Leto 1870.	249
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVII. — Izdan in razposlan dne 13. septembra 1870.
lit.
Dopustno pismo od 21. aprila 1870,
ta delo in rabo lokomotivne železnice od Pelznji do Brezna (Homutova) s kriloma na Žatec
v Most in Duhcov.
BI i Franc Jožef Prvi,
po Božji milosti cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd., itd., itd.
Ker so knez Rihard Mette r n ich - Win ne bu rg, Anton pl. Stark, grof Jaromir pern in, grof Jan Laz an sky, Dr. Theodor Hass mann in Vilhelm Daniel prosili, da hi ^ se dopustilo delati in rabiti železnico od Pelznji do Brezna (Homutova) s kriloma na ~atec v Most in Duhcov, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno koristnost tega podjetja, 'Jûenovanim prosilcem po postavi za dopuščanje železnic od 14. septembra 1884 (Drž. zak. SU 238) in po postavi od 13. aprila 1870 (Drž. zak. št. 86) to dopuščenje podeliti tako le:
UIe n 1. Podeljujemo koncesijonarjem pravico, narediti in rabiti lokomotivno železnico oâ Pelznji v Brezno (Homutov), ki se ho stikala z novimi potezami c. kr. priv. Buštjegradske ^kznice, in pa krili na Žatec zarad zveze s c. kr. priv. železnico od Ustja nad Labo do ePbc na eni strani v Most (Brüx), na drugi strani v Duhcov (Dux).
Ulen 2. Koncesijonarji prevzemajo dolžnost, na zahtevo državne uprave koncesioni-îai10 Železnico od Pelznji na Klatove do Eisensteina na ceško-bavarski meji tedaj nadaljevati, ear ho z bavarske strani zagotovljeno, da se naredi železnica od Deggendorfa na Zwiesel
0 Eisensteina.
Ustanoviti tanje pogoje za to nadaljevanje pridržuje se tisti dobi, ko pojde za zvršitev.
Člen 3. Koncesijonarji se zavezujejo, da v členu 1 naštete železnice v treh mesecih, od dne, katerega jim se izroči ta dopustnica, delati začno in v treh letih po tem dodelajo, ter dodelano železnico s krili vred občni službi izročč.
Da izpolnijo to dolžnost, to morajo koncesijonarji zagotoviti s 100.000 gl. avst. velj., ki jih za kavcijo odštejejo.
Le-ta kavcija mora se odšteti v gotovem denarji ali pa dati v borsnih papirjih po kursu ali v bankovnih menicah, ter se jim povrne, berž kakor se izkaže, da se je za delo te železnice 400.000 gld. primerno potrošilo.
Spisi in pisma o tem povodu narejena uživajo prostost od pristojbin in štemplja.
Člen 4. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se naredi' po črtežu na drobno ustanovljenem, ki ga je ministerstvo za trgovino potrdilo.
Zlasti se je pri delanju železnice ravnati po zahtevah ministerstva za trgovino in po obstoječih občnih stavilnih in policijskih predpisih.
Prenaredbe v načrtih so pridržane odobrenju državne uprave.
Spodnje delo vse te železnice sme se narediti samo za eno kolejo.
Državna uprava ima pravico takrat zahtevati ondi, kjer seji bo zdelo potrebno, da se napravi spodnje delo za drugo kolejo in ta koleja naredi, kadar bo letni sirovi dohodek skozi dve leti zaporedoma 140.000 gld. v srebru na miljo presegal.
Zastran stikališč železničnih morajo koncesijonarji z dotičnimi upravami skleniti dogovor, kteri naj se predloži' ministerstvu trgovine v odobrenje.
Državni upravi je pridržana pravica, akobi se dorazumenje ne doseglo, postaviti pogoje za vzajemno porabo voz domačih sosednjih železnic in za dopeljavo rudniških in drugih železnic po lastni potrebi v to železnico.
Člen 5. Koncesijonarjem se za izpeljavo koncesijonirane železnice dodeljuje pravica razlastitve po določbi dotičnih postav.
Ista pravica naj se dodeli koncesijonarjem zastran železnocestnih kril do posameznih obrtnišč, o kterih bi državna uprava spoznala, da so koristna za javni interes.
Člen 6. Koncesijonarji se imajo pri delanju koncesijoniranih cest in pri njih rabi držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, kakor tudi tega, kar velevajo na to stra® dane postave in ukazi [zlasti postava za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, 1,1 reda m vožnjo po železnicah od 16. novembra 1851 *)], in tako tudi postav in ukazoVi ki bi se v prihodnje utegnili izdati.
Člen 7. Koncesijonarji imajo tedaj zlasti tudi zastonj voziti pošto in poštne postav-ljence po predpisu §.f‘ 68 omenjenega reda za vožnjo po železnicah, in poštna uprava im® oblast za vozovlak, ki od končnih postaj vsak dan odrine, določiti, kdaj ima oditi in kak® hitro ima voziti med tema končnima postajama tje in nazaj.
Kolikorkrat bi poštna služba zahtevala več nego en voz z osem kolesi ali dva čveterO' kolesna voza, dobe koncesionarji za vsak voz, ki ga več dado za ta namen, odškodnino 1,8 miljo, ki se ustanovi dogovorno v pravšni ceni.
Ako bi se poštni upravi potrebno zdelo, na koncesijonirani železnici vpeljati ambulant®® pošto, kakoršna je po drugih avstrijskih železnicah, morajo koncesijonarji namesti navad®1
voz z osmimi ali štirimi kolesi brez vračila napraviti in vzdrževati za to potrebne osmo- ali cveterokolesne vozove za poštno ambulanco narejene po zahtevanji poštne uprave.
Za opravljanje poštne službe mora se, če poštna uprava želi, pripravna poštna pisarnica v žvlezničuem poslopju zastonj prepustiti, in ako bi na to stran bilo še večjih potrebščin, naj se napravi poseben dogovor.
Dalje imajo koncesijonarji dolžnost, poštne pošiljke — ki nimajo denarne vrednosti — •n kterih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, brez posebnega povračila na dotične postaje odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, ki si jih glede na upravo železnice ravnateljstvo železnično (upravno svetoval-stvo) in pa organi njemu podložni ali ti organi med sabo pošiljajo, smejo se na dotičnih kosih ali daljavah te železnice odpravljati po železničnih postavljencih.
Člen 8. Koncesijonarji imajo dolžnost, upravi državnega telegrafa napeljavo telegrafov poleg železnice na železničnih tleh brez posebnega povračila dopustiti.
Toda telegrafska uprava se mora s koncesijonarji domeniti zastran mesta, kje ima napeljava iti.
Dalje morajo koncesijonarji brez posebnega plačila prevzeti varovanje telegrafske na-, peljave po železničnem osebju.
Nasproti pa imajo koncesijonarji tudi pravico žice (drât) za železnični telegraf pritrjevati na kole državnega telegrafa.
Železnični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugače ne zapove, in zastran privatnih ničesar ne dogovori, rabi se edino za naznanila, ki se tičejo vožnje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom državne uprave.
Člen 9. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam:
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to pri popotnih za osebo
v I. razredu.................................30 kr. avstr, vel j.
II	25
»	99	••	 99	99	99
n m n ..................................... •	15 n ,,	„
Ako bi se pokazala potreba, voznino za ljudi še bolj znižati, ter bi koncesijonarji ne mogli primerna polajšila dodeliti popotnikom III. razreda, dolžni bodo, po naročilu trgovinskega ministerstva, vvesti IV. razred (vozove za stoječe), v katerih se bo plačevalo po devet krajcarjev na miljo.
Pri brzovlakih, ki morajo imeti vsaj vozove I. in II. razreda, smejo se te tarife povišati za 20 odstotkov, pod to pogojo, da se pri teh brzovlakih ne bo vozilo z manjšo hitrostjo, n<‘go je navadno, računeč poprek, pri brzovlakih drugih avstrijskih železnic.
Maksimalna tarifa zastran blaga pri navadni hitrosti na čolni cent in miljo:
I. razred....................................2	kr.	avstr.	velj.
ll- »..................................................................................2%	»	»	»
Ul »	...............................3	»	D	»
Izjemno imajo za sledeče reči pri polnih vozovih veljati tile postavki voznine :
Za prvih	Za	vsako
10 milj	vedo	daljavo
za žito	in sol.......................................... 15 kr.	1*	4 kr.
„ drva	in les........................................... 12«	10 «
« premog, koaks, stiskano Šoto, rude, železne plošče,	kamenje zidarsko in apnarsko..................... 1.0«	0.	8«
Za odpravnino se vzema od vsega blaga po 2 kr. na čolni cent. V tem je zapopadeno plačilo za nakladanje in razkladanje in za občno zavarstvo.
Ako bi dotičnik sam blago nakladal ali razkladal, bode se za odpravnino samo po 18 kr. od colnega centa jemalo.
Zastran voznine od drugih stvari, zastran ustanovljenja ležarine, razredbe blaga in drugih doloeeb glede na prevažanje blaga treba bo tako ravnati, da dotične cene in določbe ne bodo smele nikakor biti večje in nadležnejše od onih, ki veljajo na železnici po cesarji Franc Jožefu imenovani.
Uravnovanje voznin za ljudi in blago med tu postavljenimi mejami pristoji koncesionarjem.
Pri tem pa se nima nikomur osebno predstvo dajati. Če se torej kakemu odpravniku ali pošiljaču blaga pod gotovimi pogojami voznina zniža ali ktera druga ugodnost dodeli, mora se ta znižba ali ugodnost dodeliti vsem odpravnikom ali pošiljačem, kteri so voljni izpolniti iste pogoje.
Vse posebne tarife se morajo javno razglasiti.
Toda postavodavstvu je vsak čas pridržana uredba tarife za vožnjo ljudi in blaga. Taki uravnavi se imajo koncesijonarji podvreči.
Člen 10. Dopušča se odmerjati in pobirati voznino od ljudi in blaga v domačem srebrnem denarju, vendar tako, da se plačilo po kursni vrednosti preračunjeno mora v deželnem denarju jemati.
Tarifa se mora vsak mesec posebej na zaprosbo železnične uprave, kakor tudi na zaukaz državne uprave, po srednjem kursu srebra v preteklem mesecu preobrniti (reducirati) na deželni denar, pri čemer se brez privolitve železnične uprave ne sme iti čez 8 odstotkov izpod srednjega kursa.
Člen 11. Transporti vojakov se morajo po znižani tarifi opravljati, in to po dogovoru na to stran, kakor tudi glede polajšil za potujoče vojake, med vojnim ministerstvom in ravnateljstvom cesarja Ferdinanda severne železnice dne 18. junija 1868 #) sklenenem, kterega določbe so celokupni del dopustnega pisma.
Ako bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino njih zastran prevažanja vojakov dogovorile določbe državi ugodnejše, naj imajo one veljavo zadobiti tudi za konce-sijonirano železnico.
Te določbe naj se obračajo tudi na stražo finančno in varnostno, ki sta uravnani po vojaško.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo na koncesionirani železnici potujočim vojakom naklanjali polajšila, ki so jih vse uprave avstrijskih železnic dodelile, sosebno upravstvo c. kr. priv. južnosevernonemške zvezne železnice s pravnovezno izreko od 17. decembra 1866 (in družba državne železnice z izreko od 28. julija 1867).
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo obstoječemu dogovoru avstrijskih železno-cestnih uprav zastran vzajemnega pripomaganja z vozili pri večih vojaških transportih, in pa organskim določbam in službenemu propisu za vojne železnocestne oddelke.
Člen 12. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, ki po naročilu gosposke nadgle-dujoče upravo železnic in vožnjo po njih, ali zarad varstva državnih interesov po koncesiji ah iz dohodarstvenih ozirov porabijo železnico in izkažejo naročilo te gosposke, morajo se s potno robo vred zastonj voziti.
Člen 13. Državna uprava ima pravico, kadar bi živež v avstrijskem cesarstvu bil nenavadno drag, ponižati za-nj voznino na polovico maksimalne cene.
Člen 14. Koncesijonarjem se daje tudi pravica, napraviti družbo delničarsko in za nabor potrebnega denarja izdati delnice in predstvene obligacije slovoče na prinesca ali na stanovitna imena izdane najmenj za 150 gld. v srebru, ki se smejo na avstrijskih borsah prodajati in uradno notirati.
Znesek, nabavljen s predstvenimi obligacijami, ne sme preseči treh petin napravnega kapitala.
Ako se predstvene obligacije izdado v tuji valuti, mora se znesek tudi v avstrijski valuti naznaniti.
Predstvene obligacije se morajo prej odplačati nego delnice.
Člen 15. Koncesijonarji imajo oblast, agencije v domačih in vnanjih deželah postavljati, kakor tudi napravljati vozila za ljudi in blago po vodi in po suhem, držeč se obstoječih predpisov.
Člen 16. Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo krepko podpirali napravo krilnih železnic v založišča podzemeljskega oglja poleg glavne železnice, da se kupčija s premogom opomore, oziroma da po dogovoru z dotičniki sami napravijo take železnice, izgovorivši si določeno množino voziva in priklad k tarifi, ter se pridržuje ininisterstvu za trgovino, da odobri, kam bodo take železnice šle in kdaj naj se dodelajo. Ako bi se ne dosegel dogovor z lepa, določuje ministerstvo trgovine, pri čemer se bo gledalo na zagotovljeni in zadostni znesek ra obresti in razdolžbo napravnega kapitala, potrošenega za dotična krila.
Člen 17. Državna uprava ima pravico prepričati se, daje železnica v vseh delih namenu primerno in trdno narejena in za službo opravljena, ter zaukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odstranijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, sme tudi, kolikorkrat mu se treba zdi, priti v seje napravnega odbora, kakor tudi k velikim zborom, ter državnemu interesu škodljive Oiiredbe ustavljati.
Za le-to nadgledovanje železničnega podjetja morajo koncesijonarji z ozirom na oprala s tem združena v državno blagajnico plačati počez letno povračilo, kterega znesek določi državna uprava v primeri k dotični dajatvi ostalih tuzemskih železnic.
Člen 18. Koncesijonarji so dolžni, posebno gledati na državne uradnike, ki so zarad Pomenjenega upravnega organizma ostall odkazni (disponibel), če prosijo za kako službo, če 80 pripravni za-njo in če zadostijo temu, kar bo zahteval službeni red, katerega postavijo koncesijonarji.
Se prevzemajo koncesijonarji dolžnost, da bodo sosebno gledali na pripravne doslužene v°.jake, sosebno pa dobro dosluživše podoficirje po meri cesarskega ukaza od 19. decembra 1853*) če se oglase za kako službo, in da bodo brez pridržka pristopili določbam postave Za Podpirane železnice na to stran izdati se imajoče, kar se tiče podeljevanja služeb pod-°®cirjem.
Dalje se zavezujejo koncesijonarji, da bodo o svojem času skrbeli za to, da se e'ta dolžnost sprejme v načrt družabnih pravil, katerega bi ministerstvu notranjih reči
Podložili.
Člen 19. Za železnice v členu 1 omenjene se dodeljujejo ta-le polajšila:
a)	Oprostitev od dohodnine in s tempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, za dvajset let.
h) Oprostitev od štemplja in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega casa, ko se izroči občni službi.
c)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij kakor tudi začasnic (interimalnih listov) in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kupljenega zemljišča.
C len 20. Doba, doklej bo koncesija trpela in po §. 9, b) postave za dopuščanje železnic varovana, da se ne smejo napraviti nove železnice, ustanovljuje se na devetdeset let od tistega dne, katerega se začne vožnja po celi potezi, in ko ta doba preteče, mine koncesija.
Koncesija izgubi svojo moč tudi, ako se rok v čl. 3 ustanovljeni za dokončanje dela in za odprtje železnice ne bi dostal, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti ne v zmislu §.fa 11, b) postave o dopuščanju železnic, niti sosebno s kako politično ali financijalno krizo.
Člen 21. Državna uprava si pridržuje pravico, kadar preteče trideset let od dne, katerega se je izdala dopusfnica, vsak čas odkupiti koncesijonirano železnico.
Da se določi odkupščina, bodo se letni čisti dohodki, ki jih je podjetje v zadnjih sedmih letih pred pravim odkupom imelo, sešteli, od tega čisti dohodki dveh najslabših let odbili in po tem poprečni čisti dohodki ostalih petih let za podjetje izračunih".
Ta srednji znesek, ki pa ne sme biti manjši od pet odstotkov napravnega kapitala z ustanovljeno razdolžnino vred, se bo koncesijonarjcm kakor letnina plačeval v poluletnih ratah do tl e, dokler se ne izteče koncesija.
Člen 22. Kadar mine koncesija in tisti dan, ko mine, prihaja država brez vračila v neobteženo last in uživanje koncesijonirane železnice, zlasti tal, zemeljnih in umetnih del, cele spodnje in vrhnje naprave in vse nepremične železnične pritekline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladaliŠča, vsa za železnično rabo potrebna poslopja na odhodih in prihodih, stražnice in nadgledovalnice z vso opravo v stoječih mašinah in vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih reči, kakor so: lokomotivi, vozovi, premične mašine, orodje in druge naprave in robe, kolikor so potrebne ali dobre za nadaljno službo, naj prejdejo na državo samo po dogovorjeni vrednosti ali po cenilu, katero se, če ena stranka zahteva, najde po zvedencih tako, kakor sodni red ustanavlja.
Po odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačujoč vsako leto v §. 1^ ustanovljeno odkupščino brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi.
Naj mine koncesija ali naj se železnica odkupi, ostaje koncesijonarjcm last reservneg9 zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev terjati, po tem la8* posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za koaks in apnenice, livnice, fabrike za mašine ali drugo orodje, shranišča, koaks, hranišča z* premog in drugo robo, k terc so si pridobili ali sezidali po dovolbi državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo žclcznična pritcklina.
(’len 23. Se se državni upravi pridržuje pravica, ako bi se vkljub izrečenemu svarilu po večkrat prelomile ali zanemarile dolžnosti v dopustnici ali postavah naložene, poprijeti se naredeb postavam primernih in po okolnostih, še predno izteče čas koncesije, izreči, da je koncesija moč izgubila.
Resno opominjajo vsakega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica in dodeljujoč koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odškodbe, dajemo vsem oblastim, kterih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo in vsem tem, kar se ustanavlja v njej.
V dokaz tega izdajemo to pismo, zapečateno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaju, eden in dvajsetega dne meseca aprila v letu po odrešenju sveta tisoč osem sto sedemdesetem, Našega cesarjevanja dva in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Potočki s. r. Pretiš s. r. Oistler 8. r.
UT
Razpis ministerstva za finance od 20. avgusta 1870,
da je mali colniji II. razreda v Schönbachu na Češkem dana oblast, pivo za izvoz odpravljati.
Mali colniji II. razreda v Schönbachu na Češkem daje se oblast, odpravljati za izvoz pivo s pridržkom povračila potrošnine čez col no linijo izvažano v zmislu razpfsov finančnega ministerstva od 14. julija 1858, 30. novembra 1859, 23. avgusta 1863 in 28. aprila 1869 (Držav, zakonika 1858, št. 114; 1859, št. 219; 1863, Št. 73 in 1869, Št. 54).
llolzgetlmii s. r.
113.
Ukaz ministra notranjih reci po dogovoru z voditeljem trgovinskega ministerstva od 27. avgusta 1870,
8 katerim se rok (brišt) za pritožbo (reknrs) zoper razsodbe deželskih oblasti glede na razlastitev zemljišč pri delanji železnic skrajšuje.
Rok za pritožbo zoper razsodbe deželskih oblasti glede na razlastitev zemljišč pri klanji železnih cest bil je po ministerskem ukazu od 22. junija 1869, Drž. zak. št. 116, °dinerjen na štiri tedne, a zdaj ze skrajšuje na 14 dni.
Le-ta ukaz pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Ako je pa razsodba politične deželske oblasti izdana pred tem dnem, moči se je zoper njo še v štirih tednih pritožiti.
Taaffe s. r.	Pretiš	s.	r.
til
Ukaz ministerstva za trgovino od 30. avgusta 1870,
kako je na varnost paziti pri narejanji železnih mostov po železnih cestah.
Na podlogi odločil reda o vožnji po železnicah od 16. novembra 1851 (Drž. zak. 1852, št. 1) ukazuje se:
H. 1. Predno se na železni cesti začne delati železen most, treba dotični stavbeni črtež pred ministerstvo za trgovino položiti na odobrenje.
V tem črteži naj bodo:
a) Železni kosovi v splošnem pregledu in v posameznih delih na drobno zrisani, s pristavkom, iz kacega gradiva je kateri del ter kake mere mu je treba, da bode po računu mogel potrebno težo nositi.
b) Izkaz svoje teže (stanovitne teže).
c) Teoretični dokaz mere posameznih delov, da bodo mogli potrebno težo nositi.
d) Pri mostovih, kateri bi imeli nad 20 metrov (10 5 sežnjev) raztežja, ali bi nenavadno bili ustrojeni, naj se preračuni največja prožna izpvememba oblike, katero bi stavba dobila po naključnem obtežilu.
Imenovana predloga naj bode dvakrat prepisana. Ena ostane vladi v rokah, druga se vrne društvu z odlokom vred.
H
§. 2. Naključno obtežilo, katero se računom dene za podlogo, naj se vsaki koleji enako razdeli na tekoči meter, in kakor si je raztežje ali dolgost, ustanovljeno je vsaj po tej meri :
pri 3 1 čevljih po 113 dunajskih centov na čevelj pri 1 metru raztežja po 20 bačev (tön) na meter, » 6 3	„	„ 85	„	„	„	„	„ 2	„	„	,,15 „	„	„	»
„ 15 8	„	„57	„	„„„„5„	,,	„10„	„	„	„
„633	„	„28	„	20	„	„	„	5	„	„„„
„ 94 9 in več čevljih 23 dunajskih centov na čevelj pri 30 in več metrih raztežja 4 bačve na meter,
a raztčžjem vmes padajočim naj se dodado potrebni vstavki (interpolacije).
Ako zgoraj omenjeno ravnomčrno obtežilo ne zahteva veče moči, naj se poleg tega v račun dene tudi to, da gredo po vsacem kuloteču s 13 bačvami (232 dunajskimi centi) obtežene kolesne osi.
Pri nositeljih, narejenih sceloma (brez pretrge), se mora pomisliti na to, da je ravno-memo razdeljeno preskusno obtežilo lahko odločeno v dva kosa (a ne v več kosov), tako namreč, da je drugo in četrto okno ali medsteberje obteženo, tri druga tikoma pri njih a*1 med njima ležeča okna pa ne.
Na mostovih, katerim so nositelji	čez 20 metrov (10 3	sežnjev) dolgi,	morajo	biti
posebne naprave, da vozovi ne zdrknejo	iz koleje, kakor sne so :	debelejše deske	za pod	tako,
da bo na vsakem mestu, ako bi trebalo, 6.500 kilogramov (116 dunajskih centov) teže držal, podolžne braneče pražine, stranski potje	zvišani nad ploskev, v	kateri leže šine.
Pri manjših mostéh se priporočajo	za enakšne naprave.
§. 3. Z ozirom na naključno obtežilo, določeno v •§. 2, in na svojo težo, ki jo ima most, ne sme se pri kosovih, katere teža poteza, pritiska ali rine, od kovanega železa več zahtevati, nego da nosi po 800 kilogramov na kvadratni centimeter (99 1 dunajskih centov na kvadratni palec) cele ploskvi poprečnega prereza (t. j. odbivši luknje za železne kline
i.	t. d.)
Računeč moč železnih klinov je treba to število najmenj na 600 kilogramov (74 3 centov) znižati, kakor tudi po pravilih prelomnosti umanjšati glede tistih kosov, kateri niso dovolj zavarovani, da ne bi se kje kako umaknili na stran.
Lito železo naj se sploh, sosebno pa pri nepodprtem delu, ne rabi za take dele, ki se potezajo. Ali se sme jemati za dele, ki se pritiskajo, to se določuje pri vsakem primeru, posebej.
■§. 4. Na takih železnicah, po katerih se vozijo nenavadno težki lokomotivi, sme vlada določbe v §§. 2 in 3 dane poostriti.
Na poddružnih (vicinalnih) železnicah, katerih koleja ima različno širino, ali kjer se rabi jeklo ali izvrstno železo, kakor sploh v izimkih smejo se, če dotičniki prosijo, omenjeni uveti (pogoje) tudi olajšati.
§. 5. Če se najde, da kateri črtež nij primeren, naj se vrne, da bode predelan, ter naj se povedo napake, kar jih ima.
■§. 6. Da se vlada prepriča, ali so železni mostovi narejeni po propisu, pridržuje si ona, da bode prigledovala delo, in, kjer bi se ji zdelo, ob trošku železnocestne družbe dajala skusiti dotične železne kosove, koliko trdnost imajo.
Dalje se ustanavlja, da mora take mostove, predno se začne vožnja po njih, komisija pregledati in preskusiti. K temu odbere togovinsko ministerstvo svojega človeka, kateri po tem, kar primerjanje mosta s potrjenim črtežem in opravljena poskušnja pokaže, ali izreče, da se sme vožnja po mostu začeti, ali jo pa do višjega ukaza prepove začeti.
H. 7. Železnoeeslni mostovi se preskušavajo z mirno stoječim obtežilom in z obtežilom, katero se po njih toči.
Na mostove čez 20 metrov (63 čevljev) dolge naj se za mirno težo deva polno v H. 2 določeno ravnomerno obtežilo dotle, dokler ne doseže svoje meje, ter naj se vsaj eno uro la njih pusti.
Za poskušnjo navpičnih opornic (omrežja) naj se obtežilo na most deva in z njega 8pravlja, če je moči tako, da bode najpred ena polovica in po tem druga polovica vsakega okna posamič obtežena.
Pri	nositeljih iz celega	narejenih	naj se opravi več obtežil zaporedoma.
Da	se poskusijo stebri	in kar je	železničnega tiru nad njimi, morata se po	dve tikoma
kzeči okni ob enem obtežiti, bodi prvo in drugo, po tem drugo in tretje in t. d.
Da se poskusijo sredine oken, naj se po tem prvo in tretje okno, za tema tretje in Pe*°	i. t.	d. in zadnjič drugo	in četrto,	četrto in šesto okno i. t. d. vkup obteže.	Pri mostovih z	dvema in več kolejami	naj se še	vsaka koleja posebej, kolikor je dolga,	obteži, pri
berner se smeta, kakor zgorej, dve po dve vkup ležeči okni jemati.
(SloTraiavb. )	-	62
Na mostéh, ki niso čez 20 metrov dolgi, in pri katerih kak materijalen zadržek brani spraviti na-nje v §. 2 določeno ravnomerno obtežilo, sme se za mirno težo postaviti lokomotiv ter pridati mu samo taka ravnomerna teža, da s tem v nositeljevi sredi nastopi od prilike tisti skupni moment, kateri se ujema z zahtevami §.fa 2.
Kadar se ob enem prevzema več, izpod 10 metrov (32 čevljev) dolgih mostov, dopušča se tudi, da se poskušnja ne raztegne na vse mostove, ako se to, kar je opravljena poskušnja pokazala, vladnemu komisarju zdi dovolj določilno.
Vlaki, ki se zarad poskušaje vozijo po mostu, naj bodo dvakrat toliko dolgi, kakor eno okno, ter naj se vzameta za to vsaj dva najtežja za tisto železnico namenjena lokomotiva in najtežja obložena voza za blago. Po vsaki koleji naj se vozi najprej polagoma (od prilike s hitrostjo od 3 milj) a potlej tako hitro, kolikor dopušča ozir na varnost, kateri se ravna po takratnih krajevnih razmerah. Na moste h z dvema kolejama naj se skusita tudi obe koleji ob enem z vlakoma, ki v tisto mer paralelno gresta.
H.	8. Mera, koliko se oblika mostu navpik in horizontalno spremeni, naj se pri raznih poskusbah kolikor je moči na tanko pozvč in v poskusni zapisnik zapiše. Pri tem naj se hipni prožni vpogibi razločujejo od spremen, katere bi morebiti mostu od poskušnje za vsegdar ostale.
§. 9. Troške preskušavanja zalaga železnocestna družba, tako tudi troške za vsako podkrepo ali prenaredbo, katera bi se po tem, kar je pokazala poskušnja, videla potrebna.
§. 10. Samo če dotičniki privolijo, velja pričujoči ukaz popolnem za železnocestne mostove, kateri so zdaj dodelani ali se zdaj narejajo.
Pretiš s. r.
115»
Ukaz ministerstva za pravosodje od 31. avgusta 1870,
s katerim se več okrajnim sodiščem v nadvojvodini Avstriji pod Aniio okoliš spreminja.
Na podlogi §.f* 2 postave od 11. junija 1868, Drž. zak. št. 59, odločujejo se te-le občine:
1. Eschenau, Jaudling in Jetzles iz okoliša Schremskega okrajnega sodišča;
2. Brand iz okoliša Ličavskega okrajnega sodišča;
3. Grafenberg, Klein-Reinprechtsdorf, Wartberg in Stoitzendorf; po tem
4. Strass, Elsarn in Widendorf iz okoliša Ravelsbaškega okrajnega sodišča ;
5. Roiten iz okoliša Gross-Gehrungskega okrajnega sodišča;
6. Iladersdorf, Kamera in Engabrunn; po tem
7. Reitzendorf iz okoliša Kirchbergskega okrajnega sodišča (na Vagramskem);
8. Neubau iz okoliša Wolkersdorfskega okrajnega sodišča;
9. Gutenbrunn iz okoliša Atzenbruškega okrajnega sodišča:
10. Karlstetten iz okoliša Herzogenburškega okrajnega sodišča;
11. Weikendorf in Dörfles iz okoliša Marcheškega okrajnega sodišča;
12. Eschenau in Traisen iz Hainfeldskega okrajnega sodišča;
13. Inzersdorf n. W. iz okoliša Modlinškega okrajnega sodišča
ter se odkazujejo občine: pod 1 v okoliš Bejdovskega okrajnega sodišča na Diji; pod 2 v okoliš Scliremskega, pod 3 v okoliš Eggenburškega ; pod 4 in 6 v okoliš Langenloiskega (Dolgo-Luškega); pod 5 v okoliš Svetelskega okrajnega sodišča; pod 7 v okoliš Kremškega mestnodelegiranega okrajnega sodišča; pod 8 v okoliš Mistelbaškega; pod 9 v okoliš Herzogenburškega okrajnega sodišča; pod 10 v okoliš Sv. Ipolitskega mestnodelegiranega okrajnega sodišča; občine pod 11 v okoliš Matzenskega ; pod 12 v okoliš Lilienfeldskega in občina pod 13 v okoliš Hitzinškega okrajnega sodišča; oziroma v okoliše tem sodiščem pristojnih okrožnih (kresijskih) in preiskovalnih sodišč.
Ta ukaz pride v moč dne 20. oktobra 1870.
Tschabuschnigg s. r.