9-mesečno gospodarjenje v Šiški
Dobrodelo-spodbudni rezultati!
(fk) Čimvečji obseg industrijske proizvodnje in po-večevanje izvoza na konvertibilno področje sta že nekaj časa temeljna cilja pri uresničevanju naše go-spodarske politike, kajti le z večjim obsegom proi-zvodnje je moč izboljšati preskrbo na domačem trgu in zagotoviti večji izvoz, s cimer zagotavljamo de-vizna sredstva za poravnavo naših velikih obvezno-sti do tujine. Šišensko gospodarstvo je v prvih deve-tih mesecih letošnjega leta oba temeljna cilja izredno uspešno izpolnjevalo, kajti obseg industrij-ske proizvodnje se je v primerjavi z lanskim devet-mesečjem povečal kar za 8,6 odstotka, izvoz na konvertibilno področje pa za 29,2 odstotka. Dosežka sta precej nad pričakovanji, zapisanimi v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju šišenske občine, hkrati pa tudi precej nad poprečjem dosežkov slo-venskega gospodarstva, saj se je v enakem oodobju obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji povečal za3,2 odstotka, pa tudi povečanje izvoza na konver-tibilnopodročje je bilo v Sloveniji manjše kot v šišen-ski občini.
Izjemno veliko povečanje obsega industrijske proiz«odnje — izjemno veliko tudi zato, ker so bili ugodni tudi lanski dosežki, tako da povečanje ne gre na račun nizke primerjalne osnove—je še toliko bolj spodbudno, ker se je šišensko gospodarstvo vse-skozi ubadalo s precejšnjimi težavami pri preskrbi z reprodukcijskimi materiali insurovinami Hkratiseje soočalo z omejitvami pri uvozu, še posebej opreme, pa tudi z znanimi ukrepi censke politike, kar se kaže tudi v finančnih rezultatih gospodarjenja.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je na-mreč v primerjavj z enakim lanskim obdobjem ce-lotni prihodek šišenskega gospodarstva povečal za 38 odstotkov in je znašal nekaj več kot 72,8 milijarde dinarjev. Ker so se porabljena sredstva povečala za dvepetini, jebildohodekvečji Ieza34 odstotkov. Te številke jasno kažejo na znana gibanja v jugoslo-vanskem gosporinrstvu: hitrejšo rast cen izdelkov bazične industrije v primerjavi z rastjo cen izdelkov predelovalne industrije, ki pa prevladuje v strukturi
šišenskega gospodarstva
Tudi podatki o razporejanju dohodka opozar)ajo na nekatere znane ugotovitve. Tako so se sredstva za skupno porabo povečala za 29 odstotkov, za splošno porabo za 37 odstotkov, za druge obvezno-sti kar za 56 odstotkov — tu imajo največji delež obresti za naieta posojila. saj je znano, kakšen je bil skok obrestnih mer — sredstva za osebne dohodke pa so se povečala le za 23 odstotkov. Razporeditev dohodka je na vseh področjih zaostajala za rastjo družbenega proizvoda, pri čemer pa številke o osebnih dohodkih kričeče opozarjajo na vse slabšo življenjsko raven. Realni osebni dohodki so se na-mreč zmanjšali za 8,3 odstotne točke, kar vseh 31.109 zaposlenih v šišenskem gospodarstvu — zaposlenost se je povečala v devetmesečju za 1,7 odstotka — še kako občuti. Poprečni osebni doho-dekjeznašal 18.561,dinarjev. K nižji življenjski ravni pa je svoj delež prispevalo tudi realno zmanjševanje sredstev za skupno porabo delavcev, saj so ta sred-stva nominalno porasla le za 16 odstotkov.
Takšna delitev dohodka gre delno tudi na račun večjega obsega sredstev za akumulacijo, ki so po-rasla za 40 odstolkov inznašajo4,4 milijardedinar-jev. Ob tem pa je zaskrbljujoč podatek, da so se iz-gube povečale kar za 196 odstotkov in so znašale 1,17 milijarde dinarjev, pri čemer ima največji delež Petrolov TOZD Zemeljski plin, ki ima prek miiijardo dinarjev izgube. Z izgubo so poslovale še madvoška elektrarna, TOZD radio relejni in navigacijski sistemi Iskre Elektrozvez, Gorenje Tiki, TOZD Obmestni promet Integrala, Kompasov motel v Mednem, Inšti-tut za raziskave in tazvoj v PAP in delovna skupnost skupnih služb v Slovenijavinu Poleg teh osmih iz-gubarjev je še 13 šišenskih delovnih organizacij po-slovalo na meji rentabilnosti.
Gibanja v zunanjetrgovinski menjavi so bila v prvih devetih mgsecih letošnjega leta zelo ugodna. pa čeprav je skupni uvoz še vedno večji od skup-nega izvoza, vendar gre to predvsem na račun uvoza zemeljskega plina zavso Slovenijo prek Pe-
trolovega tozda. Toda tudi v skupnem izvozu in uvozu se rezultati izboljšujejo, saj se je izvoz pove-čal za 15,4 odstotka, uvoz pa je bil manjši za 8,1 od-stotka, vendar pa je uvoz še vedno za okrog 4 mili-jarde dinarjev večji od izvoza.Ker pa zemeljski plin uvažamo iz Sovjetske zveze, je izvoz na konverti-bilno področje večji od uvoza iz zahodnih držav Ker se je izvoz na konvertibilno področje povečal za 29,2 odstotka, uvoz z zahoda pa zmanjšal za 15,8 od-stotka, je znašal presežek konvertibilnega izvoza nad uvozom že blizu 900 milijonov dinarjev.
Ti dosežki so v precejšnji meri vplivali tudi na do-sežke celotnega slovenskega gospodarstva, kajti šišenska občina je po absolutni vrednosti izvoza na konvertibilno področje na drugem mestu v Sloveniji, izvoz šišenskega gospodarstva pa predstavlja sko-raj desetino slovenskega izvoza in skoraj polovico Ijubljanske prodaje na tuja tržišča.
Rezultati gospodarjenja v šišenski občini v prvih devetih mesecih letošnjega leta so torej izredno spodbudni in razveseljivi, doseženi pa so bili z veli-kim prizadevanjem vseh zaposlenih in z aktivno po-močjo vseh ustreznih dejavnikov. Tudi dosežki in napovedi gospodarjenja v zadnjih treh mesecih le-tošnjega leta so optimistični, tako da lahko tudi ob koncu leta pričakujemo enako razveseljivo sliko. Nepisano gospodarsko pravilo je namreč, da v zad-njih mesecih leta običajno dosežemo najboljše re-zultate in če bo tako tudi letos, potem bomo ob pre-gledovanju zaključnih računov za leto 1983 nedvo-mno lahko povsem zadovoljni. Rast obsega indu-strijske proizvodnje za desetino smo namreč imeli le še v obdobjih, ko smo dobivali dodatno akumulacijo \z tujine, sedaj pa se delež razpolaganja z družbe-nim proizvodom vse bolj manjša, zato je takšno po-večanje toliko težje doseči Prav tako pa moramo vedeti, da je šišensko gospodarstvo vseskozi izvoz.no usmerjeno in je zato povečevanje izvoza neprimerno težje kot tam, kjer je startna osnova na nižji ravni.