FIMEX (l.o.o.. Veleli je Prodajni salon v steklenem prizidku hotela Paka, tel.: 852-465 V soboto in nedeljo bo suho in hladno vreme. PC 486 DX/40 color 4 Mb RAM, 210 Mb, 1.44 Mb, SLO tipkovnica, 14" color monitor samo 136.900,00 SIT OBIŠČITE NAS ALI POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PONUDBO! Vozniki, mar res želite nesrečo? Sobotni brezplačni tehnični pregledi osebnih avtomobilov so bili presenečenje tudi za najbolj črnoglede strokovnjake, ki si želijo večjo varnost v prometu. Organizirali so jih člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje ter mehaniki in strokovnjaki velenjskega APS-a. Stanje vozil je dobesedno porazno, bliža pa se zima z vsemi svojimi pastmi.STRAN 15 (foto: bm) Gorenje Še okrepiti sodelovanje z ZDA Prejšnji teden je Gorenje obiskal veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Allan VVendt. Najprej se Je sestal s predsednikom poslovodnega odbora Gorenja Jožetom Staničem, po pogovoru pa si Je z zanimanjem ogledal proizvodnjo, posebej še hladilno zamrzovalnih aparatov, namenjenih za prodajo v Združene države Amerike. Jože Stanič je veleposlaniku Allanu Wendtu predstavil poslovni sistem Gorenje, podrobno pa tudi sodelovanje Gorenja z Združenimi državami Amerike. Te sodijo med pomembne trge Gorenja, kamor že vrsto let prodajajo hladilno zamrzovalne aparate; letos, na primer, jih bodo okrog 100.000. Da bi njihovo prodajo še povečali in se na tem velikem trgu uveljavili tudi z drugimi velikimi gospodinjskimi aparati, so letos v ZDA ustanovili lastno podjetje. Ponudbo velikih gospodinjskih aparatov za trg ZDA bodo popestrili z novimi izdelki, pri čemer pridejo najprej na vrsto pralni stroji in vgradne pečice. Pomembna je tudi odločitev, da bo Gorenje v ZDA tržilo izdelke bele tehnike pod lastno blagovno znamko. (ek) Zbori SO Mozirje Kakšna dediščina občinskim svetom? Poslanci vseh treh zborov SO Moziije so se na začetku svojega mandata odlikovali z vzorno udeležbo in delom, samo posmihali so se skoraj paničnim poročilom iz velikega števila slovenskih občin. Bilo je prelepo, da bi dolgo trajalo. Spori s prejšnjim predsednikom Izvršnega sveta so storili svoje, namerna (nikoli dokazana) nesklepčnost in drugi razlogi so storili svoje. Odstop župana, carski rez z nezaupnico predsedniku Izvršnega sveta in s preoblikovanjem skupščine v enodomno, so delo skupščine (zaenkrat) spravili v mirnejše vode. Pa ni dolgo trajalo, nesklepčnost so želeli rešiti z zasedanji v različnih krajih, pa se spet ni obneslo in kaže, da tudi "vrnitev" v nazarski Delavski dom ni kaj prida pomagala. Razlogi so očitno drugje. Po zares dolgem poletnem premoru je bilo prvo jesensko zasedanje prekinjeno zaradi nesklepčnosti, zaradi nesklepčnosti je bilo prekinjeno tudi drugo nadaljevanje, tretjega (z istočasno sklicanim izrednim zasedanjem) pa sploh niso pričeli, ker je za (navadno) sklepčnost manjkalo kar enajst poslancev od potrebnih 32. Tako je na "čakanju" veliko zelo nujnih zadev (lokalne samouprave poslanci sploh še niso obravnavali), do konca leta in mandata načrtujejo še dve zasedanji (prvo naj bi bilo 1.decembra), vsaj na enem upajo na sklepčnost, kaj in kako bo z zadevami, ki jih ne bodo uspeli rešiti, trenutno (še) ne vedo. Očitno se poslanci odrekajo sprejete odgovornosti, ali pa si morda člani bodočih občinskih svetov, številni med njimi so poslanci sedanje skupščine, že vnaprej "zagotavljajo" pomembnost svojega dela, ob tem pa sploh ne Vedo, kako ga bodo opravili? JP Prva zmaga mlade Rudaijevo igrišče In sploh Velenje Je v torek popoldne doživelo prvi pravi mednarodni nogometni krst. V tretji tekmi za nastop na olimpijskih igrah in evropskem prvenstvu so izbranci selektorja Draga Kostanjška (igralci do 21 let) premagali reprezentanco Litve s 3:0. Oba zadetka sta dosegla Olimpijina igralca - Šiljak dva in Cimerotič enega. K lepemu uspehu je z dobro igro lep delež prispeval tudi Rudarjev igralec Željko Spasojevič. Igral je vse srečanje, zadnjih nekaj minut je trener poslal na igrišče še drugega Rudarjevega igralca Ivico Pešiča, z nekaj dobrimi potezami pa je približno 1.200 gledalcev navdušil tudi nekdanji "rudar" Amir Karič. Skupaj z reprezentanti so bili po včerajšnji tekmi zadovoljni tudi v vodstvu Rudarja, saj na organizacijo te pomembne tekme ni bilo nobenih pripomb, kar je porok, da se lahko ljubitelji nogometa v Velenju nadejajo še kakšne podobne tekme. Na sliki: po lepi podaji Kariča je Šiljak takole dosegel svoj prvi zadetek. ■ffoto; vos) reprezentance ■ Bolnišnica Topoišica j Prizadevanja i niso bila zaman i ■ ■ Jutri (v petek) bo v prostorih Term Topoišica srečanje J ■ slovenskih pulmologov. Organizatorja - Bolnišnica ■ Topoišica in pnevmoftiziološka sekcija Slovenskega * ■ zdravniškega društva - sta nanj povabila približno 100 ■ pljučnih zdravnikov. a Še bolj kot to srečanje pa je najbrž pomembnejša vest, B • da so predstavniki Bolnišnice Topoišica pred nedavnim na ■ republiškem ministrstvu za zdravstvo dorekli mrežo ^ a bolnišnic v Sloveniji do leta 2000. Prizadevanja, da bi osta- B ■ la dejavnost regijske bolnišnice Topoišica v dosedanjih ■ okvirjih, so naposled obrodila sadove. Več o tem bomo a poročali v prihodnji številki našega tednika. H ■ mm - Na Martinovem prazniku v Šmartnem ob Paki so poleg Karaok pritegnili največ pozornosti obiskovalcev stari ljudskiobičaji. Stran 20 B(tp) 5i»ton, koš in praprot Če bi bil kmet, M uporabil voz, tako pa zadošča le koš, Je mimogrede dejal Anton Pesjak Iz Vinske Gore, ko smo ga ujeli v naš objektiv. Da, praprot Je še vedno najboljša stelja. ■foto: vos Občinski otroški parlament »» &m m « mm «««n m m m » »i« s»i m fum » ® « » © « « » & » e s « ...... . . ... _ ... O - i|l Velenje - V petek, 25, novem- novnošolci lani sami predla- bra ob 10.00 uri, bo Občinska gali, je komunikacija med zveza prijateljev mladine odraslimi in otroki. V teh dneh pripravila otroški parlament na osnovnih šolah že V občinski skupščinski pripravljajo šolske otroške dvorani se bodo zbrali pred- parlamente, na katerih bodo stavniki vseh osnovnih šol v oblikovali stališča, ki jih bodo občini, letošnja tema "Moč pri- predstavili na občinskem, jazne besede", ki so jo os- ■ bš Rdeča dvorana v Velenju "Plin v hišo" Od minule nedelje do 18.novembra je v Rdeči dvorani l.sejem na temo "plin v hišo", ki sta ga organizirala Izvršni svet SO Velenje in Sekretariat za javne gospodarske zadeve SO Velenje, s skupino Grafit paje tehnični izvajalec sejma Franc Čerenak. Namen sejma je, da bi proizvajalci plinskih naprav in opreme, zastopniki, prodajalci in monteiji svojo dejavnost kar najbolj približali ljudem, ki se bodo v prihodnosti odločili za plin kot cenejšo in čistejšo energijo. Navsezadnje je želja organizatorjev tudi, da bi standard okoliških krajev vsaj približali mestnemu, kjer že imajo vrsto dobrin kot so ogrevanje, topla voda in še marsikaj drugega. Trenutno plinovod že gradijo v Škalah, Hrastovcu, Cirkovcah, Gaberkah, Plešivcu in Ravnah ter v delu Topolšice, kar skupno pomeni 800 do 1000 priključkov na individualne hiše. Načrtujejo še "južno vejo" za naselja Vinska gora, Bevče, Šentilj, Kavče - Podkraj predvidenih 2000 I"'®®® " priključkov ali celo več. Na prvem sejmu "plin v hišo" sodeluje štirinajst proizvajalcev plinskih naprav in opreme, odprl pa gaje predsednik IZ SO Velenje Srečko Meh. Ob tem je spregovoril o pomenu sejma, ki naj bi bil v prihodnje vsako leto, obenem pa se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je ugledal luč sveta. Za tokratni prvi sejem sta najbolj zaslužna sekretar Sekretariata za javne gospodarske zadeve SO Velenje Tone Brodnik in strokovni sodelavec Milan Kneževič. ■ B.Mugerle Predsednik IS SO Velenje Srečko Meh v pogovoru z nekaterimi razstavljala JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani! Če ste imetnik tekočega računa pri naši banki, lahko zaprosite za izdajo plačilne kartice MAGNA. Kartice vam ne bomo posebej predstavljali, saj jo je njen lastnik, podjetje Petrol, že pred časom. Na njihovih prodajnih mestih ali v enotah naše banke boste dobili obrazec Pogodba o izdaji plačilne kartice MAGNA, ki ga izpolnite, potrdite v svoji organizaciji (upokojenci samo pokažete odrezek od pokojnine) in vrnete pogodbo na enoto, ki vodi vaš tekoči račun. Kartico prejmete po pošti in je veljavna leto dni. Podaljšanje veljavnosti je avtomatsko, razen če je ne želite več in to podjetju Petrol sporočite 30 dni pred potekom veljavnosti. Članarino boste poravnali v dveh polletnih obrokih. Poslovanje s kartico MAGNA je samo brezgotovinsko, na pooblaščenih mestih, označenih z nalepko MAGNA. Vaše obveznosti iz tega naslova bo banka poravnavala s trajnim nalogom iz vašega tekočega računa 18. in 28. v mesecu. Prepričani smo, da bo tudi ta kartica našla širok krog uporabnikov in pri vas, naši varčevalci, naletela na enak odziv kot sta kartici ACTIVA in EUROCARD. Obnovitev Tomšičeve ceste v u Velenju stala 15 milijonov tolarjev •......l>iliaiiliaaiilllilaii>aainiiil>in Promet poteka spet nemoteno V petek, 11. novembra, so v dežju, tako kot skoraj vse cestne pridobitve letošnjega leta v Velenju, odprli prenovljen odsek Tomšičeve ceste v krajevni skupnosti Desni breg. Dela pri ureditvi tega odseka Tomšičeve je izvajal PUP, Podjetje za urejanje prostora Velenje, projekt pa so izdelali na Zavodu za urbanizem v Velenju. Gre za prvo fazo obnovitve Tomšičeve ceste, podlaga zanjo pa Preurejena Tomšičeva je že odprta za promet je v skupščini sprejet ureditveni načrt. Odsek je dolg 450 metrov, vrednost naložbe pa znaša 15 milijonov tolaijev. Del potrebnega denarja za ureditev Tomšičeve je zagotovil občinski proračun iz postavke "ureditev mestnih ulic", drugi del potrebnih sredstev pa predstavlja kredit za ureditev cest v Šaleški dolini. Tomšičeva cesta s to otvoritvijo še ni dobila dokončne podobe. Zdaj čaka na ureditev tudi drugi odsek Tomšičeve in sicer od križišča z Jenkovo proti križišču s Cesto talcev. Za ta drugi del pa je v prvi fazi zmanjkalo sredstev. Preurejena Tomšičeva ulica naj bi bila nekakšen vzorčni model, kako bodo mestne ulice v Velenju izgledale v bodoče. ■ mkp Iz dela velenjske vlade Čistilna naprava bioloških odpadkov Že nekaj let ima Šaleška dolina čistilno napravo komunalnih odpadkov, s pomočjo katere petdesetodstotno prečistijo tudi biološke odpadke. Pripravljajo pa že projekte za dograditev te naprave, tako da bi bilo biološko čiščenje popolno. Računajo, da bi z gradnjo lahko pričeli leta 1996. Čistilna naprava Topolšice Bolnišnica Topolšica ima svojo čistilno napravo, ki jo bo zdaj predala v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju, ki bo seveda lahko priključilo nanjo še druge uporabnike. Kje na avtocesto? Na zadnji seji so člani velenjskega izvršnega sveta razgrnili šest variant bodočega priključka ceste iz Velenja na avto cesto Maribor - Ljubljana. Podprli so traso, ki poteka po sedanji cesti mimo Vinske gore, ob tem pa predlagali republiški skupnosti za ceste, da to cesto prerazporedi v višji razred. Republiško skupnost za ceste so pozvali, da pospeši sanacijo ceste skozi Hudo luknjo. Sredstva za ekološki sklad prihodnje leto Breme, ki ga je naložil odlok o ekoloških taksah je očitno za šoštanjsko termoelektrarno, kije sredi uresničevanja ekoloških projektov, preveliko. Zato je izvršni svet ta odlok dopolnil z opredelitvijo, da lahko poravna Termoelektrarna Šoštanj svoje obveznosti prihodnje leto. 99 znamenitosti Sekretariat za družbene dejavnosti je oblikoval osnutek odloka o naravnih znamenitostih občine Velenje. Na seznam so zapisali 99 takšnih objektov. Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, da ta dokument sprejmejo po skrajšanem postopku. ■ (mz) TIP telefon upihnil četrto svečko Velenje - Prejšnji ponedeljekje minilo točno štiri leta, odkar je prvič zazvonil TIP (telefon, informacije, pomoč) telefon, občinski telefon za tiste, ki se znajdejo v duševni stiski, potrebujejo nasvet ali pa jim je dolg čas (to so ponavadi otroci in mladostniki). Nastal je v sodelovanju med Občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje (deluje pod njenim okriljem, vendar samostojno) in Centrom za socialno delo Velenje. Vsako sredo med 18.in 20. uro vam je na voljo eden od 19 svetovalcev, ki sprejemajo klice na telefonsko številko 853 - 369. Tistih, ki jim zaupajo, je iz tedna v teden več, kar potrjuje, da je telefon zaživel in da ga je okolje sprejelo. ■ bš JP Komunala Mozirje Spet brezplačni odvozi Mozirska Komunala bo v soboto nadaljevala brezplačne odvoze večjih kosovnih odpadkov. V preteklem obdobju so se takšne akcije že uveljavile, krajani so zadovoljni pridno sodelovali in odvozi vsekakor dosegajo svoj namen; le več obveščanja najbrž na bi škodilo. Letošnjo jesen so eno akcijo že izvedli, nasledila bo na vrsti to soboto, 19.novembra. Prebivalci KS Bočna morajo odpadke na določenih mestih pripraviti ood 7.do 9.ure, v KS Gornji Grad od 9.do 12.in v KS Nova Štifta od 12.do Kure. V KS Solčava in Luče bo akcija 26.novembra, 3.decembra v KS Ljubno in 17.decembra v krajevnih skupnostih Rečica ob Savinji in Mozirje. Politika je moška zadeva Volilni "jedilnik" je pred nami. Že smo si lahko prebrali številna imena kandidatov, ki menijo, da so ta pravi, da bi lahko vodili naše občine. Res jih je veliko. Le kdo bi po vseh kritikah, kijih stalno poslušamo, mislil, da je med nami še vedno toliko sposobnih ljudi! Saj smo rekli, naj kandidirajo le sposobni! Taki, ki nas bodo znali voditi in nas ne bodo spet kam zapeljali. In - tako vsaj kažejo kandidatne liste -sposobni naj bi bili le moški. V množici imen kandidatov za župane so tako redka ženska imena, da se v množici resnično izgube. Nekateri pravijo, da naj bi bilo bolje med kandidati za občinske svetnike. Med temi naj bi bilo tudi nekaj svetnic oziroma kandidatk za svetnice. Pred dnevi smo v velenjskem hramu kulture slišali pohvalo vsaj na račun ene velenjske stranke, ker da ima ženske kandidatke celo v vrhu kandidatnih list. To se pravi tam, kjer še imajo možnosti, da pridejo v svetniške klopi. Tudi pred temi volitvami se namreč najdejo taki (take), ki zagotavljajo, da imajo v politiki ženske več jajc kot moški in da bi one znale občine in državo bolje voditi od tistih, ki menijo, da so v glavnem poklicani, da so na vodilnih mestih. Od družine do firm, občin in države. Če znajo v težkem času (še vedno) hude brezposelnosti pretolči družino od prvega do prvega, bi gotovo znale tudi prav voditi kakšno našo novo lokalno skupnost. Morda še bolj možato od moških. Seveda pa je res, da takim posameznikom tudi naši ljudje še vedno povsod ne prisluhnejo radi. Med ljudmi, ki so navajeni drugačnega odnosa do ženske in ki vlogo žensk pojmujejo še posebno drugače, pa je tako razmišljanje seveda zelo hudo. V domu kulture je pred dnevi kar završalo med neslovensko govorečimi Velenjčani, ko je ena od žensk razlagala njihov pomen. Da je mesto žensk doma, smo lahko še glasneje slišali kasneje, ko so ti zapuščali pogovor, kjer so bile izrečene (zanje skorajda) bogokletne besede. Toda kandidatne liste, ki jih lahko beremo, seveda dokazujejo, da kar večina Slovencev misli, da je politika moška zadeva. Ženskam že pustijo, da delajo; morda celo na bolj zahtevnem delovnem mestu, ampak politika... Včasih bi morale biti ženske zastopane že zaradi "strukture". Zdaj so časipometli še s tem. Nekatere stvari imajo v rokah volivci. Ti lahko (vsaj ponekod) svetniške sedeže vendarle še malo bolj feminizirajo. Če je to sploh mogoče. Če je namreč na kandidatnem listu, ki nam nudi možnost izbora, sploh kak predstavnik nežnega spola. Sicer pa nekateri pravijo, da res ni dobro, da so ženske v politiki. In to iz čistega spoštovanja do tega nam ljubega spola. Predvsem zadnji čas se je namreč v naši politiki udomačilo toliko grdega govorjenja, toliko umazanega etiketi-ranja, psovk in namigovanj, da mnoge ženske tega ne bi prenesle. Politika postaja vse bolj umazana, zato ni za naše nežne boljše polovice. Ne volimo jih, prizanesimo jim s temigrdo-bijamL So pa seveda tudi taki, ki menijo nasprotno. Da bi vendarle lahko ženske prinesle več razsodnosti, več stvarnosti in več žlahtnosti v našo politiko. Da ne bi več veljalo, da je politika res k...! ■ (Kr) 17. novembra 19 Vegrad gradi v Celju * k « « Iti * « « ■ « **» » intmiimiiii Trgovski center Interspar V petek je bila na prostoru nekdanjega podjetja LIK Savinja priložnostna slovesnost, med katero so položili temeljni kamen za izgradnjo velikega trgovskega centra Interspar, vrednega okoli 3 milijarde tolarjev. Investitor in izvajalec del je velenjski Vegrad, ki je postal po stečaju LIK Savinja njegov 22 odstotni lastnik J^ « r, „utoi ni va lzicoriscen, je pa na odlični lokaciji, ob celjskem sejmu, so se odločili za to gradnjo. Vrednost gradbenih del bo znašala 2,5 milijard tolarjev, objekt pa bo imel 14.322 kvadratnih metrov trgovskih površin in 730 parkirišč. Objekt bo kupil Intersparov ISC Shopipng Center. Približno polovico ga bodo namenili za svojo trgovino, preostanek pa dali v ngjem^__ Kn^lin-V". j- Vxj\1u Viaia tega velikega prodajnega centra odprli že avgusta prihodnje leto. ■ (mz, foto Sherpa) Gorenje na Poljskem Sejem v Poznanju, obisk v Velenju Na Poljskem, kjer na leto izdelajo milijon velikih gospodinjskih aparatov, toliko pa jih tudi prodajo, so prisotni vsi najpomembnejši evropski in svetovni proizvajalci izdelkov bele tehnike. Gorenje Gospodinjski aparati je na Poljsko že vrsto let prodajalo velike gospodinjske aparate, lani pa je tam ustanovilo lastno podjetje. To prodaja kompletno ponudbo, od samostojnih do vgradnih velikih gospodinjskih aparatov, predvsem pa si prizadeva polniti tržne niše velikih gospodinjskih aparatov, ki jih na Poljskem ne izdelujejo. Prav kompletnost ponudbe predstavlja za Gorenje precejšnjo prednost pred vsemi domačimi proizvajalci in uvozniki velikih gospodinjskih aparatov. Zadnje novostuz ponudbe velikih gsopodinjskih aparatov je Gorenje predstavilo na nedavnem sejmu široke porabe, turizma in propagande DOM EXPO v Poznanju. Te dni pa se je mudila na obisku v Sloveniji na povabilo Gorenja skupina 50 direktorjev nabave. Ti so že bili v italijanskih tovarnah izdelkov bele tehnike. Zato je bilo presenečenje nad proizvodnjo v Gorenju toliko večje. Prepričali so se o zanesljivosti proizvodnje ter dobav Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov, prav tako pa tudi oskrbe z rezervnimi deli. Z velikim zanimanjem pa so prisluhnili pripovedim o velikih prizadevanjih za posodabljanje proizvodnje in osvajanje novih proizvodov, ki se kažejo tudi v precejšnjih naložbah. Gostitelji so gostom s Poljske pokazali tudi del Slovenije, pri čemer sta jih najbolj navdušila Bled in Postojnska jama. ■ (ek) TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, \- PRENOVA MESTNEGA SREDIŠČA, TOMŠIČEVA, I- KIDRIČEVA... Nekateri so Kako smo (ali pa nismo) poravnali dohodnino za leto 1993? i. Država ne država izterja Sredi novembra smo in samo še nekaj kratkih mesecev nas loči do takrat, ko bo treba spet napovedati dohodnino. Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke pa smo tokrat želeli zvedeti, kaj seje dogajalo in se še dogaja z napovedmi, ki sn u.i- <_.. nc/ viuzene za leto 1993. Kot nam je povedala vodja velenjske izpostave Darinka Mravljak, pa prav vsi zavezanci za dohodnino odločb v letošnjem letu še niso prejeli. Dobilo pa je te odločbe že 25 717 davčnnih zavezancev iz občine Velenje. Blizu 400 pa je takšnih, ki so imeli vmes inšpekcijski pregled in jim prvotnih odločb še ne morejo poslati, ker čakajo nove. Te pričakujejo v teh dneh. Veliko jih napovedi sploh ni vložilo! Kar okoli 700 davčnih zavezancev iz občine Velenje pa za leto 1993 napovedi dohodnine sploh ni vložilo. Da davčni upravi imajo zanje seveda kontrolne podatke in natanko vedo, da so imeli prejemke. "Za vse te smo po uradni dolžnosti, to nam predpisuje zakon, opravili odmero in jim pošali odločbe," pravi Darinka Mravljak, ki obenem ugotavlja, da pa je bilo izredno veliko davčnih zavezancev, ki lastnih sredstev (štipendij) niso vpisali. "Ta podatek so torej prikrili in jim je bila olajšava priznana v celoti, vendar bodo vsi ti morali v obnovo postopka, dobili bodo nove odločbe, morali pa bodo tudi v postopek za kaznovanje." Seveda pa lahko na kazen zelo strogi, 27000 bruto prejemka na družinskega člana," pravi Mravljakova. Pri obročnem odplačevanju so bili kriteriji milejši, odobrili so ga skoraj vsem prosilcem, niso pa bili obroki za vse enaki. Ori^i"-: -- t-«« ou plačilne sposobnosti zavezanca. ill rllPI računajo tudi tisti, ki napovedi sploh niso vložili. 'V naslednjem letu pa lahko na kakšno kazen računajo tudi tisti, ki bodo z napovedjo zamujali. Letos smo tiste, ki so se na poziv odzvali, še tolerirali, naslednje leto pa jih ne bomo." Koliko največ? Najbrž tudi vas zanima, koliko so bili izračunani najvišji zneski doplačila dohodnine za leto 1993? Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so nam povedali, da med občani znaša najvišje doplačilo v višini 500 000 tolaijev, med obrtniki pa je na prvem mestu tisti, ki so mu naračunali doplačilo v višini 9 898 523 tolaijev. Za leto 1994 pa le preverite! Pojdite k delodajalcem in preverite za katere družinske člane uveljavljate olajšave že med letom! Če do teh olajšav niste upravičeni, boste spet morali ogromno doplačati. Zakaj toliko doplačil? Vse te sankcije, poudarjajo na velenjski izpostavi predvsem zato, da se občani navadimo, da je davčna napoved pomembna obveznost, na katero ne gre pozabiti. Država je bila na boljšem Država je več dobila kot vrnila, to je dejstvo, ki pomeni, da je bilo pri napovedi dohodnine za leto 1993 veliko več doplačil kot pa vračil. Skoraj vsi, ki so morali državi še kaj doplačati, pa so se letos pritoževali, da so bili zneski precej visoki. Na davčnih upravah so davkoplačevalcem ponudili možnost, da doplačila poravnajo tudi na obroke. "Prošenj za obročno odplačevanje je bilo več kot tisoč, precej pa jih je bilo tudi za odpis. Vendarjebilaleredkokat-era od teh, ki so prosili za odpis, ugodno rešena za prosilca, cenzusi so namreč Marsikomu od davčnih zavezancev v letošnjem letu ni povsem jasno, zakaj je bilo toliko doplačil. Darinka Mravljakova ugotavlja, da sta osnovna razloga za to samo dva: prvi, da lestvica pri izplačilu plač in pri samem obračunu dohodnine ni bila enaka, drugi razlog, ki je bil zelo pogost pa je ta, da so SKD izplačevalci plač nepravilno obračunavali davek. "Zaradi tega zavezanec misli, daje država tista, ki mu toliko vzame, v resnici pa med letom ni plačeval toliko davka kot hi«* ® J ■>.piatc moral. Ne vem, ali na ta način vzdržujejo socialni mir ali pa je posredi kaj drugega." Ob tem pojasnilu je Mravljakova poudarila, da če se bo ta trend nadaljeval, bodo morali v postopek tudi izplačevalci. O vsem, kar boste morali vedeti pri napovedi dohodnine za leto 1994 vas bomo v našem časopisu še obveščali, predvsem pa vam povedali, ker je zakon o dohodnini spremenjen, katere olajšave pridejo v poštev za zmanjšanje osnove. To pa zato in s tem se je strinjala tudi Mravljakova, da je veliko davkoplačevalcev, ki napake delajo nevede. Vendar potem padejo v isti koš kot tisti, ki namenoma naredijo kakšno napako. In če ste državi iz naslova dohodnine za leto 1993 še kaj dolžni, potem je dobro, da do konca leta manjkajoči denar le najdete. Država bo namreč neusmiljena, dolg bo iztiijala. V prvi fazi z izvršbo na plačo, v drugi, kjer plače recimo ni, pa z rubežom. ■ Milena Krstič - Planine ■ ■ SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI VELENJE ŠMARTNO OB PAKI ŠOŠTANJ . . ./l&Č, V četrtek je bil v Velenju na obisku ameriški veleposlanik v Sloveniji Allan Wendt. Na pobudo Marjana Gaberška je ugledni gost obiskal sistem Gorenje, skupaj s predstavniki podjetja Gost pa sije ogledal rekreacijski center ob jezeru in se seznanil s prihodnjimi načrti urejanja rekreacijskega centra. od zavisti! / LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČANKE IN OBČANI NOVIH OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI 4.DECEMBER 1994 DRUŽI NAS NEOBREMENJENOST IN ŽELJA PO PRIJAZNI OBČINI. L®S Velenjčani, Šoštanjčani, Šmarčani ! V Sloveniji imamo le eno sodobno evropsko levo stranko. V Sloveniji imamo le eno stranko, kije vedno na strani delavcev, upokojencev, žensk, mladih in vseh, ki živijo od lastnega dela in znanja. Le eno stranko imamo, ki so ji razvojna vprašanja vedno prva in ki med ljudmi namesto prepira in zdrah seje optimizem in dobro voljo. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Velenje EB9 _ AKTUALNO vembra 1994 Lokalne volitve V sredo, 9. novembra, do 19. ure zvečer, so marale stranke in posamezniki, ki bodo sodelovali na lokalnih volitvah 4. decembra, volilnim komisijam že vložiti kandidature. Do torka, 15. novembra, so volilne komisije preverile zakonitost vseh vloženih kandidatur, včeraj (16. novembra) pa so z žrebom že določile vrstni red na glasovnicah. Imena kandidatov za župane in svetnike bodo objavljena na krajevno običajen način 19. novembra. Dl*">°1"'"n co »snele vpisati v sodni register po novem zakonu o političnih straiih.ui, ... zagotovile kandidiranje na predviden način, druge pa so morale zbrati po 15 podpisov v podporo kandidaturi. Ker podatki o zakonitosti vseh vloženih kandidatur do zaključka redakcije še niso bili v celoti znani, objavljamo danes podatke tako, kot so bili vloženi do roka, 9. novembra, z manjšimi prvimi popravki. VELENJE -15 list za svet in osem kandidatov za župana Velenjski volivci bodo 4. decembra po proporcionalnem sistemu izvolili 31 članov mestnega sveta Velenje, po večinskem sistemu pa župana. Za volitven mestnega sveta je bilo v Velenju do roka vloženih 15 list. Našteli bomo predlagatelje, naziv liste in prvega kandidata z vsake posemezne liste. Matjaž Gerlanc in skupina volicev je vložila listo z nazivom NSZS, na njej so 4 kandidati, prvi na listi je Matjaž Gerlanc. Lista Slovenski krščanski demokrati -SKD, ki jo je vložil Občinski odbor SKD Velenje ima 29 imen, prvi na listi je Anton Lovrec. Vinko Ježovnik in skupina volivcev je vložila listo Neodvisni kandidat, z enim _ kandidatom Rajmondom Kumrom. Na listi Združene liste socialnih demokratov, predlagatelj je Združena lista socialnih demokratov konvencija Velenje je 31 imen, prvi na listi je Jože Zupančič, dr. med. Franc Sever in skupina volivcev je vložila Listo nestrankarskih kandidatov za razvoj mesta in Koga bomo volili? vasi, na njej je 31 imen, prvi na listi je Franc Sever. Mehmed Bečič in skupina volilcev je vložila listo Stranka demokratske akcije z 11 kandidati, prvi na listi je Mehmed Bečič. Zeleni Slovenije - kandidacijski zbor Občinskega odbora Zelenih Velenja so vložili listo Zeleni Slovenije z 19 kandidati, prvi na njej je Igor Centrih. Koželj Darko in skupina volivcev je vložila listo Neodvisni gasilci za razvoj občine Velenje z 20 ...JiHatj nrvj z liste je Darko Koželj. Liberalna demokracij a jh,^..^. T ^Kr>r članov OO LDS Velenje je vložila listo Liberalna demokracija Slovenije z 31 kandidati, prvi na listi je Drago Martinšek Demokratska stranka upokojencev Slovenije - Občinska organizacija Velenje - skupščina, je vložila listo Demokratična stranka upokojencev Slovence zli kandidati, prvi na listi je Ivan Josip Povh. Silvester Glušič in skupina volilcev je vložila listo Republikanska zveza Slovence s 13 kandidati, prvi na listi je AdolfŠtorman. SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije -Občinski odbor SDSS Velenje je vložila listo SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije z 31 kandidati, prvi na listi je Anton de Costa. Slovenska ljudska stranka, podružnica Šaleške doline je vložila listo Slovenska ljudska stranka z 31 imeni, prvi na listi je Borut Koran, dr. med. Jože Cevzar in skupina volilcev je vložila listo Jože Cevzar z enim kandidatom Jožetom Cevzarjem. Andrej Polutnik in skupina volilcev je vložila listo Evgen Peroša z enim kandidatom Evgenom Perošo. Za mesto župana se bo v Velenju potegovalo osem kandidatov. Anton Sever in skupina volilcev je vložila kandidaturo za Franca Seveija; SKD - Slovenski krscansKi ofežgaoodbor Velenja ao kandidirali Antona Lovreca; ZL - ZjUI UZ.UII« lKjt« socialnih demokratov - konvencija Velenje Srečka Meha; Darko Zupan in skupina volilcev Adolfa Štormana; Zeleni Slovenije - koordinacijski odbor Zelenih Slovenije - Zeleni Velenja kandidirajo Igorja Centriha, LDS - Liberalna demokracija Slovenije - zbor članov OO LDS Velenje Marjana Gaberška; SDSS - Socialde-mokarstka stranka Slovenije - Občinski odbor SDSS Velenje Antona de Costo in SLS - Slovenska ljudska stranka - podružnica Šaleška dolina Boruta Korana, dr. med. ŠOŠTANJ -9 list za svet in 5 kandidatov za župana Šoštanjski volivci bodo izvolili po proporcionalnem sistemu 20 članov sveta občine Šoštanj in župana, ki ga bodo izbrali po večinskem sistemu. Za volitve sveta je bilo do roka vloženih 9 list in pet kandidatur za župane. Liste so vložili Zeleni Slovenije, na njej je 16 kandidatov, nosilec liste je Peter Rezman. Slovenski krščanski demokrati so vložili listo z 20 kandidati, prvi na listi je Anton Skornšek. Franc Lenko in skupina volivcev je vložila Listo za razvoj podeželja, na njej je 15 kandidatov, prvi na listi paje Viktor Drev. Liberalna demokracije Slovenije je vložila listo s 15 kandidati, prvi na listi je Jaroslav Vrtačnik. SDSS - Socaildemokart-ska stranka Slovenije ima na listi 20 kandidatov, nosilec liste je Bogdan Menih, dr. med. Združena lista socialnih demokratov ima na listi 20 kandidatov, prva na listi je Milojka Plam-berger. Ana Vrtačnik in skupina volilcev je vložila Listo strankarsko neopredeljenih. Za razvoj mesta in vasi!. Na njej je 20 imen, prvi na listi je Marjan Vrtačnik Demokratična stranka upokojencev Slovenije je vložila listo z 9 kandidati, nosilec liste je Rudolf Satler. Slovenska ljudska stranka, Šaleška podružnica je vložila listo z 20 kandidati, prvo ime !7A ravkn K.OCI11H. In kdo so šoštanjski kandidati za župana'.' Liberalna demokracija Slovenije je kandidirala Milana Kopušarja; Združena lista socialnih demokratov Matjaža Natka; Zeleni Slovenije, Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka so vložili kandidaturo za Bogdana Meniha dr. med; Marjan Vrtačnih in skupina volivcev je kandidirala Maijana Vrtačnika; Marta Kotnik in skupina volilcev pa Draga Kotnika. ŠMARTNO OB PAKI >39 kandidatov za svet in 4 kandidati za župana Volivci v Šmartnem ob Paki bodo 4. decembra volili 10-članski svet občine Šmartno ob Paki po večinskem sistemu. V štirih volilnih enotah, kolikor jih bo v Šmartnem ob Paki za volitve članov sveta, so kandidate predlagali Slovenski krščanski demokrati, Liberalna demokracija Slovenije, Združena lista socialnih demokratov ter skupaj Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka Slovenije, skupaj pa so predlagali 39 kandidatov. Za župana se bodo potegovali štirje kandidati. Natalija Kopušar in skupina volivcev je vložila kandidaturo za Iva Rakuna, Dušan Petek in skupina volivcev je vložila kandidaturo za Alojza Podgorška, Liberalna demokracija Slovenije za Jožeta Robido, dr. med. in Slovenski krščanski demokrati za Martina Hrastnika. Dvanajst kandidatov za pet županov V bodočih petih občinah pa področju sedanje mozirske je (trenutno) 12 kandidatov za župane. V bodoči občini LUČE so to Mirko ZAMERNIK (SDSS), Albin ZAMERNIK (podpisi volilcev( in Tomaž MAROLT(podpisi volilcev); na LJUBNEM OB SAVINJI je kandidatka Ana RAKUN (SDSS); v GORNJEM GRADU so kandidati Toni RIFELJ (SDSS), Franc MIK-LAVC (ZLSD) in Edi MAVRIČ (podpisi volilcev); v NAZARJAH kandidirajo Franc HREN (SKD), Jože REMŠAK(SDSS) in Ivan PURNAT (zbor volilcev); v MOZIRJU pa sta dva kandidata in sicer Jaka PRESEČNIK (SLS) in Milan CAJNER (LDS). V Žalcu pet kandidatov za župana Na decembrskih volitvah se bo v občini Žalec, ki - kot vemo - tudi v novi lokalni samoupravi ostaja takšna kot je danes, potegovalo za eno župansko mesto pet kandidatov. Občinski odbor LDS predlaga za župana svojega kandidata Gregorja Vovka, stranke SKD, SLS in DSSS imajo skupnega kandidata Franca Žolnirja, Milana Dobnika, sedanjega predsednika Skupščine občine Žalec, je podprla skupina volilcev, Demokratska stranka upokojencev kandidira na mesto župana Antona Delaka, Združena lista pa Francija Trataija. Na 14 vloženih listah za svetnike paje zapisanih več kot 200 imen. ■ (tp) \ Zgornja Savinjska dolina Pet novih občin Na podlagi Zakona o ustanovitvi novih občin bo na področju sedanje občine Mozirje 5 novih občin: Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje in Mozirje. Občino LUČE sestavljata sedanji krajevni skupnosti Luče ob Savinji in Solčava (slednja je sprožila ustavni spor, ker želi lastno občino), vanjo pa bodo vključena naselja: Logarska dolina, Luče, Konjski vrh, Krnica, Podolševa, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Robanov kot, Solčava, Strmec. Sedež občine bo v Lučah, desetčlanski občinski svet bo izvoljen po večinskem sistemu. Občino LJUBNO OB SAVINJI bodo sestavljala naselja: Ju-vanje, Ljubno ob Savinji, Meliše, Okonina, Planina, Primož pri Ljubnem, Radmirje, Savina in Ter. Sedež bo na Ljubnem, občinski svet bo štel deset članov. Občina GORNJI GRAD bo zavzemala sedanje krajevne skupnosti Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna, obsegala bo naselja: Bočna, Dol, Florjan pri Gornjem Gradu, Gornji Grad, Lenart pri Gornjem Gradu, Tirosek in Šmiklavž. Sedež občine bo v Gornjem Gradu, desetčlanski občinski svet bodo volili po večinskem sistemu. V občini NAZARJE bosta sedanji krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti in Nazarje, sestavljala pa jo bodo naselja: Brdo, Čreta pri Kokaijah, Dobletina, Kokarje, Lačja vas, Nazarje, Potok, Pusto polje, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog, Zavodice in Žlabor. Sedež občine z desetčlanskim občinskim svetom po večinskem sistemu bo v Nazarjah. V občino MOZIRJE bosta vključeni krajevni skupnosti rečica ob Savinji in Moziije, združevala pa bo naselja: Brezje, Dobrovlje pri Mozirju, Dol-Suha, Grušovlje, Homec, Lepa njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Mozirje, Nizka, Poljane, Prihova, Radegunda, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica, Spodnje Pobrežje, Šentjanž, Šmihel nad Mozirjem, Trnovec, Varpolje in Zgornje Pobrežje. (naselji Prihova in Dobrovlje sta vložili ustavni spor, ker sta bili na podlagi večinske volje krajanov in zakona uvrščeni v nazarsko referendumsko območje in sta tudi večinsko glasovali za bodočo občino Nazarje). Sedež občine bo v Mozirju, devetnajstčlanski občinski svet pa bodo volili po proporcionalnem sistemu. 17. novembra 1994 ■■■■ ■- Koliko otrok, kaj pa brezposelnost? Manjka nam življenjskega poguma Večje število otrok ne vpliva na večjo brezposelnost. Prav nasprotno - Praktično bežimo stran od življenja -Slaba starostna struktura ni v prid gospodarstvu Ob mednarodnem letu družine je občinski odbor SKD Velenje pripravil pred tednom dni okroglo mizo z naslovom Koliko otrok, kaj pa brezposelnost? O tej temi je zbranim v velenjski skupščinski dvorani govoril državni sekretar republiškega ministrstva za družino Drago Čepar. V svojih razmišljanjih je ugotavljal, da praktično Slovenci bežimo od življenja. Svoje trditve o tem, da večje število rojstev ne vpliva na večanje brezposelnosti, na padec blaginje in manjšo gospodarsko uspešnost (kar je v današnjih razmišljanjih o družini, njenem življenju in vlogi v družbi zelo pogosto prisotno), je podkrepil z nekaterimi podatki z državami razvitega sveta. Obdelal pa jih je v vseh treh obdobjih človekovega življenja. "Ljudje predstavljajo trg za storitve in izdelke, novi ljudje pomenijo blaginjo, dobiček, več rok za delo in več glav za razmišljanje. Če mladih ni, izkušenj starejših nima kdo izkoristiti in staranje delovne sile je lahko v deželah z manjšo rodnostjo vse prej kot v prid gospodarskemu raz- voju. Danes doživljajo napredek gosto naseljene države, saj več ljudi več porabi in tudi več naredi." Bojazen, da bi večja rodnost vplivala na prej naštete kazalce razvite sodobne družbe, je po Čeparovem mnenju povsem odveč. 2,11 predstavlja raven rodnosti, ki pomeni obnavljanje števila prebivalstva v Sloveniji. Danes pa dosegamo le 1,31. Po mnenju predavatelja je prebivalstvo Slovenije v povprečju prestaro. Zadeve so popravljive, meni, na daljši rok, seveda če se o tem pravilno razmišlja. Za to pa Slovencem in Slovenkam manjka življenjskega poguma. Strah pred novim življenjem in dogajanji v družbi ni utemeljen niti v zgodovini niti v najnovejših spoznanjih, dejstvih. Drago Čepar je na zastavljeno vprašanje udeležencev okrogle mize - kaj naj bi država naredila za izboljšanje stanja, kateri vzroki so pripeljali našo družbo tako daleč, odgovoril: "Vzroki so v vsakem posamezniku, pa tudi v pomanjkanju vrednot. Država je doslej nekaj že naredila, kdaj pa bodo tudi še ostale zapisane deklerativne obveze prenesene v prakso, paje težko napovedati." ■ (tp) Poslovne nov- POSLOVNE NOVICE 'ice Vsa podjetja, ki poslujejo z Bosno in Hercegovino, obveščamo, da odslej potijujejo na Območni gospodarski zbornici Velenje vabila poslovnežem iz BiH. Vabilo, ki ga pošilja naš gostitelj, mora vsebovati: - ime podjetja iz RS, - datum izdaje vabila, - ime podjetja iz BiH in imena oseb, ki prihajajo v RS. Opozarjamo vas na sejem "Avstrija v Sloveniji", ki bo od 22. do 25. novembra v Ljubljani. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je razpisalo javni razpis za subvencioniranje obresti na kredite za poprivatizacijske razvojno izvozno usmeijene investicijske programe. Rok: 20.11. 1994. Območna gospodarska zbornica Velenje prireja 6. decembra 1994 v Topolšici 5-urni seminar o zagotavljanju kakovosti po sistemu ISO. Opozarjamo vas na razpis Gospodarske zbornice Slovenije za nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 1994. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920. A *A RAZV°J POD^UA Spoštovane volilke, volilci, dovolite nam, da se ob množici volilnih obljub, ki jih slišite v tem predvolilnem času od političnih strank, predstavimo tudi mi, ki želimo storiti mnogo več kot obljubljati. Smo nestrankarska lista, ki jo sestavljamo kandidati, katerim je skupni cilj doseči dostojno življenje na podeželju. Politični veljaki nam očitajo, da smo muha enodnevnica, toda naš odgovor je vsestranska delovna aktivnost, ki nas vodi danes in nam je vizija tudi v novi občini Šoštanj. Doseči želimo razvoj podeželja, ki nam bo nudil dostojno življenje, ki si ga upravičeno zaslužimo. Zahtevamo enakopraven razvoj podeželja z mestom in preprečiti velikokrat nesmiselno razsipanje denarja v mestih, ko je na podeželju še mnogo ljudi, ki so brez osnovne infrastrukture. Velika naselja Topolšica, Ravne, Gaberke, Lokovica morajo dobiti čimprej ekološko čiste vire za ogrevanje (plin, toplifikacija) po finančno sprejemljivih pogojih, kot to dobivajo določeni zaselki v "bivši" občini, kjer politika zavestno preusmerja denar, ki pripada nam, mar ne? Ekološka renta, ki jo plača država, mora priti v enaki meri tudi do nas, ki živimo v okolici in na obronkih mesta. Žalosten je podatek, da je Skorno - Florjan najslabše telefonsko pokrito območje v Šaleški dolini. Cestne povezave so v večini zaselkov potrebne temeljite obnove in modernizacije. Ne zahtevamo preveč, ko želimo zdravo vodovodno oskrbo domačij na obronkih Belih vod in Šentvida in ustvariti pogoje, da si lahko male družine gradijo toplo zavetje v svojem kraju. Spoštovani volilci, pred vami je, da se odločite, komu boste zaupali svoj glas. Verjamemo, da je to naša lista, ki stoji za konkretnimi programi in z ljudmi, ki so pripravljeni te obveznosti v celoti izpeljati in upravičiti vaše zaupanje. Prosimo tudi volilce v mestu, da prisluhnete klicu podeželja, kajti k lepo urejenemu mestu sodi tudi urejeno in razvito podeželje. Dovolite, da vas še enkat pozovemo, udeležite se volitev 4. 12. 1994 in zaupajte glas nam, ki bomo oblikovali novo občino Šoštanj po volji mesta in vasi. Lista za razvoj podeželja P. S. Podporo dajemo županu, ki bo v celoti s svojim programom podprl naš program. 100 tisoč delovnih mest obljuba ali resničnost? »a«aaas»»iiiiaa»aB»aaaaaa»aa»aa»»a«»«aaaaaaa»aa«aa««aaBaa»a V Velenju najmanj brezposelnih Sredi prejšnjega tedna je bila v Domu kulture v Velenju zanimiva okrogla miza, ki jo je pripravil občinski odbor Združene liste social demokratov. Razčlenili so svojo volilno obljubo, 100 tisoč ohranjenih ali novih delovnih mest. "S ponosom, lahko izjavim, da je to obljuba, ki jo držimo," je uvodoma poudaril predsednik Združene liste Slovenije Janez Kocjančič in dodal, da so člani njihove stranke s svojim delom na najodgovornejših državnih funkcijah prispevali, da smo v Sloveniji v zadnjem obdobju ohranili več kot 35 tisoč delovnih mest, več kot 50 tisoč pa jih je bilo na novo odprtih. Uspeli pa so tudi, da se število brezposelnih v Sloveniji zmanjšuje in da smo s stopnjo 14,3 odstotka pod povprečjem evropske unije. Ravno Velenje se lahko pohvali, da sodi z 11,7 odstotka brezposelnih na zadnje mesto v Sloveniji. Minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar je poudaril, da ima Slovenija po rasti eno najuspešnejših evropskih ekonomij. Številko 100 tisoč delovnih mest pa smo po njegovem celo presegli. Pogosto so se v ministrstvu odločali za vlaganja v ohranitev delovnih mest v večjih podjetjih, to pa zato, ker je vsako novo delovno mesto drago, vanj je treba povprečno vložiti 35 tisoč nemških mark. Optimistične podatke je nanizala tudi ministrica Rina Klinar, kije potrdila podatke o padanju nezaposlenosti v Sloveniji, ob tem pa poudarila, da namenjajo veliko skbi tudi štipendiranju, ministrstvo podeljuje kar 12 300 štipendij. Ob tem pa je menila, da so v podjetjih skrb za kader zanemarili, saj je število kadrovskih štipendij v zadnjem času močno upadlo. Polno mero optimizma sta izrazila tudi Velenjčana Srečko Meh in Franc Avberšek, ki sta prepričana, da ima Velenje, zdaj, ko sije zagotovilo, da bo mestna občina, in da bosta samostojni občini tudi Šoštanj in Šmartno ob Paki, še večje možnosti za uspešnejši nadaljnji razvoj. Manj optimistična je bila razprava Gregorja Mikliča, predstavnika Svobodnih sindikatov, kije še zlasti izpostavil zaposlovanje za določen čas in menil, da se je število brezposelnih zmanjšalo tudi zato, ker nekateri ne izpolnjujejo večpogojev, du bi bili prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. Zbranim je dala "domačo nalogo" Velenjčanka Herma Groznik, ki ni zadovoljna z osnutki nove zakonodaje s področja vzgoje in izobraževanja, zato meni, da jim je treba nameniti pri dopolnitvah in sprejemanju vso pozornost. v Ce so vaši strankarski ideali izginili, glasujte za nestrankarskega kandidata. ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ NAJ BO MARJAN VRTAČNIK! 1. Ali tudi vi menite, da je bil Šoštanj v preteklih letih zapostavljen v primerjavi z Velenjem? DA NE 2. Menite, da je za to kriva hitra, umetna industrializacija Velenja, na račun katere smo izgubljali tudi Šoštanjčani? DA NE 3. Brez Šoštanja bi bila država že velikokrat v električnem mrku. Si torej zaslužimo, da tudi zaradi tega od države dobimo več denarja kot doslej? DA NE 4. Za umrle gozdove so nekateri res nekaj dobili. Moramo končno dobiti nekaj tudi še ljudje? Tudi v tistih krajih, ki se tega še ne zavedajo? DA NE 5. Si lahko predstavljate, da bi v občini Šoštanj lahko napeljali asfalt do skoraj vsake domačije in da ne bomo obsojeni na životarjenje kot doslej? DA NE 6. Mislite, da si bo novi župan prizadeval tudi za razvoj obrobnih predelov. Doslej so morali komunalne storitve plačevati ljudje iz teh območij sami! DA NE 7. Imeli smo lepo cerkev. Zaradi industrializacije se starih napak ne da več popraviti. Zdaj smo ponosni na sedanjo cerkev. Jo bomo kljub vsemu imeli radi še v naprej? Za to, česar ni do konca storil rudnik, si bomo v bodoče prizadevali tudi farani sami. ■■'■S® DA NE 8. Verjetno ne bi radi še naprej imeli na odgovornih mestih ljudi, ki so bili ves čas "glavni", svoja mnenja pa so spreminjali po vetru. Spomnimo se, denimo, samo razvoja Topolšice. DA NE 9. Si tudi vi želite, da bi združili vse turistične dejavnike v občini - od zdraviliškega do zdravstvenega turizma (Topolšica)? . DA NE 10. Menite, da smo Topolšico doslej zapostavljali in jo hote ali nehote spravili na kolena? DA NE 11. Se strinjate z županskim kandidatom Marjanom Vrtačnikom, da je treba drugače gledati tudi na Ravne, ki so po površini največji kraj v naši občini? DA NE 12. Mislite tudi vi, da je treba napraviti konec nestrokovni gradnji dragih stanovanj, pa četudi v imenu denacionalizacije? DA NE 13. Menite tudi vi, tako kot Marjan Vrtačnik, da so se številna dela v Šoštanju začela pred lokalnimi volitvami samo zato, da bi se obdržale stare oblastne strukture? DA NE 14. V Šoštanju imamo radi šport. Nekatere panoge so zelo priljubljene. Menite, da bo treba pri modernizaciji telovadnice poskrbeti tudi za discipline, ki bodo še priljubljene. (Za športne dosežke pa že sedaj čestitamo košarkarjem, odbojkarjem in drugim uspešnim športnikom iz Šoštanja.) DA NE Če ste na večino vprašanj odgovorili tako kot morebitni župan Šoštanja Marjan Vrtačnik, potem ni razloga, da ne bi glasovali zanj! Marjan Vrtačnik odgovarja z "da" za lepši Šoštanj. dpi^* Jakovost A* * pUa Mesnica na Starem trgu je lepa in sodobno opremljena. Ponudba v njej pa vedno kvalitetna. Mesarstvo Sušeč vedno preseneča In to ne le z dobro in kvalitetno ponudbo, ampak tudi z stalnimi prodajnimi akcijami. Vsak teden pripravijo novo, vedno ugodno za njihove kupce. Kupljeno lahko poravnate na več čekov, če znesek presega 5.000 tolarjev, ali pa na kredit. Naj vas opozorimo še na delavni čas. Od ponedeljka do petka vas vabijo od 7.00 do 19.00, ob sobotah od 7.00 do 15.00, ob nedeljah pa od 7.00 do 11.00. Vabljeni k pokušini Šaleških mesnin, v Mesarstvo Sušeč in nov Bistro 1, 2, 5! Na otvoritvi novega Bistroja 1, 2, 3 vam bo zaigral "Trio mesarjev Sušeč" Zgornjesavinjski dolini. Ali pa v Mesarstvu Sušeč na Starem trgu 23 v Starem Velenju. Letos je Mesarstvo Sušeč storilo še en korak, ki pomeni napredek. V Lučah so odprli še eno mesnico in trgovino in se tako približali tudi tamkajšnjim prebivalcem. S kvalitetno ponudbo so jih hitro sprejeli. Bistro 1, 2, 5, Mesarstvo Sušeč bo 25. novembra odprlo nov Bistro, z imenom 1, 2, 3, A kaj bo to? Bistro, v katerem se boste hitro in poceni najedli in se odžejali. V njem bodo pripravljali hitro hrano, iz proizvodov mesarstva Sušeč seveda. Že danes bi vas radi povabili na otvoritev, ki bo nekaj posebnega. Pričela se bo ob 12.00 uri, poskusili boste lahko nove dobrote in se zabavali z njihovim lastnim ansamblom "Trio mesarjev Sušeč" . Fantje so dobri, zato ne dvomimo, da bodo znali pričarati vzdušje. V bistroju vam bodo postregli le z brezalkoholnimi pijačami, namenjen pa je predvsem mladim, pa tistim, ki si že4i-jo dobre in poceni malice. Cene v Bistroju 1, 2, 3, bodo več kot presenetljive, danes vam povemo le to, da so izredno ugodne. Na otvoritvi bodo pogostili dva cela razreda srednješolcev. Ne pozabite na nov Bistro 1, 2, 3, ki ga boste našli v Starem Velenju, nasproti mesarstva Sušeč. 17 Š E € Med prvimi v obnovljenem Starem Velenju je pred tremi leti tu vrata odprla mesnica z delikate-so Mesarstva Sušeč. Vedno sveže meso ter prijazna in dobra postrežba, pa konkurenčne cene, so bili tisti, ki so vlili zaupanje kupcem, zato se v to mesnico radi vračajo. Suščeva družina se tu ni ustavila, svoje sanje in načrte so gradili naprej in že čez leto dni pričeli z izgradnjo nove moderne predelave mesa. Finančni zalogaj je bil velik, zato jim je na pomoč priskočila Kmetijska zadruga Šaleška dolina iz Šoštanja. S skupnimi močmi so ustvarili danes že znano in priznano ime "ŠALEŠKE MESNINE", za katerim se skriva vrsta dobrot, narejenih po preizkušenih receptih, iz vedno svežega mesa domače reje. Tiste, ki jo pridelajo kmetje v Šaleški dolini. Od tod tudi ime. Ste jih že poskusili? Kaj čakate? Nalepko Šaleške mesnine nosijo številni barjeni izdelki, klobase in pol-trajni izdelki, dobite pa jih skoraj v vseh zasebnih trgovinah v Šaleški in Renault - celovita kaki lilfife ffT»MPTr Jlig -A ■ 9 Za vse, ki ljubijo udobnost, kvaliteto in tradicijo Pred dnevi je slavil Revoz in vsi, ki so povezani s proizvodnjo in prodajo Renaultovih vozil v Sloveniji. Minilo je namreč natanko 25 let, odkar so v Litostroju v Ljubljani izdelali prvi Re-naultov avtomobil v Sloveniji. Od takrat do danes se je zgodilo marsikaj, proizvodnja narašča iz leta v leto, tistih, ki prisegajo, da so "Francozi" tisti, ki jim nudijo željeno udobnost, kvaliteto, in to za "fer" ceno, paje tudi v Sloveniji iz dneva v dan več. Clio in Renault 5 za 5% cenejša Vsem, ki imajo Renaultove avtomobile radi, ali pa bi si jih šele želeli spoznati, so do novega leta pripravili posebno akcijo, ki nosi s sabo 5% popust pri nakupu domačega Renaultovega programa. Torej tistih jeklenih lepotcev, ki jih izdelujejo v Sloveniji. To pa so vse verzije avtomobila Clio in Renault 5. Popust velja ob vsakršnem plačilu. V Avto Knez imajo sklenjene pogodbe z vsemi bankami v ožjem področju, zato si boste kredit za nakup avtomobila pri njih z lahkoto uredili. Ker odločitev za nakup avtomobila nikoli ni lahka, vam bodo v Avto Knez pomagali preizkušeni prodajalci in Renaultovi strokovnjaki. Pri njih se boste srečali z evropskim načinom prodaje. Po novem letu bodo modemsko povezani z Renaultom v Parizu, že sedaj pa je distribucija željenih avtomobilov hitra in zanesljiva. "Avto je pač trgovsko blago, ki ga moraš imeti vedno na zalogi. Če pri nas kupec najde željeni avtomobil, se lahko takoj odpelje, sicer pa se potrudimo, da preko borze med Renaultovimi prodajalci v Sloveniji čim prej zagotovimo željen avtomobil. Če med vsemi razpoložljivimi zalogami kupec ne najde avtomobila, ki si ga želi, se dogovorimo za specialno naročilo, ki ga oddamo direktno v proizvodnjo. Iz nje pride točno tak avto, kot si ga kupec želi, seveda pa zato ni nič dražji. Premisli ali dopolni svoje želje lahko še en teden, preden gre avto v proizvodnjo, sicer pa je čas od naročila, do takrat, ko sede v željen avto, približno 6 tednov." nam je razložil način prodaje Renaultovih avtomobilov v Avto Knez lastnik Stane Knez. Če se boste odločili za popularno petico, lahko izbirate med marsičim. Želite tako s tremi ali petimi vrati, metalne ali navadne barve, navadno ali + izvedbo, barvna stekla ali ne? Ja, pri tej vaši odločitvi bo pomembna tudi cena, zato vam priporočamo, da se osebno zglasite v Avto Knez, kjer boste izvedeli vse. Kaj pa tisti lepotec, ki ima vse, kar imajo veliki? Renault Clio. Nova faza 2 je doživela kar 600 sprememb. Verzija RL je resnično lahkotna in najcenejša, s popustom jo dobite že za 1.352 milijona tolarjev, potem so tu še RN in RT. Kaj pomenijo? Legenda pravi, da so vse izpeljane iz imena Renault. Zato jim lahko zaupate! Ja, v zadnjih letih je spodnji del "game", kot v Renaultu radi pravijo celoviti ponudbi svojih vozil, doživel številne spremembe. S pričetkom redne proizvodnje CLIA v Sloveniji, se Obisk v Avto Knez vas vsekakor ne more razočarati, zato ne oklevajte. Razveselite sebe in svojo družino z enim od jeklenih lepotcev iz programa Renault. Stane - Marjeta Knez je poslovila legendarna Katrca, prišel je očarljiv Tvvingo, petka je dobila tudi močnejši motor, Clio pa se je, kot že rečeno, prelevil v novo generacijo...Ob jubileju so v slovenske Renaultove prodajne centre zapeljali tudi prvi npvi avtomobili Renault 19, letnik 95 ali tako imenovana faza 3, prve nove 19 pa so že dobile svojega lastnika. Udobna Laguna pa je že spomladanska znanka. Prav vse Renaultove lepotce, od najmanjšega, do najrazkošnejšega Safrane lahko kupite tudi v Avto Knez v Velenju. Tu vam avta ne bodo le prodali, ampak vam zanj zagotavljajo celovito oskrbo, saj sodijo v največjo Renault-ovo prodajno servisno mrežo v Sloveniji. Ob tem naj poudarimo, da so mehaniki v Avto Knez visoko strokovno usposobljeni, zagotovljena je ažurna preskrba z rezervnimi deli, saj imajo tudi nočno dostavo iz centralnega skladišča. A \ i i} i>*LOX RENAULT Od tu in tam Krajevna skupnost Lokovica Od kod denar za dolgove? V krajevni skupnosti'bi lahko o letu 1994 govorili vse naj naj, če... - Načrtovane potrebe so uresničili, največ pozornosti pa so namenili cestam in vo-dooskrbi - Bodo lahko želje in zahteve po nadaljnjem razvoju kraja v vsaj tolikšni meri kot doslej uveljavljali tudi v občini Šoštanj? "Lani smo se pohvalili, da smo naredili vsaj trikrat več, kot smo načrtovali. S precejšnjo mero optimizma smo nadaljevali začeto delo tudi letos. Vse do nedavnega smo menili, da bomo ob koncu tega leta o njem govorili vse naj naj. Po napornem dogovarjanju nam je namreč uspelo skoraj v celoti uresničiti zastavljen program, a žal se je zataknilo pri denarju. Obljube so se tako prelevile v dolgove, za katere pa ne vemo, kako jih bomo poravnali." Leopold Kušar, predsednik krajevne skupnosti Lokovica ob tem ni skrival razočaranja nad tistimi, ki so jim obljubili denar, nato pa del zneska črtali. Krajani pa so na osnovi obljube akcijo začeli. Sedaj, ko bi morali plačati račun za opravljeno delo, je položaj vse prej kot rožnat. "Ne vemo, ali je sreča, da so krajani bili pripravljeni na vsaki akciji delati prostovoljno, ob tem pa poleg :ffl m Največ pozornosti so letos namenili cestam In oskrbi s pitno vodo sredstev samoprispevka za boljšo cesto, rešeno vodooskrbo nameniti še denar iz lastnega žepa ali ne?" Najbrž je sreča, sicer' ne bi uspeli skoraj v celoti uresničiti letošnjega delovnega programa. Rekonstrukcija ceste Šaleška ma-gistrala - Orožmov križ v dolžini kilometra je presegla vsa pričakovanja glede denarja, vendar je urejena. Prihodnje leto jo nameravajo dokončno urediti. S prostovoljnim delom in lastnimi prispevki so krajani posodobili tri cestne odseke v skupni dolžini 2 km, prav tako so uredili 14 hišnih priključkov. Denarja iz občin- skega proračuna za te namene niso dobili in ni malo takih gospodinjstev, ki so samo za asfaltiranje cest morala plačati do 170.000 tolaijev. Ob tem je sogovornik opozoril še na nekaj: "Res pohvale vredna je skrb za lokalne ceste. Tako se že dober mesec vozimo po obnovljeni cesti Šaleška magistrata - NOP, za 300 m posodobljene ceste od Glavnika do Stanovska pa so krajani prispevali več kot 400.000 tolarjev. S prostovoljnim delom so uredili še vsa potrebna zemeljska dela." Celo poletje so se v Lokovici pripravljali tudi na izgradnjo vo- dovoda Iland. Viri financiranja so znani, denar naj bi bil zagotovljen - polovico denarja bo prispeval občinski proračun, drugo polovico bodo primaknili krajani sami (naložba bo veljala 800.000 tolarjev). Dela so v polnem zamahu in do konca tega meseca naj bi zdrava pitna voda pritekla v šest gospodinjstev. Težav glede vodooskrbe naj bi bilo s tem v KS Lokovica konec. Vse pa kaže, da temu ne bo tako glede doma krajanov. Ta še vedno ni v njihovi lasti. Rešitev tega vprašanja zato ostaja med prednostnimi nalogami takoj po volitvah. Nanje se v KS Lokovica marljivo pripravljajo. Ker nimajo v kraju nobene uradno registrirane stranke, se bojijo, da bodo ostali brez mesta svetnika v bodoči občini Šoštanj. Z zadovoljstvom so sprejeli pobudo o organiziranju predstavnikov kraja v stranki vaških KS bodoče občine Šoštanj -Stranka za razvoj podeželja. "Upamo, da bomo uspešni pri kadrovanju, da nas bo vodstvo občine Šoštanj podprlo v naših prizadevanjih za nadaljnji razvoj. Krajevne skupnosti so bile doslej desna roka občin in to bi izvoljeni morali upoštevati!" je sklenil pogovor Leopold Kušar. e tp) Dva meseca po tem... pa realnost!? Z velikim optimizmom je v jeseni pričel z delom novi svet KS Skorno - Florjan. Glede na to, da so ga legitimno izvolili krajani, je upravičeno pričakoval tudi podporo za nemoteno delo. Žal je svet KS pri delu že na začetku naletel na ostra nasprotovanja nekaterih krajanov t.i. "iniciativnega odbora" - vlade v senci, ki nima nobene legitimnosti. Ti na volitvah niso imeli dovolj podpore, zato niso bili izvoljeni v svet KS. Iz užaljenosti so se podali na svoj maščevalni pohod, zato ne izbirajo sredstev za doseganje svojih ciljev. S pritiski in verbalnimi napadi na posamezne člane in tudi predsednika sveta KS so prav ti jasno pokazali svoje namere in način, kako uresničiti svoje interese mimo vodenja sk- Pred svetovnim dnevom AIDSA Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravstvo pripravljata ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti AIDSU mnoge aktivnosti, s katerimi želijo ustaviti širjenje te bolezni v Sloveniji. Med drugim pošiljajo v javnost deset najpomembnejših sporočil, ki bi jih moral poznati vsak občan in se o njih tudi pogovarjati v svojem družinskem krogu. HIV IN AIDS Aids (sindrom pridobljene i-munske pomanjkljivosti) je zadnja stopnja okužbe z virosom človekove imunske pomanjkljivosti. Da se bolezen AIDS razvije pri okuženem človeku lahko mine tudi več kot deset let, po ugotovljeni diagnozi aids pa večina bolnikov umre v treh letih od izbruha bolezni. NAČIN PRENAŠANJA Večina vseh okužb z virusom HIV se prenaša s spolnimi odnosi. Virus HIV se lahko prenaša tudi z okuženo krvjo ali krvnimi proizvodi (pri nas v Sloveniji je vsa kri, ki se uporablja v medicinske namene, testirana), z uporabo okužene igle in iz matere upne politike KS. V svojih nizkih namerah gredo celo tako daleč, da podpisujejo svoje članke v tedniku Naš čas brez vednosti prizadetih z imeni lju- Odmev di, ki se distancirajo od vsebine članka. To je kaznivo dejanje. Trdimo, da svet KS deluje zelo uglašeno in strokovno, vsi sklepi, ki jih sprejmejo, so soglasno potrjeni. Zato ni primerna kritika posameznega člana ali predsednika sveta KS. Menimo, daje kritika na delo sveta tendenciozna in zlonamerna, saj smo šele sprejeli mandat in vsaka vlada ima sto dni miru (seveda v civiliziranem svetu). S prazno blagajno ni mogoče delati čudežev, kljub temu si upamo trditi, da smo storili veliko konkretnega, o čemer govori šest gradbenih odborov na področju asfaltiranja cest, vodovodov in toplovoda. Da pitna voda v soteski Penk še ne teče, ima največ zaslug ravno g. Češnovar, ki gradnjo že od začetka ovira z nečloveškimi razlogi, toda ta zgodba je podobna kriminalki! Plana KS za leto 1994 resda ni bilo, toda novi svet ga ne namerava sestaviti za nazaj. Sprejeli pa smo sklep, da se še letos po vaseh organizirajo zbori krajanov, da se pridobijo osnove za sestavo načrta za daljše obdobje. V prehodnem obdobju rešujemo lokalne probleme in končujemo še zaostala ter tekoča dela. Za dela in obveznosti, ki so ostala še od prejšnjega mandata in so plačana, ne mislimo dajati AIDS in družina odgovora. Upravljanje doma KS je v re-sorju sveta KS, ki bo skrbel za ekonomično upravljanje pod pogoji, ki jih sprejmejo vsi krajani in ne le peščica ljudi. Izvajanje teh dogovorov in tehnika je v pristojnosti sveta KS. Svet KS ostro obsoja in bo tudi preprečil kakršnokoli izsiljevanje glede prioritete izvajanja dela na karkšnemkoli objektu, kar je namen "iniciativnega odbora". Z "iniciativnim odborom" nimamo namena več javno polemizirati in prati umazanega perila ali pa se igrati igrice vodenja KS za "šankom". Zato je naš odgovor "iniciativnemu odboru", za katerega ne vemo, iniciator česa je, prvi in zadnji, kajti njihove namere so jasne in prozorne. ■ Svet KS Skorno - Florjan na otroka pred porodom, med njim in med dojenjem. Nikakor pa se ne prenaša z običajnimi družbenimi stiki. PROBLEM SVETOVNIH RAZSEŽNOSTI Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se je po svetu od sredine letošnjega leta z virusom HIV okužilo več kot 16 milijonov odraslih in en milijon otrok. Pri okoli 4 milijone odraslih in otrok se je že razvila bolezen aids. Čeprav je največ bolnikov v Afriki, ni prizanešeno nobeni celini. Danes se virus HIV bliskovito širi po Latinski Ameriki in Aziji. PRENAŠANJE AIDSA S SPOLNIM ODNOSOM LAHKO PREPREČIMO Prenašanje bolezni s spolnim odnosom lahko preprečimo z vzdržnostjo, z zvestobo med dvema neokuženima partnerjema in z varnejšo spolnostjo, ki vključuje nepenetrantni spolni odnos in uporabo kondomov. Otroci morajo biti seznanjeni s preprečevanjem aidsa, še predno postanejo spolno aktivni. Kondomi morajo biti dosegljivi vsem, ki jih potrebujejo. DRUŽINA Koncept družine ni nujno o-mejen na krvne vezi, poroko, spolni odnos ali posvojitev. Vsako skupino, katere vezi se gradijo na zaupanju, medsebojni pomoči in skupni usodi, lahko obravnavamo kot družino. Tako lahko na verske skupnosti, delavska združenja, podporna društva, mladinske poulične tolpe, skupine uživalcev droge, združenja "sex workerjev" in vladne, nevladne ter medvladne organizacije gledamo kot na širše družine človeštva. TIHI VPLIVI NA DRUŽINE Vsak dan se okoli šest tisoč ljudi na novo okuži z virusom HIV. Vpliv vsakega od njih na bližnje ljudi lahko primerjamo s širjenjem valov na vodni površini, kadar vržemo kamen. DODATNA NEVARNOST Mnogo družin v devetdesetih letih prizadevajo politični nemiri, družbeni neredi, selitve in drugi dejavniki. Za milijone od njih pa predstavlja virus HIV še dodatno grožnjo. Kadar hranitelj družine Spet več kot 4000 krvodajalcev Prejšnji četrtek, petek in soboto je v prostorih Doma učencev v Velenju potekala še zadnja krvodajalska akcija v tem letu v Šaleški dolini. Območna organizacija Rdečega križa Velenje jo je organizirala za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Ob koncu akcije so bili nadvse zadovoljni vsi, kajti plemenito delo je opravilo več kot 1230 krvodajalcev. Potrebe po krvi so v Sloveniji zelo velike in velenjska trodnevna krvodajalska akcija bo težave glede tega le nekoliko omilila. Sicer pa na območni človekoljubni organizaciji tudi sicer ugotavljajo, da klici na pomoč pri krvodajalcih Šaleške doline niso naleteli na gluha ušesa. 4250 krvodajalcev v tem letuje kar za 1200 več kot so načrtovali. Vsem iskrena hvala! (»tp) zboli na aidsom, se družina pogosto sooči z izgubo dohodka in včasih tudi z oskrbo hrane. DODATNO BREME ZA ŽENSKE Skoraj polovica na novo okuženih odraslih so ženske. Ker pa po tradiciji običajno skrbijo za družino, so prizadete tudi neokužene ženske, kadar se okužba pojavi v družini. OTROCI PLAČUJEJO VSE VEČJO CENO Vse bolj in bolj otroci plačujejo ceno za aids - s tem, da se sami okužijo ali pa s tem, da je okužen nekdo v družini. Lahko izgubijo starše in so prisiljeni živeti na ulici, če ni sorodnikov, ki bi pomagali. SKRB DRUŽINE Vse družine, tako tradicionalne kot netradicionalne, lahko prispevajo pri preprečevanju širjenja aidsa tako, da se prepričajo, ali njeni člani razumejo in upoštevajo vse, kar je znano o virusu HIV in o varnem obnašanju. Kadar pa njihov član zboli za aidsom, je družina najboljši vir razumevanja, sočutja in pomoči. Velenjski umetniki v Kunstlerhaus Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje je v sodelovanju z Združenjem Štajerskih umetnikov in Društvom avstrijsko - slovenskega prijateljstva iz Gradca v juliju gostila razstavo štirih fotografov tega združenja v galeriji na gradu. Začeto sodelovanje bodo nadaljevali z gostovanjem umetnikov iz velenjske občine v najožjem središču Gradca. Na razstavi, ki jo bodo odprli 23. novembra ob 19. uri v Gradcu (Kunstlerhaus), se bosta predstavila slikar Alojz Zavolovšek, akvareli in kipar Bernard Sešelj. Slednji s kipi iz žgane gline. Za tiste, ki bi se radi udeležili otvoritve razstave v Gradcu, bo velenjska Galerija organizirala tudi prevoz z avtobusom. tp) Zanimive in zabavne delavnice Društvo prijateljev mladine v KS Edvarda Kardelja nikoli ne počiva. Za tamkajšnje otroke so sedaj pripravili zanimive in zabavne delavnice, ki jih bodo izvajali pod vodstvom animatoijev, srečevali pa se bodo enkrat tedensko. Delavnice se bodo pričele vedno ob 16.00, še v tem tednu, potekale bodo v skupnih prostorih. Ob torkih bo na Kardeljevem trgu 10 delovala delavnica Pletenja in kvačkanja, ki jo bo vodila Anica Šuligoj. Isti dan bo na Kardeljevem trgu 2 oz. 5 krožek o prometu "Otrok, cesta in kolo", ki ga bo vodil Peter Ovnik. Ob sredah bo na Kardeljevem trgu 1 potekala tehnična delavnica, ki jo bosta vodila Ivan Nikič in Peter Ovnik. Ob četrtkih na Stantetovi 22 delavnica "Pravljica in slika", ki jo bo vodila Vera Svetina. Na Kardeljevem trgu 2 pa bo občetrtkih delavnica "Pravljica in igra z lutko", ki jo bo vodila Marija Njenjič. Vse delavnice so brezplačne, zato naj si vaši otroci zimske popoldneve polepšajo na njih. ■ bš Martinovanje za zgled Dvajsetčlanska dramska sekcija, ki jo pri društvu upokojencev na Konovem vodita Martin Podpečan in Stane Bec, je z veliko pomočjo tamkajšnje krajevne skupnosti, na Martinovo soboto pripravila martinovanje, ki je lahko mnogim za zgled. V večnamenski dvorani so prikazali številne kmečke običaje in popravila strojev in orodij, pravo kmečko ohcet, na kateri je igral izvirni "Štrajhorkester", ob polnoči so seveda krstili mlado vino, proti jutru pa odšli domov peš, saj na parkirišču ni bilo niti enega avtomobila. Konovčanom veljajo vse pohvale. Če so se v mladosti združili pri gradnji stanovanjskih hiš, nadaljevali z udarniškim delom pri razsvetljavi, telefoniji, kabelski televiziji, vodovodu, gradnji kulturnega doma in seveda pri izgradnji mestnega toplotnega ogrevanja, si danes ustvarjalni krajani danes bogatijo duše s kulturno dediščino. V kraju je že uveljavljen tamburaški orkester, pevski zbor, sedaj še dramska sekcija pri društvu upokojencev. Po uspešni prireditvi na Martinovo se že pripravljajo na" pomladanski ples", na katerega vabijo vse, ki jim je pri srcu obujanje starih običajev. LOjsteršek Slovensko ljudsko gledališče Celje ODERPODODROM Petek, 18. novembra, ob 20.30 uri: S. Mrožek: Na odprtem morju. Režiser Matija Logar; abonma Oderpododrom 4. Sobota, 19. novembra, ob 20.30 uri: S. Mrožek: Na odprtem moiju za abonma Oderpododrom 2. Nedelja, 20. novembra, ob 18. uri: C. Goldoni - A. Rozman: Sluga dveh gospodov. Režiser Franci Križaj. Gostovanje v Šentjurju. 17.novembra 1994 Jože Svetina v Galeriji KC v Velenju ClllllllSlilSlSlillllillll«! "Ta izraz je tisti, ki sem ga želel!" Jože Svetina - slikar iz Zavodenj o sebi, svojem delu in načrtih - Ob 60 ■ letnici prva pregledna razstava Ljubitelji akvarel slikarske tehnike in motivov iz narave bodo do konca tega meseca v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje našli nekaj zase. Tuje namreč postavil na ogled svoja dela slikar Jože Svetina iz Zavodenj. Pregledno razstavo pripravijo ljudje njegovega kova najpogosteje na koncu svoje ustvarjalne poti. Jože Svetina pa pravi, da z njim ni tako. Prav v zadnjem času je njegovo delo tako plodovito in kakovostno, kot še nikdar doslej. V slikarskem izražanju svojih občutenj ni začetnik. Leta 1967 seje že prvič predstavil javnosti, od takrat dalje še velikokrat. Jože trdi, daje za razstave dolžan zahvalo ljudem, ki so kupili njegove stvaritve in ga spodbujali. Narava pa je tista, ki ga dobesedno sili, da vsak dan dela, da vsak dan v njej išče nekaj, kar ga kot njenega velikega ljubitelja ter občudovalca radosti in tudi žalosti. Na akvarelih, oljih in risbah opozarja ter ohranja izročilo slovenske zemlje, trud kmečkega življa, "da ne bo pozabljena in izbrisana narodova stvarnost in narodov ponos" (tako je med drugim zapisal v katalogu ob nedavno odprti pregledni razstavi Ljuban Naraks). S papirjem, barvami, čopiči teka od grape do vrhov, iz Trente na Smrekovec, pa v Matkov kot, Mislinjsko dolino, na Koroško - skorajda obrede vse kotičke te prelepe Slovenije. Jožetovo slikovno izražanje je, pravijo, takšno, kot je on sam. Njegova dela so torej polna presenečenj, sproščenosti, sinjine, svetlobe in izraziteje začrtanih senc brez stroge omejenosti. Prav zaradi svoje osvobojenosti ne mara podrejenosti, ne želi, da bi ga kdo usmerjal ali vodil. Zato se ne vključuje v družbe likovnih ustvarjalnih sil. "V akvarelu imam popolnoma svoje izražanje in ta izraz je tisti, kamor sem želel priti," pravi. Vsaka slika je odsev njegovega takratnega počutja in občutja. Tako kot do narave je občutljiv tudi do socialnih razmer. Otroci so mu kot šolniku najbližji za dela s tega področja. "Samo slikam in posvečam se samo temu. Ničemur drugemu. Zaradi tega sem se odpovedal lovstvu - ubijanju v naravi. Kam in kako me bo vodila nadaljnja pot, je stvar usode." V decembru upa, da mu bo uspelo uresničiti eno od želja - v Ljubljani bi rad odprl svoj atelje in galerijo. Jože Svetina je neusahljiv in ustvarjalen slikar, njegova prva pregledna razstava pa najbrž najlepše darilo ob praznovanju 60. rojstnega dne sebi in tudi vse širšemu krogu občudovalcev njegove likovne ustvarjalnosti. tp) Kako povečati obisk v muzeju? V Muzeju Velenje že dalj časa razmišljamo, kako povečati število obiskovalcev v naših zanimivih muzejskih zbirkah na Velenjskem gradu in v naših depandansah na Graški gori, Topolšici in v Zavodnjah. Obnovljeni grad je že sam po sebi čudovita izletniška točka za mnoge Velenjčane in turiste, ki zadnje čase zopet pogosteje obiskujejo Šaleško dolino. Delavci Muzeja se zavedamo, da muzej ni namenjen samemu sebi, ampak ga je potrebno na pravilen način predstaviti čimvečjemu številu obiskovalcev. Le-te paje mogoče privabiti z atraktivnimi zbirkami in pravilnim pedagoškim pristopom pri delu z obiskovalci. Najštevilnejši in hkrati najh-valežnejši obiskovalci našega muzeja so še vedno šolarji in dijaki, v zadnjem času pa tudi številni upokojenci in drugi. Da bi v Muzej privabili še več obiskovalcev, smo se odločili za nekaj zanimivih akcij. V letošnjem letu družine smo že uspešno izpeljali akcijo družinskega obiska muzeja, ki Jože Svetina: "Pregledne razstave pripravijo slikarji najpogosteje ob koncu svoje ustvarjalne poti. Z mano ni tako." smo jo poimenovali "Malino-vec za malinovce" ter propagandno akcijo, kako v muzej povabiti vse slovenske upokojence. Tudi zaradi teh akcij je obisk Muzeja v letošnjem letu porastel kar za 25 %, kar je precejšen uspeh. V prejšnjih letih smo 31. oktobra muzejska vrata zaprli za obiskovalce, letos pa smo se odločili, da bomo vsaj do novega leta poskusili z novo akcijo, ki smo jo poimenovali "Od zore do mraka". Gre namreč zato, da bo muzej tudi v zimskih mesecih, razen ob ponedeljkih, odprt v času od 9. do 17. ure. Že prvi dnevi novembra so pokazali, da je bila odločitev pravilna, saj je v teh dneh Muzej obiskalo precej obiskovalcev, ki so bili z akcijo zelo zadovoljni. V naslednjem letu želimo z akcijami nadaljevati in s tem pomagati tudi našemu turizmu, ki se v zadnjem času v Dolini zopet prebuja in postaja ena izmed pomembnih postavk našega razvoja v prihodnosti. ■ Damijan Kljajič L -f t m j Zgodilo se je... 17. listopada . LETA 1913 V Slovenskem narodu so objavili zanimivo vest o prodaji z ■ državnim monopolom zaščitenih izdelkov. Kot se verjetno starejši ■ bralci še spominjajo, so bili poleg saharina to še tobak, kamenčki ■ za vžigalnike, vžigalniki in še kaj. Običajno so te izdelke prodajali * trgovci iz Dalmacije, ki so jih ljudje imenovali "bratci" pa tudi B "pičkorini", in ki so imeli v svojih lesenih bisagah polno skritih ■ predalčkov, napolnjenih s prepovedano robo. ■ "Štajersko. Drobne novice. Iz Šoštanja. Orožniki so prijeli nekega " Antona K. v Ravnah zaradi prodaje saharina. Dobival ga je od neke m praške tvrdke." m Greh se lahko pove, grešnik pa nikoli! I LETA 1958 ■ Da je bilo izobraževanje, takšno in drugačno, vedno zelo J pomemben dejavnik družbenega razvoja, priča tudi naslednji članek B iz Slovenskega poročevalca: u "Program predavanj, ki ga je lani pripravila izobraževalna komi- ■ sija pri občinskem svetu Svobod in Prosvetnih društev, je bila J vsekakor dobra zamisel še posebno zato, ker so prirejali predavanja a tudi v oddaljenih vaseh. S tem so načrtno usmerjali izobraževalno m delo in zato tudi uspeh ni izostal." Kot smo lahko prebrali v teh dneh, je ljubiteljska kultura v naših krajih še vedno zelo živa in uspešna, zato smo lahko nanjo upravičeno ponosni. Letos so kar štiri nagrade s tega področja pripadle kulturnim navdušencemiz Šaleške doline, ki jim ob tej priložnosti iskreno čestitam! Morda so k temu uspehu naše ljubiteljske kulture dejansko pripomogla tudi ta predavanja pred več kot tridesetimi leti. LETA 1970 Današnja krajevna skupnost Ponikva sicer spada v občino Žalec, ker paje cerkveno že od nekdaj pripadala šaleški dekaniji in ker je veliko dejavnosti ljudi iz Ponikve oziroma njenih zaselkov še vedno močno povezanih z našimi kraji in ljudmi, povzemamo naslednji prispevek, ki ga je objavil mariborski Večer. "Pokopališče v Ponikvi je bilo premajhno, zato so se odločili, da ga bodo razširili. Dela so pretekli teden že začeli, vendar novega prostora do konca leta še ne bodo uredili za pokopavanje. Računajo, da bo nov, 8000 kvadratnih metrov velik prostor pripravljen do prohodnje pomladi." Gre torej za pomemben prostor, ki se ga ljudje tako radi izogibamo, nanj včasih pozabljamo, pa se ga kljub vsemu nikoli ne moremo čisto ogniti. Vsaj tam bi naj bili vsi enaki, pa žal tudi temu ni tako! ■ Damijan Kljajič 7. družinski večer ii«iiiamtitii« "Vse naše življenje se je izteklo v glasbo" Mednarodno leto družine se počasi izteka, v velenjski Knjižnici pa smo v četrtek spoznali še eno znamenito in zelo zanimivo družino. Sandi Čolnik nam je predstavil tri brate in dve sestri, Matija, Primoža in Tomaža Lo-renza ter Bernardo Jaklin in Katarino Lorenz. Bratje Lorenz, ki že 40 let tvorijo enega naših najbolj slavnih klavirskih komornih triov, so poskrbeli za glasbeni uvod v večer. Poznoromantična Rahmani-nova skladba je napolnila prostor in bila lep uvod v sproščen klepet, v katerem smo izvedeli veliko o njihovem otroštvu, delu in glasbi, ki je tako ali drugače zaznamovala njihova življenja. Najstarejša v družini je Bernarda Jeklin, znana publicistka, urednica Jane, modna poznavalka in pobudnica vsakoletne akcije Slovenke leta. S spomini se je vrnila v otroška leta in povedala: "Pri nas seje vse vrtelo okoli mojih bratov. Ali smo poslušali glasbo, se jezili, ker ni bilo nagrade, se veselili skupaj z njimi. S Katarino sva imeli dobre živce." Čeprav sta se tudi same preizkusile v glasbi, sta to kmalu opustile, v življenju pa sta se posvetile čisto drugim stvarem. Katarina je doštudirala tehnično matematiko, spomni pa se, da so kot otroci fantje morali vedno paziti na roke. Sestri sta zato opravljali vsa gospodinjska opravila... In kako se je sploh začela glasbena pot bratov Lorenz? Dedek jim je zapustil klavir, takoj, ko je bil pri hiši, sta se v glasbeno šolo vpisala srednji brat Primož, ki je želel postati dirigent, pa tudi najmlajši Tomaž ni okleval. Najstarejši Matija zaradi svoje starosti ni več mogel igrati klavirja, zato se je odločil za violončelo. In ga vzljubil. Družina je živela na 55 kvadratnih metrih, v službi je bil le oče, zato razkošja niso poznali. Živeli so skromno, vendar, po povedanem sodeč, lepo življenje. Bratje Lorenz svoje koncerte odigrajo na pamet, kar je redkost. To jim omogoča izreden spomin za glasbo, pa tudi trdo delo. Vsak dan vadijo, koliko ur, je odvisno od težavnosti programa. Po diplomi so se 10 let preživljali kot svobodni umetniki, le s koncertnim delom. Država jim ni znala pomagati, jim zagotoviti rednega dohodka, zakar bi oni pripravljali koncerte. Zato so že dolgo vrsto let tudi pedagogi. Moti jih, ker pri nas ni agencije, ki bi skrbela za visoko kulturo, zato si sami urejajo tudi nastope in turneje. Vedno se jim je dogajalo, da so jih jemali kot enega. Ko so dobili nagrado za svoje delo, je bila ta le ena. Tudi ko so odšli na enoleten Prireditve kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje OGLEDALCE V petek, 18. novembra ob 19.30 so bodo na velenjskem odru ponovno predstavili člani Amaterskega gledališča iz Velenja z uspešnico Petra Rezmana: OGLEDALCE. Repriza tega dela,s katerim so se velenjski gledališčniki predstavili tudi v mednarodnem okviru, bo na sporedu v petek, 18. novembra ob 19.30 v velenjskem domu kulture. "Ogledalce" je praizvedba parodije na temo, kako sta Martin Krpan in Peter Klepec spet razkazovala svoje mišice na Slovenskem. Režija in priredba: Karli Čretnik. Vstopnice 500 SIT. SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Tretja predstava v okviru letošnjega gledališkega abonmaja bo v sredo in četrtek, 23. in 24. novembra. Sredina predstava bo namenjena imetnikom "belega" abonmaja in bo ob 19.30, četrtkova pa bo izjemoma ob 19.00 in bo za "rumeni" abonma. Z Millerjevo dramo Smrt trgovskega potnika v režiji Žarka Petana, bo gostovalo MGL Ljubljana, igrali pa bodo: Boris Cavazza, Ljerka Belak, Jožef Ropoša, Maijana Klanjšek Jaklič, Evgen Car, Franc Markovič, Marko Simšič, Marija Lojk, Tomaž Pipan in Violeta Tomič. Vstopnice 1.200 SIT. I | JAZZ Druga predstava za Mladinski abonma ZGODOVINA JAZZA ■ V ŽIVO je prestavljena na 29. november ob 18.00 v domu ' kulture Velenje. I J Štirje Lorenzovi In Jeklinova, trije brati In dve sestri izpopolnjevalni študij v Rim, so zato, ker so bratje, dobili le eno štipendijo. Koncertirali so že po vsem svetu, v mesecu oktobru zelo uspešno v Nemčiji... Ob koncu je Sandi Čolnik želel izvedeti še kaj o njihovih družinah. Zanimivo, otroci bratov imajo glasbo radi, otroci sester pa ne. In njima je to všeč. bš) Eva Kumer: "Saj bomo poskusili pripraviti še kaj za odrasle!" Gledališka sekcija KUD Staneta Severja Skale liisiniiiKsiiiigiiiiiiiisii Priznanje lepo darilo za jubilej Letos praznujejo 10-letnlco delovanja - Najprej so igrali za odrasle, sedaj že nekaj let za otroke - Priznanje ZKO Slovenije potrjuje, da delajo dobro Tisti, ki so cenili ljubiteljsko kulturo v Šaleški dolini in si želeli množičnejše ustvarjalnosti na tem področju, so bili veseli novega odra v Škalah. Od takrat je minilo že deset let. Škalski ljubiteljski odrski snovalci še vedno dokazujejo, da torej niso bili muhe enodnevnice. Razveseljivo pri tem pa je, da skoraj z enako mero volje, vztrajnosti in z zvrhanim košem idej delajo še danes. "Sicer bolj priložnostno (nekako od septembra do konca zime), vendar delamo. Na začetku smo pripravili več predstav za odrasle, zadnjih šest let ustvarjamo za otroke. Mislim, da se trudi z igricami zanje le še ena odrasla skupina v Sloveniji. Otroci so najboljše občinstvo in vse predstave, ki smo jih doslej zanje pripravili, so bile zelo dobro sprejete. 20 do 40 ponovitev ene predstave ni malo, mar ne?" pravi predsednica gledališke sekcije pri Kulturno-umetniškem društvu Staneta Severja Škale Eva Kumer. Osem jih bolj ali manj nastopa na odru, v sekciji pa jih je sicer 15. Njihovo druščino namreč tvori še recitacijska skupina, ki skrbi za razne priložnostne prireditve v domačem kraju. Vsa ta leta imajo močno strokovno oporo v mentorici Ljerki Belak in bojijo se, dajo bodo "izgubili" zaradi pomanjkanja denarja. Največkrat so s predstavami doslej napolnili odre v kulturnih domovih, šolah ter v vrtcih v velenjski in žalski občini. Prepričani smo, da bodo tudi z novo stvaritvijo, katere premiera načrtujejo sredi letošnjega decembra - Svinjski pastir. Prav na pryi predstavi v domači dvorani naj bi za popotnico dobili Linhartovo listino, ki jo je škalskim gledališčnikom dodelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Eva ob tej novici ni skrivala zadovoljstva. "Seveda smo priznanja veseli, ker potrjuje, da nas oziroma naše delo in prizadevanja ljudje vendarle opazijo, ga cenijo in da smo na pravi poti." Prostore imajo, potrebne scenske pripomočke delajo sami, volje in idej jim ne manjka, le glede denarja "škriplje". Vsemu navkljub sogovornica meni, da se bodo "šli gledališče" tudi v prihodnje. Seveda s predstavami za otroke, pa tudi za odrasle. Tri leta se še pogovaijajo o igri zanje, vendar si prav zaradi prej omenjenega razloga ne upajo začeti. "Pa tudi slabe izkušnje imamo. Če je dvorana na pol prazna, potem izgubiš veselje." Priznanje ZKO Slovenije prihaja torej v pravem času in v prave roke. (u tp) RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK DJ' NEWS Tale naš Simon Klanfer je bil doslej v Radijskih mozaikih neupravičeno prezrt! Sploh ne vem zakaj, v tem je največji hec. Simpatičen črnolas fant, s prijetnim in živahnim glasom, ki bo 9. decembra dopolnil šestindvajseto pomlad (kandidat za čestitko že en dan prej! V četrtek, 8. decembra, bo imel oddajo!) je že kar nekaj časa naš stalni sodelavec. In poslušalci, vsaj po odzivih v njegovi oddaji sodeč, ga imajo radi. Oglasi se vsak četrtek ob 18. uri v oddaji DJ' NEWS, vmes pa kdaj vskoči tudi kot voditelj izbora pesmi tedna ali pa za ta izbor pripravi "strokovne podlage" (beri predlaga skladbe). Da pa lahko vse to počne, se mora na glasbo spoznati. In, da se na Simon Klamfer med oddajo (foto:bš) glasbo spozna, jo mora spremljati. Spremlja dogajanja tako na tuji kot na domači glasbeni sceni, predvsem v tujini nabavlja glasbo, CD-je in "vinilke" in te nam na Radiu Velenje kdaj, kadar mi kaj takšnega nimamo, tudi posodi. Veliko idej in znanja pa dobi tudi preko MTV-ja. Simon Klanfer pa, če tega ne veste, vrti glasbo tudi v dveh nočnih klubih: velenjskem Sa-loonu in mariborski Vieenni, za katero pravi, da je eden najboljših tovrstnih lokalov v Sloveniji. Včasih je Simon hodil tudi na tekmovanja DJ-ev, leta '89 je bil v Ljubljani, dve leti kasneje v Kranju in med najboljšimi je bil odličen, obakrat drugi. Zdaj se na teh tekmovanjih že nekaj let ne preizkuša več. Pravi pa, da si želi priti enkrat v London. Če že ne zaradi drugega, da vidi, kako stvar izgleda tam. Oddaja, ki jo v našem programu pripravlja, temelji na dance glasbi in jasno je, da mu je ta glasba tudi najbližja, je njegova, bi se lahko reklo. ■ mkp SSfrjplp I iT< h l^l1 počnejo, govorijo, lažejo, ob [[ ej 0 W 10 0E 2E llTialfc LAČNI FRAN Z Mariborski pionirji slovenskega punka in novega vala praznujejo letos že 15 (petnajst!) let dela in obstoja. V počastitev tega častitljivega jubileja bodo konec tega meseca v mariborskem ŠTUK -u priredili tri koncerte, ki jih bodo tudi posneli, "žive" posnetke pa izdali na CD plošči. Kljub temu, da so različni interesi posameznike iz skupine odpeljali na različne poti, skupina formalno ni nikdar prenehala obstajati, tako pa bo, kot zatijujejo, tudi v prihodnje. BEATLES Ob letošnjem božiču bo izšel tudi "novi" album znamenitih kuštravcev iz Liverpoola. Pod naslovom Live at BBC naj bi luč sveta ugledalo vseh 56 posnetkov, ki so jih Beatli v zgodnjih šestdesetih naredili za znamenito londonsko radijsko postajo BBC. Pesmi je dokončno obdelal in pripravil za objavo v digitalni tehniki njihov znani producent George Martin. PET SHOP BOYS Člana znamenitega dueta Pet Shop Boys, Neil Tennant in Chris Lowe, sta si med nastopom pred pettisoč glavo množico na koncertu v Singapuru privoščila mali škandalček. Med izvedbo pesmiVVhen the streets have no name sta se namreč na odru pojavila dva gola moška plesalca. Policija je takoj zagrozila s prekinitvijo koncerta, na srečo pa seje vse skupaj končalo le z ovadbo organizatorjev nastopa, ki se bodo morali zagovarjati pred tamkajšnim sodiščem. GUNS'N'ROSES Gunsi so posneli priredbo znanega hita legendarnih Rolling Stones, Sympaty for the de vil. Spomnimo se, eno boljših priredb te skladbe so pred nekaj leti naredili ljubljanski Laibach. Skladba bo izšla na soundtracku filmske grozljivke Interview with a vampire, v katerem nastopa znameniti Tom Cruise. Gunsi sicer že mesece pripravljajo material za novi album, kdaj pa bo le ta izšel, pa ni znano. PO SLOVENIJI (6) KOPER, staro metso ob Obali, poznamo malone vsi. Tudi Markov hrib (224 m), nekateri dobro poznajo, saj nudi enkraten razgled. Pogoj je seveda čisto ozračje. Ponavadi je to pozimi, ko burja razžene še zadnji oblaček na nebu. Takrat se nam odpre obzorje v obsegu 250 stopinj in na robu obzorja so vidni bolj ali manj znani visoki gorski vrhovi. Na njem so nekoč stale še kmečke domačije, okoli njih pa je raslo sadno drevje, kjer so prevladovale smokve in češnje, bilo je tudi dosti oljk in vinske trte. To je bilo, zdaj že davnega, leta 1956. Tako nekako je ta predel opisoval Rudi Goljak. Po tolikih letih takšne idilike ni več, tam zdaj stoji naselje Markovec... Lepote tega dela Slovenije opeva v svojih pesmih tudi ansambel Ottavia Brajka, ki bo zaigral v nedeljo v oddaji Minute z domačimi ansambli na Radiu Velenje. Koper EMA Znameniti pevec Tom Jones bo voditelj prve podelitve MTV-jevih evropskih glasbenih nagrad, ki bo 24. novembra potekala v nemškem Branden-burgu. Poleg že večkrat omenjenih nominirancev (Aerosmith, Take that, Bjork, Therapy...), naj bi tam nastopil tudi Prince (ali Symbol ali Victor), ki naj bi predstavil nekaj svojih doslej še neobjavljenih skladb. ■ Mitja Čretnik ""lestvica slovenskih pet n Predlogi za Lestvico slovenskih S, ki bo na sporedu v torek, 22. NOVEMBRA, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1 .RM PROJECT Stara baba 2.COMET Banko oropal bom 3.ŠANK ROČK Al' ostanem al' naj grem 4.ZVEZDE Skrite želje 5.DEJA MUŠIČ Bogovi, heroji V današnji oddaji bodo srečo poskušali lokalni matadoiji, domači predstavniki hard ročka, skupina Šank ročk, ki se bodo predstavili s priredbo uspešnice skupine Clash iz zgodnjih osemdesetih, Should I stay or should I go. Naslov njihove priredbe je Al' ostanem al' naj grem. Upajmo, da bodo ostali! r™-----^----- Nagradni kupon Ta teden glasujem za: Ime in priimek: _ Naslov: _ Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje j PARNI VALJAK Hala Golovec, Celje, 4. november 1994 Kakšnih 1200, ali pa morda še kakšen več, obiskovalcev je v začetku, ko so posedli po tribunah, dajalo v napol prazni dvorani Golovec v Celju kaj klavern prvi vtis. Nekoliko mučno ozračje, ki sta ga ustvarjala prazen parter in preveč razsvetljena dvorana, paje izginilo takoj potem, ko so, po standardne tričetrt ure zamude po uradno napovedanem začetku, na oder prišli gostje iz Zagreba. Brez predskupine in nabiti z energijo, nič kaj utrujeni od, že lep čas trajajoče, tumeje, poimenovane Pepsi tour, so legendarni člani ibolj pomembnih ročk ansambolov bivše Ji , kot smo od njih pričakovali. V trenutku i s tribun preselil v parter in ga napolnil novih skladb z njihovega zadnjega albu starih uspešnic, so od samega začetka držali pokonci sicer ne ravno številno, a ntno publiko. Večina obiskovalcev je bila , ki se v času, ko so Parni valjak že dosegali še niti rodili, a so kljub temu dobro poznali tudi uspešnice. Med odigranimi skladami smo lahko veliko balad, čemur pa se ne gre čuditi, saj skupi: ravno po njih. Tako staiješe (Jesen u meni), kot novi more, S ve još miriše na nju) so obiskovalci takoj navdušenjem. Skupina je z izkušnjami, pridobljenimi na neštetih odigranih koncertih, polni dve uri primerno dozirala hitre in počasne skladbe, nove in stare uspešnice in brez predaha držala publiko na nogah. Koncert so zaključili v enakem stilu - z bogatim dodatkom, ki si ga je publika več kot zaslužila. Kljub temu, da Parni valjak ne slovijo ravno kot veliki instrumentalisti, pa so njihove pesmi in njihov nastop toliko bolj nabiti z emocijami, ki ustvarjajo neponovljivo vzdušje in pristno, neizumetničeno vez z občinstvom. Tega je bilo na njihovem celjskem nastopu čutiti v veliki meri, zato je lahko tistim, ki so ta koncert zamudili, le žal. ■ Mitja Čretnik • • • * i • flPJ fr lestvica domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 13. novembra, ste glasovali takole: 1. SREDENŠEK: "Bela roža" 2. ROKONDO: "Gremo v disko" 3. BRATJE IZ OPLOTNICE: "Glasba je narave dar" 4. VAGABUNDI: 'Teta Fani" 5. SLOVENSKI OKTET: "Katrca" Predlogi za nedeljo, 20. novembra: 1. BURNIK: "Obletnico slaviva" 2. NIPIČ: "To nežno cvetje" 3. SLOVENIJA: "Kdo za rundo bo dal?" 4. VERDERBER: "Lepa so jutra" 5. Zasavci: "Jutri bo prepozno" 7 glasov 4 glasovi 3 glasovi 1 glas 0 glasov V Vili Grabner Glasbena šola Velenje V novembru trije koncerti Danes, 17. novembra bodo nastopili Ljubljanski madriga-listi z dirigentom Matjažem Ščekom. Spored sklad: Poulenc, Čiurbionis, Miškins, Sisak, Lajovic, Ravnikar, Adamič, Pavčič, Ukmar, Gabrijelčič, Merkuj in Lebič. Koncert bo v okviru zborovskega abonmaja in izven. Drugi in tretji koncert bosta iz ciklusa komornega abonmaja (in izven). Najprej bo v torek, 22. novembra, nastopil naš rojak in violinski pedagog svetovnega slovesa Igor Ozim (Koln) ob asistenci pianista Alana Browna (London) s skladbami Janačka, Beethovna in Straussa. V soboto, 26. novembra, pa bodo člani Pihalnega kvinteta Slowind: Aleš Kacjan - flavta, Matej Šare - oboa, Jurij Jenko - klarinet, Zoran Mitev - fagot in Metod Tomac - rog zaigrali dela Haydna, Ramovša, Danzi-ja, Barberja in Ligetija. Vsi koncerti bodo v koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju ob 19.30 uri. Vstopnice za abonmajske izkaznice je možno kupiti, naročiti ali rezervirati v Glasbeni šoli Velenje, vsak dan od 10. do 12. ure ali po tel. 063 855-918. Blagajna bo odprta eno uro pred koncerti. Po marsičem je krajevna skupnost Edvarda Kardelja rekorderka. Najmanjša in najmlajša v občini Velenje je, najgosteje naseljena, ima pa zagotovo največ problemov. Po sodobnih normativih je bilo grajeno to naselje, žal pa je danes primer zgrešene gradnje. O vsem tem smo kramljali s predsednikom Sveta te krajevne skupnosti Markom Baumanom. "Dvanajst let je stara naša krajevna skupnost, nerazrešenih problemov pa je toliko, da bi lahko z njimi napolnili cel časopis. To niti ni čudno, saj zadnjih osem let nismo imeli denarja niti za najosnovnejše vzdrževanje, pa četudi smo verjetno rekorderji tudi po številu davkoplačevalcev." Predsednik sveta KS Edvarda Kardelja Marko Bauman: "Nemočni smol" Na manj kot kvadratnem kilometru krajevne skupnosti Edvarda Kardelja živi 3700 prebivalcev, od tega je 2200 voiilcev (približno toliko tudi davkoplačevalcev). Prebivalci so različnih kultur in narodnosti. Problemi krajevne skupnosti Edvarda Kardelja so stari prav toliko kot ona sama. Nikoli pravzaprav ni bila dograjena, opravljena tudi niso bila garancijska popravila. Ena največjih tegob je nerazrešena prometna ureditev. Ploščad nad parkirišči Kardeljevega trga 1 do 3 ni bila grajena tako, da bi po njej vozila motorna vozila. Podobno velja tudi za ploščadi na Stantetovi cesti. Tako je ob vselitvi stanovalcev v to naselje tudi bilo. Vožnja je bila prepovedana, stanovalci so se morali vseljevati pač tako, da so pohištvo nosili iz kletnih prostorov. Kasneje, ko so začeli obratovati lokali, so nekateri izsilili vožnjo tudi po omenjenih ploščadih, ki postajajo vedno bolj prometne. "Nered je vse večji, zato smo zaprosili Sekretariat za okolje in prostor za soglasje, da s pre-prekami onemogočimo promet na Kardeljevem trgu in Stantetovi cesti, pa odgovora ni in ni...." pravi Marko Bauman in dodaja, da ploščad na Kardeljevem trgu sploh nima tehničnega prevzema. Zelo velik problem je tudi most, ki povezuje Kardeljev trg s Stantetov ulico. Ta je namreč prenizek, da bi lahko pod njim peljala gasilska cisterna. To pa seveda pomeni, da gasilci v tem predelu Velenja ne bi mogli pomagati, če bi prišlo do požara v katerem od teh visokih blokov. Četudi je bilo pred leti slišati, kako idealno je rešen v tej krajevni skupnosti problem parkirišč, je to daleč od resnice. Teh je mnogo premalo, pa še s tistimi, ki so, je veliko problemov. Na tista pod Kardeljevim trgom ob deževju zamaka, vse več optožb in pripomb paje tudi na račun tistih, ki so si uredili svoja parkirišča, seveda na skupnih parkiriščih. Marko Bauman pravi, da so že mnogokrat predlagali, da bi na mestu, kjer je umetno nerejen hrib, postavili garažno hišo. Pa ta ideja ne pade na plodna tla, veijetno tudi Most Je prenizek, pod njim ne more peljati gasilska cisterna Ana Seher iz Velenja Doma je lepo> a tudi drugje je! Ob pogledu nanjo bi ji težko prisodil, da je v njej toliko nemirnega duha, toliko želje po pustolovščinah, nenazadnje tudi toliko poguma, ki ga zahteva potovanje v daljnje dežele tretjega sveta. Njena krhka postava izžareva prej mehkobo in toplino kot kaj drugega. Drugi, pravi Ana Seher iz Velenja, so jo poimenovali svetovna popotnica. Res je, da rada potuje, odkar si služi kos kruha kot biologinja oziroma citolog v celjski bolnišnici. V 16 letih je prepotovala že dobršen del naše zemeljske oble: Španija, Portugalska, južni del Francije, Maroko, Tunis, Egipt, Turčija, Grčija, južna Poljska, Češka, Kitajska, Tibet, Japonska, Filipini, Mehika, Indija, Kolumbija, Ekvador... Kaj jo je in jo že žene? "Zaradi alergije na sonce in morsko vodo nisem smela na morje, zelo rada pa sem prebirala pustolovske romane. Le ena, dve, tri poti so bile dovolj za okužbo s popotovalnim virusom in danes praktično doma ne zdržim več. Rada spoznavam svet s svojimi očmi, drugačne oblike življenja. Predvsem ljudje, njihove navade, obleke, hrana in vse, kar sodi k življenju, me zanima. Povedano drugače -tisto, česar sem se naučila v teoriji, sedaj hočem spoznati še v praksi." Ana se na pot nikoli ne poda nepripravljena. O deželi, kamor je namenjena, prebere vse, kar "se pri nas da dobit". Roke so za sporazumevanje vedno uporabne, z načinom oblačenja domačinov in podrejanjem njihovim zakonom pa jim dokazuje, da je njim enaka. Prav zaradi tega doslej na potovanjih še ni imela nikakršnih težav. Z malo pustolovske žilice, "cigansko krvjo" (tako pripoveduje) in s pripravljenostjo za izhod iz takšnih in drugačnih položajev v vsakem trenutku, se je prej podajala na pot sama. Zadnja tri leta to počne s skupino somišljenikov, njej podobnih ljudi. "Doslej sem povsod našla tisto, kar sem iskala - prijateljstvo. V nobeni deželi me še niso razočarali. Zadržujem se med preprostimi ljudmi. Med njimi živim, ne v udobnem fotelju hotelske sobe s TV-sprejemnikom." Po mnenju sogovornice jo vsa potovanja in doživetja notranje bogatijo. V njej hudih trenutkih so ji spomini na vse to v pravo tolažbo. "Vedno se takrat spomnim na ljudi, ki so še v večjih stiskah in takrat si rečem: si pa trapa. Lažje se sprijaznim z vsem, kar pride nad človeka." Ves čas pogovora je v ozadju odmevala avtohtona ekvadorska glasba, Ana pa nam je sedela nasproti, oblečena v kitajsko haljo. Njena soba ni muzejska zbirka tega in onega, ampak zgovoren dokaz Aninih potepanj po svetu: omare so namreč polne oblek iz dežel, kjer je že bila, police polne knjig, foto albumov, najrazličnejših predmetov dežel, kamor se je povabila na obisk. "Ta naglica, nestrpnost med ljudmi me odbija. Rajši se zadržujem na podeželju. V večjih mestih nič ne najdem." Ana je ena tistih, ki trdi nekoliko drugače, kot pravi pregovor: povsod je lepo, doma pa najlepše. Ko je v tujini, jo sicer sile vlečejo domov, čeprav, "jo je že imelo, da bi na določenem mestu kar ostala." Z vsakega potovanja napiše potopis, na 12 tisoč diapozitivih pa hrani vse svoje zunanje in notranje bogastvo. Potepa se predvsem pozimi. Torej prihaja njen čas, čas, ko jo bo spet potegnila za rokav popotovalna žilica. Ana se bo njenemu izzivu odzvala. 26.januaija prihodnje leto bo namreč spet odšla na pot. Tokrat na štiri otoke Indonezije - Bali, Javo, Sumatro in Nias. Doma bo sicer spet nekoliko hudo, a se bodo že potolažili. Tako kot so se vedno doslej. Srečno pot! (■ tp) Ploščad nad parkirišči nI tehnično prevzeta niti po dvanajstih letih. Grajena ni za promet, pa vendar je na njej polno vozil. zaradi tega, ker se nekateri bojijo, da bi bilo odkrito vse tisto, kar je zakopano v tem hribu. Mnogi lokali v tej krajevni skupnosti so ostali nedograjeni, pa ni nikogar, ki bi ukrepal, čeprav so v takšnem stanju, da so pogosto tudi nevarni. Okoli njih je nesnaga, otroci jih imajo pogosto za svoja igrišča. Neurejetnost in propadanje sta tako postali splošni značilnosti krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. "Mi denarja za vzdrževanje nimamo! Javno komunalno podjetje pa čisti le trimetrski pas. Tako je ostalo neurejeno in propada. To velja za zelenice in korita, ki naj bi z zelenjem krasila naš kraj. Interesa za delo je vedno manj. Posamezniki - veliko je tudi takšnih, ki bi z malo dobre volje lahko kaj pripomogli k prijaznejšemu in lepšemu življenju v našem kraju, pa se zapirajo v svoja stanovanja in jim ni mar, kako pridejo do njih. Zakonodaja ostaja nedorečena, nihče ne ve, kdo je za kaj odgovoren. No nekaj problemov pa bodo v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja s pomočjo Sekretariata za javne komunalne zadeve v letošnjem letu le razrešili. Popravili bodo nekaj odtočnih jaškov, namestili meteorne rešetke, popravili pešpoti in uredili zelenice, računajo pa tudi, da bodo smeli namestiti ovire s katerimi bodo preprečili promet na ploščadi. Zal pa sredstev za dvig mostu niso uspeli pridobiti. ■ Mira Zakošek j 90 let Gerzinove mame I I "Ne, za dolg čas Ana In Mali Shaklr (Avraugabad Indija) I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I nimam časa Prejšnji ponedeljek se je poštar kar nekajkrat ustavil na Jenkovi, v bloku, kjer že od '57 leta živi Marija Gerzina. Njeni najbližji, otroci, vnuki in pravnuki, pa tudi prijatelji, so ji pošiljali prisrčne čestitke ob visokem jubileju - ta dan je namreč dopolnila 90 let. Tisti, ki Micko poznajo, vedo, da je zanimiva, iskriva, pesniško nadarjena. Rada ima naravo in rože, ki jih vzgaja sama. Ker je noge ne ubogajo več, ji te nadomeščajo naravo in sprehode, ki jih pogreša. Nasmejana in do-brovoljna me sprejme v svojem domu, ki ga krasijo slike številne družine in ročna dela, ki so bila njena strast. Ne zna jih več prešteti, vendar so njeni prtički z izvezenimi višnjami in rožami odromali na vse konce sveta. Točno ve, kje vse krasijo sta- B^^^f^HHHfe^^JHK^Vfl novanja. Prav ne- verjeten spomin ima, spomni se vseh datumov, ki so zaznamovali njeno življensko pot. "Rodila sem se v Podsredi na Kozjanskem, imam še dve leti starejšo sestro, brata pa ni več. Mož je bil doma v isti vasi, v Velenje sva se preselila leta 1922, ko je dobil službo na Rudniku. Petnajst lepih let smo preživeli v Stari vasi, jaz sem obdelovala zemljo in skrbela za moje štiri otroke. Preden sem prišla, sem se doma izučila za mlinarico. Veste, vodo in ropot mlina sem pogrešala dolga leta. Zato sem dolgo sama pekla kruh." Gerzinova mama je povila štiri otroke. Najstarejša je Rozika, dve leti mlajši Albert, potem je prišla Anica in zadnji Tine. Danes imajo svoje družine, Anica v Avstriji, Albert v Avstraliji, Rozika in Tine pa živita v Velenju. Devet vnukov in 12 pravnukov ima Marija, s tistimi, ki so daleč od nje, si dopisuje. Veliko piše, še danes, to namreč zelo rada počne in si želi le to, da bi bili srečni. "V živjenju je bilo vse lepo. Vse, kar je prišlo, sem rada sprejela. Tudi slabe stvari." še doda. Ko se ji v misli prikradejo verzi, zapiše tudi te, brati pa žal ne more več veliko, vsaj toliko, kot je včasih, ne. Ze dolgo vrsto let si v svoje beležbe zapisuje, kakšno je bilo vreme. Pa cerkev in maše pogreša. "Rada sem hodila v cerkev, maše pomirijo. Človek ima vedno eno lepo upanje." Nekega sončnega dne leta 1976 je Gerzinova mama sedela na soncu in v misli se ji je prikradla pesmica, ki jo je naslovila: "Soncu v zahvalo". "Pa to jutranje sonce je pravo zlato, lepo nas ogreva in zdravi telo. Na materi zemlji takoj vse zaživi, boga zahvaljuje, na delo hiti." Gerzinova mama je bila in je sonce svoje družine, zato si vsi želijo, da bi jih še dolgo grela s svojo toplino. ■ Bojana Špegel j Krajevna skupnost Edvarda Kardelja Ta del Velenja nam ni v ponos! -T-t* « aftofriiHiriiM mm^mmmmm^m ■BRisiistt ■ Lep uspeh mlade Saše Dolejši i"Nagrade sem bila vesela, zame je vzpodbuda" j ■ 25. oktobra so v razsta- ■ višču Pokrajinskega arhiva v 1 Mariboru razglasili rezultate a literarnega in likovnega na-B tečaja, ki ga je razpisala Ev- ■ ropska hiša Maribor. Podo- ■ ben natečaj je potekal v vseh J| državah Evropske skupnosti, a na Mariborskem pa je sode- ■ lovalo kar 103 osnovnih in 13 ■ srednjih šol; skupaj so pri- ■ spevali 934 izdelkov. 17 letna | Velenjčanka Saša Dolejši je B dobila prvo nagrado med ■ srednješolci za likovno delo ■ in to za motiv za majčko, na-1 rejen na temo "združena Ev-, ropa". ■ Lep uspeh, ki ga je bila Sa- ■ ša, čeprav je že skoraj pozabila ■ na natečaj, seveda vesela. Na-j grado pa je prejela iz rok rav-a natelja srednje aranžerske šole ■ v Mariboru, kjer obiskuje tretji ■ letnik, saj žal na podelitev ni * mogla. "Lani proti koncu leta Saša Dolejši je profesorica prinesla natečaj in vsak v mojem razredu je izdelal motiv za majčko. Težko ga opišem, vendar bom poskusila. Narisala sem pravokotnik, kar simbolizira Evropo, ob njih črtice, ki kažejo pot v Evropo, ki za nekatere ni tako lahka, na drugi strani pa rdečo piko. Ta lahko predstavlja vsako evropsko dr- žavo. Nagrade nisem pričakovala, veselo me je presenetila." Sašo od malega zanima moda in zgodovina umetnosti. Ker se ji je po osnovni šoli zdelo, da ne sodi na šolo za oblikovanje, je izbrala aranžersko šolo. "Prvi so me prevzeli Egipčani, preučevala sem jih in veliko risala. S pomočjo šole sem pričela likovno gledati na svet. Upam, da se mi bo uresničila še ena želja -rada bi študirala zgodovino umetnosti." Ustvaijalna pa je že sedaj. Dobro jo poznajo deklice na OŠ Livada. Med njih je vnesla ustvarjalni nemir, ki ga skupaj uresničujejo vsak petek popoldne na Sašinem krožku. Tako mu rečejo. In kaj počnejo? "Približno petdeset deklic imam vpisanih, seveda ne pridejo vedno vse. Od marca lani smo naredili že marsikaj. Kaširali smo papir in izdelali tridimenzionalne slike. S tem so spoznale kiparstvo in plastiko. Deklice so zelo ustvarjalne in v kratkem bomo ■ pripravile razstavo." Saša jih ■ je navdušila tudi za izdelovanje B zapestnic iz garna, pa pisanih B spletov v laseh, ki se jim reče ■ "Hair up". Rada je z njimi, saj ■ pravi, da se tudi uči od njih. ' Kadar ni v šoli, to pa je le ob B koncu tedna, ji družbo dela še ■ mlad dalmatinec Žad. "Zelo ■ rada imam živali. Najraje bi B živela na farmi konjev. Pa ki- " no in gledališče imam tudi B rada in tudi moje mesto. Če- ■ prav si po tihem želim v Lju- ■ bljano." " Načrtov, povezanih z ust- B varjanjem različnih stvari, ima ■ Saša še veliko. Njenih sedem- ■ najst let, (mimogrede, rada ima ■ ta leta) je tu le prednost, na- J grada pa vzpodbuda in potr- B ditev, da je na pravi poti. K ■ kreativnemu in razgibanemu ■ življenju, ki si ga želi. bš) ' OŠ Šmartno Velenje Kombi - veselje in skrbi Od srede septembra Je otrokom v oddelku za najtežje prizadete OŠ Šmartno Velenje In varovancem kluba Ježek na voljo kombi za prevoz - Veliko veselje prinaša tudi skrbi Z rastjo števila otrok v oddelku za najtežje prizadete na šoli Šmartno v Velenju se je "rodila" želja po prevoznem sredstvu, ki bi otroke odpeljal od doma in po določenem času spet pripeljal na dom. Ko so "postavljali" varst-veno-delovni center oziroma klub Ježek na lastne noge, je postala ta želja glasnejša in resnejša. Prisluhnili so ji na Zvezi za pomoč du-Jevno prizadetim Slovenije (danes se imenuje Sožitje) in 23. marca letos obdarili otroke z motnjami v duševnem ter telesnem razvoju v Šaleški dolini z novim kombijem. Darila, vrednega približno 2 milijona 800 tisoč tolarjev, so bili na šoli Šmartno v Velenju nadvse veseli. "Tako zelo smo si želeli skupaj s člani velenjskega Društva za pomoč duševno prizadetim, da bi razbremenili starše tovrstnih skrbi. Našega klica na zvezi niso preslišali in velenjskemu prej omenjenemu društvu naposled kombi tudi namenili. OS Šmartno Velenje ga ima sedaj v najemu. Z njim prevažamo v šolo in v varstveno-de-lovni center ter nazaj domov 16 občanov s takšnimi in drugačnimi motnjami v duševnem ter telesnem razvoju. Prihajajo pa praktično iz vseh koncev Šaleške doline," poudarja ravnateljica šole Šmartno Velenje Marija Kovačič. V drugi polovici marca je bil kombi na šolskem dvorišču, uporabljajo pa ga šele od srede septembra dalje. Vozilo brez potrebne dodatne opreme namreč ni bilo uporabno za namene, za katere so ga dobili. Spet so trkali Komblja za prevoz duševno In telesno prizadetih so bili Žal, to veselje nekoliko kali skrb, kje bodo dobili veseli. denar za pokritje finančnih obveznosti na vrata tistih, ki bi jim lahko pomagali pri pridobivanju potrebne dodatne opreme in jih tudi našli. "Res vsem hvala!" Glavne težave glede prevoza so torej rešili, sedaj so pred novimi. Zima trka na vrata, drugačne vozne razmere pa terjajo potrebno opremo. "Pa še nekaj je. Letos nam za kombi ne bo treba pla- čati ničesar, prihodnje leto pa nam bo zveza že zaračunala amortizacijo. Kje bomo dobili denar za pokritje finančnih obveznosti, še ne vemo. Upam, da bomo uspešni pri iskanju dodatnih virov prihodka" je sklenila pogovor sogovornica. C tp) Piše: Jože Hudales OD ZKBELI DO GROBA (10) Župnija Velenje po matičnih knjigah od leta 1790 do 1900 Otrok, kolikor jih Bog da... Povprečna velikost družine se je v 19. stoletju v različnih zahodnoevropskih državah v glavnem vrtela okrog pet članov, se pogosto spustila do 4,5 izjemoma celo pod 4 in se le redko povzpela nad 5.5 članov na družino, kar seveda pomeni, da je bilo povprečno število otrok v družinah med dva in tri. Zanimivo (zlasti za ocenjevanje Le Playeve teze o rodovni družini) je tudi, da nikjer v zahodni Evropi v 19. stoletju, ko je bila industrijska revolucija v polnem razmahu, niso opazili bistvenega zmanjševanja Tabela 3: Povprečno število članov na družino Kraj/župnija leto 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. Anglija Clayworth 4.09 4.43 4.21 Corfe Castle 4.84 4.72 Puddletovvn 3.97 4.77 Italija - Rim 1621 3.60 Toffie 1 629 4.50 Colorno 1782 4.16 Nemčija Wurtenberg 1687 5,77 Poljska 1720 5,40 Francija Pas-de-Calais 1778 5,05 Srbija-Beograd 1733 4,95 Japonska Nishinomiya 1713 4.95 Yokouchi 1676 7.00 5.50 5.10 Slovenija Kranj 1754 4.12 Velenje 1869 5.01 Sp.Šalek 1869 5.42 Zg.Šalek 1869 4.91 Šm.Cirkovce 1896 5.34 Velenje 1899 4.23 Sp.Šalek 1899 5.32 Zg.Šalek 1899 4.22 Šm.Cirkovce 1899 8.11 povprečnega števila družinskih članov. Morda bi lahko trdili prej obratno - na primeru nekaterih župnij je celo naraščalo. Poglejmo si nekaj vzorcev posameznih župnij in krajev: (glej tabelo 3!). Slovenski podatki, kakorkoli so še nepopolni, kažejo podobne tendence, kot jih lahko opazimo tudi drugje v zahodni Evropi, če predpostavimo, da so od povprečja 4.12 v Kranju sredi 18. stoletja naraščali proti velenjskemu povprečju 5.01 dobrih sto let kasneje. Zelo zanimivo paje v vsakem primeru neznansko povečanje povprečja v Šmartinskih Cirkovcah, ki ga bo potrebno še posebej raziskati. Ob tako nizkem povprečnem številu družinskih članov je seveda razumljivo, da povprečna slovenska družina v 19. stoletju nikakor ni mogla imeti po "deset, petnajst ali celo dvajset otrok". V Kranju, kjer so leta 1754 družine imele povprečno le po 1.71 otroka, so prevladovale družine z enim ali dvema otrokoma, manj jih je bilo takih s tremi ali štirimi, zelo redke pa so bile že tiste s petimi otroci. Število rojenih otrok je bilo seveda večje, kot jih kažejo te tabele, vendar je bila otroška smrtnost, podobno kot povsod po Evropi v tistem času, zelo visoka. V Kranju je npr. od 1740 do 1754 kar polovica vseh umrlih bila še v otroških letih. Delež otrok na družino pa je znižalo tudi precejšno število otrok, ki so že kmalu po 10 letu odhajali iz družine služit. Nekoliko višje podatke imamo za Dolino pri Trstu v 19. stoletju, kjer se je rodilo na družino povprečno 5.3 otroke, toda deseto leto starosti je v povprečju dosegel le vsak 3.2 otrok. Prihodnjič: Rodnost žensk m OPIO -H£ | Kdo jo bo "popumpal"? i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Nazorsko bencinsko črpalko namreč. Res je v igri še nekaj ustavnih sporov glede določitve meje med novima občinama Nazarje in Mozirje, seveda je tudi res, da je trenutna meja znana. Do nazorskega mosta je meja med obema občinama Savinja (Elkroj je v Mozirju), od tu naprej glavna cesta (MGA je v Nazarjah). Čigav bo torej bencinski servis v Nazarjah? Stoji na trikotniku, ki ga omejujejo glavna cesta proti Logarski dolini in dve cesti, ki vodita v Nazarje. Ta trikotnik je bil menda na nikogaršnji zemlji že v preteklosti, bo v boju za nove (močnejše) občine končno znan lastnik, oziroma lastnica? Črpalka na sredini, hiša levo Je v občini Moziije, hiša desno v občini Nazarje Bodo v bazenu lokvanji? Nekdanji bazen za velenjske malčke, ki zdaj služi kot korito za odpadke in jesensko listje, bo brž kot ne že prihodnjo pomlad dobil novo funkcijo. Takoj, ko bo otroško igrišče dokončno ograjeno, bo iz njega nastal velenjski Gardaland, torej Velen-land. Potem bodo na tem mestu rasli beli lokvanji med zeleno rogozo. To sem sicer sanjal,... a je vse v redu. Lastninjenje se sedaj udejanja čez noč! 4 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ! Godbe ni bilo na karaoke i Navadno pri vsaki stvari nekaj časa traja, da se zares začne in na to so mislili tudi organizatorji šoštanjskih karaok. Zato so, da bi obiskovalce malo ogreli, pred uradnim začetkom snemanja, poskrbeli za nekaj gostov in jim naložili to nalogo. Obiskovalci prireditve so lahko slišali Strašna Jožeta, pa skupino Chateau, ni pa bilo zraven šoštanjskega "zaščitnega znaka ", godbe Zarja. Prav pogrešali so jo. Pa jih menda ni bilo zato, ker jim karaoke nekako ne gredo v "koncept". Hišniki so glavni Organizatorji najrazličnejših prireditev v občini Velenje so si enotni. Če nikjer drugje ni težav, stopijo te v ospredje takoj, ko imajo opravka s hišniki. Izjem skorajda ni, pa naj si gre za prireditve v Velenju, Šmartnem ob Paki, ... Da so hišniki glavni, organizatorji prireditev že vedo. Ne vedo pa, kako bi ta sindrom omilili oziroma ga na najprimernejši način v skupno zadovoljstvo tudi rešili. I I I I I I I I I I I I I I J m ■ Nazarje : Obnova zgodovinskih stopnic V minulem obdobju so pri obnovi samostana in cerkve v Nazarjah opravili ogromno delo, obnovitvena dela pa nadaljujejo. Zdaj so na vrsti nekaj stoletij stare stopnice, ki po strmem hribu vodijo od reke Drete do vrha. Zob časa jih je močno načel, z njimi tudi varovalni zid, postale so nevarne, posebej v zimskih razmerah. V sodelovanju z Zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine so z obnovo spodnjega in najbolj poškodovanega dela že pričeli. Bliža se zima, zato bodo za varnejšo hojo zaenkrat poskrbeli le za temelje, celovito obnovo stopnic z razsvetljavo pa nadaljevali spomladi. Nove stopnice in zid bodo iz naravnega kamna. foto: J p) p Oven od 21. marca do 20. aprila f>Y1 Po dolgem času ne boste imeli prav nobenih težav z organizacijo svojega življenja in dela. Kar naenkrat boste zato imeli ogromno prostega časa, ki ga kar ne boste znali izkoristiti. Preveč se boste ubadali sami s seboj, celo zasmilili se boste sami sebi. Partner bo v teh dneh prav krasen, kar mu boste znali vrniti. Bik od 21. aprila do 20. maja Računate, da se bodo vaši poslovni načrti v kratkem uresničili in vam prinesli veliko denarja. Žal še ne. To vas bo precej potrlo in vam vzelo kar nekaj energije. Vrnili si jo boste na ljubezenskem področju, kjer vas čaka nekaj zelo razburljivih dogodkov. Celo takih, da ne boste mogli verjeti, da so se zgodili vam, saj boste sami sebe presenetili. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Ne boste zadovoljni sami s sabo, opažali boste, da si greste včasih prav na živce, kar sicer ne bo prvič, bo pa precej naporno. Finance bodo katastrofalno majhne, vi pa nič kaj zagreti, da bi to poskušali rešiti. Še dobro, da imate tako dobre prijatelje, spet vam bodo stali ob strani. Zdravje dobro. Rak od 22.junija do 22.julija P O Preveč časa imate, čeprav se vam ves čas zdi, da ni tako. Zato boste veliko razmišljali o temnih straneh v življenju, počutili se boste precej klavrno in osamljeno. Sploh nočete spregledati, da jih je okoli vas kar nekaj, ki bi vam radi pomagali. Opazujte in se prilagajajte, pa bo vse postalo lepše. Lev od 23. julija do 23. avgusta O / Po dolgem času čustvene praznine se bo stvar precej popravila. Spoznali ste osebo, ki vam najprej ni veliko pomenila, sedaj pa iz dneva v dan bolj spoznavate, kako lepo vam je, ko ste z njo. Poslušajte srce, razum pa malo postavite na stran, saj ne morete pričakovati, da bo vse in vsak po vaših strogih merilih. Ja, kar pester teden je pred vami. Devica od 24. avgusta do 23. septembra 1Tb Prihaja obdobje ustvarjalnega nemira. Energije boste imeli še ves teden dovolj, volje malo manj. Čeprav boste veliko časa preživeli s prijatelji, boste precej osamljeni. Malo tudi po svoji krivdi, saj so vaši kriteriji iz dneva v dan strožji. V petek vas čaka prav zanimiv večer v veliki družbi, posledice pa so odvisne samo od vas. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Napovedanega obiska se boste najprej razveselili, potem pa se vam bo nakopičilo toliko dela, da vas bo veselje minilo. Če je le mogoče, opravite le najnujnejše, vse tako ne boste mogli, potem pa za nekaj dni izprežite. Doma vas že pogrešajo, vi pa se tega vse manj zavedate. Pazite se prepiha. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra ]\l Dnevi, polni dela, ki ga opravljate z izrednim veseljem, se bodo nadaljevali. Ob tem si boste uredili tudi čustveno življenje, tako da bo vašo srečo čisto malo kalilo le pomanjkanje denarja. Ker veste, da suša ne bo tako kmalu minila, ste se s tem že sprijaznili. Zdravje bo odlično, le za hrbtenico poskrbite, vsaj z razgibavanjem. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Doma boste molčeči in skrivnostni, kar vašemu partnerju ne bo prav nič všeč. Če bosta še naprej tako malo časa posvečala drug drugemu, se pripravite na krizo, ki tokrat ne bo le nekaj dnevna. Po eni strani vam bo tako vseeno, po drugi pa se bojite vsake korenite spremembe v vašem življenju. Rahel prehlad bo tudi posledica pomanjkan ja vitaminov. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Nekdo vas bo razveselil z darilom, ki vam bo dalo misliti. Vendar ne boste imeli preveč časa in volje za reševanje čustvenih težav, saj vas bo delo popolnoma okupiralo. Po eni strani vam bo celo všeč, saj časa za dolgočasenje res ne bo. Po drugi pa si boste želeli, da bi končno lahko razmišljali tudi o bolj prijetnih stvareh v življenju. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Če boste svoje načrte pričeli uresničevati v popolni tajnosti, to ne bo najbolje. Najbližji bodo izvedeli in dobili občute/c, da jim ne zaupate več. Da ne bo hude krvi, se temu raje izognite z odkritim pogovorom. Partnerja presenetite s kakšno drobno pozornostjo, saj je zadnje čase precej izgubljen in nesig-uren. Čez zdravje se ne boste mogli pritoževati. Ribi od 21. februarja do 20. marca ^ Sploh ne boste več vedeli, kaj bi še radi. Čustva vam bodo delala največ težav, saj se vam zdi, da si zaslužite več toplote in pozornosti, te pa ni od nikoder. Razkorak med sanjami in resničnostjo bo vsak dan večji, zato je skrajni čas, da ga prekinete z odločnim korakom, ki ne bo neboleč. fL Vaša umetna koža Čisto verjamemo, da se v svoji koži velikokrat dobro počutite. Še bolje pa se boste, če si boste nadeli še eno. Usnjeno. Kakšna oblačila iz usnja letos predlagajo največji med na- jvečjimi? Lahko je gladko in belščeče, modne piste v velikih modnih centrih so bile polne tudi semiša in imitacij različnih živalskih kož. Za hude zimske dni, ki šele prihajajo, je krasen material umetno krzno, pa tudi ovčji krzneni velur. Ja, kaj pa modeli? Vse po zakonitostih letošnje jeseni in zime, o katerih smo že veliko pisali. Zelo velik efekt dosežete z mešanjem dveh vrst umetne kože, tako, da so "kosmati" deli le kot modni dodatek, "gladki" pa tvorijo vse ostalo. Gladko usnje je krasen material za športno elegantne jakne, ki pridejo prav čez dan in tudi ob večernih izletih... Kako rešujemo ponesrečene Ja, se zgodi. Tudi najbolj izkušenim. Še preden vse skupaj konča v WC školjki, poskusite rešiti, kar se da. Velikokrat uspe. -Puding se nam je ponesrečil, poln je grudic. Ne skušajmo narediti gladkega s stepanjem, ker ga bomo le raz-vodenili. Vzamimo raje 2 žlici masla in ga penasto umešamo, nato pa med stalnim mešanjem po žlicah dodajamo puding. Ko pudinga zmanjka, dodamo še dve žlici zmletih orehov ali kokosove moke. Kremo ponudimo v kozarcu in jo okrasimo s stepeno smetano, lahko pa z njo namažemo palačinke. - Pecivo smo zažgali. Ne le, da je grdo črno, tudi grenko je. Z ostrim nožem odrežemo zažgane konce. Če so ostali spodobni kosi kolača, jih narežemo na kocke ali rombe, namažemo z marmelado, stis- nemo po dva skupaj in prelijemo z limoninim ledom. Če so košči zelo majhni, jih prepojimo s sadnim sokom, stisnemo po več skupaj, obložimo z vloženim sadjem in okrasimo s stepeno smetano. Ali pa jih pomakamo v raztopljeno čokolado in povaljamo v k okosovi moki. -Pecivo se je sesedlo. Ja, preveč vlažno je, vendar okusno. Nič hudega, ponudili ga bomo v nekoliko drugačni obliki, kot je bilo sprva zamišljeno. Pecivo narežemo ali razdelimo z žlico in ga damo na krožnike. Skuhamo nekoliko redkejši puding poljubnega okusa, dodamo žlico masla, popravimo okus z rumom ali likerjem in še vročega prelijemo preko pone-srečenega peciva. Hitra shujševalna Če je pred vami kakšen poseben dogodek, na katerem bi radi izgledali kar najlepše, niste pa več povsem zadovoljni s svojim izgledom, se lahko odločite za eno od mnogih hitrih diet Strokovnjaki za zdravo prehrano po eni strani nad njimi niso navdušeni, saj telo z njimi na hitro izgubi odvečno vodo, maščobne blazinice pa ostanejo, zato se izgubljeno rado hitro vrne. Po drugi strani pa imajo take diete tudi prednosti; zaužijemo več tekočine dnevno kot v običajnih dneh, zato telo očistimo strupov po naravni poti. Poleg tega po taki dieti dobimo boljši in ostrejši okus.« Kakorkoli že, če se boste odločili, pazite, da boste znali pravočasno prenehati. Krompirjeva dieta Traja naj dva dni, v tem času boste izgubili 2 kilograma. Dva dni zaporedoma jejte za kosilo in večerjo le do 4 z olupom vred skuhane krompirje. Za zajtrk pa pojejte jogurt, v katerega vmešajte veliko žlico lanenega semena. Pijte čim več mineralne vode. O dieta Tri dni nič ne jeste, pijete pa vodo in nesladkan čaj. Veijetno se boste počutili oslabelo, spali pa boste dobro. Želodec se vam bo skrčil, zato boste tudi po dieti jedli mnaj. Lahko rečemo, da je ta dieta test, koliko obvladate svoje telo. V treh dneh boste izgubili 2,5 kilograma. Dieta z jabolčnim sokom Tri dni jejte le jabolka, prepečenec in pijte jabolčni sok, vse v vam željenih količinah. Počutili se boste dobro, saj jabolka zmanjšujejo občutek lakote. Dieta je zelo učinkovita, lačni ne boste preveč. Priporočljiva je po kakšnih praznikih, ko vsi pretirano jemo. V treh dneh boste izgubili 2,5 kilograma. KUHARSKI NAMIG Krompir po špansko Recept za pečen krompir s pikantno zeleno omako prihaja iz Španije, natančneje z otoka tenerife v Kanarskem otočju. Priprava: Krompir (1,2 kg) operemo in pristavimo v široki kožici s toliko vode, da so gomolji do polovice odkriti. Dodamo 1,5 žlice soli. Kožico pokrijemo z zloženo kuhinjsko krpo. Krompir kuhamo na majhnem plamenu 1 uro, toliko, da voda povre, krompir pa je mehak. Omaka: Vzamemo šopek pe-teršilja, malo koriandra, 8 strokov česna, 1,5 žlice vinskega kisa in 2 žlički pikantne, ostre gorčice. Zmešamo in sesekljamo v mešalniku. Dodamo 1/4 litra olivnega olja: med mešanjem ga v tankem curku prilivamo v zeliščno omako. Popopramo in solimo po okusu. Kuhan slan krompir segre-jemo v nepokriti kožici, da se povsem posuši. Nato ga ponudimo z omako. Najbolj tekne ta jed tako: vroči neolupljeni krompir prerežemo na polovico in pokapljamo z omako. ** *** * *%** # ****** ****** **** * Z V E Z D N I* * K A Z I P O © dobro © srednje © slabo Oven Bik Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi delo © © © © © © © © © © ©! © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © 17. novembra 1994 NAS CAS 13 t Pouk drugače V šoli smo se dogovorili, da bomo dva dni preživeli malo drugače kot pa za šolskimi zidovi. Zato smo se lepega sončnega dne odpeljali proti Slemenu. Naš namen je bil, spoznati okoliške kraje, seznaniti se z delom na kmetiji v jeseni, obnoviti teme o varstvu narave in se preizkusiti v orientaciji. Prvi dan smo se na poti ustavili v Zavodnjah. Prijazni Kuri-novi so nas že pričakali, ko smo se z avtobusom pripeljali do hiše. Takoj smo bili pripravljeni poprijeti za delo: pobirali smo jabolka, ki nam jih je spretna gospodinja na-tresla, nekaj nas je čistilo buče, ostali pa so spravljali z njive peso in jo nalagali na traktorsko prikolico. Za dobro opravljeno delo smo se smeli peljati na prikolici. Po končanem delu smo dobili še malico, seveda domač kruh in sladek jabolčnik. O, kako se je prileglo! Pot smo nadaljevali proti Slemenu. Opazovali smo jesenski gozd in ugotavljali pot sonca. -" Takega pouka si še želimo. Izvedeli smo stvari, ki jih med velenjskimi bloki ne bi. Naša učiteljica je nekje izbrskala pregovor: Otrok današnjega časa vsega ima, a kruha materinega ne pozna. _ ■ Učenci 3. a razredft OŠ Šalek Tudi večer smo preživeli delovno. Učiteljica Anica Ožir je povabila gozdarja Vikija Pod-vratnika, kateremu se je pridružil še direktor Gozdnega gospodarstva Milan Po-gorevčnik. Z diapozitivi sta popestrila svoje pripovedovanje o gozdu, škodljviih vplivih na drevesa in o varovanju narave. Bili smo že kar precej utrujeni in zaspani, ko seje prikazal še lovec gospod Koželj. S svo- jim zanimivim pripovedovanjem nas je predramil in nikomur ni bilo več do spanja. Koliko zanimivega nam je povedal! Še si želimo, da bi prišel med nas s svojimi trofejami. Seveda je noč hitro minila, saj spanca dolgo ni bilo na oči, misli pa so nemirno begale preko dogodkov tega lepega dne. Jutro na Slemenu je bilo čudovito. Sence so bile dolge. To je bil čas za jutranji sprehod in za ponovitev snovi o orientaciji. V njej smo se dobro preizkusili, ko smo izvedli "lov na lisico". Kar nismo hoteli misliti na to, da se bomo po kosilu vrnili v dolino. Poslovili smo se od prijaznega skrbnika Andrejevega doma Milana Kretiča, ki nas je dva dni dobro hranil in skrbel, da je bilo v domu vse tako, kot je treba. Voznik, vešč vožnje z avtobusom, nas je popeljal proti domu. V Zavodnjah smo se še enkrat ustavili pri kmetiji Ročnikovih. Gospodar nam je predstavil sodobno kmetijo. Se nikoli nismo videli toliko strojev. Tu smo se še zadnjič zako-talili po travi in se zares utrujeni, a zadovoljni vrnili domov. Bruselj, nasploh pa Amsterdam In ker se vsak pravi dogodek začne s hrano, smo si tudi mi ob zelo poznem svitu nekaj kilometrov pred Brusljem na postajališču privoščili obilno malico. Začeli smo se tudi prilagajati na ose, ki jih je bilo obupno veliko, predvsem pa vedno tam, kjer smo jedli in kjer si se ravno pripravil, da odgrizneš ogromen zalogaj slastnega mesnega sira. Ose kot dodatek so kasneje čislali le še sladokusci pekoče mehiške kuhinje. Pa še ti niso bili kasneje prav ponosni na svoja zabuhla lica. Vsekakor bi se lahko kosali s kakšnim črnskim igralcem trobente. Kratko ogledno vožnjo mesta smo zaključili pred slovitim modelom atoma, ki pa ima verjetno z atomom skupno le obliko. Ko smo atom nekako stlačili v naše fotoaparate, smo se zapodili v stari del Bruslja iskat vedno lu-lajočega dečka, kije tudi simbol in ena znamenitosti mesta. Vsekakor si je vredno ogledati stari trg, ki je mešanica barv in oblik, ter oštarijo, kjer so Belgijci v davni preteklosti svojih šefom - kraljem hudi konec počenjali. Kot zanimivost bi bilo dobro omeniti, da se nikoli ne smeš zapoditi v prvo menjalnico, ki ti pride pred oči. Vsaka naslednja ima namreč ugodnejše menjalno razmerje. Sprehod do dečka je popestril pogled na živopisan vrvež na ulicah. Na uho pa ti je udarjala mešanica govoric turistov, ki so ovešeni z raznorazno audio-video opremo ovekovečili vsak kamenček, ki jim je prišel ugotovi, daje to to. Vsekakor pa se s hriba razprostira impozanten pogled po ravnini pod njim. Pod hribom je poleg muzeja z obvezno prodajalno spominkov (beri kiča) in male kinodvorane (edini prostor, kjer je v poletni vročini vredno sedeti in se predajati sladkemu dremežu), kjer ti predstavijo bitko pri Waterlooju, seveda proti plačilu, stoji gostilna. In prav v njej je davnega leta 1815 Napoleon podpisal predajo angleškemu vojvodi Wellingtonu, za kar si je prislužil krajše počitnice na otoku Sv. Helene. Med enournim počitkom, ki smo si ga privoščili, pa seje izkazalo, da videz vara. Tla niso bila niti najmanj ravna in na travni površini nekako nisi našel udobne lege. Sedaj mi je tudi postalo jasno, da vsi napisi, ki so prepovedovali prehod in zadrževanje na travnih površinah, služijo le za zagotavljanje ugodnega počutja obiskovalcev. V Schiedam smo prispeli nekako okoli sedme ure zvečer. Sonce je bilo še kar visoko nad obzorjem. Poznalo se je, da smo prepotovali že kar zajeten kos proti severu, o kakšnem prijetno hladnem podnebju pa niti sledu. Shiedamski skavti so nas namestili v telovadnici na obrobju mesta, ki pa, kot se je še taisto noč izkazalo, predstavlja prav veliko predmestje. Tako veliko, da se je moč celo izgubiti v njem, čeprav se je Krvavo stegno kasneje izgovarjalo na olajševalne okoliščine, ki so bile malce dvomljivega slovesa. Vsekakor pa je od tedaj njegovo zapestje leve roke krasil ogromen kompas. Ura je pa tako ali tako na vsakem "tumu". V Schiedamu smo se zadržali tri noči. Krajšali smo sijih z obiskom lokalnega bazena, kjer smo si šli igrico "kako si prisvojiti tobogan ali štirideset ljudi v desetih sekundah". Reševalci so najprej jezno gledali, nato občudujoče opazovali, na koncu pa nemočno skomigali z rameni in nas poskušali ignorirati. Schiedam je zelo zanimivo ribiško mestece, prepredeno s kanali. Najnižja točka v mestu je pet metrov pod moijem. Kako tipično nizozemsko! Vendar domačini pravijo temu tipično holandsko. V mestu je še tudi pet delujočih mlinov na veter. Enega smo si ogledali tudi mi, prikazali so nam celo, kako deluje. Vstopnino in slovesni prigrizek nam je častila občina Schiedam. Hvala jim. pod noge. Maneken-pis, kot ga imenujejo domačini, je ta dan nudil prav zanimiv pogled: kot da opravlja malo potrebo, medtem ko mehaniki v boksu menjajo gume in dolivajo gorivo... Sicer pa ga vsak dan preoblačijo in ob njem visi urnik, s katerega je razvidno, v kakšnih oblačilih se bo predstavljal v naslednjih dneh. Seveda smo tudi izkoristili priložnost in pisali prve kartice. Splača se vam prepričati prodajalko kartic in znamk, da je Slovenija članica evropske skupnosti, saj to občutno poceni poštne storitve. Kartice pa tako ali tako redko prispejo na cilj. Najverjetneje na kakšnem poštnem uradu na Slovaškem ne vedo, kaj bi z njimi. O tem, da večina misli, da je Slovenija ena izmed dežel Afriškega roga, pa tako ali tako nima smisla zgubljati tinte. Na poti do Water-looja nam je Jelko pokazal še edinstven spomenik najnovejše evropske kulture -kompleks zapuščenih zgradb nedaleč od centra. Tam naj bi bile pisarne Evropske skupnosti, vendar so bile zaradi neustrezno izvedene klime v zgradbah poleti prevroče, pozimi pa temu ustrezno ledene. Problem so rešili s postavitvijo novega kompleksa. Waterloo je ena sama ravnina, z enim samim "hribčkom" in enim samim levom prav na vrhu ter množico obiskovalcev, ki se po 126 stopnicah (številka se spreminja od obiskovalca do obiskovalca) in za plačilo kot parne lokomotive vzpenjajo, da bi se prepričale, če je ravnina tudi od zgoraj videti še vedno ravna. Večina razočarana EKO Elektrokovinarska oprema p.o., Velenje objavlja PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA ki ga je z odločbo št. 626/94-AS z dne 20.10.1994 odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. 1. Firma in sedež: EKO Elektrokovinarska oprema p.o. Štrbenkova 10, Velenje. Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Celju, Enota v Celju, reg.št. vložka 1/00612/00. ,,ew " 2. Matična številka: 5113644. 3. Dejavnost: Pretežna dejavnost podjetja je proizvodnja mehanskih in elektro komponent za gospodinjske aparate in za avtomobilsko industrijo ter proizvodnja mehanskih komponent za pohištveno industrijo in industrijo stavbnega pohištva. 4. Pravna oblika organiziranosti: EKO p.o., Velenje je 100 % v družbeni lasti. 5. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja: - sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10 % - odškodninski sklad 10% - sklad RS za razvoj 20 % - udeleženci interne razdelitve 20 % - udeleženci notranjega odkupa 40 % 6. Predvidena kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: - prenos navadnih delnic na sklade 40 % - interna razdelitev delnic 20 % - notranji odkup delnic 40 % 7. JAVNI POZIV K VPISU IN VPLAČILU DELNIC 7.1. Interna razdelitev delnic EKO p.o., Velenje s to objavo poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene delavce podjetja, da v 30 dneh po objavi tega poziva v časniku Delo vpišejo delnice v zameno za lastniške certifikate ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. Če v navedenem roku ne bo vpisanih vseh 20 % delnic, namenjenih interni razdelitvi, bo z objavo internega razpisa na oglasni deski podjetja začel teči nov, 8-dnevni rok za vpis delnic družinskih članov zaposlenih. Če tudi v drugem krogu ne bo vpisanih in vplačanih vseh 20 % delnic, bo podjetje preostanek delnic do 20 % pr^ieslo na Sklad RS za razvoj. Če bo v prvem krogu vpisanih več delnic kot jih je na razpolago za interno razdelitev, bo presežek certifikatov proporcionalno uporabljen za notranji odkup. Delnice, ki bodo razdeljene upravičencem v okviru interne razdelitve, so navadne, glasijo se na ime, dajejo pravico do upravljanja in dividende ter so neprenosljive dve leti po njihovi izdaji, razen z dedovanjem. 7.2. Notranji odkup delnic EKO p.o., Velenje poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene delavce, da v 30 dneh po objavi tega poziva v časniku Delo vpišejo in vplačajo delnice v zameno za presežne lastniške certifikate in z gotovino ter tako sodelujejo pri notranjem odkupu delnic. Upravičenci bodo hkrati z vpisom in vplačilom delnic podpisovali tudi pristop k pravilom notranjega odkupa ter soglasje k aktu o preoblikovanju družbe z vsebino statuta. Pri vplačilih z gotovino se cena delnice, določena na osnovi vrednosti podjetja, revalorizira z indeksom maloprodajnih cen od 1.1.1993 do dneva objave poziva v časniku Delo. Pogoj za vplačevanje delnic s certifikati je sodelovanje v interni razdelitvi. Pri obeh načinih vplačevanja so delnice naprodaj s 50 % popustom. Delnice so navadne, glasijo se na ime in dajejo pravico do upravljanja skladno s pravili notranjega odkupa. So neprenosljive zunaj programa notranjega odkupa, razen v primeru dedovanja. 8. Vpis delnic Vabimo vse upravičence, da se oglasijo na sedežu podjetja EKO p.o., Štrbenkova 10, Velenje, kjer lahko v navedenih rokih vpišejo in vplačajo delnice iz interne razdelitve in notranjega odkupa v prostorih finančno -računovodske službe vsak delovni dan od 8. do 12. ure. 9. Informacije Dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanju dobijo upravičenci pri g. Olgi SEITL, tel. 063/856-300. ■ i i e ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 17. NOVEMBRA 18. NOVEMBRA 19. NOVEMBRA 20. NOVEMBRA 21. NOVEMBRA 22. NOVEMBRA 23. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 g) ed.skup.Pekre 10.50 To si ti, dojenček, 1/6 11.15 Po domaČe 13.00 Poročila 15.25 Wexfontska trilogija, 1/3 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto-TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Neverjetne zgodbe 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.30 Poslovna borza 22.45 SOVA: sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 18/24 23.15 Med vrsticami zakona, 14/25 SLOVENIJA 2 12.15 Kinoteka: Vso dolgo noč, amer. film 16.40 V vrtincu 17.25 SOVA,ponovitev sledi Grace na udaru, 14/22 17.50 Med vrsticami zakona, 13/25 18.45 Izobraževalna oddaja 19.00 Borza in borzništvo 19.15 TOK TOK 20.05 Večerni gost: mag. Marjan Cerar 21.05 Umetniški večer 21.55 Oči kritike 23.00 Obraz, švedski film (ČB) vlv studio VTV 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev sredinega sporeda: risanke in oddaja Vi-deo top 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: Velika kupčija, k medija 21.35 Horoskop 21.40 TV prodaja 21.45 Videostrani do 24.00 Četrtek, 17. novembra TVS2 14.55_ VSO DOLGO NOČ, amer. film, 1942 Igrajo: Humphrey Bogart, Con-rad Vedt, Peter Lom Režija: Vlncent Sherman Film je nastal leta 1942 in govori o nacistični vohunski mreži, ki naj bi onemogočila ameriško mornarico v nekem pristanišču. Zgodba se začne, ko pomemben broadwayski producent nenadoma pogreši svojega prijatelja, nemškega peka. Stvar se mu zdi nadvse sumljiva in začne jo raziskovati. Za amaterskega detektiva najame pevca nočnega kluba, ki ima na glavi dovolj masla, da seda hitro prepričati v nevarno pustolovščino. Potem se zgodba naglo odvija, ko mož odkrije pravo nacistično organizacijo, ki kuje načrt proti Američanom. Film, vsekakor napet, se odvija v spopadih med nacisti in "detektivom". TVSl 20.05 NEVERJETNE ZGODBE-čudeži Katera čudežna sila lahko po 25-ih letih povzroči, da se nekdo znajde ob pravem času na 10.25 Rakuni, amer.risana serija, 2/11 10.50 Roka Ročka 11.40 Divji jug, 10/10 12.30 Izobraževalna oddaja 12.45 Boiza in boiznlštvo 13.00 Poročila 14.10 Grenka žetev, film 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Jonathan, kanadska drama 17.30 Življenje v zamrzovalniku, 2/6 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej In zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Davov svet, 2/24 23.10 Med vrsticami zakona, 15/25 00.00 Affle, ljubi, ang. film SLOVENIJA 2 12.00 Tenis, finale ATP tumir- ja (M), Frankfurt 13.35 Bell konjiček, 6/6 14.00 Frankfurt: tenis (M), prenos 16.05 Nor na reklame 16.30 Osmi dan 17.25 SOVA, ponovitev sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 18/24 17.55 Med vrsticami zakona, 14/25 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 TV nocoj 19.15 Poglej mel 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 11/16 20.50 Dokumentarna oddaja 21.30 Orkester slov. filharmonije, 1. del 22.30 Tenis (M), finale ATP tumlija VTV 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev četrtkovega sporeda : risanke in film Velika kupčija,komedija 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja gosti: mladi ustvarjalci filma Prijatelji 19.00 Otroški program : Svet živali 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Avtogeni trening, 1. oddaja : Vaja za umiritev 20.25 Celovečerni film: Brez milosti, akcija 21.55 Horoskop 22.00 TV prodaja 22.05 Videostrani do 24.00 pravem mestu? Namestnica okrožnega šerifa je našla presenetljiv odgovor na to. Pravijo, da ima vsakdo dvojnika, ki mu je na las podoben. Srečanje Toma McGeorga s svojim dvojnikom pa ni bilo le čudno naključje, temveč veliko več. In kako se je življenje obupane brezdomke nenadoma začelo obračati na bolje? Deklica, ki ji je pomagala nazaj k sreči, je bila prav tako skrivnostna kot cilj njenega prizadevanja. Petek, 18. novembra TVSl 22.35_ ALFIE LJUBI, ang. film, 1975 tgrajo: Man Priče, Jitt Tow-nsend, Paul Copley Režija: Ken Hughes Ponovitve velikokrat niso tako uspešne, kot so bili vzori, po katerih so nastale. Tako je tudi s filmom Alfie ljubi, kije nastal skoraj deset let po filmu Alfie, v katerem je zablestel Michael Caine in bil za svojo vlogo Aifija celo nominiran za Oscaija, tako kot so bili nominirani film, njegov scenarist, Vivien Mer-chant in vodila pesem Alfie. Povsem druga ekipa s komponistom, pevcem Alanom Price- 08.15 Radovedni Taček 08.30 Sarah Mandler, nemški film 08.45 Trnuljčica, lutkovna igrica 09.30 TOK TOK 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Tarzan veličastni, ang. film 12.10 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: mag. Marjan Cerar 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Duhovi deževnega gozda, 1/2 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 ONA + ON 21.15 Za tv kamero 21.30 Kronski dragulji, ang.do- kum.oddaja 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Med vrsticami zakona, 16/25 23.30 Ludvik 1881, švlc. film SLOVENIJA 2 08.00 Euronevvs 09.40 Človek in glasba 10.30 Turistična oddaja 10.45 Neverjetne zgodbe 11.35 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 2/24 12.05 Med vrsticami zakona, 15/25 13.00 Športna sobota sledi Tenis (M), finale ATP turnirja, prenos 16.55 Ljubjana: PPZ v rokometu (Ž): (KRIM ELECTA -CHI-MISTUL VILEA), prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 Karaoke, TV Koper 20.10 Ulični policaj, amer. film 22.05 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta zabave sledi Julio Iglesias sledi Glasbena lestvica VTV 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev petkovega sporeda : Otroški Miš Maš , Svet živali, film Brez milosti 12.30 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 325. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 Zabavno glasbeni program ; gost oddaje : Severina 21.05 Horoskop 21.10 TV prodaja 21.15 Videostrani do 24.00 om ni nikakor mogla doseči, kaj šele preseči izvirnika. Ostali so v okviru skromnih možnosti sexa filmčka s pravšnjo moraliko, kije neobvezno gle-dljiv, še najbolj pa bodo prišli na račun pristaši Alexis iz tv nanizanke Dianstija, saj bodo videli svojo Joan Collins v še kar prijetno žgečkljivi vlogi nezveste žene. Sobota, 19. novembra TVSl 11.50 TARZAN VELIČASTNI, ang. film, 1960 Igra: Gordon Scott, Jack Ma-honay, Betta St John Režija: Robert Day Med številnimi Tarzani, posnetih po motivih romana Edgarja Ricca Burrougha ima TARZAN VELIČASTNI malo drugačno vlogo od drugih. Predvsem so ga posneli Angleži v avtentičnem okolju v Afriki - večina drugih filmov o Tarzanu je bilo posnetih kar v študijih, kjer se da postaviti čisto spodobna džungla. Avtorjem filma se je zdelo potrebno takoj na začetku gledalcem povedati oz. zapisati, kje so ga posneli, da bi mu vsaj tako dvignili "ra-ting". Sicer pa je zgodba preprosta in predvidljiva, morda 08.20 ŽIV ŽAV 09.10 Arabela, 6/13 09.40 VVaitapu, 1/5 10.10 Vrtiljak, 6/28 10.35 Življenje v zamrzovalniku, 2/6 11.00 Glasbena reportaža 11.30 Obzoijaduha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Velja za vsak dan 13.00 Poročila 13.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 11/16 14.25 Očetovstvo, amer. film 16.00 Majski cvetovi, 2/7 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 List in cvet, 1. oddaja 21.45 Ščepec širnega sveta, 1/13 22.15 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Druga domovina, 9/13 SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 09.40 Orkester slov. filharmonije, 1. del 10.40 SOVA, ponovitev sledi Med vrsticami zakona, 16/25 11.30 ONA + ON 12.30 Športna nedelja sledi SP v glmn. (M) ekipno, Dortmund 14.00 Frankfurt: tenis ATP turnir, finale 17.30 SP v glmn. (Ž) ekipno, Dortmund 19.15 4 x 4 - male živali 20.10 Zgodbe iz škotzske - o škrtosti 20.35 Človek Iz ledene dobe, amer. film 22.20 Velja za vsak dan 22.45 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda TV prodaja, Risanke , Svet živali, Otroški MIŠ MAŠ, 324. VTV MAGAZIN, Športni torek, EPP, 325. VTV MAGAZIN, Avtogeni trening, umetnost sproščanja, Video top, Zabavno glasbeni program ; gost oddaje : Severina, Naj, naj natakarica Štajerske, Horoskop Videostrani do 24.00 celo preveč spominja na konfekcijske "akcionarje". Tarzan se v tem filmu bori proti zlikov-cem, roki pravice hoče predati morilca, za kateregaje razpisana visoka nagrada, to pa mu hočejo preprečiti zločinčevi bratje z očetom na čelu... TVSl 20.10_ ONA + ON Uredništvo oddaje vam bo predstavilo drugo oddajo iz letošnje, nove serije oddaj. Štirje pari različnih spolov in generacij se vam bodo predstavili v petih zabavnih preizkušnjah, kjer komičnih situacij prav gotovo ne bo manjkalo. Bogate nagrade in možnosti sodelovanja v zadnji oddaji, kjer bo Revoz iz Novega mesta podelil avtomogil Renault Clio, so tadosten razlog za trud nastopajočih. TVSl 22.40_ LUDVIK 1881, švlc. film, 1993 Igrajo: Helmut Berger, Max Th dof, Dietmar Mossmer Režiser: Donatello & Fosco Dubini Filmsko pripoved zanima predvsem kraljev odnos do umetnosti in do vseh inovacij časa, hkrati pa se poglablja 09.20 Primeri inšpektorja potice, 3/5 09.50 Znanje za znanje, učite se z nami 10.15 Ulični policaj, amer. film 12.15 Športni pregled 13.00 Poročila 15.00 Umetniški večer 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.35 Hroščosned 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC-ITD, tv Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Middlemarch, 1/7 21.00 Lokalne volitve'94 22.05 TV dnevnik 3 22.40 Show Jackija Thomasa, 13/17 sledi Med vrsticami zakona, 17/25 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Nedeljskih 60 16.00 Poglej me! 16.45 SOVA, ponovitev sledi Druga domovina, 9/13 18.45 TV avtomagazin 19.10 TV nocoj 19.15 Sedma steza 20.05 10.000 obratov 20.55 Tri ljubezni, šved. nadal-jev., 12/16 21.50 Studio city 22.40 Evropska noč jazza VTV 09.00 VVaitapu, 1/5 09.30 Emonski meščan, do-kum. oddaja 10.10 TV avtomagazin 10.35 Človek iz ledene dobe, amer. film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.40 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela, 7/13 17.40 Predvsem bodi to, kar si, ital. film 17.50 Moja enciklopedija živali 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Razjarnikovi v prometu, 1/10 20.30 Nor na reklame 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Ko zakon postane navada, 4/6 sledi Med vrsticami zakona, 18/25 SLOVENIJA 2 13.00 Euronews 15.55 List in cvet, 1. oddaja 16.25 Karaoke 17.25 SOVA, ponovitev sledi Show Jackija Thomasa, 13/17 17.50 Med vrsticami zakona, 17/25 18.45 Iz življenja za življenje prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 Izkoristimo svoj um: Vrednote okolja, 4/5 21.45 Wexfordska trilogija, Irska drama, 2/3 23.10 Svet poroča VTV 09.00 Testni signal 09.30 RADIO FM - ponovitev 5. dela am. humoristične nanizanke 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Narodno zabavna glasba : Števerjan 94 20.50 Video Boom 40, lestvica domačih video spotov 21.20 Horoskop 21.25 TV prodaja 21.30 Videostrani do 24.00 tudi v opisovanje Ludvikove sa-motge in nerazumljivosti, ki ga je bržkone pognala v blaznost. Ludvik je istočasno fiktivna oseba z identiteto markiza de Saverneya in obenem režiser te "fikcije". TVS2 20.10_ ULIČNI POLICAJ, amer. film, 1990 Igrajo: Clint Eastvvood, Charile Sheen, Raoul Julia Režija: Clint Eastwood Clint Eastwood je od vseh najbolj trd, nacističen, če ne kar fašističen varuh reda z besednjakom, vrednim zadnjega cestnega potepuha. Njegov partner David pa je sin uglednih, bogatih staršev, ki se zaradi domnevne krivde bratove smrti želi dokazati kot policaj -kljub nasprotovanju družbe, ki mu želi zagotoviti uglednejšo kariero. Kakorkoli, njuna glavna naloga je - razkrinkati in spraviti pred sodišče preprodajalca ukradenih avtomobilov. Nedelja, 20. novembra TVSl 14.25_ OČETOVSTVO, amer. film, 1980 Igrajo: Tlmothy Hutton, Jere- 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev ponedeljkovega sporeda: risanke, Števerjan 94 , Video Boom 40 12.00 Vfdeostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 326. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK-Pre-gled športnih rezultatov 21.35 Horoskop 21.40 TV prodaja 21.45 Videostrani do 24.00 my Ucht, Martha Scott Režija: VVilliam Hantey Film predstavlja dramo očeta, ki se želi po osmih letih ločenosti zbližati s sinovoma. Skorajda odrasli Jim in še majhen Byron nenadoma ostaneta brez matere. Zanju skrbi stara mati, ki okolici pa tudi malemu Byronu prikriva resnico, da je mati naredila samomor. Vendar tudi mlajši brat hitro spozna resnico, ki pa je povsem ne razume. Na pogreb prispe tudi oče iz Kalifornije, ki po osmih letih, odkar je ločen, prvič spet vidi otroka. Večji ga sprejme odklonilno, saj ga obsoja, da jih je zapustil. Mali je radoveden, a ne pretirano ganjen. Zgodi pase, da stara mati zboli in edina rešitev za otroka je, da se za nekaj časa preselita k očetu... TVSl 20.10 NEDELJSKIH 60 Tokratna oddaja zaključuje nov mesečni ciklus izbora najboljših video smešnic. Gledalci bodo z glasovi po telefonu izbrali še en posnetek, ki se bo v druščini drugih najboljših ob koncu leta potegoval za tri lepe nagrade. Nekoga izmed glasovalcev bo oddaja razveselila tudi z zanimivim nagradnim po- 10.45 Zimska tekmovanja, 6/28 11.10 Iz življenja za življenje 11.35 Ščepec širnega sveta, 1/13 12.00 Kronski dragulji, ang.do-kum.oddaja 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.55 Tri ljubezni, 12/16 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kviz za šestošolce 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Človek-bog-pošast, film 22.20 TV dnevnik 3 22.55 SOVA: sledi Grace na udaru, 15/22 sledi Med vrsticami zakona, 19/25 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 15.20 Zgodbe iz školjke 15.50 Middlemarch, 1/7 16.40 Videošpon 17.25 SOVA, ponovitev sledi Ko zakon postane navada, 4/6 17.55 Med vrsticami zakona, 18/25 18.45 To si ti dojenček, 3/6 19.15 V vrtincu 20.00 Športna sreda: siedl SP v raftingu 20.25 PEP v košarki (SCAVOLI-NI:SMELT OLIMPIJA) sledi PEP v nogometu: Milan-Ajax, posnetek iz Trsta 23.40 Omizje VTV 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev torkovega sporeda: 326. VTV magazin, Športni torek 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop glasbi 21.10 RADIO FM - 6. del humoristične nanizanke Pokrovitelj predvajanja: KOVI-NOTEHNA 21.30 Horoskop 21.35 TV prodaja 21.40 Videostrani do 24.00 tovanjem, vse ostale pa s predstavitvijo znanega gosta, katerega ime mora ostati skrivnost, z duhovitim zasliševanjem, znane slovenske družine in s privlačnimi glasbenimi nastopi. Med drugimi se bo s povsem novimi skladbami predstavila tudi skupina Pop design. Sreda, 23. novembra TVSl 20.25_ ČLOVEK-BOG-POŠAST, sarajevski film Produkcija 1994: SaGA Sarajevo In NOE Productlons, Pariš Film so oblikovali po gradivu iz filmov "Dnevnik režiserja" v režiji Mirza Idrizoviča, "Godot-Sarajevo" v režiji Pjera Žalice in "Izpoved pošasti" v režiji Isme-ta Arnautaliča in Ademirja Ke-noviča. Vsi trije dokumentarni filmi so povezani tako, da nam ustvarjajo celovito podobo Sarajeva, ki ga je zaznamovala vojna, kajti piše se leto 1994. Vojna pa ni zaznamovala le življenje vsakdana in njegovega neprestanega boja za golo preživetje, ampak tudi življenje umetnikov, ki so ostali v svojem mestu in želeli na svoj način izraziti svojo bolečino in boj za obstoj.. 17. novembra 1994 BEIAO^ msiM is POLICIJSKA POSTAJA Proste zmogljivosti polno zasedene Prava škoda je, da velenjska Policijska postaja ni kakšen hotel, ki bi se kakšen teden lahko pohvalil z odlično zasedenostjo svojih zmogljivosti. Vsaj prejšnji teden je bil tak. Na policijski postaji so gostili pet nepričakovanih gostov. V posebnih prostorih za pridržanje rezervacij namreč ne sprejemajo, njihovi gostje so občasni in vedno nepričakovani, zato jim kakšnega posebnega gostoljubja tudi ne pripravljajo. V ponedeljek 7. novembra so gostili 23-letnega Petra R. iz okolice Šmartnega ob Paki. K njim je "prišel" po tistem, ko je doma razgrajal. V torek, 8. novembra, se je iz podobnega razloga na isto pot podal 40-letni Franc U. iz Velenja. Tudi on doma ni bil najbolj zadovoljen. V četrtek, 10. novembra, so sprejeli 45- letnega Ivana V. iz okolice Velenja. Razlog za bivanje je bil precej podoben prejšnjim. Za spremembo vzroka pa je v petek, 11. novembra poskrbel 20-letni Josip Š. iz Velenja, ki nemira ni povzročal doma, ampak v mestu. In tisti petek bi lahko bil v posebnih prostorih celo kdo "prebukiran", saj so imeli nenapovedanega še enega gosta, 38-letnega Šefketa Č. iz Velenja, ki si ni dal reči, da vinjen ni za volan. Policisti so na Martinovo soboto delali Izkušnje iz prejšnjih let, ko so se na Martinovo soboto pripetile mnoge nepotrebne stvari, ki jih je povzročilo mlado vino, so velenjske policiste prisilile, da so bili na ta večer še bolj budni kot običajno. Odločili so se, tako kot policisti še marsikje po Sloveniji, za poostren nadzor v prometu. Statistika govori o tem, da so ustavili 136 voznikov in pri 42 ugotovili kršitve cestno prometnih predpisov, za 32 voznikov so se odločili za preizkus alkoholiziranosti. 10 voznikov je bilo res pod vplivom alkohola, 3 pa so preizkus odklonili. Vsi bodo predlagani v postopek sodniku za prekrške. K sreči je minuli konec tedna minil brez hujših prometnih nezgod. Velenjski policisti so ves prejšnji teden obravnavali sicer 29 prometnih nezgod, vendar so se te v večini primerov končale le z materialno škodo. Vlomilci pa kot vlomilci November je in nekateri vlomilci, kot kaže, že daljo na tem, da bodo še pred koncem leta uspeli doseči načrtovan plan za letos. Vlomov je vse več, vlomilci pa se pojavljajo na najrazličnejših mestih. Med 5. in 7. novembrom je neznani dogoprstnež "obiskal" bife last Tržnice d.o.o. v Velenju. V bifeju je ukradel po steklenico TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) NOVA TKI.HFONSKA ŠTEVILKA: 063/728-080 IEL0 UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO SLADKOR 50/1 94,90 JERUZALEMČAN 12/1 279,00 MOKA T850 25/1 44,90 GRAJSKI RIZLING 11 159,90 MOKA T500 25/1 52,50 JUICE FRUCTAL 11 110,00 OLJE ZVEZO A 12/1 165,90 PRAŠEK PERSIL 849,90 RIZITAL. 1kg 94,90 PRAŠEK WAISE RIESSE 699,90 OREHOVA JEDRCA 990,00 PAMPERS PLENICE 1.599,00 MILKA ČOKOLADA 100g 88,90 K0L0F0NIJA1 kg 299,00 BUTELJKA ROSE 179,00 KRMNA KORUZA 26,90 BUTELJKA L. RIZLING 0RM0Z 279,00 KRMNI JEČMEN 21,90 BUTELJKA ŠIP0N ORMOŽ 279,00 KRMILNA MOKA 21,90 NA ZALOGI VSI TIPI MOTORNIH ZAG JONSERED - VISOKA KVALITETA - UGODNE CENE. i s ***ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM!*** *** KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE *** vodke, stocha in viskija ter nekaj cigaret. Podjetje je oškodoval za okoli 30 000 tolarjev. Med 11. in 12. novembrom je neznanec vlomil v osebni avtomobil parkiran na Prešernovi. Iz vozila je ukradel avtoradio znamke Philips in lastnika Karlija K. oškodoval za 20 000 tolarjev. 12. novembra seje neznanec lotil osebnega avtomobila na Vodnikovi cesti. Iz vozila je odnesel avtoradio znamke Kerovood in lastnika Janka P. iz Topolšice spravil ob 24 000 tolarjev. Vlomilec, ki je med 11. in 12. novembrom vlomil v Mesnico Prekošek v Velenju pa tja ni prišel, ker bi potreboval meso. Odnesel je več pločevink piva in brezalkoholnih pijač. Ludvik P. iz Vo-jnika je oškodovan za okoli 30 000 tolarjev. Alojz U. iz Planine. Voznik Alojzij je zapeljal med vozilo Jožefa in Branka in z desnim delom kesona trčil v zadnji levi del vozila voznika Branka. V nezgodi je bil voznik Jožef C. hudo poškodovan, odpeljali so ga na Klinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. Vlom v Lovski dom V noči iz nedelje na ponedeljek, med 6. in 7. novembrom, je neznanec vlomil v Lovski dom v Lačji vasi, last Lovske družine Dreta iz Nazarij. S seboj je odnesel okoli 45 000 tolarjev gotovine. Požar naredil za poldrugi milijon škode V ponedeljek, 7. novembra, okoli 18. ure, je izbruhnil požar v delavnici podjetja Bardorfer d.o.o. v Grižah, last Rudolfa B. iz Griž. Požar je nastal zaradi "zbuha" iz oljne peči, s katero so ogrevali delavnico za popravilo avtomobilov. Iz peči seje požar razširil na osebni avtomobil Zastava 128 in motor osebnega avtomobila Nissan Premiera in ju v celotil uničil. Zgorelo je tudi več orodja in celotna elektroinstalacija v delavnici. Požar so gasili gasilci in lastnik sam. V požaru je nastala materialna škoda, ki sojo strokovnjaki ocenili na 1500 000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA * 1 tALEC Hudo trčenje pri prehitevanju V torek, 8. novembra, ob 10.15, seje na magistralni cesti Celje -Ljubljana v kraju Zajesovnik, pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, materialno škodo pa so strokovnjaki ocenili na 1000 000 tolaijev. 62-letni Jožef C. iz Ruš je vozil osebni avto iz smeri Trojan proti Celju. Ko je pripeljal v Zajesovnik, je prehitel osebni avtomobil, potem pa zavil nazaj na desni vozni pas. Takoj za tem je pričel prehitevati še en osebni avto neznanega voznika in tovorno vozilo s priklopnikom, ki gaje vozil 28-letni Gabriel M. iz Udin. Ko je bil v fazi prehitevanja, vzporedno z levimi kolesi priklopnika, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornega avtomobila 55-letni Bakir T. iz Murske Sobote. Ko je voznik Jožef C. opazil, da prihaja nasproti vozilo, je zapeljal nazaj na desno, pri tem pa trčil v levi del priklopnika. Osebni avto je odbilo v levo, kjer je trčilo še v tovorno vozilo. Obe tovorni vozili sta vozilo Jožefa C. dobili v sredino in ga "mleli" v času srečevanja. Ko je Jožefovo vozilo "mletju" ušlo, gaje odbilo v levo. Takrat je iz Vranskega pripeljal voznik osebnega avtomobila 24-letni Branko P. iz Celja in vozili sta trčili. Za vozilom Celjana je pripeljal voznik tovornega avtomobila 34-letni Zapeljal na nasprotni vozni pas V sredo, 9. novembra, ob 13.30 je 26-letni Marko S. iz Pariželj vozil osebni avto iz Andraža proti Polzeli. Zunaj naselja Polzela je v desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik kombiniranega avtomobila 36-letni Stanko D. iz Žalca. Vozli sta trčili, pri tem pa sta se voznik Marko in sopotnik v vozilu Stanka, 12-letni M.D. huje poškodovala. Ukradeno vozilo najdeno poškodovano V nedeljo, 13. novembra, je neznanec v Žalcu ukradel osebni avto znamke Visa Super, rdeče barve. Parkiran je bil pred diskoteko v Kasazah. Vozilo, vredno okoli 200 000 tolarjev, so še istega dne našli v Celju poškodovano. Tatvina obdelanih desk Iznajdljivost tatov ne pozna meja. V času od 12. do 13. novembra je neznanec izrezal žično ograjo skladišča Lesnine Leveč in iz notranjosti odtujil okoli dva kubika obdelanih desk. Z dejanjem je Lesnino Leveč oškodoval za kakšnih 70 000 tolaijev. Objestnost ne pozna meja V nedeljo, 13. novembra, ob 20.05, so neznanci v Zgorni Črnovi po strmem pobočju porinili osebni avtomobil, ki je bil parkiran ob magistralni cesti. Na vozilu je zaradi prevračanja nastala materialna škoda, ocenjena na 100 000 tolaijev. Za toliko je oškodovana lastnica Zlatka B. iz Ljubljane. Brezplačni tehničlni pregledi & $ s g & » aris « s m s » u ss ss & s s » s s » m » » m m sr» m » s ans m s 8 » a m Porazno stanje vozil V soboto so bili v prostorih APS-a brezplačni tehnični pregledi, ki so jih izvedli Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje in strokovnjaki - avtomehaniki Avtoprevozništva in servisov Velenje. Da so takšni pregledi res nujni in potrebni, dokazuje število lastnikovvozil, saj se jih jevštirih urah zvrstilo kar triin-sedemdeset; ne le iz Velenja, tudi iz sosednjih občin so se pripeljali (Moziije, Slovenj gradeč, celo Ljubljana). Ugotovitve pregledovalcev so porazne! Le enajst (!) vozil je bilo popolnoma brezhibnih, ostala so imela večje in manjše napake. Med napakami so bile na prvem mestu luči, ki so bile nepravilno nastaveljene, nekatere celo nepravilno vstavljene, sledile so zavore, krmilni mehanizmi, podvozja in poškodbe na pločevini (ija). Petdeset odstotkov vseh napak je bilo na vozilih Zastava in Lada. Strogo oko strokovnjaka opazi vse Ti podatki zgovorno pričajo o tem, da je odnos do jeklenih konjičkov in s tem tudi do nas samih - brezbrižen! O tem priča tudi dejstvo, da so pri avtomobilih ugotovili netesnost motorja in zavornega olja, nezadostno količino hladilne tekočine in še mnogo drugih napak, ki so še kako pomembne za varnost v prometu. Za konec velja omeniti še ljudi, ki so opravili preglede in delček svojega prostega časa namenili voznikom in njihovi varni vožnji: Engelbert Pušnik, Marko Kamenicki, Jože Anžič in vodja pregledov Oto Praprot-nik. ■ B.Mugerie Sijajna zmaga Gorenja iii«igiBits«iai)i Bo šest zadetkov dovolj? I Nov opomin "rudarjem" Rokometaši Gorenja so navdušili v prvi tekmi osmine finala tekmovanja za pokal Evropske rokometne zveze. Slovaškega podprvaka so premagali kar s šestimi zadetki razlike, s prednostjo, ki so si jo pred začetkom tekme želeli in jo tudi na tiho napovedovali. Seveda je velika uganka, ali bo ta prednost zadoščala za povratno srečanje v nedeljo dopoldne v Preševu, saj je njihov najboljši igralec Ukrajinec Žuravljov po tekmi dejal, da bodo na povratni tekmi igrali "stoodstotno bolje in da bo tedaj prednost domačega igrišča na nji- obup - morda je prav zato precej njihovih žog zletelo tudi mimo okvirja vrat - precejšnje možnosti, da letošnji cilj še obogatijo. Njihov cilj je bila uvrstitev v drugi krog oziroma v osmino tega tekmovanja. Gledalci, med katerimi je bila tudi skupina sposojenih celjskih florjanov, ki so poskrbeli za pravo navijanje in povlekli domače, so na prvi zadetek čakali kar štiri minute, ko je bil uspešen s sedmih metrov Khimtchenko. Ta se je po višini edini lahko kosal z visokimi in močnejšimi gosti. Domači bi bili lahko povedli že v prvi minuti, očitno pa je Miro Požun, trener Gorenja: "To je bila naša najboljša igra doslej v tej polsezoni. Igralci so pokazali več, kot so dejansko sposobni. Resnično so zaigrali s 120-odstotno zmogljivostjo. Igrali smo pametho v obrambi, predvsem pa hitro v napadu, kar nam je prineslo želeno razliko. Upamo, da bo to dovolj za povratno srečanje. Zavedati pa se moramo, da bodo gostje v povratnem srečanju grizli tako, kot smo danes mi. Bil sem presenečen nad njihovo igro, saj sem menil, da so počasnejši, v fazi streljanja so zelo eksplozivni, na srečo pa je bil naš vratar Aniič spet sijajen, ubranil je ogromno težkih žog, izvrstni pa smo bili zlasti v drugem polčasu v obrambi. Ob ponovitvi takšne igre imamo upanje." hovi strani". Bil pa je navdušen nad igro Velenjčanov, o katerih je govoril samo najboljše. Domači so resnično navdušili in mnogi menijo, da imajo ob ponovitvi sobotne igre in sijajnih obrambah Anžiča, ki so gostujoče spravljale že kar v Tako so igrali Vegrad Velenje : Žalec 22:27 (12:16) Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 200, sodnika Krašna, Vodopivec (oba Ajdovščina). Vegrad Velenje: Lakič, Brelih, Medar 3(1), Topič 1, Draganovič, Noji-novič, Karaman 2, Krajnc 2, Stevanovič 8 (2), Ibralič 1, Vujovič 5, Gradnik. Žalec: Jelen, Šimek, T. Dolar, Derčar 1, Brekalo, Kučera, Randl 6, V. Dolar 10 (4), Kline 1, Denis, Popovič 7, Hudej 2. Gorenje : Tatran Prešov 20:14 (11:8). Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 600, sodnika Ivan Soltesz, Soos Kalman (oba Madžarska). Gorenje: Anžič, Čater 1, Ocvirk, German 4 (3), Ojsteršek, Plaskan 2, Khimtchenko 7 (3), Oštir, Sovič, Cvetko 3, Tome 3, Stropnik. Jadran Dekani: Rudar 1:1 (0:1) Dekani - stadion Ivan Gregorič, gledalcev 200, sodnik Tivold (Kranj). Strelca: 0:1 - Komar (38), 1:1 - Pavič (79). Rudar: Čanič, S. Javomik, Balagič, Muslimovič, Žurman, J. Javornik (Omerovič), Polovšak, Pešič (Pavič). NAPOVEDUJEM IZID Da,tokrat so vas nogometaši Rudarja močno potegnili. Toliko stavnih listkov, kot za nedeljsko srečanje, doslej še nismo dobili. Tudi vas je zaneslo ob zadnjih dobrih Rudarjevih igrah. Razen dveh ste bili vsi prepričamo v zmago "rudarjev", in to zelo. Več je bilo stavnih listkov s 5:0,4:0, kot pa tistih s tesnimi izidi. Mika Polko iz Raven je bila prepričana v delitev točk, toda brez zadetkov, edini srečnež pa je danes Vasja Veber s Partizanske v Velenju. Skupaj z vodstvom NK Rudar vam čestitamo! V našem uredništvu vas že čaka brezplačna vstopnica za Rudarjevo prvenstveno tekmo, vstopnica velja tudi za srečanja spomladanskega dela prvenstva. Naj tudi danes ponovimo, tisti, ki ste in ki boste vsaj enkrat točno napovedali izid, boste po končanem prvenstvu kandidirali za lepe nagrade: barvni TV sprejemnik, teden dni letovanja v tujini za dve osebi in 5 ton lignita. Najpoznavalec Rudarjeve igre - tisti, ki bo največkrat uganil pravilen izid, pa bo prejel prezplačno vstopnico za naslednjo tekmovalno sezono. Pred vami je nov nagradni kupon. Vpišite rezultat tekme Rudar:Izola. Kupon pošljite v pismu ali na dopisnici v naše uredništvo (Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje), do vključno sobote (sobotni žig) s pripisom "napovedujem izid." Kupončke lahko prinesete tudi osebno v uredništvo, ali jih spustite v poštni predalček pred vhodom vanj - zadnji dan je sobota. ________X-______ J NAGRADNI KUPON Rudar: Izola L Ime in priimek: Naslov: _ pomembnost tekme na začetku naredila svoje, saj je kapetanu Plaskanu gostujoči vratar ubranil strel. V 17. minuti je pri izvajanju sedemmetrovke zadrhtela roka tudi Khimtchenku, to odgovorno nalogo sta zato v nadaljevanju Miro Požun in njegov sin Bojan, ki ga bo na klopi povsem zamenjal v ponedeljek po povratni tekmi v Preševu, zaupala Germanu, najmlajšemu igralcu na igrišču. Ta je vse tri preostale sedemmetrovke izvedel zelo izkušeno, bil pa je odličen tudi v polju. Do petnajste minute je bil rezultat petkrat izenačen. Od tega trenutka dalje je vse teklo tako, kot so želeli gledalci, kot sta želela trenerja. Pet minut pred koncem prvega dela igre je Khimtchenko z lepim strelom po tleh prvič povedel Gorenje v vodstvo za tri zadetke (9:6). Zadnje minute prvega dela igre pa so bile sploh v znamenju sijajnega Anžiča in zanesenjaške igre nje- govih soigralcev, saj gostje niso mogli narediti preobrata tudi tedaj, ko so imeli približno minuto kar dva igralca več v polju. Tudi v nadaljevanju so domači igrali elastično, hitro in po nekaj hitrih nasprotnih napadih so bili gostje povsem razbiti, saj so v 55. minuti izgubljali že z 19:11. Upati je bilo, da bodo domači nadaljevali v tem tempu tudi v preostalih minutah tekme, toda v trenutku njihove nezbranosti so se gostje vendarle izognili katastrofi, domačim pa vseeno preostaja upanje, da bo to dovolj za nedeljo. ■ vos Sosedski derbi dobile Žalčanke ■•■•■■•■•■■■■■■■■■■•■a«« Igra, ki to ni bila To je bil sosedski derbi, v katerem so ljubitelji rokometa pričakovali zanimivo, enakovredno in negotovo igro, domači gledalci pa obe točki. Igralke Vegrada Velenje so znova zaigrale slabo, spet veliko grešile, zapravile so številne priložnosti, hkrati pa so bile prepočasne za hitre gostje, ki so povsem zasluženo zmagale. Visoka Medarjeva, ki naj bi pa se je izkazala tudi vratarka bila najnevarnejša strelka domačih, je povsem razočarala, znova je bila zelo slaba tudi Karama-nova, Vujovičeva se je sicer zelo trudila, vendar to ni zadoščalo. V drugem polčasu se je razigrala Stevanovičeva, ki je v tem delu igre dosegla kar sedem zadetkov. V odločilnem trenutku, ko so gledalci pričakovali morebiten preobrat, pa je na njihovo žalost za-streljala sedemmetrovko. V gostujoči vrsti je zelo izstopala Dolarjeva, ki je domače nikakor niso mogle zaustaviti, v prvem delu pa je bila zelo razpoložena tudi Popovičeva. V drugem polčasu so domače sicer bolj pazile nanjo in je dosegla le en zadetek, vendar stajo pri metih nadomestili najučinkovitejša strelka srečanja V. Dolar in Randlova, ki je bila prehitra za domače igralke na krilu. Z dobrimi obrambami Jelenova. Srečanje je bilo na začetku enakovredno. Gostje so imele v 24. minuti že prednost štirih zadetkov, a so se domače prebudile in so se jim približale na zadetek (12:13). To je bil le trenuten preblisk, kajti znova so naredile nekaj začetniških napak, ki so jih gostje kaznovale s tremi zaporednimi zadetki in si tako pred odmorom priigrale lepo prednost. V drugem polčasu je bila igra enako vrednejša. Velenjčanke so z zvestejšo igro poskušale spremeniti rezultat v svojo korist, vendar jim je uspelo le to, da so se Žalčankam, ki so nekajkrat vodile že s šestimi zadetki, sedem minut pred koncem približale na 21:24, si nato priborile žogo, dobile sedemmetovko, ki pa jo je Steva-novičevi vratarka ubranila. Za več ni bilo moči in znanja. ■ vos » ® m Presenečenje je vendarle bilo Pred zadnjim jesenskim gostovanjem nogometašev velenjskega Rudarja v Dekanih je verjetno le malokdo pomislil na možnost, da bi Velenjčani proti najslabši ekipi v dosedanjem delu prvenstva ostali brez obeh točk. Pa se je presenečenje vendarle zgodilo - izid srečanja je bil neodločen, 1:1. Očitno so gostujoči igralci pa so veijetno pozabili, da Ja- T I I I I I I I I I I I I I I I L videli le skromno točko, ki so si jo nogometaši Jadrana priigrali v prvem krogu proti Gaju. Motilo jih ni niti to, da je bila tradicija na strani domačih, saj so v minulem prvenstvu proti njim iztržili samo točko. Na dlani je, da so Velenjčani že nekajkrat v tem prvenstvu padli na psihološkem izpitu. Najprej proti Vevčam, zatem v Kočevju in nato proti Korotanu na domačem igrišču. Pred temi tekmami so bili vnaprej prepričani v zmago, pred srečanjem s Korošci je bilo le vprašanje, koliko zadetkov jim bodo nasuli v mrežo (seveda za tiste, ki pozabljajo, da je žoga okrogla). Najbrž so enako razmišljali pred gostovanjem v Dekanih. Nič ni pomagalo, da je trener Vugri-nec opozarjal, da bo to zelo resna tekma. A rtsna je bila le za domačine, igralci Rudarja dran ni več tista ekipa, kot je bila na začetku prvenstva, saj je dobila nekaj okrepitev. Tako okrepljeni ekipi je zelo po-rastel motiv, še zlasti, ker so okrepitve menda prišle iz Kopra in Velenjčanom so pokazali pravo lekcijo v požrtvovalni igri. Svet se zaradi izgubljene točke seveda ne bo podrl. Zgodi se, je dejal nekdo. Da, vseeno pa je točke le škoda, še zlasti, ker so jo izgubili proti ekipi, ki jim je bila v 14. prvenstvenem krogu to šele druga. Igralci Rudarja si morajo znova zapomniti, da ni lahkega nasprotnika. Torej jim mora biti to srečanje nov opomin za nadaljevanje prvenstva, najprej pa za nedeljo, ko bodo gostili Izolo, ki so ji po njihovi bledi predstavi v Dekanih, gotovo porasle peruti. ■ vos NK ERA Šmartno Zmaga za jesenskega prvaka? Odbojka » » « » m m Zgornja Savinjska v 3.krogu Kegljanje Zadnjo tekmo v jesenskem delu na domačem igrišču so šmarski nogometaši odigrali zelo dobro in s 4:1 povsem nadigrali bivšega prvoligaša Slovana. Domači so prevzeli pobudo takoj po prvem sodnikovem pisku in očitno je bilo, da so se prišli gostje v Šmartno braniti. Prva priložnost se je v 13.minuti ponudila Žureju, vendar je bil vratar na mestu, za tem je z razdalje dvakrat močno streljal Irman, žoga pa je obakrat zletela tik mimo vratnice. Še nekaj priložnosti so imeli Šmarčani, gostje pa so le redko prišli na njihovo polovico. Vse je že kazalo na neodločen izid ob odmoru, ko so domači na hitro dvakrat zadeli v polno. V 41.minuti je bil s kakšnih deset metrov uspešen Grobelšek, v 45.minuti pa je žogo v kazenski prostor popeljal Druškovič in z levo nogo premagal ljubljanskega vratarja. Po odmoru so domači takoj ostro napadli. V 47.minuti je Grobelšek z lob udarcem vratarja že premagal, vendar je žoga zgrešila cilj, v 52.minuti pa je zopet Grobelšek dobro izvedel prosti strel in Druškovič je bil z glavo neusmiljen. Po tretjem zadetku so Šmarčani nekoliko popustili, igralci Slovana so več napadali, vendar v zaključnih akcijah niso bili nevarni. Napadali so tudi domači, a so preveč preigravali, gostje pa so v 79.minuti zmanjšali vodstvo domačih, ko je njihov napadalec preigral tri domače igralce in iz težkega položaja z nenadnim strelom zadel šmarsko mrežo. Gostitelji so po tem zadetku spet močneje napadli in šest minut pred koncem je Delameja z lepim udarcem postavil končni izid. Do konca tekme so domači zapravili še nekaj lepih prilik in gostje sojo iz Šmartnega še poceni odnesli. Pred zadnjim krogom imajo igralci ERE Šmartno lepo priložnost za naslov jesenskega prvaka. Gostovali bodo namreč pri ekipi Elan krka v Novem mestu, ki v 14 krogih še ni zmagala, težje delo pa čaka Zagorjane, s katerimi so skupaj na vrhu lestvice, saj morajo na gostovanje k Nafti, ki se na četrtem mestu še ni odrekla boja za vrh lestvice. ■ Janko Goričnik Velik mednarodni uspeh so v soboto dosegle odbojkarice Zgornje Savinjske. Po tem, ko so v prvi tekmi 2.kroga za pokal Evropske odbojkarske zveze na Polzeli premagale avstrijsko ekipo Wuertenrod s 3:0, so bile uspešne tudi v povratnem srečanju v Avstriji. Zmagale so s 3:1 in se uvrstile v 3.krog tega tekmovanja. Gostiteljice so srečanje pričele odlično in povedle s 7:0, gostje so uspele izenačiti na 8:8 in pri osmih točkah tudi ostale. Drugi in tretji niz so dobile Zgornjesavinj-čanke in se s tem že uvrstile v nadaljnje tekmovanje, v četrtem so povedle že z 12:3, nato pa je dal trener priliko mlajšim igralkam. Te niso bile uspešne in gostiteljice so zmanjšale na 13:12. Prva gostujoča postava je po tem izidu zagotovila zmago ekipi Zgornje Savinjske s 3:1 (-8,13,6, 13). Trener Zgornje Savinjske Srečko Skok je po tekmi dejal: "Zelo sem vesel zmage tudi v povratni tekmi, bilo pa me je v prvem nizu precej strah. Hvala našim zvestim navijačem, kar 50 jih je prišlo v Salzburg in bili so trikrat glasnejši od domačih. Če bi smela igrati Kislingeijeva, bi zmagali še lažje." ■ -er • a Soštanajčani na vrhu Topolčani še naprej odlični j V slovenskih odbojkarskih ligah so odigrali šesti krog. Z zmago nad ekipo Granit Preskrba s 3:0 so se Topolčani obdržali na 2. mestu 1 .B lige z enakim številom točk kot vodilni Ljutomer. V naslednjem krogu bodo gostovali pri zadnjem Šempetru, ki doslej še ni zmagal, v minulem krogu pa je z 0:3 klonil na Ravnah s Fužinaijem. Razplet 6.kola v medregijski ligi je bil po željah šoštanjskih kegljačev. Vodilni Dadas je izgubil doma, Šoštanjčani pa so zmagali in se prebili na drugo mesto, skupaj z vodilno Litijo in Dadasom imajo po 10 točk, prav z Litijo pa se bodo v derbiju srečali v 7.kolu. Kegljači Šoštanja so doma premagali ekipo MTT iz Maribora s 6:2, vendar so zmago dosegli težje kot kaže rezultat, saj sta tekmo z odlično igro odločila šele zadnja dva igralca. Rezultat je bil 5038:4989, ali za 49 kegljev razlike. Pokrovitelj ekipe je trgovina Trzinka, igrali pa so: S.Fidej 847 (1), Kramer 834 (0), L.Fidej 877 (1), Križovnik 833 (1), Hasičič 806 (0) in Glavič 841 (1). V ženski medregijski ligi so šoštanjske igralke v zaostalem srečanju 2.kola več kot presenetljivo premagale ekipo EMO Eterna iz Celja s 6:2 ali z 2252:2196. Nastopile so: Hojan 398 (1), Mihaljev 368 (1), Prelog 343 (0), Drev 377 (1), Lozič 360 80) in Podbrežnik 406 (1). povsem drugače so zaigrale v soboto, ko so v tekmi 4.kola gostile ekipo Impola iz Slovenske Bistrice in kljub letošnjemu najboljšemu seštevku izgubile z 2:6 ali z 2284:2336. Igrale so: Hojan 346 (0), Mihaljev 401 (0), Drev 370 (0), Premlč 379 (0), Lozič 394 (1) in Podbrežnik 394 (1). V 5.kolu bodo gostovale v Mariboru pri ekipi Miklavža. ■ L.F. 17,novembra H ■L Namizni tenis lllIBtllli Tokrat dve zmagi Po krajšem odmoru so igralci ERE Tempo odigrali dve prvenstveni tekmi in bili zelo uspešni. Najprej so zlahka ugnali ekipo Kemičarja iz Hrastnika s 6:1, nato pa so se morali krepko potruditi z Istrabenzom iz Kopra, ki so ga po hudem boju premagali s 5:2. Obe srečanji so odigrali brata Slatinšek in Tadej Vodušek. Ekipa v ligi mladih je gostovala v Gornji Radgoni in domačine premagala s 7:3, na l.TOP turnirju kadetov v Murski Soboti paje Damijan Vodušek med 36 nastopajočimi osvojil 7.mesto. Na enakem turnirju za dekleta, ki ga je organiziral velenjski klub, je Karmen Steblovnik osvojila 18.mesto. ■ A.V. Sabljanje Jure Uranjek drugi v Mariboru °.-u,:"il'i1tliib Maribor je v soboto organiziral mednarodni sabljaški turnir za dečke in Jefrice, r_ : na Metoda Mohorja, enega izmed nestorjev tega športa pri nas. Iz velenjskega Krona strjc-tekmovanja udeležilo 13, ki so se zadovoljni z uvrstitvami vrnili domov. Pri deklicah do 14 let je Monika Kralj med 15 tekmovalkami osvojila 6.mesto, Barbara Kapfer paje bila 13. Še bolje so se odrezali dečki. Med 24 nastopajočimi je bil Jure Uranjek drugi, le malo je za njim zaostal Kanez na tretjem mestu, Čas je bil 8., M.gorjan 10., G.Kralj 11, Jerabek 12., Zapušek 20.in Ferme 21. Uranjek je klonil le z Jovano-vičem iz Zagreba, oba italijanska predstavnika in vse slovenske pa je pustil daleč za sabo. V kategoriji do 16 let je nastopilo 18 tekmovalcev. R.Bezlaj je bil šesti, G.Gorjan osmi in M.Uranjek 16. NAGRADNA KRIŽANKA LEASING LAMPRET ŠMARTNO 36 PRI SLOVENJ GRADCU TEL.: 0602 / 53 - 683, MOB.: 0609 / 611 - 536 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite na NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje s pripisom, nagradna križanka Pekarne Ročnik najkasneje do 28. novembra. 1. Nagrada: SERVISNI PREGLED VOZILA 2. Nagrada: ZUNANJE IN NOTRANJE GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA 3. Nagrada: AVTO KOZMETIKA Dviganje uteži Velenjčanom kopica medalj V organizaciji velenjskega kluba je bilo v Rdeči dvorani državno prvenstvo za člane, na katerem je sodelovalo pet ekip. Velenjski dvigalci so osvojili tri prva, eno drugo in štiri nehvaležna četrta mesta. Zmagali so Vuzem (do 59 kg), Vanovšek (do 99 kg) in Redžič (do 108 kg), v tej kategoriji je bil Jerenec drugi. Na tem tekmovanju se je od aktivnega tekmovanja poslovil Peter Smovršnik, ki bo svoje bogate 24-letne tekmovalne izkušnje poslej prenašal na mlade. Minulo soboto je je bil v Domžalah še zaključni turnir letošnjega ekipnega državnega prvenstva. Velenjski dvigalci so osvojili tretje mesto, za ekipo pa so nastopili Vuzem, Zep, Jerenec, Rošer, Vanovšek in Muratovič. V posameznih kategorijah so Velenjčani osvojili po tri prva in druga mesta. Tako so sklenili uspešno tekmovalno sezono, kar štirje velenjski dvigalci pa so nastopili za slovensko reprezentanco. Justin Vanovšek je bil 3.na evropskem veteranskem prvenstvu, kar je prva slovenska medalja na EP sploh, Peter Srnovršnik je bil deveti, na EP za kadete do 16 let pa sta bila Rošer in Jerenec 13.in 17. ■ P.S. Trška pot Squash m iti j$s si Petra brez konkurence V Mengšu je bil letošnji drugi turnir za slovensko jakostno lestvico. Bile je najmočnejši doslej, saj je nastopilo kar 52 moških in 28 žensk. Pri članih je bil med Velenjčani je bil z lO.mestom najboljši Erik Vihar, Pavšek je bil 13., Salmič 17., Lesjak 19., Knez 35., Uršič 42. in Roš 45. Med dekleti je od Velenjčank nastopila le Petra Vihar, ki je brez težav osvojila prvo mesto in seveda zopet napovedala boj za prvo mesto najakostni lestvici. ■ bj Kakovost življenja Planinsko pot Po trških poteh mesta Šoštanj je Planinsko društvo Šoštanj odprlo 6. marca 1994 ob praznovanju 90-letnice obstoja. Do sedaj je to 16 km dolgo pot prehodilo 320 pohodnikov in jo po večini pohvalilo. Žal pa so se pojavile tudi pripombe, saj nepridipravi nikoli ne mirujejo. Pri Vili Široko oziroma pri 5. kontrolni točki so namreč opazili uničen žig, blazinica in zvezek pa sta dobila noge. Izginila je tudi blazinica na Pustem gradu. Planinsko društvo bo pomanjkljivosti odpravilo z željo, da bi brezvestneži bili malo manj delavni, ljudi dobre volje pa vabi na pot, ki nas prijetno razgiba. Piše: Matej Mejovšek Kakovost življenja je v vse večji meri povezana s športom in njegovim smislom uresničevanja izreka "zdrav duh v zdravem telesu" (mens sana in corpore sano). Z naraščanjem hitrosti delovnega ritma in s tem živlenja, ko ima človek tako prefinjeno izdelan delovni ritem, ki narekuje njegov biološki ritem se spreminja kvaliteta in potek vsakdanjega dne. Tempo delovnega dne in vsakdanje obveznosti spreminjajo človekove lastnosti. Za našo družbo, ki je v obdobju nenehnih sprememb ter je delo in živlen-je nezanesljivo, napeto in "borbeno" je še posebej značilno napeto ozračje in zaprtost ljudi. Človek, predvsem delavec je v nenehni borbi s svojim počutjem, da ga vzdržuje na določeni ravni, ki mu zagotavlja prehod v nov delovni dan. V takšnih situacijah pa se pokaže še večja potreba človeka po aktivnosti v obliki športne vadbe, ki sledi napornemu delavniku. Šport naj bi človeka ohranjal v telesnem in duhovnem zdravju, človeka bi sproščal, dvigal in ustvarjal v njem blaga čustva človekoljubnosti in humanosti. Z zmerno in predvsem zdravo telesno aktivnostjo lahko storimo za zdravje in počutje veliko, še več če se tega zavemo sami in poskušamo ohranjati ritem aktivnosti skozi vso življensko obdobje. Dr. Kenneth Coper je v letu 1968 z svojo knjigo povzročil pravi bum na področju rekreativne športne vadbe oziroma gibanja FIT-NES. V svoji knjigi Aerobika poda, da je človek telesno aktiven vfrih r/izluzov. Tgjesna vadba pomeni aktiven počitek s katerim dosežemo oskrbo hotranjin ur^,.,.., poriferntza tkiva in možganov s kisikom. Dosežemo hitrejše okrevanje zaradi povečane in hitrejše prekrvavitve. Vadba prav tako pomeni za človeka sprostitev oz relaksacijo in druženje v zdravem okolju. Pomeni tudi gradnjo ali ohranjanje mišičnega tkiva ter s tem oblikovanje telesa. Končno bistvo športne vadbe pa je, da vplivamo predvsem na zdravje in dolgost življenja. Motiv za vadbo naj bo usmerjen v zdravje, sposobnosti in s tem v kakovost življenja. Smučarski sejem Velenjski smučarski klub bo konec dvorani organiziral smučarski sejem. Sejem bo 27. novembra od 9. do 18. i _:___ : Šahovske novice Na turniiju za osnovnošolce, kije bil v petek, 11. novembra, je tesno zmagal Goran Stojakovič, kije zbral 4 točke pred Bogdanom Plevelom (4) in Predragom Djukičem (4). V petem, zadnjem krogu 2. slovenske lige(vzhodna skupina) so velenjski šahisti gostili šahiste iz Sevnice. Tokrat so bili boljši gostje, ki so zmagali z rezultatom 4.5 : 1.5. Za domače je točko priboril Drago Kristan, remizirala pa je Petra Hudournik. ■ Andrej Novak naprava na strehi za zadrževanje snega lovrenc arnič pokrajina v vietnamu fridolin (krajše) atenin tempelj na akro-POUV atenah dalmat. žen.ime 24 neko ime jezera malavi avstru. soc1al politik (franz) teldvad-ka kim 50TOJEA kravja koža. kravje usnje am.viol. virtuoz (isaac) tanka. prosojna tkanina Špansko žen.ime pošast po homerju .. in karibda) podalj šek pri menici PERZIJA kdor se vzdržuje alkohola 8f nasprot je zanimanju 21 4S tuje ime za slona ,metn. galerija v londonu potovalni načrt mlad pisa teljica peroc1 V nem kipar in pesnik (hansi SL. IGRALKA (alenka) vrsta metulja franc pisatelj (claude. ariana"! zeleno barvilo zveza pred poroko 10 gregor urbas angleški pesnik portugal diktator poglavar ZADETEK pri nogom1 gorovje ■ nasinajsk polotoku ■ DANE ZAJC norveški pisatelj duun 12. NERGAV ČLOVEK 0KRAJ5 MOŠ IME n grška črka SUHOST vojne niko dolenc 13 GLME5TD pristanišče nekd.tur velikaš . KRAJ KJER voda zemljo odnaša prostor ninska mera počelo taoizma MOŠKI neprijetna zadeva GLASBE nik soss hudobija ST.SIOV igralec raner anton novačan vnetje ušesa žen.ime jasna) slavilna pesem 20 ANDREJ razinger mesto v sevitalui (videm) kraj pri sežani s turist kraško jamo.icjer podeljujejo slov nagrade za literaturo držalo za rokopise pri stav. stroju domača v prež na žival AVTOR KRIŽANKE R.NOČ vrsta ženskega čevlja prebivalci istre 19 skandin. moš ime. filozof naes NAŠ ČAS 1 2. i U 5" 6 ? i 1 Ho i ti 11 1S i 1S 1 ? \U> l i-» \n. i -1- v> Vi «1 DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da Je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 17. novema-dopoldan dr. Kramer, popoldan dr. Mijin, nočni dr. V.Renko in dr. Slavič Petek, 18. novembra - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Ubanc, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 19. novembra inn«rw-jr., iiuveiiiura-ar.Grošelj, dr. FriSkovec in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 21. novembra - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Lazar in dr. O.Renko Zobozdravstvo: V nedeljo, 20. novembra - dr. Matej Strahovnik, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Ob sobotah delajo zobozdravniki od 7. do 12.30 ure. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 18. novemra do 25. novembra - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, Velenje, tel.: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 20. novembra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609- oro ali OH-L-tAU. Od 21. novembra do 27. novembra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 831-219. LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! Začenja se sečna sezona. TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les - bodisi drva ali goli. Les je lahko tudi suh, kriv, grčav. Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (0608) 41-044 ali 41-349_ gorenje 63320 Velenje, Partizanska 12 (SI d.o.o. ODKUPUJE hlodovino hrasta in jelše kvalitete Fll in L vrste • odkup in prevzem na skladišču Šoštanj • za večje količine prevzem pri dobavitelju • plačilo takoj po dostavi hlodovine Za informacije kličite tel.: 881-221 NAVIJAČEM RK GORENJE RK Gorenje sporoča, da bo odhod na povratno srečanje v Prešov na Slovaškem v soboto, 19. UL., ob 15. uri. Občina Velenje Poroke: Aleš Grobelnik, Velenje, Stantetova ul.št. 4 in Draženka Dolenec, Velenje, Šalek št. 84; Ivan Žnidar, Šoštanj, Trg Jožeta Lampreta št. 2 in Mateja Kajba, Šoštanj, Cesta Lole Ribaija št. 5; Gregor Mohorko, Velenje, Efenkova c.št. 24 in Ksenija Kardoš, Velenje, Goriška c.št. 8; Adil Huselja, Velenje, Goriška c.št. 42 in Maja Osolnik, Velenje, Goriška c.št. 42. Smrti: Antonija Felicijan, roj. 1933, Velenje, Erjavčeva c.št. 1; Gizela Marhl, roj. 1902, Male oglase, osmrtnice vsak delovni dan, najkasneje pa do torka do 10. ure. Šoštanj, Tekavčeva c.št. 2; Ivana Poznič, roj. 1915, Topolšica št. 46; Ana Povše, roj. 1927, Rečica ob Paki št. 34; Marija Molnar, roj. 1903, Goričan, Republika Hrvaška; Karel Re-beršak, roj. 1913, Draga št. 17, Štore; Edvard Skale, roj. 1928, Hrastnik, Trg Franca Kozaija št. 14/a; Uroš Pirtošek, roj. 1976, Velenje, Kardeljev trg št. 3. Občina Žalec 8&8S&5&8&8&&8&&&&&&&&&&& & S ti Poroka: Anton Brezovnik, Polzela in Nada Puncer, Polzela; Smrti: Marija Lesjak, stara 81 let, gospodinja, Lipje št. 50; Justina Marija Zvar, stara 77 let, upokojenka, Žalec, Prežihova ul. 1. Občina Mozirje Smrti: Anton Praznik, 1901, Loke pri Mozirju št. 28; Helena Srnovrtnii- ciJfa -3-1" ŠRZ Rdeča dvorana Šaleška 3, Velenje Na podlagi 10. člena STATUTA ŠRZ Rdeča dvorana, svet zavoda ŠRZ Rdeča dvorana objavlja javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - srednja ali višješolska izobrazba - vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih - organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjega dela - poznavanje športa in organizacije športnih ter ostalih prireditev - šoferski izpit "B" kategorije - znanje slovenskega jezika Mandat traja štiri leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3,63320 Velenje, najkasneje v roku 8 dni od objave razpisa. 0 izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v roku 8 dni po odločitvi o izbiri kandidata. UII10 TlLMli 107,8 MHz (oddajnik Piešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 17.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18.N0VEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Misli iz biblije; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ^/^^^.^^eB^Ci1 ut^ekrž.So Poročila^iaOO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 1 KINO KINO IKIINO DOM KULTURE VELENJE Sobota, 19.11. ob 22.30 uri (zaradi velikega zanimanja še enkrat v nočnem času) FORREST GUMP - komedija Vloge: Tom Hanks, Robin VVright, Sally Field Režija: Robert Zemeckis Dolžina: 142 minut Forrest Gumpje nedolžen, rahlo omejen mladenič, ki mu je usoda namenila vse dobro v življenju, le z ljubeznijo nima sreče, pa vendar... Tom Hanks je tako poseben, da ga morate videti, zagotovo pa bo ponovno med kandidati za OSKARJA! Nedelja, 20.11. ob 20. uri OTROŠKA MATI NBA PALČIČA - risanka Režija: Don Bluth, Gary Goldman Nedelja, 20.11. ob 18. uri RUBY CAIRO - avanturistični Režija: Graeme Clifford Vloge: Andie MacDovvell, Nam Neeson Dolžina: 110 minut Bassie je predana mati in žena, ki po moževi smrti odkrije med njegovimi stvarmi sledi, ki jo pripeljejo do zajetnega bančnega računa in do suma, daje njen mož živel dvojno življenje. Poda se na pot moževe pisane preteklosti... Ponedeljek, 21.11. ob 20. uri GERMINAL- drama Vloge: Gerard Deparideu, Re-naud, Miou-Miou V severni Franciji leta 1870 so v rudarskem mestecu, kjer vsi živijo od revne plače, v socialnem gibanju nekaj ljudi bori za boljši in humanitarnejši položaj rudarjev. V neusmiljeni vojni s kapitalisti padajo mnoge žrtve, a uprava rudnika se pripravlja na protinapad... Scenarij je prirejen po romanu Emila Zolaja. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 20.11. ob 17. uri PALČIČA-risanka KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 19.11. ob 20. uri RUBY CAIRO - avanturistični Nedelja, 20.11. ob 15. uri PALČIČA - risanka Naslednji filmi: KLIENT, RESNIČNE LAŽI, POBEG IZ ABSOLO-MA, MALI BUDA in ŠTIRI POROKE IN POGREB Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE Vtednu od 7. novembra do 13. novembra 1994 so povprečne 24-ume koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale mejne dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindustrij., zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 8.11. AMP Graška gora 240 mikro-g/m3 ■ SEKRETARIAT ZA OKOUE IN PROSTO MAKS.POLURNE KONCENTR. od 7.11. do 13.11.1994 1200 1000 800 600 400 200 O konc.S02 (mg/tn3) ^O^ TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE 7.11. EiS 11.11. C3 1a.11. □ 9.11. BI 13.11. Za vse, ki ste plačali naročnino io^izastoflj.' Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. NOVO PRI OLDY-u! IDENTICAR - NAJUČINKOVITEJŠA ZAŠČITA VOZILA PRED KRAJO - POKLIČITE NAS! Oldy d.o.o. Polzela 38, m tel.: 721-052 )Th „ „ PEVELENJE '10.0.0. (Erg ŠPORT), tel.: 854-391 SUZUKI -UGODNE CENE IN KREDITNI POGOJI, DEVIZNA KLAVZULA Cene so v DEM! SW1FT1,3GS3D 19.000 SWIFT 1,3 GL 3D 4WD 23.551 SWIFT 1,3 GL 4D 20.631 SVVIFT1,6 GLX 4D 23.619 /UČLJIVO V SIT PO PRODAJNEM TEČAJi IMODUVE PODJETIJ NA DAN PLAČILA Bili so presene ceni Ko je Miha Suhovršnik iz Velenja pospravljal letošnji pridelek na svojem vrtu, je bil zelo presenečen. Pravi čudež narave! Iz zemlje je potegnil koren, ki se je razrasel kar v sedemnajst "korenčkov". Še bolj presenečena in začudena pa sta bila pred nedavnim Pavla in Milan Lesjak, po domače Laho-va, iz Lipja v Vinski Gori. Njuna Šekajepovrglakar tri živahne teličke. Trojčki sicer niso prav posebna redkost, bili pa bi čet-verčki, ki jih je krava tudi imela. "Po tretjem teličku mi še na misel ni prišlo, da ima še enega, saj so bili že trije za nas pravo presenečenje in četrti je na žalost poginil v materinem telesu." ■ (foto: vos) — novembra 1994 jI * .J i 1 / J iog LASI j-- - 1 mšias 19 MALI OGLASI FRAJTONARICO ZUPAN posebne izdelave z registri ter CFB duri prodam. Telefon 856-219. EKONOMIST Z ZNANJEM DVEH TUJIH JEZIKOV iSCe službo ali pogodbeno delo. Telefon 858-265. GLASBENI STOLP KORTING prodam. Telefon 853-550. ELEKTRIČNI BOJLER 501, ugodno prodam. Telefon 858-647. V NAJEM ODDAM GRADBENI OBJEKT 27 X 9 m ob glavni cesti Velenje - Šoštanj, primeren za obrtno dejavnost ali skladišče. Telefon 856-925. DVOREDNI PLETILNI STROJ BROTHER kH, KR 260 z vsemi dodatki prodam. Telefon 892-263 po 15. uri. FOTOKUPIRNI STROJ CANON NP - 3025, rabljenega, prodamo. Telefon 856-321. V CENTRU CELJA PRODAM TRO-SOBNO STANOVANJE s CK, telefonom in garažo. Telefon 0602-41-696. DVAJSET DELNI KOMPLET KUHINJSKE POSODE iz plemenitega jekla Goldstar, prodam. Cena po ogledu in dogovoru. Telefon 850-862, Lojzka Stropnik, Kavče 40 a, Velenje. SEDEŽNO KOTNO GARNITURO Z ležiščem, prodam. Telefon 831-179. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorenje - Koz-jak na ime Janko Banovšek, Kozjak 35. BLIZU VELENJA PRODAM 2 ha zemlje. Telefon 0602-53-433. UČENCEM 1. in 2. razredov osnovne šole,ki imajo težave pri osvajanju učne snovi nudim strokovno pomoč. Telefon 850-748. ŽELITE ZASLUŽITI? Če jemljete delo resno in če ste komunikativni, potem vam je dohodek zagotovljen. V delo vas vpeljemo. Telefon 854-353. IZGUBILA SE JE ČRNO-BELA škotska ovčarka "Ani". Hvaležni vam bomo, če nas boste poklicali 857-955. HIŠO V MOZIRJU 1, prodam. Telefon 852-408. KLAFTRO BUKOVIH DRV PRODAM za 12.000,00 sit. Telefon 850438. DVA PRAŠIČA 120 do 140 kg in svinjo 250 kg, prodam. Telefon 885-734. PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljenega z domačo krmo in hlevski gnoj prodam. Telefon 854-872. UGODNO PRODAM POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT v centru Šoštanja. Površina poslovnih prostorov 186,00 m2, površina stanovvanjskih 42,00 m2 s 527,00 m2 funkcionalnega zemljišča. Objekt in prostori so komunalno opremljeni z vodovodom, kanalizacijo, elektriko, telefonom in priključeni na mestno vročevod-no omerežje. Možen je nakup samo dela poslovnega prostora v izmeri 120,00 m2. Samo za resne interesente so informacije med 18. in 21. uro. Telefon 063-853-894. Za kompleten odkupje možen tudi delni kredit. R-4 letnik 85, registiran 95/5, prodam za 1700 DEM. Telefon 857-927. ZIMSKA KOLESA za Kadet ali Zastava 101, prodam. Telefon 882-427. TRAJNO GOREČO PEČ, prodam. Telefon 888-293. V OKOLICI MOZIRJA prodam hišo dvojček ali celo. Telefon 858-321. BOSCH ELEKTRONIKO ZA SA-MARO in dva prtljažnika prodam. Telefon 857-257. CENJENE GOSTE OBVEŠČAM, da od 1.3.94 gostišče Pivnica "Na zdravje" B. Mravljaka 2 v Šoštanju ne obratuje več. Hvala za razumevanje. PRAŠIČA ZA ZAKOL, prodam. Krmljen z domačo hrano. Telefon 888-203. SUPER KREDITI za avtomobile, brez pologa na 4 leta. Žarek d.o.o. telefon 856-537. POSLOVNE PROSTORE za razne mirne dejavnosti oddam. Telefon 0609-625-512. ODDAMO VEČ STANOVANJ par-tnerjem brez otrok v Velenju. Telefon 0609-625-512. ZAPOSLIM PEKA in poslovodjo trgovine in proizvodnje. Telefon 721-520. JUGO 45 KORAL, letnik 90, odlično ohranjen, prodam. Telefon 895-226 zvečer. BIKCA, simentalca, starega 2 meseca, prodam. Telefon 888-140. ODKUPUJEM HLODE BUKVE IN VSEH LISTAVCEV, tudi na panju. Plačanje do 6 dni, dogovor ali takoj. Ivo Lahovnik, C. Talcev 4 ali telefon 853-316 in 853-970. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA, da bo v nedeljo 20.11. od 8. do 8.30 prodajala mlade kokoši nesnice 2x ceplje- ne pri Stropniku v Šaleku, pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. TELICO SIVKO staro 3 mesece, A kontrola, prodam. Telefon 882-391. ZIMSKA PLAŠČA iz blaga in krznen plačš vse št. 42/44, prodam. Telefon 853-924, zvečer. KNJIGO ENCIKLOPEDIJO VRTNARJENJA PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 857-557. VISOKO PRITLIČNO HIŠO, 800 m2 zemlje, vseljivo takoj, prodam. Telefon 855-428. PRODAMO VEČ STANOVANJSKIH HIŠ, posestev, poslovnih prostorov in stanovanj. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. V VELENJU kupimo trosobno stanovanje in garsonjero, v Šoštanju pa enosobno stanovanje. Telefon 856-899. BLATNIKE, izpušno cev, roke, varnostne pasove, vse novo za Jugo 45, ugodno prodam. Telefon 892-285. ČEVLJARSTVO I RMAN, Trg. Bratov Mravljak 8, Šoštanj, zaposli več šivilij za nedoločen čas. Razgovor v petek 18.11.94 od 12. do 15. ure. KUPIM ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Mozirja, Šmartnega ob Paki ali Velenja. Telefon 852-504. ŠTIRI VRATA IN RADIATOR ugodno prodam. Telefon 854-608. Za vse, ki ste plačali naročnino A Y T O A\ O T 011 TRGOVINA IN SERVIS d.d. 63000 Celje, Miklošičeva 5 Izjemno ugodne možnosti nakupa novega vozila SAMARA. Lastnikom rabljenih vozil zlasti ZASTAVE priporočamo, da se odločijo za zamenjavo le tega, in sicer po sistemu staro za novo, ker nudimo za rabljeno vozilo najprimernejšo odkupno ceno, za eventuelno manjkajoča sredstva pa najugodnejši potrošniški kredit. Vsa pojasnila in nasvete lahko dobite osebno v naših prodajnih salonih vozil LADA, ali po telefonu. INFORMACIJE: CELJE, Salon LADA, Miklošičeva 5, tel. 063 / 24 - 211 int.23 Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. ] Tel.: 0609/624-775 'd.o.o. Trg mladosti 6, Velenje Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiSko knjigo tel., fax (063) 857-647 od 8. do 12. ure KAMNOSESTVO PDDPECAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo ; IZDELAVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, TLAKOV.. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJA MAKOVŠEK rojena KUZMAN 14.3.1926 - 5.11.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in maše ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti ter ji izkazali spoštovanje. Zahvala velja tudi njenim zdravnikom za zdravljenje. Posebej se zahvaljujemo govornikoma, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevskemu zboru Kajuh iz Velenja, Rudarski godbi ter ostalim organizacijam in društvom, ki ste se poklonili njenemu spominu. Žalujoči: mož Anton, sin Bogdan z ženo Ivico, vnukinji Nataša in Brabara ter ostali sorodniki. Ne jokajte ob grobu mojem, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Kruta bolezen nam je iztrgala našega ljubega moža in ateka JOSIPA JANEŽIČA - JOŽETA Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, veliko lepega cvetja in sveč ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo prijateljem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni, dr. Žubeijevi, dr. Polesu, patronažni službi ZD Velenje, posebno sestri Andreji, dr. Štabucu in osebju Onkološkega inštituta za nenehno skrb in zdravstveno pomoč. Iskrena hvala za tople besede gospodu Dragu Semetu, pevcem za ganljivo zapete pesmi, godbi in sodelavcem iz TE Šoštanj ter Društvu upokojencev. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, stare mame in prababice MARIJE MRAVLJAK iz Škal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Slavici Bevc in zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za toplino in zdravstvene usluge. Prav tako govorniku gospodu Adolfu Lipniku, moškemu pevsekemu zboru DU Velenje, organizacijam Krajevne skupnosti in gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Franc, sin Branko, hčerki Silva in Olga z družinami, sestre Lojžka, Pepca in Tončka z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Bolezen je iztrgala iz naše sredine, našega dragega brata in strica IVANA BLAGOTINŠKA ■ ■ 21.12.1925-7.11.1994 Zaman je bil naš trud, zflman vsi dnevi Tvojega trpljenja, bolezen je bila močmejša od življenja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja in sveč. Iskrena hvala govorniku Krajevne skupnosti Andraž, pevcem, godbi TUŠ in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: sestre Pepca, Francka, Ani, bratje Štefan, Pepi in Tina z družinami in ostali sorodniki. ■■■■■■■■■i "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta FrantiSka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje 5t. 23/26-92 je "NaS čas" , .............................i........................................ • ■ ... ..." ■"'"■ """ " Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, Rač. prelom in oblikovanje. ■ » " » * """ Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena telefon (063) 853-451,854-761,856355. m LUMINA Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Bojana Špegei, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, Maribor. uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna (oblikovalec). trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Martir >v praznik v Šmartnem ob Paki Za vsakega nekaj 5. Martinov praznik Je minil v znamenju mraza, vina, prireditev In ... ■ Organizator si Je prizadeval, da bi na tridnevnem praznovanju spreminjanja mošta v vino našel vsak kaj zase Na šmarskih karaokah se je trlo ljudi nili predavanju prof. Vodovnika iz Maribora o vinu in kletarjenju. Prihod Martina, ki je krstil mošt v vino, je sicer nekoliko pokvarilo slabo vreme, vendar se je pred šmarškim gasilskim domom zbralo kar nekaj krajanov. Novemu vinu so zaželeli "srečno in varno pot" člani šmarškega moškega pevskega zbora in učenci tamkajšnje osnovne šole, in sicer s krajšim kulturnim programom. Da ie bila mera za ta dan pol- na, so poskrbeli še predstavniki pokrovitelja Ere Vino Šmartno, ki so ponudili v pokušnjo njihovi nagrajeni vini na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani. Sejem domače obrti oziroma kramarski sejem v središču kraja, karaoke s Strašnima Jožetoma ter gostjo Deo Mušič in obvezno družabno srečanje (beri veselica) so zapolnili soboto, nedeljo pa poleg kramarskega sejma še prikaz starih ljudskih običajev, mesarstvo Sušeč s svojimi izdelki ter lep koncert Cite Galič in okteta Ajda v šmarški farni cerkvi sv. Martina. Šmarški turistični delavci bodo svojo željo po popestritvi življenja v kraju, po Siljenju kulture pitja vina ter ohranjanju izročila sicer analizirali v naslednjih dneh. Prvi odmevi pa že kažejo, da so v svojih prizadevanjih na pravi poti. (tp) Najbrž svetnik Martin, rojen leta 316 v današnjem ogrskem Szombathelyju, vojak v rimski vojski, pozneje škof v Poitiersu v Franciji, ni vedel, kako cenjeno bo njegovo ime. Še bolj pa delo, ki mu ga pripisujejo sploh v deželah vinske trte in vina. Čaščenje tega priljubljenega svetnika, med Slovenci je Martinov približno kar 13.000, se je menda v naše kraje razširilo med 7. in 9. stoletjem. Na najrazličnejše načine ga častijo še danes. Že peto leto zapored so to počeli minuli konec tedna tudi v Šmartnem ob Paki. Zasluge za "dogajanje" imajo tamkajšnji turistični delavci, ki so Kulturno - zabavne prireditve so se vrstile vse od petka popoldne do nedelje zvečer. Prvi dan so prišli na svoj račun vinogradniki, ki so z velikim zanimanjem prisluh- sledili nekaterim dejstvom in zgodovinskemu izročilu. Kraj se je pred mnogimi leti namreč imenoval Martin ob Paki, na obromkih Malega in Velikega vrha pa so se krajani v precejšnji meri ukvarjali tudi z vinogradništvom. Po nekaj "sušnih" letih se spet množičneje ogrevajo za to zvrst kmetovanja, nenazadnje tudi po zaslugi podjetja Era Vino Šmartno. Že pri pripravi prvega praznika so šmarški turistični delavci želeli pripraviti takšen program, v katerem bo našel vsak nekaj zase tako glede kakovosti kot pestrosti. Temu cilju so poskušali v sodelovanju s pokrovitelji slediti tudi tokrat. Šoštanjski mestni trg je bil v soboto zvečer lep kot že dolgo ne. Pravljično so ga osvetljevali televizijski reflektorji, pod katerimi je televizija Koper snemala priljubljeno oddajo Karaoke - Dobra volja je najbolja. Vsi tisti, ki si snemanja Karaok niste mogli priti ogledati in vsi tisti, ki zaradi gneče na mestnem trgu niste dobro videli, kaj se dogaja na odru, si boste oddajo lahko ogledali v programu Televizije Slovenija v soboto, 3. decembra. Karaoke so v Šoštanj "pripeljali" prizadevni člani Turističnega društva in tako poskrbeli še za eno veliko promocijo občine in njene okolice, obenem pa z njo dobili potrditev, koliko veselja imajo s petjem prebivalci doline in njene okolice. Nastopajoči so prišli od blizu in daleč. Samo na avdicijo za nastop v oddaji, ki je bila prejšnji teden, v torek zvečer, v šoštanjskem Domu kulture jih je prišlo toliko, da v dvorano preprosto sploh niso mogli vsi. Za ' stop v Karaokah se je poi ^ovalo blizu 250 prijavljenih, nastopilo pa potem, po opravljeni avdiciji, kakšnih sto. Posebna gosta šoštanjskih Karaok sta bila pevka Irena Vrčkovnik, najstrejši ljubitelj karaok pa 88-let-ni kovač Ivan Šoln, ki je tudi zapel, zraven pa še zabrenkal na kitaro. , Kako je bilo pa boste, kot že zapisano, lahko videli v oddaji Karaoke -Dobra volja je najbolja v televizijski oddaji, 3. decembra. mkp, foto: A.O. NATAKARICA 94 VELIKI FINALE DNE 19.11. OB 20. URI V RDEČI DVORANI Za osvojitev laskavega naslova "naj natakarica" in posebne nagrade osebni avtomobil bo tekmovalo 24 finalistk iz vse Slovenije. V zabavno glasbenem programu bodo sodelovali: - RUDARSKA GODBA NA PIHALA -TEREZA KESOVIJA - FARAONI -ČUKI - HELENA BLA6NE - BIC BEND -MESEČNIKI - CMOK -ALFI NIPIČ -BRENDI -VIKI CUNZEK -DORE KOCOVŠEK - KORADO BUZETI Prireditev bodo vodili: Vinko Šimek, Mojca Blažej Cirej in Janez Dolinar. Obiskovalce čakajo številne praktične nagrade. Za gostinsko ponudbo bo skrbel ^057. Čaka vas lep večer, z obilo zabave, glasbe, petja in humorja. Lahko boste plesali dolgo v noč. Obiščite eno največjih letošnjih turistično zabavnih prireditev v Velenju in pomagajte izbrati NAJBOLJŠO MED NAJBOLJŠIMI. Organizatorji prireditve: GOST, Radio Slovenija, Slovenske novice, Radio Velenje, radijska ekipa "DEJ NEHI NO" in pivovarna UNION. VSTOPNICE V PRODAJI: RESTAVRACIJA KLUB, ORION, ERA ZLATICA IN RDEČA DVORANA.