Letnik XXX. Poitnlr Številka 6. Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE =----- v Ljubljani. " GASILEC Cene enkratnim oglasom: 11111111111111111111111) 111 mTiTTTTTTTTITl Cela stran 300 Din, '/2 strani 150 Din, '/4 strani 80 Din, ‘/s strani 40 Din, */ie strani 20 Din. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 10. decembra 1926. Vesti starešinstva. 1. Seia starešinstva. Starešinstvo »Jugoslovansko gasilske zveze Ljubljana« ima v sredo dne 29. decembra 1926 ob Vžfll. uri dopoldne v Ljubljani, v »Mestnem domu« svojo setio. Dnevni red: 1. Sprejemanje in uvrščanje easilnili društev v žuioe- 2. Predlo? o izključitvi enega gasilnih društev iz J OZ. 3. Določitev dneva nriliodnie skupščine JGZ. 2. Odborov» seia. Odbor JGZ ima v sredo, dne 29. decembra 1926 ob 11 uri dopoldne v Linbliani. v »Mestnem domu« svojo sejo. ' Dnevni red: 1. Določitev odseka zn »Samopomoč« zveze. 2. Rešitev došlih vlosr 3. Razdelitev podpor iz easilsf.teea sklada. 4. Določitev kraia in dneva nriliodnie skupščine JQZ. 5. Izlcliiučitev enega easilnili društev iz JGZ. 6. Razpis podpor iz podpornega sklada JGZ. 7. Raznoterosti 3. Gasilska Dotirebščine. Gasillno društvo v Rečici ob Savinji orodaia nov voz za moštvo. Voz’ ie iz lesenovega lesa. dobro in moderno izdelan orioravlien 7a talkoišnio vpre-*,o. cena nizka. Več nove omenieno društvo. • Gasilno društvo Središče ob Dravi iuia naprodaj četverokolno brlzgalnico in četverokolni Voz s sodom za vodo -Oboie d-obro ohranjeno. Ceno in natančneiše podatke nove omenieno društvo. 4. Članarina za leto 1926j27. Skupščina JGZ ie na svojem zborovanju dne 18. julija 1926 v Mariboru sklenila, da znaša članarina za vsakega rednem društvenega člana tudi za tekoča poslovno leto. t. r. od 1. iuraia 1926 do 31. maja 1927 no 2 Din. Članarino plača vsako društvo iz svaie društvene blagaine za vse svoie redne člane naravnost JGZ in ta razdeli vplačano članarino tako. da nrinade polovica iste JGZ, dve tretiini druge polovice posamezni žimi in ena tretjina druge ooflovice na JVZ. Članarina mora biti do členu 7.. točki 2.. pravil JGZ vplačana najkasneje do 1. decembra vsakega leta in za-teeadeh smo med letom razposlali vsem župnim vodstvom potrebno število čekovnih položnic da ;iih razde! e med svoia društva in jih aDOZore. da pravočasno v n 1 ača i o čl a n a r in o. Društva kii do danes še niso noravnalla članarine za tekoče poslovno leto 1926-/27. opozarjamo da to nemudoma store, ker bi se jih sicer po členu 7., točki 3., pravil JGZ ne moi/lo upoštevati pri razdelitvi podnor. 5. Podpore iz 2% sklada. Med letom nabrani 2% gasilski «(klad oba velika župana 7a linblransko in mariborsko oblast, kakor vsako leto, tudi topot razdelita začetkom prihodnjega leta. Tega sklada se ie nabraJlo toliko da odpade na vsako nasilno društvo povprečno 600 Din. primeren znesek pa tudi župnim vodstvom in JGZ Pozvali smo vsa žuona vodstva, da nam stavilo nredloee za svoia društva. uooštevaioč razpoložljiva sredstva in na n n,trebe svoiih društev. Obenem* smo obvestili žuona vodstva, katera niihova društva še niso vnoslala svoi’ih nopisnic. Vsa župna vodstva 7nova vabimo da nam pravočasno vpošliejo svoie nredloee in pa manjkajoče nonis-nice svojih društev, ker bi se zakasnelih vlog nikakor ne mofdo več upoštevati in jih naknadtoo predlagati ve-likinio županoma v rešitev potem ko bi JGZ že vložila svo,i skupni predlo«" «dede razdelitve podpor. 6. Odnrava naslovnih dostojanstev. V nekaterih nasilnih društvih se ie razpasla navada, da. se bivšim načelnikom gasilnih d‘ruštev in tudi drugim bivšim društvenim dostojanstvenikom dovoljuje še na-dalie nositi od znak e (naramke) načelnika ali drugega bivšega društvenega dostojanstvenika Tudi pri bivših župnih in 7veznih funkciionariih ce tn in tam opaža ta nedostatek Skupščina JGZ ie na svoiem zborovanju d!ne 18. ju-liia t. 1. v Mariboru sklenilla. da se odpravilo vsa naslovna dostojanstva in d'a smeio odbnalke dostojanstev nositi le dostojanstveniki, ki dotično dostojanstvo tudi res izvršuieio. Starešinstvo JGZ zategadelj v zmislu člena 6., odstavek 1. b), zveznih pravil odreja, da se vsa naslovna dostojanstva povsod odpravi župnim načelnikom na se naroča da se o tem prepričano. 7. Častni načelniki in poveljniki. V nekem gasilnem cPruštvu ie večie število članov predlagalo, da se bivši načelnik gasilnega društva za zasluve v društvu imenuie zn častnega načelnika društva, v drugem kraju so hoteli imeti častnega poveljnika. Ker pravila za gasilna društva združena v JOŽ teh častnih mest ne noznaio. n oznako oa častne člane, starešinstvo JQZ odreja, da se častni načelniki in častni po- vehnik.i novsod odnmviin in voliio zq častne Člane, če ■imain res zasluge ta društvo ali za gasilstvo vobče. kakor nravi § 4. enotnih pravil. 8. Gasilski koledar za leto 1927. Kniteovez e Herman Zupan v Ljubljani. Oaieva ulica 2, ki inserira v našem listu tudi vse poslovne gasilske kniiige in tiskovine po predpisih JGZ. ie* založil in izdal. kakor že nreišnta ileta tudi za leto 1927. »Gasilski koledar« Koledar ima obliiko žepne kniižice ter ie bogato ooremlien s mod'atkr. o 'katerih mora biti ooučen vsak zaveden gasilec. Naša dolžnost je, da takoj naročimo gasilski koledar, da razširimo svoje obzorje in da podpremo nodietneva založnika. Nai ne bo gasilskega dostojanstvenika in zavedheea gasilca. ki bi ne imel »Gasilskega koledarja«. 9. Gasilski zlet v Brežice. Skupščina JGZ ie na svoiem zborovaniu dne 18. ju,-liia 1926 sklenila da se leta 1927 vršita dva zvezna krajinska zleta: v Središče in Brežice. Gasilno društvo v Brežicah ie sporočilo starešinstvu JGZ da leta 1927. opusti 'praznovanje 45-letnice ln da nai zategadelj leta 1927 zvezni Ik-raünski zlet v Brežice izostane. Spomenik Kralju Petru I. v Ljubljani. Odbor /a postavitev spomenika kraliu Petru I. Velikemu Osvoboditelju ie dne 1. decembra t. I. izdali na-sledhii manifestaciiski oklic: »Po tisočletnem robstvu ie tudi nam- ki vršimo važno dolžnost predme stražo Slovanstva nai iueozapadu. zasiiala d'avno zaželiena zaria zlatp svobode. Iz svetovne vihre ie roiena: s potoki krvi ;n solza ie pridobljena.: skozi stoletja ie tekla zanio kruta borba, zato ne smejo zanasti nozabi iunaški Podvigi tistih 'ki so vodili budstvo na noti k svobodi ki so trpeli in umirali za ta vzvišeni čili! Hvaležnosti ki io dollvuiemo velikim baievn'ikom ie treba dati vidneo-a izraza, ki bo poznim rodovom- sve-dočil da ie sodobnikom — pričam velikih del — bila prva slkrb ovekovečiti soomin Gneva ki ie z nadčloveškimi nano-ri, domala končal dOlvovečno borbo ter osvobodil in uiedinil naš troimeni narod. Udfuženie rezervnih oficiri-ev. sobojevnikov Velikega Vladarja, ki so z gorečo ljubeznijo in z nepopisnim ponosom slledlh' Prvemu Vodniku naroda, ne-omahli-Ivo veruioč v vstaienie Pravire in v zmavo človečnosti, ie slkilenilo prevzeti na sp častno dolžnost, da tolmači oonos in hvaležnost vsega slovenskega lliudstva t-er postavi v Liubliani kot središču in žarišču Slovencev veličasten spomenik Osvobojenja, posvečen Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Tet Idealni zamisli smo se. pridružili podpisani s sklepom, da nai se snomenik odkriie ob priliki nrihod-nieva kongresa vseh rezervnih oficirjev naše narodne voiske ki se bo vršil v Liubliani na Vi-dovdan in bo tako sooiil počastitev Velikega Pokoinika z nalogo, da se na Vidovdan s sveto prisego spomnimo Velikega Osvo-boienia. Naš nesmrtni Krali Osvoboditelj ie veren predstavnik mož, ki so ored nüm vodili narod, -ga voditli v borbe in umirali zani. V mern so v naivišii' meri združene vse vrli n p in kreposti naše rase, zato s -počaščeni etn Niegor veva dela počastimo vse niegove predhodnike na potu do svobode in medimenia. Naš orvi Krali edini med vladarji, ni delili s svoiim jiudstvom samo radostnih dni temveč ie ž niimi ramo ob rami, korak za korakom nosil težki križ opoteče vojne sreče preko ledenih planin ailbanske Golgote. Naš prvi Krali nam ie svetal vzor. -da borec za pravično stvar ne «me kloniti: On le vztraial trdno veruioč, da tisti, ki služi pravici, nikdar ne nodlleže. Naš prvi Krah i,e vse svoie živlienie nesebično posvetil blaginii naroda in ga užalostil samo tedai:. ko ga ie zanustil sledeč pozivu Večnega, da preime nagrado za svoie plemenito iti nlodonosno delo. Slovenci! Zastavimo vse sile. da vstane, v srcu Slovenije v beli Liubliani veličasten spomenik Prvemu Kraliu našega naroda, da izrazimo hvaležnost Njemu in nie-govim- predhodnikom na velikem delu osvoboienia! Naša čast in narodni ponos zahtevata, da se oddolžimo Njemu, ki nas je povedel v svobodo. Niegov lik naj nam kliče: Iz velike preteklosti v veliko prihodmost! V Liubliani dne 1. decembra 1926. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani.« Nai ne bo zavednega gasilca v naši JGZ, Iki bi se ne zanimali za to idealno misel. Vsak nai 10 podpira iti vsak nai v svoiem- krogu dela na to. d'-n nostanie lizorožen-a mi-seik želia vsega slovenskega na-r-o-da. želia ki ie vredna vsestranske naklonjenosti in vsestranske podpore. Samopomoč Jugoslovanske gasilske zveze. Skupščina JGZ ie na svoiem zborovanju dne 18. iu-liia 1926 v Mariboru z nekaterimi izpremembamii sprejela »Določila za Samopomoč Jugoslovanske gasilske zveze Liubliana (JGZ) ki se orllaeodena sklepom skupščine doslovno gilase: Določila za »Samopomoč Jugoslovanske gasilske zvaze Ljubljana (JGZ)«. Člen 1. Ime, namen in sedčtž. 1. Samopomoč se zove: »Samopomoč Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. 2. Namen samopomoči je, dati gmotno pomoč zakonitim dedičem; umrlih rednih članov gasilnih društev, ki so združena v JGZ, če so bili tudi člani zvezne samopomoči, in sicer v ta namen, da se obvarujejo stiske in bede, ki bi utegnila nastopiti vsed smrti gasilca. 3. To podpiranje nima značaja zavarovanja za slučaj smrti, temveč je le neomejena pomoč zakonitim dedičem po gasilcih, ki so požrtvovalno delovali v gasilstvu, zlasti pa za kritje pogrebnih stroškov po umrlem gasilcu. 4. Samopomoč ni društvo zase, temveč je notranja zadeva JGZ. 5. Sedež samopomoči je sedež »JGZ«. •Člen 2. Izplačevanje podpor. 1. Po smrti vsakega člana samopomoči izplača zveza prejevši uradni mrliški list in člansko izkaznico njegovega društva — ne glede na način ali vrsto smrti — po društvu rajnika, zakonitim dedičem tolikokrat po 1 Din, kolikor je članov samopomoči. 2. Pravico do podpore imajo: a) gasilčeva vdova; b) gasilčevi zakonski, nezakonski in posinovljeni otroci; c) po gasilcih, ki niso oženjeni in nimajo ne zakonskih, ne nezakonskih in ne posinovljenih orok, zakoniti dediči, ki jih gasilec določi v svoji oporoki ali jih sporoči pismeno zvezi. Ako se je gasilec po oddanem sporočilu zvezi oženil, izgubi izjava svojo veljavo; podporo dobi vdova, otroci ali pa oseba, ki jo je gasilec določil v svoji oporoki. 3. Ako po umrlem gasilcu ni zakonitih dedičev ali se ti odpovedo podpori, se izplača podpora gasilnemu društvu, čigar član je bil umrli gasilec. 4. Odstop ali cesija podpore, ki pripada dedičem, •lista dopustna in podpore tudi rubiti ni mogoče. Člen 3. Sredstva. 1. Vsak član samopomoči plača po smrti vsakega člana samopomoči donesek 1 Din, za prihodnji slučaj smrti. Pri prvi, t. j. ustanovni prijavi plača vsakdo 5 Din prijavnine. 2. Vsakokratni posmrtni donesek je v štirih tednih, po obvestitvi o smrti, s poštno položnico vposlati zvezi Doneskov pa ne odpošilja posameznik, temveč gasilno društvo, katerega član je vplačnik doneska, skupno za vse svoje člane samopomoči. V to svrho mora voditi društvo natančen zaznamek vseli članov samopomoči in skrbeti za to, da ima zmerom točen prepis zaznamka tudi zveza. 3. Ako se slučaji smrti pojavljajo pogosto drug za drugim, je te doneske na poziv zveze odposlati v 14 dneh, če je1 pa1 nujno potrebno, tudi v enem tednu po objavi smrti. 4. Člani samopomoči, ki v določenem roku svojih doneskov ne vplačajo svojemu gasilnemu društvu, se po dvakratnem opominu svojega društva črtajo iz samopomoči in izgube vse pravice do samopomoči. Opomin mora biti pismen, s presledkom najmanj enega tedna. 5. Ako je društvo plačalo donesek za člana, ki je še dolžan donesek, dobi podporo gasilno društvo, ne pa zakoniti dediči. Člen 4. Rezervni sklad. Da more samopomoč izpolnjevati svoje dolžnosti, četudi se pogosto ponavljajo slučaji smrti, je ustanovljen rezervni podporni sklad. V ta rezervni sklad vplača vsak član pri ustanovitvi samopomoči po 5 Din prijavnine. Kdor se prijavi po 1. juliju 1927 plača 20 Din prijavnine. Judi te prijavnine se stekajo v rezervni podporni sklad hi istotako tudi preplačila, darila itd. člen 5. Upravni stroški. Upravni stroški se krijejo iz rezervnega podpornega sklada in če je izčrpan, se popolni z dokladami na posmrtne doneske. Vsa vplačila se vpošiljajo zvezi. člen 6. Ustanovitev samopomoči. 1. Pri ustanovitvi samopomoči se sprejmejo v samopomoč vsi redni člani gasilnih društev, ki so združena v »JGZ«, ne glede na stan in starost, če se sami prijavijo k samopomoči. Po 1. juliju 1927 pa se sprejmejo k samopomoči le redni člani, ki še niso prekoračili 50. leta sta-l osti in so ob priglasitvi zdravi in sposobni za gasilski posel. V dvomljivih slučajih zveza more zahtevati zdravniško izpričevalo. 2. Izključeni ali prostovoljno izstopivši člani gasilnih društev izgube vse pravice tudi do samopomoči, če pa znova vstopijo kot redni člani v gasilno društvo, se sprejmejo v samopomoč le, če doplačajo vsa od izstopa zaostala vplačila. O zopetnem sprejemu v samopomoč odloča na predlog dotičnega gasilnega društva zveza. Odklonitve^ ni treba utemeljevati. 3. Člani tovarniških in podjetniških gasilnih društev, ki vslcd upokojitve niso več člani teh društev, ostanejo člani samopomoči, če redno še nadalje vplačujejo določene doneske. Člen 7. Uprava. 1. Samopomoč vodi in upravlja JGZ po posebnem odseku, pod nadzorstvom zveznega odbora. 2. Samopomoč je vsako leto pred skupščino zveze zaključiti ter je o stanju poročati zvezni skupščini. Skupščina zveze je obenem tudi skupščina samopomoči in dotična pravila zmiselno veljajo tudi za samopomoč. člen 8. Pritožba. Članom samopomoči, odnosno njih zakonitim dedičem, ki menijo, da se jim godi krivica pri podpori, je dovoljena pritožba na skupščino zveze. Pritožba pa je dovoljena le onim dedičem, kojih rajnik je bil ob smrti res redni član gasilnega društva in reden plačnik doneskov v samopomoč. Proti sklepom zvezne skupščine ni priziva. Člen 9. Izprememba določil. O izpremeni teh določil sklepa zvezna skupščina z nadpolovično večino glasov. Člen 10. ' ■ Razpust. Ako se samopomoč opusti, ostane njena imovina v oskrbi »JGZ«. Če se pred potekom petih let ustanovi druga samopomoč, se imovina izroči novi samopomoči, če pa se nova samopomoč' v petih letih ne ustanovi, se imovina izpremeni v »sklad 'zvezne samopomoči«, do katerega imajo pravico bivši člani samopomoči. Izvršujoč sklepe zvezne skupščine, razpošlje zvezno starešinstvo takoj po odborovi seji, ki se vrši dne 29. decembra t. 1., vsem gasilnim društvom: okrožnico, nabiralne pole in poštne položnice. Nabiralne pole priglašen-cev k samopomoči bo vsakemu društvu izpolniti v dveh izvodih, eden izvod bo ostal pri društvu, drugi izvod pa bo obenem s prijavnico in doneskom vposlati zvezi. Po sprejemu nabiralnih pol in denarja zveza vsakemu članu samopomoči napravi in po društvu dostavi sprejemnico, katero bo dedičem v smrtnem slučaju z uradnim mrtvaškim listom vposlati zvezi, na kar se bo izplačala posmrtnina. Za sedaj določeni donesek po 1 Din se bo pozneje lahko znižal na, polovico, ako pristopi k samopomoči večje število gasilcev. Armada 12—16 tisoč mož zmore s 50 p nuditi dedičem 6000—8000 Din, kar pomeni lepo premoženje za kritje zdravniških, bolniških in pogrebnih stroškov. Izvedba je enostavna, vendar pa mora biti zgrajena na zdravi podlagi in to je, kar je zamudno in kar izvedbo nekoliko zadržuje. Stavba na pesek zgrajena je slabo zgrajena. Poslovni red ZA SKUPŠČINO, ODBOR. STAREŠINSTVO, ODSEKE IN RAZSODIŠČE JGZ, ki je bil soglasno sprejet na skupščini JGZ dne 18. julija 1926 v Mariboru, se doslovno glasi: A. SEJE SKUPŠČINE, ODBORA IN STAREŠINSTVA. člen 1. Sklic in vodstvo seje. 1. Skupščine JGZ sklicuje starešinstvo (čl. 9:6 zv. p.), odborove seje zvezni starosta v imenu starešinstva (čl. 12:5 zv. p.) in seje starešinstva zvezni starosta (čl. 16: 4 zv. p.). 2. Seje skupščine, odbora in starešinstva JGZ vodi zvezni starosta, odnosno eden izmed namestnikov (čl. 11:5 zv. p.). Člen 2. Dnevni red. 1. Dnevni red zborovanja mora biti objavljen v vabilu k zborovanju in tega reda se je strogo držati, ki si ga pa zbor lahko na predlog po potrebi spremeni. 2. Za skupščino je poročila in predloge razvrstiti takole: 1.* poročila predsedstva, 2. poročila odbora, 3. poročila odsekov, 4. poročila o samostalnih predlogih. Člen 3. Izkaznice odposlancev. 1. Vsak odposlanec na skupščino JGZ se mora pred otvoritvijo skupščine izkazati z izkaznico svoje župe (čl. 9:3 zv. p.). 2. Če se izkaznica smatra za neveljavno, se odposlanec ne more pripustiti k posvetovanju in glasovanju. Člen 4. Izguba članstva. 1. Odposlanci skupščine, člani odbora in starešinstva so dolžni udeležiti se sklicanih sej. 2. Kdor se seje dvakrat neopravičeno ne udeleži, izgubi članstvo v dotični korporaciji. člen 5. Pravice in dolžnosti predsednika. Starosta kot predsednik zborovanja ugotavlja sklepčnost, otvarja, prekinja in zaključuje seje, skrbi za nemoteno zborovanje, podeljuje in odvzema besedo, daje predloge na razpravo in glasovanje, ugotavlja izid glasovanja, nadalje skrbi za red pri zborovanju in za upoštevanje poslovnega reda, upravičen pa je tudi, če smatra za potrebno, sejo preložiti. Člen 6. Otvoritev seje. 1. Ugotovivši sklepčnost predsednik imenuje zapisnikarja in če treba dva overovatelja zapisnika, sporoči spored dnevnega reda, poda svoje poročilo in odredi čitanje zapisnika zadnje seje. Ugotovljene izpremene je zabeležiti v zapisniku. 2. Vsak zborovalec je dolžan sprejeti posel, ki mu je odkazan. Oprostitev sme izreči le korporacija (skupščina, odbor ali starešinstvo). Člen 7. Zapisnik. 1. O vsaki seji je napraviti zapisnik, katerega podpiše predsednik in zapisnikar. 2. V zapisnik je. zapisati imena prisotnih, imena opravičenih, vsa razmotrivanja in vse predloge z imenom predlagatelja, kakor tudi uspehe glasovanja in uspehe volitev. 3. Zapisnik mora biti pisan v posebno knjigo, v katero je dovoljen vpogled vsakemu zborovalcu. Člen 8. Nujni predlogi. 1. Čim je odobren zapisnik, je najpreje razpravljati o nujnih predlogih, ki pa morajo biti pred otvoritvijo seje pismeno oddani predsedniku ali zapisnikarju (tajniku). 2. Nujnim predlogom je najprvo priznati nujnost iu če nujnost ni priznana, se o njih razpravlja po izčrpanem dnevnem redu. Člen 9. Razprava. 1. Predloge in poročila podajajo referenti in k poročilom in predlogom se sme vsak zborovalec že pred razpravo priglasiti k besedi pri predsedniku zborovanja. 2. Razvrstitev govornikov določi predsednik, po vrsti prijave. 3. Ako se zborovalci razdele na skupino za in na ( skupino proti predlogu, predsednik, menjaje skupine, podeljuje besedo. 4. Predlog, o katerem ni mogoče glasovati samo enkrat, predsednik razdeli, če že ni razdeljen, na več predlogov. Po pričetem glasovanju o teh predlogih je nadaljna razprava nedopustna. 5. Čim so govorili vsi zaznamovani govorniki, da predsednik besedo govorniku, ki se je naknadno prijavil k besedi, če že ni govoril k predmetu, če pa je že govoril, sme podati le izpremenjevalni ali pa dopolnilni predlog k svojemu predlogu. 6. Prijavljeni govornik sme pravico do besede odstopiti drugemu zborovalcu. 7. Ako k besedi prijavljeni govornik ni prisoten, izgubi pravico do besede. 8. Kadar se predsednik zborovanja prijavi k besedi, mora oddati predsedstvo svojemu namestniku in predsedstvo prevzame zopet šele tedaj, ko je. izvršeno glasovanje o predmetu. 9. K vsakemu predmetu se zborovalci smejo priglasiti le enkrat, pa naj bo za ali proti predlogu. 10. Zadnjo besedo o 'uredimetu ima referent. 11. Med razpravo podani predlogi: o koncu razprave, o prehodu na dnevni red in za odložitev zadeve pridejo takoj na glasovanje. . 12. Če se govornik ne drži predmeta, ga predsednik opozori na predmet in če opomina ne upošteva, mu predsednik vzame besedo. 13. Kadar sc kdorkoli zborovalcev vede nedostojno ali govornik govori žaljivo ali se poslužuje neparlamen- tarnih izrazov, ga predsednik pozove »k redu«. Če govornik opomina ne upošteva, mu predsednik vzame besedo. Dvakratnemu pozivu k redu sledi izključitev od seje, ki jo izreče predsednik. 14. Po glasovanju o predlogu je nadaljna ali zopetna razprava o predmetu nedopustna. 15. Ako se pokaže, da je sprejeti predlog protisloven, je dopustna poprava. 16. Pravilom ali zakonom protivne predloge mora predsednik razveljaviti. 17. Ako se sklene konec debate, imaio besedo še vsi priglašenci, ki so se javili, preden je bil stavljen Predlog na konec debate. Clen 10. Glasovanje. 1. Glasuje se najpreje o predlogu za preložitev, potem o posredovalnih predlogih, o najširših predlogih in naposled o glavnem predlogu. Način glasovanja določa Predsednik. 2. Skupščina, odbor in starešinstvo sklepajo z nad-Polovično večino glasov. Pri enakem številu glasov odloča predsednik. Clen 11. Volitve. 1. Vse volitve se vrše po listkih, če ni sprejet soglasno predlog, da se vrši volitev z aklamacijo. 2. Voli se z nadpolovično večino glasov; pri enakem številu odloča žreb (čl. 11:5 zv. pr). Člen 12. Raznoterosti Po izčrpanem dnevnem redu — pri raznoterostih — je vsakteremu zborovalcu dovoljeno vprašati predsednika o stvareh, ki niso bile na dnevnem redu. B. SEJE ODSEKOV. Člen 13. Namen odsekov. 1. Odseki JGZ so pomožni organi JGZ, ki po vsestranskem razmotrivanju stavijo predloge in nasvete odboru in skupščini JGZ (čl. 3:2, d, in 8:3 zv. p.). 2. Vse predloge, nasvete in vloge je predlagati starešinstvu JGZ, da jih odpošlje, odnosno predloži na svoje mesto ali pa uvrsti med dnevni red zborovanja (čl. 10: 1, c, zv. p.). Člen 14. Sestava odsekov. Vrste odsekov in število odsekovih članov določa odbor JGZ. V odseke je voliti .člane starešinstva in člane odbora JGZ (čl. 13: 1, b, zv. p.). Člen 15. Volitev in konstituiranje. 1. Takoj, ali pa vsaj v štirih tednih po skupščini, na kateri so se vršile volitve, skliče zvezni starosta odbo-rovo sejo JGZ v svrho izvolitve in konstituiranja odsekov (čl. 12: 3 zv. p.). 2. Vsak odsek si izvoli svoieea načelnika, namestnika in zaoisnikaria. 3. Konstituirani odsek sme s pritrditvijo zveznega staroste pritegniti v odsek tudi strokovnjake in izvedence ki na Tnoraio bitii redni člani enefa ali. dTn^esra gasilnega društva (čl. *12 :4 zv. p.). 4. K tehničnim posvetovanjem sme starešinstvo zveze dot: v a ti tudi žunne načelnike in odposlance gasilskih žup (čl. 5: 2 zv. p.). člen 16. Referenti odsekov. Odseki voiiio izmed svoHh članov v vsaki zadevi referenta, ki noroča na skupščini o sklepih odseka. POr ročilo ali predlo^ mora biti podan pismeno. Manjšini ie dovoli en o priložiti poročilu svoi votum. ČSen 17. Področie odsekov. 1. Področie odseikov določa skupščina ali odbor JGZ. 2. V skupščini ali v odboru JGZ podane predloge odkazme odsekom, če smatra za potrebno skupščina ali odibo.r JGZ. predlasrateli na sme prediloe pred izročitvijo odseku umakniti 3. Nuine posle sme odsekom odkazovati tudi zvezni starosta, vendar na mu ie nadizorovati tudi te posle, ker ie odgovoren zanie (•öl. 17 : 3 zv. n.). Člen 18. Sefe. odsekov. 1 Odsekove seie <; pritrditviio staroste JGZ. ki ima v odseku tudi sede? in (das. sklicuie odsekov načelnik oibičamo o nriliki od borovih sei in o priliki redne letne skupščine JGZ, izredne pa tudi med letom, če načelnik odseka smatra z n potrebno aili če to zahteva tretjina članov odseka z navedbo dnevnega reda. 2. Odškodnine za potne stroške k izrednim sejam in posvetovaniem- kakor tudi vse druee stroške odsekov od' slučaia do slučaia dovoliuie odbor JGZ (čl. 13 :1. e. zv. p. V 3. O seiah odsekov ie člane odseka' 8 dni n,red: sejo obvestiti in navesti dnevni red' člen 19. Sklepčnost odsekov. 1. Odseki „so sklepčni, če sta prisotni dve tretjini članov odseka Ako v določenem času ni zadostnega števda članov odseka se nol ure no določenem času vrši drup-;i odsekova sei a ki ie sklepčna pri vsakem številu članov 2. Odsek sklepa z nadpolovično večino prisotnih klasov. Pri enakem številu elasov odloča načelnik od-sdka. 1 Člen 20 Poslovanle odisekov. Odsefkove seie vodi odsekov načelnik, odnosno ulemov namestnik ter se ravna Dri tem po Poslovnem redu. ki ie vdiaven Za skupščino, odbor in starešinstvo JGZ. C. RAZSODIŠČE. Člen 21. 1. Razsodišče zveze voli skuščina JGZ v ztnislu člena 21 : 2 zv n. vsaka sporna stranka na enega zastopnika Seie razsodišča sklicuj starosta JGZ v Ljubljani, vodii to iih no elanih razsodišča izvollieni predsednik', ki 'imenuie zanisnikaria Č. IZPREMENA POSLOVNEGA REDA. člen 22. Ta poslovni red sme izoremeniti le odbor JGZ (čl. 13 :1. i zv. p.), ki izpremeno predloži skuoščinii v odobrenie (čl. 10 : 1. d zv. p.). O razpustu odsekov sMena skupščina JGZ. Veselične takse gasilnih društev. V nekem kraiu v mariborski obisti ie finančna kontrola zahtevala od nasilne ra društva obračun čistega veseličnega dobička. Gasilno društvo se .ie uprlo tei zahtevi ter ie obenem zanrosilo JGZ. nai mu soo-roči. ali ie finančna kontrola upravičena zahtevati obračun čistega veselične?^ dobička. JGZ se ie obrnila na finančno okraino 'ravnatelistvo v Mariboru s nroštiio. da se ii six>roči ali finančna kontrola sme zahtevati od ea-silnih društev obračun čisteea veseličnega dobička-eventualno no katerem določilu. Finančno okraino rav-natelistvo v Mariboru ie snoročilo JGZ z doni som z dne 20. novembra 1926. štev. 6595. sledeče: »Na vIofo 7 d“ne 16. t. m., št. 906. se podaja sledeče pojasnilo: Po 4. nrio. k tar. nost. 99 a taks. tar. so prostovoljna gasilska društva oproščena takozvane veselične 20% takse ako se dobiček porabi izfcliučno z.a nabavo 'Potrebščin, ootrebmh 7oner nožar. Da se ugotovi. op so ooTO'ii za to tak«?no orireditev orl kaki veselici däliJ. rno-raio kontrolni organi zahtevati kako ddkazilo. v katero svrho se, dobiček iz takih prireditev v resnici oorabi. to oa ni drugače mo^ore kakor z vnopfledom v obračun kar sp na ne more zorvd'iti na nrireditvi sami. Ni na potrebno da se dpnar takoi izda ostane laHko naložen v svrho nozneiše nabave Gasilskih ootrebščin. Donustilo sp 'e celo. da so se b dobičkov od ta'ksp prostih veselic nabavilp naradne uniforme Kontrofla se ip izvedla na celem območiu 'oodnisanp direkciie: iz S a vi niške doline in iz- Prekmuria organi fin. kontrolp niso iavile nikakeera zadržka. Naložitev dobička radi oozneiše nabave kakega orodia se ie v vseh naročilih oriznalo kot dopustno. Iz te^a ie sklenati da so rvritožbe neosnovane. Nasnrotno sp ie izkazalo d& so bile posamezne kazenske ovadbe, katere so trdile, da nekateri funkcijo- na-rii gotovih nasilnih društev nredmetno taksno ugodnost zlorablliain in da sp iz dobička veselic olačuiev* odbornikom in članom niiače in iedila utemeljene Uvedla se je kazenska preiskava, ki se je v enem slučaju ž? končala z obsodbo Iz teh vzrokov sp mora kontrola norabp dobičkov st^ofo izvrševati, kar ip dobro delujočemu gasilstvu Samo v prid.« Društvene in župne vesti. A. Društvene. Gasünn društvn Muta ie doživelo velik naoredck. Društvo si ie namreč nabavilo za Oornjio in Spodnio Muto, torej dve motorni brizgalnici. Nabava teh motornih brizpalnic ie neoreCenlüvp vrednosti. Ikaiti doslei ie bik) več,H nožar nasiti v Oornii Muti hrezusoešno ker ima cel oornii ri današnii slavnosti in mesrovi tro-soei sooropn kot kumici nove motorne brizgal n ice. ka-ikor tudi vsem' navzočim. Po bla^osüovlieniu ie easilstvo odkotrakalo !k posp. Turnerju, kier se ie v nriiaznem in nriiateliskern sestanku ob prisotnosti v 'velikega žunana in nieeove sonroec vršil kratek obed on 'katerem sta sp morala visrika eosta Od nas posloviti Bila je to lepa gasilska prireditev, ki ostane vsakte-remu v namriietneršem spominu. Gasilno društvn v Žimaricah si ie postavilo nov ea-silski dom Pri otvoritvi doma ip nreorosta kmečka vas •nokazaila da zna ceniti dobroto in korist Prasillnecra društva. Vse — staro in mlado — se 'e udelležilo otvoritve in blaProslovitvp novega Prasilskeera doma Pri otvoritvi in pozmeip nri veselici smo slišali več iedrnatih naprovo-rov, ki so izzvenevali v soglasno zahvalo dobrotnikom, zlasti na neumornim delavcem na noliu gasilstva. Gasilno društvo v Veliki Loki mrl Visnil pori si ie nabavilo novo motorno brizpallnico mi tvrdki Smekal v Prapi ki stanc 37.000 Din Brizsralmica ie takoi prve dni doživela opnipni iv.rst nri nožaru v Duplicah. Delovala ie cd 10 do 17. ure vzorno in brez napakp. kar daie tovarni naiboiliše izpričevado Brizealnica :e bila dne 19. septembra 1926 blaproslovliena in izročena uporabi Gasilno društvo v Dokležovli ip imelo dne 3. oktobra 1926 svoi redni Ifetni občni zbor na katerem ie bil Izvollen za načelnika tov M. Lukač, za novelin:,ka tov. I Klemenčič za taiuika tov. F. Klemenčič. Gasilna cfru^tvo v SnodnÜ Slivn’cl !e imeilo dnp 31 oktobra t I izreden občini zbor Za načelnika 'e bil izvoljen tov. Fran Babič, za namestnika tov. Anton Liivbič. za tainika tov. A Pr.me. Gasilno društva Kcstrevnlca-Luoinca ie imnlo dne 14 novembra t I no /vezi zaukazani izredni občni zbor. na katerpm ip bil izvoren za načelnika tov'. Ivan Oolob. za novelinika tov Ailo'z't Rosina za noveli, namestnika tov. Fran Prme za odbornika tov Anton Sirk. Aloizii Serman Anton Kotar in Josin S'rk. B. Župne. Gasilska žima Cerkniška ie imela letos izreden občni zbor, na katerem sp ip Izvolilo novo vorl'stvo žune. Za žunneea načelnika ie bil izvohen tov. Tomaž Sterle iz Sta(reea trpa za namestnika tov. Mati’a Ur še k iz Unca. za tainika tov. Davorin Bolite iz Loža. Pri tei priliki ip bil otvorien in blagoslovi ien nov f a sil alki dom v Starem trpii Prireditve se i(v udeležilo navzlic slabemu vremenu veliko število gasilcev Zvezo ie zastopal tov. Pristovšek. Gasilska žuPa Ptuiska ie imela dne 3. oktobra t. 1. za nasilna društva na levem bregu Drave v Stomcih župno va.io Vaie se ie udeležilo 5 gasilnih društev z nad 1(K) gasilci. Vaio ie vodil tov. Vajda, ki ie naiorvo zaposlil nri zamišlienem oožaru tri brizealnice. nožneh Da 'te uvrstil še ostali dve brizgalnici. Izvršitev te billa brezhibna. V drugem delu vaie ie bila naoeliana voda na razdalio 700 metrov. Brizgalnica ie daiala brizgalnici vodo in tudi ta del vaie ie bil hitro izveden iin novolien. Vaji ie prisostvoval ooleg župnega načelnika tov. Ko-resa tudi član zveznega starešinstva tov. Musek. Gasilska žuoa Korotanska (gornie okrožie) ie imela dne 8. septembra 1926 na Prevaljah župno vaio. Vaie so se udeležila vsa društva, in sicer: Čina, Mežica, Prevalie. Guštanb Kotlie. Dravograd. Libeliče. Vsa društva so bila točno na svoiih mestih in tudi dohod na nožarišče se ie izvršil disciplinirano in hitro. Razvrstitev posameznih društev na oožarišču v svrho pašema ie bila pravilna in se ie eašenie pričelo za dane razmere hitro in dobro. Cela vaia ie radi okolnosti in nrav posebno radi prevelike oddalienosti vode izpadla nevativno. V resnem silučaiu bi «e bili morali omeiiti zgoli na obrambo sosednih n o slon ii in bi bili morali premi stiti že goreča noslooia usodi. Nemogoče ie da bi brizgalnica delovala dobro in bi bili dotok vode zadovobiv. čp ie položenih od brizval-nice do požarišča preko 400 metrov cevi. Priporočamo, da svetuje prevaljsko društvo tvrdki Korotan, da si nabavi v bližini žagp velik rezervar iz katerega bi lahko v resnem slučain črna'e vodo tudi tri brizvalmice. Le na ta način bi biila obramba moeoča. Za točno in številno ud‘eležbo- za disciplinirano delovanje pri nrihodu in odhodu vre društvom polno nri-znanie. Gasilska žuoa Lhiblianska nam poroča: Dne 22. avgusta 1926 ob 2. uri nonoildne se ie vršila na Brezovici župna vaia ood vodstvom ži in ne e a odbornika tov. Ivana Gašperina iz Viča. Vaie so se udeležila easilna društva: Vič-Glince. Dobrova. Tobačna tovarna. Kozarie-Podsmreka Vname Gorice. Brdo in Brezovica s 198 člani in svoiimi brizvalnlcami. Vaia ie obstoiala iz dveh delov Voditelj tov. Gašperin m sporočil društvenim načelnikom ki so imeli briz-galnice s člani skrite, da je javljen požar 1200 m od gasilskega doma ki nai se ga. pogasi z vodb iz potoka oni Gasilskem domu Na dano /namerne so prihitela društva in izbrala svoia mesta, naneliala cevi od brizgalne do brizgalne in v 25 min ie pritekla voda db namišljenega požara. Pred drugo vaio ie ure gledal tov. oovelinik vsako bri7icralnico .in nato se ie preizkusila vsaka posamezno glede uporabe in moči Pri tei vaii se ie pokazalo, da meče vsaka do in nad' 40 korakova daleč a naiiačia se ie izkazala brizgalnica tobačne tovarne. Po vaii se ie zahvalil župni tainfV vsem gasilcem za udeležbo v imenu vodstva ter Uh bodril k složnemu delovamiu na noliu gasilstva Gasilska /ima Slovenjgraška ie imela dne 10 oktobra t Iv Slovenjeradcii po na lovu JOZ izredno skupščino. Pod spretnim predsedstvom zveznega delegata tov. Museka ie bil spot med misli niškim in aleškim gasilnim okrožiem oooolnoma poravnan ter soglasno izvoli eu nov žnnni odbor ki se ie sledeče konstituiral: Tov. Leopold Kopač, načelnik: Jakob Volk. podnačelnik: Framio Camko tainik • Miroslav Ferk. blagajnik. Mariborska gasilska žuDa ie Imela dne 31. dktobra t. I. veliko tehnično vaio na nosiloniih dtžiavne železnice v Mariboru. Začetek vaie ie bil naznanjen' gasilnim društvom ob nepoznani uri s parno piščalko delavnice. Vate se ie udeležilo 7 gasilnih društev s 146 gasilci. Po končani vaii so so zbrala gasilna društva na Krekovi cesti, kier ie župni odbor pregledal orodie in moštvo. Posebno Yiriznanie ie želo mariborsko gasilno dr ti št vo. Župni na- čelnik in župni tainik sta diruštvom izrekla zahvalo za točnost in vestnost ter sta bodrila gasilstvo k složnemu delovaniu zlasti nr.i tehničnih vaiah, ki so neobhodno potrebne. __________________________________________________ Raznoterosti. Bosensko in hercegovinsko gasilstvo se ie. kakor nam sporoča z dopisom1 z dine 8. novembra t. 1. združilo v »Savez vdtroeasnih društava i četa za Bosim 1 Hercegovini!«. ki ima svoie sed'ež v Brčkom. Novi Savez naj-srčneJe nozdravlia naše slovensko gasilstvo z iskreno žehn no složnem delovaniu. Ustanovitev novega Saveza nas navdaja s prijetno ra.dostio, ker smo c tem napravili velik korak nandei — k »Savezu iugosloveuskega gasilstva«. Gasilno društvo na Vrčicah nri Semiču nam. sporoča. da so se dne 17. seotembra t. 1. vršile skupne vaie gasilnih društev: Crmošniice. Vrčice. Planina. Štaile in Poliane Posebno spretnost so pokazali člani gasilnega društva v Vrčicah nod vodstvom načelnika tov. Lužarja in tudi drugi niso zaostaialli. Želi so splošno priznanje. Velika udeležba članov in občinstva ie pokazala, da ie obilo zanimanja za gasilstvo. Gasilno društvo Naklo Dri Kraniu. Dne 18. t. m. ob l/z2. uri ponoči ie zločinska roka zažgala gospodarsko poslopje g. Drenovca na Okroglem. Gasilci so bili prav hitro na mestu z novo motorno brizgalni co ki smo io kupiti nri tvrdlki Rosenbauer v Linzu. Kako dobra ie brizgalnica. nam ie pokazala takoi — še pred krstom. Vodo smo napeljali iz Save 64 m: visoko po 270 m dolgih ceveh. Delali smo z. malimi presledki 6 ur. Ko bi ne imeli te briz.gailnice. hi gotovo hiše ne mogli oteti. Posebna prednost nred sedam"mi brizgalnicami ie v tem. da se io lahko postavi na vsak noliuben prostor da meče vodo izredno močno in dela brezhibno in vztraino. Pri nožaru sta‘nam tudi prihiteli na pomoč gasilno društvo Kranj in Besnica. G. Javor Stteoan J/ Zagreba zastopnik tovarne Ro-senbauer. se ie preselil z Gunduličeve ulice 23 na Pe.ia-čevičev trg vhod Rolkova ulica 2. Pomot pii nezgodah, miti po Elektriki. G. dr. Rus, mestni fizik in vodja reševalnega oddelka ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je imel pred kratkim predavanje »O prvi pomoči pri nesrečah z električnim tokom«. Ker dandanes ne le mestna, temveč tudi podeželska gasilna društva lahko pridejo do pomoči pri nezgodah, povzročenih po električnem toku, podajamo nekoliko jedra tega predavanja. Električne sile dandanes ne izrabljajo samo tovarne in veliki obrati v mestu, temveč je deležno njenih koristi tudi prebivalstvo zunaj na deželi. Uporaba električne energije v praktičnem življenju pa prinaša s seboj številne nesreče. Nesreče nastajajo iz najrazličnejših vzrokov. Včasih se pojavijo radi slabe napeljave, ki so jo izvršili nestrokovnjaki, kateri se ne zavedajo v kako nevarnost spravijo človeka. Nastajajo pa nesreče tudi povsem slučajno. V državah, kjer je elektrika splošno v rabi, n. pr. v Nemčiji, Franciji, Švici in drugod, je predpisano, da se mora vsaka nesreča, ki nastane radi uporabe elektrike, prijaviti oblasti. Na ta način vrše oblasti kontrolo in vsaj omejujejo nesreče, če jih že ne morejo odpraviti. V življenju imajo ljudje čestokrat opraviti z elektriko prav visoke napetosti. Ker se ne zavedajo posledic, ki lahko nastanejo iz neprevidnega ravnanja, zaidejo včasih v napake, ki se končajo s smrtjo. Znano pa je tudi, da se ljudje naravnost lahkomiselno igrajo z elektriko. Ena izmed takih slabih navad, ki pogostoma rodi nesrečo, je napeljavanje električne žice na kljuke, da se na ta način obvarujejo pred neprijetnimi obiski. Taka nespamet je rodila že mnogo nesreč. Čisto napačno pa je razširjeno mnenje, da nizka napetost ni nevarna človeškemu 'življenju. Medicinsko-teh-nična literatura nudi veliko vrsto zgledov, ki pričajo baš o nasprotnem. Nizka napetost postane v izvestnih slučajih lahko baš tako nevarna kakor visoka. Nevarna je n. pr. že napetost 50 voltov. Seveda odločajo v mnogih primerih tudi okolnosti, ki včasih povečajo riziko včasih pa ga tudi zmanjšajo. Nevaren je tudi enakomerni tok. Ce zadene človeka enakomerni tok, pa se skuša nevarnosti rešiti, vzbudi lahko s tresenjem vrtilni tok' in je po njem. V literaturi najdemo veliko primerov, ki nazorno kažejo, da je elektrika istotako nevarna, ako se žice dotaknemo samo s prstom. Elektrika gre namreč skozi cel život. Veliko nesreč se pripeti radi potrganih telefonskih ali brzojavnih žic, ki pridejo čez električne vode. Marsikdo, ki.se je nevede dotaknil take viseče žice, je že plačal poskus s svojim življenjem. Pri elektriki je treba vedno upoštevati nevarnost. Tudi na videz nedolžna svetilka ni brez opasnosti in priporočati je, naj se nihče ne igra z električno lučjo in njeno napeljavo. Zelo važno je vedeti, kakšna je prva pomoč, ki jo lahko nudimo ponesrečencu, radi elektrike. Človek lahko zadobi radi električnega toka samo lahke poškodbe, lahko omedli, lahko pa ostane na mestu mrtev. Toda največkrat se primeri, da človek ne obleži mrtev, pač pa nastopi samo navidezna smrt. Takega ponesrečenca se da skoraj vedno s hitro pomočjo rešiti. Če je ponesrečenec še v stiku s tokom, se mora reševalec, preden priskoči na pomoč, izolirati. Žico je treba odstraniti vedno samo s suhim lesom, n pr. z leseno kljuko ali vejo. Ako ni sličnega predmeta na razpolago, more reševalec stopiti na suho desko, suho odejo, na seno ali na obleko ter oviti roke s suho cunjo. Če je ponesrečenec omotan z žico, je treba žico preščipniti, toda samo z izoliranimi škarjami ali kleščami. Zelo dobro in poceni lahko rešiš ponesrečenca, če ga potegneš za suknjič in ga premakneš ne da bi se ga direktno dotaknil. Treba pa je vedno pogledati, če je suknja suha. Ponesrečenca v mokri ali tudi samo v vlažni suknji, se ne smeš dotakniti z golo roko. Če so odstranjene vse nevarnosti za ponesrečenca in za reševalca, je treba pričeti z umetnim dihanjem. Položi nesrečnika vznak na mizo ali na klop. Odpri mu usta in poglej, če nima mogoče česa v ustih. Nato mu potegni iz ust jezik in prični z pregibanjem obeh rok po 16 krat na minuto, to je tolikokrat, kolikorkrat normalen človek diha. Z umetnim dihanjem je treba poskusiti v vsakem slučaju, tudi tedaj, če leži ponesrečenec že 5, 10 ali 15 minut brez pomoči. Treba je postopati zelo vztrajno, kajti več nego enkrat se je že pripetilo, da so »mrliča« obudili k življenju šele po treh urah. Gasilna društva! E a o N O a Preden kupite, oglejte sl posebno močne H [OTI ra sin IST impregnirane in garantirane po najnižji ceni pri tvrdki IVAN ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 441. — Maribor, Ve- i= trinjska ul. 20. — Kamnik, Šutna 4. 1£ m O N O a LeSe TELEFON ŠT. 16 USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533. (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA. Stanje vloženega denarja preko 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen^ Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestvo in menice. Prva zaloga gasilnega orodja ■ FRAN SAMSA, ZAGREB, Mažurauicev trg štev. 18. Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke. Priporoča se najtopljeje FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA ZAGREB, Mažuraničev trg 18. msm, „SAVA“ Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva ' hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazloni Generali v Trstu. Generalna zastopstvo za Slovenijo v Ljuoljani. Sv. Petra cesta 2. Posluje v vseh zavarovalnih strokah. Pozor, gasilci! Največja izbira gasilskih čepic, gumbov, naramk, znakov se dobi pri tvrdki I. WANEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9, na drobno in na debelo, po najnižjih cenah. n —..i- ■am-ii» o SIEGEL & DRUG D. Z 0. Z. TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA Nudi izborno blago za delavni gas. kroj. LJUBLJANA Dunajska cesta St. 31. SVITA VY WIEN (Č. S. R.) HERMAN ZUPAN KNJIGOVEZ LJUBLJANA, GAJEVA UL. 2 (ZA PALAČO „LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE“) v zalogi prav vse potrebne poslovne gasilske knjige in tiskovine po predpisih JGZ ter posreduje pri nabavi vseh gasilskih potrebščin GASILCI, OBRAČAJTE SE VEDNO LE NANJ! Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov)v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce, kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva Ina Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, J. NESKUDLA LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠT. 25 Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici in Varaždinskih Toplicah je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva na Bledu, Rogaški Slatini, v Šmarju pri Jelšah, v Krašiču pri Jastrebarskem, v Lokvah pri Delnicah, v Daruvaru, Apatinu in za mnoga druga društva ima tre-notno v delu znana tvrdka: A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. USTANOVLJENO 1880. Izdelovanje čepic, ZALOGA krojnih potrebščin Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: čepice, gumbe, pifičalke, naramke, znake za bluze In čepice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke in rogove, lipove liste 1.1. d. Nepremočljive, obliko obdržujoče čepice. Odlikujejo se po trpežnosti, lahkoti ln eleganci. Narantki vseh vrst, lastnega izdelka, lino izdelani in trpežni. Podjetje je na novo moderno urejeno in poveČdno. CENIK ZASTONJ ŠTAMPl LIJE, pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela IzvrSuJe po zmernih cenah graverski zavod SITAR & SVETEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4. Pozor, gasilna društva! Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, -kakor vse druge potrebščine za gasilce. Vse po najnižji ceni. Se priporoča FILIP BIZJAK, krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6. Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu „JUGOSLAVIJA“, splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani. sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti Škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od .Graške vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) In „Franko-Hongrolse" ves njih kup-čiiski ohstoj v naši državi. - Naj-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe .JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike. Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571. UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejeno zavezo V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6, priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejSih TISKOVIN za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. J M. FROHL1H, celje, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 11. KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH „JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. m S Pri zavarovanju predmetov proti požaru j in pri živi jenskem zavarovanju, zavaro-■ vanju otroške dote in pogrebnih stroškov ■ vpoštevajte edino-le I VZAJEMNO ZAVAROVALNICO i LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ■ ■ ■ ! ki Vam nudi najugodneje pogoje. f periialitt za gatilike žepiče kakor vse druge potrebščine za gasilce po nafniiji ceni dobavlja Martin Orehove, odlikovan krznar in izdelovatelj čepic. CELJE, Gosposka ul. št 14. GetkdUchfift m.b.Ü Pi (I rn i^iT^yR^TTn gglfer mm yT\JsCjL':i&‘ Zastopstvo: Stjepan Javor,Za greb, Pejače vicev trg vhod Rokova ulica 2. NaSa devlza Jo: Postrežba točna. Gas„s|wo 2ad0wolJiti! CeBe zmerBe' Četverokolnn normalna brizgalnica. Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, mehanične lestve, gasilske čolne WIEN, IX., Porzellangasse No. 2 Tovarna gasilnega orodja K. ROSEN BAU ER, Line ob Donavi. Izdeluje motorne brizgalnice, dvokolne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila: Cevi; sesalne, spiralne ln konopne (znatnka E;) čelade usnjate, me-dene, poniklane in črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gasilske znake in gumbe, sve-tiljke in blago za delavne in slavnostne kroje odpoSlje takoj [ s poSto ali železnico: I JAVOR, Zagreb m OD== Četverokolna bencinska brizgalnica. ==□== Zastopstvo tovaren: Rniiira, Linz ob Donavi in Lohnei-Man Wien in trgovina z gasilnim orodjem: Šliepan Javoi Zagreb Pejačevičev trg vhod Rokova ulica 2. ===□□ Ustanovljeno leta 1820. Specijalna tovarna brlzgalnic, hidroforov» sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, extinkterjev, avtomobilskih, motorskih In parnih brlzgalnic z batnim ali pa s centrifugalnim črpalom. R. A. Smekal d.z ©.j. Sla ti ha ny pri Chrudlnu üechy na Hanö Morava osrednja tovarna: Praga - Smichov Priporoča svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje: PodruZnlca: Turi, Sv. Martin Predilnica konopnih cevi SSW »••-“•■v*. Predpisana četverokoina brlzgalnlca na peresih z enim ali dvema curkoma; močen pritisk vode mm * Novost, lahka konstrukcija, vleče in meče vodo z obeh strani, da ni treba obračati brizgalnlce Brlzgalnlca kombinirana z motorjem Čelada Smekal ovextinkter »METEOR“ Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročen in motorski pogon, po zmernih cenah. Dvokolne snemalne brizgalnlce. Avtomobilna brizgalnica Motorna dvokolna brizgalnica z batnim brzotekim črpalom za visoki pritisek Dalje izdelujemo vse ostalo gasilsko orodje in potrebštine. kakor: Čelade, pasove, sekirici, roEne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavne in slavnostne obleke, čepice in gasilske inamk e po najniijih cenah. Vozove za Škropljenje ulic, vozove za cevi in lestve. Telovadno orodje za Sole in drultva. - Oblinam in gasilnim dmitvom olajšani plaiilni pogoji Hai zastopnik potuje vsak mesec v Jugoslavijo; obisk istega brezplačen. Postrežba točna. Mehanična sukalna Iestva (rotačna lestva) Za vse stroje se Jamči. Cene solidne Ustanovljeno leta 1820. ★ Specijalno podjetje za gasilske potrebščine, brizgalnike, orodje, cevi, obleke, znake. Specijalist v vseh gasilskih zadevah MILINKOVIC & CO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 7 Priključeno: elektrotehnično podjetje, motorji, elektroma-terljal, žarnice i. t. d., I. t. d. * Gasilna društva pozor! „RENAULT“ Avtobrizgalnica, 4 cil., 22/36 HP, dviga vodo 8 m in Jo žene 60 m visoko, v 1 uri 60 kubičnih metrov. Cena: fco Ljubljana brez cevi 40.000 Din. Zastopstvo „RENAULT“: A. LAMPRET, LJUBLJANA Dunajska cesta Stev. 22. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Din 50,000.000 Skupne rezerve: nad Din 10,000.000 Centrala: LiublJana, Dunajska c. Podružnice: Brellce, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovit, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Brzojavni naslovi BANKA LJUBLJANA Telefon St. 261, 413, 502, S03 in 504. 8W~ SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE. mm ^ ~ — - w W Gobčnlk. .......................... Ročnik. Uli »nji mm USTANOVLJENO 1767. STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d. Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. „ . . Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5. Telefon St. 142 in 230. BrZOjaVl: STIL' Telefon št. 9. Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolidnejšl garantirani izpeljavi kakor: normalne Metzove spojke, Rothove spojke, Knanstove spojke, ročnike In gobčnikl najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje izvršitve ter garantiramo za najboljSo Postrežba točna. Izdelavo. Cene zmerne. Zalotil odbor »Jugoslovanske gasilska zvezo Ljubljana". — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, zanjo odgovoren Franci Štrukelj. Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednoStavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice z ii» brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine. Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 — 200 2/min. curkoma, Normalna spojka. Vozna brentna točna brizgalnica, jednostavno brizgajoča. Dvokolna brizgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniške zavode. ?■, Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih: od 200 — 355 2/min. Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema močen pritisk vode.