Poštnina plačana t gotovini Leto XIX., št. 119 LJubljana, torek 24. maja 1938 Cena 2 Di Upravnistvo; Ljubljana, Kn&Cijeva 6 — Telefon St 3122 3123, 8124, 8125. 3126. taseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg ?. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 3. — Telefon St 190. Računi Drl poŠt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 78.180. VVlen St 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znafta mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122 3123.3124 3125 3126 Maribor Grajski trg St. 7. telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica fttev. 1. telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Občinske volitve na češkoslovaškem Po razburljivih dogodkih zadnjih dni preteklega tedna so v vsej Evropi z velikim zanimanjem in nestrpnostjo pričakovali poročila o poteku prve volilne nedelje na Češkoslovaškem, ko so bile volitve v prvem delu češkoslovaških občin. Iz poročil, ki jih prinašamo na drugem mestu, je razvidno, da so nedeljske delne volitve potekle povsod v redu in miru, kar je v veliki meri tudi zasluga treznega in preudarnega nastopa državnih oblasti, ki so se izkazale na višini svoje težke naloge. Češkoslovaški narod sam pa je še enkrat vsej Evropi in vsemu svetu dokazal, da se v polni meri zaveda svoje velike odgovornosti za češkoslovaško republiko in za mir vse Evrope. Z nedeljskimi volitvami je zaključena šele prva etapa češkoslovaških občinskih volitev v tem letu. Naslednji dve etapi bosta prihodnjo nedeljo in drugo nedeljo v juniju. Ko bosta še ti dve etapi završeni, bo približno 10.000 češkoslovaških občin, med njimi vsa mesta, imelo nove župane in nove občinske odbore. V nedeljo so bili poklicani občani 256 občin, da si izvolijo svoja nova občinska zastopstva. Volitve so se izvedle v 142 občinah na Češkem, med njimi tudi v Pragi ,v 72 občinah na Moravskem, med njimi v Brnu, v 40 občinah na Slovaškem ter v dveh v Podkarpatski Rusiji Češkoslovaški državljani so bili po-slednjič pozvani k volilnemu aktu pred tremi leti, v maju 1935, ko so se vršile parlamentarne volitve. Glede na to dolgo razdobje in pa spričo važnih dogodkov, ki so med tem v tako močni meri obrnili pozornost na bratsko republiko, je samo po sebi umljivo, da se je tudi tem delnim občinskim volitvam pripisoval poseben političen pomen, četudi doslej pri občinskih volitvah na Češkoslovaškem to ni bil običaj in je vlada to pot še posebej storila vse, da bi preprečila pretiran političen vpliv nanje. Zato jih je razpisala v navedenih treh etapah, da bi bili pri njih zares odločujoči samo oni ožji lokalni vidiki, v znamenju katerih se vršijo občinske volitve navadno povsod. Politično tako močno razgibana doba, kakor je sedanja, je seveda navzlic vsemu nasprotnemu prizadevanju vtis-rila volitvam širši politični pomen, kakor bi ga bilo sicer pričakovati ob taki priliki. Morda je imelo to tudi svoje prednosti, kajti češkoslovaški narod se je na ta način tudi v razdobju med parlamentarnimi volitvami lahko glasno izrekel za ona načel® notranje discipline, treznosti, miru in splošne miroljubnosti, ki jih njegova močna vlada hoče prav te dni konkretno uresničiti, ko se s tolikšno pripravljenostjo trudi, da bi dosegla trajen sporazum tudi z državljani drugih narodnosti. Češkoslovaški narod je imel torej že preteklo nedeljo, kakor bo imel še dvakrat v tem letu, priliko, da se izreče za »organizacijo miru in pravičnosti v državi«, kakor je v svoji izjavi novinarjem posebej poudaril predsednik vlade dr. Hodža. Razen tega so občinske volitve v demokratični Češkoslovaški, ki sta jim osnova načelo samouprave in proporcionalno zastopstvo, najboljši konkretni dokaz, da ima češkoslovaška dovolj sredstev na razpolago za realizacijo one najvišje narodnostne pravičnosti, ki se želi za vselej zagotoviti vpriprav-ljajočem se »narodnostnem statutu«. S tega vidika se občinske volitve lahko celo tolmačijo kot prvi korak k vsem nadaljnjim ureditvam narodnostnega ■vprašanja v ČSR, kajti resnično je staro načelo, da se v demokraciji začenjajo pravice in dolžnosti državljana v občinah. Izmed nedeljskih občinskih volitev zaslužijo posebno pozornost volitve v Pragi. Tu so bile poslednje občinske volitve 27. septembra 1931, poslednje volitve sploh pa v maju 1935, ko so volili člane poslanske zbornice in senata. Velike češkoslovaške stranke so pri obeh teh dveh prejšnjih volitvah obdržale svoje pozicije, kar dokazuje trdnost in stalnost političnega prepriča nja češkoslovaških volilcev, posebej še praških To pot se je sicer spustilo v volilni boj nič manj kakor 22 skupin, toda glavne stranke, med njimi zlasti češki narodni socialisti, so zopet prepričevalno prodrle. V svobodni in demokratični volilni borbi je Praga spet poudarila svoje vodilne kvalifikacije, kar more vsakega Čehoslovaka navdati samo z novim ponosom in novo samozavestjo. Priznati se mora. da je v osebi današnjega primatorja dr. Zen-kla imela vodilna praška stranka no silca liste, ki je že sam na sebi pomenil zmago. Gotovo je v veliki meri zasluga te kandidature, da so češkoslovaški narodni socialisti izšli iz volilne borbe kot daleč najmočnejša praška stranka. Zmaga demokracije o ČSR Nedeljske občinske volitve so potekle v najlepšem redu — Henlein ni dosegel tega, kar je pričakoval — Poraz patra Hlinke Praga, 23. maja. d. Agitacija za včeraj-šri€ občinske volitve, v kolikor se je vodila med 16 češkoslovaškimi skupinami, ki so postavile svoje kandidatne liste v Pragi, je v splošnem potekla mirno. Pretežni del političnih strank se je odzval pozivu praškega primatorja naj zaradi turistične sezone ne polepijo zidov in ograj z volilnimi lepaki itn letaki V vseh večjih ulicah so zaradi tega postavili za volilne lepake velike deske. Tud letakov niso razdeljevali v takih množinah, kakor je bilo običajno pri prejšnjih volitvah. V večjem obsegu kakor nekdaj se je volilna propaganda razvijala s transparenti, tovornimi avtomobili, gumijastimi baloni in sličnimi sredstvi. Glavna volilna borba se je vršila po tisku, iz katerega se je moglo tega dne marsikaj zvedeti o življenju in javnem delu posameznih kandidatov. Mnogi listi so prešli preko lastnih strankarskih interesov ter odkrito priznavala zasluge sedanjega primatorja Zenfcla za glavno mesto češkoslovaške republike. Razen 16 češkoslovaških volilnih skupin so kandidirale v Pragi tud' dve nemški, ena židovska in ena internacionalna. Volilno pravico so imeli vsi češkoslovaški državljani, nad 21 let stari, ki stanujejo v občini najmanj tri mesece od razpisa volitev, pasivno volilno pravico pa vsi državljani, ki imajo tudi aktivno volilno pravico, ki so stari nad 26 let in stanujejo v občina, v kateri kandidirajo, vsaj leto dni od razpisa volitev. Za občinske volitve obstoja volilna dolžnost, oproščene pa 90 osebe, stare nad 70 let, bolniki, zdravniki in oni, ki so oddaljeni od volišča najmanj 25 km Kandidatne liste so označene s številkami, vrstni red kandidatov pa morejo volila lzpremenriti. V Pragi so volili na 711 voliščih. Volitve so potekale mirno Med volilci je biilo prav toliko žensk kakor molkih. Ženske so izvrševale ivojo volilno dolžnost z vso resnostjo ter so dostojanstveno zapuščale volišča. Praško meščanstvo je te dni res podalo pravi dokaz svoje državljanske discipliniranosti Ukrepe, ki jih je vlada izvedla za ohranitev miru in reda pri volitvah. je sprejelo vse meščanstvo povsem mirno in hladnokrvno. Kakor znano, je bilo pozvano pod orožje gotovo število rezervistov, da bi mogli zaradi volilne nervoznosti in razburjenosti v narodnostno mešanih krajih v zadostni meri zavarovati red in mir. O tem sprva ni bilo ničesar objavljenega, niti našo v javnosti mnogo go vorili, vsakdo pa je vedel, da so buli v noči na soboto nujno pozvani pod orožje gotovi kontingenti rezervistov, zlasti obvezniki v specialnih četah. Ta ukrep je bil izveden v resnici z impozantnim mirom in v popolnem redu. Rezervisti so bili pozvani v teku noči po posebnih kurirjih, ki so jim prinašali pozive v stanovanja. Nekateri so morali že ponoči, drugi pa zgodaj zjutraj oditi na določena mesta. V oniiih krajih Češkoslovaške, kjer je postalo poslednje dni razpoloženje zelo napeto so se podvzeti varnostni ukrepi pokazali kot uspešni. V nemških krajih je bila zadnje dni agitacija sudettsko-nemške stranke izredno intenzivna. Povsod so se mogli videti lepaki s slikamo Konrada Henlein a, na vseh poslopjih in oknih pa so bile izobešene zastave sudefcsko-nemske stranke. Potek in rezultat volitev Praga, 23. maja. h. Včerajšnje volitve pomenijo odločilno zmago države in demokracije v trenutku največje nevarnosti. V Pragi in v vsej Češkoslovaški, tako v češkem, kakor nemškem ozemlju, so potekle volitve v polnem redu in miru. V Pragi kljub organiziranemu izzivanju znanih elementov. Niti v enem primeru policija ni intervenirala, češki narod je sijajno prestal preizkušnjo svoje zrelosti in moči v dobi silno nevarne napetosti. Ce bi bili varnostni ukrepi, ki so bili spričo grozečega terorja izdani šele v soboto, izdani vsaj 7 dni prej, bi Henlein ne dosegel niti tega uspeha, ki ga je dosegel sedaj. Volitve so bile razen v Pragi še v 176 občinah, povečini na češkem, Moravskem in Slovaškem. V splošnem so češki narodni socialisti zabeležili največji uspeh in so njihovi glasovi porasli za 15 do 25%. Male stranke so izšle iz teh volitev poražene. Volitve pomenijo zmago demokracije. Nemški socialni demokratje so relativno najbolj nazadovali, ponekod celo za 50 odstotkov, kar je spričo znani okoliščin, razumljivo. Henlein, ki je računal s 100 odstotno nemško večino, je dobil povprečno 80 odstotkov nemških glasov, toda tako, da so v nekaterih krajih, tako n. pr. v Fuchovu, Mostu, Ustju in v številnih manjših krajih sredi nemškega ozemlja češke stranke in nemško-socialna demokratska stranka dobile izredno veliko število glasov, v Duchovu pa je bil prvič v zgodovini tega mesta, ki je bilo do sedaj vedno v nemških rokah, izvoljen češki župan. Tudi v nekaterih drugih čisto nemških krajih je Henlein izgubil večino. V Pragi so nazadovali nemški glasovi za nad 1000. Naravno je. da je Henlein dobil večino nemških glasov. Slovaška klerikalna stranka patra Hlinke je ohranila svoje pozicije samo v Ružem-berku povsod drugod pa so glasovi te stranke hudo nazadovali. Zidje, ki so poprej podpirali to stranko, so tokrat nastopili samostojno. Posebno značilen je rezultat v Pragi. Lahko se reče, da je dosedanji primator dr. Zenkl dobil sijajno zmago, ki je tem večja, če se vpošteva silna kampanja, ki so jo vprizorili proti njemu. Češkoslovaški narodni socialisti so dobili 142.500 glasov in so daleko najmočnejša stranka v državi. Tisk beleži odmev volitev v inozemstvu, ki je posvečalo včerajšnjemu dnevu če prav posebno pozornost. V Pragi so bili danes razdeljeni mandati v mestnem zastopstvu, ki šteje sto članov. Dobili so češkoslovaški narodni socialisti (dr. Zenkl) 26, komunisti 17, češki socialni demokratje 14, češko-nacionalno združenje (bivša stranka dr. Kramara) 12, češki klerikalci 7, Henlein 3 (prej 1), Stribrny 6 (prej 11), židje 2, hišni posestniki 1, češki fašisti 1, obrtniki 7 in agrarci 4 mandate. Izid volitev v Pragi Praga, 23. maja. AA. (CTK). Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Veliki Pragi so dobili: češkoslovaška narodna socklistična stranka 142.400 glasov in 26 mandatov, (pri občinskih volitvah L 1931 107.146 glasov, pri parlamentarnih volitvah L 1935 pa 107.200 glasov); komunistična stranka 90.373 glasov in 17 mandatov (1. 1931 38.731, L 1935 pa 69.762 glasov); češkoslovaška socialno-demokrafcska stranka 77.530 glasov in 14 mandatov (66.922, 79.773); stranka narodne unije 64.784 glasov in 12 mandatov (1. 1931 70 203. L 1935 pa skupaj z nacionailno ligo 140.107); češkoslovaška katoliška stranka 37342 glasov in 7 mandatov (27.214, 29.267); stranka trgovcev 35.740 glasov in 7 mandatov (23 843. 36-501); nacionalna liga 29.236 glasov in 6 mandatov (L 1931 48.425. L 1935 skupaj s stranko narodne unije 140.107); Češkoslovaška agrarna stranka 29.174 glasov in 5 mandatov (8.289. 17.009); stranka sudetskih Nemcev 13.420 glasov 3 mandate (15.520, 10.589); m židovska stranka 8.990 glasov in 2 mandata. L 1931 8.707, 1. 1935 stranka ni kandidirala); fašustovska stranka 8.038 glasov kn 1 mandat (5.358. 4.801). Meje zopet odprte Praga, 23 maja k. Od snoči je češkoslovaška meja spet odprta. Večje število potnikov Je s snočnjhzri vlak! Se teno potovalo preko češkoslovaške meje t Nemčijo, Avstrijo in na Madžarsko. Ekspoze dr. Krofte odgoden Praga. 23. maji br. Za Jutri popoldne Je bila sklicana skupna seja zunanjepolitičnih odborov obeb zbornic narodnega predstavništva, na kateri - bi imel zunanji minister dr. Kamil Krofta poročati o mednarodnem političnem položaja. Zaradi najnovejših dogodkov v mednarodni poditiM pa je bila seja zimamjeipolitAfenili odlbarov odgodena in ho zunanji minister pil drugi priliki pozneje podati svoj eskapoeja Proglas vlade Praga, 23. maja. h. Glede na to, da je prebivalstvo včeraj ohranilo občudovanja vreden red in mir, je vlada v večernih urah izdala proglas, v katerem se zahvaljuje celokupnemu prebivalstvu Češkoslovaške, brez razlike narodnosti in strank, za vzorno disciplino in za vzoren potek volitev ne samo v Pragi, temveč v vseh krajih, kjer so se vršile in sploh za zadržanje v sedanjih težkih dneh. Ugotavlja, da ni prišlo nikjer do nobenih incidentov. Zavedajte se, pravi proglas vlade, da temljei moč pravnega in političnega reda v trdi disciplini in dobre volje celokukpnega prebivalstva. Pogajanja s Henleinom so se že pričela Henlein je prispel včeraj v Prago ln se je takoj sestal s predsednikom vlade dr. Hodžo Praga, 23. maja. r. Danes ob 16.30 se je zvedelo, da je vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein z avtomobilom odpotoval iz Aša v Prago. Ob 18. je prispel v Prago, kjer se je takoj podal k predsedniku vlade dr. Milanu Hodži. V trenutku, ko to poročamo, so se v ministrskem predsedstva pričela pogajanja med dr. Hodžo in Henleinom. Pogajanja se ne nanašajo samo na narodnostni statut, temveč na celokupni položaj v svrho čim večjega omiljenja notranjepolitične napetosti, kar je v sedanjem trenutku vsekakor najvažnejše. Od kod je prišel Henlein v Aš, se ni moglo zanesljivo zvedeti. Po vsem izgleda, da je prispel iz Nemčije in ne iz Avstrije, kamor bi naj bil po prvotnih vesteh iz vodstva sudetsko-nemške stranke odpotoval na oddih v avstrijske Alpe V vladnih krogih in tudi v širši javnosti so zelo zadovoljni z izjavami, ki jih je danes popoldne podal angleški ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici. Prav tako je bil tudi sestanek Henleina z ministrskim predsednikom dr. Hodžo sprejet z vidnim zadovoljstvom, ker vidijo v tem praktični pričetek pogajanj sudetsko-nemške stranke z vlado. Na ta pogajanja polagajo v vseh krogih največje nade, ker je splošna želja, da se ustvari čvrsta in zanesljiva osnova za nadaljnja pogajanja o narodnostnem statutu. Na razvoj položaja gleda vsa Češkoslovaška javnost z velikim zaupanjem in očitno samozavestjo. Angleški pritisk v Berlinu Angleški poslanik v Berlinu je imel včeraj že tretji razgovor z Ribbentropom o čsL problemu Berlin, 23. maja. o. Angleški poslanik Henderson je imel včeraj z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v zvezi s položajem na Češkoslovaškem že tretji razgovor. Kakor zatrjujejo, ga je predvsem obvestil, da se tudi ameriška vlada povsem strinja s stališčem, ki sta ga po skupnem preudarku zavzeli francoska in angleška vlada nasproti češkoslovaško-nemškemu sporu. Po informacijah poročevalca pariškega »Excelsiora« je Ribbentrop ob tej priliki sporočil Hendersonu nemško zahtevo, naj bi se na sudetsko področje poslala posebna mednarodna vojska, ki naj bi skrbela za mir in red, kakor je bilo pred leti v Posaarju. Henderson je to zahtevo sprejel na znanje in bo o njej angleška vlada, kakor zatrjujejo, razpravljala že na svoji prvi prihodnji redni seji v sredo, vsekakor pa bo tudi o tej stvari zavzela svoje definitivno stališče šele po konkretnem sporazumu s Francijo. Kmalu po tem razgovoru je angleški poslanik pozval k sebi vse berlinske poroče- Razen v Pragi zasluži posebno pozornost izid volitev v onih nemških občinah, kjer so nastopili s svojimi kandidatnimi listami henleinovci Ti so v zadnjem času razvili izredno propagando v očitnem namenu, da bi dali volitvam značaj nekakega plebiscita in pokazali popolno enotnost Nemcev v duhu nacionalno socialističnega programa. Zato je bilo zlasti za inozemstvo v teh občinah jedro nedeljskih volitev. Volilni izidi kažejo, da je Henleino-va sudetsko nemška stranka res najmočnejša nemška stranka, o čemer pa itak ni nihče dvomil. Pomembno pa je. da so volitve obenem pokazale, da so navzlic vsemu duševnemu in fizičnemu pritisku protihenleinovski elementi med Nemci še vedno močni in da so premnoge občine v krajih, ki na splošno veljajo za nemške v resnici narodnostno močno pomešane. Uveljavlje-nje nemških socialnih demokratov :n število čeških glasov nemškem ozemlju sta razpršili trditev, da je prebivalstvo tega ozemlja stoodstotno hen-leinovsko Za češkoslovaško vlado pomeni ta dokaz velik moralen usoeh ne le v notranjepolitičnem temveč tudi v mednarodnem pogledu. Eoji ob Rumeni reki Kitajci so ustavili japonsko prodiranje proti jugu in zapadu ob lunghajski železnici šku spomenico, ki pravi, da bodo Kitajci do končne zmage podpirati svojo zakonito vlado. Pred preosnovo japonske vlade loki-.. 2». maja. AA. List >Ašahi< je zvedel. da pripravlja predsednilk vlade Konoje rekonstrukcijo svoje vlade. List trdi, da bosta po vsei priliki izpadla iz vlade dosedanja ministra za vojsko in mornarico. Odpoklic nemških strokovnjakov iz Kitajske Hongkong, 23. maja. AA. Zvedelo se je. da je na prošnjo japonske vlade nemška vlada sklenifla odpoklicati svoje vojaške strokovnjake iz Kitajske in prepovedati nadaljnje dobavljam je vojnih potrebščin na Kitajsko. Zadnie čase je odpotovalo s Kitajskega mnogo nemških državljanov, ki eo bili v službi kitajske vlade. Vsi so se vrnili v Nemčijo. Druga ruska armada B<*lin, 23. maja. d. Nemški listi poročajo iz Moskve, da je bila te dni pod predsedstvom maršala Vorošilova važna seja vrhovnega sovjetskega obrambnega sveta Na seji so sklenili ustvariti na Daljnem vzhodu poleg armade maršala Bluch?rja še drugo samostojno armado, ki bo razmeščena >b zapadni meji Mandžurije in Zunanje Mongolije, štela bo šest infante-rijskih divizij ter močne kavalerijske in motorizirane oddelke Seveda bo imela tudi svoje letalske eakadre. iian^ov, 23. maja. o. Japonci so na lunghajski progi obtičali. Predvsem jim ni uspelo obkoliti kitajske vojske, ki se je jugovzhodno in jugozapadno od Hsičo-?a močno utrdila ter ustavila nadaljnje sovražnikovo prodiranje proti jugu in zapadu Ofenziva proti Tajfengu se je izjalovila. Pred dvema dnevoma je bil del kitajske vojske še popolnoma obkoljen, sedaj pa se }-> rešil japonskega oklepa in se pridružil glavnemu drlu tamkajšnje kitajske armade ki operira vzdolž severne ga brega Rumene reke. Pri Mengsiemu, 15 km vzhodno od Taifenga, se je razvila snoči in davi huda bitka, ki se je končala z delnim iaponrk;im porazom. General šangčemg, ki poveljuje kitajski vojski ob zapadnem delu lunghajske proge, namerava za vsako ceno not«"'*' T-r,once ob Rumeni reki Japonci pripravljajo ofenzivo proti Hankovu Sanghaj. 23. maja. o. Včeraj eo se v Sang-haju sestali vsi glavni poveljniki japonske vojske, ki operira v srednji Kitajski. Posvet je vodil vrhovni poveljnik sreneral Hate. Na tem posvetu je bilo sklenjeno, da bodo Ja Donci skušali eh zbornic, da jih obvesti o splošnem položaju na Češkoslovaškem ter c prizadevanjih angleške vlade o mirni rešitvi krize. Rrzgovor je trajaj skoraj eno uro. Doz na vajo, da so bi'a izvajanja Cham-herlaina na tej konferenci doka.1 optimistična. Tudi današnji popoldanski listi govorijo o izboljšanju položaja, V nasprotju s tem pa je bil položaj na londonski torzi. na kateri so angleške rente. kakor tudi inozemski boni, popustili in je bil promet majhen. Soglasje med Francijo in Anglijo glede ČSR Pariz, 23. maja. br. Francoska vlada je imela danes popoldne sejo, ki je bila posvečena izfcljučno češkoslovaškemu problemu. Zunanji minister Bannet je poročal o vseh informacijah ki sta jih dobila angleško in francosko zunanje ministrstvo ter je obvestil ministrski svet o prizadevanjih Anglije za ohranitev miru in mirno rešitev sudetsiko-nemškega problema. Miren potek volitev v CSR je napravil v francoskih krogih najboljši vtis Tudi ukrepi, ki jih je izdala češkoslovaška vlada, so naleteli na odobravanje francoske vlade. Ministrski svet je pri tej priliki z zadovoljstvom ugotovil, da vlada med Francijo in Anglijo glede češkoslovaškega. problema popolno soglasje, kar je ob enem najboljše jamstvo, da bo ostala ne okrnjena samostojnost in neodvisnost češkoslovaške republike. Francoska in angleška Vlada sta v neprestanem stiku in sproti izmenjavata svoje informacije. Do?o\;orno z Londonom je Francija po svojih poslanikih intervenirala v Varšavi in Budimpešti, da bt og^vfis, kako ližče zavzamejo glede češkoslovaške poljska in madžarska vlada. Po informacijah iz krogov zunanjega ministrstva sta se Poljska in Madžarska izjavili za absolutno ne Gaze ta Polska« priobčuje v zvezi z tem članek o poljsko-švedskem razmerju in ugotavlja, dia bo Reekov obisk velikega političnega pomena za obe državi, pa tudi za mir v tem delu Evrope. List naglaša sorodnost načel poljske in švedske zunanje politike, ki so jo že večkrat ugotovili na 6«. s tankih poljskih in švedskih državnikov. Sedaj ne gre za to, da bi tekmovali za ustanovitev kakšnega bloka. ker je bila poljska zunanja politika vedno proti ir-tvarjanju blokov. Italijanski kralj pri manevrih v Libiji Tripoiis, 23. maja. AA. Italijanski kralj Viktor Emanuel je v spremstvu maršala Balba, državnega podtajnika v vojnem ministrstvu generala Parianija, zastopstva senata in poslanske zbornice ter vojaških predstavnikov prisostvoval davi drugemu delu vojaških vaj v Gtfari, odkoder se je nato vrnil v Tripoiis. Beležke Predsednik ŽtvkovM med pristaši JNS Predsednik JNS g. Peter Zivkovič nadaljuje s svojimi konferencami s pristaši stranke po vrbaski banovini. V nedeljo se je dopoldne udeležil sreske skupščine organizacije JNS za bihaški srez, popoldne pa se je odpeljal v Ličko Petrovo selo, Ca-zin in Sanski most, kjer je tudi imel povsod sestanke. Za izločitev sporov v KDK V zvezi s hudimi nasprotstvi, ki so se razvila v Dalmaciji med tamošnjimi pristaši HSS in SDS. so predstavniki zagrebškega vodstva SDS v soboto dopoldne obiskali dr. Mačka. Na dveurni konferenci so sklenili, da se bodo povsod, kjer bi moglo priti do trenj med obema strankama, osno-vali skupni akcijski odbori KDK. Naloga teh odborov bo, da že v naprej odstranijo vsako možnost javnega nesoglasja med obema skupinama in storijo vse potrebno za njuno enotno nastopanje na zunaj. Po mnenju zagrebških voditeljev SDS je splitski spor predvsem osebnega značaja. Baje je dr. Leontič razvil v zadnjem času zelo živahno delovanje in dosegel precejšnje uspehe na lastno pest, kar ni bilo po godu vodstvu splitske HSS s poslancem Kaliterno na Čelu. Sedaj bo tudi v Splitu osnovan skupen odbor KDK, ki bo poskrbel, da se javna polemika ne bo več nadaljevala. Minister Stankovic o hrvatskem vprašanju Na nedeljskem zborovanju JRZ v Odža-cih v Vojvodini je govoril kmetijski minister Svetozar Stankovič. O hrvatskem vprašanju je pri tem rekel: »V začetku prošlega leta je imel dr. Sto-jadinovič važen sestanek z dr. Mačkom Razpravljala sta o možnosti, kako bi se omogočilo sodelovanje Hrvatov pri upravi države. Dr. Maček je zahteval ukinjenje sedanje ustave razpust narodne skupščine in volitve v konstituanto. ki bi sprejela no. vo ustavo. Dr. Stojadinovič teh pogojev ni mogel sprejeti. Izjavil pa je, da lahko Hrvati sodelujejo v okviru sedanje ustave, ki je dovolj široka, da se more ustreči hrvatskim zahtevam«. D jura Jankovič o demokraciji Znani ideolog JRZ, bivši minister D jura Jankovič je v nedeljo na nekem zborovanju govoril tudi o svojih obiskih v Nemčiji «n f tali ji Med drugim je rekel, da namen teh obiskov ni bil študirati, kako bi se dal prenesti k nam fašizem aili hitleri-zem. kajti nobena ideologija se ne da presaditi drugam, ker je vsaka zrasla iz svojega naroda. Naša demokracija pa tudi ne bo kopija francoske ali angleSke, najmanj pa bo slična oni demokraciji, ki jo podpirajo ruski boljševiki. Mi hočemo svoj last-nii režim, ker v naši nacionalni klimi uspevajo samo naše nacionalne politične bilke. Mi potrebujemo režim kmečke demokracije. Iz zagrebškega mačkovskega tabora »Hrvatska straža«, glasilo ekstremnega krila tako zivtainiih hrvatskih (organiziranih katoličanov, že dolgo časa srdito napada ne samo bivše samostojne demokrate, temveč tudi razne druge sodelavce dr. Mačka. Dr Mačka samega pušča še pri miru. Zato' ji do najnovejšega časa tudi njegov glavni organ »Hrvatski dne»vnik« ni odgovarjal. Par tednov sem pa so polemike med tema dvema dnevnikoma, ki se oba štejeta za glasnika iste politike, vedno češče in vedno ostrejše. V predvčerajšnji številki napada »Hrvatska straža« »Hrvatski dnevnik«, da je brez citata ponatisnil iz nje neke podatke. Nato nadaljuje: »Kot neodvisen hrvatski katoliški dnervnik se nismo nikdar nikomur dobriikali in se tudi ne bomo. Vsi pa nam morajo pni znati, da skušamo biti napram »Hrvatsl-emu dnevniku« obzirni in lojalno do skrajnih mej možnosti in to ne morda zaradi strahu pred nepopu-larnostjo, temveč edino zaradi koristi hrvatskega naroda. Mnenja smo, da bd moral tudi »Hrvatski dnevnik« enako postopati.« Verski spori med Nemci v Jugoslaviji Novosadski nemški list »Deutsche Pre-se« objavlja članek o razmerah, ki vladajo med Nemci v Jugoslaviji. List s skrbjo opozarja na spore, ki so izbruhnili zadnje mesece med katoličani in protestanti v nemški narodni manjšini. Med drugim pravi: »Med verniki obeh cerkva je zavladalo srdito sovraštvo, ki prihaja posebno v Vojvodini že tudi do javnega izraza. V polemiki med katoliškimi in protestantskimi listi je zavladal ton, ki mora resno skrbeti vse poštene in dobro misleče Nemce. Po vaseh hodijo razni fanatični agitatorji in priporočajo obračunavanje med evan-geličani in katoličani. Pojavili so se pa že tudi ljudje, ki priporočajo Nemcem v Jugoslaviji, naj sploh izstopijo iz vseh ver.« »Deutsche Presse« roti svoje čitatelje, naj ne nasedajo ljudem, ki hočejo z verskimi spori razbiti nemške vrste in s slepim posnemanjem prilik v Nemčiji storiti nemški stvari nepopravljivo škodo. SDS in Hrvati V spor med dr. Leontičem in dalmatinskimi voditelji HSS je seveda moral poseči tudi zagrebški »Obzor«, ki priznava, da ima teoretično vsak Hrvat pravico organizirati se v poljubni stranki, praktično pa je stvar drugačna. Večina Hrvatov je danes organiziranih v vrstah HSS, ki je tako postala predstavnica hrvatskega naroda. Zaradi tega bi morala priti Samostojna demokratska stranka prej ali slej v spor s HSS, če bi pričela zbirati v svojih vrstah poleg prečanskih Srbov tudi Hrvate. Znano je, da dr. Maček že dolgo želi, da bi še tisto bore malo Hrvatov, kar jih je v SDS. iz nje izstopilo ter se pridružilo HSS. Na ta način bi postala SDS samo stranka prečanskih Srbov »Obzor« zatrjuje, da je dr. Maček storil v tem pogledu že gotove korake pri vodstvu SDS, ki pa se iz prestižnih razlogov ni moglo odločiti, da bi pristalo na samo- Komunistično rovarenje na beograjski univerzi Uradno poročilo o vzrokih preiskave, o nje poteku in uspehu — Doslej 22 aretacij Beograd, 23 maja. AA. V zvezi s preiskavo na tehnični fakulteti in z odkritjem komunistične organizacije med beograjskimi dijaki, širijo komunistični elementi, ki jim je do tega, da pri vsaki priložnosti sejejo zmedo in nemir, tako ust-meno kakor z letaki glasove, ki niso samo neutemeljeni z dejstvi, temveč so od začetka do konca izmišljeni. Iz teh vrst se širijo trditve, da je bila kršena avtonomija vseučilišča in da se je baje izvršila nekakšna protizakonitost, ker se je organom oblasti, pristojnim za preiskavo proti komunistom in njihovemu delu posrečilo odkriti na tehnični fakulteti skladišče komunističnega materiala. Razen tega navajajo v istih krogih, da je bila preiskava izvršena v nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili, brez navzočnosti drugih državljanov in vseučili-ških oblasti. Apelirajo na pošteno in rodoljubno javnost, ker mislijo, da bo premalo informirana nasedla tem izmišljenim in preračunanim ter v duhu komunističnih vodil sestavljenim letakom. Da bo javnost točno informirana, se poleg komunikeja, ki je že izšel o dogodkih na tehnični fakulteti, in glede na te zlonamerne vesti objavlja še naslednje: Pristojne preiskovalne oblasti, v tem primeru organi uprave mesta Beograda, so v preiskavi ugotovili, da se nahaja eno izmed skladišč nezakonitega komunističnega materiala tudi na tehnični fakulteti v Beogradu. Zato je uprava mesta Beograda v smislu pozitivnih zakonskih določil sklenila izvesti tudi na tehnični fakulteti preiskavo, da najde to nezakonito propagandno komunistično gradivo. Ne glede na to, da gre za zločinsko akcijo, kaznivo po zakonu o zaščiti države, kjer so oblasti dolžne po zakonu čim najodločneje in najhitreje doseči rezultat, je uprava mesta Beograda kljub temu dve uri pred začetkom preiskave same z aktom obvestila dekana tehnične fakultete, kakšen material se nahaja na tehnični fakulteti, in navedla kraje, kje se nahaja. Ta akt je dekan tehnične fakultete v navzočnosti uradnika uprave mesta Beograda sporočil tudi rektorju beograjskega vseučilišča. Sele ko se je to zgodilo, so organi odšli z odlokom na tehnično fakulteto in tamkaj v navzočnosti tajnika tehnične fakultete Voje Marko-viča, ki ga je dekan tehnične fakultete pooblastil, da v imenu fakultete prisostvuje preiskavi, in inž. Bože Jovanoviča, knjižničarja tehnične fakultete ter Dra-gutina Nikoliča, domačina tehnične fakultete, kot prisotnih državlianov, začeli in izvedli preiskavo. Zapisnike o preiskavi so vsi trije podpisali. Dekan tehnične fakultete je sam prišel okoli polnoči in se osebno prepričal, kakšen material in koliko so ga našli. O vsem tem je nato zopet-v navzočnosti uradnikov uprave mesta Beograda telefonsko obvestil rektorja beograjskega vseučilišča. Vse tendenčne in zlonamerne vesti, da vseučiliške oblasti niso bile informirane o tej preiskavi, torej niso resnične in jih širijo s prozorno komunistično tendenco ravno tisti, ki so krivi, da je do tega prišlo. Glede na trditev o kršitvi univerzitetne avtonomije, se opozarja na čl. 35 zakona o vseučiliščih, ki pravi, da je visokošolski pouk svoboden, in ČL 206 vseučiliške uredbe, ki pravi, da na univerzi ne sme biti političnih društev. Iz gornjega je razvidno, da ni bila na boegrajskem vseučilišču nikdar in pri nobeni priložnosti ogrožena svoboda pouka, temveč so pristojni organi oblasti intervenirali po zakonu in izvršili preiskavo, ko je bilo nedvoumno ugotovljeno, da se vrši na vseučilišču zločinska akcija proti državi, ki je kazniva po pozitivnih zakonih te države. O tem, kakšno je kompromitiraj oče gradivo, najdeno v tehnični fakulteti beograjskega vseučilišča, govorita najbolje gradivo samo in zapisnik o preiskavi, podpisan po zastopnikih vseučilišča. Iz tega zapisnika je razvidno, da so pri preiskavi našli več sto letakov proti obstoječemu redu v državi, več sto proglasov osrednjega odbora komunistične stranke Jugoslavije s podpisom »Centralni komite«, več deset elaboratov pod naslovom »Pismo sodruga Ivanova in odgovor so-druga Stalina« s podpisom »Stalin, 11. fe- srbsko organizacijo. Vsekakor pa morajo računati voditelji SDS s tem, da v bodoče ne bodo iskali novih pristašev za svojo stranko med Hrvati. Ako želi Kmetsko demokratska koalicija uspešno izvršiti svojo nalogo, potem mora stremeti za tem, da organizira v okviru SDS čim več prečanskih Srbov, Hrvati pa naj se organizirajo v HSS. čudna razglabljanja »Slovenska jug«, glasilo akademske omla-dine JRZ, objavlja od časa dokaj čudna politična in moralna razglabljanja, ki vse prepovršno obravnavajo prav resne in važne probleme. Tako prip<>vediujejo v zadnji štev. »Slovenskega juga« svojim mladim čri-tateljem, da je »krščanstvo v mnogočem izgubilo svoj vpliv na ljudske mase. Vsebina smisla krščanstva še ni demantinana, toda kompleks religioznih predstav s pomočjo katerih si človeštvo predstavlja vsebino krščanstva, je zastarel in je izgubil svojo dratž.« List nadaljuje svoja razmišljanja z ugotovitvijo, da so »v preteklosti ljudje zahtevali in iskali bogov« na nebu. Dane« j& iščejo ki najdejo na zemlji Sodobni ljudje iščejo in najdejo raj na zemlji, ne pa na nebu. V naših časih je sMka zemeljskega raja potisnila y stran staro sdiko nebe-raja.« Uvoz filmov v Jugoslavijo Beograjski listi objavljajo statistiko, koliko filmov je bilo lani uvoženih v Jugoslavijo in iz katerih držav. Na prvem mestu so Zedinjene države s 436 fihni v dolžini 370.000 m. Sledijo jim Nnemčija s 174 fihni v dolžini 181.000 m. Francija z 81 filmi v dolžini 140.000 m Avstrija s 33 filmi v dolžini 49.000 m. Zanimiva bi bila statistika, kaliti filmi bo se predvajali v posameznih pokrajinah. Na žalost pa to iz objavljenih podatkov ni razvidno. bruarja 1938«, več deset elaboratov pod naslovom »O pomanjkljivostih strankarskega delovanja, o varnostnih ukrepih za likvidacijo trockističnih in drugih dvolič-nikov«, več sto propagandnih znamk za »komunistično fronto na Španskem«, več deset brošur, pod naslovom »Kozmopolit — S stranko do konca«, celo kopico komunističnih listov in sicer »Rundschau«, »Izvestja«, »Pravda«, »Boljševik«, »Prole-ter«, več sto raznih letakov s podpisom »Komunistična stranka Jugoslavije«, več sto izvodov elaborata pod naslovom »Izgradnja socializma v sovjetski zvezi in protirevolucionarni trockizem«, sto izvodov elaborata pod naslovom »Trockisti in zinovljevci — izdajalci«, mnogo brošur pod naslovom »V miru je napredek«, o nalogah komunistične stranke v zvezi z imperialističnim pripravljanjem nove svetovne vojne, »Rezultati socialistične izgradnje v SSSR«, »Razredni boj za junij 1935«, »Položaj v državi in naloge komunistične stranke Jugoslavije«, in mnogo drugih elaboratov, letakov in brošur ter knjig, vse natisnjeno v tujini in nezakonito uvoženo k nam Na vseučilišču samem so komunistični dijaki razmnožili več tisoč letakov čisto komunistične vsebine. Navajamo samo nekatere, ki so jih našli v več sto izvodih kakor »Miroljubni javnosti«, »Resolucija s sestanka študentov iz Slovenije, Črne gore, Makedonije, Vojvodine, Bosne in Hercegovine«, elaborati za letak z naslovom »Temeljne naloge zveze komunistične mladine«, letaki z naslovom »Izhodišče političnega delovanja študentske mladine«, letaki z naslovom »Vsej pošteni to demokratski javnosti« itd. Razen tega so našli veliko količino komunističnih elaboratov in letakov ter drugih pisanih navodil, katerih vsebine še ni mogoče objaviti v interesu preiskave. Da je preiskava našla vse to, so ugotovili navzoči vseuči-liški organi; to se bere v zapisniku in so oni to podpisali, prav tako kakor tudi to, da so v prostorih društva slušateljev strojne tehnike našli revolver kalibra 9 mm s 14 naboji. To so torej našli v vseučilišču in ckA, ki žele napraviti zmedo, imenujejo to znanstveni material in zahtevajo za takšno delo nekakšno avtonomijo in nedotakljivost Navzoči vseučiliški organi so najboljše priče, da niso oblasti pri preiskavi odnesle nobene druge stvari iz vseučilišča in tudi ne uničile, temveč so z vso pozornostjo vrnile v študentovske omare znanstveno gradivo in dela, ki so se našla pri preiskavi. Preiskava sama je doslej ugotovila, da je na beograjskem vseučilišču organiziranih več komunističnih forumov. V zvezi s to preiskavo so doslej aretirali 22 članov in funkcionarjev raznih nezakonitih komunističnih forumov. Vsi glasovi, da se z aretiranimi dijaki ne postopa spodobno, so neresnični in so samo eden izmed detajlov v celi vrsti neresnic, ki jih širijo komunisti na podlagi komunističnih navodil o zadržanju njihovih članov pred policijo in na sodišču. Ves material, ki so ga našli pri preiskavi, in rezultati preiskave, ki je odkrila destruktivno in zločinsko delovanje komunistov, bodo predmet javne sodne razprave in se bo pri tej priložnosti javnost točno seznanila, do katere meje in kam je vodilo takšno delovanje na beograjskem vseučilišču. Javnost naj ve tudi to, da zlonamerne vseti, ki jih širijo, m letaki, ki jih nezakonito tiskajo in širijo baje za varstvo univerze, niso ničesar drugega, kakor po komunističnih navodilih organizirana akcija za ustvarjanje zmede pri dobro misleči javnosti. S tem informiramo vso javnost točno, da ne bo nasedla takšnim in podobnim komunističnim pro-vokacijam. Proslava Beneševega rojstnega dne v Beogradu Beograd, 23. maja. pu Zveza jugosloveo-sko-5e§koslovaSlrih lig v Beogradu, ndruže-nje bivših češkoslovaških dijakov m dnt-štvo prijateljev Češkoslovaške pripravljajo svečano proslavo sobotnega 54. rojstnega dne preeidenta češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. V soboto bodo na Kota*-cevi ljudski univerzi priredili slavnostno aka demi jo, na kateri bo sodeloval tudi orkester kraljeve garde. Predsednik narodne skupščine Ciirič m predsedniki vseh treh omenjenih udruženj bodo imeli sLavnosne govora. Orkester bo izvajal nekaj naših in češkoslovaških orkestralnih deL Francoski železničarji na Jadranu Split, 23. maja. AA. SnoS ob 20-30 je prispejo s pomikom iz Beneflk 80 franoask& železničarjev, ki so prišli na obisk k jugoslovanskim železničarjem. Francoske gosta so sprejeli člani drušitva jugoslovemskih železničarjev in brodarjev s svojo godbo. Kmalu nato eo francoski žefleaničarji položili kv vorjev venec pred svetilnik viteškega kralja Aleksandra I. in « po zakuski ogfljedafi znamenitosti mesta. Iz državne službe Beograd, 23. maja. o. Premeščeni so t ie. lezniški službi svetnik Jefta Jovič iz ljubljanske v sarajevsko železniško direkcijo, v poštni službi pa inž. Rafko Leske i® mestne sekcije v deflavnioo v Ljubljani in manipu-lant Jerko Korenina iz Marenberka v Šmarje pri Jelšah. Vremenska napoved Zemtmska vremenska napoved: Delno oblačno s povečano oblačnostjo sredi države in v južnih krajih. Možnost neviht ponekod. Zagrebška: Temperatura bo padla, vreme še nadalje nestalno in je pričakovati nenadnih nalivov in neviht Dunajska: Samo prehodno nekoliko lepše in toplejše vreme, sicer pa še pretežno oblačno in nagnjenost k deževju in oevlt-tam. Dunajska: Prehodno še nekoliko bodjše in toplejše vreone. večinoma precej oblačno, možnost padavin. Uode se uračajo u struge Ljubljana, 23. maja Pomladi in jeseni, ko se nad morjem in kopnim menjavata toplejši in hladnejši zrak, se večkrat rado primeri, da trpe kraji pred močnimi nalivi in povodnijo. Pri tem so posebno prizadeti tisti deli pokrajin. ki leže na podnožju visokih planin v smeri k morju. Velike množine morske vlage, ki se v obliki oblakov pode po nebu, se z morja spenjajo na kopno, naraščajo in komaj še dosežejo notranja gorovja. V planinskih krajih opažamo pri tem, kako se iznenada zatemm nebo in iz nakopičenih težkih oblakov se zaporedoma vlijejo silovite plohe. V primerih, ko se težki oblaki še vzpno preko planin, opeša njih gonilna sila na dtugem, višjem grebenu — in kakor iz škafa se ulijejo rekordne množine deževnice v doline. »Oblak se je utrgal«, pravijo ljudje, ko se namah sprožijo hudourniki, da prestopijo vode svoje struge in groze s poplavami. V minilih dneh se je razvil pri nas tip vremena, povzročen po depresijskem plesu vlažnih morskih struj na južni strani Alp. Pomladi in jeseni potujejo odcepki atlantskih ciklonov preko Biskajskega in Geno-vanskega zaliva nad severno-italsko nižino iti Slovenijo dalje proti vzhodu. Pri spenjanju preko naših planin se iznebijo vlage — odtod toliki nalivi in obilne vode naših rek. Kadar pritisne na visoki alpski sklop istočasno še ciklon s severne strani, se primerjajo hudourne katastrofe, ki so te dni povzročile poplave v srednjem porečju Drave, gornjem toku Savinje in Mure. Razvedritev, ki je v teku nedelje posegla iz severno-vzhodne strani je prinesla tudi Ljubljanski kotlini jasno, hladno noč od nedelje na ponedeljek. Na razmočeno zemljo je legla gosta megla in davi se je izvil iz nje lep, sončen dan. V prigrevici so se pa kmalu po poldnevu zbirali za obzorjem težki oblaki, znak, da je v bližnji soseščini še dosti morske vlage. Proti večeru so se vrstili močni nalivi; reke, ki so v visokem stanju že nekoliko splahnele, so dobile nov dotok blatne, letos preobilne majske deževnice. Posledice dežja na Gorenjskem Radovljica, 23. maja čeprav smo imeli v aprilu mnogo preveč padavin in tudi v prvih dneh maja ni manjkalo dežja, so kmetje v drugi polovici maja zelo želeli, da bi nebo spet nekoliko porosilo. Med aprilski deževjem je bilo vedno hladno, med dežjem se je venomer ponujal sneg, zagospodarila sta veter in mraz. V okolici Radovljice, posebno na desnem bregu Save, smo imeli še 14. maja slano. Slabo je rasla trava, in še tisto, kar je zraslo čez dan, je naslednje jutrQ popa-rila slana, šele po mrzlih svetnikih je postalo toplejše. Hitro so pričele rasti večje travniške rastline, po njivah pa plevel. Te rastline so dušile na travnikih drob-nejše bilje, na njivah pa rast pomladnih žitaric. Vse je že kazalo, da bo kljub veliki aprilski mokroti trava le redka, in da bo sploh slaba letina. V najprijetnejših pomladnih dneh pa smo č i tali napovedi, da bo spet deževalo. Res, pričelo se je polagoma oblačita in kmalu je jel rosi ti prijeten, topel pomladni dež, ki je izredno poživil polja in travnike in je bil posehno dobrodejen za bregove, kjer je bila trava zelo redka. Dež je postajal od ure do ure gostejši. V petek je na Gorenjskem deževalo ves dan in proti večeru so potoki že močno narasli. Pojavili so se prvi hudourniki V nočd od petka na soboto je pričel pihati močan veter in odprle so se vse nebesne zatvornice. Vso noč je hudo lilo. že čez nog so močno narasli potoki in Po njih tudi Sava. V gorah, kjer je moralo silno deževati, se je pričel oben9m topiti sneg. Sava. ki je bila pri Radovljici že v petek zvečer precej narasla, se je dvignila čez noč za več kakor en meter, če vpošte-vamo, da je struga Save tu zelo široka, je tak narastek zelo velik S seboj je valila reka mnogo navlake: hlode, deske, bruna, korenine in marsikaj drugega, kar se je deloma zajezilo ob lesenih kozah savskega mostu pod Radovljico. Lip niča je dosegla najvišjo stopnjo, kakor pred nekaj leti, ko je v Kamni gorici odnesla leseno mesnico. Na nekatere mostove še brizgajo valovi, ki se silno podijo po polni strugi. V soboto dopoldne je ponehalo deževati in tako bodo morda izostale hude posledice Precejšnjo motnjo prometa je povzročil hudournik, ki se je pojavil neposredno pod radovljiškim mestom. Podrl je močan beto-niran zid pod Avguštinovo restavracijo. Kamenje in prst je voda nanesla na cesto, ki vodi iz Radovljice, čez lancovški most, v dolino Lipnice. Pa tudi Lipnica je poškodovala nekaj obvodnih zidov Po brunih in deskah., ki jih je nosila narasla Sava mimo Lancovega. bi bilo sklepati, da je odnesla v gornjem toku kar most, če ne še kaj več. V splošnem pa, če ne bo hujših posledic, je bil topli dež zelo dobrodošel in bo bržčas popravil marsikaj, kar so pokvarili mrzlo deževje, sneg, slana in veter v aprilu. Nekoliko manj ugoden kakor za polja, je bil zadnji dež za sadovnjake, posebno v dolini Lipnice, kjer je vse za nekaj tednov poznejše, kakor na levem bregu Save in kjer je prav sedaj vse v cvetju. Sava še vedno visoka Litija, 23. maja. V petek in soboto smo imeli tudi v Zasavju močne nalive. Sava sicer polagoma pada, a vodomerska postaja ob litijskem mostu kaže, da je reka še vedno dobra dva metra nad normalo. V nedeljo zjutraj je kazalo, da bo voda narasla nad tri metre. Tukajšnja oblastva so o nevarnem naraščanju obvestila kr. bansko upravo v Ljubljani in tudi zagrebške oblasti. Povodenj je preplavila na stotine arov ozemlja med Zalogom in Litijo, še v nedeljo zjutraj je segala voda mestoma tik do ceste na desnem savskem bregu. Okrog Laz. Jevnice in Kresnic je Sava prestopila bregove in preplavila njive in travnike. Kmetom je napravila občutno škodo. Tudi to pot je bila prizadeta cesta med Litijo in Hotičem. Tod vodi glavna zveza Litije z Ljubljano po levem bregu Save. Na predelu blizu Krevljice pri Hotiču je bila cesta pod vodo. Ob takih prilikah morajo na Krevljici na pot, ki vodi čez vas Konj. Ta občinska pot pa je ilovnat^, in trpijo na njej ljudje in živina, ker ima precej vzpetine. Naokrog so morali v nedeljo tudi številni kolesarji, ki so bili namenjeni v Litijo, h kontroli koles. Spričo vednega preplavljanja bo treba nujno misliti, kako bi zavarovali cesto pri Krevljici pred škodljivimi posledicami Save. Ali bo treba cesto dvigniti in jo zavarovati z daljšim varovalnim nasipom ali pa jo bo treba preložiti više pod hrib. Prebivalstvo želi, da bi se to čim prej zgodilo, še včeraj je bila nerabna cesta blizu Mošenika med vasjo Savo in Zagorjem. Tudi v Mošeniku je reka onemogočila promet. Popotnikom v vlaku je nudil pogled na razdivjano Savo neobičajne slike. Razpenjena reka je zlasti divjala pri Renkah in v Prusniku. Pa tudi kumljanski hudorniki so bili polni vode, o tem je pričal pogled na znani Mitovškov mlin nasproti trboveljskemu kolodvoru. Te dni, ko je po večdnevnem deževju toliko vode, so krstili ljudje Mitovškove slapove kar za zasavsko Niagaro... V Rušah pospravljajo •. • Maribor, 23. maja. Ruše ki so prebile noč od sobote na nedeljo v grozi poplave in povodnji, o čemer smo izčrpno poročali v včerajšnji Številki, so spet dobile normalno lice. Delavci Čistijo jarke, kamor so narasle vode nagrmadile kamenja in gramoza. Najvišje je voda vdrla v Ozvaldovo gostilno, pa tudi gostilničar črnko, ter posestniki Kropin. Zi-darič in čiček trpijo veliko škodo, ki jo bo ugotovila posebna komisija. Tudi Drava je narasla tako zelo, da je valovje odtrgalo brod, Id oskrbuje prevoz med Selnico in Rušami. Brod je odneslo vodovje par 100 m in se je posrečilo zajeti ga v bližini obrežja. Preko nedelje se promet s selniškim brodom deloma sploh ni mogel vršiti, dočim je prevažal danes ljudi samo manjši brod, in sicer samo po eno do dve osebi. Povodenj v Dravinjski dolini Poljčane. 23. maja Po par vročih dneh je nenadno spet nastopila deževna doba. Dravinjska dolina t»e je po nalivih zadnjih dni spet znašla pod vodo. Zavladalo je nepričakovano strašno neurje in travniki in njive so bili naglo poplavljeni. Povodenj je dosegla višek v nedeljo popoldne. Nekateri prehodi so bili popolnoma pod vodo. Tako je bila pod vodo cesta na Spodnje Poljčane, prav tako je bil nemogoč prehod v Studenice. ker je bnila cesta proti Studenicam pod vodo. Pod vodo je bila tudi cesta na spodniem delu protri MajJper-ku. Razen tega je povzročila voda mnogo škode tudi fižolu, koruzi in krompirju, ker so njive v bližini Dravinje pod vodo. Pod vodo je biila v nedeljo tudi cesta iz Spodnjih Pol jcan v Pol jčane. Div. general Laza R« Tonič odhaja Postavljen je za komandanta moravske divizije v Nišu Nasipavanje savskega obrežja prt Beogradu V petek so t prisotnosti pmdnoiliilfca vlade dr. Stojafflnovtfa, prometnega ministra dr. Spaha in gradbenega ministra dr. Stodevftča ter beograjskega župana Biča svečana spustili v pogon ogromni stroj, ki bo opravil glavno delo pri nasipanja nizko ležečega obrežja ob Savi med Beogradom in Zenmnom. Stroj črpa pesek in blato iz Save in Dunava ter ga razsipa po nabrežja. V eni minuti lahko izbljuje stroj do 25 kubičnih Mučeniška žrtev Boštjana Olipa Ob dvajsetletnici opora naših fantov v Muranu Punta kranjskih Janezcnr dne 12. maja 1918. je Jodertogg dva imel svoj kader v Murau-u. malem zgornještajer-skem mestecu, kakih 30 kan zapadno od Judenburga. Vodja upornikov je bfl 264etni Bofitjan Olip iz Radovljice, ki se je bfl pravkar vrnil iz ruskega ujetništva. Vojna ga Je tekla v vojašnici v Kanalu na Prbnoav stkem, odšel je kot podčastnik a svojim bataljonom v avgustu 1914 v Gaflcijo, kjer se je dal kmalu Risom rrfetL V Rav-aifi se je hotel prijaviti k dobrovoljcem. a je hudo oboleL Ko je ozdravel, je Hla ruska revolucija že v potnem teka. Ko se je dDbr0 naučil ruščine, so ga njegvM tovariši izvolili kot delegata ujetnikov psi ruskih revolucionarjih. V začetku leta 1918. se Je pripravljal na beg in res se nsu Kakor je poročalo že nedeljsko »Jutro«, je bil dosedanji komandant dravske divi-z:je, divizijski general g. Lazar R. Tonič premeščen za komandanta moravske divizije v Nišu. G. general Lazar Tonič je služ- boval v Ljubljani od začetka oktobra leta 1936. Po rodu je iz Orahovca v vardarski banovini. Rodil se je 20. aprila leta 1884. Po dovršeni gimnaziji je bil sprejet v vojno akademijo in je kot topniški podporočnik pričel svojo vojaško kariero. Višjo vojno akademijo je dovršil leta 1910. Že v balkanskih vojnah se je izkazal z veliko hrabrostjo. V svetovni vojni je bil poveljnik V. baterije timoškega poljskega topniškega polka. Na ftelu te baterije je ostal do septembra 1919., nakar je prevzel poveljstvo nad baterijo dunavskega topniškega polka v prestolnici. Tu je bil prevzet v general-štabno stroko. V začetku leta 1922. je bil postavljen za pomočnika načelnika štaba dunavske divizijske oblasti v Beogradu, že leto dni nato pa je bil imenovan za načelnika tega štaba. V aprilu leta 1924. je postal načelnik štaba kr. garde. Na tem važnem mestu je ostal do leta 1929., ko je prevzel poveljstvo pešadijskega polka ▼ Zagrebu. Važne dolžnosti so ga kmalu spet privedle v prestolnico, kjer je 6. maja 1930. postal načelnik štaba inšpekcije državne obrambe, čez dve leti je bil imenovan za načelnika generalštabnega oddelka v vojnem ministrstvu in na tem mestu je ostal tri leta, ko je bil postavljen za načelnika H. oddelka inšpekcije državne obrambe. Vsa ta visoka in odgovorna mesta izpričujejo, da je vsestransko izkušen kot oficir ter odličen vojaški strokovnjak in organizator. Njegove prsi k rase visoka vojaška odlikovanja, med njimi Karadjordje-va zvezda z meči, beli orel z meči ter obe kolajni za hrabrost poleg mnogih inozemskih odličij. Visokega in zaslužnega vojaškega dostojanstvenika smo Imeli v Ljubljani priliko spoznati tudi kot zelo simpatičnega in za vsa dobra stremljenja zavzetega moža. Med nami je zapustil mnogo osebnih prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. Divizijski general Tonid je že v petek izročil posle svojemu pomočniku generalu Dušanu Dodiču. Svoje prijatelje v Ljubljani je obvestil, da se bo poslovil od njih pozneje, ko pride v Ljubljano po svojo družino. Njegov naslednik bo dosedanji komandant moravske divizije, divizijski general Gjor-gje Luldč. Velik požar po streli na Teznem Maribor, 23. maja. V noči na ponedeljek je zgorelo skladišče tekstilne tvornice »Teksta« na Teznem Skladišče, ki je bilo v svojem ogrodju in ostrešju leseno, se je med prasketanjem ognja zrušilo z velikim tru-ščem. Potniki, ki so se pripeljali v Maribor z vlakom ob 22.15, so ob vožnji na Teznem opazili velik požar. Zgorelo je vse. kar je bilo v skladišču, tudi tekstilni stroji. Ker je bilo vreme vetrovno, je bila omejitev ognja zelo otežkočena, vendar pa se je požrtvovalnim mariborskim, po-breškim in drugim gasilcem posrečilo, da so odstranili nevarnost, da ni vsa tvornica postala žrtev ognjenega elementa, kar bi povzročilo večmilijonsko škodo. Tudi gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker so gasilci lahko črpali vodo le iz enega hi-dranta, tako da so si morali pomagati z dvema tankoma, in sicer s tankom ma- riborske gasilske čete in pa s tankom mestnega gradbenega urada. Prvi so pribrzeli na kraj požara mariborski gasilci. Sledili so gasilci iz Po-brežja, Razvanja, Peker, Bohove in Rad-vanja. Gasilci so bili neprekinjeno v akciji do pol 3 zjutraj, vendar pa so pustili na pogorišču še gasilske straže z razvitimi cevmi Škodo cenijo na 200.000 din. Vzrok požara še ni točno določen, vendar pa se čuje mnenje, da je pričelo goreti zaradi kratkega stika, ki je nastal kot posledica strele, ki je v nedeljo popoldne udarila v strelovod tvorniškega skladišča. Pot stoletja ie deluje CMD, \arujmo še za pot stoletja! m a r 1 ene Dietrich SSSSSSSi^SiBBi Robert Donat u najlepšem letošnjem filmu oboževane slaune igralke STRAST 12 pustolovščine se je počila ljubezen. Iz opasnosti stra9t in hrepenenje... Borila sta se z nadčloveškim močmi, ča bi ju združila ljubezen za večno... Uelefilm najnap^tejših dogodkov iz dobe krvave ruske revolucije, film ljubezni In hrepenenja, najlepši letošnji film z fTiarleno Dietrich Umor pri Vitanja pred sodniki Celje, 23. maja. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval s. o. a Bre-čko, sta se zagovarjala 54-letni šolski upravitelj v pokoju Ivan Zagažen iz Ra-kovca pri Vitanju in 19-ietni najemnikov sin Jože Laznik s Pake pri Vitanju. Razprava je bila tajna in je trajala od 8. do 14. Laznik je bil obtožen, da je letos 17. februarja v Thurnovem gozdu na Paki po zrelem preudarku in iz koristoljubja proti obljubljeni nagradi 1.000 din z nožem usmrtil gozdarja Franca Grabnerja. Zagažen je bil obtožen, da je navedel in nasno-val Laznika k umoru in mu obljubil nagrado 1.000 din. Poleg tega je bil Zagažen obtožen prestopka proti nravnosti. Sodišče je prišlo do prepričanja, da je Laznik usmrtil Grabnerja v prepiru in ne naklepno ter da Zagažen ni nasnoval Laznika k umoru. Laznik je bil obsojen na 12 let ro-bije, Zagažen pa zaradi prestopka po § 285. k. z. na 6 mesecev strogega zapora. Umor-jerf! Grabner je zapustil ženo s 6 otroki. Pred dneva letoma se je ustrelila njegova 13-letna hčerka, pred tremi dnevi pa Je pogorela Grabnerjeva domačija. Grabner-jevo rodbino že nekaj let preganja zla usoda. ja posrečila, da se je r marcu vrnil domov. Mnogim, ki so ga poznali kot navdušenega Sokola in nacionalnega človeka, je teto nerazumljivo, zakaj se je vrnil iz Rusije, češ da bo moral spet na fronto in se borita za Avstrijo. Teh svojih znancev in prijateljev se je spomnil v svojem zadnjem pismom, katero je pisal svojemu bratu, z besedami: »Pozdrajvi dr. T. in reci um, da nisem šel Italijanov streljat Upam, da sem s tem (uporom) toliko pripomogel, da bo drugim boljše.« Boštjan OEp se je vrnil samo zaradi tega domov, da bi s svojimi tovariši po ru-rfcem zgledu začel z uipotri pri posameznih vojaških formacijah. To je zaupal svojemu bratu in ko ga je ta opozoril na veliko nevarnost takega podjetja, mu je odgovoril, da ve, kaj ga čaka. ali da nekdo mora začeti, žrtve morajo biti in on nima fcaj izgubiti. Dtne 12. maja se je vrnil z dopusta h kadru in že dva dni pozneje je skupaj z Janezom Drnovškom od Sv. Urha pri Zagorju pripravil vojake do tega, da so se uprli Daj jih je alarmirati in nato jih je odvede! iz vojašnice v mesto, preskrbel jim je med potjo strelivo iz skladišča; skladišče je potem dal zažgati. Nato je odkorakal z vojaki proti kolodvoru, ali ker ni telo vlaka, da bi jih odpeljal proti domu, je naredil usodno napako, da se je vrnil v vojašnico, namesto da bi pobegnil, še tisto noč so bili uporniki obkoljeni od nekega madžarskega polka in so se morali vdati. Boštjan je prevzel vso krivdo nase in je talko rešil smrtne obsodbe svojega tovariša Janeza Drnovška Sam pa je bil 19. maja obsojen na smrt po prekem sodu. Obsodbo so mu sporočili 21. maja ob 6. uri zjutraj in ob osmih je bil ustreljen. Tik pred smrtjo je P*331 svojemu bratu oprostilno pismo. Med drugim je napisal: »Kar sem naredil, sem naredil iz ljubezni do naše slovenske domovine. Obžalujem, ker sem prezgodaj nehal. Mogoče je bolje zaradi drugih. Umri bom častno, kakor junak slovenski, kakor zna umreti slovenske matere sin.« Po pripovedovanju patra Egidija Goloba, ki je Boštjana spravil z Bogom ln ga spremljal na poslednji poti, se je Boštjan pri usmrtitvi res držal zelo junaško. Umrl je z vzklikom: »živela Jugoslavija!« Njegovi sorodniki so ga L 1921. dah prejpeljati v Radovljico. Radovljiški Sokol mu je vzidal spominsko ploščo v rojstni hiši, da je tako tudi vidno ohranjen spomin na junaško žrtev. D. Ravijen: čina vojna 120 strani Broširano 10, vezano 15 din Ljubljana Domače Testi * Kardinal PacelH na poti skozi Slovenijo. Za evharistični kongres ▼ Budimpešti, ki bo konec tega tedna, je papež imenoval za svojega zastopnika svojega prvega svetovalca in sodelavca kardinala državnega tajnika Pacellija. Visoki cerkveni funkcionar je s svojim spremstvom potoval v Budimpešto preko Slovenije. Na Ftakek je prispel v nedeljo z nočnim brzo-vlakom. Tam ga je pozdravil v imenu vlade in v imenu banovine ban dr. Natlačen, v imenu ljubljanskega Škofa in v imenu katoliških vernikov pa ljubljanski stolni dekan dr. Kimovec. Na ljubljanskem kolodvoru so bili ob prihodu vlaka zbrani predstavniki duhovščine in cerkvenih organizacij. V zastopstvu kardinala Pacel-Eja, ki se Je bil zaradi pozne ure podal že k; počitku, se je zbranim predstavnikom zahvalil aoeainski nadškof Castellani, ki j, tudi v kardinalovem spremstvu. Preko Pragerskega in Kotoribe so nato kardinal in njegovi spremljevalci nadaljevali svojo pot na Madžarsko. * Radio 1'ra-a (in Beograd) oddaja jutri. 23. t. m. ob pol 11. zvečer pol ure jugoslo-venske četrttonske glasbe. Sodeluje praški kvartet, pevke-solistike ter pianista Reiner in Siisskind. Prenašatli bodo del sporeda javnega koncerta naše četrionske glasbe, ki je dosegel 20. t m. velik uspeh. Na sporedu: Čolič, Hrovatin, Osterc, Ristič, Šturm, Vučko-vič in 2ebre. * Oi>isk predsednica madžarsko-jugo-slovenske lige v Budimpešti. Pred dnevi je prispel v Beograd predsednik madžarsko-jisgoslovenske Bge v Budimpešti Mikloš K ronič. Iz Beograda je romal na Oplenac, potem pa je hotel prebiti še nekaj dni v kakem manjšem srbskem kraju_ Izbral fid je Jagodino in tam je v svoje presenečenje še našel spomine na svoje prednike, ki so pred kakimi 200 leti živeli v Jagodlnl in bo potem preselili na Madžarsko. Neko posestvo je še zdaj znano pod imenoma r-Kroničevo imanje!iijanje nepismenosti. Prvi taki tečaji so Imeli lep uspeh in kakor so v nedeljo ugotovili v Zagrebu na glavni sku^sčmi kluba ABC, se jv, v prvih tečajih naučilo pdsatd ln kitati okrog 60.000 ljudj. Vsi statistični podatki sicer še niso žbrani, a število se da ugotoviti ^e po abecednikih, ki jih je akcija razpečala. Sam klub ABC je razprodal 32.000 abecednikov. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed z&radi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« grenčica zlasti koristno domače siedstvo, kajti gre za to. da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinsFm srodstvom za iztrebljanje. Ogl r»g S t» 16 «85/36 * Živinski sejmi v Velikem Podlogn v krškem srezu so končno dovoljeni, in sicer za rogato živino, kanje in svinje. Dovoljena je prodaja kramarake sejmarske robe. Prvi sejem bo 4. junija. Da ee sejmi čimbolj uvedejo, je sklenila uprava sejma, da ne bo pobirala nikakih pristojbin. Veliki Podlog leži med Krškim in Kostanjevico ob bamovin-ski cesti, ki veže omenjena kraja. Tujcem bo označeval smer sejmišča velik kažipot, postavljen ob tanovjmsfci eesti Naši Sokol! trenirajo v Pragi Učinkovit poizkusili nastop srednješolske mladine Praga, 23. maja. V četrtek je bila na ogromnem sokol-Bkem stadionu prva skušnja srednješolcev 23. IV. srednješolske igre, ki se bodo vršile od 9. do 12. junija in katerih se udeležijo poleg češkoslova škili srednješolcev tudi naši in romunski študentje. Prvi so nastopili dijaki višjih razredov srednjih šol noseč na čelu sprevoda državno zastavo v doprovodu 30 trobentačev. 3.500 zagorelih mladcev, ki so prikorakali na telovadišče v 24 šesterostopih ter so izvedli prof. štereove vaje ob Sechankovi godbi, je želo navdušeno odobravanje. Nato je nastopilo dijaštvo nižjih razredov srednjih šol, 4.400 po številu. Prikorakali so v 32 štiristopih, v belih majah in rdečih hlačkah. Tretja so nastopila dekleta, v belih majah in temno-modrih trenirkah. Skupne vaje je predvedlo v celem 2.900 dijakinj pod vodstvom prof. Novakove in po godbi Jaroslava Kfičke. Poslednja so nastopila dekleta višjih razredov srednjih šol v rumenih majah in temno modrih trenirkah. Vaje same so bile zelo lepe, posebno starejši dijaki in dijakinje so napravili na prisotno občinstvo, ki se je že to pot zbralo na Stadionu v velikem številu, silen dojeni. Množica ljudi, po večini pač starci in svojci nastopajočih, je bila navdušena. Vajam je prisostvoval tudi minister za narodno zdravje inž. Ježek. Ogromni sokol-ski stadion še ni urejen. Na prostrani ploskvi se še šopiri kup gramoza. A vendar je že zdaj nudil veličasten, nepozaben pogled. Naši sokolski tekmovalci, ki so prispeli sem pred tednom, se vežbajo skupno a češkimi v Tyrševem domu. Počutijo se med češkimi brati kakor doma. Vežbalec naše vrste br. Rafael Ban, ki sem ga našel na. lepem zelenem vrtu Tyrševega doma, mi Je v lagodnem razgovoru povedal tole; — V Pragi so nam dali vse, kar potrebujemo, in so razporedili program našega bivanja kar najlepše. Treniramo skupno s češko vrsto, gledamo in se učimo od njih vsega, kar je za nas novega, tako da bomo prinesli s seboj v domovino vse, kar bomo potrebovali sedaj in v bodočnosti. Smo v polnem treningu in smo na telova-dišču v Tyrševem domu sleherni dan od 8. do 14. ure. Medtem imamo dva odmora. Po treningu je kopanje v bazenu, ob 15. uri je kosilo, nakar imamo obvezen odmor do 17. ure. V prostem času hodimo po telovadnicah raznih sokolskih društev. Občudujemo veliko število telovadcev in vzorno disciplino, ki nI prisiljena. Očitno je, da izhaja taka disciplina iz visoke zavesti vsakega poedinca. V soboto 21. t. m. smo šli prvič na večjo prireditev. V okviru vsesokolske-ga zleta je nastopilo na monstre-koncertu 300 sokolskih godbenikov, zbranih v zimskem stadionu. Na sporedu je bila predvsem Sukova koračnica »V novo življenje«. Ves večer je bil izpolnjen s skladbami Smetane, Dvofaka. Kfičke in drugih, češkoslovaški Sokoli in vsa javnost radostno pričakujejo prihoda Sokolov iz Jugoslavije, ki jih bodo sprejeli res po bratsko. Vsi naši Sokoli so v Pragi zdravi in se dobro počutijo. Prispel je tudi že Forte ln pričel trenirati. Zdaj pričakujemo še Vad-nala, ki morm biti vsak čas tu. Priprave za vsesokolski zlet so dan za dnem večje. V glavnih zletnih dneh bo. 200.000 gledalcev in 70.000 telovadcev dnevno poverjeno so-kolskim zdravnikom. M se zlasti vestno pripravljajo na zlet Pretekli torek se je sestalo v TyrSevem domu 70 zdravnikov, da so dobili smernice za zletno zdravniško službo. Zdravniki bodo razdeljen! na 12 ambularve na, tribunah ta v srpivodu. S. T. * Banovinah* kmetijska hh r Br. Jmrtjm ob jni. ieL N« tej kmetijski šofi prične novo šolsko doto 15. septembra t. L Šola je enoletna in traja do 3L avgusta 1939. Združena je z internatom sa 86 gojencev ter poseduje 144 ha obsežno posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in za to potrebnimi gospodarskimi poslopji. Zlasti se upošteva poljedelstvo in živinoreja. — V šolo sprejme banska oprava predvsem sinove kmečkih staršev, ki naj po dovršeni kmetijski šoli ostanejo na domači kmetiji. Stari morajo titi vsaj 16 let in z dobrim uspehom dovršiti osnovno šolo. Mesečna oskrbovalnina se določi po premoženjskih razmerah ter znaša od 75 do največ 300 din. Brezplačnih mest ni. Prošnje za sprejem (banovinski kolek za din 10) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. L ter priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico 3. spričevalo o nravnosti, 4 odpustnico. odnosno zadnje šolsko spričevalo, 5. obvezno izjavo staršev oziroma varuha, da bodo brili stroške šolanja, in da ostane prosilec po šolanju na domačem posestvu, sicer povrne od banovine prejete podpore (banov, kolek din 4). 6. koleka prosto uverenje o imovinskem stanju, ki ga dobe na srezu. ali potrdilo in-panstva o velikosti posestva in višini neposrednih davkov. Kdor želi nadaljnje podpore od sreskih kmetijskih odborov, vloži svojo prošnjo potom sreskesra kmetijskega referenta. 0 sprejemu se ob veste prosilci pismeno Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. ♦ V prvi letnik riije pedagoške Sole v Zagreba to v šolskem letu 1938/39 sprejetih 70 slušateljev, ki želijo postati učitelji meščanskih šoL Prijavijo se lahko učitelji in učiteljice, ki eo z oiličnim al? prav dobrim uspehom položili zrelostni in praktični učiteljski izipit ter delovaJi najmanj tri leta na osnovnih ali meščanskih šolah z odličnima ali prav dobrim uspehom in ne štejejo več kakor 30 let. Prošnje je treba poslati rektora-tu višje pedagoške Šole v Zagrebu (Meduli. čeva 33.) do 20. run;f*. Slušatelji so obenem lahko vpi-ani na univerzi SOB) PoafotoiE ( r«i«.i*l) ♦ Osemletni šolarček tc' n?? Štirih jezikov. Drugi razred osnovne šole v Preševu obiskuje 8-letni Božidar Stamisavljevič, ki go-vo.1 poleg svoje materinščine še tri jezi' e: turškega, arnavtskega in ciganskega, oe pred vstopom v šolo se je teh jezikov naučil v društvu drugih otrok in zdaj je maii Božidar učitelju velika opora. V šoli tolmači sošolcem vse štiri jezike in pivmagajv> njegove sposobnosti marsikatero težavo pri pouku. ]f»predate je Imelo v soboto zvečer v društvenih prostorih v Kolodvorski ulici svoj občni zbor, ki je bil deležen Izredno številnega obiska. Zbrali so se po vsej priliki vm hrvatski rojaki, kar Jih živi v Ljubljani Zborovanje je otvoril predsednik Fran jo Harazim, ki se je v svojem nagovoru spominjal dveh med letom umrlih članov, Albina Prepeluha in Viljema Gala, ter poudaril, da beleži društvo v svojem delovanju uvaževanja vredne uspehe, za kar gre zasluga predvsem harmoniji, ki vlada med članstvom. Tajnik Mate Dagelič je navajal, da je društvo štelo prvotno 226 članov, a je v zadnjem času padlo na 157, ker Je bilo mnogo Hrvatov v tem času službeno premeščenih Iz Ljubljane in so se odselile tudi njihove družine. Napredak premore lepo knjižnico, ki šteje že do 500 zvezkov, delovati pa je začel tudi poseben hrvatski tamburaški zbor. O denarnem gospodarstvu je poročal ravnatelj Dragutin Lovri-ček, ki se je toplo zahvalil nekaterim podpornikom. Na koncu je bil med živahnim odobravanjem zborovalcev vnovič izvoljen za predsednika Harazim, za podpredsednika dr. Kallay, za tajnika operni pevec Marčec, za blagajnika inž. Man d a Pred zaključkom občnega zbora je dr. KaTlajr spregovoril še nekaj iskrenih besed v zahvalo predsedniku Harazimu, ki se tako požrtvovalno zavzema za prospeh kulturnega dela Hrvatov v LJubljani. Ako se odrgnete s čevljem, uporabljajte Gregoričev .BOROSAN*. - Zahtevajte brezplačen vzorec v Dro-gerljl Qregorl6, Ljubljana« Prešernova 6. d— V visoki starosti 85 let je umria doL goletna zvesta služabnica pri Boletovib Micka Mravljetova. Njen pogreb bo danes ob 14. z Vidov danske ceste. Lep ji bodi spo-mini u— Slovenska narodna in umetna pesem in sicer 7 umetnih zborov in 8 priredb nerodnih pesmi, je na sporedu koncerta pevskega zbora Krakovo — Trnovo, ki bo v petek 27. t m. v veliki filharmouični dvorani Zbor je stalen zelo agilen, vadi pod vodstvom svojega zborovodje g. Avseneka in uživa prav lep sloves. Zato vabimo na njegov koncert. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glastene Matice po običajnih koncertnih cenah. n— Nastop glasbenega otroškega vrtca, ki deluje v okviru šoile Glasbene Matice, se ponovi v sredo 25. t m. zvečer ob 18.15 v Hubadovi pevski dvorani, i jc.ovitev je pogrebna, ker je v nedelj-) odšlo precej starcev, ki niso dobili vstopnic v dvorano ztradi ozkega prostora. Spored se bo dobil v knjigarni Glasbene Matice in pred pričetkom produkcije. n— Prijavite sobe sa trgovski kongres! Vsak dan prihajajo n ve prijave udeležencev trgovskega kongresa. Prosimo, da prijavite vse proste sobe '"inosno prenočišča kongresnemu stanovanjskemu odseku v Trgovsken- dimu, Gregorčičeva 27. PARIŠKI SEJEM le siiTeiji sejem na svetu Zbral bo od 21. maja do 6. junija t. 1. 9000 razstavilalcev iz 34 i_.iav Sejem obišče vsako leto preko 2,800 000 ljudi. Veliki popusti na železnicah, lnfc.macije Jaje francosk' Tgovski ataše, Beograd io vsi francoski ko. -ulati t državi. Velefilm iskrenega, prepričujočega realizma namenjen vsem materam, namenjen pa tudi mladim dekletom, ki hrepene za živijrnjen?, pa ga še ne poznajo... ŽENE naprodaj PREMIERA DANES ? KINO MAT7CA 21-24 e Smrt velikega junaka. Spet je ugrabita. smrt velikega junaka iz svetovne vojne ter človeka visokih sposobnost: in vrlin. Umri je v Beogradu vršilec dolžnosti načelnika zgodovinskega oddelka glavnega generalStaba, pehotni brigadnd general Milo je Jelisijevič, trikratni vitez Ka-radjordjeve zvezde z med Rodil se je pred 63 leta v mah vasici jeseniškega sre-za in po dovršeni gimnaziji je bil sprejet v vojno akademijo. Z velikim junaštvom ki zglednim požrtv0vanjem se je odlikoval v krvavih bitkah od Bregalnice dalje skozi vso svetovno vojno. V zadnjih letih svetovne vojne je bil poveijlnik polka. Po osvobojen ju je služboval kot poveljnik brigade v Mostam in Valjevu, dokler nI bil postavljen za predavatelja na vojni akademiji v Beogradu. Vetlike so bile tudi njegove zasluge pri urejevanju in vodstvu zgodovinskega oddelka glavnega, genaral-štaba. * Trije konj nkradeni na Kočevskem. V noči od 18. na 19. maja 90 bili v vasi Svetli potok, občina Koprivnik v kočevskem srezu, ukradand trije konji. Konj, ki je last Karla Kumipa je rjav z belo liso na glavi. 6 let star. Istotako je rjav konj Rudolfa Stal-zerja, star 12 let. Konj Andreja Grila pa je lisičje barve in star 6 let. Prizadeti posestniki naprošajo vse čitatelje, da takoj prijavijo varnostnim organom, ako kje opazijo sumljive prodajalce opisanih konj. Iz Uuhtlaite n— 40.000 m2 meri razstavišče Ljubljanskega veleseima. V razstavnih zgradbah pa je 8000 m2 prostora. Vse to bo napolnjeno z najrazličnejšimi izdelki na letošnjem pomladanskem velesejmu, ki bo od 4. do 13. junija. Vsaka industrijska panoga bo sama za 6ebe urejena tako, da nudi. tudi sicer ne. veščemu, takoj jasen pregled izdelkov dotič-ne stroke. Tako je vsakomur omogočeno, da hitro najde tisto kar želi na-baviiti in pa da med seboj primerja izdelke konkurenčnih tvrdk. Deset in desettisoči vedo. da e na Ljubljanskem velesejmu tolpi dobro in zato prihajajo vsako leto. da tu izbirajo, kupujejo in naroča ja Letos, ko bo od 10. do 12. junija. v Ljubljani HI. vsedriavni trgovki kongres, pa bodo trgovski posli na Ljub. ljanekem velesejmu še živahnejši. Naj tudi vas ne manjka med obiskovalci. Izkoristite polovično vozrino na železnici za potovanje v Ljubljano oi 30 maja do 13- Junija, za po-vratek p« od 4. do 18. junija. Če kupite na odhodni postaji celo vozmo karto, poleg tega pa Se rumeno železniško izkaznico za 2 din ter si na velesejmu na blagajni daste potrdi, ti obisk, vam stara voana karta velja za brezplačen povratek. o— Geografske društvo vaW nojfl Slane na farednl občni zbor, ki bo 81. t m. ob j2J3Q y gMena&beca BMtftaJa univsag- n— Naknadni pregled avtomobilov in mo-tociklov bo v Ljubljani 28. t. m. od 8. do 11. ure na Bregu štev. dohod iz Novega trga. Komisija bo izdala istotako dovolilo za uporabo vozila K pregledu je pripeljali vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen in prepovedano jim bo obratovati z neodobrenian vozilom. Tsehatoba Fli Vam naredi vneto, rdečo kožo rjevo ln prožno. Drogerlja Gre-gorlč dr. b o. b. Ljubljana, Prešernova ul. 6. a— Obverno javno eepljenje proti kosam je končano. Zamudniki lahko prineso necepljene otroke še k naknadnemu celpje-nju. ki bo ta tedsn vsakokrat ob pregledu že cepljenih otrok Razpored pregledov in naknadnega cepljenja je razviden z lepakov na vseh občinskih deokah, cerkvah, šolah in drugih običajnih mestih. Ponovno opozarja, mo, da je opustitev cepljenja brez adravni. £ko utemeljenega razloga kazniva po zakonu. e— Ljubljanska drama bo vprizorila danes ot '20. v celjskem gledališču Škvarkino. vo dramo >Izpit za življenje« v režiji inž. Srupice. Predstava ie rzven abonmaja. Kino Metropol. »LORD-LAKAJ« zabavni komedija po gledališkem komadu. e— Zmaga mariborskih šahistov. V prven kohi državnega šahovskega klubskega prvenstva sta se srečala v nedeljo v Celju Mariborski in Celjski žahovski klub. Mariborčani so zmagali v razmerju 5:3. Podrobni rezultati eo bili sledeči (prvo imenovani so Mariborčani, drugi Celjani): Kukovec: Modi« pol: poL, dr. Gabrovsek: inž. Sajovie 1:0. Ostanek: Kruk 1:0, Stojnšek: Cijan 0:1. Strniša: Skitetk 1:0, Bien: Grašer 1A Knajne: Fajs pol: pol, dr. Lipa j: Diehl VI 0:L e— Javni telovadni nastop vseh oddefko* drž. realne gimnazije in meščanski šol i Celju bo v nedeljo 29. t m. ob 10. dopoddn« na Glaziji. Sodelovala bo vojaška godba ij Maribora. Prijatelje mladine in starše opo zarjamo na ta nastop pri katerem bo sode lovak) uad tisoč mladih telovadcev in telo vadk. e— Brezposelnost Pri celjski borzi deb je bilo 20. L m v evidenci 292 brezposelni! f296 moških in 56 žensk) nasproti 537 (441 moškim in 96 ženskam) dne 10. L m URE, zlatnino za birme najceneje pri A. FUCHS, _ŽIDOVSKA UL. 8 Iz Maribora a— Angleški publicist v Mariboru. V Maribor je prispel a ^leški publicist dr Prendergast, sta angleškega konzula v rkadru. OdJič^J gost se ze!o za.-, ima za naše kraje. Obvlada srbohrvaščino in zavira gradivo za knjigo o naših krajih, ki Vi bo izdaj v angleškem jeziku. V Mariboru je navezal stike s kulturnimi čLnitelji in angleškim krožkom. a— Proslav* 50 letnice mariborska m**-Ske podmžnloe CMI>. T jet 188S, to je tri leta po ustanovitvi narodno obrambne družbe CMD v Ljubljani so zgrabili naši uar Ini pionirji ob severni me| čvrsto postojanilao n&rodnoobrambnega d*aia — jško podružnico CMD. Veliko je delo ki ga je v polstoletju izvrš.'!a v prid narodu. Na praznik Vr Vbohoda bo slovesna pro-sda/va 50 ;etmce ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelujejo pevski ztoor »Drave« ,septet bra+ov živkov, Se-rajmikov goda-tai kvartet, solisti gdč So-inja Skapinova, g. Anton Faganeli, ' Ciril Ovetko (klavir) in Zivonko Devide (gosti). Razen tega govor o zgodovini podružnice, razne pevske ter Instrumentalne točke in Mirkova slavnostna himna »Blagovestni-koan*. Brez vstopnine. V petek 27. t m. o(b 20 .pa je v meli dvorani Narodnega dama redmi občni zbor mariborskih podružnic CMD. Nacionalni Maribor se bo ne dMamno s številnim obiskom oddolžil pol-stoJetnemu narodno obrambnemu in kulturnem«! delu mariib. moške podružnice CMD. e,— Selniški Sokoli so v okviru proslave 25 letnice obstoja društva v nedeljo počastili spomin mrtvih bratov ln sester na selniškam pokopališču. Po pdetetnl slavnostl, h kateri so prišli tudi Sokoli kolesarji ib Maribora, je krenila sokolska povorka na letno telovadišče. Na dnevnem redu proslavitve 25 letnice je bfl tu-etih>. na promet pri uvozu pa 5.91 milijo-: a kvintalov (nasproti 5.01 in 5.02 v prej-šniiu dveh letih). Pri izvozu b'aga je lairi stopil na prvo •mesto Sušak, kjer je znašal izvozni promet 4.93 milijona kvint lov (v zadnjih dveh letih 2.44 odnosno 3.63). Na drugem rr stil ie Split z izvoznim prometom 3.94 milijona kvintalov (4.91, 7.37). Na tretjem mestu je Dubrovnik z izvoznim prometom 2.78 milijona kvintalov (1.45 odnosno 1.38). na četrtem pa šibenik z izvoznim prometom 2.33 milijona kvintalov (2.16 2.38). Izvozni promet Splita je v zadnjih dveh letih padel na polovico. Pri uvozu blaga iz 'nožemstva je letos stonil na prvo mesto Dnbrovn!k z uvoznim prometom 2.02 milijona kvintalov (1.10. 1.60). na drugem mestu ie Sušak z uvoznim prometom 1.64 milijona kvintalov (1.96. 1.21), na tretjem mestu pa je Split z uvoznim prometom 1.54 milijona kvintalov (1.50, 1.69). V ladijskem prometu luk je seveda Split še daleč na prvem mestu, kar nam pričajo tudi številke o dohodku luških taks. Celoten dohodek luških taks je lani znašal 8.29 mili iona din, od tega je odpadlo ta Split 3.07 milijona din, na Sušak 2.45 milijona din. na Dubrovnik 2.00 milijona din in na šibenik 0.58 milijona din. Raivof češkoslovaške težke industrije češkoslovaške fekodove tvornice objavljajo svojo bilanco za preteklo ieto, iz katere je razvidno, d? se je kosmata dobiček podjetja lani poveča] na 242 milijonov Kč (prejšnje leto 165), čisti dobiček pa je izkazan v višini 62.2 milijona Kč (pr. leto 42.2). Pri tem je iz kosmatega dobička porabljenih za odnise 90 milijonov Kč (pr. leto 64). Delniška glavnica družbe je bila Jani povišana na 220 milijonov Kč, poleg glavnice pa ima družba še 665 milijonov Kč izkazanih rezerv (za 20 milijonov več nego v pr. letu) in za 571 milijonov Kč obligacijskega kapitala. Od celotnih aktiv v višini skoro 2.7 milijarde Kč odpade na investicije 564 milijonov, na surovine polizdelke in izdelke 565 milijonov, na vrednostne papirje 253 milijonov, na debitorje pa 1068 milijonov. Naročila so se (brez naročil za orožje in vojsko) lam povečala za 39°/0. Zaradi znatno povečane zaposlenosti so se izdatki podjetja za mezde in plače povečali za 226 milijonov (za 50®/0) na 682 milijonov Kč. Znatno se je povečala produkcija avtomobilov. Od celotne prodaje avtomobilov v ČSR odpade na škodove avtomobile 34%, izvoz avtomobilov pa se je povečal za 75o/<>. Dividenda za pret. leto znaša 72 Kč (pr. leto 6150). Znano velepodjetje strojne industrije česK©mOrav«lia-KoIben-Dafiek zaznamuje v preteklem letu prav tafeo znatno povečanje poslov. Kosmati dobiček se je povečal na 160.5 milijona Kč (tvrerJBnje leto 122.1 teta 1906. 8&8), čisti dobiček pa je nar rasel na 14.2 milijona Kfi (par. leto 6.3). Družba plača 20% dlvidande (pr. leto 11%). Od celotne produkcije je lani odpadlo na produkcijo za izvoz 27%, na dobave za državo pa 45% Naročala ki so bila pr snežena iz prejšnjega leta na letošnje leto znašajo P°1 milijarde Kč. železarsko podjetje Poldi-jekio je imelo lani 107.5 milijona kosmatega dobička (pr leto 60.6), čisti dobiček pa se je povečal na 22.3 milijona Kč (pr. leto 9.9). Dividenda je povečana na 12.5% aH 50 Kč (pr. leto 30). Promet se je v primeri s prejšnjim letom skoro podvojil, pri tam pa Se je delež izvoza od celotne produkcije dvignil na 60%. Priprave za ljubljanski kongres trgovcev Beograjski trgovci so imeli te dni Širšo konferenco ▼ zvezi z vse državnim trgovskim kongresom, ki bo 11. im 12. jutra ja v Ljubljani Konferenco je vodili predsednik Saveza trgovskih združeni v Beogradu g-Milenko Savič, Id je pozval vse beograjske trgovce, da sodelujejo pri pripravah za kongres in pri sprejemu bolgarskih tovarišev, ki se bodo r>rav tako udeležili kongresa v Ljubljani. Nato je predsednik g. Savič v daljšem govoru poudaril težkoče, s katerimi se ima boriti nacionalna trgovina, kar bo treba na kongresu posebno proučiti in poudariti. Namesto da bi napredoval nacionalni element, :iapredujejo tujci. To se vida v zadnjem čaisai zlasti v žitni trgovini in pri izvozu živine in ostal it kmetijskih proizvodov. Gre za vprašanje, ki mora zanimati vso našo javnost V naši državi pridejo na eno f>spodinjstvo komaj trije hektari zemlje, 500.000 kmetov pa je brc/ zemlje, medtem ko tujci kupujejo zemljo vsak dan in so pri nas odkupili že 800.000 ha Tudi v industriji sc razvija predvsem inozemski kapital. V tej zvezd je g. Savič omenil da industrija v okcHci Maribora noče razstavljati na domačih velesejmih. ker ji tako diktira tuji kapital. Tudi v BanjaJuki jt bila te dna konferenca Saveza trgovskih združenj za vrba siko banovino, ki je razpravljala o sodelovanju tamošnjiih trgovcev na kongresu v Ljubljani Ta savez bo tudi pripravil za ljubljanski kongres poseben referat o kmečkih dolgovih v zvezi s trgovskim kreditom. Po dosedanjih prijavah bo prišlo iz vrba-ske banovine na ljubljanski kongres s posebnim vlakom okrog 500 trgovcev. Gospodarske vesti = 50 milijonsko posojilo primorski banovini. Državna hipotekama banka je odobri. La primorski banovini 50 milijonsko investicijsko posojilo. Posojilo bo banski upravi izplačano v treh tranšah, in sicer 15 milijonov takoj. 20 milijonov prihodnje leto im 15 milijonov leta 1940. Baneka uprava v Splitu bo s tem posojilom izvedla javna dela, za katera si je pripravila poseben načrt. Gradili bodo piedvsem osnovne šole, izpopolnili sistem banovinskih bolnic, izvedli nekatere melioracije zemljišč, zgradili bodo tudi nekaj vodovodov cest in upravnih poslopij. V zvezi z najetjem tega posojila je baneka uprava izdala odlok o likvidaciji bamovinske hranilnice, kar je halo predmet kritike na skupščini Saveza hranilnic kralj. Jugoslavije. «= Francija bo povečala uvoz našega blaga. Poročali smo že, da bo v pričetku prihodnjega meseca prispela v Beograd francoska delgacija, da prouči možnost povečanja uvoza jugoslovenskega blaga v Francijo. Gre za prvi sestanek stalnega francosko - jugoslovenskega gospodarskega odbora, ki je ustanovljen po sporazumu od 14. decembra 1937. V tem sporazumu je bilo med drugim predvideno, da bo naš izvoz za 20% večji nego uvoz iz Francije. V prvem letošnjem četrtletju pa smo uvozili iz Francije za 32.6 milijona din, medtem ko je znašal izvoz le 29.2 milijona din. Zgodilo se je torej obratno, da je Francija letos postala aktivna v trgovini z našo državo. Lanski sporazum s Francijo določa med drugim, da se uvede kontrola, če se ne doseže omenjeni 20% izvozni presežek v našo korist Glavna naloga zasedanja stalnega francosko-jugoslovenskega gospodarskega odbora bo, da prouči možnost povečanja francoskih nakupov v naši državi, nadalje da se omogoči popolno in dejansko izkoriščanje kontingentov, ki nam jih daje Francija, in izvršijo spremembe v sistemu konti-gentiranja. Težkoče pri izvozu v Francijo so se sedaj po devalvaciji franka še povečale, zato nam mora Francija nuditi večje ugodnosti. Kakor se zatrjuje, namerava Francija povečati kontingente za naš les, vendar mi ne moremo povečati izvoza brez posebnih ugodnosti. Sedaj nam te ugodnosti Francija lažje da, ker ni več vezana na pogodbo z Avstrijo, k! je tej državi priznala izključno pravico do pre- lanl )• Francija vročila tal Avstrije za 50 milijonov frankov lesa. = češkoslovaška Je fteflcosL bankovcev. Na osnovi posebnega zakona, ki je bdi sprejet v češkoslovaškem parlamentu v začetku maja, je bila sedaj objavljena prepoved uvoza češkoslovaških bankovcev v češkoslovaško, medtem ko je izvoz bankovcev iz Češkoslovaške prepovedan že dve leti in pol. V bodoče Je dovoljeno prinesti s seboj v češkoslovaško le kovani denar, in sicer do 300 Kč na osebo ▼ kovancih po 10 in 20 Kč. Ta prepoved velja tudi za inozemce, ld pridejo v češkoslovaško. V malem obmejnem prometu pa je dovoljeno prinesti v češkoslovaško na dan po 30 Kč na osebo. = Načrtov Je že dovolj, zdaj Je čas, da flh uresničimo! Pri nas je izdelanih že toliko lepih načrtov za vse potrebe in o njih zelo radi govorimo, človek se več ne spozna v tej poplavi načrtov. Toda Izmed vseh načrtov je treba nedvomno najprej uresničiti načrt o ureditvi ljubljanskega kolodvora in načrt jadranske ceste; o tem vsi soglašamo. Brez ureditve ljubljanskega prometa se ne more razvijati Ljubljana, brez jadranske ceste pa ne more živeti Slovenija. To spoznanje bo vcepila obiskovalcem razstava »Naša cesta« na ljubljanskem pomladnem velesejmu. ki bo od 4. do 13. Junija. = Finančni zakon za leto 1938/89. V knjižni založbi tiskarne Merkur v LJubljani je izšel v ponatisku iz »Službenega lista« finančni zakon za leto 1938./39. kot poseben zvezek na finem, brezlesnem papirju. 50 strani velike osmerke obsegajoči zvezek je opremljen z nadrobnim vsebinskim kazalom, ki omogoča, da se najdejo vse spremembe veljavnih zakonov, uredb, pravilnikov in druge važne določbe finančnega zakona brez zamudnega iskanja. Zvezek se dobi v vseh knjierarnah In velja mehko vezan 16 din, s poštnino vred pa 18 din. = Dobave. Rudnik v Kaknju sprejema do 25. t ponudbe za 1000 kg kartalineja. Direkcija dri. rudnika v Brezi sprejema do 25. t m. ponudbe za dobavo klobučevine, lepenke, katodnih odvodnikov ter jelovega jamskega lesa, do 15. junija pa za dobavo elektr. jamskih svedrov, kompresorja ter transformatorjev. Komanda pomorskega ar-zenala v Tivtu sprejema do 1. Junija ponudbe za dobavo kokosove preproge, železnih pocinkanih obročev, železnih kljuk, mdla in sode za pranje, do 6. junija za dobavo bencina, požarnih cevi konopnenih cevi, bombažnih trakov in sukanoa, do 7. junija za dobavo razne kuhinjske posode in potrebščin, volnenega ripea, mornarskega sukna, satena, sukam ca ter igeL, medeninastih oiesc ter aluminijastih loncev in pokrivač. Uprava vojno-tehn i onega zavoda v Kragujevcu sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo raznega jekla, do 28. t. m. wa dobavo elektrod, žeL pločevine in jekla, do 31. L m. za dobavo 24.000 kg dušihove kisline. Borze 23. maja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi znova podražili in so se trgovali v privatnem kliringu po 9.14, medtem ko je bilo za angleške 1 mte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu Je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.15 (v Beogradu po 9.10), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci no tirala 484— 486 (v Beogradu je bil promet po 483-484). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 9? (v Beogradu po 92.50"* in v 8% Blairovem posojilu po 99.75 (v Beogradu po 98.50). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2415.65—2430.25, Berlin 1754.52—1768.40, Bruselj 735.95— 741.02, Curih 9C3.45—1003.52. London 216.16—218.21, Pariz 121.65—123.09, Praga 152.33—153.44, Trst 229.24—232.32. Curih. Beograd 10, Pariz 12.2450, London 21.75, New York 439.125, Bruselj 73.8750, Milan 23.08, Amsterdam 242.3750, Berlin 176.15, Dunaj, bankovci 43, Stock-holm 112.15, Oslo 109.30, KSbenhavn 97.10, Praga 15.24, Varšava 82.50, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 484—486, 4% agrarne b2 25 den., 4% severne agrarne 62 den., 6% begluške 93—94. 6% dalm. agrarne 92.25—93. 7% invest. 99 den., 7% stabiliz. 99 den., 7% invest. 99 den., 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7% Blair 94—94.75, 8% Blair 99.50—100; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 228 den., Gutmann 60—65, Trboveljska 200— 210, Isis 20 den. Beograd. Vojna škoda 483.50—484 (483—484), 4% agrarne 62.75—63 (62.75), 4% severne agrarne 63.25 bi., 6% begluške 93.25—93.75 (93.50), 6% dalm. agrarne 92—92.50 (92.50), 7% invest. 99.50—100.50 (100), 7% Drž. hip. banka 100 den. (100), 7% Blair 93.75—94.25. 8% Blair—(98.50), Narodna banka 7300—7350 PAB 234 bi. (233). Blagovna trilSča ŽITO + Chicago, 23. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 78.75, za junij 76.25, za sept. 77; koruza: za julij 58.875. 4. Winnipeg, 23. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 104, za okt. 84.25. -f- Novosadska blatoma borza (23. t. m.). Tedenca nespreaua:ij--ria. Pšenica. 78/79 kg: baška 215 — 220, sromska 214 — 219; ba-nateka 214 — 219; baška potiska 216 — 222. Koruza: baška 114 — 116: banatska 110 — 112. Oves: ba^oi 1S0 — 185; slavonski 180 — 185. Jefmen: baški in sremski 63 64 kg 180 — 182.50 Moka: baška >0g< in »Ozg« 320 — 330; »2« 300 — 310; »5« 280 — 290; >6« 260 — 270; »7c 230 - 240; >8« 125 -130. Otrobi: baški in sremski 110 — 117.50. Senator Vojnovič pri Mussoliniju Rim, 23. maja. k. V Italiji 9e že nekaj dni mudi jugosloverski senator Lujo Vojnovič. V Rimu ga je sprejel tudi Mussolina. Nov poveljnik tržaškega armijskega zbora Rim, 23. maja. k. Pred dnevi je bil armij-ski poveljnik v Trstu, general Rabata, premeščen za poveljnika v Rim. Za njegovega naslednika v Trstu je bi] imenovan general Italo Gariboldi, ki ie v abearnski vojn! poveljeval (fiviziji >Sabauds« in j«, bil potem načelnik glavnega generalnega štaba Naši Amerikand prihajajo LJubljana, 23. maja. Z Jutro Jim jeseniškim brzcem prispe T sredo — v tem letu prva — večja skupina naših ameriških rojakov ▼ domovino za nekaj tednov na obisk. Izlet organizira elevelandska Slovenska svobodomiselna podporna zveza, ki spada med največje in najuglednejše organizacije našega življa v Ameriki, vodstvo potovanja pa je v rokah znanega organizatorja Avgusta Kollandra. Dne 18. maja se Je skupina v New Torku vkrcala na veliki prekomornik Francoske linije »Normandie« in danes so prispeli v Le Ha vre. Od tam so se s posebnim vlakom odpeljali v Pariz, kjer se pomude en dan, da si ogledajo zanimivosti mesta, nato pa nadaljujejo vožnjo preko Švice, Tirolske in Beljaka Na Jesenicah Jih bodo v sredo zjutraj pozdravili rojaki, pri vlaku, ld prihaja ob %9., pa jim bo nato Ljubljana pri. redila posebno svečan sprejem. Po dolgih letih gospodarske krize, ki je tudi ameriškim Slovencem naložila najstrožjo Stednjo, so se gospodarske razmere v Ameriki v zadnjem času spet začele polagoma obračati na bolje {n mnogi spet polagoma prihajajo do prilike, da se za tedne dopusta popeljejo čez Ocean, obiščejo domače kraje in si po dolgi odsotnosti ogledajo, kako je v tem času napredovala Jugoslavija in njihova ožja domovina posebej. Med izletniki, ki pridejo v sredo k nam, je tudi mnogo v Ameriki rojene mladine, ld si je zaželela videt' rojstne kraje svojih staršev in se seznaniti z lepoto in znamenitostmi dežele. Med nami bodo rojaki ostali po nekaj tednov in z organizacijo izletov Je poskrbljeno, da bodo lahko od blizu videli tudi lepote ostalih jugoslovenskih pokrajin. Naša iskrena želja je, da bi se ameriški Slovenci med nami zmerom počutili doma in da bi se zmerom radi vračali v stari kraj. Obleka n Ali se bo 3afa zopet popravit? Pa Vasa dosmrtna obleka* VaSa koža, ali nje ne kvarijo razna slaba mila m kreme? Poskušajte Solea milo in kremo, ki krepita hormonsko delovanje Vaše kože, da postane zopet kakor nova. *Ulilcrin kremo. Kočevska spet vabi Kočevje, 23 maja Veliko, da, mnogo je preteklo Rinže, odkar se nismo oglasili. Gotovo že mislite, da Je Slovenska Kočevska zopet padla v spanje, posebno ob zadnjih dogodkih v danes že pokojni Avstriji. Ne, g. urednik, mi še živimo in vse bolj se nam je dvignila v teh dneh narodna zavest in vsa Slovenska Kočevska živi novo veselo in ponosno življenje. Res so tudi to našo slovensko deželico preipianrili razni znaki, kL so se pojavili vsepovsod, čuU so se znani vzkliki in pozdravi s posebnimi telovadni mi gibi, širile gorostaane vesti o skorajšnjem našem koncu itd. ali vse to nd omajalo zmage ter svobode na lastni zemlji. In lahko zagotovimo vsem, da ,«*mo mirni in da se prav nikogar ne bojimo. Mesec maj Je kaikor povsod drugod, tudi v naši kočevski deželici z zelenim Jurijem ozelenil in razcvetel breg in dol in Zlasti naša lepa Kočevska Švica se koplje v zlati sončnini vsa odeta v bogato zelenje ter cvetje sadnega drevja, čaika. čaka.. # Znana Krempa nad Borovcem pa je odela" svoje široko in položno pobočje vse do Banjaloke v nebroj v lahnem vetru se gibajočih belih narcis, ld rasto in cveto tako svobodno, kakor njihove posestrime tam gori na Golici Vsako leto ima v maju im juniju Krempa vse nedelje polno turistov, ki prihite v ujen oibiem in si za spomin poneso domov &>pek belih velikih narcis. Pa tudi -azgled z vrha Krempe vam poplača ves trud, hojo a® vožnjo v ta skriti kotiček naše slovenske zemlje. Izletniki, sem 'iprite svoje oči. Mladina, pribiti sem gori na svoj izlet! Slovenci, rojaki, pridite, da vidite tu naš rod in lepoto naše Slovenske zemlje, ld se Je rferi-la tako gloiboko v nedrije gozda in Jas. Na svidente! Zdravo —ar. Soboti ustanovljena Jč-liga v Mttrski Murska Sobota, 23. maja Od 24. februarja do 15. maja je priredil izvršilni odbor Jč lig v Ljubljani s sodelovanjem vseh lig v Sloveniji (Ljubljana, Celje. Ptuj, Maribor, Kranj, Bled. Jesenice, Novo mesto, Kamnik) preko 40 manifestacijskili prireditev s filmi in s predavanji o češkoslovaški. Teh prireditev se je udeležilo prelao 40.000 ljudi vseh stanov, starosti ter svetovnonazorskih in političnih prepričanj. Kakor vse te prireditve je imela mani-festanten značaj tudi prireditev v Murski Soboti." Filme o čsl. pokrajinskih lepotah, kulturno zgodovinskih zanimivostih, o Obeh prezidentth na oddihu, o manifestacijah čsl. kmečkega ljudstva v narodnih nošah, 0 aokolskem zletu in o odlični čsl, vojski je bilo treba vrteti kar štirikrat. Pri obeh mladinskih predstavah (za šolarje in za gimnazijce) in pri predstavi za okoličane in vojaštvo so pojasnjevali filme komandant mesta kapetan Spoljarič, g. Nišelvicer in profesorja Smolej in Li-ška. Glavna prireditev se je vršila 7 t m. zvečer. Konzula CSR v Ljubljani ing. Stanislava Minovskega in predsednika Izvršilnega odbora lig v LJubljani dr. Stareta je pozdravil prof Liška, poudarjajoč, da so tudtt v Obmejnem Prekmurju sonca, ki v teh za češkoslovaško tako težkih časih iskreno in skrbno čutijo in mislijo z vrlimi brati na severu. Dijaka češkega tečaja na gimnaziji Šiftar in Oimerman sta Poklonila g. konzulu doslej izišle številke 2. letnika »Mladega Prekmurca«. Uvodno besedo o pomenu prireditve in o čSl.-jugoel. vzajemnosti in predavanje o čsL armadi je temperamentno govoril dr. Stare. Najtehtnejši poudarek pa je dalo večeru predavanje g. konzula MinovSkega »O nastanku in stremljenju Češkoslovaške«. Ta izklesani pregled čsl. bitja nekoč in zdaj, ta «Jra-vi življenjske volje potoi, trezni in sa-mozavestni duh bi bik> treba z vsemi sredstvi razširiti med vse naše ljudi, ki ▼ nevednosti .zlasti pogosto še ▼ obmejnih krajih podlegajo in nasedajo podtalni propagandi. Po prireditvi, ki ae Je končaSa ® P«®£ jo »Hej Slovani«; se Je vršil ob Številni udeležbi tfitanovni občni zbor Jugoeaoveav-sko-češkosUovaške lige. Smernice o deflo-va slcn Ju »ta podala dr. »tare in konzul ing. Minovsky, občni zbor pa Je vodil prof. L4-ška. Vsi so poudarjali venomer rastoči pomen lig in potrebo, da se njih delovanje čim bolj raa&ri ta poglobi Ta večer Je bil izvoljen to dober tadan nate iafcran tale odbor; za predsednika prof. Janko lJUn* za podprecteeckifka. bo&A predstojnik dfc Slavko Sumečijak. za tajnika prof. Viktor Smolej, za blagajnika, trgovec Franc Cor, za odboroiike: ga. giirrm. ravnatelja BL Zobec, Setf davkarije Germovšek, trgovec Kardoš, tičatalj Kramberger, vodja elektrarne Nišelvicer in prof. Novak; za namestnika šo(L nactaoanfk Velnar in praf. Czurda; za revizorja šot uprav. GabriijeJ-čič in gimn. ravnatelj inž. Ivo Žabec; za delegata v Izvršilni odbor predsednik in tajnik. — I4ga, ki ima že člane v Lendavi v Ljutomeru, v Radencih in v Gornji Radgoni, ne namerava ostati omejena samo na Soboto, temveč se s članstvom in z delovanjem razširiti po vsem Preknmmv ju. Kajti če Je bilo kdaj, Je treba zdaj poudarjati Občepomembne in za nas še prav posebej važne vrline in vrednote češkoslo-vaške in s tem ctoprinašati k rasti vzajemnosti misM in k preporodu te naSe leni-vosfcL, mlačnosti in iz maJoduš Ja. Iz Julijske krajine Pomanjkanje vode v Istri Že nekaj k* grade r Istri veliki vodovod, od katerega si obetajo pitne vode vsi večji istrski kraji od Pirana do Pu4ja, pa tudd od Buzotn preko Pazim do Labmja. DeLa pa so največ zoradii abesmske vojne zaostala in tudi sedaj se še ne nadaljujejo v nekdasijem tempu. Pred kratkim je puljbiki prefekt na nekem zborovanju izjavil, da je minastrstvo za javna dela spet zagotovilo nadaljnje kredite za gradnjo vodovoda, vendar bo že iz teh-na-anih razlogov poteklo še nekaj let, da bo problem pitne vode v Istri končno resen. V gvpgi s tem je »Ptcoodo detia sera* te dnš oi/javfl zaarinriv dopis, ki obravnav« izredno težki problem vode v Pazmšč®ri Preskrba z vodo, pravi list, je v Pazšnu, še vse boij pa v ofcolLstejh vaseh skrcjno nezadostna- Pretežni ded leta je mogoče v Pazirau zaradi neznatne kapacitete mestnega vodovoda dobiti vodo le po nekaj ur na dam, poleti pa je običajno docela zmanjka. Pa-ZHičaari so tedaj prisiljena poiskati si vode v oddaljenih studencih za drag denar, tako da rzdatki za vodo često občutno obremenijo gospodinjstvo marsikatere družine. V blatžmjih in daljnih okoda&2i vaseh pa je podožaj po informacijah istega Hsta de manj povoJjen. Ljudje se morajo zadovoljiti celo * vodo is voskih ka&ov, kjer ae napaja živina. Tako je povsem razumljivo, zakaj je v Pazšnsčani toliko jetiendh bolnikov in zakaj se posebno poleti ndno »njo bolezni drobovja. V posiednjsh kitfli je pav.in nfa občina aJaušaia omiliti položaj vsaj v samem Ps-zinu. Z motornimi cisternami 90 dovažaii vodo iz prav oddaljenih krajev. Vsaka teka vožnja stane po 250 Hc. Po dddi pa morajo kmečke žene z osti včasih ceio do 40 km daieč do Fojbe, da sd za nekaj dni preskrbijo vsaj nekaj vode za družino. V Pičanu, Gradišču, Trvižu in po drugih krajih, beleži list, so ljudje pretekli IHC8CC plačevali po 2 liri za brento vode. Gradnja telefonskega omrežja v goriSd pokrajini je v polnem teku. Kakor znano, je za ta dela pokrajinska uprava najela posojilo ▼ znesku poldrugega mHijona lic, ki ga bodo morale v pretežnem delu amortizirati posamezne občine s svojimi obveznimi prispevki Po večjih krajih na deželi postavljajo tudii napod avtomatične telefonske centrale in javne govorflnoce. Tako bodo delno avtomatizirali novi centrali ▼ Dobrovem, ▼ Brdih ter pm Sv. &r&u na Vipavskem. Pri Sv. Križu in v Kanahi bodo zgraditi javna govorflraci Prav te dni so razširili telefonsko omrežje tudi na več krajev knmnske občine. Romanje goriških semeniičnikov v Rim. Goriški semensščnfld, med katerimi so še zmerom v velika večanj dijaki iz gorrekih podeželska krajev, bodo letos ob koncu Šolskega leta na pobudo nad&o£a Margotti-ja romali v Rim. NadSkof je s pomočjo goriškega prefekta dosegel, da je vlada prispevala precejšnjo vsoto, s katero bo mogoče krita vse stroške za potovanje. V semenišču pripravljajo sedaj profesorji dijake z vso vnemo na to romanje ki jih podrobno poučujejo o zgodovini Rima, tako da si bodo že nekoliko pripravljeni lahko ogledali fcudg vse glavne rimske posvetne V Južni Ameriki imajo vedno kakšno domačo revolucijo. V Riu de Janeiru se je zadnjič takšen udar ponesrečil, pa so upornike polovili in jih odpeljali v ječo (slika) Otočja Fate Morgane nI Dr. Lauge Koch o žrtvah samoprevare Po vesteh iz Kodanja je znani daneflci polarni raziskovalec dr. Lauge Koch z uspehom dovmšil svojo letalsko ekspedicdjo proti Severni Greulandski in nad polarnim morjem. Ta polet je imel, kakor smo že obširneje poročali, namen, da ugotovi, da-li v resnici obstaja pred Pearyjevo deželo otočje Fate Morgane, ki se je v poročilih polarnih raziskovalcev vedno znova pojavdjalo in o katerem je tudi Papaninova skupina bila prepričana, da ga je nekega dne na svoji odisejadn po Ledenem oceanu opazila. Tudi Koch sam je svoječasno poročali o tem otočju. Sedanji polet, fci se je izvnšil v najbolj ugodnem vremenu pa je dokončno pokazal, da teh otokov nikjer nI Raziskovalci, ki so mislili, da so jih vidalli, eo bili pač žrtev sa- moprevare. Drog uspeh Koehovega pojeta je bil ta, da eo točno ugotovili meje Fearyje-ve dežele. To je polotok, ki je samo z ozko ožino zvezam z Grenlandsko, drugače pa jo od nje ločen z 80 km dolgim fjordom. Sioer je že Peary trdil nekaj podobnega, toda dosedanje karte so kazale stvar drugače in jih bo treba sedaj temeljito popraviti. Koehova odprava pomeni v tem ozira zaključek raziskovalnega dela, ki je veljalo vsemu, doslej neznanemu pasu med Pearyjevo deželo. Severnim tečajem in G ru man ti Odločilni del poleta jie trajal komaj poldrago uro. Ves čas je talo letalo v brezžični zvezi z matično ladjo v Kraljevem zalivu. Odprava se bo vrnila domov, čim se bo popravilo vreme, ki se je med tem poslabšalo. je dobila naslednico Mlada Parižanka Elizabeta Lionova in njena karierš v zračnih višavah Mlado Parižanko Elizabeto Lionovo imenujejo »naslednico Amelije Earhardtove«, slavne ameriške letalke, ki je lansko leto izginila na tako nepričakovan način. Lionova je namreč kot prva ženska prekosila rekord Earhardtove na dolgih progah za 221 km. Bilo je L 1932., ko Je Earhardtova, najdrznejša letalka, kar jih je svet videl, na progi New York—San Francisco preletela 3939 km brez pristanka, kot prva ženska. Svet se je čudil. Sedaj pa se je pojavila ženska, ki je letela še bolj daleč. To je baš omenjena Lionova. Te dni je preletela med Istresom v Arabiji in Abadanom blizu Per-ziškega zaliva 4150 km dolgo progo, ne da bi vmes pristala. Mlada letalka je nastopala že prej pri vseh velikih letalskih prireditvah na Francoskem, kjer je zbujala pozornost tudi s svojo vitkostjo in eleganco. Doma je iz malega gnezda Balana v Ar-denah in je v otroških letih prišla s svojimi starši v Pariz. To je bilo ob začetku svetovne vojne, ko je prebivalstvo bežalo iz obmejnih ozemelj. Starši so jo vzgajali kakor vsako drugo dekle »iz dobre družine«. Bila je razvajena, malo ekstravagant-na in brez vsakega smisla za praktične stvari. Toda ko ji je bilo dvajset let, je svojim staršem nenadno izjavila: »Sedaj mi je večno plesanje in zahajanje v gledališče preneumno. Postati hočem tudi za kaj drugega koristna.« In je postala letalka. Na letališču v Guyancortu se je prijavila kot pripravnica za pilotiranje, opravila je vse težave te kariere in je imela skrivnosti pilotskega poklica kmalu za seboj. Baš na Silvestrovo 1936. je svojemu presene- čenemu očeta izročila listino, ki jo Je proglašala za pilotko. Mlada Elizabeta si Je kupila svoj stroj in se je prijavljala za vsa velika tekmovanja V kratkem času je zmagoslavno opravila šesturni polet v Angersu, si pridobila pokal Helene Boucherjeve in veliko nagrado francoskega aerokluba za polet na vzhodu. To ji je dalo še več poguma ta kmalu je začela z rekordi na lastno pest. Najprvo je na progi Pariz—London in nazaj dosegla rekorden čas, potem je sledila proga Pariz—Rim in nazaj in še druge. Zadnja etapa pred svetovnim rekordom je bil polet brez pristanka na progi Pariz— Tunis in nazaj v lanskem juniju, pri čemer si je pridobila novo nagrado. Njen je tudi ženski višinski rekord za 6-literske stroje. A največje njeno dosedanje dejanje je ob začetku članka omenjeni polet, s katerim je prekosila samo Amelijo Earhardtove. Hudourje na štajerskem Zaradi deževja zadnjih dni je Mura pri Gradcu narasla za cel meter. V Gostingu so vode tako poplavile polja in travnike, da so bila drevesa ponekod do krošenj v vodi. Mnogo mostov v južni Ostmarki so vode omajale, nekatere so celo podrle. Štiri vasi naprodaj Kmalu potem, ko je eden največjih lastnikov nepremičnin v Angliji prodal 20 tisoč objektov v Cardiffu, je podvzel lord Tredegar akcijo za prodajo štirih celih vasi, ki so njegova last. Vasi ležijo v Wa-lesu in se imenujejo: Michaelston. Drae-then, Cesyn Mably in Rudry. Od prodaje teh naselij si lord obeta tričetrt milijona funtov izkupička. Bafrnskin se le smrtno ponesrečil Znani, z uspehi ovenčani ruski polarni letalec Babuškin se je te dni smrtno ponesrečil. Vračal se je z letalom »N-212« a Franc Jožefove dežele proti Arhangelskn, toda preden Je dosegel letališče, se je aero-plan ,ki je vozil Šestnajst oseb, zrušil z radi napake ▼ motorju ter padel v strugo reke Dvine. Babuškin. zdravnik Rossels, Inženir Šutovski in mehanik GursM so utonili, ostali so se rešili. Babuškin se je proslavil ob katastrofi ekspedicije generala Nobfla na Severni tečaj. Bil Je eden prvih pilotov, Id se mu ja posrečilo obleteti Severni tečaj in se tam spustiti na tla. Skupno z Vodopjanovom je lani izvedel veliki polet na Severni tečaj ter bdi za svoja junaštva odlikovan z naslovom junaka sovjetske Unije. Zato ga bodo v Moskvi pokopali na državne stroške, njegovi družini, kakor tudi družinam ostalih ponesrečencev, pa bo moskovska vlada plačevala pokojnino. Nesreča na razstavišču Na razstavišču britskega imperija v Gla-sgowu se je v nedeljo primerila huda nesreča, ki Je prizadela trideset oseb. Dva vlaka ozkotirne železnice na razstavišču sta trčila skupaj in sedemnajst oseb je bilo pri tem hudo, trinajst pa lažje ranjenih. Težje ranjene ponesrečence so morali oddati v bolniSnico. V Parizu so trneH te dni kakor povzemamo po francoskih listih »teatraličen« dvoboj. Francoski pisatelj Henry Bernstein (na slild desno) je pozval svojega nasprotnika Edouarda Bourdeta zaradi neke afere na krvavi mejdan. Slika prikazuje prizor is duela, po katerem sta se nasprotnika razšla brez sprave Amelija Earhardtova Nevarni razbojniki 130 vlomov, 15 spopadov z zasledovalci in en umor Najnovejši potapljaški zvon Najlepša zlatolaska Ovčarka neguje mačko B!i»a Bramdenburga neguje samica ovčar-sfcega psa. ki je nedavno vrgla štiri mladiče, mlado mačko, kaiteri se je približala v trenutka, ko je izgubila ves svoj zarod. Odtlej vfcada med psioo in mačko ne le prijateljstvo, ampak naravnost materinska nežnost- In kar je pri tem najznačilnejše, se dobro prenašata ne le psica in mlado mače. ampak tudi ovčarka in mati mlade mucke. Nesreča rumunskega vojaškega letala V bližini rumunskega naselja Teruci se je zrušilo vojaško letalo med vežbami na zemljo in padlo na kmečki voz, s katerim sta se peljali dve kmetici, ženski je ubilo, voznika pa so s smrtnonevarnimi poškodbami odpeljali v bolnišnico. Dr. Garceaux in njegov asistent dr. Behague demonstrirata posknse z na£nove£to potapljaško pripravo na letališču Le Bourgeta pri Parizu Opica na svobodi V Tourooingu je iz neke cirkuške mema-žerije pobegnila opica, zaradi katere je bilo več ur vse mesto na nogah, žival Je namreč vdirala v stanovanja iskala otroke. katere je vabila k igri ter odpirala kuncem in perutnini vrata v svobodo. Pet ur je trajalo razburjenje ljudi zaradi tega početja, potem se je nekemu cirkuškemu nameščencu posrečilo, da je opico vjel in privedel domov. Dragulji med perilom Madžarska devizna policija v bližini ju-goslovenske državne meje je zasačila nekega židovskega draguljarja iz Budimpešte, ki je skušal iztihotapiti v našo državo mnogo briljantov, zlata in platine med starim perilom. Zaplenjeni predmeti so predstavljali vrednost nad 20 tisoč pengov. Potres na Celebesu Na otoku Celebes so zabeležili potreso-meri te dni 20 v kratkih premorih sledečih si potresnih sunkov, šestdeset hiš je porušenih. Žrtve strupenih plinov Pri Dionu je bila zaposlena s čistilnimi deli v kanalih večja skupina delavcev, katere so med delom omamili plini, šest delavcev so morali odpeljati v bolnišnico z znaki hudega zastrupljen ja. Dva od njih sta že umrla. ANEKDOTA Pri neki vaji za »Lohengrina« je pozav-nist tako trobil, da ga je Rihard Wagner neprestano opominjal: »Forte, forte!« Po-zavnist se je napenjal in trobil kolikor so mu dopuščale telesne moči, toda Wagner je vnovič potrkal s taktiko po pultu in opozarjaj: »Forte, forte!« Pozavnistu se je zdelo to nemogoče in je dejal: »Saj ne morem bolj glasno trobiti kakor trobim!« Nato Wagner: »Seveda ne morete, zato ker trobite fortissimo, jaz pa zahtevam od vas samo forte.« VSAK DAN ENA »Nu, ta fe pa popolnoma podoten svojemu očetu. Od jutra do večera sega po stekle- nici ...« <>PoffcikeffK) Češkoslovaškim varnostnim oblastem je espelo, da so razgmale in uničile razbojniško vlomilsko tolpo, ki je več nego leto dni plenila po južni Moravski in ki je imela na vesti, kolikor so mogli doslej dognati, 130 vlomov ter 1 umor. Glavar te tolpe je bil že sedemkrat kaznovani 241et-ni delavec Jožef Waldherr, pajdaši pa so bili njegov osemkrat kaznovani brat Rudolf, njegov svak in dva njegova bratranca. S kolesi so razbojniki podnevi stfkaH za ugodnimi priložnostmi za vlome, ponoči pa so vlamljali. Na teh poteh so bili vedno močno oboroženi in če so jih zasledovali, bo tudi brez pomisleka uporabljali strelno Španija med Parizom in Londonom orožje. Petnajstkrat so imeli tako s svojimi zasledovalci divje spopade in mnoge osebe so bile pri tem ranjene. V oktobru lanskega leta je neki orožniški narednik našel Jožefa Waldharrja v kupu sena. Pozval ga je, naj se legitimira, toda ropar je trikrat ustrelil vanj in ga ubil. Potem je s kolesom pobegnil. V kalifornijskem kopališču Long Beach so nedavno izbrali kraljico svetlih las — Sodniki so se odločili za 17-letno Lilijano Nelsonovo (slika) Zaradi težav, ki so nastopile ▼ Španskem problemu, je odpotoval francoski justični minister Paul Reynaud (zgoraj) v London na posvetovanje k lordu Halifasu (levo spodaj) in Malcohnu Mac Donaldn (zraven na desni) Z 12*500 franki je kupil 80 milijonov Skrivnost ladje „Telemaque", ki se je potopila v Seini Francoska država je te dni priredila svojevrstno dražto. Prodala je namreč ladjo, o kateri nihče niti prav ne ve, dsuli res obstoja. Ta Ladja, »Telemalue« po imenu, se je potopila v Seini leta 1790.. pol leta po naskoku na Bastiljo. In v njej je bilo zlata za 80 milijonov frankov. Zdaj Lahko že razumemo, da je omenjena dražba zbudila velikansko pozornost Ce kupec dobi iadjo na seinskera dnu, tedaj postane lahko bogat Če je pa ne najde, tedaj je svoj denar vrgel proč. Za sedaj je gotovo le to, da je tam ,kjer spi po izročilu »Telemaque« svoje 1501etmo spanje, več metrov globoka plast blata. Kaj je pod njim aii v njem, ne ve še nihče. Sioer pa, če ba kupeč res našel tistih 80 milijonov, tedaj mora računati že sedaj s tem, da spra- Dezerter iz bitke na Marni Vojaško sodišče v Lilleu Je te dni obsodilo nekega 51 letnega moža zaradi pobega z bojišča na dve leti ječe. Obtoženec je dezertiral z bojišča med bitko na Marni in se je poslej celih tri in dvajset let skrival v stanovanju nekega prijatelja. Tičal je ves čas v kleti, ki Je imela okno na dvorišče. Ko Je njegov skrivač pred letom dni umrl, je moral begun zapustiti skrivališče. Oblasti so postale pozorne nanj in so ga prijele ter postavile pred sodišče. vi le 20 oditotkov vsega »dobička« v 6Voj žep, ostalo dobi po zakonu država. Seveda pa gredo stroški za iskanje in morebitno dviganje ladje na njegov račun in že to pomeni lep riziko, ne glede na izgubo časa, če se vse ponesreči. Zato pa tudi ni čudno, da sta se na dražbi javila samo dva kupca. Eden med njima je dotil koncesijo za iskanje >TelemaQua< za 12.500 frankov. Sedaj francoska javnost čaika. kako se mu bo posel obneseL Obsodba po srednjeveškem zakonu Angleško sodišče v Kensimgtomi je Obsodilo 361etnega mlekarja Alfreda Glad-w4na na dvanajst mesecev ječe. Policija ga je zasačila na strehi neke hiše, od koder je opazoval mlada dekleta pri oblačenja. Mlekar je bil obsojen na podlagi zako na iz L 1360. Sinu 70 dolarjev, vnukinji štiri milijone Fraok Waterman, znani kralj nalivnih peres, je profili teden umri v Ameriki V svoji oporoki je zapustil svojemu sinu samo 70 doterjev, sinova hči pa je podedovala po njem štiri in pol milijone dolarjev. Watermanov sin bo skušal zdaj oporoko ovreči. Borba proti poslednji volji Eatesfeeta Siftonova, vnukinja nekdanjega mfailsUflfcega predsednika Kanade, ld je po svojem očetu podedovala milijon fun t»v pod pogojem, da ne sme nikoli zapustiti rodne dežele, se zdaj pravda, da bi dosqgfta neuveljavljen je klavzule, ki jo pri klepa izključno na Kanado. V prvi instanci pa Je proces izgubila in zdaj se tožarl dalja y prestolnici so imeli ta mesec krst male princese Beatrike. Otroka so peljali h krstnemu kamnu z velikanskim pompom Nov rumunski dnevnik Dne 1. junija bo začel v Bukarešti izhajati dnevnik »Romania«, ki bo nekakšno polslužbeno glasilo rumunske vlade. Knltarnl pregled Literarni obraz dr« Ivana Laha Z dr. Ivanom Lahom lega v grob eden tistih predstavnikov slovenske književnosti, ki v novih literarno si prizadevajočih po-kolen jih sicer niso našli posnemovalcev in slednikov, a so s svojim življenjskim delom izpolnili eno najtežjih, najusodnejših razdobij našega narodno-kulturnega razvoja in bodo njih imena zato ostala v zgodovini svetlega spomina. Nam mlajšim, ki smo v gimnazijskih klopeh doraščali ob branju njegovih »Upornikov«, »Brambov-cev«, »Gospoda Ravbarja« in »Vaške kronike« in pozneje še ob »Angelinu Hidarju« pa »Gabrijanu in Šembiliji«, a so nas vojna vihra in po nji viharji prevratnih in poprevratnih dni zajeli mnogo prezgodaj, da bi mogli v njih z dejanjem in zavestno žrtvijo soodločevati in je tako nova zgradba narodne usode zrasla skorajda brez nas, sta se smisel in nadčasovna vrednost njegovega življenjskega dela po krivem odmaknila našemu razumevanju. Pravo mesto v naši literarni zgodovini bo treba dr. !vanu Lahu še objektivno odkazati. Na pragu našega stoletja je dr. Lah zastavil svoje pero tam. kjer je bilo treba še dramiti narodno zavest v neprebujenih množicah in z literarnim delom je pomagal kopati temelje naše nacionalne skupnosti. Tako mu literatura ni bila zgolj slepo, spontano izživljanje samozvanega genija, temveč zavesten instrument v rokah skupne življenjske borbe. Kot pisatelj se je naslonil na tradicijo ljudskega realizma in romantike. kakor so ju gojili pisatelji v drugi polovici prejšnjega stoletja. V tej smeri je iskal folklornega motiva med ljudstvom, gojil nenavadne, preizkušenj in spoznanja polne zgodbe iz domače davnine, obenem pa zmerom iskal iskrene topline in lepote v človeku, kj se je zanju s tako srčno krvjo boril Ivan Cankar, njegov uči- telj m starejši drug. Malo je pisateljev pri nas, ki so nam znali s toliko iivljenjske tesnobe in s toliko pesniške iluzije obenem Klicati minule čase v spomin in nas navda- \ jati s samozavestjo, ki je prvi in poglavitni atribut slehernega naroda, a je pri nas ta ko usodno redka: z zavestjo namreč, da nismo brez korenine na svojem. Prav iz žive potrebe po utrjevanju te samozavesti je tudi pognala kali njegova neutrudljiva delavnost in borbenost, iz katere je v času svetovne vojne in prevrata zrasel v narodnega junaka. Ko se poslavljamo od njegovega praha, nam dr. Ivan Lah stopa v dveh živih podobah pred oči. Vse njegovo življenje je bilo en sam delovni dan, nobeni muki in tegobi ni dal, da mu pero iztrga iz rok. Zavoljo svoje trdožive, neugnane vneme, da, zavoljo svoje obsedene volje, delati, boriti se, nikdar ne prekiniti dela in borbe, je ostal v areni našega kulturnega dejanja in nehanja prav do poslednjega diha, še na smrtni postelji sami. Te fanatične vere, ki je dr. Ivana Laha dvigala skozi življenje, mlajši literarni rodovi skorajda ne zmorejo več. A kakor ga poznamo iz šole, predavalnice, iz družbe in s ceste, je bil dr. Ivan Lah kljub vsemu do konca sama poosebljena mladost. Ne, svet, ki je bil dr. Lahu, in njegovemu narodu in njuni veri sovražen, ni imel dovolj zlobe, njegove ječe in internacije niso premogle dovolj muk, da bi bile mogle temu redkemu, dragocenemu sinu naše zemlje ugrabiti avre-olo lepote in zdravja. V teh dveh podobah — človek deta in borbe pa nosilec uporne mladosti vsemu svetu na kljub — bo dr. Ivan Lah živel v našem spominu in za pravico do obojega, do dela in mladosti, se pojdejo tudi naše mlade generacije bit. L. M. Še o gostovanju bolgarske operete >Haremske tajnosti« je naslov opereti, ki ie bila na sporedu drugi dan gostovanja, v sredo 18. t. m. Prešmentana zgodbica je to astmatičnem, starem Valjaj-paši, ki ga diči vse bolj kot pa lepota, in o navihani iaiinSkL ki bi Ki jo paša rad privoščil za tsvoj harem. Pa ima to presneto smolo, da je Terezin oče francoski državljan. Povrhu ga dekle še prav pošteno potegne. Ko jo hoče !3aša na prav >rigolettovski« način ugrabiti, Tereza zamenja svoja oblačila z uniforme, njen zaročenec pa ee preobleče v njeno haljo ter na ta način dospe v harem, kjer ga pasa t dobri veri, da se pod žensko obleko skrivajo Terezini čari. obletava s poželjivimi pogledi in objemi. Ugrabitev je pa medtem pripravljena francoskim oblastem in dični pa iša je brez vsakršnih procesov odstavljen, vik len, j en in obsojen. Mladi komandant njegove lastne dvorne straže postane njegov naslednik. razpusti liarem ki si vzame pašino najlepšo ženo Amino, s katero se je kajpak xe zdavnaj »pobližje« poznal. Evnuh Jusui se sedaj tudi upa s svojo tajnostjo na dan, da namreč ni evnuh, temveč v popolni oblasti svojih moških sposobnosti ter stisne v svoj objem poljubov željno in nestrpno oda-lisko Zaremo. Paši ostane le najstarejša Zu. leika. Vse dejanje je prepredeno s popevkami narodnega, operetno-sentimentalnega ali celo šlag&r^kega značaja, zabelpeno s slanimi )>a tudi hudo neslanimi šalami in dovtipd ter povezano z narodnimi, trebušnimi in še draž-Ijivejšrimi ple^ri. Glasba je prikrojena po sa-blonskem starejšem operetnem kopitu z izjemo narodnih primesi, ki 6em in tja na primitiven način izstopajo iz celote. V celem so >haremske tajnosti« nekakšna burka z glasbo. ki je poceni prirejena po okusu najširše publike (take, ki prezre tudi tiste grobosti, zaradi katerih taka vprizoritev ne spada v "•narodno gledališče). Da je delo želo navdušeno odobravanje in izsililo salve smeha tudi pri večini, ki ni razumela bolgarščine, k temu so pripomogli vsi izvajalci, ki imajo res prirojeno žilico za komiko. grotesko, sentimentalno ljubimkanje, zapeljivo koketiranje in kretanje. Občinstvo je vse to hitro zaslutilo Ln predstava je bila razprodana! Uvež-banost in medsebojna vigranost je bila kajpak neoporečna, kot je pri takem iztranem osobju samo ob sebi umevno. Težko je reči. kdo je prednjačil. Ruskova kot Amina in Krajeva kot odaliska Zarema sta si bili pravo nasprotje: prva nežna v ljubezni in sladka v spevu, druga ognjevita v objemih in strastna v besedah, poleg njijiu pa vragu-liasta Tereza ge. Simeonove. vedno prešerna in objestna v igri in plesu. Nadvse komičen paša je bil g. Ruskov, ki je svoji naduhi dajal duška s skrbno skritim, evilečiim mehom in meril ure dneva z ogromnim »žepnim« budilnikom; od obeh pajdašev, evnuha Ju-sufa (g. Stanev) in mladega komandanta Muze (g. Kolarov) pa je posebno drugi osvojil ženska srca. Postavni in zali mladenič, ki mu poteze v obrazu izdajajo pristno bolgarsko raso, zapoje gromovit visoki »c« kot kak junaški tenor! Pa ne le, kadar se povzne na prste; celo v maršu ga luča bleščeče v občinstvo. Tereziin zaročenec Gaston (g. Van-tevski) zopet je kot okreten plesač in imeniten fa-lzetist zakrit s pajčolanom spretno vodil pašo za nos. Tako je opereta »Harem-eke tajnosti* za katero sta glasbo napisala gg. Valentov Ln Karastojanov, kratkočasila pisano občinstvo, vsakega po svoje. S četrtkovo nabito polno predsitavo »Aleksandro« od Martos-Sirmajeva, v kateri ee je zopet posebno odlikovala ga. Mimi Balkanska, je bolgarska kooperativna opereta zaključila svoje usipešno gostovanje v Ljubljani. P.'g, »ženitev" v ljubljanski drami Gogoljčva »ženitev« je eno tistih del svetovnega repertoarja, ki ne izgube aktualnosti ne v časiu ne v prostoru, čeprav je to svojstveno ruska komedija, ki v jarki luči prikazuje dejanje in neham je starega plemiškega miljeja v oblomovskem earstvu, miljeja, ki bi mu bilo težko iskati primere P°d soJmcem, nosi vendar v sebi toliko občečlovcških elementov, da so nevesta Agafja Tihcnovna in njeni snubci v svojem jedru prav za prav povsod doma. Gre za usodo mladega, o zadevah življenja nepoučenega, a vendar življenja samega nestrpno pričakujočega dekleta iz meščanskega svata, in za usodo jalovih, v jpuščabi ofitare&b ki fotaoaaefih samce«. U SO si na koncu svojih dni zaželeli, izterjati od sveta, za kar so ostali prikrajšani. Ne, Agafje Tihonovne in Podikoljosini, kakršne je narisal Gogolj, med nami več ne žive, a večnoživa je onemogla siroščina človeka, ki jo je Gogolj v komediji zajed. »ženitev« smo v Ljubljani videli že v nekaj uprizoritvah, a nepozabno nam je ostal« gostovanje ruske skupine s Pavlovim, ki je kreiral Podikoljosina. V novem prevodu Josipa Vidimarja in v režiji Cirila Debevca smo dobili novo. skrbno naštu-dirano predstavo, ki se po temperamentu in dojemanju filozofske širokogrudnosti, kakršna sta značilna za tip človeka iz »Cenitve«, sicer oddaljuje od izvirne podobe, a je umetniško polnovredna predvsem po vrsti odlično uspelih kreacij. Takšen je Daneš kot Podlkoljosdn, manj stari ruski plemič kakor človek, ki je veličasten v svoji leni, nebogljivi plašnostL Ne-dosežna je Nablooka kot Fjokla, zgovorna, neugnana posredovalka, ki že s samo svojo pojavo prikliče spomin nekdanjega ruskega sveta. Agafjo Tihonovno je podala Levarjeva, ki od vloge do vloge do-rašča v zrelo, polnokrvno igralko. Skrbin-šek j© bil resničen, kakor iz življenja izrezan Kočkarjov, Rakarjeva skrbna, tenkočutna Agafjina teta. Znamenito trojico snubcev so predstavili Cesar fefesekutor Jajčmica), Saincin (Anučkin) in Plut (pomorščak ževakin). Dali so vsak zase originalno zamišljene, igralsko dognane like, a posebej je še Plut s svojo naravno veselo kreacijo izpričal, da nam za doživetje čistega, spontanega humorja v naši drami, ni treba biti v zadregi. Smiselno ubrani v celoto igre, so bili Juga Bol-tarjeva (hišna), Potokar (Stjepan) in Presetmik (Stankov). L> M. Zapiski II. mednarodni kongres za upodabljajočo umetnost 6e bo vršil letos poleti predvidoma v Amsterdamu. Za ta kongres je podpisani prejel častno povabilo oficielnega zastopnika za Jugoslavijo, kar je bil preteklo poletje tudi za I. kongres v Parizu. Lanski kongres se je vršil v znatni meri v obravnavanju najbolj perečih socialnih vprašanj umetništva po vsem svetu Ln to zlasti v zve- Kaj pa Vi? Kako Je z Vašimi lasmi? / < a z zavistjo gledate polne, lepe lase drugih _^_ ljudi, potem a svojimi lasmi gotovo niste zadovoljni Morda vidite celo strah plešavosti v zrcalu, kadar se česat«. Toda VI sami ste krivi, da Vaši lasje slabo izgledajo in da slabo ras to. Svojih las niste pravilno negovali, pustili ste, da Vaše lasne korenine umro od lakote. Na vsak način morate priznati tudi to, da ste na tem, da popolnoma uničite svoje lase, če takoj ne ukrenete vse potrebno proti temu. Silvikrin Vam vrne, kar ste izgubili, če lasne korenine niso Se popolnoma uničene od lakote. Negujte tkivo za rast las na Vaši koži glave z Neo-Silvikrinom. Ta naravna hrana za lase krepi in hrani lasne korenine, vrne njihovo normalno funkcijo ter s tem pospešuje novo rast las. gi _ imate še take las€, potem morate afcTbetl, ^ da jih ne izgubite. Nemarno negovanje las ali pa neprimerna sredstva za negovanje las lahko uničijo tudi najlepše lase. Izbrati pravo vodo za lase je mnogo važnejše, kot pa Vi mislite { Nežna tkiva lasišča, ki proizvajajo lase, so preveč dragocena, da bi z njimi delali eksperimenta. Danes Vam nI treba več hoditi od Poncija do Pilata. Silvikrin je po vsem »vetu dokazal svojo delotvornost ter Vam prihrani trud iskanja to nevarnosti, da bi morda napak izbrali. Silvikrin ustavi izpadanje las, ohrani kožo glave zdravo, a lase čiste, brez prhljaja. Rabite kot rodo sa lase vsako jutro samo Lotkm Silvikrin, edino vodo za lase, ki vsebuje koncentrirano naravno hrano za lase Neo-Sllvikrin. Ta voda ni nič dražja kot druge vode za lase. Zadostuje, da z njo namočite lase in kožo glave. S tem ste se rešili skrbi za svoje lasa. Tndi Vi imate lahko polne, lepe lase! Silvi r:n naravna hrana za lase Silvikrin takorekoč zmehča lasfSče, hrani ljeno tkivo za tvorbo las z dragocenimi substancami in krepi lasne korenine. Koristno delovanje se začne takoj in že čez nekaj dni opazite uspeh. Prhut izgine s presenetljivo hitrostjo, lasteče postane čisto in ostane zdravo, lasne korenine 2£net funkcionirajo normalno, izpadanje las preneha to rasti začnd novi, močni lasje. Sllvlkrla m prodaj* po e»-lem «vetu.Pro-Izrajanje J« iiTtroTano > mednarodnimi patenti. Jčaj KOJ* /* patkeAnof Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin. Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega Izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Manjša steklenica . . . Din 27.— Steklenica za 2 meseca Din 48.— Za rast las in proti prhljaja zahtevajte naravno hrano za Neo-Sllvikrin. Nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih izpadanja laa, trdovratnega prhljaja, redčenja las to kadar preti plešavost. Steklenica za 1 mesec Din Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vaše glave Skrbela za rast Vaših las! Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. S ilvil p^u/^a KQA£ laA S £ zi z Ifunsko mednarodno razstavo v Pariziu. Letošnji pa bo na podlagi lanskih zaključkov bolj podčrtaval smoter upodabljajoče umetnosti iz splošno kulturnih vidikov. Kdor izmed togoeiavenskih umetnikov se podrobno zanima za lanski kongres in a,ko kdo morda žela fluidlrati kako važmo poročijo za prihodnji kongres, o katerem bo podpisani po končanem kongresu izčrpno poročaj, naj se obrne na podpisanega. Prof. Franee Kralj. Na Jagoslovenskem glasbenem festivala, ki bo v torek, 24. L m. v Kanlsruhe (Nemčija), ee od slovenskih skladb izvaja L M. Škerjančev >Preludij< za godalni orkester. S P O B T Jugoslavija v IIL kolu Včeraj so naši v igri za Davisov pokal dobili še vse tri točke in zmagali nad Angleži s 5: o Zagreb, 23. maja. Na igriščih na šalati se je danes pred približno 4000 gledalci končal teniški dvoboj med Anglijo in Jugoslavijo v H. kolu tekem za Davisov pokal. Ob pol 15., ko so se tekme začele, je sicer sijalo sonce, bilo pa je precej vetrovno, kar je deloma motilo igro. Najprej je nastopil naš par Punčec-Mltič v prekinjeni double-partiji proti Angležema Butlerju-Wildeju. Prekinjeni tretji set sta dobila Angleža in tudi še naslednjega, tako da je bil potreben še peti. V slednjem se je Mitič zelo popravil, posebno efekten pa je bil finish obeh naših, tako da je bila ta igra ena najlepših vsega tekmovanja. Angleži so igrali večinoma defenzivno, čeprav so bili na mreži Se zmerom precej DRAGO MUK) redka femSfca Igralca, na katerih je bfla vsa odgovornost za izid tekme v IL kota turnirja za Davisov pokal. Kljub pravkar prestani bolezni je posebno Pončeo dokazal, da spada med elito teniških igralcev ▼ Evropi to tndi na sveta sploh nevarni. Prekinjeni tretji set se je končal 6:3 za Angleža, četrti prav tako zanju 7:5, petega pa sta Punčec in Mitič gladko in z veliko premočjo 6:3 odločila zase. Končni izid doobiea Je bil torej: 7:5, 6:S, 3:6, 5:7, 6:3. Po dobljenem doubleu je bilo stanje točk 8:0 za Jugoslavijo in izid zadnjih dveh singlov sploh nI bil več važen za zmago, kajti naši so jo imeli že v žepu ln udeležbo x tretjem kolu zagotovljeno. V predzadnjem singlu je nato Mitič igral proti Shayesu in zmagal v treh se tih 6:2, 6:3, 11:9. Mitič je bil v izredni formi, Anglež pa precej slabši. Stanje točk po tem singlu: 4:0 za Jugoslavijo. V zadnjem singlu je slednjič Punčec premagal Butlerja v štirih setih 6:3, 6:2, 3:6, 6:3. Tudi Punčec se je pokazal še zmerom v odlični formi, čeprav je bil videti zaradi zaporednega igranja v treh dnevih že nekoliko izmučen. Pri tem je imel še nasprotnika Butlerja, ki je bil najboljši med Angleži. Končno stanje točk: 5:0 za Jugoslavijo. švedski teniški savez, čigar igralci so včeraj zmagali nad Švicarji s 4:1 v Stock-holmu, je brzojavno obvestil naš savez, da pridejo Švedi v sredo v Zagreb. V m. kolu tekem za Davisov pokal bodo torej naši nastopili proti švedski na lastnih igriščih, in sicer v petek, soboto ta nedeljo od 27. do 29. t. m. če bi zmagali še v tej tekmi, bodo dobili za naslednjega nasprotnika Indijo, potem pa bodo že finalisti v evropskem pasu. Zmago naših beKh mušketirjev Je tlsoč-glava množica sprejela z velikim navdušenjem. Ostala srečanja v n. kolu Tudi ostala srečanja v n. kolu tekem za Davisov pokal so večinoma že zaključena, kolikor jim ni, kakor pri nas, nagajalo slabo vreme. Tako so v Berlinu Nemci odpravili Nor-vcžanc s 4 * 1* V Stockholmn j« bilo za nas najbolj zanimivo srečanje med Švedsko in Švico, v katerem so i— prav tako s 4 : 1 — Švedi, ki bodo torej naši nasprotniki ▼ naslednjem kolu. V MarseUlen s« Je že drogi dan s S : 0 odločila zmaga v korist Francozov, ki so imeli t Monaku precej šibkega nasprotnika. V l*"i»™ Je Se nedokončan dvoboj med Italijo ta Poljsko, ki je najbolj trpel zaradi slabega vremena. Po prvi igri so Italijani prevzeli vodstvo. Srednješolski lahko* atletski miting v nedteJjo 29- t m, ob 10. dopoldne se bodo na Stadionu poimemai med seboj dijaki mariborskih gimnazij in HL dri. reaL gimnazije v Ljubljani. Prvo arečar nje bi moraito biti že lansko jesen v Mariboru, pa je bilo v zadnjem trenutku odpovedano Kljub temu pa so takrat v prt-Steljsikarn srečanju ljubljanski dijaM premagam nekompletme Mariborčane. Letos, upa*no. ne bo nobenSi zaprefe ta Mariborčani ki imajo v »rojih vratah nekaj izvrstnih lahkoatletov, bodo gotovo napeli vse sile, da se revanžirajo. Prav tako PA todl »Bečagrajok m bodo krBUauroic ta bodo na vsak nafftn ponoviti svojo lansko zmago. Zato bo borba zanimiva ta ko da bodo gbftorvo prišli na račun gledalci. tudi Olimpijske igre le v Tokffu Izvršilni odbor mednarodnega olimpijskega odbora (COI) se je pred kratkim sestal v Bruslju in proučil jamstva japonskega olimpijskega odbora, ki Jih Je priznal kot zadostna ter dokončno priznal izvedbo olimpijskih iger L 1940. Tokiju. Svetovana razstava, ki bo tucfl takrat v proslavo 26001etnega obstoja japonske vladarske hiše, bo zaključena 31. avgusta in je njen častni predsednik princ Cičiba prevzel poroštvo, da se ne bo podaljšala. Termin olimpijskih iger pa je določen za dneve od 2L septembra do 8. oktobra. Obenem je sklenil olimpijski odbor, da bo oddal prireditev XTTL olimpijskih Iger (1944) Junija 1939 ter Je zabeležil kot nove reflektante za ta termin mesto T.rauwiwp. ta za zimske igre St Moritz. MOTOCIKLISTI AVTOKLUBA piirede na praznik dne 26. maja. t L popoldanski Izlet na Polževo. Vabijo se vsi Sani ln prijatelji kluba, da se ga udeleže. Zbirališče je ob 14 pred Kazino, Kongresni trg L Olimpijski dan bo letos 19. junija. Vabimo vse ljubljanske športne organizacije na sestanek za določitev sporeda za drevi ob 20 v klubsko sobo kavarne Union, nasproti vhoda v Frančiškansko ulica Prosimo točno ta zanesljivo! — Krajevni od-boc. Iz življenja na deželi Iz Zagorja m— Državna meščanska šola h Vvp&e Jo •v soboto priredila v Sokoljem doma pro-efflano materorafcega dne. Pvoeiam je bila prav dostojno obiskana. Na sporeda so bfte defctemacije, recitacije, petje in prtaor »Sirota Jerica«. Zbor meščanske šote jo pod spretnim vodstvom učitelja MBielčiča afera, no zaipel več pesmi. Tudi defetomariSe to recitacije so biLe dobro podane. Nekaterim ni bilo jasno, zakaj je bil oder žatao dekori-ran, saj je materirrfri dan vedno lep to ve-seL Ta in oni je tuida opazil, da. so eeio to nedolžno in lepo prireditev bojkotirali gotovi ljudi samo zaradi tega, ker je bfla pripravljena v Sofootakem desno. ' ■— Novo trgovina. GL Stavo Košar je dobH trgorpsko dovoljenje aa prodajo Phfljpeovih radijskih aparatov ta vseh vrst fcotes >Axoc od znane Suttnerjeve tvrdke h Ljubljane. Vsak kupec kolesa >Aaoc je aa primer po-' nesrečenja pri vožnji aavarcmm m 10.000 din. Zato je za ta kolesa med prebivalstvom veliko zanimanja. G. Knteja žefimo oMo j 20 NRPOLEONOUR TRIHR LJUBEZEN Zgodovinski roman Te misli Foucheju ne dado miru. Od dne do dne postajajo jasnejše in nujnejše. Nobenega truda se ne bo zbal, da jih uresniči In prav zdaj se mu zdi, da je trenutek prišel. Nadaljnje odlašanje bi utegnilo postati nevarno. Jožefina preži samo na priliko, da ga strmoglavi. Toliko skritih niti je raz-predel, da ga more vsak hip kak nesrečen dogodek pahniti v nemilost. Cesar misli zapustiti Pariz in odriniti v Pireneje, odkoder hoče, nared za napad, opazovati sršen je gnezdo na Španskem Tja Jožefina ne sme za njim, kajti če bi se zakonca našla v samoti podeželskega življenja, bi to utegnilo iz-podnesti njegove načrte. Fouche ima le še mesec dni pred seboj. A ta čas se mu zdi dovoljšen, da razjari Napoleona zoper Jožefino in ga pripravi do tega, da odbije njeno spremstvo. Kakor hitro bo pa cesarska dvojica ločena, bo Foucheju lahkota, obračati razne Jože-finine nespametnosti v svojo korist ter dajati v svojih vsakdanjih poročilih cesarju stvarem še hujše in še bolj napihnjeno lice. Najprej si mora pa zagotoviti pritrdilo Marije Walewske. Neko dopoldne pride v Houssayevo ulico h grofici, ko se ta baš pripravlja, da bi odjezdila v Bou-logneski gozdič na izprehod. To je edina ljuba navada, ki jo je ohranila iz svojih mladih let na kmetih. Napoleon ji seveda le nerad dovoljuje, da vsak dan jaše na izprehod, kajti ljubosumen je in se boji, da ne bi koga srečala. Jasno marčevo solnce zlati pesek po drevoredih, mlada trava poganja, popki na drevju se napenjajo. V nežni vedrini sije nad zemljo pomladno nebo. Toplota je že kar prijetna. »Ali mi imate kaj povedati, gospod grof?« vpraša Marija Walewska. — Fouche je pred tednom dni dobil ta naslov. In kose zdaj opraviči, rekoč, da pride drugikrat, ga zadrži, vrže vajeti konjarju in prisili ministra, da stopi z njo v enega izmed pritličnih salonov. »Da, gospa grofica«, de Fouche, ko je zložno sedel v blazinjak, s hrbtom proti svetlobi, »da, govoriti moram z vami, in če sem dopustil, da ste zaradi mene odložili izprehod, mi pač lahko verjamete, da je najin razgovor za vas pereče važen.« »Poslušam vas,« reče Marija Walewska, osupla nad tem slovesnim uvodom. »Dobrota, s katero ste me odlikovali ves čas, odkar, ste na Francoskem, Spoštovanje, s katerim me navdaja vaš značaj, in vdanost, ki jo čutim do našega ljubljenega vladarja, mi bodo, upam vsaj, olajšale mučno in zaupno odkritje, ki vam ga prinašam. Gre namreč za cesarico: za njene načrte z vami, gospa grofica.« »Za cesarico? Pravite, da imate načrte z menoj?« Fouche pobesi glavo. »Mislili ste, da jo boste z udržanostjo razorožili. Vaše samotno življenje naj bi potolažilo cesaričino nezaupanje in ljubosumje. Ali ta žena, ki bi se bila, če bi bila pametna, vdala v to, da je Napoleonu le še navzven družica — ta žena vas sovraži, se vas boji in vam je prisegla pogubo.. .€ I »Mene? Le zakaj neki?« ' Marija Walewska komaj govori od zavzetosti. »Pod vplivom svoje hčere Hortenze, kraljice ho-landske, je Jožefina vso stvar mirno premislila; zdaj meni, da je našla pravo sredstvo, ki naj odvrne Napoleona od vas.« »In v čem je to sredstvo?« »Spodobni ženski se mora zdeti kaj čudno. A Jožefina. Da si ohrani soproga, ni vedela nič boljšega, kakor da mu priskrbi — razvedrilo. To razvedrilo je našla v osebi male gospodične Guille-beauxove, ki jo je Hortenza naučila in ki so jo povzdignili v bralko, da jo morejo uvajati v rodbinski krog cesarske palače. Sicer se pa Jožefina ne zateka prvič k takšni zvijači, da bi ohranila Napoleona zase. Skrbno je bedela nad njegovim razmerjem z Gazzanijevo ...« »Ali je mogoče?« vzklikne Marija Walewska bolj ogorčeno kakor prestrašeno. »To je nizkotno!« Minister se nagne bliže k nji. »Rekel sem vam že, da ne poznate naše dežele. In skoraj da se ne motim v mnenju, da ima moj izvrstni prijatelj Talleyrand, ki se dela proti vam tako svetohlinskega, pri tej ogabni spletki prste vmes... A naj bo kakor hoče, nekaj je gotovo: gospodična Guillebeauxova najde zmerom priliko, da se nastavlja Napoleonu. Hortenza, Remusatova, ki je, kakor veste, cesaričina prijateljica, in cesarica sama mu jo kar peha v objem. Zabavna je, mlada, sveža in pripravljena k vsemu, samo da doseže svoj namen. Vse njeno nesramno vedenje kar moleduje za gospodarjevo naklonjenost.« »A kdo je ta ženska: Nikoli še nisem slišala o nji.« »Rad verjamem, da ne; premalo občujete z ljudmi In ljudje bi se premislili, preden bi vam — ravno vam! — kaj povedali o tem. Guillebeauxova ni nič posebnega. Njena mati, slaboglasna Irka, je imela dve hčeri, ki ju je dala naučiti španskih m čeških plesov. Zdaj romata že tri leta iz salona v salon in razkazujeta svoje lepe noge. Starejša se je prilaskala gospe Bacciochijevi, ki ji je potem tudi res dobila moža. Mlajšo, našo, da se tako izrazim, je Karolina, ki ni hotela hkratu izgubiti ljubimca in moža, po raznih pustolovščinah z Ju-notom in Muratom, vrgla iz Elizijske palače. Hortenza jo je vzela pod svoje okrilje ter jo privedla k cesariji, svoji materi. Takšna stvarca je nared za vse, kar hočejo od nje — po primerni ceni, kakopak.« »Hvala vam za trud, da ste me obvestili. Čislam ga. Ne verjamem pa, da bi se dal cesar zapeljati in ujeti v takšno past. Vi ga gotovo dobro poznate — a tudi jaz ga poznam. In imam v njegovo ljubezen do mene več zaupanja kakor vi.« Fouchč vzdihne. »Konec koncev je vendar zgolj mož, naj bo njegovo veleumje še tolikšno. In moški se radi vdajajo čudnim pohlepom. Cesar vas neskončno ljubi, gotovo da. A do danes se ni še nikoli pokazal zvestega. Vse osebe, ki jih je kdaj odlikoval, je zmerom kmalu spet zanemaril. To si je sicer lahko razložiti. Nobena teh žensk ni imela mika, ki more trajno prikleniti moža, kakršen je Napoleon. Vendar bi bilo gospostvo te ali one trajnejše, da ni bilo Jožefininega zvijačnega vpliva. MALI OGLASI B252EESEB Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj 4| enesek 17 Din. Vrtnar »HMstoJen ln sposoben samski dobi službo takoj. Isto tam sprejmemo vrtnarskega delavca, ki se spozna na vrtnarska dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar« 12758-1 Vrtnarja mnostojnega. treznega, dobro verziranega v vseh panogah vrtnarstva, samskega iščem za malo posestvo. Ponudbe z navedbo zahtevkom na podružnico Jutra v Celja pod značko »Vrtnar«. 12842-1 Frizerko vemrano, ki bi vodila, — sprejme salon Ivanuša, — Ljubljana, Aleksandrova 4. 12818-1 Vrtnarja X* trte, sadno drevje in grmičevje v Ljubljani, iščemo za par tir na dan. Pra-Žama Žika, Ljubljana, Vič. 12835-1 Služkinjo kuharico iščem za vsa hišna dela. Služba in plača dobra, družina brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zadovoljnost«. 12821-1 Prodajalko »pecerij.-galanterijske stroke skrajno pošteno, dobro ra-čunarico, delavno deželan-ko, takoj sprejmem. Reference z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod značko »Prednost mlajša brezposelna«. 12823-1 Pomožno kuharico sezonsko, ki je vešča gostilniške kuhe, sprejmem. Nastop 1. julija. Ponudbe in zahteva plače: Kavalar, restavracija, Rateče-Planica. 12824-1 Hišnika sprejmem za vilo v mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12828-1 Mlad perfekten sluga lamski, prost vojaščine, vešč serviranja, pospravljanja, likanja, z znaniem slovenskega in nemškega jezika in z dobrimi spričevali dobi takoj stalno službo v gosposki hiši na deželi. Ponudbe s sliko je poslati na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Sluga«. 12590-1 Izučenega špediterja vaienega samostojnega dela, dobrega korespondenta za hrvatski in nemški jezik, išče mednarodna špedicija v Zagrebu za takoj. Pozicija z možnostjo napredovanja, nazadnje prokura. Ponudbe s prepisi spričeval, referenc in plačilnih zahtev pod »939« na Propagando, Beograd, poštni pretinac 409. 12584-1 S1uf.be išče vsaka beseda SO pai. laveik 3 Din. za Sttrc Ul dajanje aasiova 6 Oln, naj man jSl znesek 12 Din. Trgovski pomočniki nastavljeni pri večjem podjetju v Črnomlju, dobre in agilne moči, želijo preme-niti službo. 2 mamifaktu-rista aranžerja, 2 špecerista mešane stroke, 1 perfekten železninar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12840-2 Perfektna sobarica gre k boljši rodbini ali na sezdjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektna sobarica« 12740-2 500 din nagrade dam osebi, ako mi preskrbi službo v tovarni, skladišču ali kaj sličnega. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12817-2 Prodajalka izurjena v manufakturi galanteriji ln špecerljl, dobra moč. Išče mesta v boljši trgovini. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vestna prodajalka 12523-2 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj 9t znesek 17 Din. Dalije, gladijole, begonije, potonke, kane. lilije, irise, vse originalne holandske gomolie, nudimo vsled pozne sezone po znižanih cenah. Priporočamo ladi cvetlično seme za poletje. Sever & Komp., Ljubljana. 12333-6 Trgovske police (štelaže) dobro ohranjene, ugodno naprodaj. Poizve se v trgovini Magdič, Aleksandrova c. 1. 12827-6 Kufzim Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj 6f znesek 17 Din. Fižol nizki m visoki dajemo v vzgojo in plačamo v jeseni za pridelek din 5 za nizki in din 8 za visoki fižol. — Sever & Komp., Ljubljana. 12713-7 Episkop z dobro lečo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Leča — dober risar«. 12836-7 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE 95 Fej te bodi, kako se je mož utogotil! Saj pa tudi res ni šala, ako te čofne umazana hlevska metla po ustih! Ni čudo, da je varuh postave neutegoma izdrl bridko sabljo ter jo ubral za begunci, Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo kupujem. Pišite: Drame Alojzija, Ljubljana Gallusovo nabrežje 29. 12708 7 Koleselj ih, za zaprego ene onia, dobro ohranjen, rabljen za uporabljanje na hribovitih cestah bi kupil takoj. Opis m naslov poslati: Mihael Doberšek p. Loka pri Žusmu, Dolgi po--ok št. 39. 12487-7 Letve in konične deske stalno kupujem. Dobavitelji s splavi naj se javijo na naslov Milivoj- Dj. Dobri-čič, Veliko Gradište (Du-navska banovina). 12533-7 ragocenosti i Beseda 1 Din. davek i Oln za šifro ali dajanje aasiova 5 Din. Najmanj & znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato Kupuje po najviSjib CERNE — juvellr, ujubljana, VVolfova uL A it o, moto 1 Din, davek s Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj š, znesek 17 Din. Kupim motor Harley Davidson 350 ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »350«. 12833-10 Pridelki 14.000 : '200« uvaževanja vredno razmišljanje o odnosu gledališke umetnosti do kina. Svoja izvajanja opira pisec na ugotovitev, da je n. pr. 200 obiskovalcev talko sloveče in aktualne igre, kakor je Klabundov »Krog 6 kredo« iz kitajskega življenja, vsekakor nesorazmerno v kraju, ki šteje 14.000 prebivalcev. Naslednja ZAHVALA Vsem, ki so nas v globoki žalosti in težki izgubi naše dobre žene in ljubljene mamice, gospe Amalije Mesesnel tolažili z vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebno zalivalo izražamo dr. Hausu, čč. duhovščini, godbi »Gradašca«, za lepe žalostinke in vsem darovalcem prekrasnih vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojno spremili na zadnji poti k večnemu počitku. LJUBLJANA—VIČ, dne 23. maja 1938. ŽALUJOČI OSTALI. Naznanjamo, da nas je v nedeljo zjutraj v 85. letu starosti zapustila zvesta varuhinja v naših mladih letih naša ljuba, dobra MICKA MRAVLJE K zasluženemu počitku jo spremimo v torek ob 14. uri iz mrtvašnice v zavetišču Sv. Jožefa »na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale skozi več mesecev v cerkvi Sv. Jožefa. BELftTOVI dva članka rta posvečena Nušičn in njegovi komediji, obenem pa list ponaiiskuje po »So. kolski prosveti« kratko gloso o pravilnem nazivanju eokolrfeiih odrov, ki naj bi se zmerom in povsod imenovali samo: »Sokolsko gledališče«. Številko zaključuje nekaj drobiža iz domačega zakulisnega živtlijenja. na platnicah pa je še par zanimivih Nušičevih anekdot. Nase gledališče DRAMA Torek 24.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Izpit za življenje". Sreda, 25.: Lopovščime. Prennienski abonma. Četrtek, 26.: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Petek, 27.: Zenitev. Red Četrtek. OPERA Torek, 24.: Manon Lescaut. Red B. Sreda, 25.: Don Juan. Red Sreda. Četrtek, 26.: Seviiljski brivec. Gostovanje ita lijainskega tenorista Christyja Soiarija. Izven. Čeme od 50 din navzdol. Petek, 27.: Zaprto. * Opozarjamo na gostovanje glasovltega tenorista Christvja Soiarija v četrtek 26. t m. Pel bo grofa A Ima vi vo v Rossinijevi operi »Seviljski brivec«. Kolacio bo nastopil prvič oa našem odru v vlogi Figara, Nodlijeva bo pela Rossino, P.etetto in Zupain pa bas-tGlasbene Matice«. — 20.45: Jas. Haydn: Godadni kvartet v d-duru op. 64 (plošče). — 21: Nastop tamburaškega septeta. — 22: Napovedi, poročila.^ — 22.15: Veseli češki pevci in godci (plošče). Beograd 16.45: Plošče in orkestralne skladbe. — 20: Klavirski koncert — 20.30: Humor. _ 21.30: Narodne pesmi. — 22.20: Lahka in olesna muzika s plošč. — Zagreb 17.30: Lahka glasba. — 20: Koncertni spored s Plošč. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.45: Veseloigra. — 21.15: Orkestralni in klavirski koncert — 22.15: Plošče. — 22.30: Jugo. slovenska glasba. — Varšava 19.20: Violinske in klavirske skladbe. — 20: Plošče. — 21: Chopinove klavirske siklaibe. — 22: Iz operet. — Sofija 19.45: Operni prenos. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Dunaj. 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Brahmso-va in Marsova glasba. — 16: Lahka godba orkestra. — 18.15: Plošče. — 20: Pester spored. — 21: Koncert dunajskih simfonikov: veliki mojstri. — 22.30: Alpska muzi ka. — 24: Kakor Miinchen. — Berlin 19.10: Nordijske melodije. — 20: Koncert velikega orkestra. — 21: Ples. — 22.30: Melodi ja in ritem. — 24: Kakor Miinchen. — Miinchen 20.15: Iz operet in zvočnih filmov. — 21: Koncert na dveh klavirjih. — 21.30: Komorne skladbe za pihala. — 22.40: Z Dunaja. — 24: Plesna kapela. — Stuttgart. 19.45: Plošče. — 20.30: Klasična komorna glasba. — 21: Mala orkester in solisti. — 22.30: Z Dunaja. — 24: Nočni koncert. Iz Krškega kr— Živahnost v Sokolskem d o ran. Poleg rednih predstav zvočnega kina, tei jih obiskujejo zaradi izbranega sporeda in izborne akustike dvorane tudi mnogi prebivalci ostalih obsavekih krajev, imamo vedno več tudi drugih prireditev v Sokolskem domu. Upravni odbor Soflcola. ki ie bil na polno obiskanem izrednem občnem zboru 5. t. m navdušeno izvoljen v ne« premen jeni dosedanji sestavi, kaže povsod, da je vreden tega zaupanja članstva. Danes ne naštevamo vseh manjših nastopov in prireditev poslednjega meseca. Poudariti želimo le to, da smo ponosni na krškega Sokola, ki mu je uspelo doseči, da se je Plovdivsko pevčesko dmže-stvo oglasilo z bolgarsko pesmijo tudi pri nag — edinem dolenjskem mestu. Manifestacije južnoslovenske enotnosti, ki emo j;h_ doživeli na cesti in v sokolski dvorani, kažejo, da Krško le ni tako zaspano, kakor so se nekateri bali, oziroma da je treba samo znati predramiti iz srednjeveške letargije naše najstarejše posavsko mesto. jer_ Pogodbena pošta na Vidmu paii Krškem je poverjena gdč. Ani Markovtčevi iz Št. Vida pri Stični. Domači kandidati so p«ro-padllL ikr— Razočaranje zaradi noveca voznega reda. Železniške zveze Krškega z Ljubljano že itak niso kaj prida Ko eo bile razne kor-poraci.je in oblastva vprašana za nasvete glede na nov vozni red in ko so se nekatera društva in posamezniki trudili, da bi tal poletni vozni red vsaj takšen, kot je bil lani, smo pričakovali upravičeno, da se bo po novem redu ustavljajo vsaj ne&aj brzih vlakov več kot dosedaj. To ee pa ni zgodilo in se ustavlja po novem le en brzec več proti Zagrebu, skupaj dva proti Zagrebu m le eden proti Ljubljani, dasi so bile z Zagrebom že itak zelo ugodne zveze po starem voznem redu. Prebivalci naših krajev to nekam težko razumejo: prosiš za boljšo zvezo z L jubljano, pa dobiš še boljšo z Zagrebom ... kr_ Okoli tovarne na Vidmu. Pred tednom dni ie pričela tvrdka Dukič z gradbenimi deli za novo tovarno celuloze na Vidmu- Preden je zapela prva lopata, se je oglasilo osebno več sto delavoljnih težakov od blizu in daleč. Sprejetih pa je moglo biti za enkrat le deset. Po prvem juniju bodo zaposlili znatno več delavcev. Sedaj gradijo neko lopo in dovozno cesto od kolodvorskega skladišča. Betonirali eo tudi že nov 10 m globok vodnjak. MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Kdor trpi zara