Letnik 1918
\
Državni zakonik
za
•	‘ #
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXLTII. — Izdan in razposlan 3. dne avgusta 1918.
Vsehinu : (Št. 287 In 288.) 287. Ukaz o ustanovitvi gospodarske zveze stavbne obrti. 288. Ukaz o najvišjih nemili za ježice.
287.
Ukaz trgovinskega ministra v porazim z ministrom za javna dela, poljedelskim ministrom, ministrom za notranje stvari, pravosodnim ministrom, ministrom za socijalno skrb, ministrom za deželno bran in, ministrom za železnice z dne 1. avgusta 1918. 1.
o ustanovitvi gospodarske zveze stavbne obrti.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1017. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
/ ^
S 1.
Pripadniki zveze.
Da se uravnajo razmere stavbne obrti, se ustanavlja gospodarska zveza stavbne obrti.
'Tej zvezi pripadajo: vsi podjetniki za gradnjo in podiranje stavb, stavbni mojstri, zidarski mojstri, kamenarski mojstri, polagatelji tlaka iz mavca in plutovega kamena, polagatelji plošč in opločnic, ognjiščarji in pečarji, stukahirarji, lesarski mojstri, Streharji, podjetniki za kanalizacijo in jezarji.
Trgovinski minister more zaslišavši zvezno vodstvo gospodarske zveze stavbne obrti privzeti v gospodarsko zvezo nadaljnje skupine stavbne obrti in stavbnih pomožnih obrti.
Podjetja, ki obratujejo eno izmed obrti, imenovanih v odstavku 2 in pripadajočih zvezi, ali eno izmed obrti, privzetih v zvezo po odstavku 3, skupno z izdelovanjem stavbnih snovi ali stavbnih sestavin ali skupno z drugim podjetjem, pripadajo zvezi le s tistim delom svojega obrata, v ka terem se bavijo z gradnjami ali stavbnimi deli.
Za podjetja in obrate v odstavku 2 in 4 imenovane vrste, ki se ustanové v času, dokler velja ta ukaz, se začne pripadnost h gospodarski
zvezi z dnem, katerega se prične opravilo.
•
O pripadnosti k zvezi in o nje obsegu odloča v dvomnih primerih trgovinski minister, zaslišavši zvezno vodstvo, po svobodnem preudarku.
8 2.
Sedež zveze. Podrejene poslovalnice.
Zveza ima svoj sedež na Dunaju.
Ako zvezno vodstvo to sklene, se lahko ustanové podrejene poslovalnice gospodarske zveze za zvezne pripadnike enega ali več okolišev Irgo vinske zbornice ali za posamezna delna okrožja okoliša trgovinske zbornice. Tak sklep potrebuje odobrenja trgovinskega ministra.
Iit2
(SlovrnlRch.)
Okoliš in delokrog teh podrejenih posloval- ; ki so potrebne za upravne in vzdrževalne gradnje nie se določi z ustavom, ki ga izda trgovinski železnic, v tistih množinah, ki jih vsakočasno
minister, zaslišavši zveznd vodstvo.
8 3-
Namen zveze.
Gospodarski zvezi je naloženo:
določi trgovinski minister v poraznimi z ministrom za železnice.
8 4.
Pravno svojstvo gospodarske zveze.
/
Gospodarska zveza je juristična oseba. Na ; zunaj jo zastopa zvezno vodstvo. V imenu zveze i podpisuje pravnoobvezno predsednik ali eden nje-I govih namestnikov.
1.	voditi statistične izkaze o podjetjih, ki j pripadajo zvezi, eventualno poizvedovati o tem, j ako treba, s sodelovanjem pristojnih trgovinskih i in obrtnih zbornic;
2.	staviti predloge gledé vseh naredb, ki se nanašajo na preskrbovanje stavbne obr(i in stavbnih pomožnih obrti s potrebnimi sirovinanii, stavbnim gradivom in potrebščinami;
3.	odkazovati sirovitiev stavbno gradivo in
potrebščine posameznim podjetjem, ako' ima gospodarska zveza pravico razpolagati s temi tvarinami ;	x
4.	staviti predloge ob ustanavljanju cen;
5.	svetovati osrednjim oblastvom na njihov poziv, kadar oddajajo naročila ;
ti. uravnavati izkazovanje dela in ustanavljati izkazovališča za delo;
7. staviti predloge ob uravnavi vprašanj gospodarske uprave, ki se tičejo stavbne obrti in stavbnih pomožnih obrti, zlasti pri vseh naredbah za uravnavanje in pospeševanje stavbnega kredita, izdelovanja stavbnega gradiva in stavbnih potrebščin ter njih uvoza in izvoza, pri naredbah na polju socijalne skrbi in pri vseh vprašanjih, ki se podajajo gledé stavbne obrti ob razorože-vanju in prehodu v mirovno gospodarstvo, ter izvrševati na to se nanašajoče odredbe, kolikor iz-
roči to gospodarski zvezi trgovinsko ministrstvo ali s pritrditvijo trgovinskega ministrstva drugo osrednje oblastvo;
8 ■»-
Dolžnosti zveznih pripadnikov.
Zvezni pripadniki morajo pospeševati namene zveze in opuščati vse, kar je pripravno oteževati ali ovirali njih dosego.
Slušati morajo odredbe, ki jih je ukrenilo zvezno vodstvo, tudi odredbe gledé prispevanja k stroškom poslovanja, in dajati vsa potrebna pojasnila za njih pripravljanje in izvrševanje. Nadalje morajo dati svoje obrate in svoje opravilno poslovanje nadzorovati, kolikor je potrebno, da se dosežejo nameni zveze. To nadzorstvo izvršujejo posebni uradni organi, ki jih postav; trgovinski minister in ki morajo poročati trgovinskemu ministru o tem, kar opazijo; trgovinski minister se more pri tem posluževati tudi trgovinskih in obrtnih zbornic.
8 'i.
Zvezne skupine.
Zvezi pripadajoča podjetja se uvrščajo v eno ali več naslednjih skupin:
skupina 1 : stavbni mojstri,
skupina 2: stavbni podjetniki (podjetniki za nadtalno in podtalno gradnjo), podjetniki za podiranje,
skupina 3: zidarski mojstri, kamenarski mojstri,
skupina 4: polagatelji tlaka iz mavca in pintov ega kamena, stukaturarji,
skupina 5: polagatelji plošč in opločnic, 8. ako se ustanové na občekoristni podUgi podjetniki za kanalizacijo, ognjiščarji in pečarji, družbe za nabavo stavbnega gradiva in kredita, j
skupina b: tesarski mojstri, skupina 7 : Streharji, skupina 8: jezaiji.
Zaslišavši zvezno vodstvo mote trgovinski 9. ugotavljati oziroma odkazovati stavbne j minister odredili, da se ustanové nove zvezne snovi, s katerimi se ne gospodari osrednje in I skupine, da se delé ali razpusté obstoječe skupine
podpirati in nadzorovati te družbe, kadar nabavljajo in razdeljujejo stavbno gradivo, stavbne stroje in stavbne pomožne snovi in kadar tlajejo in upravljajo stavbnoobrtne kredite;
ali da se več skupin združi v eno skupino; hkratu pismen predlog vsaj 30 udov zveznega zhora, je. je ukreniti primerna določila o tem, kako bodo , sklicati sejo v 4 tednih. Vabiti se mora pismeno zastopane nove zvezne skupine v organih zveze, ali brzojavno, naznanivši dnevni red.
Zvezni zbor je sklepčen, ako so povabljeni £ -	vsi udje zveznega vodstva in zveznega zbora ter
vladni komisarji in ako je navzočih vsaj 20 udov Organi zveze.	zveznega zbora.
Organi zveze so:
a)	zvezni zbor; h) zvezni odbor; e) zvezno vodstvo.
§ 8-
Zvezni zbor.
Zvezni zbor je sestavljen iz odposlancev, ki jih volijo v § ti imenovane skupine tako:
Zvezni pripadniki skupine 1 volijo v okolišu trgovinske in obrtne zbornice dunajske 4 odposlance, v okoliših trgovinskih in obrtnih zbornic j v Brnu. Hebu. Gradcu. Krakovu, Levova, OJ o-1 mucu, Pragi in Libercu po( 2 odposlanca, v oko- j liših ostalih ' trgovinskih in obrtnih zbornic po j 1 odposlanca;
po isto število odposlancev in po istem porazdelitvenem ključu volijo zvezni pripadniki sku- j pin 3 in 5;
zvezni pripadniki skupine 2 volijo v okolišu trgovinske in obrtne zbornico dunajske 2 odposlanca'. v okoliših ostalih trgovinskih in obrtnih zbornic po 1 odposlanca;
>
po isto število odposlancev in po istem porazdelitvenem ključu kakor v skupini 3 volijo zvezni pripadniki skupin 4, 6, 7 in 8.
Voljeni so tisti, ki imajo največ oddanih veljavnih glasov.
Za volitve potrebne imenike sestavijo trgovinske in obrtne zbornice. Voli se pismeno. Štejejo se le glasovi, ki so došli v roku, določenem /a glasovanje. Izvršiti volitve je naloženo zveznemu vodstvu pod nadzorstvom trgovinskega ministra, prve volitve naj izvrši začasno opravilno vodstvo; voli se za dobo treh let.
Zvezni zbor se zbere po potrebi, toda vsaj enkrat na leto. na Dunaju. Sklicuje ga zvezno vodstvo vsaj 14 dni pred dnevom, določenim za zborovanje. Ako to zahteva vladni komisar ali na
Predseduje predsednik zveznega vodstva ali eden njegovih namestnikov. Sklepa se z navadno j večino glasov. Predsednik ne glasuje, toda odloči, ! ako so glasovi enako razdeljeni.
Zveznemu zboru je zlasti naloženo:
o) voliti ude zveznega odbora,
b) sklepati o zalaganju ip porazdeljevanju stroškov poslovanja zveze;
<■) preskusiti in odobriti računski sklep, ki ga predloži zvezno vodstvo,
<!J sprejemati poročilo o delovanju zveznega vodstva.
Udje zveznega odbora se volijo z navadno večino glasov tako, da volijo udje zveznega zbora v vsaki skupini po dva uda zveznega odbora.
Vsak ud zveznega zbora ima pravico na zveznem zboru vlagati predloge in staviti vprašanja zvezncmü vodstvu.
§ 9.
Zvezni odbor.
- Zvezni odbor je sestavljen iz po 2 udov vsake skupine, ki ju voli zvezni zbor ter iz po enega uda, ki ga imenuje trgovinski minister izmed zveznih pripadnikov vsake skupine.
Poslovna doba odbornikov znaša 3 leta; iz-j stopajoči udje se lahko zopet volijo. Udje zveznega odbora opravljajo svoje posle kakor častno službo.
Trgovinski minister more iz javnih ozirov, zaslišavši zvezno vodstvo, izjaviti, da je ud zvez-j nega odbora izgubil svojo službo, ter tudi zau-1 kazati popolno novo volitev zveznega odbora. I Ako se voli zvezni odbor na novo, se morajo tudi na novo imenovati udje. ki jih je imenoval
trgovinski minister. Dotlej, da se izvrši nova volitev oziroma novo imenovanje, poslujejo dosedanji udje zveznega odbora.
Ako izstopi voljen ud, preden poteče poslovna doba, more zvezni odbor s pritrditvijo zveznega vodstva soizbrati na njegovo mesto uda dotične skupine do prihodnjega zveznega zbora.
Zvezno vodstvo mora zaslišati zvezni odbor pred v semi odločbami in odredbami načelne vrste. Sklepi zveznega odbora so obvezni za zvezno vodstvo. Zveznemu odboru je zlasti naloženo:
a)	ustanavljati načela za ravnanje s stvarmi, oznamenjenimi v § 3, izvzemši uravnavo izkazovanja dela in ustanovitev izkazovališč za delo;
b)	nadzorovati upravo blagajnice in polaganje računov zveznega vodstva;
c)	ustanavljati določne učine, za katere more zvezno vodstvo ali razsodišče nalagati kazni zaradi nèreda, ter določati izmero teli kazni; pri tem se pa pri učinih, ki se preodkažejo zveznemu vodstvu, da ,jili kaznuje, ne sme seči čez kazenski poslavek 2000 K, v drugih primerih pa ne čez postavek 20.000 K za posamezni primer;
d)	postavljati pododbore, da se poprej posvetujejo o določnih vprašanjih in jih izvršujejo;
e)	sklepati o načelnih naredbah o nadzorovanju gradenj gledé tega, ali se izpolnjujejo določila tega ukaza.
O vprašanjih, ki sc tičejo zgolj posamezne skupine, naj odloča zvezno vodstvo privzemši le odbornike le skupine.
Predsednik zveznega vodstva ali eden njegovih namestnikov sklicuje zvezni odbor. Zbira se po potrebi. Ako to zahteva vladni komisar, ali na pismen predlog najmanj 10 odbornikov, je sklicati sejo v 14 dneh. Udje zveznega odbora ter vladni komisarji se morajo vabiti na seje pismeno ali brzojavno.
Zvezni odbor je sklepčen, ako je navzočih vsaj 6 udov, ki ne pripadajo zveznemu vodstvu. Sklepa z navadno večino glasov. Predseduje predsednik zveznega vodstva ali eden njegovih namestnikov. Predsednik ne glasuje, toda odloči, ako so glasovi enako razdeljeni.
Udje zveznega odbora imajo vsakčas pravico staviti zveznemu vodstvu predloge, o katerih mora vodstvo sklepati v prihodnji seji.
S sklepom večine glasov navzočih se more odrediti,, da morajo ostati tajni posamezni posvetovalni predmeti in nanje nanašajoči se posledki glasovanja.
g 10.
Zvezno vodstvo.
Zvezno vodstvo je sestavljeno iz predsednika, 2 predsednikovih namestnikov in 10 udov največ, ki jih imenuje trgovinski minister izmed pripadnikov zveze. Ti udje zveznega vodstva opravljajo svoje posle kakor častno Jslužbo. Vrhutega pripadajo zveznemu vodstvu kakor udje voditelj posredovalnice za delo in njegovi namestniki.
Zvezno vodstvo zastopa zvezo na zunaj, zlasti pri pogajanjih z drugimi organizacijami v strokovnih stvareh. Vodstvo odloča v vseh vprašanjih, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa o njih zvezni zbor ali zvezni odbor. Zveznemu zboru ter zveznemu odboru mora tekoče poročati o svojem delovanju.
Zvezno vodstvo je dolžno dajali račun o upravi denarja in ^iora vsako leto predložili računski sklep zveznemu zboru, da ga popreskusi.
Zvezno vodstvo postavlja na predlog predsednika oziroma njegovih namestnikov potrebne uradnike in pomožne moči, ki sc plačujejo iz novcev zveze. Uradnike posredovališč za delo postavlja zvezna posredovalnica za delo. Za namestitev uradnikov na vodilnem mestu je treba potrditve trgovinskega ministra. Prvega vodilnega uradnika zveze imenuje trgovinski minister na predlog predsednika oziroma njegovih namestnikov.
Predsednik, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov, sklicuje sejo- zveznega vodstva, zveznega odbora in zveznega zbora ter predseduje v 'njih.
Predsednik, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov, vodi tekoča opravila in nadzoruje notranji službeni obrat. Njemu so podrejeni uradniki in pomožne moči zveze.
Zvezno vodstvo se po potrebi zbira na seje. Udje zveznega vodstva ter vladni komisarji se morajo vabiti na sejo pismeno ali brzojavno.
Zvezno vodstvo je skicati na sejo v 8 dneh, ako to zahteva eden izmed vladnih komisarjev ali najmanj 3 udje zveznega vodstva v navediio razpravnih predmetov.
Zvezno vodstvo je sklepčno brez ozira na število došlih oseb, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisarji.
Sklepa z navadno večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, velja za sklep tisto mnenje, kateremu je pristopil predsednik.
Da Vodi opravila, dokler se zveza'redno ne ustanovj. z volitvijo in imenovanjem organov, postavi trgovinski minister začasno opravilno vodstvo, ki je sestavljeno iz 1 predsednika, 2 predsednikovih namestnikov in 10 udov največ in ima pravico izvrševati vse oblasti zveznega vodstva ter se odveže službe bkratu, ko se imenuje prvo zvezno vodstvo. Na njegovo poslovanje se zmislu primerno uporablja gornji opravilni red zveznega vodstva. Začasnemu opravilnemu vodstvu pripadajo kakor udje tudi voditelj posredovalnice za delo irr njegovi namestniki.
§ 11-
Poselmo dolžnosti lunkcijonarjev in nameščencev zveze in podrejenih poslovalnic.
Udje zveznega vodstva, zveznega odbora, lutikcijonarji podrejenih poslovalnic ter vsi nameščenci zveze in podrejenih poslovalnic si morajo pri svojem poslovanju prizadevati z najpopolnejšo nepristranostjo in največjo vestnostjo.
Vsi funkeijonarji in nameščenci so dolžni molčati na zunaj o vseli stvareh zveze, podrejenih poslovalnic ali zveznih pripadnikov, za katere zvedd v lastnosti iunkcinonarjev in nameščencev zveze ali podrejenih poslovalnic in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper namene zveze ali se tiče opravilnih razmer pripadnikov zveze. To morajo pismeno obljubiti.
Pri vodstvu opravil je dolžnost zveznega vodstva in funkcijonarjev podrejenih poslovalnic s primernimi uredbami skrbeti za to, da se zabrani zlorabljanje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo zveznemu odboru, zveznemu vodstvu in podrejenim poslovalnicam. Pozivu, naj naznanijo navedbe, ki so jih podali pripadniki zveze, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le tedaj, ako jih na to pozove predsednik zveznega vddstva oziroma eden njegovih namestnikov ali eden vladnih komisarjev, ali ako je zvezni .odbor ali zvezno vodstvo storilo na to mereč sklep.
§ 12.
Dolžnosti stavbnih interesentov. -
Za stavbne interesente v zmislu lega ukaza veljajo zemljiški posestnik (lastnik, zakupnik, užitni upravičenec nepremičnine, na kateri se gradi), nadalje prosilec za dovolitev stavbe in gospodarski zvezi pripadajoči obrtniki, katerim se je neposrednje • ali posrednje naročilo, da iz-vršč gradnjo.
I
Stavbni interesenti so dolžni dajali pojasnila, ki so potrebna za izvrševanje zveznih nalog.
Stavbni interesenti so zlasti dolžni na poziv zveznega odbora ali podrejenih poslovalnic po resnici zglasiti svoje zaloge potrebščin, katerih razdelitev je naložena zvezi.
Zemljiški posestnik oziroma prosilec za dovolitev stavbe mora os’ zahtevanje gospodarske zveze zglasiti vse stavbne potrebščine, ki so mu na razpolaganje v lastni ali tuji hrambi za namene zadevne stavbe.
Stavbni interesenti smejo izza časa, ko so se ustanovila na nje nanašajoča sc izkazovališča za delo, porabljali le lake delovne moči. kojih delovna pogodba spada pod določila obrtnega reda, in le lake stavbne pomožne delavce in delavke, kalere jim je odkazalo izkazi* val išče za delo, ki ga je ustanovila zveza. Izvzeti od teh določil so zemljiški posestniki oziroma prosilci za dovolitev stavbe glede tistih delovnih moči, ki so pri njih stalno nameščene.
Minister za socijalno skrb razglasi čas, v katerem začnejo poslovati posamezna izkazovališča za delo, 1er njih okoliš. Tudi ako sc privzamejo
stavimo pomožne obrti v področje zveze (S 1, odstavek 3), se posredovanje dela' izkazovališč za delo. ki jih je ustanovila zveza, ne razteza na stavbne pomožne obrti (odkazovanje delovnih moči lem obrtirn).
Stavbni interesenti morajo- kontrolnim organom zveze, katerim se je poverilo nadzorstvo, vsakčas takoj dovoliti dostop do njihovih obrato-valiSč in skladišč 1er jim dajati vpogled v opravilne zapiske, ki se nanašajo na gradnjo.
Da se nstanové podlage za doklade zvezo, so zvezi pripadajoči imetniki obratov dolžni predložiti predpise o pridobnini.
Za poslovanje posredovalnice za delo in po i sredovališč za delo 1er za posredovanje dela izda minister za socijaino skrb opravilni red, z*sli-šavši zvezno vodstvo in organizacije delojemnikov, ki obstoje v stavbni obrti, oziraje se na § 2 ukaza ministra za notranje, stvari z dne 24. decembra 1917. 1. (diž. zak. št. 509).
Vse zadeve, ki sc tičejo posredovanja dela, naj nravna vodstvo posredovalnice za delo; v vseli ! načelnih vprašanjih ter ako je mnenje zastopnikov ; delodajnikov in delojemnikov nasprotno, odloča j minister za socijaino skrb v porazumu s trgovin-j skim ministrom.
Od doTočil tega paragrafa so izvzeto vse stavbe, ki jih gradi državna in vojaška uprava ter uprava železnic ali ki se gradé v njihovem interesu, vendar pa imajo državna in vojaška uprava ter uprava železnic pravico zahtevati delovanje gospodarske zveze. Trgovinski minister more v prid stavbam, ki se gradé, v javnem interesu, odrediti izjeme od določil tega paragrafa.
§ 13-
Posredovanje dela.
§ 14.
Stroški poslovanja.
Za zalaganje stroškov poslovanja zveze morajo pripadniki zveze plačevati prispevke, ki jih določi zvezni zbor in ki se morejo izterjati po politični izvršbi. Pri pripadniki!), ki pripadajo več skupinam (§ 0) in se hočejo v več skupinah posluževati pravic, ki jim gredo po lem ukazu, je pobirali te prispevke za udeležbo v vsaki skupini. Ti prispevki se plačujejo kakor trdne doklade po merilu pridobnine preteklega leta.
Pri gospodarski zvezi se ustanayija oddelek za izkazovanje dela, ki se poslužuje za posredovanje dela in za izravnavo na stavbnem delovnem trgu izkazovališč za delo, ki jih ustanovi gospodarska zveza po potrebi, zlasti pri podrejenih poslovalnicah.
Vodstvo posredovalnice za delo je sestavljeno iz ti oseb, katerih imenuje po 3 minister za socijaino skrb v porazumu s Irgovinskim ministrom izmed delodajnikov in delojemnikov za dobo 2 det. Ti volijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika, in sicer tako, da predsedujeta menjaje se zastopnik delodajnikov in delojemnikov po vrstnem redu, ki se ustanovi v opravilnem redu. Namestnik torej ne sme pripadati predsednikovi skupini.
Gospodarska zveza ima nadalje pravico pobirati obratne pristojbine od listih stavbnih interesentov, za katere je delovala. Te obralne pristojbine s'e računijo na podstavi tarife, ki jo sklene zvezni zbor.
Za posredovanje dela se morejo pobirati lc od stavbnih interesentov (pa ne od delojemnikov) posredovalnine in zaznamovatninc, ki jih je odobrila državna poslovalnica za posredovanje dela.
Ako se odkažejo stavbne snovi, s katerimi se ne gospodari osrednje, za upravne in - vzdrževalne gradnje železnic (S 3. št. 9), je plačati za to namesto obratnih pristojbin odškodnino, ki jo uslanovi od primera do primera trgovinski minister v porazumu'z ministrom za železnice.
Vodstvo posredovališč za delo pri podrejenih | poslovalnicah gospodarske zveze je sestavljeno iz 6 oseb, ki jih imenuje minister za socijaino skrb ! v porazumu s Irgovinskim ministrom za dobo 2 let j na predlog vodstva posredovalnice za delo gospo- ! darske zveze po polovici izmed delodajnikov in.
delojemnikov. Glcdé predsednikov posredovališč	______
za delo in njihovih namestnikov se uporabljajo žavniin nadzorstvom," ki ga izvršujejo vladni ko-slična določila odstavka 2 o vodstvu posredoval-j misarji, ki jih je imenoval trgovinski minister v
S Ib-
Državno vodstvo.
Zveza in podrejene poslovalnice so pod dr-
nice za delo.
porazumu z udeleženimi ministri.
Vladne komisarje je vabiti na vse razprave | Kazenski zneski se izterjavajo na prošnjo in seje zveznih organov in pravico imajo vsakčas j zveznega vodstva s politično izvršbo iu dohajajo povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se j Občekoristnemu namenit, ki ga določi trgovinski mora sklepati.	j minister na predlog zveznega vodstva.
Nadalje imajo pravico odložiti izvršitev skle- j pov in odredb zveznih organov dotlej, da odloči :
trgovinski minister.
Vladni komisarji imajo tudi pravico vpogle-dovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise zveznih organov in zahtevati vsa pojasnila, ki se jim zdé potrebna.
•S 1«-
Državno odobrenje.	^
Odobrenja trgovinskega ministra, ako treba, v porazumu z drugimi udeleženimi ministri, potrebujejo vse odločbe, sklepi in odredbe zveznih organov, ki se tičejo:
a)	preskrbovçmja stavbne obrti s potrebščinami;
b)	načelnih naredb ob odkazovanju potrebščin in ob posredovanju dela;
c)	določitve doklad in obratnih pristojbin;
«0 ustanovitve tistih določnih učinov, za katere lahko nalaga zvezno vodstvo ali razsodišče kazni zaradi nereda, in določitve višine teh kazni ;
e)	ustanovitve podrejenih poslovalnic;
f)	načelnih naredb o nadzorovanju gradenj.
§ 17.
Kaziti zaradi nereda.
Zvezno vodstvo more zaradi dejanj ali opustitev pripadnikov zveze, ki nasprotujejo tistim predpisom in odredbam, ki jih je izdalo zvezno vodstvo po tem ukazu, da se dosežejo nameni zveze, nalagati kazni zaradi nereda, ako je učin na postavi sklepa zveznega odbora, ki ga je odobril trgovinski minister, postavljen pod kazen zaradi nereda.
Ako je zvezno vodstvo naložilo kazen zaradi nereda, se more v 14 dneh od dneva, katerega se je vročila razsodba, razsodišče prositi za odločbo, ne da bi priziv imel odloživo moč.
Razsodišče.
Za odločbo v vseh sporih med pripadniki zveze v stvareh zveze, nadalje v listih primerih, v katerih smatrajo pripadniki '/.veze, da so prikrajšani v svojih pravicah z odločbo ali odredbo, ki jo je ukrenil zvezni organ, izvzemši vse zadeve, ki se tičejo posredovanja dela. se ustanavlja zvezno razsodišče.
Odločbe in odredbe zveznih. organov, ki jih je odobril trgovinski minister, se ne more izpodbijati na razsodišču.
Dejanja in opustitve, ki merijo zoper predpise, ki jih je izdalo zvezno vodstvo po tem ukazu, mora zvezno vodstvo, ako nima samd po § 10 c pravice naložiti kazen zaradi nereda, naznaniti razsodišču, ki naj razsodi, ali je naložiti kazen zaradi nereda.
Razsodišče odloča nadalje o prizivih, ki jih pripadniki zveze vlagajo zoper kazni zaradi nereda, ki jih je naložilo zvezno vodstvo.
Ako je za določene učine izmera kazni ustanovljena s sklepom zveznega odbora, ki ga je odobril trgovinski minister, je razsodišče vezano nanjo, kadar odmerja kazen. V vseh drugih primerih je izmera kazni prepuščena svobodnemu preudarku razsodišča; toda kazen zaradi nereda v vsakem posameznem primeru ne more presegati zneska 20.000 K.
Razsodišče je sestavljeno iz sodniškega funk* cijonarja, ki ga postavi trgovinski minister v porazumu s pravosodnim ministrom, za predsednika in iz 4 udov ali njihovih nadomestnikov, ki jih imenuje trgovinski minister. Udje in nadomestniki opravljajo svoje posle kakor častno službo. Pripadati ne smejo niti zveznemu vodstvu niti zveznemu odboru.
Vse odločbe razsodišča so končnove)javne. Postopanje pred razsodiščem se ravna po določilih četrtega oddelka VI. dela civilnega pravdnega reda, kolikor se iz predpisov tega ukaza ne po-
A
9
kaže kaj drugega. Predsednik razsodišča more. uporabljajo za postopanje na rednih sodiščih veljajoče predpise, povabiti priče in izvedence in te osebe ter stranke zaslišati pod prisego.
Kazenski zneski se izterjavajo na prošnjo zveznega vodstva s politično izvršbo in dohajajo občekoristnemu namenu, ki ga določi trgovinski minister na predlog zveznega vodstva.
§ 19.
Kazni po političnih «blastvih.
Prestopke tega ukaza kaznujejo, ako dejanje ne spada pod strožje kazensko določilo, politična oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 20.000 K ali z zapornimi kaznimi do 6 mescev. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge. Vrhutega se tudi lahko izreče, da zapadejo reči, na katere se nanaša kaznivo dejanje, in ako se stori prestopek v izvrševanju obrti, se lahko odredi, da se odvzame obrtna pravica za vedno ali Za določen Čas.
•
S 20.
Razpust zveze.
Zveza se razpusti, zaslišavši zvezni odbor, z odredbo trgovinskega ministra, ki odloči tudi o porabi morebitnega upravnega prebitka.
S 21.
Začetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Wiener s. r.
I
ministra z dne 1. avgusta 1918.
I
388.
Ukaz trgovinskega ministra z dne 1. avgusta 1918. 1.
o najvišjih cenah za jezice.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukazuje:
§ 1.
Ministrstvenemu ukazu z dne 2. maja 1918. 1. (drž. zak. št. 164) priloženi seznamek najvišjih cen za ježice se nadomešča s seznamkom, priloženim sedanjemu ukazu.
S 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
/
Wieser s. r.
Seznamek nçjvisjih cen za ježice.
tl. Ježice.
Prima:	po vlažnosti ne poškodovano, tujih pri
mesi prosto, dobro manipulirano blago.
Seconda: po vlažnosti ali drugih vplivih k večjemu v eni tretjini poškodovano blago.
Tertia:	bolj poškodovano blago.
Odkod so	Cene v kronah za rOO kg		
	Prima	Seconda	Tertia
Avstrija . . .	'.)()	77	ti«
j	•	-
.	C. 1
lz e. kr. dvorne in državne tiskarne, vtisu