ISSN 0350-5561 770350 556014 za konM t«dna Po nižinah bo deloma deževalo deloma snežilo, v noči na soboto pa se bo spet otiladilo. KI 00 :rk Številka 8 četrtek, 26. februarja 2004 300 SiT irAIHO Pust ie pripeljal zimo Včeraj se je s Pepelnica in pokop/ pusta končal norčav pustni čas. A letos ni bil takšen, kot si ga ponavadi zamislimo in želimo. Slabo vreme je pokvarilo pustno razpoloženje na sobotnem karnevalu v Velenju, nič kaj lepše vreme ni bilo v nedeljo v Šoštanju. Še najbolj pusten je bil torek, ko je karneval razgibal Mozirje. Ljudje so se vseeno veselili, čeprav je bilo mask med obiskovalci karnevalov manj kot prejšnja leta. Pa tudi število obiksovalcev je vreme malo oklestilo. Kako je bilo, pa na notranjih straneh, (foto: vos) Osreške peči niso pozabljene v Ravnah, pri spomeniku štiriindvajsetim padlim, obudili spomin na legendarni pohod XIV. divizije na Štajersko (S. Vovk) Velenje zapirajo? Ne še! Mladinski pihalni orkester gre v svet Rokometašl Gorenja so izločili tudi Portugalce, v tekmi, kije bila razburljiva do zadnjega piska moldavskih sodnikov. Naslednji nasprotnik Gorenja za zgodovinsko uvrstitev v finale Evropskega pokala pokalnih zmagovalcev bo španski Vailadolid. "Raje bi videl, da bi dobili predstavnika Nemčije, toda, kar je, je", so bile besede trenerja Ivana Vajdla po torkovem dunajskem žrebu. (S. Vovk) Zase in predvsem za - otroke! Janez Plesnik Med nekdanjimi osanlelkomi je v Zgornji Savinjski dolini prva v sodobni podobi zrasla šola v Mozitjii. Druge so se otepale s prostorskimi in drugimi težavami, naključno ali ne - z nastankom novih občin namesto prejšnje skupne, so se stvari obrnile (skoraj) na glavo. V ostalih krajih, oziroma občinah z osemletno šolo, so pohiteli-, gradili, zagotavljali sredstva in pogoje za nemoteno vzgojo, izobraževanje in krajem zanimive in koristne dejavnosti, liasle so šole, telovadnice in še kaj. V Mozirju so zastali in se z devetletno šolo znašli v škripcih. 'liidi zaradi preteklih obveznosti, ki so bremenile občinski proračun. Naj so bili razlogi za bremena politični, ali ne, čas je hitel in jih postavil pred neusmiljeno dejstvo. Nekdanja lepotica se je postarala, postala premajhna za nove pogoje šolanja, pa še telovadnice ni nihili imela. Sedanje občinsko vodstvo z županom na čelu je pred zahtevno nalogo. Dograditi je treba učilnice, obnoviti poslopje in zgraditi telovadnico, pri čemer so se odločili za večnamen.sko dvorano za potrebe kraja in okolice. Kar je pravilno, pravilno zaradi krajanov, kise bodo junija na referendumu odločali za samoprispevek. Brez njega preko HOO milijonov vredne naložbe ne bo. Samo-pri.spevek bi bil tretji in odločilni vir zan jo, ob že zagotovljenem deležu pristojnega ministrstva in zaostalih bremen rešenega občinskega proničuna. Brez tega torej rte bo tudožbe v izobraževanje in vzgojo, v popestritev krajevnih dejavnosti, naj bodo športne, kulturne, ali kakšne druge, naložbe v prijetnejšo prihodnost torej. In naložbe v ureditev starega trškega jedra, ponosa nekdaj uglednega tiga Mozirje, na katerega danes pač ne morejo biti ponosni, navzlic lepi zapuščini slavne preteklosti. Ne morejo biti ponosni, ne glede prometa, še manj kako drugače. Davščine so seveda huda reč, saj menda davek izhaja iz glagola daviti, a bi bilo lepo, koristno in pametno, če bi se kivjani izrekli za prispevek, za otmke in znanje, za svoje lepše počutje, za prihodnost. V nasprotnem .se bo nadaljevalo »davljenje« šolstva in središča kraja. Res, vredno razmisleka in odločitve v pravo smer RADIO VELENJe d.d.l ZAVAROVALIMICA MARIBOR Predstavništvo Velenje od 1. marca dalje posluje tudi ob sobotah od 8. do 12. ure. PREDSTAVNIŠTVO VELENJE - Stori trg 3S. 3320 Vflienje, tel.: 03/ 097 SO 90 ifl^ Pomlad začenja Mura 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 26. februarja 2004 lokalne novice Izredna seja odpadla zaradi počitnic Velenje - Za ponedeljek ob 17. uri sklicana izredna seja sveia Mcsinc občine Velenje, na kalcri naj bisvelniki odločali o nakupu dela nekdanje ljubljanske Name, v kateri naj bi uredili novo mcsino knjižnico, je odpadla. Razlog so počitnice» saj se je zaradi njih opravičilo veliko svetnikov, ki na sejo ne bi mogli prili, ker v teh dneh koristijo dopust in jih ni v Dolini. Zato bodo o morebitnem nakupu dela Name svetniki odločali na prvi naslednji redni seji sveta. Ta bo predvidoma v torek, 23. marca. ■ bš Zlato priznanje Drvariču Šoštanj, 20. februarju - Na svečanem občnem zboru, ob stoti obletnici Planinskega društva i^c^tanj, so najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Najvišje priznanje, /lali časi ni znak PZS, je prejel Evgen Drvarič, dolgoletni vodnik in mentor mladim gcncradjam vodnikov. Evgen Drvarič sodeluje pri najra'/ličnejSih aktivnostih pla-ninskegti društva. .îe ustanovni član pohodniSke sekcije pri dru-^tvu invalidov, ki jo tudi vodi. Sam je bil predsednik društva v letih od 1979 do 1984, vrsto let pa sodeluje pri vodenju društva kot član upravnega odbora, nadijomega odbi)ra aLi častnega razsodišča. ■ mkp Utrip za kulturne dobrine Rečica ob Savinji - V tem kraju so lanskega novembra ustanovili Kulturno - umetniško društvo Utrip, tu ta korak pa so imeh več razlogov. Prvi je v icm, da so bili kulturniki dotlej sckcija tamkajšnjega turističnega društva, delovanje slednjega pa je zelo raznoliko in že skoraj preobsei^no. Drugi razlog je v namenu popestriti in obogatiti kulturno življenje v kraju in zapolniti vrael, ki nastaja na kulturnem področju zlasti za zahtevnejše občinstvo. Tretji pa se skriva v tem, da bodo kot samostojno društvo lažje dobivali sredstva iz občinskega proračuna in drugih virov. V letošnjem letu načrtujejo razstave priznanih kulturnih umetnikov, koncert klasične glasbe in koncert godbenikov v go/du na Blatah, oglede kulturnih prireditev in galerij, prav tako vsakoletni večer z enim od Rečičanov, ki so se uveljavili v Sirkm okolju, kaj kmalu bodo tako gostili Andreja Redka. Prva prireditev, ki so jo samostojno izvedli, je bila nedavna okrogla miza z naslovom »ljubiteljska kultura med tradicionalizmom in popkulturo.« Na njej so spregovorili o poteh in stranpoteh ljubiteljske kulture in prenašanju teh dobrin do čim širšega kroga ljudi, dotaknili pa so sc tudi kulturnih per-spekdv. Vsekakorvcija, da jedro društva zaenkrat predstavljajo člani turističnega druStva, ki so že doslej delovali na področju kulture, za pomoč pa so že zaprosili posameznike, kiso seže uveljavili v ožjem in širšem sloveaskem pra^loru in sedaj z veseljem pomagajo pri strokovnem delu društva. ■ Jp Društvo generala Maistra LJubnt) oh Savinji -Od rojstva generala Maistra letos mineva 13() let, od njegove smrti 70, od njegovih slovitih potez po koncu prve svetovne vojne pa 85. Ob tej priliki tudi v Zgoni-ji Savinjski dolini želijo oživili spomin na velikega vojskovodjo in pesnika, ki sta ga očitno zapostavljali tako nekdanja kraljevina. kol kasneje socialistična Jugoslavija. Dokaj neznano dejstvo je, da je Maistrovo dekwanje povezano tudi zLjubnim in Zgornjo Savinjsko dolino. Maja 1919 je pod poveljstvom podporočnika Maksa Deiička iz Celja prišla na Ljubno skupina 26 mož, ki sc ji je kasneje priključilo še devet celjskih »legionaijcv,« kakor so sc siimi imenovali, vsem pa so doselili Še 56 bivših vojakov po rodu iz Zgornje Savinjske doline. Za tem je bila enota del koroškega (xlreda v okviru celjskega pešpolka, ki je deloval v akcijah ob severni meji vse do Celovca. l^m Maistrovim borcem so na Ljubnem že leta 1939 odkrili spomiasko ploŠČo, ki je med drugo vojno izginila v neznano, Ob vsem tem seje skupina posameznikov odloČila, da ustanovi Draštvo generala Maistra za Zgornjo Savinjsko dol ino in s tem prispeva k ohranjanju spomina na slavne dni naki preteklosti. Draštvo bo skušalo dopolniti podatke o Maistrovih borcih, poskrbelo bo za nova spominska obeležja, pa Se marsikaj so pobudniki zapisali v okvirni program. Ustanovni občni zbor društva bo v petek 27. februarja, v prostorih osnovne šole Ljubno, začeli pa ga bodo ob 17.00. Ključi do nove družinske sreče V MO Velenje so v sredo slavnosuio podelili kljuoe 14 stanovanj - Marca nov razpis za dodeliUw stanovanj v najem - i)() konca leta zgrajciiih še vsaj 07 iiovih staiiovanj Bojana Špegel Najemnine za neprofitna stanovanja sc^ se precej poviSale. najemniki novih stanovanj bodo, recimo, za tro sobno stanovanje plačevali okoli 50 tisočakov najemnine. Nova stanovanja s-lovilo ministrstvo za šolstvo in Šport, drugi vir je občinski proračun. cAt tem pa so ocenili, da brez tretjega, lorej samoprispevka, zahtevnih in nujnih vlaganj ne bodo mogli uresničiti. Po tehtnem razmisleku so se odločili, da v program samoprispevka vključijo tudi ureditev mozirskega trškega jedra, ki jim ni in nc more biti v ponos. Za usklajevanje in vtxlenje aktivnosti so asiamwíli dva odbora, ki ju vixlita Anton Venek za šolstvo in Marko Pur-nat za tr^ko jedro. Naslednji korak je seveda temeljita predstavitev programov krajanom. Samoprispevek zanje razumljivo pomeni d(Hlatni davek, žal pa V sredo krvodajalska akciia Šoštanj - Območno združenje RK Velenje bo lelťKorganiziralo lOrediiih in 3 izredne krvodajalske akcijc, kar jc toliko kot lani. Krvodajalci iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo darovali kri za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino iz Ljubljane, bolnišnice C^ilje, Slovenj Gradec in Maribor. Prvo akcijo v letu 2004 bodo pripravili v Šoštanju, v prostorih tamkiijšnje^a {gasilskega doma. Ta Ih>3. marca od 7. do 13. ure. Lîmi je na tej akciji darovalo kri 87 krvodajalcev. ■ tp brez njega ne bodo uspeli zagotovili primernih pogojev za vzgojo in izobraževanje otmk, za ostale dejavnosti in za ureditev središča Mozirja, nekdaj daleč naokrog znanega trga. rrr* us ÎJS izdaja: časopisna-zaloíníéle In RTV ■ÉÉkfLLJ dmîba. d.o.o. Vdleflle Izleja 01» tetrtlQh. Cena posameznega izvoda |e 300 SIT, mesečna naročnina 1 200 SIT. inmesečna nan^Cnins 3.4S0 SIT. poftetna rtíročnina 6 fôO Siï. lema naroCninâ 12.60Û SIT UredalSIvo: Boris ZaKo^ek (dlrsldor), Stane VovK {o^tanjCanj in drugi so se prcj-^nji loden zwcm spc^iovanjem spc^mi-njaii pesnika in borca, rojaka Karla Dc.sl^wniVui - Kajuha. ki je 22. februarja, pred Žcsidcsctimi leli, kc^t član kulturniške skupino znamenite XIV divizije padel na pragu ^lebnikove domaćije vŠenNi-du nad Zavvidnjami. Vmesini galeriji stuxiprli razstavo Na? Kajuli. pripravili wôer red-ladj / njegovimi prijaiclji, dnj&tvx"im Hotenja in pesnikovimi si>vrsl niki. ki so g;« poznali in mladoni preživljali v njegovih i^asih. Osrednja slovesnost ob 6t). obletnici Kajuliove smrli pa je bila v soboto zve6:r v So^ianjskem kul-lumem d(imu. Slavnostni giivor-nik je bil predsednik /.veze združenj borcev in uticiežencev Ni )B 1er poslanec v držiivnem /ho-m Bojan Kontii. >'V ko so nekateri ocenjevali, da bi se bilo diibro potuhnili in poCakati na osvolx»diteIje,se je Kajuh odloČil. 2 besedo in orodjem poseže v i^Kkwjnskj lok Uogt'^dkcw,« je meU dfUjýim dejal slavnostni gcw^rnik, Karel Destovnik • Kajuh se jc n^dil 21, decembra 1922 v Šoštanju, kjer je končal osnovnošolsko izobraževanje in ga nato pel let nadaljeval na gimnaziji vCclju, kjer so ga zaradi njegovih akliv-n(wli izključili, v Maribt^ru. kjer je končal še en letnik, pa mu je nadaljnje šolanje ustavila vc^jna. Nemci so ga zaradi ovadbe šošlanjskih Nemčurjev zaprli, a mu je uspelo polîegnili v Ljubljano. Tam je kot ilegalec napisal večino svojih pesmi. Avgusta J943 je Kajuh od^el v partizane in postal vodja kulturniške skupine XIV divizije. Ni ^ imel dvaindvajset let, koje napisal piwL'dnji ver/, spodbujen 7. upor^^rn tujcu in neskončno ljubeznijo do svi^jcga samo milijon in enega mjaka. Rasel je v času. ki ni bil naklonjen ne ljubezni in ne ptx.'ziji, In ven Jar je ljubil, pel in za svoje prepričanje tudi zastavil svoje mlado življenje. Nept>zabne («lajajo njegove Ne joči mali, Materi padlega partizana. Bosa pojdiva. Samoen cvet. Pesem talcev^ Kme-k^apei^m ... »»Kajuh ostaja v slovenskem družbeno -kullumem sedanjiku. nedvomno p;i tudi v jutrišnji umestitvi v slovensko zgodovino in besedno umetnost, nedeljiva in častna osebnost nanïdnega umetnika in revolucionarja; sožJije in stxKlvisnc«l partizaasiva in narod-nobuditeljskega oziroma narodnoosvobodilnega pcsniivtva.« je med drugim dejal Bojan Kontič. Pri icm je omenil ludi občasne lihe pi^kase razvredncHenja Kiiju-hove pesmi in tudi lihe poskuse razvred no lenj a nan>d ntxihvobo-dilnega boja. V vsakem narodu se žal zmeraj najde peSčica pc«a-meznikiw. ki ljubi rui^nje in skru-njenje narodnih simb<.>lov. kullur-no-umelniSkih avtoritet in vrednot. «liidi Kajuhu so že «lomili prste« in ga sku-^ali ►'zniž^ti« z zaslužnega spom inskega pixlslav-ka In lo st^ bridke rane v slovenski koiltur,« je dejal Kajuhova pesem je protestno vzplamiela lik pred drugo svetovno vojno. V vojni vihri jc dosegla vrh in zbliževala narodnoza-vedne slovenske ljudi. Ves povt^j-ni čas — tudi danes -ostaja živo prisotna in kristalno či.sl spomenik sk>venske polpi'c tekle zg(^do-vine, njene revolucije in kulture. G^R^Nr GARANT d.d. Polzela lndudtri|8ka prodajalna Polzela tel.; 03/ 703 71 30, 703 71 31 Delovni čas prodajalne: pon pet od 8. • 18. ure, sob od 8. • 12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130, 03/7037 131 E-mail: info@gsrant.si, spletna stran: www.garantsi A Nudimo pohištvo za opremo: spalnic^ dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Izjemna ponudba otroških sob TWII\l(25%2a gotovino) Dodatno 15% znizanjei^maTic za čevlje, pisalnih miz in vidéo, omaric r* « Izjemno ugodno zakoi^a spalnica KAJA (buK^^snj^ ® Kuhinje PAMELA > lugogneBenCT takojšnja dobava Osreške peči niso pozabiiene V Osreških pe<\ih, pii spomeniku šlihirulvaisolini padliiiK ()t)ii(!ili spomin na loř^eiulaini pofiod XIV. rćevska oi^anizaciji Ravne v Osreskih pcCeh. pri spominskem obelci^ju pweienem Ixirl-indvajsetim padlim borcem» vsako leio pripravi svcČamKl. sSpomc-nik sloji na območju, kjer se je (■»dvil eden odU)Cilnejših prebojev cnoic iz «>vražonega obroCa. Ko so borci XIV divizije za ceno ž-ivljtnj i/vedli preboj v OsreSkili Ijevala svojo herojsko pol. Ko dancb kdo mojih lel razmišlja o lem in si pf^siavlja vprašanje, kaj je vodilo lo svobodomiselno mno?,ico parlizank in partizanov izobn.>ča vobroc. se mu odgtm^r prinudi karsam:odk>Citev, JasV(î-jemu narodu izborijo svolK>do, pri čemer jim tudi i/guba lastnega življenja ni pomenila previsoke Pokion spominu padlih borcev. so PIVIZUE K s ^ Tudi učenci so se predstavili s vsebinsko bogatim programom. jih je mc^goCc zamisliti. Danťs mnoga spominska obolela napekli zaznamujejo odločilne trenutke pohoda in pričajo o icnn kaj vj« jc na njem doletelo pohodnike. Poleg neznanega lerena, visokega snega, hudega mrcizci, pomanjkanja hrane in vojaivke tipreme, ^ namera okiapatorja, da divizijo na tem območju dokonCno unići. V spomin na te dogodke kra- InfonnacQftf mtovan}« tn pristop k vz^Jtfnnim iklMlom KD v FlnanSnl toČkl v Vttof^ii, iaMka IB In v Žalcu» iUndrov 40 XĐlntfa(nvi-UdM.C«lrMUMi 906,1000 w n-MMIOvNn *e uprtvM nn »M»2tf vpun' dMteentt«! lOftM^M/ni^^ BfQ«p«irUpew9" m«filn in9fi vy»tipa9MPtnH«perl'ur>n, i^»rt)«rMK*«prisieeM i«ri n« wtKivl rn wfw BV^iawsTM^i vane^rrf uiatm ko. enwta »v^iee tun 9e bvzimAwoí «»«09 i«("eu isrpeteV^ lM«>3C* «onhaorofl« Cfcif»vwiftŒjl tOfU powwřmMB ^lU«J« v *«rt! t^d otfvISM« «là'^li " *------———. ...------ - - V{)^Íi«)mU TMoCi po0rwneobjayi|*n' « CumiJi Opto, Onrrn L Hrunc* In S^tf Wa «vMjnQcfitaonM«^ rtf trtnivt/inmifii ptwuW Mi'wnwin» tvhllr« -ane" QMAwoi iz^oo^ 1er Mfotiu. «là'^li nstrqu vnOAo&tnih otpt^ VrMiosřlcrfk* ithw iui » ciddi. sJîa Wcv^ prwirija m«U lapOMtiw vjiiKnfu tUadaCtniM .n pcCeh.scjo diviziji odprla pot na širše obmi'íjc,s lem pa upanje, da bo divi2ija. siccr ^^Icsetkana. dosegla cilj, /gornjo Savinjsko dolino. To ji jc tudi uspelo. L«las ob 6l)-|elnici znamenitega pohoda se je v OsrcSkili peCeh zbralo še posebej veliko ljudi. Program, ki so ga pripravili ol> tej priložnosti, jc bil topel in domač. S koračnico so z njim začeli ravenski g^^dbcniki Z^rje.s pt^zdravom sekretar /B NOB Ravne Franci Iludomal in J:e se je iz. grl lam-ka^njega mc^neg:i pevskega zbora oglasila mogočna Pesem XIV divizije. Slavnostni gi>vor na prc^-slavi je imel prciíscdnik bt>rCevske organizacije in poslanec v državnem zboru Bojan Koniič. »Legendarna Štirinajsta sc je pcileg hude zime na poti nenehno spopadala s Številčno močnej.^im in bt'ïlje oí^t^roženim sovražnikom. Kljub temu se je vedno /nova izvila iz sovražnega obmča in čeprav («labljena. nada- ccne.wje mcddmglm dejal. Potem se je oglasila Samova. Andrejeva, Nejčeva in Maliceva harmonika, recital Natalije in Gabrijele, Nov cvel tamkajšnjega ztxua, « enat>d koračnic in se en rccilal učenccv podružnične Soie Ravne, ko se je prikazala lejska konjenica načelu s.Siane-tom lêpejem. Konjenica je v dveh dneh preje zdi la pol od Socke di^ Tbpolšice in sc ustavljala ob spominskih obeležjih. Oglasil se je tudi borec XIV divizije Lojze Dolničar in zbranim strnil svoje spomine na la iežakpt>híxJ. Vsem. ki so -čilev. Čeprav sov tisku ugibali drugače se je pokazalo, da bo minister za evn'ipskc zadeve Janez Potočnik dodeljen rcsorju za širitev, ki ga vodi e\TOfKki komisar (runter Verheugen in kar si je tudi želel. Dodeljen mu bo šef kabineta in dva uradnika. ('.ťlrlck. 19. Ichriiarju Skupina 60 vplivnih ameriških znanstvenikov, med njimi jc 2(i dobitnikov Nol>elove nagrade, obiořuje Belo hišo, da namerno in sistematično potvarja znanstvena dejstva. Bu.sheva aJminisiraeija naj bi za doseganje političnih eiljev namerno in sistematično ponarejala znaastvene podatke glede zdravstvene in farmacevtske politike, predvsem pa zabite okolja. Kandidat za predsednika vrhíwnega sodiSča Frane Testen se je prebil čez prvo sito - volilno mandatno komisijo. 4. aprila se bodo ljubljančani na referendumu odločali tudi o gradnji džamije. Odločitev, kakršna koli že bo, pa bo gotovo Se bolj razdvojilaže sedaj raz- dvojene zagovornike in nasprotnike gradnje. RTVS je s svojimi 2500 zaposlenimi in številnimi honorarci pridelala za 9,7 milijarde tolarjev izgube., kar je več kot 3JyifU3no na zaposlenega- Štakul mora spet pripraviti sanacijski program, ker je sedanji nezadosten, vlada pa gordijskega vozla tudi noče presekati. Pcick. 20. februarja Na Tajskem sta zaradi ptičje gripe poginili dve domači mački, strokovnjaki pa svarijo pred Širjenjem virusa na druge žival-nkc vrste. Rusija je ta teden uspešno preizkusila nov prototip orožja, s katerim bi bilo mogoče pre dreti morebitni protirakeini ščit, je potrdila ruska vojska. /.adnje raziskave o politični podpori posameznim strankam in vladi kažejo, da je priljubljenost vlade Iren u t no dosegla najnižjo točko: Kar 45 odstotkov vprašanih je ne podpira, 43 odstotkov pa jo. Padla pa jetudi podpora LDS. Zelo veliko vprašanih je neopredeljenih, saj so se očitno naveličali različnih strankarskih igric, relorm, afe-rie in premajhne učinkovitosti drŽave in i5e telitajo k(5mu sploh dati svoj gliis, S(ibola< 21. februarja 21. februar praznujemo piî svetu in tudi v Sloveniji kot mednarodni dan maternegu jezika. Slovenci lahko knjige v mater-nem jeziku beremo od leta 1550, ko je Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom utemeljil knjižni jezik Sicer pa seje sl<5venski knjižni jezik, začel oblikovati sredi 16. stoletja po predknjižničnem izročilu (od 10. stoletja naprej) in na podlagi dolenjščine in Ijub-Ijan.skcga jezika v cerkvi. /. nekaterimi izjemami, kol sta Trubarjev ( aiechismas in Abe-cedarium, ki sta v gotici, se je zapiscwal v bohoričici, v 20. in ."^0. letih 19. stoletja krajši čas tudi v metelščici, od srede 19. stoletja pa v gajici. Od srede 19. stoletja je t.i. spla^noslovenski jezik zajel skoraj celotno slovensko ozemlje, Prekmurje pa po letu 1918. Nedelja. 22. februarja Verjetno najbolj šokantno novico zadnjih tednov je razkril britaaski tednik The Observer. Gre za tajno poročilo Pentagona. ki opozaija na katastrofo zaradi podnebnih sprememb. Kot navaja pred Štirimi meseci nastalo tajno poročik), naj bi nenadne spremembe vpodneb-ju planet pripeljale na rob anarhije, ker si bodo drŽave prizadevale priti do jedrskega orožja za obrambo ali osvajanje vse bolj skopih zalog hrane, vode in energije. Spopadiin vojne naj bi postali stalnica. Gvropa in /.DA bosta po navedbah poročila postali trdnjavi, ki bosta na vse načine preprečevali pritok beguncev s prizadetih obm(">Čij. Kaiasirofalno pomanjkanje vode in hrane bo do leta 2(J20 vojne razširilo po vsem svelu. Velika Britanija naj bi do tega leta doživljala zime, kakršne so sibirske, žc do leta 2007 pa naj bi neurja uničila velike dele ozemlja Nizozemske. Britanski sodnik Richard May je odstopil s položaja sodnika iiaaškega sodišča Zatiî bi se lahko zgíxJilo, da bc^do morali sojenje Slobodanu MiloScvicu pono viti, Volilna skupščina Demokratske stranke (DS) lani ubitega srbskega premiera Zorana Djindjiča pa je za novega predsednika s tajnim glasovanjem izvolila dosedanjega podpredsednika stranke Borisa 'ladiča. Ponedeljek, 23. februarja Osnovnošolci, dijaki in vajen- ci, ki obiskujejo š<^le izven Ijub-Ijaaske in mariborske regije «> v dokaj kislem vremenu začeli zimske počitnice, a jim je sneg kmalu nategnil licavprijaznejše nasmeške. Zunanji ministri članic in pristopnic EU so začeli pogajai^ja o finančni perspektivi Unije, s katero bo začrtana skupna poraba v proračuaskem obdobju do konca 2013. Dogovor je težak, saje se vse bolj prepletajo različni interesi. Načelo Cvrope dveh hitrosti utegne biti potrebno, Če ne bo dosežen dogovor o evrop.ski ustavni pogodbi pa meni tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Kot je namreč prepričan, ulegne skupina članic Evropske unije v primeru, da do konca leta ne bo dosežen kon.senz o evropski ustavi, začeli tesneje sodekwati na nekaterih področjih, ostale članice pa pustiti zadaj. Torek, 24. februarja V Menzi pri koritu na Metelkovi se bo s tribuno pod naslovom Svoboda je različnost • pravice vsemzačel leden izbrisanih. Namen 'ledna izbri.sanih, ki bo potekal do petka, je oheležitev 12. obletnice nezakonitega in protiustavnega izbrisa oseh iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, ki se je zgodil 26. februarja 1992. Osrednji prireditvi bosta potekali v četrtek, ko bo minilo ločno 12 let od izbrisa. Državni zbor pa je ratificiral vSevernoatlanstko pogodbo. S tem je bil izpolnjen še zadnji formalni pogoj za vstop Slovenije v zvezo Nato. Ratifikacij-skc dokumente bodo verjetno 2. aprila predali hranitelju v Washingtonu. Tam pa je Bush danes začel volilno kampanjo. Mti mlekarjem se ne cedi (ta med in) mleiio f ^fko smo pral časom težko priCakovalij kdaj nam fxjdo Ě^ NugowljiJi od/>reu vra fa v iislo pnno Evropo/ Toila zdaj, ^ stojimo na pragií, je mnoge\t>e holjsirah. Bojijo se, da sezdaleCne ho res, duse nam hosta víej»indijiKoromandiji«res cedila med in mleko. .Se tiste, ki se res nk\'arjajo s takt) í/eymviav-tjo.jestnih. Na na^em območju predvsempridelow/lce mleku. Na to so opozorili tudi pred dne\% ko je mlekarna treh dolin podelila priznanja najboljšim pridelovalcem mleka. Tokrat so se zbrali v termah m/ekarskega znancu v PodČetrtkit Ceprt/v so se tudi malo run edrili in jxfveselili, je nad vsem tem dogajanjem tudi me! sinih pred ne^oto\'nstjo, kijih Caku. Tako san^epridelovalce mleka kot tudi mh'kumo samo. Oboji bodo moniU itmno gospodarni^ a kaj kose )'i'asih biroknHske st^'arilako zapletejo, da Še kmečka pamet odpove. čq)rar je znano, da jelu nadvse! l\)gosto vprašanje oh vstopanju v Evropííko unijo je Uidi, kako f>o z našimi plačami. Bodo vendarle tako rasle, da lx)mo počasi dohitevali tiste, kijih imajo zaposleni v državah, ki se jim pridnižrtjemo. Nekateri nas opozarjajo, najsi ne delamo preve-likiJi ut\'arin ob tem smo še Mj ohčufljivi nad podatki o plačah, ki jih imajo nekateri pri nas ze zdaj. Na visoke plače menedžerje\' smo se nekako že kar nax'adiU. razjezili pa so nas fwdatki o plaCah vodilnih v mnogih javnih zavodih. Tudi te so take. da se kakemu delavci za tekočim trakom ališivalnim strojem karzvni. Tudi na našem širšem območju je fxjdobno; saj ima celo direktorica enega od javnih zavodov v malem Šentjurju plačo, ki presega plače podobnih zavodov v večjih krajih. Sexeda u idi vsi ti, ki imajo plače višje od županov, celo od minusi rov in nekateri vdíje od predsednika države, pravijo, da si jih zashižijo. Se\-eda pa so gotox'o v priviligiranem položaju: iudi ?narsika(eri delavec si višjo plačo zasluzi, a mu je ne izplačajo. Za te v jm-nil I zarvdih pa se najde način in denar Pa je oh teh f?odatkih o visokih plačah Še kaj Čruinega. če nekateri drugi resno razmišljajo o štrajkiJi. In da se ob takUi podatkih znova p(}javlja razmišljanje o tem, da tisti, ki nekaj novega ttsivarjap. dobivajo nizke plače, drugi, ki le firošijo'* tako ustvarjeni denar, imajo pa astronomske. Ta nesrečna Evropa je bila tudi najpogostejša tema na pUsStnih karnevalih. Maske so prikazale veliko takega, česar se bojimo. Pa Čeprav nas naši eiroumdniki prepričujejo, da prihajajo iz l^nislja za nas same dobre st\um. Dobro naj bi bilo ludi to. da je naš Janez Potočnik postal prij}ravnik za komisarja za širitev Nekateri naši južni sosedi so kar malo postrani pogledali ob tej odločitvi, saj se bojijo, da hi lahko ob njihovem nej?rimernem obnašanju naš Janez rekel tudi kaj slabega ob njihovem približevanju Evropi. Pit čeprav naša oblast javno vedno glasno poudarja, da jx>dpiramo njihovo čimprejšnjo vključile)- v Evropsko tulijo. Najbolje bi sploh bilo. da bi v.uopili .skupi/j. saj bis tem odpadli veliki stroški s postavljanjem Schengenske meje. Tako pa bomo za to veliko porabiJi, mnogi ruiši ljudje ob meji pa se lx)jijo, da bodo padli r stnjgi mejni režim, ki jim bo vzel svobodo gibanja. Nekateri pravijo, da mora hiti ludi »regulirtrnje» šte\Ua divjih z\'eri pri nas usklajeno z evropskimi standardi. Znano je, da se v.sako leto prepiramo o tem. koliko med\'edov, volkov ali dnigih zveri lahko pade. Tudi pri tem so se\'eda stališča različnih ljudi močno različna. Nanivovar^t\>eniki bi seveda radi čim višji stalež takih Živali, lovci bi radi kako trofejo več, kmetje in dmgi .Ktanmnilci oh gozdovih, kjer take z^'ezi prebivajo, pa a idi nebi radi prepogostih bližn jih srečanj s lemi Živahni, i^i so tudi za to, da l)i večkrat pele puške. Momlo hi obveljati .'Stanje, kakršno naj bi bilo nasploh; nwnotežje, kjer hi bilo mogoče sožitje. A tega med I jud mi.^e brez zverin ni mogoče doseči/ y sedanjem predvolilnem času to še /fosebno dobro spozrui varno. Kot kažejo javnom ne njske raziskave, Slovenci še nikoh nismo bili v takiJi di ornih, komu hi dali svojf^a.s-, kot prav zdaj, NaJ\'išji predstavniki raznih strank pa še vedno vlečejo poteze, ki nas še Iwlj puščajo v negotowsti. m more pomagati, da je ne bi na moč ljubila. Resnica je morda bližje temrt, da je za kaj drugega kot za pLskavi optimizem že prepozno. Za uspešen razvvj posameznih regij, hi /norala bili jasna in jbrmalna regionalizacija z vsemi infrastrukinrnimi posledicami^ ki temti sledijo, že davno izvršeno dejstvo, tako pa še vedno plavamo v juhi razno raznih statističnih, razvojnih, pok?ajinsko-upravnih regij, ki so zaenkrat bolj ah manj na papirju, nekatere pa Šele zgolj v glavah - hi ludi s tem prave rudoge še ne hi dovršili, .saj dejanske, zgodovinsko kontimiirane tradicije "regionahtva " Slovenci nimamo, navkljub domačnosti delitve na Štajerce, Korošce, Kranjce, l^rekmurce in kar je še podobnega, Id tiči nekje v naši zg()dovinski zavesti. V deželah z dolgotrajno tradicijo demokracije so se preko razprave o aktivnem državljanstvu že z/nedli pomembnosti in koristnosti civiino-dnižlyene udeleženosti Fo tem modehi bi se v regijah morala odviti analogna razprava o aktivnem regionalstvu. Ta hi .seveda morala pre.segati ofnejenost aktualnega Ijid^ljanskega modehi "trinajst jeznih mož proti džamiji". Poudarki razprave bi se morali usmirjati na samoupravno regijsko organiziranost in razmerja med posameznimi stntkturami, kar bi dajalo razvojne in povezovalne rcztdlate. Potrebnih idejnih razprav o takšni ureditvi ni, zgolj lehnično-materialno preračunavanje žvenketa državnih dcnarcev pa je že pripeljalo do (pre)majhnih in med sabo pogosto sprtih občin, ki .se prepirajo povečini o tem, kje bodo Čigave .smeti in kdo bi moral jinancirati knjižnično dejavnost. Metropola bo že po naravi stvari na regije vedno gfedala mttlce zviška, zato je na njih stimih, da to presežejo. V Velenju, ki v zadnjem času vse bolj izkazuje težnje po vodilni ali vsaj eni od pomembnejših vlog v regiji v raz\'ojnem .smishiy kaj več od titularnih temeljev (mesto priložnasli, me.sto mladih, e-mesto) in prvih korakov k institucionalnem povezovanju ni bilo storjenega. Stopiti bi morali tu/ zgoraj zarisano pot, uspeh pa bi bi! odvisen od nas samiJi. Ukvarjanje z metropolo bi potem lahko pttslili skoraj povsem ob .strani. Potem bomo lahko imeli knjižnico tudi nad stojnicami s kislim zeljem, če bomo to želeli in če se bomo za to odgovorru) in preudarno odločili, terse nam ne bo treba pretirano ttkvarjaii s tem, kaj drugi mi.slijo ali kako poročajo o nas. Težava je v tem, da ludi v .širšem prostoru preko lokalne tižaljenosti., nekaj protestov o cestnin.ski h pœtajah in Uej o .selitviparlamenta tiaša lokalna zavesi zaenkrat očitno ne seže. Slovenska politika, skttpaj z njo pa tiuli večina nas. je vse preveč sledila mode It i, po katerem nam je ^danes dovoljeno .sanjati". Problem z Evropo in regijami je v tem, da niti takšne zdnižene Evrope niti pravih regij v Slo^-eniji še ni bilo, zato si jih lahko vsakdo predstavlja povse/7i po svvje. Ponovno smo na točki zgodovine, ki jo je zgodovinar Igor Grdina zaris^al za Čas po prvi svetovni w jni, ko je zbrana množica na Kongre.snem trgu v Ljubljani pozdravljala novo Jugo.slavijo - v.sak s sS vojim videnjem, o čemer so pričali napisi na plakatih, ki so jih ttdeležetici nosili: "Od Odans-ka do Trsta", "Naš Samo prihaja"» "Od Kf)rotana do Sobina", "Le v hip, uboga g^^wjna*", "Pozdravljeni osvobojeni koroški bratje"... Dojemljivih tičencev zgodovine je bilo veil no izredno malo. Še najmanj pa v političnih vrhovih, tako da tudi mi F.vropo in regije pozdravljamo in uvajamo s podobno zmedenostjo. Velenje zapirajo? Ne še! Z /upHilom SnTkoni M('Iioît) o oillkili ol) nap()\xx.lanein nnkiij)u pix)sH)r()\ v INIainl píX)pmln(iju vcnlin íik^Ui in n|cíiovi\l()íií pri vs(niiloni Bojana Spegel (icM)riws() hihko slrušná rec. Sploh će jih níhíc nc pcskusa ulji^ti z argumenti ali na njih oJrcagiratí. Koliko resnice je v scyniirljih o nakupu velenjske Name. dobíOkoníwncm kl naj bj ga s lem sklenilo p^•nljctjc lôma/a Roěnika, vkigi í:upana Srečka Meiia při tem nakupu.vsi ugibajo. Eni verjamejo eni. drugi naspR»-mi sirani. Nekdanji Jireklor Name Tcvj^ 'lavCar do novinarjev ni bil najbolj prijazen in di'«siopen, zalo .smo pred prcKlajo velenjske N^ime od njega iwedeli malo. Prav7apfav Ic lo. da jc danes vse napnxlaj. Pt) mesiu pa se je lakrai že sklrei>e knjižniee.Ob icm nekateri menijo, da sc bo novi lastnik ob prh. ker je 830 milijonov lobijev, kolikc^r naj hi stala nova velenjska knjižica» zek) veliko, vsaj dvakrat več. ktU naj hi zj^ašala kupnina za stavlx> Name. Gre Zii znesek, ki je znan ze dve joli, od »akrai, ko .Si) projekt prija-villna MinisirsivQzakullURïRS In zaprosili za sofinanciranje. Kje bo velenjska knji<^jiica.h> (o novogradnja ali ne, lakral j^e ni bilo jasno. Na številne gcTvorice sicer /upan dctsicj Še ni odivagiral, mi pa smo nni zastavili z.elo jasna vpraisanja in Izhajali prav iz govorlCs Ker smt» ?*.'leli iz prve roke Í7ve-dcll, kaj sc je v rcsniel dogajalo. Ce smo uspeli, presodile sami. Kakšna jt tt/nj mmca? Kako ja priilo do da ohana sedaj od zasthnika Tof/uižff Hffčiiika in njef{nvef^ podjiija PiUm ct:nIťF,rť^'itriranť^seÍelani jestmi^ iglku-pujc prostora ZfifUitmm' m&Snc knjivticu? Nama je prt>dana. na ixJločItev za prodajo razen laslnikii ni imel vpliva nihče. Kako hi lahko občina vplivala na prodajo ali na nakup, mi nI znano, /a prodajo se je lastnik odločil iz svojih, njemu znanih razlogov. MO Velenje je bila seznanjena s tem, da se hew Nami 7^tva, a nismo imeli vpliva ne na nakup in ne na prodajo. Us(no ponudbo za odkup je dobila ludi MOV, vendar smo ocenili - o lem nisem <»dločal sam- da nimamo ne Interesa In ne moi^nmii, da bi kupili objcki v celoti in se polem z njim ukvarjali. / objektom - celolen meri več kot 651)11 m2, v njem l>t>do tudi po obnovi trgovine in gostinstvo-se morajo ukvar« jati tLsti. ki jim je lov poslovnem interesu. OlKlna nima interesa in ne kadrov zj v izdelali preilinve» s litijsko .študijo. Vobravnavi sobile^tiri možnosti: tiovogradnja, nakup Hlcklro lehne, Nama in objekt sedanje iržniee. 'lakosmodokviili okvirno ccno oziroma vredniv.1 inveslicije v Knjižiia^ Velenje, ne da bi takrat že vedeli /-a lokacijo. Poznali pa smo cene poibbnih knjižnic, ki bile zgrajene v zadnjem ohdtibju. Delež, ki ga sofinancira drâva^ je M) deležobčincpa fiO%. Vzakc^nu za financiranje knjižnic« v Velenju je namenjenih m\o Srr. preosianek mc^ra zagotcv viti občinski proračun. Odločitev o možnem nakupu okoli tretjine prostorih v Nami - gre za prvo nadi>lropje, del kleli In del II. nad-sinipja - smo sprejeli po pisni ponudbi podjetja Pik^n cenicr. kar smo preverili v lOjltumem centru, v stran kii h. ki sestavljajo koalicijo v sveto MOV, in v upravi občine. Skupno sm<^ se dogovorili, da je 10 mo/ćna rešitev. In lo je vse. kar vem o prodaji, o nakupu in knjižnici v prostcv rih ljubljanske Name. Res pa je. da smt> 'Iomažu Rejniku dah /^gots smo dobili uradno pisno ponudbiÎ za odkup 24tM) m2 prttttorov. 'Ib je nasploh prvi pisni (kîkiimenl, kiga je MO Velenje di^hila za nak'up prostorov v Nami. Ponudbo še obravnavamo, o njej bo odločaj ludi mestni svet. Imenoval sem y-Ciansko skupino sodelavcev za pc^gajanja in pripravo pt^godbe za možni nakup od novega lastnika. Skupino vodi predstojnik urada zj negospodarske javne .službe, v njej so tudi pravniki, ekonomisti in podžupan. Poleg le skupine bom imenoval tudi eksperint> skupino, v kxUcri grail-binci- eleklričarji, statiki, skratka strokovnjaki s podn»čja gradbeništva, ki pc^ pridobitvi projekine dokumentacije za izvedbo preverili in "odobrili" ceno za nan^eravan nakup prostorov v prvem nadslropju in delu kleli, kjer naj bi bilo skladiŠčv Zii knjižnict). Šele lakral bcfcena m nakup /jiana in določena, "izpcigaja-na". Dogovarjamťí pa se tudi o možnosti nakupa veCnamcaske dvorane v drugemu nadstn^pju. R:td bi pimdaril. dii MOV nikoli nI bila v stanju kupiti celotnega objekta in ni imeUi možjnwii, da odkoipi le prostore, v katerih naj bi bila v bodoče knjižnica. Objekt je bil v pnxlajo ponujen in pn^dan kol celota. Ali jt rev. ila hitsfe ztf 24(fO kvadratnih mtírov «Wť/i lotiko. kol Je z/ťuMkz/acvfO' ten ohjeh? Ki>liko bomo odšteli za 24ÍX) m2.vam ne /nam povedali. Povedali ludi ne morem, kohkšno površino bomo kupili. Povem lahko le, da smo dobili pt^nudbo za nakup prostorov, potrebnih za Za Namo se Je čas trenutno ustavit (foto: vos) knjižnico v velikosti 24i)0 m2. Omenjena pt^vrslna jc ponujena za ccno 145 mio. sil. (ire za točno lake prtistore, kol so bili prcxiani zasebniku, kot pravite. Do sedaj so iZctlelani le idejni projekti za knji/jilco. Pred izdelavo PID pa ni možnih ločno določili potrebnih površin za knjižnico. Prav tako ^ ni možno določiti končne m2. V poglidivno ceno za m2 pnxs-torov bi^^ioče knjižnice morajo bili zajeti vsi strt^ki (statični, funkcioiialn i. komunikacijski idr,), kar bomo določili v pogodili na ključ. Za p<îlrehe knjižnice je potrebno prvo nadstropje statičnih ojačati (ojačitve se začnejo v kleti), porušiti sedanje stt>pni5če. zgaditi novo stc»pnišče Iz pt^vga natlslropja v drugo, preurediti komunalnevode. funkcionalno prcu re prvega in drugega nadstropja in javne sanitarije. Vse lo bo sestavljalo bodočo ceno knjižnice v prvem nadslropju Name. 7/ik/ij mj hi knjitfiivo ur&liii pravv dústej /rgoi tni namenjenemu ohjehii. iknarja N hilfídovoljfiuii za novogradnjo, kajne? Oh prijavi, ob aklivncistih za umestitev knjižTiia* v Velenju v zakon o knjižničarstvu smo izdelali Štiri možne variante, novogradnjo, Namo. Elekimiehno in Tržnico. Operalivnosmosežc t>dločili/^ delno rešitev in kupili tu potrebe knjižnice pritličje Eleklroichne. Dogovarjali pa smoscludlza reševanje knjižniccvprt"«-torih Iržnice. Novogradnja jc bila najdražja in najbolj oddaljena možnost, pomemben dejavnik je tudi možnost koriščenja sredstev Iz državnega proračuna od I.l. Iclos. Ponudba za nakup proslort>v v Nami in rek(instrukcija za potrebe knjižnice je hila cenovno naj-ugixlnejša. Ob zapriju trgovske ik^javno-sti v Nami nas je k prcilvidenemu nakupu pri>stortw za knjižnico prav v Nami vodila ludi Želja In skrb za ohranjanje mestnega jedra. ob sami informaciji, da Ixîdo Namo prodali, smo sc zavedali, da je lo lahko Še en prazen psto-rov za podobne dejavmviti z;î kupce ni bil zanimK*. Pomagali smt^ iskali rešitve, ki prometa ne bi še bolj obremenile. Zago-UWO so to butičnc trgovine, gostinski lokali, kavarne in knjižnica. Tudi v sedanjo knjižnico hodijo ljudje peš, pa knjižnica dobro funkcionira. Ureditev knjižnice v Nami je ludi v skladu z ureditvenimi načrti centralnih predelov mesta. Ta predvideva. <\i\ naj bi biio (^b Cankarjevi več lokalov, kjer bi se di'>mačini In gc^stje radi zadrževali. Nama je bila vpreieklosti stavba^ ki je sswijo arhitekturi^ in dejavntv^tjo v njej dwinirala In z-aključcvaUi Cankarjevo ulia\/ leti je postajala "utrujena", nekako ni Šla v ki'krak zbo močno vplivala na podolm in dejavncwl Velenja. (ftworice. ki se pojavile v javni>sll. zagotovo kažejo skrb ljudi, kaj bo s centrom mesta, kaj bo z delovnimi mesti, kaj bo s iržjilct>. Slednja v mestu mora ostati, saj je to zagotov<'> tudi in predvsem v interesu kupcev, občanov. KtMi-kormije znano, namerava leta 2l«)5 MT center pc>niŠili sedanji objekt Tržnice z vsemi lokali in na istem mestu postavi novega, za njim in ptnl njim pa Še dvt>-etaâio garajo hišo. Stxkílujemo pri iskanju začasne bkacije za mestno tržnico, ki jo mesto p(.>lrehuje. Veseli bomo vsakega predloga. Uxla kje? In za čigav tknar?'' Mnoffi'" VelenjČanom in h'U-nJvankant se zastavlja vprašanje, k/i j se dogaja s cen-trom mťsía. ^ekaíeri imajo ffhátlek, hit da hi zapirali Vdenje, saj je .sprehod po Caih karjevi v ieh dneh žalosten. Namo so že zaprli, trgovino M duha ludi, Knfiiar^co obnavljajo, napovedana je prodaja ICrínih Irgifvin Vel/na in Nezka. Kaj lahko mesto in vi kot žnpan naredi za to, da ho center vvcl mprej in da homo kje v cenlru sptoh «t» lahko kupili sukanei' ah ienske nogavice? "Občina, uprava, bhko pri icm naredi bore malo. čeprav nam nI vseeno. izgradnji"» velikih nakupovalnih centnw izven mestnih središč se spreminjajo p4)do})ť mnogih mesi. Zaradi ekonomskih razJogo\', zaradi pc» ma nj kanja parkirišč, zaradi težjega dt^slopa k\o irgiJVin v središčih, histniki zapirajo lake trgwine. Kupci pa kol d(^bri gospod:irji s svojim dcnaijem htîdijcw cenejša in dostopnejša središča, /a ohranjanje trgovin, .središč lahko le skujiaj nekaj naredlmt>. Hfeiafcc je bil, recimo, zelo slab plačnik, dolgove smo lahko izterjali le preko sodišča. Pa mu vendarle nism(» preprečili, da ne hI poslavljal vrla. Ib pa so žal edini instrumenti, ki jih občina ima, drugih nimamo. Po mojih Iníórmacijah vso ni tako črno, kol prikazujete. Kolikor mi je zjia-no, bo Kofetarca kmalu ptwovm^ spet odprta (po naših Informacijah drugI leden v marcu op. a. ), Zii prostore se Ziini-majo i7 Laboda. Jutranjkc, Mure, tovarne lu^gavlc P< slzela, pr^ »s lore t\dpiraBíuik Ausiria... 'lijdi MTcenler bo investiral. Zato sem prepričan, da zmoremo center oživili in narediti zanimivega, (rorenje namerava urediti rudi nov letni vrt oh restavraciji Klub In Še nekaj Im'csllcij se obeta. Seveda pa In^dii pt)djeiniki investirali le, če bodo imeli ekom^mski interes. Pa smi^ zopel na začetku, kupci sc selijo na obrobje mesu lokali vcentru pa pbčlni res veliki"». ?al moram pcwedatl, da občina za takšne namene nima nobenega zemljišča. Zahodni derirebušc ješc vodno v denacionalizaciji, travnik za pi^to ob Paki prav tako. To jc velik zaviralni element pri prixiaji občinskih zemljišč in možnih i>^,idnjah nakupovalnih središč. Vjav-ni razgrnitvi pa je vzhodni del Trebušc. gre za področje južnt^ od Celjske ceste in oh priključku ceste Iz (norice (i'.ivko-vlč) na Celjsko ccslo. Po drugi sirani nekateri nastavljajo vprašanje, ali (veliko) več trgi^in res močno vpliva na razvoj Velenja? Prav v leh dneh zaključujemo razpis za odpiranje prostora oh Šaleški cesti. Dogovor je, da pridobimo možne arhitekturne rešitve na proslsni so na certifikat kakwosii ISO 9001, lani so ga oplemenitili s certifikatom ISO 9001:2im od lani dalje se ponašajo še z okoljskim certifikatom 14001:1996. Kcalnosi ho kruta Najboljši proizvajatci in najboljše zadtvge y X ''05 21ř Proízvajaici mleka Šatůške dotine so Mlekarni Celeia oddati 11,6 milijonov litrov mteka Za leiiw dobička ne načrtujejo. Po besedah prvega moža mlekarne bodo letos ve.seli, če bodo poslovali s pozitivno ničlo. »Razlogi so v vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, saj bo pot naSih izdelkov na prodajne police v tiiji težja, ker Slovenija ni dovolj prepoznavna. Uvedene bodo carine v republikah nekdanje Jugoslavije, kjer smo doslej dokaj veliko prodajali. Svoje bodo naredile mlečne kvote, za kaicreso se pridružile članice in med njimi tudi Slovenija, spoga-jale izredno slabo. V Evropi deluje blizu 1.5 korporacij. Med njimi francoski Danone, ki prodaja svoje izdelke v 150 dišavah sveta. O sodelovanju smo se žc pogovarjali, a žal ima • tako kot vsi ostali - drugačen interes kot mi. Realnost po lelo.šnjem 1. maju bo kruta.« Po.Iakob^wem mnenjusesSlo-venijiv ob v.^topu ne bo dogajalo kaj dosti drugače kol z Avstrijo, kjer so cene mleka padle od 15 do IS odstotkov, Ta padec bodo poskuSali liblažili z višjimi premijami. Letos naj bi le znaSalc 2,6 tolarja, prihodnje leto pa še 2,40 tolarja za liler mleka Prav tako naj bi precej porasla nepo- sredna plačila pridelovalcem mleka. V mlekarni pričakujejo ludi nadaljnje zmanjševanje .ileviia proizvajalcev. Leia 1987 je mlekarni oddajalo mleko 6592 kmetov, lani pa le .šc 1450. ^ajlHilisť /adriii^e. iiafboljsi proi/Aajaki Ob koncu uradnega dela srečanja so podelili priznanja svojim najboljšim organizalori-cam odkupa mleka in mlečnim proizvajalcem. Največ mleka so mlekarni Celeia lani oddali kmeije Koroške kmetijske-gozdarske zadru^^, in sicer 20,2 milijona litra, druga je bila Kmetijska zadruga Šaleška dolina z 11,1 milijoni litri, tretja pa Kmeiijska zadruga Šentjur s 9,1 milijona litri oddanega mleka. Rekorder med proizvajalci mleka je bila kmetija J tržeta ňsti-ne iz Spodnjih Oru^ovelj pri Šempetru ( 542 ti.soč litrov mleka). lanska zmagovalka - kmetija Jožice in Francija Rolnika iz Ravne pri Šoštanju je bila s 515 tisoč litri mleka druga, tretja pa je bila kmetija Ivana Koncčnika iz Šentjanža s 490 tisoč litri oddanega mleka. Rezultati nad pričakovanji V Terinali Topolsica so kljub gradnji lani ustvarili za štiri odstotke ver noeitev kot leto prej, presegli so ludl iiacrtovan prihodek -|j(i()s spomladi vodni par Zora v celoti na voljo diievnim iii stacionarnim gostom - Evropa naj hi prinesla I)oljše case Tatjana Podgoršek V naravnem zdravilišču Terme Topolsica so (po oceni) lani ustvarili blizu 1,2 milijardi SIT prihodka, večji od načrtovanega je bil tudi dobiček. Kljub gradnji vodnega parka Zora so zabeležiU za štiri odstotke vec nočitev oziroma je število teh preseglo 100 tisoč. Prevladovali so domaći gostje, med tujci pa gostje z nemSko govorečega dela Evrope. Največ gostov je bilo v avgustu, ko so med vsemi slovenskimi zdravilišči dosegli kar 93-odslolno zasedenost zmogljivosti, sicer pa so bile te v povprečju zasedene 75 odstol-no. »Leto 2003 je bilo za 140 zaposlenih v zdravilišču zelo uspešno tako na področju nočitev kol medicinske dejavnosti. In to kljub temu, da vodnega parka nismo uredili v celo- ti tako, kol smo načrtovali. O razdelitvi dobička se nadzorni svet družbe Še ni določil Upam, da ga bomo glede na načrtovana velika nadaljnja vlaganja obdržali in ne delili,« je predstavila značilnosti lanskega poslovanja direktoric;? lenn Ihpoliica Lidija Fijavž Špeh. K(M je zatrdila Fijavževa bodo vodni park Zora, ki se razpro-stira na 10 tisoč kvadratnih V svetu rožic in komunalnih storitev Podjetje PUP Velenje d.d. ustvail le še okoli 20 odstotkov prihodkov s koncesijskimi dejavnostmi - V ospredju je vse bolj nojistika - Nudijo ( elovitc stoiHvc, od izdelave piH)jektov do zasaditev in ureditve ter' vzdrževanja okolic ()l)jektov in delovnih in hivainih prostorov. Mira Zakošek Razmere na trgu na podri>čju. ki ga pokriva Podjetje za urejanje prostora, d.d., so so v preteklem letu močno zaostrile. E)cla je mogoče pridobili le šc na osnovi javnih razpisov (ti so objavljeni v uradnih glasilih) izdelava ponudlx;ne dokumentacije pa je strokovno zahtevna in tudi draga naloga. Kljub lemu je uspelo podjetju PUP Velenje d.d. zadovoljivo skleniti laasko poslovno lelo in kol pravi njihov direktor Jože Mraz tudi stopiti v novo leto 2004 z veliko načrti. In kako uspešni ste rwjcvnih razpisih? »'/. izplenom nismo povsem zadovoljni, saj le s približno 2t) odstotkov ponudb uspemo in sklenemo pogodbe za dela. Nekateri pravijo, da je tak odstotek dober, a v lanskem leta smo izdelali več, kol sio ponudb, torej smo jih veliko naredili zaman. Se večji problem pa se kaže v pretiranih zahtevah po bančnih garancijah za resnost ponudbe, za izvedbo del (v primerih ko pri-dedo sklenilve naročila) in za čai garancijske dobe (po končanju del).Te nam že močno zasedajo kreditno spo sobnosi.« In kako ste sklenili h/o? »Zadovoljivo. V matičnem podjetju smo ustvarili za milijardo 270 milijonov tolarjev prihodkov, od lega 125 milijonov napt^dročju ravnanja z odpadki (kom pa k tira nje odpadkov na komunalni deponiji in storitve za PUP Saubcrmachcr), 313 milijonov v vrtnarstvu (vzdrževanje zelenih površin, hortikultura in cvetličarstvo), 250 milijonov na področju vzdrževanj«! javnih ptwriin (javna snaga in vzdrževanje javnih cest) in 430 milijonov na področju gradenj oziroma vzdrževanja komunalne infra-struklurc. Od tega samo 20 odstotkov naše dejavnosti Še zavzemajo dejavnosti gospodarskih javnih služb, ki jih opnivlj amo na podlagi »koncesij« -vse ostalo je ;)Čisti« irg. Pa tudi vsa dela, :dročja ločenega zbiranja odpadkov.« Hosie ie/o sklenili i dobičkom? nS simboličnim. Inventure so namreč pokazale, da imamo kar nekaj »šibkih« leijalev, ki jih bomo morali odpisati. Samo na pi'jdročju ravnanja z (»dpad-ki se jih je nabralo za 20 milijonov tolarjev, Vvečini primerov gre za neus|x4e sodne izterjave in izvršl>e. Šibke terjatve so na eni strani posledica neustreznega tarifnega sisle-ma, na drugi strani pa neučinkovitosti sodnih poslop-kcw za izterjavo in predragih )zvri>b,« prepoz/tavni postajale na podnKju vrtnarstva? »Resnično je dobilo lo področje našega dela nov zagon. Zgradili smo nov vrtnarski center med Koroi^ko in Kidričevo ceslo. tako da smo za golov i li n o rma i ne pogoje z a delo. Znali smo prisluhnili spremenjenim navadam ljudi, ki vse bolj skrbijo za svoje zunanje in notranje življenj.sko in delovno okolje. Ponudimo jim celovite rešitve, od izdelave projekta do zasaditve in vzdrževanja rastlin. Rastline vzgajamo sami, veliko pa jih tudi nabavljamo preko naikîga dobavitelja iz najuglednejših svetovnih trgov, tu mislim zlasti na Nizozem-sko. V lan.skcm leiu .smo močno povečali obseg del za llori-sličncí opremljanje lokalov, zla-sJihotelov tako,dasmossvo-jimi storitvami prisotni ludiv Portorožu« PovcC'oJi sfe tudi število svojih cvetličam ? »Vse naSc cvetličarne smo posodobili, osebje v njih pa izobrazOi, lako da sledijo sodobnim irendom. Novo cvetličarno smo odprli v Erini tržnici ob Kidričevi cesti, 1er v Inlersparovem nakup walnem centru v Saieku, nedavno pa se v sredii>ču Gornjega Grada. Imamo pa 5e veliko ambicij, saj želimo izkoristiti najsodobnejše lloristično znanje, ki ga imajo naši mladi strokovnjaki.« melrih nasproti hotela Vesna v celoti uredili letošnjo spomlad oziroma najkasneje do začetka plavalne sezone. Naložba v izgradnjo treh dodatnih zunanjih bazenov, tobogana, ureditev 7100 kvadratnih melrov travnih površin, 1000 kvadratnih melrov tlakovane sončne terase bc veljala slabih 5f)0 milijonov tolarjev. »>1ej sodobni bazenski ponudbi bomo morali lakoj prilagodili gostinsko, če žalimo izpolnili pričakovanja naših dnevnih in tudi stacionarnih gostov. Zato bomo v samem vodniim parku uredili lokal, v le namene pa bomo v drugi polovici leta preuredili Še objekt na 0:epku. 'Riko nam po izdelanem investicijskem programu ostajajo Še vlaganja v objektu Vrelcc v severnem delu našega kompleksa.« Fijavževa je izrazila zadovoljstvo, ker se v turistično ponudbo kraja vključujejo bolnišnica, Id namerava preurediti kinodviv rano v kongresni center ter /zasebniki. Ti naj bi/lasi i poskrbeli za aparimaj.sko ponudbo, ki je v Topolšici Še nimajo, povpraševanje po teh nastanitvah pa je. Na vprašanje, ali se z vstopom obetajo zdravili.^Cu boljši ali slabši časi. je Fijavževa (Odgovorila: »Mislimo, da boljši. Kajti, k: vedno velja slovenski trg za nestabilno destinacijo, predvsem i/ varnostnih razlogov. Poslali bomo del odprlega, zanimivega in cenovno konkurenčnega turisiicncga ir^.iSCa. Prepričana sem, da je za to za nas lepa priložnost, ki jo bomo izkoristiU po najboljših močeh.« Direktorica Term Topoišica Lidija Fijavž Špeh: >>Mislimo, da se nam z vstopom Slovenije v EU obetajo boljši časi.« SREČANJE Arhitekt, ki je raje grafični oblilcovalec liojiui Pavšek je kol ohlikovalcr obdržal slike z lijubljinu) hi vso SiovcMiijo, ]y<\ vendćir mu ui žal, da se je preselil v Sošlaiij - Doslej veekral opažen in nagrajen Bojsna Špege! Bojan Pavšek je Velenjčan, diplomiran arhilckt, ki je po končanem .študiju kar nekaj lei živel in usivarjalvLjubljani. Koncc maja bo sfopil v Kristusovo loto, kar ga vseeno še uvršča med mlade t>bIiko-vaice in arhitekte. Ljubezen jc biln kriva, da se je pred skoraj dvema letoma vrnil v Šaleško dolino. Sedaj živi in ustvarja v Šoštanju, kjer je njegova Nataša priljubljena profesorica na glasbeni šoli. Prejšnjo sredo jc v avli Mestne obdnc Velenje na ogled postavil ra/*ilavo, ki jo je poLnenoval Rcferenca. na njej pu je javnosti predstavil izbor svojih projektov iz področja grafičnega oblikovanja, ki jih je iz\'edcl med leti 1998 in 2(K>3. Otvoritev je bila odlično obiskana, saj je Bojan zelo odri fant. ki je ves čas obdržal stike s prijatelji v Dolini. Z txlličnim. energičnim glasbenim nastopom pa sojo začinili trije mladi glasbeniki tz velenjske glasbene sole» ki delujejo pod mentorstvom Zmaga Štiha. Miha Ferk. Valentin Šiante in Izidor Kokovnik so re.-^ navdušili, Pogovor 7, Bojanom začneva z dnem, ko je diplomiral s čisto desetko. ""Po končanem študiju sem najprej ostal na fakulteti. Moja diploma je namreč dořivela lep odziv pri profesorjih, zato so mi ponudili mesto asistenta na Fakulteti za arhitekturo. Dobil sem sta? asistenta stažista pri profesorju dr. Jožetu Kušarju. Ostal sem le eno leto, saj sem ugotovil, da imam drugačne ambicije kot mi jih nudi delo in življenje v prosve ti. Zato sem se usmeril v delovanje zunaj fakultete. Navezal sem stik z arhitekturno skupino Enola. Ukvarjali so se z arhitekturnimi projekti, mene pa je zanimalo grafično oblikovanje, zato smo znotraj skupine ustvarili tovrsten oddelek. V skupini sem deloval eno leto, ker pa sem človek željan sprememb tako delovnega okolja kot življenja, sem od.šci iz skupine in začel delovati samostojno. Dobil sera status samostojnega kulturnega delavca, kol zunanji síxielavec pa .sem se deloval tudi s podjetjem AV studio v Ljubljani, ki ima tam svojo podružnia). Tudi z njimi sem $tHlck)val eno leto. Ko sva se z NataSo morala cxJločiti. kje bova živela, je Šaleška dolina poslala ponoven izziv. Sedaj živiva v Šoštanju in prvi Í7ziv mije bit, da poLščem ir/no nišo in začnem delovati v domačem okolju," na hitro strne svojo dosedanjo življenjsko pol Bojan. Zanimivo je, da ga je kot arhitektih "potegnilo" prav grafično oblikovanje, ki mu študijski program na arhitek-luri ne posveča veliko pozornosti. Le v prvem in deloma včelrtem letniku imajo nekaj predmetov iz te smeri. Bojan pravi: "Že v pr\'em letniku na fakulteti sem ugotovil, da dobiš za določene projekte višjo oceno in naredil zelo pi>zilivcn vtis pri mentorju, Če je izdelek lepo oblikovan. Tako sem se začel zaniniati za grafično oblikovanje in vse boij sem šel v to smer. To sem integriral uporabil (udi v diplomsko delo. Arhitektura in grafično oblikovanje se ne izključujeta, kar se vidi tudi na natečajih. V ožjo selekcijo z večine pridejo dela, ki so očem všečna že na prvi pogled, kar je posledica dobre gralíčne predstavitve." ,fa, tržno nišo je po prihodu iz močvirja nazaj v sončno dolino našel. Še njega je presenetilo, da se je vse skupaj zgodilo dokaj hitro. "Na začetku sem bil nekoliko izgubljen. Ugotovil sem, daje Velenje ena sama velika družina, kjer je najprej treba postati družinski član. Da to postaneš. Bojan Pavšek. Obtikovalec, ki praví, da ]e pri obhkovanju ríajboíJŠe preprosto in učinkovito. moraš najprej obiskati in spoznali vse sonxinike. Zato sem najprej šel od vrat do vrat in začele so se izpirati. Z njimi so začeli prihajati tudi projekti. Ugotovil sem, da mi solistična pot zaenkrat zelo odgovarja. čeprav že imam tudi drugačne načrte." Ob tem mi pove. da dela kar doma, kar ni nikoli prej. Na začetku je imel zaradi tega precejšnjo krizo. Ker v pižami pač ni znal iti v službo. Zato se je najprej oblekel in šel v Velenje na kavo, šele potem se je vrnil v svoj delovni prostor iji začel delati. Preden prelistava mapo z njegovimi oblikovnimi rešitvami, da si sploh lahko ustvarim sliko kaj In kako dela, Bojan o projektila, ki jih je izdelal za zeki različne naročnike, pove še to. da ima rad naročQa, ki mu paščajo dosti odprte roke pri oblikovanju. '"Odkar sem v Šoštanju lahko rečem, da mi je osnovni zagon dala velenjska območna Cîo.spodarska zbi>rnlca s .svojimi projekti. Nekaj manjših projekKxv sem izvedel karv Šoštanju samem. Veliko pa tudi eksperimentiram doma, a projekti so še v računalniku, še niso prišli v javnost. Vedno bolj me ob tem vleče v marketinške vode. Kadarkoli sem hotel kakšen izdelek prodati, sem moral o njem kaj več povedati. 7^to sem si s predstavitvami nabral določene l/kušnje. Iz tega je izhajalo tudi to, da se da izdelek, ki s strani grafičnega oblikovanja ne izpolnjuje vseh želja naročnikov, prodali tudi z lepimi besedami." In kako drzni so naročniki v Šaleški dolini? Koliko proste roke dobi, ko dobi naročilo? Odgovor je pričakovan: "'Ne preveč. Držimo se nekih oblikovalskih standardov, ki imajo korenine globoko v preteklosti. Načeloma me vedno bolj zanima oblikovanje, ki je provokativno, neposredno in duhovito, kar sproži vrsto pozitivnih kritik. Takšen način je na primer značilen za Skandinavijo. Priznati moram, da imam večinoma cxiprte roke. ampak se po prvem pogovoru pri naročniku poskusim prilagajati- Kar pomeni, da se samo-cenzuriram. Karnekajkral doslej se mi je že zgodilo, da sose moji predlogi naročnikom zdeli preveč pogumni. Tudi že prej, ko sem delal v Ljubljani- Najbolj-^e zamisli imam zato Še vedno v računalniku.*^ SIcer pa se še vedno rad zapelje v Ljubljano. predvsem zaradi dnevnega in nočnega utripa mesia. ki ju malo pogreša. A je vesel, da se je s preselitvijo rešil hiperakiivnosti in dolgih delavnikov, ki so v Ljubljani posledica eksistenčnega obstanka, zalo ima več časa zase. Pa tudi narava sama in številni sončni dnevi mu pomenijo veliko. RcIcicikc z razstavo v avli MG Velenje se Bojan prvič po vniitvi domov predstavlja širši javnosti. "Nekaj razstavljenih del je nasuilo s skupino Enota, nekaj z drugimi posamezniki. Predvsem sem delal z ljudmi, ki so se šele uvajali, a so zanimivo razmišljali. Na koncu so bili rezultati presenetljivi." Preden se razideva. si dodobra ogledam njegove oblikovalske rešitve. Veliko je delal za farmacevtsko industrijo, zanimive rešitve pa je našel tudi pri manjših naročnikih. Lani je skupaj s kolegom Jankora Krambergerjcm (arhitektom in indastrijskim oblikovalcem s katerim veliko sodeluje) prejel 3. nagrado na razpisu Banke Slovenije za oblikovanje denarja. Pred kratkim je oblikoval monogratîjo o življenju in delu lani umrlega arhitekta Savina Sevcrja avtorice Metke Dolenec, Prvi odmevi so txllični. Še vedno veliko dela za Radio Študent in njiliove prcv jekte, delil sije 1. nagrado na natečaju za grb in zastavo občine Šmartno ob Paki... Spisek razstav in izdelanih oblikovaiskih rešitev je dolg, na njem so zanimiva imena. vše to. Bojanje netipični arhitekt, ki za branje izbira zanimive knjige, vtxli-Jo pa ga zelo zanimivi citati in pogledi na življenje bolj ali manj znanih ljudi, išče navdih v naravi in dru-gačniJ» ljudeh. Pri ustvarjanju se drži načela: ^^Oblikovirnje v sedanjosti odraža duh časa, ki išče inspiracijo v preteklosti in prihodnosti." Zavidanja vrednih deset let (ilasbena šola Nazarje v enem desellelju od skronmili začetkov do 214 učencev - Ponosni na mladinsl»Ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti smo v slavnostni koncert vključili tudi predstavitevzgoščenke, na kateri se predstavljajo vsi oddelki z najboljšimi solisti, komornimi skupinami in mladinskim pihalnim orkestrom pod vodstvom Stefana Garkova. Leto smo sklenili s skupnim koncertom učiteljev in učencev naše šole in mladinskim pihalnim orkestrom, občina Nazarje pa nam je ob tej priliki podelila posebno priznanje,« j^ravi ravnateljica Olga Kle mše. V letošnjem šolskem letu šola Šteje 214 učencev. Učenci se še vedno najraje odk>čajo za klavir, večkrat ludi na željo stai^ev. Sledijo mu harmonika, flavta in drugi orkestrski instrumenti. Ogla Klemše: »V mislih imam seveda pihalni orkester, kdor pa spremlja naše delo, je gotovo opazil naša prizadevanja za povečanje Števila učcneev na oddelku godal. Veliko napora smo vložili v to, da imamo danes lídličen pihalni orkester in, če nam jc uspelo to. zakaj nam s časom ne bi uspelo tudi z godalnim. To je naša vizija, ki jo moramo uresničiti.« Ob vsem imajo na šoli tudi oddelka petja in citer, predšolsko glasbeno vzgojo, pripravnico in električne klaviature, kar seveda sodi v nadslandardno ponudbo. Šola in njeni učenci sc vsako leto pridnrganj-/acij s ko/oblikovalskega dela so na naslovu wwNV.vcIcnjc.,sl prenovljene unidtie spletne strani Mťsliie ol)Činu V« Iťnje. Poizkušali smo jih zavinovali kot uporabni-koTT prijazne sirani, kjer je vse podrejeno kar se cia enostavnemu iskanju podatkov o naSi obíinl.prí icm pa ohranili prijel-no obliko, ki bi^ p<^vzeia Irud na,se uprave za občanc^m prijaznem k^kal-no samoupravo. Pri delu so nam precej pomajiale izkušnje ?. zdaj siarim spletnim portalom, kjer smo lako mi kol vi opažali mar-sikaiero funkcionalno rešitev, ki je oic?evaIa lahkotno ralx^ in pridobivanje podatk^Tv. Ibkrat smo se p^>trudili. da noben podaiek ni skril veê kol iW-d, ntijveć Iri "mišje'* klike globoko v spleiišće, prav lako pa smo t'^gromno Casa porabili za kratko, logično in razumljivo organi/iicij<')nK'nujev,za katere smo danes prepričani, da so logični ludi lislím. ki svetovnega spleta niso posebej vajeni. V naše spleliiče smo vnesli marsikatero prvino, ki jili strani dru-giii občin ne poznajo. Tatóne inovacije se začno npr. pri inlcrak- tivnem spletnem ča5<">pisu.v katerem vas vabimo, da objavljajte svoje članke, ťotogralije, uspe lie, rezultate, razmišljanja, dogo- jektov s podnx^ja raziskav naše občine in se nenazadnje zrc;iliji> v meteoroloških podatkih s pri-kiizom zgodovine slanja zadnjíli dl\^ine.se nadaljujejo prek živih sirani krajevnih skupniWli, ki naj bi postale njihovo spletno infor-macijsk(^ vozlišče, se kažejo v integraciji Vizij! neobjavljenih pro- nekaj ur. Verjetno smo prva občina v Sloveniji, ki ponuja popolno funkcionalno izpolnjevanje pravih spletniii obrazcev za različne vloge, skupaj z motnost- jo plačila upravnih lakspreki")c-bančništva. Ob lem lahko željene obrazce izbirate lako po uradih, ki jili izdajajo, kol po imenih, kt jih nosijo - v kolikor pa pravih (Obrazcev ne poznate, se lahko o njih poučite z izbiro ustreznega scenarija. ki odgovarja vašemu problemu v twzÍ z ol>činski-mi storitvami. V poglavjuo Prť»sior.skih kartah si lahko s pt>moČjo prcfgrama PISO ogledale praktično v,se kar-le. ki lako ali drugače urejajo prostor, pa naj bod^ lo proslorski plan občine, karta komunalne opremljenost zemlji^, lokacije vseh poslíwnibsubjeklvw.pa karta funkcionalnih zemljišč, ik>l,skih okolišev in w; in Še. Na^im občanom Še vednt^ ponujamo brezplačne c-maile skupaj zgcwiovanjem njihovih domen na na.^em strežniku, lakih in podobnih posebnosli je v našem spletišču veliko in vabimo vas, da jih preizkusite. Na lem mestu naj posebej pfwda-rimo, da ne želimii poslali konkurenca komercialnim spletnim ponudnikom informacij iz našega okolja, niti n« bi radi pcwîali pro.^>-l(5r polemike meil različno mislečimi prebivalci na^ol>čine: želimo pa. da bi pc)stali vir kvaliteinih, enostavno dosegljivih uradnih podalkw o vsebinah in di^godkih v naši občini s pcxlr^Kja vseh aktivnimi. ki delajo življenje v našem mestu prijetno in kvalitetno. V življenju vsakega spIeliŠČa jc posebej pomembno njegovo vzdrževanje, Ij. skrb za točnost in aklualnš]ji-le nam e-mail s pi^hvalo ali kritiko. Opi>zorile nas na pc>manjklji-vosti ali funkcionalne probleme, /veseljem jih bomo analizirali in pt^ moi^nosti odpravili. Vljudno vabljeni k uporabi novega spletnega portala Mestne občine Velenje - Nw.-w.velenje.siî Poslovanje s spletnimi obrazci Obra/ci vlo^ orgaïuiv IVlcsl-ne ol)( iiic Velenje Zaradi pi^no.^lavir^'e pisne komunikacije z občani smo na Mestni občini Velenje pripravili razliČTie obrazce, ki od vlagatelja zahtevajo tt>čno dííločene p^idatke, potrebne 73 izdelavo hilrega in u>čnega odgovora pristojnih oI)činskih organov. Ra;iljčna izkušeno,si strank nas je vodila k predstavitvi obstoječih ol^razcev vlog na dva načina, ki poizkušala upoŠlevaii strankino pt.^znavanje dela in pmtopkov lokalne uprave. Tako lahko ustrezen obrazec izberete: -NEPOSREDNO IZBIRANJE nhrnz- cov - glede na prislojni urad • POSREDNO IZBIRAN.IE obrazcev- s pomo?jt^ razU?nih scenarijev V obeh primerih lahko izbirale med PISNIMI (Word) obrazci in SPLETNIMJ obrazci. l/biraii|e ol>ra/;( cv vlos po prislojnih uradih Uradi Mesine občine Velenje so za poenostavitev p*^slovanja s strankami pripravili obrazce, ki oblikovanje vlog občanom uraJiim MOV bistveno olajšajo, saj od vlagatelja zahtevajo točno določene in v posiopku potrebne ptidaikc, ki omogočajo hitro in kvalitetno rešitev vloge. Med spodnjimi obrazci sta na voljo dva tipa obrazcev: PISNI in SPLETNI. ()l)ra/.ťi pristojnih ura-(\o\ m}\ Gospodarske lovne službe Vliïjje /jà: - izraCxin komunalnega prispevka - izdajo soglasja za gradnjo obje kta v věto-valném pasu občinske ce.ste - uveljavljanje znižane neprofitne ali scx;i-alnc najemnine - izdajo pn'jjekinih pogojev za Izdajo cesi-n ega soglasja v var< lne m pasu oK i n ske ceste - izdajo dtwtiljenja za p<:»poln(.), polovično ali delno zaporo občinske ceste • izdajo dovoljenja za cxivoz 7. vozili v zaprta območja za prt^mei - izdajo pvanjc gcwlin-skega obrala v piidaljšanem času ob različnih priložnostih - izdajo pritrdila o lastni prc^izvodnji kmetijskih pridelkov Urad za okolje in prostor Vloge 7a: - izdaja k>kacijske inft>rmacije • izdajo poirdila o predkupni pravici - izdajo,soglasja - izdajo urbanističnega mnenja - spremembo sijitasa zemljišča v Prastor-skem planu MOV 2002 Urod za negospodarske javne službe Vlog» za ugsebno izkaznico, digitalni svet pa poslavlja nove zahteve y^í identifikacijski dc^kument. s katerim se moramo identificirati ín elektronsko podpisali na način, ki ga ne bo mogel nihče ponaredhi. Tak elektronski identifikacijski dokument se imenuje digitalni ccrlifikal in pomeni eleklronsko o^bno izkaznico. V Sloveniji boste največkral K'ste sUŠali ah' prebrali pojem "digitalno pc^trdilo SKjEN-Í^A'. SKiON-(*A je naziv izxJajatelja c^ebnih certifikatcïv, ki deluje v tïkviru Centra vlaJe RS za informatiko. Digi-tahiih certifikalovje več vrst in so lahko namenjeni fizičnim ^"sebam (občanom), zapc^slenim vpt^djel-jih, uslužbencvm vlade, ah pa za identiQkacijoraCunalnikcw v interne tnem omrc:?ju. Skt>kovit razvoj informacijskih tehnologij na področju komuniciranja, 1er njihova vse bolj množična uporaba, je posledično pov7rc>čil potrebo po možnosti identificiranja pri upi^rabi st>dtv bne tehnologije, torej razvoj digi- talnih potrdil (certifikatov). Kadar si izmenjujemo podatke, zlasti lake. ki so zaupne ali kako drugače pomembne narave, se pojavlja vprašanje vamosii pre« nosa podatkov in identitete pt^jljatelja. Poslani podatki pt^lu-jejo prek mnogih strežnikov, kjer so lahko prestre^eni in spremenjeni, pivjemnikpajih prejme iid nekoga, ki mu jih v resnici splob ni poslal ali pa jih sploh ne prejme. Seveda je mogoče s temeljito analizo večino lakih prevar odkrili, ven dar je postopek dolgiv trajen in zamuden, predvsem pa drag. Vsekakor pa nam laliko pov-zjoči veliko moralno ali pa celo finančno Škodo. Z namenc^m, da bi preprečili lake in podobne zlorabe, so bila razvita digitaba potrdila, ki so postala nujen seslavni tki si^dobnih lehno loških rešitev. Namen digitalnih potrdil je, v e-poslovanju in komuniciranju. Šifriranje pi>dalkc^'. S šifriranjem pi^datko\' je zagokw-Ijeiia zaupnosi podatkov in digitalni podpis, ki preiistavlja sixkit>no alternativo klasičnemu podpisu. Zagotavljajo ideniiteto imetnika digitalnega potrdila, nezatajlj^xwl la.slnišcva poslane šifrirane intbr-macije ali digitalnega podpisa lastnika potrdila in ccloviiml (integriteto) spon")čiia. Drugače povedano, io pomeni, da lahko prejemnik digitalno podpisanega in poslanega sporc.>čila ugotovi identiieio pošiljatelja, preveri integriteto sporočila (da ni bilo spremenjeno na poti do prejemnika) in je lahko prepričan, da ga ni mogel prebrati nihče drug. Sistem digitalnih potrdil veliko ljudi že vsakodnevno uporablja z uporatxK^lekironskega bančnišivji (Klik, Abanet,...). Samo v Sloveniji se dnevno prek sveimnega spleta prehvajo miljarde tolarjev. In kar je najpomembneje, na zanesljiv in varen načini Trend razvoja k-vu h II p ://vp og le d -C r p. gov. s i/, naročik> na Izpiske iz rojstne knjige, matične knjige ah knjige umrlih na naslovu hltps://euz.gtiv.si/ itd. Vse te storitve so l^rez upravnih taks. kar pomeni da so hitrejše in praktično zastonj. Kadar občan \^lenja potrebuje izpisek iz rojstne matične knjige, se mora peljati vSlovenj <îra-dec ali C*elje ali celo kam drugam, pri lem porabi čas za pot in čakanje v vr-ti in mora plačati takso. UptïTaba spletnih certifikatov oz. digitalnih potrdil postaja vedno lx>lj pogosla iji bo, glede na trend razvoja, pt^slala nujnost v poslovanju z javno in ol>čin.skc^ upravo. Potljetje PIA d.o.o, iz Velenja je pravlakosforiiev razvilo za Mestno oWino Velenje. Storitev bo omogočila otonom Velenja, lastnikom certifikata SKîEN-CA. oddajanje zahtevkov za razna soglit;ja,url>anUtična mnenja, bka- cij-ske informacije, itd. prek inter-neJa. lo pomeni, .M(^rili izza domače mize, takrat, ko boi\o imeli čas. S lem člankom želimo občane Velenja obvestili, da vu komuniciranje z ol>činsko upravo ali upravno eniMo, potrebujete spleini certifikat (digitalno potrdilo oz. digitalni pt>dpis). ki ga brezplačno pridobile na Upravni enoti Velenje, Rudarska 6a, Velenje. Postopek? Zahlevekza izdajo cvniljkata lahko snamele z intemetnega nask>-va h Up://w\vw.sigcn-ca.s i/obrazci-org.htm. ga snskate in izpt.ilniie ali pa ga pred i^lnifvijo prevzamete kar na upravni enoti. Izp^Mnjen zahtevek za digitalni certifikat SIGEN-C.'A r krožka na pixlružnični osnovni šoli Plešiccv Odi Stropnik. Ciart nadzornega odbora dra^tva Mlinsek Franc Kri.šlofje posebej poudaril, da vsekakor ni pričakoval borih 10.()(X) tolarjev dotacije iz sredstev za kmetijstvo Mestne občine Velenje in se ob tem vprašal: »Kako naj s tako malo denaija nadaljujemo uspešno delo čebe-larjevv Šaleški dolini.« O Čel"»eljih lx)lezni na C^eljskem je spregovorila Alenka Jurič, dr. medicine: »Žarišča hude čebelje gnilobe in druge bolezni so bile lani ugotovljene zlasti na področjih Šentjurja, Smarij pri ko zahtevnega dela. Predstavnica Čebelarjev iz Smartnega ob Paki Stanka Rižmanje razpravo namenila regijskemu združevanju čebelarjev: »Moja pobuda je, da se čebelarji zdruJ:ujemo, tako doseženo boljše rezultate in si zagotovimo več denarja, zlasii po vstopu v Evropsko skupn^Tsi. /akaj .se ne bi čebelarji Zgornje Savinjske in Šaleške doline združili v regijsko organizacijo,« se je Še vprašala, ('lun domačega društva Franc Medvcjek pa je bil ogorčen nad dejstvom, da neka- Dvorana je bita premajhna za vse udeležence Jelšah, Laškega in Velenja. Vse obolele čebelje družine smo takrat uničili. Žal še vedno premalo naredimo pri izobraževanju sedanjih in bodočih Čebelarjev, pomembno pa je, da vse spremembe v panju takoj sporočimo veterinarski službi,« jc Še poudarila. Edvard Stropnik, član društva Mlinlek in organov slovenske zveze, je omenil aspešno izveden svetiwni čebelarski kongres Apimondia v Ljubljani» ki so se ga udeležili tudi velenjski čebelarji, ki so udeležence kongresa goslili ludi pri čebelarju Francu Ćanču na PleŠivcu. Poudaril je .še, da nas z vstopom v Evropsko skupnost čaka veli- leri čebelaiji prodajajo med po zelo nizkih cenah, samo da ga prodajo, nikakor pa se ne držijo dogovorjenih tisoč tolajjev. Po razpravi so razrešili dosedanji odbor CD Mlinsek in izvo lili novega s polovico starih in pi^lovico novih Članov, predsedniku pa bodo izvolili na prvi seji lega odbora. Dosedanji predsednik Martin Meško je ob zaključku dolgoletnim in zaslužnim članom podelil priznanja. Odlikovanje 3. stopnje dmšlva in zveze sia prejela Mar-t in Pustatičnik in Zvone MeŠko, 2. stopnje pa Rudi Sailer in Franc Brodej. ■ B. Mugerie Lovci za pokal XIV divizije Loke, 22. februarja • LD Velenje je v nedeljo, ob lovskem domu v Lokali, organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golol)e. 'lekmovanje za pokal XIV. divizije je tradicionalno in je tokrai pod pokroviteljstvom Mest ne občine Velenje, potekalo že cnaindvajsetič. Pred tekmovanjem je lovce pozdravil predstavnik odbora XiV divizije in jim v imenu borcev, za dolgoletno ohran-janjes|X)rmna na boje pred šestdesetimi leti, izročil posebno priznanje, lekmovanje je kljub slabemu vremenu potekalo v borbenem vzdušju. Preko 60 strelcev se je pomerilo za ekipni prehodni pokal in pokale med posamezniki v absolutni in veteranski konkurenci. Med ekipami je po nekaj letih zmaga pripadla domači ekipi LD Velenje, ki je zmagala s 33 zadetimi golobi, 2. meslo je osvojila ekipa LD Libeličes30 zadetimi golobi in 3. LD Tabor z enakim rezultatom. Med posamezniki je slavil Slavko Hrens 14zadelimigokv bi, 2. meslo je pripadlo Jožetu Kvariiču mlajšemu, ki je zadel 13 golobov, 3. pa je bil ivan Borovnikz 12 zadetimi golobi. Pri veteranih je slavil Jože Škotlek, 2. mesto je pripadlo Adolťu Miklošiču, 3. pa Janezu Blažiču, Zmagovaino ekipo so sestavljati Ivan Borovnik, Jože Kvartič mt. in Peter Hukovica. Srečanje v ribiški koci Kil)i(''i so (Iveli vrst: eni lovijo, di uřjl urejajo stvari, da prvi lahico lo počno - Jože Ki^k l)o moral svojo ril)o javno pokazati - Bo šel že fUKl krapa, ali l)o čakal na sniuea? Milena Krstlč - Plantnc_ Sle ga že videli brez nasmeha? Če ste ga, potem se je moralo pred tem zgodili že kaj resnega. Po n«isniehii in prijavni besedi, oboje pa nosi vedno s seboj, ga prepgovniku in ga spoznavali koi nosilca številnih najpomembnejših družbenih in političnih funkcij, ludi predsednik zbora krajevnih skupnosti v lakratnem skup.ščinskem sistemu je bil, ga je danes pogosto videti ob jezeru. Zlasti Skalskem, kjer sloji ribiški dom, v katerega je vtkal veliko dela, energije, ljubezni, trme in idej. Brez njegove neuničljive zagrizenosti in zagnanosti, s kalerima je uspel navdušili tudi druge, koče najbrž no bi bilo. er, Jože SkomŠek; prejemnik reda za ribiške zasluge (H. stopnje LJuho Siipič. LI. stopnje Ivan Pel* ek in 1. stopnje Franc Miklavž Ina. Udeležba na občnem zbonj je bila dobra. GLASBA Mladinski pihalni orkester gre v svet V poiiedoljck ooloveraiii koiiccri v vclcniski yl^islieni šoli, konec \umv3 odhajajo k Slovoncoin v Ber lin - Pi i|)i'avliajo glasbeno I xyster proigra i n Bojans Špeget V ponedeljek, 8. marca, ob 19.30 uri, bovvcijki dvorani glasbene Sole Frana Komna KoJ^.elj-skcga cclovcicrni konccrl Mladinskega pihalnega orkeslra le glasbene šole. Mladi glasbeniki se bodo predstavili z zelo zanimivim programom. Koi vedno bodo vanj vnesli novosti in zanimive glaslx:nc gvnik- Dori. O v.scm lem smo pred konccrtom poklepeializ dírí{>enfom proť. Maliaîem Emtr^ičeni in dvema mladima glasbenikoma, ki igrala vorkeslru. To pa sta saksofo-nisUi Jane/. Urim in Sam Beri^. oba dobimika /laiih plakei na nedavnem regijskem glasbenem lekmwanju. marca se bosta preizkusila ludi na državnem. Najvišje ob 17.30 na RaJiu Velenje in vsok čoirlck v iccl-niku Na5 čas. TcLi 897-5(1.03 ali 897-5fM)4 «li SMS t)3 i/ 26-26-26 Takole ste glasoviili v nedeljo. 22.02.2004: 1.ĆUK1: Sankaška 2. ANS. TINETA LESJAKA: Od kod ste pa vi 3. BOBRI: Bobri sfe danes živimo 4. BISTRIŠKI ODMEV: Ta prava stvar 5. SLOVENSKI ZVOKI: Samo s leboj Predlogi M nedelj<», 29.02.2004: 1. ALPSKI KVINTET: Moja Micka 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: Ciasilka Hedvika 3. METALURGI: Micka. MariCka. Marija 4. NACiELl: Moja ljubica 5. SLAKl: Lepa Marica ■ VIU Grabner VRTILJAK JfU l« dva sia pa (iohm! Vkulo t^ \r\)\v in li^do Planko. oh'd iz isla conira - kult urnega - hi so pa tudi laliko kar sama. z j Ilira j ol) kaki ka\i. pa mafíari nii/o i(i n(*kallurn() na ^las. poDicnila. kaka jo hiia l(!los proslava (olxíkížllev) 8. f(^l)riiarja, slovenskega kul-lumo{>a praznika. Medlem ko jo |)rvi v pnišiiji slevil-ki skril i/iral do auKnia, jo dniiîi v loj kuje v n(^l)o. OlKinstvo pa si misli svojo. Pa uc o proslavi. Milan Kopusar, župan občine Šošlanj in sofira iiK'diïhnnskili inšpc^kcijskili služb Soiija GUmr. »(îospod župan, kolikor vkiijn. lakolc na prvi pogled, se nimate rosa hali. Vso šlima. Boiiif) pa tudi vaše (loslovanje. nc tíivxh' na lo, da ste med soustanovitelji našega organa. vz(Hi pod podixih(^n ogled.« Župan Vlesinc ohcine Velenje Srečko Meh je znan po tc^ni. da vsako nalogo vzatne lindo zarcîs in / najvišjo stopnjo odgovornosli. Tak l>il tudi nagovor velenjskemu karnevalu. Časi so r(tsni. on pa tudi. Lobiranje za SA -SO je pomemlmo povsod. Pa niagari na lči za različne namene. Izum jc nemudoma pritegnil pozornijsl ameriške vojske, /^rà-di katere bodo proizvod kmalu pričeli masovno proizvajali. Hrvaški inženir Ivica ŠariČjc za hrvaški dnevnik Večernji Lisi ptwedal, dit je tik pred podpisom p<')godbe za prodajen svojega proizvoda. ki ga je poimenoval čevlji »c-man«. Med drugim je tudi pojasnil, da so Čevlji izdelani za zbiranje energije med hojo Prepričani so, da bodo njihove najdbe pripomogle pri nadomeščanju trenuine tehnologije, ki zajema obdeliwanja plu lovine s peroksidom ali klorovo raztopino, kar urnim le del organizmov (xigovomih za to, da vino sčasoma prev/ame okuspo plutov ini. Testi so pokazali, da z novo tehniko obdckTvanja plu lovi ne ludi po j^lirih tednih v izjemno vlažnih pogojdi ne prihaja do nabiranja nobene vrMe mikroc^r-ganizmov na pluiovinasiem vinskem zamašku. Izumitelji nove tehnike obdelovanja zama^kw menijo, da nji-htw izum ni dobrodoSel le ljubiteljem dobre kapljice, ampak tudi pridelovalcem vina, katerim se bodo znaino zmanjšale llnančne izgube zaradi velikih količin kemičnih ostankov pri obdelovanju pluiovinastih zamaškov. l\euhMi napovedal konec svela lela 2060 Siídeč po rokopisih je skuSal Sir isaac Newton napovedati konec sveta leta 2060. Ta prerokba je omenjena v neobjavljenih Newtonovih rokopisih, ki so jih odkrili v neki knjižnici- Ti rokopisi kanejo, da se je Newton trudLL da bi razvozlal skrivmwt Diblije» ki vsebuje kot je sam verjel. bo?ji skrili zakon vesolja. Newion, ki je bil ludi teolog in alkimist» je v svojih spisih poskušal napovedali drugi Kri-sius<>v prihod, katerega bi naj spremljale vojne in nadloge. Newtonovo navdušenje nad koncem sveta je pasku-šal raziskati kanadski akademik Stephen Snobel v svojem dokumentarnem filmu z naslovom New-Ion: The Dark Ilereloic, ki ho predvajan prvega marca na BBC-ju. Stephen Snobel je povedal, da je Newton v 50 letih svojega delovanja spisal 4.500 strani rokt^pisov, v katerih je poskušal napovedali kdaj bo prijel konec sveta. Vendar pa do sedaj f>e ni znano, če je Newton uspel napisali zaključek svojega dela. Davek na uuishio hrano Britanska vlada razmišlja o uvedbi posebnega davka na mastno lu-ano, da bi tako zajezila naraščajočo debelost med prebivalci. Žrtve nove obdavčitve naj bi bili po mnjenju urada premiera 'Ibnyja Blaira poleg gaziranih pijač in hitre prehrane §e mlečni izdelki, kotsopolnomasinomle-ko, sir in maslo. Druga motnost, o kaleri razmišlja Downing Street, pa so tudi zdravstvena opozorila, ki bi jih nalepili na nezdravo hrano. Takšna opozorila so že na cigaretnih i>katlicah, kmalu pa naj bise pojavila tudi naslcklenicah z alkoholnimi pijačami. ^rčne bolezni so v Britaniji postale najpogostejši vzrok smr-li, tako da so zdravniki pred kratkim optworili pred "grozljivimi zdravstvenimi posledicami" zaradi epidemije debelosti pri mladih- Britanski znanstveniki so ugotovili, da bi lahko davek letno preprečil do tisoč prezgodnjih smrti zaradi srčnih bolezni. Tmpski park ju/.no od hcrlina uprava okrožja Dahme-Spre-ewald. 5CI km ju^no od Berlina, je izdala gradbeno dovoljenje briiaasko-malczijskemu konziv-ciju Tropical Island Management. V kolosalni dvorani, ki bo dolga 3fiOm in í^iroka 2I0m 1er visoka 107m, bo nastalo umetno okolje s palmami, orhidejami in z drugimi rastlinami. V njej bodo peščene plaže, bazen, kavarne in restavracije, streha pa bo prekrita z materialom, ki prepuáča ultravijolične žarke. Investiiorji si že manejo roke, saj pričakujejo, da bo tropski park letno obiskalo okrog iri milijone obisko%'aÍcev. I i?3i n I if ^ & Na furíš Morda pa niti ni liilo lako s\ahtK da je vvienj* ska KJeča dvorana ludi obnovi oslalu rdeča. Gor^njťv »Na juriS« je dtKlohra u.spvl. Oce in sîn Na od TV postaj sniii si lahko prvd dnevi ogledali dru/insko nadalj«^ vanko. NaJprtJ p<»govors poslancem, nalo še roki»* mel no leknio. Čeprav je bila to p«»nov1-lev nwlťijske tťknie. je Im^ da privabila vec gledalcev kot »premiera« pogovora. Dobrodošel gost Na mo/irskeni pustnem k^irnevalu je bilo letos ^e p(k\ťl)i>o veliko ^(MluJoCih karnevalskih skupin. l^risH Sit ^fistje i/ Hrvaiike. Cme (kire, Avstrije, Italije. Laične in /ejne je niij-holj razveseljeval g((r)ost iz Velenja. Vsaj nekaj Vsaj ta leden gre solar* Jem z nagega območja ))olJe kol tistim v metrop«h li! Po pasje ZiiradI novega ol>činske-^a odloka se nekaterim psom v Velenju res olietsi pasje življenje. Predvsem tistim« katerih lastniki htHlo odlok spostovall. Brezposelnost Menda tudi podiUki za Velenje kažejo, da med brezposelnimi prevladu-JeJ, da Četudi so brezposelne, so zelo /ai|x»slene! Javno o javnih v javnosti so zadr\jl Čas vzbudile veliko nizburjenja pLičevcKiilnihvJavnib zavtKiilt. Še posebno fam. kjer viKlilni v Javnih zavodih niso /n to« da hi njih«»-ve plače prikazali javno. Strah Naše jjovedo rejce je sinih Evn»pe. liojijo se, da jih Ih) še bolj mol/la! levo, desno WuW na naiđem območju je ples vse močneje razvil; vse več ljudi ple.^e. To je vedno Ixdje. k(»t ćju so bili zelo angažirani s prevt>7j pitne vode v sušnem obdobju. Dva gasilca pa sla z avioci.stcrno «>delovala v inleA'enciji na Krasu. Poveljnik POD Škale Martin Kcpnik je poudaril, da prav iz te velike Intervencije le zdaj niso pokriti stroški, ki jih je imelo dai^tvo. Glede na p»wn^jnsko najveCjl požamo-var-slvcni rajon v MO Velenje je PC tD Skalv opremljeno. Pri svojem cJelu bi potrebovali vsaj en nov dihalni aparal. Del voznega parka pa je ck")trajan In ga bo ptMrebno nadomestiti 2 novejšimi vozili. V poročilu jc predsednik POD Škaie jože Linnvz izrazil zadovolj-slvo, da je .scnJelovanje z drugimi društvi v kraju vzorno. Najbolj pomembno pa je, da so gasilci z vodstvom KS nalli skupne interese za nujna vzdri^evalna dela gasilskega di>ma In njegove okolice. Saj je gasilski dom v zadnjih letih, moino naCelzt)b časa. predvsem pa sramotnega obnašanja vandakw. Tak<3 ho potrebno zbrali wliko prastíM^ljnlb ur in denarja, da bo gasilskemu domu zasijala prvotna pcnloba urejenosti In ponos krajanov. Taktirko PCiO Skale je .lože Lemež predal Rajku Arliêu. Cilji, k) so si jih v društvu zadali izpeljati v letu 2IJi)4 niso majhni. Do 50. letnice PGD Skale. ki jo praz-nujejo drugo leto, bi radi pt«lo- rih najnujnejša dela v in ob gasilskem domu, posodol)ili vozni park, udeležba Članic B In veteranov na državnem tekmovanju, velik piiudarek pa bo namenjen delu z mladino ter preventivi in izobraževanju êlancw. Poveljnik in novoizvoljeni predsednik sta se .ložetu Leme?, za hvalila za dolgoletno uspešno vodenje Škalsklh gasilcev 1er mu zaželela veliko sreče v novem domu. Kar nekaj Članov pa je letos pričakovalo priznanja za dolgo« letno slu?,lx>vanje v gasilski organizaciji. Pa vendarjih niso dočaka* li. Enostavno je predloge PGD Škal e zavrnila komisija za priznanja pri Gasilski zvezi Velenje. Iz razprave pa je bilo razvidno, da so nekateri člani bili ogorčeni nad ravnanjem komisije. Vročo razpravo je skušal pomiriti predstavnik Gasilske zveze Velenje, ki je obljubil, da problem skušali Čimprej rešili. ■ Sandi Gimsek AD Sušiinik perlld Gorenje, WT 781 ocizrdčevdini, zmogljivost 5 kg, elektronsko krmiljenje, boben Iz nerjaveče kovine, 9 programov susenjđ, Izbira stopnje vlage v perilu, antiscreast sistem, nastavljiva o h laje valna faza, dve leti garancije. Olajšava pri dohodnini. Ob doplačilu 8.400 SIT 3 leta dodatnega vzdrževanja Obročno odplačevanje: pofog: 10.398,-+ 6 obrokov: 7.070,- Od 13. do 7. 3. 2004 www.erd.si o..' 51.990,- Gospodinjski aparat MUM 4600 nazivna moč 550W,- večnamenska ročica s posebnim gnetllom In tremi pogonskimi mesti za optimizacijo moči. 4 stopnje vklopa, kapaciteta obdelave 1 kg moke 16.990 V prihodnje varčevanje za obnovo gasifskega doma ter voznega parka. ^ E R A Točke vzajemnih skladov I ODLIČNI VAS! V Banid Celje smo se odločili, da ponudimo novo storitev, Tako baste odslej v na§ih poslovalnicah lahko varčevali v obliki finančnih naložb v vzajemne sklade investicijskih družb Perspektiva d.o.o. ter KBM infond d.o.o.. Za informacije in pristop se obrnite na vodjo poslovne enote oziroma poslovalnice ali na referenta za asebno obravnavo. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. <1 ban kaplje 4lj et Banka Celjc dd, Vbdiukovb 2,3000 Celje, TeL: 0342210 OO, fia. 03 >12211 00< e^naJ: Uifo9buika|)skť zveze Vedno bolj, ko se bljiža dan vstopa .Slovenije in nekaicrih drugih v/hc^-nocvropskih držav v Evropsko zvezo, pc^siaja jasno, da /. navedeno združbo na stari celini nekaj ni v redu. Ko je Evropska zveza bila le Evropska gospodarska skupnost, je povezava v njo vključenih držav Se imela nek rep in glavo: vedelo se je. zakaj la Skupmxsl obstaja, kar je konèno izhajalo že iz njenega imenću lak^) kol je glede Euro-atoma, Skupmsiiza premog in jeklo ter podobno. Pri Evropski zve/i» ki vedno bolj spominja na nek neubran, kakafo-nično naravnan orkester, je jasno samo to, da ni nič več jasno. Ali drugače, s spri spodobo poenostavljeno povedano, se Evropska /veza vede tako kol neka ladja na morju med vojno, ko mora vijugati, ker ne ve kdaj in s katere strani jo lahko zadene kakšna mina ali torpedo. Poleg spk^nc politične, strukturalne in kakšne, se je vrsti kriz v zadnjem času pridružila ^e finančna oziroma proračuaska. Ta kriza je bila vsekakor pričakovana. Aktualizirala pa se je z dejstvom približevanja vključevanja novih, pr\'cnslveno v času stvializma obubožanih vzhodncjcvropskih držav. Pred časom smo bili na eni nemžkih televizij pi^drobneje seznanjeni s Pro-dijevim predlogom povečanja proračuna Evropske zveze za leto 2007 in naprej. Naša televizija nam takopodro bnih informacij ne posreduje, že ve, zakaj. Po lem predlogu bi se naj proračun E/ povečal za 30 lo je od dosedanjih 1(K) na 150 milijard EUR. Príxli se je stem predlogom lotil nečesa kar mu ne bi bilo treba in bi raje to vprašanje prepustil svojemu niusledni-ku» po prvem novembru tega lela. Dobrem pri tem pa je, da se je že sedaj pokazala lisîa klima, ki razkriva obravnavano finančno krizo oziroma problem istovetn^Kti le /voze. Takoj po objavi njegovega predloga, po katerem bi morale plačnice .še globlje .seči vžep, so se javili njihovi predstavniki. Tako je na primer nemški Hnančni minister IlansEiehel rekel, da Nemčija nc bo plačala niti centa več. preko 1 % njihovega BDP, kar že sedaj zna^a 40 % proračuna Evropske zveze, ali 40 milijard EUR, Odkloiiilno stališče so izrekli tudi dru^ predstavniki plačnic, kol so V Britanija, Francija, Avstrija in druge. Da plačnice ne zmorejo vcč, je razlog v domači gospodarski .situaciji, ko se prizadete države borijo z upadanjem konjukture, večanjem brezposelnosti. razgradnjo slpretekle dobe našega pel-desetletnega sožitja, temelječega na načelu bralstva in edinstva. Uveljavitev navedenega načela v Evropski zvezi, kije lahko le nam zaupana, saj smo že obče znani kol tisti, ki znamo vsem pomagati, še posebej jugovzhodnim so.sedom. le sebi ne. bo prinesla ljubezen med narodi in narodnostmi, ki je přepotřebná za ponovno pridobitev istovetnosti E/. in v njo združujočih se Evropejcev. Uveljavitev navedenega načela bo lahko pozneje nadgrajena še s taksnimi ukrepi kot so dan mladosti, štafeta mladosti, vlak brratstva in prijateljstva, in še kaj, kar bo pripomoglo k odpravljanju razlik med narodi in narodnostmi ter zagotovila listo prepotrcbno soli-daiTiiKt. Ko bt) to zagotovljeno bo pw-njena isltwelsnot EZ in zaupanje v širitev Zveze 1er odpravilo v.se sedanje težave. ■ Vtadimir Korun Še en pogled nd v Na4ein času sem prebral, da smo v Velenju dobili nov Odliik o pravicali in dolžnostih la.stnikov psov. Iz članka ''Bodo visoke kazni priklenile pse na piwixice?" razberem sport^ilo nam last-nikom, vodnikom pst)m, da bodo kazni za kr.šilelje odloka večje, kot je bilo predlagano, saj bodo znašale kar 40.000 Sri! V nadaljevanju je navedeno, kaj se šteje za kršitev odloka in pooblastilo županu, ki bo določil lokacije, kjer bo ps()m vstop prepovedan. K pisanju me je VTpodbudil tudi članek "Bodo psi v Vclenj u izumrli?", ki je bil objavljen 19. 2. 2004. Avtorici članka se zdi odlok krut. Će bo uresničen, kot je zapisano, potem v Velenju, v centralnem delu mesta, sploh ne bomo več srečevali psov. Zagroženi m visokim kaznim ugovarjam tudi sam. Ne po/nam razlogov in tudi ne obrazlwilev, zakaj Vdko radikalne določbe. Ali ste v postopek nastajanja teh odločb vključili civilno družbo (društva, lastnike in ljubitelje psov)? S takimi odločbami ustvarjamo kižni vtis, da smo nekaj storili, v re.snici pa zavajamo sebe in druge in ne vzpastavlja-mo pozitivnega vzdašja, ki je za spremembe na tem področju potrebno. Tudi sam z marsičem ne soglašam, ko gre za odnos med človekom in živaljo, še posebej med človekom in psom. Toda ta odnos se lahko spreminja -izboljšuje samo na daljši rok z zavestnim, sistematičnim in vztrajnim vplivanjem. Prizadevali si moramo za dobro vzgojene pse in takšne vodnike, ki bodo imeli uslrezna znanja, spoštljiv odnos do psa in vsega živega. Pse moramo naučiti in usposobiti za življenje v urbanih okoljih. Podobne težave kol jih beležimo v Mestni občini Velenje glede sobi vanj a s psi imajo tudi druge občine in države. Zato ni slučajno, da se je večina držav v EU sporazumela, da bodo že letos začeli z i/vajanjem novih programov za življenje psov v urbanih okoljih. Menim, da je to prava pot in na tej poli bi se jim morali pridružiti tudi sami. Upam, da bomo zbrali dovolj zdravega poguma in moči in naredili vse, da bo pes ostal šc naprej na.š naj-zvestejši prijatelj in ne nazadnje - tudi posrednik za vzpostavljanje dobrih odnosov med ljudmi- ■ A. K Andrejev dcim na Slemenu le /a izbrance?! Zelo pričakovane počitnice osnovnošolcev in dijakov so se s prejšnjim tednom Ic začele. Nekaleri jih preživijo doma, na smučiščih, mi pa smo se odločili za hribe, Zalo smo sc v petek takoj po končanem pouku odpravili novim dogodivščinam naproti in sicer na kočo tik pod vrhom Smrekovca. Zaradi na novo zapadlega snega, smo morali kombi kaj hilrozapuslili inšcrfer se je odpeljal nazaj v dolino. Začela se je naporna hoja proti vrhu Smrekovca, vendar nam ni uspelo priti do tja, saj nas je prehitela tema in pa Še manjša paškodba ene udeleženke, zato smo se odloČili, da se vrnemo do prve hiše in tam prosimo za prenoči.šce. Prijazni stanovalci le hLše niso imeli dovolj prosiora šc za nas. gaspod pa nam je pcînudil prevoz d{) Andrejevega doma na Slemenu, kjer naj bi preživeli noč, za kar smo mu zelo hvaležni. Oskrbnika Andrejevga doma, Milana Kreliča, sem prosil za sc^bo. Rekel je: ??Imameno dvoposteljnosobo^ven-dar vam je ne morem dati!?? ' No, sej v redu, saj imamo zraven Jirmailekse (podloge za na tla) in spalne vreče, pa lahka na hodniku spimo??, sem odvrnil. Vendar je bil odgovor negativen. Zalo sem zaprasil, če lahko dobimo ključe od bivšega doma TO, vendar ludi to ni šlo... Presenečen sem vprašal, kaj naj zdaj, odgovor pa je bil iak.Šen: ??Potrcbno sije prej rezervirati!?? Tako je skoraj dobesedno vrgel na sneg in mraz (napovedanih je bilo -10 stopinj Celzija), 4 mnovnošolce, 2 dijaka in pa enega študenta, in to nekaj čez develo uro zvečer... No, za nas se je srečno izteklo, saj smo dobili prenočišče nekaj kilometrov naprej od Andrejevega doma na Slemenu. Gospe in gospodu Še enkrat najlcp.^ hvala!!! Kasneje.sem izvedel, da mi nismo bili edini primer in je bilo že večkrat tako! Zanima pa me, kako lahko ponoči nekomu odkloniš prenočišče in to v zimskih razmerah? Sploh na planinskem domu, ki bi moral biti zaločišče vsakomur, ki prasi zanj, pa čeprav tudi na hodniku! Gmpod Milan KretiČ, glede gostoljubnosti bi se lahko nekaj naučili tudi od tabornikov s Polzele, ki so imeli ravno takrat zimovanje na Slemenu in so nam brez kakršnega koli oklevanja ponudili Čaj, ki st^ ga sami plačali. To ni nc^bcno izigravanje oskrbnika doma, kot ste vi rekli, .impak samo dejanje dobrega človeka, ki pt^maga drugemu v stiski. 1 Ivala taborniki! Zćikaj nismo dol>ili prenočišča, verjetno ve samo askrbnik doma? Pa naj bo tako! Vem pa, da je to vsekakor slaba propaganda za turizem v Šaleški dolini in bližnji okolici in bo zaradi lega dogodka niarskikdo premislil preden bo šel na Sleme. Zase lahko zatrdim, da me 100% ne bo nekaj let več na tem domu, čeprav sem pozimi skoraj vsaj trikrat lelno. To pa tudi pomeni, da bo dom prikrajšan za obisk večjih skupin otrok, ki jih vozimo na zimovanja prav na Andrejev dom na Slemenu!!! Ja. ludi mi smo taborniki ... Žalostno je to, da odsloviš nekoga, ki li dela dobiček! ■ Primož Vrabič Proslava ali kaharel Nestrinjanje s stališči cenjenega g. Vrbiča si štejem že skorajda v drtiavljan-sko dolžnost. Menije bila letošnja proslava ob kulturnem prazniku kljub nekaterim pomislekom všeč; bolj ko je šla proti koncu, bolj mi je bila všeč in to kljub temu, da seje navsezadnje že kar hudo razvlekla. Skoraj gotovo nisem edini, ki ima proslav čez glavo, U'kČnejc, Čez glavo mi je določenega vzorca pnxslave. Pred davnimi leii že mi je dalo mislili, ko sem ponekod na Jadranu opazoval Američane in Francoze (oboji imajo državni praznik julija), ko so si iz praznika naredili - kaj drugega kot - resnični praznik, fešto, lepo so se imeli in preživeli drugz drugim prijeten večer, katerega povod je bila obletnica razglasitve neodvisnških drušlvih opravljali Šolanje, tekmovanja, izpile, itd. praviloma na svojih vadbiščih z izjemo psov sledarjev, ruševinarjev, lavinskih psov, psov za potrebe lova... Spremenjeni programi pa poudarjajo zahteve po stabilnem vedenju psov v urbanem okolju, kol na primer: srečanje s skupin(5 ljudi, s kolesarji, z avtomobili, s tekači in skejlerji (rolerji), srečanje Navdušeni Švedi Asa Zander, novinarka, ki je spremljala Evropsko prvestvo za švedsko televizijo, je novinarju RTV Slovenija Vanji Valiču po vrnitvi domov poslala elektronsko poŠto. Ta je pLsmo, ker velike pohvale tujih ntwinarjev bojda ponavadi redke, poslal direktorju ŠRZ Rdeča dvorana Marjanu Klepcu, on pa ga je pokazal tudi nam. Asa Zander je med drugim zapisala: "Vse na prvestvu ocenjujemo kol zelo dobro. Na.Še naj-bljubše prizorišče pa je bilo Velenje. Ljudje, ki so delali na prvestvu, in tudi povsod pt") meslu, so bili zelo prijazni in pripravljeni pomagali pri Čemer koli. Ko se sedaj pogovarjamo o SkTveniji, vsi dobimo v oči zasanjan pt)gled in .si rečemo: "Velenje... To je naše mesto.. z drugimi psmi, i^bnašanje privezanega psa pred trgovino, obnašanje pred drugimi živalmi... Zii to bomo po novem vodnike in pse uspiwabljali ne le na vadbiščih lemveč tudi v urbanih okoljih, seveda na način, ki bo čim manj moteč za prebivalce in udeležence v prometu. Storili bomo vse, da izboljšamo naš odnos do psov in ludi odm« psov do ljudi. Sestavni del izpita za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju je tudi izpil zavodnika psa. Cc vodnik ni dobro strokovno usposobljen in čc nima še drugih ziUitevanih lastnosti, tudi pes ne more biti dobro Šolan in vzgojen. Navedeni izpil je, kot Že rečeno, pogoj za pristop k višjim izpitom v nekaterih državah OU. .le pa tudi pogoj za imelnike nekaterih vrst psov, kijih kot take določi pristojna državna ali lokalna oblast. K v.semu navedenemu navajam Se svi^jc spoznanje: tudi pri vzgoji in šolanju psov se marsikaj spreminja. Spremembe so posledica večjega šievila psov v urbanih okoljih, spremenjenih vrst psov, namenibnosli psov... Večina današnjih lastnikov ima psa kot svojega prijatelja v svoji neposredni bližini včasih kol varuha, terapevta, kot posrednika med vodnikom in okoljem, kol edinega zvestega prijatelja ... Spremembe so pogojene zaradi novejših tekmovalnih disciplin kot so: agility, ol^dience -ubogijivosi, itd. In ne nazadnje šolanje psov je bilo v preteklosti bolj pod vplivom vojaških in policijskih struktur, sedaj pa je to povsem civilno področje. Za loje potrebno in normalno, da bi naše .štirinožce vzgojili in izšolali tako, da bi z njimi izboljšali kvaliteto življenja, ne le kot posamezniki, lemveČ kol celotna družba. V tem smislu opravljajo kino-k>ška društva še tako pomembno javno funkcijo. Kinološko društvo vpisuje v spomla-dan.sko šolanje v Čelrtek, 26.2.2004, in vpetek, 27.2.2004, od 16. do 18.(X) ure na vadbišču v Pesju. ■ Anton fiaii najvoc ji uspeli v zřio-(lovini khil)a, ki so se ga po K^kuii z řjkxlaid še dolino (zashiži^no) v(^s(^lili stane Vovk Vnaprej so vedeli, da ho lek-mií /ek) da jc prediKwl Portugalcev vol i ka, a tudi, duje v .športu vse mogoCc, da jo jc možno nadomestili. Prav la njihova odloCntKl in prepricanc^l, da so sp<.xsobni ulovili leh pol ducata zadetkov, je ob čudovj-lih gledalcih golovo pomembno jeziCck na lebinici potisnila na njihova siran. RcsiiiCnoJcv njih gorela velika želja po uspeha, Hm 5:cleli, smeli ra/iit^arali ljubitelje rokometa. ki so dodobra napolnilo dvorano. Priblií^no 1500 jih je bilo. Ti Ml resnično bili njihov twmi igralec. Prišliso od vsepovsod, ludi rojaki (iora/da Škofa i/ Brc/ic- Bilojc kot na ickmah slovenske rcprczeniance na nedavnem evropskem prveaslvu. ZaCeiek je bil sijajen. '?.c v prvi minuli sc^ gledalce dvignili na noge z zelo priljubljeno rokometno potezo: Branko Tam^e in Rranko Kedekovič sta premagala gostujočega vratarja Mi^uela remnndťsa s tako imciKwanim cepelinom in prvić dvignila glodalce s sedežev. Koso/zadelkom Vida Kav-tićnika v drugi minuli ptwedli z 2 : O, se je v dvorani prvič z^slSala znana pesem z letošnjega Eura Na juris, na juriš ... Res, domači so jurišali vseh šesldesel minul, ludi v odboju, ko so popu.^ali, da si naberejo novih moCi- Kajli nemogoCe jc bilo zdr^iiti siloviii začetni riiem celo uro, prav zaradi /eio močnega nasprotnika, ki je začetnem vodstvu lakoj dal vedeli, da želi prek Velenja v pol Ima le. Toda Portugalci so se hitro pobrali in v5. minuti celo povedli (3:2); tojc bilo njihovo edino vodstvo na tekmi, za primerjavo - Velenjčani v Lizboni niso nobeakral vodili. Po lem vodstvu so Velenjčani zaoslajali ob upoj^tcvanju razlike s prve lek-me karza sedem zndetktiv. Sodnika, dvííjčka iz Moldav^je, nalo nisla priynala zadeika Dedeko-viču, a v deseti minuli so se domaČi z vodstvom 7:3, zelo približali porlugaLski ra/liki. V 24. minuti je sledilo novo veliko nrwduScnje vdvorani,saj so z zadetkom .Aleša Sirkii prvič povedli zaiUísi zadeikov (14: 8) in izničili prednost gostov s prve lekme. C'c bi bilo tekme v cem trenutku konec, bi bili Velenjčani v poliinaki, ker ob enaki razliki odloča večje i^ievilo zadetkov vgosleh. (Naj spomnim (iorenje Je v Lizboni izgubilo s 27 : 33). A /a uvrstitev med štiri so ^edalei ircpetali do zadnje sekunde. Po prlborjeni zogi je ,iure Duhd^ek (na semaforju je i>e vedno tekla 24. minula), ki ga je trener Ivan VaJdI dve minuli pred tem poslal na parkel, povišal prednjislava Kraljica v 51. minuli (27 : 24). Od polfi-nala jih je ločilo le §e devet minul. »Sodnika, sta se v njih nekajkrat povsem izgubila, in vsekakor ni.sta bila na ravni evropskega sojenja. Cîledalci niso izgubili upanja- Vsi .so sc dvignili s sedeže»v in do konca tekme se močneje bodrili svoje igralce. NoSeni od čudoviuh jdedalcev. ob izredni obrambni igri in izvrsinem vratarju (iora/du Škohi so dosegli iri zadetke zapored in ob izteku 57. minule (pri gostih je bil i/kljucen (iomes) so bili spet v poUinaiu (30 : 24). Slabo minulo in pol pred koncem je mc>relšek pa sta z zadetkoma popeljala Vclenjčane k potrebnim se.stim zadetkom razlike. V zadnjih nekaj sekundah tekme je sicer Sirk izgubil žogo in gostje so hitro krenili v napad. Eden izmed njihovih igralcev se jc v trenutku, ko jc Čas že potekel, odločil za strel, vendar je vratar Skof za vsak slučaj lo žogo ubranil in sledilo je veliko veselje ob tem doslej največjem uspehu velenjskega rokometa. /a Zťinimivost naj navedemo, da rokometaši (lorenja na tej tekmi niso imeli nobene sedem-mctrtwke (gostje 3/3). Želeli Nemce, dobili Špance Dunaj. 24. februarja - Na sedežu Evropske rokometne zveze (EIIF) so izžrebali pare polfinala evropske lige piva-kov. Rokomelaši Gorenja sov polťinalu pokala pokalnih zmagovalcev dobili španskega lekmcca. Valladolid. prva tekma pa bo na španskih ileh. Drugi par sla prav tako španski San Antonio iz Porllanda in nemški Tušem iz Cssna. Prve lekme bodo na .sporedu 13., povralne pa 21. marca. Tekmeci Velenjčanov za zgodovinski vstop v finale evropskega ickmovanja so v čelrlfinalu izločili norveSkega predstavnika Sandeljord TIF. V prvi tekmi so zmagah kar s 23-iml zadetki razlike (45 : 22). na povratni pa so si »privoščili« poraz s iremi (32 : 35), Trener Ciorenje Ivan Vsijdl je v torek po žrebu povedal: »Raje bi videl, da bi dobili predstavnika Nemčije. Kol kaJ'ejo zadnji uspehi C eljanov in Prulčanov, Slovenci z nemškimi klubi igramo Udje, kol sSpanskinii. Toda, kar je, je. Valladolid ne sestavljajo neka zveneča igralska imena, takšna kol San Antonio ali Tušem. (Jreza mc'^ivo, ki igra zelo hiiro, predvsem pa jc znano po îem, da je nepremagljivo v svoji dvorani. Toda, dokler sc igra» so možnosti. Mi bomo svojo priložnost iskali podobno kol s Portugalci pred našimi čudovitimi gledalci v Rdeči dvorani. Že / uvTstitvijti v poifinale smo d{*iegli naá največji uspeh, zato ne bomo več psihično tako obremenjeni, kot smo bili doslej.Morda jepravvtemin ob dejstvu, da tudi na povratni tekmi nismo igrali, kot znamo, naša nova vciika priložnost. Cc pridemo v tinale? Pa to bi bil vrhunec nažega dosedanjega dela.« Nemškega nasprotnika so želeli ludi v celjski Plvos'arni LaSko, žreb pa jim je določil španski Ciudiid Riial, za katerega igra ludi njihov nekdanji igralec Aleš Pajovič. Prvo tekmo bodo igrali v Madridu. Corenie - Sporting 32:26(16: 11) GORENJO:Tam.šeLJ. Dobelšek I, Bedekovič 3, KavtLčnik 9, Mlakar 2, Ošlir, Sovič 4, Sirk 4. Lainšček, (íajšek, L. DoK-lšek 7. Skoť, Šiefanič» Kovič L SPORTING: Canela, Andorinho 5, (rama. Kraljic 6, Santos 1, Pires. Gomes 4,.íerkovič 3, Fer-nandes, Silva I, Dias,Graca 4, Perreirinho, Nîmes 2. Sedem met rovke: Cîorcn-je ():{), Sporting 3:3 Izključitve: Cîorenje 8 minut, Sporting 4. V soboto z Inlesom 14. kroga Lige Siol bo Gorenje ho v s<^oio (28.2. ob 19.00) gostilo v Rdeči dvi^rajii Velenje in Inlesom ževafkama S Ivan VnjdI, Irener Ciorenja: »Vsočestitke lanlt^m zíí izredno igm. Garali si> vseh áestde-seî minut in dwegli največji aspeh na.tro-vala našim napakam, loda izredna igra v obrambi je omogočila hitre nasproine napade, da smo si želeno razliko ustvarili že v prvem polčasu in jo z nekaj nihanji v igri obdržali do konca.« Vojislav Kniljič, 205 cm visoki Srb iz Ni.ša, najboljši strelec Sporlinga: ''V Velenje smo prišli zelo motivirani, čeprav smo vedeli in spoznali, da je Gorenje kvalitetno moštvo in da teh kvalitet na pni tekmi ni pokazalo. Nismo prišli, da Štejejo oziroma lovijo na^o prednost, prišli smo, da še enkral zmagamo. Vedeli smo, da se le ob lakšnem razmišljanju lahko uvrstimo naprej. Toda v prsih petnajstih niinittah nam je lekma ušla iz rok, potem smo lovili prednost domačih ifl na koncu pogoreli. Zal mi jc, da smo izgubili, tako pač je. samo eden lahko gre naprej. Domači rokomeiaši si> pi'jirdill da gre /a zelo kva-lilelno mošivo, ki ima pred sabo še veliko prihodnost gleda na (o, da gre /a dokaj mlado ekipo, (•cstilam jim za zjiiago, želim jtm da osvojijo la pokal, za kar iniajo stvarne možnosti, po (istem, kako so igrali na tej povratni tekmi. Na tej Jekmi nobena od ekip ni pokazala najboljše -vrhunske igre, kar je razumljivo, glede na njeno pomembnost. Je pač lako, eden mora hi naprej, drugi mora izpasii. Mislim, da so ljudje uživali, pri nas naši gledalci, tukaj vai!i smo vse, kar smo poire-bovali ali želeli. Hvala ic enkrat za gt>stoljubje, sam pa upam, díl se v kakšnem evropskem lekmovanju šc srečamo.« Branko Hedekovič: »Dobro smo se pripravili na povral-no tekmo, saj smo med tednom podrobno analizirali Sportingovo igro. Spoznali smo, da imamo 5e veliko rezerv v vseh elementih naSe igre in na tem smo gradili na< uspeh. Predvsem smo poskušali odigrati tekmo čim boij mirno, a smo vseeno tudi ta večer naredili kar precej napak, izgubljali veliko žog. kar pa je razumljivo, saj smo si nadvse želeli i/id, ki bi nas popeljal v pol lin ale. OdlocDni sta biki naia borbenost, požrlvovalnosi in srčnost, predvsem pa enkratni gledalci. Enostavno so nas ponesli, pred taksnimi ljubitelji rokotnela pa je težko igrati slabo. Čc bomo lako igrali, ^e stopnjevali formo, saj Se imamo precej rezerv, smo lahko nevarni vsakemu nasprolni-ku. in pred takim občinstvo lahko doma premagamo vsakega. Trdim, da lo §e ni bila naša najl>olji5a igra. Seveda sedaj sanjamo llnale. Proli našemu naslednjemu naspro miku bomo lahko zaigrali veliko bolj sproščeno, za nami je velik uspeh in kar koli bomcj ie dosegli v letošnjem lekmovanju, bo za nas in za nai^e ljubitelje roko meta dodatna nagrada.« Vse bližje četrtemu mestu Sošlaiijski košarkarji držijo reUto nieslo --VsolioK) (loma ses l)olj8i tudi od Soiiljurja - So vedno Irdno Pred pelJin Tri^lavoni že tri zmage prednosti Kopiom Tjaéa fîehar V solwto so ka^arkarji Elckire v domači Jvoraiîi, k j je, mimogrc-(k, bogiHejSa ludi za drugo fn^lovi-CO monia/nlh iribun.za kalereje poskrbela Občina Šožtanj, premagali ekipt^AipoSťí Kcmopia-stři iz Šentjurja z rozultalom 84 : 73. Čeprav se Šeiiljur bori za obstanek v ligi, se je izkazal za zelo moćno ekipo, bili psi so luJi zelo motivirani. lega pa so se v SoS-tanju zavedali. Prvi polčas so gosi-je začeli odlično in bili so praktično nezgrešljivi iz jgre^ zato so si priigrali Utdl nekaj prcdnosli. Po odmoru pa .^o Becirovičevi varovanci s tonsko ohramlx') bolje preprečevali akcije Šenljuija.sami pa so v napadu zaigrali bolj zbrano, odlično je igro znova vodil řmcr, brez večjih ležav pa st> po njegcwjh uporabnih podajah koi polnili Krejič, Nuhanovič in Ručigaj- Čmer pa ni samo podajal, z iy točkami je bil tudi drugi najuspešnejši strelec So}>lanjske ekipe, 24 jih je dcvsegel Krejič. Po zgrešenih metih pa so tudi odlično skakali, tako da .so zadevali ludi iz drugih in tretjih akcij, S 10 zmago so se SoStanjČani utrdili na 4. mestu prvenstveno lestvice, imajo pa islo slevilo točk kot tretje Zagorje. Pred peto-uvrščenim Triglavom pa imata že tri točke naskc»ke, prav toliko pa tudi zaostanka za vodilnima nclit>5om in Pivk(î. Prcdn^^sl pred ZAslcdovaJci jc lepa. do konca pa jc Se sedem kri>gfw» tako da Elek-tra Še p^'itrcbujc nekaj zmag, preden se bodo v Šoštanju lahko še drugič zapored veselili uvrstitve med prve štiri ekipe. Memi Bečirovič, trener Elektre: » lekma je bila težka, lakt» ViA sem pričakoval. V prvem deluje imel Šentjur izvrsten met iz igre,vdni-gem delu pa smo s sprcmcmbcj ritma uspeli tekmo obrniti sebi v prid. Ce.stilam trenerju Tovnim i-ku, mislim, da bodo s takim tlelom brez težav ostali v ligi,« EkklrH^t / odlično Matisliko Elcktra jc v zadnjih štirinajstih krogih kar dvanajstkrat zmagala. Z odličnimi ekipnimi rezultati pa so povezani ludi izkupički posameznih igralcev. Košarkarje Elektre najdem<^ na (pri) vrhu kar petih statističnih (p(")zitivnih) prvin. Kar trikrat je na prvem mestu Miha Cmcr: Miha je najboljši »knidljivec« žog v ligi-3,1 v povprečju na tekmo, s 4.6 asistencami na tekmo jc prvi med p<^da-jalci. z 2,14 zadetima trojkama pa je najboljši pri metu za tri točke. Salih Nulianovičje drugi meddelivci »banan«, Salih v p^w-prečju nasprotne napadalce blokira 1.2-kraî na tekmo, Drugi med najbolj lepeními pa je Blaž Ručigaj, nad katerim naspriUni-ki naredijo v povprečju 62 osebni napaki na lekmo. Zmaga za domače slovo Na zadnji tekmi v letošnji sezoni pred domačim občinstvom so košarkarji Velenja premagali Prebold s 95 : 87 in tako vrnili Preboldu za pora? v njiliovi novi dvorani. Lokalni derbije bil zanimiv od pive do zadnje niijiute, svojo najboljšo igro v dresu Velenja pa je prikazal najstarejši Ilrženjak, ki je dosegel prvi in zadnji koš na tekmi, skupno 21 točk, od tega kar II v prvi četrtini, Tradicionalno dobro je ndigral v obrambi, skakal jc pod obema obročema, po potrebi pa sc je preselil celo na mesto organizatorja igre. Največ točk v 2. članski ligi pa je dosegel tudi najmlajši član velenjske ekipe Aračič, in sicer sedem. Dobro pa so igrali ludi ostali (tokrat je manjkal Petrovič) in si do glavnega odniora priigrali že 2i) \.oCk prednosti. V 7>. četrtini so gostje šii na vse ali nič, domaČi niso uspeli zaustaviti zunanjih igralcev Prebolda, ki so uspešno sodelovali s svojim edinim pravim centrom,visokim Bodiroi^o. Prednost je kopnela, Velenjčanoni pa jc nato vendarle uspelo ustaviti nalet gostov. V zadnjih desetih minutah pa z dobro obrambo in pametno igro v napadu obdržati prednost do konca. V soboto igrajo Velenjčani zadnjo lekmo v letošnji sezoni, In sicer v Rušah. Že sedaj pa so si praktično zagotovili Četrto ttiesto, kar je več, kot so mnogi piičakovali v njihovi prvi sezoni v Z SKL. Aleš Rehar, trener Velenja: «Ne glede na to daje bilo že pred tekmo jasno, da niti mi niti Prebold nima več možnosti za prebt>j na drugo mesto, jc bila lekina trda. igralo soje »na noi^«, koi rečemo. Visoka prednost ob polčasu nas je že nekajkrat uspavala, kar so nasprotniki znali izkoristiti, ptida-jo se v dmgi del na vse ali nič, z nekaj zapoiednimi koši znižajo razliko... No, na koncu seje vse dobro izteklo.« ■ tr Začenja se liga za prvaka Konean prvi del 1. DOL za moške - Šoštanj Topolšica V zadnjem kiofiu tesno zmagala proti Slavbarju — Šoštanjcani z najslaijšini i/ho(li»šeem za nadaljevanje - Znova težave s poško(ibanii TJaia Rehar V soboto je bil odigran zadnji, osemnajsti krog državnega odbojkarskega prvenstva. Ša^tanjčani so v domači dvorani igrali proti ekipi Maribor Stavbař IGM in se z njimi precej namučili. Na koncu so vendarle zmagali s 3 : 2, Ičkma pa Šo.^tanjčanom ni pomenila veliko, saj so siže nekaj krogov nazaj zagotovili mesto med štirimi najbolj.^ii slovenskimi ekipami, kar je bil ludi njihov cilj pred sezono. Kljub temu pa so sobotno tekmo začeli dobro in povedli v prvem nizu s 4:0 ter prednosl uspeli zadržali do konca. Tudi v drugem nizu so pwedli s 4 : O in nato s kar 17 : 7, vendar v nadaljevanju nerazumljivo popustili in ta niz prepustili gt^s-tom iz Maribora. Ze nekajkrat se je ŠoŠtanjČanom v letošnji sezoni zgodilo, da jih je visoko vodstven uspavalo, prehitro st) bili prepričani, daje pred njimi lahka zmaga, kar je verjetno plod neizkušenosti, No, soboino tekmo so, piMem ko izgubili Se četrti niz. prepričljivo dobili v pelem. Če bi bila tekma pomem- bnejša. pa bi jo Šoátanjčani verjetno z boljšim pristopom prepričljivo dobili. Posebnega motiva na tekmi, ki ne odloča o ničemer, pač ni. Na tej tekmi pa zaradi obnovljene pi^kodbe kolena ni ziiigral David Sevčnikar. V tiadaljevanju se bo TormiraLi nova liga za prvaka, v katero se uvrstile najboljše šliri ekipe rednega dela. Naprej se Štejejo rezultati medsebojnih tekom teh Štirih ekip, tukaj pa ima Šoštanj 'lôpolSica najslabše izhodišče. Kar pa znova ne pomeni veliko, saj so razlike majhne (lestvico objavljamo v rubriki »lako so igrali«^), po končimi mini ligi pa sc bo prva ekipa pomerila s četno, druga s tretjo v tekmah na dve zmagi. Zmagovalca bosta nato igrala tekme za prvo mesto, igralo se bo na tri dobljene tekme. Prednost domačega terena bo imela vLšjeu-vrščena ekipa po končani mini ligi za prvaka. V Šoštanju sc nam torej obetajo Še Številne zanimive tekme z odličnimi in močnimi nasprotniki. V soboto je na sporedu finale odbojkarskega pokalnega tekmovanja (Šoštanj Topolšica je iz tega tekmovanja izpadla), 6. marca pa se že nadaljuje prvenstvo. V Šoštanj prihaja Salonit. Tekme si bodo nato sledile v peklenskem ritmu sobota - sreda. Bruno Najdič. trener Šo.štanj Topolšice: »Škoda, da smo popustili v drugem nizu, da smo imeli slabih pot minut, kar jc vplivalo na potek tekme. Upam, da nam je to šola za naprej, da moramo vsako tekmo igrali do konca. Menim, da je do lega problema prišlo zaradi mladosti. Mislim, da bi to tekmo v iiekih »normalnih« pogojih zjnagali. Čestitam fantom za Štirinajst zmag in samo šliri poraze, mislim, da je to fantastičen rezultat.« Upanje na drugo mesto ostaja 0(11)0 j kar ice Kajiilia Šoštanja so v 16. krogu [i. ženske odbojkarske lige vzhod v domači dvorani premagale ekipo Prevalj s 3 : O Zmaga pa ni bila tako lahka, kot kaže končni rezultat. Predvsem v prvem in tretjem nizu so se šoštanjske odbojkarice precej namučile z nasprotnicami, ki so bile zelo motivirane. Prevalje so tako v prvem kot v tretjem nizu povedle, ŠoŠtanjČanke pa so morale nato lovili prednosi, kar jim je ludi uspelo, na koncu pa so nasprotnice tudi prehitele. V drugem ter v zaključku t>stalih dveh nizov pa so vendarle pokazale igro. ki jih odlikuje: dober sprejem, nato pa polviso-ka podaja vcono dva in Štiri, tako da nasprotnik ne more sestavili dvojnega bloka. S tako igro so drugi niz tudi gladko dobQe. Na tej tekmi je svojo priložnost odlično izkoristila Vesna Konovšek. kije odigrala odlično, in tudi mlada lêja Znidar. na katero velja v Šoštanju in tudi širše v prihodnje resno računati V Šo.štanju pa so z mislimi na sobotni tekmi v Dravogradu, kjer bi jim zjnaga Še dala nekaj upanja za želeno drugo mesto iti s tem možnost za uvretilev v drugo ligo. V taboru Kajuha Šoštanja pa so zelo veseli, da so se 7.a klub začeli zanimati ludi sponzorji. eden lakih je Branko Ler- kačič iz'Ibpolšice. Teja Žnidar. igralka Kajuha Šoštnnja: »S tekme sem zelo zadovoljna, ludi s svojo igro. Čeprav pa bi lahko igrale tudi bSlvo je dobro pripravljeno, saj nas čaka naporno nadaljevanje. Vse bo odvisno od igralcev, saj bodo morali pokazali iz kakšnega lesla so in dokazati, dii si ZAslužijo dres Amarskega kluba.« ■ Janko Oorlčnik Vrnitev v prvo ligo Tudi v drugi ligi bodo prvenstvo (po urniku) nadaljevali konec prihodnjega ledna. Naslov jesenskega dela je prepričljivo osvojil velenjski Rudar, vodstvo kJuba, trener in igralci pa so odločeni, da prvo mesto zadržijo do konca in se vrnejo med najboljše v prvi državni ligi. Za nadaljevanje zavzeto vadijo, vmes pa igrajo tudi prijateljske tekme. Tako so v nedeljo na igrišču v Mozirju gostili kranjski Triglav, ki prav tako nastopa v drugi ligi. Velenjčani &o zmagali z 2:0, strelca pa sla bila Amel Mujakovič z enajstih metrov in Ismet Ekmečič. Razmere za igro so bile na zmrznjenem igrišču zelo težke, vsekakor pa koristne za preizkus telesnih zmogljivosli. V prvem pomladanskem krogu bodo v Velenju gostili lzt)lo. Spodrsljaj Nazarij Igralci Kluba malega nogometa Nazarje so v petek v svoji dwrani zapravili lepo priliko v boju za tretje meslo na leslvici prve državne lige po rednem delu prvenstva. V izjemnt> izenačeni lekmi so namreč z 2:3 klonili proti ekipi Vitomarccv in jmajc> zdaj na treijem mestu le še tri ločke naskoka, ob zmagi pa bi jih bilo seveda devet. Upoštevati je namreč treba, da imajo igralci iz Nazarij do konca rednega dela zel<'> težak razporedi. Čeprav so vpetek nastopili hreztlveh odkxjnih igralcev, pa je poglavitni vzrok njihovega spodrsljaja izredna neučinkovitost pred nasprotnikovimi vTati. Tako so Igrali 1. A SKL, 21. krog Clektra - Alpos Kemoplast Šcntj ur 84 : 73 (61:55,37 : 44, \9 : 25} l£lcktra: Ručigaj 17, Krejič 24, Ncdeljkwič 6, VIdovič 2, Čmer 19, Nuhamívíč 16 Vrstni red: 1. Helios Domžale, 2. Pivka perutninar-stvo oba .^7,3. Zagorje Banka Za.savjc, 4. Elcktra oba 34. 5. Triglav 31... l.DOL. 18. krog .Šoštanj To|>(»lškH - Maribor Stavbař U;M3:2(2J,-22.21. -18,9) àwtary liipolšíca: Vmčič, Primožič, liu, PaviČ, Fujs. Pokleká. Duplišak, Pomer, Sailer, Stwinek, Sevčnikar, Djc^rdjevič. Vrstni red: I. Svit Slovenska Bistrica. 2. Salonit Anhovo oba 40,3. Šoštanj Ibpolšica, 4. Cal-cil Kamnik oba 3^, 5. UP Bled 29... Vrslni red li{*c /it prvakji: 1. Calcit Kamnik 11, 2. Salonit Anhovo 10, 3. Svit Skwenska Bistrica 4. Šoštanj Topolšica 7 2. SKL, 17. krog Velenje - Prebold 95 :87 (70 ;ťKI.53:33, 20: 171 Velenje: Milčičfi, Mijatovič 2, Meh 2, Pungannik37, Valenčak 7,Pl()j l3.Aračič7,Hr/enjak2I Vrslni red: ]. .lanče 34,2. Ilirija 29,3. Prebold 2^,4. Velenje 27... 3. DOL 16. krog Kajuh Šoštanj - Polak, s. p.. rrevalje3:0(2l,13, 23) Kajuh So.štanj: Šumnik, M. Tajnik, Š. lajnik, Di. Jovičič, Da. .lovičič, Plešnik. Kamenik, Memič. Konovšek. Ledinek Vrstni red: 1. Dravograd 44, 2. Parlizan Crna 41, 3. Nova KBM, 4. Kajuh Šoštanj oba 37, 5. Culum.s.p.32... 17 Na kratko Nina Kokot članska prvakinja VioMio jubilovScmpcirj pri Novi l) m z ovirami, skmaj 15 - leîua Nina Kokot, ki je premapla ^laivj^ In uveljavljene tekmiee in jila naslov Olanske árhwrni prvakinje. S lem Uř^pehom je napovedala hoj /a niisiop Tia lelošnjem sveiijvnem mlndin*ikem pn^nslvu. OdlICno se je ixîre/al tudi (tora/xl KrK'anek, ^ drugI mladi velenjski atlet /. mevInamJnimI i/JcuAnjami. ki je v finaiu teka iia m z cwirami os-vojil y mestn, v B fjiiaiu leka na W) m pa je nastopila tudi /ivu KoJielj-nik. Mladi velenjski aHetskl upi lorcj p^^átvi. vend ar vzi rajno stopajo na pot uveljavitve v Članski atletiki. Letos bcido na sporedu olimpijske igre in svetovni") mlaciin-sko prwnstvfl, ob napredku velenjski uple/ni in p<)SkotIb nastopili bre/ treh najboljših igralcev, boljša ekipa iz Prcserij. ki je v Velenja zmagala s 6:3, /a Veprad je tri posamične /mage dosegel .lure Slatinšek, Dejan LomeiiC in t3enjamin Klau/ar. ki sla doživela svoj prv iz Prvserij. Druga ekipa Vegrada, ki tekmuje v3. državni namizmïteniski ligi bf> v sobsan3Í0ni konkurenci sta se Benjamin Klaužar in Patrik Rose uvrstila med šestnajst. Dejan Lame^iO pa nicddvaiiitrideset najboljših kadetov regije, vkonkurenci pamv seje Dejan Lame^i^i vkupaj 7. Neratom i/ Murske Sobote uvr^iil med i^sem Fotografija: Jaka Gotavšek in Miha Hijajič najboljših pardobn^, Jaka Cu^lavšek se je uvrstil med osem iiajbolji^lh igralcev v tej konkurenci. Miha Kijajič pa je Izpiuiel ?ele v polllnalu in tako s treijim mestom dosegel lep u^peh. IVidi orno šolsko prvcnsivo Prelckll teden je bilo v velenjski RdeCi dvorani pothoêno Msko tekmovanje v namiznem tenisu, ki sta ga pripravila Sporina /veza Velenje in Namiznoieni^ki klub Vegrad it m po Velenje, Na tek-nîovanju je nast^^pilopreko 110 u«íencev iz Iti osnovnih sol šaleške in Zgimije Savinjske doline (Velenja, ŠoStan-ja, Smarlnega ob Paki. Mnzit]a in LuC). V kategoriji uCencev rojenih leta in mlajših je znntgal Patrik R<.^sc (OS Mozirje), drugi je bil Benjamin Kluu^ar(OS Anton ASkere Velenje), tretje mesto sta si rijzdejila Dejan Miha Pinliu' Jôledo Velenje) in Nik Omladič (OS Braltw Lctonjc Šmartno ob Paki). Med učenkami jc v tej kategoriji zmagala Ivana /era (OŠ iiustav Šilih Velenje), druga je bila Ivana Lukenda (OS Bratiw Letonje Šmartnoi^b Pnki). tretje mesto pa sta si rjizdelili Omallo/ian in Mateja Sijario (OŠ Karel Desttwnik Kajuh Šoštanj). Med fanti rxnenimi leta 1991 in mlajšimi je zmagal /an SikMek (O.^Ctoriea Velenje). drugi je bil Aniel Ali^ (0§ Karel Dostiwník Kajuh Sosianj), tretje mesto .sta delila Eivin Nezii fOŠ Livada Vcienje) in Almedin MuharemoviC (OŠ Gorica Velenje), Med deklicami je v tej skupini zmagala Monika Robnik (OŠ LtiCe), dniga je bila Maja Plaskan (OS Šalek Velenje), iretji pasiabiii Rahela Paiumiik (OŠ LuCe) in Marina Martinovič(()S Salek Velenje). Med najmlajšijiíi uiîenei (rojeni leta in mlajšimi) je tïil najboljši Daniel Cîrabiwae (OS (îoriea Velenje). drugI ie bil lomaz PetriC (OS Livada Velenje), tretja pa sla bila Nae Visi>ènik (OS Livada Velenje) in Rok Tavnlk (OŠ Karel Destwnik Kajuii Šolanj). Med deklicami je v lej stan'«tnl skupini zmagala Kristina Breznik (OŠ LuCe),drugaje bila Jasna Funtek(OŠ Luče).trelji pa sta bliiSara Rose (OŠ LuCe) in AnjaS]apnlčar(OŠ Ciustav Šilili Velenje). Med ekipami je zmagala OŠ Karel Destovnik Kajuh iz Soštaiij;i, druga je bila ekipa osnovne 5t»le Bratiw Letonje Šmartno Paki, tretja jc bila ekipu osnovne Jole AiUon Aškerc Velenje in četrta ekipa osiuwnc šole LKd jjo^niezni-kov. ki z njo kviiriji> ugled kluba. Navzlic pt>razu si> zadr/:ali drugih mebto. kjer pa so jih dohiteli tekmeci iz ekipeKograd (rradnjc. / naslednjim ickmeceni. ekip^> Miklav-ia. ki za njimi zat>staja le z-^ tiK^ko, se bodo na svojem kegljišču pomerili v sobkcm tlvoran.skem prvenstvu sredi marca v Italiji nastopili Bernarda Perhaé Zjîmijak ter Stefan in Aleksander Ošep. Repenšek in Požežnik na 01 Svetovna rokontctnazveziijc Indi urotlno piHrdila «»ph sek sodnik^w, ki b^xJo delili pravico na letošnjih olimpijskih igrah v grških Atenah, Dvanajst moških in en ženski par iz trinajstih držav bos s|(wenske strelske roprezcntana*. Najmlajsa med njimi Živa Malovrh jev aK^olutni konkurenci z zračno pistolo z 10. mc^toDi za dve zgrešila fiiiale. enako se je zzraCno puiko zgovlilo Imieji Urajv kar. Slabile sta se (xlrezali Alenka Dimee z zraCno pistolo in Maja Gucek z 7radno pi;iko, ki sta pristali na repu širšega izbora selektorjev. Dan prej sov Velenju izvedli 6. kn^g.^. državne lige. Postava N1rož;i Maja CUiCek, Tadeja Uranka r in Luka Avberšek je osvojila drugo iiîesto in tako ostala v ena-ktwrcíbiem Iv^us Stoianii za napredovanje v 2. državno ligo. V fijKile državne strelske lige invalidov seje uvrstila ekipa Medobčinskima društva invalidov Velenje Mirko Jun;ićko. Franjo ;^êko in Bt^fan Lesník;i. kije v pivd-tekmovattju /jiiagala pred Jeseniuimi in Zagorjem. Posamično jc presenetil Mirko Junaćko. ki je v medsebojnem dvoboju za 5 kvugcw pretnagal državnega veteranskega prvaka Pranja Zučka. Deskarji na Goiteh Društvu deskaijev Zgornje Savinjske doline Tejki in Klub zgornjesavinjskih študentov bosia v «>boU> in nedeljo na Ciolieh izvedla zanimivi tekmi. Najprej bo v sobi'ito ob in.DO na vrsti studentska vele sja I ka Lekma »za meuK^rlal znucane íolske torf>ice.» na kateri bixlo lahko tekmovalci nastopili / vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi. txJ smučk in vank, dovnS^ke in satelitskega kn>žnika. kot vabijo organizatorji, V neko-skakalni klub jv najprej izvedel tekmo v skokih za pokal (cx;kta za najmlajšo. Pri cicibanih do ^ let je zmagal Urh Albrchi iz Tržiča, najboij.ši VelcnjCan jc bil Urha KranjCan na 7. mestu. Med deklicami do 11 let je zmagala Katja Požiin iz Zagť'rja pred (Jabi Robnmik z Ljubncga, VclcnjCani Neda Janežič in Manca Dremel sta osvojili 6. in me.sto, najboljša Mislinjčanka pa je bila na 10. mestu Mateja Vivi>il. Na,slednjega tekmovali mladinci in člani v skokih in nordijski kombinaciji. Pri mladincih do Ifi let je zmagal .furij 'lepeš (Dt^lomi-li). drugi jc bil R(^bi Hrgola iz Velenja, osmi Sa^o ladič z Ljub-nega, Žiga U rich in fgor i^ižek sta iwijila 14. oziroma 25. me&to» najlx'iljii domačin pa jc bil Klemen Zaje na mestu. V isti kategoriji je naslov državnega prvaka v nordijski kombinaciji osvojil Velenjčan Robi tirgola, kar je njegovo prvo slavje na državnih Ickmovartjih, njegov uspeh je s 3. mesiom dt>p<>lnil kiubski kolega Žiga Urleb. (lasper Ber-lot pa jc bil sedmi, Med mladinci do 18 let je bil v skokih Anže Obreza na.^. mcsUu v nordijski kombinaciji pa je p]etih nastopil kol predskakalec, je bil 10.. takoj za njim se je uvrstil najboljši MÍí»-linjčan Matej Oiler, najlx>ljši ptvd-stavnik Ljubncga pa je bil na 16, meslu (ia-ipcr.Iuvan. Za zaključek je bilo v nedeljo še državn^> ekipno prvenstvo za mladince do 16 Ici. Zmagala je prva ekipa 'l'ri,iča, VeleiijCani Bcr-lot, Uricb in [JrgiUa so bili četrti» domačini pa so .se morali zadovoljiti z 9, mestom. Dcťki srebrni Na državnem ekipnem prvenstvu za ilečke tlo 13 let pred dvema tednoma je ekipa SSK Velenje v poslavi Klemen in Žiga Omladič, Marjan Jelenko in Tomaž Žižek twvojila drugi") mcsio in srebrne kolajne. Isti tekmovalci so dan za tem v Zireh tekmovali v skokih in kombinaciji za po)iii\ OKkia. Klemen Omladič je v obeh kategorijah zasedel mesto, Marjan .lelen-ko jc bil v skokih I L in drugi v kombinaciji, Žiga Omladič pa je c«\xijil 7. in 12. mcslo. Mfadi veienjski skakalci: Žiga Urieb, Anže Obreza, trener Igor Jelen in Robert Hrgota (foto; Luka Smagaj) Od jutra do noči oblegana lepotica Javnih podjetje DOM Naz,arje» sicer vsloodslotm la.sii na7arskc občine, v Sir:^'m i^bmočju doline upravlja s preko 3ÍXI stanovanji, ob njih î>c s kullurnim domom v Nazaijah inoslalimi objekti vlasti občine, predvsem pa so zadovoljni, čc ne }c kar ponosni, na upravljanje i nazarsko športno ilvorano. Ponos je razuniljiv, saj jc ávo-rana zasedena od jutra, saj jo dopoldne koristijo nazarski iiolar-ji. do poznega večera.saj je vnjej od 14, pa do 23. ure prava gneča in proste urice preprosto ni miígočc več z-cigoti^viti. lakšon jo bil seveda cilj in namen ob izgra^inji. zato je zadtwoijslvo več kot upravičenih, V dvorani namreč vadi in igra lekmc ter opravlja druge dejavnosti preko 20 druáicv in klubov, za razgibavanje, sprosi i lev in krepitev telesnih moči pa v njej preJUvlja lepe urlcc mni>žiCH krajanov od najmlajših do starcj.^ih. Posebej za^lovoljni st^ z lanskim letom, saj sť> na.
  • rih ljudi, da lahko vsiik. ki tako ali drugače obišče dvorano, vidi. kdc^ pi^maga oir<,>ki>m. mladim in liuli ljudem v treljem življenjskem obd<^bju. Zavedajo se, da sta Špori in rekreacija zelo pomembna, zlasti z-a otroke, saj cvenjujcjo, da je zaradi pomeni donalorjev in nižje cene. v ctvura-ni v povprečju kar 2(H) otrok več. Seveda pa skrbijo tudi za ustale oblike, ki navdušujejo mnoge ljubitelje Sporta in kultur«. Omemba kulturnih dogodkov nikakor ni odveč, saj je dvorana zelo primerna ludi za zahtevnejše nastop« in lA'ajalcc, V njej s(v vsakoletni zgornjesavinjskih g<'»d-benikov» veliki tK^brodelni konec rti z radiem Ognjišče; slednjega .HO lani izvedli ob dnevu državmxsti, Iclos pa bo ob maie-riaskem dnevu. Res seveda je. da je dvorana namenjena zlasti Š-portu. V njej igrajo prvenstvene, pokalne in ostale (ekmc igralci dcmiačcga kluba malega nogometa, ki krojijo vrli v prvi slovenski ligi, v njej lekmujcjo domači košarkarji. Člani tretje državne lige, lekmc Igrajo tudi ostali klubi. predv.sem pa se vsi veselijo gmtovanj vrhunskih klubtiv. med katerimi velja posebej omenili rok(imctaše velenjskega Crore-nja In košarkarje ljubljanske Olimpije. Zit bo^še pcvutje vseh bodo letos precej vložili v ureditev garderob in ostalih pomcfžnih pnîst - .Txy 07.30 Dogodivščine Jackrea Ghana, ris. seriia 07,55 Ricifl Lake, pogovorna oddaja 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Sknvnost liubezni 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 DruSnske vezi, nad. 12.45 Na kraju zločina, nan. 13.40 Tvprodaia 14.10 Rcl^Lake 15.00 DruSnske vezi, nad. 15.55 Čtidez življenja nad. 16.55 S^vnost ljubezni, nad. 17,55 24 Lir-vreme 16.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20,00 Trenja 21.30 Prijatelii, nan. 22.00 Na kraju zločina, nan. 22.55 XXL premiere 23.00 Mrtvec pripoveduje, dokum. oddaja 2355 24 ur 00.55 Nočna panorama © kMD 27 »2 09.0) POP CORN, glasbena oddaja, ponovitev 10.15 Vabimo k ogledu; Odprta l^a, ponovitev 11.20 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestile 1755 Vabimo k ogledu 18.00 Odkrito povej naglas, mladinska kontaktna oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Snovkřboafd tour 2004. posneta tekmovanja v Mariboru 19.15 Najspotdneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna zdravstvena oddaja 21.00 Regionalne novice 2105 Gostovanje študentov Fakultete za strojništvo Iz Maribora na Japon stem, dokumentrana oddaja 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu:Naj viža, kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo. 3. TV mreia; goslje: ansambel 5FRK 22.45 BlOf^AGUvetovalna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Najspotdneva 2355 Vidoestrani SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Oobroiutfo 09.00 Poročila 09.05 Svinjski pastir, lul. igrica 09.35 Oddaja za otroke 09.50 Enajsta šola 10.25 Štafeta mladosti 11,05 23. srečanie tamburaških in mandolins kili skupin. 11.35 Modro 12.05 McLeodovi hčeri, 21/22 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Osmi dan 14.00 Omizje:davčniref.obrob 15,35 ^kaj minut za dom. gl 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 15.45 Pleme. 8/26 17.10 Iz popotnetorbe 17.30 Sporočila iz pretektostl, 2/4 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 I^isanka 19.(X) OnevnlK vreme, šport 20.00 Najšibkejši člen. kviz 20.50 Praksa, 16/22 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.00 Onevnik. šport 00.50 Dnevnik zamejste tv 01.10 Sporočila iz pretekfôsti. 2/4 02.10 JohninMary, amer, film 03.40 Polnočni klub 05.10 Glasbena od dâ|a SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Vkleostrani 09.05 Osebno, pogovoma oddaja 09.35 Mostovi 10.05 Oick van Dyke, 39/158 10.25 Videostrani 11.00 Tvprodaia 11.30 Vkleoslrani 16.10 Tvprodaia 16.45 VMeospotrice 17.15 Osebno, pogovoma oddaja 17.45 Skozičas 18,00 DickvanDyke,40/158 18.25 Ljubezen na drugi pogled, nemš^ film 20.00 Dan, ko je zemljo oplazila smrt ang. znan. oddaja 20.50 City folk 21.20 Večji, daljši m neobrezan, ris, film 22.40 Molk ie zlato, nemški film 00.10 Sbvenska jazz scena 01,20 Pod njšo, 7/13 02.15 Vkieostrani 07,00 Dogodivščine Jackiea Chana, ris. serija 07.25 RIckiLake 08.15 Maščevanje liubezni, nad. 09.10 Skrivnost liubezni, nad. 10.00 Tvprodaia 10.30 Čudež življenja, nad. 11,20 Dnjžinske vezi, nad. 12.15 Trenja 13.40 TvpiDdaja 14.10 RKkiLake 15,00 Dnjžinskevezf, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24uf-vreme 18,00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ir 20.(X) Trije kralji, amer, film 22.05 Pazi. kamera! 22.35 Teksaški mož postave 23.25 XW. premiere 23.30 Zmajevo srce. hongkonški film 01.15 24 ur. ponovitev 02.15 Nočna panorama kmnM 27 46 U 09.00 Dobrojulní. informativno- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu, 10.05 Naj viža, oddaja z nz. glasbo, 3. TV mre^; gostje, ansambel Strk 11.20 Najspotdneva 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otoška kontaktna oddaja, 3. TV mreža 18.40 fl eg Iona lne novice 18.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna zdr. oddaja 19.45 Vkieostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gospodarstveniki, dokumentarna oddaja ^.40 {Regionalne novice 20.45 V harmoniji z naravo. kmetijska oddaja 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Zelena bratovščina, oddaia o lovstvu. 3. TV mreža 22.30 IzoddajeDobrojutm, razvedrilno-Int. oddaja 23.20 Vabimo k ogledu 23,25 Naj spet dneva 23.30 Videostrani. obvesbla SLOVENIJA 1 006.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Male sive celice, kviz 08.25 Izziv, dokum. film 08.45 Kekčeve ukane. sL film 10.00 Najšibkejši člen. kviz 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13,25 Vrtičkarji. 6. dej 13,40 Rad imam Lucy, 164. del 14.05 Divji poni, kanad, film 15.30 Oživaiihinljudeh 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 Poročila, šport, vreme 16.5G Na vrti 17.15 Ozare 17.20 Šiv v času, 10/13 17.50 Sk>venski magazín 18.15 Čebelica Maja. 25/26 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Utrip 20.00 Vrtičkafii, 7. dtí 20.35 Druga nailepša stvar, film 22.20 Prvi in drugi 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Oz, 8/8 00.56 Dnevnik, šport 01.35 Dnevnik zamejske N 01.55 Na vrlu, tv Maribor 02.20 ŠIvvčasu. 10/13 02.45 Slovenski magazín 03.10 Temna sifâsl amer, film 04.40 Prvi in drugi 05.40 življenje [e vrtiljak, gala koncert SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.15 Tvprodaja 08,50 SPvalp 8muč.,SL(Ž),1. vožnja 09.40 SPvalp.smuč.,VSL(M), 1. vožnja 11.55 SPvalp.smuč„SL(2),2. vožnja 12.45 SPvalp.smuč.,VSL(M), Z vožnja 14.00 Mednarodno glasbeno potovanje 15.30 Finale slovenskega pokala vodboiki (M), prenos 17.55 SPvsmuč. skokih, prenos 20.00 Velikani kiparstva 20. stoletja, doKum. oddaja 20.50 Otrok razsvetljenstva, 3/4 21.45 Ubežn^. amer, film 23,20 Sobotna noč 01.20 Pod rušo. 8/13 02.15 Videostrani 07.30 Tvprodaja 08,00 Mala Kity, ris serija 08.10 Palčiča, ris, serija 08,35 DoktorOto, ris. senja 08.45 Naš mali svet, ris. serija 08.50 Super punce, ris. serija 09.15 Bučke, ris. serija 09.25 Hikarian. ris. serija 09.50 Jagod ka ozdravi Hi konjička, ris. film 10.40 BobekinCihl. ris. serija 11.05 6eyblade, ris. seri)d 11.30 Dogodivščine Jackiea Chana. ris. serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Pomočnik, amer, film 14.20 Formula 1. pred novo sezono 15.20 Močno zdravilo, nan. 16.10 Zvezde v díviini,dolaim. oddaja 17.10 24 ur-vreme 17.15 Nova Pepelka. amer, film 19.00 24 ur 20.00 L^o je biti milijonar 21.10 Junior, amer, film 23.10 Kralj tatov, amer him 01,00 24 ur. ponovitev 02.00 Nočna panorama kmuMI 27 4« S2 09.00 Okarinafolkfestival: Natalie McM aster, 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Najspotdneva 12.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vablmokogledu 18.00 Odkrito povej naglas, mladinska oddaja 18.40 V harmoniji z naravo. kme&jska oddaja 19.10 Najspotdneva 19.15 Gostovanje študentov fakultete za strojništvo iz Maribora na Japonskem; dok. Odd, 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo kogledu 20,00 1252. VTV magazin, regionalni «inf. pr. 20,25 Kuilura, informativna oddaja 20.30 Valentinov konceri: Jan Plestenjak, posnetek koncerta iz Velenja 22.05 Snowboard tour 2004, posnetek tekmovanja v Mariboru 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani. obvestila ^•'{jlji.y SLOVENIJA 1 07.05 Teletekst 07.25 Živžav 09.25 O živalih in ljudeh 9.55 Orlvekinpol 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Glasliudstva 13,4S Kulinarika 13.55 Petminutslave 14.00 Planetv 15.00 Čteveški faktor 15.10 Vabilo za dva 15.30 Trikotnik 15.45 Šport na današnji dan 15.55 Fenomeni 16.00 Glasbeni dvoboj 16.30 Poročila, šport, vteme 16.45 Tistega lepega popokineva Akcija 16.50 Lorella 17,05 Predmet poželenja 17.20 Družabna kronika 17.35 Vsakdanjik in praznik 18.30 Žrebanje lota 18,40 Risarska 19,00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalotedna 20.00 SL polka in valček 2004, 21.35 Peli element 22.30 Poročila, šport, vreme 22,00 Ko mesto spi, amer, fîlm 00,40 Dnevnik, šport 01,20 Dnevnik zamejske tv 02.25 Tistega lepega popokineva SLOVENIJA 2 07 45 Teletekst 08.20 Tvprodaja 08.55 SPvalp.8muč,.SL{Ž).1. 09.45 SPvalp.smuč.,SL(M).1. 11.25 SPvalp.smuč.,$L(t),2. 12,45 SPvalp,smuč,.SL(M),2. 14.00 Folkrolna skupina Emona. 14.30 Tvprodaja 15.00 Upomik, amr, Čb film 17.20 Magazin lige prvakov 17.55 SP v smuč. skokih, prenos 20.00 Asmati, dokum. oddaja 20.50 Našeskrivnož)vlj.6/22 21.40 Iz baletnega art^iva 22.40 Toccata in Fuga, tv balet 22.50 Večji, daljši in rieobrezan, ris, film 00.10 Pod rušo, 9/13 01.05 Videostrani J 07.30 08.00 08,10 08,35 08.45 08,50 09.15 09.25 (^50 10.40 11.05 11.30 12.00 13.00 14.45 15.40 16.35 18,15 18.20 19 00 20.00 21,30 22.30 00.15 01.15 TV prodaja Ka^a in 0rt}i, ris. serija Palčiča, ris, seriia Doktor Oto, ris, seriia Naš mali svet. ris. serija Super punce, ris. serija Bučke, ris, serija Hikarian, r(s, serija Beli kit, ris. him Bobek in Ciril, ris. serija Beyblade, ris. serija Dogodivščine Jackiea Chana. ris, serija Šolska košarttarska liga Pozabljena dama, amer, nim Na deželi je lepo, nan. Mestece za vŇino, nan. Pred nesrečo, amer, film 24 ur - vreme Triki Jamica Oliverja 24 ur Lepo je biti milijonar Športna scena Profilzaumor. kanad, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali 27 4« 6Ž PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaia, 09,40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1251. VTV magazin, reg ini. program 10.50 Kultura, inf. oddaia 10.55 Športnitorek,šp. inf. odd. 11.15 Iz olimpijsldh krogov 11.20 Go^darstvemki. dok. odd.; gost A. Svetelšek, dir,dn;žbe Engrotuš d.o.o. 12.00 Vablmokogledu 12.05 Naj viža, kontak odd. z nz glasbo, gostje: ans, ŠTRK 13 20 Izsredineodd. Oobrojufro 14.05 Videostrani. obvestila 17 55 Vablmokogledu 18.00 1252. VTV magazin. 18.30 Kultura, inf. oddaia 18.35 Iz petkove oddaje Dobro jutro. reg. inf. program 19,25 POP CORN, gost Vlado Kreslin 20.40 Županz vami, ponosntev 21.40 Videostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06.10 Teletekst 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe 09,20 Granatno jabolko. 2/4 09.35 Pleme. 8/26 10 .00 Razpoke v času, 9/17 10.30 Na vrtu, tv Maribor 10.55 Slovenska polka in valček 12,30 Prvindrugi 13,00 Poročila, šport, vreme 13.30 Obzorjaduha 14.05 Ljudje in zemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Doberdan,Koroška 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček 17,05 Prvotekmovanje, dok. film 17,20 Zgodbe starega medvedka, risanka 17.35 Odmevisevera, dok.odd. 18.25 Žrebanje3x3plus6 18,35 Žrebanje Astia 18,40 RisanlQ 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.0 Julija, 7/13 20.55 Svetovni izzivi 21,25 Pisave 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gladiatorji 2, svetovne vojne, 7/13 23.40 Vrtičkarji. 7, del 00.10 Dnevnik, špori 01.00 Dnevnik zamejske h/ 01.25 Odmevi severa, dokum oddaja 02.15 Svetovni izzivi 02.45 Pisave 03.10 Dolores Claiborne, amer, film 05.40 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 06,15 Teletekst 08.30 Videostrani 09.05 Primoreki mozaik, tv Koper 09.35 Slovenci v Italiji 10.05 Dick van Dyke, 39/158 10.25 Videostrani 11.00 Tvprodaia 11.30 Videostrani 12.55 Tvprodaia 13.30 Tistega lepega popoldneva 17,30 Skozičas 17.45 Dick van Dyte. 40/158 18,15 Ena, dva. bi, amer, čb film 20.00 Končnica 21.00 Studio city 21.55 Študentska 22.25 Videospotnice 22,55 Brane Rončel izza odre 00.20 Pod rušo, 10/13 01.15 Videostrani _ . ■ 07.30 Dogodivščine Jackiea Chana. ris. serija 07.55 Reki Lake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad, 09,40 Skrivnost liubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež živlienja. nad, 11.50 Družinske vezi. nad. 12.40 Športnascena 13.40 Tvprodaia 14.10 RKkiLake 15 00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad, 16.55 Stoivnost liubezni. nad. 17.55 24 ur- vreme 18,00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Podenostreho, 1. del 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Naša sodnica, nan. 22.45 )0 kije eksplozivno sestavino zmelUil sam, to hranil tudi doma. Strokovnjaki za ekspliv zivna sredstva so eksploziv odsiranili iz stanovanja in ga v kamnolomu pri M^lenju uničili. Izgubil oblast nad vozilom Oorenje, 18. februarja - V sredo okoli 22.15 se je na regionalni cesti zunaj naselja Gorenje zgodila promelna nesreča s hujSimi posledicami, 20-lelni voznik je vozil osebni avto iz smeri Ciorenja proli Letušu. /unaj naselja je po prehitevanju kolone v desnem preglednem ovinku zaradi mokrega in s(x>lzkega vozila izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je na nasprotno smerno vozile, kjer je oplazil avto, ki mu je pripeljal nasproti. Takoj za lem je silovito čelno trčil z drugim avtomobilom, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. 20-leini voznik se je v trčenju hudo telesno poškodoval. Sopotnik umrl na kraju nesreče Pondor. 20. februarja - V petek ob 19.18 sc je na rcgionalnicesti Celje-Ljubljana v kraju Pondor pripetila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl45-lctni sopolnikv vozilu 51-letnc voznice, ki jc vozila iz smeri Vranskega proli Aalcu- Voznica je zunaj naselja Pondor, po prehitevanju pred njo vty/ečcga avtomobila, izgubila oblast nad vozilom in zapeljala desno iz vozišča. Tam je trčila v beionski propast, nalo pa k: v drog električne napeljave. Sopotnik je umrl na kraju nesreče, voznica se je huje ranila, .sopotnica na zadnjem sedežu pa je utrpela lažje telesne po.^kodbe. Avto je bil odklenjen Vdenje. 20. februarja - Neznanec je v petkovih zgodnjih jutranjih urah ni imel težkega dela. Iz odklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega na C^cljski ccsti, je odnesel avloradio in lastniku povzročil za 30.00Û tolarjev škode. V naletu avtomobilov umrl 25-letni voznik Vransko. 23. februarja - V ponedeljek zvečer ob IH..'^8,je na avtocesti Trojane - Vransko med predoroma Z«ijcsovnik - Ločica v občini Vransko, prišlo do verižnega trčenja, v katerem je bilo udeleženih sedem vozil. Ciasilci so iz osebnega avt omilila s haran z rezal- no tehniko rešili dve uklepni osebi- 25 • letni vtv,-nik je na kraju nesreče poškodbam podlegel, sopotnika pa so z reševalnim vo7ÍU)m prepeljali v celjsko bolnišnico. Avtocesta Trojane-Vransko je bila iz ljubljanske smeri zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče zaprta več kot štiri ure. Obvoz je bil urejen po stari regionalni ccsti. Nad lokale! Panžije, 20. februarja - V Parižljah je bilo v zgodnjih jutranjih urah vlomljeno v gostinski lokal, iz katerega je vlomilec odnesel DVD pred-vajalnik, foto aparat, nekaj cigaret in žganih pijač ter menjalnega denaija. Z dejanjem je povzročil za okoli 150.1)00 tolarjev škode. Velenje, 21. februarja - V soboto okoli 2. ure Je bilo vlomljeno v gostinski lokal Arkada na Kidričevi cesti Iznoiranjcxstije nepridiprav odnesel za okoli 140.000 tolarjev različnih vrst cigaret. Velenje, 23. februarja - V poznih večernih urah, v ponedeljek, je bilo vlomljeno v biljard kub upokojencev na Kidričevi v in v trgovino Dober dan na Kardeljevem trgu. V obeh primerih so bile iz objektov odtujene žgane pijače in cigarete..skupna škoda pa znaša 3í).00(} tolarjev. Eksplozijo plina Velenje, 21. februarja — V soboto opoldne je v kuhinji stanovanja na Kajuhovi cesti eksplodiral gospodinjski plin. Domnevajo, daje do paščanja plina in nalo ck.sp]ozijc priSlo zaradi napake na plinski napeljavi. Ob tem jc izbruhnil manjši požar, eksplozija pa jc razdejala kuhinjski prostor. V nesreči sta bili poŠkod(5vani dve osebi, vL^ino gmotne škode pa ocenjujejo na l.(l(10.{)00 tolarjev. Dobro uro kasneje, ob 13.18 je zaradi pozabljene hrane na vključenem Štedilniku zagorelo v kuhinji stanovanja na Jenkovi cesti. Ogenj sc je razširil na kuhinjsko napo in pohištvo. Ob 18. uri, pa so gasilci posredovali v stano-vanj.ski liiSi v Paki, kjer je pri.ilo do dimni.^kega požara. Ogenj se je razi^irii na tla ob dimniku. Višina gmotne škode ni znana. Vandalizem na vasi Šentilj pri Velenju • Vandalizem naš vsakanji, bi lahko rekli ob spodnji sliki. In dodali, da so se neznanci takole znesli nad jugotom, ki ga je vaznik pastil na parkirišču pri pokopališču v Šentilju. Verjetno zaradi okvare motorja. Ačezprejšnji vikend je avto ostal Še brez stekel, končal paje v obcestnem jarku. Če bi bilo 10 prvič, pravi predsednik KS Šentilj, bi bilo krajanom lažje, tako pa se je to zgodilo že trtejič vzelo kratkem času. Kdo ima veselje z razbijanjem in porivanjcra avtomobilov, pa lahko zaenkrat samo ugibamo. ■ bŠ Nočni veseljaki so se znesti nad fagotom na mirnem parkirišču v Šentifju. Ni kaj^ vandatizem ni več te problem urbanih središč. Uldnitev avto šole je bila napaka Člani Ziiružonja solcrjev in avlonichanlkov (ZSAM) Velenje so na soholnejii obnicin /boru ufiotóvljalu da jim Ljubljana pobere \)ivwc denarja - Tega je manj tudi zar adi uidnitve avlo sejma in avto šoki Vinska Gora - Dvorana večnamenskega doma v Vinski Oorije bilavsobolo zvečer polna. Nič Čudnega, na rednem obncenem zboru so se zbrali Člani ZSaM Velenje, ki jih je kar 253. Tudi v tej organizaciji, ki zdru?,uje poklicne šoferje in avto mehanike, se srečujejo s problemom podmladka, še bolj ti profitabilne dejavnasti. Danes pa vidimo, da jo v okoliških združenjih Se vedno opravljajo. Zato je bilo zaprtje avlo šole napaka. Sedaj .se združenje financira s članarino in manjšimi donacijami, kar je malo, sploh, ker moramo od 550O tolarjev članarine 35tl0 tolarjev nakazati na republiško združenje v Gore. Potem so bila na vrsti poročila. To je bil že 49. zaporedni občni zbor, saj bo združenje prihodnje lelo praznovalo 50. letnico. V lanskem letu so Člani, tako uniformirani kot nc, sodelovali v Številnih akcijah SPV-ja in Policijske pastaje Velenje (prvi šoLski dnevi, Stopimo iz teme...). Kot v?>a Udeležba na redenem fetnem občnem zboru je bita dobra^ Veliko članov je prišlo v unifor^ mah, saj imajo v ZŠAM Velenje kar 120 uniformiranih Članov. pa jih pri delovanju pestijo finančne težave. Sploh, ker sta bila velik vir financiranja dohodek od avto sejmov in lastne avto šole. Oboje jc prenehalo delovati, danes pa člani ugotavljajo,daje bila ukinitev avlo šole napaka! Kot nam je povedal predsednik ZŠAM Velenje Roris Raner so odU">čitev o ukinitvi avto Šole in avlo sejma sprejch njegovi predhodniki **Kar se avto sejma tiče, je bilo zanimanje vse manjše, največ avtov pa se je prodalo i/ven označenega prostora pred Rdečo dvorano, seveda v i.stem času, /ato smo s to dejavnostjo prenehali Za ukinitev avlo Šole naj bi se takratni vodilni odloČili, ker kot združenje ne bi smeli opravlja- Ljubljano. Zato pa dobimo le članski časopis. Tako nam ostane bore malo za na^ delovanje. Nimamo tudi svoje pisarne, za majhno pisarno v gasilskem doinu v Šaleku pa plačujemo 15 tisočakov najemnine mesečno. Ob tem Raner poudari, da bi radi osvežili članstvo, bolj dostopni pa bi radi bili tudi do vseh članov. Zalo IhkIo po novem umdne ure v njihovi pisarili vsako sredo od 16. do 18. ure. V lem času vabijo v svoje prostore tudi tiste, ki hi se jim morda radi pridružili. Na občnem zboru v Vinski Gori so najprej poskrbeli za kulturni program. Večer so popestrili pevci pevskega zbora Florjan - Skorno in domačini, kmečki ljudski godci iz Vinske leta doslej pa so poskrbeli tudi za brezplačne tehnične preglede. S tem bodo nadaljevali tudi letos. Pœkrbeli pa bodo tudi za družabno plat članctv združenja. Ob 13- juliju, dnevu šoferjev in avto mehanikov, se bodo zagotovo zbrali na Rogli na vseslovenskem srečanju, sodelovali bodo tudi na povorkah unifor-mirancevvtujini... Letos so med svoje člane podelili tudi 32 značk za slaž v združenju, od tcga6 srebrnih in 5 zlatih. Podelili pa so še dve ptisebni priznanji. Plaketo tovarištva je prejel Božo Horvat, viKjja l/letnika v Velenju, plaketo s srebrnim vencem p;i priklic« ni šofer Miroslav Jurko iz Vinske (Sore. ■ bš Pester program SVP Svet za pieveiilivno in xzgojo v ceslneni promelu želi k sodelovanju pilvabili najširših krog ol)fan(>v - Maiva pogovori in predavanja Milena KrstiČ - Planine Velenje- Na seji Sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu (vSVP) so v Četrtek obravnavali akcijski načrt,plan dela za letos. Določili so nosil-cc in roke za izvedbo nalog, ki izhajajo iz Lokalnega programa varnosti v ee.stnem prometu mestne občine do leta 2006. Program je bil na seji Svcia Mestne občine Velenje sprejet decembra lani. »Kot novost uvajamo pogovore v krajevnih skupnostih in me-stnih četrtih. Prisotnim bomo predstavili occno varnosti vccst-nem prometu, jih seznanili z novostmi v cestno prometnih predpisih, načini umerjímja pro- meta in se pogovarjali o odprtih vprašanjih in predlo^h, ki jih imajo občani, da se varnost na območju še poveča,« je povedal predsednik sveta Karel Drago - Seme. S pogovori po krajevnih skupnostih bodo v začetku marca začeli na Koňové m. Veseli jih, da se krog sodelu-jtíčih širi. V program se je, s prometno varnostjo, vključila tudi Univerza za Irelje življenjsko obdobje. 3. marca bodo v veliki dvorani mestne občine pripravili prvi del programa z DJtslovom Obnovimo in preverimo znanje in sposobnosti. Sodelovali bodo predstavniki Policijske postaje Velenje, Avto Šola Andej, Univerza za tretje žh'ljenjsko obdobje in SVP Velenje. Sledijo dnevi odprtih vrat Avto šole Antlej, v svetu pa so prepričani, da bodo k sodelovanju pristopile tudi druge velenjske avto šole. V marcu pa načrtujejo tudi pogovore z ravnatelji in mentorji prometne vzgoje na osnovnih šolah. Svet za vzgojo in varnost v cestnem prometu pa prav v teh dneh na vse. kise tako ali drugače ukvarjajo z nalogami v zvezi s prometno varnostjo, pošilja pisma z vabilom ksode-lovanju in usklajenem nastopanju za izboljšanje prometne varnosti. ZANIMIVO ÍÍ^FToroskon Oven od 21 .Z. do 30.4» Najpiei S€ bo zalomilo doma, polemše v službi f^l^^ Zagotovo vas ćalo piôc«t naporen zimsko obarvan leden Glava ^ ^ bo polna te^ih misli, ilevilnih skrbi in problemov Sploh jih ne boste znali odklopiti Pa ie veliko preveč bosle v zaprlih prosio-»I rih. sai vas r^erava ne bo nâ|bol| mikala. Tudi lo s« bo Kmalu poznalo ns vakm počutju Zna bili. da boste bolj lečni Kot ste bilt in da bosle zato morali kar mafo paziti rra svol temperar^enl. Kar se ćustev ličd. boste rahlo zmedeni Poslušajle sice in ne gfave Bik ttd do ai.5. . , ^ V r«siedn|lh dneh bosle pa neKoliM boi| ranljivi, zato bo prav, če VimmJ bosteiqsočasnili tempo m prelodli pomembne odločitve vsaj za teden ^^ (Ï1L Bolje bj bilo, Ce v teh dneh le nabuale moči m ene/gijo, za napo-9 vas čakajo. Maio bofiie pomladanske utnjjenosil. lu bo zagotovo tudi letos naredila nefajlkodevalemu telesu Sorodniki bodo piTv vsiljivi, predvsem pa zelo pametni. Bolje, kol da se Kregate z njimi bo, če |ih le poslušale in modro molčite. Dvojčka od 12.5 do 11.6. iudi tokrat bodo mnogi opazili vaèe ribajoče razpoloženje. Naiprej bosle dali prav vse od sebe m se nacičlovei^o tmdilL da bi ugodi-tKJt II muham vseh okoli vas. Potem vam bo, fxeproslo povedano, vse ▼▼ padlo dol Srez energije boste in zato ludr učinkovili izjemr» slabo Cas bo spet pravi, cë se oprimete zdravega načina 2rvJjenja. Mena- zdanje le lu posUii čas m tudi če ne verjamete vanj, vam ne bo škodilo, če malo preCcsti* le telo. Kai to pomem m kaj vam škodi, pa sami predobro veste. Rak od do 22.7. Veliko časa boste preživeli za knjigami in pred lelevizorjem. Dnevi bodo precej podoti^i eden drugemu, $3| bo tudi vreme lako. da ne boslB imeli prave volje, da bi se loliii česa bolj konkretnega N^lce var^ bo ponagajalo zdravte, zelo verieten je pret^lad ali viroza. Tudi zato, ker je za vami nekaj precej siresnih lednov Pomagalo bo ^e to. da boste većino zaostalega dela in otiř/eznosti opravili iniakoz ramsn odvrgli veliko breme Lev od 23.7« do 22.8. ' N Če se bosle holsli po dolgem času počuiiti odlično, se boste mora-Jif^fk li tudi vi potrudili, čeprav je ravada grda železna srajoa. jih bosle prisiljeni kar nekaj opustiti Prav bo, če si priznale, da so to le raz-wLjm vade, ki ne morejo In ne smejo upravljali z vašim lel$som In prav ^^^^^ leio vam bo hitro pokazalo svojO hvaležnost. Partner bo prikupen, znal vas bo spravili v dobro votjo m nagradili s vaša dejanja. Vi pa mu bost? anli vračali. In potem bo skoraj taKo. kol da ste se na novo zaljubili. Zunaj je reszirr^. vam pa se bo vse zdelo lepo kot pomladi Dovice od do 22.9. ^ ^ Vsem boste holeli pokazali, kako dobro se počutile v svoji ko!i. tfft in lo na naravnost nevsiljiv način. Zagotovo je pred vami čudo-vinedeii.vkalere}7ibosteiispe!idorečimp^ogeslvari,kijihpre| taiste uspeli več mesecev. IzKoristite ugoden polohij planetov tudi za druge plaii Mrvljenja Recimo, za ljubezen, ki je po dolgem času ponovno razgibala va^ čusiva. £e je to listo la pravo, pa še neKaj časa ne boste vedeli Prav bf bilo. da umivale v prav vsem, kar vam na pol prinese ^vlje-ii[e, saj dolgo ne bo več tako lepo kot vam ;e trenulno.Planeti se bodo rahlo zaro-lllt proll vam. Tohintca od 23.1». do 22.10. Začeli ste delati M. koi da se rta poli do cilja ne more prav nič ustaviti ali narediti zmede. Kol ponavadi boste na pol poti do cilja začeli dvomili, če ste se odločili pravilno. Pa čeprav so bdi vaSi^e-pi irdni kol kamen Takšni pač sle, vedno malo v oblakih, z eno nogo pa 1*3 irdnih ileh. Manjka vam 2bave v družbi, ki |0 imate iskreno radi Tej se zaradi nekih druSinskih dogodkov It nekaj časa odrekale Kar pa nič Kai dobro ne vpliva na vas. Poslovno je pr«d vami uspešen leden zasebno pa z njim ne boste čislo zadovol|nL Škorpiton od 23.10. do 22.11. Najbolje se boste počutili, če boste morali bili v pravem pogonu. Istočasno bosia morala bili zaposlena telo in vaši mořganj íe bo le eder^. ne boste prav vztrajni Bo pa kar drâlo, da prave energije za deio Se ne bosie imeli še n^aj dni bo ostalo le pri sanjarjeniu, delali bosle vetike načete m pozabili rta realnost 2e v nekja lednih vas čaka velika sprememba vživijenju, ki vas bo postavila na realna tla. Pa čeprav si lega po lihem ne Zelile. čeprav se dogodka nezransko veselite. Strolo« od 23.11. do 21.12. ^ Vrteli se bosle v kiogu želja m možnosli. V službi bo vse pogosle- f^ je prihajalo do napelosli, ki vas bodo morile tudi doma. na Ijube-ženskem področju pa bo vse v najlepšem redu Srsčniboste, čeprav bosle lu in tam malce podvomili v iskrenost vašega partnerja, če ^^^^ mu ne boste bolj aupali, bo to začeiek konca. Glasni dvomi ga bodo namreč pnčefi zelo motiti V teh dneh boste sklenili pomembno pogodbo, ki bo vaša življenje pfecej spremenila, če se bosle znašli v središču pozornosti, vam bo godilo. Če vam bodo pa 2e težili, pa nikakor ne Koiorog od 22.12. do 20.1. v Izgubilf bosle nekoga, ki vam že dolgo pomeni več kol je vedel ^^ on sam m Kot sle slutili vi. Počutje ne bo najboljše, sicer pa je pred vami povsem povprečen teden. Čas bo. da začnete razmillja-h o lem, kako se bosle lotili načrta, ki ste se ga lolili že lam jese-^^^^ m ^ič kaj se le ni premaknilo, kar vas že rahlo mori. In se ludi ne bo, če se ne boste sami potrudili. Kaj se dogaja. laKo dobro vesie. Le prave volje ne znate zbrati. Vodnar od 21.1. do 10.2. Razdajale se na vse strani, na sebe pa ste skorajda pozabili, če si J boste znali vzeti čas tudi zase. se bosle kmalu počutili mnogo boije. vendar morate paziti, da ne bo la čas predolg m neproduktivni. Nameslo drugih ne morete živeli, tega pa se vse manj zave-- date. In polem ste preobremenjeni in neiïQlokTat živčni, ker ne znale reči ne Tudi to se da naučili in prav nič slabo nebo, če vam bi uspelo Večeri s prijatelji bbodo abavnl, sploh če bodo povezani še s športnimi dogodki Tudi v naravo bo Ireba pogosteje Ribi od 20.2. do 20.3. Priznajtesr, da spet pretiravate. Svoje telo že nekaj časa naravnost mučile, pa čeprav pri lem sploh ne uživate več. Dajete vtis. da sie zelo zaposleni, v resnici pa vam je vse prevečkrat dolg čas Želile si. da bi karkoli v vas spel zbudilo mravl|ince m psokrbelo za razburjenje Pa tega ta teden še ne bosle dočakali. Nekaj lenobnih, prav nič razburljivih dni je pred vami če boste bežali v sanjski svel. se poskušajte znali tudi ustaviti Ne bo dobro, če boste vse težave ovijali v sanje. Včasih se je ire-bs z njimi spoprijeti In vendar gre naprej ! iSLAVkOm fPONASifŘtkiJ '/. inlbrmacijami v siddkomcm količku nc hi! i^clcl kritizirali in pridigati, čeprav verjetno pogosto napra\'im ravno lo. Vzrok jc nezadovoljstvo tako z naSim zdravslvcnim sijŇlemom kol ludi / rcakcijaml nanj s sirani nasili »uporabnikov« - sladkornih Ix*)!-nikov. /ato bom i/korislil februarski količek in Vam predstavil nekaj spodbudnega. Bil bi sestanek, lak kol že mni> go do sedaj, takoj v začetku 1'cb-ruarja. Organizirala gaje firma Zaloker in Zalokcr iz Ljubljane, ki jo poznale po merilcih krvnega sladkorja Bayer Elite in Dex pa ludi I» diibavi črpalk za dtiva-janjc inzulina.'Iema srečanja je bila inzulinskc črpalke in izpopolnitve 3 -dnevnega merjenja sladkorja s sislemoni CXîMS (kontinuirani glukozni monilomi sislem). Udelcžilismo se ga slovenski diabeiologi {sklicatelj jc bila endokrincíloška sek-eija skTvenskega zdravniškega druhiva), endokrinologi pcdialri in celo gostje iz Zagreba. Predstavljen je bil sislem oChiardian« (o]\ angleško - varuh, stražar). Kaj jc pri Icm lako pascbnega? Za razumevanje moram dodali kratek uvod. Inzulinska črpalka deluje tako. da ampule hormona inzulina vstavimo nameslo v pero v škatlico velikosti mobitela. C'rpalka vbrizguje inzulin pod kožo pov naprej doltxienem programu, ki je dogovorjen na začelku in ga bolnik spreminja le z dodatki inzulina t^b jedi ali zaradi lizične aklivnosli. Tepravjo ta sistem trenutno najboljSi za sladkornega bolniku in zaradi uspešne preprečitve pojava komplikacij sladkorne bolezni tudi dolgoročno najcenejši, ga naša drŽavéi zagotavlja Ic za otroke do siarosU 15 ieu Sam bolnik si zaradi visokih stroskov te dogoročne naložbe navadno ne more »privoščili«. O togosti na^ga sistema (mlnislra in min-Lslrsiva za »zdravje«, članov generalne skup.^čine Zavoda za zdravstveno zavarovanje ali naših poslanccv) na tem mestu ne bi polemiziral. Hkrati s sistemom dovajanja inzulina je ista ameriška llrma razvila merilec neprekinjenega merjenja krvnega sladkorja. Razvoj je lako napredoval, da je predlani na diabetološkem sveii"'vncm kongresu bila predstavljena skupina bolnikov, ki so imeli merilno konico vstavljeno v velike žile ali srce - ob Predstavili so film (Vpmv je prod \rali /c nova u^kina ARS 2004. siiK) lui pusliu) soboU) (l()ži\(^li krslno prc^tvajaiijo nima o prvi pustolovski l(^kini pri nas. Aiivoiiluro race Slovenia - Velcíijo 2(HK3. Velika dvorana MO Velenje sicer ni pokala po Šivih, je bila pa polna vznemirjenja pred začetkom dolgo pričakovanega predstavitveno-reportažnega filma. Slabo uro pred tem pa je bil obiskovalcem (bivšim oz. bodočim tek- loški prikaz tekme jc tako za laaske ekipe pomenil nekaj lepega. spomin na dobre in slabe trenutke, ko so skupaj s soiek-movalci grizli skozi dolgo in naporno progo, v nedogled preklinjali in iz ure v unî txskr-bovali bolečo žulje. Na drugi movalccm) na voljo tudi o^ji organizacijski odbor, kî je odgovarjal nn vprašanja v zvezi s tekmo; bodisi progo, pravili ali organizacijo. Vprašanj seveda ni bilo malo, saj zahteva takšna lekma veliko priprav, šievilčno ekipo in mora biti dosledno izpeljana. Ekipe se morajo namreč na tekmi počutili kar se da varne in samozavestne, ter morajo zaupali organizatorjem. Ti si zalo nc smejo privoščiti nobenih napak in morajo stali za svojimi odločitvami, kar so s korektnimi in odločnimi odgovori ludi potrdili. Film sicer ni bil profesionalno posnel, je pa več kol očitno prikazal kaj ARS sploh pomeni in v kaj se ekipa spušča, ko se pojavi na siariu slovenske pustolovske dogodivščine. Krono- sirani pa so »zelenci« lilm spremljali kot nekakšno svarilo (mogoče tudi povabilo) pred tem kar jih čaka, Če .si bodo drznili zakorakati v zgodovino adventure race lekem. Na predstavitvi je bilo možno ludi naredili DVD z omenjenim filmom. Kdor je manjkal lahko to siori ludi preko spleta na uradni sirani tekmovanja a rs. rut k a. ne t. kjer so na voljo ludi vse i"isiale infi")rmacije o tekni in^anju. Naj bo 10 dovolj zaenkrat; vsekakor pa to ni vse z naše sirani, saj je nova tekma pred nami inznjo novi Lzziviinnove potrditve. Te že sedaj dokazujejo, da taborniki rodu Jezerski zmaj še vedno radi poscgamcj visoko in se nc znajdemo v povprcčnasiií ■ Ravč tem pa direktno povezavo z inzuliasko ČrpalkiK Tako je sislem v glavnem sam uravnaval nivo krvnega sladkorja (razen med jedjo) in to v zavidljivo natančnem območju. Nekakšna umetna trebušna slinavka na prvi pogled. Tudi la informacija še ni vzrok za optimizem: sislem je zahteven, zahteva vsiavitev Črpalke pod kožo (kol srčni vzpodbujevalec na primer). Tn zadržek postane moleč, ker je potrebno odpirali mesio ozinv ma vstavljati inzulin z injekcijsko iglo .sko/i kožo najmanj na 6 mesecev-v praksi paše mnogo ptigost>bnusli v cestnem pnmietď*. leoretičen del seminarja ho potekal v sredo, ob 8. uri, v sejni dvorani MO Velenje. Pri izvedbi seminarja bodo pomagali tudi policisti PP Velenje in Avto šahi Antlej. /x^lijo si včim večjo udeležbo, saj je dvorana dovolj velika za vse, kijih tema zanima. Jeseni pa biMJo pripravili tudi praktičen del seminarja, ko bodo lahko vsi, ki b<>do želeli, obnovili svoje znanje ludi z vožnjo ob pomciči inšiurkiorja. ■ bš čarodej v Tržnici vrenje - V Erini Tržnici so v predpustnem času poskrbeli za magično vzdušje sčaroJejem Sam Sebastijanom in njegovo spremljevalko Polonko. V svoj program sla vključila akrobacije in arli-zem kol simbol premagovanja telesa in fizičnih ovir. Skozi dobro voljo in s čarovniškimi iriki sla ponazorila drugačno življenje, ki presega vsakdan, kol se za pustni čas tudi spodobi. Nakupi v Eri ta dan ponovno niso bili vsakdan, ampak za marsikoga doživetje z novospretnosino izkušnjo. www.nascas.com KULTURA 21 Rahlo i pogovor, ki pove več V Kultuî niči so v sroclo zvcrcr pripi g dr. Anur Stem v Velenju pripravi! prvi, siccr pa že 89.1 lemingwayski veícr. Z njinii jc zaccl v priljubljeni ljubljanski resiavraciji, nadaljuje pa jih p<> ra/liCnih krajih po Sloveniji. Gosti zelo ra/lične gosie, od Športnikov, do kulturnikov pa ludi prodsednikw. VKullur-nid je bil njegov gist vsem znani pesnik in pisatelj Peri Lalnt^-ek. ki se je, po mojem, tokrat obiskovalcem odprl mnogo bolj. kot na drugih kulturnih večerih. "Kriv" pa je bil seveda voditelj, ki se stvari loti na i^elo zabaven, pa vendarle ne banalen način. Tudi, ko posta\i kot sam reče "but a.slo" vprašanje, ga yačini s kakšno mislijo, ki ra /krij e nj egovo s il no razgledanost in načitanost. Izprašani pa je zagotovo tudi zalo odkrho spregovoril o homoscksulnosti - a Jc zaradi nedavnega tovrstnega posilstva v lokalu v MuHvki Sobi>-ti, kamor Lidnšćck htxJi na kavo. lokalu pa jc "ime" Hemingway. Pa o ljubezni in zapeljevanju. Ko pride tista prava, ni ve^ želje po osvajanju in zapeljevanju, pravi Lainšček. Nista mogla mimo posebne Prekmurske narave, ki pravzaprav povzroča, kot je ptwedal gosi, da so jih vedno delili na "Slovence in Prekmur-ce", zanimivo je bilo poslušali o Porabskih Slovencih, 5e bolj o naslajanju Lain-^č-kovih romanov Ločil b»m pen« itd valov in Poemu o IJul)e/nl. Oba gosta sta pisatelja in Laiašček se je strinjal s Šter-novim "priznanjem", da je v vsakem literarnem delu približno 50% resničnih dogodkov, oslalo pa je i/jnišljeno... Večer sla lepo dopolnila Ves-n;i Rudovanuvlč, ki je brala odlomke b, Lainsčkovih knjig, tudi v Prckmuri>čini, in Vclenjčan Simon GoriiSek s kitaro in svojim lepim glasom. Mimogrede, nisem šc doživela, da bi na kulturnem večeru pri- pravili obiskovalce, da bi zape-li. V Kuliurnici pa smo na Anurjevo željo pel i "Vsi so venci vejli". Čc je na začetku večera nekaj obiskovalcev bolj kislo gledalo, ker iim je bil svoboden pristop verjetno malo tuj, mislim, da so na koncu lahko vsi priznali, da so izvedeli veliko. O obeh goslih. Zato upam, da Ixj v marcu, ko bo Artur Šlern v Kuliurnico pripeljal novega gosta, obiskovalcev večera Še več. MLslim, da bo njegov način vodenja bli^u tudi mladim, ki pravQoma na takšne večere ne hodijo prav pogasto. ■ bš Večer z voditeljem ćr. Arturjern Sternom In gostom Ferijem Lainsčkom Je bil zabaven in poučen hkrati. Predvsem pa je vodite-Ijev sproščen pristop verjetno marsikoga malo šokiral. A le na začetku. Gledališče pod kozolcem Mrivi ne plričujejo davkov Šmartno ob Paki - Čeprav so mnogi l|ubííelji nepoklicnega odra v Smartnem ob Paki ter njegcm bližnji in daljni okolici menili, da sc jim bodo člani domače^ Gledališča pod kozol-ccm v sezoni 2003/2004 izneverili, se To ne bo zgodilo. Će bo vse po sreči jih bodo čez dva meseca povabili na premiero komedije Mrtvi nc plačujejo davkov. Usrvarjajo pod režijsko taktirko domačina in ludi člana gledališča Jo>.e^a Kr^jnai. Za njimi je že nekaj bralnih vaj. Na odru pa bomo tokrat videli vsaj 15 nepoklicnih smarških glcdaliSčnikov, med njimi znova Adija Hoferja, Jožeta Robida, Fcrija Rudnika, Pavlo Letonja, Mijo Žerjav, Lijo Modrijan,... K sodelovanju so povabili šc kar nekaj mladih gledaltóčnikov. Sicer pa člani šmarškega kulturnega društva razmišljajo o Iclu 2006, ki božanje jubilejno. Takrat bodo namreč zaznamovali lOO-letnico kulture v tem okolju. Radi bi jo proslavili slovesno, po možnosti ludi s preurejeno dvorano. \ ikraii pa leto 2006 ludi sovpada s 750 -let-nico omembe Šmarlnega ob Paki kol Sv. Martina na Paki. mtp AG Velenje - komedija Kurbe Óani Amîilerskega gledališča Velenje so tokrat pozno začeli priprave na gledališko sezono 200.'^/2004. Običajno sov takem času ljubitelje nepoklicnega odra že razveselili s premiero novega dela. lokral so sc o tem dogovorili šele pred nedavnim. Na odru doma kulture v Velenju vadijo Šehovičevo komedijo Kurbe. Predstavo pripravljajo pod vodstvom KenaUt .|enčk»i. člana Slwoaskega ljudskega gledališča Celje, ki je poskrl>cl za priredbo komedije, režijo in kostumogralijo. Prcmiemonaj bi Kurbe uprizorili aprila. V glcdall^'u pa je prišlo tudi po sprememb pri vodstvu. Po 13 letih je Majdo (»aherš^^k na predsedniškem mestu zamenjala Irvna Sliplov.^ek. ■ tp Samo za ženske Mladi forum Združene lisic socialnih demokratov Šaleška dolina poklanja vsem dekletom in ženam ob njihovem prazniku, 8. marcu - dnevu žena. ogled monokomedije ^'Juri začnem" v izvedbi Desc Muck. Predstava bo v ponedeljek, 8. marca, c^ 19.00 uri v Kulturnem domu v Velenju. Brezplačne vsiopnice lahko dvignete v petek, 5. marca, in v ponedeljek, H. marca, med 9. in K), uro na blagajni Kulturnega doma in od 16. do 18. ure na sedežu Mladega ťoruma /LSD Šaleška dolina, Prešernova I, Velenje (slavbasodišča IV. nadstropje). Vabljene izključno ženske! ■ pk Kje si, mati... Misli prebirajo Kajn ti o ve slilie. I^o šestdeseti fi letih lakrat, ko sva sc srečevala skoraj vsako jutro na železniški postaji Polzela. V smeri (?elje. Visokorasel tant, črnih bujnih las, in vedno nasmejan ... Saj je skoraj nemogoče. V njem je vendar že v dijaških, celjskih letih divjala uporniška misel Boj za novi, pravičnejši svet. V njegovi mehki srčiki, pa jet udivnajhujšilí bojih tlela in sc vedno ponovno razraščala nežna ljubezen do matere, V pesmi Materi treh partizanov in v listi, ki jc najbolj podobna mojemu odnosu do matere, Kje si, mati. Koliko nežnosti in koliko skrbi za mamo je razlitih v teh ver/ih. "Rad bi 'l i napisal pismo. In potem: "Kjer koli si, povsod scmjazs'Ièboj." Tudi v listih naj teg i h časih zgodovine, ko se je prebijala Stirinaj.sta na Štajersko, na Graško Goro. Med vsemi drobnimi pesmimi gotovo zavzema Kajuhova lirika posebno mesto. Mati osia-ja zanj ncpozabljena. Kjer koh je, povsod jc z njiin tudi ona, pisano z veliko začcinico. Hrepenenje po materi se je žal, razblinilo v il. Vidu nad Šoštanjem, ko so nemški sncipcr-ji prcrešelali mlado truplo junaka in poeta. Ljubezen do malcre ja Karli združil z željo, "Naj bo ta svet tudi zate". Ali se je uresničila njegova želja? Ali je današnji svcl še tisti, o katerem je sanjal Kajuh. Novi svet, pravičnejši in svoboden? Venci na njegovih spt')minskih obeležjih govorijo o upanju, ne samo o ljubezni do matere in vsega slovenstva, ludi o Času, o kakršnem jc sanjal bojevnik in lirik, Karel DesUwnik Kajuh. ■ W$ teladi dopisnik/ poročajo Naši otroci in Palček Pohajalček Po/dravljťni, že Vťsíe, kaj se Je zgodilo, do^aJalo v našem vrtcu, vrtcu Vinske gore? Kaj, ne veste Še, pa bosle izvedeli sedaj. Naši otroci so s svojima vzgojiteljicama, gospcma Montano in Zoro uprizorili igrico Palček Pohajalček. In vcslc kdaj? 19. februarja v šolski knjižnici. Otroci vseh vrtcev se letos posvečajo dramatizaciji, knjigi, pripovedovanju in še marsičemu, a to bi bil res dolg seznam. Otroci so na ogled povabili tudi otroke in starše iz vrtca Š-entilj, ki so jih le ti en leden prej ra zvesel D i z isto pravljia), vendar v izvedbi njihovih staršev, pa seveda nas, njihove starše. Ne morete si predstavljati, s kakšno vnemo so naši t>tr(KÍ pripravljali igrico. Imeli so prave kostume, ki so jih scšilc mamice, glasbeno spremljavo, za katero so poskrbeli sami 2 vzgojiteljicama in ustvarili so gledališki lisi, katerega je urcdU oče cđc od naših deklic. Maički so izgledali kol pravi igralci, vsi brez izjeme so znali besedilo iz pravljice, pa tudi /a sceno so poskrbeli, kdo ločno ne vem, saj vsega Še najl^oljši novinar ne ve. Kaj naj vam še napišem, res je lepo opazovati raz\'Oj svojega otroka pa čeprav jc bil lo delček vsakdana, lega, kar sc učijo v vrtcih naši olroci. Vse bolj mi postaja jasno, in verjetno še komu, da so naši otroci na dobri poti šolanja, za katerega veliko pripomorejo vzgojitelji naših otrok. In šc nekaj, čc bomo pomagali vrtcem in jih nc sprejemali kot asianovc,vkatcrih morajo naše otroke učiti in vzgojili, bo razvoj naših otrok boljši, uspešnejši in bo imel svoj pozitiven ciJj. Dovolj o tem. ko se vrne Palček Pohajalček naših otrok in najde svojo kapico, bo morda nastala nova pravljica in z njo nova dramatizacija. Do tiikrat pa lep pozdrav in kmalu na snidenje. ■ l^ajda Jeiovnik In Robert Žerjav TRANSPORTI DRAGANOVIČ ENES Cesta oD ždídznid 4, Žalec razpisuje prosto (plovno mesto: MEHANIK TOVORNIH VOZIL Pogoji: - IV. Stopnja izooraztie rrtehaniCna smeri, - 9 leta delovnih i^Senj na področju sen/isiranja. Pisne vloge z ustreznimi dokazili pošljite na gornji naslov ali nas pokličite na tel.: 7133305 VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 OD MBUBUmitA FORD ESCORT 1.616V CLX, leL 93 550.000,00 SIT MAZDA XEDOS 9 2.5 V6, let 00, vsa Opr 3.300.0Q0.00 SIT MERCEDES BENZ A140, let. 9S 2.200.000,00 SIT HONDA CIVIC 1.4 iS, let 01 2.460.000,00 SIT ubođme mîmost! fimanciranja, staro za stam... mvw.nascas.com H pooblaščena prodaja motociklovapriua EjaSl OBVESCEVALEC POSMID^JI SA^IIKAJ {pustolovski, vojni, akcijski) Režija. EdwârdZwick, vloge: Tom Cmtse, Kan Watanabe, dolžina; )AA minut Četrtek 26. 2., ob 22.0D Petek 27.2., ob16.0D Sobota, 28.2.« ob 23.00 Vojna dveh svetov, spopad dveh civilizacij I Japon^ cesar Mep želi v 19.stoleliu modernizirali svqo dezek). Zato pc^iiće k sebi Nathana AIgrsna. junaka ameriške dr^vl-lanske vojne, da piežene iz planin japonske $aniura}e. ki so simbol zaost^osti dežele in iih L/nići. V prvem spopadu z njimi je Nathan rar^en m se znaide v uietništvu samurajev Medlem, ko počasi okreva, spoznava kulifo in naiHn žMjenja {udi, ki je žeěl liňéfá. Uči se njihovega txjevania in spoznava n(i!»vojiloa3fijo. Moral se bo ocfločiti za eno stran. Med tem se okrog njega bije (Mtka med dvema svetovoma Z^evne in atraktivne akcqske scene ! (K;KO\ \R™; {dmžinska korrrediia) Režija: Steve C^, vboe: Eddie Murphy, Steve Zahn. Anjeiica Huston . dolžina. 92 minut Četrtek 26. 2.,ob16.0Q Ch^lie in Plitl sta tako zaposlena, da v cek)^ zamujata odralčanie svojih oirok. Ko pa izgut)ita službi je slovila akademija za otroke Chapman pvedraga za njuna shova. Ker ne r^jdeta nove službe začneta sama &k:t)eti za sinova in to jima je tako všeč, da odpr^ lasten vrtec. To pa rň vseč gospodični Haridan, ki vodi akademijo Chapman. Sledi končni spopad. Film je sintironiziran v skivenščino ! Kino nagrajuje naročnike Našega casa lârebali srna: Atelšek Valentin, Florjan 126. Šoštanj; Benko Jmú-)a, Cankarjeva Šoštanj rn Bizjak Ivan» LoKovIca 14, Šoštanj. Ti:kS\SKI POKOL / ÍMOTORKO (grozljivka) Režija: Niki Caro, vloge: Keisha Castle-Huges Vicky Houghton Rawiri Paralene. dolžina: 101 minuta Četrtek. 26. 2.. ob 16.00 Petek. 27.2.. ob 20.30 Sobola. 26.2.. ob 21.00 Nedelja. 2., ob 18.30 Ponedeljek 1.3.. ob 20.30 Teksaški policisti so leta 1973 poslani na osamljeno kmetijo nekdanjega uslužbenca v klavnici Tîumasa Hew^ kaiti v njej so nažli tmpla 33 žrtev, iznakaženih do neraipoznavnosti. Lov na mc^a z usnjeno masko, ki naj bi zakrivil te umore se lahko prične. Film je navdihnil resničro množični morilec Ed Gein, ki je ustrahoval ljudi in mohl v dflavi Winsconsin. Za ljubitelje pravih grozljivk saj kh leče v potokih in nikoli re vešod kod bo skočil psihopatski morilec DI:R(ÍI KOZA V KRALJIISTVU SVIZCA (komedija) Režija: Boris JutjaševiČ. vloge: Marko Dei^anc. Afidrej Rozman, Bojan Emersič, Jernej Šugman. Janez Škof.....dolžina. 35 minut Četrtek. 26. 2., ob 20.00 Petek, 27. 2., ob 16.45 Nedelja, 2S. 2.. ob 16.30 Ponedeljek 1.3.. ob 18.00 Torek. 2.3., ob 18.00 Dergi le strokovnjak za svetovanje po radiu. Kker bi se rad skril pr?d Bibo, ki bi se rada poročila z njim, sprejme delo oskrbnika planinske koče. Roza pa je sociďni delavec, ki skuèa zbrati denar za odkup stare graščine v kateri živijo oansteí otroci in\t\ bodo zdenackma^zacijo izselili. Obme se na phjatelja Dergija in v gorah naštudirata Krst pri Savici s katerim naj bi ob povratku zaslužila dovolj dena^a za odkup graščine. Toda v koči straši, radijski signal za javljanje v dolino je slab pa še Biba odkrije njuno skriv^isće... (;OSIM)l)\K VRS'l\m\: KRVi.ji;\A VRi\rncv (pustolovski spektakel) Režija: PeterJackson.vloge.EliahWood. Billy Boyd, lan Mckelien. Liv Tyler. Christopoher Lee. dalžina: 198 minut Petek, 27. 2., ob 22.30 -glasno pred-vaian|e Sobota. 28.2.. ob17.00 Nedelja. 29. 2.. ob 20.30 Sreda, 3.3., ob 20.00 Potovanje bratovščine se zaključuje ! Sauronove sile so napadle prestolnk:o Minas Tirith Kraljestvo brez kralja vodi le nemočni majordom. Dedič mora nujno zasesli prestol, ki mu pripada. Bo Aragon v sebi našel moč m postal to, za kar se je rodil? Op^rs gondorski vojski se odprav-^0 na pomoč rokanskj vojš^ki. Frodo pa je na svoji poti do brezna Pogube vse bolj odvisen od Sama in Goluma. s^ ga prstan lako izčrpava, da ne zmore niti koraka, niti čiste misli. Bratovščina se pcda v najhujšo biC(0. da bi omogočila Frcdu prcet prelKid do pogube in. da uniči prstan zla. 11 nominacij za letošnje Oskarje I Podefitev Oskarjev bo to nedeljo. 29.2. ponoči I KOT RIT l[\ SRAJCA (odt^ komedija) Režija; Bobby & Peter farrelty, glasovi: Matt Damon, Greg ř^nnear. dolžina: 118 minut Torek 2. 3. ob 20.30- Premiera pred slovenskim startom Še ena moistrovina bratov Farrtíly ! Tokral spregovonta o bratovski liubezni. Bob in Wall sta siamska dvojčka, združena v predelu bokov. Oobn:^ se razumeta in vsak zna poudarili in izkoristiti svoje posebnosti. Toda. kose Bob odloČi, da bo naredil kariero v Hollywoodu, je Bob odk)čno proti. Kmalu jima uspe in začne se pot slave in bogastva. Waltu so se Izpolnile sanje. Bob pa je zek> nesrečen, še posebno, ko se Walt zaljubi v lepo igralko . Bo nekdanja ljubezen med bratoma dovolj močna ali je prišel čas za konec sobivanja v enem lelesu ? šr;ro\A ii(:i:rk\ tz_ I (komedija) Režija: Da^d Zucker, glasovi; Ashton Kulcher. Tara Reid, dolžina. 85 minut Sreda. 3. 3. ob18.00 Tedu se ponudi pribžnost, da poskrbi za hišo svojega zahtevnega in s čistočo obsedenega šefa Jacka . Mofda bo potem napredoval in tudi hiçati osvoji šefovo hčerko Liso. ki se mu je do sedaj izmikala Toda njegove načrte prekrižajo nepričakovani obiskovalci. Bo sploh lahko rešil hišo.sJužbo in osvojil dekie? mélU OCKOV VRTKť (družinska komedija) Petek, 27.2., ob 16.30 Sotc^, 22.ob 16.00 (Otresle matinej) Ned^a. 29,2., ob 16.D0 (Gtrcêka matinej) TIlkSAŠKI POKOL / ^lOTORkO (grozljivka) Petek. 27.2.. ob 18.30 posLi;i)i\ji SAMURAJ (pustotovski. vojni, akcijski) Petek. 27.2.. ob 20.30 Nedelja. 29. a, ob 18.00 di;r(;i iivro/\ v kR\IJi;STVH SVIZCA (komedija) Petek. 27.2, ob 23.30 Sobcia, 28.2., ob 18.00 in ob 23.30 \RT KINO : no(iviiJ.i; (ekspihmentaina drama posneta na odnj) Sobcte. 28.2., ob 20.00 Nedelja, 29.2-, ob 21.00 Dolžina: 177 minut Režija: Lars von Trier Vbge: Nicûfe Kidman. Paul Bettanyars f;ospoi)\R rRST\!\OV: KRALJICA > RÎMTI A (pustolovski speiďakel) Ponedeljek, 1.3., ob 20 00 - Filmski ciklus OSKAR J EVCI 2004 Torek, 2. 3.. ob 20.00 - Filmski ciklus OSKARJEVCI2004 Cena vstopnue: redne predstave 800 SIT, premiere 900 SIT, otroške matineje 500 SITI Rezervacij vstopnic ne sprejemamo \ Vstopnice lahko kupite v pred prodaji ! Nagradna križanka študentski sems marlbor študentski servis Maribor deluje v Velenju eodleta1986in sejevtem času pošteno zakorenlnil v srca Velenjčanov, tako slarejšim, kol mlajšim. Pri nas poskftimo za vse • Z3 študente In dijake, ki elijo dadat-no zaslu iti kakšen honorar, za lačne študente, ki kupujejo študentske bone. za tiste, ki efijo prodati ali kupid vrednostne papirje, (otokopirati in seveda tiste, ki elijo prosti čas pre iveti na smučeh • na smučiščih na Rogii. Golte h, Kopah in Mariborskem Pohorju.Lahko u Ivate tudi v bazenih v Zrečah In Rogaški. Vsi. ki elite potovati po svetu, zagotovo potrebujete izkaznice ISIC In IBN. Včlanite se lahko vsi, ki v tekočem è-olskem letu obiskujete poklicno aH srednjo šolo. ali pa ste študentje oziroma študentke na kateri od višjih, visokih ali univeratetnih šol doma ali v tujini. Nahajamo se med samimi šolskimi poslopji, zato nas ni teko najti! Oobrodišli na Trgu Mladosti 6 v Velenju! Rešitev kri anke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 8. marca, na naslov: Naš čas d.o.o. .Kidričeva 21 a, 3320 Velenje, s pripisom" ŠTUDENTSKI SERVIS". Iz rebali bomo trí nagrade: 1.nagrada: 2 smučarski karti za smučišče na Golteh; 2.naQrada: nahrbtnik • študentski servis; 3.nagrada: majica -Študentski servis. tmiíK 26. februaqa: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila. 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK. 27. {ebruario: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila. 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 2Z. februaoko|ence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Slar kredit ni ovira. Tel,: 02/ 282-48-26 041/750-560 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zav^omke, spoiiova-nI zavarovanci, obveščamo m. da je tet.: 112 rezen/irana za službo nujne medicinske pomoči, Afa io telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, Ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno služt)o Mičite na telefonsko števiiko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zebozchrovnihi: 28. in 29. febnjarja - Majda Budna, dr stom,, v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, Vodnikova 1 (od 8. do 12. ure). Lekomo v Velenju; Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, teleion 898-1880. rmm MftiU Od 27. do 29. fetiruarja • Franc Blatnik, dr vet. med., gsm: 041/618-117. Od 1. do 5. marca > Tibor Stu-par, dr. vel. med., gsm: 031/671-203. l/C KOMUNALNO PODJETJE VELENJE dA& Konta CM» 3320 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Telefon: 03/891 91 53,03/891 31 54 GSM: 031/041 390138, 031 375 041 J d.d. AVTO CIšLJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI V Celju... Ipavčeva c. 21 Teleion (03) 426-11-78 in 426-12-12 FORD FOCiJS 1.6 ambient klima rso. dec. 7H\m m. 01) 2.298.000.00 F0RDKA1.3Í reo.lun.. srebrna 01 1.390.0DO.OO FIAT BRAVA 1.6 SX. rea. marec 04. bela 97^8 898.0ÛO.OO RAT PUNTO 558 3/v. reo.iDnii. siva met. 95 623.0DO.QO FIAT TIPn 1.6 SX 5/v. rsa. dflcember 04. zelena met RATUN01.0 5/V. iwokt.srebffta 93 m 298.000.0n 386.000.00 PEU6EOTJ06JCÍ.IJ 3^.retLOkto&0íO4.srel3mL 95 549.000.00 FtUGEOT 3051.4 SajrrtTrooez 5/v. rea.mai 04, siva m, 00 1.640.000.00 PEUGEOT 4051.8 SI klima reo. feb. 04.. rdeča met 98 1.155.000.00 RENAULT LAGUNA 1.9 TDCi. rea.nov.04.. srebrna 02/12 4.198.0QO.OO RFNAijiTClini.4RN 5/v. reci.luliLrdfičamet. 9B 73Û.OOO.OO RENAULT R5 fl^ 3/v. zelena met 95 198.000.00 CITROEN AXIMAGE1.15/v. rea.lunli. bela 96 530.000.00 OF^L ASTRA1.516V 5/v reo.aorll. srebrna 99 1.999.000.00 VW PASSAT 1.9TDI. (Imtizîna. vsa onr.. sv. siva met. 02/11 4.491.000.0(1 VW PASSAT TDi 4x4. karavan, reo.maf. bela 99 3.290.000.00 'KREDITI * LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA řRODAJA* *VOZiLA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED* *NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILA* *OGLEĐ VOZIL OD 6. D017. URE • MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* Ponudba na internetu httpy/wvw.avtO'Celje.si. e*maií: g IKHl^l» R .^Vedeževanje 24 ur 0904417 Nagrajenci križanke "Skala " objavljene v tedniku Na§ čas dne 12.2.2004 so; UroS Medved, Splitska 3, Velenle, Snva Kostajniel;, Tomšičeva 1Q/a, Velenje, Zofka šuligoj. Stantetova 19, Velenie Vsak nagrajenec prejme darilni bon v vrednosti 5.000 SfT, ki ga je mo^o koristiti v rekrsacijsKem studiu Skala (litnes • savna • soiarij). Nagrajenci prejm^o dariine bone po poŠti. Óestitarr^o! Ledena pustna sobota, zasnežen torek ;35. velciijski pustni kariu^val ni odíííinl zinK\ sl^bo vroine \y<] jc /niaiijšalo ludi slovilo íjlodaiccv - Vozov in skupin \o l)il() kar 25 pr(Klsla\il(n bila zal)avna Pust Šoštanj ski ('lanom TurisliCiio olcpScvwlncga dnislva hostanj. sc jc v nedeljo spet i/šIo. Kljub slabemu in mr/lcmu vremenu so pod slrclio spravili i5e en kiirncvitl, ki si ga je ogledala nuioi^.ica ljudi od vsepcwsod. Ko se je konćal uradni del. najbolj zabavno je bilo na Trgu bratov Mravljakov, kjer Sly pusino dogajanje komenliraia Pelcr Klepe tec Díksi Piksi, so mnogi /abavo nadaljevali pod velikim šolorom, ki so ga posiavili na Iwenu. Jc pa Soilanjskim puslnjakom Iclos zmanjkalo domaČih» lokalnih tem, zalo so se lotili Širših. Posehoj jim je šla v nos gradnja džamije v Ljubljani. Sicer pa so slike xgovorncjše od besed. ■ njkp Pusl je )>il /ag(^tovt) ludi leios míLsicn okoli ust. zimo pa je prej priklical kol. odgnal. Vsem. ki sose irudill pripraviti velenjski pusini karneval, kije bi! leu« po številu vozov in sodelujočih vozil bogatejši kot lani, je trud rahlo uničilo nepredvidljivo vreme. Leden dež in mraz sta bila /agotwo največja krivca, dasi je pusino povorko po ulicah Velenja, pa ludi na osrednjem prizorišču - na riuwcm irgu - ogledali manj ljudi kol prej.šnja leta. Tisli, kJ so prišli, .so pustni kroniki in predstavitvi vozov še prisluhnili, do pustnega rajanja pa jim nič kaj ni bilo. Zato je bilo to hitro končano. Vozovi in pustno obdelane teme so bili aktualni in dobri. Sploh kurji krematorij i/. Šalc-ka, i/vima Šmarnica i/ íentilja, ra/no razni odpisani, pa EJedanc ssvojimspremsivom. kije pri.Šel i/ ( iraške C îorc... Potrudili so se tudi v.Stari vasi, kjer so i/delali več manjših vozov, med ljudi pa so pripeljali ludi Bcrkmandelca, ki ga poznajo v Premogovnikih po vsej Evropi. Meni so bili vSoć ludi Kremenčkovi, pa .še kdo, malo pa sem pogrešala več našemljenih gledalcev. Skoda je tudi, daje lel(w odpadlo pasto-vanje za oiroke v Rdeči dvorani, ki je vedno privabik) veliko malih puslov. /aradi rokometne tekme namreč nii>o mogli tako hitro preurediti dvorane, kiir jc razumljivo. ■ bšf foto: vos Pri set je tudi Bedanec z bogatim spremstvom, Prišel je z vrha Graške gore, da v dolini naredi redi Čiarii mozirske pustne bratovščine so se teto s z nekajdnevnimi pustnimi in razvedrilnimi pri red" itvami še posebej izkazali. Zlasti to velja za torkov karneval, ki je bii gotovo najboljši doslej. Preko 600 udeležencev je štel karnevalski sprevod, v njem pa so se poleg domačih, okoliških In slovenskih, predstavile tudi skupine avstrijskega Gradca, črnogorske Budve, hrvaških Novega Vinodolskoga In Reke, prvič sploh pa so se predstavile beneške maske, ki so navdušile pravo mmžico obiskovalcev. ^m +