IfTV
★
ra
PRIMORSKI DNEVNIK
_	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
jjolX. . Štev. 260 (2570)
.toda tul kal dem umd,
U iateiie	enkto
KAJUH
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 3. novembra 1953
Cena 20 lir
Saše EJUDSTVO STRNJENO ob grobovih in SPOMENIKIH NAŠIH PAPEIH:
Prisegamo, da ne bomo nikoli dovolili da bi rimski okupator vdrl na naša tla
spozabile spominske svečanosti v nedeljo in ponedeljek v Rižarni, na pokopallsčn pri Sv. Ani, v 11« R* J’Azeg*lio, v Ul. Crhe^a, v Nabrežini, Šempolaju, Križn, Proseku-Kontoveln,$aležn, Opčinah, Razovici,Uonjerju-ttatinarl, Borštu, Rolini, Mačkovi jah, Pia vjah in v vseh krajih, kjer so grobovi in spomeniki žrtev za našo svobodo
N v
in	*-!uds(uo je v nedeljo
itilo	aj ?elo svečano poča-
padlih borcev, 2o„ice !t zrtea fašizma. Od Ba-*«h in „°Jtivana po vseh va-r'torunU 'I'rstu so šli ljudje v nienjj, ’ Ua Pokopališča k spote 3Un	'n ‘ha kraje usmrtit-
dietj(..a	• Polagali vence in
9*: ’ i Z	___
flink
govori, petjem zalo-
iioni hi z enominutnim mol-2e* in h ?a"!. uso sv°j0 Uube-»o 5e !}valežnost do tistih, ki bodo. *rtv°vali za našo svo-bcditj, * nobcn° leto P° osvo-kih jn nt bilo ob spomeni-ce« : na grobovih toliko ven-"isnio -cvetja- Se nikoli se S s 5!!‘L P°li povezam v t*0rbj „	ki	so	v skupni
?tyeČQtjy	su°jo kri in s tem
®e Zemj.. na*° pravico do na-
tpon.S u<teležbo na teh ijii(jje ?*'* svečanostih so nočej6 Se enkrat pribili, da Jittifi ij)asti pod suženjstvo ■*ill X1 so prelivali kri na-"ntu „ c.ev ter nas morili in
Najprej je zapel pevski zbor! ko. V polkrogu se je okoli I s proseka-Kontovela, potem pa grobov zbrala množica, kateri	j
je spregoviril tov. Milan Hu- j je spregovoril tov. Miro Pre-	j
su, ki je najprej pozval na- I sel. Z v srce segajočimi be-	j
vzoče, da z enominutnim mol- | sedami se je spomnil vseh	:
kom počastijo spomin padlih, žrtev za svobodo, od onih, ki Nato je v krajšem govoru pri- ' so darovali življenje na boj-	|
, kazal veličino idealov, za ka- | n'h poljanah, do tistih, ki soj ter	nadaljevali	započeto	bor-	j tere so se borili in umirali končali v rokah rabljev --• na	,
bo	vse	dotlej,	dokler	se	ti	najboljši sinovi našega ljud- J vjslicahi pred puškami in v	,
vzori ne bodo uresničili. S teni j stva. ter prisegel, da se bomo '''’T’'lrr" r,lrln
težke dni naše zgodovine. Nato so položili venec na spomenik, ki spominja na žrtve. Tovariš Davorin je pozval navzoče, naj z enominutnim molkom počaste spomin padlih borcev, in dejal, da bomo ostali zvesti njihovim vzorom
Venci Delegacije UDI
bomo tem padlim borcem in žrtvam postavili v svojih srcih tudi najlepši spomenik. Za njim je spregovoril v italijanščini še tovariš Petronio.
Ljudje so nato odšli na pokopališče pri Sv. Ani. Tu so položili cvetje in vence na grobbve padlih borcev in talcev, počastili njihov spomin, tovariš Stoka in Alma Re-šchitz pa sta z ganljivimi besedami izrazila čustva vseh navzočih ob tem spominskem j nato šla i
dnevu Množica je naro I Slava padlim junakom! počastit se posmrtne ostanke narodnega heroja Pinka Tomažiča -in bazoviških junakov.
Jili SQ°z'llnli domove. Pouda- Končno so nesli ljudje cvetje X	bodo	zvesti	tdea-
■er 'da . ,?re so borci padli,
**heuenjf ^,rt ne bodo nikoli
ob 10. uri se je fcj , rižarni velika rnno-
na grobove ter se poklonili še spominu padlih borcev Jugoslovanske vojske in garibal-dincev na vojaškem pokopališču.
Sef Gospodarske delegacije FLRJ, opolncmočeni minister prof. Jože Zemljak je v ne-.	,	deljo položil vence na grob
Toda ta krvavi davek, ; borcev JLA in na grobove talcev na pokopališču pri Sv. Ani, pri spomeniku bazoviškim žrtvam na strelišču v Bazovici in na grobu borcev JLA v Bazovici.
Ostali člani delegacije pa so položili vence in cvetje na spomenike in grobove v Miljah, pri Domju. v Dolini, v Borštu, v Boljuncu, v Gro-padi, v Trebčah, Mačkovljah, v Ricmanjih, na Opčinah, Re-
r __________,	_	pentabru,	na Kontovelu, v
I Spomenik padlim ‘domačinom j Nabrežini, v Sempolaju, na
še nadalje borili za iste cilje j kl	J®	da 0 ,naa? ijudstvo,:
in iste 'ideale za	katere so	111	.	zadostoval,	kajti spet	ste-1
žrtvovali življenje	padli do-lfuje	agresor	roke	po nasi s |
mačini. Nikoli več pod Italijo, | krvjo prepojeni zemlji. Toda, je bilo geslo v NOB- in to jsa 50 osta,h bo,rcl. ki stojijo ,	■	, v	,	.	,	trdno na braniku naših pra-
geslo velja se posebno v teh j	.	.	ne bodo dovoliU da
pasih, ko steguje	italijanski,	š narodu	zgodi	kri.
imperializem svom kremp je	kateri	bori]i
po nasi zemlji. Mi -smo se te- *. ■ & SQ danes na mrtvi mu uprL in se bomo se na-	2ivj	borci bodo ubra.
dalje borili, da uresničimo m	h	Qnih	žlvajo v
težnje našega ljudstva, ki ne ; g. mara Italije in ki	hoče biti
na svoji zemlji svoj gospodar. ! Tud! r.a Proseku je bilo do-
~ace pokopališče polno ljudi
Med svečanostjo so k spo-, - partizanski grob sta bila meniku pnsli elani jugoslo-, lna cvetja in vencev. Kot vanske delegacije v Trstu, ki |e dopoldne ob sp0meniku pri so na spomenik položili lep; proseški postaji, tako so tudi venec. Nato je zopet zapel i tukaj	, za eli <<2rtvam»,
pevski zbor ki je zaključil i potem pa so ljudje z enomi_ spommsko slovesnost.	j nutnim molkom počastili nji-
Tudi v Bazovici so vaščani (hov spomin. Izmed zbranih ..Mini	veiiKa	miio- V dopoldanskih	urah	je	bi-! še pred poldnevom odšli k j ljudi	se je nato oglasil tov.
ljudstva.	Slovencev	in ! la počastitev	spomina	žrtev j spomeniku štirim bazoviškim j Tone	Ukmar, ki je v kratkih
|ost1Ln°v, ki so	na ■ tem	ža-j	tudi ob spomeniku	pri	prose- j junakom, kjer so položili cvet- j besedah poudaril veličino žr-
I«	*» kraju, kjer so	naci- !	ški	postaji, kjer je	za	svobo-|je ter počastili spomin Bidov- tev ter prisegel, da ne bomo
kv	Upepelili	nešteto	bor-	do	darovalo življenje	10 do-' ca. Marušiča, Valenčiča in Mi- | odstopili od borbe, za katero
Wdjg0Sast>H njihov spomin. Ne .So ,s‘ najprej ogledali n SnIrirh ter pri tem obu-P°mine na žalostne in
Proseku, v Sv. Križu, v Zgoniku, Saležu, na Kontovelu, v Barkovljah, pri Sv. Ivanu, v Lonjerju in na Katinari.
Ali ZVII v«?
Po mestu se v teh dneh širijo vedno pogosteje govorice, da ita-
lijanski iredentisti s fašisti na i čelu ne nameravajo ostati jutri ! 4. t. m. kar tako križem rok.
I Bartolijev tako imenovani nOd-| bor za obrambo italijanstva Trsta« je baje že več dni zelo živo na delu. O tem je sicer v zelo skopih besedah poročalo njegovo časopisje. No, pravijo, da se letos ta godbor* ne bo omejil samo na organizacijo izgredov sto fašističnih škvadristov, kot je storil lani v marcu za izsiljevanje londonskega sporazuma, temveč da ima letos direktno pomoč preoblečenih pripadnikov italijanske vojske, dalje mobilizirane vse iredentistične rezervne oficirje v Trstu z zadevnim orožjem in podobnimi pripravami ki jih poznamo iz danun-ciantskib in fašističnih časov.
Ali ZVU te govorice preverja? Ali je podvzela potrebne varnostne ukrepe?
Naš list je o podobnih namenih iredente pisal že pred S. oktobrom. Sedaj še govorice ponavljajo. Casa je torej oblast imela dovolj. V kolikor bi nameni rimskih vladnih agentov uspeli, bi bila torej odgovorna oblast vsekakor več kot sokriva.
Sef Gospodarske delegacije FLRJ minister Zemljak Je položil venec k spomeniku bazoviških žrtev.
mačinov. Spomenik je bil za- ( loša. prvih žrtev upora slo- j so padli žrtvovali življenje, sut s cvetjem in venci, od ka- | venskega ljudstva pod faši-1 Pevci so nato odšli na po-
terih so viseli traki v slovenskih barvah z rdečo zvezdo.
^iprave za obisk
^TkAvi/tti uči 8lllll‘n[[
stično Italijo.
kopališče na Kontovel. kjer
Po našem podeželju so bile ] s° po končanih obredih ob-v nedeljo p opoldne s.veeanosti ! stopili spomenik in grob pad-na pokopališčih, kjer so gro- * lih junakov ter zapeli žalo-
°povica na
J^tarrCuAD' 2-	~ Državni
- Aip: n za zunanje zadeve t' aS,„ ebles ie dane* sPre'
Nrart ^sket5a poslanika v ,Cdu 'Valterja Wodaka.
J® Cu-0yanski veleposlanik v k te^11- ^raS°m'r Vučinič, . tw dni prispel v Beograd JiSOsin,,5 Pripravami za obisk Venskega državnega taj-t^oviSa 2unanie zadeve Koče Dunaiu, je v izjavi ! Poudaril stalni na-i. 11 odn avs'rijsko-jugoslovan.
U ** Ort aLrl.l
N lh' Na vprašanje, ka-v , ®“lji gledajo na dogod-® Vi,«' -s brstom, je Drago-
čiti svoja prizadevanja. Zato je treba dovoliti še nekaj časa.«
Višinski pa je med drugim izjavil tudi, da se od 20. oktobra, ko je Varnostni svet prvič odložil razpravljanje, ni nič spremenilo, ,
Nenni podpira Pellovo nepopustljivost
LONDON, 2.	—	Današnji
»Manchester Guardian« objav-
bovi padlih borcev. Na bazoviško pokopališče so se zgrnili domačini in vaščani iz Gropade, Padrič, Peska in Gročane. Se nobeno leto ni bilo toliko ljudi in toliko cvetja. Lepo urejeni partizanski grobovi so bili dobesedno
stinko. Na tem mestu je nato spregovoril tov. Franc Stoka, ki se je najprej oddolžil spominu junakov ter prikazal veličino njihove borbe. Nato je omenil današnji položaj, ko imperialistična Italija ne skriva svojih apetitov po naši
zasuti s cvetjem. Ko je du- zemlji, ter poudaril, da je na-
hovnik opravil žalne obrede, so pevci odšli na grobove padlih borcev ter zapeli žalostin-
Pred 10. obletnico II. zasedanja AVNOJ
BEOGRAD, 2, — 20. in 30. novembra bodo v Jajcu svečano proslavili 10, obletnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ. Prvi dan bo svečana seja mestne občine in seja Zveznega izvršnega sveta. Seje se bodo udeležili delegati
Ml Vbčinič	J..,	.Mi	I	lja	intervju svojega dopisni- iz vseh jugoslovanskih repu-
lit*’ {la i0 Oa-,OVOlil. «Ml	^ Npnniipm. V svoii izia-l UUi» tcir r»rP7ivpli plani Tl za-
1. e . Jugoslovansko sta-t«? 0 im6 2-rsta. zlasti pa pred-» "S «LerJlacionalizaciji nale-v,-isW L. n sprejem pri av-
A tudi yb0sti' kar se lahko
'z. avstrijskega tiska-»?r Zail7, 5udstv° ima vsekala ? str>e razloge, da ne Ocavnodušnostjo na našo Trata»-
tal kro2l-i°vanskih gospodarile9 obisv men*jo, da bodo za
med drugim
ijJJjl ra!^a K- Popoviča v Av-M 0azPravljali
stii,V2
J Av
b°do načelno pro-
uftk - <	1	VTITaČnn	nl.lnviUsiO
hS? 8tilXZpostavitvi goispodar-v,ciern a v m.ed obmejnim podali s- V3trije jn Jugoslavije.
•C^aine yprašanie sklenitve b. iUsrj.i r8°vi"ske pogodbe Hrvi?yarLSkima republi-ClbjSk2?lsko in Slovenijo in X j’ma Pokrajinama Sta-m Koroško.
jfitedenski odlog /fPfave o Trstu «Sarnostnem svetu
ka z Nennijem. V svoji izja-]bjjk ter preživeli člani II. za. vi pravi Nenni, da je skep-1 sedanja AVNOJ 30. novem-tičen o možnosti konference I bra bodo odprli zgodovinski Detih zlasti ker «italijanska j muzej v domu AVNOJ, kjer
“	. 1	,	   •	i____ _ j,- ^U«nni mnJovial i ra H ra-
vlada popolnoma pravilno zahteva, naj se prej izpolni tisto kar ji je bilo spontano obljubljeno«. Nadalje je Nenni dejal, da podpira Pellov predlog o plebiscitu.
bodo zbrani material in dokumenti o razvoju nove Ju goslavije od II. zasedanja do danes. Drugi dan popoldne -bo veliko zborovanje tamkajšnjega prebivalstva.
ša dolžnost, da se z vsemi silami borimo proti ponovnemu zasužnjenju ter na ta način nadaljujemo borbo onih, ki so za osvoboditev našega ljudstva darovali najdražje, kar so imeli.
Na pokopališču v Sv. Križu se je po cerkvenem obredu zbrala množica vaščanov pred spomenikom padlim borcem, kjer je moški pevski zbor zapel «Zadnje slovo« in »Vigred«. Ljudje so polagali šopke cvetja pred spomenik ter se tam zadržali dolgo časa.
V Nabrežini so se ljudje zbrali najprej na pokopališču, kjer je pevski zbor «Igo Gruden« zapel «Glejte, kako umira pravični« in še eno pesem. Pevci so nato skupno z drugimi vaščani odšli na glavni trg pred spominsko plošča, kjer sta tovariša Sčinkovec in Sirca, očeta dveh padlih ju-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ŠE EN	GOVOR MILOVANA DJILASA V	BANJALUKI
Titoi	r„NE.“ je „NE“za	osla vi jo,
za pt	osSednji kotiček naše d	Jomovine
„Borba“: Jugoslavija razpolaga z učinkovitimi sredstvi proti Italijanskemu Imperializmu in jih zna tudi dobro uporabiti« kakor je že preteklost pokazala
BEOGRAD. 2. — V. nedeljo je na velikem volilnem zborovanju v Banji Luki, ki se ga je udeležilo 65.000 prebivalcev mesta in drugin krajev Bosanske Krajine, govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Milovan Dji-las. V svojem govoru, v katerem je predvsem poudarjal enotnost narodov socialistične Jugoslavije, je med drugim dej al:
((Italijanska propaganda govori, kako smo razdeljeni na tri razdvojene narode. Pri tem mislijo na minulo vojno. Toda lažejo! Prav tedaj so namreč naši narodi začeli V ognju kaliti enotnost v borbi proti domačim izdajalcem in okupatorju. Med temi so bili najbolj zahrbtni italijanski: najbolj zahrbtni so bili zara-
di tega, ker so bili najbolj bojazljivi. To svojo bojazljivost so hoteli prikriti z zvijačo in zahrbtnostjo. Toda ostali so samo zahrbtni. Danes pri nas tudi ni več tujih privržencev, če pa so, so maloštevilni in se morajo skriva-ri pred vseljudskim gnevom.
Kaže, da niso bili samo Italijani tako neumno prepričani o razdvojenosti in notranje slabosti Jugoslovanov Kaže, da so tudi drugi in ne samo Italijani mislili, da gre še vedno za staro Jugoslavijo, a ne za novo, mlado, nezadržno silo narodov, ki si bočejo u-stvariti novo življenje in že enkrat doseči enakopravnost. Te sile ne more zaustaviti nihče. Na Jadranu ne more imeti nihče nadoblasti. Možno je samo dvoje: sodelovanje na
f«tN
Nf«.1
VORK, 2 —
OZN
Varnost-je danes zopet <\lh,-*i „r-.0 Trstu Prvi je *(V ki	delegat Aleksis
AMERIŠKI POSLANEC JOHN BLATNIK
dolži Anglijo odgovornosti z« 8. oktober
Blatnik pravi, da je maršal Tito pripravljen pristati na plebiscit v Trstu o treh alternptivah: internacionalizacija, Jugoslavija, Italija - Govorice o koncu diplomatske kariere C.Luce-„Times'' o „neizbežno dolgem procesu" izročanja uprave cone A Italiji
»4 Ajšdaiif. predlagal odloži-
K 5; ^vemf
Sin.V&r) *bra. Temu pa se ki >taki delegat Vi-V 0 vpraž deial- da bi se N Ji UvJ\.anie najbolje re-4«? ® P... ’*vijo mirovne V\Xtov i, , pvaniu se je
5C5Yišinsk:1Zrekl° za odl°2i-
HSi V.k glasoval proti
ie svoj pred-Niu^iboli takole uteme-X« Pocai Pnr-adete strani Jbjatskf la P« normalni y»L c®>tve i?-01*1 da bi prišlo l11 u,sPre'mj'.nai bi upošte-Nn«, reSp *n]e,ne okoliščine
Yisli 8a tri valstva Sv0" da se 83 ozem]ja'
'aisri vat\ v mi ne bi smeli
X v, Proile<ien P°tck P°' uk.Vzbod IPciranje spora
X -bietb ^ ,ln Zahodom v
'''g«*- r>šeoJ!ede?u » Trstom
Xl*v«h Tl bi imelo zelo
reč1faz na možnost
‘ b!l od 2ntveg Cas. kl ie
hit Pthnr, oktobra. čeprav
»<a,ltav ozrasSluin za raz-b, lla3a’ ni zadosto-j prizadete
»togi
e uspešno zaklju.
pARI7 2	— Ameriški de- V ameriških diplomatskih
mokratični poslanec slovenske- krogih zatrjujejo da sta gr-ga rodu John Blatnik, ki je | ška in turska vlada interve-bil deset dni v Jugoslaviji in jnirali v- Washingtonu, naj se ki je 29. oktobra obiskal mar-šala Tita, je v Parizu izjavil, da je maršal Tito dejal, da bi bil pripravljen upoštevati možnost plebiscita v Trstu o treh alternativah:	internacio-
nalizacija, Jugoslavija ali Italija.
Poslanec Blatnik je kritiziral Anglijo in dejal, da ima največjo odgovornost za sklep od 8, oktobra, ki ga je označil za «resno napako v računih in presojanju«. Dodal je, da je treba, še prav posebej kritizirati Anglijo, ker je bila v boljših pogojih, da prouči in predvideva učinek tega sklepa, medtem ko so ZDA samo sledile londonskemu zgledu in so naredile to napako, da so se pustile zapeljati od angleških nasvetov.
Blatnik, ki je bil med vojno ameriški zvezni oficir pri oddelkih NOV. je dejal, da je obiskal kmete, ki jih je spoznal v tistem času, in da so mu izrazili bojazen, da bo postal italijanski imperializem še nevarnejši, če se Italiji ne prepreči okupacija cone A. Ce bi Italija dobila cono A, bi
se povečala nevarnost novega ___________________
italijanskega napada na Jugo- Londonu Manilo Brosio je da-slavijo.	1	nes obiskal Foreign Office ter
pospešijo pogajanja za mirno rešitev italijansko-jugoslovan-skega spora o Trstu in naj se čimprej skliče konferenca petih. Vprašanje je načel že prejšnji teden grški zunanji minister Stefanopulos v razgovoru z Dullesom. V Wa-shingtonu trdijo tudi, da so grški in turški predstavniki napravili podoben korak tudi v Londonu in Parizu V angleškem zunanjem ministrstvu pa zatrjujejo, da ne vedo ničesar o kakem novem grškem in turškem koraku v Londonu, da pa so predstavniki ankarske in atenske vlade že večkrat javno izrazili svojo željo, da bi se tržaška kriza čimprej omilila.
List «NeW York World Telegram« Pa objavlja članek svojega dopisnika Jacksona iz Rima, kr zanikuje govorice, da bo Clara Booth Luce, a-meriški veleposlanik v Rimu, ((odstopila ali bo prestavljena, ali pa celo odpuščena«, in pravi, da bo gospa Luce sicer za božič odpotovala v ZDA, da pa je «prepričana, da se bo vrnila v Rim«.
Italijanski veleposlanik v
se na svojo zahtevo razgovar-jal s stalnim državnim podtajnikom Sirom Williamom Strangom. Sodijo, da je prikazal stališče italijanske vlade glede zadnjega razvoja tržaškega vprašanja, zlasti pa glede predlogov o konferenci petih.
V zadnjih dnevih posveča angleški tisk precej prostora poročilom svojih dopisnikov iz Trsta, ki se posebno ukvar. jajo z italijanskimi neprijetnostmi in z gospodarskimi te. žavam' v Trstu Ta kratka, na oko suha poročila pogosto razkrivajo vso absurdnost italijanskega prizadevanja. Najbolj značilno v tem je morda poročilo Timesovega dopisnika iz Trsta, ki se posebno ukvarja z gospodarskimi vprašanji. Iz vrstic tega poročila je jasno razvidno, da je zaradi zaskrbljenosti Tržačanov za lastni obstoj geslo »povratek v Italijo — te je povratek v mizerijo« vse bolj razširjeno. Dopisnik daje naslednjo sliko:
...Gospodarsko vprašanje je v sedanjem trenutku najresnejša skrb Italijanov v Trstu. Razen uslužbencev, ki so zaposleni pri ZVU (ki jim je bodočnost zagotovljena s predloženim italijanskim zakonom, kolikor niso bili vrne. šani v delavnost »preračuna-
no na to, da se prepreči vrni tev Trsta Italiji«), je tu še 6.000 civilistov, ki so zaposleni pri angloameriških vojaških silah v coni A. Tu je tudi približno 7.000 članov policije, katerih bodočnost je prav tako negotova Število brezposelnih v coni A dosega približno 20000. Perspektive, da se bo ta številka podvojila, niso prijetne. Italijanske oblasti se hočejo za vsako ceno boriti proti vzkliku tržaških Italijanov, da je «povra-
tek k Italiji povratek v bedo«.
Ta položaj ie pripeljal tako daleč, pravi tržaški dopisnik lista «Times», da celo proita-lijanski listi v Trstu, kot «Giornale di Trieste«, pozivajo rimsko vlado, naj skrbno prouči gospodarski položaj v Trstu in naj «ne pozabi na evropski značaj pristanišča«. Celo italijanske stranke v Tr-stu želijo dobiti iz Rima obljubo o določeni avtonomiji vsega področja
Se bolj zanimiv je dopis rimskega dopisnika tednika «Spectator». ker je v Angliji le malo kdai tako jasno povedano to, kar Italijani prikrivajo, v Londonu pa nočejo uvideti — da je Trst najmanj važno vprašanje za usodo « italijanske demokracije ». Prav to pa trdi dopisnik
»Spectatora«, ki očitno dobro pozna notranji položaj v Italiji. Dopisnik pravi:
»Tragedija za Italijo in zahodni svet bo, če bo Pella padel ob tržaškem vprašanju, ob problemu s skrajne periferije. Kajti Trst je najmanj važno vprašanje med tistimi, ki jih je ta poslovni državnik podedoval od vizionarja De Gasperija. Pella je prevzel krmilo pred dvema mesecema, ko nihče ni videl, kako bi obstajala možnost, da je vlada centra obdrži v tem parlamentu, in ko se nihče v centru ni upal priznati vse težine dediščine: grozeč položaj med delavci s strogo protikomunističnimi sindikati prisiljenimi, da se združijo z močno komunistično CGIL v svojih zahtevah, postavljenih brezvestnim industrijeem; ko. nec Marshallove pomoči, ki je odkrila vso nevarnost prepada v zunanji trgovini; veliko upadanje močne tekstilne industrije in hude motnje jeklarski industriji; nenadna nelagodnost v zvezi z evropsko obrambno skupnostjo, kateri bi dominirala dobro oborožena Nemčija, preskrbo, vana iz V/ashingtona; in. mimogrede, emocianalno tržaško vprašanje«.
Kaže. da je to zares v skladu s pojasnili, ki so jih Londonu že ob začetku trža ške krize dajali opazovalci, ki dobro poznajo italijanske razmere. Po njihovih trditvah je De Gasperi pred zadnjimi volitvami v Italiji obljubljal zahodnim diplomatom, da bo lahko Trst kmalu odstranil s seznama svojih mučnih problemov, če mu bo šlo na volitvah po sreči.
Današnji »Times« pa spet objavlja uvodnik o Trstu ter govori o ((neizbežno dolgem procesu« izročanja uprave cone A Italiji.
enakopravni osnovi, ali boj. Tretjega izhoda ni Tudi za Trst ne! Na Zahodu lahko rešujejo kakor hočejo in kar hočejo. Toda reševanje brez nas je samo odlaganje rešitve ter pomeni zaostrovanje in kompliciranje celotnega vprašanja.
Mi priznamo samo tisto, za kar je rekel «da» tovariš Tito Njegov «ne», je »ne« za celo Jugoslavijo, tudi za naj-zakotnejše kraje naše domovine. In ker je v Titu izražena volja in pripravljenost Jugoslovanov, da bodo neodvisni in si bodo uredili svoje življenje, kakor bodo hoteli, zato Tito tudi govori v imenu vseh nas tisto, kar občutimo. Tudi tokrat — in to ne prvikrat, je rekel prav isto: Ne gospoda, ne morete odločati o nas — brez nas. Vzkliki: Ne morejo, to je nemogoče! Ni trajalo dolgo, pa je to postalo očitno: Italijani niso »zmagovito« vkorakali v Trst in cono A. Stvar se je zapletala in sedaj poskušajo najti zahodne sile izhod iz slepe ulice, čeprav so za to izgubili moralno podporo tudi pri svojih narodih. Po vsem svetu je kot sonce zasijala pravična stvar narodov Jugoslavije.
Mi nismo sami! V bodoče bomo še manj osamljeni, kajti naša borba je del borbe narodov za mir, za socializem in demokracijo, proti hegemo. niji, rivalskim blokom in interesnim sferam
Kakor ob steni so se razbile ob naši enotnosti vse intrige, vse špekulacije in samovoljne odločbe velikih sil Kaže, da premišlja v zahodnih prestolnicah sam hudič, kaj bi napravil, da bi strnil Jugoslovane v eno samo celoto in jih čim bolj ogorčil proti Zahodu. Razume se. njihov cilj je bil pomagati italijanskemu imperializmu; njihov cilj je bil. da bi nas razdvojili in oslabili, ker so mislili, da se tržaško vprašanje ne tiče Srbov in drugih, marveč samo Slovencev. Zgodilo se je nasprotno in treba je bilo odložiti namere, kajti njihove mahinacije nepravične in nečiste so se soočile zopet z resnico, s stvarnostjo, z enotno voljo jugoslovanskih narodov, da bi bili neodvisni in upoštevani kot enakopravni, da bi lahko urejevali svoj dom, kakor bi hoteli, ti narodi hočejo socializem in demokracijo. Trst nas je strnil in združil in nas združuje. Kakor nikoli, sta prišla do izraza bratstvo in enotnost nam dov Jugoslavije Jugoslovani in Jugoslavija so vstali kot eden mož in en narod, da branijo svoje dostojanstvo in svoje pravice. V tej borbi za enakopravnost ne bo naše narode zadržalo nič. Mi smo mladi in borba nas ne utruja, marveč pomlajuje. Mi
smo narodi, ki so se iztrgali preteklosti in gremo nezadržno naprej v nekaj novega, v demokracijo in socializem v moderno industrijsko življenje. Mi bomo zmagali tudi glede tržaškega vprašanja. To je neizbežno. Resnica je tudi tokrat na naši strani in le-ta je na koncu koncev vselej zmagala«.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Pella je obilno izkoristil gostoljubnost Pariza. V trenutku, ko so šte-ilni znaki vzbujali veliko upanje na sklicanje konference, je predsednik italijanske vlade s ponavljanjem starih imperialističnih pogojev skušal spodkopat; vse dosedanje konstruktivne napore, ki so dali prve pozitivne rezultate v smeri kompromisne rešitve. Zato ni pretirana ugotovitev radia Beograd, da g- Pella ni ravnal mnogo drugače kot Singman Ri, ki je prav tako kot sedaj , Pella, verjetno ne brez podpore določenih zahodnih krogov, skušal z raznimi destruktivnimi izjavami preprečiti v zadnjem trenutku sklenitev premirja. Trdoglavo vztrajanje g. Pelle na nemogočih pogojih izsiljevanja daje misliti, da se za njegovim stališčem skrivajo nekateri zahodni krogi in nekateri diplomati, ki so prispevali k sprejetju nesrečnega sklepa od 8. oktobra in ki so proti sklicanju konference, Ti krogi v resnici dajejo podporo italijanski zunanji politiki Sklicanje konference in njen uspeh nista torej odvisna od g Pelle in njegove trdovratnosti temveč so stališča zahodnih krogov, od katerih je odvisen g- Pella, poudarjajo Beogradu. Kljub nerazumnim izjavam g. Pelle, da Italija ne ibo šla na konferenco, dokler se ne izvede sklep od 8. oktobra. smo prepričani, poudarjajo v Beogradu, da bo g. Pella prišel na konferenco, če mu bodo zahodne sile dale na znanje, da so site njegovega izsiljevanja. Jugoslavija je pokazala dovolj dobre volje za sporazumno rešitev. Njeno potrpljenje je pri koncu, poudarjajo v Beogradu. Jugoslavija ni pripravljena popuščati italijanskemu imperializmu. Jugoslavija ima na razpolago učinkovita sredstva proti italijanskemu imperializmu in jih zna, kakor je preteklost pokazala, tudi dobro uporabiti, če je potrebno.
Današnja »Borba« prav tako objavlja daljši članek, v katerem poudarja v zvezi s Pello-vimi destruktivnimi izjavami in diplomatskimi koraki v Wa-(shing-tonu proti sklicanju konference, da Pellove destruktivne izjave ne bodo omajale Jugoslavije, v njeni odločnosti, da s prizadevanji za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Kar
se tiče Londona in Washingto-na, pa moramo dodati, pouaar-a «Borba», da menimo, da tako destruktivno stališče Rima ne zaisluži samo obžalovanja, temveč tudi obsodbo. Za konferenco pa in za popuščanje napetosti bi bilo koristneje, da se g. Peli; onemogoči, da se v ipomanjka-nju argumentov za svoje ekspanzionistične zahteve (sklicuje na Edenove in Dul-lesove izjave.
Tistim na Zahodu, poudarja v zaključku »Borba«, ki priporočajo Jugoslaviji fiinirnejš« stališče« in mislijo, da bo Jugoslavija pozabila intervenirati v v coni A v primeru postopne izročitve te cone Italiji, pa sporočamo, da se grenko varajo. Nihče ne more pričakovati od Jugoslavije več, kot je storila, da bi prispevala k sklicanju konference in rešitvi nastalega položaja, zaključuje »Borba«.
B. B.
Tudi Pella v Redipulji
RIM. 2. — Pella je spremenil svoj načrt in se iz Milana, kjer je danes sprejel predstavnike tržaških liberalcev, ne bo vrnil v Rim, kot je bilo prvotno določeno, temveč bo 4. novembra prisostvoval manifestaciji v Redipulji, kjer pa ne bo imel nobenega govora. »Patriotične slavnosti* se bodo zaključile Dopoldn* istega dne v Benetkah, na Markovem trgu. Sodijo, da bo Pella imel tam krajši govor,
V Milanu je Pella sprejel predstavnike tržaških liberalcev Fortija, Morpurga, Gatte, gna in Anzillottija Po razgovoru so izdali uradno poročilo, ki pravi, da so ((proučevali gospodarske aspekte vprašanj v zvezi z izročitvijo uprave cone A Italiji«. Tržaški liberalci, ki jih je spremljal tajnik PLI Villabruna, pa so izjavili novinarjem, da so prikazali Pelli »nujnost določenih ukrepov zlasti na go spodarskem področju, da se zagotovi kontinuiteta življenja mesta«; zlasti pa so Pello opozorili na vprašanje «tiso-čev oseb, ki so zaposlene v zavezniški upravi«
Pella pa je sprejel skupino novinarjev in govoril predvsem o svojem obisku v Parizu. O izročitvi uprave cone A Italiji je dejal, da italijanska vlada «dela vse. kar je * njeni moči, da bi se to črm-prej zgodilo«. Končno je Pella še dejal na neko vprašanje novinarjev, da «zaenkrat niti ni mislil« na možnost kakšne preosnove svoje vlade«.
S 2
• -
srormnim umeva
Na današnji dan je leta 1944 sovražnik znova začel z napadi na osvobojeno ozemlje okrog Trnovega. V hudih borbah je imel rrunogo izgub.
	
1	
DANES, torek 3. novembra
Viktor in Bogomil
Sonce vzide ob 6.46 i“-zž{0I?uJa 16.49. Dolžina dneva 10.03 W vzide ob 3.28 in zatone ob JUTRI, sreda 4. novemora
Karel, Dravonur
Samo z uporom proti diktatu 8. oktobra se borimo za mir, napredek in dobrobit tržaškega prebivalstvi!
OB GROBOVIH	IN SPOMEN
obnavljamo prisego zvestobe ciljem osvobodilne borbe
Od Štivana do ŠKofiJ se je naše ljudstvo poKlonilo spominu padlih v borbi za svobodo in za to, da naših Krajev niKoli več ne bo teptala noga ItalijansKih oKupatorjev
(Nadaljevanje s 1. strani)
petje, raztrgal, oskrunil našo
trobojnico, ki danes krasi naš grob, izbrisal bo naša imena, iztrgal naše slike s tega spomenika; ne boste smeli več prinašati tu sem cvetja in lepe slovenske pesmi.
Zato bodite budni, ne prepirajte se med seboj, ampak ljubite se kakor bratje in sestre! In pazite, da nesramni tujec nikoli več ne stopi na naša slovenska tla, da zasužnji vas žive in oskruni nas, ki smo padli za svobodo!
To je glas naših borcev, to je njih naročilo, to je njih oporoka — poslednja volja.
In mi? Na teh posvečenih tleh zaobljubimo se in prise-zimo, da bomo vsekdar in povsod zvesti in dosledni izvrševalci te oporoke naših slav-
nakov položila venec Osvobodilne fronte. Pevski zbor je nato zapel ((Žrtvam* ter s tem zaključil svečanost.
‘ Pred spomenikom v Sempo-laju, na katerem sta bili slovenska in rdeča zastava, je najprej opravil cerkveni obred domači župnik, potem pa je šempolajski oktet zapel nekaj žalostink. Izpred spomenika, ki so ga vaščani zasuli s cvetjem, so ljudje nato v sprevodu odšli na pokopališče, kjer so se poklonili spominu pokojnega kapetana Adamiča in padlih borcev.
Na spomenik padlim vaščanom v Saležu je poleg drugih položila venec tudi zgoni-ška občina. Domači pevci so pred spomenikom zapeli dve pesmi, potem pa je spregovoril nekaj priložnostnih besed župan tov. Obad, ki je še posebno poudaril položaj, ki je nastal po 8. oktobru kot po- 4 sledica zloglasnega sklepa vlad * ™
Anglije in ZDA. V tem položaju, ko imamo zopet opravka z apetitom rimskega imperializma, moramo nadaljevati in poostriti našo borbo, in sicer pod geslom «Nočemo Italije!*. Le na ta način bomo lahko uresničili tisto, za kar so darovali svoje življenje padli junaki.
V Dolini se je pred spomenikom zbrala množica ljudi, j
kateri je hotel spregovoriti do-] Na sinočnji seji izvršnega mačtn nekaj besed Toda , ko = db	OF je tov Franc stoje spregovoril, je intervenira !ka	č , trenutnem poli.
tuji duhovnik, ki je zahteval; tičnem ložaju in 0 sob^otni pooblastilo, da lahko domačin , tiskovnil' konferenci predsed-govori. Na njegovo pobudo se j stya QF diskusiji eteni je vmešala policija ter Pre- db	nakazaii nadaljnje na-
precila omenjenemu da bi do- ,,	F	odločilnem ča-
koncal svoj govor. Nastop tu- j sus . poudanli uspešnost ti-jega duhovnika je seveda med j skQvne “ konferenceP ter odo.
nih borcev.*
Tudi na katinarskem pokopališču so se domačini oddolžili spominu padlih borcev, ki so darovali svoje življenje za osvoboditev Trsta. Na spomenik in na grobove so položili dva venca in toliko cvetja, da so dobesedno zasuli z njim grobove. Pevski zbor iz Lo-njerja in Katinare je zapel dve žalostinki. Veliki množici zbranih je tov. Leo Pečar spregovoril in poudaril, da bomo vedno ostali zvesti vzorom, za katere so padli junaki izkrvaveli.
Tudi v Plavjah se je na pokopališču zbrala domala vsa vas. potem ko so zapeli domači pevci, je spregovoril tov. Vatovec, ki je med drugim poudaril, da borba onih, ki
počivajo v tej zemlji, ni bila
zaman, saj je iz njihovega žrtvovanja zrasla močna Jugoslavija, ki bo znala braniti naše pravice.
Omenimo naj še svečanost pred spomenikom padlim v Barkovljah, kjer se je na pokopališču zbralo veliko število Barkovljanov, da počastijo spomin žrtev. V dopoldanskih urah so že položili pred spomenik venec ter ga okrasili s cvetjem, popoldne pa je pevski zbor zapel tri žalo-stinke. Podobna slovesnost je bila tudi na Opčinah, kjer so se domačini zbrali najprej pred spomenikom talcem, nato pa na mestu, kjer so bili ustreljeni Tomažič in tovariši. Pred spomenikom talcem so domače pevke zapele ža-
lostinki.
Včeraj popoldne se je tržaško demokratično prebivalstvo oddolžilo spominu 51 žrtev podivjanega nemškega fašizma v Ul. Ghega. Pred poslopjem, na katerega je pritrjena spominska plošča, se je okoli 17.30 zbralo precej ljudi, od katerih jih je neka5 poneslo v prvo nadstropje venec ter ga postavilo ob plošči na pročelju.
Večina ljudi je nato odšla še v Ul. Massimo D’Azeglio, kjer so bili ustreljeni štirje tržaški antifašisti. Tu je bil položen prav tako lep venec. Tudi tej svečanosti je prisostvovalo veliko število oseb.
Oba venca sta imela slovensko in italijanske zastavo z rdečo zvezdo.
06 , DEREKVIZICIJI AMERIŠKE DVORANE V UL. GIUSTINIANO
KDAJ BO ZVU ZOPET DOVOLILA
uporabo Avditorija slovenskemu gledališču ?
Uprava SNG že več kot mesec zaman sprašuje, zakaj ji ne dovolijo uporabe dvorane, medtem ko jo lahko uporabljajo vsi drugi
Začenja se tretji mesec kar Prav tako se odklanjanje dvo-
nn Sklntronpb ir Tvctn Kro-z »n n n CAm	    ;	1	_
smo Slovenc* v Trstu brez
gledaliških predstav. Kot je slovenski javnosti že znano, uprava Avditorija ZVU že do. ber mesec odklanja Slovenskemu narodnemu gledališču dvorano in na vsakokratno intervencijo in proteste odgovarja z običajno zavlačevalno in izmikajočo taktiko tako, da uprava SNG še sedaj ne ve pri čem je. Ce se je uprava Avditorija sprva izgovarjala na izredne razmere po objavi angloameriškega diktata glede Trsta in cone A, potem ta izgovor ne more držati vse dotlej odkar se v Avditoriju skoraj stalno vrše razne druge javne prireditve.
VftŽEH SKLEP SE1E IZVRŠNEGA ODBORA 0F| KDO SO NOSILCI IT ALI JANST VA V TRSTU...
Večkratni obsojenec in nemoralnež grozil policistu s prihodom Italije
Leta 1945 in pozneje je bil vodja fašističnih škvader - Izjavljal je, da bo poveljnik policije, «ko bo prišla Italija* - Obsojen je bil na 10 mesecev
15. tm. bo konferenca Osvobodilne fronte
Vse organizacije OF bodo pravočasno sklicale sestanke, na katerih bodo izvolile delegate za konferenco
domačini vzbudil splošno nezadovoljstvo.
Na pokopališču v Mačkov-ljah je bila zbrana skoro vsa vas. Ko so se ljudje zbrali pred spominsko ploščo, je spregovoril tov. Kenda, ki je počastil spomin borcev ter poudaril, da je naša dolžnost, da se z vsemi silami borimo za tiste cilje in ideale, za katere so oni žrtvovali svoje mlado življenje. Pozval je še k enotnosti in z vzklikom «Slava padlim borcem* zaklju. čil svoj govor.
V Borštu je na domačem pokopališču spregovoril tovariš Miloš Marc, ki je med drugim dejal;
«Prišli smo danes na ta blagoslovljeni kraj, da se poklonimo spominu naših dragih pokojnih. Se posebno pa, da se poklonimo spominu vseh tistih naših junakov, ki jim je bila svoboda tako draga, da so dali zanjo življenje.
Spominjamo se tudi vseh tistih naših, ki trohne širom po slovenski zemlji in tudi v tujini.
Ko so se v času velike osvo. bodilne vojne jugoslovanski narodi uprli proti fašistom in nacistom, je tudi naše primorsko slovensko ljudstvo, željno svobode, zgrabilo za orožje in pomagalo v boju za osvoboditev vseh Slovencev.
Danes, jutri je dan vseh mrtvih! Vendar vsi tisti, ki so padli za svobodo, niso mrtvi,
brili izjavo predsedstva dano na konferenci.
Nato je tov. S Bole obrazložil potrebo širše konference OF, kar je odbor po temeljiti razpravi sprejel in določil datum konference za nedeljo 15. t. m.
Konference se bodo udeležili delegati, ki bodo izvoljeni za posamezne sektorje na rajonskih konferencah, na katerih bo članstvo razpravljalo o dolžnostih in nalogah OP v okviru izjave, ki jo je dal tov. dr. Jože Dekleva, podpredsednik OF, uredništvu ((Primorskega dnevnika* in iz. jave predsedstva OF na sobotni tiskovni konferenci. Zato je odbor postavil rajonskim in sektorskim organiza cijam kot najnujnejšo nalogo sklicanje omenjenih sestankov in volitev delegatov.
Ob zaključku je Izvršni odbor sprejel še druge tekoče in nujne naloge važnega organizacijskega pomena.
Ko so venec dobile, so ga zopet odnesle na mesto usmrtitve, kjer so v dopoldanskih urah položili svoj venec tudi čiani jugoslovanske Delegacije. Openci so z zadovoljstvom sprejeli vest o vrnitvi venca, saj bi v nasprotnem primeru smatrali dejanje civilne policije za potrditev skrunitve enega izmed spomenikov naše narodnoosvobodilne borbe.
Urnik pošte
danes in Jutri
Danes. 3. novembra bodo vsi poštni uradi do L!, ure sprejemali pisma in brzojavke ter poskrbeli za dostavljanje poštnih pošiljk na dom. Uradi pa ne bodo sprejemali denarnih nakaznic V sredo 4. novembra se bodo vsi uradi ravnali po praz-niškem urniku. Nobene spremembe ni za glavni brzojavni urad
Pasquale Capotorto rojen pred 44 leti v Foggi in sedaj stanujoč v Trstu v Ul. Gal-lina 3, spada med tiste redke prebivalce našega mesta, ki so se razveselili nad diktatom 8 oktobra, po katerem bi moral Trst z vso cono A pripasti Italiji. Svoje veselje je hotel mož javno izraziti in tako si je kot tarčo izbral narednika civilne policije, ki je 11 oktobra nekaj minut po 14. uri šel po Ul. Crispi proti službenemu mestu. Nič hudega sluteč je narednik, ki ie bil nekoč agent italijanske policije, mirno šel mimo gostilne Spilimbergo, ko ga je Capotorto iznenada nesramno napadel in mu z ironičnim nasmeškom poln sovražnosti dejal;
eUmazan zločinec, zavrzi to uniformo. Videl boš sedaj, ko bo prišla «Celere», kakšen konec se obeta tebi in tvojim prijateljem Di Pasgualu, Ma-gnelliju in drugim. Si rojen zločinec; kadar bo prišla «Ce-
IREDENTISTIČNA AKTIVNOST V OKVIRU PRIPRAV ZA 4. NOV.
Policija vrnila
venec na Opčinah
PROTIANEKSIONISTE ZAPIRAJO iredentisti pa počno kar hočejo
Iredentistične skupine so to noč neovirano lepile in trosile aneksionistične letake in plakate - Kaj v naši nedeljski številki jdela v 7Tstu toliko sumljivih elementov iz Italije?
smo poročali o samovoljni ak-1	'
ciji policije na Opčinah, ki je
V okviru priprav na pra- I mestu številne skupine poba-
snela venec z drevesa, kjer je bila leta 1944 obešena antifašistična borka Rozalija Kocjan.
V nedeljo dopoldne so se na policijsko poveljstvo na
ne, njihov duh živi, je zdaj Opčinah odpravile štiri doma-v tem trenutku tu med nami in nas kliče, nas opominja:
Bratje, sestre! Ze zopet stega osovraženi tujec svoje poželjive kremplje po naših tleh, po naši zemlji, po naši lepi domovini! Strnite svoje vrste, ne dajte se premamiti od lažnivih prerokov, poslušajte nas, ki smo padli za to, da nam zasije svoboda. Ako vdere rimski pohlepnež na naša, vaša tla, vam bo zabranil slovensko govorico, slovensko
činke, ki so zahtevale, da venec vrnejo ter ga postavijo nazaj na mesto. Policisti so bili zelo vljudni in so venec vrnili, vendar so se izgovarjali, da so vsa leta prej vaščani napravili prošnjo za položitev venca in ker tega letos ni bilo, so mislili, da stvar ni v redu. Toda domačinke so pribile, da prošnje niso nikoli delale, kajti za položitev venca na spomenik žrtvam fašizma ni treba prositi dovoljenja.
znovanje 4 novembra, ki se začne že danes v Ogleju in nadaljuje jutri v Redipulji, Gorici in se zaključi vBenetkah so lokalne javne in tajne iredentistične organizacije razvile veliko vsestransko aktivnost. Poleg vsiljevanja italijanskih zastav s strani tržaške občine prebivalcem v občinskih hišah, da jih izobesijo v teh dneh. je #Odbor za itali-janstvo Trsta* nalepil po mestu plakate v italijanskin barvah, ki pozivajo k izobešanju zastav in z očitno grožnjo najavljajo prihod Italije v Trst kot gotovo dejstvo.
To noč je bilo opaziti po
Še o kominformisticni poniglavosti v zvezi s tiskovno konferenco Ot...
Kominformovskemu listu «11 Lavoratore* tiskovna konferenca predsedstva Osvobodilne fronte ni ugajala, kar je bilo pač pričakovati. Seveda ne bi imelo nobenega smisla polemizirati s poročilom o konferenci, objavljenem v tem listu. Omeniti hočemo le nekaj ucvetk*.
Jjrturo Calabria je v imenu lista «UUnita Operaia* vprašal: »Rekli ste, da se boste z vsemi sredstvi borili proti i-talijanskemu imperializmu S kakšnimi sredstvi? Kakšna sredstva boste uporabili proti „komunistom"?»
Calabriji je vsekakor spodrsnil o. Sam se je uvrstil med italijanske imperialiste, te druščine pa mu nikakor ne zavidamo. Mislimo pa. da se je s tem tudi sam izločil iz resničnih komunističnih vrst. kajti pravi komunisti ne morejo spadati ne v italijanski ne v katerikoli imperialistični tabor Ce bi pa nam očital imperializem, mu svetujemo, da si osveži spomin z Leninovimi načeli, da spada mesto k svojemu zaledju. Drugače so t idili seveda imperialisti, kakor n pr, Angleži, ki so na obalah ustanovili kako svoje mesto, tam naselili nekaj trgovec in misijonarjev, nato vojakov, pa k mestu pri-
ključili večjo ali manjšo porcijo dežele, češ da odloča mesto o pripadnosti dežele
Ker so se že toliko obregnili ob tiskovno konferenco, bi jih tudi radi vprašali, zakaj so izpustili prva in glavna vprašanja njihovega trobila: Bidovca, ki je kar dvakrat vprašal, zakaj nista Jugoslavija in Osvobodilna fronta nikoli protestirali proti krivicam, ki se godijo Slovencem in proti kršitvam mirovne pogodbe. No, uredniki lista «11 Lavoratores so bili vsekakor bolj previdni in so Bidovče-va vprašanja sramežljivo izpustili. Vsa javnost namreč dobro ve, da sta bodisi jugoslovanska vlada bodisi Osvobodilna fronta neštetokrat protestirali proti krivicam, ki se nam gode, ker se ne spoštujejo določila mirovne pogodbe.
Končno še eno o Calabriji. Dejal je:
«Jezite se toliko na Vidali-ja ter trdite, da so delavci somi proti njemu: na kakšne dokaze opirate te trditve?»
Calabriji lahko takoj ustrežemo. Naj samo pogleda v ((L’Unita» od preteklega četrtka v članek «f vitelloni*. Tam piše:
«Res je, med našo «bazo» smo našli nekatere ljudi, ki
se strinjajo z vami (obrača se na indipendentiste — op. ur.). Ti ljudje so bili Titovi agenti v naši stranki■
Izsledili smo jih in pognali. Svetovali smo jim, naj vus obiščejo. Morda jih že poznate. So tista ((umazanija*, ki jo je morala naša stranka žal uleči s seboj vsa ta leta političnega, organizacijskega in ideološkega čiščenja Bili so skriti. V tem resnem trenutku so prišli na površje ter so govorili tako, kakor govorite vi tn titovci. Zagrabili smo jih in jih brcnili demokratično iz svojih vrst*.
Ta ((umazanija* so seveda za Vidalija in tudi za Cala-brijo vsi tisti, ki ne marajo Italije. Je pa njena plast na telesu Vidalijeve partije tako gosta in debela, da bo ostal Vidali, ki je sicer zelo rejene postave, suh kot trska, ko se bo te «umazanije» očistil. Nič hudega, bo vsaj laže tekel.
Sicer pa lahko povemo Vi-daliju, da je prišel tudi v naše uredništvo že marsikak njegoti bivši pristaš z izkaznico njegove stranke v roki ter izjavil, da je pripravljen kot prostovoljec stopiti v tisto slavno Jugoslovansko ljudsko vojsko, proti kateri bi Vidali rad pognal v borbo prav svoje pristaše.
linov, ki so ob prepevanju
[ iredentističnih popevk lepili in trosili te in druge plakate. Eden med njimi prikazuje sliko vrste postrojenih italijanskih tankov pod katerimi piše, da divizije «Ariete», «Folgore» in ((Mantova* ((bdijo nad našim mirom in nad našo varnostjo*. Zloglasna Lega Nazionale pa je razširila dopisnico, ki prikazuje pest, ki drži tržaško in italijansko za. stavo in na kateri so natisnjene besede: Italijanska domovina, ki od Jadrana stega roke po širši domovini*. Z bolj primernimi besedami iredentisti res niso mogli označiti požrešnega rimskega imperializma, ki preko Trsta in cone A stremi po coni B. Istri, Primorski k Dalmaciji itd
Zanimivo je tudi zadržanje policije do lepilcev in razna-šalcev teh lepakov in letakov. Medtem ko so v teh dneh zaprli že marsikoga, ki je bodisi izobeial slovenske zastave, pisal slovenske napise ali pa dozdevno širil protianek-sionistične letake, iredentistične skupine mirno opravljajo svoje delo po glavnih ulicah mesta in se policija zanje niti ne zmeni. Očitno ima tudi v tem primeru navodilo kako naj ravna z enimi in kako z drugimi.
Od raznih strani pa nam še vedno javljajo, da krožijo po mestu in predvsem po slovenskih predmestjih in v nekaterih tržaških javnih lokalih sumljivi elementi, ki se jim že na videz pozna, da niso Tržačani in da so šele od nedavna v našem mestu. Očitno gre za italijanske agente, ki mirno prehajajo blok pri Sti-vanu. Govori se, da jih je zadnje čase prišlo v mesto več tisoč in da gre za pripadnike bodisi vojaških formacij bodisi policijskih ali pa tudi za fašiste, ki so prišli organizirat teroristične skupi, ne, ki naj bi stopile v akcijo ob prihodu Italije,
Po drugi strani pa se je izvedelo, da so se karabinjerji, o katerih smo pred nedavnim poročali, da so prišli v civilu v Trst, preselili v Tržič in sicer 31. oktobra.
lere» bom jaz poveljeval policiji in tedaj jih boš pošteno dobil*.
Te besede so narednika Boera Seconda seveda užalile še posebno, ker so bile izrečene v prisotnosti drugih o-seb. Zato je takoj po telefonu poklical policijski avto in v njega so spravili Capotorta, ki se je začel silovito upirati in je celo brcnil narednika v nogo Ker se mož ni hotel pomiriti, so ga morali agenti celo ukleniti.
Seveda je Capotortu med zasliševanjem na policiji precej upadel pogem in je zanikal, da bi tako grobo žalil narednika.	Dodal	pa	je,	da	je
možu postave samo rekel, da bo moral tudi on delati s krampom in lopato čim bo prišla Italija v Trst.
Narednik je o zadevi poslal svojim nadrejenim podrobno poročilo in tako so Capotorta prijavili sodišču pod obtožbo, da je užalil policijskega a-genta.
Capotorto	se	je	v	zaporu
domislil,	da	bi	bilo	dobro	še
pred razpravo dokazati ((nedolžnost* ter je sestavil dolgo pismo, naslovljeno na državno tožilstvo. V pismu skuša Capotorto v prvi vrsti dokazovati, da ni nikoli izrekel žaljivk niti proti naredniku niti proti Di Pasqualu in Ma-gnelliju,	ki	ju	pozna	že	iz
1945. leta «ko je bil on (Capotorto) poveljnik škvader za obrambo italijanstva Trsta*.
Čeprav smo že od nekdaj poznali Capotortovo funkcijo, nam je vendar s to izjavo dal možnost, da pokažemo kakšne može so postavljali na čelo raznih škvader. Capotorto je bil namreč že večkrat pred sodiščem; obtožen in obsojen je bil predvsem zaradi povzročitve telesni.1 poškodb, za žalitev javnih organov, za nedovoljeno trgo vno in za spolzka nenravna dejanja ter ga je policija večkrat aretirala iz varostnih razlogov Njegovo osebo smo dovolj osvetlili in Italija je lahko ponosna na take sinove, ki že sedaj, ko so vojaki šele v strelskih jarkih v varni (zanje seveda) razdalji od Devina, nakazujejo kaj bi se dogajalo, če bi prišla ((demokratična* Italija v naše kraje.
Capotorto, ki ve kako se je treba obnašati pred sodiščem, je tudi med razpravo zanikal obtožbo in to kljub temu, da je narednik potrdil prvotne izjave. Ni se pa hotel pokazati boječega in je zato fantaziral, da se bodo podobni primeri dogajali vse dotlej, dokler ne bo v te kraje prišla Italija, kajti sedanja »tržaška ni nobena policija, ker je v njej malo Italijanov in veliko Slovencev in komunistov*. Pustimo na stran Capotortovo trditev (v katero verjetno sam ne verjame) o razmerju Slovencev in Italijanov pri policiji, dejstvo pa je, da je s svojo izjavo indirektno priznal obtožbo.
Tožilcu ni' ostalo drugega kot zahtevati, da Capotorta obsodijo na leto dni zapora in sodišče je sklenilo tožilčev predlog malenkostno znižati ter je Capotorta obsodilo na 10 mesecev zapora ter na tlačilo sodnih stroškov Kazen bo moral mož, zahvaljujoč se svoji, ne preveč čisti preteklosti, presedeti.
fcusne proge za bližnjo okolico. za dolinsko občino, za miljsko filovio na odprtem, proge za Milje. Postaja bo še posebno koristila okoliškim delavcem in prebivalstvu sploh, ki so do sedaj morali čakati na avtobuse in na miljsko filovio na odprtem. Poleg tega bo predstavljala za Tržačane udobno izhodiščno točko za izlete v dolinsko občino in miljske hribe. Gradnja omenjene postaje je stala 20 milijonov lir in jo bo za dobo 20 let upravljal, konzorciji avtobusnih podjetnikov, ki se bodo s postajo okoriščali Po letih bo postaja prešla v last in upravo tržaške občine.
Fantje iz Saleža
na ottn ari ing. rajal
V nedeljo popoldne, kmalu po svečanosti, ki je bila pred spomenikov padlim borcem v Saležu, so se zbrali domači fantje ter napravili izlet na mejo, ki poteka po hribih za vasjo. S sabo so vzeli veliko slovensko zastavo ter nekaj vina in prigrizka, ki so ga pripravili za jugoslovanske vojake onstran meje.
Kontakt je bil kmalu vzpostavljen in kaj kmalu so se fantje znašli v prisrčnem razgovoru z vojaki in oficirji JLA, ki so na budni straži vzdolž vse meje med STO in Jugoslavijo Fantje so bili z obiskom in razgovorom zelo zadovoljni ter so ob povratku na vrhu hriba postavili zastavo, ki je vidna daleč na okoli.
Avto ga ie podrl
V trenutku ko je 60-letni Martin Kocjančič iz Sv. Križa prekoračil Nabrežje III. novembra, ga je v višini predsedstva cone oplazil z blatnikom avtomobila 59-letni Mario Moise iz Ul. S. Laghi, ki je tedaj za volanom svojega Fiata 1400 vozil v smeri kanala.
telefonske ZA PRIMER Rdeči križ: Gasilci:
Policlla
ŠTEVILKE NUJNOSTI IS - 60
2-23
2 - 23
rane SNG ne more opravičevati s prepovedjo javnih zborovanj, ki jo je izdal gen. Winterton kajti če se ves ta Čas lahko nemoteno vrše predstave v gledališču Verdi Rossetti in drugod, potem bi se lahko prav tako vršile Avditoriju
Ro vsem tem postaja vsak dan bolj očito, da je ozadju odklanjanja dvorane Avditorija za slovenske gledališke prireditve politično, kulturna diskriminacija proti tržaškim Slovencem, ki se žal nadaljuje že 8 let, odkar u-pravljajo cono A Angleži in Amerikanci. Svoj začetek ima ta diskriminacija pri dosled nem oporekanju pravic slovenskemu prebivalstvu po po. vračitvi škode na kulturnem področju, ki jo je povzročil italijanski fašizem bodisi uničenjem bodisi z zaplembo vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanov in sedežev, v prvi vrsti pa s požigom in z naknadno polastitvijo slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki je bil politično, gospodarsko in kulturne središče tržaških Slovencev. Borbo za povračilo prizadejane škode vodi slovensko prebivalstvo po svojih političnifi in kulturnih predstavništvih ie celih 8 let, toda pri tem ne kažejo angloameriški upravi telji samo popolnega nerazumevanja za kulturne potrebe avtohtonega slovenskega prebivalstva, temveč celo ciničen prezir do teh potreb, in tipično kolonizatorski odnos do slovenskega prebivalstva.
Vzporedno z zahtevo po po vračilu škode in po vrnitvi Narodnega doma Slovencem smo doslej tudi zaman zahtevali pravico do slovenskih gledaliških predstav v gledališču Verdi, ki je občinska last in vzdrževano iz davkov, ki jih prav tako kot Italijani plačujejo tudi Slovenci. Prav tako smo doslej zaman zahtevali da bi Slovenci dobili v uporabo katerokoli drugo pri merno gledališko dvorano v mestu, ki jih je na pretek, ki pa jih lastniki zaradi pritiska s fašističnim sovraštvom prepojenih lokalnih italijanskih pristojnih faktorjev nočejo odstopiti niti proti obi čajnemu plačilu v uporabo Slovencem
Toda Angleži in Amerikanci so medtem znali zase preskrbeti celo vrsto dvoran, še več kot bi jih potrebovali. V ta namen so enostavno rekviri-rali nekaj najbolj znanih mestnih dvoran, ki so jih začeli šele pred časom derekvi rirati. Sedaj je prišla na vrsto moderno urejena kinodvorana v Ul. Giustiniano, ki bo danes izročena v uporabo U-stanovi STES, ki upravlja že nekaj tržaških kinematografov.
Poslopje v katerem je ta dvorana je državna last in ob času ko so jo okupirali Amerikanci ni pripadala nobenemu lokalnemu lastniku, saj niti ni bila dograjena. Ker si je podjetje STES prizadevalo da bi Amerikanci derekviri-rali kino «Nazionale», so ti na to pristali pod pogojem (tako vsaj piše «Giornale») da jim STES opremi dvorano v Ul. Giustiniano. Na ta način je STES prišla do še ene dvorane v mestu, v kateri bo nastal zopet nov kino ■ in ki bo na razpolago tudi za druge priložnosti.
Nikakor ne moremo trditi, da bi ta dvorana lahko predstavljala končno zadovoljitev potreb slovenskega prebivalstva, vendar bi bila Slovencem posebno sedaj, ko so jim
Danes otvoritev avtobusne postaje ne Trgu Stare mitnice
Danes ob 12. uri bo otvoritev nove pomožne avtobusne postaje na Trgu Stare mitnice V poslopju, ki so ga začeli graditi pred dvema mese. cema, bo nameščena čakalnica, shramba za kovčke in podobno, turistični informativni urad, tobakarna in bar. V tej avtobusni postaji bodo imele izhodišče številne avto-
TRAGIČNO ODKRITJE NA PROGI POSTAJA SV. ANDREJA - OPČINE
Kolesje težke lokomotive povozilo in usmrtilo težaka
Potici ja še ni mogla ugotoviti ali gre za nesrečo ali za samomor, vendar je ugotovila, da bi nesrečneža že nekoč skoraj povozil vlak
Nesreča ali samomor, se sprašujejo policijski agenti, ki so uvedli preiskavo v zvezi s smrtjo 40-letnega težaka Gio-vannija Štefanija prej stanujočega v Skednju in zadnje čase brez stalnega bivališča, katerega so našli mrtvega s prebito glavo in zmečkano nogo na tračnicah železniške proge Sv. Andrej - Opčine.
Oboje je možno. Vendar so preiskovalni agenti mnenja, da je treba Stefanijevo smrt pripisati nesreči, kajti pokojnik je že julija letos prisilil strojevodjo nekega vlaka, ki je bil namenjen v Drago, da je ustavil težko lokomotivo. Strojevodja je namreč tedaj opazil; k sreči še pravočasno, da leži na tiru z glavo položeno na tračnico neki mož. Moža ki je mirno spal na tračnicah so tedaj identificirali za Štefanija.
Včeraj zjutraj nekaj minut pred tl uro pa je čuvaj državnih železnic Antonio Zulli med hojo ob progi opazil med tračnicami in sicer v vi-
šini Industrijske ulice krvavo truplo že mrtvega moža, 10 metrov od njega čevelj, kar kaže, da je vlak prav na tistem mestu povozil pokojnika. Zulli je poklical policijo, ki je prišla na mesto z zdravnikom dr. Niccolinijem, ki je samo ugotovil nastop smrti in o tem izdal tudi potrdilo.
Ro dosedanjih poročilih kaže, da je Štefanija povozil tovorni vlak, ki je dospel skozi Rocol na postajo Sv, Andreja ob 3.19 ponoči.
Truplo pokojnika so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Gleženj sl je zlomil
Včeraj 15 minut pred poldnem se je z zasebnim avtom zatekel v bolnico 44-letni ke-miški delavec Ivan Legiša jz Medje vasi št. 17, katerega so zaradi zloma gležnja leve noge sprejeli na ortopedskem oddelku.
zaprta tudi vrata Avditorija ZVU dobrodošla. Toda našim ((demokratičnim* upraviteljem seveda niti na um ni padlo, da bi o čem podobnem razmišljali kaj šele da bi kaj takega tudi storili. Zapostavljanje Slovencev je zanje očitno postala že stvar normalnega poslovanja in v njihovi samozaljubljeni ((demokratičnosti* jih nihče več ne more prepričati, da delajo nezaslišano krivico delu prebivalstva, krivico, ki se nadaljuje že od prvih pojavov fašizma in še prej.
Tako se dogaja, da imajo Italijani v Trstu vsak dan več dvoran, Slovencem pa so zaprli še tisto, kj jim je bila doslej dostopna z očitnim ciljem, da nas potisnejo iz mesta v okolico, iz okolice na podeželje itd.
Slovensko tržaško prebivalstvo upravičeno sprašuje, kdaj misli ZVU s tako diskriminacijsko politiko prenehati in popraviti krivico, ki jo povzroča?
Zopet orožje
Na podstrešju poslopja št. 6 v Ul. Media je včeraj policija našla italijansko puško in revolver ter nekaj nabojev, vse dobro ohranjeno in uporabno. Policija misli, da gre za ostanke zadnje vojne, vendar je po drugi strani sumljivo dejstvo, da je bilo orožje dobro ohranjeno.
Pred vojaškim sodiščem pa se je moral včeraj zagovarjati zaradi posesti revolverja in groženj Dario Klajban iz Doline št. 35. Policiji so dogodek prijavile štiri osebe, med njimi tudi dolinski župan Lo-vriha. Policija nadaljuje preiskavo.
ir
ZA TRŽAŠKO OZEMtJt
V petek, 6. novembra 1$ ob 20.30 v kino dvor»«
ua Opž**1*!1
premier»
l l'
treh dejani®
•i
Komedija v
Spisal: Branislav Nušk,
Prevedel: Fran G bofj Režiser: Ljudevit Črno Scena in kostumi, Jože Cesar
Osebe: Jevrem Prokič, trSpayka, Modest Sancin:	‘
njegova žena - Ema _ čeva; Danica, njuna ^ Tea Starčeva; Spi«, Ng. vremov svak - kina krst; Spirmica, raNada starejša sestra * -vk0-Gabrijelčičeva; or. fa. vič. odvetnik - Stan. -oVa rešinič; Marina, nJ t-teta - Zlata	.
Sekulič, policijski P Miha Baloh; Joviča kovic, mesar - ®tanfVar -tresen; Sreta, časnika Jožko Lukeš; Mlade , ga Prokičev - Srečko ^ šir; Orožnik - Anto” ^ žar; Vajenec - Sil* j Gu. bal: I. meščan - Ju roSjp štin: II. meščan - pa. Fišer; III. meščan -nilo Turk.
juj.
Rossetti. 14.00: «Salom3», • vvorth, S. Granger. o H>-Excelsior. 14.00: «Sawma»- • vvorth, S. Granger. . nski w Nazionale. 14.15: «Luisi» purj?
-Štolovec», T. P0*ev; so č 1 eg e n d ».	P. _	Kf	!£
Filodrammatico.
Statistika nezgod v preteklem mesecu
V oktobru se je število prometnih nesreč v primerjavi s septembrom nekoliko znižalo: od 353 je število padlo na 300, med katerimi so bile 4 smrtne nesreče, (5 v septembru). 93 nesreč je povzročilo lažje poškodbe, 19 težje medtem ko se jih je 184 končalo zgolj s poškodbami vozil.
Kakor smo že rekli so 4 osebe izgubile življenje. Od teh so bili trije pešci in 1 šofer. Vsega skupaj je bilo ranjenih 148 oseb. med katerimi je bilo 54 pešcev, 13 kolesarjev, 43 motociklistov, 6 šoferjev in 32 potnikov.
Ce pogledamo statistiko v nesreče zapletenih vozil so na prvem mestu osebni avtomobili (183), dalje tovorniki (67),' 118 motoskuterjev, 19 motornih koles 5,3 javnih vozil, 26 koles. 20 angleških vojaških vozil, 8 ameriških vojaških in 10 policijskih vozil vseh vrst. Poleg teh so bila zapletena v nezgode tudi druga vozila in sicer 4 po številu: to so bili vozovi na živalsko vprego ali pa ročni vozički.
P' fr
r. - 'V
Arcobaleno. 14.00: «Voščen I ka», mladini izpod l®
vedano.	„„„r	Y>IV
j Astra Rojan. 15.00: <<Gurady. -i ke», J. Chandler, s-p,t;moul^v ! Auditorium. 14.00:	riettth
pustolovci* S. Tracy, g ji*l Grattacielo. 14.00: «Ru"n. Mj’ cvet*, J. Jones, C. H* -ved*1*' dini izpod 16 let P «P°j,, Alabarda. 13.30:	«PUCC
Na željo naših malčkov bo nastopil na sedežu prosvetnega društva na Opčinah v petek 6. novembra 1953 ob 15.30 in ob 18.30
LUTKOVNI ODER
PRIDITE VSI Veselo bo za otroke od 12 mesecev do 96 let
starosti.
OBVESTILO
Delavskih zadrug
Predsednik tržaškega sodišča je z dekretom 5.10.1953, položenim s prepisom sklepa v tržaški občinski palači, dovolil javno razglasitev naslednjega sklepa;
Zadružna družba z omejeno zavezo, Delavske zadruge v Trstu, Istri in Furlaniji s sedežem v Trstu je 23.9.1953 po opozorilu članom in na podlagi 4. točke IH. člena statuta
SKLENILA, da izključi iz zadrug 74.635 članov, ki niso izpolnili statutarnih obvez, ki so v skladu s sedanjim zakonom o zadružništvu, in sicer člane, katerih seznam je položen na sedežu Delavskih zadrug, v uradu članov; seznam, ki ga je podpišal predsednik in ravnatelj Delavskih zadrug;
OPOZARJA, da bo rok 30 dni, ki ga določa člen 2527 civilnega zakonik« za morebiten ugovor proti temu sklepu o izključitvi pred tržaškim sodiščem, začel veljati po vseh objavah tega sklepa, ki jih določa omenjeni dekret, in sicer v Uradnem listu ZVU, v Uradnem listu italijanske republike, v Uradnih listih (FAL) v Gorici in Vidmu ter trikrat v presledku 14 dni v tržaških dnevnikih.
NADZORNI ODBOR
dini izpod 16 let Pr
ar j1
. F,erzetti. M. Toren krajc>' Ariston. 14.00: «Za dva Apeli", ifijfffi * deva’*
uparnja», M. Fiore,
upanja«, iv«. * ‘~
Aurora. 14.00: «Vesela
Turner, F. Lamas. ka(i>1J Armonia. 14,30: »JunasK-1 • J, Hall, A. Jergens. ,K v r Garibaldi. 14.00: (iKonjei j(i ščavi*, R. Scott. J
tliM
Ideale. 15.00: «Stara Ame Day, G. Day.	in
Impero. 14.30: «Kon.lJ" -	-j,
vojvodinja*, R. ^infjfe 'J,V Italia. 14.30: ((Kadar zen5.* ^ jo», M. Carol, A. L.ua letnim prepovedano. na F Viale. 14.30: ((Potovant« piri«!,, net Venera*. Giannj Kino ob morju. 15.°°-	0"	,,
čeva krinka*. J. DVLni <*e* Massimo. 14.30:	«Ze‘'"
L. Turner, Van Hefl" ., Moderno. 16.00: ((Warpa" ^ ^ steza*.
Savona. 14.00:	'	.i(«i
Granger, C. Char'S-
»Beli P1
t*>j"J
eKel»'
vrt angel ,	v-.
Vittorio Veneto. ^ «oDS°5o|fl' rod», S. Granga. »•	0	UP
0°: “Kr^JfeiH”1
Azzurro. 14
cev*, J. Russell. G. ca'n Belvedere. 14.00: «LK'1	-g,
Fernaodel. _ -.-na Marconi. 14.30: i(OgnJ%.
I-ewayers, M. 5*a^cedm°; Novo cine. 14.00: «	g02dU*'
Velikega voza*. , . -Odeon. 13.45: ((Dvoboj R. VVidmark. h-ica». J Radio. 14.30: «Vas bel
TOREK, 3. novem6«* ^ .iugohlova^tA C 0 51 A T‘‘„KC
254,6 m ali u’ 700, !*• Poročila v slov.: »D	p
19.00 in 23.30.	h,. 14.« p*
7.15 Jutranja gl*5'’ooipfV i turni razgledi	in	ijoK
ki; 17.00 60' v ah%00 glasbi okrog sv«t?j	I*g
v hrvaščini; 18.15 est&jSg Rapsodija za veliki o 30’ razvedrila vam 20$,
Carmen Cav?’ t-mburšk' pčtl Lehar: Grof W^P23-0° reta v 3 dejanjih- č 23.'" poročila v italijanši ba za lahko noč.
TU*»' 1 ‘ ^eK ^
306.1 m ali 98 l2SfiPffK
9.00 Slovenski rnotn^jjski ,j,0}
retna glasba; ‘£3(L žeUf tivi; 13.00 Glaaban?kestr^' popj,
Parada	lahkih	°rk	go
aansKi Konte* *. ■- Maj0 i-na glasba;	£	>
malo zares; 1J. K0.ncerftra 17.30 Čajkovski- b P'* linn in orkester. i“v,-l u5-._,
.. JO Čajkovski: ^ pestrM<,rPj lino in orkester DeliO*ja; >L na glasba; _l8' in vzgfL« tlf tok; 19.00 soia Za^a L-Pestra glasba^,20- (rža5k: K. k ba; 20.30	50	D'	padtU;
mornega zbora. 2 ' 21.°° cieber neval uvertura, ttiai: oder —	valčki-
"3.00 TW«iT* wT 1.
14 00 Iz filma 'S00 G «Chd^b' '/nfk^
ssi.r
pod vodstvom L.
Glasba za vse.	,	j	>
H L 4» V *’ £ -il%* jj.jH' 327,1 m.	6.30.	1
Poročila ob
 __ . n rvA I TI
Mni
|!nskihg°sonat
&N
OUOT LICET JO	VI NO OV/...
UlČI ITOUJflllSHEBil IZSILIEIHIHJII
^ naj bi veljalo za Trst, ne more še veljati za Južno
i?1?0!10 diplomatska tak-l nalije, posebno po kon-
»lol. 3i v°ini’ je tako fci rQznih protislovij, v Postavkah tako kratko.
„ m brez slehernega na J°, v zunanjem sve-toje/1 3iem PrimeTu oce-
killT za Peresno. Takšna je netcdaj, toda v ta-,vinsk'Trn’ da ne redemo kur-
#lt'neia~ to bi bil naipri' t!5m , }zraz — obliki, ki se
it 'bi?0 prvi svetovni vojni ti, jc-a . zmagovita« zavezni-«•*«** vso '»oralno «u-stavljala svoje t,lk,a ’n se ob vsaki priliki kci crna Pjsi- V Mussolini-ttlesiiJ se te prištevala med «o ,, ,'J1 tačas so bili osnov-»Hcjj. .vo italijanske diplo-lj°i)je ln Politike sila, rož-(rojnjp Zs or°žjem in večne toutjg v teku druge sveti Jo volne, posebno po njej, 'teniiPSe s(uari bistveno spre-»»etikJntZakaK 1talija se je
vendarle ni izra-
Prem„lat znašla v položaju ima v -ne. napadalke, ki se
Oprani?- vrsti pokesati ter taic0 j ,vot 9reh. Toda ne, Hačirj * drugače, na vsak ij h -e. treba znova dvigniti to Er„13e?,a^neBo poraza, slej Poli, j,/ se enkrat stopiti po le^ , Pelje do imperija, pri •too orabitt katerokoli sred-ieže’ „?!n|0 da se z njim do-"todrih Tukšen je bil načrt itiotiih T,mskih državnikov, Mdr.,. - nepopravljivih, ne t^nvjh meaaloman
megalomanov, pri
tojillPa(>S0 v novonastalih po-
bre
in
z najmanjšega sra-
*9Čeii'“ cuta za dostojnost ■° ber^°rab^ati sredstva kot 'tsiUr„„Cenje, natolcevanje in je 7iar.r”ie-. Nič čudnega, če °<>o pv s.vet označil nji to, ... Iluzionistično politi-ttpj, j brto s takšnim; ’sred-Perjajj? p°Htiko beraškega im-»olitičn”10’ Jz italijhnskega ;'0°ari, ’n diplomatskega |i črta Pa sta dokončno bi-‘1 p0t!J11 besedici načelnost lini ^ J1 j e ’r° Se ?e med dru-»Mru '? ,Jjteje izrazilo v priti se n IPutkegi predloga, • btininJ^Pšanje Trsta reši v b od0 Plebiscita kot naj-^ifično Ba’ doslednega in 1(1,1 »ri Sa n°čina, ki je v v^at rr"eru mogoč. Toda na Su- Se ti oglasijo ju:n
fot,«5 trditvijo, da bi takle % *'« vsekakor
oglasijo južni da bi takle bil zelo po.
'»liho* Pravičen predvsem %a	primeru.	Italijan-
ka Pleterskega predsed-fitleln . so ob tem. jipe/ vPi-ean *lSesa' f°da b,1° te Jelo * °: tzrekel se.je..za nto t>rei Je bdo treba to \j _ r°9iico požreti.
«r*ili L-Se.° tem vprašanju P’ 2 o fttrtformovski časo. i<*fc»,hC7tnzTn namenom, da
5 in it0,-. sP°r med Nemči-.a,ksa “!l»- za kar bi jim luknje rTZ,c“s dala posebno Zari-■ Nemčiji se nam-. i i\, ?c čase precej go-
Jj1' (jj*	0	te”1	vpraša
‘C??eua
^ z^dei,e !tara sentimental-it. ,vseh nemško go-
si>
lir JcnP'' st'0,c kominjor. v! !oui„-	ostah italijan-
na stališču, da l	Dr„, 0	Prebivalstvo ni-
iz e lce	do plebiscita,
Vi *tje rb'lf,‘ teritorialno it	Oe n	lr°lske rešeno
Gasperijem in Oru-
da
tl- Ote : forei o tem spio/i v1 *>efi govoriti
tr>Lni . bd H«
i?\takoinitivno
Toda
tudi vprašanje rešeno, in
:!'h
takT' - —..........................
>1) S6eč *° mest° 716 Prl"
tako kot je njim prav. V Trstu, kjer so skozi tri desetletja z najhujšim pritiskom ustvarjali stanje, ki je v njihovo korist, tu bi imel biti plebiscit nadvse demokratičen, na Južnem Tirolskem,, kjer je nemški element v večini pa bi, jasno, plebiscit predstavljal grobo kršitev «nacicnalnihs interesov Italije in sporazuma med Gruberjem in De Gasperijem. Takšna logika vsekakor ni napačna, ko se je človek že odločil, da ne bo občutljiv za posmeh, ki ga bo zbujal v svetu. Toda to je sprosti-tuirana morala in mentaliteta ostarele priležnice, ki ji ni mar ne za očitke, ne kaj ljudje	mislijo o	njej,	da	si
le more privoščiti to, kar ji srce poželi Nikakor pa ni ho morala odgovornih voditeljev, ki so jim mar resnični interesi ljudstva, njegova čast in ugled v svetu.
Italija je dobila Južno Tirolsko s senžermensko mirov, pogodbo iz leta 1919, potem ko je že takrat odklonila kakršenkoli plebiscit. Takratna Italija	je takoj	začela	z	na-
silnim poitalijančevanjem teh krajev, torej še preden je prišel na roblast fašizem. Pritisk sicer ni bil še zdaleč tako močan kot na slovansko prebivalstvo bivše julijske krajine, toda denacionaliza-torska.	tendenca	Italije	je	bi-
la vendarle očitna. Kasneje, k,o sta se Mussolini in Hitler zbližala, se je ta pritisk občutno	zmanjšal,	zatem	pa	je
prišlo	do sporazuma,	da	se
Nemci po želji izsele iz Južne Tirolske v Nemčijo.
Po končani drugi svetovni vojni je Italija dala tern krajem avtonomijo, z daleč večjimi pravicami kot jih n. pr. danes imamo	Slovenci v co-
ni A. vendar je še vedno bila tako pomanjkljiva, da si Nemci v Južni Tirolski žele odcepitev.
Ta težnja	prihaja vedno
močneje do izraza še posebno pa, ker so južnotirolski Nemci zelo zaskrbljeni zaradi stal. nega porasta italijanskega prebivalstva.	Ta pojav je
znan tudi pri nas, opira se predvsem na gospodarsko penetracijo, ki omogoča koncentracijo italijanskega elementa v mestih, medtem ko ostaja številčni	sestav podežel-
skega prebivalstva nespremenjen. Južnotirolski Nemci se upravičeno boje, da bi za kako desetletje, ko" bir etnično stanje postalo bistveno spremenjeno, ne prišel neki nov Pella in zahteval plebiscit. Treba namreč upoštevati, da se je v zadnjih štirih letih število nemških volivcev dvignilo samo za pet tisoč, medtem ko so Italijani zabeležili celih 11 tisoč glasov več.
Pred kratkim je Saragatova <(Giustizian posvetila, poseben članek južnotirolskim zahtevam, ki jih označuje za pan-germanistične. Izjavo vodstva južnotirolske Ljudske stranke, da je tirolsko vprašanje do konca proučeno, da pa se bo proučevalo tudi v naprej, nakar da bo stranka v pravem trenutku izdala informacije o podvzetih korakih, pa piavi «Giustizia», da si na Tirolskem tolmačijo kot objavo hladne vojne Rimu.
Se večje razburjenje pa je
v
predsednika zapadnonemške-ga parlamenta Hermana Eh-lersa, ki jo je dal duessel-dorfskemu časopisu uReinische Post», kjer pravi, da je Južna Tirolska prav tako nemška kot sta to Saksonska in Brandenburg. Z nič manjšim nezadovoljstvom ni bila sprejeta izjava avstrijskega zunanjega ministra Gruberja «da bo avstrijska vlada vzela v pretres vse, kar bo potrebno, da se stanje na Južnem Tirolskem izboljša«.
Kot vidimo, se je gospod Pella nekako prenaglil v svojem navdušenju za načelo plebiscita kot demokratično obliko samoodločbe ljudstva, zakaj naenkrat so se nad nje. govim predlogom navdušili tudi tam, kjer si tega najmanj želi.
Bazoviške žene potacajo cvetje na spomenik bazoviških žrtev
PRI IZPITU IZ DEMOKRACIJE VELESILE VEDNO «PADEJO»
»Ul SE DDCAIAII MUH?
Kronski svet, skrivnostni molk ministrstva za kolonije, zapečateni ukazi, vojne ladje, u/aleški strelci, vse to spominja na razpoloženje imperija, na Viktorijo, na lorda Kitchenerja, razlika je le ta, da takrat niso govorili o tzaščiti ogrožene demokracije*, marveč o koristih britanskega imperija • kratko in jasno ter vzlic tej cinični odkritosrčnosti še kar nekam pošteno
Ao ?°f? .Italijo, kar je it e,1ainrf	°	nib	manj
J,jset driav? Ali
'lot >n ?unopravn“ veljav-
i, “MpL obvez
enta
nos t takšnega
LONDON, oktobra — Naši . da Lyttletona in z odločno časniki so spričo vesti o do- intervencijo angleške morna-
godkih v Britanski Gvajani objavili zemljevide s pojasnili, da bi bralcem omogočili z več razumevanja zasledovati vse kar se tam dogaja. Isto so storili angleški časniki, ker se je pokazalo, da večina Angležev nima niti pojma, kje je ta »njihova« kolonija. »Sun-day Times« je ugotovil, da zvedo Angleži nekaj podrobnejšega o svojih kolonijah šele takrat, kadar se položaj tam poslabša Tako je tudi pred desetimi dnevi, ugotavlja ta časnik, »morda en sam človek od tisoč vedel, kje je Britanska Gvajana», pa še izmed tistih, ki so vedeli, so bili mnogi prepričani, da je to drugo ime za Novo Gvinejo.
Čeprav pa do včeraj mnogi niso niti vedeli, da je na svetu ta dežela, vas bo vsak povprečen Anglež prepričeval, da so tam »komunisti pripravljali* prevrat«, »zaroto proti demokraciji« in da je bil njihov cilj »upostaviti sovjetsko diktaturo«. In -kot argument, da so nekaj takšnega pripravljali, vam bo pripovedoval o tujih agentih, ki so tam skuhali kašo, češ da je bila zarota preprečena, da so se sovjetski naklepi izja-
in da dem°kracija Rimu povzročila izjava ] rešena samo z budnostjo lor-
ČL firedwi 7!aniša od one, ki Ij ’!Jerj ?a sporazum De tG°lu? a, Gruber o Južnem W PoL6 ?a ie Pella tako jrn,k plebiscita kot kj°dlo žerno,Cratične oblike tjjMih a,13a neposredno pri-lm zares ne blebut ?°a- čemu bi tak-■„?'iHe* , ( ne bil dober in
M. tBdl na Južnem Ti->dt
W- '"U r i na Jninem tile	fcot	vselej	gre
J0 rinjV Za tipično poli-®.e neiskrenosti in C- "letuza nnjbol, izra-t,l’)!ri, fQ . tltteto sicer rutini-i» u. k n-a p°l sleP*h krate „..1 še vedno menijo,
stvari
morajo reševati
Člani Gospodarske delegacije FLRJ so položili venec na grob pripadnikov JA, padlih v bojih za osvoboditev Trsta, na pokopališču na Proseku
NEKAJ TEMELJNIH POJASNIL
Pičlega pol milijona ljudi živi na ozkem pasu vzdolž severnovzhodne obale Južne Amerike, katerega površina je približno enaka površini Velike Britanije. Izvzemši peščico ameriških Indijancev so vsi ostali prebivalci priseljenci. Najprej so prišli evropski »pionirji«.	Sledili so jim
sužnji iz Afrike, ki so jih belci prignali, da bi zanje delali. Pozneje so prispeli Kitajci, Portugalci in Indijci. Angleščina	je skupni jezik
vseh. Nacionalna igra je kriket, Temelj gospodarstva je pridelovanje sladkornega trsa. Plantaže sladkornega trsa so v rokah veleposestnikov. Vsi drugi prebivalci so cenena delovna sila.
V tej deželi, kjer je »bog rekel lahko noč«, se dolgo ni nič spremenilo. Sele ko ie izbruhnila	druga svetovna
vojna, so prebivalci te angleške kolonije dobili priložnost da so se seznanili z drugimi kraji sveta. Nekaj sto Gvajan-cem, ki so šli z angleškimi vojaki po Evropi, je prišlo na misel, da bi bilo treba tudi pri njih doma v načinu življenja nekaj spremeniti Ameriška oporišča, upostavljena v njihovi deželi med vojno in po njej, so imela važno vlo go. Vojno gospodarstvo je zahtevalo, da so odpirali nove rudnike. Gvajana je bogata z boksitom in tako se je začela razvijati nova industrija, ki izpodriva sladkorno industrijo in dela iz kmetijskih delavcev industrijski proletariat.
NO V A USTAVA IN ZMAGA LJUDSKE STRANKE
Iz velike stavke delavcev sladkorne industrije se je leta 19481 razvila Napredna ljudska stranka, ki je imela od leta do leta več pristašev in ki je zrasla malone v vseljudsko organizacijo.
Takratni laburistični vladi je postalo jasno, da je treba ustreči čedalje glasneje izra-
žanemu nezadovoljstvu Gva-jancev z njihovim kolonialnim položajem. Predhodnik lorda Lyttletona, takratni državni tajnik za kolonije Jim Gritfits, je menil, da je bolje nekoliko popustiti, kakor pozvati križarke, da bi zatrle upor, kakor je storil njegov naslednik.
Leta 1950 je dobila Gvajana novo ustavo, na podlagi katere so dobili vsi polnoletni Gvajanci volilno pravico, parlament, ministre in nekakšno vlado. Guverner je sicer ostal in imel je pravico veta, izvoljeni parlament je izbiral ministre, toda iz Londona so bili imenovani državni tajniki, ki so imeli v rokah finance, vojsko policijo in zunanje zadeve. Ostalih šest ministrov, ki jih je določal parlament, je prevzelo posle narodnega zdravja, prosvete itd.
V primerjavi z ustavo iz leta 1328 je ta ustava vendarle pomenila velik korak naprej. Najbrž bi še zdaj veljala, da so imeli Gvajanci malo več smisla za angleško politiko balanciranja in razdelitve vloge: eni naj bi bili napredni, drugi pa konservativni. Pokazalo pa se je, da so Gvajanci »nezreli« — vsi so hoteli biti napredni. Na prvih volitvah, ki so bile v začetku letošnjega leta, je Napredna ljudska stranka pod vodstvom dr. Jagana zmagala z velikansko večino: od 24 mest v parlamentu jih je dobila 18.
,,RDEČA VLADA“
Takoj po volitvah so skušali lastniki plantaž in rudnikov novo vlado prikazati kot »rdečo«. »Znano je«, piše, ,New Statesman and Nation’, »da so nekateri člani vodstva te stranke tako ali drugače simpatizirali z Moskvo, nekateri pa so celo obiskali dežele za želesno zaveso. Ničesar pa ni bilo v njihovem programu, kar bi lahko zastra-šilo celo, denimo kakega zmernega liberalnega reformatorja V kaki beli deželi... Vodje te stranke so se nedvomno počutili počaščene s pozornostjo in zanimanjem, ki so ga pokazale za njihove napore komunistične dežele,
Sef Gospodarske delegacije FLRJ je položil venec na grob 42 borcev osvobodilne vojne
na pokopališču v Bazovici
vtem ko na drugi strani pri večini Angležev, ki so jih srečavali, niso zadevali na nič drugega kakor rta sovraštvo. Celo angleška laburistična stranka je menda to levičarsko vlado v eni izmed dežel Britanske skupnosti narodov ignorirala, dokler je zadnji dogodki niso na to opozorili«. Tako piše ta ugledni časnik, pa tudi skrbno proučevanje programa Jaganove vlade bi težko odkrilo nekaj, kar bi dišalo po poskusu, da hočejo v tej angleški koloniji upostaviti »komunistično dikta turo«.
Belih lastnikov plantaž nikakor ni motilo, da je Napredna ljudska stranka, sprejela v program svoje vlade sušitev močvirij na močvirnih področjih in namakanje nerodovitne zemlje v raznih krajih, ki ji primanjkuje naravne vlage,	pač	pa jim	je	že
samo omenjanje nacionalizacije plantaž »dišalo po Moskvi« in nudilo »neovrgljiv dokaz«, da se pripravlja upo-stavitev komunistične diktature.,. Pa	poglejmo, kako	je
sam dr, Jagan formuliral stališče svoje stranke do nacionalizacije:
»Nacionalizacija je del našega socialističnega programa, stranka pa naj odloči, kdaj ga bo uresničila, kar je odvisno, od objektivnih okoliščin... Mi se dobro zavedamo vloge, ki	jo	ima in	ki	jo
bo imel privatni kapital v razvoju Britanske Gvajane... Mi bomo storili takšne ukrepe, ki bodo ohrabrili in pritegnili privatni kapital, da bo blagodejno vplival na razvoj našega gospodarstva, in zajamčili	mu	bomo,	da	bo
vlada nagradila njegovo pod jetnost in izpolnila svoje obveznosti do njega«.
»Manchester Guardian«, katerega dopisnik se je kot po litični opazovalec mudil v Britanski Gvajani, takole opisuje ugledne člane in nekatere voditelje Napredne ljudske stranke:
»Samo nekaj članov, ki so nekaj časa preživeli v Evropi in ki so po vseh znakih sodeč vdani Moskvi, papagajski ponavlja komunistična gesla... Ostali voditelji in večina čla-
Spominska svečanost na Opčinah, kjer so ustrelili 72 talcev
nov pa so bolj zainteresirani na problemih svoje dežele, in njihova načela bolj spominjajo na Laskijeva kakor na Stalinova«,
„ZAROTA PROTI
DEMOKRACIJI“
Na prve' vesti; da šo enote angleškega ladjevja odplule proti Georgetoivnu, so se posebni dopisniki velikih angleških časnikov napotili v kolonijo, da bi od ondod pošiljali vojna poročila. Vesti, ki so jih poslali, pa so bile kratke, zelo skope ali polne začudenja:	v Gvajani je vse
mirno in nihče ne ve, zakaj je prišlo do tega udarca od zgoraj!
Državni tajnik za kolonije lord Lyttleton, ni hotel pojasniti svojega ukrepa. Tisk pa je vendarle pisal o »snovanju komunistične revolucije«, o »upostavitvi enostrankarske diktature« in o »zaroti dr, Jaganove stranke proti demokraciji«. Nikomur pa se še ni posrečilo pojasniti, v čem je ta poskus.
Ce primerjamo dejstva med seboj, dobimo čisto drugačno sliko: Ustave ni razveljavila vlada Gvajane, marveč vlada iz Londona, Diktature ni u-postavil dr Jagan, marveč guverner Alfred Savage po pooblastilu lorda Lyttletona-Ce je tisto malo demokracije, kolikor je je nudila ustava, izginilo iz političnega življenja Gvajane, je vendar treba z dokazi podpreti obtožbo, da jo je ogrožala Napredna ljudska stranka. Za zdaj pa drži, da je demokracija tam izginila po sklepu državnega tajnika za kolonije, ki je razveljavil ustavo, razpustil parlament, odslovil ministre in izročil vso oblast guvernerju.
Spominska svečanost v Barkovljah
Spominska svečanost na nabrežinskem pokopališču
Povrhu pa še poslal tja vojsko, ki doslej še ni izstrelila nobene krogle.
DVE OBLIKI
ISTEGA STALIŠČA j
i
In vendar, če vprašate kateregakoli Angleža, naj vam pojasni, kar se dogaja v Gvajani, vam zelo samozavestno poreče, da so sovjetski agenti skušali upostaviti komunistični diktat in da je storila vlada prav, da je to preprečila. To je splošno stališče. Vendar
pa sta dve obliki tega stališča.
Konservativci opravičujejo vsako vejico v vladnem sklepu. Laburisti ga ostro napadajo, toda ne, kakor bi človek pričakoval, zato, ker menijo, da imajo Gvajanci proste roke, da lahko odločijo o usodi svoje dežele. Ne, laburisti kritizirajo metodo, po kateri je vlada «preprečila upostavitev komunistične dik-
(Nadaljevanje na 4. strani)
jSBi MAUPAOTE
je
i« S	kot	ome'
Ok^bis	o Črtana revija,
,bV'iti0 ’ prelistaš in pri tem i 4tl>betv.naleti* * na rubriko »t .	o*’ nekakšen rerer-
S aUParte. Kot bi jo bil t,’ t aoz>vljenjski zakup,
»NovrstTS ukvarjatl z
W	kozerija-
slogu bnril]antno' V Si-t).' z ev * na evropski vtisi ie Cl.r-°PSke Perspektive.
b-Hj .. Zl° Malaparte ev-»vVek (vzdevek za o .*(*	rst Posebnih ljudi,
ni . samo v Evropi) ki V°ma’ to je vsa' Cio bizam,, sledil skrbne-
f!ik mi, , PJegovih «pre-tir, ^Iti n n‘h utrinkov v
ksaoaEivbeCCO,’> p-°p01' O Eri,’ evr°P° Pozna, to
»tih Jebo' - da Pozna jo. 'k p^ost god-ovino, njeno '>l	bo 'n natančno ve kaj
Ort*110 b0Hared z Evr°P° v	nje„®dožnostjo. Kadar
O*'81obn V vse°bsežni duh Sal	Plimo meditacijo. za-
b* i-	b0doči VSeh časovnih
4*. P siuii utrip zgodovi-
‘ VstaiemeeČ kot “>. in gle-imperija... bio-
loško afirmacijo rase... kohorte v pohodu... belo mesto, ki je Trst... amate spon-de, ki so Istra... zatem Dalmacija... in obnovljeno os Rim . Berlin: veliko prihodnost Italije...
Tako, tu smo: velika prihodnost Italije... Znova lebdi nad Italijo kot fata m,orga-na, o njej sanjajo vsi, razen onih. ki sanj sploh ne zmorejo, zakaj sanja lahko samo človek, ki ima poln želodec. In Curzio ga ima, za^o sanja veličastne • sanje, sanja vztrajno, zanesljivo in dosledno...
Je mar Curzio Malaparte bivši fašistični hierarh, desna roka De Marsanicha, bivši pribočnik »vojskovodje* Gra-zianija? Južnoitalijanski fevdalec, bankir, fabrikant, ki se ukvarja z literaturo? Vse to bi utegnil biti, sodeč po gosposkosti njegovih manir in idej, in če se pri tem ukvarja tudi z literaturo. Toda ne, Curzio Malaparte je v resnici samo literat, posebne vrste literat, toda, eden redkih, ki so prišli do spoznanja, da so človeške misli in ideje, da je literatura blago, ki ga imenitno realiziraš, če le znaš pero spretno zasukati v pra-
vo smer, potem če treba v drugo, kakor kažeta ponudba in povpraševanje po za devnih proizvodih na mednarodnem in nacionalnem tržišču.
Malaparte je spremenil kn^i. ževnost (samo svojo, na srečo) v konjunkturno industrijo možganskih proizvodov za vsakokratno rabo, svojo notranjo podobo pa izvesil na najvišjem drogu kot predmet za licitacijo. Peresa se torej ni lotil, da bi človeku jasnil obzorja, razganjal temo laži in zaostalosti, ki je pravi vzrok vsega zla, ne — takšni garaški roboti se njegov «evropski» duh upira — marveč, da bi misli spreminjal v zlato, čim več zlata, ker se ob zlatu ves svetiš od blažene sreče, kot sončni bog. Da, takšna je na žalost ta stvar:	Malaparte je prodal
svojo dušo vragu... Zanj so višji smotri — iluzija, ideali — nesmisel:' so vselej bili in ostanejo samo sol za neuko čredo ovnov in ovac, da jih pripelješ tja, kamor jih po višjem naročilu imaš pripeljati. Kako bi drugače, priznajmo, človek prišel do lastne vile, morda več vil, do imenitnega avtomobila in a-
italijanskih ilustriranih revij
partmaja v prestolici, do prekrasnega udobja, ki ga ni moč pogrešati itd.
Njegovo mesto med evropskimi kramarji z duhovnim blagom je očitno. Lahko se znajde kjerkoli: med fašisti, komunisti, liberalci, med protestanti in framasoni, kakor zahtevajo potrebe časa in okoliščine, da lahko v njih uveljavi svoj osebni interes. Njegova življenjska filozofija je epikurejstvo, njegov ustvarjalni zagon egoizem, njegovi osnovni nagibi šarlatanstvo in pustolovstvo.
Intimno v sebi najpoprej z velikim zadoščenjem ugotavlja, da je kozmopolit, to mu pa ne brani, da bi hkrati ne bil tudi dober, |e več: da bi ne bil vnet, zagrizen, najbolj
zagrizen skrajni nacionalist. Kot rečeno, vse je odvisno od okoliščin, od tega, kaj je v danem trenutku najbolj do. bičkonosno. Danes meni, da je njegovo mesto med najbolj eksaltirammi eksponenti italijanskih imperialističnih revendikacij, pogled mu je trdo in ponosno uperjen proti Vzhodu, v njem pa je, kot je javno izrazil, jasna in neomajna zavest, da je demo. kracija sinonim za moč in veličino države s krepkimi kostmi.
Do konca zadnje vojne je bil skoroda nepoznan. Njegova preteklost je deloma še danes ovita v neko kopreno, ki jo, kot kaže, tudi sam noče povsem odgrniti. Tudi se splošno govori, da ni bil
vedno Malaparte, da je nekoč bil Suckart, torej nemške krvi, toda to ni bistveno, dasi-ravno kaže, da pa zanj vsekakor je.
Ni dolgo tega, ko se je v «Tempu», točneje v rubliki «Battibecco» zagnal proti vsem, ki baje smatrajo Italijane za narod bastardov, za čredo strahopetcev itd., dokazujoč nasprotno. Stoječ na stališču, da nima nihče pravi, ce obkladati italijanskega ljudstva s podobnimi epiteti, moramo hkrati ugotoviti, da pa se pri tem Malaparte še malo ni hotel postaviti za njegovo čast in dobro ime, marveč za čast, dobro ime in interese tiste kozmopolitske, protinacionalne sodrge italijanskih finančnih in zemljiških
aristokratov, tistih plasti skvarjenega apeninskega malomeščanstva, ki se jim laska tudi on sam. Navajanje do kosti izkoriščanih ljudi, da smatrajo te ali druge, ali katere si bodi interese svojih izkoriščevalcev ter njihovih podrepnikov za svoje interese, pa je vsekakor eden najtežjih zločinov, ki ga Malaparte in ostali apologeti rimske imperialne veličine vrše za račun reakcionarnih aspiracij italijanskega vladajočega razreda. Načrtno zastrupljajo italijansko ljudstvo in ga potiskajo v njegovo dokončno propast,
Kmalu po vojni je napisal «Kaputt» in «La pelle«, dve knjigi, katerih umetniška kakovost, moč in prepričljivost so baje tolikšne, da mu je z njima uspelo uvrstiti se med najvišje predstavnike zapadno evropskega literarnega Cllimpa Kakšna usodna zmota! Toda naraščajoča anemija ter stopnjujoča se impotenca, ki ju je na Zapadu zaslediti na vseh področjih človeške u-stvarjalnosti tudi v literaturi in literarni kritiki, sta se tokrat in še enkrat neovrgljivo potrdili. Resda tega ne gre posploševati, toda pretežno je tako Kako bi se drugače mo-
glo zgoditi, da so mu zapeli «hozana». da so mu spregledali vse gnusne izpljunke, ki jih je, dasiravno ovite v staniol-ni papir' svojega, kot sodijo, nenadkriljivega sloga in kras-nobesedičenja, pljunil človeštvu v obraz! V svetovni lite. raturi menda ni primera, da bi nekdo na račun svojega naroda izrekel toliko najbolj podlih in umazanih laži, kot jih je on na račun italijanskega. Ne samo, da skuša na najbolj perfiden način prikazati, kako da gre vso odgovornost za katastrofalno stanje, ki se je v njem poražena Italija znašla nepo sredno po končani vojni, v prvi vrsti pripisati na račun italijanskega ljudstva in ne italijanske buržoazije, marveč je tu opaziti še nekaj drugega, kar je zelo zanimivo, namreč, kot se odvija rdeča nit tako se tudi tu od vrstice do vrstice, od strani do strani prepleta neka zelo očitna trpka resignacija in razočaranje, ker je vojna izgubljena. Izgubljena zato, ker se, kot sam pravi, italijanski vojak ni hotel boriti. In ko odgovarja na vprašanje, čemu ni hotel, ne pove resnice, zakaj ni njegova dolžnost, da govori resnico, Malaparte ne
pravi: vojak se ni hotel boriti, ker ni vedel, čemu bi se boril, ker je slutil, da je to vojna za druge in ne njegove interese, ker se je stalno vpraševal, kaj išče, za čim pravzaprav stika po teh o, zemljih, kamor so ga bili poslali, naj se bori za svojo srečo, ki je nikjer ni videl. Tega Malaparte ne pove. ker ne sme povedati, pač pa pravi tako-le: vojajc se ni boril, ker je bil strahopeten, ker so bili poveljniki strahopetni, ker ie vse italijansko ljudstvo strahopetno, nesposobno, pokvarjeno, dobro kvečjemu za parjenje, ljudstvo brez trohice ponosa v sebi. brez bistvenih svojstev velikega naroda, t. j. brez poguma in odločnosti itd, itd., pri čemer ne pozabi omeniti, da je v italijanski zgodovini spolnost nasploh odigrala zelo važno, točneje odločilno vlogo, še več, da ima to ljudstvo ves svoj patriotizem nekje med nogami, da omenimo samo eno njegovih nadvse neokusnih, umazanih, podlih žalitev, izrečenih na račun italijanskega ljudstva, ko mu je s tem hotel podtakniti umazano, smrdljivo perilo italijanske buržoazije in lumpenpro-letariata.	(.KONEC).
TRST, torek 3. novembra 1933
MK Mij |MT Mfl Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi padavinami. Možne so tudi manjše razjasnitve. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.6 stopinje; najnižja 10.9 stopinje.
OSMO KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Tmi:V fi\ A-KO*I A 2:2 (0:3)
Milanski derby se je končal v korist državnega prvaka s tremi goli Nyersa, ki je spet nastopil na svojem starem mestu v moštvu Inter - Sampdoria odnesla točko iz Neaplja
Strelci: Pandolfini (R.) 12’, Perissinotto (R.) 44’ I. polčasa; Celio (R.) 13’ (avtogol), Curti (T.) 28’ II. polčatsa.
TRIESTINA: Cantoni; Bello-ni, Valenti; Petagna, Ganzer, Trevisan; Lucentini, Curti, E. Soerensen. Ispiro, Rossetti. — Ali. Rocco.
ROMA: Moro; Azimonti, Car-darelli; Celio, Tre Re, Venturi A.; Ghiggia, Pandollini, Galli, Perissinotto, Renosto. — Ali. Vargiien I.
Sodnik: Bernardi iz Bologne.
Gledalcev okrog 18.000.
V osmem kolu italijanskega nogometnega prvenstva sta se preteklo nedeljo srečali na tržaškem stadionu domača Triestina in Borna. Tržaškim prijateljem nogometne igre je še dobro v spominu poraz, ki ga je Triestina doživela proti Romi v lanski otvoritveni tekmi, čeprav je dala prvi gol. Zato je to srečanje tudi letos mnoge zaskrbljalo,
Ta zaskrbljenost se je kmalu pokazala za povsem Opravičeno. Ni namreč poteklo ni. ti deset minut, ko so gostje Že prišli do uspeha, čeprav po naključju oz. po trenutni nepazljivosti domače obrambe, Toda bolj kot zaradi prejetega gola je zaskrbljenost rastla od trenutka do trenutka zaradi odlične igre gostov, kt so igraje preigravali doma, čine in s kratkimi preciznimi pasi osvajali teren vse do kazenskega prostora domačih. Ce bi z isto prodornostjo znali nadaljevati še poslednjih 16 metrov do usodne črte. bi lahko Triestina zapustila igrišče s katastrofalnim porazom. Toda prav to je manjkalo, delno zaradi neodločnosti rimskih napadalcev, predvsem pa zaradi tokrat izjemoma res požrtvovalne igre domače o-brambe. Krivica bi bila izvzeti kogar koli izmed obrambne četvorice, vendar bi mi dali prednost srednjemu krilcu Ga nzerju, ki je hladnokrvno zaustavljal napade, precizno odbijal in predvsem z glavo pokazal odlično igro■ Nedvomno je Ganzer najkoristnejša letošnja pridobitev domačega moštva. Velika zasluga, da ni v prvem delu igre prejela Triestina več golov, pa gre nedvomno tudi Canloniju, ki je s svojimi drz. ni mi skoki pod noge napa dalcev rešil marsikatero kritično situacijo, Skoda, da je pri enem izmed takih drznih posegov prijel žogo izven kazenskega prostora, zaradi česar je sodnik dosodil prosti strel, ki ga je Pandolfini spremenil v gol zaradi že o-menjene nepazljivosti igralcev, ki so postavljali obrambni zid.
Virtuoznost gostov se je po tem golu še stopnjevala. Povezanost med srednjo linijo Rome in njenim napadom je bila perfektna, tako da doma fini po nekaj minut zaporedoma sploh niso prišli do žoge. Popolnoma je odpovedal domači napad, v katerem med drugimi tudi običajno koristni Curti ni imel «svojega dneva». Slaba sta bila tudi Soerensen in lspiro Igra se je tako v glavnem razvijala na sredini polja ose do konca prvega polčasa, ko So gostje dve minuti pred koncem prišli po hitrem prodoru drugič do uspeha. Tre Re je s sredine polja lepo podal Pandolfiniju, Pandolfini Perissinottu in ta v gol.
Tudi začetek drugega polčasa je še vedno napovedoval katastrofo, katero so tudi gle. dalci pričakovali, tembolj, ker je znano, da večina dpmačih igralcev zaradi prekoračenih treh križev le s težavo vzdrži 90 minut igre. Najmanj dvakrat je rešil mrežo Cantoni, v ostalem pa je bila tudi o-bramba na mestu. Toda to je trajalo le nekaj začetnih minut, potem pa so se začele
stvari obračati na bolje za domače. Gostje so namreč kljub temu, da so od časa do časa še vedno akademizi-rali sredi polja, vidno popustili, kar so izkoristili domači in se pognali v napad v drznem upanju po izenačenju. Uspeh pritiska je prišel v 12. minuti, Lucentini je pripeljal žogo po desnem krilu in poslal na sredo pred Morovo svetišče. Dobil jo je Soerensen in jo vrnil Lucentiniju. Temu je skoraj že ušla v gol-aut, ko jo je v zadnjem hipu ponovno poslal pred gol. Mora je v tem trenutku pokril stranski krilec Cellio, ki je v skrajnem poskusu, da odbije žogo, povzročil autogol.
Triestina igra poslej kot prerojena. Vsa je v napadu, kajti to, kar je bilo v začetku drugega polčasa lahko samo tiho upanje, je sedaj postalo možno in šlo je za to, da se možnost uresniči. V dvajseti minuti pošlje Curti lep strel na gol, ki ga pa Moro v zadnjem trenutku z odprto dlanjo dvigne čez prečko v komer. Komer ostane neizkoriščen m v nenadnem protinapadu je zopet Cantoni rešil z mačjim skokom pod noge napadalcu Galliju.
V 30. minuti izenačenje. Rossetti pošlje z leve strani srednje visoko žogo na center. Zajame jo Curti in jo, čeprav oviran, iz polobrata plasira mimo presenečenega Mora v gol. Stadion zajame val navdušenja, kajti izenače. | nje predstavlja dejanski po- i dvig.'
Poslej je tempo nekoliko \ popustil. Domačini poskušajo j doseči zmago vendar brez \ prepričanja Tudi Rimljani igrajo sedaj na poslednjo karto in uprizore več protinapadov preko kril. Obramba domačih je tudi sedaj na mestu. Tik pred koncem je Triestina prešla še eno nevarnost in kmalu potem sodnik Bernardi iz Bologne, ki je ves čas mnogo grešil predvsem v škodo domačih, odžvižga konec.
Pred tekmo je bila na igrišču majhna ceremonija, katere niti ne bi omenili, če ne bi bila značilna za sedanji čas. Vodstvo Rome je prineslo s seboj darilo za Inestino v obliki erimske volku,ljey>. Pri predaji je podpredsednik Rome imel krajši nagovor v smislu veselja, <Rimljanov namreč), da bo Trst kmalu združen z Italijo. V tem smislu mu je verjetno odgovoril predsednic Triestine odv. Poi-lucci. Kako pa je to ceremonijo sprejelo 15.000 gledalcev, so najbolje pokazali gledalci sami, ki so začeli žvižgati.
$ * tj,
Nyers ni mogel lepše prepričati svojih prijateljev kot tistih, ki mu niso preveč prijateljski, drugače, kakor s tremi goli, ki pomenijo obenem visok poraz večnega rivala Milana. Anana je Nyersova afera in znana je tud; trdovratnost na obeh stia-»ek: pri igralcu in pri delu vodistva kluba Inter. Sedem iger je Inter dobro spravil pod streho brez odličnega levega krila. Toda gledalci se doslej nad igro prvaka le niso navduševali. In končno se je približal dan tekme z Milanom. Tedaj je trdovratnost pričela popuščati na obeh straneh. Nyens se je med tednom prikazal na treningu, nastopil je v moštvu. Govorilo se je, da to še ne pomeni, da bo v nedeljo res nastopil. Vendar pa je lahko že vsak sklepal, da ga tehnično vodistvo pač ni hotelo samo »peljati na zrak«.
In naj bi imel v aferi «prav» Nyers ali vodstvo Inter — publiki je važno, da vidi lepo igro ali pa vsaj gole. Nyers pa je sposoben obojega. Toda tudi igra — lepa ali ne — preide; goli pa ostanejo. Tako se lahko reče, da je Madžar dobil v ne-
deljo dve igri.
Sampdoria je igrala v Neaplju in domačinom je šele v 30’ drugega polčasa uspelo izenačiti* Pri tem je pomembno, da uspeh Sampdorie ni bil slučajen temveč zaslužen.
Juventus bi lahko tudi bolje ! zaigrala, čeprav igri ni kaj ! oporekati, razen tega, da je bi- j lc premalo volje za dosego j večjega uspeha. Furlani pa so j tudi dobro igrali. Fiorentina. j
rpači so se vrgli v napad z vsem srcem. Toda Fiorentina Ima obrambo, ki je vredna re-
Tako je tekma ostala brez gola. Isti rezultat je dala tekma med Bologno in Spal. Tudi Genoa n; uspela premagati To--rino. Pač pa sta Lazio in Ata-lanta odpravila svoja nasprotnika Palermo in Legnano z visokima rezultatoma. Za Ata-lajito je bila to obenem prva zmaga.
REZULTATI
Atalanta	- Legnano				4-1
Genoa -	Torino				1-1
Inter - Milan					3-0
Juventus	- Udinese				1-0
Lazio - Palermo					3-0
Napoli,-	Sampdoria				1-1
Novara -	Fiorentina				0-0
Spal - Bologna					0-0
Triestina	- Bologna				2-2
	LESTVICA				
Inter	8	6 2 0	18	7	14
Napoli	8	5 2 1	18	6	12
Juventus	8	5 2 1	14	7	12
Fiorentina 8		4 3 1	10	5	11
Roma	8	2 5 1	13	8	9
Milan	8	3 3 2	15	11	9
Bologna	8	3 3 2	12	11	9 |
Samptioria 8		3 2 3	11	10	8
Novara	8	2 4 2	7	7	81
Spal	8	2 4 2	11	12	8 !
Lazio	8	3 1 4	8	11	7
Genoa	8	2 3 3	9	13	7
Tr estina	8	2 2 4	10	16	e:
Atalanta	8	1 3 4	13	12	3 !
Palermo	8	2 1 5	11	18	s:
Torino	8	1 3 4	7	13	Si
Udinese	8	1 3 4	8	15	5
Legnano	8	0 4 4	10	18	*l
DVE POLFINALNI TEKMI ZA JUGOSLOVANSKI POKAL IN TRI PRVENSTVENE
Zopet poraz Odreda v Ljubljani
Prvi finalist Hajduk, o drugem bo pa morala odločati nogometna zveza - Visoki zmagi Partizana v Skoplju in Vojvodine doma
REZULTATI ; Odred - Sarajevo
0-1
Partizan - Rabotnički 8-0 Vojvodina - Proleter	4-0
JUGOSLOVANSKI POKAL: Hajduk - Crv. zvezda	4-2
Dinamo - BSK	1-1
Tekmovanje za državno prvenstvo v prvi jugoslovanski zvezni ligi je bilo v nedeljo prekinjeno zaradi semifinalnih tekem za jugoslovanski pokal. Sicer pa so se tri prvenstvene tekme vendar odigrale:	med
enajstmetrovko, ki bi prinesla gi streljali po pet enajstme-
vsaj- izenačenje.
Partizan je v Skoplju proti Rabotničkemu dosegel osem golov, od teh samo Zebec štiri. Dobil pa ni nobenega. S polovico manjšim recitalom pa je odpravila Vojvodina Osiječane.
Te tri tekme iso vsaj za nekaj časa lestvico spremenile toliko, da je prišel na prvo mesto Partizan, ki ima seveda tekmo več kot Crvena zvezda.
V Splitu in Zagrebu sta bili finalni tekmi za jugoslovanski pokal. Hajduk je zmagal: v podaljšku sicer, vendar s sigurnimi goli. Toda med Dinamom in BSK se pa stvar ni končala v redu. Crvena zvezda je proti da bo Odredu, ki je pred ne- Hajduku že vodila z 2:0. ven-davnim premaga! Crveno zve- | dar pa so hajdukovci še izena-zdo, odnesel obe točki. Toda j čili. V podaljšku je Vukas do-kakor je napravil celo Rabot- j segel nadaljnja dva gola, ki sta
skoraj raje videli, da bi ne bil
igral. Opraviti je imel z na-
5 ’ sam gol — toda ta gol pomeni j nutah igre še vedno ostali pri Lokomotiva
Radnički Odred Rabotnički
zmago in poraz. Da bo vsa | rezultatu 1:1. Po propozicijah. stvar še popolnejša, je Odredov j da v tem primeru odločajo igralec Belcer zastreljal še j enajstmetrovke, so prvi in dru-l
trovk. Prvi in drugi so dosegli še štiri gole. Začeli -so znova: zopet na vsaki strani po trije goli. V tem pa je nastal že mrak in zdelo se je, da se že sodnik sam ne spozna več, kako in kaj s temi enajstmetrovkami. Odločilno besedo bo Imela Nogometna zveza, vodstvo BSK pa je že izdalo izjavo, da sodi, da je BSK zmagovalec.
Gotovo je pač, da bo igral v finalu Hajduk, ni pa še gotovo s kom.
LESTVICA :
Partizan	10	7	1	2	32:14	15
Crv. zvezda	9	6	2	1	18:7	14
Vojvodina	10	6	2	2	32:15	14
Hajduk	9	7	0	2	19:11	14
Dinamo	9	6	1	2	21:8	13
Spartak	9	5	0	4	18:18	10
Proleter	10	3	4	3	15:20	10
Vardar	9	2	3	4	14:14	7
BSK	9	3 15 17:17	7
Sarajevo	10 3 1 6 8:17	7
9 13	5	14:17	5
9 13	5	10:17	5
10 2 1	7	13:27	5
10 2 1	7	10:39	5
NEDELJSKI ŠPORT V
GORlZliM-PaVli 57:_
Zorzi in Giorgi v odlični fortf'
STAVKE IN PROTESTI SO ZALEGLI! OB DNEVU VSEH MRTVIH
Zbornica odobrila predlog
o prepovedi nadaljnjih odpustov
Odpuščali ne bodo delavcev, zaposlenih v podjetjih FIM, IRI in COGN - Zadovoljstvo med tržiškimi delavci zaradi sicer trenutne odložitve velike krize Sindikalna delegacija Gl SL bo odšla posredovat k pokrajinskim oblastem
Zatopek - dva nova svetovna rekorda 10.000 m - 29:01,6; 6 milj - 28:08,4
Po večdnevnih stavkah in ,lišče. prošnji je treba dodat* številnih protestih v vseh j listine, ki dokazujejo, da ima
prosilec volilno pravico, in. ako ni rojen v občini, še rojst-
krajih Severne Italije in tudi v Tržiču in Gorici, je poslan? ska zbornica končno soglasno odobrila predlog, s katerim se v vseh podjetjih FIM, IRI ir. COGn prepovedujejo nadaljnji odpusti delavceč' in to vse dotlej, dokler ne bo parlament podvzel ukrepov, ki bodo dokončno uredili kritičen položaj, ki je nastal v zgoraj omenjenih državnih kovinarskih podjetjih. To vest so tr-žiški delavci sprejeli z zado voljštvom. ker v njej vidijo vsaj trenutno preprečenje kri. ze, v kateri so se znašli CRDA in končno tudi uspeh njihovega protestnega gibanja v preteklem tednu.
Poleg ostalih -sindikalnih organizacij je tudi goriška podružnica C1SL začela obravnavati nastali kritičen položaj v CRDA in SAFOG. Sindikalno vodstvo je med drugim obravnavalo tudi poslanico, ki jo je junija lanskega leta naslovilo na takratnega ministra trgovske mornarice Cap po, ki je obiskal Tržič ob splovitvi neke ladje. Takrat je CISL poudarila, da je proizvodnja v CRDA in delno tudi v SAFOG odvisna od naročil za linijske ladje in za katere bi moralo poskrbeti Tržiču vodstvo italijanske republike. Toda kot se zdi, je bivši minister pozabil na dane obljube, kajti kot je znano, je produkcija v CRDA zašla v krizo prav zaradi pomanjka nja naročil, ki za sedaj zadostujejo komaj do konca te-
ni list.
Tisti, ki nimajo stalnega bivališča v goriški občini in bi iz raznih tehtnih vzrokov želeli biti vpisani v volilne sezname tukajšnje občine, imajo možnost, da do 15. novembra zaprosijo na podlagi prošnje za vpis. V prošnji naj navedejo volilno okrožje, v katerega hočejo pripadati, in dodati še izjavo občine stalnega bivališča, da se je odrekel vpisu v volilni seznam tamkajšnje občine.
Državljani, ki živijo v tujini, lahko ohranijo vpis v volilne sezname v občini', v kateri so imeli stalno bivališče pred njihovim odhodom, ali
pa zaprosijo za vpis v volilne sezname V občini, kjer so bili rojeni. V ta namen morajo vložit;, prošnjo z zgoraj navedenimi podatki dd 15^ novembra t. 1. in jo poslati občini po konzulatu.
Urnik brivnic
Spomnili so se padlih borcev
Na grobove padlih borcev in talcev je ZSP položila venec Grobove pa so očistile štandreške žene - Tudi po okoliških vaseh so se prebivalci oddolžili spominu mrtvih
V nedeljo je bil lep sončen dan, ki je na grobove sorodnikov in znancev, ter posebno na grobove neznanih bor-
vse zbrano na domačih pokopališčih, kjer so domači zbori zapeli, kot je že v navadi, nekaj ganljivih žalostink in
cev za svobodo privabil mno- i se s tem poklonili pokojnim.
go ljudi. Po Tržaški cesti se je ves dan vil sprevod meščanov, ki so s cvetjem v rokah hiteli na glavno pokopališče, da se poklonijo mrtvim. Na desni strani pokopališča. Zveza obrtnikov goriške po- j er 3e Pokopanih mnogo pad-
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo danes. 3. novembra, lahko vse j ga je hrabrim partizanom po- ] trgovine podaljšale večerni
krajine sporoča, da bodo v i Uh borcev za svobodo in ne-sredo 4. novembra brivnice in jka-' talcev, je bilo v sredini frizerski saloni ves dan zaprti, i Sr°bov opaziti lep venec, ki
ki bodo vedno ostali v hovem spominu.
nji-
Urnik trgovin
3. in 4. novembra
Tatvina kolesa
klonila ZSP. Grobovi so bili lepo očiščeni in okrašeni, kar Bruno Buffoiini iz Ul. Tor- j® . zasluga štandreških žena. riani je prijavil gpriški kvestu-j tudi drugi meščani so na ri tatvino kolesa znamke «Ve- grobove partizanov položili
iox», vredno okrog 20 tisoč lir, ki ga je trenutpo pustil brez varstva pred neko gostilno v Ul. Brigata Pavia.
cvetlice in svečke v zahvalo za njihovo žrtvovanje, ki ni bilo zaman.
Po vaseh je bilo popoldne
IZPRED BENEŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Popolnoma oproščeni trije bivši partizani
Dolžili so jih, da so lete 1944 likvidirali fašiste Romana Turusa iz Krmina in da so omejevali svobodo in okradli Francesca Marollija
Kdaj bo konec procesov proti antifašističnim borcem
urnik za pol ure. Mesnice bodo odprte od 16. do 20. ure.
V sreao, 4. novembra, bodo odprte samo pekarne in mlekarne, dokler ne bode razprodale kruha in mleka, ter cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine boao ves dan zaprte.
Pokriti zelenjadni trg bo v sredo ves dan zaprt.
IZ KHMINSKE PREDILNICE
Pred izvolitvijo nolranje komisije
Te dni se je končalo jesensko zasedanje porotnega sodišča v Benetkah. Zadnji proces je bil naperjen proti 26-ga leta Po podrobni obravna- letnemu Giordanu Sirku iz Do.
Zdelo se je, da je Zatopek letošnjo sezono v glavnem končal ali da vsaj ne bo poskušal rušiti svojega rekorda na 10.000 m. Na prireditvi v Stari Bole-slavi pa je v nedeljo Zatopek zopet tekel v «isvojem» stilu. Se preden je pretekel 10.000 m, so mu že izmerili čas tudi na 9656 m. to je na 6 milj. Zdi se, da bodo odslej sploh pri boljših tekačih pazili tudi na to mero. Anglež Gordon Pirie je namreč letos dosegel na 6 milj čas 28:19.4, kar je bil rekord dn nedelje, ko je Zatopek to daljavo pretekel v 28:08 4.
Na koncu 10 km pa so što-perice pokazale 29:01.6, kar je
točno za sekundo manj, kot je bil njegov dosedanji rekord (29:02.6) iz 1. 1950. Lahko se reče, da bo ta Zatopekov rekord še dolgo časa neogrožen. Mogoče pa se bo sedaj ta «človek-konj» vrgel na Haeggov rekord na 5000 tn.
Na isti prireditvi je Ceh Do-ležal prehodil 15 km v 1.07:50; najboljši čas na svetu na tej progi (neuradni svetovni rekord) je imel od 1949 Romun Paraschivoscu z 1.08:28. Dole-ial pa je hodil še do 20 km in dosegel čas 1.30:26.4, s čimer je izboljšal svetovni rekord Šveda Mikaetssona (1 32:28.4 iz leta 1942).
vi kritičnega položaja v glav nih industrijskih objektih po. krajine je podružnica CISL sklenila ta teden odposlati pokrajinskim oblastem posebno delegacijo, ki bo natančno obrazložila položaj in mere, ki bi bile potrebne, da se reši nadaljnje povečanje števila nezaposlenih in slabšanje gospodarskega položaja pokrajine.
OBVESTILO ŽUPANSTVA
Novi vpisi
v volilne sezname
Na podlagi 3. člena zakona št. 1058 z dne 7. oktobra 1947 bodo vsi državljani, ki so ali bodo do 30. aprila 1954 izpolnili 21, leto starosti, uradno vpisani v volilne sezname, ako bo iz registrov razvidno, da imajo do 15. oktobra stalno bivališče v goriški občini. Za preprečitev morebitne opustitve, prizadeti lahko predložijo zadevno prošnjo na navadnem papirju do 15. novembra t. 1. V prošnji, katero mora podpisati prosilec, naj hodo navedeni še naslednji podatki; a) priimek m ime, za poročene ženske tudi priimek moža; b) očetovstvo; c) k*-aj in datum rojstva; č) stoprria izobrazbe; d) poklic; e) bivo-
lenj, 29-letnemu Bogomilu Semoliču iz Gorice in 29-let-nemu Antonu Tomažiču iz Gorice. Obtoženi so se morali zagovarjati zaradi udeležbe prj umoru 29-letnega Romana Turusa iz Krmina, ki so ga člani partizanske čete ustrelili leta 1944 v bližini Gradišku-te, dalje zaradi odvzema prostosti občinskemu uradniku Francescu Merolliju iz Gorice ter odvzema omenjenima nekaterih osebnih predmetov.
Porotno sodišče, kateremu je predsedoval dr. Ruggiero, je vse tri oprostilo obtožbe umora Turusa ter tudi odvzema prostosti Merolliju; Tomažič je bil oproščen tatvine, češ da ni storil kaznivega dejanja. Vsi trije so bili takoj izpuščeni.
Sodni postopek se je proti trem obtožencem začel leta 1949, ker je bilo takrat najdeno Turusovo truplo. Ugotovljeno je bilo, da je partizanska četa, v kateri so bili tudi omenjeni trije obtoženci, leta 1944 iz pekarne v Loč-niku odpeljala Turusa in Me-rollija proti Gradiškuti; tam je bil Merolli izpuščen, Turus pa ustreljen na podlagi obtožbe, da je fašist. -.
Na sodniji sta Sirk in Tomažič priznala, da sta bila v
četi, ki je odpeljala Turusa in Merollija, toda nista bila prisotna v trenutku, ko je Turusa ustrelil vodja čete.
Tomažič je zanikal vsako obtožbo. Merolli, ki je bil prisoten na procesu, ni spoznal v obtožencih nobenega izmed partizanov, ki so ga peljali iz Ločnika v Gradiškuto.
Po obrambi številnih gori-ških odvetnikov je bila izrečena oprostitev.
NESREČA VOJAKA kMANTOVAii
Amputacija noge
stanju; vendar se je pozneje njegovo zdravstveno stanje zboljšalo
Prometna nesreča v Ul. Vittorio Veneto
Trčila sta avto in kolesar
Ročna bomba mu je padla na tla ter eksplodirala — Njegovo zdravstveno stanje se je zboljšalo
Kot javljajo iz bolnišnice Brigata Pavia, se je stanje ponesrečenega vojaka, pripad. nika divizije «Mantova» dokaj izboljšalo. V petek ponoči v času pregleda obmejnega položaja je vojaku, ki je imel na pasu pritrjeno ročno bombo, ta naenkrat padla na tla in eksplodirala. Eksplozija je bila tako močna, da je vojaku povzročila precejšnje poškodbe na spodnjem delu telesa, posebno pa na nogah. Takoj je bil odpeljan v bolnišnico Brigata Pavia, kjer mu je moral primarij dr. Sus_ si odrezati del leve noge, ker je bil vojak v precej resnem
V nedeljo nekaj pred 18. uro je 31-letni Silvano Bovo iz Ul. XXIV. maja št. 1 šel z avtom »Fiat 500» z evidenčno tablico GO 8689 po Ul. Vittorio Veneto Na križišču Ul. Ancona in Ul, Baiamonti mu je presekal pot (>4-ietni kolcitar Gio-vanni Michelini iz Ul. Lunga. Da bi preprečil trčenje, je šo-ler avta takoj zavrl in z avtom ob zid neke hiše. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Avto pa se je precej pokvaril. Na kraj je takoj prišla prometna policija, da bi ugotovila vzroke nesreče.
j Volitve bodo 9. novembra
V predilnici v Krminu, kjer je bilo pred kratkim večdnev. i no stavkovno gibanje usluž-i benk, je prišlo do sestanka volilne komisije, ki bo pripravila vse potrebno, da bodo 9. novembra v predilnici volitve v notranjo komisijo. To bo prva notranja komisija, do katere bodo delavke prišle po hudi borbi, ki je zahtevala tudi stavko. Upati je. da bo nova notranja komisija dosledno zastopala pri vodstvu predilnice vse uslužbenke in pri vsakem vprašanju, ki bo nastopilo med delodajalcem in delavstvom.
Najdeni predmeti
Te dni so v mestu našli listnico in denarnico z vsoto denarja. Vse je shranjeno pri bla. gajni občinskega ekonomata. Lastnika sta vabljena, da se zglasita na omenjenem uradu in predmete dvigneta.
Nesrečen padec
Rešil-nj avto Zelenega križa je v nedeljo okrog poldne odpeljal v bolnico Birgata Pavia Alojza Scarela iz Starancana, Ul, Trieste. Scarel je med potjo po Ul. Gradišča nesrečno pa-zadel 'ciel ter se ran'l nad desnim 1 očeeom. Ozdravel bo v nekaj dneh.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini št. 1 - tel. 24-43,
V stanovanju Ermenegilda Scarela v Ul. Formica št. 22 je v nedeljo popoldne nastal majhen požar, ki so ga povzročile nakopičene saje v dimniku. Na kraj so prihiteli gasilci.
kino
CORSO. 16:	»Nemirno življe-
nje«. E. Taylor.
VERDI. 17: «Trije morski roparji«, M. Lavvreba in E. Manni.
CENTRALE. 17: «Ljudje brez miru«, R. Vallone.
VITTORIA. 17: «Tarzan in lovci na slonovo kost«, E. Bar-ker.
MODERNO. 17: «Velika osvojitev«. barvni film, L. Day in J. Wayne.
Goričani po zmagali v lepi, razburkani, in napeti tekmi. Gostje, novinci v A-ligi. so bili trd oreh, a večja izvežbanost domačinov je zmagala. Pri gostih smo opazili nekaj novega. Italijanska moštva, igrajo počasno igro, Pavia pa je opustila to navado in nam je pokazala zelo 'hitro igro s točnimi in hitrimi podajanji. Goste uči in trenira bivši jugoslovanski košarkar Rochlitzer, ki je pred nekaj leti igral v Beogradu. Ta je v ekipo prinesel nov način igre. ki se je pokazal uspešen. Ce bi gostje ne imeli ene napake, bi brez dvoma zmagali. Ta napaka je v pomanjkanju točnega streljanja v koš.. Res da so gostje streljali v koš z vseh mogočih pozicij, a streljanje ni bilo točno. Gostje so tudi izvedli več krasnih akcij. Odličen je bil Rochlitzer, ki je bil vedno povsod prisoten, dober strelec in odličen izvrševalec akcij pa je bil državni reprezentant Gervasi.
Tudi Goriziana je bila danes v igri popolnoma prenovljena. Začetna negotovost in očitna premoč- gostov, ki se je Dokazala jasno tudi v točkah, se je v polovici polčasa spremenila; in kar se nam zdi čudno, Goriziana je vzdržala hitro igro gostov in tudi sama začela igrati . tako igro. Giorgi je imel v nedeljo svoj krasen dan. Začel je uresničevati točke, zlaisti v prvem polčasu; -zdelo se nam je, kot da vidimo nekega novega odličnega igralca. Igral je skoro celo tekmo. Tudi Sarda-gna je bil odličen, čeprav je igral satno malo časa. Koršič pa se je od lani zelo spremenil. Čvrsto drži obrambo in verjamemo, da se bo še izboljšal. Zorzi je bil v začetku ne-aotov, a se je kmalu znašel. Tudi Collinija je vredno pohvaliti. Nasprotno pa je bil Pun-teri v tej tekmi popolnoma ne. koristen in je oviral splošen potek tekme, ker je hotel sam delatj koše.
V začetku tekme so začeli napadati in so tudi vodili gostje. Goričani so bili kakor zme-
r "n kfll3^
deni, niso se znašli in
je bilo treba spremeniti ^ Položaj	se je za doma
boljšal, zlasti po zaslugn ^ gija in kmalu so bile toč ^ načene. V drugi p°l°v^’1 . ga polčasa ,so pa G°rlC.lip0h sno vodili in tudi zaklj® čas v svojo, korist. Go ^ zgrešili	precej prostih s
kar bi	jim lahko
Zma?a	.. ie bil®
V drugem polčasu P l0
ozračje že napeto. Gon še vedno vodili, a "nsl-je„meriii3 kmalu	dohiteli. Ena,	polo
višanje točk je trajalo vice polčasa. Tedaj Je ^ priznal	napačni Rocn	^
strel in	nato še ustavi	^
nija, ko je sam tekel ^P1 šu. To je Goričane lak® r ob(H rilo, da iso začeli igratl ^ pom Videli smo mnogo ^ pustnih	dejanj na obe	j.
neh, a Goričani so zace i_ ^ razdaljo. Gostje so jih krat dohiteli, v zadnjih tah pa se je razdalja «*g» vo zvišala za gorisim ^ Ob nepopisnem navdušenj , činstva je bila uspešno z čena prva tekma prvens
enst^
ZA SVETOVNO PRVI
Grčija - Izrael 1:0
V nedeljo nastopi 1Z
prezentanca v
SkoplJu
raelska
Izrael, ki bo Prihof,"yije V deljo nasprotnik Jug015 nOg0-tekmovanju za svetDVn00(jigral metno prvenstvo, je jj0 v svojo prvo tekmo v npn{aia *
Atenah.’Tekma se je
rezultatom 1:0 (0:0). G® po!nS' .segel Bebis, leva zveza,p prvft čini so igrali dobro -a_mbj|a it*
laelska obramba, zlasti
trzali
Sicer pa so Izraelci Pn°enev3'
deset minut. Dobra Je _vratar.
po
še dokaj začetniški m
ren nogomet.
Samo da se ne bi ^^odtO® ski reprezentanci za ,pr vajatj nedeljo pustili preveč iti mislim o lahkotnosti le je pred njimi-
Ml SI KAM II CVAlAf
Nadaljevanje s 3 strani)
tature« Guverner je imel na podlagi ustave pravico razgla. siti obsedno stanje in uporabiti vojsko za zadušitev upora ali poskusa, da bi uporniki ogrožali ustavno stanje. Potemkatem. pravijo laburisti, ustave ni bilo treba razveljaviti. marveč samo izkrcati vojsko.
RAZPOLOŽENJE
IMPERIJA
Ministrski predsednic Churchill je v svojem govoru na kongresu konservativne stran, ke v Margateu formuliral svo. je gledišče o načinu, kako naj bj intervenirali, kadar se položaj v tej ali oni koloniji poslabša. «Bolje je.» je rekel, «da ostro in bliskovito reagiramo, kakor da bi čakali, da zlo naraste,« Churchill se je na stara leta spom nil bleščeče slave in sijaja Britanskega imperija. Pa tudi mnogi Angleži so se spomnili tistih dni, ko se je Com-monvvealth imenoval Imperij (Commonsvealth ne zveni tako prepričljivo in njegovo notranjo povezanost je težko pojasniti) Pomislite samo:
V nedeljo 4. oktobra je sklican v dvorcu Balmoral kronski svet in na njem poroča državni tajnik za kolonije lord Lyttleton. Drugi dan vsi angleški listi z naslovi čez cele strani objavljajo, da je
I križarka «Superbe»	se (
I iz bermudskih voda zapečatenimi	ukazi	spr®"
v pristanišču Jarnaic ■ jela na krov 400 ' eIi\S^ strelcev in odplu*a	zapa
kam. Hkrati je Jamal „igbar-stila tudi fregata ‘	c[ce.
Bay» z 200 waleškm	prUgi
in odplula v isto sm • fpt-dan odplujeta frega1ono5'li<a head Bay» m »Implecable«.	poln'	r;stah'5.’
iz svojih matičnih P - pf>* In, naposled, vse te	giev '
plujejo na ogroze1^	G'
Georgetown — Bntan	.
jana.	i-ri''I,<,st?
Kronski svet, s	'
molk ministrstva za-ne la^V zapečateni ukazi. v° fpo*1’, vvaleški strelci. v'se iriPl. nja na razpoloženi ja K* ja. na Viktorijo, na so b ’ chener.ia. na dne'Je' ndri)fllC»i ne ladje iz
pristanišča s	tez >	goir L.
grozile mestu,	ki J	ja ■
lo. Razlika je sam® ((ZaS* krat niso Sovor	"V
ogrožene dem°krfanske811 \tt več o koristih Br>tan no < penija - kratko vzlic tej cinični	p0>t -
sti še kar
Kakor zmeraj.	d^d.
selnost. naprednost	v
kratičnost preizl " oj0v. nosu do drugih r‘ OJ0V- ,efi sti do «malih»	; ph
kakor navadno.	„	.
izpitih zmeraj J<PalIV,
KINO NA OPČINAH
predvaja DANES z začetkom ob 13.
DRUŽINA BARK^V* |
Veliki roman ljubezni dveh velikih Pesn družbe Metro Goldwyn Mayer a svetovno z'
Odgovorni urednik STANISLAV KfcNKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it. 6 III. nad. — Telefon itevltka »3-808 In »4-638,	— Postni
predal 502.	— UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: &a vsak mm vtilne v Siniti I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podruln Gorica Ul. S. Pellico l-11, Tei. 33-82 — Rokoolsl se ne vračajo.
2la
meseč«® Sl®'
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir Fed ljud repub Jugoslavija: Izvod Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst tl.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, Dr*- ■ zO^
T Mihli-rnu Stritar ifkvt* ^ T trti *)t GOO č«i„ ..X 	M-,rodni	h»nlr!	..	r	r..,	,	■	.	,.tisK**
nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega
PRIMORSKI DNEVNIK
Opozarjamo vas na sledeče B-g? Jm Sp £ ILr oddaje: Jug. cona Trsta: 14-40:
Domači zvoki. — Trst II.: 20.30: Koncert tržaskega mornega zbora. — Trst I.: 21.00: Simfonični koncen v vodstvom L. Toffola. - Slovenija:	16.00:	P®P®’dans