. Zvečer so se zbrali sami odlični gostje od tod iri celo iz sosedne Avstrije, da počaste hovoporočeri, obče-Spoštovari parček. — Bilo srečno! — Dvorni marsalat. Ker jo dvorni maršal pukovnik Damjanovič odšel V aktivno Službo, je prevzel dolžrioti dvornega maršala kontreadmiral g. Drag. Priča. — Zagrebška »Riječ«, doslej last fio-vinskega koncerna Jugoslav. štampe dd., je prešla v last konzorcija Demokratske Stranke z bivšim poslancem dr. DimOvi'-čem na čelu. , 4 ^ — 10. Ijud»k’o knjižnico otvori klub naprednih slov. akademikov, v Celju v nedeljo 7. trif. v Dramljah pri Celju. Knjižnica bo nastanjena v šoli. — KraSert uspeh slovenske pesmi v Italiji. Kakor smo že na kratko poročali, je priredil zbor slovenskih učiteljev turnejo po Italiji. Priredil je v vseH večjih mestih koncerte, ki so povsod krasno u-speli, razen v, Trstu, kjer je fašistovska drulial nastop preprečila. Vsi italijanski listi se zelo laskavo izražajo o nastopih’. »Gazetta di Veftezia« piše o nastopu V Benetkah: G. Kumer, dirigent zbora, je organiziral svoj zbor z globokim poznavanjem iri veliko tehnično Sposobnostjo, ki se zrcali v vsem1 nastopu. Zbor šteje 81 moških iri 33 ženskih članov, kot solista pa sta sodelovala gospa Lovšetova z ljubljanske opere iri gospod Rijaved z beograjsko opere. Zbor razpolaga z izbornim’ glasbenim materijalom' iri jo dobro uvežbari. Osobito oba Solista sta š SVojim1 nastopom vzbudila Vso pozornost in žela obilo priznanja. Ves program jo sestoja! izključno iz slovenskih pesmi, ki so se odpele v slovenskem1 jeziku. G. Rijavec je žel toliko priznanja', da je moral’ pridejati še dve ariji v ita- j 3ez>m - Uspeh1 slovenj slovenskega zbora je ® jfl se jč tako sovraštvo dalo komaj razlagati. Ali prišlo mu je zopet na misel potovanje po nemških pristaniščih, študijsko potovanje z enim izmed ravnateljev Alberta Ballina, na katerem se je čudil velikosti nemških ladjedelnic. Razumel je, da se je hotelo tu zadeti Nolričijo. Angleški boj za svetovno trgovino iri proti njenemu varstvu po nemških mornaricah, boj proti nemški zahtevi po enakih pomorskih pravicah1, ki je bil kot obračun neizogiben, kakor mtorda nekoč srbska solucija, priprava za to angleško vojno se je začela sprva v zavezni državi, ki bi mogla postati obenem nemška postaja na vzhod. Zveza pa bi bila razdejana in’ Nemčija sama, če bi Av stro-Ogrska padla, razkrojena. Morda bi bila Avstro-Ogrska mogla iti z drugi««, toda v Ischlu Franc Jožef ni imel smisla za predloge kralja Edvarda. Če bi se pa uničenje tudi ponesrečilo, bi bila vendar monarhija vsled izpodkopavanja oslabljena kot nasprotnik. Aehrental pa ni videl ničesar. Aehrental je bil slep. Vozel jo na Ballplatzu od akta do akta. Na vožnji v Raconiggi novih Italjan-skih oklepnih’ utrdb seveda ni videl. Ni veroval vanje. V Zagrebu ni hotel ničesar več vedeti. Bobrinskemu iri svetim pismom’ z zlatimi križci so je Smejal. — Franja Jožefa je hotel razvedriti: »Ge-neralnistab vidi duhove«^ Cesarju jc odvrnil Conrad neomajno: »Videli bodete te duhove kmalu materializirane.« Da- Sfi®* ,_5&iki( Kri2 je. lijanskeiS jeziku1. . -jvenskto- -------- eeniti, ker je italijanska publika ^ razvajena iri kritična, in smo zl35 * , naša domača umetnika lahko ponos • — Usposobljenostni izpiti za ^ ljudske in za meščanske šole praševalno komisijo v Maribora drž. moškem učiteljišču) se prično novembra t. L ob osmih zjutraj. P opremljene prošnje za pripast ki naj se predlože po šolskem! vodstvu- ^ vočasno okrajnemu šolskemu 6V ' jjlj bodo najkasneje do 25. oktobra V ^ izpraševaltie komisije. Prošnje š '-S'' ,j 'fa* — Kdor Je Čebulo, Bo dofeo vajte se konzerv in druge m® riačiri prirejerie Kranet Tako A0® niti' angleški zdravniki, rijii^ ^ Čl' kraljevi kirurg Frederick vek je ustvarjen! iz zemlje Iri J**®; vti jv. jc uisi/varjvu ^ naša samo Haravtto hraito, r0& take, ki prihaja ia raznih tov* ‘ ^ i* riški zdravniki so osobito za^ .. čebulo fn trde, da oni, ki n čebulo, naj dalje žive. go j bila glaVria Hrana delavcev, k1 6\o^ dili egiptovske pirariiide. P®30 Clemeffceau vsako jutro ria: te ^ po* skodelico čebulove juhe, dai W p daljša življenje. Te Svoje f rie opusti! iri je Baje tudi1 potovanj« po 'Ameriki o8ta* > . gpt so Američani, ki čeBnlO zelo c®?1 1; jeli zelo simpatično. bil zarij blizu. Delal je ri* ° predlogih. „ cijo - j Bistvo njegovega dela J® , skrajno skrbno kakor Aehreu ^i Prehajal je le z velike temelj« ■, 91£ najprej k potrebnim podro-b ^or je*1-so bili občevalno sredstvo _ Meje so &e moralo ojačiti. -0 vsako mesto, vsako točko, kJ boval obrambne utrdbe Italijanov*. S svojimi oficin'^o0^if često in dovolj dolgo čez l Cerknem1. ostalih sodnijah je pomnoženo šte^ ‘Vl^° italijanskih sodnikom. — Manevri rdeče armade so se vršili foinole dni med Minskom inl Smoleri-skom. Sovjetsko časopisje zlasti hvali Tdečo konjenico, topnioarstvo in zračno Plovbo. . > , h. ,j Celjske vesti. I* drž. službe. It: Celja v Velenje je Premeščen ter imenovan za upravnika "rudarskega svetnika g. inž. Jos. Moč-* nastavni k na oelj«ki rudarski s°li je nameščen inž. g. Vasilij Pavlovič. Dijaški kuhinji v Celju sta darovala *>amesto venca na grob veleposestnika r* Mravljaka pri Sv. Antonu na Poh. Pp 100 D g. dr. Juro in Milko Krašovec, a odvetnika v Celju. Splošni žensko društvo v Celju otvori v°jo javno knjižnico v nedeljo 7. trn. j- Poslopju Zvezne tiskanje. ■ Javno tombolo priredi1 celjski Sokol j* nedeljo 21. okt. Radi svojeeafimh tatvin v tovarni We-i. S je bilo v soboto pred okrožnim So- '1ni mogel izpregovoriti. Po-Ponw5f ®°delovalce. Kaj bi naj vse to daj ,?* Izgovori sodelavcev. Toda se-S kakLC!DTad tudi že trd kakor mra . 8 80 *a od časa do časa pozna tj s H°Bivimi, leden om^limi pogle-•*8 bali- Za njegovim *attl^to'i'le k,'l v°jni minister napravil ^iŽa} V* °boroževalni program, ki je ^oo. j_ t(~vani znesek skoro na polo M Hajs+ j® Mi prepovedal, l * S f kazni, govoriti o predme-Stni~, v®011 sreneralnega štaba, Svojim Vr Sef<«n. Kakor da ne vedo o ni c^arjn. Mrzlično še obdela še s>loe,rr0tTli dokler ne pride j ^ 8 fieboi Za_aVdijenco; baron ga vza- *o k 2adevVa ?»di^Pešt0, Cesar iziavl5a' Vit v°i »ti odpravljena. Delegacije Z ^frirv iStorile. General prosi _j ovCega komandanta, da Si ♦»hi, 0 Prp^ I Komandanta, da bi ^>^roti 6 ''"operirati ministrom' ' '«^^?*^C68ar Hi imel ugovora. £Dalie prihodnjič,) Mariborske vesti. Maribor. 2,-oktobra 1923. m Dr. Rosinov večer v Mariboru. V proslavo 60-letnice zaslužnega narodnega bojevnika dr. Frana Rosine priredi tukajšnja Slovanska čitalnica v soboto, dne 6. oktobra ob pol 21. uri v čitalničnih prostorih »dr. Rosinov večer«. Razen' svojih članov je povabila k večeiu tudi ostala narodna društva. m Mariborčani v vqjni akademiji. V prvi letnik Vojne akademije v Beogradu so sprejeti iz Maribora brez izpita gg.: Maks Korban, Josip Rijavec, Pavle Vošnjer in' Kazimir Židanik. Sprejemni izpit z odličnim uspehom so položili Al. Pelicon', Momčilo Novak, Vilko Ogorelec in Ivan Suban'. ji Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru javlja, da je na svojem X. red. obč. zboru dne 27. sept. tl. izvolilo za zimski semester 1923-24 sledeči odbor Predsednik Planinšek Odon, cand. iur.; podpredsednik Ferlan Lojze, cand. inr.: tajnik Šijanec Franjo, s.tnd. phil.; blagajnik Soršak Zmago, stud. techn.; knjižničar Lichtenwallner Milan, stnd. iur.; namestnik Černigoj Jaroslav, stud. techn.; revizorja: Kristan Boris, caiul. med.; Hermunko Josip, siud. techn.; častni sod: Dev Miro, cand. iur.; Špindler Ciril, stud. iur.; Štancer Franc, st. pr..! m Pomnoževanje sovražnega nam elementa v Mariboru. Prejeli smo: S prevzetjem južne železnice v državno u-pravo je postal Maribor obmejna postaja V polnem1 pomenu besede. Naravno, da pride semkaj zopet večje število zastnp nikov avstrijske državne železnice. Prišlo jo že baje 5 ključavničarjev, pridejo pa še skladiščniki, popisovalci vozov itd Jasno je, da se bo Avstrija skušala sedaj otresti ljudi, ki so po prevratu leta 1919 iz golega sovraštva do naše države popihali v Avstrijo. Da bodo ti ljudje med nami zgolj hujskači, menila ni treba še posebej povedati. Zato bi naj n'ašc oblasti pač dobro pazile, da nam avstrijska žel. uprava ne vrine kakih elementov, ki bi skušali pri nas samo v kalnem' ribariti. m Kavarna mestni park. Dnevno zve čer pri vsakem vremenu svira na £ln.io virju znani češki pianist Franjo Cha lupa. m Predavanje o gradnji iii elemcnlar liih nezgodah. Predavanja se prično mali 'kazinski dvorani iu Sicer prvo pre dava n je v sredo zvečer dne 3. oktobra, Pred predavanjem' sc vrši javna seja zadruge »Mojmir«.' Seja se prične ob pol 20. uri (pol osmih) in se konča tako, da se s predavanjem! prične točno ob 20. uri Pri javni seji ima vsakdo (tudi nečlani) pravico staviti vprašanja, ki se tičejo gradnje ali poslovanja zadruge. Preda vatelj se dotakne tudi katastrofe, ki pre ti našemu gospodarskemu življenju, ako še nadalje vztrajamo pri onih dosedanjih nevzdržnih razmerah, katere smo si sami vstvarili. Zato je želeti, da se predavanj udeležujejo zlasti oni, ki ne znajo ali ne razumejo ceniti današnje vrednosti denarja. m Ljudski knjižnici je daroval nje.i stalen podpornik, odvetnik dr. Karl Koderman zopet 100 D. Posnemajte! m' Stroga zima je napotila, kakor ou-jemo iz doBro informiranih krogov, U-druženje vojnih invalidov v Mariboru, da je določilo glavnim dobitkom pri tomboli, ki se vrši dne 14. oktobra v Mariboru, po 1 klaftro lesa, nakar občinstvo opozarjamo pri nakupu srečk. Vrhutega je nebroj dobitkov v premogu, lesu, jestvinah in drugem. m Posamezni pouk iz strojepisja, stenografije (Keform-sistem in Gabelsber-ger), trg. dopisja, knjigovodstva (enostavno, amerik. in dvostavno), in trg. in bančnega računstva. Kova3, Maribor, Krekova ulica 6. m Kolesarska nadloga. V zadnjem čašu se je med kolesarji zopet udomačila grda navada, da se dosledno izogibajo cest in vozijo po potih za peščo in celo po trotoarjih. Policijski stražniki imajo strog nalog, kontrolirati vse kolesarje, ter paziti tudi na to, da so kolesa predpisano opremljena z zavoro, zvoncem id lučjo. Vsakomur, ki so ne more izkazati z legitimacijo o prijavljenem kolesu, se kolo zapleni. Policijski komi-sarijat ima že prav čedno zalogo takih zaplenjenih koles. nS Preveč dobre kapljice se je nalezel »liftulo neielio &ek AjijJielMaitsček. ki kljub ministrovi prepovedi vsako nedeljo berači po vinotočih, kjer so ljudje v dobrem razpoloženju najbolj radodarni. Na Aleksandrovi cesti je opotekajoč sc padel na nek kamen k se na glavi precej občutno ranil. Rešilni oddelek ga je obvezal in nato prepeljal v hotel Graf, oddelek za pijančke. m Pri kuhanju kave ponesrečil. Edv. Sclionecker, slaščičar pri tvrdki Pelikan', je minulo nedeljo kuhal v gostilni »Pun-tigam« v Mlinski ulici kavo za veselico zasebnih nastavljencev. Vrelo kavo je napolnil v izposojeni vojni poljski kotlič in ga trdno zaprl. Vsled izkipevajoce pare je kotlič eksplodiral. Sclioncker je dobil težke opekline po obrazu in rokah. Na rešilnem oddelku so ga obvezali, nakar so je podal v bolnico. m S samokresom grozi!. Nek Jakob Z. je prišel včeraj dobro razpoložen do mov. Doma se je sprl s vojo ženo in 18 letnim1 sinom ter jima grozil s samokresom. Oba sta zbežala na policijo, in ga tam prijavila. Dognalo so je, da je bil samokres prazen, vsekakor pa mu jc policija odvzela dovoljenje za nošnjo o-rožja. m Nezgode. Konradu Brezniku, kurjaču j. žel. je postalo v nedeljo v gostilni Roth' nenadoma slabo, tako, da se je onesvestil. Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga prepeljal na stanovanje. — Polkovnik v p. Alojzij Kranjc so je vsled onemoglosti zgrudil na. Slomškovem' trgu. Prenesli so ga na policijski komisarijat, odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal na njegov dom □□□□□□□COODO □ □ □□□□□□□□□□□□ J® nafboljša zobna kre->?JL i. ma. Dobi so povsod ooDaomoDnna □ n □□□□□□□□□□□□ Narodno gtedaSišSe. Predstava 1. Sezona 23-24. Abonement D V torek. 2. oktobra 1953. ol) 20. uri. Kralj na Betajnovi Dimna v treh dejanjih. — Ppisal Ivnn Cankar Režira Valo Bratina. OSEBE: . . . • » . Bratina ............... BukSekova ............Jelenčeva , , Božinov n;una otroka conjjn Ksntor, fabrikant . . , Hana. njegova žena . . Francka, njuna hfci . . . Pepček, dvanajstleten ) Francelj, desetleten ) Nina, sorod. Kantorjern, Stirnajitletna . Kraljeva Krneč, nekdaj Stacunar m krčmar . . Rasbcrper Maks. njegov sin.....................Tomažič Župnik , ...........................Kovič Bernot, posestnik, absolviran tehnik . Skrbinšek Sodnik Grom Lužarica..............................Sturmova Kantorjev oskrbnik ......... Tepavac Sodnica .»•••••••••••• Petkova Koprivec ..................... Tovornik I | . . Harastovid II j ..........................Zehrer. Viši se v jeseni, v malem trgu Betajnovi, Spori <> Med izvajanjem vstop ni devsijen. REPERTOIRE: Torek, 2. okt. Kralj na Betajnovi;, ab. D. (Otvoritvena predstava.) Sreda, 8. okt. Zaprto. Četrtek, 4. okt. George Daudir, ali pre-varjeni soprog, ab. A. Petek, 5. okt. Zaprto. Sobota, 6. okt. »Zlatorog«, izv. Otvoritvena glasbena predstava. Nedelja. 7. okt. George Dandin ali prevarjeni soprog. Izv. Kultura in umetnost x Ju/.na Srbija, Prejeli smo dvojni zvezek, št. 32. in 33. IV. knjige skopljan-ske revije »Južna Srbija«, ki prinaša sledečo vsebino: Andjelko Kr-stič: Jovo Napoličar. Pripovedka iz Južne Srbije. Jožef Mak—M. Perunovac: Akonto. čed. K. Protid: Zviždao je vetar... Čed. IC. Protič: Ispovcdni psalmi. Dragoljub Obradovid: Na gradskim kulama. M. B. Jojid: Govor 'bukovog lišča... Dr. Grga Novak: Austrijsko-evropski diplomatski spor zbog Beogradske tvrdjave (1858— 1859.). Pr. Kidrič: Običaji Turaka v XVI. veku. Bartolomej Georgi je vid. — Marko P. Cemovič: Srpsko-hrvatsko pitanje. St. Simid: Japanae o Srbiji. Gl. Elezovid: Sokolarstvo na Kosovu. Štev. Šijački: t Stevau. S*. Wte*!’1 :**M} I3SK Maribor,: SK Svoboda 2 10 :1). V nedeljo, dne 30. septembra se je. vršila na prostoru SK Maribora prvenstvena tekma med zgoraj navedenima/ . kluboma. SK Maribor na noben način; ne 7 more priti v formo, katero je imel pri!.; pomladanskih prvenstvih. Njegova igra j je skoro nesmiseko metanje žoge sem*i j tertje, ki prihaja pred golom nasprotnika do svojega viška. V nedeljo se ni, videlo tudi ene zamišljene kombiHacije;; oba gola za SK Maribor sta padla iz 'ne* j katerih srečnih lovov za žogo. Navzlic < temu, pa bi moral biti rezultat tekme drugačen, ker je SK Svoboda pokazala' zelo malo odporne sile. Igra sama lia ee^j bi je bila nekoliko surova, na čemfer iao-' si krivdo tudi sodnik g. Nemec, ki ie|; namesto da bi surove igralce izključil, j iste vedno samo opominjal. Maribor je; od 17 minute prvega polčasa (ko je bij golman1 po nesreči tako udarjen, da ao. g>a nezavestnega odnesli z igrišča) igral, samo z 10 ljudmi. — V zadnji polovici, drugega polčasa pa je SK Svoboda zbranemu občinstvu pokazala svojo ne« discipliniranost. Po popolnoma regularnem golu, katerega jo sodnik navzlic protestom Svobodo priznal, je ista s prerekanjem z publiko in' s kričanjem; ki spada na polje ali V gozd, ne pa Ha športni prostor, zapustila ijrrišfe. Kazen, ki jo bo klub dobil za to od »Pododbora«, bode že naučila Svobodo discipline 1« obnašanja na igrišču. — Publika je tokrat tudi pokazala, da se zna prav pt»-cestHo obnašati. Za vsako odredbo Sodnika, ki jc bila v škodo Svobodi, je nemV ški del iste zagnal uprav huronski krik in žvižganje. Tudi proti temu bi bilo treba najti kak pripomoček'. : Finale za nogometno prvenstvo Jugoslavijo. Gradjanski zopet prvak. V nedeljo 30. tirf. se je vršil V Zagrebu med dozdajnim prvakom1 Jugoslavije, zagrebškim klnbom! Gradjanski, ter prvakom Bosne sarajevskim! Saškoml finale za prvenstvo Jugoslavije v nogometu. Končal pa je neodločeno v razmerju 1 il ter se je nadaljeval v po nd el j ek. Rezultat 4:2 za Gradjartskega, ki ostane prvak Jugoslavije. ': Dirka za kolesarsko gorsko prvenstvo Slovenije bo v. nedeljo 7. tmč fta gorski progi Podlipa - Smrečje (8 kraj). • Kolesarsko prvenstvo Slovenije at je v nedeljski dirki na progi Ljubljana« Vransko - Ljubljana, katere se je ud«* težilo 10 dirkačev, priboril Galtes iz Ljubljane. Drugi je bil Meze, tretji Pogačar, četrti Prah, peti Ladič, vsi člani »Ilirije«. : Boksarsko prvefff.tvo Evrope (si 3« priboril Belgijec Montrenil, ki je premagal Francoza Gleizesa. : Maratonski tek v Pragi. Češkoslovaška športna organizacija je priredila 28. sept. v Pragi maratonski tek. InijereiS športnikov in občinstva je bil zelo. Velik. Distanca je znašala 40.100 nt Prvi' zmagovalec jo bil Scholze iz Breslave, drugi Franc od dunajske Herthe, tretjf Zyka od praske Slavie. Od 17 tekače^ so 4 žo med tekom opustili tekmo. Turistika in šport : OASPD. Soboto, dne 6. oktobra o£ 17.20 do Gel j a in ob 20.30 do Paškevasi, nadalje čez Gorenji vrh v Mozirje itg čez Šmihel v Mozirsko kočo (1344 m). Od tam zjutraj 7. okt. izlet na Boskove® (1590 m) in pogled v Ledenico. Jestvin® in svetilko vzeti s seboj. — Nedeljo, 14. okt.r ob 5.25 do Ruš ter ob divjero-mantični Lobnici skozi Vrata, mitom Kaskad, Malega Skoka, Velikega Šuiiri-: ka ter čez Reber do Ruške koče.. Nekaj prigrizka. Sestop po dogovoru. — Rotter,. : Skuta je dobila letos 48 železnih kil« nov in 28 m žice za Streži, tudi ima sp«* minsko knjigo in štambiljko. Sedaj; je dostopna tudi manje izvežbanim! turistom. Turski žleb se je letos temeljit« popravil in upajmo, da plazovi ne bodtf-ves trud pokvarili. • ■ - Gospodarstvo. g Blagovne borze 1. trn. Beograd; turščiea 280, pšenica 360. ječriferi 255, ov ves 255, krompir 116. — Nov! Sad: pšenica bačka 360, ječmen 275, novi 245, tur-* ščica bačka 260, moka bačka »0< »7« »TS B O E«' Maribofi 3. oktobra 1923*^ I & Hmelj. XXViL brzojavno tržno po-iročdlo. Zateci, 29. sept. [Razpoloženje zelo fjvreto; eerie 3100—3300 čK za 50 kg. g Dmštvo »Trgovska akademija« v Ljubljani. Zadnji »Trgovski list« prinaša fcledcči »poziv trgovstvu«: Bodočnost, nase trgovipe je odvisna od usposobljenosti Bašega naraščaja. Naš najvišji trgov »ko-šolski zavod, Trgovska akademija v [Ljubljani, radi nezadostnih državnih Sredstev daleč zaostaja za zahtevami (modernega časa glčde opreme z učili, la ihoratoriji, blagoznanskimi zbirkami itd. ter nima niti lastne strehe za svoje učne lokale. Posledica tega je, da slušateljem ne more nuditi one izobrazbe, ki bi jih postavila vsaj vt isto vrsto z absolveftti enakih inozemskih zavodov. Da ubrani mo našo trgovino pred invazijo tujo trgovske inteligence in pred inozemskim' gospodarskim vplivom in konkurenco, (moramo poseči po samopomoči. Z namenom1, da zbere potrebna sredstva za zgradbo poslopja in oprenJo trgovske a kademije, kakor tudi za razne študijske podpore trgov, akademikom, so je n-fetanovilo »Društvo trgovska akademija«, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Beethovnova ulica 10-1. Sredstva so mu denarni prispevki is članarina, ki znaša letpo le 100 Din. če bi le večji del trgovcev Slovenije pristopil k društvu, bo uresničenje njegovega cilja zagotovljeno. Trgovec največ in1 vedno žrtvuje za raznovrstne namerte, od katerih nima v Stanovskem oziru hikake koristi. Naj enkrat žrtvuje malenkost tudi zase, za svoje stanovske interese. Naj ne bo zavednega trgovca, ki ne bi bil član društ-.Ivta Trgovska akademija. Gremiji in posamezniki fiaj podpirajo in propagirajo to plemenito in1 velevažno akcijo. Z nabiralnimi .polami in’ z osebnim posredovanjem Kaj pridobivajo pristopne izja-Ve, ki jih je poslati društvu, katero bo Kato dostavilo prijavnikom poštne položnice za Kalcazila članarine, odnosno morebitnega posebnega višjega prispevka. Trgovci, Storite svojo stanovsko in 'Častno dolžnost. S podpiranjem svojega Kajvišjega stanovskega vzgajališča skr-jbite obeneml za boljšo bodočnost svojega ptantt. g Nova tobačna tovarna v Zagrebu. Eagrebški regulatorfti odbor Se bavi s Vprašanjem razširjenja zagrebške tvor-fiice cigar. Poleg tega namerava zagrebška občina zgraditi novo poslopje za tvornico cigaret Do definitivnih sklepov še ni prišlo, ker jo treba Slišati tudi fatnenje merodajnih državnih činiteljev, Ski so Ba temi vprašanju najbolj zainte-jresirafii. Zlasti Suha jabolka in feuHe hruške, orehi, suha črevesa za klobasičarje, krzua, zdravilne rastline, les za pohištvo, antimon, svinec itd. bi našli zelo hvaležno polje. Tudi naše slive bi se dale zelo u-spešno placirati na ameriških tržiščih poleg kalifornske slive, ki je predraga za fabrikacijo. V okviru jugoslovensko-ameriškega oddelka Slovensko banke Se pazno proučuje vprašanje možnosti izvoza naših1 produktov v Ameriko. Prepričani smo, da prido od študija do realizacije, ako bo na trgovski bazi izvedljivo. g Dobava električnega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 15. oktobra t. 1. ofer-talna licitacija glede dobave raznega električnega materijala. Predmetni o-glas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dražba losa. Pri direkciji šum v Sarajevu se bo vršila dne 15. oktobra t. 1. dražba 20.000 m3 iglastega in 5000 m3 bukovega lesa na panju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni tr-1 govske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Agrarna biblioteka II. Knjiga. Inž. M. Grkovič: Smernic© naše privredne politike. Za ©držanje naše političke slo-bode brezuslovno je potrebno da postig-nemo i Svoju ekonomsiku neovisnost, a do ovo demo moči da dodjemo jedino ra-dom i jednomi spretnom privrednom politikom1, koja če biti u stanju, da do skrajnjih granica mogučnosti zaštiti interese svili naših privrednika bili to oni trgovci, bankari, industrijp.Ioi.ili zemljo-radnici. Pošto je pak naša država par excelilence jedna agrarna zemlja, razumljivo je, da če biti potrebno, da se naša privrodna politika akomodira zah-tjevima zemljoradnje kao naše najvaž-nije privredne grane. G. Inž. Milan Grkovič nam jo u ovoj opširnoj raspravi iznio svoje mišljenje u pogledu privredne politike, koju bi morala naša državna vlast da provodi u interesu ejelokupne naše privrede, pa se jo u prvomi redu (I. poglavlje) osvrnuo na privrednosocijal-ne zakone, po kojima bi se morala naša privreda da organizira. Zatim! je prešao na pravac, koji sc ima uzeti kod izgra-d ji vanj a naše industrije, zahtijevajuči, da se rtnročito mora iči za tim, dastvo-rimo industrijo, koja če 'stajati u naj-tješnjoj vozi sa zemljoradnjom. Tom prilikom predlaže, da, se mora čim više ojačati naša agrarna industrija, industrija zemljoradničkih Strojeva, alata i istafije našo privrede te upoznati se Sav Se sprejemajo s a hi o v* stanovanju, K*®/ njezinim zahtjevima, pa ju stoga svima najtoplije preporučamo. Ovu drugu knjigu Agrarne biblioteke sli jedi u nnj-kračem’ vremenu treča knjiga i to od g. Oskara Ivon-Biliča, nadzornika vinarstva u Šibeniku, o »BoJcstima i manama te pripravljanju vina«. Knjiga štamp.ma je čirilicoro, a može se nabaviti u šviml knjižarama i uredništvu »Meje«, Zagreb, Jurišičev« 16. Narudžbe za knjižare vrši knjižara Zabavne biblioteke u Zagreba, Frankopanska 1. Obiave. § Glasbena Matica v Mariboru t it kova ulica 8, dnevno od 11. do 12. 1° do 18. ure. V učni dvorani se prij&ve sprejemajo! § Instrukcije za višjo in’ nižjo gin?fi!1' zijo daje reven osmošolec. Naslov PoT® iz prijaznosti uprava »Tabora«. Razno. r Spor med Arigoro iii Carigrad0 Carigrad je zelo užaljen, da jo degra°* ran od mogočno prcstolice osmanskeg carstva na navadno pomorsko mesto, čim je Kemal paša proglasil prej znatno Angoro za prestolico svoje edseduik* poukj v harmoniji. Za vse tiste, ki se želijo j .. , strokovno poučiti v splošnih in’ višjih!]* V .deklaracije pr .. i n n L-n „9„hi+n i turške vlade, ki 30 obbubil C ar igrah ^ nom vsa mogoča izboljšanja, P°P* ., cest in železnic, ustanovo šol, bolnic » Z Nov« tvornica vagonov. V Beogradu' ” i3, ]Bdustrija vještačkog djubra, te §0 je osnovalo novo delniško društvo I 'ona5'n° 'Pdustrija eksportnih sredstava jpod imenom »Srpsko d. d. za gradbože-l a? ladja, .osobnih i teretnih lezniških vozov in1 lokomotiv«. Društvo! au^oni°bila9 TJ drugem poglavlju (Život-lie nakupilo velike komplekse v Kragu-13a •,a .^ prrvrednog organizma) jjevnu, kjer bodo zgrajene delavnice. - donosi pisac sliku paše izvozne snage, iz (Vlada se je obvezala, da bo delavnica /a:16 mozemo zaključivatj, da od cjelo-(redfio zaposlena. Društvo je dobilo tudit izvoza Poljopri vredna pro- jkonicesijo za mobilne delavnice, ki bodo,j lzvovc]nJa začinjava dvije njegove treči-, fe e) 15. novembrom začele funkcijonirati! ”e; K 0 33,1:1 ;svjedoui, da je za industri-ba vseh progah. j 3.alIra Proizvodnju otvoreno još vrlo vc- g Kongres zadružnega naveza v Spli-j polje rada, koje do danes još stoji itn. Dne 10. oktobra se vrši v Splitu tretji! neobmljedo. Nakon izvoza predočuje ikongres Zadružnega saveza za Dalma-| “ 1 ^elicinu našeg uvoza i preporuča Jfcijo, ki Se bo bavil z zadružnimi in go- oiUrioSt 1 wt°dnju kod kuče, da se u- jspodarskimi prili\’aml Dalmacije. Za kongres vlada med tamošnjimi gospodarskimi krogi veliko zanimanje. g Dolžina Koših železniških prog. —-triasom Statističnih podatkov prometnega ministrstva znaša dolžina vseh želez-Bdških prog vt Kaši državi skupno 7.751 manji cim1 više uvoz luksuzne robe. koja nije nikako jodna od prvih životnih potreba uijednom članu naše društvene zajedni.ee. U trečem poglavju (Carinska zaštita) raspravlja o zakonu o op do j ca-rinslcoj tarifi, koji je naša državna vlast svojevremno donijela, pa se obara zakonih glasbenega nauka, osobito za take, ki so se že praktično upoznali s pevsko ali instrumentalno glasbo, sploh pa za vse, ki se hočejo izobraziti v umevanju glasbene umetnosti, bo Glasbena Matica v Mariboru otvorila v slučaju dovoljne priglasitve poseben tečaj pa pouk v glasbeni harmoniji. Ker je namen splošno izobraževalen, bo ukovina izredno nizka (kvečjemu mesečno 5 D), namenjena le v kritje lastnih stroškov. — Prijave sprejema ravn. Glasb. Matice do srede popoldne od 17.— 18. ure pop. v pisarni Glasb. Matice (Gotz, 3 nadstr.) ali pa pismeno. $ Kolesarski klub »Perun« vabi vse svoje člane na važno sejo, katera se vrši v sredo, 3. oktobra v klubovi sobi v Nar. domu. —• Prihod obvezen! § Stenografski tečaj na drž, trg. šoli. Sporazumno so se določile učne ure v četrtek in pondeljok od 18.—20. ure. Prijav-Ijenci naj pridejo torej v četrtek. § Pevsko društvo »Luna« v Lajters-bergu v Krčevini priredi v 'soboto dne 6. oktobra vinsko trgatev z jako zanimivim sporedom’ v vseh prostorih gostilne Kramberger v Krčevini v prid revni šolski mladini in društveni blagajni. Začetek ob 19. uri. Vstopnina za nečlane 6 Din'. § Plesni zavod PeČnilr naznanja, da Se vrše tečaji za moderne plese vsak pondeljek in’ četrtek, tečaji za začetnike vsako Sredo in’ soboto od 20. do 22. ure. Plesni tečaj za otroke Se vrši všalco Sredo in soboto od 16. do 18. ure. Prijave drugih zavodov, je nastala .v car3;r^j. skeml časopisju huda polemika. Ca** grajčani angorski vladi prav malo 2 upajo. Angorčani So bili radi tega *e hudi na Carigrajčane ter so jim da ne znajo druzega, kakor prip°ver vati bajke iif kritizirati, za delo pa PL porabni. Da pomiri Carigrajčane, jo ^ mal paša odločil, da turška v°iska A naj svečane jši način' vkoraka v °sV°.l] jeni Carigrad id tako nudi Carigral , nom priliko, da se po stari navadi enkrat postavijo pred svetom!, r Zgodovinski telefonični razg°v^‘ Zanimiv, ob' enem zgodovinski telef° ^ črti razgovor se je vršil med Barce!° irt Madridom V treKutku, ko Bo Madridu zvedelo, da namerava Fr1 . de Rivera izvršiti državni udar. Fr šnji vojni minister Aizpuri, osebni T jatelj Rivcre, je pokKcal na telefofl , vero ter mu prijateljski Svetoval, ^ opusti svojo namero. Rivera BSK J® ^ vrnil, da je to popolnoma jiehioS0 Ker vso Kadaljno prigovarjanje Si ^ magalo, je vojni minister postal krat službert ter osobfflo zapovedal W lefoHu: »Sedaj govori z Vami Vojni . hister. Gospod komandant Katal°D ( (Rivero), ukazujem Vanj, da ueh'at° ^ Vašim delovanjem«. Rivero mu Mo odvrnil: »S španskimi vojnini S11 strem nima Rivero Kikakega posl*;^ r S tem je bil pogovor končaK. kut Od teh 30 2.066 km ozkotirne in 5.685 i spec1i.jal110 “ izvoznu carinu na nase km normalno time železnice. Razen dr-i zemlj°radnicke glavne potrebe kao što feavuih železniških prog je v naši državi' S3 \ obm-a. TJ zadnjem poglavjih 1.681 fcm železniških prog, ki so zaseb-1 iFojd tin jen je života i valutami pvo- ba Icatnirin j blem) govori pisac o sredstvima pojefti- ‘ g iVII. Jugoslovan', gostilničarski koft-l ^ pyo!z' kms se vrši dne 16. in 17. okt. na Sušaku. I V°dn;|0 d°bara’ ko;)a povlaci za govorilo b bo o reorganizaciji gostilni ško-kavaririške obrti, o zakonu o tak-bah, o ureditvi občinskih trošarin, o gostilničarski zbornici, o zavarovanju delavstva, o strokovnih šolah za gostil ni-žarstvo itd. g Kmetijsko zadružništvo v Srbiji. V Srbiji je bilo v 1. 1922 zavsem 1538 zadrug, od katerih jih je 859 poslalo glavnemu Savezu poročilo. Zadružnikov je TO.356. Največ je nabavljalnih zadrug, potem! pa kreditnih. 0 Interes Amerike za Kaše produkte. (Vi zadnjem1 času se v Ameriki čuti zelo [velik interes za nekatere naše produkte. Sobom! povečanje ponuue, a smanjenje potraž-nje. Zatim raspravlja o valutarnom problemu, koji niora da se zn nas povolj-no riješi jednom podesnom valutarnom politikom, koja ima da ide za tim, da povečamo potražnju našee novca, a tirhe i njegovu kupovnu vrijednost naročilo u inostranstvu, što možemo postiči naj-Prije povečanjem našeg izvoza. Raspra-va je napisana vrlo lijeplm stilom i pisno pokazuje duboko poznavanje svih naših današnjih s,ocijalno-ekonom6kih problema. Ova če knjiga za sigurno zanimati sve naše privredne krugove, jer če u njoj Kači štošta rtova 1 na taj se Kačirf orijentirati i uputiti u današnje f^ala oznanila. Učenec se sprejme pri tvrdki 1. Baloh, Maribor, Grajski trg S. 2056 10—10 Privatni pouk In kurzi v francoščini, angleštini in nemšimi da;e ga F. Mirovič, Smoletova ni. 10. Francoski in anglešd večerni kurzi za odrasle. Francoski kurzi za otroke, tudi za one pred Šolsko obveznostjo. Pouk za otroke v modernem ročnem delu in raaiih tehnikah. Sprejem dnevno od 16.—17. ure. 2136 Veliko skladišče v sredini Maribora se daje v najem pod pogojem, da si ga najemnik sam pripravi in uredil Natančnejša pojasnila daje stavbenik gospod Julij Glaser v Mariboru, | 2165 Zamenjam štirisobno stanovanje z električno lučjo in balkonom za trisobno s kopalnico. Ponudbe pod ,Park‘ na upravo „Tabora“. 2160 Stanovanje za poštenega delavca imam na razpolago v Studencih, Cankarjeva ulica St. 7. 2159 Malo stanovanje s kuhinjo bi labko v kratkem zasedel kak državni uradnik ali železničar, Se hi odkupil tudi vso pohištvo, oziiorna prišel v stanovanja kot podnajemnik. Ponudbe pod šifro „M. R.“ na uredništvo „Tabara“. 2158 3—B Perilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — Vprašati pri Mariji Škrbine, Strossmayeijeva ulica 8. . Zamenjava stanovanja. Sta- novsnie, obstoječe iz .sobe in kuhinje, parket, električna raz-svetjava, pritličje, sredini mesta, se zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kuhinjo. Vprašati: Sodna ulica $». 25. vrata 2. g—5 Glavna Carinarnica I. Reda u Marlt>°rl1’ Objava. V sredo, dae 3. oktobra od 10. do vrši javaa prodaja malenkostnih predmetov v U* gj dišču mariborske carinarnice. i r-Sir-3, Tja, fj3 najlepše klobuke, srajce, kravate, nogavice, parfumerije in drugo modno blago dobi se samo pri tvrdki 8156 B. Veselinovič fi Co. Maribor, Gosposka ul. 26. drobnlna. Samo n« deb, ° oj Gaspari & ?an Maribor Aleksandrova cest* Dražbeni w.»-VcdS! V soboto, dne 6. oktobra 1923, Pjh.ii 1 vsled skleoa okrajnega sodiiča v Mar^prti trg koton pei»la vrši vsled sklepa okrajnega sodišča v ^ 19. septembra 1923, A V 429/23-4, na G»»l v Mariboru javna dražba v zapuščino s* Jurgl spadajočih premičnin: Pohištva, obl > Izklicna cena je cenilne vrednost. nudtk se plača takoj v roke P°^Plsa‘ief,:*eu tako! poverjenika, zdražene stvari mora zdra prevzeti in odstraniti. Maribor, dne 2. oktobra 1923. tferie°lk' Mihael Korber, notar kot sodni P° _ Lastnik ia izdajatelj: Kolizor.cjj »TaJhur«f, - u&dpikl Rudult Q a i re. . Tiskaj Mariborska tiskarna