Leto XXV., St 44 Poegebühi bau brabb"''*1 UrtMlana, «böte 14» februarja 194S Preis — Cena t- L Ieiet< i >t U ti a ... i« • 11 i« 31 > letet«. « il-ö 11-« 'udruiuiu Vm note l.iubluuuuu iMI irf iklitttoi «nipmi a «la» o tali H V o.>7r«n«»v v * VIII.AJM 4C(ul bU'taUH NHLla lltu X JUtUkO 'aumien iim k il.tHi a «alt (ni! ■t»''»* vnin- nnt nn Mn« V II M l> Velik uspeh nemških bojnih čolnov pred angleško obalo Ogorčeni boji za vzhodne trdnjave — Boljševiški napadi v Kurlandiji razbiti Ameriški veleuapad na široki bojni črti ob Roerju Fiihrerjev glavni stan, Zi. tebr. (DNB.) ✓rho vno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na*£ napad proti preostalemu boljše vl-.keiuu mostišču ob Hronu je kljub žilavemu ovražnikovemu odporu aadalje napredoval. Na -ilezijskein bojišču meti Zobtenom in ^aubanom pritiska sovražnik ostro proti ,ugu. Vzhodno od Zobtena in na obeh stra-teh Goldberga je Izsilil krajevne vdore. Pri ^aubanu m> odbile naše čete močne »ovraž-ilkove oklopniške napade. Poizkus Sovjetov »rebiti naše bojišče ob Neissi proti zapadu, ■e je izjalovil z visokimi krvavimi izgubami 'A sovražnika S protinapadi smo zopet zavzeli nazaj zapadno od Neisse prehodno zgubljeno ozemlje. S posebnim poudarkom Je nadaljeval sovražnik s svojimi napadi na odseku med Ohojnicami in Vislo pri Mevi. Vkljub posa-neznim vdorom so obvarovale naše čete v igorčemh bojih zvezo bojšča. V boju za vzhodne trdnjave vežejo naSe .irahre popadke, močne sovražnikove sile. Nasprotnik je malenkostno vdrl v južno oojišče Vratisiave. V osrednji trdnjavi Poznanja ln v južnem delu Grudzladza divjajo težki boji. V v/.hodni Prusiji so naše divizije severno od Mehlsacka m na področju Zintena nadalje preprečile vse sovjetske pi obojne poizkuse. Tudi jugovzhodno od Llepaje ta južno od fuckuina so razbili naši kurlandski oddelki, (d so se že često izkazali, včeraj osredotočene močne boljAeviške napade, uničili številne oklepnike ter Iztrgali nasprotniku z «»nosnimi protisunki prehodno izgubljeno ozemlja Nizozemski prostovoljci orožja SS so raz-oill z nenadnim sunkom v srednji Nizozemski neko sovražnikovo oporišče ter zajeli Številne ujetnike 49. angleške pehotne divizije, Na bojišču pri Goe.hu smo s protinapadi potolkli ponovno z osredotočenimi silami napadajočega sovražnika. Po najtežjem topniškem ognju je prešla v današnjih jutranjih urah 9. in deli 1. ameriške armade ob Roerju na široki bojni črti v pričakovani velenapad. Ob bokih našega naprej potisnjenega bo-jiščnega loka, ki sega do Oure, se nadaljujejo jugozapadno od Priima in vzhodno od Viendena silni krajevid ln bunkerskl boji. Na posameznih odsekih so potisnile naše čete nazaj na široki bojni črti napadajoče Američane. V več oporiščih se lastne bojne sknplne ogorčeno upirajo z vseh strani navaljujočemu sovražniku. Poulični boji v Forbaehu trajajo dalje. Na Spichererskih višinah in na predtrdnjav-skem ozemlju zapadnega branika vzhodno od tod se borimo za posamezne skupine bunkerjev. Hitri bojni čolni so napadli v noči na 22. februar pred vzhodno angleško obalo neko močreo zavarovano spremljavo ter potop"! 7 ladij s skupno 21.500 brt., 4 nadaljnji parniki z 11.000 brt. so bili torpedirani. Z njihovo potopitvijo je prav tako računati. Med trdim topniškim spopadom sta bili prav tako poškodovani dve tovorni ladji s 4000 brt. Lastni öolni so se vrnili polno-številno nazaj v svoja oporišča. V srednji Italiji je ostal uspeh ameriških oddelkov, ki do ponovno ves dan napadali naše gorske postojanke severnozapadno od porette, omejen na nekaj majhnih vi ^rov. V silnih letalskih bojih smo sestrelili nad zapadno Nemčijo 18 anglo-ameriških nizko letečih letalcev. Sovražnikovi teroristični letalci so odvrgli včeraj bombe na številne kraje v za-padni In severnozapadni Nemčiji ter v hiž-ni Bavarski, Tirolski In Predarlskem. Britanski bombniki so napadM v pretekli noči Berlin. Zračnruihrambne sIIp so sestro'!'» pri tem nadaljnjih 38 anglo-ameriških letal. k narodnemu §n3n©itt®fi Washington pa bi rad potolažil raasrčarane in užaljene degjsüstfcne Francoze odgovoril: »Spodnja zborn'ca pozna brez dvoma moč ukrajinskega narodnega gibanja, ki obstoja že mnogo let na tem področju, vendar je to zadeva, o kateri n ma britanska vlada točnih, dejanskemu stanu odgovarjajočih dokazov«. Na neko nadaljnje vprašanje v zvezi s tem je pripomnil Eden: »Ne gre samo za poljsko-sovjetskl problem, to je tudi ukrajinsko vprašanje in nimam noben h najnovejših informacij o tem. Vem ie da je na tem podiočju velika ukrajinska večina.« Stokes, poslanec laburistične stranke, si je privoščil pri tej Izjavi naslednj medklic: »Kako pa more priti naša vlada do tega sklepa, če ni dovoljno poučena o dejstvih9« Konzervativni poslanec generalni major s'r Alfred Knox ie izjavil: »Ali ne kapituliramo s tem pred politiko sile?« Na to vprašanje ni dobi nobenega odgovora, dodaja Reuter. Svobsda lakote Stockholm, 23. febr BritansKi list »News Chronicle« zahteva v svojem uvodniku takojšnje ukrepe za izboljšanje prehrane v tako zvanih »osvobojenih deželah« List opozarja na obupno pomanjkanje živil v Francij in meni, da zavezniki ne morejo odkloniti odgovornosti za ta položaj. Nobena teh. dežel ne more sama organizirati preskrbe z živili brez zavezniške pomoči Brezsm selno je »osvoboditi« narode, če ti narodi nato umirajo od lakote. Za odstranitev te lakote so potrebni nadčloveški napori. Po izkustvih iz preteklosti bodo tako zvane »osvobojene dežele« vkljub tej zahtevi po nadčloveških napor h tudi v bodoče zaman čakale na pomoč Iz avtentičnih poročil je razvidno, da »zaveznikom« tako zelo primanjkuje ladij, da sedaj sploh ne morejo pošiljati živil po morsk poti, s čemer so vnovič dokazali ne le svojo nesposobnost temveč tudi pomanjkanje resne volje omejiti bedo. ki je nastala v od njih zasedenih deželah. „fzvectfa" ščuvajo dalje Stockholm, 23 febr Moskovska »iz-vestja« vnov č napadajo v svojem včerajšnjem mednarodnem pregledu stališče londonske poljske vlade do krimskih sklepov Sklicujoč se na izvajanja »New York Ti-tnesa«, ki je pozival poljsko vlado v Londonu k pameti, izjavlja list. da predstavlja ooizkus, prepr čatl Arciszewskega nekoristno izgubo časa Končno izjavljajo »Iz-vestja«, da ni mogoče zabrisati »protina-rodnsga profašiafčnega« bistva poIiake »reakcionarne em gracije« Stockholm, 23. febr. V Washingtonu in Londonu vlada zunanjepolitična velekon-junktura. Na vsak način hočejo prikazat) politični poraz, ki sta ga doživela Roosevelt tn Churchill na konferenci v Jalti, kot izreden uspeh britansko-ameriške vojne politike ter zakriti neprijetne posledice tega popuščanja nasproti Stalinu. Pri tem stopata v ospredje dva problema, namreč izročitev Poljske Sovjetom ter poslabšanje odnosov Zedinjenih držav do de Gaulleove Francije, ki je nastalo zaradi tega, ker de Gaulle ni bil povabljen na konferenco v Jalti. V Londonu se je pričel Eden razgovar-jati s poljskimi begunci, očitno zato, da bi našel vsaj majhno poljsko kliko v Londonu ki hi bila pripravljena nasesti jaltski prevari Kot prvo žrtev si je Eden izbral Mi-kolajczyka ki pa je po poluradr.ih poročilih iz Londona pripravljen, podati se v sovjetske roke samo, če bi bili izpolnjeni določeni pogoji. Drugi britanski politiki pa Skušajo pregovoriti poljske emigrante, da da bi se podali na samomorilno pot v Sovje-tijo. Tako je stopil vodja laburistične stranke spodnje zbornice Grennwood v zvezo z Arciszewskim, da bi ga skušal pregovoriti v imenu svoje stranke, toda po nalogu Churchilla, da se s svojimi pristaši podvrže Moskvi. Churchill se očitno boji, da bi bilo izgovorjenih preveč resničnih besed o pravem značaju njegove jaltske politike. Tako je izjavil, da bo stavil v spodnji zbornici vprašanje zaupnice, kai v praksi pomenja da mu bodo morali celo tisti, ki kritizirajo njegovo politiko, zaradi strankine discipline prisilno izreči zaupnico pri glasovanju V VVashingtonu se medtem trudijo, da b' razumeli trdovratnost de Gaullea. ki 9e je branil sestati v Alžiru z Rooseveltom. Poučeni washingtonski krogi govorijo o občutnem poslabšanju v ameriško-francoskih odnosih, vendar istočasno priznavajo, da Imajo degolisti mnogo razlogov, da so zagrenjeni De Gaulieov finančni minister Monnet se Je v Washingtonu štiri tedne zaman trudil skleniti trgovinski dogovor z Zedinjenimi državami. Obljubili so mu sicer pošiljatev gotovih pošil k vendar obljub niso držali Monnet se je moral nazadnje vrniti, ne da bi kaj opravil Zedinjene države dalje niso zadovoljne z degolistično zahtevo po vrnitvi Indokine marveč žele drugačno ureditev tega vprašanja enako tudi v pogledu francoskih oporišč na Daljnem vzhodu in v Afriki In nap"sled prihaja zelo v pnštev dejstvo. da v Francijo še vedno niso prispele nujno potrebne poSi'ike za francosko civilno prebivalstvo, predvsem živila in zdravila ki jih je Washington že ponovno obljubil poslati. Iz vseh teh razlogov se je razmerje med Parizom in Wa.«hingtonom zelo zaostrilo Sedaj bo angleški zunanji minister Eden odpotoval v Pariz, da nastopi kot posredovalec med Rooseveltom In dpc-uilpom Kritika v spodnfi zbornci Amsterdam, 21 Tebr Kakot javlja agencija Fteuter so bila v sredo navljena min'-stru Edenu pred spodnjo zbornico razna vprašanja k sorjetsko-poljskemu problemu in o francosko-anglešk h odno^ajih z oz'rom na jaltske sklepe Konservativni poslanec profesor Savorv je vprašal Edena ali ima kakšne dokaze za to da si prebivalci vzhodr" od tako zvane Curzomove črte vključ -/e v Sovjetsko zvpzo, ko je de^tvo, da nI bia vzhodna G :.I1-ija nikoli v sovjetski, niti ne prej v nis^ poeee^, Eden Je H ■ Odločilni problemi krize kulturnega človeštva Uvsdni članek, ki ga |e napisal dr. Göbbels za najnovejšo številko tednika „Das Reich" Berlin, 23 febr. Minister dr. Göbbeis se bavi v svojem najU-vejSem uvoumku v tfcUiiiku »Dos i-te.ciu s kontun1keJem k-im. sKe Konieiouce ter z ugotovitvijo ame-r-škin puu^ci^uov, da so sKiemli v jala na Rooeeveitov predlog, naj bo jNeančija zasedena do ieta 2U00. Dr. Göbbeis ^ujae^no pojasnjuje razvojne možnosti eviopske celine na temelju izkušenj iz zainj.u let in desetletij ter nato p-še: »Stalin b.enutno sicer ne namerava javno objav-ti svojih na čutov, zau) pa se zanje tem boij z-' vim ciljem. Ne glede na svoje oetale gospo larske, socialne in politične skrb, bi bila Anglija izpostavljena vedno večjjemu številčnemu upadanju prebivalstva ki bi jo končno tako sab!o da bi bila za zastopanje svojim interesom odgovarjajoče eviopske in svetovne pol.tike še bolj nesposobna, kakor je danes. V letu 1948. bo Rocseveit enako kot Wilson po prvi svetevni vojna na volitvah propadel p edsednlk pa boJX>-stal republikanec, to je Izelacionist. Njegovo prvo ura 1 no dejanje bo obstojalo ver. je tno v tem da bo umaknil ameriške čete iz kipečega evropskega čarovniškega kotla Nedvrimno bo s tem soglašala vsa ame. r ška javnost Ker ne bo na celini nobene druge vojaške moči, bo stalo v najboljšem primeru proti 600 pod sovjetskim poveljstvom pripravljenim divizijam le 60 britanskih divizij. ' Tako zvana tretja svetovna vojna oi bila ve».jetno zelo kratka, nakar bi obležala c~l!na pred mehaniriran'mi roboti iz stepe. To pa bi bil za boljševizem še najbolj neugoden razvoj. Kot žareča iskra bi ne'.vomno preskočil v Anglijo ter tamkaj zanetil rwžar v deželi klasične demokracije. Nad gigantsko človeško tras"edi.>o bi zopet padel železni zastor. Zopet bi morale stotine milijemov delovnih sužnjev pol stoletja graditi oklepnike, lovce ln bomb- nike. Nato pa bi se pričel generalni sunek na Zedinjene države, ^.apa.na poiobla, katere Nemci kljuo lažnim LrOitvaui rifu»p ot-nikov niso nixdar ogrožali, bi bala teoaj dejansko v sanrtn. nevam-eti. V ücd»nje-nih državah bi takrat preKunjah dan, ko je neki že zdavnaj pozabljeni ainerišKi predsednik v koniuniKeju tedaj ze zdavnaj mitične konference v Jalti ottpri temu razvoju prosto pot. Kje so čas-, ko je imela Velika Britanija v svetovni pol.tiki še odločilno beseuo? »Anglija je ie še majhen crviček Evrope«, je pripomnil neuavno neki vplivni amo.išk. senator. Temu primerno je tudi postopanje njenih zavezniKov z njo. Popolnoma malenk.stna r&zsu.tev Nemčije proti čisto nemškemu vzhoiu je bila zanjo dovolj veliko og.ožanje evropskega tavno-težja." Tek:m vojne, ki jo je izzvala pa se je moraia sprijazn.ti z opustitvijo glavne teze njene 200 letne zunanje politike, počivajoče na ravnotežju sil, ler uvesti v evropski boj za oblast velesilo, ki ima na vzhodu mejo pri Vladi v steku in ki stremi na zapadu od ene točke d. druge ter i-e bo preje m rovala, dokler ne bo v območje svxre diktature pritegnila tueli Velike Pri- j tanije. Lahko bi si predstavljali tud: drugačen razvoj, za katerega je pa sedaj že prepozno, Führer ga je poslednjič predlagal štiri tedne pred pričetkom te vojne Führer je pre'ilagal, da bi nemško in britansko zunanjo politiko v toliko koordinirali, da bi Nemčija prav tako spoštovala angleško pome*, sko silo-, kakor bi Velika Britanija spoštovala nemško celinsko silo. da bi vladala v zraku par teta, da bi obad va na. roda z vsemi svojimi silami zagotovila svetovni mir in da bi tvori za to predpogoj britanski Imperij, k ga bi bila Nemčija eventualno pripravljena braniti z orožjem Boliševizem bi bil s tem omejen na sve-je lastno plolišče. Bil bi odrezan .od ostalega sveta, ki bi se tudi sam odvrnil od njega Sedaj pa stoji ob Odri ln samo od vztrajnosti nemških "vojakov je odvilo, ali se bo tu ustavil in bo zopet pognan nazai proti vzhodu, ali pa bo nadaljeval svoj nava1 nroti ^apalu. naval, ki se ne bi ujrt^v 1 nikjer več. Takšen je voj.nl položaj. Komunike lz Jalte na tem ničesar ne l^prem-nla Ta kornun ke le «mo obšel d Ratibcra so se omejili Sovjeti prav tako na posamezne napade v jakostl bataljona Zato so pa bil. tem trši boji na področju jugozapadno cd Vratisiave ter na vsem šlczijskem bojišču Glavna žarišča so ležala zopet med železnicami, ki volijo iz Vratisiave v Frankenstein, oziroma Striegau ter podi očjem Laubana. nat" med Queiso n lužiško Neisso ter vzhodno in jugovzhodno od Gubna Na vsem tem pod. ročhi s?- Soviet: znova ojačlli svoje sile Njihov poizkus da bi z močnimi napadi raztrgali nemško bojišče južnezapa 'no od Vratisiave ter p odrli v smer proti Schwei-nitzu. se je prav tako izjalovil kak'r nameravani prodor pri Laubanu Nemške čete ki so preš'e v p otlnapad so vrgle sovražnika vzhodno od I^aubana za več ki lometrov prrti severu Do težkih bojev je nr:šio "/>npt ori Görl tzu ter seve'no od Sa-^i Po hi'^'h boih r^^ža nrrt1 mr»*u -'e npm^k:*ri «Ten^di-iem ^a so n prv>a<-al! «-mT^ž^H-ovo prem'č ter zriova vr* ^■•»vlll zvpzo z larin"'mi h^l^lmi Telefon 8t 31-22 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo Pogreb nekdanjega Društva narodov V velikem propadanju starega meščansko-Hberalncga sveta in njegovih ustanov prehaja svetovna javnost docela brezbr.žno preko smrtne ure nekdanjega Društva narodov Malo je Wo ustanov, na katere b b lo človeštvo po zaključku prve svetovne vojne polagale, toliko nad kakor ih je ra\no na Društvo narodov. V dveh desetletji njegovega ob®to;a pa so s« spremenile te nade v največje razočaranje in v spoznan ie. da je bila ženevska u-:tanova samo orodje '.ond^skih n par. k;h mogotcev, v zadnj h letih pa že tudi moskovsk h za obvladovanje druff'h narodov To spoznanje je povzročilo zatjren enost in nezau^nje v vrstah malih ;zigravanih narodov, obenem pa je odbilo tud; obe srednjeevropski veesil Nemčijo in Italijo, ki sta raman posk>isal; za ceno največjih žrtev in samozataievanja ref rm-ratri Društvo narc.dov v ustanovo za čuvanje miru ter za pospeševanj« napredka m sož.tja med evropsk.mi narodi Ko pa so (»tali brez-uspe^v vs napon. da b; sc Dru-'tvo narodov pr,lag<.dilo novim časom in novim pot~eb m, končno m preostalo Nemčiji n ItaHi dr ge-ga. kakoT da 9t« sa zapustüi in prepustili neizbežnemu propadu. S polomom razorož tvene k^erence ra enostTanskim ,zva;aniem senkcij proti Ita'ij" si je izkopalo Društvo narodov samo evoj grob V u sodu :h let h 1938-39. ke je bilo po-sitavljeno na kocko vprašanje svetovnega miru in ko je bila še ce!a vrsta možnosti za mimo in sporazumno rešitev v?eh perečih vmra anj, je Društvo narodov popolnoma odreklo Zastonj so se ozira'e hrepeneče oči miru žel jn h narodov prot ženevski »palači miru«, da bi čuli v zadnjem trenutku odrešrlno besedo ki b ohranila narodom. Evropi in svetu mir ra jim prihran la z nj'.m vso pezo strahot sedanjih dni Društvo narodov je molčalo ker so tako hoteli njegovi plutokratsiki gospodarji Ta molk se je nada'je-val potem 'kozi vsa vojna lota vse do pc»lecLn; h dn.. ko so javlo angleške vesti, da se pripravljajo v Lon^ewu k pogrebu tega prav za prav že mrtvo rojenega deteta versajske konference. Pogrebe- ženevske ustanove so se zbrali V Londonu pod okriljem tako zvane nadzorstvene komisije za poslovanje Društva narodov med vojno Njihova na'oga je Si a zdelat. predloge za dokončno 1'kvidacijo Društva narodov Nadzorstveno komisijo so izvr.li i na zadn> skupščin Dru"itva narodov 1. 1939 v Ženevi, ko so še mnogi mV.li. da bo morela v teku časa le še mogoče oživeti to omrtve.o ustanovo V teku let pa 9e je izkazalo, da je vsaka nvsel na njeno obnovo iluzija, ne rnor-d-, zato. ker b temeljna mic«l Društva narodov sama po seb ne b;la dobra, temveč zato, ker niti Angloameričani. niti boljševiki nO marajo ustanove, k. bi ji moga ovirati v iz-vajanju njrihove imperia!ist'čne po'itike Washington, London in Moskva ^ žele za bodoče tako mednarodno organizacijo držav ki bi iim bila še bolj p<^komo in us>!užno orodie, kakor je bilo ženevsko Društvo narodov Po sklep:h altske konference je ta namera bolj jasna. Pogreb ženevskega Društva narodov bo oskrbe' nelr Lest er. k; opravlja sedaj funkcije generalnega tajnka Dmtva narxlov. Udeležbo se ga bo od 64 držav, kolikor jih je štela ženevska mstituc:ja v wo ih najlepših časih, sedaj saimo kaki 30. in še od teh je cela vrsta držav samo na papirju V Ženevi je ostaJa od nekdanjega Društva narodov samo še volles »mn-ovna palača«. V njej sedi nekaj uradnikov, ki jo čuvajo in vzdržu ejo sitike z organizacijo mednarodnega Rdel-eg» kr,ža. Gospodarska in finančna kom's:ja Društva narodov sta se preseü i ob izbruhu vojne v Prncetown v Zeefnjem'h drža^ Odbor za ureditev trgovine z opijem in pobijanje tihotapstva r mamili sie je nastanil v Wa-shngtonu Blagajno Društva narodov eo prenesli v London. Mednarodni urad dela ki je bil prav za r^av edina vsaj malo aktivna postavka v okviru Društva narodov, pa je razpel svoje šotore v Montreal u v Kanadi. Va ostali odseki Dru'itva narodov so IrH v zadnjih letih že razpuščeni in likvidiiranL Clavn' vzrok za to je bilo pomanjkanje finančnih sredstev, ker je plačev?la samo še Anglija svoj prispevek za vzdrževanje Njihov konec go na znan ale kratke vesti v angleških in ameriških listih, lc bodo najbrže tudi dokončni pogreb Društva narodov samega odpravili le s par kratkimi vrsteame To ba-gateliziranje av;B na eni strani iz občutka s'abe ves/t. saj &o predvsem Angloamenčanl krivi neuspeha in končnega poloma ženevske ustanove. Na drugi strani pa je že vsa pozornost pliitokratskih poitičn.h činiteljv ost©-dotočens na skrb kako b: na podlag, krimskih dogovorov skupno z boljševiki ustrahovali svet. v prvi vrsti pa Evropo. Toda vprav usoda nekdanjega D~u:tva narodov je za evropske narode svarilen zgled, kaj b. jnh čaka o. če bi ras zavladala sedanja boljševiško-plutokratska koal;cÜa V še večji mer bi M razrasle med sebojne spletke, e katerih pomočjo bi Sovjct na eni in Angloeash na drugi strani uveljavljali svojo brezobzirno samovoljo ter pehal: narode v nesrečo in bedo »London je do kosti sit vojne« toneva, 21. febr. London je do kosti sit vojne, je ugotovil dolgoletni izredni dopisnik časopisa »The Newyorker«. Leteče bombe, ledeni mraz in veliko pomanjkanje premoga Je utrudilo Londončane do skrajnosti. V uradniških zgradbah zmrzujejo nameščenci ob skoraj popolnoma manjkajoči kurjavi za skromnimi nadomestki oken, ki so jh morali vstaviti po bombniških napadih. Spričo nemškega povračilnega ognja ie življenje v velikih blagovnicah kaj žalostno. Pomanjkanje premoga je v Londonu posebno hudo in zadene predvsem revne sloje prebivalstva, ki nimajo nobenih zalog. Toda ne samo v Londonu, temveč v vsej deželi Je položaj resen. Zatemnitev OD IMS DO 140 URB, Krvava komunistična Justica v Bolgariji Komunisti hočejo uničiti vso politično inteligenco Berlin, 23. febr. Po obsodbi 105 bivših > ministrov, kraljevih svetovalcev in poslan- j Cev se nadaljujejo sedaj v vsej Bolgariji j elični procesi ai: pa se še pripravljajo. Skup- j no so obsodili na smrt že skoraj 400 oseb. Bivše častnike, uradnike ter druge, ki ao imeli kak položaj in čin, pa ne spadajo h komunistom ali k skupini »Zveno«, obtožujejo in obsojajo večinoma na smrt. Trenutno sodijo celo strokovnjake in novinarje, ki eo poročali o Vinici. Zločinstev, zaradi katerih se morajo zagovarjati obtoženci, ni tli ti v bolgatskem, niti v nobenem drugem kazenskem zakoniku na svetu. Poleg tega eo bili med usmrčenimi ministri, kraljevimi kraija Borisa in predsednika Filova ter 30 le iz razumskih razlogov in patriotizma ostali na svojih mestih. Celo ministri Mu- ravjeve vlade ki je JSiemčiji napovedala voj. Eo, so bili obsojeni na najtežje kazni. Med obsojcnci so vs! voditelji bivših bolgarskih strank. Po radijski vesti sofijske pcstaje niso mogli na primer bivšemu poslaniku v Bukarešti in R mu ter kasnejšs-mu vodji oddelka kraljevske pisarne Pome-nevu očitati ničesar drugega kot to, da je kot poslanik v Berlinu pred več kot 11 leti odklonil komunistu Dimitrovu vizum za potovanje v Bolgarijo. Ravnal pa je zgolj po navodilih tedanje vlade. Pomenev je bil obsojen na smrt. šef vlade pa je bil 1. 1934. pedanji ministrski predsednik Georgljev, vodilni ministri in uradniki pa so Izhajali iz Zvenovega kroga, ki si dane» s komunisti deli oblast! Na smrt so obsodili posiance, katerih edina krivda je obstojala v tem. da so jih izvolili nj novi volila. Nacionaliste so postavili preči sodišče ter jih uradne obtožili zaradi" njihovega nacionalističnega prepričanja. $l:čni primeri dokazujejo, da zasleduje bolgarska komunistična stranka po moskovskih navodilih en sam cilj, da bi namreč vso l olgarsko poiitično inteligenco, v kolikor ni komunstična. čim hitreje uničila. To bodo dokazali na laljnji navictazm sodn; postopki, v katerih bodo* tisoče takih Boigarov obsodili na smrt. Verjetno ne bo dolgo trajalo, gi je v. vojni m'nister Velčev. propagandni minister Kazasov in sedanji armaani generali. Anjlna si psre roke Amsterdam, 23. febr. Kakor javlja agencija Reuter, je kot odgovor na neko vpra- IZ LJUBLJANE n— Novi grobovi. Med nebeška krilate« t;? L? preselil siaček-edinček Janezek Novak. Kn zadnji poti ga bodo spremili v soboto o'o 17. izpred doma v Rožni dolini. Cesta XI štev. 28, "na viško pokopališče. — Za vedno h zapustil svojce g. .Anton Gabrovžek. — Umrl je g. Kcritnik Franc, zapustil je ženo Jn 2 hčerki. Pogreb bo danes ob pol 10. uri E Sal. iz kapele"sv. Frančiška. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. šanje Izjavil britanski zunanji minister v sredo v spodnji zbornici, da se bolgarska ___^___^ . _ vlada zaradi pred kratkim izrečenin smrt- oblasti po narodno socialist čni stranki o— Pisalne stroje, gramofona. harmonike in nalivna peres» ter vse rezervne aeie stalno kupuje po najvišji dn»vnl cent tvrd-EVEHKST. Prešernov* ulica 44. S Koroškega V Zgornjem Dravogradu so imeli dne 30. januarja proslavo ob 12 letnici prevze- mih obsodb različnih Bolgarov, ki so gin označili za »vojne zločince«, ni obrnila za svet na britansko vojaško misijo v Sofiji. Eden je nato nadaljeval: »Jaz tudi ne vem, zakaj naj bi to storila. Obsodba vojnih zločincev na smrt je bila zadeva, ki se tiče izključno le bolgarske vlade.« Berlin, 23. febr. O desinteresiranju, ki ga jo pokazal Eden v spodnji zbornici v zvez: z bolgarskimi justičnimi umori, pravijo v odločilnih berlinsk h krogih, da se je Anglija zadovoljila z neverjetno naglo izgubo irestiža. Med obsojenci so tudi številni po- kritike zaradi obsodb teh mož, potem nam to jasno kaže doslej še nevideno slabost angleškega položaja v Bolgariji in sploh na evropskem jugovzhodu. Komunistične grc>zote v Beogradu Zagreb, 23. febr. Srbski begune , ki jim je v zadnjih dneh uspelo pobegniti iz Beograda, pripovedujejo pretresljive podrobnosti o krvavem komunističnem terorju v sedanji Titovi prestolnici. Beograjski študent Draža Stojanovič, ki je dva meseca živel skrit v kleti neke od bomb razdejane hiše, ■je povedal, da je bilo več članov in članic jeograj a narodnega gledališča na trgu ijskega narodnega gl pred giedal ščem obešenih. Kakor je sam videl, so pustili trupla viseti več dni. Na drugem trgu v ulici kraljice Natalije je bilo več naeonalistov obešenih za noga z glavo navzdol. Tako komunisti javno izvajajo svoj teror. da bi držali prebivalstvo v neprestanem strahu. Tito pa je nedavno objavil svoj tikl»p. naj se v Beogradu postavi spomenik ^neznanemu sovjetskemu junaku, osvoboditelju Beograda . . .« In v Grčiji prav tako ženeva, 23. febr. Kakih 400 britanskih letalcev, ki so prispeli po daljšem ujetništvu pr: ELAS-u zopet v Anglijo potrjuje po angleških vesteh da so zagrešile bolj-fc»viške tolpe po vzgledu Svojih moskovskih gospodarjev najhujša grozodejstva. Čeprav italijanski ujetniki. Angleži so bili priče Številnih pokoljev civilnega prebivalstva. Na nekem pohodu preko gorovja je neka grška žena povila otroka. ELAS-ovci *o vrgli novorojenčka v obcestni jarek ter prisili mater, da je korakala dalje, z njimi, dokler se ni mrtva zrušila. u— Učite se strojepisja — vsakomur potrebno! Novi e»&-, elvo-, trimesečni dnevni ali večerni tföojl «e pričenjajo 26., 27., 23. februarja. Uro dogovorno. Vpisovanje in Informacije dnevno: Trgovsko nčilišče »Christof ov učni zavod«, Domo- f k> ran ska eesta. 15. ii— Nov* vrsta sleparjev Je začela delati škodo Ljubljančanom teto. da so začeli ti lzkorišče- ' vaici vojnih razmer hoditi po stanovanjih e pretnjaml, da morajo stanovanja rekviriratl za naj razno vrstne j ic potrebe. Zato mestno županstvo opozarja, naj stranke od vsakogar, ki hi si hotel ogledati kako stanovanje, z vso odločnortjo zahtevajo legitimacijo mestnega stanovanjskega | urada, vojaškega nastanitvenega urada ali kake i Proslave se je udeležila v posebno velikem številu mladina iz Beriina kakor tudi večje štev lo pripadnikov ljudske vojske. JLovSkj letalec korona rojak Otvvin Plun. c- er iz Ct.ovca je bi! po smrti pov.šan v poTctAUiia Na napačni poti so policijske oblasti za. iotiie 20 letno Charioito Muschei jevo. Lani spomladi je bila zaradi lahkomiselnega življenja odpuščena iz zap:ra ter ji je bila odkazana siužba. V mesecu juliju lani jo je pot pripeljala v neko celovško slaščičarno. kjer je pobrala na tleh denarnico izgubljenih predmetov, je Moccherjeva obdržala denar, živilske nakaznice in doku-menta. Celovško sodišče jo je pozvalo na odgovor ter jo obsodila na 2 leti Ječe. S štajerskega Po 40-letnem službovanju je umrl župan Hubmann. ki je nad 40 let županoval v Wutschdorfu pri Heihgenkreutzu. Hubmann je stal nad 40 let na čelu domače občine, pridobil si je velike zasluge za zadružništvo z ustanovitvijo rajfaznovke, obnovil pa je tudi šoisko poslopje in dal Dobudo za zgraditev nekaterih cest. Po- v Ljubljani, javljamo naslednjo spremembo voznega reda: vpoklicanci za 26. in 28. t. m. naj" se javijo na glavnem kolodvoru na ista dneva namesto ob 4.45 ob 2.45, vpok'icanci za 27. t. m. pa na isti dan ob Z, namesto ob 5. uri. — Delovni inad v Ljubljani. u— Za kostanji padajo sedaj murve. Ljubljančani, ki so se radi sprehajali ob robu Mestnega loga. se nedvomno spomi-riajo drevoreda murv na tistem delu Ze- .e poti. ki veže Cesto v Mestni log in Mali graben oziroma Opekarsko cesto. Ta drevored murv jo bil edini v Ljubljani. Veliko veselja so imeli z njim otroci, ki so vsako leto z največjo slastjo obirali sladke s-':.d o ve včasih še. ko so bili komaj na pol KÜRARTCA i&če mesto Krell. Drevesa niso posebno ugodno uspe- D^^a- va!a, ker so jim ob ra'ci polomili vedno r nogo vej. V zadnjih letih so nn tudi na- [ 4245-1 čele s&lcire nepoklicanih »drvarjev«, ki so • pridno in po*te- se na lastno oest skušali založiti z lesom i no. ižč« službo pri ma-za ku- ivo. V st:ski za kurivo je moralo ! ločlanski družini. Na-iov mesto sedaj žrtvovati tudi ta drevored, ki :* Jutru. 4305-1 so ga te dni začeli sekati mestni delavci. Kostanjev drevored na Opekarski cesti je sedaj posekan že od prulskega mostu do C?ste na Loko, u— Irila je knjiga »V sluibi domovine*. Zelo •sanimlva. Stane 10 lir. Dobi se v knjigarnah. ojn k ima štiri sinove na bojišču. V Žalcu so imeli v kinematografski dvorani člani stranke mesečni sestanek Govorila sta krajevni vodja Steinbock in Karel Strasser. Podoben sestanek je hil tudi v Radečah.-- OBVESTILA „PREVODA" ZAKUP ORNE ZEMLJE IN IZDAJANJE DOVOLJENJ ZA PREVOZ KROMPIRJA Dognali smo, da »o prijavljale mnoge v Ljubljani stanujoče družine pri Prevodu zakup orte zair.ijo izven območja mestne občine samo z namenom, da so lahko v jeseni uvozile krompir v Ljubljano. Tako so se le nekatere družine oskrbele s krompirjem izjemno od drugih, ki niso imele prilike, da si ga nabavijo po ravnin oi&nclh. Za leto 1945 pa bo te ^.pomladi vsakemu pridelovalcu predpisana jesenska oddaja krompirja za Prevod. Po tej novi ureditvi pričakujemo, da bomo mogil razdeliti v jeseni aa vsako oßcbo pripadajočo količino krompirja. Zato Prevod v letu 1945. ne bo priznal Ljubljančanom, ki stanujejo znotraj bloka nikaklh zakupov orne zemlje pri kmetovalcih, razen v primeru, če zakupnik doSaže, da je Imel tisto orno zemljo, ki Jo je prljavU letos, že vsaj eno leto v najemu ter da Jo .«am obdeluje. Takšni zakupniki naj vložijo na Prevod pismeno vlogo, v kateri morajo natančneje navesti najemninsko razmerje. TI zakupi bodo priznani le, če bo komisija Prevoda ln pristojna občina ugo-tovUa, da ustrezajo zahtevanim pogojem. Priznajo pa se zakupi vsem tistim, ki stanujejo preko zapornega pasu. Dovoljenje za uvoz krompirja v LJubljano v Jeseni bo Prevod izdal samo tistim posestnikom, ki bodo oddali Prevodu zahtevano količino; družini pa, ki želi krompir uvoziti, bomo odvzeli nakaznice za krompir za uvoženo količino. Kazen zaradi pretirane cene Komisar za cene za Ljubljansko pokrajino J« kaznoval Janeza Vlaja, trgovca z manufakturo v LJubljani, Wolfova ulica 5, ?&radi prodaje tekstilnega blaga (fianele) po 800 lir meter, d asi b! smel računati za to blago samo 324 lir, z denarno kaznijo 50.000 lir, z zasego višjega izkupička, dobljenega z nedovoljenimi cenami, z zaplembo ostanka blaga, na katerega se kriitev nanaša, ln na plačilo pristojbine 5000 lir. Obvestila Slovenskega Rdečega križa Zahvala: Slovenskemu Rdečemu križu so daro- V nerazsvedjenf sobi*»« Ce sediš v nerazsvetijeni sobi, kakor so včeraj mnogi sedeli, razmišljaj o tem, kako boš štedil z vodo, da bo imela mestna elektrarna na razpolago več električnega toka za razsvetljavo. Na leto porabimo brez koristi in potrebe 3 milijone kubičnih metrov vode. Mestni vodovod potroši za črpanje 3 milijonov kubičnih metrov vode 1 milijon kilovatnih ur električnega toka. Ta količina električnega toka pa bi zadostovala, da bi 35.000 družinam skozi vse leto po dve uri na dan svetila 40 vatna žarnica. Vsaka družina bi torej imela najnujnejšo razsvetljavo. Zato v lastnem interesu: Boj POTRATI! BELEŽNICA KOLEDAR Sobota, 24. februarja: Matija, ap. DEŽURNE LEKARNE Danes: Lit. Kmet, Clrll-Metodova c. 43: Mr. Trn-koczy ded, Mec-tnl trg 4; Mr. Ustai, Selenburgov» ulica 7. Zatemnitev od 18.25 do <•«. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Sobota. 24. februarja ob 16JO operna predstav»: Manon. Red Sobota. Nedelja, 25. februarja ob 16. operna predstava: čarobna piščal. Premiera. Red Premlerski. Ponedeljek, 26. februarja ob 16. operna predstava: Tannhäuser. Red A. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Julija Pöltzerja. J. Massenet: »Manon«. Opera v Štirih dejanjih (petih slikah). NapUAla H. Meilhac ln F. Gille. Prevedel N. Stri to*. Osebe: Manon Lescaut — Vi-dalljeva, Pousette — Barblčeva, Javotte — Bau-lartora, Rosette — Jančarjeva. Chevalier des Grleux — Lipušeek, Grof des Grieua — Lupša. Lescaut, Garde du Corps — Janko, Guillot de Morfontaine — M. Sancin, Bretigny — Dolničar, 1. gardist — Langus. 2. gardist — Mencin, Sergeant — Perko. I. slika se godi na dvorišču gostilno v Amlenau, 2. v stanovanju des Grieuxa v Parizu, 3. v seminarju St. Sulpice. 4. v hotelu Transyivania. 5. na cesti v Havre. Dirigent dr. D. Svara. Režiser C. Debevec. Scenograf inž. E. Franz Kostumi: D. Kačerjeva. W. A. Mozart: »čarobna piščal». Opera v dveh dejanjih. Ntp:sala J. G. K. L. Gleseeke in E. Sclil-Jcaneder. O .sebe: Sarastro — Korošec, Tamlno — R. Franci, Govornik — Kos, I. svečanlk — Smer-kolj, U. svečenik — Jelnlkar, Kraljica noči — Kržetova. Pamina, njena hči — Patikova, Prva dama — Zakrajškova, Druga dama — Sadnikova, Tretja dama — Lobetova, Prvi deček — Škabar, Drugi deček — Majaron I., Tretji deček — Ma.a-ron B.. Papageno — Lar.gua, Papagena — Bau-kartova. Monoetatos, črnec — Štrukelj, Prvi ob-oroženec — Brajnik. Drugi oborcženec — Grego-rln. Dirigent in režiser: M. Polič. Scena,: Inž. K. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. ________ —------------ -----------------j vali: g. Kokron Marie 50 lir, g. Magollč Srečko u— Reševalce ugank opozarja uprava »Našega i 50 lir, ravnatelj TPD g. Geržlnič Anton v poča- lista« in »Slovenske mladine«, Slomškova ul. 12/1, i stitev spomina pokojnih nameščencev TPD Josno da sprc-Jema rešitve do 5. marca, ker Je bil prvot- j Bačarja ln Ivana Aliča 1000 lir. Prisrčna, hvala^ no določeni rok zaradi prepoznega izida listov t prekratek. Poziv. V poizvedovalnem oddelku Marijin trg 5 naj se zglasi ga. Nos an Marija. Od&ainlška skupina Jadransko Pri morje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 24. FEBRUARJA 7,00—7.10: Poročila v nemščini. 7 10—9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini 9.00—6.10: PoročUa v nemščini. 12.00 do 12.30: Napoved sporeda, nato opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Operetni zvoki. Radijski orkester vodi D. M. Sljanec. sodelujejo sopranlsvka Janja Baukart - Strle ln tenorist Janez Llpušček. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Od dveh do treh — šare meh o»t. Naslov v z radiatorji. Se novo, ; jutru pod »Agfa* prodam 0v Xliplm. PoTlt,. - • " »Dobro Gou-kič. Predovčev, 12 Um. desno. _ 454?-6 : Jjhe Jutru pod 4092-6 PLAČO zi mcilko oble- 3 m PLAG A čmeea. »a i ko ali plaSS, sivo. vv^ ] ^„"'ipl'n večjo "köl'-močko oMeteo ali žen. : dn0 prod-m »11 za-re- zlv" - 4198-7 i ' 1 - plašč (Strichkam^arn). njam. Nafiov v Jutru r>rVovi«toeea ln 6 m ola- 4272-6 tna za rjuhe, ored-m VOZTČEK skoro nov. Vošnjnknvn ion. dr=no. Htjortn-' in moške zir«.kr 41!V7-6 hhče. nove. prodam ali gTV. STROJ skoro nov. nemške znamke ter blago za darosld pomlad. 44 4200-l,i | Jutru, pr dno in i KOSTUM SPO Konec tečajev v zimskih športih Okrog 400 nižješolcev je letos vstopilo v vrsto smučarjev in drsalcev Ljubljana, 23. februarja. Minule dal so se letošnji edini oficielni zimski športniki — nižji srednješolci obojega spola — poslovili od smučarske sezone V zadnjem in če-t. "m tečaja pod okriljem športnega referata po-kri - ske uprave se je na odhajajočem snegu reabalo še tndeset dijakinj, ki so pretekli torek in sredo opravile &vo;o zaključno preizkušnjo. 55nega Je tedaj že precej vzelo in tudi sicer nje-gova p.oskev ni bila več, kakor bi moralo biti, tako da to slovo od letošnje smuke tudi med ■oortnik! nl imelo najbolj primerne vnanje ob-Jike. Med zadnjimi tečajnicami letošnjega leta ta se najbolj uveljavili Sonja Porcntova ia Milena Rusova. Po končanem »tekmovanju< so vodice! ;i tečaja razdelili med najboljše lepa, knjižna darila. Tako ie torej ta sezona na snegu — kar se njene športne strani tiče — zapustila dovolj Skromne sledove, vendar pa le nl minila brez vsake koristi za celoto. Okrog 250 mlajših dija-išHih letnikov je v vsega štirih tečajih (po dveh ločenih za dliake m za dijakinje, med katerimi se je skoraj štiri petine udejstvovole na smučeh, ki jih je priskrbel in za tečaje p«odil športni referat) pod pravim strokovnim vodstvom zgo-iMeao proučilo temeljno snov smučarskega zna-s pomočjo katere bo ob letu lahko nadaljevalo na tej poti z vse večjim veseljem ln hitrej-*jmi uspehi. Gotovo je bil ta trud položen na aajrodovltnejša tla! Manj opažena v Javnosti, zato pa nič manj navdušeno je bila sprejeta med srednješolsko mladino — tu so bili izbrani samo kandidati lz I. n II razredov srednjih šol — pobuda za posebne r'r*a!rie tečaje, ki Jih Je t več skupinah obiskovalo okrog lfiO kandidatov obojega spola Tudi tu Je športni referat pokrajlnsk» uprave priskrbel mladim orijateljem drsalnega športa nalboljše domače učitelje med njlrr.i «nega pionirjev te športne panoge prt nas in več njejovin najbolj uspošnih učencev. Tudi na drsališči: sk nirlle le bUo marsikateri dan letošnje zimf mnogo ne-•;=>Tiane?a vrvenja med najmlajilm drsalnim ro- ■-'B" . ? . . _.__Ii nnwnlini nittVo • 1; rt 7>r^, vvrro m itnl-'T'n-*- p TI »n-ojmem S. Ogtec, Breg 1. 4274-la FANTA pribPSno 15 let •tare?«, jprelmemo zi gl! kot va-jwi Fotof-ehnJv*. Du n»>te e. 15. 42TT-1» PF1CTCO w"b!'*no 14 do 15 !e* staro T>o«te no. rprfirrif *imo«to!n-\ irWT1- ■» l»#Js sa- a»t> 8es d*n. Potočnik «*>««.i, WW» tmVw» nieo. -»ifjio««. p^^rfle tri TB«m S (V-rin^ eamenjam. Gospo^Va 14 4278-6 RADTO mmlSi 1« khri-n1i«5 oredam. Naslov v ' ri"t B p-odam. K.-rnnl-.Tutru. 4202 6 | «ka 36. klet. 4271 n-zke St^oae levile št. j ohrat,Jen_ prodam £>-rvrod^m N3s'«V v V Jut-u. prodam N3*-^ e j PT ASS „rifar. 4W-1 Juttt 4233-6 ^tt^O vrtno, s k7odo n-s-ino *t*r «tsro o"1«-o in krh^nl- -ko Tvr^-m "/^u dolina <*»rt' fT-»« Ojrlod od 3. do S. nr*. 4235 6 .TAPOVRiri RFPVS (f rtr-f'h rn" noc^a. ni-rxl-Tn. 8n»l p-i 7 r>»i->ri. tn-'c S. msla ll/T Z'T!>r»>v5ln:es. 422? 6 STEDTT.vrK ««'"trni ve- »"liti KOSTANJA rf*1«Tw. _ Wodvertovi 12 tn -v STV. STROT Riv?eir. nou Tvod-m. KnafMeva (T)-e* Dvnr^-kov») ulica *t 8 prttl'fje. 4W-« owt FKO novo, k»-no rj'vo. a» Ve?1o »~«tiTrj p-od'm N?f1or v .Tvtrn lik. p-odam. Pod-^a Sn^til d-Vo kova 57, pekama B-—* Ohrsen, auto bm«! 422V8 ! Prodam. NKIOV V ,T'rt-rt! H\RVOV7KO na 24 ba- 4309 fi •ov. malo rab i RAR A KO www^l i'mo prodam Naslov v ! P™*™ Jutru 4228-6 ! vd. 3. 43'»-« „„„,. . , . BLAGO aa Jutranji VOZIČEK na 2 kole^. ; ^«lič dn«-vr,o ha-nov. prrd.am Knv^.č : proA^. v pečarstvo. Rožna d-' na^ j j,,^ 42?KW, KLAVTR dobre?» čmo, kupm Ponudbe ♦v »Ma'da«, Jenkoma 7 4201-7 ENZYKLOPÄDIE der Ele-rruen ta r - M n ?h -mat k alt podobno dol o poljubne izdaje, kupim Ponudbe tudi aa possmepne «vea-ke n« up-*vo Jutra *.v*l »Enclk'op?d j*« 420^ 7 SRAJCE moftke. boijše. št. 39. por komadov, ku-pm »ti zamenjam aa Vp-*&.-tl pr> v Knafljevi 3 «Tvoršče). 4232 7 7APR A VLJTV PEK. nov »11 dobro ohranjen, kupim. Ponudbe Juni ood »Gotovina ali ayrenl^m takoj«. «O?"7 KOLO Športno dob—» ohranieno. kupm. Ponudbe Jutru pod ' Um OMARO trodelno. mnnj 5o in po«t?"o «Ü kauč-v d^b-em s«n1u ktioi oz. s: do konca voli» ;r*poc<*t; proti od*kaflini d?n odsotni ot--rirvT»i1eC «uhe. r^loč- Graf ke. 4213-7 GRÄBEL. Waeo rlu- ;n mjco kupi"*. Pwudbe Jut-u z na- v-dho c-ne pod »IVvS-> ČEVLJE dam-ke Športne rjave št. 38 in črne St. 37. zamenjam. Naslov v Jutru. 4116-8 JEDILNI SERVIS nov. aa 6 oseb. zamenjam aa dobro ohr.-njeno kuh. kredenco. Ponudbe Jutru pod »Kredenca«. 4214-8 VOTIČEK Športni, zelo dobro ohranjen. Kamenjam aa prot vrednost ali kurivo SuOic. Rimska C. 7 4220-8 5 m BLAGA Ea kaone predvojnega. a?.menj»m zn krompir ir. drugo Oblrska 34. Sška. 4277-8 PROT'VRET»NOST Ba premo?, di nekadilec Go po> vetPka 16. Se-i ca 4281 8 LUZNI KAMEN zamenjam » krompir. Foto-tehnfka. Ljubljana Du-natska <5. 15 427"Ml OBLEKO ToSko. aime-njam aa doh-o oh-an!e n« mo'ko kolo. N' lov V Jutru 4299-8 fFVL-TE T»ko< lo-kal«. 4132-17 SKLADISCB ali trg. lokal kjer koli v mestu iščemo s» takoj. N.-älcv v Jutru. 4254-17 bla- «>ko P^tj-vo. srvo -z ?imn;ci prodam, deloma ; sameane Vtn'ke tn me-Volnega bia« m »take znmenJam Nafiov v Ju- «ečn-ke kuolm Poni,tlbe t-u. 4215-6 : Jutro pod *L1 Zvon« VOLINO boljSo a no- ; 3608-7 tami, prodam ali zame- t FOTOAPARATE «talno njam Vm šiti Bielwei- kupuj- Parfnmerlja Ve-sova 15/fl, vrata 11. m*, palača Bate 4231-6 o 3M9-7 OBLEKO mofiko, temno-sivo, nošeno, aa srednjo postavo, p-odam ali za menjam Povšetova 33'a čevlje St 43 ln mal; Siemeneov namizni tele fonsk: aparat ugodno prod» ali zamenja kadilec Naslov V Jut-u. 4157-8 PISALNI STROJ «koral nov brezhiben, orodum N.viov v Jutru 4107-6 LIMONO V CAJU dobro nadooešč» Umonm eka-trakt Citrol Stekleničk,-pclnetire seboj Drogen-jo Anton Kane Židov ska Ul 1 3895-6 PUJSKA, stara 8 te- dom k? je letos prvič okusil nepozabne užitke S zdravega šport» na ledu T take «motmt ob- "nov. prodam «a TKOti-Ukt to mu bo deloma gotovo »«««»i» Rodnost. Ponudbe 7u-v poznejših ietlh. . P«i «"»"O Kodeljevo ČEVLJE mofike n.zke športne. St 41, proda.ti Naslov f Jutru 4258-6 VOLNO ovčjo belo. čisto aa prejo, prodam An» Nc&ö. Pola kova 7/1. 4290-6 4255-6 i 'a 35». ROČKE fkante) pio^e vins^te kupuje »Petro nafti« A Hme'ak LJu'oljan» Olrll Metodo. J-442 7 GALICO kup'm Llud-<.k« posojilnic» L nad 4190-7 ZNAMKE Komp! Sbirfcc ali posamezne oartije kupuD Ponudbe Jutru pod »Znamke«. 8607-7 H m. MPfTTE koko'-Jo ovaio. kHT>m Je"1 Leo po'd ttoirtijfk» 28__ ^ 4273-7 »"OTOAPARATF. fotopri-Y^r radio kompase ln «l:Sne r>-edm<"t. kurvu- Fo»ot"hn?ka. „atska e. " f^1 l.voo D1 RILO p« damo kup'm. Ponudbe jutro pod CEVI.JE damske. Športne st 38. nove kupim ai; dfm protivrednost Ganutovo nabreiie 71 4295-7 PJANINO v dobrem st« ntu kupim. Plačam delno s prot-vrednostjo Po nudoe J«*™ O«5 nlno«. 4ZW-T Zamenjam | MORSKO TRAVO predvojno kvaliteto nerabljeno, zamenjam a» oro tlvrednoct. Ponudbe Jutru pod »Morska trava« GOJZERJE nove It 41 do 42 namenjam aa kurivo ali drugo protivrednost Ogled do 10 ure Na*!ov v Jutru. 411? o KRAVO lepo. tetko aa-menjam » brejo al> mlekarico. Ostalo po dogovoru. Našlo» v Jutru. C24-» STANOVANJE eno«r,bno zamenjam za dvosobno di enosobno « kabine tom Naslov v Jutru. 1 4249-21 STANOVANJE dvo-obno. » kabinetom in kopalni 00 zamenjam za dvosobno a'i enoaobno « ks-bioetom. Vpr?.fatl v Topn'Ski ulici 18T levo P 4r>4- 21 REAL1TETNA PISARNA Habjan Miro, C galeto-va l/p, oroda več lepih stavbnih parcel po zelo ugodni Ceni. Tei 36 97. 4140-2U PARCELO staVOno. v iTfc'tu, kup-m. Po želji plačam delno z teom Ponudbe Jutru pod »Tri m. dstropnics«. 4032-20 PARCELO do 100 000 lir. kupim. Ponudbe Jutru pod »Gotovna«. 4030-20 PARCELO stavbno. V izmeri 700 kv m za Beogradom, prodam Za 700.000 lir. Naslov v Jutru. 4234-20 PARCELO rtavbnr». v vel kosti 750 kv m na lep) «&nčni in suhi leatl. v bližini tTHmvaJske postaje. prodam a-- 570 000 !'t. Ponudb? Jutru ood »Teren gramozni« 4063-20 Bert Oefdmannx ® NE SAMO ZA ZLATO Komati Malce žalostno je bilo, po drugi strani pa tudi veselo. Strme je poslušala zgodbe, id jih je pripovedoval Baray. Diusi je bil še mlad, je vendar poznal že mnogo sveta m neutolažljivo hlepel po tem, ua bi vedel Se več. Njegov oče je b.l posvetil svoje življenje raziskovanju stare azteške kulture, in zdaj je hotel sin nastopiti dediščino ter nadaljevati njegovo delo. Da, misli Hele Dranstadtove se niso megle zlepa odtrgati od teh dveh, ki sta b:la obljubila, da j. bosta sproti po ročaja o vsem. kar bo novega. Dolžnosti pa zaradi tega vendarle ni pozabila, pisalni stroj je mamljivo peketal, list za listom je drcal preko valja. In le malokdaj se je zmotila. »Utva« ni biia ladja »Hamburške paro-plovne družbe d. d.«, marveč VVellencam-pova osebna last. Ko mu je žena še ž ve!?, se je vozil s to ladjo na doiga potovanja. Pa to je bilo zdavnaj minilo. Zdaj je slu-*ila jahta samo še za poskusno ladjo Marsikatero novotarijo, ki je bila zdavnaj uvedena v pomorstvi:, so bili preskusli tu na »Utvi«. Ce n so bila vsa znamenja varljiva, se je obetalo v dogiednem času novo zboljšanje naprav za signaiizirajije pod vodo. Obedovali so vedno skupaj. V druščini štirih mož je bila Hela edina ženska. Ti štirje so b li drag od drugega tako različni, da si skoraj ni bilo moči zamisliti, kako sodelujejo brez trenja. Pa tud' tu je bil videz varlj-v, kajti njih sodelovanje je uspevalo vprav sijajno. Denimo na primer Petersena, kapitana. Majhen, nenavadno debel, z vodenimi, brez-izraznlmi-očm:, pod kater:mi so mu visele zmerom^fcabrekle solznice, nl bil prav ni« podoben vikingu, ki si ga rnnugi zamišlj . kadar je govora o kapitanu. Vendar je bii eden najbolj zmožnih kapitanov »Hambur-ške paroplovne družbe d. d.«. Lasje so mu žareli v ognjenordeči barvi, m kadar je govoril, si moral paziti, kajti glas mu je b-1 izrazito šepetajoč. Heli je bi nekoč neka.j pravil, da zna ta glas strahovito narasti in prevpiti tudi najbolj divji vihar, a priložnost za preverjenje te trditve se ji dtv sihrnal še ni bila ponudila. Proti nji je bi1 kapitan Petersen skoraj očetovsko pr srčer Njenega očeta je bil poznal, in morda j-j tudi to delalo, da se je zmerom nekoliko brigal zanjo. Potem Kristijan Wellencamp. Kakor hitm je stopil ta na ladjo, se js v njem nekaj zpremenllo. Naglica, ki mu je bila na kopnem stalna spremljevalka, je padla c » njega kakor nadležen kes obleke. Vzrx »Hamburške paroplovne družbe d. d.t u bil najnazadnje zasluga njegove dai navid-noeti ln vneme pri delu. Tu na jahti je nahajal sproščenje, a tu so tud nastajali novi načrti, s katerimi je spet m spet presenečal ostale člane ravnateljstva. Njegovo žvljenje je Imelo po smrti gospe Wellen-c am pove samo eno vsebino: blagor podjetja. Zanj, za nič drugega ne, je živel na svetu. Potem konstrukter Kasch. Z njegovimi ozkimi brkcl, zmerom skrbno razčetr.nimi in lahno namaziljenimi lasmi in bi^.ši-eče-bellmi brezhibn mi zobmi bi ga bil človek iahko imel za gledališkega 'gralea Kasch"' je utegnilo biti nekaj ma:ij kot trideset let po eni strani je bil delovno živinče, po drusr pa lenuh. Bili so dnevi in noči, ko se je zčci ves obseden od delovne strasti ln ni odnehal, ampak se je gnal ln garal tako, da so ga minevali vsi pojmi o času in prostoru A.~>: to je bil konstrukter Kasch, kakršnega so le redki poznal:. Tudi Hela ga je pozna kot drugačnega človeka, ki se je neobrzdano vdajal vsem mogočem nagnjenjem in mend-« vobče ni imel vesti, vrhu tega pa je b;* na vse pretege zaverovan vase. Sožitju r »Utvi« je biia gledala naproti z veiik-» skrbjo, töda v njeno presenečenje Kasch ni ponov:l svojega naskeka. narobe. v.Jeti Jri bilo, kakor da bi bil tisti grdi dogodek docela pozabil; vsekako ni ne z besedo ne r očrni pokazal, kaj misli. Hela seveda r' zaupala temu vedenju, ampak je nagonska čutila, da ji je ta človek nevaren in da nekaj namerava, RavnoduSnost, ki jo je kazal do nje, je utegnila biti hJravska — najbrže ga je samo navzočnost Kristjana Wullen-campa ln kapitana Petersena plašila, da ee ji ni skušal približatL Potem je bil tu še mlad' Hans Wlegan** dolglnast plavolasec kakih petindvajsetih let. lci je opravljal pose! Kascheve desne roke. Tri leta je bil že pri tvrdki. Mend* ga je bil Dräger s svojo nr prošnjo spravi1, pod streho. Najprej je hote! Wiegand študirati medicino, a že po prvem tečaju ga Je veselje minilo in ee ie tem bolj goreč-f» oklenil risanja, ki je bifo njegov konjiček. SOSTANOVALCA bo'ISe-ga. Sčem v opre'Ueno sobo za Bežgradom takoi ali pozneje Naslov v Jutru. 4229-23 SOBICO opremijeno. v sredini mesta. * pofeb-n:m Vhodom, brez perila Oddarr N»«'ov V Jutro. ««23 1 'W 1* WWUffim.W'. STANOVANJE Opremi )e no kupim *1; vaimem v nalem Ponudb- Jtstro pod »Č«to«. 4199-21 a STANOVANJI! eno»otmo, s kabinetom, aamenj'm tt dvosobno. Ponudbe Jutru pod »V centru«. 4244 21* STANOVANJE ©nosobno »li vel ko sobo. t?čem Ponudbe Jutru pod »Ve, dan odsotna« 4271-21, SORTCO otrem'Jeno. prenrosto briw tyH'' f' 2 osrbi. )Si"OT kl-r kodi Naslov V Jutru 3943-25 SOBO rvTiTTio aH or>rrm-Heno. i*čem na Krekovem trtru. pred Škofijo \lertr,rm trm Starem t-gu in v b1i4:n! 1^-rh-f© ?roSnC«ti * klavrj-m "rvnijdh» Jutro pod -Ce dna soba«. 4203-23a ROBO » posebnim vbo dom. ;55e pofood. Pta-i čam a natumlMam; Po-i nudbe Jutro pod »vhod«. 4257-23« SORO oor-mljeno »Ti Trazno. najraje v oko'1-ihi 3/ff mr?i rrra. ali nt v TrooVem, M rj«j ali Rožni dolini, «č:» rt«!, ni Uradnik Im?, svoje , pop'eljno oerfo Prwtrs tvdl z n.Tavnim' da-Htvami. Ponudb- J'itru pod »Zveaa a OoreT»l«v^>«. 4260-2S» ; SOBO «enska Pla- ča najemnino RÜ prwna-[ era v gof-ood'nj'-mi N«-| ^lov v Jutru. 4241 23« SOBO omano, * posebnim vhodom, v centru, išče upokojenka pri *to-rejSi gorpej ali Roapodn, kateremu bi tudi lahko vodila gospodinjstvo ~~ Ponudbe Jutro pod H0-0« 42OT-23a IZGUBILA SYM. «1 Prisojne ulice preko Tabora do M,rja naočnike V etu ju. Prosim najdi-te!1?.. d» jih proti na-gr id vme. PrterZln. U.r-Je 29 2431-37 IZGIjBIL «em toS^.o za-pestno uro na b'ikonu kina M. tice 22 T7. zrtt-prt aadn.if' predstavi PoÄren nsjditelj r>a< Jo prot: nagradi od^s v upravi Jut-a. 4.74€-37 8 VRVI zposojeri. sem «eubii 22 rr. 19-45 okrog 6. ure po PovšetoVi. Po-lj'oskem nasipu. Oddati proti nagrad; v Saleri-Jansfc. 11. Kodeijevo 4248 37 ! POZNANA OSEBA, ki Je 23. IT. 1M5 dopoldne v ! Kopitarjevi ull-si pr? ' Vrankarju vzela mo.lo : aktovk z vsemi osebni-I m» in uradnimi doku-| mer.ti na ime Rerr c ; Lf-^poid. naj vrne tako: ; dokumer-tc. aktovko in i denir proti nagradi v Kotodvarsk: ulici št. Z. j »Karton« 4311-37 j 4 ÄTVIL. NAKAZNICI j te isETub-Ia rrvna gospo, i d nji. Najditelja prosim I naj Jih proü nagradi vrne aa naslov na!:?;Ti"'' 4263-?.; 4 KL-TUČF v fVežn'': S"m ^vrbila 22 feb-od Pr«oine po škofji tov Indus. Odd^r v upravi Jut rs. 4293-","' mso njivo ali travnik kjer koli znotraj ali runa j bloka, kupim Naslov v Jutru. 4250-20 PARCELO stavbno a» zgraditev vile v lepi okoliš pod Rožnikom, prodam po 330 lir a» kv m Ponudbe' Jutru pod »Velika preko 1000 kv m«. 4065 20 PARCELO manjfto. v Izmen 380 kv m- lahko takoj aazidljiVa na severni «tri ni LJubljane, prod» m Za 270 000 Lir j Ponud Ue .Tutm pod »'•«-• U SMUzm. «M-aa KINEMATOGRAFI KINO UNION. »Dnnja — poS*arieva hči«. P'-'Skinovpm romanu. Holnrtch Geonte. Hildo Krahl. Predstave ob 13. in 18. url. Zaradi velf-kerra zanimania bomo n red vaj ali film Poštarjev» hči še preko nedelje. KINO MATICA. »Verdi.« Maria Cebotari, Benjamin Glgii. Predstave ob 16. ln 13. url. KINO SLOGA. «Natakaric» Ana.- Predstave ob Iß 1n IR urt r Vsem. ki ste ga poznali, naznanjamo pre. t* žalostno vest. da Je umrl nas ljubljeni f sin in brat ANTON Naj počiva v miru I LJubljana, 22- februarja 1345. žalujoči: Družina GABROVŠEK in sorodstvo. T Umrl je moj ljubljeni mož, brat, stria Ud- gospod KORITNIK FRANC Pogreb bo v soboto 24. t. m. ob pol 10. uri a 2aL kapele av. Franč:6ita. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 23. februarja 1945. Žalujoča žena s hčerkama. __brat, iestra in ostale sorodstvo. Ženil ve DEKLE skromno, srednjih let, «eli jpoanati državnega wluiben-?» Zaradi mofttve oktoe 40 let starega Ponudbe Jutru pod »Mirni dom«. 4206-35 DVE GOSPODIČNI bolj-Ai želita poznanstva Z re*nim» go podoma v svrhn možitve. Ponudbe Jutro pod »PriRa bo pomlad«. 4330-25 ZDRAVNIK mlad kell revneft» znanja aarad: • .-H». -Sri^^ s (Ji- l ko Mmtu poa »Pomlad«. 1 4310-36 f Vsemogočni je poklical med nebeeke kc-latce našega ljubljenega edinčka JANEZKA Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto dne 24. t. m. ob 5. popoldne izpred doma. Rožna dolina, Cesta XI št. 28, na viško pokopališče. žalujoči: GENI NOVAK, mamica; JANEZ NOVAK, očka; dedek, babica, prababica, tete, strici, bratranček ln ostalo sorodstva Für die ScnrifUeitung Za uredništvo Mllart Zadnek - FQr den Herausgeber . Za izdajatelja: Btanko Virant - Für Narodna tiskarn» - Za Narodno tiskarno' Fran Jeran — Für den Inee* . Za inaeratal del: LJubomlr Vol&A .