NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 1 NAS CASOPIS Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLII, 429. številka 31. avgust 2015 Izvidnica o vrhniškem turizmu 750 let omembe Podlipe Kako ravnati ob smradu? Brigita - zlata paraolimpijka Praznik borovnic je nazaj Občinski praznik prostovoljstva Kresni večer na Dolu Odlični borovniški planinci stran od 2 do 18 stran od 19 do 24 Obnova v šoli Šurki osvojili zlati globus | Novo vozilo za žažarske gasilce Streljali na medveda v ZOO Rozman stran od 25 do 29 Podelili občinska priznanja Novi metri asfalta Jubilej dvorskih gasilcev Obnovili cerkev na Lovrencu stran od 30 do 36 Občina z novo spletno podobo Vloga za kanalizacijo oddana Strategija razvoja občine Prihajajo najboljši plezalci stran od 37 do 42 Paraolimpijka Brigita Grom osvojila dve medalji Vrhniška balinarka je na paraolimpijskih igrah v Los Angelesu osvojila srebro med posamezniki in zlato v dvojicah. Več na vrhniških straneh. Za Dragomerčane bo poslej ložanska pošta Od 15. septembra bo Pošta Slovenije za naslovnike naselja Dragomer poštne pošiljke na podlagi puščenega obvestila o prispeli pošiljki začela izročati na pošti Log pri Brezovici. Prebivalci Loga, Bevk in Lesnega Brda bodo poštne pošiljke prevzemali tako kot doslej. Borovničani ne spreglejte! Občina je na svojem portalu objavila razpis za subvencioniran nakup in gradnjo malih čistilnih naprav. Razpis bo odprt do 20. oktobra. Žažarski gasilci imajo novo vozilo Moštveno vozilo, ki so ga tudi uradno sprejeli v začetku julija, jim bo na njihovih tekmovalnih podvigih prišlo še kako prav. Več o tem na horjulskih straneh. Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si Tako se je letos avgusta poslavljalo sonce na Polhograjski gori ali Lovrencu, kot mu tudi pravijo. Domačini oziroma prostovoljci so poleti morali kar pošteno zavihati rokave, da so do cerkve sv. Lovrenca prinesli orodje in gradbeni material, ko so se lotili obnove zvonika, ostrešja in ureditve zunanje razsvetljave, kajti do cerkve na nadmorski višini 824 metrov je mogoče priti samo peš. Obnovljen zvonik in novo razsvetljavo so pripravili za blagoslov v začetku avgusta. Foto: Andrej Gerjol Medobčinska redarska služba ima po novem novo vozilo, iz katerega meri hitrost: dosedanji rdeči clio je nadomestila fiat panda. Kot so pojasnili, se bo omenjenemu radarju prihodnje leto pridružil še en, ki pa ne bo nameščen v vozilu. Postavili ga bodo tam, kjer vozila z radarjem ne morejo parkirati. Medobčinski inšpektorat in redarstvo sta letos izdala že za skoraj pol milijona glob, večino zaradi prekoračitve omejitve hitrosti. I Vabljeni vsi otroci od petega do trinajstega letal SUPERPOKAL | (f^^Tl iimk^ .41 78. 778 ŠOLA www.sd-dren.si ^^^ DOB O VE C hVOVARNA KOZEL t j&tulpifjrfrfltiprfflk OPLAST KOBARID DVORANA 5.9.2015 NOGOMETA NA DRENOVEM GRIČU Naslednja številka bo izšla 28. septembra, besedila bomo sprejemali do 15. septembra. Prekratko poletje Poletje je namenjeno počitnicam, dopustom. Tudi v Našem časopisu komaj čakamo zadnjo številko v juniju, ker vemo, da nas potem kmalu čaka dopustovanje. Navadno je potrebno »pod streho« spraviti še prilogo Konec, ki izide avgusta, a z njo ni toliko dela kot s časopisom. Nato sledi zasluženi dopust, ki se po norih Argonavtskih dneh na Vrhniki, kjer je potrebna nenehna novinarska prisotnost - tudi ob nemogočih časovnih terminih - zdi pravi balzam za telo in dušo. Včasih te v podzavesti kar spremlja neko opozorilo v smislu, kam boš pa danes zvečer šel? Kateri teren te čaka pa popoldne? Na srečo se hitro zaveš, da je to le klic navade, ki pa ta trenutek nima ničesar opraviti z resničnostjo. Verjetno se boste strinjali z mano, da neglede kako dolg dopust je, se zdi, da je vedno prekratek. Še bi malo, samo še malo. Ampak vsakega lepega mora biti enkrat konec, sicer ne bi pomenilo užitka. Tudi med, če ga jemo vsak dan, ni več tako sladek, kot je bil prvič. Tako je pred vami prva številka Našega časopisa v drugi polovici leta. Lani smo v njem kar nekaj strani namenili neurjem, ki so pustošila predvsem na polhograjskem koncu. Na srečo letos ni takšnih vesti, je pa veliko drugih, ki kažejo kako pestro je življenje v naših lokalnih skupnostih. Včasih kdo reče, da se v njegovi občini nič ne dogaja, pa mu takoj odvrnem: poglej v Naš časopis, pa boš videl kako se motiš. Prepričan sem, da se za vsakega nekaj najde v kraju, samo premakniti se je potrebno s kavča in stopiti med ljudi. Gašper Tominc KLICI T-2 ZA TOP4 Pričakujemo vas na naslovu TC Mercator-Loka, Robova cesta 6, 1360 Vrhnika T 064 125 001 PRVIH 100 NOVIH NAROČNIKOV, ki sklene pogodbo v pooblaščeni poslovalnici T-2 na Vrhniki prejme: • brezplačno enoletno naročnino na programsko shemo XL HD • brezplačno enoletno naročnino na TV ČASOVNI ZAMIK NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 2 2 NAS ČASOPIS Občina Vrhnika 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V petek, 18. septembra 2015, ob 20. uri Vas vljudno vabimo na SVEČANO ODPRTJE CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI. Kulturni program bodo soustvarjali: Glasbena skupina Tolmun; Jure Mesec — fagot, Tomi Popit — baskitara; Bernard Kogovšek — kitara: Temne vode, Skozi vejevje, Večne sence, Potopljena samota, Recitatorska skupina Mavrica; koreografija — Mateja Jerebic: Mesto Dioniza, Plesna skupina Medeja; koreografija — Mateja Jerebic: Skozi ples, Lutke Blagajana; avtor in mentorsko vodstvo — Boris Kononenko: Ivan je doma; ob 140-letnici rojstva Ivana Cankarja, Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika; zborovodja: Lovro Grom: Ljubezen do domovine, Po zelenem travniku, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika; mentorica — Ljubica Jelovšek Igriva jesen Pritrkovalci sv. Pavla Vrhnika; vodja — Jernej Grom Košutova, Antonova, Cerkveni mešani pevski zbor sv. Pavla Vrhnika; zborovodkinja: Patricija Pečar Kumar Zvonovi, Orkester Simfonika Vrhnika, Mešani pevski zbor Mavrica Vrhnika, Mladinski mešani pevski zbor Nauportus musica, Oktet Raskovec, Ženski pevski zbor Tonja ter Rada Kikelj Drašler; dirigent Marko Fabiani in zborovodkinja Darinka Fabiani: Na klancu, Košček sanj, Finlandija, Blažena, Mamma Mia, Sledi tihi besedi, Carmina Burana, gostje iz Kranja Plesni skupini Qulenium in Mana; umetniško vodstvo — Vita Osojnik in režiser Matija Milčinski. Brezplačne vstopnice za odprtje bodo po 7. septembru 2015 na voljo v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Bodimo previdni - šolarji na cesti! Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika opozarja vse krajane na bližajoči se začetek pouka. V torek, 1. septembra 2015, bodo z nami na cesti tudi naši najmlajši. Bodite pozorni na cesti, še posebno v okolici šol in vrtcev. Prilagodite hitrost vaših vozil in odpravite se od doma pravočasno. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih. Vedno jih pripenjajte z varnostnimi pasovi in jih namestite v ustrezne avtosedeže. Bodimo jim dober vzgled in se pripnimo tudi sami! Tudi letos bomo člani ZŠAM Vrhnika aktivno, ob pomoči Policije in Mestnega redarstva, varovali prehode za pešce in nevarne prometne točke. Naše člane boste prepoznali po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Bodite strpni in previdni. Življenje je neprecenljivo - spoštujmo ga. Varno vožnjo! Upravni Odbor ZSAM Vrhnika Hainz: sprava je že bila dosežen s plebiscitom Vrhnika, 25. junij - V Parku samostojnosti v središču mesta je pod krošnjami lipe potekala pol ure dolga prireditev v čast domovini ob njenem prazniku. Slavnostni govornik je bil Primož Hainz, podpredsednik Državnega zbora, ki je med drugim spregovoril tudi o spravi, ki naj bi jo izkoriščale politične elite za lastne interese. Župan Stojan Jakin je kot gostitelj dejal, da čeprav je polnoletnost že zdavnaj za nami, nismo preboleli nekaterih otroških bolezni. Omenil je razdvojenost Slovencev v luči potvarjanja preteklosti, kar nam ne bo pomagalo k boljšemu življenju. Dejal je še, da izkušnje kažejo, da zasluge tistih, ki negirajo preteklost ali jo poskušajo izkriviti, tudi naslednje generacije ne bodo spoštovale. Slavnostni govornik je bil na Vrhniki izvoljeni poslanec in podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz, ki se je v govoru sprehodil skozi mejnike slovenske zgodovine, ki so nas pripeljali do samostojnosti ter pri tem pohvalil Vrh-ničane za njihov prispevek pri osamosvojitveni vojni. O zdajšnjem stanju v državi je dejal, da se vrtimo v začaranem krogu varčevanja in prodaje podjetij, a je izrazil optimizem, saj naj bi gospodarski kazalci kazali na povečanje izvoza in industrijsko rast. Spregovoril je tudi o deljenju Slovencev: po njegovem smo spravo dosegli že na osamosvojitvenem plebiscitu, kasnejši poskusi sprave pa so po njegovem igre političnih elit za potrebe lastnih interesov. Dejal je še, da ni za domobranski spomenik, vsekakor pa podpira poimenovanje knjižnice v Kamniku po Francetu Balantiču. Prireditev, ki jo je vodila Mirjam Suhadolnik, so obogatili še veterani vojne za Slovenijo z »veteranskim dejanjem« in župnik Blaž Gregorc z molitvijo za domovino. Za kulturno kuliso sta poskrbela Pihalni orkester Vrhnika in Mešani pevski zbor Nau-portus Musica. (gt, foto: gt) Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika Občinski svet Občine Vrhnika je 2. 7. 2015 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 53/15, 17. 7. 2015 in začel veljati 1. 8. 2015. Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo samo na besedilni del OPN, in sicer na strateški in izvedbeni del, ki vsebuje splošne prostorske izvedbene pogoje, prostorske izvedbene pogoje glede na namensko rabo, posebne prostorske izvedbene pogoje in usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Grafični del OPN oziroma karte namenske rabe se niso spreminjali. Postopek sprememb in dopolnitev OPN za grafični del je v teku. Z uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, t.j. 1. 8. 2015, so prenehala veljati vsa do takrat izdana potrdila o namenski rabi zemljišč in lokacijske informacije. Če je potrdilo ali lokacijska informacija potrebnae za pridobitev gradbenega dovoljenja ali promet z nepremičninami po 1. 8. 2015, je treba pridobiti novo potrdilo oz. lokacijsko informacijo. Oddelek za prostor Občine Vrhnika VABILO NA DAN ODPRTIH VRAT ČISTILNE NAPRAVE VRHNIKA Občina Vrhnika in Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., vas vabita na dan odprtih vrat čistilne naprave Vrhnika, ki bo potekal v torek, 8. septembra 2015, med 16. in 18. uro. Med vodenimi ogledi si boste lahko pobližje ogledali delovanje nove moderne čistilne naprave ter spoznali metode, ki omogočajo kakovostno čiščenje odpadne vode. Stojan Jakin župan občine Vrhnika mag. Brigita Šen Kreže direktorica JP KPV, d.o.o. Kdo svinja na počivališčih? Stara cesta na Vrhniškem klancu premore nekaj počivališč s klopmi in mizami, kjer si lahko turisti ali zgolj mimoidoči odpočijejo, obedujejo ali zgolj pokramljajo. Vse lepo in prav, kajti temu so tudi namenjena, a kot kaže jih zadnje tedne nekdo izrablja za odlaganje lastnih odpadkov. Vem, dejali boste, da so to turisti. Ne, kajti električnih vrtalnikov, traktorskih gum in starih veder od beleža verjetno tujci ne nosijo s seboj. Kot so nam pojasnili na vrhniški komunali, smeti na počivališčih pobira Cestno podjetje Gorica oziroma izbrani podizvajalec. Včasih so to dejavnost vršili dvakrat tedensko, sedaj pa glede na razpoložljiva sredstva samo še vsakih 10 dni. Pobiranje naj bi podjetje mesečno stalo 4000 evrov. Prizorišče je obiskala tudi komunalna inšpekcija, a kršiteljev ni odkrila. Nas je pa poklical ogorčen krajan Zaplane, ki je dejal, da je slučajno naletel na gospo, ki je odložila smeti. V sveti jezi se je pognal za njo in ji jih stresel na pokrov motornega vozila, da je v popolnem šoku ostala brez besed. Verjetno jih tam ni nikoli več odložila, a očitno ni edina, kajti smeti se na počivališčih pojavljajo zelo vztrajno: v 200 litrskih vrečah za smeti, posamezne smeti v obliki kosovnih odpadkov, rezervni avtomobilski deli in podobno. Škoda da je tisti dan, ko smo obiskali prizorišče, deževalo in da ni bilo nobenega turista na spregled, kajti verjetno bi podal sočen komentar. Kot so nam povedali na komunali, naj bi bilo z upravljalcem ceste dogovorjeno, da bodo na počivališčih postavili table o prepovedanem odlaganju odpadkov, prav tako bodo ostranili nekaj klopic in miz. Ali bo pomagalo, bo pokazal čas. Obe občini, tako vrhniška kot logaška, imata izvrstno poskrbljeno za odvoz odpadkov. Zakaj je potrebno odlagati odpadke za »prvi vogal«? Očitno se za nekatere svet vrti v drugo stran kot za vse ostale. In to v 21. stoletju! Vse občane naprošamo, naj bodo poslej še bolj pozorni na dogajanje na počivališčih. Mogoče nam skupaj uspe preprečiti še nadaljnje svinjanje občine. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 3 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina NAŠ ČASOPIS Sedmo srečanje starodobnih vozil Vrhnike Tako kot že nekaj let smo se tudi letos odločili, da na druženje povabimo vse Vrhniča-ne, ki so lastniki starodobnikov. Letos se bo naše sedmo tradicionalno srečanje začelo pred Gostilno Bajc od 8.30 naprej. Predvideni start promocijske vožnje je ob 9. uri. Kot je sicer že znano, je zaželena starost vozil nad trideset let, potrebna je tehnična brezhibnost vozil in udeležba srečanja je na lastno odgovornost. Število udeležencev bo omejeno na trideset vozil. V primeru zelo slabega vremena srečanje odpade. Prijave sprejema: Mateja Bajc, 031 314 681, in mateja@avtotrade.si. Dodatna pojasnila dobite tudi pri Francu Klančarji, 041 586 668. Lani so nam srečanje popestrili kolesarji iz Škofje Loke, letos pa imamo za vas ponovno nekaj novega! Lastniki starodobnih vozil z Vrhnike in okolice, lepo povabljeni in dobrodošli na sedmem srečanju! Vrhničanka Brigita Grom na specialni olimpiadi osvojila dve medalji Los Angeles ali mesto angelov, kot ga poimenujejo nekateri, je v letošnjem poletju gostil specialne olimpijske igre, kjer je kar osem tisoč športnikov s posebnimi potrebami pred kamerami, fotoaparati in večtisočglavo množico dokazalo, da z njimi ni šale. Med njimi je bila tudi Vrhničanka balinarka Brigita Grom, ki je na podlagi večletnih priprav v balinanju, napornih treningov in dobrih rezultatov na domačih tleh poletela še čez lužo in se domov vrnila težja za srebrno medaljo, ki jo je osvojila posamezno, in zlato, ki jo je v mešanih dvojicah osvojila skupaj z balinarjem Božidarjem Lušino. Slovenija se letos lahko pohvali kar s šestindvajsetimi medaljami in dolgimi leti sodelovanja na tovrstni olimpiadi, saj športniki iz majhne po- dalpske države na njej sodelujejo že vse od leta 1991. Brigita je uporabnica VDC Vl-enota Vrhnika, je športnica po duši in je svojo nalogo vzela zelo resno, se posvetila treningom, neutrudno balinala, se usedla na letalo ter na drugi strani sveta osvojila kar dve medalji in upravičila svoj priimek, saj je kot pravi grom priletela nazaj v Slovenijo in zableščala v siju osvojenih medalj, k ji bodo dajale zagon za nadaljnje treninge in nove cilje, ki jih kar ni videti konca. Blaž Uršič Vrhnika na Expu: tehnika ne more nadomestiti osebnega pristopa Vrhnika, 6. avgust - Na svetovni razstavi Expo v Milanu se je v drugi polovici julija predstavljal tudi vrhniški turizem. Kot sta povedali predstavnici ZIC Vrhnika, ki sta en teden aktivno sodelovali na sejmu, je bilo zanimanja za Vrhniko veliko, predvsem kot enodnevno destinacijo ob obisku prestolnice. Posluževali sta se osebnega pristopa do obiskovalcev sejma, kar je vzbujalo veliko zanimanja in pozitivnega odziva, morda celo več kot draga in tehnološko dovršena tehnologija v paviljonih drugih držav. Na svetovni razstavi Expo Milano 2015 se od 1. maja do 31. oktobra predstavlja 142 držav, med drugim tudi Slovenija. Expo Marija Zakrajšek in Janja Furjan, obe z ZIC Vrhnika, ki pokriva vrhniški turizem. Njun način dela je bil klasičen, z večjezičnimi tu- čina paviljonov ni imela turističnih materialov v obliki papirja. Mi smo bili eni redkih, ki smo ga imeli,« je pojasnjevala Zakrajško-va. »Naše brošure so zato pobirali kot za stavo, zato upravičeno domnevam, da bodo nekateri od njih nekoč obiskali Cankarjevo mesto. poteka vsakih pet let v drugi državi z vedno drugo aktualno temo. Letošnja je bila hrana. Svetovno razstavo oziroma sejem naj bi si po napovedih organizatorja ogledalo dvajset milijonov ljudi, kar je ogromna številka, zato je veljalo izkoristiti njegovo bližino v Milanu. Vrhniški turizem se je predstavljal v drugi polovici julija v okviru daljšega termina, namenjenega predstavitvi ljubljanske regije. En teden sta na njem aktivno sodelovali rističnimi brošurami in osebnim pristopom do mimoidočih, kar je na prvi pogled v senci tehnološko dovršenih paviljonov z neštetimi plazmami, zasloni občutljivimi na dotik ter gromozanskimi vi-deoprojekcijami delovalo mogoče staromodno, a se je kmalu izkazalo, da je osebni nagovor še vedno najučinkovitejši. »Nekatere države se sploh niso predstavljale kot turistične destinacije, pač pa so promovirale samo svoje vrhunske tehnološke dosežke. Prav tako ve- Nenazadnje, brošura ti ostane doma in te opominja na neko de-stinacijo, medtem ko spomin na videoprojekcijo kmalu zbledi.« Vrhniko sta predstavljali kot zeleno destinacijo na pragu Ljubljane, ki premore veliko zgodovinskih in naravnih znamenitosti ter dobro kulinariko. »Večini sogovornikov je bila to najboljša opcija, kajti da bi pripotovali iz Nemčije ali Francije sem na Vrhniko zgolj in samo zaradi nje, si je verjetno iluzorno predstavljati. Da pa »skočijo« iz Ljubljane na naše Barje, v Tehniški muzej Slovenije ali si ogledajo Ljubljanico, pa je že možno in smiselno,« je menila Zakrajškova, ki je med pogovori z obiskovalci naletela tudi na priletnega Francoza, ki se je nekoč že mudil na Vrhniki. V spominu mu je ostala predvsem kot prijetno majhno mesto, polno zelenja. Sicer pa so bili obiskovalci slovenskega paviljona prijetno presenečeni nad dejstvom, da so promotorji vrhniškega in vseslovenskega turizma obvladali več tujih jezikov, česar za druge države še zdaleč ni mogoče trditi. Naši sogovornici sta menili, da je udeležba na tovrstnih sejmih zalo dobrodošla, kajti obiskovalci niso že predhodno nasičeni s turističnimi informacijami, pač pa so dojemljivejši za nove destinacije. »Škoda ker se ne predstavljamo en mesec oziroma še dlje. Menim, da bi v tem primeru naredili za promocijo Vrhnike kot turistične destinacije ogromno. Moji občutki po tednu dni aktivnega sodelovanja na sejmu so namreč zelo pozitivni in vzpodbudni,« je še dodala Zakrajškova. Gašper Tominc, foto: MZ in JF Živahni poletni meseci v TIC Vrhnika Naš prečudni kraj v zadnjih letih počasi, a vztrajno doživlja turistični razcvet. Dokaze za to najdemo v številkah, ki razkrivajo povečan obisk, in tudi na sprehodu skozi Vrhniko. Lahko opazimo nove označbe ali informativne table pri pomembnejših točkah in turiste, ki z navdušenjem fotografirajo Kunstljevo vilo ali morda most v Retovju. Mesto pod klancem, kot so ga poimenovali v Dnevniku, se je nenazadnje na turistični zemljevid Slovenije jasno in glasno postavilo tudi z odlično oceno v turistični izvidnici omenjenega časopisa. Obiskovalci/turisti take in podobne stvari opazijo - razvijajočo se turistično infrastrukturo, opis kraja v dnevnem časopisju, tudi barvito in jasno razdelano turistično spletno stran. Vse to večkrat omenijo med svojim obiskom Turistič-noinformacijskega centra Vrhnika. ''Videli smo vašo spletno stran in bili navdušeni. Zdaj smo se pripeljali, da bi videli izvire Ljubljanice in Tehniški muzej Slovenije." Takšni in podobni začetki obiska v TIC-u so vedno razveseljujoči. Nekateri obiskovalci že vnaprej vedo, kaj jih zanima (največkrat izviri, TMS, stolp na Planini, vedno pogosteje pivovarna Human Fish), drugi postavijo najširše vprašanje: "Kaj lahko počnemo in vidimo na Vrhniki?" Te besede poleti pogosto slišimo. Med junijem in avgustom namreč TIC obišče izrazito več tujih turistov kot v preostalih mesecih. V juliju je bila tako skoraj tretjina vseh obiskovalcev iz tujine. V prvi polovici avgusta kar polovica. Veliko je kolesarjev, ki se v našem kraju za nekaj uric ustavijo na poti iz Ljubljane v Postojno ali obratno. Iščejo lepe točke v bližini, kjer bi si lahko malo odpočili in imeli piknik ali morda skočili v vodo in malo zaplavali. Pogosto nas obiščejo tudi turisti, ki gredo na počitnice na hrvaško obalo ali se od tam vračajo. Na Vrhniki se ustavijo, povprašajo o možnostih sprehoda in prosijo za kakšen namig, kje si lahko privoščijo kaj okusnega za kosilo. Poletne mesece zaznamujejo šolske počitnice in zato na vrhniških ulicah ne vidimo veliko šolarjev, ki v skupinah živahno korakajo proti Cankarjevi spominski hiši ali k izvirom. Vendar so ti isti meseci v TIC-u še posebno razgibani - vsak dan tod ustavljajo obiskovalci iz vsega sveta. Največ je Nemcev in Italijanov, sledijo Francozi in Španci, obiščejo pa nas tudi Nizozemci, Danci, Američani, Britanci, Avstralci ... Vsak od njih prinaša s seboj svojo zgodbo, pove, kaj ga je prineslo v Slovenijo in na Vrhniko, in vsakemu od njih v TlC-u z veseljem razkrijemo zgodbo našega prečudnega kraja: zgodbo Ivana Cankarja, izvirov Ljubljanice, Ljubljanskega barja, zgodbe iz preteklosti in uspešne zgodbe iz sedanjosti. Vse, kar zaznamuje Vrhniko kot posebno in odkrivanja vredno destinacijo. Janja Furjan NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 4 4 NAŠ ČASOPIS Občina Dnevnikova izvidnica o turistični ponudbi Vrhnike Že dolgo niso prejeli toliko vzpodbudnih ocen Vrhnika, 5. avgust - V Dnevnikovi prilogi je na štirih straneh obdelana turistična podoba Vrhnike, ki je dosegla visoke ocene, malce je pošepala le na področju gostinske ponudbe. Dnevnikovo izvidnico sestavljajo nenapovedani tuji in domači gostje ter Dnevnikova turistična ekipa. Zgovorni Rusinji sta se mudili na Vrhniki v prejšnjih dneh, ko vreme ni bilo najboljše, kljub temu sta Vrhniko zapustili s prijetnimi vtisi. Za prvega je poskrbela spletna stran VisitVrhnika. si, s katero upravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, ki je po njunem pregledna in ponuja veliko informacij. Nekaj manj lepih besed sta našli za hotel, ki po njunem mnenju glede na ceno ponuja veliko manj kot tovrstni hoteli v prestolnici. Oglasili sta se v TlC-u, kjer ju je presenetila tamkaj zaposlena z lepo in pravilno angleščino ter ustrežljivostjo. Po obisku v Tehniškem muzeju Slovenije sta se odpravili v sosednjo gostilno, kjer sta bili navdušeni nad hrano, zlasti nad lokalno jedjo - sirovimi štruklji, malo manj pa nad mrzlim vinom. Obiskali sta še Pivovarno Human Fish, za katero sta našli same pohvalne besede, ter gostilno pri cerkvi na Hribu, od katere pa se nista poslovili s tako dobrimi vtisi. Zmotila ju je zelenjava iz vrečke in neod-zivnost osebja, presenetila (pozitivno) pa ju je velikost porcij. V sklepnem delu sta obiskali še Cankarjevo spominsko hišo, kjer ju je vodnica po njunih lastnih besedah naravnost očarala, in cerkev na Sveti Trojici, kjer so ju zmotila zaprta vrata. V zaključnem delu opisa izleta sta zapisali, da sta bili nad Vrhniko prijetno presenečeni in da ju priporočata za enodnevni izlet. Vrhniko sta obiskala tudi zakonca iz Mozirja, ki sta v TIC naletela na prijaznega fanta, ki jima je povedal vse o Vrhniki in ju usmeril. Spominki so privlačni, ne predragi, sta še zapisala. Ogledala sta si Ttehniški muzej v Bistri, nad katerim sta bila navdušena, ravno tako nad Cankarjevo spominsko hišo in vodenjem v njej. Nekoliko ju je razočarala gostilna pri cerkvi, ki sta jo zaradi neodzivnosti osebja zapustila še pred naročilom, prav tako sta zapustila z nekoliko grenkim priokusom gostilno na Gradišču, ki ni stregla vrhniških sirovih štrukljev, ker naj bi bili za ta letni čas pretežka hrana. Etnolog Janez Bogataj je bil nad Vrhniko prijetno presenečen, ker po odhodu jugoslovanske armade, po njegovem mnenju, doživlja vsebinski razcvet. »Iskreno priznam, da sem bil ob prebiranju vtisov in ocen tokratnih izvidnic zares dobre volje, saj ocene že dolgo niso bile tako podobne in predvsem pozitivne, razen nekaterih podrobnosti.« Bogataj ni mogel mimo kritike, da gostinci ne strežejo vrhniških štrukljev, saj so po njegovem mnenju tudi dunajski zrezki težka jed, pa jih še vedno najdemo v meniju. Pogreša tudi več inovativ-nih turističnih izdelkov v povezavi z reko. Marjana Grčman, urednica TV oddaje Na lepše, je zapisala, da se ZIC Vrhnika zelo trudi, da bi turistični cilj s svojo ponudbo in kulinariko postal bolj prepoznaven. Pohvalila je ponudbo spominkov, pogreša pa več zgodovinskega turizma. Primož Žižek iz podjetja E-laborat pa je pod lupo vzel predvsem turistično spletno stran Vrhnike: www.visitvrhnika.si. Zapisal je, da gre za spletno mesto, na katerega so turistični delavci lahko upravičeno ponosni oziroma je spletna stran za slovenske razmere v svoji vrsti presežek. Gašper Tominc Plusi - Cankarjeva hiša in vodnica - TIC - pivovarna, Tehniški muzej Slovenije - prijazni in odprti ljudje Minusi - nekateri odpiralni časi 91/100 - tako je Rusinja ocenila Vrhniko 1. Urejenost, videz kraja, čistoča: 9 2. Promet, javni prevoz, kažipoti, označevanje znamenitosti: 8 3. Namestitev: 7 4. Kulinarična ponudba (lokalne jedi, lokalna pijača): 10 5. Ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska in nasploh): 8 6. Ponudba športnih dejavnosti, rekreacija, 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si zabave: 10 7. Ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi: 10 8. Spletne strani kraja in znamenitosti: 10 9. TIC - odpiralni čas, profesionalnost, prijaznost: 10 10. Gostoljubnost, splošni vtis: 9 Vrstni red po deseti izvidnici (do konca so še štiri) 1. Radovljica / 91 2. Vrhnika / 91 3. Kostanjevica na Krki / 87 4. Vojnik / 87 5. Slovenska Bistrica / 82 6. Sežana / 78 7. Semič / 74 8. Prevalje / 72 9. Kanal ob Soči / 64 10. Ljubljana / 62 11. Hrastnik / 48 12. Ankaran / 46 Spoštovane Vrhničanke in Vrhničani, ponosen sem, da sem vaš poslanec v Državnem zboru RS. Vrhnika se osvobaja slovesa industrijskega predmestja Ljubljane in oblikuje novo identiteto. Oblikuje tudi podobo turistično zanimivega kraja, kar so potrdili tudi na Dnevniku in ji namenili nekaj strani svojega dnevnika 5. avgusta 2015 letos. Zbrali so pohvalna mnenja turistov in turističnih strokovnjakov ter nekaj najznačilnejših turističnih točk. Še posebno sem vesel, da so predstavili našo Dragico Pelan, prostovoljko, upokojenko in članico DeSUS, ki dela kot prepričljiva turistična vodnica po znamenitih Cankarjevih poteh. Primož Hainz Sinja Gorica 12a, 1360 Vrhnika | 01 755 34 77 www.gostilna-bajc.si | Q Gostilna Baje s prenočišči n 1 Ponedeljek - sobota (Monday - Saturday)! 8.00 - 22.00 Klb Prazniki (Holidays): 11.00 - 18.00, nedelja zaprto SiSf Vrhniški štruklji s suhimi slivami Cankarjeva kava s sladkimi brki Vrhnika's dumplings with dried prunes Cankar's coffee with sweet mustache žabji kraki in divjačinske specialitete frog's legs and game dishes sprejmemo do 120 oseb we accept up to 120 persons SOBE I ROOMS Hainz, vrhniški poslanec, predlagal poimenovanje dela letališča po Mrlaku Primož Hainz, na Vrhniki izvoljen poslanec Desusa, je v začetku julija v Državnem zboru zastavil ministrici za obrambo Andreji Katič poslansko vprašanje oziroma pobudo, da bi del letališča Cerklje ob Krki poimenovali po Vrh-ničanu Toniju Mrlaku. Naj spomnimo: 27. junija 1991 so ga v Ljubljani v helikopterju sestrelili teritorialci, misleč, da gre za nevarnega pilota Jugoslovanske armade, v resnici pa je že dalj časa sodeloval s slovenskimi obrambnimi silami. Katičeva je odgovorila, da je letališče Cerklje ob Krki sestavni del vojašnice, ki že ima poimenovanje po Jerneju Molanu. »Mislim, da bi lahko ministrstvo za obrambo našlo kakšno drugo možnost v smislu oddolžitve Mrlaku in bi po njem poimenovali vojaški del letališča Jožeta Pučnika. Dajem samo kot primer,« je vztrajal Hainz. Ministrica je obljubila, da bodo pobudo preučili in jo upoštevali v primeru preimenovanj objektov Slovenske vojske, ki še nosijo krajevna imena. »Ne izključujemo pa tudi ne možnosti, da bi v bodoče, v kolikor bi prišlo do določenega poimenovanja letališča Cerklje ob Krki, če bi bilo poleg vojaškega dela izveden tudi načrtovani, civilni del vojaškega, tega letališča možno potem poimenovanje kot ste predlagali,« je še dodala ministrica. (gt) Poletni petki tudi letos družinski Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je pred leti zaradi poletnega mrtvila začel s tako imenovanim »Poletjem na Vrhniki«, v okviru katerega je vse petke v avgustu organiziral družinske predstave v Parku samostojnosti v središču mesta. Projekt se je zelo dobro prijel, zato ne preseneča, da so s ciklom nadaljevali tudi letos. Do zaključka redakcije smo obiskali tri petke (7., 14. in 21.) in vsi so bili množično obiskani. Otroci so lahko prisluhnili pravljicam, igricam ali lutkovnim predstavam, tisti posamezniki ki pa bi se utegnili dolgočasiti, pa so se lahko sočasno udeležili še kakšnih spremljevalnih aktivnosti, kot je ustvarjanje, rekreacija, poslikava po obrazu in podobno. Prizorišče je obiskal tudi tovornja-ček FerFud, kjer so si lahko napolnili želodce, plačali pa po lastni presoji. Sproščeni petki, z bosimi nogami na travi parka in v soju večernega sonca se bodo po zagotovilih organizatorja nadaljevali tudi prihodnje leto. Gašper Tominc, foto: GT Maša za domovino Vrhnika, 23. junij - Praznik domovine so Vrhničani med drugim obeležili z mašo za domovino, ki jo je v cerkvi sv. Trojice daroval vojaški kurat Milan Pregelj ob somaševa-nju domačega župnika Blaža Gregorca in kaplana Martina Goloba. Po končanem bogoslužju je zbrane nagovorila nekdanja poslanka Alenka Je-raj, Trio Rupnik pa je poskrbel za krajši kulturni program. Naj omenimo, da so bili na slovesnosti tudi predstavniki lokalnega veteranskega združenja vojne za Slovenijo in Župnik Blaž Gregorc, veteran Branko Dolenc s praporjem, nekdanja poslanka Alenka Jeraj, predsednik lokalne SDS Andrej Podbregar in vojaški kurat Milan Pregelj njihov prapor. Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno praznovanju na prostem, je kljub temu zagorel kres, poskrbljeno pa je bilo tudi za lačne in žejne. (gt, foto: Marko Kavčič) NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 5 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ¡¡¡¡¡¡S^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Ob odstranitvi deblaka naleteli na nov arheološki zaklad Vrhnika - Verjetno Cankarjevo mesto še ni nikoli doživeli toliko medijske pozornosti na področju arheologije, kot jo je letošnje poletje. Razlog za bliskanje fotografskih bliskavic in brnenje televizijskih kamer je bil dvig dva tisoč let starega deblaka iz struge Ljubljanice. Ker je bil v treh kosih, so ga dvigali v etapah, pri tem pa obakrat naleteli na nov arheološki zaklad. V pretekli številki smo že pisali, da gre za okoli 16 metrov dolg deblak, kar naj bi ga uvrščalo med evropske dolžinske rekorderje. Izdelan je bil v obdobju od 70 pred Kristusom do 50 našega štetja, imelo pa naj bi vlogo čolna - torej za prevoz bodisi ljudi bodisi tovora. Ugotovljena starost in ostanek domnevnega tovora, ki bi ga bilo mogoče interpretirati kot gradbeni material, postavljata deblak v neposredno zvezo z rimskimi naselbinskimi jedri na Vrhniki ter poudarjata gospodarsko vlogo Ljubljanice in njenih pritokov v obdobju prvih dveh stoletij cesarstva. Prvi dvig deblaka, ki ga je v 80. letih odkril potapljač Miro Potočnik (njegova zbirka najdb iz Ljubljanice naj bi bila tudi na ogled v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica, ki ga gradi občina), so arheologi opravili 8. julija. Presenetljivo je, da so ob deblaku odkrili tudi ostanke rimske ladje, ki naj bi bila dolga od 20 do 30 metrov. Že pred dvigom so namreč arheologi ob deblaku naleteli na lesen element, za katerega ni bil jasen izvor. S čiščenjem so ugotovili, da gre za šivano ladjo iz rimskega časa. Redka najdba potrjuje vlogo Ljubljanice v rimskem času: bila je transportna pot med Nuportusom in Emono. Glede na lokacijo najdbe, obstaja teorija, da so arheologi mogoče naleteli na »pokopališče plovil«, a to bodo potrdile ali ovrgle nadaljnje raziskave. Gre za tip ladje, kjer so ploskve »šivane«, izumili pa so jo Feničani. Lahko bi šlo za vojaške oskrbovalne ladje, ki so iz Italije oskrbovale zaledje Podonavja. Ladjo so natančno dokumentirali, zdaj pa jo bodo zaščitili, da o lahko počakala na nove raziskave. Naslednji dvig in hkrati zadnji so opravili 20. julija, tokrat pred veliko množico občanov in novinarjev. Ko so zaradi varnosti prenosa deblaka iz vode na kopno odstranili nekoč že odlo-mljen in nazaj pričvrščen kljun od premca, so arheologi odkrili, da so za tesnilo uporabili tkanino, verjetno z dodano smolo. 2000 let stara tkanina je izjemno redka najdba, ki bo z nadaljnjimi raziskavami verjetno odstrla še kakšno tančico skrivnosti, ki prekriva plovbo v rimskih časih. Projekt raziskave deblaka poteka v okviru krovnega projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki ga delno financira Evropska unija (finančni mehanizem EGP 2009 - 2014). Deblak naj bi namreč bil razstavljen v omenjenem razstavišču. Poleg odvzema deblaka iz Ljubljanice, bodo arheologi v okviru dela projekta nadaljevali tudi raziskave na rimski ladji, ki so jo pred leti odkrili v Ljubljanici pri Bajerjih in preučevali vpliv fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških parametrov na moker les, kar naj bi pomagalo najti prave odgovore na vprašanje kako tovrstne spomenike dolgoročno ohraniti »in situ«. Gašper Tominc, foto: GT Vabilo Vabimo vas na sklop kulturnih delavnic predavanj in pogovorov, ki bodo potekali v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika v sklopu Lokalnega programa za kulturo. V mesecu septembru bomo dva dni posvetili temam s področja kulturne politike. V ponedeljek, 14. 9. 2015, ob 18.00 bodo potekale naslednje delavnice: • Status društva v javnem interesu na področju kulture, • Status samozaposlenih na področju kulture, • Status prostovoljske organizacije na področju kulture, • Tematski predlogi kulturnih vsebin za Lokalni program kulture s poudarkom na predstavitvi anket, Skupna raba javnih prostorov in prostorov namenjenih (lokalni) skupnosti - prireditveni prostori - strategija začasnih razstavnih prostorov - strategija postavitve javnih plastik in drugih kipov - spomeniki - oglaševanje. V torek, 15. 9. 2015, ob 18.00 bo dan posvečen predstavitvam, in sicer: • predstavitev predloga Vpisa v register nesnovne kulturne dediščine, • predstavitev predloga razpisa za razstave mladih avtorjev v Galeriji Kašča, • predstavitev predloga razpisa za področje kulturne dediščine, • ter predstavitev in razprava glede predlogov sprememb razpisa za sofinanciranje programov in projektov s področja kulture. Delavnice in predstavitve so namenjene društvom, organizacijam, samozaposlenim v kulturi in ostali zainteresirani javnosti. Vljudno vabljeni! Žiga Gruden Poletje smradu na Vrtnariji in Zlatici -Kako naj posamezniki ukrepajo To poletje si bomo vsi stanovalci naselij Vrtnarije in Zlatice še posebno zapomnili. Ne samo, da je bilo vroče, smrdelo je in še vedno smrdi kot iz najbolj zanemarjene greznice. Vsak večer, vse noči in zjutraj. Onesnaževalcem za družbeno odgovornost ni popolnoma nič mar, še manj za zdravje ter počutje ljudi. Zanima jih zgolj ustvarjanje dobička, nič pa ne, na kakšen način to dosegajo in koliko ljudi, predvsem otrok, ob tem dnevno prizadenejo. Bolj malo posluha imajo tudi najbolj odgovorni v državnih okolj-skih institucijah: Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji RS za okolje in Inšpektoratu za okolje. Stanovalci Vrtnarije in Zlatice imamo v bližini vsaj štiri onesnaževalce. Kaj nam je torej storiti v tej situaciji? Vsekakor, da ne obupamo in vržemo puške v koruzo! To bi bilo za onesnaževalce prelepo. Boriti se je treba naprej! Iz poraza v poraz do končne zmage. Tudi Ekokrogovci iz Zasavja so se borili veliko let in na koncu so zmagali. Proti multinacionalki, proti etično in moralno vprašljivim lastnikom. Kaj storiti, ko smrdi? Napišite pritožbo in jo brez navajanja vira smradu, ker o tem najbrž nimate trdnih dokazov, naslovite na vse potencialne onesnaževalce, ki jih zadeva spodaj omenjena uredba. Nikar ne pozabite pritožbe posredovati tudi inšpekciji za okolje. Prilagamo vzorec pritožbe. Spoštovani, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata z dne 3. 12. 2013 (Ur. 1. 99/2013) vam glede na člen 19 posredujem pritožbo št.___, ki naj se jo zabeleži v knjigo pritožb in izvedejo vse aktivnosti skladno s tem členom. Danes dne ___________, je bilo okvirno ob __________uri zaznati močne količine smradnih emisij na območju___________na Vrhniki. Prosim, da odgovor skladno s členom 19 omenjene uredbe posredujete v roku S-ih dni. S spoštovanjem, Ime, priimek E-pošta Komu poslati to pritožbo? Ker se knjiga pritožb nanaša zgolj na obrate, ki jih opredeljuje Uredba, se pritožba pošlje na več naslovov teh obratov, ker ne vemo, kje je v danem trenutku izvor smradu. Pritožbo se vedno pošlje tudi okoljskemu inšpektoratu, in sicer: Gp.irsop@gov.si, prav tako se lahko v vednost doda tudi inšpektorico, ki je odgovorna za naše območje, in sicer: simonka.strazisar-guzelj@gov.si. V vednost se pritožbo lahko pošlje tudi mag. Tanji Bolte, generalni direktorici direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor: tanja. bolte@gov.si, ki je odgovorna za pripravo okolj-ske regulative. Da je s situacijo seznanjena tudi Občina Vrhnika, je primerno tudi njih obvestiti o okoljski situaciji: obcina.vrhnika@vrhnika.si. Z Ministrstvom za okolje smo v dogovoru glede priprave rešitev problematike, na Občino Vrhnika in občinske svetnike pa je bila poslana pobuda o posebni točki dnevnega reda naslednje seje občinskega sveta. Za več informacij pišite na: ci.vrtnarijazlatica@ gmail.com oz. obiščite Facebook: Nočemo smradu na Vrhniki. Civilna iniciativa Vrtnarija - Zlatica USTVARJALNICE ZA GENIJE in za vse, ki še ne vedo, da to so. ® Likovna šola za otroke in mladostnike. Majhne skupine. Individuana podpora posamezniku pri razvoju kreativnih potencialov v skladu s starostjo, predznanjem in talenti. Pridobivanje ročnih spretnosti, koncentracije in vztrajnosti. Spodbuda pri iskanju lastnih unikatnih rešitev. Pridobivanje zdrave samopodobe. Širjenje likovnega in umetnostno-zgodovinskega znanja, sprostitev, notranje zadovoljstvo. Vsak četrtek od 17.30 do 19.30 ure (s pričetkom 17.9. 2015, prijave do 15.9.2015) Organizacija in mentorstvo: Milena Oblak Erznožnik, oblikovalka vidnih sporočil in pedagoginja Informacije in prijave: 683 022, E: milena.erznoznik@gmail.com NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 6 6 NAŠ ČASOPIS Občina ^ Vrhnika 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Veteranska ptica vrhniškega asfalta Imeli bi ga muzeji, imeli bi ga zagrizeni zbiratelji, pod svobodnim slovenskim soncem naj bi namreč ostali zgolj še trije v izvirni podobi, ima pa ga vrhniški veteran Vid Drašček - Tomos-Puchovega Colibrija. Prvi Tomosov Colibri je tekoči trak koprske tovarne zapustil zgolj leto po njeni ustanovitvi - 1955. Moped z uradnim imenom »Puch MS 50« je bil plod sodelovanja s Steyr Daimler Puchom, zato prvi Colibriji, kot je Draščkov iz leta 1957, še nosijo ime znamenite avstrijske tovarne. Glede na stopnjo opremljenosti so dobili oznake od 01 do 013. V 60. letih pa so nato z legendarnimi T12 presekali s Puchovo tradicijo, a to je že obdobje, ki nas to pot ne zanima. Mag. Boris Brovin-sky iz TMS Bistra je o prvih mopedih pri nas zapisal, da so med glavnimi kupci prevladovali »prebivalci z nižjimi in povprečnimi osebnimi dohodki, saj so se tisti z višjimi v tem obdobju že usmerjali na avtomobile nižjega razreda. Ljudem, ki so stanovali na podeželju, je ob še slabo razvitem javnem prometu moped omogočil zaposlitev zunaj kraja bivanja. Moped je bil najprimernejše motorno vozilo za vožnje po lokalnih, dovoznih in gozdnih poteh tako ravninskih kot hribovitih področij. Za svoje vsakdanje opravke so jih zato uporabljali kmetje, gozdarji, poštarji, lovci in drugi. Pogumnejši so se s prirejenimi Colibriji odpravili tudi na več tisoč kilometrov dolga potovanja ali osvajali lovorike na cestnih hitrostnih dirkah. Colibrijevi motorji so sprva (v izvedbi stabilnih motorjev) poganjali delovne stroje v gradbeništvu, kmetijstvu in drugih dejavnostih. Prirejeni kot zunajkrmni motor so motorizirali številne ribiče in prebivalce vzdolž jadranske obale, plovnih rek in jezer, ki so pri svojih vsakdanjih opravilih večinoma uporabljali še čolne na vesla.« Glede na njegovo široko uporabnost niti ni čudno, da jih je do leta 1981, ko ga je Drašček ugledal v kotu nekega senika, ostalo le še bore malo: »Že takrat se mi je zdel zelo redek motor. Na to sem se spoznal, saj sem se kot mulc s Tomosom precej prevozil, pozneje pa sem bil v policiji osem let 'leteča'.« A kupil ga ni zase, temveč za sina, ko bi bil dovolj star zanj. Čas je tekel, mladenič je medtem postal zadnji kapitan slovite ladje Piran in je danes luški kapitan v Singapurju, motor, ki bi na morju služil zgolj v kaki predelani različici, pa je ležal v kotu, zbiral prah in rjo. Pred dvema letoma pa je oče z mislimi na unikatno rojstno-dnevno darilo sinu, moped znova prijel v roke ter za zahtevno obnovo starodobnika odštel poltretji tisočak: »Triče-trt sem ga sam skupaj spravil, s tem da mi je motor skupaj spravil Rožmanc, zelo pa mi je pomagal tudi Stane Malovrh. Motor in šasija imata identično številko, cel motor je identičen, kot je prišel s tekočega traka. Le ležaje, bat in cilinder sem moral zamenjati. Sem pa med obnovo ugotovil, da je večina delov avstrijskih, pri nas so motor zgolj sestavili.« Na krstni vožnji na prvem vrhniškem veteranskem spominskem pohodu v začetku julija ga je po vrhniških cestah pospremilo nemalo navdušenih vzklikov, v dobri družbi pa so ga krstili za »veterana med veterani«. Damjan Debevec, Foto: DD Zastoj srca? Deset javnih defibrilatorjev v občini, eden v mestu Letos poletje ni skoparilo z vročino. Nekatere je zaradi tega obhaja slabost, drugi so iskali pomoč na urgenci. V skrajnem primeru lahko pride celo do srčnega zastoja, zato smo se pozanimali kje v vrhniški občini se nahajajo javni avtomatski defibrilatorji (AED naprave), s katerimi lahko tudi popoln laik reši človeka pred gotovo smrtjo. Celostnega, sistematičnega pristopa nameščanju AED v Sloveniji ni, niti ni nobenih predpisov. To je prepuščeno vsakemu posamezniku ali podjetju, občini ali organizaciji, ki se odloči in kupi AED ter ga namesti, kakor ga želi. V občini Vrhnika poteka opremljanje z omenjenimi defibrilatorji preko Civilne zaščite, ki jih je večina namestila v gasilske domove. Kot je povedala Nataša Čož z občinske Civilne zaščite, so se za takšno prakso odločali zaradi bojazni pred vandalizmom, hkrati pa s tem niso nič manj javno dostopni. »Ljudje v naseljih so o namestitvah in dostopnosti do AED vsekakor seznanjeni s strani gasilcev in krajevnih skupnosti.« Do sedaj so opremili gasilske domove na Stari Vrhniki (2 kom), v Podlipi, Bevkah, na Zaplani in v Verdu. Lansko leto so se odločili, da vendarle preskusijo kulturo občanov in jih namestijo nekaj tudi zunaj. Tako so ga namestili v kočo na Planini, kjer pa je na prostem samo v toplejšem delu letnega časa, pozimi je nameščen v koči. Kočo ima namreč »težave« z elektriko, ki bi bila potrebna za zimsko ogrevanje omarice z AED. Zunaj je nameščen tudi v Koči v Starem malnu in na Pokojiški planoti na naslovu Pa-dež 6. V samem mestu je defibrilator nameščen na Stari cesti v prostorih zobozdravstvene ordinacije Zob, ključ zanj pa se nahaja v Mantovi. »Civilna zaščita namerava v letošnjem letu kupiti še dva AED. Eden bo pokril Drenov Grič - Lesno Brdo in bo nameščen zunaj na tamkajšnjem gasilskem domu. Drugi pa bo nameščen na stavbi Zavoda Ivana Cankarja v središču mesta.« Kot pravi Čoževa, je cilj najprej pokriti nekoliko bolj odročne kraje, saj ima mesto dobro zdravstveno oskrbo oziroma lahko ekipa nujne medicinske pomoči hitreje priskoči na pomoč kot na podeželju. Sogovornica še dodaja, da se avtomatske defibrilatorje »... zaradi omejenih finančnih sredstev nakupuje postopoma.« Če bi se tudi vi radi naučili rokovanja z njim, počakajte na mesec oktober, ko naj bi tovrstni tečaji potekali po gasilskih domovih. Gašper Tominc Majhen belič - velik zaklad Davno tega je Ivan Cankar v spominih na svojo rojstno hišo zapisal:»A sedaj ni na onem mestu ne petelina ne zelenih oken in ne bele hišice, samo razvlečeno kamenje, tu pa tam poraščeno s pusto travo in osatom...« Štiri leta po velikem požaru na »klancu siromakov« so hišo znova pozidali, to pot novi gospodarji. Trave in osata po sicer majhnem dvorišču pa se vse do današnjih dni ne prvi ne drugi niso uspeli rešiti. Vremena so se »Kranjcem« letos še posebno pooblačila in plevel še izdatneje zalila. Tako sem se v vročih poletnih dneh že v drugo spravil nad hitro rastočo zeleno tapeto skromnega dvorišča za Cankarjevo spominsko hišo. Potrpežljivo sem pulil koprivo za koprivo in v potu svojega obraza hrepenel po sosedovih pregrešno hladnih sladolednih kepicah, kar mi nič hudega slutečemu izpod korenin skoči majhen zelen plošček. Premajhen za rimski zlatnik, preveč pravilnih oblik za delo narave. Previdno sem podrgnil stranici skrivnostne najdbe in izza nesnage se mi je v obraz zarežal cesarsko-kraljevi dvoglavi orel, pod sramežljivo enico pa je bilo komajda razbrati letnico 1893. Nenadoma sem se spomnil Janezovih oz. Ivanovih besed: »O veliki noči ali o božiču sem imel krajcar, premoženje, s katerim sem natanko in skrbljivo ugibal, kaj da bi z njim... « Na hitro sem se posvetoval s stričkom »Guglom« in razočaran prišel do zaključka, da žal nisem našel skritega Cankarjevega krajcarja. Krajcarji so šli iz prometa ravno leta 1893. V rokah sem držal njegovega naslednika »hellerja«, avstrijski kovanec najmanjše vrednosti v obtoku dvojne monarhije. Vreden je bil pol starega krajcarja, sto »heller-jev« pa je dalo eno krono (pol starega goldinarja). V ogrskem delu dvojne monarhije so jim rekli »filler«, med Slovenci pa se je zanj udomačilo več imen, od uradnega vinarja do beliča in novčiča. Za novčič si tisti čas lahko postal lastnik petine kokošjega jajca ali prav tolikšnega deleža dnevnega časopisa. Upanje, da bi ga izgubil prav sloviti Cankar, je kopnelo toliko bolj, kolikor sem odkrival siromašni stan tedaj že petošolca ljubljanske realke. Iz svojega bivališča na šentflorjanski ulici je še januarja pisal sestri, da ni »mogel najti ni je-dnega krajcarja v mojih jednajstih žepih.« Če bi morebiti prodal tisto enodejanko, ki mu jo je zavrnil Ignacij Borštnik, bi vinarje trosil levo in desno, tako pa se je moral zadovoljiti z vodilno vlogo skrivne dijaške »Zadruge«, prvim objavljenim besedilom v prozi v dijaški prilogi Mahničevega Rimskega katolika, prvim feljtonom v Slovencu ter prvo pesmijo v Ljubljanskem zvonu. Med počitnicami se je kot po navadi vračal na Vrhniko, k družini, ki je tedaj gostačila na Stari cesti 13. Doma je »En krivičen vinar deset pravičnih sne,« so pravili v Cankarjevih časih. z veseljem priskočil na pomoč »človekoljubnemu dacarju«, Ivanu Grudnu, pri njegovih vizionarskih podvigih olepševanja Vrhnike. Ravno tega leta so namreč v Močilniku odkrili kapelo sv. Antona Puščavnika. Ali je kdaj zašel tudi v goste k Mariji Polanšek, ki je tedaj že skoraj deseto leto bivala v hiši, zgrajeni na pogorišču Cankarjevega domovanja, ni znano. Bo pa tja za stalno romal več kot stoletje skriti zaklad - drobni belič/vinar/novčič iz Cankarjevih dni. Damjan Debevec, Foto: DD KAKO UPORABITI □ a s B H PREPRIČAJ SE, DA SE OSEBA NE ODZIVA POKLIČI 112 Ali nekoga drugega, da to stori i namesto tebe. VKLOPI AED Prepričaj se, da bo oseba na suhem. AED ti bo sam podajal navodila, kako rokovati z njim. UREDI DOSTOP DO GOLEGA PRSNEGA KOŠA ŽRTVE IZ EMBALAŽE VZEMI NALEPKI Odstrani zaščitno folijo in nalepki - elektrodi nalepi na gol prsni koš žrtve kot je na njima narisano. ~T T ti m \ AED » R R R H AED ANALIZIRA SRCE Če je potreben elek. sunek, te bo na to opozoril. PRITISNI NA GUMB NA AED Ko pritisneš na gumb, se žrtve ne sme nihče dotikati. Tudi ti ne! NADALJUJ Z MASAŽO SRCA Telo osebe bo trznilo, ti pa takoj začni z masažo srca in umetnim dihanjem. ČE OPAZIŠ ŽIVLJ. ZNAKE Če oseba zadiha, jo obrni na bok, elektrode pusti na prsnem košu, da aparat nadzoruje delovanje srca. ČE NI ŽIVLJENSKIH ZNAKOV Nadaljuj z masažo srca in umetnim dihanjem. AED te bo sam opozoril, če bo potreben dodaten električni sunek. POMOTOMA PRITISNIL NA GUMB Električni sunek se ne bo sprožil, če si pomotoma pritisnil na gumb, saj ima defibrilator varovalo. Naš časopis Z AED NE MOREŠ ŠKODITI! NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 7 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ¡¡¡¡¡¡S^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Anvina - 25 let trgovine z metrskim blagom Vsi, ki ste kdajkoli iskali metrsko blago ali drobno pozamenterijo, ste se zagotovo oglasili tudi v trgovini Anvina pri Hotelu Mantova na Vrhniki. Andreja Trček jo vodi že 25 let; resda ne ves čas na isti lokaciji, a z enako vnemo, v kateri se prepletata dva, na videz nezdružljiva svetova: kreativnost in podjetništvo. A če obe stvari delaš s srcem, tako pravi Andreja, potem ni nič nemogoče. Da bi se izognili nesporazumom, takoj na začetku pojasnimo, da sta na Vrhniki pravzaprav dve Anvini: ena je z inštalacijskim materialom in vanjo zahajajo predvsem moški, druga pa z omenjenim metrskim blagom, vanjo pa, tega verjetno ni treba poudarjati, zahajajo ženske. Prvo vodi Vinko Trček, drugo njegova žena Andreja. »Moja trgovina, če ji lahko tako rečem, je starejša. Odprli smo jo leta 1990, na Stari cesti pri Habetu, dve leti kasneje pa še eno tako v Žireh, ki pa smo jo kasneje »prenesli« v Logatec. Vinko je odprl trgovino leta 1994,« pojasnjuje o začetkih Andreja, ki je pred samozaposlitvijo delala v Liku. »Tam sem risala stole, kar mi je bilo všeč, saj mi je omogočalo kreativno izražanje. Po vrnitvi s porodniške me omenjeno delovno mesto ni več čakalo, pač pa so mi ponudili mesto normirke, kar pa ni bilo prijetno opravljati, saj sem bila nenehno med kladivom in nakovalom. Na koncu sem se odločila za samostojno pot, in sicer sva se z Vinkom odločila za prodajo metrskega blaga, ki ga tedaj ni bilo na Vrhniki.« Prodajni program se je širil Začeli so z metrskim blagom in drobno pozamenterijo, kasneje pa so k ponudbi dodali tudi izdelavo zaves, tekstil za dom in gospodinjstvo, pripomočke in materiale za ročna dela, šiviljske storitve in šivalne stroje. »Danes imamo v dveh naših trgovinah, tu na Vrhniki in v Logatcu, zaposlenih sedem ljudi, vse so šivilje, dve od njih sta tekstilni inženirki, kar pomeni, da poznata materiale in njihovo uporabo. V Logatcu imamo šivalnico, kjer ena od zaposlenih dela ves čas samo z zavesami.« Šiviljske storitve ohranjajo stik s kreativnostjo, ki je Andreji tako pri srcu. »Najljubše so mi stranke, ki imajo rade kreativnost in jo tudi zahtevajo pri izdelku, kajti takrat lahko duša odplava, delo pa postane več kot zgolj šivanje.« Zahtevnost kupcev se je povečala Včasih ni bilo težko biti opažen, kajti tako rekoč vsak reklamni letak je dosegel svoje, za kar dandanes ni več mogoče trditi, saj je reklamnega bombardiranja ogromno. Biti opažen v tej množici je mogoče doseči z dobro ponudbo, za kar se pri Anvini nenehno trudijo. »Seveda so zahteve ljudi vedno večje, kar včasih ni najbolj enostavno, a če držiš kvaliteto in pestro ponudbo, ne moreš zgrešiti. Še vedno menim, da je najboljša reklama dobra beseda, ki gre od ust do ust, zato se pri nas trudimo, da bi vsem čim bolj ustregli.« Šivanje po meri Dvakrat na teden je v trgovini tudi šivilja, kar v praksi pomeni, da lahko vzame mere za šivanje oblačil po meri. »Za zavese delamo tudi izmero na terenu, objektu samem, kar zelo priporočamo, kajti iz prakse lahko povem, da rado prihaja do nesporazumov, kar na koncu vodi v nezadovoljstvo,« svetuje Andreja. Sicer pa, če imate droben ali nezahteven popravek na oblačilu, se v trgovini lahko ustavite kadarkoli in dekleta bodo poskrbela, da bo le-ta v nekaj dneh samo še neprijeten spomin. »Lahko bi rekli, da popravimo vse, kar se popraviti da. Dalj-šanje, krajšanje, ožanje, širjenje oblačil; zamenjamo vse vrste zadrg in popravila oblačil, ki se vam zdijo vredna popravila.« Tečaji ročnih del Nekoč tako priljubljena ročna del, se po daljšem premoru ponovno vračajo. V Anvini tako rekoč tedensko pripravljajo tečaje za šivanje, polstenje, klekljanje, pletenje in podobno. Andreja pravi, da je zanimanje veliko, kajti, kot opaža, ne gre samo za učenje novih veščin, marveč je tovrstno delo tudi blagodejno za dušo, saj se telo sprosti in umiri. Svoj čar dodata tudi druženje in izmenjava informacij. Tečaji potekajo v Logatcu, informacije o njih pa najdete na spletni strani trgovine: www.anvina.si/me-trskoblago Gašper Tominc, foto: GT Ob obletnici smo vam pripravili posebno ugodnost: 15 % popust za vse tkanine iz zaloge. Ponudba velja do 30. septembra 2015, izkoristite pa jo lahko s tem kuponom v trgovini na Vrhniki. Rotkos: Poleg servisne delavnice odprl še trgovino Vrhnika - Pred tremi leti je Vrhničan Primož Urbančič v domači garaži pod imenom Rotkos odprl servis vrtnih strojev, strojev za dom in ročnega električnega orodja. Dela ni manjkalo, a ker je treba vedno stremeti k izboljšavam, se je letos spomladi preselil na ugodnejšo lokacijo - na Staro cesto 41, kjer je razširil svoj servisni program in hkrati odprl še trgovino različnih malih strojev za vrt, dom in obrtništvo ter sredstev in orodja za vzdrževanje le-teh. Pravi, da se je mu je selitev splačala, kajti število strank se je zelo povečalo. Kot se spominja naš sogovornik, ga je ljubezen do motorjev spremljala že od malih nog. »V najstniških letih sem zelo veliko predeloval motorje z notranjim izgorevanjem, konkretno Tomosove dvotaktne motorje. Še danes imam na desetine cilindrov, batov, uplinjačev... da o predelanih okvirjih niti ne govorim.« Veselje in talent, pa tudi očetov zgled, so ga vodili na Srednjo šolo za strojništvo, ki jo je zaključil z odličnim uspehom. Znanje strojništva je nadgradil še na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer je zaključil 5-letni študij z diplomo o batnih in turbinskih strojih ter motorjih z notranjim izgorevanjem. Knjiga življenja mu je namenila različna dela, a rdeča nit so bili vedno motorji - na tak ali drugačen način. »Svoj prosti čas sem vedno izkoristil za izpopolnjevanje praktičnega znanja motoroznanstva. Bil sem celo testni voznik revije Motorist in Tomosov testni voznik za novi model »hip-hop«, ki je na osnovi mojih idej in izboljšav premagal težave pri prehodu iz razvoja v serijsko proizvodnjo«. 0 a rila rz Vrhnike, ki se ga ba vsak razveselil! naprodaj v ÜC Vrtmlkj Cankarjevi skodelici, vrhunski kwa Escobar, pralna ni Vrhniki >r Lenina čokolada s Kavo. s navo. ^/w^s ^ Cankarjev kavni komplet Od Raskovca do Stare ceste Leta 2012 se je odločil, da pod imenom Rotkos odpre popoldansko obrt servisiranja kosilnic, kos, motornih žag, frez, koles in motorjev, izvenkrmnih motorjev,. Servisno delavnico je imel doma na Raskovcu, kot pravi: kar v garaži. A izkazalo se je, da igra dobra lokacija pri tovrstnem servisu zelo pomembno vlogo. »Letos aprila smo se preselili na Staro cesto 41, tik ob Medeja baru, kjer se nam je zelo povečalo število strank. Ne prihajajo samo z Vrhnike, ampak tudi iz drugih občin.« Hkrati so odprli še trgovino malih strojev priznanih znamk za vrt, dom in obrtništvo ter sredstev in orodja za vzdrževanje le-teh. Nudijo tudi ostrenje vseh vrst rezil. »Od ostalih podobnih servisno-prodajnih središč se ločimo po tem, da se lahko strankam posvetimo: jim svetujemo, pomagamo pri odločitvi o nakupu in jih opozorimo o nujnih vzdrževalnih posegih po opravljenem nakupu. Imamo torej individualen pristop. Naš moto je: Da vam bo orodje v ponos, poskrbi Rotkos« Pri Rotkosu so med drugim pooblaščeni serviserji znamk McCulloch-Husqvarna Group, Tomos, Piaggio, Eurosystems IT, Cifarelli IT, Stiga, Gardena, servisirajo pa tudi vse ostale znamke. V trgovini imajo celotno ponudbo olj in maziv proizvajalca Repsol-Honda, avtokozmetike Mafra in Repsol, akumulatorjev Vesna, ročnega vrtnega orodja Wolf-Garten, Oregonov program pribora in rezervnih delov,..... Motorji zelo priljubljeni, a svari pred Kitajci Zadnje čase servisno delavnico polnijo kolesa z motorji in skuterji, sploh tisti nižjega cenovnega razreda, ponavadi po izvoru z bližnjega vzhoda, predvsem Kitajske. Urbančič svari kupce pred njimi, saj pravi, da so res ugodni za nabavo, a materiali so mnogo manj trpežni od na primer priznanih znamk, kot je Piaggio. »Taki motorji so podvrženi številnim okvaram. Zelo težko je zanje tudi najti rezervne dele, ker se modeli zelo hitro menjavajo. Zato bi odsvetoval nakup tovrstnih prevoznih sredstev.« Kot pravi, naj kupci raje sežejo nekoliko globlje v žep ter vzamejo katero od priznanih blagovnih znamk ter se tako izognejo kasnejši nepotrebni slabi volji in stroškom. Spomladi kosilnice, jeseni freze, motorji pa ves čas Kot v vsaki podobni trgovini ali servisni delavnici, imajo tudi pri Rotkosu, recimo temu, sezonske cikle: spomladi je veliko povpraševanja po kosilnicah, motokultivatorjih, jeseni po motornih žagah in snežnih frezah. Ves čas pa so v ospredju kolesa z motorji in s pomožnimi motorji. »Pravzaprav imamo toliko opraviti z motorji, da smo se odločili, da bomo v kratkem strankam ponudili tudi nova in rabljena kolesa z motorji in pomožnimi motorji,« pravi Urbančič, katerega podjetje trenutno zaposluje 3 ljudi, potihem pa razmišlja tudi o morebitni novi - večji lokaciji. »Vsekakor pa bomo še naprej širili naš prodajni in servisni program. Občane vabim, da se sami prepričajo o naši kvaliteti, zagotovo ne bodo razočarani.« Servis in trgovina sta odprta dopoldan med 8. in 12. uro ter popoldan med 15. in 19. uro. Da vam bo orodje v ponos, poskrbi Rotkos. Gašper Tominc, foto: GT NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 8 NAŠ ČASOPIS Vrhnika 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ob 750-letnici prve pisne omembe Podlipe Mamina soba hrani spomine na davno minule dni Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje, KUD Podlipa -Smrečje in Športno društvo Lipa Podlipa - Smrečje prirejamo KOSIMO OB 750-LETNlci ?StP»SHE OMEMBE POO^ in ogled razstave •^^Kulturna dediščina na Podlipskem v soboto 12. 9. 2015 ob 19. uri v Gasilskem domu Podlipa ostali dogodki: v nedeljo 13. 9. 2015 ob 10. uri voden pohod po Krožni romarski poti (izpred gasilskega doma v Podlipi, s sv. mašo v Smrečju ob 12:00 in čez Podpesek nazaj v Podlipo. Poskrbljeno bo za napitke, topli obrok in spominsko majico. Prijavnina 5 EUR) ob 16. uri Vrtnarjev tek (tek za staro in mlado, proge od 300 m za najmlajše in 4,5 km za odrasle) Jesenski Pohod po obronkih Podlipske doline Morda le namig za vse tiste, ki se želite prvi prosti vikend v oktobru sprehoditi po spokojnih gozdnih poteh obdanih v škrlatno ognjene barve, po pokošenih travnikih, kjer le še redke trave silijo proti nebu in mimo obdelanih njiv, ki se pripravljajo k počitku. Sredi podlipske vasi, stisnjena pod breg, stoji povsem običajna hiša, ki v sobi pokojne gospodarjeve mame skrbno hrani njeno »opravo« in spominke davno minulih dni. Poleg drobnih predmetov so v sobi deli starodavnega pohištva, ki so postavljeni na vidno mesto ali izobešeni po stenah. Na njih ni prahu, zdi se, da soba še vedno živi. Vsak predmet ali del pohištva je dragocen in predvsem domačim drag spomin, ki v sebi skriva svojo zgodbo. Zgodbo, ki se je porajala v preteklosti, grenko in tisto lepo, nepozabno. Ob vratih je v stensko nišo vgrajena visoka stenska ura z nihalom, ki od starosti ne kaže več točnega časa. Ohišje in zaščitna vratca ure so bogato okrašena z ornamenti in dajejo vtis, da so izdelana iz orehove korenine. Kdo jo je izdelal, ni znano, ve pa se, da sodeč po okrasju pripada obdobju od konca 19. ali začetka 20. stoletja. Na ohišju mehanizma nad rimsko številčnico je slika s pripisom MOLO. Prikazuje beneško pristanišče pred Markovim trgom. Na drugi steni, med slikami in fotografijami, visi stensko zrcalo. Okvir stenskega zrcala je narejen v enaki maniri, izrezane orehove korenine. Vrh zrcalnega okvirja krasi bogato izrezana atika - okrasni strešni zaključek, stranice okvirja pa polstebrički z vertikalnimi rebri, ki na vrhovih nosijo kapitele -zaključne krone stebrov. To je bilo nedvomno pohištvo prestižne vrednosti. Omara je polna knjig in slik, na vrhu sta postavljeni majolki in odprta je spominska knjiga. Miza je pokrita z vezenim prtom, na njej je pehar z jabolki. Okna sobe zastirata zavesi, izdelani iz pravega belega platna z všitimi klekljanimi čipkami. V sobi je tudi kolovrat in v kotu krušna peč s klopjo. Na vratih je izobešena gorenjska narodna noša z vsemi pripadajočimi deli: krilom, predpasnikom, čez katerega visi kovinski pas, ruto, avbo ... Tudi cekar s šopkom rdečih nageljnov. Noša, ki jo je mama ponosno nosila ob raznih slovesnostih. V sklopu prireditev ob 750 Letnici prve pisne omembe Podlipe, ki bodo potekale v septembru, pripravljamo novo pohodno pot, ki smo jo poimenovali Pohod po obronkih Podlipske doline. Želimo, da bi ta pot postala tradicionalna in da bi se po njej množično odpravili vsako leto na prvi vikend v oktobru. Pot nas bo vodila od Vrhnike, čez Trojico, Devc, mimo Gradišča v Žažarju do opuščenega rudnika v Celarjih, preko Samije do Smrečja. Spust proti Podlipi lahko izbiramo med tremi trasami, ki časovno bistveno ne odstopajo. Lahko se spustimo po strmi brežini do Šuštarje-vega grabna, lahko se odločimo za smer proti Rovtam mimo Riharjeve kmetije ali pa mimo lovske koče v Češirku do evharističnega križa v Podlipi. Med pohodom bomo že na samem začetku prisluhnili razlagi o cerkvi na sv. Trojici, pa o posebnostih v Pajsarjevi jami, prazgodovinskih grobiščih na Gradišču nad Žažarjem in deležni prelepih razgledov od Ljubljanskega barja pa vse do Posavskega pogorja, Kamniških planin, Julijskih Alp.V strmini nad Celarjem si bomo ogledali zunanjost opuščenega rudnika železove rude in tik ob njemu vojno obeležje, na Samiji rastišče Blagaje-vega volčina, v višjem delu Smrečja bomo videli pečine pod katerimi so kovali avstroogrske kovance, Smre-ško cerkev in eno najstarejših kapelic, ki stoji na vodnem kalu. Tudi ob spustu proti Podlipi bo zanimivo, pa po katerikoli poti se bomo spustili. Na primer, že ob koči v Češir-ku je nasad mogočnih duglazij in rdečih bukev, med potjo pa se bomo naužili lepot ob pogledu na jesensko obarvano Podlipsko dolino. Krog poti je dolg dobrih 19 km in ga brez postankov prehodimo v 5 urah. Ker pa so med potjo predvidena okrepčila in ob povratku v gostilni Pri Vrtnarju še topel obrok, lahko računamo, da bo pohod trajal okrog sedem ur. Skupnega vzpona je 788 m. V Podlipi bo pohodnike čakal avtobus, ki jih bo odpeljal proti Vrhniki. Že v naslednji izdaji Našega časopisa vam bomo posredovali točne podatke o pohodu, če pa vas že sedaj zanimajo morebitne podrobnosti, pa se lahko obrnete na Romana Novaka (041 224 039). Torej, naj vas ta namig spodbudi, kako v družbi in naravi prijetno pre -živeti prve jesenske dni. Sonja Malovrh Ob pogledu na vse predmete se mi oko ustavi na starem muzejskem gramofonu, ki je postavljen na nočno okroglo mizico stilnega pohištva. Lesena skrinjica ima v notranjosti mehanizem, nad njo se dviga mogočna troblja, pod njo je plošča in ob strani ročica za pogon. Med predvajanjem je treba stransko ročico večkrat zavrteti, da je vzmet napeta; ta namreč poganja vrtenje plošče. Ritem skladbe se uravnava z malo kovinsko ročico. Na gramofonu so vrteli plošče, na katerih je bila posneta ena sama skladba, ki je trajala 2 do 3 minute. Poslušali so predvsem narodno-zabavne ansamble, med njimi je še vedno ohranjena plošča Ansambla Veseli kvintet. Tudi gramofon sodi v obdobje leta 1900. Lastnik pove, da je še vedno mogoče poslušati glasbo iz tega gramofona. Na ploščo položi iglo, zavrti ročico in zaslišijo se takti skladbe, katerim za trenutek oba prisluhneva. Nato pogovor nadaljujeva in postane čedalje bolj živahen. Spomin seže daleč nazaj in pripoveduje mi zgodbe, kako so se pred mnogimi leti znali poveseliti mladi. Ob nedeljah in praznikih so prav ta gramofon potegnili k steni in trobljo usmerili skozi odprto okno, obraščenega z brajdo, ki je rasla ob zunanjem zidu. Nekdo izmed družbe je vrtel ročico gramofona in glasba se je slišala daleč po vasi. Prihajali so mladi fantje in dekleta, plesali so kar po dvorišču, v slabem vremenu pa tudi v hiši. V hiši je bila postavljena tudi velika kmečka miza - 2 m je merila v dolžino -, na kateri so igrali tako imenovano »marjanco«. Pokrov mize so sneli, dno pod površino mize je bilo razdeljeno na tri polja, med njimi so bili predori iz lesa, vogali so bili prečno zaključeni, v njih pa figurice, ki so predstavljale kmete in kraljico, ki je stala na podstavku sredi polja. Z brckom na vrvici so podirali kmete, tudi kraljico . Za dobro razpoloženje je skrbela njihova gostilna, točili so pijačo in ko je zmanjkalo denarja, so pili na kredo. Že ko sem hotela oditi, mi je gospodar na stopnišču hiše pokazal še lesen potovalni kovček ali bolje potovalno skrinjo. Prav tako, s katero so nekoč ljudje z ladjo odhajali prek oceana v Ameriko služit denar ali pa se od tam vračali. V notranjosti pokrova potovalne skrinje je slabo ohranjena etiketa - nalepka proizvajalca. Na njej je še vedno dovolj jasno viden tiskani zapis emblema - likovno umetniško znamenje blagovne znamke in njene letnice obstoja: 1897. Tudi skrinja je bila izdelana okrog leta 1900 in je zelo lepo ohranjena. Gospodar je sam obnovil zunanjost skrinje. Les je zaščitil s sivo akrilno barvo, čezenj pa so pritrjene kovinske in lesene ojačitve. Zapira se s ključavnico in usnjenimi pasovi na karabinčke. V tistih davnih časih so notri zložili vse, kar so odnesli s seboj čez lužo. Pa se je zgodilo, da tudi ob vrnitvi domov dostikrat niso prinesli kaj drugega. Zdaj ne služi več prvotnemu namenu, pač pa so v njej posajene rože in je lep okras stopnišča. S hvaležnostjo za vse, kar so mi povedali, sem se poslovila in zaprla vrata prijazne hiše. Ko sem stopala skozi vas, sem razmišljala, koliko zgodb in dragocenosti se še skriva pod tančico minulega časa v prelepi zeleni Podlipski dolini. Sonja Malovrh, foto: SM in Urša Osojnik NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 9 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAS ČASOPIS 9 Pozabljeni inovator: Jože Furlan 1904-1986 z Verda Ko se peljemo po Slandrovi cesti skozi Spodnje Črnuče, kmalu za dvojnim ovinkom opazimo na levi strani zgradbo z velikimi delavniškimi okni. Malokdo ve, da so tu v nekdanji Kraljevini Jugoslaviji izdelovali varilne transformatorje. Objekt je zgradil Jože Furlan s soprogo. Jože Furlan, človek mnogih darov, se je rodil na Verdu 21. marca leta 1904, kjer je preživljal svoje otroštvo kot pastir, nato pa se je vpisal na Srednjo strojno šolo v Ljubljani in dobil naziv diplomirani strojni tehnik. V šolo se je vozil z vlakom, od doma in do vrhniške železniške postaje pa je moral pešačiti. Pogosto je bil tako pozen, da je vso pot pretekel. Presenečen je bil, da na cilju ni bil ne zadihan niti utrujen, zato se je odločil, da se bo s tekom začel resneje ukvarjati. Nekaj let sta hodila in tekla v šolo skupaj z bratom Tomažem. Z brati so se vpisali v vrhniško orlovsko društvo in začeli z vajami na bradlji, sam pa je je najbolj posvetil teku. Na rezultate ni bilo treba dolgo čakati. Ko je 15. avgusta leta 1926 Orlovsko društvo organiziralo okrožno tekmovanje, je v teku na 5.000 metrov dosegel tretje mesto. Naslednje leto je J.L.A.S. organizirala prvenstveno tekmovanje za vso Jugoslavijo v Zagrebu. Na teku na 800 metrov je zasedel drugo mesto, leta 1928 pa se je udeležil tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije v Ljubljani in zasedel tretje mesto. Brat Tomaž se je vpisal na medicinsko fakulteto, Jožeta pa je vedoželjnost gnala v tujino; odšel je na delo v Francijo v mesto Rombas. Njegovi sodelavci so mu priporočili, naj se pridruži francoski tekmovalni reprezentaci, saj so hitro spoznali njegove sposobnosti, hitro pa je tudi zelo dobro obvladal francoščino. Že 13. aprila 1930 je odšel skupaj s francosko reprezentanco v Alžir, kjer je sodeloval v suvanju krogle in teku. Bil je tako uspešen, da so mu podelili kipec atleta s kroglo in značko uspešnega tekača. Po vrnitvi iz Francije se je leta 1932 poročil in zaposlil v Kranjskih deželnih elektrarnah, naslednje leto pa se je preseli na Črnuče. Že čez eno leto je kupil zemljišče v sedanjih Spodnjih Črnučah in začel ustvarjati dom in uresničevati svoje želje po samostojni inovatorski poti. Svoje znanje strojne stroke je namreč že nekaj let združeval z viri električne energije, kar ga je pripeljalo do izpolnjevanja električnega varjenja. Že leta 1931 je namreč izdelal transformator za topo varjenje jeklenih osi, kar je bil takrat velik napredek pri varjenju. V tistem času je v Elektrotehniškem vestniku objavil članek o varilnih transformatorjih, v katerem je opisal težave s slabo kakovostjo transformatorske pločevine ter zamudni izdelavi bakrenih na-vitij. Leta 1934 je na kupljenem zemljišču zgradil manjšo delavnico in odprl obrt na ime svoje soproge Danice Steiner - Furlan. Tistega leta je prijavil svoj prvi patent za »električni varilni transformator«, ki je bil kombinacuja obločne-ga in točkovnega transformatorja, že naslednje leto pa mu je Uprava za zaščito industrijske svojine Kraljevine Jugoslavije za ta izum izdala Patentni spis, št. 13059. Iz dopisa patentnega inženirja Draga Matanovica je razvidno, da podoben izuma v mednarodnem merilu v tistem času ni bil znan. S tem izumom so postali transformatorji lažji in cenejši. V prospek- tu delavnice lahko preberemo: »Električno varjenje se je spričo splošno priznanih vrlin, s katerimi prekaša vse ostale načine varjenja, že tako močno razširilo, da si je težko misliti mehanično ali kovaško delavnico brez aparata za električno varjenje.« Leta 1938 je začel ob dosedanji delavnici gradnjo večje delavnice, delo pa je prekinila druga svetovna vojna. V nedograjeni delavnici so se naselili Nemci. Z gradnjo in delom je nadaljeval po vojni, čeprav so njegovo premoženje skupaj z delavnico kar dvakrat nacionalizirali. Vsa svoja sredstva je vložil v nove stroje in opremo. Povečal je število delavcev, saj se je povpraševanje po njegovih transformatorjih povečalo. Leta 1949 je odprl obrt na svoje ime. Iz njegove delavnice je prišel prvi večji transformator z tudi s Švedsko. Leta 1964 mu je nemški patentni urad na podlagi poslane dokumentacije podelil patent za transformator, za katerega mu je že leta 1935 priznala patent Kraljevina Jugoslavija. Leta 1964 je italijanski inštitut za varjenje v Genovi ocenjeval varilne transformatorje iz dvanajstih držav. Jugoslavija je sodelovala z izdelkom Furlan Tip T0-250 (patent, št. 20671) in dosegla prvo mesto. Leta 1971 se je dunajska tovarna Elin Union odločila za nakup licence transformatorja Fur-lan TO-150, vendar zaradi različne zakonodaje v Avstriji in Jugoslaviji do uresničitve ni prišlo. Na skupno pobudo Zavoda za varjenje RS, Društva za varjenje in Delavnice Furlan je bilo ustanovljeno podjetje za izdelavo varilnih aparatov v Lendavi. Iz Črnuč so odpeljali stro- Družina Furlan fotografirana na Verdu leta 1928. Jože stoji prvi z leve, Tomaž stoji tretji z leve. močjo 250 A, že leta 1955 pa je prijavil patent, št. 1313/55, ki so mu ga leta 1958 tudi priznali in podelili patent za Regularni transformator ali dušilko z magnetnim stranskim stikom. V tistem času so v delavnici Jožeta Furlana izdelali fransformator za topo varjenje aluminija od premera 8 do 14 mm. S tem in še s tremi drugimi izdelki je sodeloval skupaj s svetovnimi proizvajalci na mednarodni razstavi varilne tehnike leta 1959 v Ljubljani. Podoben transformator je takrat razstavljala samo še švicarska tovarna Schllater iz Zuricha, ki je bila ena vodilnih tovarn s področja varjenja v Evropi. To je bilo za podjetje Furlan velik dosežek in že samo po sebi priča, na kakšni strokovni višini je bilo majhna delavnica iz Črnuč. V tistem času je izdelal tudi poseben transformator za odtajanje ledu v ceveh. Njihove izdelke so tedaj uporabljali v ladjedelnicah Uljanik in 3. maj. Leta 1962 je na patentni urad v Nemčiji vložil dokumentacijo za kombinirani varilni transformator. Istega leta je tovarna Alko iz Zahodne Nemčije odkupila licenco za transformator Tip 250A, dogovori za odkup pa so potekali je in opremo, z njimi pa je odšlo tudi nekaj delavcev. Čez osem mesecev so se delavci vrnili, v Lendavi pa se je razvilo večje industrijsko podjetje Varstroj. Leta 1974 je od predsednika Josipa Broza Tita prejel državno odlikovanje red dela z zlatim vencem. Jože Furlan pa ni bil samo velik strokovnjak, ampak resnično vsestranska osebnost. Že na domu na Verdu so ob večerih igrali Cankarjeve drame, ljubezen do gledališča pa je ohranil vse življenje. Pred drugo svetovno vojno se je tako z družino odpravil kar peš v Ljubljano v opero in gledališče. Ob 100-letnici Dramatičnega društva, 1867-1976, mu je igralec in režiser Ciril Debevec podaril svojo knjigo Izbrani gledališki članki, ki je izšla prav ob tej priložnosti, s posvetilom: Ljubitelju Cankarja, Jožetu Furlanu. Veliko je tudi potoval. Pred drugo svetovno vojno je bil tudi politično dejaven in se je pridružil krščanskim socialistom. Z njimi je vseskozi prijateljeval, v zrelih letih je bil med soustanovitelji Kegljaškega društva Evropa, katerega člani so bili med drugim Miha Ma- leš, Lojze Perko, inž. Milan Vidmar in Edvard Kocbek. V kegljaški sezoni leta 1967 je dosegel prvo mesto in prejel pokal ter karikaturo članov društva, ki jo je narisal Lojze Perko. Med vojno je bil zaprt, najprej v kamniških zaporih, nato na Ljubelju v taborišču podružnice Mathausna, zatem pa še v Begunjah, kjer so ga Nemci nečloveško mučili, da bi iz njega izsilili določene podatke. Ker ni klonil, so ga obsodili na smrt, nato pa je bil pomiloščen in obsojen na trideset let zapora. Prestajanja kazni ga je rešil konec vojne. Jože Furlan je vseskozi ohranil prijateljske stike z brati Francetom, Janezom in Tomažem ter sestrama Hano in Franco. Če se je Jože uveljavil na tehničnem področju, se je Tomaž kot zdravnik posvetil zdravljenju tuberkuloze. Dolga leta je bil direktor Inštituta za TBC na Golniku in v njegovem času so prihajali v to bolnišnico najtežji boliki iz vse Jugoslavije. V nekrologu ob njegovi smrti je bil zapisan stavek, ki so ga najtežji bolniki z zaupanjm izgovarjali: »Doktor Furlan nam bo pomagal!« Brat France je kot najstarejši prevzel domačo kmetijo, ki sta jo z ženo skrbno vzdrževala, deloval pa je tudi na političnem področju in bil izvoljen za ljudskega poslanca. Brat Janez pa se je ob svojem delu posvečal gasilstvu in na tem področju opravljal odgovorna vodila mesta. Jože Furlan je bil tudi velik ljubitelj in podpornik umetnosti. Ni pa bil le zbiratelj slik, saj je z umetniki predvsem prijateljeval in jim z odkupi slik predvsem pomagal prebroditi finančne težave. K sreči so imeli občutek za umetnost tudi njegovi nasledniki in na dvorišču domače hiše zgradili galerijo Furlan. Skrbno pa so shranjevali tudi strokovno gradivo, ki sta ga za ta zapis posredovala vnuka Uroš in Matjaž Hrovat. V reviji Varilna tehnika je pomočnik direktorja Zavoda za varjenje dr. Stane Metelko v članku, ki je bil posvečen spominu Jožeta Furlana, med drugim napisal, da je bilo njegovo ime med varilci znano v domovini in zunaj nje in da ga lahko imenujemo za pionirja obločnega transformatorja v Jugoslaviji. Janko Jarc NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 10 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Slovenska noša na Kitajskem Vse se je začelo v petek, 24. 4. 2015, ko je na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekalo tekmovanje študentov in študentk v znanju kitajskega jezika, kulture in zgodovine, imenovano Kitajski most. Tekmovanje je namenjeno mladim do 26. leta, organizirata pa ga Konfucijev inštitut in ljudska vlada v provinci Hunan. Z velikimi pričakovanji sem se ga udeležila in na koncu zasedla drugo mesto, kar je pomenilo, da se bom kot gledalka udeležila nadaljnjega tekmovanja na Kitajskem. Do mojega potovanja na Kitajsko, ki je bilo 23. 7. 2015, sem komunicirala z enim izmed organizatorjev s Kitajske, ki mi je med drugim naročil, naj s sabo prinesem slovensko narodno nošo, ki bo pred- stavljena na eni izmed prireditev ter na finalni oddaji omenjenega tekmovanja. Sama nisem poznala nikogar, ki bi imel narodno nošo, zato sem se obrnila na prijatelje in znance. Oseba, ki mi je zelo blizu, Mira Čenčur, je na portalu Facebook vprašala, če kdo pozna koga z narodno nošo. Odziv je bil hiter s strani Mateje Dremelj, ki je omenila gospo Emo Goričan s Stare Vrhnike. Dva dni kasneje se je gospa Mira zelo zavzela za pridobitev obleke, začela klicati znance in tako sem se še jaz opogumila in poklicala gospo Emo. Sama ne verjamem v naključja in sem prepričana, da tudi to ni bilo le naključje. Moj namen je bil z obleko predstaviti Slovenijo, predstaviti našo majhno, a hkrati čudovito državo in prepričana sem bila, da bi s slovensko narodno nošo naredila velik vtis na vse, ki bi jo imeli čast videti. Gospa Ema je bila takoj zainteresirana in dogovarjanje glede srečanja, pomerjanja je potekalo zelo gladko. Ko sem obleko videla na fotografiji in kasneje, ko sem jo pomerila, sem vedela, da je noša več kot primerna za predstavitev Slovenije v tako veliki državi, kot je Kitajska. 23. 7. 2015 sem odpotovala na Kitajsko. Moje bivanje tam je potekalo trinajst dni. Z besedami ni mogoče opisati vseh občutkov, ki sem jih doživljala v tistih dneh. 134 študentov ter študentk iz 94 držav in ene skupne sanje. Toliko različnih kultur, a vsi zbrani zaradi iste vizije. Dobrodošlic in sprejemov, ki smo jih doživljali v tistih dneh, ni mogoče opisati. V prvih dneh smo večinoma potovali, si ogledovali razne znamenitosti in preprosto uživali v spoznavanju kitajske kulture. 30. 7. 2015 smo zvečer imeli prireditev, namenjeno samo nam, kjer smo se vsi predstavili v narodnih nošah. Bilo mi je v ponos nositi našo narodno nošo in tudi odzivi so bili odlični. V nedeljo, 2. 8., sem jo oblekla še enkrat. Takrat je potekala finalna oddaja tekmovanja, kjer je bila prisotna tudi Hunan TV, ki je snemala celotno dogajanje in na tej televizijski postaji bo celotna finalna oddaja, 27. 8. 2015 tudi predvajana. Celotna izkušnja je bila zelo zanimiva, ob tej priložnosti, pa bi se rada zahvalila Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika za Cankarjeve spominke in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da sem sploh dobila možnost podati se na Kitajsko kot predstavnica Slovenije. Posebna zahvala pa velja gospe Emi Goričan za izposojo čudovite narodne noše, ge. Aniti Garafolj za avbo, s katero sem s ponosom predstavljala Slovenijo. V torek, dan pred odhodom na Kitajsko, sem prejela še klic iz kitajske ambasade v Ljubljani, veselo novico, da sem prejela enoletno štipendijo za študij na ^^MbA^ (huazhong hifan daxue) Central China Normal University, v mestu Wuhan . Moja pot se je tako komaj začela in v pričakovanju se bom prepustila sanjam in novim dogodkom, ki me čakajo na moji izbrani poti. Sanela Kšela PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Mladinci na gasilski olimpiadi naPoljskem Sanjariti je lepo, če pa sanje postanejo resničnost, je še lepše. Mladi gasilci, ki sestavljajo mladinsko enoto PGD Drenov Grič-Lesno Brdo, so se v drugi polovici julija udeležili 20. mladinske gasilske olimpijade v Opolah na Poljskem. Pravljica se je začela pisati pred leti, ko so starši vpisali svoje otroke v gasilske vrste. Pionirsko enoto sta takrat vodila mentorja Žane Ban in Igor Oblak. Že takrat se je videlo, da so fantje iz dobrega testa, saj so se udeležili nekaj pomembnih tekmovanj na državni ravni. Večina teh fantov je leta 2012 tekmovala v enoti pionirjev na Državnem tekmovanju v Ptuju, kjer so dosegli zavidljivo 8. mesto. Fantje so odraščali in prestopili v mladinsko vrsto, njihova mentorja sta Andrej Zdešar in Tomaž Urbančič. Enoto sestavljajo Rok Hribar, Martin Molk, Nik Poličnik, Nejc Tome, Jošt Urbančič, Jure Vojska, Tine Vojska, Anže Zdešar, Sebastjan Zdešar in Luka Žitko. Dolgoletno delo je obrodilo uspehe. Preteklo jesen se je enota na prvem izbirnem tekmovanju uvrstila med pet najboljših v državi. Fantje so še več in bolje trenirali, imeli so tudi priprave v Kočevju skupaj z mladinkami iz Zbilj. V letošnjem aprilu je potekalo drugo izbirno tekmovanje v Ptuju. Ob bučnem navijanju so fantje dosegli najboljši rezultat, ki jim je prinesel vstopnico za Poljsko. Trening se lahko izvede le, če so prisotni vsi člani. Potrebna so odrekanja s strani fantov in obeh mentorjev, podpora staršev in seveda družin mentorjev. Treninge so imeli skoraj vsak dan, včasih tudi po dvakrat. Čeprav so treningi naporni, fantje to jemljejo tudi kot prijetno druženje in preživljanje prostega časa. Pripravljali so se v skladu z navodili in planom priprav s strani vodstva reprezentance. Tekmovalna enota in mentorja so v Opolah doživeli veliko zanimivega. Reprezentanca se je predstavila z razstavo, kjer so predstavili Slovenijo in naše gasilstvo. Zelo slovesno je bilo na otvoritvi olimpiade, še posebej, ko so prižgali olimpijski ogenj. Skupaj z mladinkami iz Zbilj so nastopili na kulturno obarvani prireditvi, kjer so se predstavile vse sodelujoče države. Udeležili so se športnih iger in raziskovali bližnjo okolico mesta, uživali v prijetni osvežitvi bazena in v druženju. Brezplačno vodenje po izvirih Ljubljanice Sobota 5.9.2015 ob 9. uri pred TIC Vrhnika Ogledali si bomo naravna čudesa, ki na kraškem robu za Vrhniko privrejo na dan v podobi Male in Velike Ljubljanice. Sprehodili se bomo skozi starodavno naselje Verd, kjer se je mudil že kamenodobni lovec in kjer je pod zvonom sv. Antona Puščavnika ustvarjal znani slikar Petkovšek, svoj ekonomski imperij pa sta zgradili mogočni rodbini Kotnikovin Lenarčičev. Pot nas bo vodila tudi mimo impresivnih vodnih izvirov Retovja )v ZIC TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, SS^t™ tel.: 01 755 10 54, mob.: 051 661 063. Tekmovalne enote so se preizkusile v štafeti na 400 m z ovirami in v vaji z ovirami. Naša enota je na treningih dosegala zavidljive rezultate, ki so jo uvrščali v sam vrh. Fante je na tribuni vzpodbujalo dva avtobusa navijačev, ki so skpaj z navijači iz Zbilj ustvarili nepozabno vzdušje. Visoko so plapolale slovenske zastave, slišal se je glas harmonike in gasilskih siren ter burno navijanje ob taktu bobna. Ure so se ustavile, fantje so dosegli enkraten čas, žal pa so dobili 15 kazenskih točk, kar jih je uvrstilo na 11. mesto od 36 tekmovalnih enot. Udeležiti se olimpiade je velika čast, hkrati pa tudi želja, da na tekmi pokažeš, kar znaš. Vsi so bili na takem tekmovanju prvič. Na Poljsko so prišli le najboljši od najboljših, na končni rezultat pa vpliva veliko dejavnikov. Trenerja sta izkušena operativna gasilca in tekmovalna mačka in dobro vesta, kako se stvari streže. Fantje so pod njunim mentorstvom od trenutka, ko so izvedeli, da gredo na olimpiado, do potankosti izpilili vsak del vaje, kar se je pokazalo v izboljšanju časa obeh vaj. Fantje s kazenskimi točkami, ki se prištejejo končnemu rezultatu, niso imeli največ športne sreče. Navijači, še posebej vaši domači, so bili veseli vašega uspeha, saj je bila največja zmaga, da ste se udeležili tako velikega tekmovanja. Fantje so bili že v prejšnjih kvalifikacijah zelo blizu najboljšim, zagotovo pa je ta uspeh daleč največji tekmovalni uspeh tako društva kot GZ Vrhnika, zato smo vsi še toliko bolj ponosni, da so lahko predstavljali našo državo na Poljskem. Fantje in mentorja ne bodo vrgli puške v koruzo, vzeli si bodo nekaj prostega časa, nato pa bodo začeli z novimi treningi. Po tekmovanju je PGD Drenov Grič-Lesno Brdo pred študentskim domom v Opolah organiziralo sprejem in družabno srečanje s piknikom. Na prizorišču je bila ena frajtonarica, ki so si jo harmonikaši podajali iz rok v roke. Pelo se je še pozno v noč. Odpravili smo se na izlet v Krakow, nekateri so si ogledali solni rudnik in obiskali živalski vrt. Po zaključni prireditvi, kjer so razglasili uradne rezultate, smo se navijači odpravili na dolgo pot v domovino. Ob vrnitvi je fante in mentorja pred domačim gasilskim domom čakal veličasten sprejem, pozdravili so jih številni doma- či, prijatelji, navijači, krajani, regijski poveljnik Notranjske regije tov. Rok Leskovec, poveljnik GZ Vrhnika tov. Benjamin Svenšek, predstavniki okoliških društev in predstavniki pobratenega društva PGD Dobrnič. Bili so deležni številnih pohval, spodbudnih besed in toplih stiskov rok. Mentorja sta še dodala, da mentorji drugih ekip niso mogli verjeti, da je naša ekipa sestavljena iz tekmovalcev, ki živijo tako blizu skupaj, saj druge ekipe zberejo najboljše športnike tudi iz bolj oddaljenih krajev. Naj se še enkrat zahvalimo vsem staršem tekmovalcev, morda velja omeniti, da sta bila Andrej in Tomaž hkrati mentorja in starša; številnim dona-torjem, sponzorjem, GZS, GZ Vrhnika, Občini Vrhnika, okoliškim društvom, vsem članon društva in ostalim, ki so na kakršenkoli način pripomogli pri pripravi in na sami olimpiadi. Čez nekaj let bodo nekateri od teh fantov morda postali operativci in bodo nesebično pomagali tistim, ki so se znašli v stiskah in potrebujejo pomoč. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Za PGD Drenov Grič-Lesno Brdo zapisala Bernarda Novak KONČAN: •izdelovanje diatoničnih harmonik, •popravila diatoničnih harmonik. •Še nekaj prostih mest za učenje diatonične harmonike Matjaž Končan, tel. št: 041 584 531. www.koncan.si NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 11 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS ii 30. spominska slovesnost Na Pokljuki se je v soboto ll.julija odvijala že 30.spominska slovesnost v spomin na leto 1944,ko so partizanske patrulje na vrhu Triglava izobesile partizanske trobojnice z rdeča zvezdo. Na ploščadi biatlonskega centra se je zbralo veliko število članov borčevskih in veteranskih društev in organizacij ter njihovih somišljenikov. Prvi pa so slovesnost pozdravili nosilci praporjev in seveda številni pohodniki, ki so se že prejšnji dan povzpeli na Triglav ter se peš podali tudi na Pokljuko. Sama slovesnost je bila prepletena s kulturnim programom in slovnostnim govornikom načelnikom GŠ slovenske vojske majorjem Andrejem Ostermanom. Slovesnosti so se kot vedno udeležili tudi člani ZB NOB Vrhnika in štirje pohodniki z vrhniškim praporjem. Simon Seljak Skupinska slika vrhniških udeležencev na Pokljuki Vrhniški pohodniki s praporjem: Vojko Jerina,Milan Šulek, Jaka Trček in Milan Nagode Tudi godbeniki iz pobratenega Gonarsa so navdušili Vrhničane Promenadni koncert V okviru letošnjih argonavtskih dni,je Pihalni orkester Vrhnika ob svoji 90.letnici delovanja pripravil tudi promanadni koncert.Ta se je dogodil 19.junija po vrhniških ulicah ter se zaključil na prepolnem vrhniškem Sodnijskem trgu.Gosti vrhniških godbenikov so bile prijateljske godbe iz Gonarsa(Italija),z Vrha nad Laškim in iz Gornje Radgone.Vse štiri godbe so prišle na Sodnjiski trg po različnih ulicah Vrhnike,kjer so jih spremljali številni domačini in ostali gostje.Zaključek pa pripravili na trgu z nastopom vseh štirih godb.Tako da je trg odmeval ob prečudoviti glasbi in polnim aplavzom vseh prisotnih. SS Pihalni orkester Vrhnika je prišel iz Verda Skavti na Madžarskem Klanovci stega Vrhnika 1 smo se letos na tabor odpravili na Madžarsko ob Blatno jezero. V času tabora smo spoznavali življenje in delo Štefana I. Ogrskega. Tabor smo začeli 26. 7. 2015 pri žu-pnišču na Vrhniki, kjer nas je že čakalo prvo presenečenje. Pridružili so se nam klanovci iz stega Cerkno 1. Čeprav so bili samo štirje, so nam lepo popestrili tabor. Vsi skupaj smo se z mini avtobusom odpeljali ob Blatno jezero v kraj Balatonszent-gyorgy. Tam smo si kar hitro poiskali prostor ob jezeru, kjer smo prespali. Naslednji dan smo se odpravili najprej do mesta Keszthely in od tam naprej v bližino mesta Vallus. Kazalo nam je zelo dobro, dokler se nismo odločili za bližnjico skozi gozd. Tako si poti nismo skrajšali, ampak podaljšali za kar lep čas. Na srečo smo prišli iz gozda v mesto, kamor smo želeli priti. Prespali smo pod drevesi na vrtu prijaznih ljudi. Zjutraj smo se odpravili v kraj Tapolca, kjer smo obiskali muzej krasa. Bilo je zanimivo, čeprav smo bolj malo razumeli, ker je vodnik v angleščini znal povedati le I'm sorry. I don't speak English. Tako smo si muzej razlagali po svoje. Najbolj pa smo se zabavali, ko smo se z mini ladjico peljali po »primeru kraške jame«, ki je bil le krožni rov z umetno ustvarjeno reko. Nato smo pot nadaljevali do mesta Szigliget, kjer smo se končno kopali v Blatnem jezeru. Prespali smo na parkirišču, kjer so nas vso noč budili ribiči, ker so zraven nas lovili ribe. Naslednji dan smo si ogledali ruševine gradu Szigliget in se potem po klanih ločeno odpravili naprej. Ločeno smo preživeli dva dni. V četrtek zjutraj so sledili odhodi klanovcev, ki v prihodnjem letu stopajo med voditelje ali pa končajo svojo skavtsko pot. Po ceromoniji odhoda smo pot nadaljevali brez njih. S klanom Cerkno 1 smo se zopet združili v četrtek v kraju Zanka. Sledili so dvodnevni izhodi. Po izhodu smo se zbrali na polotoku Tihany, kjer smo imeli skavtsko mašo skupaj z drugimi klanovci in voditelji Cerknega 1. Po končani sveti maši smo se odpravili proti trajetku, ki povezuje severno in južno obalo, odšli na vlak do Siofoka in tam prenočili. Naslednji, zadnji dan je bil namenjen vožnji. Z vlakom smo se iz Siofoka odpravili do Zagreba, nato pa z avtobusom do Ljubljane in nato na Vrhniko. Tabor je bil zanimiv. Spoznali smo, da se kljub znanju angleščine in nemščine ponekod ne moreš zmeniti čisto nič, saj večina Madžarov ne govori nobenega od omenjenih jezikov. Lepo smo se imeli v družbi skavtov iz Cerknega, s katerimi smo postali dobri prijatelji. Čeprav nam je vsak dan ponagajalo vreme in nam namenilo nekaj dežja, smo se imeli na taboru zelo lepo! Argonavti - skavti z Vrhnike Po poti spominov na leto 1991 na Vrhniki - Memorial Toneta Jesenka V soboto, 4. julija, so veterani vojne za Slovenijo, Območnega združenja Vrhnika - Borovnica, organizirali spominski pohod, katerega traso bodo vsako leto spreminjali in tako obšli skozi čas vse lokacije pomembnih in manj pomembnih dogodkov iz obdobja osamosvajanja. Pohod je posvečen pokojnemu veteranu vojne za Slovenijo Tonetu Jesenku, ki je bil v vodstvu OZVVS Vrhnika - Borovnica od ustanovitve naprej. Njegove zasluge za osamosvojitev Slovenije so vredne svečanega spomina, saj je kot vodja Oddelka za obrambo Občine Vrhnika odigral najbolj izpostavljeno vlogo v izredno zahtevnem času in na izredno nevarnem območju. Tokrat so se pohodniki zbrali pod lipo v Parku samostojnosti sredi Vrhnike, kjer sta jih pričakali Cankarjeva kava in Cankarjeva čokolada ter druga jutranja okrepčila. Vsi udeleženci so se vpisali v spominsko knjigo in številka se je ustavila šele pri 83. Prijetno vzdušje so povečale tudi skupine iz OZVVS Kočevje, OZVVS Grosuplje, OZVVS Litija - Šmartno, OZVVS Domžale in OZVVS Sevnica. Slednji so bili najštevilčnejši in so prišli celo s harmoniko. Med številnimi veterani vojne za Slovenijo so bili tudi člani PVD SEVER, Odbor Vrhnika - Logatec, člani OZSČ Vrhnika - Borovnica in člani DLON Vrhnika. Na veliko veselje organizatorja so se zbranim pridružili svojci Toneta Jesenka, njegovi prijatelji in sosedje z Drenovega Griča in Lesnega Brda. Nekaj pa je bilo ljubiteljev po-hodništva, ki jih je povabil ZIC Vrhnika s tem, ko je pohod uvrstil v njihov program vodenih ogledov po Vrhniki. Zbrane je pozdravil in jim zaželel prijeten pohod župan Občine Vrhnika, Stojan Jakin, in poudaril, da je prijatelja Toneta Jesenka dobro poznal in je vesel, da so veterani pohod posvetili spominu nanj. Predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica, Marjan Rihar, je v spominskem nagovoru obudil spomin na življenje in delo Toneta Jesenka, ki se je najbolj odrazilo prav pri osamosvajanju Slovenije. Spomnil je tudi na simboliko, kajti JLA je na Vrhniki napadla barikade prav na To- netov rojstni dan, 2. julija, žal pa nas je za vedno zapustil ravno na dan samostojnosti, 26. decembra. Memorial je zaključila delegacija veteranov, ki je odnesla žalno ikebano na grob Toneta Jesenka. Nato so zaplapo-lale pohodne veteranske zastave in pohodniki so obiskali pomnike akciji SEVER, delovanju MSNZ ter barikadi pri Petrolu na Vrhniki, vmes pa je pri spomeniku Ivana Cankarja Marija Iskrenovič v imenu ZIC Vrhnika pohodnikom predstavila kulturni ponos Vrhnike in s Cankarjevimi besedami opremila po-hodniška srca. Pot so nadaljevali ob Ljubljanici do Sinje Gorice ter nazaj po trasi nekdanje železniške proge, čez Hruševco do vojašnice na Stari Vrhniki. Vmes, v senci topolov, je bila osvežitev s sadjem in tekočino, saj je vroče sonce že dokaj namučilo nekatere pohodnike. Vsem je na vsej poti skušal čimveč povedati o dogodkih leta 1991 Jožef Molk, takratni komandant TO, seveda pa so mu pri tem pomagali tudi drugi prisotni veterani iz vrst takratne TO Vrhnika in Milice. Nadaljevali so preko območja nekdanje vojašnice oklepne brigade JLA in naprej po Tanko-vski cesti. Krajši počitek z okrepčilom so imeli na domačiji, kjer je bilo tajno skladišče orožja MSNZ, gospodar Jože Šušteršič pa je praporščak PO ZVVS Ljubljana okolica. Tudi tam je zaigrala harmonika iz Sevnice in celo zaplesalo se je. Zaradi velike vročine so takoj nad Vrhniko zapustili Tankovsko cesto in ob 14.00 zaključili pot v Gostilni Pri Kranjcu, kjer so imeli topel obrok in se zadržali. V spomin so vse skupine od drugod prejele tudi knjige Vrhnika se spominja 1991-2011 in vsi so bili povabljeni k zaključni besedi. Veliko zadovoljstvo pohodnikov je bilo organizatorjem v veliko nagrado in spodbudo. V imenu organizatorjev hvala vsem, ki so prišli, logistični ekipi, darovalcem in podpornikom dogodka. Predsedstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica Moji Minki Odšla si za vedno, le zakaj, odšla si, nikoli več Te ne bo nazaj, odšla si k Bogu v večni raj, odšla si, praznina v družini bo sedaj. Nič več skupaj ne bova poslušala ptičje petje, nič več pesem vrhniških zvonov, nič več gledala lepo cvetje, nič več ne vrneš se domov. Bila si zlata žena ljubezniva, ljubezen Tvoja neminljiva, mami, babi in prababi nikoli ne zatoneš v pozabi. Bila si srček naše hiše, še danes vsak si solze briše, jokamo, a kaj pomaga, močnejša smrt je, njena zmaga. Nikdar z nobenim nisi bila sprta, vrata vedno vsakemu odprta, to velevalo Ti je srce, a žal na koncu zapustilo Te. Zaman kličem Te v temni noči, saj ob meni več Te ni, nazaj priklicati Te več ni moči, ljuba Minka, hvala Ti in v Bogu mirno spi. Košutov Tone NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 12 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO |gsm-R sistem za železnice v vašo prihodnost oraycno DELM3 HNANOBA. EVBCKKMIMTA KbhEzOsklsHad Z UVEDBO SISTEMA GSM-R ZELEZNICE VARNEJŠE IN ZMOGLJIVEJŠE Globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju, katerega izgradnja je v zaključni fazi, bo sestavljalo 246 baznih postaj in 110 repetitorjev. V okviru projekta bo položenih 1.200 kilometrov optičnih kablov, zgrajen bo dispečerski sistem in odstranjene analogne bazne postaje. Sistem GSM-R bo celotno omrežje glavnih in regionalnih prog vzdolžno pokril z radijskim signalom, s čimer bo zagotovljena kakovostna, neprekinjena ter zanesljiva komunikacija pri izvajanju železniškega prometa. Gre za zahteven infrastrukturni projekt, vreden dobrih 117 milijonov evrov, pri čemer sofinancerski delež Kohezijskega sklada Evropske unije znaša 85 odstotkov oz. slabih 100 milijonov evrov. NEGATIVNI VPLIVI SEVANJA BAZNIH POSTAJ NA ZDRAVJE NISO ZNANI Doc. dr. Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja je pojasnil, da so bazne postaje GSM-R, ki sodijo med neonizirna sevanja, oddajno-sprejemni sistemi, ki prek svojih anten oddajajo in sprejemajo visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VF EMS) v območju mikrovalov. Delujejo v frekvenčnem območju med 921 in 925 MHz ter med 876 in 880 MHz. Prevladujoče znanstveno mnenje, ki ga podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija, je, da na voljo ni znanstveno potrjenih rezultatov raziskav, ki bi potrdili preobčutljivost na VF EMS in s tem nespecifične simptome. Konsenz stroke je strnjen v izjavi Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da pregled najpomembnejših razpoložljivih znanstvenih raziskav ne daje prepričljive podlage za sklep, da bi lahko VF EMS baznih postaj na človeku dostopnih mestih v okolju negativno vplivala na zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija tako navaja, da vsi pregledi znanstvenih raziskav jasno kažejo, da sevalne obremenitve v celotnem frekvenčnem območju od 0-300 GHz, ki so nižje od mednarodnih smernic Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), slednje so pri gradnji baznih postaj dosledno upoštevane, ne povzročajo poznanih negativnih vplivov na zdravje. Več informacij o projektu najdete na spletnem mestu: www.gsm-r.si Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013; razvojne prioritete: železniške infrastrukture KS; prednostne usmeritve železniške infrastrukture. Poletno branje Poleti je bilo politično življenje na Vrhniki v mrtvilu. Poleg prireditev in smradu iz vrhniških kompostarn ni bilo posebnosti. Zaradi vročine in sopare sem si večkrat vzel čas in prebiral dnevne novice iz Slovenije. Pričakoval sem, da se bodo ljudje umikali v hlad sence, se kopali v rekah, jezerih, morju ali hodili v hribe. Nekateri so si to lahko privoščili, za dobrih 100.000 Slovencev, nekaj deset tisoč njihovih članov ter več deset tisoč upokojencev z minimalnimi pokojninami pa je bil letošnji dopust le pobožna želja. Navkljub ne najbolj rožnatemu položaju državljanov pa sem želel, da bi za dalj časa šli na oddih naši predstavniki vlade. Ne za to, ker bi si to zaslužili, temveč zato, ker sem upal, da takrat ne bodo delali dodatne škode. Pa temu ni bilo tako. Če Slovenija nima dovolj lastnih težav, si jih naloži sama. V javnost so tako prišli posnetki pogovora med našim, sedaj že nekdanjim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in zastopnico Simono Drenik. Pogovori, zaradi katerih so se upočasnili ali celo ustavili postopki arbatrižnega sporazuma. Pogovori, ki bodo lahko dokončno odvzeli Sloveniji dostop do odprtega morja. In kaj je slovenska vlada naredila za rešitev situacije, ki jo je zakuhal nekdanji sodelavec UDBE, ki bi mu metode prisluškovanja morale biti znane? Naredila je zelo veliko. Slabega namreč. Naši sedanji, predvsem pa nekdanji predstavnik države so po piranski blamaži zlorabili spominsko slovesnost pri Ruski kapelici na Vršiču. V svojih govorih niso, kar bi bilo primerno, samo poudarjali nesmiselnosti vojne, temveč so za trenutne vojne razmere v Ukrajini po ovinkih obtožili zahodno Evropo. Evropo, s katero smo v skupnem finančnem in vojaškem zavezništvu. S takšnim odkritim proruskim delovanjem ne moremo pričakovati naklonjenosti zahoda. Pri rešitvi piranskega problema se bo Evropa sedaj lažje odločila za rešitev, ki bo sicer pravična, vendar za sosede. Odgovornosti za morebitno izgubo Piranskega zaliva pa ne bo nosil nihče. Slovenci smo tega že vajeni. Podobno kot smo izgubili del Koroške, Štajerske, mesto Trst in s pomočjo Kardelja še del Istre, bomo s pomočjo Kardeljevega učenca in učencev Kardeljevega učenca izgubili še dostop do odprtega morja. Največ, kar bo vlada naredila, je, da bo obtožila dežurnega krivca, Janeza Janšo. Lahko se motim. Lahko, da bodo dogodki okoli Piranskega zaliva, privatizacije, zdravstva zamajali koalicijo in pripeljali Slovenijo do novih volitev. Konec koncev tudi ovcam v enem letu zraste nova volna in je tako že čas za nove obraze starih brivcev. Proruska naklonjenost je razumljiva za nekatere politike, ki jim je blizu nekdanja politična ureditev, ni pa logična. Razvojna infrastruk-turna sredstva prihajajo iz izkoriščevalske zahodne Evrope. Mladi, ki morajo s trebuhom za kruhom, se po navadi odločajo za »grdi kapitalistični zahod«, Nemčijo, Veliko Britanijo, ZDA ali Avstralijo in ne za opevano Rusijo, Kubo ali Severno Korejo. Če si lahko privoščimo kapitalistične avtomobile, uporabljamo modo in tehniko kapitalistov. Naši sedanji vladajoči politiki pa so se v nasprotju z referendumsko voljo ljudi odločili, da bomo mi nekakšna zahodna provinca Rusije. Do popolnega prehoda na rusko stran jih nekoliko omejujejo zahodne dobrine in morebitni strah pred rusko definicijo družine, ki je pohvalno sestavljena izključno iz moža, žene in otrok. Za SDS Vrhnika Daniel Cukjati I ENOTNI ZMAGUJEMO Novice iz Nauportus viva Planinsko pohodniška sekcija je vrtela pedala V nedeljo, 5. julija 2015, so se kolesarke in kolesarji odpravili na kolesarski izlet po Ljubljanskem barju. Kljub rekordno vročemu dnevu se je na kolesarjenju zbralo kar trinajst udeležencev na enajstih kolesih. Najmlajši kolesarki sta se vozili v otroških sedežih za kolo, medtem ko so malo starejši kolesarji veselo poganjali pedala. Med vožnjo je namreč prijetno pihljalo, tako da je bila visoka temperatura okolja čisto znosna. Kolesarji so svojo pot začeli na parkirišču pri Črnem orlu, nadaljevali pa pod avtocesto v smeri proti Sinji Gorici. Ob Ljubljanici so se kolesarji ustavili na mestu, kjer je v bregu reke skrita rimska ladja. Arheologinja Ivanka Kurinčič je prisotnim predstavila zanimiva dognanja, povezana s to najdbo in drugimi arheološkimi odkritji. V Sinji Gorici so se udeleženci izleta ustavili v prijetni senci pri ribniku in Ribiškem domu, nato pa so se po makadamskih in poljskih poteh odpravili mimo Blatne Brezovice do Bevk. Po poti so udeleženci doživeli tudi srečanje mednarodnega značaja. Na poti po Barju so kolesarji srečali dobrovoljnega poho-dnika iz Velike Britanije, ki se je odpravil peš po Jakobovi poti vse od Istanbula. Pohodnik je povedal, da je navdušen nad našo državo in njenimi prebivalci, le potuje po njej malo počasneje od predvidenega načrta, saj smo Slovenci precej gostoljubni. Ko so mu želeli podariti vodnik po naših krajih, pa se je kot pravi pohodnik lepo zahvalil, a vodnik zavrnil zaradi dodatne teže, ki bi jo moral nositi. Z veseljem pa se je Britanec okrepčal z domačimi hruškami. Z dobrimi željami so se nato od pohodnika poslovili, saj je njega čakala še zelo dolga pot, "nauportovce" pa malo krajša, a zato nič manj lepa in zanimiva. Pred vasjo Bevke so kolesarji zavili v smeri Kamina, kjer je neki otrok leta 1981 med igro našel kup velikih keltskih srebrnikov, za katere je sprva mislil, da so kamenčki. Kasneje pa se je ugotovilo, da gre za izjemno dragoceno najdbo. Med vožnjo po kolesarski učni poti Bevke so izletniki s pomočjo informativnih tabel spoznali pomen mokrišča, način pranja nekoč, geografsko razdelitev rimskih provinc in druge zanimivosti. V Notranjih Goricah so izletniki ob sproščenem druženju poskrbeli za suha grla, nato pa so se z novimi močmi preko Loga odpravili do Vrhnike. Glas (o) Nauportus musica seže vse bolj v daljavo Nauportus musica so na predvečer dneva državnosti, 24. junija 2015, peli v Državnem zboru Republike Slovenija na slavnostni seji v počastitev slovenskega državnega praznika. Ponosno in doživeto izvedena himna, radoživo zapeta rezijanska ljudska Da lipa ma ke bej na je ter šaljiva slovenska ljudska Dajte, dajte so po besedah predsednika Državnega zbora dr. Milana Br-gleza slavnostni seji pridale navdih radosti in veselja, kot se za praznovanje rojstnega dne naše države spodobi. Prav na dan državnosti, 25. junija 2015, je Nauportus musica nastopal na vrhniški občinski proslavi. V četrtek, 2. julija 2015, pa ste gledalci nacionalne televizije lahko opazili pevke in pevce v oddaji Dobro jutro, Slovenija. Vabilo k sodelovanju Vse mlade od devetega razreda osnovne šole naprej, ki imate smisel za petje in veselje do petja, vabimo, da se pridružite zboru Nauportus musica. Avdicija za nove pevce bo 2. 9. 2015 ob 19. uri v prostorih Glasbene šole Vrhnika. Logotip društva Junija so članice in člani društva na seji izbrali svoj prvi logotip, ki ga je oblikovala članica društva Ivana Osecanski Despic. NH Logotip je sestavljen iz črk N in V, ki predstavljata okrajšavo imena društva. Logotip je preprost, a prepoznaven. Črka V je žive barve, kar je v skladu z namenom društva, da člani z aktivnostmi popestrimo dogaja- M&T rPORTT T^ iNnuruni ufl nje na Vrhniki in širše. V društvu smo pre-U i y H ' 1 pričani, da nam je v prvem letu delovanja uspelo doseči postavljene cilje. Več o našem delovanju je mogoče prebrati na spletni strani https://nauportus.wordpress.com/. Vsi bralci Našega časopisa ste lepo vabljeni, da se nam pridružite pri naših dejavnostih. Ob skorajšnji obletnici delovanja društva, ki bo septembra, se velja zahvaliti vsem prizadevnim članicam in članom ter podpornikom društva. Hvala tudi Občini Vrhnika in županu gospodu Stojanu Jakinu za vso podporo društvu ter hvala vrhniškemu podjetju DG69 za materialno pomoč! Pa še ena čestitka Člani društva iskreno čestitamo članoma pevskega zbora Nauportus musica Klari in Davidu Kuncu, ki sta se avgusta poročila. Klara in David, naj vaju na vajini skupni poti vedno spremlja angel ljubezni! Kot je upesnil Tone Pavček: »Lep je angel ljubezni, kot je ljubezen lepa. Zaljubljenim poje pesmi in vrata raja odklepa.« Polona Kovačič Avtor fotografije: Gašper Tominc NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 13 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Min Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 23. Argonavtskí dnevf r ZIC Noe na Vrhniki 2015 ¡m&PLAn Skupaj nam je odlično uspelo! Hvala vsem! NAS ČASOPIS KAMNOLOM VERD (DsiLIKO CKEMIS ^^S simply Flexible Ker nam nI vseeno/ RADGONSKE GORICE MKERŠMAHC prevozna itorltvt OÍD TIMM MOiqy^. c spirits (anvinaJV TiwleK-si f^ob,ak FORTRADE Srečanje Tu smo doma Na prvi poletni dan smo člani Turističnega društva Blagajana organizirali že osmo srečanje Vršnčank in Vršnčanov, poimenovano Tu smo doma. Namen prireditve je enak kot pred toliko leti: spoznavati in predstaviti se, deliti svoje znanje in izkušnje, pridružiti se neki skupini, včlaniti se v društvo, katera dejavnost nam je blizu, raziskati, kaj vse nam ponuja mesto, kjer smo doma, ali le preživeti prijetno popoldne na Sv. Trojici, Fijolčni gori, kot so ji rekli nekoč zaradi cvetočih vijolic, posejanih po vsem pobočju. Vabimo vas na srečanje članov Turističnega društva Blagajana VRHNIKA v nedeljo, 6. septembra 2015, z začetkom ob 14. uri ter na podelitev priznanj blagajana za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiš, kmetij, najlepših sadnih in zelenjavnih vrtov, javnih zgradb in najlepše urejeno krajevno skupnost, ki bo na Sv. Trojici. TD Blagajana Vrhnika, predsednica Mirjam Suhadolnik. Upamo, da se boste srečanja udeležili v čim večjem številu. Povabite tudi svoje sorodnike in prijatelje. To bo tudi priložnost, da se v sproščenem vzdušju pogovorimo o dejavnosti in prihodnosti društva. V primeru slabega vremena prireditev odpade. 4 OBERFEST NA VRHNIKI Športni park Vrhnika pod velikima šotoroma VSTOPNINE NI! • MODRIJANI • najbolj priljubljena hrvaška skupina UČITELJICE • in drugi V zavetju dreves in s prekrasnim pogledom na Vrhniko, Barje in cesarsko cesto, s tistega mesta, kjer je vodno zajetje in je tam mnogo let nazaj, pred drugo svetovno vojno, Olepševalno društvo postavilo in upravljalo okrepčevalnico Lepi razgled, sta prisotne pozdravila predsednica Turističnega društva Blagajana Mirjam Suhadolnik in župan Občine Vrhnika Stojan Jakin. Do doline se je razlegala glasba Ansambla Presenečenje. Tisto popoldne so na Sv. Trojici otroci prisluhnili pravljičarki, pridružili so se vzgojiteljicam pri ustvarjalnih delavnicah, sodelovali v viteških igrah, tekmovanje v pikadu pa je tudi stalnica naših srečanj. Izobraževanje o osnovah prve pomoči, kako ostati čili in zdravi, prednosti nordijske hoje je na terenu še posebno zanimivo, vabljivo in koristno. Nič se ni slišalo, ampak kar naenkrat smo zagledali na vrhu jeklene konjičke, pripeljali so se potiho in tam parkirali: na ogled so se postavili električni avtomobili. A Sv. Trojica je še mnogo več kot le prostor za druženje; je kulturni hram, je navdih, je zgodovina. Vse to ste lahko spoznavali s pomočjo vodnika Damjana, ki je obiskovalcem pripovedoval in jih pospremil v lepo obnovljeno cerkev ter v Cankarjevo spominsko hišo. Aktualno, najbolj vroče dogajanje pa sta iz Ljubljanice na vrh Sv. Trojice prestavila mlada arheologa. Povedala sta nekaj o še eni izredni arheološki najdbi pri nas. O deblaku, ki je pravi arheološki presežek daleč naokoli in bo v prihodnosti na ogled v novem interpretacij skem centru v nekdanji šivalnici IUV. Boljši sejem smo spet pripravili za pravi namen. V TD Blagajana razvijamo »kulturni turizem«, ustvarjamo zgodbe iz naše kulturne in naravne dediščine, ki bodo sestavni del turistične ponudbe. Z liki, ki nastajajo, bomo popestrili ogled vrhniških znamenitosti. V juniju smo se predstavili dvakrat: na Argonavtskih dnevih smo premagovali zmaja, ki je Jazonu in Medeji ukradel zlato runo, na Sv. Trojici pa smo bili animatorji pri viteških igrah. Aktivni smo tudi v počitniškem času, ustvarjamo, izdelujemo in pripravljamo program za septembrske predstavitve. Spremljajte našo dejavnost na internetni strani www.blagajana.si ali na strani Facebook blaga-jana in pridružite se nam; za vsakega najdemo zanimivo delo. Če pa se vrnemo nazaj na Sv. Trojico, lahko zapišemo z veliko začetnico »pa kako je dišalo!« 750 palačink so spekle naše dame, v kotlu so možje kuhali klobase, mojstrica koktajlov, Draga, nas je razvajala z osvežilnimi napitki. Kot svečki na torti sta bila Cankarjeva fanta, Jurij in Jošt, s skodelico kave. Nista je kuhala, zapela in odigrala sta jo. Po kavi je tudi v resnici dišalo. Po tisti pravi, vrhniški. Da nismo bili žejni, da smo se ohladili, je poskrbel gostinec, za dobro voljo pa vsi zbrani. Naša Anita je suvereno vsa dogajanja povezovala v celoto. Hvala vsem sodelujočim in vsem tistim, ki ste pripomogli, da prireditev živi. Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana Istrska pravljica Člani društva ljubiteljev narave in običajev Notranjske smo se letos podali na izlet v notranjost slovenske Istre, tja, kjer lahko začutiš pristen utrip istrskega podeželja, slišiš melodijo primorskega narečja, vonjaš dišeče trave in spoznavaš preteklost tamkajšnjih krajev in njihovih ljudi. Vsa čutila nam je prebudila Kristina, vodnica po poklicu in duši, pa tudi domačini, ki poznajo kraje do podrobnosti, so nas popolnoma vsrkali v njihov svet oljk, vina in pršuta. Za začetek smo se sprehodili po najvišje ležeči vasi v Šavrinskem gričevju - Pomjanu (342 m), od koder se razteza prelep razgled na Koper in okolico. Mala cerkvica Marijinega rojstva iz leta 1222 ohranja ostanke zanimivih fresk in zapis v glagolici. Po kratki vožnji z avtobusom smo se ustavili v Krkavčah, v eni najlepših vasi v slovenski Istri. Pri skrivnostnem krkavškem kamnu, ki velja za pogansko znamenje, so nas okrepčali z istrskimi okusi - domačim žganjem in »kroštola-mi«. Sprehodili smo se po ozkih uličicah med kamnitimi hišami in se hladili v zanimivi krkavški cerkvi, kjer smo srečali Pavleta, nek- daj kontrolorja avtobusnih vozovnic na liniji Vrhnika-Ljubljana. Za obiskovalke je pripravil šopke iz rožmarina, sivke, ameriškega slamnika, lovorja, za popotnico pa še orehe, rožmarin in sivko. Nato smo obiskali oljarno - torklo Ter-nav, kjer smo spoznali potek pridobivanja ekstra deviškega olja in ga tudi pokusili. Na poti do Kopra smo se okrepčali na eni izmed turističnih kmetij, kjer so nam postregli tipične domače jedi - istrske bobiče s klobaso, domač kruh in sladico. Tako smo bili pripravljeni za sprehod po »beneškem« mestu Koper. Naša čudovita vodnica Kristina je z brezkončnim vedenjem in ljubeznijo razkrivala preteklost tega obmorskega bisera in pomembnost do današnjih dni. Za konec samo še skok v Marezi-ge, deželo refoška. Domačini spoštujejo svojo rodovitno zemljo, zato radi povedo, da so se njihovi pradedje uprli fašistom že leta 1921, med prvimi v Evropi, da so ohranili ta kos slovenske zemlje. Na kmetiji Plahuta smo ob bogatem narezku pršuta, sira in oliv okušali ekološko pridelano malva-zijo, refošk in sladki cipro. Za konec naj zapišem, da so se vsi sodelujoči v agenciji Autentica na vso moč potrudili, da je bil naš izlet kot pravljica. Mogoče si bo še kdo zaželel pravljice v teh resnih časih? Metka Paškulin NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 14 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Komisija za lepše okolje je opravila delo na terenu. Letos nam je bilo vreme naklonjeno. Prečesali smo Vrhniko in na sestanku Upravnega odbora TD Blagajana, ki je bil 13. 8. 2015, smo pregledali predloge in nagradili najlepše urejene hiše, kmetije, javne objekte, vrtove in našli smo tudi najlepše urejeno krajevno skupnost. Naj opozorimo, da naše ocenjevanje ni omejeno samo na cvetličenje hiš, temveč spodbujamo urejeno okolico. Seveda pa nas vsako leto znova presenetijo lastniki bogato ocvetličenih hiš, ki vsak dan skrbno urejujejo cvetje na oknih, balkonih in vrtovih. Nekateri izmed njih si sadike čez zimo pripravljajo sami. Našli smo nekaj zgledno urejenih javnih objektov, ki so lahko v ponos Vrhničanom. Želimo si, da bi ostali urejeni tudi v prihodnje. Z vaše strani, dragi bralci, smo prejeli tudi nekaj predlogov, za katere se vam zahvaljujemo. Veseli smo, da večina nagrajenih hiš vsako leto sije v urejenosti in v novih zasaditvah. Fotografije, ki nastanejo na terenu, niso profesionalne, zato se opravičujemo vsem profesionalnim fotografom. Vsem bralcem Našega časopisa želimo prijetno jesen. Prijazno vabljeni ^6. septembra ob 14. uri na Sveto Trojico, kjer bomo podelili blagajane in se družili z vami. Če opazite kaj lepega, pa nas le obvestite in pocukajte za rokav. Z veseljem si bomo ogledali vaše prijetne kotičke. Iskrena hvala dekletom, ki mi pridno pomagajo z delom na terenu in v pisarni društva. Vsem dobitnikom blagajan iskreno čestitamo. Anita Čretnik, predsednica Komisije za lepše okolje «ifiiœs ïiW» ji/H>Jff r. i'PWMrgMMfirJt** IHàiasSitlMi****™* ' fiftffWdWW— r V« jipi Alja Kucler Čimžar in Damjan Čimžar, Drenov Grič 73a Mira In Janez Košir, Stara Vrhnika 14 Stanislava in Valentin Cunder, Drenov Grič 188a Tatjana Špec , Mirke 12 A Andreja in Marko Zimšek, Hrib 14, Vrhnika Anica in Viljem Benkič, Sinja Gorica 90 Družina Mesec, Jerinov Grič 44a, Vrhnika Ema in Ludvik Kovačec, Možinova Ulica 2, Vrhnika Ema in Pavle Lazar, Tržaška Cesta 50, Vrhnika Irena Rossi, Tržaška Cesta 45, Vrhnika Marjetka Gutnik, Betajnova 15 A, Vrhnika Olga in Marijan Kogovšek, Velika Ligojna 52, Vrhnika Silva In Mario Prhat, Strmica 90, Vrhnika Skupnost lastnikov stanovanj , Krpanova Ulica 1, Vrhnika Glasbena šola Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika PGD Podlipa Smrečje, Smrečje 7, Vrhnika Župnijska cerkev povišanja sv. Križa Bevke, Bevke 42, Log Pri Brezovici Župnijski Vrtec Vrhnika, Voljčeva Cesta 21, Vrhnika NAJLEPŠE UREJENI VRTOVI (SADNI IN ZELJENJAVNI) Kmetija - družina Molk, Hrib 9, Vrhnika NAJLEPŠE UREJENA KRAJEVNA SKUPNOST Kmetija - Sonja in Andrej Osredkar, Mala Ligojna 12, vrhnika FOTO: Saša Huber, Marjan Lenarčič, Andreja Lenarčič, Franjo Čretnik Kmetija Pr' Žugali, Bevke 37, Log Pri Brezovici Družina Lenarčič - Kovač, Delavsko naselje 8, Vrhnika Krajevna Skupnost Blatna Brezovica NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 15 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Nacionalni filmsko-vzgojni program v Kinu Bevke V šolskem letu 2014/2015 je v Art kino mreži Slovenije (AKMS), ki združuje 27 mestnih kinov po vsej Sloveniji, potekal Nacionalni filmsko-vzgojni program, ki se ga je brezplačno udeležilo več kot 16.000 otrok in mladih iz različnih slovenskih regij. Ker je cilj projekta večja dostopnost kakovostne filmske vzgoje v manjših krajih, sem se tistega junijskega jutra odpeljala v Bevke. Na poti v Kino Bevke me je pozdravila čudovita narava, v kinu pa gostoljubna gasilka in ljubiteljska operaterka gospa Andreja. Kmalu so se nama pridružili otroci iz bevške enote Rosika vrhniškega vrtca ter prva dva razreda bevške podružnične šole Log - Dragomer. V uvodu pred ogledom filma smo ugotavljali, kaj vse potrebuje kinodvorana za ogled filma. Sledil je ogled šestih kratkih slovenskih animiranih filmov, ki so jih dopolnjevali pogovori o različnimi tehnikah filma, seveda pa pri tem nismo pozabili niti na njihovo vsebino. Filme je večino časa spremljal otroški smeh, pogovor med filmi je potekal sproščeno, igrivo in otroci ter učenci so delili svoje zanimive ideje. Z otroki 3. do 5. razreda osnovne šole iz Bevk smo si ogledali brazilski risani animirani film Deček in svet, ki je kritika sodobne družbe - potrošništva, medijev in industrializacije - s perspektive dečka, ki v svetu išče svoje mesto. Film je bil všeč učencem in učiteljem, ki so bili presenečeni nad zrelim razmišljanjem učencev o filmu. Filmska govorica je včasih abstraktna in odrasli bi pričakovali, da otrokom težje razumljiva, a se je tudi v Bevkah izkazalo, da je učencem vse jasno, včasih celo več kot učiteljicam, kot so same med pogovorom navdušeno ugotavljale. Naslednji dan, ko so bili vtisi iz kina še sveži, smo v vrtcu pripravili delavnico optičnih igrač, v šoli pa delavnico animiranega filma, ki si ga lahko ogledate na kanalu youtube, za zadetek pa je treba vtipkati OŠ Log - Dragomer, PŠ Bevke. Ela, Naja, Lučka, Hana, Adam in Katja iz skupine Kačji pastirji v bevškem vrtcu so Petri postavili tudi nekaj zanimivih vprašanj. Kako nastane animiran film? Različno, odvisno od tehnike. Potrebujemo fotoaparat, s katerim fotografiramo lutko ali risbo, ki jo vedno znova čisto malo drugače narišemo ali premaknemo. Bistvo animiranega filma je, da z njim lahko oživimo stvari, ki se same od sebe ne premikajo. Računalniški animirani filmi pa nastajajo že v računalniku in zanje ne potrebujemo fotoaparata. Kako nastane film brez besed? Filmu brez besed rečemo tudi nemi film. V njih je zelo pomembna mimika obraza, kretnje telesa ter glasba - vse to so filmska izrazna sredstva, ki govorijo zgodbo tudi takrat, ko ni besed. Kako vrtijo filme? Filme lahko vrtijo s filmskega traku, takšnega smo si ogledali v Kinu Bevke, ki ga vpnejo v filmski projektor. S pomočjo močne žarnice in povečevalne leče se slika pojavi na filmskem platnu. Kje si se naučila delati filme? Animirane filme sem se naučila ustvarjati na delavnici slovenskega animatorja Kolje Saksida, ki je avtor serije animiranih filmov Koyaa. Kako si se odločila za delo o kinu? Enostavno: ker imam rada film in film je doma v kinu. Petra Gajžler (AKMS) in Katja Štumberger (enota Rosika) v sodelovanju s sekcijo Kina Bevke Terapevtski vikend DZA Vrhnika Zadnji vikend v juniju smo se zbrali v Podlipi pri Miru in Milojki, kjer je ob jutranji kavi hitro stekel pogovor ob zadnjih pripravah in vsi navdušeni smo v pričakovanju dvodnevnega druženja že hiteli proti lovski koči v Rovte. Na poti proti koči so se kot po navadi nekateri zgubili, a končni cilj smo dosegli vsi. Miro nas je s svojo potrpežljivostjo vse le pripeljal do koče. Začelo se je s postavljanje šotorov, pripravo jutranjega zajtrka (kavica in piškoti), zagrizeni športniki pa s pripravo dvodnevnega tekmovanja v troboju (streljanje, pikado in balinanje). Med prijetnim pogovorom so nekateri že pridno trenirali streljanje in balinanje, preostali pa smo veselo v prijetnem dopoldanskem soncu pripovedovali zgodbe iz življenja in prejšnjih srečanj na skupnem druženju. Večina je kmalu krenila na pohod do Vilijeve domačije na Praprotnem Brdu. Ob zvokih harmonike izpod prstov njegovega desetletnega vnuka in bogate postrežbe domačih bi človek kar ostal in občudoval neokrnjeno naravo. Čas postanka je prehitro minil in ko se smo se vračali, je iz daljave že zadišalo po pasulju, ki ga je medtem kuhal Renato. Ko smo se okrepčali, so se že začele tekme v streljanju (z zračno puško) in balinanju. Noro, kako so nekateri tekmovali zavzeto in odločno, da bi zmagali po vseh pravilih, drugi pa tako, da bi samo sodelovali in se imeli lepo. Kmalu so nas presenetile popoldanske nevihte, ki jih ni in ni bilo konec, zato smo tekmo preselili v kočo in začeli s tekmovanje v pikadu. Kakor kdo: puščice so letele tudi mimo tarče. Ja, nekateri ga imajo doma, pa je bilo zanje veliko lažje. Noč, postelja in počasi smo se vsi zgubili v temi, vsak v svojem brlogu. Po prespani noči smo se zbudili v hladno jutro, a nismo dolgo čakali na sonce in nadaljevanje tekem. Z žara je že lepo dišalo po Slavkovi in Brankovi »roštiljadi«, iz lonca pa po Renatovem pasulju, saj ga je skuhal za tri dni in ne dva. Tekmovanja so se končala vsem v zmago, a pokale so z veselimi obrazi dobili najboljši. Pospravljanje in vsi veselo proti domu z željo, da se ob letu osorej dobimo ponovno. Marjan Praznik V finalu 38. dopisne lige najuspešnejša Vrhnika Po končanem dopisnem delu 38. državne dopisne lige se je večina naših strelcev uvrstila tudi v finalni del, ki je bil izveden na štirideset mestnem strelišču v Ljubljani. V rednem delu je bilo prijavljenih preko 300 strelcev iz 33 društev iz celotne Slovenije. Dopisna liga je tako še vedno najštevilnejša liga v Sloveniji, v finale pa se je uvrstilo po 10 najboljših strelcev in ekip v vsaki kategoriji. Tako je v finalnem delu nastopilo 53 ekip in 205 strelcev, ki so streljali na elektronske tarče. S standard puško je pri kadetih Ožbe Drašler osvojil 3. mesto. Člani so slavili v ekipnem delu med posamezniki pa sta bila Bojan st. na najvišji in Bojan ml. na tretji stopnički. Prav tako so v ekipnem delu slavili še veterani, med posamezniki pa Bojan nad 50 let, Benjamina nad 35 let in Mojca 2. mesto nad 50 let. S serijsko puško je bil pri cicibanih Jošt Čretnik srebrni, mlajši pionirji ekipno 4, je pa Meta Dobrovoljc zmagala med puncami in postavila tudi nov rekord lige za mlajše pionirke. Pionirji so bili ekipno prvi, med posamezniki pa si je Jan Rom pristreljal srebrno medaljo. Na najvišjih stopničkah so stale še ekipe članov, članic in veterank, veterani pa so bili tretji. Med posamezniki so medalje osvojili še: Bojan 2, mesto člani, Mojca 2. in Benjamina 3. mesto članice, Bojan 3. mesto veterani nad 50 let. Mojca se je v finale uvrstila tudi kot invalidka in v svoji kategoriji tudi zmagala. V finalnem delu smo bili najboljši strelci iz Vrhnike, ki smo osvojili tudi skupni pokal kot najuspešnejše društvo v sezoni 2014/2015. Osvojenih je bilo 7 pokalov od tega 6 za prva mesta, okoli vratu pa je bilo skupno obešenih 32 medalj v ekipni in posamezni konkurenci. Bojan Lampreht Ivanu v spomin Sobota zgodaj zjutraj. Tja proti Luknji jo maham iz Vrat. Sam. To storim redkokdaj, a dan je preveč lep in vabljiv, da bi izpustil obisk gora. Ko me ravno objamejo prvi sonč-ni žarki, zazvoni telefon v nahrbtniku. Prijatelj Borut kliče, pa saj je vendar na morju, pomislim, le kaj želi tako zgodaj? »Brane, Ivana ni več, včeraj, nesreča z motorjem, na Tolminskem.« Sprva sploh ne dojemam, ne razumem besed, ko pa bolečina v meni začne naraščati, ko se mi oči polnijo, počasi, prav počasi začnem sprejemati vest, ki je tako neizmerno kruta, resnična in žal, dokončna. Prva misel, ki se mi utrne, je najino zadnje srečanje. Bilo je pred tednom. V ranem jutru sem ravno prihajal v bife servisa OMV ob avtocesti, on pa ga je zapuščal. »Kam se odpravljaš, Ivan?« ga vprašam. On pa: »Na Triglav peljem prijatelja, čez Plemenice, kam pa ti?« »Jaz pa na Visoko polico v Italijo svojega poslovnega prijatelja.« Ker se mu mudi, mi krepko stisne roko in reče: »Pa srečno, Brane!«, jaz pa njemu: »Srečno, Ivan.« Niti slutil nisem, da bo tisto jutranje srečanje najino zadnje, kot on ni tisti dan slutil, da se bo poslovil od svojih gora prav s Triglavom, simbolom slovenstva. Ivan, rad si imel življenje, zajemal si ga z veliko žlico, a kaj ko te je kruta usoda iztrgala izmed nas višku tvojih življenjskih moči. Vzela nam je dobrega očeta in moža, sina, brata, strica in poštenega prijatelja. V prostem času, ki ga ni bilo veliko, si se rad preiskušal v mnogih stvareh: v bordanju, smučanju, gorskem kolesarjenju, ki je bilo na koncu zate žal usodno. A poleg svoje družine si imel najraje gore. Tam si se našel, to je bil tvoj najbolj dragocen svet, kajti dobro si se zavedal, da tam ni sovraštva, ni hinavščine in ne pohlepa, tam veljata le iskreno tovarištvo in ljubezen do nečesa, kar je nam, gornikom, skupno. Z gorami si se srečal že v rani mladosti. V Borutu si našel sorodno dušo, bila sta iskrena prijatelja, tako rekoč nerazdružjiva do konca tvojih dni. Ko je naših gora zmanjkalo, sta se podala onkraj meja, v Zahodne Julijce, Karnijce in na koncu v Dolomite. Jaz sem se vama pridružil mnogo let kasneje in že na prvi turi iz Kota pod Luknjo pečjo na Dimnike in mimo Luknje nato preko Rjavine nazaj v Kot spoznal, da smo iz istega testa in da bomo ušpičili še kdaj kakšno ta pravo. Spominjam se naše Monte Rose, ko si na vrh štiritisočaka Signalkuppe iz svojega velikega nahrbtnika privlekel hlebec sira in hlebec kruha, kako prisrčno smo se smejali vsi skupaj. Pa tura na Agner, ko smo prvi dan zvečer v kočo priromali mokri kot cucki, naslednji dan v soncu uživali na vrhu ter se na koncu iz koče z sedežnico spet v dežju prigoljufali v dolino, pa pobožični Picco di Vallandro, ko smo v kristalni zimski jasnini zrli proti Trem Cimam ter drugim dolomitskim velikanom. Včasih si na turi malce postal za nami, se umaknil v svoj zasanjani svet in se nam čez nekaj časa spet pridružil, pa ti nikoli nismo zamerili, ker tak si pač bil. Predlani, ko ti je umrl oče, si sam uspešno nadaljeval delo v njegovem podjetju, zato smo se v gorah srečavali bolj poredko, na prvem mestu sta ti bila delo in skrb za družino. A kljub temu smo se letos dvakrat le uspeli sestaviti in se podati onkraj meja. Nikoli ne bom pozabil, kako neizmerno sta bila z Borutom vesela, ko sem po vrnitvi s Col Nuda tam na robu Karnijcev potegnil iz avta tri skrite zelene kozle, s katerimi smo potešili najhujšo žejo. In če nas je Col Nudo prikrajšal za sonce na vrhu, nas je Lavarella, naš zadnji tritisočak v osrčju Dolomitov, pričakal v vsem svojem sijaju. Še bi lahko našteval, a to je bil le del zlatih drobtinic, ki smo jih zobali iz iste malhe. Rad si imel tudi glasbo in od vseh izvajalcev ti je bil najbolj pri srcu Mark Knopfler. Te dni, ko ga znova in znova poslušam, vem zakaj. Njegova glasba je umirjena, kakovostna in čustvena in takšnim vsebinam si sledil tudi sam v svojem življenju. Ivan, pogrešali te bomo v rosah jutranjih trav, ko se prvi vrhovi obarvajo rdeče, pogrešali te bomo na vrhovih, ko pogledi odtavajo, pa jeseni, ko zažarijo macesni, pa pozimi, ko se vzpenjamo po belih bregovih nad temno modrino. Še najbolj pa bomo pogrešali tvoje objeme, pa naj si bo to zjutraj ob pozdravu, preden se skobacamo v avto, naj si bo na vrhovih ob stiskih rok, naj si bo ob poslavljanju po koncu ture, kajti to je bilo največ, kar si nam dal, in največ, kar smo se od tebe lahko naučili. A vedi, na vseh poteh, ki so nam še ostale, boš vedno z nami, čeprav le v naših srcih. Precej premajhna je bila cerkvica nad Šentjoštom tisto vročo avgustovsko sredo za vse, ki so te prišli pospremit na tvoji zadnji poti. Tam med zelenimi griči si našel svoj zadnji dom. Počivaj v miru, naj ti vetrič še kdaj prinese pozdrave z gora in naj ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo imel tako rad. Brane Pahor NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 16 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OŠ Ivana Cankarja Vrhnika obvešča, v da se BO pouk ZAČEL v torek, 1. septembra 2015. SEZNAM RAZREDNIKOV OD 1. DO 9. RAZREDA BO OBJAVLJEN V ČETRTEK, 27. 8. 2015, NA SPLETNIH STRANEH NAŠE ŠOLE. 4.-9. razredi LOŠCA 1 - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem dobijo v šoli. 8.30 Učenci od 6. do 9. r. se zberejo na ploščadi pred vhodom B (novi del stavbe - zaklonišče) na Lošci 1. 8.30 Učenci 5. r. se zberejo v zgornji avli A100 v starem delu šole na Lošci l. 8.30 Učenci 4. r. in oddelkov šole z nižjim izobrazbenim standardom se zberejo v spodnji avli A0«v starem delu šole na Lošci 1. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence 4. in 5. razredov. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni bodo na spletnih straneh in na oglasni deski. Pouk bo potekal do 12.55. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene, nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. 3. razred TRŽAŠKA 32 ŠIVALNICA - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem dobijo v šoli. 6.00 Jutranje varstvo v učilnici 101 na Tržaški 2 8.00 Učenci 3. razredov se zberejo pred vhodom v Kulturni center na Tržaški 32 - nekdanja šivalnica IUV. Pouk bo potekal do 11.35, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene, nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Vozni red dobite pri razredničarki, objavljeni bodo na spletnih straneh šole in na oglasni deski. 2. razred TRŽAŠKA 2 - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem dobijo v šoli. 6.00 Jutranje varstvo v učilnici 101 8.00 Učenci 2. razredov se zberejo na dvorišču šole I. triletja na Tržaški 2 (zadnji vhod). Pouk bo potekal do 11.35, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene, nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni bodo na spletnih straneh šole in na oglasni deski. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. DRENOV GRIČ - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem dobijo v šoli. 8.30 Učenci 2. in 3. r. podružnične šole Drenov Grič se zberejo v učilnicah na Drenovem Griču. Pouk bo potekal do 12.05. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene, nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Jutranje varstvo se bo začelo v sredo, 2. 9. 2015. PRVOŠOLCI TRŽAŠKA2 9:15 Vsi prvošolci in starši se zberejo v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Po predstavi gredo peš v šolo I. tri-letja na Tržaško 2 v učilnice, kjer jih sprejmejo razredničarke. Parkiranje osebnih avtomobilov bo ta dan mogoče tudi na asfaltnem igrišču na Tržaški od 7. do 12. ure! Vsi prvošolci bodo vabilo prejeli po pošti. Seznam učencev po oddelkih bo objavljen v torek, 25. 8. 2015, po 12. uri na oglasni deski šole na Tržaški 2. PRVOŠOLCI DRENOV GRIČ 8:45 Drenov Grič - odhod avtobusa s prvošolci in starši z Drenovega Griča v Cankarjev dom na Vrhniki. 9:15 Predstava in po zaključku odhod avtobusa s prvošolci in starši na Drenov Grič v učilnico 1. r. PREVOZI ZA 1. ŠOLSKI DAN Šolski avtobusi v torek, 1. 9. 2015 - zjutraj iz smeri: - Sinja Gorica Opekarna 6.59, Sinja Gorica, kapelica 7.01, SG Oblak 7.05, Vrtnarija 7.07, Šivalnica 7.10, Lošca 7.12, Tržaška 7.15 Sinja Gorica Opekarna 7.55, Sinja Gorica, kapelica 7.56, Lo-šča 8.20 - Sinja Gorica Oblak 7.50, Tržaška 7.55 - Bistra Gostilna 6.45, Tržaška 6.50 Bistra Gostilna 8.10, Lošča 8.20 - Zaplana: Mizni dol 6.45, Cerkev 6.47, Žaga Petkovšek 7.05, Jazbar 7.07, Strmica 7.10, Raskovec 7.15, Lošca 7.20, Tržaška 7.22 Zaplana: Mizni dol 7.50, Cerkev 7.52, Žaga Petkovšek 7.55, Jazbar 8.00, Raskovec 8.10, Šivalnica 8.15, Lošca 8.18 Šolski avtobusi 1. 9. 2015 - odhod iz šole v smeri: - Zaplana: 11.45 Tržaška, Šivalnica, Raskovec Strmica, Za-plana (vozi Oblak) 13.20 Tržaška, Lošca, Raskovec Strmica, Zaplana (vozi LPP) - Sinja Gorica 11.45 Šivalnica, Tržaška, Sinja Gorica (vozi LPP) 13.05 Lošca, Tržaška, Sinja Gorica (vozi Oblak) - Bistra: 11.45 Šivalnica, Tržaška, Bistra (vozi LPP) 13.05 Lošca, Tržaška, Bistra (vozi LPP) VSEM OTROKOM IN STARŠEM ŽELIMO USPEŠEN ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA. OŠ Antona Martina Slomška Projekt »Zelene kocke« Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika je sodelovala pri pilotnem projektu Zelene kocke - Urbanscape v povezavi z Ekošolo. Učenci zadnje triade so se ukvarjali s sejanjem pšenice v dva različna substrata in en mesec spremljali njeno rast. Poleg beleženja meritev, fotografiranja, pisanja poročila so tudi preračunavali, v katerem substratu porabimo več vode in pridelamo več listne mase. Za svojo opravljeno nalogo so osvojili 2. mesto. Najvidnejšo vlogo so pri projektu imeli: Ajda Bukovšek (9. b), Kristian Sedej, Gašper Medmeš in Lila Slabe (9. a), Eva Ogrin in Klara Verbič (7. b). Mentorica Karmen Slana Vrtec Vrhnika Avtomobilčki, gumbki in medvedki v zgodbi turizma V letošnjem šolskem letu smo v okviru projekta Turizem in vrtec na temo Zgodbe turizma, skupine Avtomobilčki, Gumbki in Medvedki, enote Barjanček, spoznavali zelišča. Naslov našega projekta je bil Za vsakega rožca raste. Skozi vse leto so potekale raznolike dejavnosti, in sicer: obiskala nas je ze-liščarka ga. Terezija Nikolčič, uredili smo ekozeliščne gredice v igralnici in na prostem, izdelovali smo sivkino milo, različne sirupe in napitke, v igralnicah smo si uredili zeliščne kotičke, izdelali didaktično igro Spomin, spoznavali smo različno literaturo na temo zelišč in se ob njej pogovarjali ter uredili knjižni kotiček. Pripravili smo si knjižne čajanke, na katerih smo okušali različne čaje iz zelišč, ki smo jih sami nabrali in posušili. Spomladi smo obiskali tudi Kekčevo deželo, kjer nam je Pehta predstavila svojo sušilnico zelišč. Na letovanju na Debelem Rtiču pa je otrokom vrtnarka predstavila zeliščni vrt in druge rastline v bogatem zdraviliškem parku. Zaključek projekta smo predstavili širši javnosti na prireditvi Tu smo doma, ki je bila na Trojici v nedeljo, 21. 6. 2015, in za otroke pripravili tudi ustvarjalni kotiček. Strokovne delavke skupin Avtomobilčkov, Gumbkov in Medvedkov Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Prisrčen pozdrav, cenjene upokojenke in cenjeni upokojenci Po poletnem zatišju in veliki vročini se počasi pripravljamo na dejavnosti, ki nas čakajo v jesenskih dneh. Marjana in Nežka sta še vedno urejali članarino in vzajemno samopomoč, zato prosimo tiste, ki ste morda malce pozabili na to, da se oglasite v pisarni in poravnate, kar pač plačujete. Zelo bomo hvaležni tudi, če se boste odločili, da ne morete plačati, da to sporočite po telefonu ali se oglasite kar v pisarni. Pripravljamo tudi tridnevni izlet na Madžarsko in če koga zanima ta predel, imamo še prostor v avtobusu. Plačljivo je v obrokih. Vedno je lepo in ne bo vam žal, če se boste odločili za izlet. Odhod Julija in avgusta 2015 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Mihael Markič, Pri Lipi, Vrhnika (1919) Marija Novak, Sinja Gorica, Vrhnika (1921) Minka Grom, Turnovše, Vrhnika (1922) Vinko Jereb, Verd, Vrhnika (1923) Anica Starc, Verd, Vrhnika (1924) Marija Šmigoc, Dom upokojencev Vrhnika (1924) Marija Markič, Pri Lipi, Vrhnika (1924) Ignacija Zorko, Delavsko naselje, Vrhnika (1925) Marta Kozel, Cesta 6. maja, Vrhnika (1925) Janez Seljak, Notranjska cesta, Vrhnika (1925) Jožefa Pižmoht, Drenov Grič, Vrhnika (1925) Anica Jerkovič, Brigadirska cesta, Vrhnika (1925) Marija Jereb, Stara Vrhnika (1930) Ana Slabe, Smrečje, Vrhnika (1930) Jože Ogrin, Velika Ligojna, Vrhnika (1930) Anica Jereb, Dom upokojencev Vrhnika (1930) Bernarda Kmetec, Dom upokojencev Vrhnika (1930) Marjan - Lovrenc Šuštaršič, Blatna Brezovica, Vrhnika (1930) Marija Brenčič, Dom upokojencev Vrhnika (1930) Anton Lah, Mrakova cesta, Vrhnika (1930) Amalija Čukljek, Sivkina, Vrhnika (1935) Alojzij Jarc, Verd, Vrhnika (1935) Ana Koprivec, Lesno Brdo, Vrhnika (1935) Danijel Makovec, Lošca, Vrhnika (1935) Rajko Karan, Na Klisu, Vrhnika (1935) Slavica Vuga, Cesta 6. maja, Vrhnika (1935) Ivana Kratochwill, V zatišju, Vrhnika (1935) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so julija in avgusta praznovali rojstni dan. bo 15. septembra, vabljeni. Pripravljamo tudi srečanje starejših od 75 let, da se boste dobro počutili. Več o tem v naslednjem časopisu. Kaj napovedujemo? V septembru bodo spet aktivne vse pohodniške skupine po njihovih urnikih. Balinarke vse leto pridno trenirajo, še aktivnejše bodo jeseni, ko bo bolj zmerno toplo. Vsak ponedeljek od 17.00 do 18.30 trenirajo pikado. Pridružite se balinarkam ali pikadu! Že 5. septembra pripravljajo balinarke Mamin memorial, kopalni izlet v Strunjan pa bo (če bo vsaj 30 udeležencev) 21. septembra. Prosim vse, ki se radi kopajo, naj se OBVEZNO en teden prej prijavijo zaradi rezervacije avtobusa. Že zdaj napovedujemo Martinov kostanj na Primorskem 22. oktobra. Želimo, da bi vas bilo čim več, ker bo lepše! Vabimo vas, da se oglasite v društveni pisarni in se pozanimate o naših dejavnostih. Vse na novo upokojene pa vabimo na klepet in predstavitev, kaj vse počne društvo in kje bi se lahko posameznik ali posameznica vključil (a) in našel (la) nekaj zase. Vabljeni, ne bo vam žal. V imenu UO Elica Brelih Svizci na Učki Prebudili smo se v sončno, a hladno jutro 18. junija. Tokrat smo se na pot odpravili ob 6. uri, kajti naš cilj je bila Učka, ki je del 20 km dolgega grebena nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom. Pot ni bila zahtevna, peljala nas je skozi bukov gozd do sedla med Suhim vrhom in Vojakom. Pot smo nadaljevali po stezi, ki se je začela strmo vzpenjati in nas pripeljala na vrh Vojak, najvišji vrh Učke (1396 m). Povzpeli smo se na razgledni stolp, s katerega se nam je odprl razgled po celotni Istri, otokih južno od Učke, do Velebita, kaj več pa je skrivala vlaga v ozračju. Vračali smo se po drugi, prijetni pešpoti do Poklona, kjer nas je čakal avtobus. Pohod smo končali z ogledom bisera naravnega parka Učka - Vele draga, ki je na zahodnih obronkih Učke. Kanjonska dolina je geomorfološki spomenik, porasla z bujno vegetacijo. Navdušile so nas visoke strme stene, med katerimi se dvigajo do 40 metrov visoki kamniti stolpi. Logaški pohodniki Foto: Sonja Zalar Bizjak NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 17 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina mi^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Barjani na Belski planini V četrtek, 18. junija 2015, se nas je petindvajset Barjanov podalo na Struško. Zbrali smo se ob šestih zjutraj in se z minibusoma odpeljali proti Javorniškemu Rovtu in Domu Pristava. Tam smo se okrepčali, saj sta nas Milena in Andrej pogostila s kavico ob rojstvu vnukinje. Valerija pa je spekla piškote in nas tako »pocrkljala« za rojstni dan. Odpeljali smo se še naprej po makadamski cesti do Križovca, kjer smo zapustili naša prevozna konjička. Počasi smo se vzpenjali preko Pustovega rovta, po novejši cesti za traktor, vse do Belske planine, kjer smo najprej pomalicali ob prijetni pastirski koči. Ko smo si znova nabrali moči, nas je vodnik Milan vodil proti Korenščici in sproti razkazoval čudovite rože. Najbolj me je očarala kranjska lilija ali zlato jabolko. Na planini so nas že pričakali konji, krave in telički. Pot smo nadaljevali prav do avstrijske meje do prepadnega roba, od koder je bil čudovit pogled v Avstrijo. Ker je bilo vreme jasno, smo se nagledali tudi vrhov do Triglava in Golice. Vračali smo se po graničarski poti in se ustavili v Domu Pristava na dobrem kosilu, kjer smo se zahvalili vodniku Milanu za nepozaben dan in strokovno vodenje. Prijetno utrujeni, veseli in zadovoljni smo se vrnili na Vrhniko. Zapis: Ivanka Osredkar Sončki na Mali gori pri Ribnici (964 m) Po načrtu bi sicer morali na razgledno Uršljo goro pri Slovenj Gradcu, vendar nam jo je vreme tokrat zagodlo. V turobnem jutru smo se ob dolenjski železniški progi odpeljali do Ortneka, od tam pa v hrib do vasice Velike Poljane. Pri cerkvi na začetku vasi smo izstopili, se sprehodili skozi vas in naprej med travniki. Razveselili smo se suhe poti, saj v Suhi krajini ponoči ni deževalo, zato smo s ceste zavili na stezico. Označena, vendar ponekod komaj vidna, s travo poraščena steza, nam je skrajšala del hoje po makadamu. Zadnji strmi vzpon po stezi med z mahom poraščenimi skalami nas je privedel do razgledišča - videlo se je le v Struško dolino, hribi in gore so bili skriti v oblakih. Pri Planinski koči pri sv. Ani, zgrajeni na temeljih nekdanje kmetije in mežnarije, smo ob Ivankinih belokranjskih dobrotah prvič zaslišali oddaljeno grmenje. Ustavili smo se tudi pri bližnji cerkvici sv. Ane, od koder bi se v lepem vremenu videlo do Snežnika, mi pa smo s pogledi obšli le ribniško dolino z Veliko goro in cerkev v Novi Štifti pod Travno goro. Vas Velike Poljane nad Ortnekom je bila hitro za nami. (Foto Tatjana Rodošek) Opisi na ličnih lesenih tablah, ob spustu proti Ribnici po Ribniški naravoslovni učni poti, so nas opozorili na »ognjeni telefon«, ki je potekal od Vinice v Beli krajini do Ljubljane in obveščal o turških napadih, na kopišča in oglarjenje, na ptice, divjad, gozd in njegovo vlogo ... Prve dežne kaplje so nas ujele pred Jamarskim domom, vendar nas je gosto listje bukovega gozda zaščitilo pred njimi. Med tem ko so nekateri v Jamarskem domu pri Francetovi jami ob kavici pred poletjem še zadnjič poklepetali, smo drugi iz spanja v njegovi »koči« z jabolki zvabili njihovo ikono, vietnamskega pujsa z imenom Lojz. Po pol ure hoje pod dežniki so nas pri avtobusu pričakali prvi sončni žarki. Sonja Repnik Zimzeleni na pohodu ob Soči Glede na vremenske razmere, kakršne so bile, se je moral naš program spremeniti in tako je prišla na vrsto že dolgo pričakovana 20 km Soška pot. Soča je bila ves čas smaragdna nit poti, ob kateri se ponuja ogled mnogih naravnih znamenitosti in kulturne dediščine v dolini. Povezana je z brvmi, ki prečkajo reko zdaj z enega brega, zdaj na drugi breg, vseskozi pa je opremljena z informacijskimi tablami. Malo smo se oddaljili od šuma Soče in prispeli do Kugyjevega spomenika, ki je v slovenskih gorah iskal skrivnostno rožo »scabioso trento«, namesto nje pa našel lepoto Julijskih Alp, ki so ga očarale za vse življenje. Od spomenika, kjer Kugy pogleduje proti Jalovcu, smo se spustili do sotočja Mlinarice in Soče in si ogledali vhod v korita Mlinarice. Naslednja zanimivost je bil Alpski botanični vrt Juliana, ki ga je leta 1926 ustanovil tržaški ljubiteljski botanik Albert Bois de Chesne. Opozorili so nas na »rastlino tedna«, posebno lepo rožico - šopasti repušnik, ki jo je v gorski naravi redko videti, ker raste v razpokah senčnih skalnih sten. Naslednja zanimivost doline je Trentarski muzej, ki pa ga zaradi premalo časa nismo obiskali. Ena od pomembnih točk je tudi razgledišče, s katerega sega pogled na Kriške pode, Pihavec in Triglav, ki pa so jih nekoliko skrivali oblaki. Vseskozi smo se srečevali s samotnimi kmetijami Trentarjev, ki žive kljub malo obdelovalne zemlje v tišini in miru. Pot smo prilagodili času in našim zmožnostim, zato smo pot skrajšali, prečkali Sočo in počakali na avtobus. In že se je porodila ideja, da bi se naslednje leto vrnili in od tod prehodili Soško pot do konca. Ivanka Sluga Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Zimzeleni in Barjani na Pohorju Da nam je dovolj neznosne vročine, se je odločila skupina dvajsetih pohodnikov iz skupin Zimzeleni in Barjani ter se na prvi avgustovski torek pod vodstvom naših vodnikov Milana in Frenka odpravila na dvodnevni pohod po Pohorju. Odpeljali smo se na Roglo do hotela Planja, kjer se je začela naša pot. Kmalu se je na desni strani prikazal vrh Rogle (1.517 m) z razglednim stolpom. Preko Ostruščice (1.498 m) in sedla Komisija (1.446 m) smo prišli do Lovrenških jezerc, ki smo si jih sprva ogledali z razglednega stolpa, po kratkem postanku za malico pa še z urejene poti okoli jezerc, ki jih obrašča ruševje. Nato smo se spustili nekoliko nazaj na pot proti Ribniški koči, prečili preval Šiklarica (1.300 m) ter se pred Jezerskim vrhom (1.537 m) usmerili desno proti Ribniškemu jezeru, na katerem smo občudovali prelepe cvetoče lokvanje. Po prečkanju Jezerskega vrha smo se spustili do Ribniške koče, ki stoji na mestu pogorišča nekdanje Hutterjeve vile na višini 1.507 m. Tam smo si nekoliko oddahnili in se podprli in že smo bili pripravljeni za popoldanski spust do Koče na Pesniku, ki stoji na lepi travnati planoti nad Radljami na višini 1.101 m. Po prijetnem klepetu z oskrbnikom smo zagrizli v strmino in se vrnili do Ribniške koče, kjer smo končali prvi dan pohoda in kjer so nas že čakale tudi postelje. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se preko Črnega vrha (1.543 m) odpravili proti Kopam. Po slabih dveh urah hoje smo prispeli do sedla Pungart in Grmovškovega doma (1.371 m), kjer smo si privoščili krepčilno kavico, nato pa se preko Velike Kope (1.543 m) in pod Malo Kopo (1.524 m) spustili do, žal zaprtega, Partizanskega doma na 1.443 m. Razgledali smo se po bližnji in daljni okolici, nato pa se strmo spustili do Slovenjgraškega sedla na višini 1.001 m ter se od tam povzpeli na vrh Kremžarjevega vrha (1.164 m) ter do koče pod njim. Tam nas je z okusno joto pričakal prijazen oskrbniški par. Hrana nam je dala novih moči za spust do ceste za Slovenj Gradec, kjer nas je že čakal avtobus z Ivanom in hladno pijačo. Na poti domov smo se ustavili še na zaključni kavici v Mislinji pri Slovenj Gradcu, kjer smo obudili spomine na prečudovit pohod. Tudi vožnja domov je ob prijetnem klepetu hitro minila. Za prekrasen izlet bi se želela zahvaliti vsem udeležencem pohoda in našima vodnikoma za prijetno družbo in vse doživeto. Enotni smo si bili, da bomo prihodnje leto zaključili ogled Pohorja še z mariborske strani, morda v še večjem številu kot letos. Besedilo: Jana in Janez Kenk Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji 2. 7. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. Pri nepremičnini, parc. št. 2869/11, k. o. Vrhnika (2002), se ukine status javnega dobra. 2. Pri nepremičnini, parc. št. 2869/11, k.o. Vrhnika (2002), se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba statusa javnega dobra. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-11/2014 Datum: 2. 7. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/09), 4. člena Odloka o prometni ureditvi v Občini Vrh- nika (Naš časopis, št. 304/04, 311/05) ter Odredbe o prometni ureditvi na LC št. 468041 Verd - Pokojišče (Naš časopis, št. 320/2005) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 5.seji 2. 7. 2015 sprejel ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O PROMETNI UREDITVI NA LC ŠT. 468041 VERD - POKOJIŠČE 1. člen Besedilo 2. člena odredbe se nadomesti z naslednjim besedilom: "Na podlagi te odredbe se na lokalni cesti LC št. 468041 od stacionaže 0.000 km (trgovina Verd) do stacionaže 1.269 km (podvoz pod AC) omeji hitrost vožnje tovornih vozil na 30 km/h ter se prepove vožnja tovornih vozil nad skupno dovoljeno maso 7,5 t ob nedeljah in praznikih ter od ponedeljka do petka med 19. in 7. uro ter ob sobotah pred 8. uro ter po 14. uri." 2. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in zaične veljati peti dan po objavi. Številka: 371-35/2014 (6-08) Datum: 2. 7. 2015 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 -ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ - C, 57/12, 57/12 -ZUPUDPP - A (109/12), 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. seji 2. 7. 2015 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA REKONSTRUKCIJO CESTE POD HRUŠEVCO I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco (Ur. list RS, št. 51/98; v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve LN za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco), ki jih je izdelalo podjetje Point d. o. o., maj 2015. 2. člen Sestavni del Sprememb in dopolnitev LN za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco so spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela. II. Spremembe in dopolnitve ZN 3. člen V 12. členu se spremeni zadnji odstavek, tako da se glasi: »Obstoječi in novi uvozi na parcele oziroma dovozne poti se izvedejo preko poglobljenih robnikov. Uvozi morajo biti široki najmanj 3 m (maksimalno do 5 m), v območju poglobljenega robnika se širina poveča na vsako stran za 1 m.« 4. člen Doda se 15. a člen, ki se glasi: "Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so: - načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih in s soglasjem posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov; - vsi posegi, ki prečkajo ali posegajo v varovalni pas infrastrukturnega omrežja, morajo biti izvedeni po pogojih in s soglasjem posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov; - vsi sekundarni in primarni vodi ter pripadajoči infrastrukturni objekti in naprave morajo biti praviloma umeščeni na javne površine oziroma površine v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje; - kadar umestitev na javne površinah ni mogoča, mora lastnik zadevnega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdr- ževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost; - upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav, - obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi." 5. člen 15. člen se preštevilči v 15. b člen ter spremeni tako da se glasi: »Vodovod Izvede se dvakrat križanje za priključek na hidrantno mrežo nove šole ter priključek s hidrantom za mizarstvo Nagode. Od mizarstva Nagode do Mavrice se izvede križanje za obrtno dejavnost Ca-serman. V križišču pri Mavrici se dvigne jašek primarnega vodovoda na ustrezno višino. Elektrika Izvede se zadostno število zaščitenih PVC cevi premera 110 mm, položenih v globino 1 m pod površino vozišča Robove ceste pri križišču za Staro Vrhniko in Ceste pod Hruševco pri mizarstvu Nagode. Ob trasi obstoječih srednje napetostnih vodov se ob zemljišča s parc. št. 2672/23, k. o. Vrhnika položi dodatni cevi min. premera 160 mm (2 x) za potrebe priklopa novih odjemalcev. Pred pričetkom posega v prostor NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 18 18 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si je potrebno v pristojnemu nadzorništvu Vrhnika naročiti zakoličbo in ustrezno mehansko zaščito naših vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljalca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu. Meteorna kanalizacija Padavinska voda se spelje v odprte jarke. V ta namen se uredi odvodnjavanje jarkov v vplivnem območju ceste: - celotno obravnavano območje odvaja glavni odvodni jarek 01/1, ki poteka od izliva v Ljubljanico v ploščatem propu-stu pod magistralno cesto do ploščatega propusta na trasi opuščene železniške proge, - odvodnik 02 odvaja vodo z območja naselja ob obeh delih Sivkine ulice, travnatih površin pred opuščeno železniško progo in naseljem ob Kolodvorski ulici, del prodajno skladiščne cone, ter polovico južnega dela pobočja Hruševce. Odvodnik 02 poteka od izliva v 01/1 do Ceste pod Hruševco. Nanj se priključijo melioracijski jarki od M 20 do M 2g in cestne kanalizacije z območja dela Ceste pod Hruševco in Kolodvorske ulice, - odvodnik 05 poteka od zahoda proti vzhodu ob južnem robu zazidalnega načrta OŠ, jarek je obnovljen in vanj se priključijo odtoki drenaž nasute površine za novogradnjo in del meteorne vode s cestišča Ceste pod Hruševco, - odvodnik 06 je novogradnja in poteka od izliva v 01/1 pri ploščatem propustu opuščene železnice, ob trasi železnice (krak 06/2) do obnovljenega odvodnika 05 (krak 6/1). Obstoječi jarki v območju ceste se zasujejo. Jarka ob uvozu na Hruševco se prestavita. Padavinska voda iz parkirišča se pred izpustom prečisti v lovilcu olj in bencinov. V cestne usedalnike je potrebno namestiti oljne lovilce ali urediti skupni usedalnik z oljnim lovilcem. Sanitarna Kanalizacija Predvidi naj se trasa sanitarne kanalizacije, ki bo povezala novo predvidene objekte, z obstoječim kanalizacijskim omrežjem, ki se nahaja na parceli št. 2860/15, k. o. Vrhnika. Javna razsvetljava Vzdolž celotne Ceste pod Hruševco je predvidena javna razsvetljava. Zemeljski vod naj poteka v pločniku za pešce. Javna razsvetljava se lahko napaja iz prižigali-šča POC ali v primeru potrebe iz novega prižigališča ustrezne moči (3*35 A). Del odseka javne razsvetljave ob M 10 se lahko napaja iz prižigališč Vrtnarija. Obstoječa javna razsvetljava Robove ceste se zaradi širitve prestavi oziroma zgradi nova. Svetilke so kandelabri visoki 7 m, postavljeni na razdalji ca. 50 m. Svetilke kande-labrov so ROMA 1 * 70 W na ali VTF 125 W. Kabli so PP 00 4 * 16 mm2 in morajo biti v zaščitnih ceveh PVC O 110. Na odcepih so v kandelabru jaški O 35 mm z LTŽ pokrovom 35 * 35 cm. Telefon Pri izvajanju posegov je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja, ki je izvedeno s kabelsko kanalizacijo in z zemeljskimi kabli. Pri posegu v prostor, kjer je zgrajeno TK omrežje, je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca. Stroške eventualne potrebne zaščite ali prestavitve TK omrežja poravna investitor. Plin V odseku Robove ceste se položi ustrezna zaščitna cev za potrebe plinifikacije Stare Vrhnike. Pri izvajanju posegov je potrebno upoštevati traso obstoječega plinovoda.« 6. člen Poglavje V. Drugi pogoji se preimenuje v Drugi pogoji in tolerance. 7. člen 16. člen se spremeni tako, da se glasi: »Drugi pogoji: Razširitev odseka Robove ceste je potrebno izvesti v smeri proti severovzhodu na travnate površine. Poseganje v poraščeno brežino ni sprejemljivo, ker bi bile zaradi značaja terena potrebne utrditve. Tolerance: Pri realizaciji Sprememb in dopolnitev LN za rekonstrukcijo Ceste pod Hrušev-co so dopustna odstopanja od poteka tras, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati upravljavci posamezne infrastrukture. Dopustna so odstopanja od parcelnih mej do 5 % zaradi prilagoditve dejanskemu stanju na terenu pod pogojem, da ne posegajo v površine za javno dobro.« 8. člen 18. člen se spremeni tako, da se glasi: "Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: - promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju; - zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih in-frastrukturnih vodov in naprav; infra-strukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani; - zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav; - investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela." 9. člen Doda se nov 19 člen ki se glasi: »19. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) Po izvedbi s tem odlokom predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi: - redna in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije; - gradnja priključkov na sekundarno omrežja komunalne, prometne in energetske infrastrukture, - odstranitve objektov in naprav." III. Končne določbe 10. člen Spremembe in dopolnitve LN za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco so stalno na vpogled na: - Upravi Občine Vrhnike, oddelku, pristojnem za urejanje prostora, - Upravni enoti Vrhnika. 11. člen Ta odlok začne veljati sedmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 3505-9/2014 Vrhnika, 2. 7. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji 2. 7. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. Pri nepremičnini, parc. št. 3261, k.o. Borovnica (2004), se ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. Pri nepremičnini, parc. št. 3261, k.o. Borovnica (2004), se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-106/2015 Datum: 2. 7. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji 2. 7. 2015 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. Nepremičnina, parc. št. 2826/1, k.o. Vrhni- ka (2002), pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. Pri nepremičnini, parc. št. 2826/1, k.o. Vrhnika (2002), se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-28/2014 Datum: 2. 7. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl. US U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji 2. 7. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA Pri nepremičnini, parc. št. 1932/9, k. o. Zaplana (2000), se ukine status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID 15488527. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-44/2008 Datum: 2. 7. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji 2. 7. 2015 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. Nepremičnini, parc. št. 2900/4 in 2900/20, obe k.o. Vrhnika (2002), pridobita status grajenega javnega dobra lokalnega pome- 2. Pri nepremičninah, parc. št. 2900/4 in 2900/20, obe k.o. Vrhnika (2002), se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-53/2013 Datum: 2. 7. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. OBVESTILO Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO 1B, 108/09, 80/10 -ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 -ZUPUDPP - A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) je Oddelek za prostor na Občini Vrhnika pripravil javno razgrnitev in javno obravnavo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki, ki je potekala od 16. 7. 2015 do vključno 31. 7. 2015. V tem času so lahko vsi zainteresirani organi in širša zainteresirana javnost podali svoje pripombe in predloge na razgrnjen akt. Sporočamo, da v času javne razgrnitve in javne obravnave ni bilo podanih pripomb na pripravljeni dopolnjen osnutek. Postopek priprave akta se nadaljuje s pripravo predloga odloka, ki se ga bo posredovalo v mnenje vsem nosilcem urejanja prostora. Številka: 3505-7/2015 (5-06) Datum: 4. 8. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin OBVESTILO Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) je Oddelek za prostor na Občini Vrhnika pripravil javno razgrnitev in javno obravnavo Odloka spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za območje Pristave na Vrhniki, ki je potekala od 20. 7. 2015 do vključno 3. 8. 2015. Javna obravnava je potekala v prostorih KS Verd 27. 7. 2015 z zaičetkom ob 17. uri. V tem času so lahko podali vsi zainteresirani organi in širša zainteresirana javnost svoje pripombe in predloge na razgrnjeni akt. Obveščamo vas, da v času javne razgrnitve in javne obravnave ni bilo podanih pripomb na pripravljeni dopolnjen osnutek. Postopek priprave akta se nadaljuje s pripravo predloga odloka, ki se ga bo posredovalo v mnenja vsem nosilcem urejanja prostora. Številka: 3505-10/2014 (5-01) Datum: 5. 8. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 19 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Obvestilo o objavi razpisov v letu 2015 Župan Občine Borovnica je 3. julija 2015 objavil naslednje javne razpise: • javni razpis za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih programov v letu 2015, • javni razpis za sofinanciranje programov in dejavnosti neprofitnih organizacij v letu 2015, • javni razpis za sofinanciranje programov športa v letu 2015. Razpisi so objavljeni na spletni www.borov-nica.si/razpisi. Razpisna dokumentacija je dostopna na istem spletnem naslovu, lahko jo dobite tudi na sedežu Občine Borovnica. Rok za prijavo na javni razpis: do 7. septembra 2015 do 12. ure. Tajnik mag. Jernej Nučič Subvencioniranje nakupa in gradnja malih čistilnih naprav Predmet javnega razpisa je subvencioniranje dela stroškov nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav, velikih do 50 PE (v nadaljevanju MKČN) za čiščenje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih stavb na poselitvenih območjih Občine Borovnica, na katerih ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in v trenutnem načrtu razvojnih programov za Občino Borovnica ni predvidene gradnje javnega kanalizacijskega sistema. Skrajni rok za oddaje vloge za leto 2015 je 20. oktober 2015. Več informacij in objavo razpisa najdete na občinski strani www.borovni-ca.si. OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Prvi šolski dan Prvi šolski dan v šolskem letu 2015/2016 je torek, 1. september. PRVOŠOLCI: - sprejem prvošolcev in staršev v večnamenskem prostoru ob 10.00; - gledališka igrica; - šolska malica; - zaključek predvidoma ob 11.30. Učenci RAZREDNE STOPNJE: - zbor v večnamenskem prostoru ob 8.30; - ustvarjalne delavnice po razredih; - šolska malica; - gledališka igrica; - zaključek ob 11.30. Učenci PREDMETNE STOPNJE: - zbor v večnamenskem prostoru ob 9.00; - dejavnosti z razrednikom; - šolska malica; - zaključek ob 11.30. Prvi dan boste potrebovali copate, beležko, mapo, pisalo in tako kot vsak šolski dan veliko dobre volje ter želje po znanju. Prvi dan bosta organizirana tudi kosilo in podaljšano bivanje, za učence od 2. do 5. razreda do 16. ure. Z jutranjim varstvom in organiziranim prevozom pričnemo v sredo, 2. 9. 2015. Skupaj z vami se veselimo začetka novega šolske leta! Učitelji in delavci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Ana Zalar, prejemnica zlate plakete. FBC Borovnica je prejel občinsko priznanje. Facebook skupina Radar v Borovnici je prejela občinsko priznanje. Županovo priznanje Janji Bizjak. Liljana Kogovšek, prejemnica zlate plakete. Občinski praznik prostovoljstva Na letošnji slavnostni akademiji ob prazniku Občine Borovnica 21. julija sta županovi priznanji prejela Dalibor Stjepanovic in Janja Bizjak, občinsko priznanje je šlo v roke Facebook skupini Radar v Borovnici ter FBC Borovnica, zlati plaketi pa sta bili podeljeni Ani Zalar ter Liljani Kogovšek. Ob slavnostni akademiji za občinski praznik je Borovnica znova premišljevala o svoji usodni navezanosti na železnico, po kateri je prvi uradni vlak od Dunaja do Trsta zdrdral 27. julija, pred 158 leti. Motiv slavnega borovniškega viadukta je kmalu našel svoje mesto v občinski simboliki, občinsko praznovanje pa se je železniški dediščini prilagodilo šele pred kratkim, o čemer je spregovoril tudi župan Bojan Čebela: »Malo je občin, ki imajo tako mlad praznik, kot je naš. Namreč, letos ta praznik slavimo šele četrtič.« Dotedanji praznik, 10. marec, je bil po odločitvi občinskega sveta zaradi »žalostne« vsebine razglašen za spominski dan. »Posvečamo mu vso pozornost. Vsi Borovničani ga slavimo na način, da se zazremo vase, se mogoče kaj naučimo iz polpretekle zgodovine. Današnji dan pa je tisti dan, ki nam daje upanje. Ne moremo si namreč predstavljati, kaj pomeni napredek, kaj je za tiste čase za to dolino pomenil prihod železnice. Kakšen tehnološki bum je to moral biti,« je nadaljeval župan, ki je ob tem spomnil, da je bila Borovnica tega razvoja deležna predvsem na račun močnega vrhniškega lobija, ki je preprečil traso čez Vrhniko. Prepričan je tudi, da ta napredek zelo slabo tržimo: »Jaz dostikrat v življenju rečem: ne obžalujem stvari, ki sem jih storil, ampak obžalujem stvari, ki jih pač nisem naredil. Mogoče bi se Borovnica morala zazreti v to, kaj predstavlja železnica za naš nadaljnji razvoj.« Ob glasbenih vložkih trobil-nega kvinteta Nauportus ter skupine Oto in Rusi so bila nato podeljena občinska priznanja. Priznanji župana DALIBOR STJEPANOVIC je bil lansko leto v Črni vasi priča prometni nesreči, v kateri je enega od udeleženih avtomobilov odbilo v obcestni jarek, poln vode. »Dalibor je takoj skočil v vodo, segajočo do njegovega vratu, tudi nesrečni avtomobil je le s kolesi in podvozjem gledal iz potoka. Šokiranemu in ranjenemu vozniku je s pomočjo drugih uspelo zlesti iz avta in vode, slabo pa se je godilo njegovemu osemletnemu otroku, z glavo navzdol privezanemu na zadnji sedež. Gospod Dalibor se je kljub ničelni vidljivosti pogumno potopil v vodo in mulj ter tipal, dečku pa je medtem uspelo zgrabiti njegovo roko. Reševalcem je uspelo avto obrniti in s tem je tudi otrok lahko skozi razbito okno prišel do zraka. Gospod Dalibor je prerezal pas in dečka rešil.« O pogumnem dejanju so poročali številni mediji, odlikovala sta ga že generalni direktor Policije in ministrica za notranje zadeve, ob tej priložnosti pa tudi borovniški župan. JANJA BIZJAK ima za seboj dolgo zgodovino prostovoljskega dela v občini in še posebej v Društvu podeželskih žena Ajda, katerega predsednica je. V tekočem letu je bila ena od gonilnih sil pri vzpostavitvi redne tedenske tržnice. Za dolgoletno in požrtvovalno delo pri razvoju podeželja in turizma v občini ji je bilo zato podeljeno priznanje župana. Priznanji občine Borovnica FACEBOOK SKUPINA RADAR V BOROVNICI je bila ustanovljena sočasno z uvedbo radarjev medobčinske redarske službe v Borovnici. »Takoj ko eden izmed članov skupine objavi vest ali sliko radarja v Borovnici, to izvedo vsi ostali. Na ta način se učinek umirjanja prometa vsaj podeseteri,« so zapisali predlagatelji. Da bi se skupina ne sprevrgla v kvan-taški forum, so »administratorji po prvem dnevu neokusnih komentarjev te ustavili in jih izbrisali«, s čimer naj bi dosegli »točno to, kar je bil namen njenih organizatorjev oz. administratorjev, to je opozarjanje na aktivnosti umirjanja prometa ter s tem izboljšanja cestno--prometne varnosti«. Za velik prispevek k umirjanju prometa v občini so administratorji prejeli priznanje Občine Borovnica; prevzel ga je Domen Hrovatin. "FLOORBALL" SEKCIJA TVD PARTIZAN BOROVNICA je prva v zgodovini slovenskega "floorballa", ki »je uspela osvojiti trojčka državnih prvakov«. In to že drugič v tej sezoni. Člani so osvojili naslov državnih prvakov v elitni ligi, članice v prvi ženski ligi in mešana ekipa v prvi slovenski ligi U19. Članice so leta 2014 osvojile tudi mednarodni turnir Ljubljana Open. Sezona 2014/2015 je lovoriko prvakinj državnega prvenstva že šestič prinesla ženski članski ekipi Lady Zone Borovnica. Ekipa Unihoc Borovnica je bila celotno sezono na vrhu lestvice slovenske "floorball" lige in je na koncu postregla tudi z najboljšim strelcem Robertom Koširjem in vratarjem Benjaminom Bajcem. Za izjemne športne uspehe v letu 2015 so prejeli priznanje Občine Borovnica, ki ga je prevzela Barbara Pristavec. Zlati plaketi občine Borovnica ANA ZALAR je bila od leta 1975 do upokojitve 1996 zaposlena na Krajevni skupnosti Borovnica. V predlogu je pisalo: »Tedanji predsedniki so bili volonterji, Ana Zalar pa je opravljala vsa administrativna dela in vodila finančne posle brez današnje moderne tehnološke opreme. Dela ni bilo malo, saj je bil v tistem času velik poudarek na komunalni ureditvi vasi in zaselkov, npr. zagotovitev vodnega vira na pokojiški planoti in zagotovitev električne energije vsem krajanom. Različni gradbeni material za vzdrževanje in obnovo komunalne ureditve za posameznike, šolo, vrtec, cerkev in ostale je krajevna skupnost po tedaj veljavni zakonodaji nabavljala brez prometnega davka.« V tem času so se ustanavljali številni odbori in komisije, za katere je vestno pripravljala gradiva, pisala zapisnike, koordinirala delo med njimi, zbirala prispevke. »Zaupane so ji bile večje vsote denarja, za katere je pošteno in vzorno poskrbela«, enako kot za razvoj zdravstvene in skrbno evidenco pokopališke dejavnosti. Za dolgoletno požrtvovalno delo za krajevno skupnost ji je bila podeljena zlata plaketa Občine Borovnica. LILJANA KOGOVŠEK je bila družbeno aktivna že v šolskih klopeh, nato je dolga leta, do njene ukinitve, delovala v Folklorni skupini Bistra, se nato leta 2004 pridružila Folklorni skupini Šumnik, ki jo je vrsto let tudi vodila, sodelovala pri organizaciji koncertov in gostovanj, skrbela za obleke v skupini itd. Od leta 2006 do 2014 je bila vodja in mentorica klekljarske skupine Punkeljc, udejstvovala pa se je tudi pri gledališki skupini Šota, vse v sklopu Kulturnega društva Borovnica. Za dolgoletno delo na kulturnem področju ji je bila podeljena zlata plaketa Občine Borovnica. Damjan Debevec, foto: DD NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 20 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Antraks na Barju terjal že enajst smrtnih žrtev Izbruh epidemije vraničnega prisada oz. strokovno antraksa pri govedu na območju Bistre, točneje na Blatih, je od sredine avgusta terjal že enajst življenj. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na nastalo situacijo še nima odgovora. Skrivnostni primeri smrti govedi so se pričeli v čredi govedorejca iz Blatne Brezovice, ki del teh pase na Barju severno od Bistre. Gre za območje na desnem bregu Ljubljanice, med izlivoma Borovniščice in Bistre, t.i. Blatih, ki je v upravljanju pašne skupnosti Verd in kjer v preteklosti naj ne bi bilo primerov epidemij. Prva žival je poginila že v prvi polovici avgusta, v zadnjem tednu pa je epidemija podivjala, z nenadnim poginom sedmih govedi, številom, ki je nato v naslednjih dneh naraslo čez deset. Veterinarska služba je že kmalu potrdila, da gre za epidemijo vraničnega prisada oz. antra-ksa, ki ni prva na območju borovniške občine. Septembra 1926 je izbruhnila na petih kmetijah v Brezovici pri Borovnici ter Dražici, a so jo uspeli v nekaj tednih zajeziti. Trenutni izbruh pa zaenkrat, kot kaže, še ne izgublja sape, saj naj bi poleg enajstih potrjenih primerov na Blatih prišlo že do prvega skrivnostnega pogina na drugi strani reke Bistre, na območju Spašni-ce, v čredi govedorejca z Verda. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin oz. državno središče za nadzor bolezni si po naporni dopustniški sezoni očitno še ni povsem opomoglo, saj kljub drugačnim zagotovilom službe za stike z javnostjo do 25. avgusta še ni izdalo nikakršnega opozorila za javnost ali vsaj omejila dostop do območja epidemije, govora je bilo zgolj o širitvi obstoječega antra-ksovega distrikta, ki se nahaja le nekaj kilometrov proč. Na tem mestu zato objavljam splošne informacije o bolezni, ki so dostopne na njihovi spletni strani. Kaj je vranični prisad? Vranični prisad je bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah, konjih in prašičih, manj pogosto pa pri drugih domačih živalih. Pojavlja se tudi pri divjih živalih. Okužba pri človeku je izredno redka. Tveganje za pojav bolezni pri človeku predstavlja neposreden stik z okuženimi živalmi. Večinoma se pri ljudeh pojavi kožna oblika. Bolezen se pojavlja zlasti na močvirnih področjih in tam, kjer potoki in reke občasno poplavljajo. Bolezen ponavadi izbruhne v poletnem času, ko so živali na paši. Povzročitelj je paličasta bakterija Bacillus anthracis, ki v neugodnih razmerah, zlasti ob stiku z zrakom, tvori spore. Spore so izven gostitelja zelo odporne in lahko v okolju preživijo tudi več let. V zemlji se lahko ohranijo več kot 10 let, če so izpostavljene sušnemu okolju, pa preživijo 2 leti. Iz zemlje, kamor je bila nekoč zakopana poginula žival, okužena z bacilom vraničnega prisada, lahko spore prinesejo na površino deževniki ali talna voda, potem pa jih po površini razširi deževnica. Trava, seno, slama, itd, utegnejo biti na območjih, tako imenovanih distriktih vraničnega prisada, kontaminirani s sporami. Živali se v glavnem okužijo, ko zau-žijejo spore bacila s krmo, ali pa jih popijejo z vodo. Možna je tudi okužba preko poškodovane kože, poškodb v ustih in žrelu. Okužene živali izločajo povzročitelja preko vseh izločkov, ki jim je primešana kri, v iztrebkih, urinu in izcedku iz nosa. Znaki okužbe z vraničnim prisadom Ko bacili vdrejo v organizem, se najprej namnožijo na kraju samem, potem pa zelo hitro preidejo v kri, kjer se močno razmnožijo in živali zelo hitro poginejo. Bolezen lahko poteka tudi počasneje, z nekajdnevno vročinsko boleznijo, ki se pojavi nenadoma, brez pravega vzroka. Čas od infekcije do pojava kliničnih znakov je največ 5 dni, pri ovcah se prvi znaki lahko pokažejo že po 24 urah. V najhujši obliki pride do nenadnega pogina pri na videz zdravi živali, ki pade po tleh. Na ustih in nosu se pojavi krvava pena, iz zadnjične in vaginalne odprtine pa teče čista kri. Pride do težav pri dihanju, krčev ter posledično do pogina zaradi paralize dihalnega centra. Ta oblika je najpogostejša pri ovcah. Pri govedu pride najpogosteje do nenadnega povišanja telesne temperature (40° C do 42° C), pospešeno je dihanje in srčni utrip. Žival je utrujena, ne je, ne prežvekuje, ne daje mleka. Pride do krvave driske, močno pordeče-nih vidnih sluznic, krvavitev skozi zadnjično odprtino, oteklin v žrelu, itd. Žival po nekaj dneh pogine. Pri konjih se bolezen kaže v dveh oblikah: žrelna, za katero je značilna močna oteklina v predelu žrela, vratu in vse do prsi ter trebušna, za katero so značilni hudi krči (kolike). Pri prašičih se vranični prisad največkrat pojavi v žrelni obliki, ki se kaže z oteklino pod čeljustjo in po vratu. Kožna oblika je pri živalih zelo redka. Na koži se pojavijo mehurčki rumene ali rjavo rdeče barve, napolnjeni s serozno ali krvavo vsebino. Lahko se oblikujejo tudi boleče in trde otekline, ki se spremenijo v razjede. Pri tej obliki je možna tudi ozdravitev živali. V začetni fazi se lahko bolezen zdravi z visokimi dozami antibiotikov. Kako ukrepati ob izbruhu epidemije V primeru nenadnega pogina ali hude vročinske bolezni, je potrebno vedno pomisliti tudi na vranični prisad. Takšne živali se nikakor ne sme zaklati ali je izkožiti na licu mesta, saj se na ta način v zemljo sprosti ogromna količina spor, ki za nadaljnja desetletja kontaminirajo tisto območje. Ker gre za zoonozo, je potrebno o pojavu vra-ničnega prisada obvestiti tudi zdravstveno službo. V primeru, da se pri živalih pojavi sum na vranični prisad (nenadni pogin, hudo vročinsko stanje, kolike pri kopitarjih, itd.) mora imetnik živali o tem nemudoma obvestiti veterinarja, ki bo sum potrdil ali ovrgel. V primeru potrditve suma mora veterinar, ki sum postavi, o tem nemudoma obvestiti pristojni državni organ, ki z odločbo odredi ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Za preprečevanje vraničnega prisada je najpomembnejša osveščenost ljudi in izvajanje drugih preventivnih ukrepov: - izolacija novo nabavljenih živali; - izolacija bolnih in brejih živali; - zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in krme; - zagotavljanje ustreznih higienskih razmer v objektih za rejo in drugih prostorih; - zagotavljanje higiene porodov in molže; - preprečevanje vnašanja povzročiteljev v rejo; - ustrezno ravnanje s trupli, odpadki, gnojem in gnojnico; - čiščenje in razkuževanje (razkuževalne bari-ere, higiena rok, obleke, opreme, prevoznih sredstev, ... ) - zaščita vodnih virov na gospodarstvu. Damjan Debevec, foto: DD Antraks je terjal že enajst govedi iz črede na Blatih. Borovnica na državnem tekmovanju SPOT2015 na Rakitni do štirih pokalov Borovniški planinci z rekordno bero na državni ravni Ekipe Planinskega društva Borovnica so na letošnji izvedbi Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT), ki je potekalo 23. in 24. maja 2015 na območju Rakitne, dosegle najboljše rezultate doslej. Domov so prinesle kar 4 pokale. Poleg tega je borovniško planinsko društvo prvič sodelovalo tudi kot soorga-nizator tega finalnega državnega tekmovanja v planinski orientaciji. V kategoriji C, v kateri tekmujejo mladi od 1. letnika srednje šole do vključno 18. leta, se je v finalu pomerilo šest ekip, najbolje pa so se odrezali Borovničani, ki so se z ekipo Slive uvrstili na 1. mesto. Na najvišje mesto se je Planinsko društvo (PD) Borovnica zavihtelo tudi v kategoriji Č, v kateri tekmujejo mladi od 19. do vključno 26. leta starosti. Prvo mesto si je priborila ekipa Marostarji. V kategoriji A, v kateri se je pomernilo kar 14 najboljših ekip v starostni skupini do 6. razreda osnovne šole, je borovniška ekipa Petpere-sna dekleta osvojila 2. mesto. Uspeh Borovni-čanov je dopolnila ekipa Črni kužki, ki je v družinski kategoriji F v konkurenci devetih ekip zasedla 3. mesto. Borovniško planinsko društvo je poleg tega sodelovalo še v kategoriji E, v kateri je ekipa Veter v laseh zasedla 8. mesto. Borovničani so tako še izboljšali dosežke z lanskega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja, ki je potekalo na območju Prebolda. Takrat so borovniške ekipe v različnih kategorijah osvojile po eno 1., 3., 4., 5. in 9. mesto. V najzahtevnejših kategorijah je tekmovanje tudi letos tako kot običajno potekalo dva dni, ekipe so se pomerile na dveh dnevnih in eni nočni tekmi na območju Rakitne in Krima, v ostalih pa en dan. Skupno je na tekmovanju Kontrolorki Kristina Suhadolnik in Tatjana Pečlin na kontrolni točki preverjata znanje ekipe. Petperesna dekleta so osvojila 2. mesto v kategoriji B. sodelovalo 76 ekip s tremi do petimi člani iz področnih planinskih orientacijskih lig iz vse Slovenije. SPOT 2015 je sicer prvi, pri katerem je Planinsko društvo Borovnica sodelovalo kot soorganizator tako na tehnični kot organizacijski ravni. Tekmovanje na Rakitni je namreč organiziral Odbor za orientacijo Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije v sodelovanju s planinskimi društvi Gorenjsko-dolenjske lige, med katerimi je tudi PD Borovnica. Društvo je prispevalo tako traserje prog kot kontrolorje in drugo osebje, potrebno za izvedbo dvodnevnega tekmovanja z okrog 300 udeleženci iz vse Slovenije. Pri tem so iz vrst borovniškega društva največ dela opravili Kristina Suhadolnik ter Primož in Tatjana Pečlin. Državna planinska orientacijska tekmovanja so sicer prav letos obeležila 60. obletnico, prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji je namreč potekalo leta 1955. Dvodnevnega tekmovanja v Zgornji Savinjski dolini, ki ga je v okviru I. zbora študentov planincev Jugoslavije organiziralo PD Univerze, se je udeležilo 17 ekip, je razbrati s spletne strani Planinske zveze Slovenije. Aljoša Rehar NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 21 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 21 130 let gasilstva v borovniški dolini »Izkušnje preteklosti in tehnologija današnjosti « Borovniška gasilska društva so 130-letnico gasilstva v naši dolini obeležila z vrsto dogodkov, od slavnostne akademije, gasilske parade, slovesne svete maše do zgodovinske razstave in zbornika. Prihod praporščakov na prireditveni prostor. Prostovoljna požarna bramba borovniška Ko je leta 1850 v Borovnici pogorelo 27 hiš in 65 gospodarskih objektov ter leta 1861 še 10 hiš, so vaščani nedvomno že razmišljali, kako v bodoče preprečiti tovrstne katastrofe. Po ustanovitvi prve požarne brambe leta 1869, vrsti hudih požarov na bližnji Vrhniki in predvsem požaru v Ohonici leta 1876, ko je pogorelo 10 poslopij, pa so že vedeli, kako in kaj. A do ustanovitve enote v Borovnici ni prišlo še devet let, morebiti tudi zato, ker je železniška postaja razpolagala s svojo gasilno brizgalno. Marca 1885 pa je bil za župana izvoljen Janez Majaron in že aprila so časniki pisali o snovanju »gasilne družbe« v Borovnici, za katero se je javilo kar 50 mož. Mesec dni pozneje so bila »pravila tukajšnjega gasilnega društva« potrjena s strani c. kr. vlade in stalni odbor sestavljen: »Predsednikom bil je za to stvar jako vneti in delavni g. Josip Vrbič, posestnik iz Bistre, jednoglasno izvoljen, njegovim namestnikom pa g. Ivan Majaron, župan Borovniški, posel tajnika in blagajnika izročen je nadučitelju g. Fran Papler-ju. Kot zaupni možje gasilne družbe bili so izvoljeni gg. Fran Galle iz Bistre, Ivan Oblak, župnik iz Borovnice, in Lovro Vrbič. Tudi v posamične odseke odbrane so take moči, da se sme izid volitve jako povo-ljen imenovati, kajti napredek društva nam je s to volitvijo zagotovljen.« In res, opremili so se prav kmalu, leta 1896 pa lastno brizgalno zapeljali v novozgrajeni gasilski dom. A to je bil šele začetek. Leta 1922 je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Breg-Pako, ki je leto zatem zgradilo svoj dom. Leta 1932 je PGD Borovnica razvil prvi prapor. Druga svetovna vojna je za seboj pustila razdejanje in leta 1952 so zgradili nov gasilski dom Breg-Pako. Leto zatem je nastalo društvo v Brezovici pri Borovnici, ob razvitju drugega borovniškega prapora leta 1960 so ustanovili PIGD Liko Borovnica, leta 1962 še PIGD Fenolit. Zadnji društvi sta ugasnili leta 1993 oz. 1994, ostala tri društva pa so se le še krepila. Z izgradnjo doma družbene samozaščite, danes gasilskega doma, je borovniško društvo dodatno utrdilo svoj položaj osrednje gasilske enote v občini. V zadnjih desetih letih so vanj zapeljali nov gasilski tovornjak in novo moštveno vozilo ter ga dodobra preuredili, tudi za potrebe občinskega operativnega centra ob večjih naravnih in drugih nesrečah. O vsem tem in drugih dosežkih borovniških gasilcev je bilo nemalo povedanega na pretekli slavnostni akademiji, veliko večino pa boste našli tudi v novem gasilskem zborniku. Slavnostna akademija ob 130-letnici delovanja PGD Borovnica Slavnostna akademija, 10. julija letos, je bil prvi izmed večjih dogodkov v sklopu praznovanja 130-letnice PGD Borovnica in s tem začetkov borovniškega gasilstva. Slavnosti ob visokem jubileju najstarejšega še delujočega društva v ob -čini so se udeležili predstavniki društev Gasilske zveze (GZ) Vrhnika, več sosednjih in pa pobratenega društva iz Preddvora ter nenazadnje predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša. V programu, ki ga je povezovala Simona Stra-žišar, z glasbenimi vložki pa popestril kvartet Škrip, so gostitelji nekaj časa namenili podelitvi več spominskih plaket, in sicer PGD-jem: Vrhnika, Stara Vrhnika, Ligojna, Drenov Grič-Lesno Brdo, Zaplana, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Podlipa-Smrečje, Verd, Breg-Pako, Brezovica pri Borovnici, Padež-Pokojišče-Zavrh, Log, Dragomer-Lukovica, Dob, Preddvor, Št. Jurij, Jezero, Podpeč, Prevalje-Goričica pod Krimom, Kamnik pod Krimom ter OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Župniji Borovnica, Občini Borovnica, GZ Vrhnika ter Gasilski zvezi Slovenije. »Od ustanovnega zbora gasilskega društva Borovnica je preteklo že 130 let. To je dolga doba. Predolga za enega človeka in eno generacijo. Zato jo lahko dosežemo le s sodelovanjem več ljudi in različnih generacij ter prenašanjem znanja iz roda v rod. Tega smo se v PGD Borovnica vseskozi zavedali, zato lahko danes s ponosom praznujemo 130. obletnico delovanja. Položaj gasilcev se je v zadnjem času močno spremenil. Nismo več le organizatorji vaških veselic, ki vsake toliko bolj ali manj uspešno pogasijo kakšen požar. Postali smo najbolj zaupanja vredna osebnost, hkrati pa imamo vedno več pristojnosti in nalog. Na gasilcih pravzaprav sloni celoten sistem zaščite in reševanja v občinah in državi, naše naloge pa se vsako leto bolj širijo. To se odraža tudi v delovanju našega društva, ki se že dolgo ne ukvarja več le s klasičnimi intervencijami v smislu gašenja požarov,« je o razvoju društva povedala predsednica Saša Mevec Pušnik. Pri tem je še posebej izpostavila nedavni sporazum z Zdravstvenim domom Vrhnika o sodelovanju med reševalci in gasilci ob intervencijah. Sicer pa društvo ne ostaja zgolj v mejah domače občine, na pomoč so priskočili tudi pri gašenju požarov na Krasu, poplavah v Železnikih, pa tudi pri zbiranju humanitarne pomoči za poplavljence v BiH in Srbiji ter drugod, kjer so jih potrebovali. Širjenju nalog je vedno sledila tudi nenehna nadgradnja opreme in voznega parka, pri čemer pa so se v društvu, tako predsednica, nenehno zavedali, »da vsa tehnika ter druge investicije ne pomenijo nič, če ne vlagamo v mladino, ki je naša prihodnost. Naše pionirje in mladince sem vprašala, zakaj so gasilci in prav vsak izmed njih je med drugim povedal, da želi pomagati drugim ljudem ob požarih in drugih nesrečah. Menim, da se nam ob takšnem razmišljanju za prihodnost našega društva in gasilstva ni treba bati.« Mladi sicer gasilstvo spoznavajo predvsem preko vaj in tekmovanj, ta pa niso tuja niti članskim in veteranskim ekipam, ki redno žanjejo uspehe. »Pri pregledu aktivnosti v zadnjih desetih letih gre ugotoviti, da je naše društvo izredno aktivno na vseh področjih. Ne dvomim, da smo tako uspešni tudi zato, ker smo tudi zasebno zelo dobra, homogena ekipa,« je še povedala predsednica in zaključila, da je »biti prostovoljec že od nekdaj nekaj lepega in častnega. V zadnjem času je sicer v družbi tega nekaj manj kot nekdaj, a so zato te vrednote toliko bolj cenjene. Dokler bodo obstajali ljudje, ki sredi noči ali sredi nedeljskega kosila odidejo pomagat drugim, ne da bi se vprašali komu in kdaj bodo nazaj, in dokler bodo ti ljudje žrtvovali svoje zdravje in življenja za varnost drugih, se za prihodnost gasilstva ni treba bati. In takšnih članov je v našem društvu ogromno.« Da je šel napredek v gasilskih društvih odločno naprej, je ugotavljal tudi borovniški župan Bojan Čebela: »Gasilstvo se je v tem času tako zelo izpopolnilo, da ne velja več rek: to je po gasilsko. Daleč od tega. Gasilstvo je tako metodično organizirano, da bi se lahko marsikatera institucija zgledovala po njem. Časi, ko smo lahko rekli, to je pa nekaj po gasilsko, so že davno minili. Zdaj je to kvečjemu pohvala.« O tem, kako se je gasilstvo spreminjalo skozi čas, je spregovoril tudi predsednik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc: »Generacije, ki so kakorkoli delovale v prostovoljnem društvu Borovnica, so pustile vsaka v svojem času svoj pečat, svoj doprinos, svoj prispevek k razvoju, napredku in cilju pomagati ljudem v stiski, v nesreči. Tu se je zbiralo veliko ljudi, ki so z dobrim srcem, dobro vestjo, dobro vero pomagali tistim, ki so bili te pomoči najbolj potrebni.« Zaključil je z mislijo, da bo »naša organizacija s tem načinom dela, medgeneracijskim druženjem, povezovanjem uspešna tudi v prihodnje. Delati je treba tako, da bodo generacije za nami lahko rekle, da ta organizacija živi z ljudmi, krajani, občani in pomaga ljudem ob vsaki uri in vsakem vremenu.« Predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša pa je izrazil prepričanje, »da prostovoljstvo v Sloveniji pridobiva, in dejansko smo lahko drugim v tej družbi vzor, kaj se da narediti, če je volja. Ker verjamemo, da je nekaj Slavnostne akademije se je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša. Avtorji zbornika z ministrico dr. Majo Makovec Brenčič. dobro, ne pa ker bi pričakovali, da bomo od tega kaj imeli. To je duh gasilstva, ki je v nas že 166 let. Šest držav se je že zamenjalo na tem območju, trije, štirje družbenopolitični sistemi, toda naša ideja, poslanstvo ostaja nespremenjeno, ne glede na obliko države ali sistem. Lahko bi rekli, da smo gasilci brezčasni.« Je pa ob tej priložnosti opozoril na pasti prevzemanja vedno več nalog (sporazum z ZD Vrhnika), ki jih gasilci sicer radi opravijo, a gre pri njih, po njegovo, s strani nekaterih državnih organov za izkoriščanje prostovoljstva s ciljem nižanja lastnih stroškov: »Prostovoljstvo da, a nikakor ne smemo dovoliti, da nas nekdo izkorišča.« V sklopu dogodka so bila podeljena tudi številna priznanja zaslužnim gasilcem GZ Vrhnika. Odlikovanje 3. stopnje so prejeli Blaž Bolarič, Miha Ošaben, Janez Mevec, Teja Debevec, Ana-marija Košir, Rok Kržič, Jure Debevec, Tadej Debevec ml., Tadej Debevec st., Gašper Ravnjak in Boštjan Matko, odlikovanje 2. stopnje Klemen Košir, Peter Štrukelj, Jure Furlan, Matevž Rupar ter odlikovanje 1. stopnje Jaka Mihevc, Damjan Kržič, Stanka Mevec, Matej Jesenko, Blaž Palčič, Gregor Kržič in Peter Žitko. Prvi izvod gasilskega zbornika za ministrico Gasilci so se znova sestali teden dni pozneje, 17. julija, ko se je z odprtjem gasilske razstave in predstavitvijo novega zbornika tudi uradno pričel praznik borovnic. Dobro obiskani dogodek sta poleg gasilcev oblikovala tudi Humanistično umetnuško društvo Karel Barjanski in Kulturno društvo Borovnica. Razlage o razvoju gasilstva na Slovenskem ter slavnostne govornike so dopolnjevali recitali ter nastopi glasbenega Tria Dolce. Gostitelj je bil to pot župan Bojan Čebela, ki je v domači sredi toplo pozdravil, sicer borovniške gore list, ministrico za šolstvo, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič. »Noben sistem ni in ne bo nikoli gasilcev naredil za birokrate. Gasilci so evropski fenomen, gasilstvo na Slovenskem ima svojo težo, ima svoj značaj in svojo tradicijo. To tradicijo danes demonstrirajo na tem mestu,« je župan komentiral pričujočo gasilsko razstavo, polno izvirnih dokumentov, slik in starejše ter aktualne opreme, obenem pa pohvalil zbornik in njegove avtorje, saj da je »presežek vseh tistih, ki sem jih do sedaj pregledal«. Prav židane volje je bila tudi ministrica, ki je izpovedala, kako lepo ji je »priti v Borovnico, še posebej je lepo priti v šolo - zdaj veste, da sem pravi šolnik, tisti, ki mora tudi skrbeti za šole - in še lepše je priti v kraj in seveda v življenje vseh nas in vas, kjer se dogaja ne samo veliko prostovoljstva, ampak tudi veliko dobrih del. In to je tista družba in združba, ki si jo želimo tudi tisti, ki se kdaj navidezno, ali nas drugi vidite v vlogi birokratov. Želimo biti predvsem ljudje in seveda tisti ljudje, ki slišijo druge ljudi in če je kje lepo slišati, videti in doživljati, je to pravzaprav v svoji rodni vasi.« Lepih doživetij ta večer res ni manjkalo, saj je iz rok urednika gasilskega zbornika, Franja Modrijana, skupaj s komplimenti ministrica prejela tudi prvi izvod le tega: »V izredno čast mi je, da imam danes pred sabo prvi izvod našega zbornika, ki smo ga skupaj v tej dolini kovali skoraj leto dni in poleg tega ne morem mimo spomina, ko je naša Maja davnega leta 2001 na tem odru briljirala ob 90-letnici organiziranega športa v Borovnici.« V zborniku je poleg zgodovine posameznih gasilskih društev tudi kronika intervencij ter krajši NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 22 22 NAŠ ČASOPIS povzetek borovniške lokalne zgodovine, kar je urednik še posebej izpostavil. Predsednica PGD Borovnica Saša Mevec Pušnik se je na tem mestu zahvalila najbolj zaslužnim za izid zbornika in pripravo razstave: Franju Modrijanu, Simoni Stražišar in Petru Bezku. »Naša požarna bramba, kot smo se imenovali daljnega leta 1885, je v teh 130 letih doživela marsikaj. Rešena je bila preneka-tera hiša, pogašen marsikateri kozolec in rešeno mnogo drugega imetja prebivalcev naše kotline. V vsem tem času smo gasilci postajali vedno pomembnejši člen v družbi, naše naloge pa se še kar širijo. Seveda je nemogoče na tako majhnem prostoru povzeti bogato zgodovino vseh petih borovniških gasilskih društev, od katerih danes delujejo še tri. Na panojih si tako lahko preberete nekaj o naši preteklosti in si ogledate fotografije, ki prikazujejo utrinke iz gasilskega življenja. Zanimivost sta na primer načrta gasilskih domov prostovoljnih gasilskih društev Borovnica in Breg-Pako iz časa pred drugo svetovno vojno in pravila požarne brambe iz leta 1905. Seveda pa nismo pozabili našteti niti imen tistih mož, ki so se s svojim delom in požrtvovalnostjo zapisali v zgodovino borovniškega gasilstva,« je še pojasnila v povabilu k nakupu zbornika in ogledu razstave, ki bo v galeriji Barje na ogled še vse do 17. septembra. Prek osemdeset gasilcev in dvajset vozil v paradi Drugi dan praznika borovnic, 18. julij, je postregel z žgočim soncem in nebom brez oblačka. Neznosnim temperaturam se je po robu postavilo nad osemdeset gasilcev in gasilk, ki so se v poznem popoldnevu zbrali na Ulici bratov Mivšek. Zatem so v urejeni koloni in taktu vodečega pihalnega orkestra Vrhnika krenili mimo stebra viadukta po Zalarjevi cesti do prireditvenega prostora v športnem parku. Za godbo in mažoretami so stopali praporščaki trinajstih gasilskih društev, za njimi gasilsko moštvo ter nazadnje Prihod gasilk na prireditveni prostor. še dvajset gasilskih vozil. V prisotnosti številnih obiskovalcev je postrojene gasilce nagovorila predsednica PGD Borovnica Saša Mevec Pušnik. Govor je bolj ali manj sledil tistemu s slavnostne akademije, je pa ob tej priliki predsednica izpostavila, da »svoje poslanstvo člani PGD Borovnica opravljamo poleg svojih rednih služb in življenjskih vlog, zato nas včasih kritike na naš račun, predvsem neutemeljene, zabolijo. Včasih tudi tako zelo, da nam mogoče za trenutek vzamejo voljo do dela. Pa vendar, po tehtnem premisleku vedno ugotovimo, da je na stvari treba gledati širše, bolj pozitivno in da je zagotovo več takšnih ljudi, ki naše delo cenijo in nas podpirajo. In ravno zaradi njih je prav, da na svoji poti vztrajamo.« Podpredsednik Brikcij Trček in predsednik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc sta spregovorila o generacijskem delu, tradiciji in pomenu gasilstva za državo, čestitkam ob jubileju pa se je pridružil tudi župan Bojan Čebela. Sledile so podelitve najvišjih gasilskih priznanj Gasilske zveze Slovenije. Odlikovanje 3. stopnje je prejel Bojan Lavrenčič, 2. sto- 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si pnje pa Saša Mevec Pušnik, Igor Trček ter Andrej Podržaj. Pla-menica 2. stopnje je bila podeljena Bogomirju Pelku, plamenica 1. stopnje Jožetu Palčiču in Marku Mevcu, medtem ko si je Viljem Mevec prislužil odlikovanje za posebne zasluge. Plaketi GZ Vrhnika in Civilne zaščite sta romali v last PGD Borovnica. Sklepno dejanje praznovanja 130-letnice je sledilo teden dni pozneje, 26. julija, na »Marjetino nedeljo,« ko je slovesni sveti maši v farni cerkvi prisostvoval celo nadškof Stanislav Zore. Damjan Debevec, foto: DD, IT T -L ; ^ Za vas izvaja: V -razne izkope, rušenje objektov -urejanje dvorišč, parkirišč In dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave) -kiper in kombi prevoze info@agm-debevec.com Praznik borovnic je nazaj Osemnajsti praznik borovnic, ki je potekal od 17. do 19. julija, je bil v veliki meri praznik borovniškega gasilstva. Zvrstili so se dve razstavi, dva zabavna večera, sejemski vrvež in velika gasilska parada. Obeta se tudi rekordna letina ameriških borovnic, ki so jih na borovniškem Mahu pričeli saditi pred 30 leti. Po krajši prekinitvi smo Borovničani festival modrih sadežev letos znova povzdignili v lokalni praznik, četudi po pestrosti izpred nekaj let zaenkrat še rahlo zaostaja. Rdečo nit dogajanja so tokrat spletli borovniški gasilci, ki letos praznujejo častitljivo 130-letnico ustanovitve prvega gasilskega društva pri nas. Praznik se je uradno pričel s petkovo slovesnostjo v osnovni šoli, ko so v prisotnosti ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič uradno odprli Župan je prispel s prvo pošiljko ameriških borovnic. t I Na stojnicah se je našlo od hrane do umetelnih izdelkov. razstavi o gasilstvu in čipkah ter predstavili nov gasilski zbornik. Petkov večer se je nato za številne prevesil v sobotno jutro pod šotorom na športnem parku, kjer je za žejne in lačne skrbelo Gostinstvo Dolinar, za poskočne glasbe željne pa dalmatinski Maestrali, Mladenko Grdovič, Werner in Du-ško Lokin. Nedvomno zavoljo neznosno vročega poletnega dne se je v soboto zjutraj v nasade ameriških borovnic na Barju podala pestra delegacija borovniških in vrhniških konjenikov z za-pravljivčki in lojtrnim vozom. Za obiskovalce sejma so nabrali najlepše in najbolj sveže borovnice, spotoma pa pobrali še borovniškega župana Bojana Čebelo, ki se je menda s prodajalci kar dva dolga dneva »dajal« okrog cene za modre sadeže. »Pogajanja so bila težka. Jaz sem govoril, da so drage, oni, da so sladke, jaz spet drage, oni sladke, po dveh dneh smo le prišli skupaj. Dosegli smo dobro ceno, kakovost je dobra, ko- Ko so izdelali ta kolesa, je viadukt še stal. ličina zadostna, obljubili so, da bodo vsi davki plačani, zdaj jim pa jaz dajem zeleno luč, da začnejo s prodajo,« je oznanil župan ob vrnitvi na sejemski prostor, potem pa so starodob-ni kolesarji, ki so se medtem priključili nevsakdanji povorki, »pobrali« pražnje opravljeno Marijo Suhadolnik in jo s prvo pošiljko borovnic popeljali do prodajne stojnice. Župan je bil pri pogajanjih menda res uspešen, saj je kilogram borovnic letos stal evro manj kot lani, zgolj sedem evrov. Da bi jih zato zmanjkalo, pa se sploh ni bilo bati, saj naj bi pridelovalci pričakovali rekordno letino oziroma do 150 ton ameriških borovnic. Ob njih so na sejemskih stojnicah obiskovalci našli še vse kaj drugega: od dišečih klobas, mamljivega Ajdinega peciva, sladkega (šampionskega) medu Tudi po cestah se je plesalo. naših čebelarjev do umetelnih lesenih izdelkov, suhe robe in borovniških spominkov. Lahko so si odpočili pri sadjarski stojnici in se okrepčali z domačo hrano ter pijačo. In medtem ko so nekateri lovili srečo na gasilskem srečelovu, so drugi od jutra do večera po razbeljenem asfaltu lovili plastično žogico. Tradicionalni turnir v "floorballu" je saharskim razmeram navkljub pritegnil kar deset ekip. Tretje mesto so osvojili igralci I9 informirana voda, drugo ekipa Hipijev, medtem ko je pokal zmagovalcev odnesla skupina Švedi in grdi raček. Za naboljšega strelca so z devetimi goli in štirinajstimi podajami razglasili Roberta Koširja. Vzporedno, v senčki, je potekal še turnir v balinčkanju. Tu sta naslova prvaka po zanimivem in napetem finalu, kot so ga opisali "floorballisti", osvojila Tadej Drlink in Tilen Vehovec, ki sta za nagrado prejela nov set balinčkov. Pozno popoldan so na borovniških ulicah zadoneli takti vrhniškega pihalnega orkestra in napovedali slavnostno gasilsko parado, v kateri se je zvrstilo čez osemdeset gasilcev iz dvanajstih društev s kar dvajsetimi vozili. Zaključila se je na prireditvenem prostoru, kjer so zaslužnim podelili visoka gasilska priznanja in zahvale, potem pa se je dogajanje prevesilo v večerni zabavni program z ansamblom Jureta Zajca. Damjan Debevec, foto: DD, FBC Borovnica Zmagovalci saharskega "floorball" turnirja. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 23 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 23 Minilo je 24 let od zavzetja skladišča v Podstrmcu V nedeljo, 28. junija 2015, je preteklo natančno 24 let od zavzetja skladišča JLA Podstrmec v Brezovici pri Borovnici. V poklon in spomin na ta za osamosvojitveno vojno zelo pomemben dogodek so pred spominsko ploščo na gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici položili lovorjev venec člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika-Borovnica, predsednik Društva Zveze borcev za vrednote NOB in župan občine Borovnica. Drugo leto, ob 25. obletnici, bo 2. julija organiziran spominski pohod oziroma Memorial Toneta Jesenka. Začel se bo v Bistri, zaključil pa s proslavo ob tej spominski plošči. (JZ) S plesnim vlakom od Borovnice do Moskve. » Vloga žrtve ni nikoli prinašala napredka. « Borovnica je dan državnosti, 25. junija, znova praznovala zbrana pod lipo, posajeno pred 24 leti. V senci vedno mogočnejše krošnje je zbrane nagovoril župan Bojan Čebela. Že tradicionalno je slavnost napovedala glasba Pihalnega orkestra Vrhnika, ki letos praznuje častitljivih 90 let, potem pa so na prizorišče pod veteranskim vodstvom enotno prikorakali praporščaki desetih društev in združenj. Uvodni slovenska in evropska himna, simbolno veteransko dejanje ter za zaključek še himna slovenske vojske so poudarili veličino dogodka, ob katerem je bila posajena borovniška lipa samostojnosti. 25. junija je republiška skupščina sprejela deklaracijo o neodvisnosti, čemur je sledila kratka, a zmagovita vojna, ki pa ni pomenila konca, temveč začetek dolge trnove poti do mednarodnega priznanja ter nenazadnje vključitve v EU in NATO. Slovenci smo v tem zgodovinskem trenutku, kot že tolikokrat prej, posegli po prastarem simbolu prijateljstva, ki smo ga - po po-vezovalkinih besedah - prevzeli od Rimljanov, najstarejše pri nas pa so starejše od časov turških osvajanj. Govorim seveda o lipi, lipah. O drugi značajski lastnosti Slovencev, pravzaprav Borovničanov - navezanosti na železnico, pa so spregovorili naši najmlajši - skupina Metuljčkov iz vrtca, ki so se s plesnim vlakom popeljali od Dunaja do Moskve. Z valčki na harmoniki je dogodek obogatil Matic Rot. Slavnostni nagovor pred spomenikom pa je tokrat pripadel županu Bojanu Čebeli: »V veliko čast mi je da lahko v tem idiličnem, prazničnem okolju pozdravim vse prisotne pod lipo, ki je stara komaj četrt stoletja. Tisti, ki smo bili priča njeni vsaditvi, jo bomo lahko za časa življenja še objeli, za naše zanamce pa bo morebiti že prevelika. Že včeraj sem na podobni svečanosti v naši osnovni šoli opozoril na vrlini, ki bi jih morali gojiti v tem času, ko odklanjamo svojo državo: ali se odgovornosti kot taki izpostavimo in jo prevzamemo ali pa odgovornost pustimo ob strani in se vživimo v vlogo žrtve. V teh letih je preveč prisotno slednje. Vloga žrtve ni nikoli prinašala napredka. Napredek je v prevzemu odgovornosti na vseh področjih. Otrok v družini, ki prevzema odgovornost, je na pravi poti. Če pa se vda v vlogo žrtve, je to potem nikoli končana igra. S tem se moramo soočati vsakodnevno. Vsi smo starši, to starševstvo je pravzaprav tudi tisto, kar nas dela, da smo do države enaki, da čutimo enako, da ravnamo z vsem tako, kot bi bilo naše. Skratka, v tem je moč oziroma sloga ljudi. Začne se pri družini, nadaljuje se pri prijateljstvu, odnosu do sosedov, končno tudi odnosu do države. Kaj lahko naredimo za državo, je lahko človeku jasno že v prvih letih življenja. Če je odgovoren, potem je na dobri poti. To, da smo se sprijaznili, da smo del nekega prostora specifike in je naš napredek pogojen tudi s tem, je mogoče škoda. Nikoli se ne smemo sprijazniti, da je ta del prostora omejen. To, da lahko gremo na pot po Evropi ali pa na delo v Evropo brez potnega lista, ni vse. Mi moramo iti do cilja z neko vizijo, z nekim načrtom, ki ga lahko uresničimo. In to smo malo pozabili. Vsi govorimo o neki krizi, pravzaprav smo vsi del te krize, ampak rešitev je v nas samih. In če ne bomo tako razmišljali, bomo pač del krize celo življenje.« Damjan Debevec, foto: DD NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 24 24 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Moški pevski zbor Stinglc (Kulturno društvo Borovnica) VABIMO GOSPODE, miajše in malo mlajše - PRIDRUŽITE SE NAM! (Kie že ste??? Vam je težko? Ni težko!) Srečujemo se ob torkih ob 20.00 v dvorani nad vrtcem v Borovnici Prvo jesensko srečanje bo v torek, 8. septembra 2015, ob 20.00 V DVORANI NAD VRTCEM V BOROVNICI. Za vse dodatne informacije vam je na voljo gospod Tone Kržič (030 381 449). IMATE VOLJO, POGUM? POKLIČITE, PRIDITE ... SE VIDIMO! Vljudno vabljeni. v Čipke za angelce »Človekova potreba po lepem je prisotna že od nekdaj. Tu je svoje mesto našla čipka. Kleklja-nje se je v naših krajih rodilo v Idriji, dokončno se je razvilo v Spodnji Idriji, Trnovskem gozdu, Cerkljanskem, Selški dolini. To je bilo predvsem delo žensk in otrok, redko moških. Pozimi so klekljale ob petrolejki, poleti na dvorišču ob soncu. Bilo je druženje s petjem, učenjem,... najprej pa je služilo njihovo ustvarjanje predvsem za okrasitev cerkva in za služenje denarja za osnovne življenjske potrebščine. Otroci so se umetnosti pričeli učiti pri petih letih, učenje je trajalo pet let. 1875-ega leta je Franc Lapajne ustanovil podjetje in trgovino čipk in pričel le te izvažati po Evropi, Ameriki. Odprla se je trgovina, zaslužek. 1876-ega leta je bila ustanovljena čipkarska šola v Idriji. Klekljanje se danes ohranja kot ljudski običaj,« je v nagovoru k odprtju klekljarske razstave ob pričetku praznika borovnic, ki se ga je udeležila celo ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, razložila predsednica Kulturnega društva Borovnica Milena Škulj. Njihova klekljarska skupina Punkeljc, ki šteje 30 aktivnih klekljaric, resda nima stoletne tradicije, a po ustanovitvi v letu 2003 zdaj že deveto leto prireja tradicionalno razstavo ob vsakokratnem prazniku borovnic. »Dvajset je babic in prababic, deset »le« mamic. Dobra polovica nas živi v Borovnici, drugi del skupine pa prihaja iz Rakitne, Iga, Podpeči, Jezera, Goričice, Brezovice, Vrhnike in Ljubljane. Redno obiskujemo in aktivno sodelujemo na razstavah, delavnicah v Sloveniji in izven, ki so nam v veliko pomoč pri našem ustvarjanju in ne manjkamo tudi na borovniškem sejmu,« je aktivno ekipo predstavila nova vodja sekcije Tilka Belovič, ki obenem zatrjuje, da se kle-kljarice vedno rade odzovejo pozitivnim zunanjim pobudam. Tako so leta 2013 sodelovale pri izdelavi čipk za prt strunjanske cerkve Marijinega prikazovanja in leto pozneje pri prtu za baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, »leto- Kresni večer na Dolu Člani Društva dolanskih fantov smo pod idejnim vodstvom Mirana Ogrina 24. junija, ko goduje sv. Janez Krstnik, na Dolu pri Borovnici organizirali in obudili stari poganski običaj kurjenja kresa na kresno noč. Material za kres smo člani in vaščani zbirali cel teden, zato je bil kres, ki ga je Miran zakuril malo pred deveto uro zvečer, največji doslej in se ga ne bi sramovali niti na ljubljanskem Rožniku. Člani društva smo poleg varnosti poskrbeli tudi za suha usta in prazne želodč-ke množice obiskovalcev. Med plesom in petjem z narodno-zabavno skupino Nori val pod taktirko Nejca Trčka ter skupino legendarnih Slavčkov iz Kužn'ce smo z zanimanjem prisluhnili razlagi prof. zgodovine mag. Marjetki Balkovec Debevec o tem, kaj je kresni večer in kakšen pomen ima. Povedala je, da kolikor je dandanes še kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu, zato tudi pravijo: "O kresi se dan obesi." S kresovi so ljudje počastili sonce in mu z ognjem pomagali, da ne bi omagalo. Na kresno noč so svojo moč preizkušali vile in škrati, čudežno moč naj bi dobila tudi voda - umivanje v njej naj bi prinašalo zdravje in lepoto, neporočena dekleta naj bi v odsevu vode celo zagledala bodočega moža, zakladi pa naj bi cveteli s srebrnim ali zlatim plamenom. In ja, tudi sanje naj bi se uresničile, zato je vredno biti zelo pozoren nanje v tem času leta. Tako kot nekdaj, ko je kresni ogenj na kresni večer združil vso vas, je vaščane Dola in ostale prebivalce borovniške kotline ta večer združil v skupnem praznovanju in prošnji za blaginjo ter srečo, ki jo izreka prastara kresna pesem: Tri tičice, tri tičice so morje obletele ... Prva nosi klasek od pšenice ... Druga nosi jagodo od grozdja ... Tretja nosi zdravje in veselje ... Da b' ga, Bog daj, v naše selo dela ... Boštjan Zakrajšek, predsednik Društva dolanskih fantov (DFV) Poklon klekljaric ob visokem gasilskem jubileju. Že deveta klekljarska razstava skupine Punkeljc v Borovnici. Čipke za Sv. Trojico. Borovniške čipke krasijo tudi brezjansko cerkev. šnje leto pa smo se odločile, da naredimo čipke za naše cerkvice: cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabočevem, cerkev sv. Nikolaja na Pakem, cerkvi sv. Lenarta in sv. Trojice na Vrhniki. Farno cerkev sv. Marjete v Borovnici in sv. Štefana na Pokojišču pa naše klekljane čipke že krasijo.« In tako se je rodila razstava »klekljane čipke v cerkvicah«, obogatena z deli slikarke Sanje Rejc, sicer Spodnjeidrijčanke, ki trenutno živi in ustvarja v Borovnici. O slikah štirih zavetnikov cerkva je zapisala takole: »Iz življenja in mitologije vsakega sem upodobila tisto, kar najbolj nagovarja mene, je zasidrano nekje v mojem spominu. Sv. Nikolaj se je tako izrazil v podobi škofa, sv. Janez Krstnik v kolažu pridigarja, obglavljenca in »roke, ki je krstila Jezusa«, sv. Lenart v simbolnih podobah žita, konja in vklenjene roke, saj je patron rodovitnosti, zavetnik kmetov in živine ter osvoboditelj jetnikov. Sveta Trojica je prav tako simbolna interpretacija Očeta, Sina in Svetega duha.« Damjan Debevec, Foto: DD NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 25 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul MAŠ ČASOPIS 25 Občinske novice • Občinske novice • Sanacija plazu v Prošci S postopkom javnega naročila je bil izbran izvajalec, ki je s sanacijo začel avgusta. S tem se bo rešila dolgoletna težava ureditve cestišča v Prošci, in sicer do konca oktobra z ustrezno projektno rešitvijo. Zaradi narave dela bo občasno predvidoma cesta tudi popolnom zaprta, o čemer pa boste obveščeni preko spletne strani občine - www.horjul.si. •Javni razpis za najem športne dvorane Na spletni strani Občine Horjul je objavljen javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za leto 2015/2016, objavljamo pa ga tudi v tej številki Našega časopisa (na koncu naših občinskih strani). Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, fizične osebe in podjetja naj svojo pisno vlogo za uporabo športne dvorane pri OŠ Horjul pošljejo na naslov Občine Horjul ali po elektronski pošti obcina@horjul.si. Več informacij o razpisu lahko dobite na sedežu občine ali na telefonski številki 01 7591 120. Občina Horjul V novo šolsko leto bodo vstopili skozi nova vrata V osnovni šoli Horjul so v času šolskih počitnic opravili zamenjavo notranjih vrat, prepleskali šolske hodnike in jedilnico. Investicije, ki prispevajo predvsem k prijetnejšemu bivanju učencev, je financirala občina Horjul. Osnovna šola Horjul tudi med počitnicami ne sameva. Tokrat se v njej ne sliši otroškega živ-žava temveč ropotanje vrtalnikov in drugih strojev ter delavcev, ki odstranjujejo in nameščajo nova notranja vrata. Horjulski osnovnošolci bodo tako na prvi šolski dan že lahko stopili skozi nova vrata, saj izvajalec del podjetje Pro portis, Marko Voljčič iz Vrhnike, zagotavlja, da bodo dela zaključena že teden pred vstopom otrok v šolo. To potrjujejo tudi na občini, ki so za novo pridobitev - zamenjavo 31 kosov starih dotrajanih vrat ter namestitev novih kakovostnih vrat brez nadsvetlobe, iz občinskega proračuna odšteli 10.780 evrov. Poleg te investicije so poskrbeli tudi za novo podobo šolskih hodnikov ter jedilnice, ki pa je stala nekaj več kot 10.000 evrov. Izvajalec del Boštjan Grdadolnik iz Vrzdenca je omenjenim prostorom nadel prijazne pastelne barve, nanj pa v višini 170 cm nanesel še brezbarvni pralni premaz. Tako bo tudi notranjost šole odslej prijetnejša za oko, saj so bila v sklopu del odstranjeni tudi vsi odvečni leseni nosilci na stropu, kar odslej omogoča, da v prostor posije več sončnih žarkov. Nadja Prosen Verbič Konjeniški piknik Konjeniško društvo Zelena dolina Vas vljudno vabi na konjeniški piknik, ki bo v nedeljo, 6. 9. 2015, na domačiji Pr' Bit'nc v Horjulu. Program se bo pričel ob 13. uri, ko bodo člani društva prikazali, kako se konja osedla in pripravi vprego. Od 16. ure dalje pa Vas vabimo na zabavo z ansamblom Kvintet 7. VLJUDNO VABLJENI! Streljali na medveda v ZOO parku Rožman na Vrzdencu Neznanec je v noči s petka na soboto (14./15.) v Zoo parku Rožman ustrelil medveda Tima. Vodja parka Jože Rožman je za STA pojasnil, da je medved pod vplivom močnih zdravil in se danes počuti bolje, več pa bo o njegovem stanju jasno v ponedeljek. O dogodku so obvestili veterinarja pa tudi policiste, ki dogodek še preiskujejo. Stanje, ki jih je pričakalo v soboto zjutraj v Timovem prostoru, je bilo zastrašujoče, je povedal Rožman. Zvečer v petek je bilo namreč z medvedom še vse v najboljšem redu, v soboto pa je bil prostor krvav. Kot je pojasnil vodja parka, so potrebovali kar nekaj časa, da so dojeli, za kaj točno gre. Ko so medveda očistili, pa so našli vhodno in izhodno rano krogle. Medveda Tima so nemudoma oskrbeli, danes pa se obnaša že bistveno bolje kot v soboto, kar pomeni, da zdravila delujejo, je dodal Rožman. Povedal je še, da je v parku veliko živali, ranjen pa je bil le Tim. »Medved je trenutno najbolj markantna žival v parku in očitno je, da je bil izbran z namenom,« je prepričan Rožman. Park sicer že desetletje nastaja izključno iz ubogih, zavrženih in poškodovanih živali. Zahvaljujem se gasilcem Zahvaljujem se gasilcem prostovoljnih gasilskih društev Horjul, Vrzdenec, Podolnica, Zažar in Butajnova-Planina. In sicer za sodelovanje pri gašenju brunarice na naslovu Samotorica 60 v ponedeljek 6. julija 2015. Ognjena strela je po 48. letih, žal, popolnoma opravila svoje. Ker sem delo gasilcev prvič opazoval, sem se prepričal, da se tega zahtevnega, prostovoljnega dela lotijo le najbolj srčni, požrtvovalni in pogumni! Vsa priznanja, občudovanje in čast! Predvsem pa me je ganila takojšnja pomoč domačinov, bližnjih in tudi bolj oddaljenih sosedov, ki so skušali pomagati pred prihodom gasilcev, me zaskrbljeno spraševali, kako se počutim ter mi ponujali prevoz v Ljubljano ... Hvala vam Samotorčani in Samotorčanke, že pred leti sem napisal, da boljših ljudi ni! Bojan Burnik z vsemi mojimi Humanitarni tek v Podolnici 3. 10. 2015 se bo v Podolnici pred gasilskim domom ob 14. uri začel humanitarni tek. Tek in pohod bosta potekala za udeležence v več kategorijah po gozdnih poteh v Podolni-ci Vabljeni ste vsi, ki bi želeli podpreti prizadevanja Društva za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice. Več v naslednji številki Našega časopisa. Razvojno društvo Urh, Podolnica Dan odprtih vrat v Metrelu Že pred osmo uro zjutraj v soboto 20. junija letos smo se zbrali pred Metrelom v Horjulu, da smo si na dan odprtih vrat ogledali pridobitve podjetja. Tam so nas že čakali njegovi predstavniki. Število prvih obiskovalcev je že v tem času obetalo velik odziv. Prvi del ogleda se je odvijal v lepo urejenem prostoru z velikim ekranom na steni, kjer so vrteli posnetke iz daljnega obdobja okoli leta 1957, ko se je tovarna še gradila. Mnogo nekdanjih zaposlenih je ob pogledu na te zgodovinske posnetke obšla nostalgija po tistem obdobju in po sodelavcih, s katerimi danes nimajo več stikov. Po točno določenem času smo se preselili v sosednjo sobo, naše mesto pa je po predvidenem načrtu zasedla naslednja skupina. V drugi sobi nas je pričakal direktor podjetja Metrel, d. d., Edvard Reven. S svojim strokovnim in profesionalnem pristopom nam je opisal razvoj podjetja in dosedanje dosežke ter načrte za prihodnost. Trenutne rezultate bi z eno besedo lahko opisala kot sanjske. O poslovni odličnosti Metrela nedvomno pričajo številke, ki so nam jih prikazali s pomočjo raznih tabel in grafov. Ob upoštevanju dejstva, da so z določenimi aparaturami danes v bližini samega vrha ali celo na vrhu, jim lahko izrečemo le spoštovanje in čestitke. Sledil je ogled proizvodnje, ki je obiskovalce osupnil. Tudi tisti, ki smo že videli veliko sodobnih in urejenih prostorov, smo bili mnenja, da horjulski Metrel presega prav vse. Če pri tem upoštevamo še urejenost in čistočo, pa zagotovo prehitijo vsako konkurenco. Ogled je vodil Mirko Petrovčič in nas privedel do posebne sobe z muzejsko zbirko elektronske opreme, od katere se vsaj nekoč zaposleni v tej tovarni nikakor niso mogli posloviti. Ob pogledu na aparature in fotografije bivših sodelavcev, so na dan privreli spomini. Za boljše razumevanje delovanja aparatur, ki jih podjetje razvija in izdeluje, je v drugem prostoru poskrbel Janko Mole. Dovolite, da za konec delim z vami še moje osebno mnenje. Kraj, v katerem živimo, je nekoliko oddaljen od Ljubljane. Zaposlitev v mestu mnogim predstavljala ogromno vožnje in posledično izgube časa. Tudi sama sem bila ena od teh, zato vem, da bi bilo bolje imeti ob koncu meseca tanjšo kuverto in biti rešen te težave. Posebno se je to izrazilo nekoč. Takrat so bile prometne povezave slabe. Po vsem videnem menim, da ste vsi, ki ste kakorkoli sodelovali pri ustvarjanju tega podjetja, danes na rezultate lahko izjemno ponosni. Posebno še v tem težkem obdobju za slovensko gospodarstvo, ko dnevno propadajo nekoč uspešna podjetja. Res pa je, da brez spretnega vodstva, ki je sprejemalo prave odločitve v pravem času, takšnih rezultatov danes ne bi bilo. Seveda pa ogromno odgovornosti nosijo tudi nadvse delavni in vestni delavci. Čuvajte ta horjulski biser in ostanite lojalni podjetju, ki je danes v ponos celotni horjul-ski občini. Olga Gabrovšek VABLJENI na 15. kolesarsko dirko in 6. gorski tek na Koreno Kolesarski klub Zapravljivček Horjul organizira tradicionalno kolesarsko dirko na Koreno nad Horjulom. Cestna dirka kolesarjev bo potekala v soboto, 19. 9. 2015, in se bo začela s startom ob 14. uri pred Športnim parkom v Horjulu. Za vse kolesarje je obvezna uporaba varnostne čeTudi letos bodo na svoj račun prišli tekači, saj bo zanje organiziran 6. Gorski tek na Koreno. Start bo ob 12.30 pri cerkvi v Horjulu. Zaključek dogodka s pogostitvijo udeležencev, objavo rezultatov in podelitvijo nagrad bo na kmetiji odprtih vrat Pri Lenart. Prijave sprejemamo na startnem prostoru pred Športnim parkom v Horjulu na dan prireditve od 11.00 do 13.50. Vse dodatne informacije o dirki vam bodo pred prireditvijo na voljo na naši spletni strani www.zapravljivcek.si in po telefonu 051 384 078 (Robi). Vabljeni v čim večjem številu! NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 26 26 MAŠ ČASOPIS Občina Pf Horjul 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Zlati globus so v zrak ponovno dvignili Šurki. Svetovno prvenstvo v nogometu Občine Horjul Župan Janko Prebil je čestital najboljšemu strelcu turnirja Žigi Smrtniku. Bitencov bazen - posebna atrakcija za otroke in vse, željne osvežitve. Šurki ponovno osvojili zlati globus Podolnica, 20. in 21. junij - V organizaciji Športnega društva Extrem je na nogometnem igrišču v Podolnici drugo leto zapored potekalo Svetovno nogometno prvenstvo Občine Horjul, ki je na več načinov poskrbelo za izjemno vzdušje. Nogometno igrišče v Podolnici je ponovno oživelo. Na njem so se zbrali nogometni navdušenci, tisti, ki so zaigrali in preizkusili travnato podlago ter svojo kondicijsko pripravljenost, in tisti, ki so z izvirnimi transparenti ali brez njih navijali za svoje sovaščane ter stiskali pesti za favorite. Svetovno nogometno prvenstvo Občine Horjul je bilo ponovno lepo obiskano. Na njem so se predstavile ekipe iz skoraj vseh koncev horjulske občine. Svoj kraj so zastopale ekipe Mački - Lesno Brdo, Ljubgojna, Korena, Šurki - Podolnica, Vrzdenec, Zaklanec in Ža- žar, Horjul pa je zastopalo kar pet ekip - Horjul 1, Horjul 2, NK Marjan, Rudl Pub in Sports House. Sobotni dan je potekal v znamenju skupinskih tekem, ki pa jih je prekinilo deževje ter tako dogodek spremenilo v dvodnevni. Nedeljsko popoldne je privabilo še večje število gledalcev, ki so lahko spremljali četrtfinalne in polfinalne boje ter tekmi za 3. in 1. mesto. Videli smo lahko kar nekaj lepih zadetkov, pa tudi prečk in še več udarcev mimo vrat. Vsaka igra je postregla s številnimi dobrimi posredovanji, ki jih je po- gosto prestregla nasprotnikova noga, tako ni šlo brez modric in blažjih udarcev, nekateri so za dobro igro žrtvovali celo svoj gleženj. Tekme so bile vseskozi napete in zanimive. Največ pozornosti pa je pritegnila ženska tekma, ki je bila organizirana prvič. Na travnati zelenici sta se tako pomerili ekipi žensk iz Horjula in Podolnice. Slednje so v slogu svojih moških sovaščanov poskrbele, da so vratarjeva vrata ostala nedotaknjena, nasprotnikova pa so suvereno zadele dvakrat in osvojile zmago. Kot rečeno so zlati globus in 1. mesto ponovno prepričljivo osvojili lanskoletni zmagovalci - Šurki iz Podolnice, ki so z rezultatom 6 : 0 premagali drugouvrščeno ekipo Sports House iz Horjula. Tretje mesto pa je letos pripadlo ekipi Horjul 1. Medtem ko so na nogometnem igrišču potekale izločitvene tekme, je organizator poskrbel za animacijo igralcev in obiskovalcev. Za nogometne navdušence je bilo pripravljeno manjše igrišče za nogometni zorbing, kjer so energijo tro-šili tako otroci kot odrasli. Tekmovanje v kletki 1 na 1 je bilo prav tako izredno atraktivno. V njej se je zvrstilo več generacij dečkov in fantov, ki so preizkušali svojo eksplozivnost, natančnost in moč. Za najbolj pripravljenega se je izkazal Aljaž Škarabot iz Ljubgojne, ki si je prislužil laskavi naziv - nogometni kralj Horjula. Poskrbljeno je bilo tudi za različne vrste osvežitve, ki se je po vsem tem pošteno prilegla. Žejni in lačni so jo našli za točilnim pultom, drugi pa v podeželskem Bitencovem bazenu. Svetovno prvenstvo v nogometu Občine Horjul se je zaključilo s podelitvijo pokalov najboljšim posameznikom in ekipam. Poleg prvih treh moških in obeh ženskih ekip so iz rok župana Janka Prebila pokale prejeli še Adis Mujic (Sports House) za najboljšega vratarja in Žiga Smrtnik (Šurki - Podolnica) za najboljšega strelca. Športni dogodek je ponovno dokazal, da šport resnično združuje in navdušuje, zato se že veselimo naslednjega. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Projekt prijatelji: Horjul-Kranjska Gora, 28. junij - Od Horjula do Kranjske Gore je potekalo dobrodelno kolesarjenje Bodimo prijatelji, ki ga je Grega Čepon v sodelovanju s centrom Astera organiziral po vzoru poti, ki jo je prevozil pred desetimi leti, ko je pobegnil od doma. Traso je prevozilo osemdeset kolesarjev, ki so s prijavnino prispevali denar za taborjenja v naravi za socialno ogrožene mladostnike in družine. Zadovoljen s premierno izpeljavo dogodka Projekt Bodimo prijatelji, o katerem je lahko slišala vsa širna Slovenija, saj so o njem pisali najbolj brani slovenski mediji in govorili mnogi znani Slovenci, kot so Peter Poles, Denis Av-dič, Samir Handanovič, Ana Klašnja, Alenka Dovžan in drugi, je uspešno zaključen. Glavni "krivec" zanj, Grega Čepon, ki je pred desetimi leti zaradi slabih ocen in razočaranja nad samim seboj s kolesom pobegnil od doma, po izteku dogodka pravi: "S prvo izvedbo moram biti zadovoljen, posebej zato, ker nisem vedel, kaj naj pričakujem. Imel sem sicer neka pričakovanja, zadal sem si cilj, da se bo dogodka udeležilo 100 kolesarjev in temu sem se približal, saj se je kolesarjenja udeležilo 80 rekreativcev. Ti pa so z delom prijavnine omogočili otrokom nepozabne počitnice, kar je bil naš glavni cilj". Največji skupinski kolesarski pobeg V nedeljo, 28. junija, zgodaj zjutraj se je na parkirišču pred Metrelom zbralo lepo število kolesarjev, njihovih spremljevalcev in spremljevalnih vozil. V spremstvu godbe Vrhnika so se odpravili na Občinski trg, kjer je bilo mogoče opraviti vse potrebne formalnosti. Tam je zbrane najprej pozdravil glavni organizator Grega Čepon, ki je predstavil akcijo in dejal: "Vsak od nas je že kdaj naredil kakšno neumnost in pobeg s kolesom v Kranjsko Goro je bila ena izmed mojih izvirnej-ših. Tej pa danes želim dati drugačen predznak in nas vse opomniti, da se tudi iz neljubih dogodkov lahko nekaj naučimo." Kolesarje in dru- ge navzoče je prišel pozdravit tudi župan Janko Prebil, ki jim je zaželel lepo potovanje, naj v kolesarjenju uživajo in hkrati pazijo na soudeležence. Sledila so še navodila o cestno-prometnih predpisih vodje spremljevalne ekipe na motorjih, nato pa skupinska slika in največji skupinski kolesarski pobeg se je pričel. Nekaj več kot 40 dobro pripravljenih in s kilometri podkovanih kolesarjev na cestnih in gorskih kolesih je kmalu po skupinskem startu moralo zagristi že v prvi klanec, ki je bil mala malica v primerjavi s tistimi, ki so jih imeli še pred sabo. A čakali so jih tudi spusti, prvi že proti Gorenji vasi, kjer je bil čas za prvi postanek. Ta ni trajal dolgo, saj jih je čakala še dolga in zahtevna pot. Kolesarji so kolesarili v skupini in sledili zemljevidu ter poti, ki jo je pred desetimi leti preko-lesaril Grega. Nihče ni skrival navdušenja nad lepoto trase, nad njeno razgibanostjo in zahtevnostjo pa je potarnal marsikdo. A ker je bil tempo umirjen in postanki skoraj prepogosti, je traso po mnenju udeležencev lahko prevozil vsak povprečen rekreativec. Škofji Loki je tako sledil Kranj, nato Podblica, Lesce, nato so se čez nekaj deset kilometrov okrepčali v Zgornjih Gorjah, zatem v Mojstrani in nazadnje v težko pričakovani Kranjski Gori, ki je bila njihov cilj. Tam so si pošteno oddahnili. Ne le zato, ker je bilo za njimi 120 prekolesarjenih kilometrov, nešteto manjših in nekaj večjih vzponov ter spustov in kar 1800 metrov višinske razlike, pač pa jim je odleglo tudi zato, ker so na cilj vsi prišli celi in brez prask, zamenjali so le dve počeni zračnici. Na vsakem od postankov se je skupini pridružil kak nov kolesar, tako da se je v Kranjski Gori cilja veselilo 80 udeležencev. Posebej zanimivi so bili kolesarji s starodobniki, ki so se jim pridružili v Mojstrani ter skupaj z njimi opravili pot po kolesarski stezi do Kranjske Gore. Drugi del dogodka - zabava z nastopajočimi Pred hotelom Kompas je bilo postavljeno prizorišče, kjer se je odvijal drugi del dogodka. V sklo -pu tega so bile postavljene kulinarične stojnice in pripravljen pester zabavni program za vse generacije. Otroke je zabaval čarovnik Grega, lahko so si ogledali, kako poteka poslikava telesa ali se udeležili katere od zanimivih delavnic ter prisluhnili nastopom mladih glasbenikov. V popoldanskih urah je na svoj račun prišla odrasla generacija. Za ples in zabavo so poskrbeli glasbeni sestavi Čepon, Stopinje, ansambel Jureta Zajca, proti večeru pa so na oder stopili še člani skupin D'Zombies ter Big foot mama, ki je navdušila mnoge horjulske fante. Nekateri že v popoldanskih urah, drugi pa že ali šele v jutranjih urah so zapustili prizorišče, vsi nekoliko utrujeni, a z dobrim občutkom, da so kolesarili v dober namen ter prispevali nekaj denarja za pomoči potrebne,. S prispevkom od prijavnin otroci doživeli nepozabne počitnice Denar, okrog 800 evrov, ki se je nabral od prijav-nin, je prišel v prave roke. Mladostniki iz Mladinskega centra Tržič, ki so v mesecu avgustu na taborjenju na Razazijah doživeli del nepozabnih počitnic, so navdušeni in hvaležni za dar. Kaj vse so na taborjenju doživeli, pa v naslednji številki Našega časopisa. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Organizatorja, Grega Čepon in center Astera, se iskreno zahvaljujeta pokrovitelju LTO Kranjska Gora, vsem sponzorjem in pomočnikom, ki ste pomagali soustvariti največji kolesarski pobeg v Sloveniji, in seveda vsem udeležencem, saj brez vas prireditve ne bi bilo. Se vidimo prihodnje leto v še večjem številu! NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 27 31. avgust 2015 elektronski naslov: obdna@horjul.si Občina Rl Horjul NAŠ ČASOPIS 27 AED rešuje V • 1 • • življenja Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno 10 minutah. Možnost preživetja je vsako minuto manjša za 10 odstotkov, možgani pa se začnejo nepopravljivo okvarjati že po nekaj minutah. Večina zastojev srca (in posledične smrti) se pripeti izven bolnišnic ob prisotnosti očividcev. Zastoj srca je mogoče rešiti z sunkom električnega toka. Z avtomatskim zunanjim defibliratorjem (AED) damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopkom oživljanja že veliko preden prispe reševalna ekipa. Hitreje kot začnemo oživljati, več možnosti za preživetje ostane. Človeka naj bi prvič stresli z električnim sunkom v 3-5 minutah od tega, ko se je zgrudil, česar seveda reševalna ekipa z rešilcem ne more zagotoviti, zato je toliko bolj pomembno, da to stori očividec, ki je prisoten. Kaj lahko očividec naredi? • Toliko kot zdravnik brez opreme, • z defibrilatorjem AED skoraj toliko kot reševalna ekipa z vso opremo. POMEMBNO! • Če se človeku ustavi srce in mu ne pomagamo, umre po 10 minutah. Možgani se okvarijo že veliko prej. • Hiter električni sunek zelo poveča možnosti za preživetje. • Hitreje ukrepaš, več možnosti za preživetje bo žrtev imela. Kaj je AED? AED je kratica za avtomatski zunanji defibrila- tor. AED se uporabi za dovod električnega sunka osebi, ki je doživela nenaden srčni zastoj. Do tega pride, ko normalni srčni ritem nenadoma postane kaotičen. Srce ne more več črpati krvi in žrtev se zgrudi, preneha dihati, postane neodzivna. Nenadni srčni zastoj lahko doživi kdorkoli in kadarkoli. Čeprav se možnosti povečujejo z leti in pri ljudeh s srčnimi težavami, velik odstotek žrtev predstavljajo ljudje brez znanih rizičnih faktorjev. V Sloveniji dnevno zabeležijo 10 nenadnih srčnih zastojev, preživi pa le polovica žrtev. Občina Horjul je pred leti defibrilatorje predala gasilskim društvom in so na voljo vsem občanom ter za skupno dobro vseh na naslednjih lokacijah: V prihodnje bodo organizirana predavanja in praktični prikazi uporabe defibrilatorja. Občanke in občane vabimo k udeležbi. Občina Horjul NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 28 28 NAŠ ČASOPIS Občina R| Horjul Horjulski folkloristi zaplesali na Poljskem Folkloristi FS Klas smo se po enoletnem premoru zopet vrnili v mednarodne vode. Letos smo se s slovenskimi ljudskimi plesi predstavili na Poljskem, kjer je v Krakovu od 7. do 10. avgusta potekal III. Summer Arts Festival. Nastopili smo s kombinacijo dveh spletov: Prepovedan ples na barju s plesi iz okolice Ljubljane ter s spletom prekmurskih plesov. Na pot smo se v večernih urah podali v četrtek, 6. avgusta, izpred Prosvetnega doma Horjul. Garderoberke so se prepričale, da so vsi rekviziti in obleke spakirani, nato pa nas je pot s postanki vodila mimo Avstrije in Češke. Zjutraj smo končno prispeli na Poljsko. Najprej smo se ustavili v mestu Oswiecim, kjer smo si ogledali muzej nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwite, ki je deloval od leta 1940 do 1945. Po izčr- pnem in vsebinsko grozovitem ogledu smo pot nadaljevali z vožnjo do Krakova, kjer smo se nastanili v hostlu. Nekateri so prost večer izkoristili za obisk lokalnih pivnic, drugi za poležavanje ali sprehod po mestu in trgovinicah. Naslednji dan smo si ogledali letalski muzej v Krakovu. Tam smo videli vojaška in civilna letala, helikopterje in letalske motorje ter predelan vojaški helikopter, s katerim je nekoč letel papež Janez Pavel II. Zatem smo vožnjo nadaljevali do mesta Wadowice, kjer smo želeli obiskati rojstno hišo pokojnega papeža. Ogledi so na žalost bili že polno zasedeni, namesto tega pa smo raziskali wadowiško baziliko. Po vrnitvi v Krakov smo si po kosilu uredili pričeske in se oblekli za nastop na bližnjem trgu. Plesali smo v oblekah, kakršne so nosili v Horjulu v začetku 20. stoletja. Poleg nas so nastopile tudi skupine iz Turčije, Irske, Estonije, Romunije, Nizozemske in drugih držav, zato kulturne raznolikosti na trgu ni manjkalo. Med nastopom smo vsi vidno uživali. Najbolj so nas podžgali potrki, ki so zaradi strukture odra dajali vtis, kot bi na odru plesalo 100 plesalcev. Manjkal ni niti pozitiven odziv publike, največjega navdušenja je bil deležen plesalec, ki se je spogledoval s kar dvema plesalkama naenkrat. V nedeljo se je pol skupine odpravilo osvežit v bližnje kopališče, ostali pa smo obiskali grad nad mestom. Tam smo si ogledali kraljevo zakladnico, ogromne kraljevske sobane s čudovitimi tapiserijami in slikami, za konec pa smo se povzpeli še na stražni stolp. Po spustu v mesto in kosilu so sledile priprave 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si za drugi nastop, tokrat v oblačilih, kakršne so nekoč nosili v Prekmurju. Plesali smo v dvorani bližnje pivnice, nastop pa je bil tudi tokrat odličen. Množica ljudi nam je dala zagon, tako da smo pozabili na tremo in vročino ter preprosto uživali. Po nastopu smo si lahko ogledali nastope tujih folklornih skupin, ki so bili izredno zanimivi. Po večerji so nekateri ostali in si festival ogledali do konca, drugi so degustirali domača piva, tretji pa so se sproščali ob torticah in sladoledu. V ponedeljek smo spakirali svoje stvari in se na poti domov ustavili v rudniku soli Wieliczka na jugu Poljske. Tam so sol kopali že v začetku 13. stoletja, vanj pa se pride po 378 stopnicah. Očarani nad mogočnostjo in urejenostjo rudnika sploh nismo opazili, kdaj so minile 3 ure ogleda. Kosilo smo pojedli kar v podzemni restavraciji v rudniku in kupili spominke iz kamene soli. Sledila je dolga vožnja s postanki nazaj v Slovenijo. Na avtobusu ni manjkalo zabave, saj smo prepevali in tudi plesali ob zvokih harmonike, kitare in klarineta. Kot običajno bomo imeli pred novo sezono nekaj počitka, jeseni pa sprejemamo tudi nove člane - tako plesalce kot glasbenike. Vabimo vas, da se nam po 16. septembru pridružite na vajah ob sredah in petkih ob 19.30 v Prosvetnem domu Horjul. Katarina Grdadolnik Horjulski krožkarji natočili 50 kilogramov medu Horjul, 15. julij - Pridni kot njihove čebele so horjulski učenci, ki obiskujejo čebelarski krožek, pomagali pri točenju medu in ga iz treh panjev dobili preko 50 kilogramov. Čeprav smo ravno zakorakali v čas počitnic, so se najbolj pridni in zagnani horjulski učenci, ki obiskujejo čebelarski krožek, odzvali na vabilo mentorja Primoža Garafola, naj pridejo pomagat točit med. Osem učencev se je v sredo dopoldan zbralo pri šolskem čebelnjaku in nestrpno čakalo, kakšna bo medena letina. Mladi čebelarji so pomagali pri vseh opravilih - pobirali so satje, jih zlagali v gajbice, odkrivali, jih zlagali v točilnik in nazaj v panje. Nekaj več kot 50 kilogramov so ga natočili, kar jim je dalo še dodaten zagon in spodbudo za naslednja čebelarska opravila, ki se jih bodo lotili že zgodaj jeseni, ko ponovno zakorakajo v šolo. Za nagrado je vsak od prisotnih domov odnesel kozarec akacijevega medu, ki jim ga je za pridnost poklonil župan Janko Prebil. Nadja Prosen Verbič 10. obletnica Centra starejših Horjul V letošnjem letu mineva 10 let, odkar je Center starejših Horjul odprl vrata in sprejel prve stanovalce. V juniju smo stanovalci in zaposleni to obeležili s slovesnim praznovanjem. Zbrali smo se v avli centra in prisluhnili učencem OŠ Horjul, ki so nam pripravili kulturni program. Praznovanje smo nadaljevali s piknikom, poklepetali ob dobrih jedeh z žara, se veselili in plesali. Za dobro vzdušje je skrbel ansambel Deteljica. Praznovanje smo zaključili z nastopom pevskega zborčka zaposlenih in rezanjem torte. Dom lahko sprejme 159 stanovalcev, ki so nastanjeni v eno- ali dvoposteljnih sobah. Zasedenost je 100-odstotna in verjamemo, da bo tako tudi ostalo. Navezujemo stike z lokalnim okoljem: prostovoljci, kulturnimi društvi; učenci OŠ Horjul in otroci iz vrtca nas redno obiskujejo in nam pripravljajo nastope, stanovalci pa redno obiskujejo okoliške lokale, trgovine in prireditve. V začetnem obdobju poslovanja našega Centra je bilo veliko zaposlenih iz bolj oddaljenih krajev, saj v lokalnem okolju strokovnega kadra skoraj ni bilo na voljo. Z leti so se razmere spremenile. Mladi so se začeli usmerjati v zdravstvene in njim sorodne poklice, tako da sedaj zaposlujemo vedno več sodelavcev iz horjulske doline in bližnje okolice. 10 let že nudimo varen in topel dom v jeseni življenja. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da naš center ne bo zgolj stavba, ampak dom, kjer vladajo prijaznost, prisrčnost in spoštovanje. Emanuela Grom, dipl. del. terapevtka S splavom po Savi Dočakali smo lep spomladanski dan za naš izlet s splavom po Savi. Z avtobusom smo se odpeljali do Radeč. Tam nas je že čakal splav. Splavar nas je veselo pozdravil, za dobrodošlico ponudil šilce borovničevca, različne sokove in piškote. Odpluli smo proti Zidanemu mostu. Spremljala sta nas harmonikar in radeška folklorna skupina. Ob zvokih harmonike smo veselo plesali. Bilo je zanimivo, opazovali smo okolico: na eni strani skalovje, na drugi zelenje. Med vožnjo smo izvedeli marsikaj o splavarje-nju nekoč ter lepotah in težavah tega garaškega poklica. Zanimiv je bil krst na splavu. Naš stanovalec Jakob se je dobro odrezal. Na splavu so nam postregli z odličnim kosilom - okusnim golažem, ki smo ga vsi pohvalili. Na žalost je vsega lepega enkrat konec in poslovili smo se od prijaznih splavarjev. Vračali smo se preko Trojan, kjer smo se posladkali z znamenitimi krofi. Vrnili smo se veseli in zadovoljni. Takih izletov si še želimo. Minka Zelnik, stanovalka Horjulski upokojenci na izletu po Dolenjski Sobota, 6. junija, je bila kot nalašč za tradicionalni izlet horjulskih upokojencev. Pot nas je vodila do stičišča štirih občin. Vozili smo se mimo Iga, Kureščka in Roba do Krvave Peči. Ta idilična vasica trenutno šteje zgolj 12 prebivalcev. Sprejel nas je g. Srečo Krafeljc, sedanji upravnik doma veteranov OZVVS Velike Lašče v Krvavi Peči. V tem domu je sedaj manjši muzej, ki smo si ga ogledali. Krvava Peč je prvotno nosila ime Rožna vas. Ime pa ji je spremenil dogodek izpred nekaj stoletij, ko so vas napadli Turki in presenetili dve deklici, ki sta se raje vrgli s pečine v globino, kot pa se jim prepustili. Njuna kri je pordečila skalo in posledično spremenila vasi ime. 15 minut hoje nas je ločilo od hribčka, kjer na lepi lokaciji stoji cerkev sv. Lenarta, ki je že nekaj časa v fazi prenove. Nekoč so se v tem okolju odvijale razne viteške igre. Pred nekaj leti je g. Krafeljc prosil sovaščana za prostor z vrtačo, kamor so domačini odvažali odpadke. Imel je idejo, da bi prostor preuredil v naravni amfiteater, čemur se je takrat večina le nasmihala. Po prvih vidnih rezultatih pa so mnenje spremenili in se mu pridružili ter s skupnimi močmi projekt tudi dokončali. Amfiteater danes kaže svojo prijazno podobo in ima dobro akustično ureditev, o čemer smo se lahko prepričali tudi sami, saj so nam nekateri naši pevci to dokazali s svojim nastopom. Kar prehitro je minil čas in potrebno je bilo nadaljevati pot. Obiskali smo rojstni kraj Josipa Stritarja, Podsmreko pri Velikih Laščah. Nasproti njegove rojstne hiše stoji edini pristni spomenik iz njegovega obdobja - s slamo krita kašča. Pot smo nadaljevali do Rašice pri Velikih Laščah, kjer se je rodil verski reformator in utemeljitelj slovstva Primož Trubar. Ogledali smo si Trubarjevo domačijo, ki s svojim mlinom in idilično okolico obiskovalca z mislimi popelje v zgodovino. S tem pa še nismo zaključili obiska pri vseh naših kulturnih velikanih v okolici Velikih Lašč. V Dolnjih Retnjah se je namreč rodil Fran Levstik, v Gradežu pri Turjaku pa je skladatelj Marij Kogoj preživljal svojo mladost. Sledilo je še zadnje dejanje sobotnega izleta - kosilo. Preden smo prišli do polnih krožnikov smo se peljali mimo Taborske jame, Grosuplja in Višnje gore, potem pa pristali v prijetnem gostišču na Polževem. Postregli so nam v lepo opremljenem in ohlajenem šotoru, ki pogosto gosti poroke. Pogostitev z okusnim kosilom je bila odlična. Za večino izmed nas je bil izlet zelo uspešen. Ne smemo pozabiti, da je uspeh v veliki meri odvisen od organizacije in vodenja. Na slednje se vedno temeljito pripravi naš predsednik, ki ima za to poseben talent. Seveda pa je uspeh izleta odvisen tudi od nas, naše osebnostne naravnanosti in počutja. Olga Gabrovšek NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 29 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 29 Lazarji pri ruski kapelici Bila je nedelja, 2. avgusta. Vreme je že v zgodnjih jutranjih urah napovedovalo, da bo naš pohodni program težko izvedljiv. Zato smo se takoj na začetku dogovorili, da se bomo prilagajali vremenskim razmeram. Pot nas je vodila preko Kranjske Gore čez prelaz Rateče preko Trbiža do Rabeljskega jezera, kjer smo imeli prvi postanek v dežju. Preko prelaza Predel smo se vrnili v Slovenijo in si ogledali nov most. Prvotnega je leta 2000 uničil plaz v strugi Mangartskega potoka in Predelice ter s svojo rušilno močjo odnesel regionalno cestno povezavo med Bovcem in Predelom. Plaz je s svojo močjo poglobil dolino tudi za 40 metrov in spremenil videz reke Koritnice. Loška koritnica leži v zavetju petih mogočnih dvotisočakov (Mangarta, Jalovca, Loške stene, Rombona, Jerebice) v dolini Triglavskega narodnega parka. Edina alpska vas Strmec. Kot da bi vas še ne utrpela dovolj gorja, je bila deležna še mnogih naravnih nesreč - od potresov do poplav. Od vseh pa je področje najbolj zaznamoval katastrofalen plaz novembra leta 2000. Ta se je sprožil pod Stož-jem in po dolini Mangartskega potoka dosegel Log pod Mangartom. Življenje je izgubilo 7 ljudi, porušenih je bilo 6 ter poškodovanih 23 objektov. V bližini Loga pod Mangartom je 4,5 kilometra dolg rudniški predor Štoln. Ustavili smo se pred obokanim vhodom in si pred njim ogledali prikaz zgodovinskega ozadja in razstavljeno rudniško lokomotivo iz časa, ko je pod Loško steno je Log pod Mangartom, ki jo sestavljata Spodnji in Gornji Log ter naselje Strmec. Log pod Mangartom je skupaj s slikovito Loško Koritnico domovanje številnih slapov. Večina je težko dostopnih. Kraj je zaznamovan s krvavo in borbeno zgodovino, v katero spadajo vojna z Napoleonom, Soška fronta in pokol vse moške populacije v vasi rudnik še deloval. Predor je vodil naravnost v rudnik svinca in cinka v Rablju v Italiji, kjer so prebivalci Loga kopali svinčevo in cinkovo rudo. Pod mogočnim hribovjem tega lepega kraja leži najlepše vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne na Slovenskem. Tu je pokopanih okoli 800 avstro-ogrskih vojakov različnih narodnosti, ki so v letih 1915-17 bra- nili Rombon in Bovške doline. V neposredni bližini vojaškega pokopališča znana družina Černuta goji ovce in prideluje ter prodaja ovčji sir. Nekateri so ga kupili in ga že čez kratek čas preizkusili na vrtu zaprtega gostišča, kjer smo imeli malico. Sledila je vožnja proti Trenti. Ustavili smo se pri utrdbi Kluže, ki je pomemben spomenik obrambe pred turškimi vpadi, Napoleonovo vojsko in napadi v I. svetovni vojni. Ogledali smo si globoka korita reke Koritnice, ki se vije 70 metrov globoko po ozki soteski. Pogled v globino vzbudi pri popotniku posebno strahospoštovanje in zamegli še tako jasen pogled. Pot nas je vodila proti Lepeni. Po pešpoti smo se odpravili do Šunikovega vodnega gaja, ki po mnenju bioenergetikov oddaja močno pozitivno energijo. Po lepi gozdni poti smo prispeli do planinskega doma dr. Klementa, od koder vodijo označene podi na Komno, Krn in vse do ledeniških Krnskih jezer. Vreme je bilo v tem času že mnogo prijaznejše in pijača ter kavica sta nam v tem lepem planinskem domu še kako koristili. Vreme sicer tega dne ni bilo naklonjeno pohodu na Vršič, zato smo se tja raje kar peljali. Preko prelaza smo prispeli do Ruske kapelice. Ta je postavljena v spomin na ruske vojake, ki jih je leta 1916 zasul snežni plaz, ko so gradili cesto čez gorski prelaz Vršič. Kapelica je urejena v pravoslavnem slogu, kar izraža versko pripadnost preminulih vojakov. V bližini kapelice je pokopališče teh vojakov. To je bila naša zadnja postojanka tega dne. Vreme na poti proti domu je bilo takšno kot ves dan. Torej razgibano. Nekaj časa je sijalo sonce, toda že naslednji trenutek je padal dež. Ta nas je poslednjič pošteno presenetil ravno takrat, ko smo izstopili iz avtobusa na parkirišče v Horjulu. Ta nedeljski izlet ali pohod se je nekoliko razlikoval od ostalih. Ob odličnem vodenju našega Bobija se je vsak izmed nas v mislih vračal v pretekla obdobja in si predstavljal trpljenje ljudi. Slednje pa se še vedno ni zaključilo, saj jih naravne nesreče še vedno opominjajo, da je narava močnejša od ljudi. In s to mislijo morajo živeti iz dneva v dan. Morda mi ne živimo v tako idiličnem naravnem okolju, vendar pa zato mnogo bolj mirno in varno. In to je tisto, česar se premalokrat zavedamo. Zabeležila: Olga Gabrovšek Fotografija: Bogdan Seliger Začetek sanacije plazu v Prošci Plaz v Prošci, ki se sproži ob vsakem večjem deževju in s seboj odnese še del ceste nad Zaklancem, bodo konec avgusta začeli sanirati, in to celostno - z raziskavo terena, projektom ter izgradnjo opornega zidu in dre-nažnim odvodnjavanjem. Zagotovitev stabilnosti terena in nemoteno prevoznost ceste Zaklanec - Dolenja vas v dolini Prošce je nuja, ki se jo zaveda tudi Občina Horjul. Ob vsakem večjem deževju je bila namreč klicana, naj ponovno posreduje in na območje plazu pošlje vzdrževalca cest. Ta je nekajkrat že posredoval in plaz začasno saniral. Tokrat se je občina zadeve lotila celostno. Že v začetku leta so bile izkopane tri sonda-žne jame za ugotavljanje sestavine v plazu, prav tako so bile opravljene geodetske meritve in izris profila terena. Nato je občina pri podjetju Cestal d.o.o. iz Vnanjih Goric naročila Projekt za izvedbo del, ki natančno opredeli problem in predvidi ustrezne rešitve. Sanacija načrtuje ureditev in odvodnjavanje na priključni gozdni cesti, od koder naj bi iz višje ležečih travnikov pritekla meteorna voda in se zlivala na cesto ter spodjedala cestišče. Nato opredeli izkop gradbene jame v dveh ali treh etažah ter zakoličbo temeljev in postavitev objekta in opornega zidu. Celoten oporni zid, ki naj bi predvidoma stal na glineni podlagi, bo v glavnem sestavljen iz skal v betonu, izdelan pa naj bi bil 5,3 metre v globino. Pri tem PZi narekuje tudi nujnost vgraditev zunanje in notranje drenaže ter drena-žnih cevi ob vrhu betonskega zidu, ureditev mulde, jaška za meteorno vodo ter postavitev odtoka. Nazadnje pa opisuje tudi princip ureditve brežine pred erozijo ter ureditev cestišča - asfaltiranje, nasipanje in ureditev bankin ter ureditev terena na pobočju pod opornim zidom, ki predvideva humusiranje, zatravitev ali zasaditev gozdnega drevja, da bo ta nemoteč in okolju bolj prijazen. Na podlagi projekta za izgradnjo je občina Horjul v mesecu juniju objavila javno naročilo za sanacijo plazu v Prošci. Mesec dni kasneje je bilo izbrano podjetje za izvajanje -Euro grad d.o.o. iz Ljubljane. To bo s sanacijo del začelo konec meseca avgusta, zaključilo pa naj bi do konca meseca oktobra. Projekt sicer načrtuje zaprtje spodnjega dela cestišča in ureditev izmeničnega prometa, toda občina obvešča, da se predvideva tudi občasna popolna zapora ceste ter preusmeritev, o čemer bo pravočasno obveščala, in sicer preko občinske spletne strani - www.horjul. si. V primeru zapore prosi bralce za razumevanje. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV JAVNI RAZPIS za uporabo športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za sezono 2015/2016 V športni dvorani pri OŠ Horjul je mogoča športna vadba, tekme ter rekreacije za športna društva, klube, fizične osebe in druge organizacije vse dni v tednu od 16. do 23.00 (od ponedeljka do petka), razen v času šolskih počitnic. Športna dvorana Horjul se z eno pregradno steno lahko preuredi na dve ločeni vadbeni površini. V športni dvorani v Horjulu je mogoče igranje: v celotni dvorani (32 x 28 m = 896 m2): rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka; v polovici dvorane: košarka, odbojka, badminton, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe. v telovadnici (95 m2 oz. mala telovadnica): aerobika, ples, joga ... Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, organizacije, fizične osebe ter podjetja s sedežem v Občini Horjul in zunaj nje, ki imajo poravnane vse obveznosti do Občine Horjul. Termini bodo dodeljeni na podlagi prejetih prijav. V ceno najema je vključeno koriščenje športne dvorane ter ene garderobe, sanitarij, tušev ter parkirišče. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, podjetja in fizične osebe naj svojo pisno vlogo za uporabo športne dvorane v Horjulu oddajo na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, ali na elektronski naslov obcina@horjul.si. Razpis je odprt do zasedbe mest. Obrazec vloge je sestavni del razpisa in ga dobite na spletni strani občine Horjul - www.horjul.si ali na sedežu Občine Horjul. Vloga mora vsebovati: • podatke o vlagatelju • termin (dan in uro ter datum uporabe od - do) • prostor: dvorana (pol ali celotna) ali mala telovadnica • vrsta rekreacije oz. Dejavnosti • odgovorna oseba Po pripravljenem urniku koriščenja športne dvorane v Horjulu bodo z uporabniki podpisane pogodbe o uporabi. TERMINI IN CENIK TELOVADNICA VELIKA (DVORANA) Termini za veliko telovadnico se oddajajo v sklopih po naslednjem časovnem razporedu: od 16. do 18. ure od 18. do 19.30 od 19.30 do 21.30 od 21.30 do 23. ure Cena uporabe za polovico dvorane: Ura je 60 min. Od 16. do 18. ure 10 EUR/uro Od 18. do 19.30 19 EUR/uro Od 19.30 do 21.30 19 EUR/uro Od 21.30 do 23. ure 16 EUR/uro Za uporabo celotne dvorane se navedeni cenik pomnoži krat 2. Cene za termine za uporabo polovico dvorane: Termin Cena za termin 16.00 - 18.00 20 € 18.00 - 19.30 28,5 € 19.30 - 21.30 38 € 21.30 - 23.00 24 € Navedene cene ne vsebujejo DDV. TELOVADNICA 95 m2- mala telovadnica Cena uporabe za malo telovadnico: Ura je ( i min. Od 16. do 18. ure 5 EUR/uro Od 18. do 21.30 6 EUR/uro Od 21.30 do 23. ure 5 EUR/uro Navedene cene ne vsebujejo DDV. Popusti: Športna društva iz območja Občine Horjul 10 % Splošni popust za vse uporabnike: uporaba dvorane: več kot 20 do vključno 30 ur na sezono 5 % več kot 30 do vključno 40 ur na sezono 10 % več kot 40 do vključno 60 ur na sezono 15 % več kot 60 ur na sezono 20 % Občina Horjul Župan Janko Prebil Datum: 14. 8. 2015 Štev.: 671-0015/2015-1 NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 30 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 429., 31. avgust 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Občina na poti do "Zero Waste" Občina Dobrova-Polhov Gradec ima posluh za okolje, zato problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki zvesto spremlja. Nedavno je s prijavnico v program "Zero Waste" izrazila željo, da želi postati del nacionalne in evropske mreže lokalnih skupnosti na poti do družbe brez odpadkov. Kaj je "Zero Waste"? To je program, ki ga koordinira Društvo Ekologi brez meja in je nastal kot posledica akcije Očistimo Slovenijo. Pomeni pa oblikovanje in upravljanje izdelkov ter procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Glavni cilji programa so dolgoročni, in sicer oblikovati krožno gospodarstvo ter odpadke spremeniti v vir, urediti družbo popolnega recikliranja ter preostanek odpadkov zmanjšati do skrajnosti. Kakšni so koraki do "Zero Waste"? Glavni akter tega programa je vsak prebivalec, saj sta dva osnovna strateška koraka neposredno povezana s porabnikom, in sicer: ločeno zbiranje na izvoru - pobiranje odpadkov od vrat do vrat in plačevanje po načelu, kolikor odvržeš; kompostiranje - doma ali lokalno. Poleg teh dveh pa so tu še drugi strateški ukrepi, ki se preko projektov zbiranja in izmenjave rabljenih oblačil, promocije pralnih plenic - "Zdrave ritke", uporabe kozarcev za večkratno uporabo, zmanjševanja uporabe plastičnih vrečk - "Vrečko? Ne, hvala! " ter drugih v Sloveniji prav tako že izvajajo. Primer dobre prakse - Ljubljana z okoliškimi občinami Organizacija Zero Waste Europe je konec maja predstavila nov primer dobre prakse, ki predstavlja pomemben prehod Ljubljane in okoliških občin (vse tiste, kjer za odvoz komunalnih odpadkov skrbi podjetje Snaga) v družbo brez odpadkov. Te že danes ločeno zberemo več kot polovico komunalnih odpadkov. Ob tem naj spomnim, da se je Slovenija Evropski uniji pridružila leta 2004 in pred tem skoraj ni poznala celovitega ločenega zbiranja odpadkov. Šele z ukrepi Javnega komunalnega podjetja Snaga, ki ravnanje z odpadki zagotavlja prebivalcem v Mestni občini Ljubljana in devetih primestnih občinah, se je to začelo urejati. Podjetje danes v povprečju ločeno zbere 61 odstotkov odpadkov in ustvari le 121 kilogramov mešanih ostankov na prebivalca letno, kar je vzorno, če primerjamo z evropskim povprečjem, kjer se povprečno ločeno zbere 42 odstotkov in vsak prebivalec ustvari 285 kilogramov mešanih odpadkov. Kljub dobrim rezultatom pa se primestne občine skupaj z Ljubljano trudijo rezultate še izboljšati - z vključitvijo v program "Zero Waste" se bodo zavezale, da bodo do leta 2025 prepolovile količino mešanih ostankov odpadkov in ločeno zbiranje dvignile do 78 odstotkov. Tu je potrebno izpostaviti še dejstvo, da so stroški ravnanja z odpadki, ki jih zaračunava podjetje Snaga, med najnižjimi ne le v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi. Nadja Prosen Verbič Praznik države počastili tudi z novimi metri asfalta Šentjošt, 24. junij - Na relaciji med zaselkoma Kurja vas in Potok je od konca maja dalje položena asfaltna prevleka. Tako je pokrita še ena zadnjih makadamskih vrzeli na tem območju. Slavnostni trak sta prerezala župan Franci Setnikar in predsednik KS Šentjošt Pavle Malovrh, dejanju pa je sledilo še druženje ob kresu. Kot je dejal predsednik krajevne skupnosti Malovrh, je bila za razširitev in asfaltiranje tisoč tristo metrov dolgega odseka izdelana projektna dokumentacija že leta 2004: »Na srečo - tako lahko govorimo danes - njene izvedbe nismo cekini vedno redkeje odpira. »Upam, da bo kdaj bolje,« pravi župan. Po njegovem mnenju bi se morala država v marsičem zgledovati po občinah, zlasti pa na področju racionalnosti poslovanja. Govoroma in slavnostnemu rezu traku je sledil še blagoslov ceste, ki ga je opravil vrhniški kaplan Martin Golob. Nato se je množica prisotnih sprehodila do sosednjega pobočja, kjer je potekalo kresovanje, lokalni gasilci in športniki pa so ob podpori krajevne skupnosti poskrbeli za lačne in žejne želodce. Šentjoška krajevna skupnost ima namreč navado, da vsako leto organizira kresovanje v drugem kraju svojega teritorija, hkrati pa poskrbi tudi za brezplačno pogostitev (hrana) vseh prisotnih. Gašper Tominc, foto: gt dočakali lani, kajti če bi jo, potem ne vem, kaj bi ostalo od nje, saj so neurja razdejala tudi poti na teh koncih.« Župan Setnikar se je z njim strinjal, sploh ker večina ceste poteka ob potoku, in izrazil upanje, da bo 240 tisoč evrov vredna »nova cesta« varnejša od predhodnice ter da bo dolgo služila namenu. Gradbena dela na cesti je izvedlo podjetje Tigrad. »Včasih smo ob prazniku države odpirali tovarne. No, tudi prenova ceste še zdaleč ni zanemarljiv projekt,« je menil župan in spomnil na odnos država-občina. Ta je bolj kot ne enosmeren, ko država lokalnim skupnostim narekuje obveznosti, medtem ko mošnjo s Zahvala za pomoč pri požaru Iskrena hvala vsem gasilcem, ki so se v tako množičnem številu nesebično odzvali na klic na pomoč pri gašenju sobotnega požara na gospodarskem objektu (žagi), ki so ga hitro omejili in pogasili. Prav tako se zahvaljujem tudi županu, sosedom in prijateljem za vso nudeno pomoč ter čiščenje in pospravljanje pogorišča. Anton Trpin, Gabrje 2 Državnemu prazniku v poklon je godba Dobrova-Polhov Gradec skupaj s solistom Krištofom Janšo uvodoma zaigrala slovensko himno. Zatem je spregovoril prvi govornik, ravnatelj OŠ Polhov Gradec Jernej Klemen, ki se je na kratko dotaknil današnjega življenja v polhograjski šoli in vrtcu ter se zahvalil ustanovitelju - Občini Dobrova-Polhov Gradec za dobro sodelovanje. Pred njim se je povezovalec Robert Bogataj sprehodil v leto 1965, ko je skozi vrata Polhograjske graščine stopilo prvih dvanajst vrtičkarjev - tako se je namreč začela vrtčevska dejavnost v Polhovem Gradcu. Sledil je nastop vrtčevskih otrok. Otroški pevski zbor vrtca pri OŠ Polhov Gradec, ki deluje prvo leto, je zbranim zapel dve poskočni otroški pesmici, dobrovski vrtičkarji pa so prikazali dinozavrov ples. Za nastopi je spregovoril župan Franc Setnikar, ki je zbranim čestital in med drugim dejal: "Ponosen sem na vas, občani, saj ste posebej v lanskem letu, ko so območje občine pestile naravne nesreče in ujme, dokazali, da se ne vdate, temveč znate stopi- Prireditev v poklon državi, občini in njenim občanom Dobrova, 19. junij - V dvorani kulturnega doma na Dobrovi je potekala prireditev, s katero so obeležili občinski praznik, dan državnosti, 100-letnico "Spodnje šole" Dobrova, 50-letnico vrtcev Dobrova in Polhov Gradec. Temu primeren je bil tudi bogat in pester kulturni program. za dolgoletno delo v krajevni skupnosti Dobrova, Janez Rotar iz Pod-smreke za izkazano prizadevnost na področju gasilstva v PGD Podsmre-ka, Veronika Kajin iz Hruševega za izkazano prizadevnost na področju športa in plesa. Srebrni grb občine je prejela Folklorna skupina Grof Blagaj Polhov Gradec, in sicer za pomembne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine in aktivnega kulturnega udejstvovanja, vsestransko delo ter kot spodbudo za nadaljnje delo. Srebrni grb občine je prejela tudi dolgoletna zdravnica ambulante na Dobrovi Živa Trčič, dr. medicine, specialistka družinske medicine, za dolgoletno požrtvovalno delo na področju zdravstva v občini Dobro-va-Polhov Gradec. Zlati znak občine pa je na pobudo župana prejel Franc Laznik iz Briš pri Polhovem Gradcu, in sicer za turistično promocijo in dolgoletno skrb za ohranjanje kul-Franc Laznik iz Briš pri Polhovem turne dediščine - grajskega komple-Gradcu, prejemnik zlatega grba ob- ksa Polhograjska graščina v Polho-dne za taistimo pr°mocijo m d°l- vem Gradcu. Dobitnik se je zahvalil d^tno skrb . °hranJkanja f kkultuprn,e za priznanje in dejal: "Na pohodu so dediščine - grajskega kompleksa Pol- r ' ' r hograjska graščina. ti skupaj, ko je to najbolj potrebno." Aplavzu občinstva, ki je bil zgovoren znak, da jih je ta pohvala še spodbudila, da bodo tudi v bodoče prijateljsko sodelovali in si pomagali, je sledila podelitev občinskih priznanj, ki jih je nagrajencem podelil župan, in sicer na predlog Občinskega sveta Občine Dobrova-Polhov Gradec, ki je na svoji 6. redni seji potrdil večino prispelih predlogov. Priznanja občine so prejeli Ljudmila Ahčin iz Stranske vasi za večletno aktivno vlogo v društvu upokojencev Dobrova, Vinko Kuder iz Hruševega Ljudmila Ahčin iz Stranske vasi, prejemnica priznanja občine za večletno aktivno vlogo v društvu upokojencev Dobrova Janez Rotar iz Podsmreke, prejemnik priznanja občine za izkazano prizadevnost na področju gasilstva v PGD Podsmreka bila različna obdobja in časi. Kaj vse se je s kompleksom dogajalo, bi lahko povedala le stavba sama, a molči. Važno je, da stavba danes živi, zato naj velja zahvala tudi vsem tistim, ki so mi pri delu pomagali." Ženska vokalna skupina Svetlice je poskrbela za čudovit glasbeni vložek, temu pa je sledila kratka kronika šolstva na Dobrovi. Povezovalec je nanizal nekaj ključnih podatkov o težkih začetkih šolstva med vojnama. Rdečo nit je prevzel ravnatelj OŠ Dobrova Vilijem Kovačič, ki je posebej poudaril skrb za kakovostno šolstvo, ki se lahko izvaja, če so vanj vključeni vsi - učenci, učitelji, strokovni delavci, starši in občinski predstavniki - za kar si na Dobrovi prizadevajo. Besedam zahvale vseh omenjenih je sledil nastop otroške folklorne skupine OŠ Dobrova, ki je zbranim zaplesala in zapela slovenski ljudski pesmi. S prikupnim nastopom dobrovskih učencev se je zaključil uradni del prireditve, ki je obeležila državni in občinski praznik ter se spomnila okroglih obletnic šolske dejavnosti v občini. Prišel je čas za pogovor in srečanje vseh udeležencev, ki so s svojo prisotnostjo na lep način izkazali pripadnost državi in lokalni skupnosti. Nadja Prosen Verbič Vinko Kuder iz Hruševega, prejemnik priznanja občine za dolgoletno delo v krajevni skupnosti Dobrova Veronika Kajin iz Hruševega, prejemnica priznanja občine za izkazano prizadevnost na področju športa in plesa. Folklorna skupina Grof Blagaj Polhov Gradec, prejemnica srebrnega grba občine za pomembne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine in aktivi kulturnega udejstvovanja. (Nagraj' ' ....... nega I grajenka dr. Živa Trčič je manjkala). NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 31 31. avgust 2015, NC_št. 429. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Otroška predstava v počastitev 50-letnice in 100-letnice spodnje šole na Dobrovi Dobrova, 17. junij - V večnamenski športni dvorani pri OŠ Dobrova je potekala zaključna prireditev in hkrati slovesnost v počastitev 50-letnice vrtca pri OŠ Dobrova ter 100-letnica spodnje šole. Ravnatelj OŠ Dobrova Vilijem Kova-čič se je v govoru sprehodil skozi pestro zgodovino šolstva na Dobrovi. Čudoviti pevski in plesni nastopi so navdušili gledalce. Polna dvorana staršev, dedkov in babic, bratcev in sestric ter drugih obiskovalcev je nestrpno pričakovala začetek in s tem nastop njihovega malčka. Mojca Kogoj, pomočnica ravnatelja za vrtec pri OŠ Dobrova, je pozdravila zbrane ter besedo predala ravnatelju Vilijemu Ko-vačiču. Ta se je nagovoru sprehodil skozi 50-letno zgodovino vrtčevske dejavnosti na Dobrovi, se dotaknil mejnika 100-letnice spodnje šole ter 170-letnice šolstva na Dobrovi. "To so veliki koraki, ki so jih naredili naši predniki in se jih spominjamo v letošnjem letu," je dejal in povedal, da se je v vseh teh leti močno spreminjala ne le podoba ustanov, pač pa tudi vsebina in njene zahteve. "A šolski strokovni delavci in zaposleni v vrtcu se trudimo delovati po merilih stroke kot tudi željah staršev, tako da 181 otrok pri OŠ Dobrova, ki deluje v dveh enotah - na Dobrovi ter v Brezju, preživlja lepo in kakovostno otroštvo," je še dodal. Za njim je spregovoril župan Franc Setnikar , ki je poudaril, da se morajo starši zavedati odgovornosti, ki jo nosijo: "Starši ste še vedno prvi, ki morate skrbeti za vzgojo svojih otrok, kljub temu, da v današnjem tempu življenja vse pomembnejšo vlogo prevzemajo tudi vzgojitelji in šolsko osebje." Vsem je čestital ob praznovanju okroglih obletnice ter jim zaželel uspešnega dela še naprej. Po pozdravnih nagovorih je končno prišel čas za nastope, ki so jih tako gledalci, kot nastopajoči najbolj pričakovali. Na prizorišču sta se pojavila Janko in Metka, ki sta tavala med kulisami in v gozdu iskala pravo pot. Na poti pa sta srečala različne živali, ki so jima pripravili prave pevske, plesne in dramske nastope. Zvrstile so se prav vse živali, ki so vključene v vrtec Dobrova - Račke, Pikapolonice, Zmajčki, Medvedki, Delfinčki, Želve Ribice, Mucki, Konjički in Sovice. Prisrčni nastopi so poželi bučne aplavze in navdušenja gledalcev, ki so bili ponosni na svoje malčke ter še bolj prepričani, da se njihovi otroci v vrtcu dobro počutijo in veliko novega naučijo. Glavni mejniki, ki so pisali zgodovino 100-letnico stare šole ter 50-letnico vrtca na Dobrovi Šolstvo na Dobrovi je leta 1915 že zelo razširjeno. Začelo se je razvijati davnega leta 1844 s poučevanjem v župnišču. Takrat se je začela pisati šolska kronika. S širitvijo šole in večanjem števila učencev se je pojavila potreba po novi šoli, ki se je začela zidati oktobra 1913, končala pa 23. februarja 1915 in takrat se je začel tudi pouk. Ker je bil to čas 1. svetovne vojne, se je življenje podredilo vojni. Poleg osnovnih življenjskih stvari, kot so oblačila, obutev in še posebej hrana, je primanjkovalo tudi papirja, kred, črnila in raznega blaga za potrebe v gospodarstvu. Del obdobja je bila tam tudi vojna bolnica, zato se je pouk preselil v telovadnico društva. Naredilo pa se je nekaj tudi za šolo - vojaki in italijanski ujetniki so po naročilu ravnatelja leta 1918 okoli šole naredili dvorišče in vrt. Po vojni leta 1918 in z razpadom Avsto-Ogrske je 28. oktobra bila razglašena samostojna kraljevina Jugoslavija. Življenje v šoli se je ustalilo, vendar prilagodilo novim političnim vodjem, družini Karadjordjevič. Število učencev se je iz leta v leto večalo, predmetnik se je dodeloval, tudi infrastruktura se je izboljševala. Poleg rednih predmetov, branja, pisanja in računanja, ter ročnih del se je okrepil s telovadbo, ki se je izvajala samo poleti in obveznim predmetom srbohrvaščino ter kmetijskim poukom. Po letu 1932 je prišel odlok, da se ukine vzporednice in šola je postala štirirazredna osnovna in trirazredna višja narodna šola, leta 1935 pa postane se-demrazrednica. Zaradi 2. svetovne vojne je bil od 1. aprila do 4. junija 1941 pouk prekinjen. Šola je bila namenjena vojski, uporabljali so jo tako jugoslovanski vojaki, kot italijanski, bila pa je začasen dom tudi vojaškim beguncem. Leta 1943 je bil v njej celo podtaknjen požar, ki jo je močno poškodoval. Učenci so zaradi razmer veliko izostajali od pouka, vendar je določilo, da se šola prične s 6. letom starosti povzročilo potrebo po povečanju šole. Pred koncem vojne so tako ustanovili že osmi oddelek. Tudi življenje v šoli se je spremenilo - popolnoma nova politična usmeritev je terjala nov način dela in nove učne načrte. Maja, leta 1952 je bila ustanovljena Občina Dobrova. Podsmreka, ki je prej spadala v Kozarje, je bila dodeljena Dobrovi. Proti koncu leta 1953 so se začela gradbena dela okoli šole, saj so jo ob vsakem deževju zalile meteorne vode in tudi to so uredili. Med počitnicami leta 1960 so dokončno elektrificirali šolo. V šolskem letu 1958/59 je šola postala osemletka. V 7. in 8. razredu, je potekal predmetni pouk z nemščino kot obveznim tujim jezikom. Čas ti. delavnega ljudstva je zahteval tudi varstvo predšolskih otrok. Zato je bil septembra leta 1965 ustanovljen prvi oddelek vrtca. S tem se je v KS Dobrova pričela organizirati predšolska vzgoja in varstvo otrok. Odprli so tri oddelke vrtca za tri starostne skupine. Prostore so uredili v nekdanjem ravnateljevem stanovanju ter jih opremili z igrali, didaktičnimi pripomočki in opremo za počitek. Izboljšali pa so tudi življenje v šoli, in sicer z denarjem sklada za šolstvo, nekaj od vaščanov v obliki krajevnega samoprispevka in nekaj z rednimi donacijami za šolo. Leta 1967, 1. marca, so pričeli z malo šolo, ki jo je vodila Marija Sotlar. Ko se je 15. septembra 1974 odprla nova šola je bil v otroškem vrtcu odprt nov oddelek. Bili so že 3 oddelki, malčki, sredinčki in predšolska vzgoja. Vpisanih je bilo 56 otrok. Vrtec je bil odprt od 5. ure zjutraj do 16. ure. Iz leta v leto je bilo več otrok, mesto so dobili tudi dojenčki, ki so bili v varstvu v Brezju, kjer je bil ustanovljena podružnica. V letu, ko je Celodnevna OŠ Dobrova praznovala 10. obletnico svojega delovanja, torej leta 1984 je bilo v vrtcu na Dobrovi že 72 otrok, v Brezju pa 19. V duhu razvoja športa so začeli organizirati smučarski tečaj na bližnjem hribu, prvič februarja 1986, nekaj let kasneje pa še plavalni tečaj za predšolske otroke. Ko se je obnovila in dozidala zgornja šola leta 2006 so se oddelki šole preselili na novo lokacijo. Vrtec se je takrat prenovilo, za soseda pa je namesto živahnih šolarjev dobil mirnejšo občino. Danes je v vrtcu 7 oddelkov na Dobrovi, 2 oddelka v Brezju in 1 oddelek v šoli, skupaj 181 otrok. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Tudi občina se je predstavila na 5 X P © Na Expu v Milanu se je v sredini meseca julija v slovenskem paviljonu kot del osrednjeslovenske regije predstavila Občina Dobrova - Polhov Gradec. Razdelili smo veliko občinskih brošur v nemškem in angleškem jeziku, največ pa v italijanskem. Na dveh ekranih, ki smo ju imeli na razstavnem prostoru, so se vrteli predstavitveni spoti občine. Tujci so nad Slovenijo navdušeni in so z veseljem prisluhnili razlagi, kje je Občina Dobrova - Polhov Gradec, kateri so njeni večji kraji, kaj vse lahko pri nas vidijo in doživijo. Upamo, da bo sodelovanje pri tako velikem projektu, kot je Expo (organizatorji pričakujejo 20 milijonov obiskovalcev), pripomoglo k prepoznavnosti občine. Expo je okrajšava za "Exposition Universelle" (fran.), kar pomeni svetovna razstava. Ta je namenjena razstavljanju dosežkov na mednarodni ravni. Razstave Expo pripravlja Mednarodni urad za razstave ("Bureau International des Expositions - BIE") v Parizu. BIE deli Expo razstave na svetovne (World Expo) in mednarodne (International Expo) ter ureja njihovo časovno zaporedje. Svetovne razstave trajajo 6 mesecev, prireja se jih na 5 let, države, ki sodelujejo, pa lahko same oblikujejo in zgradijo svoje paviljone. Izbrana tema svetovne razstave je skupna za vse narode sveta. Slogan Expa Milano 2015 je Slovenski med iz Hiše medu Božnar »hrana za planet, energija za življenje«, slogan slovenskega paviljona pa »čutim Slovenijo; zelena, aktivna, zdrava«. Mednarodni Expo je v primerjavi s svetovnim manjši in krajši, navadno pa poteka v času med dvema svetovnima razstavama. Slovenija je aktivna članica BIE od leta 2004. Do sedaj je sodelovala na Expo Lizbona 1998 in Expo Hannover 2000. S samostojnim paviljonom se je prvič predstavila na Expo Shanghai 2010 in nato na Expo Milano 2015. Naslednji mednarodni Expo bo v Astani (Kazahstan) leta 2017, svetovni pa v Dubaju leta 2020. Tekst: Nina Slana Foto: Helena Čuk, Nina Slana Tržnica dobrot Blagajeve dežele v Polhovem Gradcu Za prodajalce lokalne hrane in vse, ki radi kupujete domače izdelke. Vsako tretjo soboto v mesecu od 9. do 13. ure na parkirišču pred Mercatorjem v Polhovem Gradcu. Sodelujte ali jo obiščite tudi 19. septembra. [ Za informacije lahko pokličete na 031 776 259 ali pišete na prodaja@grad-polhovgradec.si. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 32 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 429., 31. avgust 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Vsi bivši in sedanji ravnatelji v 50 let vrtca pri OS Polhov Gradec Prvi ravnatelj vrtca pri Osnovni šoli Polhov Gradec je bil Jože Kavčič, ki je povedal, da je bila pot do prvega oddelka vrtca, takrat še v prostorih Polhograjske graščine, dolga in naporna. Ustanoviti vrtec, čeprav samo en oddelek, ni bilo enostavno in lahko. Izpolnjeni oziroma zagotovljeni so morali biti določeni pogoji: primeren prostor za igralnico, garderoba s sanitarijami, kuhinja in kuharica za pripravo hrane, predvsem pa predpisano vsaj minimalno število otrok tudi v naslednjih letih. To je bilo še najtežje, saj potrebe po vrtcu ne gre utemeljevati s številom še nerojenih otrok. Opravil je številne pogovore s starši in funkcionarji Občine Vič-Rudnik, ki so takrat odločali o ustanovitvi vrtca. Končno so odobrili potrebna sredstva za obnovo enega oddelka, sredstva za plače in druge stroške. Tako je bil vrtec odprt 1. avgusta 1965 z dvanajstimi vpisanimi vrtič-karji. Mamice oziroma starši, ki so imeli otroke v vrtcu, so bili zadovoljni. Od vseh šolskih prostorov v gradu, je bil ravno vrtec najbolje in najlepše urejen. Leta 1968 so se pričele priprave na izgradnjo nove šole, v kateri sta bila predvidena tudi dva oddelka vrtca, da bi lahko sprejeli otroke od 1. leta starosti dalje. Vrtec je v novih prostorih pričel delovati 4. decembra 1969, vendar interesa za jasli ni bilo, zato je nekaj časa deloval le en oddelek vrtca, namenjen otrokom od 2. leta starosti dalje. Ker pa se je število otrok povečevalo, so odprli še en oddelek, ki je sprva deloval v šolskem razredu poleg vrtca, kasneje pa v kabinetu, ker se je povečalo tudi število šolarjev. Pod vodstvom ravnatelja Ivana Polajnarja je od leta 1979 do leta 2003 vrtec deloval enkrat z več, drugič z manj vpisanimi otroki, starimi od 2 do 7 let, v dveh oddelkih vrtca. Ljudje so se navadili nanj in ga zaradi družbenih razmer tudi vedno bolj potrebovali. Izva- jal se je tudi program zunanje »male šole« za otroke, ki niso obiskovali vrtca. V letu 1996 se je vrtec razširil na hodnik šole. V istem letu se je odprl en oddelek vrtca v Šentjoštu, ki bo naslednje leto praznoval 20. obletnico delovanja. S spremembo družbenega sistema se je kmalu spremenil tudi pogled na otroka. V letu 1999 je bil sprejet nov nacionalni dokument - Kurikulum za vrtce, ki je še vedno temeljni dokument za vzgojo in izobraževanje otrok v vrtcu. Naslednja pomembna prelomnica je bila uvedba devetlet-ke v šolskem letu 2003/2004. Pod vodstvom ravnateljice Francke Hribernik se je obvezni program priprave otrok na šolo iz vrtca prenesel v prvi razred devetletne osnovne šole. Vrtec je takrat izgubil eno generacijo otrok, starih od 6 do 7 let, dobro pa je to, da v prvem razredu skupaj z učiteljico dela tudi vzgojiteljica iz vrtca. Do leta 2006 je vrtec deloval z dvema oddelkoma, leta 2006 pa je pridobil še en oddelek, tako da so do obnove delovali 3 oddelki s 6 strokovnimi delavkami, katerih organizacijska vodja je bila Majda Grbec Plestenjak, in ustrezni delež tehničnega kadra v okviru šole. Občina Dobrova-Polhov Gradec je prisluhnila potrebam staršev po varstvu najmlajših in skupaj z ravnateljico Albino Jerman Slabe, ki je bila ravnateljica od leta 2008, združila moči tako, da smo 1. oktobra 2010 dočakali nov vrtec s 6 oddelki, vključno za otroke od 11 mesecev starosti dalje. To je bila za kraj velika pridobitev, a smo že prvo leto delovanja ugotovili, da ni prostora za vse vpisane otroke. Še vedno smo ohranili oddelek v sta- rem gasilskem domu, že po enem letu pa smo našo novo lepo telovadnico preuredili v še en oddelek vrtca. Ker pa tudi to ni zadostovalo potrebam, smo otrokom odstopili še pedagoško sobo in jo preuredili v igralnico. Tako zadnja tri leta vrtec posluje v 9 oddelkih v Polhovem Gradcu in dveh oddelkih v Šentjoštu. Sorazmerno s povečevanjem števila oddelkov se je večalo tudi število zaposlenih in spreminjala organizacija poslovanja. Delo pomočnice ravnateljice in uvajanje metodologije Korak za korakom je leta 2010 prevzela Silva Kri-žič. Poleg uvedbe novih metod in oblik dela, ki v središče postavljajo otroka in njegove potrebe, smo se vključili v dvoletni mednarodni projekt Comenius, ki nam je odprl vrata v svet in nam dal možnost pogleda v ogledalu in ocene, kje trenutno smo. Gostili smo partnerje iz Španije, Turčije, Poljske in Bolgarije, ki so delili naše mnenje, da imamo res lep in sodobno urejen vrtec. Pred petdesetimi leti so za vrtec skrbele tri zaposlene, danes pa je pod okriljem šole zaposlenih za delovanje vrtca pri OŠ Polhov Gradec kar 19 strokovnih delavk in 5 oseb tehničnega kadra, od leta 2013 pod vodstvom ravnatelja Jerneja Klemna. Na slovesnosti ob 50-letnici vrtca, ki smo jo pripravili v športni dvorani v Polhovem Gradcu 16. junija, sta zbrane nagovorila ravnatelj Klemen in župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. V bogatem in prijetnem programu, ki smo ga pripravili, smo se spomnili pomembnih dogodkov v tem času in medse povabili dosedanje ravnatelje, ki so se z veseljem odzvali. Nastopili so otroci iz posameznih oddelkov, le najmlajši so ostali v maminih in očkovih naročjih. Tudi vzgojiteljice smo se predstavile s pesmijo in kančkom plesa. S svojim obiskom pa so nas počastila tudi dekleta iz skupine Vesele Štajerke, ki so nam s svojo energijo polepšale praznični dan. Nataša Peljhan in Silva Križič Foto: Nadja Prosen Verbič Trgovino Depo, trgovino z rabljenimi in preoblikovanimi predmeti, najdete v centru Vrhnike, v prostorih bivše čitalnice na Tržaški cesti 9 a, (poleg telovadnice Partizan). Več na www.kpv.si Srečanje paraplegikov in tetraplegikov Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine bo 19. septembra organiziralo tradicionalno jesensko srečanje članov ter njihovih svojcev v Občini Dobrova-Pol-hov Gradec. Srečanje se bo pričelo ob 12. uri z ogledom Pol-hograjske graščine, predstavitvijo občine in njenih znamenitosti ter se nadaljevalo z nagovorom župana Franca Setnikarja in piknikom na balinišču. Naši paraplegiki in tetraplegiki se bodo skupaj z domačimi balinarji pomerili v balinanju. Namen srečanja je čim bolje spoznati gostujočo občino in druženje članov, saj je za marsikaterega to edini razlog, da se odpravi od doma. Naše društvo šteje 309 članov in pokriva 38 občin, zato se vsakič odpravimo v drugo obči- no, da jo spoznamo. Ker vsak tak obisk za nas pomeni zelo velik finančni in logistični zalogaj, se pri organizaciji za pomoč vedno obrnemo na občino in turistična društva. Tudi tokrat so nam pristojni prisluhnili in nam pomagali pri organizaciji ogledov in predstavitvi občine, ponudili so nam prostor za piknik in še veliko drugega. V imenu društva se tako vsem skupaj že v naprej zahvaljujem za doprinos k lepšemu in boljšemu srečanju naših članov. Organizatorka srečanja: Mojca Burger Biti Gabrc jeluksuz Spet je leto naokoli in tako smo se 27. junija Gabrci zbrali na že 10. jubilejem srečanju. Tokrat v Gabrju pri Dobovi, kjer je bilo tudi prvo srečanje. Gabrci smo se pripeljali iz devetih vasi, ki so raztresene po celi Sloveniji. Letos so manjkali samo Gabrci iz Gabrja pri Jančah. Tokratni gostitelji so nas sprejeli v centru vasi pri gasilskem domu. Kulturnemu programu in pozdravnim nagovorom je sledilo kosilo. Popoldne smo si ogledali lovski muzej domačina Poloviča s slonom in žirafo v naravni velikosti ter vas Gabrje na star način - s konjsko vprego in zapra-vljivčkom. Sledile so vaške igre, ki so bile povezane z vodo, kot nalašč za ohladitev. Tekmovalna vnema je bila velika in po drugi igri so bile ekipe zelo izenačene. Odločilno pa je bilo nošenje vode v gumijastih škornjih, številka 45, v zbiralnik na koncu poligona, pri čemer je naša ekipa zbrala največ vode in tako zmagala. Vsi tekmoval- ci smo bili nagrajeni z veliko torto in pokali. Nadaljevali smo z zabavo z ansamblom Drakslerji. Prehitro so minile ure do dogovorjenega odhoda, ko smo se Gabrci prijateljsko poslovili in si zaželeli nasvidenje naslednje leto v Gaberju pri Lendavi. Dragica Rejec GLEDALIŠKA SKUPINA KUD Dolomiti Dobrova, sezona 2015/16 Vabimo vas, da si zagotovite sedeže za Gledališke dneve na Dobrovi, ki potekajo celo sezono, in sicer je na sporedu vsak mesec ena predstava, od oktobra do marca. Tudi letos smo za vas pripravili zanimiv program, ki vas zagotovo ne bo pustil ravnodušnih. V program smo letos uvrstili šest amaterskih gledaliških predstav iz Slovenije in zamejstva. Ce si tudi vi želite enkrat mesečno uiti iz objema svojega kavča in presenetiti svojo drago s prijetnim gledališkim večerom, potem berete pravi članek. Zapomnite si čas in kraj za rezervacijo sedežev in se oglasite. Ne bo vam žal. Predvidene predstave v letošnji sezoni • Po motivih iz del Orkester J. Anouilha in Osem žensk R.Thomasa: ORKESTRA-CIJA - komedija, KUD Franc Kotar Trzin, režija: Tatjana Peršuh. • Pro Dario Fo: VSE ZASTONJ - komedija, koprodukcija gledališkega združenja Koroški deželni teater in KD Pameče-Troblje, režija: Peter Militarov. • Titus Maccius Plautus: ALULARIJA - komedija, Dramska družina SKPD F. B. Sedej--Števerjan, Italija, režija: Franko Žerjal. • Bertolt Brecht: OPERA ZA TRI GRO- ŠE - komedija, KPD Planina-Sele, režija: Milena Olip. • Martin Mcdonagh: BLAZINEC - drama, KUD Zarja Trnovlje-Celje, režija: Tomaž Krajnc. • Georges Feydeau: MAČEK V ŽAKLJU -komedija, Loški oder Škofja Loka, režija: Milan Golob. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Hvala za razumevanje. Ce želite ohraniti svoje lanskoletne sedeže, se oglasite pri nas v soboto, 12. septembra 2015, med 9. in 10. uro. Ljubitelji gledališča, ki lansko leto še niste imeli svojega sedeža, pa se oglasite istega dne med 10. in 11. uro ali teden dni kasneje, 19. septembra 2015, med 9. in 11. uro. Najdete nas v dvorani kulturnega doma na Dobrovi. Ce ste obe soboti zasedeni, lahko tudi pokličete na telefonski številki 031 344 707 - Miha Prebil ali 031 341 270 - David Tehovnik, ali pa pišete na elektronski naslov gsdobrova@ gmail.com, da se skupaj dogovorimo za ustreznejši termin. Sedež za vseh šest predstav si lahko zagotovite po ceni 35 evrov. Kartica za sedež je prenosljiva. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 33 31. avgust 2015, NC_št. 429. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Slovesnosti ob 70-letnici PGD Dvor Razvitje novega prapora ter blagoslov obnovljenega gasilskega doma Dvor pri Polhovem Gradcu - Gasilci PGD Dvor so ob praznovanju 70-letnice ustanovitve društva proslavili kot se spodobi - s slavnostno akademijo, parado in vrtno veselico. Ob tej priložnosti so uradno odprli in blagoslovili tudi povsem obnovljen gasilski dom, kjer so v lanskem in letošnjem letu opravili preko 6500 prostovoljnih delovnih ur. Iz kronike društva Želja po lastnem gasilskem društvu je v prebivalcih Dvora in okoliških vasi dozorela v novembru 1945, ko so na pobudo 10 krajanov ustanovili Gasilsko društvo Dvor. Prvi prostor, kjer so se zbirali in shranjevali opremo, so dobili v Mežnariji. Za začetek so si od polhograjskih gasilcev sposodili ročno brizgalno in nekaj cevi. Želja je bila imeti lastno opremo, zato je društvo s pomočjo krajanov vsako leto kupilo kakšen kos opreme. Leta 1951 je od Okrajne gasilske zveze Dobrova prejelo prvo motorno črpalko rakovica, ki še vedno deluje. Zaradi težave, kako črpalko spraviti na intervencijo ali vajo, so že nasle- 1976 se je na pobudo krajanov Babne Gore ustanovila desetina in postavila shrambo za opremo in orodje. Z leti so dograjevali tudi dom, ki je začel dobivati pravo podobo - zgradili so dvorano, kupili električno sireno, izdelali fasado in prekrili streho. Kmalu so gasilci že stremeli k novemu cilju - nakupu avtocisterne. Izkoristili so priložnost in od Petrola dobili 10 let staro avtocisterno, ki je bila potrebna popolne prenove, pri čemer pa so vsa dela strokovno opravili člani društva sami ter jo leta 1987 predali v uporabo. Tri leta kasneje so slovesno prevzeli kombi Iveco, ki jim ga je skoraj novega, a v nesreči poškodovanega, pomagala kupiti Občin- julija, ko so se domači gasilci in gasilke, predstavniki povabljenih društev ter gostje zbrali v prenovljeni in olepšani dvorani gasilskega doma. Tu jim je dobrodošlico najprej zaželel predsednik PGD Dvor Rok Setnikar, ki je v nadaljevanju prebral društveno kroniko ter se nazadnje dotaknil najbolj sveže obnove gasilskega doma. Povedal je, da so domači gasilci pri obnavljanju zunanjosti in notranjosti opravili preko 6500 prostovoljnih ur. Popolnoma so preuredili poveljniško sobo, prebelili garaže, postavili nove garderobne omare, popolnoma prenovili dvorano in prostor pred njo ter toaletne prostore, po celotnem domu so napeljali centralno ogreva- priložnostnimi darili, in sicer maketo gasilskega doma za opravljenih preko 300 ter sliko za opravljenih preko 100 prostovoljnih ur. Sledila je podelitev priznanj članom društva za aktivno delovanje na področju gasilske dejavnosti Gasilske zveze Dolomiti, ki jih je podelil Marjan Peklaj. Ob koncu so zbrane ob pogostitvi povabili na slavnostno parado. Parada, razvitje prapora ter blagoslov obnovljenega gasilskega doma Slavnostna parado ob 70-letnici delovanja PGD Dvor je bila sprva predvidena za soboto, 25. julija, vendar jo je odneslo deževje, zato je bil dogodek Slovesnost se je odvijala pred obnovljenim gasilskim domom. Ob 70-letnici delovanja je PGD Dvor razvil nov društveni prapor. dnje leto kupili vprežni voz. Najeti prostor v Mežnariji je počasi postal premajhen. Razmišljati so začeli o nečem večjem, o gasilskem domu, v katerem so še danes. Veliko dela in mnogo prostovoljnih ur je bilo opravljenih, da je dom zrastel in bil leta 1956 tudi slovesno odprt. Ob praznovanju 20-letnice je društvo razvilo svoj prapor. Razvoj pa je šel naprej in tudi dvorski gasilci so želeli biti v koraku s časom. Leta 1969 je društvo kupilo večjo in zmogljivejšo črpalko SORA, pet let kasneje pa jo je nadomestila nova črpalka rosenbauer. Leta 1971 je društvo kupilo prvo motorno prevozno sredstvo, kombi IMV, ki je povečal učinkovitost pri pomoči in reševanju imovine. V letih 1975 in ska gasilska zveza Ljubljana-Vič-Ru-dnik. V devetdesetih letih so domu prizidali garažo, asfaltirali dvorišče in uredili okolico. Ob 50. obletnici društva so obnovili notranjost doma in dali na pročelje naslikati sliko sv. Florjana. V samostojni Sloveniji se je standard še hitreje višal, čemur so sledili tudi gasilci in kupili kombinirano vozilo MAN s cisterno, ki so ga prevzeli ob 60. obletnici društva leta 2005. Z leti se je staral tudi dom in kar nekaj desetletij čakal na tako temeljito obnovo, kot je je bil deležen v letih 2014 in 2015. Slavnostna akademija Praznovanje 70-letnice ustanovitve PGD Dvor se je pričela v soboto, 11. nje, zamenjali so tudi celotno ostrešje in kritino, ob domu postavili škarpo in nove stopnice ter gasilski dom preoblekli z novo fasado. Za Rokom Setnikarjem sta zbrane nagovorila župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar in predsednik Gasilske zveze Dolomiti Marjan Peklaj, ki sta med drugim gasilcem čestitala ob prazniku in jih pohvalila za dobro opravljeno delo. Za kulturni premor sta poskrbela domača harmonikarja. Potem je sledila podelitev zahval in priznanj. V zahvalo za sodelovanje sta predsednik in poveljnik PGD Dvor sosednjim gasilskim društvom podelila miniature prapora. Članom, ki so pri obnovi doma opravili največ prostovoljnega dela, so se zahvalili s prestavljen na petek, 31. julija. Tudi takrat so se oblaki nad polhograjsko dolino sicer gnetli, a so bili toliko uvidevni, da nad Dvor niso poslali niti kaplje dežja. Slavnostne parade, ki se je odvijala pred gasilskim domom, se je udeležilo lepo število gasilk, gasilcev, mladine, veteranov in gostov, ki so potek spremljali s slavnostne tribune, mnogo je bilo tudi gledalcev v bližnji okolici. Parado gasilcev je vodil poveljnik PGD Dvor Gregor Peklaj. S slovensko himno se je po končanem mimohodu pričela slovesnost ob jubileju PGD Dvor. Po uvodni dobrodošlici povezovalke je besedo dobil predsednik PGD Dvor Rok Setnikar, ki je povzel zgodovino PGD Dvor. Za njim sta bila k mikrofonu povabljena slavnostna govornika. Marjan Šmalc je zbrane pozdravil v imenu Gasilske zveze Slovenije, domačim gasilcem čestital za jubilej in se jim zahvalil za vse opravljene prostovoljne ure ter jim zaželel uspešnega dela še naprej. Župan Franc Setnikar je prisotne prijazno pozdravil, domačemu društvu pa čestital za okroglo obletnico. Izrazil je zadovoljstvo nad dobrim vključevanjem krajanov v gasilske vrste ter se zahvalil vsem, ki prispevajo, da gasilska dejavnost v občini izredno dobro živi in deluje. Ob tej priložnosti (za to se je upravni odbor odločil lani) so razvili tudi nov prapor. Tega je župan predal predsedniku društva, ta pa novemu praporščaku Mitji Zibelniku. Sledilo je pripenjanje trakov darovalcev, zatem pa podelitev priložnostnih daril, ki sta jih predsednik in poveljnik društva podelila vsem, ki so se pri obnovi doma posebej izkazali. Blagoslov novega prapora in obnovljenega gasilskega doma je opravil polhograjski župnik Bogdan Oražem, ki je v varstvo in skrb tako gasilce kot dom in opremo priporočil sv. Florjanu. Tudi ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja Gasilske zveze Dolomiti, in sicer na slavnostni akademiji, na petkovi slovesnosti pa so podelili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Iz rok predstavnika GZS Marjana Šmalca je gasilsko odlikovanje III. stopnje prejel Anton Setnikar, gasilsko plamenico III. stopnje so prejeli Teja Kopač, Matjaž Kralj, Damjan Marolt, Jurij Škof, Primož Zibelnik in Robert Zorc, gasilsko plamenico II. stopnje pa Jože Kožuh, Janko Rožnik in Klemen Zibelnik. Po izrečenih čestitkah in podeljenih zahvalah ter odlikovanjih se je uradni del slovesnosti zaključil. Sledilo je le še povabilo na ogled obnovljenega gasilskega doma, ki je bil deležen številnih pohval in občudovanja. Sledil je zabavni del praznovanja okrogle obletnice, ko so za dobro voljo poskrbeli domači gasilci ter skupina Zaka' pa ne in Špela Grošelj. Nadja Prosen Verbič Foto: arhiv PGD Dvor XXII. Prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki Tradicionalno srečanje ob zvokih harmonike Babna Gora, 4. julij - V senci pod kozolcem je bilo v organizaciji Turističnega društva Veternik izpeljano XXII. prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki, ki se ga je udeležilo 34 harmonikarjev iz vseh koncev Slovenije. Tudi letos so na Babni Gori pri Polhovem Gradcu prišli na svoj račun ljubitelji diatonične harmonike. Tu je namreč Turistično društvo Veternik že XXII. zapored pripravilo tekmovanje harmonikarjev, ki je hkrati tudi izbirno tekmovanje za 35. zlato harmoniko Ljubečne. Sončno sobotno popoldne je v Babno Goro letos privabilo 34 nastopajočih iz vseh koncev prelepe Slovenije. Svoje znanje in spretnost igranja na diatonične harmonike so pokazali harmonikarji in harmonikarice, razdeljeni v pet starostnih skupin. Njihovo izvajanje skladb po lastnem izboru sta pod drobnogled vzela stroga ocenjevalca in hkrati prekaljena glasbenika Jože Burnik in Tomaž Guček, prav tako predstavnik Ljubečne. Ocenjevala sta izbor skladb, točnost melodične in harmonske ter ritmične interpretacije, dinamiko, poustvaritev skladbe in nastop tekmovalca. Najboljšim sta za dober nastop čestitala in jim izro- čila simbolično nagrado župan Franc Setnikar in predsednica TD Veternik Mojca Černe. V prvi skupini so se najbolje odrezali Martin Meglič iz Ivančne Gorice, David Kuharič iz Dobovca in Anžej Šarc iz Mengša; drugo starostno skupino so najbolje prestavili Rok Traven iz Visokega, Jernej Košir iz Ljubljane ter Žiga Mazi iz Horjula; najboljši v tretji skupini je bil Anže Dragan iz Ljubljane; v četrti pa Metod Bradeško iz Polhovega Gradca; v peti starostni skupini pa je največ točk osvojil Ivan Šekoranja iz Portoroža, sledila sta mu Tone Klun iz Dolenje vasi ter Stane Makovec iz Preserij. Tekmovalci so bili tudi letos po končanem tekmovanju povabljeni, da zaigrajo skupinsko skladbo. Tisti s harmoniko, uglašeno v C-F-B, so zaigrali Avsenikovo Na Golici, tisti s harmoniko, uglašeno v B-Es-As, pa Slakovo V dolini tihi. Prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki, ki ima v Prijeten ambient na Babni Gori vsako leto privabi številne ljubitelje harmonike. Babni Gori že tradicijo, ni namenjeno le tekmovanju, pač pa tudi druženju vaščanov iz različnih vasi. Ti so svojo priložnost izkoristili v drugem delu programa, ko je bil čas za jedačo, pijačo ter ples in zabavo. Nadja Prosen Verbič Foto: npv NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 34 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 429., 31. avgust 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si 9. Vesnin ples 1000 plus ena plesna pravljica Dobrova, 14. junij - Društvo Panorama je v športni dvorani pri OŠ Dobrova ob koncu šolskega leta pripravilo čudovito zaključno plesna produkcija plesalcev plesnega kluba Forma, v kateri se je spomnila tudi zvezdice Vesne. Športna dvorana je tokrat kipela od energije. Zapolnjena tribuna je bila v pričakovanju tistega kar jim je letos društvo Panorama pripravilo za zaključno prireditev in priča so bili 1000 plus eni plesni pravljici. Uvodoma je zbrane prijazno pozdravila ustanoviteljica plesnega kluba in trenerka Nataša Potočnik, ki se je z besedami: " Vesna je bila vzornica vsem plesalcem in na odru je še prav posebej zaživela in postala lahkotna kot najlepši metulj," spomnila svoje nekdanje plesalke. Tudi za njo, zvezdico na nebu, so v nadaljevanju zaplesali plesalci. Vsi - od najmlajših cepetavčkov, navihanih hiphoparjev, živahnih steparjev, izkušenih tekmovalcev in svetovnih prvakov- so se zvrstili na parketu in zares v kar najlepši luči predstavili na novo osvojene korake in koreografije. Svojo plesno pravljico so prikazali tudi prvošolčki in drugošolčki ter navdušili svoje očke in mamice, dedke in babice ter druge. Vsak nastop je bil svo- jevrstna pravljica, skupaj se jih je zvrstilo kar dvajset in kar 167 plesalcev Vas plesalo 167 plesalcev iz plesnega kluba Panorama z Dobrove in plesnega kluba Forma iz Ljubljane, vsi ti pa so v spominu gledalcev prireditve zapisali čudovito in nepozabno knjigo plesnih pravljic. Po končanih plesnih točkah so se na odru zvrstili še vsi zaslužni, ki otroke, mladostnike in vse mlade plesne navdušence, ki prihajajo iz plesnega kluba Panorama z Dobrove in plesnega kluba Forma iz Ljubljane, in v znak zahvale prejeli simbolično darilo ter besedo zahvale in bučen aplavz. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Društvo Panorama vabi k vpisu v novo šolsko leto vse nove in stare plesalce in sicer v petek 4.9.2015 od 15.00 do 18. ure v avlo nove športne dvorane na Dobrovi. Koncert Nathana Laubeja Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja, smo v cerkvi sv. Nikolaja v Dvoru pri Polhovem Gradcu prisluhnili koncertu virtuo-za na orglah Nathana Laubeja, ki se je rodil v Chicagu materi Slovenki in očetu Američanu. Že v otroških letih se je navduševal nad cerkvenimi or-glami. Izobraževal se je na priznanih glasbenih ustanovah v Ameriki in Evropi. Že v času študija je dobival številna priznanja ter ponudbe za koncerte na priznanih koncertnih prizoriščih. Kot komaj 24-letni organist je bil imenovan za profesorja na ugledni ameriški akademiji za glasbo Eastman v Rochestru v New Yorku, hkrati pa tudi za "artist in residence" Ameriške katedrale v Parizu v Franciji. Leta 2013 je nastopil službo profesorja na akademiji Eastman. Nathan Laube je eden svetovno najboljših mladih glasbenih interpretov klasične glasbe. Nastopil je v okviru 14. poletnega orgelskega ciklusa, ki ga prireja slovensko orgelsko društvo. Mojster je zaigral na orgle, ki jih je za Daliborja Miklavčiča izdelala delevnica Močnik iz Cerkelj in so že vrsto let postavljene v cerkvi sv. Nikolaja. Mladi virtuoz je polno cerkev poslušalcev z melodijami vodil skozi pretekla stoletja. Prisluhnili smo glasbi Anglije, Nizozemske, Španije, Avstrije, Nemčije, izvzeta pa ni bila niti Slovenija. Bučni aplavzi niso skrivali navdušenja poslušalcev, ki so v Dvor prišli od vsepovsod. V tem tednu je Dvor vsekakor bil najpomembnejše središče občine, saj je poleg znamenitega koncerta le nekaj dni prej gostil tudi mednarodno snemalno ekipo. In takih dogodkov si v prihodnosti še želimo. Marjan Malovrh Vikend oratorij na Dobrovi Na Dobrovi smo veroučno leto zaključili z vikend oratorijem Hočem biti svet Ob katehezah župnika Alojzija Goloba, sester Irene in Ane, delavnicah in športnih igrah smo odkrivali pot do svetosti, ki jo je živel sveti Dominik Savio. Spoznali smo, da smo vsi poklicani biti sveti, da moramo pomagati bližnjemu in biti veseli kristjani. Oratorij smo zaključili s sveto mašo, popoldne pa smo vsi skupaj odigrali še igro nogometa. Katarina Čemažar, foto: Marjana Ojsteršek Iz poslanske klopi Ob letu osorej Pred slabim letom dni smo Slovenci dobili svojo 12. vlado. Ekipi pod vodstvom dr. Mira Cerarja so Slovenci namenili zgodovinski rezultat. In imeli zgodovinska pričakovanja. Kako tudi ne, če je kar 40 odstotkov parlamentarnih sedežev zasedla novoustanovljena stranka Mira Cerarja. Leto dni je naokoli. Četrtina mandata. V parlamentarnih sistemih, kjer poznajo koalicijske vlade, je to obdobje, ko vlada izpelje največ reform. Zakaj? Ker ima tedaj največji reformni potencial. Ni imela še časa razočarati svojih volivcev, zato načeloma zaupajo njenim odločitvam. Poleg tega je koalicija po zmagovalnem zanosu še toliko usklajena, da jim medsebojna kemija omogoča sprejem nekaterih ukrepov, ki sicer volivcem posamezne koalicijske stranke niso po godu. 365 dni v "vozniškem sedežu" je tudi dovolj dolgo obdobje za polaganje računov. Tovrstne analize so seveda subjektivna stvar, a ker več glav več ve, nobeno (osebno) mnenje ni odveč. Če sklepamo po javnomnenjskih raziskavah, je vlada Mira Cerarja svoje zaupanje že zapravila. Šest desetin vprašanih meni, da ni uspešna, podpira jo le še dobra tretjina. Nič nenavadnega. Slovensko volilno telo namreč v zadnjem času slovi po hitrem navduševanju volivcev nad novimi političnimi strankami, ki potem hitro zapravijo svoj ustanovitveni kapital in razočarajo volivce. To je logično. Tudi v naravi lahko spremljamo podobne fizikalne zakonitosti - material, ki se hitro ogreje, se tudi hitro shladi. Padec zaupanja v vlado je slabo znamenje. Za vlado samo, predvsem pa za državo. Bolj kot pada zaupanje v vlado, bolj se vladni možje ozirajo za lestvicami priljubljenosti in iščejo ukrepe, ki bi jim dvignili ocene in napovedi. Torej nič več reformnih ukrepov v dobro države, ampak samo še instant všečni ukrepi. Po čem smo si torej zapomnili prvo leto mandata vlade Mira Cerarja? Najprej se je celotna vladna ekipa štiri mesece ukvarjala z odvzemom mandata vodji opozicije Janši. To je bil res strel v prazno. Nekdo, ki je osvojil 40 odstotkov poslanskih sedežev, je tako velik, da bi se moral zavedati svoje veličine in se ukvarjati z reformami za dobrobit države, ne pa s pravniškimi manipulacijami glede enega poslanskega mandata. Še posebej, ker so bile te politične igrice zaradi naše ustavne ureditve obsojene na neuspeh. Nenazadnje je vladno večino na to opozorila že parlamentarna zakonodaj-no-pravna služba. Ta politikantska iniciativa je v politični prostor prinesla tudi veliko naelektrene politične retorike, ki zagotovo ne koristi oblikovanju širšega političnega konsenza za dobro države. Sledila je vladna podpora predlogu radikalne levice, da se zakonsko izenači spola in s tem uveljavi izenačitev pravic istospolnih parov s tradicionalnimi, vključno s posvojitvami otrok. Ta predlog "redefinicije" družine je naletel na buren odziv v pomembnemu delu javnosti, zato ni presenetljivo, da je pobudo za referendum v rekordno kratkem času podpisalo skoraj 50.000 državljank in državljanov. Odločitev ustavnega sodišča o tem, ali dovoli referendum, bo padla kmalu, in podaljšala burno javno razpravo pozno v jesenski čas. Po drugi strani pa je bilo storjenih nekaj pomembnih premikov na fiskalnem področju. Besede, da lahko zapraviš samo toliko, kot ustvariš, so bile še leta 2012 prava herezija in predmet demagoške polemike med levico in desnico. Danes pa spadajo v običajen besednjak tudi leve vlade Mira Cerarja, kar je vsekakor spodbuden znak in gotovo velik uspeh ministra za finance Dušana Mramorja. Njegova zavezanost temeljnim fiskalnim načelom se je odražala tudi v precej jasnih stališčih do grškega dolžniškega vprašanja in utopičnih zamisli grške radikalno leve vlade. Je pa res, da je še vedno zaznati vrzel med besedami in dejanji. Če v besedah vlada zagovarja fiskalno vzdržnost, pa nas kljub temu skoraj mesečno preseneča z zadolžitvami za novo milijardo evrov ali dve. Oziroma, ko sprejme izvedbeni fiskalni zakon, namesto striktne fiskalne formule v zakon zapiše določila, ki vladi omogočajo precej manevrskega prostora pri določitvi zgornje meje odhodkov. Cena koalicijskih vlad? Povsem mimo pa je finančno ministrstvo udarilo pri davčnih blagajnah. Spet so stisnili tiste, ki jih je najlažje - majhne podjetnike. Pod pretvezo boja proti sivi ekonomiji, pa čeprav priznavajo, da davčne blagajne le-te ne odpravljajo, so vsem po vrsti vsilili elektronsko poslovanje. Četudi so in-ternetne povezave na ruralnih območjih Slovenije močno podhranjene in globoko pod povprečjem EU! V kaznovalno politiko je vlada vključila tudi (poštene) kupce v (poštenih) trgovinskih poslih. Če torej kupiš izdelek v trgovini in ne vzameš računa, te davčni inšpektor (če te seveda zaloti) oglobi za 40 evrov. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je v parlamentarni razpravi to opravičila z besedami, da je kupec - soudeležen!?! Ufff, ta je pa vendarle močna. Po mnenju Vraničarjeve si sokriv za davčno utajo, ki se sploh ni zgodila - prodajalec je vendarle izdal račun in plačal davek! No, največja blamaža pa se je tej vladi zgodila ravno ob zaključku prvega leta mandata na področju arbitražnega sporazuma. To zadeva vsakega izmed nas. Nenazadnje gre za vprašanje meje, zaradi državnih mej pa so v zgodovini divjale vojne. Če bo torej ta poskus (spet) padel v vodo, je treba vedeti, da bo kriva izključno slovenska vladna politika! Ne hrvaška. Takšnemu umanjkanju načrtov B, C ali celo D ... slovenski politični prostor še ni bil priča. Zato gre v tem primeru gotovo za največji "faux-pas" aktualne vlade. Vladna koalicija ponosno poudarja, da je s tem, ko je izbiro slovenskega arbitra prepustila tujcem, rešila arbitražni sporazum in Hrvatom odvzela najpomembnejši argument kompromitiranosti postopka. Ampak s tem kaže predvsem na svojo dvoličnost. Pri prodaji državnega Telekoma tujcem so šli vsi v zrak. Pa je šlo samo za podjetje. Ko pa odločanje o lastni državni meji v popolnosti prepustijo tujcem, pa to ocenijo kot - uspeh slovenske diplomacije. Razumi, kdor more ... Anže Logar, vaš poslanec NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 35 31. avgust 2015, NC_št. 429. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Srečanje članov Društva upokojencev Polhov Gradec Polhov Gradec, 11. julij - Upravni odbor Društva upokojencev Polhov Gradec je po lepi stari navadi tudi letos organiziral srečanje članov društva. Pri balinišču v Polhovem Gradcu se je v soboto, 11. julija, zbralo 56 članov društva. Povabili smo tudi predsednike sosednjih društev upokojencev. Vabilu so se prijazno odzvali predsednik DU Dobrova Tomšič Anton, predsednik DU Horjul Zdešar Mat-ko in predsednica DU Vrzdenec Veronika Kranjec. Po kratkem nagovoru predsednika društva gostiteljev in predstavitvi gostov so naše pridne članice postregle z dobrim prekmurskim bogračem, ki ga je za nas pripravila gostilna Pograjski dom. Potem smo dobili še flancate, ki jih je pripravila gospa Ma- rija Bizjan iz Smolnika. Vsak udeleženec je dobil tudi eno pijačo in kavo, ki je bila vračunana v ceno piknika. Stroške srečanja so pokrili udeleženci sami. Ti so bili tako s hrano kot z organizacijo izredno zadovoljni, posebej pa jim je bilo v veselje druženje in kramljanje, čemur je takšen dogodek tudi namenjen. Da je srečanje dobro uspelo, se moramo zahvaliti pridnim članicam društva, predvsem pa našemu članu Ladu Nartniku, ki je vso stvar organiziral. Po srečanju smo se dobre volje razšli z željo, da se naslednje leto ponovno snidemo. Takrat - na Črnem Vrhu, saj smo bili tokrat razočarani nad ravnanjem predsednika Balinarskega društva Blagajana-Polhov Gradec, ki smo ga prosili za ključ, da bi v njihovem prostoru shranili pijačo, vendar dovoljenja nismo dobili. Tokrat nas je ponovno rešila Irena iz gostilne Pograjski dom, ki nam je prijazno odstopila prostor za naše potrebe, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Marjan Plestenjak, predsednik DU Polhov Gradec Moški balinarski turnir DU Polhov Gradec Polhov Gradec, 1. avgust - Na balinišču pri Pograjskem domu je v organizaciji Društva upokojencev Polhov Gradec potekal 1. balinarski turnir za moške. Balinarska sekcija, ki jo v Društvu upokojencev Polhov Gradec vodi Janez Novak, se iz leta v leto krepi in dobiva nove zagnane ter aktivne člane. Tako so v letošnjem letu prvič organizirali ločeni balinarski turnir, za ženske in moške. Ženski je bil izpeljan konec maja, moški pa v začetku avgusta. Zbrane na 1. moškem balinarskem turnirju DU Polhov Gradec je kot predstavnik Občine Dobrova-Polhov Gradec najprej poz- dravil občinski svetnik Stanislav Dvanajščak. Za njim sta jih pozdravila še predsednik društva Marjan Plestenjak in predsednik balinarske sekcije Janez Novak. Vsi so udeležencem zaželeli veliko športne sreče in dobrega počutja. Izrečena je bila tudi zahvala ženski balinarski ekipi, ki je poskrbela za okusen prigrizek in posladek. Ob koncu turnirja pa so si tekmovalci pošteno zaslužili malico. Osem moških ekip, med njimi kar dve domači, je balinarske kugle vihtelo vse do poznega popoldneva, ko so si lahko oddahnili tudi najboljši. Tokrat so se najbolje izkazali člani ekipe Zarja, za njimi sta bili ekipi iz Dragomerja (druga) in z Iga (tretja). Sledile so še ekipe iz Notranjih Goric, Vrhnike in Preserij ter dve ekipi iz Polhovega Gradca. Po zaključku turnirja je sledila podelitev, potem pa druženje, ki se vsako leto zaključi z mislijo na naslednje leto in ponovno srečanje v Polhovem Gradcu. Nadja Prosen Verbič Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec Po zelenih tratah planine Deska in Vodotočne Misel, da poznamo slovenske gore, včasih zavede. Še vedno najdemo kraje, za katere smo prvič slišali. Pritegnejo nas tudi zaradi svojih imen, ki kažejo izrazito slovansko poreklo. Taki sta imeni planine Deska in Vodotočne, za katero se najdejo imena: Vodotočne, Vodotočnik in Vodotočna. Jezikovna pravila določajo, da je pravilno tisto, kar se je v skupnosti prenašalo iz roda v rod, kar živi med domačini. To je v našem primeru Vodotočne. Silno lep, z mehko travo porasel svet z majhnim jezercem, imenovanim tudi Vodotočno jezero, pod planino Deska leži nad Lučami, v sosedstvu Ojstrice, ki se kot slikarsko ozadje skalnato in vitko dviguje v nebo. Planinci PD Blagajana so se tja napotili v soboto, 18. julija. Bil je čas rož, ki so nas tako rekoč z vsemi barvami spremljale na poti. Od zlatorumenih sončkov, nežno vijoličastih klinčkov in njim podobnemu drobnocvetnemu vr-bovcu, Zoisove zvončice in planinskega maka do turobno, skoraj črne preobjedi. Pot nas je vodila ob robu planote, kjer je pred leti divjal požar. Narava je velika zdravnica ne samo človeku, tudi sama sebi. Zacelila je rano, le gole suhe veje posameznih macesnov še strmijo v nebo in spominjajo na še bolj veselo zeleno razkošje. Ob robu kamnite steze so se rdečile gozdne jagode, borovje je bilo pa čisto prazno. Mar je premalo čebel? Majhno jezerce, ki spominja na srce, je vidno v dolini z vrha planine Deska. Samo ime s pridevnikom vodotočen morda skriva zagonetno potegavščino geološke vrste. Če imamo vodotočne kraške jame, ki so po Slovarju slovenskega knjižnega jezika kraške jame s potokom, z reko, kaj neki bi potem bilo vodotočno jezero. Je to presihajoče jezero v gorah? O vsem tem smo razmišljali, ko smo pohajali po prostranih z ruševjem pokritih planinskih tratah. Različni so razlogi, zakaj se človek poganja v ta samotni svet. Ženski svet zagotovo med drugim vabijo tudi rože. Te vča- sih popijejo breme, ki se prinese iz doline. Pa tudi tisti pogledi, ki sežejo do daljnih dalj. Človek bi želel, da bi tudi dlje. A kljub vsej njegovi moči mu to ni dano. Nemirne duše iščejo mir v tem, od koder izvirajo. V prvobitnosti narave. Milka Bokal Tabor Godbe Dobrova-Polhov Gradec v Novi Štifti Ko je večina slovenskih šolarjev in njihovih družin ob koncu šolskega leta odšla na počitnice, so člani Godbe Dobrova-Polhov Gradec 25. junija zjutraj začeli s počitnicami zelo delovno. Že četrto leto zapored so odšli na tridnevni tabor z intenzivnimi vajami, da bodo prihodnjo sezono še boljši. V Novi Štifti je bilo poskrbljeno za vse: ravno prav miru - mimo so prišli le kakšni obiskovalci romarske poti, dovolj prostora -vaje so lahko imeli vsaka skupina na svojem koncu, za zabavo in koristno preživet prosti čas - skupinske igre, ustvarjalne delavnice in metanje podkev, in nenazadnje njihove želodčke - za te smo poskrbeli v prostorni kuhinji nekateri starši, ki smo si za naše nadobudneže vzeli čas in na ta način podprli prizadevanja učiteljev Glasbene šole Emil Adamič, ki so imeli z otroki sekcijske vaje. Vsakdanji mir so potem z vajami tolkalci pod kozolcem, flavtistke pod lipo, klarinetisti in saksofonisti pod drugo starodavno lipo ter trobilci v skupnem prostoru na podstrehi malo skalili. Ampak glasba, ki so jo izvabljali iz svojih inštrumentov, je na skupnih vajah ob popoldnevih pod taktirko Mateja Rihterja na koncu prav lepo in ubrano zazvenela. Borut Dolinar, predsednik Godbe Dobrova-Polhov Gradec, je ob harmoniki mlade učil tudi slovenske ljudske pesmi. Gostitelj brat Marijan Cvitek, sicer velik ljubitelj in poznavalec glasbe, je ob kocu dejal, da se pri naši godbi čuti, da otroci v njej igrajo s srcem, kar človeka bolj gane kot kakšna profesionalno izvedena skladba vrhunskih instrumentalistov. Tretji dan, v soboto popoldne so prišli starši in družine 25 udeležencev tabora, ki so bili priča prisrčnemu koncertu na novo osvojenih skladb. Nevihta je poskrbela, da smo se lahko v prostorni jedilnici doma na Novi Štifti lažje pogovorili in se med sabo še bolj povezali tudi starši. Podporna ekipa staršev je za vse pripravila okusno kosilo, ostali pa so poskrbeli za sladice. Tako smo odšli domov siti in zadovoljni, da so naši otroci del te čudovite zgodbe, za katero menim, da bo imela še veliko poglavij. Magdalena Tehovnik Polhograjski upokojenci v dolini Maltatal Izletništvo ima v Polhovem Gradcu že večletno tradicijo. Društvo upokojencev Polhov Gradec ima več komisij, med njimi je tudi sekcija za izletništvo. Izkoristil bi priložnost in se zahvalil mojim predhodnikom, voditeljem izletov za njihov trud in požrtvovalnost. Zadnja štiri leta imamo po šest enodnevnih izletov letno, tri v spomladnem, tri v jesenskem času. Prevandrali smo velik del Slovenije, del Hrvaške, Italije in Avstrije. Bistven motiv izletov je, da spoznavamo nove kraje, njihovo zgodovino in znamenitosti. Predvsem pa je pomembno, da se družimo, veselimo in si tako lepšamo jesen našega življenja. Letos maja smo bili na vzhodnem delu Pohorja in v Mariboru. Junija smo se peljali po Gorenjski, skozi karavanški tunel v Avstrijo. Naš cilj je bila dolina reke Malte s premnogimi mogočnimi slapovi. Vozili smo se po prelepi gorski cesti z brezštevilnimi ovinki, tuneli, mostovi in dosegli nadmorsko višino 1900 metrov. Dolina se konča pod mogočnimi vrhovi s čudom tehnike, velikanskim jezom Kolnbrein. Za jezom je mogočno jezero, ki služi kot zbiralnik vode za nižje ležečo hidrocentralo in ogledalo visokim goram. Človeku zastane dih ob pogledu na to gradbeno mojstrovino in prekrasno, neokrnjeno naravo. Spre- hodili smo se po vrhu jeza in občutili tudi malo strahu v kosteh, saj je višina preko 200 metrov že kar zavidljiva. Vrnili smo se po isti cesti in občudovali velikanske slapove naa obeh straneh pogorja. Po povratku z višin smo si ogledali znamenitosti srednjeveškega mesteca Gmünd. Mesto je delno obzidano in se ponaša z dvema gradovoma, mestnim stolpom, starimi hišami in gotsko cerkvijo. Ogledali smo si mestno središče od severnih do južnih mestnih vrat. Na glavnem trgu kraljuje Lodronov grad, nad mestom pa mogočna trdnjava. Mesto je znano po inženirju Ferdinadu Porscheju, ki je tu ustanovil tovarno avtomobilov. V njegovo čast je tu tudi zanimiv Porschejev muzej. Nadaljevali smo vožnjo do Milstattskega jezera. Obiskali smo na Koroškem najstarejši samostan sv. Domicijana z romanskim portalom, gotsko arhitekturo, renesančno poslikavo in čudovitimi baročnimi kipi. Za kratek čas smo se ustavili ob jezeru. Pod Landskronom smo spet zavili na avtocesto in se skozi predor Karavanke vrnili v Slovenijo. Pozno kosilo smo pojedli v gostišču Tulipan v Radovljici. Okrepčani in polni lepih vtisov smo se v večernih urah vrnili domov. Preživeli smo nepozaben dan. Jeseni pa spet na rajžo, novim doživetjem in lepotam naproti! Za komisijo za izletništvo Lado Nartnik NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 36 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 429., 31. avgust 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Novice iz mačjega dola V vrtcu pri OŠ Dobrova, enoti Brezje, se otroci iz skupine Mucki vsak dan česa novega naučijo. Skupina je heterogena, kar pomeni, da so otroci stari od 1 do 3 let. Vsakdanje življenje v vrtcu, rutino, rituale, dogodke, dnevni red sva poskušala organizirati tako, da sva otrokom omogočala razvijanje občutka varnosti in pripadnosti. Trudila sva se ustvarjati prijetno vzdušje in omogočala vzpostavljanje vezi med vrtcem in družinskim življenjem. Že v uvajalnem obdobju sva ugotovila, da otroci uživajo zunaj na svežem zraku in zato smo že prve dneve uvajanja preživeli zunaj ter odkrivali takšne in drugačne lepote okolice. Ker pa smo z našim velikim rdečim vozom prava atrakcija v Brezju, smo srečali tudi veliko prijaznih ljudi, ki so nam veliko novega povedali in pokazali. Takšni ljudje so doma tudi, kot se reče, pri Karun. Gospod Martin in gospa Martina sta nas vedno prijazno sprejela, da smo si lahko ogledali njihove kravi-ce, konje in male mucke. To, da so imeli otroci priložnost od blizu videti te živali in jih pobožati, je veliko vredno in zavedava se, da so to pred- nosti vrtca na vasi. V toplih dneh v maju nas je gospod Martin povabil, da si pridemo ogledat 105 let star voz, s katerim so se včasih vozili. Otroci so bili navdušeni in so se zelo veselili vožnje s tako starim vozom. Tudi najmlajši so uživali in se niso prav nič bali, saj se je slišalo le veselo vriskanje in hihitanje. Z veseljem pričakujemo novo šolsko leto, ko bomo znova lahko kaj novega videli in spoznali. Zapisala: Mateja Rozman in Andrej Glavič Piknik DU Dobrova Poznopomladanski pikniki so v delovanju Društva upokojencev Dobrova že zdavnaj dobili tradicionalni značaj. Običajno nam služi tudi vreme in tako je bilo tudi letos. Kljub temu da nas je v društvo včlanjenih preko štiristo, pa se žal nikoli ne srečamo vsi. Nekateri imajo žal zdravstvene težave in se tako piknika ne morejo udeležiti. Ponavadi se nas zbere okoli sto, letos pa je prišlo 105 naših članov. Čeprav številka ni tako visoka, zahteva veliko priprave. Potrebno je kupiti kakovostno meso, ga pripraviti na poseben način, speči in pri- praviti priloge. Pijačo nam običajno nudi manjši bife v okviru ŠRC Dobrova in za vse vedno brezplačno skuha tudi dobro kavo. Poskrbi pa tudi za dobro postrežbo. Kako povezano deluje društvo, kaže tudi pripravljenost članov za pripravo prostora in peko mesa. Vedno se nekaj ur prej zbere večje število članov, kot bi sicer to bilo nujno potrebno. Je pa res, da so glavni organizatorji kar člani upravnega odbora društva. Letos za spremembo nismo imeli »žive" glasbe, smo pa lahko več pozornosti posvetili našemu druženju. Na koncu vsi ugotavljamo, da čas v prijetni družbi res hitro mine. Rajko Komar Nordijski pohod po Logarski dolini Člani društva upokojencev Dobrova iz sekcije Nordijska hoja smo letos začeli s pohodi 19. marca in nadaljevali vsak četrtek. Obiskali smo različne kraje naše občine in tudi sosednjih občin nismo pozabili. Ob zaključku prvega polletja (julij in avgust imamo prost zaradi vročine) smo se 26. junija odpravili v Logarsko dolino. Prvič smo se ustavili v Gor-njegradu, na jutranji kavi pri Jušku. Pot smo nadaljevali ob reki Savinji skozi vasi Ljubno in Luče do Igle, kjer smo si ogledali presihajoči izvir. Na poti skozi Solčavo smo gledali vršace Kamniško-Savinjskih Alp in doline s samotnimi kmetijami, kot so Robanov kot, Matkov kot in Logarska dolina, ki se razprostira na dolžini 7 kilometrov. Z avtobusom smo se odpeljali do konca Logarske doline in si ogledali slap Rinka, ki je visok 90 metrov, od katerih je vidnih 72 metrov, ter Orlovo gnezdo. Po ogledu slapa pa smo se odpravili na dveurno nordijsko hojo navzdol po dobro označenih poteh Logarske doline. Z avtobusom smo nadaljevali pot na Olševo in se po solčavski panoramski cesti vozili vse do izvira že- lezne - kisle vode, razgledne točke, in turistične kmetije Klemenšek. Po dobrem kosilu smo pot nadaljevali preko Pa-vlovičevega sedla (bivši mejni prehod) po avstrijski strani do ceste Pliberg-Železna Kapla ter zavili proti Jezerskemu, kjer smo imeli zadnji postanek z ogledom in sprehodom okoli jezera. Pohod sva organizirala vodja skupine za nordijsko hojo Tone Tomšič in pomočnik Vinko Kuder. Za DU Dobrova Tone Tomšič Sveti Lovrenc ima prenovljen in blagoslovljen zvonik V začetku avgusta na Smolniku praznujemo žegnanjsko nedeljo in na to poletno nedeljo se številni od daleč in blizu povzpnemo k maši na Goro. Letošnji praznični dan je bil tudi dan veselja in hvaležnosti za delo, ki je bilo opravljeno na zvoniku naše podružnice. Župnik Bogdan Oražem je blagoslovil opravljeno delo, veselili pa smo se tudi ob 60. rojstnem dnevu, ki ga je nedavno praznoval naš rojak, duhovnik in prijatelj Stane Gerjolj. Podružnična cerkev sv. Lovrenca se na višini 824 m nad morjem že stoletja bori z vsemi vremenskimi razmerami in po letih pride čas, ko je potrebno pristopiti k obnovi in nujnim vzdrževalnim delom. Na pobudo ključarjev, domačega župnika Bogdana in mojstrov, je bil spomladi izdelan plan obnove. V prvi fazi obnove smo se lotili zvonika in ostrešja na zvoniku. Z deli smo pričeli v začetku julija. Na vrh Gore je bilo treba prenesti orodje, plohe in cevi za postavitev odra, najprej s traktorji, nato še z rokami številnih prostovoljcev. Izkušeni mojstri iz podjetja Šušteršič so se lotili obnove zvonika. Postavitvi odra je sledilo odkritje kritine, prenova tramov in izdelava nove kritine. Na novo streho smo montirali sončne celice, ki bodo pridobivale električno energijo. Na pobudo mojstra Andreja Šušteršiča smo v bunko na vrhu ostrešja našim zanamcem zapustili listino o obnovi, žganje in nekaj kovancev. Prenovili smo tudi lestenec, ki sedaj lahko razsve- tljuje tudi notranjost cerkve. Ko so bila dela na ostrešju zaključena smo vstavili še nova polkna, počistili in prepleska-li zvonik ter pripravili inštalacijo za električno napeljavo, ki bo omogočala razsvetljavo in zvonjenje cerkvenih zvonov. Ob zaključku del smo montirali še reflektorje. Vsak večer lahko upremo pogled na Lovrenc, kjer nas v daljavi daleč naokoli pozdravlja razsvetljena cerkev na Gori. Reflektorji se napajajo s pomočjo sončne energije in bodo prižgani vsak dan do 11. ure zvečer. V naslednji fazi obnove pa bomo s pomočjo električne energije iz sončnih celic vzpostavili še zvonjenje cerkvenih zvonov. Načrtujemo, da bomo z deli lahko pričeli že kmalu. To svetišče so generacije pred nami gradile z lastnimi rokami in v veliko težjih pogojih. S tem, ko skrbimo za to svetišče izkazujemo spoštovanje do njih in hkrati gradimo temelje za prihodnje rodove. Ob zaključku maše so tekle še besede zahvale za vse, ki so pri teh obnovitvenih delih sodelovali in pomagali, zato tudi na tem mestu še enkrat iskrena hvala vsem, mojstrom, ključarjem, župniku Bogdanu Oražmu in velika hvala vsem prostovoljcem, ki ste se v tako velikem številu odzvali vsaki prošnji za pomoč. Ob tej obnovi smo spoznali, da še znamo stopiti skupaj, da skupno delo krepi človeka in krepi tudi povezanost med nami. Naj nas sv. Lovrenc povezuje in varuje še naprej. Ana Oblak NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 37 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 V vrtcu v Dragomerju prenavljajo kuhinjo Med poletnimi počitnicami so vrtče-vsko kuhinjo zasedli delavci Akvain-ga in jo začeli obnavljati. Več desetletij staro napeljavo je načel zob časa, ki ni prizanašal niti stenam in tlakom. »Zaradi vlage so začele stene, strop in tlaki v kuhinji razpadati in jih je bilo potrebno zamenjati. V kuhinji je bilo vroče, prezračevanje ni bilo urejeno,« nam je pojasnila občinska uprava. Kot smo izvedeli, so se zaradi tega odločili za popolno obnovo kuhinje, ki vključuje zamenjavo ploščic, prenovo tlakov in sanacijo sten ter stropa. Zamenjane bodo tudi vse elektro- in strojne inštalacije, med njimi kabli za elektriko, cevi za vodo in kanalizacijo, uredili bodo prezračevanje, kuhinjo bodo po novem lahko ohladili s klimatsko napravo, vgradili pa bodo tudi energijsko varčno in kakovostnejšo kuhinjsko napo. Izbrani izvajalec Akvaing bo kuhinjo obnovil za 57 tisočakov, dela pa naj bi se zaključila do konca poletja. V. L. Občina jeseni z novo spletno podobo Jeseni boste novice, obvestila, dogodke, obrazce, razpise in informacije o občini prebirali na popolnoma prenovljeni občinski spletni strani. Ta ne bo dobila le nove vizualne podobe, temveč bodo stare vsebine dodatno obogatene z novimi. Tako kot do sedaj, bodo na njej prevladovali tradicionalni občinski zeleno-rumeni odtenki. Nova spletna stran bo narejena v t. i. odzivnem dizajnu in bo prilagojena novim tehnologijam. Ko jo boste obiskali, bo samodejno zaznala vaš operacijski sistem in velikost ekrana ter vsebino avtomatsko prilagodila brskanju po njej z računalnikom, tablico ali pametnim telefonom. Zaposleni na občinski upravi so nam povedali, da bo stran bolj prijazna do uporabnikov, saj bo bolj pregledna in bistveno bolj ažurna. Ob tem smo izvedeli, da so se za prenovo spletne strani odločili predvsem zaradi številnih kritik o zastarelosti obstoječe spletne strani. Sicer pa to še ni vse; občino boste po novem lahko spremljali tudi na Facebooku. V. L. Ministrstvo pregleduje vlogo za visoko cono Lukovica Občina Log - Dragomer je oddala vlogo za še en evropsko sofinanciran projekt, in sicer gradnjo visoke cone na Lukovici. Med drugim je predvidena gradnja vodohrana, 825 metrov cevovodov in prečrpališča, s katerimi bi rešili občasno pomanjkanje vode ter izboljšali tlačne razmere v vodovodnem omrežju. Občina Log - Dragomer čaka na zeleno luč ministrstva za začetek gradnje visoke cone na Lukovici. Ministrstvo trenutno še pregleduje vlogo za slabih 630 tisočakov vreden evropsko sofinanciran projekt. Kot nam je pojasnila predstavnica občinske uprave Špela Blažič, naj bi se sredstva črpalo iz nove finančne perspektive 2014-2020, občini pa za ta projekt vloge ni bilo treba pripravljati popolnoma na novo. V okviru projekta je predvidena gradnja vodohrana, ki bi z ustreznim 380-metrskim napaja-nim vodom napajal črpališče, obenem pa bi ob regionalni cesti zgradili še vodovodno poveza- vo med obstoječima vodovodoma in tako ustvarili krožno zanko, nam je še pojasnila Blažičeva, ki je dodala, da je v naselju Lukovica predvidena rekonstrukcija obstoječega vodovoda za ločitev vodnega tlaka v vodovodnem sistemu. Z navedenimi ukrepi bi oblikovali ločeno višjo tlačno cono v delu vodovodnega sistema ter rešili težave z občasnim pomankanjem vode (v konicah) oziroma ustrezno uredili tlačne razmere v vodovodnem omrežju. Na občinski upravi so nam še povedali, da vo-dohran, ki je postavljen na Logu, ne rešuje težav s tlaki na Lukovici. »Objekti na Lukovici se nahajajo na višinah od 295 do 330 metrov nad morjem. Ker je vodohran Log na koti 339 m. n. v., ima precej objektov, ki se nahajajo okrog kote 325 m. n. v. nizke tlake, medtem ko so tlaki za nižje ležeče objekte ustrezni.« Objekti ob regionalni cesti in južno od nje naj bi se še naprej napajali iz vodohrana Log, ostali pa preko novega črpališča in novega vodohrana na Lukovici. »Novi vodohran bo postavljen na koti 355 m. n. v. in bo imel prostornino 100 m2. S to prostornino bo vodohran zagotavljal 2-urno požarno rezervo,« so še razložili na občini. V. Lovrenčič Med poletnimi počitnicami je bila prenovljena šolska kotlovnica Osnovna šola Log - Dragomer se bo v novem šolskem letu ogrevala na okolju bolj prijazen način. S prehodom na plin naj bi v šoli tudi precej privarčevali. Prenova šolske kotlovnice je zaključena. Izbrani izvajalec, TAMES s Ptuja, ki je med sedmimi ponudniki postavil najnižjo ceno, je investicijo izvedel za 45 tisočakov. Izvedeli smo, da je bila ponujena cena občutno nižja od ocenjene, poleg tega pa je bila prenova uvrščena tudi v evropsko sofinanciran projekt LAS Barje z zaledjem, od koder je prišla polovica sredstev. Občina naj bi tako za prenovo plačala manj kot 20.000 evrov, štiri tisočake jim je namreč uspelo pridobiti še s prijavo na razpis Energetike Ljubljana. Po novem bo šolo ogreval zemeljski plin, nanj pa bodo priključili tudi kuhinjo. »Po- stavljen je bil nov zalogovnik za toplo vodo, zamenjan je bil gorilnik na obstoječi peči ter dodana kotla z močjo 100 oziroma 50 kW,« so nam pojasnili na občini ter dodali, da so bili zamenjani tudi ventili, v ceno pa sta vključena še monitoring in mehčanje vode. V poletni sezoni, ko šole ne ogrevajo, bo manjši kotel služil pripravi sanitarne vode. S prehodom na nov energent bo šola precej privarčevala. Odgovor na to, kakšni bodo prihranki, pa bo znan po kakšnem letu obratovanja. »Prehod na zemeljski plin je ukrep za znižanje stroškov ogrevanja, hkrati pa uvajamo okolju bolj prijazne tehnologije, saj je izgorevanje plina boljše za naravo,« je povedal podžupan Simon Strgan Naj spomnimo, da je bila prenova kotlovnice načrtovana že v letu 2012. Takrat je bil projekt precej drugačen, saj je poleg prenove kotlovnice in prehoda na zemeljski plin vseboval še kogeneracijo oziroma soproizvodnjo električne in toplotne energije. Občina je takrat izvedla razpis za izbiro izvajalca, a tega na koncu ni izbrala, saj so bile ponujene cene skoraj enkrat višje od ocenjenih. V. Lovrenčič Začela se je sanacija Molščice Hidrotehnik je v drugi polovici avgusta začel z urejanjem spodnjega dela Molščice. Dela bodo potekala predvidoma do 17. septembra, do takrat pa bo na odseku med regionalno cesto in Šolsko cesto popolnoma zaprta Molska cesta. V okviru sanacije bodo uredili strugo potoka, nekoliko pa naj bi razširili tudi cesto. Hidrotehnik, ki ima koncesijo za urejanje vodotokov na področju osrednje Save in Soče, je še pred koncem poletja začel z načrtovano ureditvijo spodnjega dela struge Molščice. Investicija je bila sicer načrtovana že v lanskem letu, a se je zamaknila v letošnjega. Cilj projekta je izboljšati razmere ob obilnem deževju in zmanjšati nevarnost poplavljanja. Kot smo izvedeli, je v načrtu obnova najbolj kritičnega dela potoka, ki predstavlja "ozko grlo". Gre za predel med Šolsko in regionalno cesto do avtoceste. »Na desni strani potoka se bo zgradil podporni zid iz kamnov v betonu. Na levem bregu pa je predvidena utrjena in ozelenela brežina, na nekaterih delih se bo izvedlo tudi kamnito zložbo v suhem,« nam je pojasnila Špela Blažič iz občinske uprave. Izvedeli smo, da se bodo nekoliko spremenili nakloni struge, zato bo boljša tudi pretočnost. »Poleg tega se bodo odstranile naplavine, očistile se bodo betonske kanalete in brežine, dno se bo po celotni strugi utrdilo s prečnimi rebri,« so nam še pojasnili na občini, kjer so dodali, da se bo nekoliko razširilo tudi cesto, »na dolžini približno 80 metrov je predvidena razširitev Molske ceste ob potoku, zato se bo na desni strani struge zgradilo kamnit podporni zid. V tej fazi projekta asfaltiranje ni predvideno. Cesto se bo preplastilo in obnovilo oziroma popravilo v sklopu izgradnje kanalizacije. Zdaj pa se bo le zgradilo oporni zid do višine, ki bo potrebna za kasnejšo obnovo ceste.« Manj obsežna dela so predvidena na delu struge med regionalno cesto in avtocesto, kjer bodo očistili strugo in pokosili brežino. Projekt je vreden 48,748 evra, denar pa bodo zbrali Agencija RS za okolje, občina in zasebni investitor. Do predvidoma 17. septembra bo zaradi izvajanja gradbenih del na odseku od križišča z regionalno cesto do križišča s Šolsko cesto popolnoma zaprta Molska cesta. Obvoz je urejen po Šolski in Dragomerški cesti. Občinska uprava prosi, da vozniki upoštevajo obvoze in prometno signalizacijo, za kar se jim zahvaljujejo. V. Lovrenčič Vloga za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave je oddana Občinska uprava je v začetku avgusta ministrstvu za okolje in prostor oddala vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Novo občinsko vodstvo je na tem projektu delalo prioritetno in, kot je povedal direktor Igor Rojec, za tem stoji resnično veliko truda in dela. Kot smo že poročali, je občina vlogo pripravila pred poletjem in čakala, da naslednjo potezo z objavo obrazca za oddajo vloge naredi ministrstvo oziroma Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ta je obrazec objavila v drugi polovici julija, kmalu za tem pa je občina oddala vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Kdaj lahko pričakuje odgovor, ali bo sredstva tudi dobila, pa trenutno še ni znano. »To je zelo težko napovedati, saj je bilo to v prejšnji finančni perspektivi zelo različno. Pridobitev odločbe so občine čakale od pol leta pa tudi do treh let. Občina Log - Dragomer zdaj orje ledino, ker mislim, da smo v novi finančni perspektivi vlogo oddali med prvimi,« je pojasnila Marjeta Strnad Kuharič iz RRA LUR. V primeru da bo ministrstvo vlogo za pridobitev evropskih sredstev odobrilo do konca letošnjega leta, naj bi občina do sredine prihodnjega leta pripravila razpisno dokumentacijo in izbrala izvajalce ter nato že začela z gradnjo kanalizacije ter čistilne naprave. V okviru projekta bo zgrajenih 23 kilometrov kanalizacijskih vodov, od tega 11,8 na Logu, 7,5 v Dragomerju in dobri 3 na Lukovici, zgrajena bo tudi čistilna naprava, ki je projektirana za 5000 populacijskih enot. Investicija je ocenjena na okoli 14,5 milijona evrov, od tega naj bi iz ko-hezijskega sklada pridobili 10,2 milijona, od dr- žave 1,8 milijona evrov, iz občinskega proračuna pa bi za ta projekt v naslednjih petih do sedmih letih prispevali skoraj 2,5 milijona evrov, medtem pa bo občina pokrivala tudi DDV. Kot nam je zaupal direktor občinske uprave Igor Rojec za pripravo kanalizacijskih projektov stoji veliko dela prejšnje in zdajšnje uprave. Ta je med drugim takoj po formiranju začela s pripravo nove vloge, pridobivali so dodatne služnosti, delali popise, nekoliko so razširili in tudi spremenili projekt. Več pa je povedal Andrej Likar, ki je koordiniral projekt priprave dokumentacije za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave: »Od decembra 2014 smo dejansko opravili vse aktivnosti, ki so vezane na pripravo in oddajo vloge. V tem času smo uspeli pridobiti še nekaj služnosti in seveda smo vložili še dodatni dopolnili, zaradi tega da smo vključili čim večji nabor vseh možnih kanalov v upravičene stroške, ki bodo sofinancirani, in sicer za del Mol ter za del Lukovice, vse ostalo pa je bilo vključeno že prej.« Dodal je, da so bili projekti za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave že pripravljeni, popolnoma na novo pa so zaradi nove finančne perspektive začeli pripravljati vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev: »Pri pripravi smo imeli kup težav, tudi nove zahteve so bile, ki jih v prejšnji perspektivi ni bilo, in smo jih zdaj vključili.« V. L. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 38 38 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Septembrske sobote na pogorišču Skupina prebivalcev Občine Log-Dragomer verjame, da so občanke in občani naš največji potencial. Pa tudi najslabše izkoriščen. Apatičen. Ne le pri nas. Vsepovsod po svetu. Na javnih občinskih srečanjih smo frustrirani in jezni, mediji podpihujejo nizko zaupanje, vase in v druge, predvsem politike, ki jim pogosto pripisujemo slabe namene. Tudi upravičeno. Pri pobiranju anket za pripravo strategije razvoja občine smo spoznali ljudi, ki pravijo, da so tako neuslišani, da jih to ne zanima, ker da itak nima smisla, da niso sposobni, nimajo časa ... Ljudje, pa saj nas prvič sprašujejo, kaj bi radi! Srečujemo pa tudi take, ki še verjamejo, da se še vedno da, če se hoče. Predvsem v taki miniaturi od občine. Po našem mnenju bi skupnosti cvetele, če bi ji vsak od nas posvetil uro in pol na teden. Tako kot gremo na tenis. Ali na plesne. Zato namesto tarnanja ponujamo program. Za cel september. No, za vsako soboto v septembru. Z akcijo rešujemo dva problema. Osrednji del naselja Dragomer je sramota kraja. Trgovina je pogorela pred petnajstimi leti. Propadle gradbene projekte prerašča robidovje. Obenem pa krajanom primanjkuje prostora za srečevanje. Ni prostorov za društva. Ni javnih klopi. Ni vsebin. Z minimalnimi finančnimi in maksimalnimi prostovoljskimi vložki, v znanju in sili, želimo na pogorišču vzpostaviti odprt prostor za vse občane. Vseh starosti. Občinska uprava bo, pravi, z nami sodelovala. Začenjamo skromno. Počasi. Ne bo kulturni dom. Bo pa nekaj. Za začetek smo prostor očistili. Komaj začeli smo. Upamo, da ga kmalu opremimo s klopmi. Pa še s čim. Pripravili smo tudi program. Za vsakogar nekaj. Načrt za družabne septembrske sobote je tak: • 5. september: šport in druženje v okviru festivala Športfejst 2015, • 12. september: izobraževanje in povezova- nje - predavanje dr. Ane Kranjc o univerzi za tretje življenjsko obdobje, • 19. september: hrana in zdravje - lokalna tržnica, predavanji Sanje Lončar in Irene Rotar, predstavitev centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika, • 26. september: razvoj in strategija - predstavitev rezultatov in poteka priprave strategije Občine Log - Dragomer. Dejavnosti navajamo zgolj telegrafsko, nekatere še načrtujemo, druge taktno skrivamo. Pripravljamo tudi delavnice za otroke, starejše, predstavitve obstoječih društev, ob večerih pa predvajanje dokumentarnih filmov, nastop kakšnega DJ-a, morda koncert. Tudi hrana in pijača sta v igri. Rdeča nit vseh dogodkov pa bo čim širši razmislek o naši prihodnosti, strategiji razvoja občine. Več o programu na prizorišču samem septembra. Vabljeni! Pridite in boste soustvarjali oktober. In prihodnost. Že sedaj pa si pridržujemo pravico do spremembe programa. Na bolje . in bolje . in bolje ... Idej imamo še, volje pa tudi. Darijan Novak z ekipo Dragomerčani po poštne pošiljke po novem na pošto na Logu Od 15. septembra dalje bo pošta na Logu odprta dlje, obenem pa bo Pošta Slovenije pošiljke, na podlagi puščenega obvestila o prispeli pošiljki, začela izročati na pošti Bevk in Lesnega Brda bodo poštne pošiljke prevzemali tako kot do sedaj. 15. septembra se na področju poštnih storitev v Občini Log - Dragomer obetata dve veliki spremembi. Pošta bo med delavniki poskusno odprta dve uri dlje. Nov delovni čas bo takšen: od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.30 in od 14.30 do 18.00 ter ob sobotah od 8.00 do 11.00. Testno obdobje naj bi trajalo šest mesecev. Nov odpiralni čas loške pošte izgleda bistveno bolj prijazen do njenih uporabnikov. Druga sprememba je namenjena Dragomerča-nom. Ti bodo od druge polovice septembra dalje poštne pošiljke prevzemali na loški pošti: »Naslovniki bodo na podlagi puščenega obvestila o prispeli poštni pošiljki na dan obvestila lahko pošiljko prevzeli na pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani. Od naslednjega dne dalje in do izteka roka zovici. Na opisani način bodo prevzemali pošilj-za prevzem pošiljk pa na pošti 1358 Log pri Bre- ke tudi ostali naslovniki, ki že sedaj prevzemajo za naslovnike naselja Dragomer poštne 1358 Log pri Brezovici. Prebivalci Loga, pošiljke na podlagi obvestila o prispeli pošiljki na pošti 1358 Log pri Brezovici.« Če razložimo na enostavnejši način: tisti dan, ko vam bo poštar v nabiralniku postil obvestilo o pošiljki, boste to lahko prevzeli na Brezovici, od naslednjega dneva dalje pa na Logu. Kljub temu da bodo prebivalci naselja Dragomer zamenjali poštni okoliš in poštne pošiljke prevzemali na Logu, pa to ne prinaša drugih sprememb ali dodatnih stroškov. Osebni dokumenti, torej osebne izkaznice, potni listi, vozniška dovoljenja, dovoljenja za tujce in podobno, ne vsebujejo podatka o poštnem območju in jih tako ne bo potrebno zamenjati. Na Pošti Slovenije so še poudarili, da poštne številke ne bo treba menjati niti fizičnim niti poslovnim uporabnikom. V. Lovrenčič 5. september -tradicionalni ŠPORTFEJST Občina Log - Dragomer bo že deveto leto zapored v sodelovanju z društvi organizirala športno-zabavno prireditev ŠPORTFEJST, namenjeno vsem, ki želijo dan preživeti v gibanju ter dobri družbi ob glasbi, jedači in pijači. Letošnje leto bo praznik športa potekal v vseh treh športnih parkih - na Logu, pri osnovni šoli in v Dragomerju. Tako kot vsako leto so organizatorji pripravili pester športni program, ki se bo začel 5. septembra ob 8. uri zjutraj. Med drugim si boste lahko ogledali nogometni in balinarski turnir, se odpravili na pohod ali kolesarski izlet, igralo se bo košarko, tenis ... V večernih urah se bo prireditev nadaljevala z zabavo. Od 19. ure dalje vas bodo v Športnem parku na Logu zabavali Rusko Richie in Prismojeni profesorji bluesa. V. L. SPORTFEJST 2015 sobota 05,09.2015 ob 19:00 v Športnem parku Log f ^ fi i N f 11 A V Rusko flfchfe ■ PnsmojEnppfafetorjiljIucsa Na občini so se lotili priprave letnih programov Letni program športa ostaja enak kot v preteklih letih, na novo pa so na občini ustanovili delovno skupino, ki pripravlja popolnoma nov letni program, in sicer na področju izobraževanja odraslih. Letni program športa za leto 2015 je v zaključni fazi, nam je pojasnil podžupan Simon Strgar. Povedal je tudi, da je skupina za pripravo letnega programa športa končala z delom, razpis je zaključen, sredstva razdeljena. Izvedeli smo, da so letos merila za razdelitev sredstev ostala enaka, da se višina proračunskih sredstev za šport ni spremenila, razpisni pogoji so ostali enaki in pri sofinanciranju programov na področju športa tudi v prihodnjem letu ne pričakujemo večjih sprememb. Popolnoma od začetka pa se je priprave letnega programa izobraževanja odraslih lotila skupina, ki je bila ustanovljena v ta namen. Iniciativo za ustrezno vsebinsko in formalno ureditev tega področja je podala občanka Olga Drofenik, ki je postala tudi članica ustanovljene delovne skupine. Takšnega letnega programa na občini še nismo imeli, predstavljal pa bo tudi novost na državnem nivoju, kjer se to področje šele začenja urejati. Namen delovne skupine je, da bi tudi na področju izobraževanja odraslih predvidena sredstva delili na podlagi javnega razpisa. »Na delovnem sestanku skupine smo se dogovorili o pripravi formalnih in vsebinskih podlag, ki nam bodo omogočile, da bomo lahko v letu 2016 tudi na področju izobraževanja odraslih izpeljali javni razpis, s katerim bomo definirali programe in izbrali izvajalce na tem področju,« je razložil Strgar. Delovna skupina je izoblikovala sedem ciljev, ki naj bi jih upoštevali pri delitvi denarja z razpisom. Med njimi so povečanje vključenosti občanov v izobraževanje na neformalni ravni (računalništvo, tuji jeziki, bralna kultura, pismenost), postopno razvijanje občine kot učeče se organizacije (prireditev v okviru tedna vseživljenjske-ga učenja), spoznavanje preteklosti Občine Log - Dragomer, življenjskih zgodb občanov in staroselcev, pospeševanje medge-neracijskega učenja ter tudi spodbujanje vključevanja starejših v izobraževanje. Pričakujemo lahko, da bo delovna skupina svoje delo zaključila do priprave proračuna za leto 2016, v katerega bo občinska uprava kot samostojno postavko vključila sredstva za sofinanciranje programov izobraževanja odraslih. V. Lovrenčič Predstavitev dosedanjih aktivnosti za izdelavo strategije razvoja Občine Log - Dragomer Za številen obisk na predstavitvi 29. junija 2015 - čez sto vas je bilo - se vam, dragi občani, iskreno zahvaljujem. Prav tako se vsem zahvaljujem za komentarje, ki so prispevali k osvetlitvi problematike, in konstruktivne pripombe, ki jih bomo vsekakor upoštevali. Občinska uprava se je v začetku leta 2015 odzvala na eno od prioritetnih potreb občanov in prevzela odgovornost za izdelavo strategije razvoja Občine Log - Dragomer. Župan je organizacijo in izvedbo procesa zaupal delovni skupini, ta pa je v vodenje in koordinacijo aktivnosti vključila zunanjega izvajalca oziroma mentorja, s pomočjo katerega bomo prišli do ustrezne vsebine in dokumenta bolj kakovostno, z manj tveganja in hitreje kot samostojno. Pri tem pa je dodatna korist, ki jo pričakujemo od mentorske pomoči, da bomo za oblikovanje in izvajanje strategije uspo- sobili predstavnike občinske uprave in občane. V delovni skupini verjamemo in vseskozi zagovarjamo stališče, da je strategija vsebinsko najboljša, če jo naredijo občani. Dobro se tudi zavedamo, da idealne strategije, ki bi v popolnosti odsevala želje vseh naših občanov, letos ne bomo mogli narediti, saj bi za proces izdelave takšne, idealne strategije po nekaterih ocenah potrebovali najmanj leto in pol. Ker pa se nam z izdelavo strategije upravičeno mudi, med drugim jo potrebujemo tudi kot osnovo za izdelavo občinskih proračunov za naslednja leta, smo z vsebinskimi aktivnostmi, pri katerih sodelujejo občani, začeli že v poletnem času. Če se bo izkazalo, da bi bil zaradi dopustov odziv občanov nezadosten, bomo to vsekakor poskusili nadoknaditi jeseni. Prepričani smo, da nam bo skupaj z občani in zunanjim izvajalcem strategije kljub časovni omejitvi uspelo narediti prvi in pravi korak v smeri idealne strategije. Na dveh delavnicah in v anketi bodo občani lahko prispevali svoja mnenja, zunanji izvajalec pa nam bo na osnovi teh mnenj in analize obstoječega stanja v občini predložil osnutek strategije. Tako izdelana strategija bo predstavljala prvi tovrstni dokument Občine Log - Dragomer, ki ga bomo v prihodnje dopolnjevali in izboljševali. V občinski upravi bomo podpirali delo vseh tistih občanov, ki se bodo zavzemali za izboljšanje strategije razvoja naše občine, zato pozdravljamo in smo hvaležni tudi za predlog Darijana Novaka in vseh tistih občanov, ki so že izrazili pripravljenost nadaljevati izdelavo idealne strategije. Verjamem, da naši občani že dalj časa vedo, da strategijo dolgoročnega razvoja Občine Log -Dragomer potrebujemo. Hkrati občani sami najbolje poznajo problematiko v naši občini, zato sem prepričan, da se bodo intenzivno, aktivno in dobronamerno vključili v proces izdelave strategije. Tako bo strategija nastala s pomočjo občanov, po meri občanov in za občane oziroma bo "občanska" in ne občinska. Postala bo dokument, s katerim bomo občani pokazali, kakšno Občino Log - Dragomer si želimo. Simon Strgar, podžupan NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 39 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 Priprava strategije se je nadaljevala z delavnico Med poletnimi počitnicami pripravljalci strategije razvoja Občine Log - Dragomer niso počivali. Potem ko je bila za zunanjo izvajalko izbrana prof. dr. Adrijana Rejc Buhovac, izredna profesorica za menedžment na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, so v osnovni šoli pripravili prvo delavnico, na kateri so občani razvijali vizijo Občine Log - Dragomer za leto 2035. Delavnico smo obiskali tudi mi in zbrali vtise udeležencev, podžupana in mentorice. Med poletnimi počitnicami je v osnovni šoli Log - Dragomer potekala prva strateška delavnica, na kateri so imeli vsi občani, ki so se je udeležili, možnost, da predstavijo svoje poglede in mnenja o bodočem razvoju občine. Delavnico je koordinirala Adrijana Rejc Buhovac, izvajala pa jo je v skladu z metodologijo "Balanced/Scored" 3. generacije. »Gre za v svetu zelo uveljavljeno metodo, ki jo je razvilo svetovalno podjetje iz Anglije, s katerim tesno sodelujem. Na ta način učim razvijati strategije tudi študente na Ekonomski fakulteti,« je povedala profesorica, ki nam je zaupala, da razvijanje strategije z občani praviloma poteka na treh delavnicah. »Prva je tista, na kateri se zapiše vizijo v zelo bogatem zapisu, tako da ima vizija štiri vidike in v vsakem vidiku je precej enih izjav. Ko to nekdo bere, ne more reči, drugače vidim občino kot drug občan, vsi imajo enak pogled na prihodnost občine, ker je tako jasen zapis, tako veliko trditev je.« Občani so na delavnici najprej na listke, vsak s svojega stališča, napisali, kako vidijo občino v letu 2035, nato so skupaj pregledali izjave, poskušali ugotoviti, na kakšen način so si te podobne ter med seboj združili izjave s skupnimi pogledi. Na koncu so skupaj s konsenzom sprejeli poenoten zapis vizije občine Log - Dragomer, ki bo služil kot podlaga za nadaljnje razvijanje dokumenta. Delavnice se je udeležila heterogena skupina občanov, tako moški kot ženske, mlajši in starejši. Adrijana Rejc Buhovac pravi, da je to pozitivno: »Pri tako kompleksnih odločitvah, kot je strateški razvoj občine, ne more odločati homogena skupina, torej ljudje, ki enako razmišljajo. Potreben je čim bolj širok nabor različnih pogledov, kompleksne rešitve vedno rešujemo s timi, ki so heterogeni. Vsak posameznik ima enako težo, je enako pomemben, kar pomeni, da podžupan nima nič močnejšega glasu kot občan, ki je bil danes tukaj prisoten.« Podžupan Simon Strgar je bil zadovoljen s številom udeležencev: »Udeležba je taka, kot sem jo pričakoval. Moj osebni cilj je bil, da bi nas bilo na delavnici okoli dvajset, pa nas je več. Še bolj kot s številom ljudi sem zadovoljen s tem, kako so se ljudje odzvali, koliko pozitivne energije in vsebinskih prispevkov dajejo naši občani.« To je opazila tudi Danica Jazbinšek iz Dragomerja, ki nam je povedala, da ni pričakovala, da bo delavnica tako množično obiskana: »Prav tako nisem pričakovala, da bodo ljudje tako rade volje sodelovali. Zelo sem zadovoljna, da toliko mladih aktivno sodeluje, kar kaže na to, da se mladi zavedajo, da je to tudi njihov kraj.« Stališča občanov zelo različna in precej podobna Mentorica nam je zaupala, da so občani s svojimi željami zaob-jeli zelo različne vidike razvoja občine. Z njo se je strinjal tudi Silvester Pontelli z Loga, ki nam je povedal, da so bila mnenja udeležencev delavnice po eni strani zelo podobna, po drugi pa ne: »Osnova je bila vsem enaka, podobnih mislih smo pri infrastrukturi, lepem življenju in te naše želje in potrebe so podobne tistim izpred desetletij.« Podobno razmišlja tudi Jazbinškova, ki je dejala, da je bilo izraženih zelo veliko že dvajset let ponavljajočih se želja, ter pripomnila, da bo v prihodnosti ta dokument potrebno dopolnjevati glede na nove zahteve in potrebe, ki jih bo prinesel čas. Precej podobnih misli so bili občani tudi z razlogi za udeležbo na delavnici. Tako nam je Ivan Klenovšek iz Dragomerja povedal, da je na delavnico prišel zato, ker ga zanima dogajanje v občini: »Vedeti želim, kaj se bo v naslednjih letih dogajalo v občini, kako bodo živeli naši otroci, naši vnuki. Seveda pa mi bo ta delavnica pomagala tudi pri delu svetnika. Tukaj se sliši mnenja različnih ljudi, tudi mnenja iz anket so dobrodošla in lažje se bomo odločali pri reševanju nadaljnjih vprašanj v občinskem svetu in občini nasploh.« Darijan Novak iz Dragomerja se je delavnice udeležil, ker v občini namerava živeti vse življenje in ga skrbi za občino: »Zdi se mi, da bomo samo s skupnim delom, sodelovanjem, aktivnim državljanstvom, solidarnostjo lahko naredili nekaj več. Kljub temu da se ne strinjam s procesom, s katerim namerava občina priti do strategije, saj mislim, da bi se v tako majhni občini morali lotiti nekih alternativnih pristopov, pa menim, da karkoli je že občina začela, je dobro. Mislim, da je to začetek razmišljanja o naši skupni strategiji, da bom pa res zadovoljen, pa rabimo čim širšo udeležbo.« Tudi Lukovčan Boštjan Čamernik je na delavnico prišel zato, da pove svoje mnenje ter mnenja soobčanov, ki so mu jih zaupali, hkrati pa želi pomagati pri izdelavi kakovostne strategije. Ložan Silvester Pontelli pa nam je povedal: »Na delavnico sem prišel iz golega firbca in z željo, da se ta občina razvije po željah nas, krajanov. Ker sem svež, tukaj sem dobrih deset let, me zanima, kaj je bilo narejenega v prejšnjem obdobju in kako razmišljajo krajani za naprej. Prišel sem, da dam doprinos k temu, kar je naša skupna želja oziroma skupen način življenja v kraju.« Na koncu smo občane še povprašali, ali je delavnica izpolnila njihova pričakovanja. »Taka delavnica je bila zame nekaj novega in je do neke mere izpolnila moja pričakovanja, popolnoma pa ne,« je pojasnil Srečko Sečnik iz Lukovice, ki je dodal, da bo sodeloval tudi na naslednjih. Domen Cukjati iz Dragomerja nam je povedal, da je delavnica izpolnila njegova pričakovanja: »Ta delavnica je zame kot svetnika zelo uporabno orodje in mi bo v pomoč pri odločanju. Kot občan pa pričakujem, da bo občina razmišljala, kam želi priti in da bo ta pot sprejeta na podlagi konsenza.« Darijan Novak je bil nekoliko kritičen: »V službi sem že sodeloval pri manjših in ožjih pripravah strategij in ti vzorci so zelo togi. Zato sem tudi na tej delavnici pričakoval nekaj podobnega. Želim si, da bi občina izbrala drugačno pot, ne teh ustaljenih poti, za katere se mi zdi, da so vse prepogosto 'copy-paste' nekih dokumentov in s tem posledično tudi pride do neizvajanja. Strategija postane le nek papir, ki je v predalu in pravzaprav nima nobenega drugega učinka na družbo.« Po drugi strani pa je Pontelli pohvalil sistem, po katerem so delali na delavnici: »Pričakujem, da bo rezultat tak, kot si ga želim. To se pravi, da bomo dali na mizo vse svoje želje in da se bo izluščilo, kaj so prioritete in kakšne so možnosti za izpolnitev naših želja.« Razvijanje strategije se bo nadaljevalo septembra, ko bodo občani v okviru 2. strateške delavnice sodelovali pri določitvi razvojnih prioritet. V. Lovrenčič Vizija občine Log - Dragomer 2035 -zapisnik 1. strateške delavnice 1. strateško delavnico v okviru projekta Strategija razvoja Občine Log - Dragomer, namenjeno razvijanjuvizije, smo izvedli v dveh delih, obakrat na OŠ Log - Dragomer. Prvi dan, 16. julija 2015, so udeleženci razvili delovni osnutek vizije občine za leto 2035. Te delavnice se je skupaj udeležilo 29 občanov in večina jih je sodelovala pri vseh aktivnostih. Nadaljevanje 1. strateške delavnice je potekalo 1. avgusta 2015, ko smo delovni osnutek na osnovi temeljitega pogovora in dogovora zapisali v končni obliki, torej kot vizijo občine Log - Dragomer 2035. Drugega dela delavnice se je udeležilo 20 občanov. POTEK 1. STRATEŠKE DELAVNICE Koordinatorka aktivnosti projekta Adriana Rejc Buhovac z Ekonomske fakultete je udeležencem delavnice 16. julija najprej predstavila prve rezultate anketiranja občanov o kakovosti življenja v občini. Cilj anketiranja je bil ugotoviti, kako so občani zadovoljni s kakovostjo življenja v občini in kateri ukrepi bi kakovost bivanja najbolj izboljšali. Namen pa je bil predvsem, da v fazi razvijanja strategije občine smotrno zasnujemo nekaj bistvenih kratkoročnih in srednjeročnih razvojnih projektov. Do 13. julija 2015 je bilo zbranih 238 vprašalnikov, večinoma iz Dragomerja in Loga (vas), zato rezultati niso bili reprezentativni, kljub temu pa so odstrli ključ- ne probleme v posameznih krajih in rešitve za izboljšanje kakovosti bivanja. Zbiranje vprašalnikov še poteka. V nadaljevanju delavnice so udeleženci pričeli z razvijanjem vizije Občine Log - Dragomer 2035. Razvijanje celovitega zapisa vizije (angl. "destination statement") je prvi korak metodologije "BalancedScorecard" 3. generacije,ki jo uporabljamo pri tem projektu. Udeleženci so najprej zapisovali svoje želje oziroma pričakovanja o tem, kako bo občina videti leta 2035, nato je sledila konsenzualna sinteza ugotovitev. Do zaključka prvega dela delavnice je nastal delovni osnutek celovitega zapisa vizije Občine Log -Dragomer 2035. V času drugega dela delavnice 1. avgusta smo delovni osnutek vizije dokončali. Končni zapis vizije Občine Log - Dragomer 2035 ima 33 izjav, razporejenih glede na štiri vidike: vidik pričakovanj ključnih deležnikov, vidik zunanjih razmerij, vidik notranjih procesov in vidik organiziranosti, kulture in virov (glej tabelo 2). Izjave kot celota opisujejo, kako bo videti občina konec leta 2035. VIDIK PRIČAKOVANJ KLJUČNIH DELEŽNIKOV 1. OLD je trajnostno naravnana in občanom prijazna, urejena in všečna občina, ki se razvija, varuje in smotrno gospodari z naravnimi viri (npr. učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije) in danostmi ter bivalnim okoljem. 2. OLD spodbuja samooskrbo z lokalno in ekološko pridelano hrano v okviru naravnih danosti zaščitenega okolja Natura 2000 z namenom oskrbe vrtcev, šol in občanov preko programa lokalne tržnice ter izobraževanja in ozaveščanja občanov. 3. OLD je gospodarsko uspešna na področju dnevnega turizma, visokih tehnologij, socialnega podjetništva in eko kmetijstva. 4. OLD ima urejeno infrastrukturo v vseh naseljih (kanalizacija, voda, sodobno podatkovno komunikacijsko omrežje idr.). 5. OLD ima razvite kulturne, športne in druge društvene dejavnosti, v katere se prebivalci aktivno vključujejo. 6. OLD ima na svojem območju zagotovljeno osnovno zdravstveno oskrbo za občane vseh starosti s splošno, zobno in pediatrično ambulanto ter lekarno. 7. OLD je varna z vidika kriminala, naravnih nesreč in prometa z urejenimi kolesarskimi stezami, pločniki, šolskimi in gozdnimi potmi ter pešpotmi. 8. OLD ima urejeno dnevno varstvo za starejše prebivalce in predšolske otroke v okviru med-generacijskega centra. 9. Prebivalci OLD imajo na voljo razvito celostno oskrbo in storitve na domu (npr. dostava hrane na dom, storitve na domu idr.). 10. OLD nudi visoko raven osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in obšolske dejavnosti. 11. Naselja v OLD se načrtujejo in razvijajo sorazmerno ter so ločena od obrtne cone in kmetij. 12. OLD ima urejene površine za srečevanje in rekreacijo na prostem (npr. trim steza). VIDIK ZUNANJIH RAZMERIJ 1. OLD v sodelovanju z LAS Barje preko evropskih projektov pomaga lastnikom zemljišč, da ohranjajo oziroma večajo delež obdelanih kmetijskih površin za samooskrbo. 2. OLD sodeluje s sosednjimi občinami ter krajinskim parkom Barje pri razvoju Barja (npr. učne poti) ter svojim občanom pomaga pri najemu vrtov na Barju. 3. OLD sodeluje s pristojnimi inštitucijami na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE). 4. OLD v sodelovanju z LPP in SŽ zagotavlja redni mestni potniški promet z več postajami (avtobus in železnica). 5. OLD v sodelovanju z zasebnimi izvajalci in občani omogoča sodobne organizirane oblike skupnih prevozov (npr. izposojevalnica vozil, podjetje za prevoz občanov, delitev avta idr.). 6. OLD sodeluje s sosednjimi občinami, državnimi inštitucijami in dobrodelnimi organizacijami pri reševanju skupnih težav in dvigovanju kakovosti bivanja. 7. OLD se pri urejanju prostora povezuje s strokovnimi inštitucijami in posamezniki. VIDIK NOTRANJIH PROCESOV 1. V OLD deluje lokalna zadruga, ki trži lokalno in integrirano pridelano oziroma predelano hra- NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 40 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si no z blagovno znamko. 2. Občani OLD poznamo pomen prehranske samooskrbe in zdrave hrane. 3. OLD ima vzpostavljen sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in nadzor ter za preprečevanje vseh ostalih oblik onesnaževanja (hrup, svetloba idr.). 4. OLD v sodelovanju z občani koristi razpoložljive površine in določa pogoje gradnje (višina, barva fasade, prostor med objekti, enostano-vanjski objekti idr.). 5. V OLD imajo prebivalci na voljo celostno izobraževanje za vse generacije (prenos znanja med generacijami, knjižnica idr.). 6. OLD ima strokovno in odgovorno občinsko upravo, ki redno informira občane, deluje pregledno, učinkovito, racionalno in v službi občanov ter skrbi za enakomeren razvoj krajev. 7. OLD dosledno uveljavlja občinske predpise in odloke ter evropske direktive. 8. OLD upošteva želje občanov, ki jih ugotavlja s strokovno izdelanimi in vodenimi anketami, na zborih občanov in posvetovalnih referendumih. 9. OLD zastopa interese občanov v javnih gospodarskih družbah in javnih zavodih. VIDIK ORGANIZIRANOSTI, KULTURE IN RESURSOV 1. OLD ima razvojni oddelek za energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj, v katerem sodelujejo strokovnjaki in občani. 2. OLD učinkovito pridobiva sredstva iz zuna- njih virov, ima stabilen in realno podvojen proračun glede na leto 2015, nizke stroške poslovanja, nizke davke in je finančno samozadostna. 3. OLD ima sprejete predpise za prijazno in mirno življenje ter podpira spoštovanje slovenskega jezika v javni rabi (npr. napisi na stavbah). 4. OLD učinkovito in zgledno s sistemom javnega informiranja obvešča občane o občinskem poslovanju, kar zagotavlja obojestransko zaupanje in povezovanje. 5. Občinska uprava OLD z zgledom in podporo motivira vključenost občanov v razvoj občine, krepi sosedske odnose in kulturno sobivanje, kolektivni duh in lokalno samoupravljanje. Poenoteni oziroma s konsenzom sprejeti zapis vizije Občine Log - Dragomer za leto 2035 bo podlaga za razvijanje strategije Občine Log -Dragomer za obdobje 2016-2025. Z aktivnostmi pri razvijanju strategije bomo nadaljevali septembru 2015. Prva aktivnost v okviru 2. strateške delavnice bo postavljanje razvojnih prioritet. To bo potekalo 10. septembra od 19.00 do 20.00 v prostorih OŠ Log - Dragomer. Vse občane lepo vabimo k sodelovanju. Na osnovi postavljenih prioritet bomo v soboto, 12. septembra 2015 od 9:00 do 17:00, nadaljevali z razvijanjem strategije. Sobotna delavnica bo potekala ves dan. prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta Gasilke PGD Dragomer-Lukovica znova prve Sobota, 18. 7. 2015 - V Lazah pri Logatcu je letos potekalo 18. srečanje gasilk članic, ki ga je organiziralo prostovoljno gasilsko društvo Laze-Jakovica pod okriljem Gasilske zveze Logatec. Iz domačega društva se je srečanja udeležila ekipa šestih gasilk, ki so svoje znanje in sposobnosti dokazovale v članski kategoriji B, v kateri je tekmovalo osem ekip. Članice so v vseh treh disciplinah: vaji s hidrantom, vezanju vozlov in raznoterosti, dosegle najboljši skupni čas, gasilski test pa so rešile brez napak in si zato zasluženo priborile prvo mesto v kategoriji B. Prejele so pokal za prvo mesto in čisto svež prehodni pokal, ki bo prejšnjemu delal družbo do prihodnjega leta. Letošnja zmaga je že četrta zapored in z veliko motivacije se veselimo srečanja tudi prihodnje leto. Poleg tega čestitamo tudi ekipi starejših gasilk iz prostovoljnega gasilskega društva Log, ki so letos osvojile prvo mesto v članski kategoriji C. Jožica Trček in Andraž Ajdič (PGD Dragomer-Lukovica) Fotografija: Andraž Ajdič Najboljši športni plezalci septembra spet na Logu Na plezalni steni v športnem parku Log smo v zadnjih letih lahko spremljali že kar nekaj tekmovanj tako za svetovni pokal kot za državno prvenstvo v balvanskem plezanju, včasih tudi po več na leto. Letošnje leto ne bo izjema, saj bo Športno plezalno društvo Korenjak jeseni že drugič letos organiziralo tekmovanje za državno prvenstvo. 12. in 13. septembra bomo na Logu spet spremljali med drugimi tudi večkratno evropsko in svetovno mladinsko prvakinjo Janjo Garnbret, ki si je v letošnji sezoni s komaj šestnajstimi leti na tekmovanju za svetovni pokal priplezala dve srebrni medalji. Drugi vikend v mesecu septembru pa ne bo potekal le v tekmovalnem duhu. V petek, dan pred tekmovanjem, pripravljajo odprtje ponovno prenovljene notranje plezalne stene v osnovni šoli na Logu. Tako kot je z vsemi stvarmi na tem svetu in iz majhnega zraste veliko, je bilo tudi s ŠPD Korenjak in njegovimi projekti. Zgodovina društva sega v leto 1996, ko je bila postavljena prva plezalna stena v osnovni šoli Log-Dragomer, in sicer z namenom, da bi popestrili tamkajšnje ure športne vzgoje. Počasi se je začela razvijati tudi popoldanska plezalna dejavnost, ki pa tudi za državno prvenstvo v balvanskem plezanju, leta 2014 pa kar dvakrat, junija in septembra, tekmovanje za državno prvenstvo. Podoben načrt ima klub za letošnje leto: eno tekmovanje je bilo že junija, drugo pa bo septembra. Do leta 2007 so bila v Sloveniji organizirana štiri tekmovanja za državno prvenstvo v balvanskem plezanju, po letu 2010 pa ta- je takrat za nekaj let zamrla. Leta 1999 je zamisel o organizirani vadbi ponovno zaživela. Skupina plezalcev je začela delovati pod okriljem šolskega športnega društva in dve leti kasneje ustanovila Športno plezalno društvo Korenjak. Takrat se je to začelo ukvarjati z različnimi projekti in tudi organizacijo tekmovanj za člane društva v telovadnici. Ta so si sledila vsako leto do leta 2012. Prva tekma na prostem je bil Korenjak master leta 2007 zgolj za izbrane najboljše športne plezalce. Tekmovali so na plezalni steni, narejeni iz gradbenega odra in gradbenih plošč. Naslednje leto so člani društva uspešno izpeljali dvanajsturni plezalni maraton, dogodek, ko sta bila na plezalni steni 12 ur vedno najmanj dva plezalca hkrati, posamezni plezalec pa je neprekinjeno plezal vsaj eno uro. V letih 2009 in 2010 se je društvo lotilo že zahtevnejšega podviga, in sicer organizacije državnega prvenstva v balvanskem plezanju, na katerem so se zvrstili tako rekoč vsi takratni najboljši slovenski športni plezalci. Posebnost teh dveh tekmovanj je bilo tudi to, da so bili tekmovalci takrat prvič deležni tudi denarnih nagrad. Obe uspešno izpeljani tekmovanji za državno prvenstvo sta bili nekakšna generalka za še obširnejše tekmovanje, to je tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Društvo ga je organiziralo kar trikrat zapored, v letih 2011, 2012 in 2013. Na teh treh tekmovanjih pa niso nastopili zgolj najboljši slovenski predstavniki, ki spadajo med najboljše na svetu, temveč tudi vsi drugi svetovno priznani športni plezalci. Leta 2012 je na Logu zmagala prav Slovenka Mina Markovič. Leta 2013 ni bil organizirano samo tekmovanje za svetovni pokal, temveč kšna tekmovanja pripravljata le še ŠPD Korenjak in AO Kranj ob podpori Komisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. ŠPD Korenjak zmore zaradi podpore občine, povezanosti članov društva, izjemne infrastrukture in uspešnega poslovanja izpeljati kar dve tovrstni tekmovanji na leto, čeprav že samo organizacija enega takega dogodka stane okoli 12.000 evrov. Naslednje tekmovanje za državno prvenstvo za vse kategorije bo 12. in 13. septembra v športnem parku občine Log - Dragomer. Tako kot vseh dozdajšnjih projektov, ki jih je organiziralo društvo, se bodo tudi tega tekmovanja udeležili najboljši slovenski športni plezalci. Ena izmed favoritinj je prav gotovo komaj šestnajstletna Janja Garnbret, ki ji je kljub mladosti uspelo nanizati že ogromno vrhunskih dosežkov. Postala je svetovna mladinska prvakinja v težavnostnem plezanju leta 2014, evropska mladinska prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju v letih 2014 in 2013, zmagovalka skupnega seštevka Arco Rock Junior v letih 2010 in 2012, državna prvakinja v balvanskem plezanju v letih od 2009 do 2014, državna prvakinja v težavnostnem plezanju od 2010 do 2014 in srednješolska državna prvakinja leta 2015. Kot zanimivost: še nedavno je z njo tekmovala tudi nekdanja članica ŠPD Korenjak Tina Vintar in na eni izmed tekem za državno prvenstvo v težavnostnem plezanju, ki je bila v Škofji Loki, ji jo je v kategoriji mlajših deklic uspelo premagati. Poleg Janje Garnbret je ena izmed favoritinj seveda tudi že prekaljena plezalka Mina Markovič, s katero sta letos že dvakrat skupaj stali na stopničkah tekmovanj za svetovni pokal: na prvi tekmi v Chamonixu in na tretji tekmi v Imstu. Obakrat je zmagala Mina, takoj za njo pa je bila Janja. V moški konkurenci se bo med člani za stopničke boril Jernej Kruder, ki je lani v Munchnu postal svetovni viceprvak v balvanskem plezanju. Ob spretnem komentiranju in glasbi bo na tekmovanju poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, zato vabljeni k ogledu ob zabavnem druženju! Tik pred začetkom tekmovanja bomo priča še enemu pomembnemu dogodku, odprtju prenovljene notranje plezalne stene v Osnovni šoli Log - Dragomer. Plezalne stene ŠPD Korenjak imajo živahno zgodovino. Prva je bila postavljena leta 1996, naslednja leta 2003. To so z leti prenavljali in postopoma povečevali vse do leta 2003, letos pa se je društvo ponovno odločilo za prenovo notranje plezalne stene. Pred tekmovanjem za državno prvenstvo na največji balvanski plezalni steni na prostem v Sloveniji, zgrajeni leta 2008, bodo torej predstavili prenovljeno notranjo plezalno steno v osnovni šoli na Logu. Rdeč trak bo slavnostno prerezal župan občine Log - Dragomer Miran Stanovnik. Poleg tekmovanja za državno prvenstvo bo meseca septembra društvo Korenjak organiziralo tudi predavanje o enem izmed najlepših plezališč na svetu - Fontainebleauju v Franciji, kamor bodo šli člani društva prihodnje leto na priprave. Predavanje bo pod plezalno steno v športnem parku Log. Namenjeno je prav vsem, ki v sebi skrivajo vsaj kanček plezalskega duha. V soboto 26. septembra pa bo Športno-plezalno društvo Korenjak organiziralo še prav posebno revijalno tekmovanje v hitrostnem balvanskem plezanju. Na njem se bodo tekmovalci pomerili v treh starostnih kategorijah. Najmlajša kategorija so cicibani in cicibanke, sledijo jim mlajši dečki in deklice ter starejši dečki in deklice. Vsi, ki se jim bo uspelo uvrstiti na zmagovalni oder, bodo prejeli sedemdesetmetrsko plezalno vrv. Za obiskovalce pa velja: tudi na tem tekmovanju se bo dobro jedlo in pilo ob ritmih dobre glasbe. VABLJENI TOREJ NA PRAV VSE DOGODKE, KI JIH ORGANIZIRA ŠPD KORENJAK. Prireditelj: PZS - Komisija za športno plezanje Slovenije Organizator: Športno-plezalno društvo Korenjak Pokrovitelj: Občina Log - Dragomer Sponzorji: Janus Trade, d. o. o., Interspar Vič, Zavarovalnica Maribor, d. d., Hestia pro, d. o. o., Pizzeria Parma, Pizzeria Fo-culus, Prozvok, d. o. o. ŠPD Korenjak NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 41 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si NAŠ ČASOPIS 9. a - razredničarka Melita Zorc, šolsko leto 2014/2015 Valentina Balantič, Zala Bergant, Urša Brglez, Rok Čamernik, Gaber Godeša, Brina Gomboc, Gora-zd Gorup, Jakob Gostiša, Zala Gruden, Florjan Imeraj, Brin Jenčič Novak, Maj Jušič Piber, Luka Ko-mlanc, Blaž Lebar, Taja Leški Kosič, Jernej Macarol Možina, Anja Meglen, Neža Merlak, Tine Modic, Martin Podlipec, Nana Potokar, Maruša Povše, Hana Remškar, Tadej Stanovnik, Katja Trček, Anja Umek in Lucija Žakelj. 9. b - razredničarka Nina Ciuha Cerkovnik, šolsko leto 2014/2015 Dominik Božič, Rene Rado Bohinc, Kaja Finec, Nuša Gjerkeš, Tea Gorenc, Tjaša Grabnar, Nika Ha-miti, Monika Janša, Luka Judež, David Kavčnik, Lea Košir, Laura Kozjek, Andraž Lenarčič, Špela Mandelj, Jure Marinčič Božič, Nejc Meglič, Maruša Močnik Grčar, Žan Mušič, Zala Ana Nagode, Nejc Novak, Klemen Ptevnik, Luka Salvatore Pecoraro, Maja Pirc, Jakob Telzerow, Zala Vindišar, Tadeja Vidmar in Nika Židanek. ŠŠD Log-Dragomer ponovno najuspešnejše društvo evropskega prvenstva Žabicam 5 naslovov evropskih prvakov Slovenski "cheerleaderji" in "cheer" plesalci so se zadnji vikend junija (27. in 28.) izvrstno predstavili na mladinskem in članskem prvenstvu stare celine, na katerem je sodelovalo preko 3000 udeležencev iz 24 držav. Prav za slovenske predstavnike je bil dogodek še posebej pomemben, saj je prvenstvo potekalo ob bučni podpori polnih tribun ljubljanske Hale Tivoli. Slovenijo so v 20 od 24 tekmovalnih kategorij zastopali tekmovalci iz 7 društev in državi gostiteljici pritek-movali 16 medalj, od tega 5 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih! Prvi dan prvenstva, v soboto, so Žabice prikazale sedem tekmovalnih nastopov in slovenska himna je po njihovi zaslugi zadonela iz mladih grl kar trikrat! Z izjemnima predstavama v kategorijah "freestyle" in "jazz cheer" plesnih parov sta gledalce in sodnike prepričali sestri Špela in Liza Urbančič ter njuni neverjetni zbirki letošnjih tekmovalnih uspehov (naslov svetovnih prvakinj in dvakratni naslov državnih prvakinj) dodali še dvojni naslov evropskih prvakinj! Z zlato kolajno sta se okitila tudi Ida Grom in Matevž Remškar, lanska evropska podprvaka in aktualna državna prvaka v kategoriji partnerskih dvigov, na zmagovalni oder pa so stopile tudi Vanja Potočnik, Ingrid Sever ter sestri Natalija in Anja Turk, ki so v najkonkurenčnejši kategoriji (25 ekip), to je dekliški skupinski dvigi, osvojile odlično tretje mesto! S četrtim mestom v kategoriji mešanih skupinskih dvigov so medaljo za las zgrešili Anže Zadravec, Ingrid Sever, Vanja Potočnik in Natalija Turk; Žabice (Frogs), lanske evropske prvakinje in zmagovalke evropske "cheer" lige za leto 2014 v kategoriji mešanih "cheerleading" skupin, pa so morale v tej kategoriji tokrat priznati premoč ekipam iz Nemčije, Norveške in Rusije ter se kljub odlični predstavi zadovoljiti s šestim, v kategoriji "jazz cheer" plesnih skupin pa z osmim mestom. Nedeljski del prvenstva je bil rezerviran za mladinske kategorije. Žabice so se predstavile s petimi nastopi v štirih "cheerleading" kategorijah in ponovno poskrbele za to, da je v Hali Tivoli odzvanjala slovenska himna! Najprej sta z izjemno predstavo (konkurente sta premagala z največjo razliko v točkah) na najvišjo stopnico stopila Loti Obal in Gal Tola, za največje presenečenje v domačem taboru pa so poskrbeli Just Karlo Kante, Tarin Kulenovic, Lea Košir in Nina Tomažič, ki so ugnali vso konkurenco v kategoriji mešanih skupinskih dvigov! V isti kategoriji so se četrtega mesta veselili Gal Tola, Anja Kri- žmančič, Tadeja Judež in Lucija Ko-sednar, prav tako četrte pa so bile v naštevilčnejši kategoriji (21 ekip), dekliških skupinskih dvigih, tudi Loti Obal, Zala Bergant, Nina Tomažič in Laura Maja Košir. Mešana "cheerlea-ding" skupina Žabice, lanski evropski in letošnji državni podprvaki, se je z najboljšo predstavo tekmovalne sezone 2014/2015 uvrstila na osmo mesto. ŠŠD Log-Dragomer ponosno čestita vsem tekmovalcem in trenerjem (Matevž Remškar, Vanja Potočnik, Jessica Walz, Tamara Brudar, Ana Janko, Jan Gomboc) za odličen zaključek tekmovalne sezone in se vsem navijačem zahvaljuje za glasno podporo na tribunah! GO FROGS! Katarina Andlovic PD Rega na Raduhi in Jerebikovcu V soboto in nedeljo, 13. in 14. junija, smo bili na planinskem izletu na Raduhi in Uršlji gori. Najprej smo se zapeljali proti Logarski dolini skozi sotesko Savinjske doline med Lučami in Solčavo. Točke naše poti prvi dan so bile: izletniška kmetija Bu-kovnik pod Olševo (1327 m) - koča na Grohatu pod Raduho (1460 m) - pot čez Durce do Velike Raduhe (2062 m) - koča na planini Loka pod Raduho (1534 m) s kapelico Sv. Križa - koča na Travniku (1548 m) - dom na Smrekovcu (1375 m) s hišico z informativnimi tablami in parkom. Naslednje jutro smo nadaljevali: Andrejev dom na Slemenu (1086 m) - prelaz Spodnje Sleme mimo cerkvice Sv. Vida do Križana (1040 m) - Uršlja gora (Pleši-vec 1699 m) s cerkvijo sv. Uršule - Poštarski dom pod Plešivcem (805 m), kjer smo sestopili. Zbranim udeležencem z vodnikom Alešem je uspela fantastična dvodnevna tura v lepem sončnem vremenu. Prvi dan smo hodili 9 ur, drugi dan 8 ur, prehodili 40 kilometrov in večkrat premagali višinsko razliko. Spoznavali smo Raduho, poraslo s smrekovimi gozdovi, visokogorskimi travniki, posutimi z rožicami in metulji. Zanimive so bile gozdne stezice, polne mravelj in velikih mravljišč ob poti. Občudovali smo čudovite koče, ki je bila vsaka po svoje zanimiva, božja znamenja in kapelice ter premagovali strme travne in kamnite poti ob prepadnih stenah. Ob postankih smo uživali v razgledih na vse strani pogorja in slemena Raduhe. Zmotili nas niso niti grmenje niti kaplje dežja, ko smo se v pisanih pelerinah z Uršlje gore vračali v dolino polni energije, veselja in vtisov, ki nam bodo ostali v lepem spominu. Imeli smo se res enkratno. Za lepo izpeljano dvodnevno turo se zahvaljujemo Alešu in simpatičnemu Klemnu za lepo in varno vožnjo proti domu. Lepo in sončno zgodnje jutro nedelje, 5. julija, je obetalo krasen planinski izlet na Jerebikovec (1593 m). Za podvig nas je bilo pripravljenih osem članov. Z vodnikom Alešem smo se zapeljali proti Kranjski Gori in pred vasjo Dovje zavili proti Radovni. S parkirišča ob glavni cesti smo že opazili oznako za Jerebikovec -Tilčev rovt. Sopihali in grizli smo kolena po zelo strmih gozdnih in skalnih grebenskih poteh do razglednega sedla s klopico in razgledom na dolino vasi Dovje ter Karavanško Kepo. Strma pot je vodila naprej do gozdnega sedla Tilčevega rovta s klopico in spomenikom padlim borcem. Na vrhu travnatega Jerebikovca smo bili nagrajeni z veličastnim pogledom na Triglav, Rjavino, Škrlatico in druge vrhove Karavank. Lepo se je videlo doline Krma, Kot in Vrata. Na vrhu Jerebikovca je sicer majhen zasilni bivak z vpisno knjigo, kjer smo uživali ob pogledu na naravo Na Raduhi (2062 m). ob skalovju med visoko travo s cvetlicami. Irena je nabrala celo gozdne jagode. Pri sestopu v dolino smo zmotili srno, ki jo je opazil Štefan. To je bil še en razlog za veselje. V Radovni smo posedeli v prijetni senci turistične kmetije Psnak. Ogledali smo si tudi potok Radovna, spomenik žrtvam, odkrit leta 1961, ter Smolejevo domačijo, ki je bila kot cela vas leta 1944 požgana. Planinski izlet smo zaključili pri Miši in Sandiju v prijetnem domačem okolju. Lili Veseli Hojladri v Dragomerju V začetku junija so v dragomerski enoti vrtca ob zaključku šolskega leta na Veselem Hojladriju skupaj s čarovnikom Grego rajali najmlajši. Na tradicionalni prireditvi so se od vrtca poslovili najstarejši otroci, ki jeseni odhajajo v šolo. V dragomerski enoti vrtca Log - Dragomer so ponovno pripravili tradicionalno prireditev ob zaključku šolskega leta, na kateri se vzgojiteljice in mlajši otroci poslovijo od svojih starejših prijateljev, ki bodo septembra postali šolarji. Pozdravnemu govoru pomočnice ravnateljice in župana je sledila predstavitev vseh sedmih vrtčevskih skupin, nato pa so na prizorišče ponosno prikorakali bodoči šolarji. Ti so zbranim zapeli dve pesmici in se tako uradno poslovili od vrtčevskih let. V nadaljevanju je za zabavo in rajanje poskrbel čarovnik Grega, ki je nasmejal otroke in starše. Sicer pa so v vrtcu organizirali tudi eko tržnico ter zbirali odpadni papir. V. L. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 42 42 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 31. avgust 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Med slapovi Pekla pri Borovnici Deset članov Planinskega društva Rega se je v nedeljo, 17. maja, udeležilo srečanja planinskih društev Notranjske, ki ga je organiziralo prijateljsko društvo iz Borovnice. Izpred prireditvenega prostora Pri Bizjaku v Ohonici smo krenili proti gostišču Pekel (350 m), kamor so prišli tudi ostali pohodniki. Zahtevna planinska pot je vodila skozi sotesko Pekel (350 m višinske razlike), ob kateri teče potok Otavščica. V lepem sončnem vremenu so pohod vodili izkušeni planinski vodniki po dobro zavarovani in markirani poti. Steze pred nami so bile strme in previsne, ponekod opremljene s klini in jeklenicami. Med vzpenjanjem po zanimivih ozkih lesenih stopnicah in železnih lestvah smo si ogledali vseh pet čudovitih slapov z veliko količino vode. Večkrat smo prečkali mostičke in uživali ob pogledih na številna lesketajoča se slapičja in brzice s tolmunčki. Čudovita narava nas je prevzela in v njej ni bilo prav nič peklenskega. Iz Pekla smo po gozdni senčni poti sestopili skozi Pristavo (460 m) do prireditvenega prostora v Ohonici (316 m). Čudovite hoje je bilo za tri ure. Prijetno druženje smo nadaljevali pod kozolcem, kjer je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo ter razvedrilo. Prejeli smo tudi razglednico in žig pohoda. Organizatorjem se zahvaljujemo za odlično vodeno pot in srečanje. Lili Člani društva upokojencev Dragomer-Lukovica ne počivajo Kar nekaj časa je že minilo od občnega zbora društva in prav je, da članom povemo, kaj se dogaja. Na občnem zboru smo poleg predstavitve programskega in finančnega načrta za letošnje leto izvedli tudi volitve organov društva in predsednika, potrdili delo prejšnjega sestava in razrešili člane organov preteklega mandatnega obdobja. Za predsednika je še enkrat potrjen Jože Svenšek. V upravnem odboru društva pa so od starega sestava ostali Jožica Sevšek, Jožica Remškar, Stane Pezdir in Lojze Slabe ter Ida Kačič, na novo pa so bili izvoljeni Iva Miklič, Štefan Kranjec, Cvetka Kranjec, Darko Božič in Dragica Krašovec. Blagajnik je postal Štefan Kranjec, tajnica društva je Iva Miklič. V upravnem odboru smo se dogovorili, da nadaljujemo s programom dela, ki ga člani društva že dobro poznajo. Poskušali pa bomo uvesti nekatere novosti, ki bi popestrile delo in ga še bolj približale članstvu. O vsem vas bomo pravočasno obveščali in v posamezne dejavnosti skušali vključiti kar največ upokojencev. Nadaljevali bomo z organizacijo izletov. O podrobnostih obiskov nameravamo člane obveščati preko plakatov in oglasnih tabel, pa tudi neposredno po domovih s tiskanimi letaki. Merjenje krvnega pritiska in sladkorja v krvi se izvaja v sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika enkrat mesečno, vsak drugi torek. V času poletnih počitnic meritev ne bo. Jeseni bomo organizirali srečanje s člani društva iz Oplotnice in si prizadevali, da srečanje postane tradicionalno. Redno obiskujemo člane, starejše od 75 let ob njihovih rojstnih dnevih ter jih simbolično obdarujemo. Ohra- nili bomo jesenski piknik ter novoletno srečanje. Zelo aktivni, ne le kot rekreativci, temveč tudi kot tekmovalci, so naši športniki. O svojih dosežkih bodo poročali sami. Spomladi je bil že tretje leto zapored izveden računalniški tečaj, ki je potekal v sodelovanju z Občino Log - Dragomer in osnovno šolo. Poleg naših članov so bili vključeni tudi člani drugih društev, a se je zataknilo pri financiranju in tečaj je bil predčasno zaključen. Dogovorili smo se, da se v bodoče o vseh pogojih za izvedbo kakršne koli aktivnosti natančno dogovorimo pred pričetkom izvajanja in se tako izognemo morebitnim zapletom. Nov odbor si želi več neposrednega sodelovanja z vsemi, ki imajo ideje, kaj bi še lahko naredili za članstvo in s prostovoljci, ki želijo aktivno sodelovati na posameznih področjih. Vabimo vas torej, da nas ob torkih obiščete v naših prostorih. Naj ob tej priložnosti povabim v društvo tudi tiste krajane, ki so že upokojeni, a še niso naši člani. Veseli bomo prav vsakega. Članarina znaša 10 evrov. Kar nekaj posameznikov še ni poravnalo obveznosti za letos. To lahko storite vsak torek v času dežurstva med 10.00 in 12.00 v prostorih društva. Vabljeni tudi tisti, ki se počutite osamljeni in bi z nami le pokra-mljali ob skodelici kave ali prelistali kako revijo ali knjigo. Zavedamo se, da smo pri delu lahko uspešni le, če boste z nami aktivno sodelovali. Kakršna koli nova dejavnost v kraju bo pripomogla k zbliževanju ljudi našega kraja in k večjemu zadovoljstvu krajanov, skrb za starejše pa bo starost posamezniku naredila prijaznejšo. Dragica Krašovec Majski izlet Društva upokojencev Log Tokrat smo se podali na Hrvaško V maju je naše društvo organiziralo spomladanski izlet. Tokrat smo pogledali malo čez mejo in se odpeljali proti Hrvaški. Za izlet je bilo med člani veliko zanimanja, tako da se nas je prijavilo kar 73 in smo najeli dvonadstropni avtobus. Že jutro je napovedovalo lep dan in v jasnem vremenu ter dobre volje smo se odpeljali novim doživetjem naproti. Vreme nam je bilo nato cel dan naklonjeno. Ob prvem postanku na Tepa-njah smo se na hitro okrepčali s sendviči in sokom ali kavi-co, malo poklepetali, si povedali prve novice in krenili dalje. Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Zavrč proti Varaždinu, ki je bil naš prvi cilj. Organizator izleta Matej nam je na avtobusu na kratko opisal nastanek in zgodovino mesta, ki je nastalo že v rimskih časih, mestne pravice pa je dobilo leta 1209. Bilo je tudi glavno mesto Hrvaške. Tu je imelo veliko moč madžarsko plemstvo. Mesto se je razvijalo, tudi celjski grofje so bili tu nekaj časa delni lastniki. Marija Terezija je vpeljala šol- stvo, zgradili so lepe baročne palače. Danes je mesto s svojimi galerijami in gledališčem kulturno središče severozahodnega dela Hrvaške. Med udobno vožnjo smo si ogledovali tipične panonske vasi, ki so bežale mimo nas in pravzaprav tvorijo že nekakšno predmestje Varaždina. Pot je hitro minila in najprej smo si ogledali varaždin-sko pokopališče, ki je drugo najlepše v Evropi. Tam nas je čakala turistična vodička Ingrid Ladicki, ki nam ga je razkazala in na kratko opisala njegov nastanek. Je zelo lepo urejeno, en del je zasajen kot park na angleški način, z grmički in zelenicami, drugi del pa na francoski način kot gozd. Po sprehodu po pokopališču smo si ogledali lepo urejen stari del mesta, slikovite baročne zgradbe in mestno tržnico ter se na hitro okrepčali, kajti dan je postal že kar vroč. Naslednji ogled nas je vodil proti gradu Trakoščan, ki leži na vzpetini nad prelepo dolino, obdan z jezerci, lepim parkom in senčnatim gozdom. Kustos na gradu nam je na kratko opisal njegovo zgodovino. Prvič je bil omenjen že okoli leta 1334, imel je več lastnikov, med njimi so bili tudi celjski grofje. Kasneje ga je kupila družina Draško-vič, a ker niso ves čas živeli v njem, je začel propadati. V 19. stol. ga je Juraj Draškovič obnovil. Danes je grad last Republike Hrvaške in v njem je muzej, v katerem je ohranjenih veliko slik in tapiserij ter pohištva iz baročnega časa, zato je res vreden ogleda. Počasi se je bližal čas kosila in čez prehod Gruškovje smo se odpeljali proti Halozam in Žetalam, kjer nas je prijazna Darinka Kodrič pričakovala na njeni turistični kmetiji Ko-čice. Prav hitro smo bili po-streženi z okusnim obrokom in odličnim domačim vinom ter sveže pečeno orehovo potico. Po kosilu in kavici smo še posedeli in poklepetali, nekateri so si ogledali kmetijo, prelepo naravo okoli nje, srnjake in damjake, živali, ki jih imajo na kmetiji. Poho-dniki so si privoščili kratek vzpon na vrh hriba, kjer stoji razgledni stolp, s katerega je čudovit razgled na haloške griče daleč naokoli. Tik pred odhodom nas je za kratek čas razveselil še domači harmonikar. Pot proti domu je kot vedno minila v veselem razpoloženju, po avtobusu sta se razlegala smeh in pesem. Vsi smo se strinjali, da smo preživeli prelep dan v družbi prijateljev in članov našega društva. Zahvalili smo se Mateju za dobro organizacijo izleta in se poslovili v pričakovanju naslednjih lepih skupnih doživetij. Marjeta Filipič, foto: Zlatko Verbič Jeseni Koščeva likovna delavnica z akademikom Veljkom Tomanom Likovna sekcija KUD Kosec je s priznanim akademskim slikarjem sodelovala spomladi, novo sodelovanje pa se obeta že po koncu poletnih počitnic. Kot so nam zaupali v društvu, se bodo jeseni udeležili njegove delavnice na Rakitni. Likovna sekcija Kud Kosec je v drugi polovici meseca maja pripravila delavnico izdelave akvarela, ki jo je vodil priznan akademski slikar Veljko Toman. Ta se je do upokojitve intenzivno posvečal restavratorskemu delu, ki ga je opravljal v Mestnem muzeju v Ljubljani, obenem pa je slikal, ukvarjal se je z grafiko in ilustracijo, se udeleževal likovnih kolonij in razstavljal. Do danes pa je nanizal že kar preko 160 samostojnih razstav in še več sodelovanj na skupinskih razstavah. Za svoje delo je prejel številna priznanja, od diplom in nagrad Ex Tempore v različnih krajih, študentske Prešernove nagrade, do priznanja Turistične zveze Slovenije. Njegovo izčrpno slikarsko znanje bodo lahko tečajniki likovne sekcije Kud Kosec spoznavali jeseni na likovni delavnici. Kdaj bo ta potekala, pa boste izvedeli v napovedniku v eni izmed prihodnjih številk Našega časopisa. Sicer pa se po nekaj mesečnem poletnem premoru, nazadnje so sredi maja skupaj z občino Log - Dragomer pripravili proslavo ob občinskem prazniku ter predstavitev pesniške zbirke Dragice Krašovec »Rimarije za mojo dušo«, aktivnosti in dejavnosti v KUD Koscu po -novno vračajo oktobra. V. L. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 43 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAS ČASOPIS 43 Dopolnilna dejavnost na kmetiji - obvestilo Obveščamo vas, da je 15. 8. 2015 začela veljati nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 57/2015. Uredba prinaša pomembne administrativne poenostavitve za kmete, ukinja pa se vodenje posebnih evidenc za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Posebej poudarjamo, da Uredba določa, da morajo vsi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji opravljanje dejavnosti uskladiti z določbami te uredbe najkasneje do 1. januarja 2016. Če nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji svoje dejavnosti ne bodo uskladili z določba- mi nove uredbe, bo upravna enota po uradni dolžnosti po 1. januarju 2016 razveljavila že izdano dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 še ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, pa morajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji uskladiti z določbami te uredbe v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravna enota Vrhnika Kreativne delavnice pletenja za začetnike in tudi tiste bolj izkušene -JESEN 2015 - ZBIRAMO PRIJAVE Po uspešnih delavnicah spomladi vas Lanatus - inspiracija za pletenje - ponovno lepo vabi, da obudite ali pa se na novo naučite že pozabljene veščine pletenja. Prijavite se na kreativne delavnice pletenja na Vrhniki. Potekale bodo tri delavnice, vsaka bo trajala po tri šolske ure. Cena delavnic znaša 37 evrov. Na delavnicah boste izdelali projekt po svoji izbiri (glede na vaše sposobnosti in znanje), za katerega lahko ves potreben material kupite na delavnicah. Začetniki se boste naučili: - kako izbrati primerno volno in velikost ple-tilk - kako držati pletilke in kakšen material ple-tilk izbrati - kako narediti nasnutek - kako plesti osnovne zanke in kaj so krajne petlje - kako dodajati in snemati petlje, kako zazan-kati pletenino - kako prebrati kroje - kako plesti osnovne vzorce Tisti bolj izkušeni pa se boste: - naučili zahtevnejših vzorcev (luknjice, kite, reliefi ipd.) - naučili večbarvnega pletenja - naučili pletenja v krogu (npr. kape) Vsi pa se boste seznanili s trendi in modeli za zimo in spoznali nove ter funkcionalne materiale za zimsko pletenje. Predvideni zaičetek delavnic bo konec septembra/začetek oktobra. O točnem datumu, kraju in uri zaičetka bomo prijavljene obvestili naknadno, predvidoma pa se bodo delavnice zaičenjale ob 18. uri. Prijavite se lahko na e-naslov, lanatus@siol. net, na naši spletni strani http://lanatus.si/ ali po telefonu 031 63 22 43. Prijave so obvezne. Vabljeni na prijetno druženje ob novodobni sprostitvi, s katero se dokazano znebite stresa. Prekrižajmo pletilke! IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana zaključuje enoletno raziskavo o učenju, osredotočenem na študente. Raziskava je del projekta Erasmus+, s katerim smo želeli spodbuditi učitelje k pogostejši uporabi učnih metod, osredotočenih na študente. Ko smo skupaj s še dvema visokima šolama (s Poljske in Litve) začeli s projektom, se je marsikdo spraševal, kakšni bodo rezultati, saj v teh treh državah ni prav pogosto slišati, da bi se šole osredotočale na študente. Vendar zdaj ugotavljamo, da je ta učna strategija, ali vsaj njene različne oblike in metode, kar pogosta. Bistvo na študente osredotočenega učenja je, da je v središču pozornosti študent in ne več učitelj. Šola, ki izvaja na študente osredotočeno učenje, mora poskrbeti, da študenti razumejo učna gradiva, se aktivno učijo, da študenti in učitelji oblikujejo okolje, ki olajšuje proces učenja, da je ocenjevanje povezano s povratno informacijo in da učitelji in študenti delijo odgovornosti pri odločanju. Učitelji so pozorni, kaj je treba učiti, in poudarjajo, zakaj; upoštevajo že obstoječe znanje študentov, poskrbijo za različne priložnosti, pri katerih se študenti učijo snovi, pogosto menjavajo načine poučevanja, pomagajo tistim, ki imajo težave, in upoštevajo kulturno ozadje študentov. Eden glavnih ciljev izobraževanja je priprava študentov na uspešno delovanje v družbi - da po končanem študiju znajo voditi projekte, reševati resnične probleme, konflikte in kakovostno opravljati delo. Pri učenju, ki je osredotočeno na študente, profesorji in študenti skupaj ocenjujejo učenje, ocenjevanje pa se uporablja za pospeševanje učenja in ugotavljanje napak pri učenju. Izpitna vprašanja se nanašajo na resnično situacijo in ne vodijo h kategorizira-nju študentov glede na njihove ocene. Ni pomembno, kolikokrat mora študent poskusiti, da se končno nečesa nauči. Pomembno je, da je študent čim manj izpostavljen stresu, saj le-ta zavira učenje. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo osem (v glavnem) poslovnih visokih in višjih šol. Na vprašalnike je odgovorilo 52 visokošolskih učiteljev in ugotovili smo, da slovenski visokošolski učitelji dobro poznajo na študente osredotočeno učenje. Zdi se jim pomembno zato, ker veča motivacijo študentov, njihovo odgovornost in zavzetost, pa tudi partnerstvo med učitelji in študenti. Slovenski učitelji v poučevanje največkrat vključujejo naslednje metode: reševanje praktičnih problemov, diskusije, aktivnosti v majhnih skupinah. Različnost med študenti in individualne učne potrebe študentov skušajo podpirati tako, da se pogovorijo s študenti, ki imajo težave, jim svetujejo ter omogočijo individualne izpitne roke. Če študenti menijo, da je snov težka, jo ponovno razložijo, uporabijo drugačne učne metode in študentom svetujejo prebiranje dodatne literature. Študentom pripravljajo učbenike, dodatne prosojnice in liste dodatne literature. Glede na to, da naj bi učitelji študentom omogočili študij tudi v knjižnicah in da imajo vse visoke šole knjižnice, preseneča odgovor, da zelo malo učiteljev usmerja študente vanje. Največja ovira pri uvajanju te učne strategije je dejstvo, da učnih programov ni mogoče hitro spreminjati, marsikateri učitelj pa tudi pravi, da ima premalo znanja o učenju, osredotočenem na študente. Učitelji so opisali vrsto primerov dobre prakse, med najpogostejšimi odgovori pa je delo v skupinah, opisovanje študentskih problemov na delovnem mestu, delo v dvojicah itn. Pri ocenjevanju slovenski učitelji še vedno uporabljajo stare metode in niso prilagodljivi, seveda pa jim to določa obstoječa zakonodaja. Kljub temu učitelji pogosto komentirajo izpitne rezultate, razložijo napake in svetujejo, kako izboljšati znanje. Slovenski študenti, formalno gledano, sicer lahko sodelujejo tudi pri načrtovanju učnih načrtov, vendar pa je to v praksi težko, ker je za oblikovanje učnih načrtov potrebno dobro poznavanje snovi, po drugi pa je soodločanje mogoče samo preko predstavnikov študentov. Večina univerzitetnih učiteljev je prepričana, da ta učna strategija prispeva k boljšim odnosom na univerzah. Navedeni rezultati raziskave kažejo, da se je na študente osredotočeno učenje razširilo tudi v drugih evropskih državah in ne le v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji, kjer je najbolj uveljavljeno in kjer je največ literature na to temo. Čeprav so učitelji v šolah, osredotočenih na študente, bolj moderatorji in mentorji kot pa vodje, imajo še vedno najpomembnejšo vlogo pri izobraževanju. Treba pa bi jih bilo pogosteje seznanjati z novostmi, jim dati možnosti za izmenjavo podatkov in jih nagraditi za dodatno delo. Učitelji pri tej učni strategiji ne razvijajo le strokovnih znanj, pač pa tudi osebnostne lastnosti za timsko delo, odprto komuniciranje, pripravo študijskih gradiv itn. Da bo v skladu z novo učno strategijo tudi ocenjevanje študentov, bo treba uvesti več samoocenjeva-nja študentov, simulacije in predvsem dobre razlage ocen. Pri raziskavi smo se srečali tudi z vprašanjem informacijske tehnologije, ki vpliva na vse vidike poučevanja in učenja. Literature o uporabi informacijske tehnologije pri učenju, osredotočenem na študente, je presenetljivo malo in sklepamo, da zato, ker kratko in malo še ni takšnih tehnoloških možnosti, da bi lahko informacijska tehnologija nadomestila učitelja. Tudi če ima univerza zelo dobro razvit informacijski sistem (na primer Open University v Veliki Britaniji), prej ali slej ugotovi, da samo s pomočjo tehnologije ni mogoče priti do vseh; tudi predlaga, da bi bi si bolj prizadevali na povezavah med knjižničarji in študenti ter med delodajalci in učitelji. Na študente osredotočen pristop se sooča tudi z nekaterimi kritikami (med drugim ni uspešen pri vseh študentih), zato bo treba v prihodnje nameniti pozornost tudi temu vprašanju. IBS MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana telefon: 040/561 896, e-naslov: info@ibs.si, www.ibs.si NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 44 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 1 • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • 1 1 1 Projekt Is IT Green za energijsko učinkovitejši IT v podjetju! Računalniška izobraževalna igra Is IT Green Center za poslovno usposabljanje skupaj s partnerji (Fondazione Democenter, Agenzia per l'Energia e lo Sviluppo Sostenibile di Modena, OpenAula, Aliter - Escuela International de Negocios, S.L., Virtech Ltd., Swedish Federation of Business Owners, Yeditepe University, Scientific Research Department at Sofia University »St. Kliment Ohridski«, Totem Learning Limited, British-Portuguese Chamber of Commerce) sodeluje v projektu Is IT Green, katerega glavni cilj je povečati energetsko učinkovitost informacijske tehnologije v podjetjih. in ozavestiti posameznika o različnih vprašanjih, povezanih z energijo in varčevanjem, ki so posebno aktualna pri delovanju in tudi ob samem ustanavljanju podjetja. Menimo, da vedno ob- Glavni cilj projekta Is IT Green je pomagati zmanjšati porabo energije, namenjene IT tehnologiji v malih in srednje velikih podjetjih in tako pripomoči k zmanjšanemu ogljikovemu odtisu in večji konkurenčnosti podjetij. Pomemben del prizadevanj projekta Is IT Green je usmerjen v razvoj računalniške izobraževalne igre t.i. igra Is IT Green, ki je vmesni člen med e-učnim gradivom ter spletno stranjo projekta. E-izobraževalna gradiva, računalniška izobraževalna igra in spletna stran je dostopna v vseh partnerskih jezikih (bolgarskem, italijanskem, španskem, turškem, portugalskem, švedskem, slovenskem in angleškem). Računalniške izobraževalne igre so simulacije resničnih dogodkov ali procesov, namenjene reševanju problema. Čeprav so računalniške izobraževalne igre lahko zabavne, je njihov glavni namen, da usposabljajo in izobražujejo uporabnike. Kljub svoji resnosti morajo biti igre zabavne. Računalniške izobraževalne igre pa včasih namerno žrtvujejo zabavni del igre, da bi tako lažje dosegle želeni izobraževalni rezultat. Dinamična narava virtualnih okolij terja aktivno udeležbo igralca. Za računalniške izobraževalne igre se uporablja več različnih imen, npr. poglobljene učne simulacije, digitalno učenje, resne igre, igrane simulacije itn. Računalniška izobraževalna igra se od drugih iger razlikuje ravno v posebnem učnem namenu, učni rezultati morajo biti merljivi ter igra mora povzročiti trajnostne spremembe v delovanju in obnašanju posameznika. Cilj računalniške izobraževalne igre Is IT Green je izobraziti staja priložnost za izboljšanje obstoječih procesov, da moramo stremeti, da postanemo okolju prijaznejši. Računalniška izobraževalna igra je narejena v sklopu projekta Is IT Green. Partnerji v projektu želimo zagotoviti prosto dostopen izobraževalni material za usposabljanje IT strokovnjakov o energetski učinkovitosti v malih in srednjih podjetjih, obenem želimo s problematiko zmanjševanja potrošnje energije ter s tem zmanjševanja stroškov seznaniti tudi širšo javnost. Igra Is IT Green je zasnovana tako, da olajša prve korake pri oceni/reviziji IT tehnologije glede energetske učinkovitosti ter želi ozavestiti uporabnike o energetski neučinkovitosti, skupaj z možnimi rešitvami, osvetliti želi povezavo med okolju prijaznimi praksami ter denarnimi prihranki. Igra Is IT Green deluje kot most med izobraževalnimi gradivi in spletno stranjo projekta. Igro sestavljata dve ravni: ena temelji na okolju MSP IT, druga se navezuje na podatkovna središča. Vsaka stopnja je razdeljena na tri ločene dele igranja. Ti deli igranja predstavljajo procese za revizijo, procese postavljanja ciljev in oblikovanje priložnosti. Vsakdo - vključno z okoljem - zmaga! Izobraževalne metode v 21. stoletju morajo odražati življenje ljudi v 21. stoletju! Medtem ko še vedno obstaja skepticizem, da igra lahko nudi le zabavo, upamo, da bomo z igro Is IT Green ponudili resne rešitve. Prosimo, obiščite spletno stran isitgreen.eu, da boste izvedeli več in preverite naše brezplačne vire s področja energetske učinkovitosti! Projekt je financirala Evropska komisija. Delo na projektu odraža le stališča avtorjev in Evropska komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo teh podatkov ali informacij, ki jih to delo vsebuje. www.isitgreen.eu Sanacija fasad večstanovanjskih zgradb Slovenija ima izjemen fond večstanovanjskih stavb, med katerimi jih je več kot 80 % potrebnih energetske sanacije, pri čemer je izolacija fasade med prvimi nujnimi ukrepi. Potencial prihrankov energije je torej na tem področju izjemno velik. Problem energetske sanacije večstanovanjskih stavb je postal posebno aktualen v zadnjih letih, ko se je začelo spremljati porabo energije v posameznem stanovanju. Energetska sanacija mora slediti določenemu vrstnemu redu, pri čemer je zagotovo menjava oken prva izmed ukrepov, ki prinese največ prihrankov. Velik delež lastnikov stanovanj je zato že poskrbel za menjavo oken. Ker vrstnega reda ukrepov ni smiselno prehitevati, morajo biti skrbno načrtovani in dobro premišljeni, saj le na tak način pridemo do racionalnih rešitev. Predvsem bi morali biti upravniki večstanovanjskih stavb tisti, ki bi bili lastnikom v strokovno pomoč pri izbiri vrstnega reda najučinkovitejših ukrepov. Redno vzdrževanje, ki po navadi razen videza nima drugih učinkov, lahko z majhno nadgradnjo spremenimo v investicijsko vzdrževanje z mnogimi konkretnimi učinki. Tako je smiselno že dotrajano fasado ob sanaciji ustrezno izolirati. Prihranki, ki jih s takim ukrepom dosežemo, so lahko tudi do 50 % zmanjšanje porabe energije za ogrevanje. Seveda pa je nujno, da so ukrepi izvedeni tehnično strokovno in v skladu s predpisano zakonodajo. Le v primeru upoštevanja vseh pravil stroke je namreč mogoče pričakovati predvideno življenjsko in vračilno dobo izvedenih del. Kljub dobrim izkušnjam lastnikov večstanovanjskih stavb, ki so že prenovili fasado in toplotno izolirali stavbo, se v posameznih okoljih lastniki še vse preporedko odločajo za take posege. Vzrok za to je poleg pomanjkanja sredstev pogosto tudi nezaupanje lastnikov do upravnikov večsta-novanjskih stavb, kar lahko pogosto zasledimo tudi v različnih medijih. Pri tem je treba poudariti, da morajo upravniki po zakonu slediti interesom lastnikov stavb, ki jih upravljajo, in skrbeti za izključno za njihove koristi. Izkušnje lastnikov, ki so že izvedli večje investicijske ukrepe v svojih stavbah, kažejo, da če se ta pogoj ustrezno opredeli v pogodbenem razmerju lastnikov in upravnika, večinoma investicije potekajo brez večjih težav. Dobre prakse na tem področju namreč kažejo, da za izvedbo večjih investicijskih del na večstanovanjski stavbi ni dovolj običajna pogodba o upravljanju stavbe, ki jo imajo lastniki sklenjeno z upravnikom za tista dela, ki se nanašajo na redno upravljanje in redno vzdrževanje stavbe. Te pogodbe namreč ne vsebujejo nekaterih nujnih vsebin, ki opredeljujejo medsebojne odnose v primeru izvedbe večjih investicij. Zato je za večja investicijska dela priporočljivo z upravnikom skleniti poseb -no pogodbo, ki se nanaša zgolj na izvedbo teh del, v njej pa natančno opredeliti medsebojne obveznosti, še zlasti tiste, ki jih mora izpolniti upravnik, kot zastopnik lastnikov pri izvedbi del. Lastniki stanovanj lahko tako pogodbo sklenejo s katerim koli podjetjem, neodvisno od že sklenjene pogodbe o upravljanju stavbe. Nekaj vzorcev takih pogodb je dosegljivih tudi na spletu. Priporočljivo je tudi, da lastniki za izvedbo nadzora energetske sanacije angažirajo nadzornika z ustreznimi referencami, ki naj bo neodvisen od upravnika stavbe, ki vodi dela. Pri tem se je treba zavedati, da se sanacija ovoja stavbe izvaja za daljše obdobje in da se kratkoročni prihranki, ki so posledica cenejših izvajalcev brez ustreznih referenc in neizvajanja nadzora nad kakovostjo vgradnje po navadi hitro pokažejo v pomanjkljivostih, ki kasneje terjajo drage popravke pri gradnji. Glede zagotavljanja finančnih sredstev za izvedbo energetske sanacije ovoja stavbe se po dosedanjih izkušnjah lastniki najpogosteje odločajo za kombinacijo sredstev iz povečanih rezervnih skladov stavb ter subvencij Ekosklada. Te so na voljo tudi letos. V okviru jav- Slovenski nega poziva za večstanovanjske stavbe (to je stavb s tremi ali več stanovanji), ki je bil objavljen 24. aprila 2015, je mogoče kandidirati za naslednja dva ukrepa: - Ukrep A - toplotna izolacija fasade, - Ukrep B - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru Skupna višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 8.000.000 evrov. Višina nepovratne finančne spodbude za toplotno izolacijo fasade in strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru znaša do 25 % priznanih stroškov naložbe z določenimi omejitvami po m2. V nekaterih primerih lastniki tem sredstvom dodajo še kratkoročne bančne kredite, ki jih nekatere slovenske banke že nudijo v obliki posebnih prilagojenih ugodnih kreditov. Več informacij o razpisih dobite na spletni strani Eko sklada: https://www.ekosklad.si/fizicne-osebe Občani morajo namreč za pridobitev nepovratnih spodbud izpolnjevati določena merila in ob prijavi na razpis Ekoskladu posredovati nekatero dokumentacijo. Predvsem je pomembno, da občani investicije ne začnejo, preden oddajo vlogo za pridobitev nepovratne spodbude! Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe. V energetsko svetovalni pisarni vam bomo poleg informacij o novih nepovratnih spodbudah, ki jih Ekosklad nudi občanom, nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in o doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsako drugo sredo od 16.00 do 20.00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/75-55-419 pri ge. Marjanci Tomažin. Mag. Peter Petrovčič Energetski svetovalec ENSVET NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 45 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 45 J • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • | Vrhniška Komunala vabi ... ... da obiščete trgovino DEPO, ki posluje v prostorih nekdanje čitalnice. Poleg klasične ponudbe rabljenih izdelkov iz trgovin ponovne uporabe boste v njej našli še pestro ponudbo preoblikovanih predmetov - umetniških izdelkov, narejenih iz odpadnih materialov. Projekt DEPO nadgrajuje trgovinsko dejavnost tudi z drugimi aktivnostmi, s katere-imi želi občane ozaveščati in hkrati ustvarjati nova delovna mesta. Trgovina je odprta ob torkih in četrtkih od 9. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sredah od 9. do 12. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. ... da se za različne informacije o komunalnih storitvah obračate na informacijsko pisarno, ki je začela delovati aprila letos. Najdete jo v pritličju poslovne stavbe na Tojnicah. V pisarni smo združili več opravil, da bi vam lahko nudili sodobnejši, boljši servis po načelu »vse na enem mestu«. Tu boste lahko oddali različne vloge, zahtevke oziroma prošnje, nas obvestili o spremenjenem številu oseb ali lastništvu, naročili praznjenje greznice in MKČN in uredili vse v povezavi s plačevanjem komunalnih storitev, saj je v pisarni tudi blagajna. Iz pisarne vam bomo posredovali tudi odgovore na vaša vprašanja o mesečnih položnicah za komunalne storitve. V pisarno lahko tudi pokličete (na telefonsko številko 01 750 29 70) ali pišete na e-naslov: metoda.smrtnik@kpv.si ... da si ogledate prenovljeno spletno stran podjetja, ki je vsebinsko veliko bogatejša od prejšnje. Spletna stran je bolj funkcionalna, preglednejša in omogoča enostavnejši dostop do iskanih informacij. Na novi strani lahko npr. prijavite stanje vašega vodomera ali plinomera, prijavite ali odjavite število oseb v gospodinjstvu, naročite odvoz kosovnih odpadkov; na njej pa najdete tudi različne druge obrazce in vloge, poiščete urnik odvoza odpadkov in še marsikaj drugega. Naslov spletne strani je http://www.kpv.si/ ... da postanete uporabnik spletnega portala komunala. info, ki vam omogoča enostavno sporočanje odčitkov in pregled stanja vodomerov in plinomerov, pa tudi pregled nad izdanimi položnicami oziroma stanjem obveznosti. Tu se lahko naročite na prejemanje e-računa. Portal je dostopen na naslovu: www.komunala.info. Ob prvem obisku se registrirajte - izberite gumb 'PRVA PRIJAVA' (potrebovali boste svojo šifro stranke in številko odjemnega mesta). Podrobnejša navodila najdete na spletni strani podjetja. ... da izkoristite ugodnosti v akciji KOKO, ki poteka že deset let. Je prva akcija v Sloveniji, ki omogoča zmanjšanje zneska na položnici. Za vsak kilogram koristnih odpadkov, ki jih prinesete na zbirni center, pridobite popust v vrednosti 0,1095 € (z vključenim DDV-jem), in sicer za naslednje vrste odpadkov: • pločevinke in konzerve, • plastenke, • kartonsko embalažo za tekočine - tetrapake, • steklenice, • kozarce, • stekleno embalažo ter • papir in karton. Predmete morate pred tem stisniti oziroma jih zložiti. V embalaži ne sme biti vsebine (tekočine ali drugih živil). Udeleženci akcije dobijo ob prvem obisku kartonček, na katerega bo zaposleni zapisoval stehtane količine prinesenih koristnih odpadkov. Popust vam bomo obračunali sproti, kar bo vidno na vaši mesečni položnici, vi pa si boste tako zmanjšali zaračunani znesek za ravnanje z odpadki. Redno letno usklajevanje cen Izvajalci gospodarskih javnih služb moramo enkrat na leto preveriti skladnost predračunskih cen z dejanskimi. Vse razlike (v plus ali v minus) se upoštevajo pri izračunu nove predračunske cene, za naslednje obdobje torej. V vrhniški Komunali smo zato ob pregledu zaključnega računa za leto 2014 primerjali, ali so cene, ki smo jih zaračunavali v letu 2014, skladne z dejansko doseženimi, upravičenimi stroški. Pripravili smo izračune novih predračunskih cen in pri tem upoštevali vse morebitne ugotovljene razlike za prejšnje obdobje (v plus ali v minus). Če so se cene razlikovale za več kot 10 % (+/-), smo pristojnim občinskim svetom predložili v potrditev spremenjene cene. Občinski svet Občine Vrhnika je že potrdil predlagane spremembe cen, ki bodo začele veljati 1. julija 2015. Občinska sveta preostalih dveh občin bosta o tem odločala na svojih sejah v drugi polovici junija. Tudi za ti dve občini je predlagana uveljavitev novih cen s 1. julijem 2015. Več o spremembah cen boste lahko prebrali v naslednji številki Našega časopisa, na hrbtni strani julijskih položnic, obširne informacije in nove cenike pa bomo objavili tudi na spletni strani podjetja takoj, ko bodo začele veljati spremenjene cene. Popisa vodomerov pred spremembo cen ne bo (razen tam, kjer bomo izvajali redni popis po programu). Zato nam morate, če želite, da vam poračunamo dejansko porabo še po prejšnjih cenah, zadnje dni junija sporočiti stanje porabe na vašem vodomeru. To lahko storite na obrazcu, ki ga najdete na spletni strani www.kpv.si, in sicer na e-poštni naslov info@kpv.si, po spletnem portalu komunala.info ali na telefonsko številko 01 7502 950. Dvajset let učinkovitega uspešnega ločevanja odpadkov v Javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., je praznik, ki ga lahko občani občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika proslavimo s ponosom. Ne le da smo skupaj z vami uspeli ločeno zbrati že več kot 80 odstotkov odpadkov, vašo ekološko zavest vam zavidajo mnoga komunalna podjetja v Sloveniji, nanjo pa so ponosni tudi v pristojnem ministrstvu. Ločevanje odpadkov je preprosto rečeno postalo samoumevno, saj znate in zmorete ohranjati čisto okolje v občini, kjer živite; ustvar- jati manj odpadkov in jih ustrezno ločevati. Zbirni center Vrhnika je v pravem pomenu besede prostor, kjer odpadek (surovina), ki ste ga pripeljali, najde pot v nadaljnjo predelavo. Le malo je še odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Vsi skupaj pa se gotovo zavedamo, da lahko tudi od ostanka ločimo še kaj uporabnega. Ocenjujemo, da je v ostankih, ki jih poberemo iz črnih zabojnikov, vsaj še 10 odstotkov koristnih odpadkov. Kljub temu pa nas lani niso naključno povabili v mednarodno združenje Zero Waste v Evropi. Pri nas je zaživel tudi depo z geslom »staro za novo«, ki smo ga dalj časa načrtovali do točke, ko so ideje postale stvarnost; stari, nostalgični in kakovostni predmeti so menjali lastnike. Z njihovim nakupom ohranjamo naravne vire. Vabimo vas, da si ogledate našo prenovljeno spletno stran www.kpv.si, najdete pa nas tudi na strani Facebooka. Hvala, ker spoštujete okolje in ga pomagate ohranjati. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo zagotavljamo trajno, nemoteno in brezhibno delovanje vodooskrbnega sistema. Naše storitve se krijejo iz cen storitev, ki jih plačujejo uporabniki. V okviru aktivnosti sprotnega nadzora delovanja sistema, v zadnjem času zaznavamo nekatera odstopanja, ki nakazujejo na povečane količine načrpane vode na račun nedovoljenih odvzemov iz javnega vodovodnega omrežja. Posledica so seveda višji stroški javne službe, ki bremenijo vse uporabnike, ki vodo legalno odvzemajo. Zaradi teh ugotovitev bomo v prihodnje izvajali pogostejše kontrole in odčitavanja vodomerov in še poostrili nadzor nad ne- dovoljenimi odvzemi vode iz hidrantne-ga omrežja. Ob tem se obračamo na vse občane s prošnjo, da nas v primeru, če opazijo kakršnekoli neobičajne aktivnosti, ki bi lahko kazale na nedovoljene odvzeme pitne vode, o tem takoj obvestijo. Kontakti za sporočanje teh podatkov so: naša spletna stran www.kpv.si, telefonska številka informacijske pisarne 01/750-29-70 ali dežurnega 041 364 681. V seriji poštnih znamk, ki predstavljajo slovenske naravne parke, bo letos izšla znamka z motivi Krajinskega parka Ljubljansko barje. Znamka bo izšla septembra. Ob tej priložnosti KP Ljubljansko barje vabi na predstavitev znamke. Priložnostna znamka Krajinskega parka Ljubljansko barje z ovojnico in žigom prvega dne bo izšla 25. septembra 2015. V sodelovanju s Pošto Slovenije in Filatelistično zvezo Slovenije dan prej, v četrtek, 24. septembra 2015, ob 11. uri pripravljamo prireditev ob izidu znamke Krajinskega parka Ljubljansko barje. Prireditev se bo začela ob 11. uri v dvorani Kulturnega doma v Notranjih Goricah. Poleg priložnostne znamke KP Ljubljansko barje bomo predstavili tudi bogat nabor že izdanih znamk Pošte Slovenije na temo Ljubljanskega barja (rastline, živali, človek na Barju) in znamke, ki so doslej izšle v seriji Parki Slovenije. Prireditev bodo z glasbenimi vložki obarvali učenci Podružnične šole Notranje Gorice, po prireditvi pa si boste lahko ogledali doslej izdane znamke v seriji Naravni parki in znamke na temo Ljubljanskega barja izpod rok učencev petih razredov Osnovne šole Log -Dragomer. Krajinski park Ljubljansko barje V Zdravstvenem domu Vrhnika tudi Svitova kontaktna točka zivnost na vabljenje v preventivni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki. Zato smo vam v zdravstvenem domu na voljo za vsa dodatna vprašanja, ki sem porajajo o presejalnem programu Svit, ali pa ne ve veste, kaj storiti z vabilom, ki ste ga prejeli po pošti. Tudi če se vam pojavijo težave pri odvajanju, opazite spremembe v blatu in ne veste, kaj storiti, se lahko obrnete na Svitovo kontaktno točko v Zdravstvenem domu Vrhnika in poskušali vam bomo pomagati. Svitova točka Vsak ponedeljek od 12.30 do 14.30 in četrtek od 7.00 do 8.00 v CENTRU ZA KREPITEV ZDRAVJA (Štirnova hiša - za ZD Vrhnika). 24. 9. 2015 15. 10. 2015 29. 9. 2015 20. 10. 2015 1. 10. 2015 22. 10. 2015 Vljudno vabljene nosečnice po petindvajsetem tednu nosečnosti s partnerjem ali drugim spremljevalcem! Info: solazastarse@zd-vrhnika.si Za vse informacije o preventivnem programu Svit smo vam na voljo na SVITOVI KONTAKTNI TOČKI. INFO: 01/755 51 57 ali ckz@zd-vrhnika.si (Jerneja Filipič). Priprava na porod in starševstvo Vabimo vas na srečanja Priprava na porod in starševstvo - Šola za bodoče starše, ki bodo potekala v septembru in oktobru v Kulturnem centru na Vrhniki (Tržaška cesta 32) v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice (1. nadstropje) med 14. in 16. uro. Termini srečanj: 1.skupina 2. skupina (september) (oktober) 15. 9. 2015 6. 10. 2015 17. 9. 2015 8. 10. 2015 22. 9. 2015 13. 10. 2015 Zahvala ob pomoči Ob peklenski vročini 11. julija je odpovedalo moje telo. Izgubila sem zavest in z vso močjo padla na betonske plošče pred blokom. Takoj so mi nudili pomoč stanovalci vhoda 38. Poklicali so dežurnega zdravnika. Dva gospoda sta me pripeljala v stanovanje in g. Borut mi je pustil številko svojega telefona če bi karkoli potrebovala. Popoldne tistega dne me je gospa Mateja prišla pogledat in mi prinesla kosilo. Gospa Maja mi je naslednji dan prinesla sladico ki jo je spekla. Vsem se po tej poti želim še enkrat zahvaliti za vso pomoč in skrb. Lepo je imeti take sosede. Ganili ste me do solz. Marija Čuk, Ljubljanska 36 B Zlatica - Vrhnika NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 46 46 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Test hoje na 2 km: ali sem fit? Delavnica Ali sem fit? je prenovljena delavnica Test hoje na 2 km, ki spada pod temeljno obravnavo preventivnega programa v Centru za krepitev zdravja (CKZ). Namenjena je vsem odraslim posameznikom, ki jih zanima, kakšna je njihova telesna pripravljenost ter kakšna je raven telesne dejavnosti, ki koristi njihovemu zdravju (glede na rezultate testiranja). Cilj delavnice je posameznikom posredovati informacijo o njihovi telesni pripravljenosti (predvsem aerobni zmogljivosti). Na podlagi rezultatov testiranja in zdravstvenega stanja se posameznikom strokovno svetuje/nudi individualen nasvet o najustreznejšii telesni dejavnosti za krepitev zdravja. Potek in vsebina delavnice Ali sem fit? Za opravljanje testov aerobne zmogljivosti ni potrebna nobena predhodna prijava. Le pridete na zbirno mesto (OŠ Log - Dragomer, stadion Vrhnika, gasilski dom Brezovica pri Borovnici) v primerni obutvi (športni copati ali katera druga udobna obutev, v kateri boste lahko hodili) in primernih oblačilih (oblačila naj bodo taka, da se boste v njih lahko prosto premikali). Ob prihodu vam bomo izmerili telesno višino in težo, vi pa boste izpolnili pristopni obrazec (osebni podatki, vprašanja o zdravstvenih težavah). Ko bosta obrazec pregledala dipl. medicinska sestra in kineziolog/fizioterapevt, vas bosta usmerila na enega izmed navedenih testov, ki bi bil za vas najprimernejši glede na zdravstveno stanje, počutje in starost. Testi: - test hoje na 2 km (vsi, ki so starejši od 18 let) - šestminutni preizkus hoje (vsi starejši od 18 let z zdravstvenimi težavami ali s čezmerno telesno težo) - na ravni podlagi kolikor mogoče hitro hodite na razdalji 15 metrov šest minut. Po šestih minutah je test končan, izmerimo vam srčni utrip in zabeležimo vašo prehojeno razdaljo v šestih minutah. dveminutni test stopanja na mestu (za vse, ki so starejši od 65 let) - na mestu dve minuti izmenično dvigujete kolena do višine, ki vam jo označimo (tretjina stegna od medenice navzdol). Po končanem testu zabeležimo število dvigov desne noge in srčni utrip. Zdravstveni dom Vrhnika Testiranje aerobnih sposobnosti v septembru: Torek, 22. 9. 2015 ob 17.00 pri osnovni šoli Log - Dragomer Sreda, 23. 9. 2015, ob 17.00 vhod na stadion na Vrhniki Četrtek, 24. 9. 2015 ob 17.00 pri gasilskem domu Brezovica pri Borovnici Veselo in razigrano poletje v Društvu Kneipp Vrhnika Aktivnosti so se vrstile druga za drugo. Začeli smo z udeležbo na Aktivnih Kneippovih dnevih v Brixnu, kjer smo uživali in spoznali množico članov iz drugih društev po Evropi. Sklenili smo zanimiva znanstva in se zavezali za povezavo med mnogimi društvi. Zgodil se je trenutek uspešne dvodnevne delavnice, ki je potekala v Hotelu Delfin v Izoli. Skupaj z naturopatinjo Eriko Brajnik in njenimi gosti smo pripravili dinamično, zelo aktivno delavnico, ki nam je razkrila možnosti delovanja po Kneippu v hotelskih spa centrih, ki imajo Kneippove vrtove, kot npr. Hotel Delfin. Naturopati so nas popeljali skozi možnosti ohranjanja zdravega srca z ustrezno prehrano in načinom življenja. Doživeli smo prikaz zdravljenja z venduso, ki ga je pripravila g. Laura iz Madrida. Naše veselje se je nadaljevalo na Indijanskem taboru v Potočah pri Preddvoru. Čudovito popoldne v naravi, kjer smo prikazali možnosti uporabe Kneippovih osnovnih metod z vodo ter ude- ležence poučili o zdravem načinu življenja, ki nas ohranja zdrave in krepke. Bilo je enkratno in zanimivo. V vročem poletju bomo hladili še prebivalce na Vrhniki z obli-vi nog, obraza, namakanjem rok, hojo po vodi, ki pa je v vseh primerih mrzla in blagodejna. Spoznali bomo tudi učinkovito čutno pot in krtačenje kože za pospešitev cirkulacije. Tudi jesen bo pri Kneippu zanimiva, polna dogajanj in še ene dvodnevne delavnice z naturopati na Kozjanskem v Olimju. Odlično bo, pridružite se nam. Datum bomo objavili. Dogodkov bo še veliko, naučili se bom še marsičesa in spoznali, da skupaj z znanostjo lahko uspešno delujemo na področju varovanja zdravja. Kogar zanimajo vedenja po Kneippu in spoznavanja tehnik za varovanje zdravja, naj se nam pridruži v oktobru drugo sredo v mesecu v prostorih Cankarjeve knjižnice ob 18. uri. A. M. Krvodajalska akcija Krvodajalske akcije, ki je bila na Vrhniki organizirana za občane Vrhnike, Borovnice in Log-Dragomerja v četrtek 16. in v petek 17. julija, se je kljub dopustniškemu času, udeležilo 234 krvodajalcev. Prisrčna zahvala vsem, ki ste se odzvali vabilu na krvoda- Sproščeno druženje z vrstniki, morske dogodivščine, gibanje v naravi in obilo zabave so skupni imenovalec letovanj v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Otroci na letovanju se skozi zabavo spoznajo s pomenom aktivnega zdravega življenj- Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin Z naraščajočo brezposelnostjo in revščino število socialno ogroženih otrok narašča. Namen našega programa pomoči pri nakupu šolskih potrebščin je blaženje učinkov naraščajoče revščine, socialne ogroženosti in družbenega Košir Franc, danes daroval kri 51 krat Kavčič Veronika, danes darovala kri prvič jalsko akcijo in lepo vabljeni na nasledjo-jesensko akcijo, ki bo v ponedeljek 16. in v torek 17. novembra 2015. Z vašo pomočjo »življenje teče dalje«! »Pričarajmo nasmeh« - letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem rtiču V okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh, je podjetje TUŠ tudi letos omogočilo počitnice 500 otrokom iz socialno šibkih družin. V 13 letih so tako na slovensko obalo popeljali več kot 6.600 otrok iz vse Slovenije ter mnogim med njimi omogočili prvo izkušnjo z morjem. skega sloga. Program letovanja združuje številne aktivnosti: od športa, ustvarjalnih delavnic, izletov in zabave. Vrhunec letovanj za mnoge otroke predstavlja plavanje, izlet z ladjico ter zabava z glasbo in plesom. Poleg morskih užitkov, so otroci v polni meri deležni tudi športnih, zabavnih in izobraževalnih vsebin. V času od 25. julija do 1. avgusta 2015, je v okviru omenjene akcije letovalo tudi 9 otrok iz občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomerja. Letovanje je bilo skrbno pripravljeno in otroci, ki sicer ne bi šli na morje, so preživeli prečudovite počitnice. izključevanja socialno ogroženih otrok. Finančno pomoč pri nakupu šolskih potrebščin v višini 40,00 EUR na otroka, bo prejelo 70 otrok (64 osnovnošolcev in 6 srednješolcev), ki jih bodo nabavili v trgovini Kocka na Vrhniki. V pomoč so vključeni otroci iz občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer. Sredstva za pokritje stroškov pri nakupu šolskih potrebščin so se zbirala: - Festival hrane - v okviru Argonavtskih dni - zbranih sredstev: 274,70 EUR - prostovoljni prispevek občana Vrhnike: 150,00 EUR - razliko krije OZ RK Vrhnika. Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 7502-447 ali na rk.vrhnika@siol.net Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK: dopoldne od 9. do 11.30 ure VSAK PRVI IN DRUGI TOREK V MESECU popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih več stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B, vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Telovadba za dojenčke Kaj je telovadba za dojenčke? Je razvojna vadba za dojenčke od rojstva do prvih korakov, ki je usmerjena v čutno gibalni razvoj dojenčka v obdobju od rojstva do enega leta starosti. Je prijetna za malčka in poučna za starše. Poteka pod vodstvom razvojne terapevtke z mednarodnim certifikatom za izvedbo razvojno nevrološke obravnave (RNO -Bobath). Vadba poteka v skupini. Zakaj je gibanje dojenčka pomembno? Otroček se na začetku svoje poti razvija v maminem trebuščku, kjer se giblje v vodi in čuti svoje telo v breztežnostnem prostoru. Gibanje je zanj preprosto in prijetno. Takoj po rojstvu novorojenček občuti gibanje pod vplivom težnosti, kar je zanj velik izziv in priložnost za učenje. Nove nevronske povezave v možganih bodo nastajale preko novih izkušenj, ki jih dojenčku z vsakodnevnim ravnanjem posredujemo starši, predvsem mamice. To je čas pridobivanja ču-tno-gibalnih izkušenj, kar dojenček občuti, tudi razume in kakor razume, tako se tudi giblje in odziva na svet okoli sebe. Telovadba je prilagojena potrebam in gibalnim spretnostim dojenčka. Nove gibalne izzive in izkušnje, ki mu jih ponudimo, sam vključi v gibanje in s tem posledično v občutenje svojega telesa. Na tak način se dojenček srečuje z vedno novimi izzivi in pridobiva veščine, s katerimi vedno bolj obvladuje svoje telo. Za dojenčka, pri katerem opažate bolj okorno gibanje, zategovanje glavice nazaj, ali če se otrok ne obrača na bok, trebuh, se ne plazi ali ne sedi, je bolj priporočljiva individualna razvojna obravnava. Kako poteka vadba? Ob prihodu dojenčka slečemo in odložimo na blazino, mu ponudimo igračko in mu dovolimo, da se prilagodi na okolje in druge dojenčke. Vadba je dinamičen sklop gibalnih aktivnosti ob prepevanju otroških pesmic, gibanja na žogah, blazinah ter zibanja na maminih kolenih in rokah ter sproščujoče masaže dojenčka. Vadba poteka v manjši skupini eno šolsko uro. Med vadbo dojenčka, kadar je to potrebno in želeno, nahranimo. Kaj potrebujem za vadbo? Na vadbo pridite udobno oblečeni, dojenčka oblecite v več plasteh, da ga boste lahko po potrebi slekli. Telovadba poteka na blazinah, zato naj tudi mamica obleče udobna športna oblačila. Kdaj lahko začnemo z vadbo? Na vadbo z dojenčkom začnete prihajati takoj, ko se mamica dobro počuti in je v dobri fizični kondiciji, najprimerneje je od šestih tednov starosti oz. kadarkoli do dopolnjenega enega leta otrokove starosti. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 47 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 47 Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Kaj pravijo mamice, ki obiskujejo telovadbo? Z mojim malčkom hodiva na telovadbo že četrti mesec in v tem času je sinček vidno napredoval. Naš mali vriska že, ko greva po stopnicah v stavbo, kjer je vadba, jaz pa sem srečna, ko vidim njega veselega in ko spremljam njegov viden napredek. Več kot všeč pa mi je tudi to, da vedno dobim konkreten odgovor na vsako vprašanje, ki se mi pojavi v zvezi motoričnim razvojem mojega malčka. T. P. S hčerko sva se pol leta iz Ljubljane z veseljem vozili na telovadbo na Vrhniko. Športni ponedeljki so v najin vsakdan prinesli veliko veselja - druženje z mamicami zame in s sotelovadci za hčer in pa predvsem veliko strokovnih in uporabnih informacij od Petre, ki naju je s svojim strokovnim znanjem in tudi osebnimi izkušnjami vodila vse do prvega kobacanja. Telovadba je bila zame res lepa izkušnja spoznavanja otroka in učenja gibanja skupaj z njim. Hvala Petra! »M. K. K. Telovadba za dojenčke poteka v majhnih skupinah, tako da je vaje mogoče prilagoditi starosti in tudi gibalnim spretnostim otroka. Všeč mi je, da Petra nadzoruje izvedbo vaj, tako da nas mamice opozori, kadar delamo kaj nepravilno, ter da se na telovadbi ne dela na hitrosti razvoja otroka, temveč na kvaliteti. Skupinska telovadba za dojenčke se je pri sinu izkazala za izredno učinkovito vadbo, zato nanjo hodim sedaj tudi s hčerko. Zdi se mi super, da se lahko skupaj z dojenčkom 1-krat tedensko prepustim strokovnjakinji Petri, ki z budnim očesom spremlja vsako spremembo na malčkovi razvojni poti. Petra sproti podaja koristne nasvete, kako ravnati z otrokom, se z njim razvoju primerno igrati ipd. S časom postane skupinska telovadba za dojenčke tudi tedensko druženje, saj v porodniškem času še kako paše prijetna družba ostalih mamic, kjer malce poklepetamo in si izmenjamo informacije. Toplo priporočam vsem mladim staršem! K. Z. Petra Šmid Seljak, dipl. delovna terapevtka, terapev-tka razvojno-nevrološke obravnave, Bownova terapevtka Nogica svetuje Nikoli ni prepozno Življenje je skoraj vedno ena sama računica. Včasih pa se matematika malo obrne in nekdo, recimo, misli, da je dobil veliko, ne zaveda pa se, da je več dal. Sem zapletla? Ob neki nanačr-tovani selitvi, ki mi je naredila veliko sivih las, sem spoznala mojstra za klimatske naprave, ki je ob demontaži moje klime postavljal razna vprašanja s področja pedikure. Odgovarjala sem mu in na koncu je rekel, da bi mi pokazal svojo nogo. Da šepa, je bilo vidno že od daleč, noga kot taka pa je bila precej neprijetno presenečenje. Umeten gleženj zaradi prometne nesreče in še en kup poškodb. Poškodovana noga je bila vijolične barve, precej podobna mojim rokavicam in zaradi nepravilne obremenitve je bil na podplatu ogromen otiščanec, ki je velikosti primerno bolel. Gospod je sicer skrbel za svoja stopala, ampak ni imel ravno srečne roke pri izbiri pe-dikerja. Povedala sem mu, kaj lahko naredim jaz in prosila za potrpljenje glede na količino dela, ki ga je bilo treba opraviti. Kakih 40 minut sem čistila samo otiščanec, zdelo se je kot brezno brez dna. Med delom sem razmišljala, da mora biti težko, da mlad človek ostane tako poškodovan, da zato težko dela, v pokoj ne more, dela pa tudi težko, če ima z nogo take težave, z bolniškimi staleži pa vemo, kako je. Plezanje po lestvi je v takem primeru bolj znanstvena fantastika kot realnost. Ampak ljudje, ki smo zdravi, si tega pač ne znamo predstavljati. Cez dva meseca me je ponovno obiskal in mi povedal, da je stopalo super, da ga ne boli, da ga tudi cela noga ne boli več, ker jo bolj pravilno obremenjuje, skratka, da je presrečen, ker sem mu pomagala. Kmalu bo eno leto, kar sva se spoznala, in v tem času me je obiskal pet- ali šestkrat in zdaj potrebujem samo še pet minut, da očistim otiščanec, za katerega sem prej potrebovala 40 minut. Prej je bila noga vijolična in ni bila videti, kot da je v njej življenje. Zdaj samo brazgotine kažejo, da je bila poškodovana. Gospod je res presrečen in mi to večkrat pove, ampak ne ve, da je več dal, kot dobil. To je eden izmed res nazornih primerov, da tudi pedikerji lahko pomagamo ljudem do lažjega življenja, da telo nikoli ne obupa nad nami, na to, da ima gospod umeten gleženj, skoraj ni videti ničesar. Pravi manekenski podplat bi lahko rekla temu. Vsi, ki imate umetna kolena, kolke ..., sami dobro veste, da je na enem stopalu več otiščancev in da nepravilne obremenitve naredijo svoje in vi boste bolje razumeli pomen te fotografije kot mi, ki nam je dano, da lahko hodimo brez bolečin. S tem bi želela spodbuditi ljudi, ki imajo take težave, in jim povedati, da ni vse brezupno. Brezupno postane takrat, ko človek sam od sebe dvigne roke, ko se mu zdi škoda denarja zase, medtem pa vlaga v dom, avto. Samo brez sebe ne moremo, brez vsega drugega pa lažje, kot si mislimo. Spet je bilo nekaj primerov ran zaradi uporabe tekočine za mehčanje kože. Pridite pokazat stopala, nasvet je brezplačen. Ne uporabljajte vsega, kar lahko kupite in dostikrat to počnejo ljudje, ki bi morali najbolj paziti na svoja stopala. Reklame so res postale znanost in vedo, kako pritegniti ljudi, ampak za vaše telo gre in tudi za vaše denarnice. Na koncu nastane škoda, ki včasih tudi ni popravljiva. Kmalu bomo spet v nogavicah in zaprti obutvi. Pazite, da bodo vaša stopala urejena. Kar boste v jeseni obuli, to ali pa še kaj slabšega, boste spomladi sezu-li. Poletje je en sam užitek, ker smo lahko bosi, ker je toplo, ampak veter in sonce, pa kamenčki na morju tudi naredijo svoje. Čuvajte NOGICE in NOGICE bodo čuvale vas. če mi ne nad njim in da pridejo z vztrajnostjo in disciplino tudi rezultati. Na fotografijah lahko vidite brazgotine kot posledico operativnega posega in to, da se nogi v barvi praktično ne razlikujeta. Na podplatu pa glede Če ste kdaj v zadregi kaj bi podarili lahko kupite DARILNE BONE za PEDIKURO DEPILACIJO in MASAŽO. r ^ NOGICA ^ (MO-4&5-ODO BOROVNICA, Zdravstveni dom, Mejačeva j VNANJE GORICE, Nova pot 5, zraven Lekarne AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist kirurgije Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. PREDAVANJE S PREVENTIVNIM PREGLEDOM PROSTATE Primož Rus, dr. med., spec. spl. med., druž. medicine Žal ugotavljamo, da pojav raka prostate v Sloveniji bolj širi kot pojavnost preostalih vrst raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da napreduje predaleč; odkrijte jo pravočasno in jo ustavite. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedia-ter in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok vratnih žil, trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate, testisov in ščitnice. ULTRAZVOK KOLKOVNOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretje -ga meseca starosti. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. studioR DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologij e Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergij ter dermatosko-p^. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekolo-ško-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v povezavi z načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti; pomoč pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom; možnosti lajšanja porodne bolečine; drugo mnenje glede ginekoloških težav, vrsti in možnosti operacij; razlagi različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Dr. Vida Stržinar vam nudi onkološko svetovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, atero-skleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali na e-naslov: ambulanta.dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost Dermatoioška posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična posvetovalnica Psihiatrična dejavnost P « specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu:^ 01/7504755 Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 48 48 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si , ponedeljek^ . ,31. avgust .,; Vrhnika : ° Klub Zakon .'' -19.00: Odprtje ^ festivala in - ' odprtje razstave' ' 20 let Cankarjade • 21.00: In kaj naj ' > zdaj z vsemi temi knjigami? (drama) ' • 21.00: jazz koncert torek ' ) 1. september, Vrhnika ( Klub Zakon • 17.00: otroške ' delavnice i • 18.30: RŠ pripovedovalci % (pravljice) • 20.00: Počivajte v i miru (klasična '> ulična predstava) i sreda 2. september Vrhnika Klub Zakon • 18.00: Impro delavnica •20.00: Impro predstava četrtek 3. september Vrhnika Klub Zakon • 17.00: pričetek Bobnarskih delavnic • 20.00: Ženske na robu; drama •22.00: Koncert: Nevem nevem K _ Klub vrhniških študentov predstavlja 31. avgust do \/rU 6. september VIII S Kvš si pridržuje pravico do spremembe programa. ¡■■F1 . petek 4. september Vrhnika Klub Zakon • 17.00 Bobnarska delavnica • 20.00 Zapornik št. ' 3.2.3. (monokomedija) ' sobota , 5. september Vrhnika ' Klub Zakon • 17.00 Bobnarska delavnica • 20.00 Predstava v . izvedbi Dejmo . stisnt teatra , (improvizirana komedija) • 22.00 Koncert: ' Ana Pupedan . nedelja 6. september Borovnica , Arterija ' •16.00 Odprtje • razstave Domna ' Hrovatina: 20. Cankarjada ' • 17.00 Risani film: , Deček in svet ■ '' • 19.00 Pesniški \ večer: Mlade rime i ' •' • 20.30 Zaključni | koncert i bobnarskih 1 ^ delavnic: • t t I Uglasbeni Cankar i ' -21.00 Gospod . ^ predsednik ' ' . 1 (resnično , ' šokantna % 1 ' ,'. monodrama) ' OSI M 22 I I Na prvi poletni večer v Cankarjev laz Vrhnika, 21. junij - Cankarjeva knjižnica Vrhnika je na začetku poletja ponovno organizirala literarno srečanje v Cankarjevem lazu, kjer so nekoč Cankarjevi imeli»svoj laz«. Tudi letos so po uradnem delu med obiskovalce razdelili češnje in štrukeljce. Gre za posnemanje običaja iz Cankarjevih časov, ko so na ta dan zaključili šolo, učenci pa so po maši prejeli še pest češenj in štrukelj. Marija Iskrenovič, nekdanja direktorica vrhniške knjižnice in velika poznavalka Cankarja, je pred dobrima dvema desetletjema odkrila lokacijo »našega laza«, kot ga je naš največji pisatelj opisal v istoimenski črtici. Leta 1993 je bila na njeno pobudo prva prireditev, tedaj še skromno obiskana, zdaj pa je to ena najbolje obiskanih kulturnih prireditev na prostem. V dobrih dveh desetletjih se je zvrstilo ogromno gostov, letos je imela »glavno besedo« ravno Is-krenovičeva, ki je orisala življenje Ivana Cankarja. Njeno tekoče pripovedovanje, sem ter tja začinjeno s kakšno trivialno zgodbico in citati pisateljevih del, je še enkrat potrdilo, da je izjemna poznavalka, ki bi ji težko našli par. Tisti, ki so ji tisti večer prisluhnili, vedo, o čem pišem. Sicer pa sta zbrane pozdravila tudi Sonja Žakelj, v. d. direktorice Cankarjeve knjižnice Vrhnika, ki je letos ob svojem jubileju prejela srebrno občinsko priznanje, in župan Stojan Jakin, kateremu po njegovih besedah takšen kulturni program, kot ga ima Vrhnika, zavida župan pobratene občine Gonars. Kulturni program prireditve so obarvali Mešani cerkveni pevski zbor iz Bevk in Mešani pevski zbor Ivana Cankarja. Uradni del je bil sklenjen s »škrniclji« rdečih češenj in potičk (štrukeljcev), ki so poskrbeli, da so se obiskovalci zadržali v lazu še nekaj časa. Zagotovo so ga zapuščali v lepem spominu, podobno, kot se je Cankarjeva mati pred smrtjo z nostalgijo spominjala omenjenega laza, ki ga je tako imela rada. Gašper Tominc Pomlad zaključili s koncertom na Sveti Trojici Vrhnika, 20. junij - Trio Rupnik je v cerkvi sv. Trojice pripravili tradicionalni koncert klasične glasbe v izvedbi Nejca, Mance in Anžeta. Slabi dve uri dolg nastop so zaznamovali vrhunski solo ali skupinski nastopi, kar je pokazalo tudi občinstvo, ki je s ploskanjem znova in znova želelo ponovitve programskih točk. Tokrat je imel »osrednjo vlogo« petnajstletni Nejc Rupnik, ki je s koncertom na svoj način »proslavil« zaključek nižje in mednarodnih tekmovanj, ki se večkrat (že pet let) predstavlja tudi kot Trio Rupnik. Komorna zasedba je dve leti de- je maja 2011 na mednarodnem tekmovanju v Sremski Mitrovi-ci osvojil prvo nagrado in laureat. Leto kasneje je prejel zlato glasbene šole, v posameznih točkah pa sta ga spremljala štiri leta starejša sestra Manca na violini in sedemnajstletni brat Anže na klavirju. Vsi so večkratni nagrajenci državnih lovala pod okriljem prof. Kaje Lojevec, nato eno leto pri prof. Urši Kržič na Glasbeni šoli Vrhnika in sedaj pri prof. Tomažu Lorenzu na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Trio plaketo in posebno nagrado (samostojni koncert v okviru Festivala Spektrum v Ljubljani) na mednarodnem tekmovanju v Štanjelu. Marca lani je trio na državnem tekmovanju TEMSIG osvojil zlato plaketo, prvo nagrado ter dve posebni nagradi - dva samostojna koncerta. Maja 2012 so solistično nastopili v Sremski Mitrovici s komornim godalnim orkestrom Gudaci svetog Dorda iz Beograda, decembra 2013 pa v okviru cikla Glasbene nedelje s prof. Lorenzem v Grand Hotelu Union. V začetku aprila lani se je trio predstavil na samostojnem koncertu v mednarodnem ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in nato še s koncertom v Rimu. Eden zadnjih večjih nastopov pred koncertom na Svetu Trojici je bil nastop aprila letos v Rdeči dvorani Magistrata v Ljubljani. Na Sveti Trojici so nastopili tudi gostje: profesor Vladimir Mlinaric na klavirju, Azra Du-kic na violini, Eva Grmek na violi, profesorica Urša Kržič na violončelu in Ajda Kavšak na kontrabasu. Slabi dve uri dolg program je hitro minil, Vrhnika pa je še enkrat dokazala, da ima vrhunske glasbenike, ki ne glede na svoja leta, lahko zadovoljijo še tako zahtevne sladokusce klasične glasbe. Gašper Tominc, foto: gt Muzejsko društvo Vrhnika vabi na izlet v Ilirsko Bistrico Obveščamo vas, da v Muzejskem društvu Vrhnika pripravljamo v soboto, 2. oktobra 2015, izlet v Ilirsko Bistrico. Odhod z Vrhnike bo ob 8. uri, vrnili se bomo v poznih popoldanskih urah. Program bo pester in zanimiv. Člani društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica nam bodo predstavili kraj s širšo okolico. Med drugim bomo videli tudi zgradbe, katerim je pustil pečat arhitekt Ivan Jager - zadružno mlekarno in Valenčičevo stanovanjsko hišo. V kompleksu železniške postaje si bomo ogledali muzejsko zbirko, delo društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica. Odpeljali se bomo v bližnji Prem, nad katerim stoji slikovit grad, zgrajen v daljnem 12. stoletju. V gradu je stalna razstava, ki predstavlja pestro zgodovino doline reke Reke vse od prazgodovinskih gradišč do srednjeveških utrdb. Obiskali bomo tudi rojstno hišo pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja. Ker je bil njegov oče učitelj, so Kettejevi stanovali v šoli. Stanovanje družine Kette s pesnikovo spominsko sobo je zdaj urejeno kot muzej. V sklopu izleta bo organizirano tudi kosilo. Ker je cena izleta odvisna od števila prijavljenih, bo le-ta znana kasneje. Prijave zbiramo v prostorih Muzejskega društva Vrhnika na Tržaški cesti 23 vsak ponedeljek od 10. do 12. ure in na telefonski številki 031 73 23 23. Vljudno vabljeni! Pripravila Nataša Oblak Japelj NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 49 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 49 Znova vabljeni na ogled najnovejših f iImov v Kino Vrhnika v prenovljeni Cankarjev dorr Sporeo-i novice-, natj rutine igre: ¡íira-vrhniks.sí . frTcr-üook-coT/kirovrnmka Kino na Vrhniki ponovno odpira svoja vrata v drugi polovici septembra. Po nekajmesečnem premoru zaradi prenove Cankarjevega doma na Vrhniki se ponovno vračamo v še lepšo in bolj funkcionalno stavbo, kjer vas bomo ta mesec razveseljevali z nekdanjimi in najnovejšimi filmskimi uspešnicami. Za najmlajše smo pripravili sinhronizirani uspešnici Minioni in Spuži na suhem, za akcijske navdušence bodo na sporedu Pobesneli Max - cesta besa, Hitri in drzni 7, Hitman: Agent 47, Misija nemogoče: odpadniška nacija, za pustolovce v našo dvorano vstopajo dinozavri v filmu Jurski svet, za ljubitelje art kakovostnega programa pa smo pripravili glasbeni dokumentarec Amy ter odlično dramo 45 let in film Takšna pač je za navdušence nad komedijami. Podroben spored, opise ter video napovednike najdete na naši spletni strani kino-vrhnika.si ter na naši strani Facebooka facebo-ok.com/kinovrhnika. Cena vstopnice bo zaradi tehnološke nadgradnje kinoopreme ter zaradi spremenjenih pogojev distributerjev v letošnji sezoni znašala 4.00 evre. Vendar pa si boste lahko preko različnih akcij, nagradnih iger ter drugih ugodnosti lahko zagotovili cenejšo ali celo brezplačno vstopnico. Hvala za vaš obisk. Ekipa Kina Vrhnika jjJJ^f TEHI TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE SEPTEMBER V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Nova občasna razstava: Razvoj prostovoljnih gasilskih društev ob 60-letnici obstoja GZ Vrhnika Ob praznovanju 60-letnice obstoja GZ Vrhnika je na ogled predstavitev vseh šestnajstih prostovoljnih gasilskih društev, združenih v Gasilsko zvezo Vrhnika. Na razstavi je prikazan razvoj tehnike in opreme posameznega gasilskega društva. Razstavljene so originalne ročne brizgalne, ki so jih vlekle konjske vprege in ki brezhibno delujejo še dandanes, in osebna zaščitna oprema gasilcev skozi čas. Razstavljeni eksponati, ki so jih doslej skrbno negovala posamezna gasilska društva, so prvič skupaj predstavljeni javnosti. Razstava bo na ogled do 18. 9. 2015. Občasna razstava: Gorenje na dotik Razstava o kreativnosti industrije gospodinjskih aparatov, ki jih že več kot 60 let izdelujejo v Gorenju. Razstava je podaljšana do 4. 10. 2015. Občasna razstava: ANA IN TEDDY: Medved v Sloveniji Razstava celovito predstavlja rjavega medveda in osvetljuje odnos do te naše največje zveri skozi čas. Razstava bo na ogled do 3. 12. 2015. Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, elektro, tekstilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, rekonstruiran obrat furnirnice in žaga venecijanka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos - razvojna dejavnost slovenske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilije nekoč in danes. Spored prireditev: petek, 4. 9., ob 13.00: voden ogled muzejskih zbirk za upokojence sobota, 5. 9., ob 9.30: delavnica Spoznajmo kaligrafijo (obvezne pred- hodne prijave) nedelja, 6. 9., od 15.00 do 18.00: prikaz predenja na preslico nedelja, 6. 9., od 15.00 do 18.00: predstavitev Hologrami in laserji Na ogled bodo hologrami, ki so jih v sredini sedemdesetih let izdelali v Iskri, Centru za elektrooptiko. sobota, 12. 9., ob 9.30: delavnica rezbarstva (obvezne predhodne prijave) nedelja, 13. 9., ob 15.00: voden ogled občasne razstave Anaf in Teddy: Medved v Sloveniji z avtorico razstave dr. Romano Erhatič Širnik. nedelja, 13. 9., ob 16.00: Ukročena elektrika, predstavitev poizkusov Nikole Tesle sobota, 19. 9., ob 9.30: pletarska delavnica (obvezne predhodne prijave) nedelja, 20. 9., ob 15.00: Vesolje me prevzema, poljudno predavanje Borisa Khama od torka, 22. 9., do petka, 25. 9., od 9.00 do 13.00 ter v nedeljo, 27. 9., od 11.00 do 18.00: Dnevi strojništva V sklopu predstavitev, ki so jih pripravili študentje in sodelavci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, boste lahko spoznali izjemne projekte, ki so plod dela študentov, ter zanimive izdelke, ki so jih razvili v času študija. Strojništvo je izziv, ki ponuja veliko možnosti za udejstvovanje in priložnosti za izdelavo kreativnih rešitev. Vabimo vas, da se na Dnevnih strojništva v to tudi sami prepričate! Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite preko telefona, 01/750 66 72, 031/583 461, ali elektronske pošte, programi@tms.si. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: (Tele)komunikacije nekoč, danes, jutri!, Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00) Spored prireditev: petki ob 13.00: voden ogled za upokojence (znižana cena vstopnice za upokojence) nedelja, 6. 9., ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah Vodenim ogledom se lahko pridružite z nakupom muzejske vstopnice. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2014/15 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Spoštovani abonenti v sezoni 2014/15! Zaradi obnove Cankarjevega doma se je termin gostovanja zadnje predstave v prejšnji sezoni premaknil na jesen. Vljudno vas vabimo na ogled predstave izjemoma v TOREK, 29. septembra 2015, ob 19.30. Yasmina Reza ART Komedija, prva slovenska uprizoritev Režija: Žarko Petan Igrajo: Marc: Aleš Valič Serge: Jernej Šugman Yvan: Bojan Emeršič Francoska pisateljica Ya-smina Reza je zvezda na evropskem gledališkem nebu. Svojo kariero je začela kot igralka, nadaljevala kot scenaristka in avtorica priredb proze za gledališče. Njena zgodba je preprosta in pripoveduje o treh prijateljih, ki živijo ustaljeno, bolj ali manj uspešno življenje. Ko pa eden od njih kupi drago, a nekoliko nenavadno umetniško delo, se prijateljstvo nevarno zamaje ... Predstava traja uro in 35 minut in nima odmora. Vljudno vabljeni! Abonma ENAJSTA ŠOLA, SEZONA 2015/16 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola! Kot vsako leto vas tudi letos konec junija vabimo k vpisu v novo abonmajsko sezono. Na oder Velike dvorane prenovljenega Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo Jana Malika - ŽOGICA MAROGICA, režija: Tine Varl, igrajo: Miha Bezeljak, Barbara Jamšek, Danilo Trstenjak, Elena Volpi, Mini teater Ljubljana z lutkovno predstavo Svetlane Makarovič - PEKARNA MIŠMAŠ, režija: Robert Waltl, igrajo: Violeta Tomič, Jose in Tadej Pišek, Gledališče iz levega žepa z lutkovno predstavo po motivih bratov Grimm - ŠKRATOVO IME, režija: Boštjan Štorman,^ igrata: Lucija Cirovic in Boštjan Štorman, Gledališče FRU FRU z lutkovno predstavo po motivih Frana Levstika - VIDKOVA SRAJČICA, režija: Irena Rajh Kunaver, igrata: Irena Rajh Kunaver in Marjan Kunaver. in Zavod Bufeto s klovnovsko predstavo - MALA ŠOLA CIRKUSA, režija: Ravil Sultanov. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Mag. Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Boštjan Koprivec, direktor PROSTOR Parter Balkon Polna cena abonmaja 23 € 18 € Plačilo v dveh obrokih 24 € 19 € Invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 12. 9. 2015, od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. GLEDALIŠKI ABONMA SEZONA 2015/16 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja v sezoni 2015/16! Na oder Velike dvorane prenovljenega Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Loški oder Škofja Loka s komedijo Georgesa Feydeau-ja - MAČEK V ŽAKLJU, režija: Milan Golob, igrajo: Jan Bertoncelj, Matej Čujovič, Petra Malovrh, Bojan Trampuš, Irena Kožuh, Matjaž Eržen, Blaž Vehar, Petra Krančan in Juša Berce, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj z romantično dramo Daniela Glattauerja VSAK SEDMI VAL (nadaljevanje knjižne uspešnice in odrske uprizoritve Proti severnemu vetru) režija: Alen Jelen, igrata: Vesna Pernarčič in Rok Vihar, Društvo Cafe teater Ljubljana, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Zavod Morpheus Ljubljana s komornim veselim večerom 100 SVEČK ZA JEŽKA, režija: Matija Milčinski, igrajo: Janez Hočevar Rifle, Nana in Juš Milčinski, Ivan Lotrič v offu, pri klavirju večinoma Joži Šalej, Gledališče Koper in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s komedijo s songi Iztoka Mlakarja - PAŠJON, režija: Vito Taufer, igrajo: Iztok Mlakar, Žiga Udir, Radoš Bolčina, Igor Štamulak, Gorazd Žilovec, Rok Matek, Tjaša Hrovat, Matija Rupel/Nejc Cijan Garlatti, instrumentalni trio: David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal, Slovensko ljudsko gledališče Celje z absurdno komedijo Slawomira Mrožka - POLICAJI, režija: Jernej Kobal, igrajo: Branko Završan, Tarek Rashid, Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Bojan Umek/Andrej Murenc, Damjan M. Trbovc in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s satirično komedijo Jeana Baptista Poquelina Moliera - TARTUFFE, režija: Vito Taufer, igrajo: Teja Glažar, Gojmir Lešnjak - Gojc, Helena Peršuh, Peter Harl, Urška Taufer, Nejc Cijan Garlatti, Iztok Mlakar, Radoš Bolčina, Ana Facchini, Žiga Udir, Andrej Zalesjak, Eduardo Lev, Dean Petrovič, Bogdan Repič. Mag. Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Boštjan Koprivec, direktor PROSTOR Parter Balkon Polna cena abonmaja 78 € 75 € Plačilo v dveh obrokih 82 € 77 € Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 12. 9. 2015, od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice! NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 50 50 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Program prireditev za september 2015 Cankarjev dom Vrhnika PETEK, 18. 9. 2015, ob 20. uri. Vstop prost -z vstopnicami! (po 7. 9. na TIC) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNO ODPRTJE CANKARJEVEGA DOMA Režija: Matija Milčinski Cankarjev dom Vrhnika Od 18. 9. do 8. 11. 2015. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KORAK ZA KORAKOM 2 Razstava del, nastalih na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanovski. Od 18. 9. do 8. 11. 2015. Vstop prost. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 60 LET ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV VRHNIKA Dokumentarna razstava SOBOTA, 19. 9. 2015, ob 20. uri. Vstop prost GASILSKA ZVEZA VRHNIKA 60-LETNICA GASILSKE ZVEZE VRHNIKA Proslava NEDELJA, 20. 9. 2015, ob 15. in 17. uri. (91 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, KINO VRHNIKA MINIONI Animirana družinska komedija, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 20. 9. 2015, ob 20. uri. (128 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, KINO VRHNIKA AMY Dokumentarni film, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 22. 9. 2015, ob 20. uri. (137 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA HITRI IN DRZNI 7 Akcijski kriminalni triler, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 24. 9. 2015, ob 20. uri. (93 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA,KINO VRHNIKA TAKŠNA PAČ JE Komedija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 25. 9. 2015, ob 18. uri. Vstop prost. DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 40-LETNICI s kulturnim programom. SOBOTA, 26. 9. 2015, ob 17. uri. (92 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SPUŽI NA SUHEM Animirana komična pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 9. 2015, ob 20. uri. (96 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA HITMAN; AGENT 47 Akcijski triler, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 28. 9. 2015, ob 20. uri. (131 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MISIJA; NEMOGOČE - ODPADNIŠKA NACIJA Akcijski pustolovski triler, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 9. 2015, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA 2014/15 in IZVEN Slovensko narodno gledališče Drama Yasmina Reza ART Komedija, krstna uprizoritev SREDA, 30. 9. 2015, ob 20. uri. (93 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA 45 LET Drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NAPOVEDUJEMO: PETEK, 2. 10. 2015, ob 20. uri. Vstop prost. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 60 LET ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV VRHNIKA Proslava Režija: Jože Valentič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NAPOVEDUJEMO: SOBOTA, 3. 10. 2015, ob 19. uri. Vstopnina: 14 €. TZZ, d. o. o. SLOVENSKO-DALMATINSKI VEČER s citrarko Tanjo Zajc Zupan in gosti: pevka Teja Saksida, klapa Galus in voditeljica Ana Zupan. Koncert NAPOVEDUJEMO: NEDELJA, 4. 10. 2015, ob 17. uri. (124 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA JURSKI SVET Akcijska znanstvenofantastična pustolovščina, 13 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NAPOVEDUJEMO: NEDELJA, 4. 10. 2015, ob 20. uri. (121 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA POBESNELI MAX; CESTA BESA Akcijski pustolovski triler, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Zahvala ob prejemu srebrnega občinskega priznanja Letošnja slavnostna akademija ob prazniku Občine Vrhnika je bila za našo knjižnico posebna. Prejeli smo srebrno plaketo Ivana Cankarja za odlično izvajanje izobraževalne, kulturne in komunikacijske dejavnosti v občini. Knjižnica smo ljudje, zaposleni, ki delamo v knjižnici danes, in vsi, ki so bili tu pred nami. Brez njihovega navdušenja, truda, idej in vloženega dela knjižničarstvo na Vrhniki zagotovo ne bi bilo tako razvito, kot je dandanes. Zato smo s ponosom in veseljem, da je trud opažen, sprejeli srebrno občinsko priznanje. Zahvaljujemo se vsem podpornikom in predlagatelju stranki DESUS, predvsem pobudniku gospodu Vidu Draščku. Že od uradne ustanovitve Ljudske knjižnice v letu 1958 so se trudili, se trudimo in se bomo trudili tudi v prihodnje strokovni delavci: Ivan Michler, Janez Smrtnik, Viktor Grom, Marija Iskrenovic, Irena Jesenovec, Tone Le-bez (Borovnica), Drago Lebez (Borovnica), Albin Smole (Borovnica), Anton Štrumbelj (Borovnica), Ivanka Voljč, Slavka Makovec Lenarčič (Borovnica), Helena Hrovatin (Borovnica), Olga Komel (Borovnica), Metka Pristavec Repar (Borovnica), Magda Kavčič, Cvetka Ko-derman, Boris Brus, Borut Toth, Zlata Brezovar (Borovnica in Vrhnika), Ivica Merlak (Borovnica), Dragica Iskrenovič, Irena Nemec (Borovnica), Ana Petrič (Borovnica), Maja Lekšan, Niko Napovednik za september 2015 iz CKV: Nikolčič, Zdenka Obal, Helena Kalan, Mojca Okorn, Irena Petrovič, Simona Stražišar (Borovnica), Suzana Potočnik, Jožica Zrinski, Vera Zakrajšek, Alenka Gabrovšek, Igor Petrič, Sonja Žakelj (Borovnica in Vrhnika), Tamara Jesenovec, Tina Korošec (Vrhnika in Borovnica), Katja Pleško, Suada Cirikovic, Mateja Vihtelič, Kaja Nagode, Anja Frkovic Tršan, Špela Čin-kelj, Nataša Oblak Japelj, Nika Čelešnik (Borovnica in Vrhnika), Simona Ogrin, Andrejka Brenčič, Vlasta Dobrovoljc Seliger, Žiga Valen-tič, Mateja Osredkar. Hvala tudi vsem našim uporabnikom, ustanovitelju Občini Vrhnika, pogodbenima partnericama Občini Borovnica in Občini Log - Dragomer, svetnikom, obiskovalcem, zaposlenim za krajši čas, računovodjem, zunanjim sodelavcem, zaposlenim preko programa javnih del, družbeno koristnega dela, usposabljanja, študentom, prostovoljcem in drugim, ki so/ste nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se ustanovam in posameznikom za sodelovanje pri organizaciji različnih dejavnosti in prostovoljcem. Vsem, ki prihajate v knjižnico, sodelujete v naših projektih, obiskujete naše prireditve, nas podpirate in se z nami veselite naših skupnih dosežkov. Naj bodo novi prostori, pester izbor gradiva in številne prireditve vabilo za obisk knjižnice tudi tistim, ki nas še ne poznate. Vabljeni na www.ckv.si. Za pomoč pri seznamu se zahvaljujem Mariji Iskrenovic, Simoni Stražišar in Niki Čelešnik. Sonja Žakelj, v. d. direktorice Dodatne informacije in prijave na tel. št: 01 510 22 70. sre 23. sep 18.00 Društvo KNEIPP prireja predavanje REFLEKSOTERAPIJA V TEORIJI IN PRAKSI. Predavala bo Marija Jeraj iz Bevk, refle-ksoterapevtka s certifikatom. Dejavnost refleksoterapije opravlja že nekaj let. Odločitev za refleksoterapijo pomeni olajšati si in pripomoči k okrevanju pri težavah kjer koli v telesu. čet 24. sep 18.00 Potopisno predavanje KVŠ: MADEIRA Brane Pahor bo predstavil otok vulkanskega izvora sredi Atlantika. pon 28. sep 15.00 -18.00 SVETOVALNO SREDIŠČE LJUBLJANA Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. sre 30. sep 18.00 Predavanje mag. Marjetke Balkovec Debevec: OD PRVEGA ŠOLSKEGA DNE DO OBLETNIC MATUR - prazniki in praznovanja v šolstvu Avtorica bo podala pregled šolskih praznovanj v različnih obdobjih in jih povezala s sodobnim šolstvom. Predavanje je organizirano v okviru projektov: Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine 2015. pon pet sob 15. sep. do 31. okt. 9.00 - 19.00 7.30 - 12.30 Predstavitev KS Drenov Grič - Lesno Brdo V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Drenov Grič - Lesno Brdo vabimo na ogled razstave, s katero se bo krajevna skupnost predstavljala od 15. septembra do konca oktobra. Osrednji dogodek s koncertom njihovega domačega pevskega zbora bo v soboto, 17. 10. 2015. Točno uro dogodka vam bomo sporočili v naslednjem Našem časopisu. pon pet sob ves september 9.00 - 19.00 7.30 - 12.30 RAZSTAVE V SEPTEMBRU: Unikatni predpasniki Vesne Završnik, ki so lahko tudi lepo darilo. Mladinski oddelek krasijo mobili, ki so nastali v sodelovanju z JSKD Vrhnika - Likovni natečaj 2014. Rože in aranžmaji iz krep papirja članic Društva upokojencev Loški Potok. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Dodatne informacije in prijava na tel. šz: 01 510 22 70. sreda, 2. septembra: od 8. do 11. ure ponedeljek, 14. septembra: od 15. do 18. ure sreda, 16. septembra: od 8. do 11. ure ponedeljek, 28. septembra: od 15. do 18. ure Dodatne informacije in prijava na tel. št: 01 510 22 70. Obisk poletnega vklopa v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Konec julija so otroci v sklopu vrhniškega Poletnega vklopa, ki ga Zavod Ivana Cankarja Vrhnika v poletnem času izvaja za otroke in mladino, obiskali Cankarjevo knjižnico Vrhnika, kjer smo jim pripravili tri različne delavnice. Z namenom širjenja ustnega izročila je bila organizirana delavnica na temo izdelovanja etnoloških punčk iz cunj, ki so značilne za slovensko okolje. Vesna Završnik je otrokom predstavila izdelovanje punčk iz cunj na način, kot so jih v preteklosti izdelovale mame svojim deklicam, in sicer iz ostankov blaga, starih krp, oblačil ... Babice se jih morda še spominjate. Posebnost slovenskih punčk iz cunj je, da so izdelane brez šivanja, spenjanja ali lepljenja. Edina tehnika izdelovanja je zavezovanje. Otroci so izrazili svojo kreativnost in ustvarjalnost. Ob pomoči mentorjev so pod njihovimi rokami nastajale Elze, balerine, Batmani, Supermani in drugi junaki aktualnih risanih filmov. Svoje pravljične junake so lahko odnesli tudi domov. Otroci so se nato udeležili poletnega branja na Urah pravljic, kjer so se v nekoliko oblačnem vremenu prepustili pravljičnemu svetu. Tamara Jesenovec jih je popeljala v čas Rimljanov. Med programom so si lahko ogledali tudi projekt Knjigobežnice. Njihov namen je kroženje knjig. Posameznik lahko knjigo vzame, vrne ali zamenja s katero svojo, ki je ne potrebuje več, in seveda bere. Otroci so s svojimi spretnimi rokami pomagali pri izdelovanju malih lesenih hišic - »knjigobežnic«. Nekatere že stojijo na različnih lokacijah v Občini Vrhnika in čakajo na prve bralce. Za izjemno vesel in dobro izkoriščen dan otrok so zaslužni tudi darovalci, ki so prijazno odstopili material. Za izdelovanje punčk iz cunj je poskrbelo podjetje Svet metraže, ki je darovalo blago. Material za izdelavo »knjigobežnic« so priskrbeli: Mizarstvo Toni Prašnikar, s. p., Do-miles Mizarsko montažno podjetje, d. o. o., in Krili Izdelki iz pleksi stekla, d. o. o. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Pri načrtovanju in realizaciji obiska so pod okriljem Zavoda Ivana Cankarja in Cankarjeve knjižnice Vrhnika sodelovali tudi: Zala Kurinčič, Matevž Grošelj, Žiga Gruden in Žiga Menard. Romana Modrijan NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 51 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 5i Razpis za najem športnih dvoran OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Partizan Vrhnika in dvorana pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 15. septembra 2015 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane IvanaCankarja Vrhnika, Športne dvorane Partizan Vrhnika in Športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2015/2016. Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14. do 23.30 v Športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška, od 16.30 do 23.30 v Športni dvorani Partizan in Športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo pa je najem mogoč ves dan. Obdobje najema dvoran je od 20. septembra 2015 do 31. avgusta 2016 oziroma najmanj od 1. oktobra 2015 do 30. aprila 2016. Pisna vloga naj vsebuje: ime najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema, rezervni termin najema in številko telefona kontaktne osebe. Obrazec dobite na internetni strani zavoda. Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika, ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si. PRIPIS: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE« Dodatne informacije so na voljo po telefonu, 750 66 35, ali mo-bitelu, 051 661 061. Pri izbiri terminov imajo prednost tista društva in posamezniki, ki: so redni plačniki, uporabljajo dvorano vse leto, so izvajalci letnega programa športa, uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in so občani Občine Vrhnika. Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport )V ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Novo na Vrhniki: GiB za VSE S septembrom odpiramo svoja vadbena vrata za odrasle in otroke. Gibi in vadbe, ki jih bomo izvajali, so namenjeni nosečnicam, mamicam po porodu, otrokom, upokojencem, skratka vsem, ki želijo izboljšati svoje telesne sposobnosti. Vadba za nosečnice je namenjena bodočim mamicam, ki si želijo biti aktivne (tudi) med nosečnostjo. Preko vadbe bodo mamice z otrokom vzpostavile posebno vez, okrepile svoje telo in duha ter si z vadbo pomagale prebroditi nosečniške težave . Vadbe bodo ob ponedeljkih in sredah. Začetek vadb bo v ponedeljek, 14. 9. 2015. Individualna vadba za mamice po porodu je namenjena hitrejšemu okrevanju mišic (predvsem mišicam medeničnega dna in trebušnih mišic) in telesa po porodu. Individualna vadba poteka približno do osmega tedna po porodu. Vadbe potekajo po dogovoru od 14. 9. 2015 naprej. Vadba za mamice z otroki je namenjena mamicam po porodu in njihovim otrokom. Vadbe se mamice lahko udeležijo že po šestem oz osmem tednu po porodu. Vadbe bodo ob torkih in četrtkih. Začetek vadb bo v torek, 15. 9. 2015. Vadba ravnotežja in gibljivosti je namenjena vsem, predvsem upokojencem, ki imajo težave z ravnotežjem. Težave z ravnotežjem se v večji meri pokažejo pri starejših. Da bi bili zaradi tega čim manj življenjsko ogroženi, pa je treba ravnotežje na pravilen način ohranjati in do neke mere tudi razvijati. Vabljeni vsi, ki bi radi rešili ali preprečili take težave. Vadbe bodo ob torkih in četrtkih. Začetek vadb bo v torek, 15. 9. 2015. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite! Za več informacij, prijave na vadbo ipd. smo dosegljivi na: GIB ZA VSE / 040 560 807 / gibzavse@gmail.com GiB za VSE Vadbe za nosečnice (ponedeljki in srede; začetek 14. 9. 2015) Individualna vadba za mamice po porodu (po dogovoru) Vadba za mamice z otroki (torek in četrtek; začetek 15. 9. 2015) Vadba ravnotežja in gibljivosti (torek in četrtek; začetek 15. 9. 2015) Nudimo tudi: odpravo čustvenih blokad preko različnih tehnik. Futsal klub Zavas Deseti turnir Zavas osvojila ekipa KMN Vodnar Loški Potok Od 5. do 7. junija je na Vrhniki potekal deseti turnir Zavas v malem nogometu. V športnem parku smo v treh vročih junijskih dneh gostili kar 36 ekip oz. skoraj tristo gralcev, ki so se potegovali za nagradni sklad v skupni vrednosti 4300 evrov. Ponovno se je pokazalo, da Vrh-ničani znajo ceniti dober nogomet, saj je prireditev v treh dneh obiskalo skoraj tri tisoč gledalcev. Po dveh dneh izredno zanimivih obračunov je jubilejni, deseti turnir nekoliko presenetljivo, a zasluženo osvojila ekipa KMN Vodnar Loški Potok, ki je v finalu s 3 : 1 premagala ekipo Avtopralnica Živic. Tolažilni turnir Pringles je po strelih s pet metrov osvojila ekipa domačega pokrovitelja Alen's car detailing potem, ko se je izredno izenačen finalni obračun proti ekipi Bard grad Boštanj končal z rezultatom 2 : 2. Na nedeljskem turnirju U-19, ki se je pokazal kot odlična dopolnitev glavnemu turnirju, so slavili igralci ekipe Avto Zvezda, medtem ko je domača ekipa Zavas osvojila tretje mesto. Rezultati turnirja Zavas: 1. KMN VODNAR LOŠKI POTOK 2. AVTOPRALNICA ŽIVIC 3. ELEKTROSKOK 4. PIVOVARNA KOZEL Najboljši igralec: Matej Gre-gorič Najboljši vratar: Vid Sever Najboljši strelec: Matej Fideršek Rezultati turnirja Pringles: 1. ALEN S CAR DETAILING 2. BAR GRAD BOŠTANJ 3. KMN GROSUPLJE 4. ŠD LOG ZAPLANA Najboljši igralec: Tine Šturm Najboljši vratar: Nebojša Fajfarič Najboljši strelec: Žiga Eržen Rezultati Turnirja Zavas U-19: 1. Avto Zvezda 2. FC Trajko 3. Zavas 4. No name Najboljši igralec: Semin Omerovič Najboljši strelec: Nejc Filipčič Najboljši vratar: Nejc Berzelak Futsal klub Zavas v novi sezoni tudi s člani Po več kot uspešni lanski sezoni, ko smo večkrat zapovrstjo povsem napolnili športno dvorano A. M. Slomška, selekcija U-19 pa je na koncu osvojila naslov državnih podprvakov, sta v novi sezoni pred nami težka naloga in izziv, da po organizacijski in tekmovalni strani storimo še korak naprej. Med poletnim premorom smo tako pripravili kar nekaj novosti za novo sezono. Največja novost je vsekakor ustanovitev članske ekipe. Ker je Nogometna zveza Slovenije ukinila tekmovanje za selekcije U-21, smo bili zavoljo novih okoliščin prisiljeni ukiniti ekipo U-21 in na veliko veselje nekaterih igralcev in navijačev kluba ustanoviti člansko ekipo nekaj let prej, kot je bilo to sprva načrtovano. Ekipo, ki bo s tekmovanjem začela v drugi Slovenski futsal ligi, bo vodil domačin Gašper Končan. Pred mladimi fanti v prvi sezoni ni nobenega rezultatskega imperativa, veseli pa nas, da bo odslej tudi Vrhnika lahko spremljala člansko futsal tekmovanje na državni ravni. Ob tem nismo pozabili na naše fantastične navijače, podpornike in druge člane kluba, ki so zaznamovali lansko sezono z izjemnim vzdušjem v 'Slomšku', pa tudi v nekaj gostujočih dvoranah po Sloveniji. Kot smo napovedali že pred časom, bo jeseni začel obratovati FAN CLUB FK Zavas, v sklopu katerega bodo člani kluba lahko uveljavljali popust pri nakupu blaga in storitev pri poslovnih partnerjih FK Zavas na Vrhniki in okolici, vsak član pa bo ob tem prejel tudi pravi navijaški šal. Več informacij, kako lahko postanete član in pridobite kartico ugodnosti, bomo v kratkem objavili na naših socialnih omrežjih. Še en dokaz, da smo lansko leto sezono res do- bro delali, je prišel z Nogometne Zveze Slovenije (NZS). Potem ko nam je spomladi zaupala organizacijo sklepnega turnirja selekcioniranja za igralce do devetnajst let, vsem ljubiteljem futsala na Vrhniki z velikim veseljem sporočamo, da bo FK Zavas v soboto, 5. 9., gostil dan slovenskega futsala, ko bo na sporedu prva tekma sezone 2015/2016. V boju za superpokal se bosta v dvorani A. M. Slomška pomerila aktualni državni prvak Dobo-vec Pivovarna Kozel in aktualni prvak pokala Terme Olimia Oplast Kobarid. Lepšega uvoda v novo sezono si nismo mogli zamisliti, zato vse naše navijače in ljubitelje futsala toplo vabimo k ogledu obračuna dveh najboljših slovenskih ekip lanske sezone. Prepričani smo, da bomo na Vrhniki tudi letos priča izjemnim predstavam na parketu in na tribunah, tako da komaj čakamo, da se ponovno vidimo v 'Slomšku'! Test hoje na 2 km: ali sem fit? Delavnica Ali sem fit? je prenovljena delavnica Test hoje na 2 km, ki spada pod temeljno obravnavo preventivnega programa v Centru za krepitev zdravja (CKZ). Namenjena je vsem odraslim posameznikom, ki jih zanima kakšna je njihova telesna pripravljenost ter kakšna je raven telesne dejavnosti, ki koristi njihovemu zdravju (glede na rezultate testiranja). Cilj delavnice je posameznikom posredovati informacijo o njihovi telesni pripravljenosti (predvsem aerobni zmogljivosti). Na podlagi rezultatov testiranja in zdravstvenega stanja se posameznikom strokovno svetuje/nudi individualen nasvet o najbolj ustrezni telesni dejavnosti za krepitev zdravja. Potek in vsebina delavnice Ali sem fit? Za opravljanje testov aerobne zmogljivosti ni potrebne nobene predhodne prijave. Le pridete na zbirno mesto (OŠ Log-Dragomer, stadion Vrhnika, gasilski dom Brezovica pri Borovnici), v primerni obutvi (športni copati ali katera druga udobna obutev v kateri boste lahko hodili) in primernih oblačilih (oblačila naj bodo taka, da se boste v njih lahko prosto premikali). Ob prihodu vam bomo izmerili telesno višino in težo, vi pa boste izpolnili pristopni obrazec (osebni podatki, vprašanja o zdra- vstvenih težavah). Ko bosta obrazec pregledala dipl. medicinska sestra in kineziolog/fizioterapevt, vas bosta usmerila na enega izmed spodaj navedenih testov, ki bi bil za vas najbolj primeren, glede na zdravstveno stanje, počutje in starost. Testi: - Test hoje na 2 km (vsi, ki so starejši od 18 let) - 6-minutni preizkus hoje (vsi starejši od 18 let z zdravstvenimi težavami ali s prekomerno telesno težo) - na ravni podlagi kakor se da hitro hodite na razdalji 15 metrov 6 minut. Po 6 minutah je test končan, izmerimo vam srčni utrip in zabeležimo vašo prehojeno razdaljo v 6 minutah. - 2-minutni test stopanja na mestu (za vse, ki so starejši od 65 let) - na mestu 2 minuti izmenično dvigujete kolena, do višine, ki vam jo označimo (1/3 stegna od medenice navzdol). Po končanem testu zabeležimo število dvigov desne noge in srčni utrip. Zdravstveni dom Vrhnika Testiranje aerobnih sposobnosti v septembru: Torek: 22. 9. 2015 ob 17.00 pri osnovni šoli Log-Dragomer Sreda: 23. 9. 2015 ob 17.00 vhod v stadion na Vrhniki Četrtek: 24. 9. 2015 ob 17.00 pri gasilskem domu Brezovica pri Borovnici NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 52 52 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Najboljši v kombinaciji teka in kolesarjenja Na nočnem teku sodeloval celo predsednik Pahor Vrhnika, 22. avgust - Nočni tek na Vrhniki, ki ga vsako leto organizira ŠD Agonija, je letos premikal mejnike: zaradi številne udeležbe je potekal kar po Tržaški cesti, udeležil pa se ga je celo predsednik republike Borut Pahor. Pred tekom je bil še kolesarski vzpon na Ulovko. Peščica junakov se je udeležila kar obeh podvigov. Tako imenovanega Fondriestovega vzpona na Ulovko, poimenovanega po glavnem sponzorju, se je udeležilo okoli sto kolesarjev. Za razliko od lani, ko je deževalo, so bile letos razmere idealne: temperature okoli dvajset stopinj in rahlo oblačno. Za osemkilometrski vzpon s 340 metri višinske razlike je najhitrejši, Aljaž Trenta, potreboval dobrih štirinajst minut (14:26), najhitrejša kolesarka, Ajda Opeka, pa slabe tri minute več (17:17). Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli pokale, prav vsi pa so sodelovali v žrebu za Fondriestovo kolo. Tisti, ki so bili izžrebani, a niso bili na prizorišču in zato niso bili upravičeni do nagrade, se zagotovo lahko tolčejo po glavi. Prej po prsih kot po glavi pa se bo trkal mladenič z Zaplane, ki je domov odpeljal dragoceno kolo. V okviru prireditve je tako kot lani potekal »tek očkov«, letos pa je bil prvič organiziran tudi šolski tek z namenom spodbujanja Mladi dobitnik Fondriestovega kolesa Leon Malovrh - organizator, predsednik Borut Pahor in župan Stojan Jakin mladih k teku. Ni se ga udeležilo veliko tekmovalcev, a sodeč po številčnosti udeležbe v preostalih panogah tistega dne, bo verjetno tudi pridobil na številčnosti. Vrhunec večera je bil nočni tek, tokrat tretji po vrsti. Slabih tristo tekačev in tekačic je izbiralo med pet- in desetkilometrsko traso. Na presenečenje mnogih se je teka udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor in s svojo prisotnostjo nehote poskrbel za novo mersko enoto teka »toliko in toliko sekund pred« ter »toliko in toliko sekund za Pahorjem«. Petkilometrsko traso je v dobrih osemnajstih minutah najhitreje pretekel Boris Beček (18:44), med nežnejšim spolom pa Ana Uršič, ki je v cilj pritekla dobro minuto za njim (19:51). Z desetkilometrskim podvigom je najhitreje opravil Rok Puhar (35:05), med dekleti pa Kristina Bele (43:20). Organizator je izbral tudi najboljše v kombinaciji teka in kolesarskega podviga, ki so prejeli pokale in grafike Bojana Mavsarja. Najvišjo stopničko sta zasedla Maja Grampovčan in Matej Jakša. Nočni tek je letos prvič potekal kar po Tržaški cesti. »Glede na število prijavljenih in na pogoje, je bila odločitev za selitev teka s Stare ceste na Tržaško, modra,« je po koncu prireditve dejal prvi mož društva Agonija in idejni oče prireditve Leon Malovrh. Dodal je, da selitev prireditve na tako »eminentno« lokacijo, kot je Tržaška cesta, številčna udeležba in celo prihod predsednika Pahorja dajejo prireditvi izredno težo in ugled. Celotno dogajanje, vključno s ciljem in štartom, je letos potekalo v Športnem parku Vrhnika. Poskrbljeno je bilo tudi za živo glasbo: najprej v izvedbi lokalne skupine Zsa Zsa Bizarre, kasneje pa Rockpartizani. Gašper Tominc, foto: GT in Leon Novak MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si D Dren Nogometna šola Dren vpisuje nove člane, ki se nam lahko pridružijo v sproščenem okolju na Drenovem Griču. Dobrodošli so dečki in tudi deklice, starosti od 5 do 13 let, da z našimi mladimi in zagnanimi trenerji osvojijo nove nogometne trike in se zabavajo ob najpomembnejši postranski stvari na svetu. Slovenija kamp Pri Športnem društvu Dren si štejemo v veliko zadovoljstvo, da smo se v letošnjem poletju priključili enemu izmed največjih nogometnih dogodkov za mlade nogometaše - Slovenija kam-pu. Kamp je potekal na Drenovem Griču od 6. julija do 10. julija. Zadnji dan kampa so se vsi naši otroci udeležili tudi zaključne prireditve v Ljubljani na stadionu Žak, kjer so pokazali svoje novo pridobljeno znanje ter se posladkali s sladoledi. Med tednom pa smo poleg rednih treningov obiskali tudi Vojaški park zgodovine v Pivki ter se kopali v vodnem mestu Atlantis. Prav tako velja omeniti, da so nas obiskali policisti in gasilci, da smo izžrebali dva dresa slovenskih nogometnih reprezentatnoov, odigrali turnir v namiznem tenisu, se škropili na vodnih uricah ... Predvsem pa smo veseli, da so se otroci na našem kampu imeli zelo lepo! Treningi Novost v letošnji sezoni je, da bodo imele selekcije dodatno atletske treninge z našo novo trenerko, ki bo igralce pripravljala samo na tem področju. Za ta korak smo se odločili, saj se zavedamo, da je gibalna vsestranost izrednega pomena za motorični razvoj otrok. Tako smo še nadgradili delo zadnjih dveh let, ko so naši otroci v zimskem času imeli poleg nogometnih treningov tudi treninge akrobatike - gimnastike ter atletike. Povečali pa bomo tudi število vratarskih treningov. Treninge bo vodil Damjan, diplomant Fakultete za šport s področja učenja in treniranja nogometnih vratarjev. Urnik in druge informacije dobite na naši spletni stran www. sd-dren.si ali pa na telefonski številki 041 780 778 (Iztok). Šola nogometa ŠD Dren vpisuje nove člane Mlad in strokoven kader vabi vse otroke od petega do trinajstega leta v sproščeno okolje na Drenov Grič. Poskusite, prvi mesec je BREZPLAČEN. Ekipe Najstarejše selekcije so že začele s pripravami na novo sezono. Načrt dela za to obdobje vključuje tudi igranje več prijateljskih tekem. Pomerili smo se z vrstniki iz ljubljanskih klubov Bravo, Olimpija in Ilirija. Rezultat naj ostane skrivnost, prišepnemo pa vam lahko, da je domača trdnjava zaenkrat še neosvojena. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 53 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija MAŠ ČASOPIS 53 Vpis novih članov Karate klub Vrhnika vabi Vabljeni vsi, ki vas zanimajo tovrstni tečaji s poudarkom na izboljšanju psihofizičnih sposobnosti ter prijetnem druženju s sovrstniki v večjih ali manjših skupinah pod strokovnim vodstvom visoko kvalificiranih trenerjev z dolgoletnimi izkušnjami. Kaj je karate Karate je japonski izraz za "prazno rook", sicer pa samoobrambna borilna veščina Daljnega vzhoda, ki se je v drugi polovici 19 stoletja raz -širila na zahod, kjer se je pod vplivom novega kulturnega okolja in posa meznih športnih znanosti razvila v najbolj množičen borilni šport. Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje _ učinkovite samoobrambe skozi striktno predpisana, s to ali ono ^^ tradicijo opredeljena in z strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja. Karate kot šport pomeni s tekmovalnimi pravili opredeljeno borbo ter z zahodno kulturo, znanostjo in sistematiziranim športnim izkustvom opredeljeno pripravo tekmovalcev za športna tekmovanja.. Otrokom predstavlja karate obliko telovadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot koristen sestavni del kvalitete njihovega vsakodnevnega življenja. Duh karateja Osnova karateja je, da se um in telo uskladita ter razvijata v duhu humanosti. V odločilnem trenutku se mora karateist zmeraj postaviti na stran pravice. Tisti, ki se pošteno in iskreno sooča s samim seboj, se bo lahko soočal tudi z osebami polnimi predsodkov. Če tega nismo sposobni, kako lahko sanjamo o napredku člo- t/ \C. veške kulture? Tisti, ki sledi stezi karateja odkriva skrivnosti vesolja, neba, zemlje in človeškega bistva. Karate-do je življenski maraton, na katerem je možno zmagati le z disciplino, naporno vadbo in kreativnostjo. Trening kara-teja je v bistvu borba s samim seboj. Potrebno je spoznati svoje meje. Karate se začne in konča s spoštovanjem. Nihče si ne zasluži, biti karateist, če ne goji spoštovanja, čeprav v tehniki prekaša ostale. Prednosti vadbe v našem klubu Že po kratkem obdobju redne vadbe, (najmanj dvakrat tedensko) je opaziti dvig nivoja splošne fizične kondicije, pri mlajših kategorijah, pa je opaziti izredno pozitiven vpliv vadbe na skladen telesni razvoj. Pridobivanje občutka za redno, disciplinirano in odgovorno ravnanje ter spoštljivo obnašanje, Skladno s tem si predvsem mlajši pridobivajo odlične delovne navade, ki so še kako dobrodošle tudi na drugih področjih današnjega življenja, Vse navedeno ima izredno pozitiven vpliv na nadzor lastne agresivnosti, Izboljševanje vizualno - motorične koordinacije, tako statične kakor tudi v gibanju, Spoznavanje in izpopolnjevanje tehnike pravilnega dihanja, Mnogo lažje obvladovanje vsakodnevnega stresa. Kdo lahko obiskuje karate? Še posebno ga priporočamo vsem,ki do sedaj niso niti pomislili na vadbo: • ljudje v zrelih letih, ker ohranja in spodbuja energičnost in vitalnost, • ljudje z zdravstvenimi težavami, ker zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, • ljudje s povečano telesno težo, • odraščajoča mladina, ker vzpodbuja rast in telesni razvoj, telesno slabo pripravljeni in aktivni športniki. Vpisi od ponedeljka do petka od 17.00 do 20.00 ure. GSM: 051 303 857 www.karateklubvrh-nika.net ali www.dojofit.si , elektronski naslov: dzemal.mustafic@gmail.com. Vljudno vabljeni! Karate klub Vrhnika FL Zeusov dan športa Vrhnika, 20. junij - Tudi letos je bil športni park v središču mesta v času Argonavstkih dni v znamenju športa. Športna zveza je v sodelovanju z ZIC Vrhnika povabila k sodelovanju svoja društva, da lahko občanom predstavijo svoje dejavnosti, kar so nekateri videli kot možnost lastne promocije, za druge pa je očitno veljalo kot nesmiselno. Ne glede na odziv velja omeniti, da so obiskovalci lahko videli marsikaj, saj so se društva predstavljala s stojnicami in revijalnimi predstavitvami. Rolanje, borilne veščine, rokomet, košarka, smučanja, gimnastika, tenis, floorball, nogomet in drugi športi (ter celo vojska) so bili tisti dan »na tapeti«, in zagotovo se je marsikateremu obiskovalcu utrnila ideja, kam bi jeseni vpisal svoje male nadebudneže. (gt) VRHNIKA gimnasUčno društvo GIMNASTICNO DRUŠTVO VRHNIKA Tržaška cesta 9, 1360 VRHNIKA VABI V ŠOLSKEM LETU 2015/16 NA VADBO - RITMIČNE GIMNASTIKE - začetni program za vse deklice od četrtega leta naprej - RITMIČNE GIMNASTIKE -tekmovalni A1 program - AKROBATIKE - začetni program za vse otroke od četrtega leta naprej - AKROBATIKE - tekmovalni program TELOVADNICA OŠ A. M. SLOMŠKA ter TELOVADNICA OŠ Ivana Cankarja (Kulturni center Vrhnika) Vadba za začetne programe se bo začela v oktobru in za tekmovalne v avgustu oz. septembru 2015. Več informacij in predvideni urniki so na voljo na spletni strani http://5k.amadeus. si/gd_ali po elektronski pošti gd.vrhnika@gmail.com oAq^njp ouoqsDuuuiB RBALL Če želiš spoznati »hokej v supergah«, se pridruži FLOORBALL-u pri ŠD VRHNIKA, ki je primeren za vse, fante in dekleta! KJE: telovadnica OŠ Antona Martina Slomška, Vrhnika. KDAJ: od septembra naprej ob TORKIH in ČETRTKIH od 15.00 do 16.00. OPREMA: kratke hlače in majica, čisti športni copati, palico pa si lahko na začetku za en mesec izposodiš! NOVI ČLANI: ob vpisu je prvi mesec vadba brezplačna! Vpis mogoč vse leto. INFO: za dodatne informacije pokliči na št. 041 965 748. Več kot odličen izkupiček za Gimnastično društvo Vrhnika V tokratnem članku bomo v uvodu postregli s polletnim poročilom dela v društvu, in sicer za obdobje od 1. 1. 2015 do 18. 6. 2015. Predloženi podatki še enkrat več potrjujejo vztrajnost ter marljivost naših članov, na katere smo v društvu izredno ponosni. Društvo trenutno šteje 137 članov otrok in strokovnega kadra. V omenjenem obdobju šestih mesecev so se naši člani udeležili dvaindvajsetih dogodkov, kar je zares zavidljiva številka. S svojimi udejstvovanji smo se udeležili treh občinskih prireditev, in sicer podelitve za Športnika Vrhnike 2014, kjer so bili naši člani in članice med drugim tudi nagrajenci, svoje dejavnosti pa smo predstavili na Zevsovih dnevih športa Občine Vrhnika 2015 ter Poletnem vklopu 2015. Organizirali smo štiri društvene nastope, kjer so napredek v svojem znanju prikazali prav vsi. Nastopili so naši najmlajši člani, ki štejejo komaj štiri leta, pa vse do najstarejše nastopajoče, ki ima že 24 let. Zelo obetaven pa je podatek, da smo se v pičlih šestih mesecih udeležili kar petnajstih tekem, kar v povprečju pomeni udeležbo na vsaj dveh tekmovanjih/mesec. Naši akrobati so se predstavili na treh tekmah: 20. Odprtem prvenstvu Renč v skokih na mali prožni ponjavi, 40. Odprtem prvenstvu Be- žigrada v skokih na mali prožni ponjavi, Državnem prvenstvu v Kopru v skokih na mali prožni ponjavi. Ritmičarke pa so se udeležile dvanajstih tekem: osmih tekmovanj, ki so bila organizirana pod okriljem Gimnastične zveze Slovenije (šestkrat prvenstvene tekme in dvakrat državnega prvenstva), štirih mednarodnih turnirjev. V preglednici z velikim zadovoljstvom objavljamo statistiko rezultatov za omenjena tekmovanja: SKUPNO ŠT. TEKEM 15 SKUPNO ŠT. UVRSTITEV 68 - uvrstitve med deset najboljših 41 x - uvrstitve na stopničke za zmagovalce 17 x - zlata medalja 2 x - srebrna medalja 7 x - bronasta medalja 8 x Kljub vsemu napisanemu v društvu vsi skupaj še vedno ostajamo na realnih tleh, saj se zavedamo, da le s trdim delom lahko dosežemo načrtovane cilje. Idej in načrtov za prihodnost nam ne zmanjka, tako da se že veselimo trenutkov, ko jih bomo uresničili. Kakšni so načrti, naj za enkrat ostane naša skrivnost. Za pokušino zgolj to, da nekatere pridno uresničujemo že od sredine avgusta, bomo pa o njih redno poročali v naslednjih številkah Našega časopisa. Lep ritmično-gimnastični pozdrav do naslednjič. Urša Cvetko (GD Vrhnika) NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 54 54 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letošnje poletje je bilo vroče, marsikateri rekreativec se je raje skril v senco in aktivnejše gibanje preložil na jesen. V Športnem klubu Izza ovivnka smo se odločili, da je poletja škoda za lenarje-nje, čeprav ga preživimo kar doma. Vsak ponedeljek in sredo smo se pozno popoldne odpravili na Planino ali v Star maln - v senci gozda je bilo prav prijetno. Nekateri smo se družili tudi na resnejših kolesarskih in hribolazniških podvigih. Pripravljeni smo na aktivno, dinamično jesen. Že v prvem tednu septembra bomo organizirali kratko informativno predstavitev nordijske hoje, s katero želimo širše predstaviti to športno rekreaktivno dejavnost. Predstavitev bo zanimiva za vse, ki o nordijski hoji ne veste prav ničesar, pa tudi za tiste med vami, ki ste se s tovrstno rekreacijo že srečali, pa želite izvedeti še kaj več. Kot doslej bo udeležba brezplačna. Glavni septemberski dogodek bo tečaj nordijske hoje. Udeleženci boste v skupno devetih urah strokovno vodenega tečaja dobili vse potrebno znanje in spretnost, da boste lahko iz nordijske hoje potegnili kar največ. Tečaj bo prilagojen tako, da bo primeren za vse starosti in telesne zmogljivosti. Dobivali se bomo v prijetnem okolju parka v Močil-niku, kamor večina Vrhničanov lahko pride kar peš, dovolj prostora pa je tudi za parkiranje. Začeli bomo v ponedeljek, 7. septembra, ob 18. uri, dobivali pa se bomo ob ponedeljkih in sredah, vsakič po uro in pol, seveda pa lahko termine tudi sproti prilagajamo željam udeležencev. Po opravljenem tečaju se bomo dogovorili tudi za nadaljevanje - redne vodene skupinske vadbe, ki bodo poleg hoje vsebovale tudi vaje za moč, koordinacijo, agilnost in ravnotežje. Ker vemo, da je v zadnjem času tek najbolj priljubljena oblika rekreacije in ker verjamemo, da je še vedno veliko ljudi, ki bi se radi ukvarjali s tekom, pa ne vedo, kako začeti, bomo v septembru oblikovali tudi skupino za tekače začetnike. Tekaška vadba bo popolnoma prilagojena tistim, ki se bodo s tekom srečali prvič, saj bo kombinacija hoje in teka, vaj za gibljivost in moč. Tako se bodo vadeči na prijeten način bližali svojim ciljem in jih z redno vadbo tudi dosegli. Novopečeni tekači bodo tako naredili svoje prve tekaške korake pod strokovnim vodstvom in pridobili željo vztrajati in napredovati v teku. Vodilo tečaja bo uživanje v teku brez pretiravanja. Vse podrobnosti o naših aktivnostih vedno lahko najdete na naši spletni strani www.izzaovivnka.si ali pa se nam pridružite na strani Facebook, Športni klub Izza ovivnka, kadarkoli pa nam lahko pišete na elektronski naslov izzaovivn-ka@gmail.com. Vsi se že veselimo septembrskih aktivnosti. Pridružite se nam, vedno boste dobrodošli. Več kot nas bo, bolj bo veselo. TC rc center 082 05 04 4 v*«f6 *4T 4 meseci K ^60 * ffa "êomeS^ec sklenite ¿§o¿ha® lr>sfa,„-n Ot 319 € fitnes studio SKUPINSKE VADBE Fitburn, Bodypump, TNZ, Pilates, Zlata leta, Spinning Trx, Bootcamp, Shotokan, Timfit malček, Show Dance OTROŠKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE v v v \ v /SftflV* __ trainin^'centéR MAGA ENOSTAVNA REALNA » PfavaVadbii Trening Center Verd lOTt 1360 Vrhnihit www.pr;ivnv.idlj.i si , info■ pr O At 6S3 0O3 TIMFIT studio,Na Grivi 3a,Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-mail:timfit@tc-center.si,GSM:041/780-715 M Id i d NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 55 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 55 Utrinek s treninga (T. Kovač) Rokomet ŠDRŠ Vrhnika Čeprav počitnic še ni konec, naša najstarejša dekleta že trdo delajo. S treningi bodo nadaljevala vse do priprav v Slovenj Gradcu, na katere odhajamo v sredo, 19. 8. 2015. Tam bodo s treningi še stopnjevale in se uigravale, da bodo čim bolje pripravljene na novo sezono. Letos bomo tekmovali v štirih selekcijah, in sicer: kadetinje in starejše deklice A, ki bodo s tekmovanjem začele že septembra, ter mlajše deklice A in mlajše deklice C. Seveda bomo izvajali tudi interesno dejavnost na OS Antona Martina Slomška in OS Ivana Cankarja. Zato vabimo vsa dekleta, ki jim žoga ni tuja in je zanje rokomet zanimiva igra, da nas obiščejo, si ogledajo naš trening ali pa z nami odtrenirajo in se, če jim bo všeč, vpišejo na interesno dejavnost ali pa kar v klub ter z nami trenirajo vso sezono. Našim dekletom želimo, da v sezono stopijo dobro pripravljene in zagnane, da bodo rezultati tako dobri ali pa še boljši kot prejšnjo sezono. T. Kovač Za dodatne informacije glede vpisa v naš klub se lahko obrnete na trenerki Sendy Jonovic (051-796-999) ali Zdenko De-žman (041-841-063). Vadi jogo v vsakdanjem življenju - zaživi bolje Če kot povprečni državljani tega planeta trezno pogledamo vase in nase, lahko ugotovimo, da naše telesno, energetsko, psihomentalno in duhovno stanje ni na zavidljivem nivoju. Kako živeti, zdravo, mirno, uspešno, srečno življenje? Je to stvar pravljic, pripovedk in nekih iluzij ali je morda uresničljivo tudi v vsakdanjem življenju? Na voljo imamo različne psihološke pristope do lastnega življenja: prva varianta je pasivna podvrženost zunanjim pritiskom in notranjim psihološkim silam, druga pa je obvladovanje življenja skozi modrost. S pomočjo pravilnega pri- stopa do življenja, znanja in modrosti lahko vsako življenjsko obdobje obrnemo sebi v prid. Na primer: zdravje, dobro počutje v glavnem jemljemo kot samoumevno. Ko pa se začnejo težave s telesom, se začne naš osebni propad, trpljenje, agonija, soočenje s smrtjo. Takrat bi naredili in žrtvovali vse, samo da bi se rešili takega stanja. Neizpodbitno dejstvo je, da svoja življenja lahko spremenimo na bolje, in to v vseh pogledih, če le hočemo. Ne gre za čudeže, ampak samo za sozvočje s temeljnimi življenjskimi tokovi. Pozabimo na razne »senzacionalne« metode, ki bodo stoodstotno rešile vse težave, in to čez noč. Učinkoviti so samo celostni, postopni in sistematični pristopi do sebe na dolgi rok in z nekaj rednega truda lahko spremenimo ogromno. Pogosto pa so pomembne in koristne stvari že znane, pa smo jih pozabilii ali jih v turbulenci življenja potisnili na stranski tir. Morda potrebujemo nekoga, da nas bo spomnil in ponovno ozavestil bistvo. Za vse v življenju potrebujemo izobraževanje. Pomena določenega izobraževanja se zavedamo, na primer za poklic, hobije, drugega, ki je mogoče vsaj toliko pomemben, pa ne. Kakšno izobraževanje potrebujemo za zdravje, notranji mir, izpolnjenost, uspešnost, srečo? Joga je eden najučinkovitejših izobraževanj za življenje. Joga je znanost o telesu, zavesti in duši. V svojem primarnem bistvu pa je joga znanost o sreči; v besedi sreča je zajeto veliko pojmov in stanj, kot so na primer zdravje, notranji mir, visoka stopnja »energiziranosti«, radost, razbremenjenost, univerzalna ljubezen in podobno. Ta stanja so skozi vadbo joge izkusili mnogi, od pradavnine naprej in enako jo je mogoče izkusiti tudi zdaj. Joga v vsakdanjem življenju je zagotovo eden najučinkovitejših postopnih jo-gijskih pristopov, primernih resnično za vse, ne glede na starost in telesno ter duševno stanje. Koristi vadbe joge v vsakdanjem življenju so skozi več kot petindvajsetletno prisotnost v slovenskem prostoru izkusili mnogi. Poskusi še ti! Dr. Danilo Kosi - Dayalpuri, prof. OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotičekO 6. 7. 2015 - 700.000-i obisk naše spletne strani Te dni smo dočakali 700.000-i obisk naše spletne strani in ta številka nas uvršča med najbolj obiskane spletne strani planinskih društev v Sloveniji. Daleč je že 20. marec 2007, ko smo zapeljali na to široko spletno omrežje in samo čestitamo lahko vsem vam, ki ste naši redni gostje. Ostanite z nami še naprej. Za vas se bomo še naprej trudili: Andrej, Bojan in Milan. Srečno in hvala !!! P.S.: Danes (18. avgusta 2015 smo doživeli že 721.710-ti obisk) 11. in 22. do 25. 7. 2015 - Triglavke letos osvojile Prisojnik in Jalovec Skupina dvanajstih Triglavk - Lenčevih punčk s spremljevalcem in vodniki smo nadaljevali pot po Slovenski planinski poti - transverzali. Predlani smo končali pot do Mojstrane. Lani smo bili na jubilejnem Lenčevem pohodu z Vrhnike na Triglav. Letos smo nadaljevali po načrtovani poti po Slovenski planinski poti od Aljaževega doma v Vratih preko Kriških podov, pod Razor-jem, Vršiča, Jalovca, izvira Soče, Prehodavcev in doline Sedmerih jezer do Vogarja. Lani smo osvojili simbol slovenstva - Triglav, letos pa Jalovec (2648 m), kralja naših gora, ki je v grbu Planinske zveze Slovenije. Poleg njiju smo osvojile še Prisojnik (2547 m). Za ta del poti smo potrebovali pet dni od torka, 21. julija, do sobote, 25. julija 2015. V soboto, 11. julija, smo kot pripravo na letošnji pohod osvojili še Prisojnik, ki je tudi obvezna točka transverzale. V torek, 21. julija, ob šesti uri zjutraj, smo se že po običaju zbrali pred Osnovno šolo Ivana Cankarja. Prtljago smo naložili v spremljevalni kombi, kjer sta bila tudi hrana in pijača. Voznik te prtljage je bil požrtvovalni Marjan. Zapeljali smo se v dolino Vrata, kjer sta tiste dni letovala naša dolgoletna oskrbnika koče na Planini Ema in Mirko Goričan. Še pred vzponom čez Sovatno sta nas pogostila s sladkimi dobrotami, čajem in kavo. Vzpon čez Sovatno je bil naporen, predvsem zaradi sonca. Ko smo dosegli Dovška Vrata (2180 m), so nam oblaki naredili senco, da smo lahko ob pogledu na Kriške pode s Pogačnikovim domom uživali ob lepotah gora. Tudi drugi dan je bil topel. Že ob jutranjem vzponu na Sedlo Pla-nja (2349 m) smo se dodobra ogreli. Razor nam bo ostal v spominu kot velikan Julijskih Alp, ki ga od vsepovsod obdajajo strme stene. Še dobro, da je bil spust v zahodni steni do studenca Mlinarice v senci, saj je nastajal vroč dan. Hoja po zložni poti od Mlinarice do Kranjske planine pod Prisojnikom je bila naporna. Popestril nam jo je gorski ali rdeči apolon (Parnassius apollo), ki je eden izmed najbolj prepoznavnih, a žal tudi najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Sloveniji. Pri nas ga lahko opazujemo le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda. Komisija za varstvo gorske narave poziva obiskovalce gora, naj tega prelestnega metulja fotografiramo in opišemo kraj, kjer se nahaja. Roman je vse to opravil v stilu veščega fotoreporterja. Od Gladkega roba do Erjavčeve koče, kjer smo drugič prenočili, nas je močil dež. Pri koči sta nas Marjan in Irena pogostila z okusnim pasuljem. Tretji dan smo začeli že v ranem jutru. Na poti z Vršiča do Koče pod Špičkom smo ob prekrasnem cvetju opazili več primerkov metulja apolon. Proti zavetišču pod Špičkom smo pospešili korak, da smo ušli nevihti. Po nevihti sta Roman in Jože popeljala pet Triglavk na vrh Jalovca. Samo tisti, ki je že bil na vrhu, ve, kaj pomeni osvojitev tega kralja gora. Ko se je ekipa vrnila z vrha, je bil to najsrečnejši trenutek našega letošnjega pohoda. Ker na vrhu ni bilo časa za krst prvopristopnic, smo to opravili v koči. V petek zgodaj zjutraj je sledil spust v dolino Zadnja Trenta do Koče pri izviru Soče in naprej v dolino Zadnjice. Poleg potoka Krajcarica pod spodnjo postajo tovorne žičnice za Pogačnikov dom smo imeli kosilo z bogračem, kot ga zna skuhati samo naša Irena. Triglavke s spremljevalcem in vodniki pred odhodom z Vrhnike Julijcem naproti. Še skupinski posnetek pod znamenitim napisom Popoldne smo premagali še zadnji vzpon (več kot tisoč višinskih metrov) na Zasavsko kočo na Prehodavcih. Pod mogočnim oste-njem Kanjavca smo se vzpenjali v zatrepu doline vse do mulatje-re, ki nas je zlagoma pripeljala do cilja. Spotoma smo se ozirale na vrhove Razorja, Prisojnika in Jalovca, ki so nam nudili gostoljubje. Pred koncem poti na Prehodavce nas je spet ohladil dež. Pa nič zato, saj smo se že navadile uporabljati dežnike in pelerine. V soboto, zadnji dan pohoda, smo spet občudovali dolino Sedmerih jezer. Še vedno je lepa, samo vodostaj v njih je nizek. Drugo je -zero, imenovano Rjavo jezero, je skoraj prazno. Na Dednem polju smo obiskale Janeza - Kacino. Potem pa spet po dežju mimo Planine pri Jezeru na Vogar. Tam smo spet prišli do našega spremstva in avtobusa. Preoblekli smo se v suha oblačila in končali s piknikom pri gostoljubnem Jonasu, ki nam je odstopil prostor pri svoji koči in tako zaključili še en uspešen pohod Triglavk. Na koncu naj se zahvalimo vsem darovalcem, ki so nam pomagali pri izvedbi pohoda. To so bili: Telekom, d. d., Slovenije, Rastor, d. o. O., Vrhnika, Fortrade, d. o. O., Vrhnika, JP KP Vrhnika, d. o. o., Vrhnika, ŽITO, d. d., PE Vrhnika, Robert Vehar, s. p., Bevke. Besedilo: Bogdan Grom Fotografije: Štefka Suhadolnik, Roman Novak, Jože Školc 25. 7. 2015 - Vandalizem na planinski poti Markacist Tone Gutnik, dolga leta načelnik Markacijskega odseka Planinskega društva Vrhnika, me je včeraj s potrtim glasom poklical, ali se lahko oglasi pri meni, da mi pove in pokaže, kaj se je zgodilo na planinski poti, za katero skrbi naš odsek. Takoj sem vedel, da nekaj ne more biti v redu in Tone je to potrdil, kajti pokazati mi je prinesel polomljeno smerno tablo (prva fotografija v fotogaleriji), ki je bila na križišču poti Ajdovska stopnja, Lintvern, Star maln, Zaplana, Planina. Planinska organizacija vzdržuje več kot 1.661 planinskih poti v dolžini 9.950,24 km (podatek iz Letopisa PZS za leto 2014), za kar skrbi v letu 2015 kar 719 markacistov z licenco iz 198 planinskih društev. Del te »armade« so tudi markacisti našega društva, ki prostovoljno in nesebično skrbijo za varnost na planinskih poteh v okolici Vrhnike. Te poti redno vzdržujejo, popravljajo vodenice, osvežujejo markacije, postavljajo smerne table, obrezujejo zarasle poti, kosijo travo na izhodiščih ali ciljih in še marsikaj bi lahko zapisali med njihove naloge. V društvu smo ponosni nanje in želimo si le, da se njihovo delo nadaljuje tudi v prihodnje, saj svoje znanje že prenašajo na mlajše rodove. Ogromno vlogo so odigrali v začetku minulega leta, ko je gozdove v okolici Vrhnike prizadel žledolom ter poškodoval okoli 60 % dreves, vse poti na Planino pa so bile neprehodne. Po skrbnem ogledu, pametni presoji in strokovnem pristopu so se lotili svojega nevarnega in garaškega dela in ga v celoti skoraj končali, le pot iz Starega malna do Lintverna jim zaradi strmih bregov ob NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 56 56 NAŠ ČASOPIS OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotičekO Q , . -1 .. 31. avgust 2015 šport in rekreacija Beli sivi lase, kajti drevje se še vedno »premika« in potreben bo večji poseg s strokovno pomočjo več panog gospodarstva, planinske organizacije, pa tudi lokalnih oblasti. Večina obiskovalcev Planine in okoliških planinskih poti pozdravlja njihovo delo, saj se zavedajo, da se le tako lahko podajo sami ali s svojimi družinami na varne poti do svojega cilja. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da njihov trud poskuša izničiti neznanec ali neznanci, ki so na enem mestu uničili smerokaze poti na zelo pomembnem križišču. Naš markacist Tone je ob tej novici ravnal najprej strokovno, odstranil je poškodovane smerne table in jih nadomestil z novimi, nato pa se kar precej pridušal nad nepridipravi, ki uničujejo njihovo cenjeno delo. Kar nekaj neutemeljenih grenkih besed na račun njihovega dela in šikaniranja s strani nekdanjega markacista našega društva je moral letos požreti. To ga je pripeljalo celo do tega, da je kot načelnik Markacijskega odseka odstopil, a njegovo srce ostaja na planinskih poteh. Prepričan sem, da tudi polomljene smerne table ne bodo Tonetu in našim preostalim markaci-stom vzele volje za nadaljnje delo in da bodo nadaljevali svoje poslanstvo. Nepridipravom pa tole: ne, niste škodovali le samim sebi, nam v društvu, ampak mnogim obiskovalcem naših planinskih poti, ki z veseljem hodijo po urejenih in dobro označenih poteh v okolici Vrhnike. Besedilo: Milan Jerman Foto: Domen Malavašič 6. 8. 2015 - Montaž, 2753 m Izziv, ki smo ga načrtovali še v času, ko je bil z nami Aleš - Goropekar. Morda je že kdo pomislil, da je to za Lintverne prezahtevna tura in bi jo morali opraviti dosti prej, ko smo bili še "mlajši". Pa vendarle se je zgodilo. Skrbno izbran dan, čist kot "špegu", ko smo se pripeljali na planino Pecol nad Nevejskim prevalom/Sella Nevea. Sveže jutro in še trdna senca sta nam dajala dodaten pogum za vzpon na drugo najvišjo goro v Julijskih Alpah. Špik nad policami ali Poliški Špik, kot se tudi po slovensko imenuje Montaž, kraljuje nad Reklansko dolino na eni strani ter nad Zajzersko dolino na drugi strani. Lintverni smo se "raztegnili" po planini. Nastalo je nekaj skupinic, ki so jih kmalu zakrile skale in melišča. Krušljiva gora je določala dodatno previdnost. Sonce nam je dolgo prizanašalo, saj je v zadnje hrbte posvetilo šele pri vstopu na Pi-panovo lestev. Več kot 50 m lestve iz jeklenice po navpični steni nudi pravi gorski užitek. Seveda sta bili zbranost in previdnost na prvem mestu. Lintverni to obvladamo; ko je potrebno pridejo na dan vse naše gorniške vrline. Tudi nad lestvijo se je nadaljevala hoja po krušljivem skalovju. Gora se je kmalu nekoliko "poravnala" in tudi nadaljevanje po grebenu je bilo bolj sproščeno, saj so se odprli številni razgledi na vse strani. Že med vzpenjanjem, nato pa še tik Gasilska pri planinski koči na planini Pecol Za slabo stotnijo nas je bilo. po vrhom smo naleteli na še vedno viden podvig vrhniških planincev, ki so pred približno 50 leti še v "železnih časih" markirali smer čez Pipanovo lestev prav do vrha Montaža. Čeprav so oznake morali odstraniti, so posamezni napisi vidni še dandanes. Na vrhu nas je pričakal eden od številnih kozorogov, ki se niso ogibali pohodnikov. Lep in jasen dan nam je ponudil številne razglede. Tokrat smo Dobrač opazovali proti severu, predvsem pa smo z zanimanjem občudovali panoramo naših Julijcev. Sestop nazaj na planino je bil enako tvegan ob tem, da so bile noge že nekoliko "mehke". Seveda pa nam je s številnimi nasveti pri tem vzponu pomagal naš vodnik Lintverni - Špik, ki je z vso odgovornostjo poskrbel, da smo se varno povzpeli vsi, ki smo se zato odločil,i in tudi sestopili brez praske. Pohod smo zaključili s piknikom, ki ga je posebej za Lintverne pripravil prijatelj Trbovc v Podkorenu. Pohoda na Montaž smo se udeležili: Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Grintovec, Ligojnc, Podgurc, Po-vžar, Stari, Špik, Špilčk in Vezist ter gosta Marjan in Aleš. Besedilo: Vezist Fotografija: Lintverni 1.-10. 8. 2015 - 51. planinski tabor v Završnici Mladinski odsek PD Vrhnika je v avgustu organiziral že 51. planinski tabor, ki se ga je udeležilo 88 mladih planincev, vodnikov, mentorjev in spremljevalcev. Taborili smo v dolini Završnice. Razdeljeni smo bili v štiri skupine. Vsaka je v vročih dneh osvajala okoliške vrhove, popoldne pa je razgreta telesa ohladila v bližnji reki Završnici. Opravili smo naslednje ture: Mala in Velika Osojnica, Titova vas, Ajdna, Valvazorjev dom, Stol, Golica, izvir Završnice, Zelenica, Be-gunjščica, Žirovniška planina, Zabreška planina in Doslovška planina. Popoldnevi so bili namenjeni družabnim in športnim igram. Organizirali smo tudi ovira-tlon okoli akumulacijskega jezera, kjer so otroci premagovali ovire, ponekod pa še odgovarjali na vprašanja s planinsko tematiko (orientacija, varovalna oprema, ter kaj vse potrebujemo v nahrbtniku, ko se odpravljamo na turo). Tako so obnovili ali pa na novo pridobili planinsko znanje. Taborni prostor je bil manjši od lanskega (v Logu pod Mangartom), udeležencev pa približno enako. Tako je bilo treba pripraviti skoraj »prostorski« načrt, da smo lahko postavili vse šotore. Posledica načrta so bili lepo v dve vrsti poravnani šotori s skoraj enakim razmikom med njimi. Tako je tabor tudi iz ptičje perspektive videti urejen. Letos je bilo kar nekaj novincev. Vsi so se dobro vključili v desetdnevno dogodivščino s preostalimi otroki, ki so bili že »prekaljeni mački«. To je znak, da vodniki in preostali aktivni člani Mladinskega odseka dobro in v pravi smeri opravljajo svoje poslanstvo. Eno najlepših doživetij je bilo bivakiranje na Zabreški planini (1.225 m). Ko smo prišli na planino, smo uživali v sončnem zahodu, v rde-čo-oranžno obarvanem nebu ter v razgledu na očaka. Ko se je stemnilo in se je nebo razjasni- S čudovito kuliso v ozadju lo, pa smo bili priča mnogim utrinkom, ki so nas kmalu popeljali v svet sanj v »hotelu« Modro nebo ali Zvezdica, kot so otroci preimenovali travnik na planini. Zadnji večer je sledil obred planinskega krsta. Planinska krstna komisija v zasedbi: rabelj Krokar, mežnar Češark in župnik Fosil je najbolj prizadevnim in izkušenim podelila planinska krstna imena, ki so jih dobili: Hana Gombač -Ajdna, Maja Rizman - Vezica in Mark Ravnik -Čmru. Tabor je vodil Andrej Stržinar, kuhali pa sta nam najboljša kuharica Mateja in njena pomočnica Karolina. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam materialno in finančno pomagali. To so bili: Annapurna d. o. O., Avtoelektričarstvo Robi Trček, s. p., Avtopre-vozništvo Janez Vehar, s. p., Kmetija Habe, Mer-cator, d. d., Naš Časopis, Pekarna in keksarna Adamič, s. p., Pralnica Rosa, s. p., Pro-saf, d.o.o., Primož Rus, PZS Mladinska komisija, Syncomp d.o.o., Štirn d.o.o., Tiskarna Somaru s. p., Tomaž bar, Treking-šport, ZIC Vrhnika, Žito, d. d. Vsem sponzorjem se najlepše zahvaljujemo in si želimo tudi vnaprej uspešno sodelovanje. Se vidimo na naslednjem taboru ali na pohodih. Do takrat pa varen korak! Za Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika: Tomaž Stržinar Fotografije: Mladinski odsek 9. 8. 2015 - Ankogel/Mallnite Na sončno vročo soboto smo se Veseli Triglav-ci podali v Avstrijo, da bi osvojili vrh Ankogla (3252 m). Ob 5. uri zjutraj smo se zbrali pred šolo na Tržaški in se z minibusom odpeljali do Mall-nitea v Avstriji. Po treh urah vožnje in postankom za jutranjo kavico smo prispeli do spodnje postaje gondole, ki nas je popeljala do višine Iz septembrskega koledarčka 2600 m, kar je pripomoglo k časovno krajšemu pohodu. Od tam naprej smo pot nadaljevali peš z rahlim spustom do manjšega sedla, nato pa smo se počasi po razmeroma položnem pobočju začeli vzpenjati ob ledeniku Lassacher Kees. Po skalnem grebenu smo dosegli vrh Kleine Ankogel (3100 m), ki je bil na nekaterih mestih proti vrhu rahlo izpostavljen. Najbolj pogumni so v spremenljivih vremenskih razmerah - od sonca, megle in krajše toče - osvojili tudi vrh Ankogla (3252 m). Pot do samega vrha je sicer precej strma in na nekaterih mestih tudi nevarna za zdrs. Tudi granitne plošče, po katerih se je treba povzpeti, niso povsod najbolj stabilne. Nato pa smo se kar hitro zaradi slabših vremenskih razmer na tej višini vrnili v dolino in se po kratkem počitku odpravili proti domu. Besedilo in foto: Branka Gutnik Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www. pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 5. 9. KARNIJSKE ALPE, 2. del (I) 6.00 6 Jože Školc Avtotrade d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika www.avtotrade.si VOZNJR V POSTOJNI IN LJUBLJI TEČRJ RRVE ROMOčI VRDBR VRRNE VOŽNJE Izpit ZR TRRKTOR: že zbirrmo šola vožnje tel.: 041 60 1 7d7 NORAkcija PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO & 0 TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ¿V O KUPI PAKET UR IN IZKORISTI AKCIJO [■! Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 57 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi Ugodno oddam v najem prostore za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. 040 250 473. Iščem prostor, primeren za predelavo čebeljih pridelkov, zelišč ter skladišče v skupni izmeri do 100 m2. Prostor mora biti vzdrževan in primeren za dejavnost, ki ustreza določilom Haccp. Pokličite na št. 040/470-222 ali 041/788-175 -Matjaž in Margita. Nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih, tudi delo s starej -šimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.src-na-moc.si. Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Prodam zelo dobro ohranjen otroški voziček »hoco«. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št.: 041 472975. Nudim pomoč pri gospodinjskih delih, pomoč starejšim in onemoglim na območju Vrhnike. Tel.: 051 399 019. Samostojno hišo na mirni in sončni lokaciji, zgrajeno l.2005, 90 m2 uporabne površine (P+M), s pripadajočimi 384 m2 zemljišča, z urejeno dokumentacijo, prodamo. Info: 041 532 142. Prodam mešana drva (bukova), že od 30 evrov dalje na kubični meter. Tel.: 041 634 964 (Razorska dolina, Vrhnika). Vrhnika - Center; prodam samostojno starejšo hišo, 115 m2, ki leži na razgledni parceli, z zunanjo shrambo, majhnim vrtom in garažo. Hiša ima vse priključke, 5 sob in 2 kopalnici, večinski del hiše je adaptiran, kljub temu je potrebna delna prenova. ZK je urejeno, prevzem je možen takoj, ste vabljeni na ogled! Cena: 95.000,00 EUR, tel.: 030 - 415 004 Na Dolu pri Borovnici nudim takoj vseljivo družinsko stanovanje nekadilcem. Tel: 041 299 821. Prodam suha bukova drva, možen tudi razrez. Lokacija: Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam cepilec na sveder, Jagodic, za 100 evrov. Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam manjši nasad ameriških borovnic v Bevkah, cca 210 grmov, z vso pripadajočo opremo. Informacije na telefon: 031 537 110. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakon-ske.Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. V Hrvaški Istri oddam opremljen apartma v stanovanjski hiši v pritličju s pokrito teraso, 1.600 m od morja, za dalj časa (od maja do septembra) za 4*1 osebo. Tel. 070 710 771. Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Prodam škodo felicio, letnik 97, cena po dogovoru. Tel: 031 643 602. Prodam aljaške malamute, čistokrvne, brez rodovnika. Tel. 031 643 602. Prodam otroški voziček znamke Quinny Speedi, malo rabljen, brezhiben, rjave barve. Rabljen za enega otroka. Cena 90 evrov. Gsm 041 617 151 (Nataša). Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti do parcele. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Rad bi nemškega ovčarja, samca, če ga lahko kdo podari. Tel.: 041 616 714. Dobrova z okolico: iščemo v najem garažo, velikosti 20 m2. Tel.: 041 832570. Nudim učno pomoč za otroke. Sem pedagoginja in tera-pevtka. Telefon: 051 346 179. Nudim energijske tretmaje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Lep apartma za do 4 osebe, Červar - Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugodni ceni. Tel.- 041 828 455. Iščem delo na območju Vrhnike: proizvodnja, razvoz, pomagam lahko tudi pri sečnji lesa.031-616-031 Harmoniko, diatonič- no, Janez Železnik, B Es As, skoraj nova, ugodno prodam. Tel.: 051 311 573. Prodam malo rabljen gorilnik za nafto, francoskega izdelovalca Cvenon NC 4, s predgre-tjem, Cena 150 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam cisterno za kurilno olje, 3200 l. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179. Nudim mentorstvo na področju osebnostne rasti in zdravilne terapije. Več informacij: 051 346 179. Prodam okrogle silažne in suhe senene bale (hribovska košnja) ter suha bukova in mešana drva, možnost dostave. Telefon: 041 653 428. Izdelujem razne lesene konstrukcije (nadstreški, ostrešja, zamenjava kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela - žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz odpadnega. Telefon: 041 653 428. V termah Čatež oddam počitniško hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na tel. št. 031 408 070. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. Na Koprskem prodam kmetijsko parcelo, veliko približno 1000 m2, vredna ogleda. 041 502 674 V Postojni oddam stanovanje v najem, 37 m2 (2005). Stanovanje je na mirni in urejeni lokaciji, opremljeno z novim pohištvom in gospodinjskimi stroji. Tel.: 051 680 939. Stanovanje spada v energijski razred A2: od 10 do 15 kWh/m2a. Prodam fičkota, kabriolet, letnik 1979, cena po dogovoru. Ima certifikat starodobnika. Tel.: 031 643 602. Poceni prodam zelo lep, moderen in praktičen italijanski regal (češnjev furnir), primeren za veliko dnevno sobo. Tel.: 031 620 016. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130) Posek, spravilo in odkup vseh gozdnih sortimentov. Plačilo takoj. Tel.: 031 340 693. Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Energijska oznaka stavbe: G. Cena po dogovoru. Za več informacij prosim pokličite: 041 502 870. Prodam kolo pony, 20 col. Ponudbe na telefonsko številko: 031 643 602 (Brezje pri Dobrovi). Na Vrhniki menjam prijetno, 32 m2 veliko stanovanje v bližini zdravstvenega doma in avtobusne postaje. Stanovanje je v mirnem bloku v visokem pritličju in je vpisano v zemljiško knjigo. Obsega kuhinjo z jedilnico, sobo z balkonom ter kopalnico z WC-jem. Ker stanovanje presega potrebe naše družine, iščemo zamenjavo za večje stanovanje (na Vrhniki) z dogovorom ob našem doplačilu. Ponudbe na na gsm 041-962888. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. Na mirni in sončni lokaciji prodamo samostojno hišo, zgrajeno l. 2005, 90 m2 uporabne površine (P+M), s pripada- jočimi 384 m2 zemljišča, z urejeno dokumentacijo. Info: 041 532 142. Prodam sušilni stroj znamke Elektrolux, zelo malo rabljen. Zelo ugodno! 040 978 448. Kupim moped, do 25 konjskih moči. Tel: 040 978 448. Suha drva, več vrst (bukova, hrastova, sadna ...), prodam. 03 1277512. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodam 1,3 m3 suhih desk, rezane na različne širine. Informacije: 041 807 941, Vrhnika. Na Vrzdencu prodam gradbeno parcelo, 770 m2, cena 55.000,00 evrov. Parcela je lepa, pravokotne oblike, 25 x 30 m, na ravnem terenu, dostop z glavne ceste, vsi priključki so na parceli oz. ob njej. Informacije na tel. št.: 040 230 208 - Vili. Prodam bukova drva, že od 30 evrov naprej za kubični meter. Razrez na mero po dogovoru. Možnost dostave: na Vrhniko z okolico. Tel. št.: 041 634 964. Prodam vikend na Zaplan ( Blekova vas 75 a ) zgrajen 1988. Površina 7x7 m, elektrika, optika, voda na parceli. Stoji na parceli 427/340 k.o. Blekova vas, velikost 436 m2. Vpisano v ZK, bremen prosto. Kontakt: 051/ 224 850 V najem oddamo dvosobno stanovanje s površino 57,00 m2. Stanovanje se nahaja v centru Vrhnike, na mirni lokaciji. Možnost uporabe garaže (dodatno plačilo 40,00 €). Možnost vselitve: 01. 09. 2015. Najemna cena: 350,00 € / mesec z vključenim ogrevanjem, preostale obratovalne stroške kot so: voda, elektrika, smeti krije najemnik. Za več informacij nas lahko pokličete na tel.št. 01/750-21-44. Star mizarskiponk,skrinje,oma re,mize,vozičke in ostale stare predmete kupim: 031 878 351 Prodam poni konjička, starega 2 leti, visokega 90 cm. Samec. 160 evrov. 031 662 529. IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d. Tel/fax: Ol 75 04 090, gsm: 031 323 795 Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika www.koprivec-druzbenik.si janez@koprivec-druzbenik.si NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 58 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ..COLOreDO.. BA FIVE IN LAK.I J Qarbo 5% ARBONlT S0IE00 LAZURNI PREMAZ ZA LES VSK ARBOVIVA NOTR ANJA STENSKA BARVA ARBONAL BELI LAK ZA RADIATORJE ( embalaža tudi 2,5 l in 5 l ) osm: Q31 5S5 1 Ol tel: D59 OSO 69B Stara cesta 58, 1360 Vrhnika 0,75 l 7,56 € 2,5 l 21,96 € 5 l 7,56 € 15 l 18,91 € 0,75 l 7,81 € 5 h GOTOVI NSKI . SIGMA ' COATINGS Vpis v glasbeno šolo Mihe Debevca za leto 2015/2016 Vse, ki vas zanima igranje na diatonično harmoniko, vabimo, da se vpišete v glasbeno šolo Mihe Debevca, dvakratnega absolutnega zmagovalca najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na to glasbilo. Glavni poudarki omenjene glasbene šole po imenu »Diatonična harmonija«, so v kvalitetnem in inovativnem pristopu ter individualnem poučevanju. Vpis je primeren tako za začetnike, kot tudi za tiste s predznanjem na tem inštrumentu. Za prijave in podrobnejše informacije vas naprošamo, da najkasneje do 15. septembra pokličete na telefonsko številko 041/806414, pošljete mail na e-naslov: miha.debevec@siol.net ali se obrnete na spletno stran www.mihadebevec.com Vljudno vabljeni! S PRAVO IZOBRAZBO DO USPEHA Višja strokovna šola Vabimo vas na vpis v višješolski strokovni študij: • inženir informatike • inženir gradbeništva • ekonomist • poslovni sekretar • inženir varovanja CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE Gospodarska zbornica 4B+ Slovenije ■■■ CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana tel.: 01 5897 662, julijana.rifl@cpu.si ŠEH u pvjEr iji'i www.cpu.si n°° DIATONIČNA HARMONIJA Oo Glasbena sois Mihe Debevca KU PON TOf ( i M990 £ Pod Hruševco 48 c, Vrhnika 10 % popust na vse jakne in bunde Kupon je veljaven od 31.8.2015 do 30.9.2015 in ga predložite na blagajni skupaj z izbranim izdelkom. _ P» SPELJEyffiu SONČNI STUDIO B J. 10% popust x na sončenje v solariju FIAT 5 PLUS ZA 5 BREZSKRBNIH LET. BOGATA OPREMA. NIZKI STROŠKI VZDRŽEVANJA. AVTOTRADE, Sinja Gorica 11, Vrhnika, (01) 750 51 99 www.fiat.si Povprečna poraba goriva: 5,7 - 5,2 1/100 km. Emisije C02: 132 - 120 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: Euro 5 in Euro 6. Specifične emisije NOx: 0,0340 - 0,0196 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Fiat Panda 1.2 8v Easy že za 7.990 EUR, Fiat Punto 1.4 8v Easy (5 vrat) 8.990 EUR. Slika je simbolična. Podrobnejše informacije In pogoji storitve Fiat 5 Plus so na voljo na www.fiat.si POLIGON LOGATEC Tečaji varne vožnje za voznike začetnike in izbris kazenskih točk s kuponom pri izvajanju varne vožnje darilo - denarnica Skipper www.varnavoznja.eu info@varnavoznja.eu • 051 223 161 • 041 527 650 Kupon je veljaven od 31.8.2015 do 30.9.2015 in ga predložite na blagajni skupaj z izbranim izdelkom. Na izbrane dneve vam nudimo 20 % popust na na vse hlače v trgovini Blagomix na Vrhniki. HLAČE s°b°ta' 5.9. • torek, 15.9. • sreda, 30.9. NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 59 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAS ČASOPIS 59 Cenjene stranke vabimo v Agro c e nt e r Vrhnika I V *—m m I jr-^. m. r m ©01/7506 840 Za vas smo pripravili izjemno ugodno ponudbo: Kozarci za vlaganje Krmilna moka 25/1 3,99 € Sladkor 25/1 (m) Sladkor Opažne plošče na Jelovškovi 7 r Bukovi in smrekovi peleti Lesene letve m ii«'j j1 Naši odkupovalce lahko pokličete na telefonske številke: za odkup lesa: 031 385 737 - g. FRANCI MODIC za odkup živine: 031 333 409 - g. FRANC DOLENC za odkup mleka: 031 560 593 - ga. MOJCA ŠEM ROV Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Želite tudi vi objaviti zahvalo? Pošijtfenam jo po ¿lektrorSkv' ^MQpošti na naaCateopiS^zaVod-eankpfcSi ' Jbesedilo ' v wordu, sliko kot P pripbnko) jali po klasični pošti P na utti eB§opi|,TržaŠka 9, \ 1360 Vrhnika. Cera llhvaielje evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov plačnika in telefon. 5. septembra 2015 mineva dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi EDVARD dolničar. Dnevi, ko ga ni, so dolgi in žalostni. O, le zakaj tako mora bit, ko nazadnje življenje vendarle lepo je, če vanj verjameš le! Ne morem mu zameriti in tudi ne smem, čeprav s seboj odnesel je del mojega srca. A nazadnje naj priznam, da ko mi je najbolj hudo, me pomirja to, da pa vendarle se spet skupaj na drugem, lepšem, bolj pravičnem svetu zopet srečamo. Realnost pa je ta, da imam sina dva in da vsakemu pripada polovica mojega srca in čeprav dragega Edvarda med nami več ni, v naših srcih še naprej živi, živi! Mama, brat Dejan, Miro GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp Prodaja peletov in drv Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041 742 018 VOE9yv IVI Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 13BO Vrhnika, GSM: 041 53S 7S8 www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno naiceneše ogrevanje Za vedno se je poslovila naša mama in babica PAVLA LESKOVEC, po domače Glažarjeva Pavla, 1938-2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Arko. Posebna zahvala gospodu Francu Hočevarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Ra-skovec in Pogrebni službi Vrhovec. Sin Peter z družino Vrhnika, avgust 2015 NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 60 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KLUB ZVESTOBE MyCITROËNplus >080 3015 DO 24 OBROKOV S KARTICO DINERS CLUB CITROËN en AVTOHIŠA SELISKAR NOVI, NAJVEČJI IN NAJSODOBNEJŠI PRODAJNO-SERVISNI CENTER CITROËN NA NOTRANJSKEM CITROËN JUMPER L3H2 2.2 HD¡ 130 že od 15.590 C + DDV V PRIMERU CITROËN FINANCIRANJA CITROËN C-ELYSÉE 1.2 VTI 72 SEDUCTION (53kw) že od 9.490 €*+KÂSKÔffi V PRIMERU CITROËN FINANCIRANIA 20°/ POPUST NA SERVISNE STORITVE Ponudi se ne zdnižuieio. oooiist ne velia za ličarske in kleoarske s te kupon in qa prinesite r Ti 72 BVMI: maloprodajna cena z DDV in vtoučenimi bonusi K odplačaranje; mesečni obrok je 102 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 03.07.2015 znaša 7,8% in se spremeni, če se spremenijo 6,4%; financirana vrednost 6.643 EUR; skupni znesek za plačilo 11.165 EUR; stranka v primeru Citroen Finarraranja prejme tudi jamsto za defao 5 let [i/k^učuje dvoletno pogodbeno | i Financiranje bonus in bonus .stara za novel je 9.490 EUR; mesečno ,-j.i.. «i jsti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno ohestno mero ^garanciHoz.™ , ™ ., «unnunrc to«, zavarovanje za 1 EUR za pivo le»; Citroen Finandranje lo razprodate zaloa za fizične osebe or pooblaščenih Dtodaialdh Otročnovih vozil v Sloreniii, ki sodeluieio v akdr. Povprečna poraba goriva: 4,1-7,3/100 km, emisije C02: 108-168 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemneaa ozona, delcev PM,„ in PM, c ter dušikovih oksidov. rRPATi'uPTPrwNni nnip 15 let i uiuiuf ritman c! Avtohiša Seliškar d.o.o., IOC Zapolje l/2a, 1370 Logatec, PRODAJA VOZIL: 01/7502-252, 040 307 711, SERVIS VOZIL: 01/7502-253, 070 720 330 prodaia@avtohisa-seliskar.si, servis@avtohisa-seliskar.si kUhi h Ot <12 otl Končane skupne so poti, v spominu so ostale kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani... ZAHVALA V 79. letu starosti se je za vedno poslovila draga mami in babi milena lešnjak 27. 3.1936-28. 7. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo imeli radi in na koncu njene poti izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali denar, darovali za svete maše, se od nje poslovili ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo Zdravstvenemu domu Vrhnika: zdravnikom urgentne službe, zdravnici dr. Ireni Brenčič Petrovčič, sestri ga. Renati Jeršin, patronažnim sestram ga. Veri Logar, ga. Klari in ga. Mojci za vso strokovno medicinsko pomoč in podporo v zadnjih mesecih maminega življenja. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Vrhovec za organizacijo pogreba, pevcem Okteta Raskovec in gospodu župniku Blažu Gregorcu za lep cerkveni obred. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Hči Andreja z družino Ni je več na vrtu, ne v hiši nič več. Glas se njen ne sliši, in če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga sestra in teta marija trček iz Bevk Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku in govorcu za lep govor. Hvala pevcem in pogrebni službi. Posebno pa se zahvaljujemo Francitu za dolgoletno nesebično pomoč, kakor tudi Jožetu in posameznim krajanom za občasno pomoč. Lepa hvala tudi vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. In v naši zavesti, prižgal lučko spomina... ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil dragi oče in stari ata STANISLAV DOLENC (1943-2015) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Marku Koširju za lep nagovor, sveto mašo in opravljen pogrebni obred ter Pogrebni službi Pieta za strokovno organizacijo pogreba. Hvala tudi zdravniškemu osebju, ki ga je negovalo na domu. Vsi njegovi Borovnica, julij 2015 ZAHVALA Ob izgubi najine tete marije markelj 9. 8. 1930 - 24. 7. 2015 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od nje. Prav tako se zahvaljujemo Domu za starejše občane na Vrhniki za nego in Pogrebni službi Vrhovec za lepo pogrebno slovesnost. Nečakinji Silvana in Lea z družinama Kje so tiste stezice, ki so včasih bile? Zdaj pa raste grmovje in zelene trave. ZAHVALA FRANC birtič 1927-2015 Ob nenadni izgubi očeta in starega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sokraja-nom, sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo njegovemu dolgoletnemu prijatelju gospodu Ra-dovanu Hrastu za ganljiv poslovilni govor, župniku Alojziju Golobu za lepo opravljen pogreb, Lovski družini Sinji Vrh, Pogrebni službi Vrhovec, zahvala tudi pevcem in rogistom. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči: hči Vesna z družino Šujica, julij 2015 Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina... Zapustil nas je naš dragi ata STANISLAV brenčič 7. 5. 1929 - 14. 7. 2015 iz Podlipe Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu Martinu Golobu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec in PGD Podlipa - Smrečje za ves trud, ki so ga poklonili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem zaposlenim doma Marija in Marte Logatec, ki so lepo skrbeli zanj. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Julij 2015 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ( A. M. Slomšek) ZAHVALA Blaž janša 9. 1. 1933 - 2. 7. 2015 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala velja zdravniku dr. Kušarju, patronažni sestri Cilki. Zahvala g. župniku Bogdanu za izrečene besede in lepo opravljen obred. Zahvala tudi pevskemu zboru T. D. Briše ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvaležni smo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Setnik, 23. julij 2015 NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 61 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 61 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. MARKO MELE (14. 6. 1964 - 22. 7. 2015) Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, čutili z nami neizmerno bolečino in nas bodrili. Zahvaljujemo se vsem krajanom Bevk, sodelavcem, prijateljem, sosedom in sorodnikom. Hvala Romani, Mariji, Anici, Franciju za vso pomoč in čustveno podporo. Marko, neizmerno te bomo pogrešali. Za večno boš v naših srcih. Žena Irena, sinova Jure in Rok, mama Anica in sestra Jana z družino ZAHVALA V 94. letu se je poslovila od nas ANA RUS (rojena Kršinar) 17. 6. 1921 - 22. 7. 2015 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za zrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Alojziju Golobu za lepo opravljen cerkveni obred, Pogrebni službi Vrhovec in osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrb za našo mamo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Šujica, julij 2015 Po težki bolezni se je za vedno poslovil naš dragi RUDI SKOPEC 16. 3. 1950 - 26. 7. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Mladinskemu gledališču Ljubljana, znancem za podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi gospodu župniku in Pogrebni službi Lavanda za vso prilagodljivost in lep pogrebni obred. Hvala tudi pevskemu zboru in harmonikarju za upoštevanje naših želja. Vsi njegovi Zaklanec, julij 2015 ZAHVALA Na svoj rojstni dan je za vedno zaspala ANA OREL, rojena Mesec 24. 7. 1927 - 24. 7. 2015 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem preostalim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ter Oktetu Raskovec za zapete žalostinke. Zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za vso potrebno nego in lajšanje bolečin. Pogrebni službi Vrhovec, s. p., se zahvaljujemo za prijazen in sočuten poln odnos. Iskreno se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo z nami pospremili k večnemu počitku na njeni zadnji poti. Vsi njeni Piš vetra posušil bo solze, klopotec oznanil jesen, življenje le kratka je pesem, to zdaj, ko te ni, dobro vem. ZAHVALA Ob nenadni izgubi ANTONA ŠRAJA z Laz pri Borovnici 6. 3. 1946 - 20. 7. 2015 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, tople besede, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se članom PGD Borovnica za ganljivo slovo, Pogrebni službi Pieta, g. župniku Janezu Šilarju, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem prisotnim v danem trenutku za trud in požrtvovalnost, da bi ga ohranili pri življenju. Žena Jana in hčerki Urša - Tanja in Irena z družinama Ko se vrata zaprejo, stojimo in nemo zremo v upanju, da nam bo odhajajoči namenil še zadnji pozdrav ... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mami, babice in prababice GRETI PERŠIN se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Zahvala tudi osebju Doma starejših na Gubčevi v Logatcu, Pogrebni službi Pieta, čelistkama gospe Alenki in gospe Urši ter gospodu župniku za obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Borovnica, avgust 2015 Prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob nenadni, prerani in boleči izgubi našega moža, očeta, sina, brata, zeta, vnuka, nečaka, bratranca, soseda, prijatelja in sodelavca daniela burjeka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, gasilcem in sošolcem za izrečeno sožalje, podarjene sveče ter druge darove. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Darija, hčerki Sandra in Rebeka, oče Pavle, mama Andreja, tašča Francka in brat Miha Avgust 2015, Črni Vrh ZAHVALA Ob izgubi dragega brata in strica JANEZA KNAPIČA 1942-2015 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. V imenu sorodstva sestra Nada z družino Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Zahvala ob izgubi naše mame Minke MARIJA korce 1935-2015 Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in vsem, ki ste ji stali ob strani v zadnjih dneh. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovanje cvetja in sveč ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Brenčičevi ter ekipi nujne medicinke pomoči na Vrhniki za hiter in prijazen odziv. Vsi njeni Vrhnika, Logatec, avgust 2015 In pride čas, ko si srce želi spati in v večni sen odpotovati. ZAHVALA V 92. letu starosti se je tiho poslovila naša ljuba mama, stara mama in prababica MARIJA SKOPEC 1924-2015 Vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom se zahvaljujemo za to-lažilne besede, darovano cvetje, sveče in darove za maše. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnjo poti v večnost. Mama, hvala za vse dobro, ki si nam ga dala. Hčerke z družinami in pravnuki Drenov Grič, Horjul, julij 2015 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A.M. Slomšek) V 79. letu starosti nas je zapustil mož, ati, dedi in pradedi ANTON kopač 2. 11. 1936 - 7. 8. 2015 Gabrje 44, Dobrova Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. Župniku Alojziju Golobu, pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Žena Marija, sinova Miha in Florijan z ženo Marijo, hčerki Mirjam in Anka z možem Mihom, vnuki: Alja, Karmen, Kristijan, Klara, Žan, Aljaž, Nejc, Anže in pravnukinja Lilly POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C« 01/755 14 37 (« 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 62 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lavanda pogrebne storitve MARJAN ZVOKELJ S. P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si G? * Rupnik Janez, s.p. | 031 554 121 | 01 755 27 14 Tržaška cesta 3 | Vrhnika | Slovenija cvetlicarnajana@siol.net | www.cvetlicarna-jana.si t Ugodne • ikebane od • žarni vencki • venci o ü 30 € od 50 € 0 € RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK $. p. Računovodske storitve Davčno svetovanje pVKCIJp Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan5005@yahoo.com KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - POSTALI - 3ALKONSKE OBROBE - NAGRO&NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marlco.dolnicar@siol.net Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir. Izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči. ZAHVALA V nedeljskem popoldnevu, 12. julija, je za vedno mirno zaspala naša teta Mici MARIJA PETRIČ rojena Trček 1922-2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala g. kaplanu Martinu Golobu za lep pogrebni obred. Zahvala velja tudi Pogrebni službi Vrhovec, trobentaču in pevcem za izbrane in lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Verd ZAHVALA Od nas se je poslovila draga žena in teta ANGELA KUŠAR, rojena Dolinar 16. 10. 1927 - 24. 7. 2015 Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot in se od nje poslovili. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darove za svete maše, rože in cvetje. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Žalujoči mož Ivan Draževnik, Avgust 2015 ZAHVALA joze prebil 5. 3. 1932 - 3. 7. 2015 Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno so-žalje, darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Lavanda in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi domači Zaklanec, julij 2015 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Magdalene majde zorc (rojene Brenčič) 22. 4. 1936 - 23. 6. 2015 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec ter za tolažilne besede in govor ob odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Vinko, hči Tatjana z družino, sinova Vinko in Damjan z družinama, vnuki in pravnuki 31. 7. 2015 smo se poslovili od mame, babice in prababice MARIJE krašovec z Vrhnike 20. 3. 1923 - 27. 7. 2015 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji pomagali in jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni "Tebi pa, kraljevska gora Montaž, naj se še enkrat zahvalim, preden te pozdravim v slovo. Kaj si mi bil in kaj si mi še, tega pač nihče ne bo nikdar dodobra doumel in vedel... Ko me več ne bo, nakloni mojemu imenu skromen prostorček na ponosnem pročelju svojih sten, moje srce pa shrani visoko v svoje prelepe skale." Julius Kugy V slovo, tebi IVAN OBLAK, ki si bil topel, pristen, plemenit in iskren. Tvoji domači in prijatelji Iskrena hvala, vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste mu polepšali življenje. ZAHVALA Ob smrti naše žene, mame, babice in prababice MARIJE LESKOVEC, rojene Cerk, se iskreno zahvaljujemo osebju ZD Vrhnika in bolnišnicama Izola ter Valdoltra za njihovo prijaznost, skrb in pomoč. Zahvala velja gospodu dekanu Blažu Gregorcu in gospodu Gregorju Go-rencu za poslovilne besede. Hvala Kvartetu Raskovec, organi-stu, trobentaču, Cvetličarni Karmen in Pogrebni službi Vrhovec, ki so nam pomagali pripraviti njeno zadnjo pot. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nas tolažili in nam izrekli sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in druge namene. Za vedno boš ostala v naših srcih. Mož Tone, hčerki Majdi in Bari z družinama Prazen dom je in dvorišče, naše oko zamen te išče ... V 85. letu starosti se je od nas poslovil mož, ati in stari ata JANEZ PERKO 2. 5. 1930 - 29. 6. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku Alojziju Golobu za pogrebni obred, Pogrebni službi Vrhovec in članom PGD Podsmreka za njihovo pomoč v času pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Rezka, sinova Toni in Franci ter hčerka Marija z družinami Draževnik, junij 2015 NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 63 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Gostišča Mesec z Zaplane, se je glasilo: »Gostišče s tradicijo«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Anici podobnik iz sinje Gorice, Lojzu perparju iz Betajnove in Milanu Zeliču iz Borovnice. Nagrajenci bodo po pošti prejeli darilne bone s katerimi bodo lahko okusili dobrote Gostišča Mesec z Zaplane. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 15. septembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. naprodaj v TIC Vrhnika Mitja Avsenik s.p. mobitel: 041 581 819 Gozdarstvo, sečnja in spravilo lesa, gojitvena dela, odkup lesa in gozdov Drganja sela 7a, 8351 Straža, Slovenija, e-mail: avsenik.mitja@gmail.com naš časopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 429/31. 8. 2015 CM K 64 64 NAS ČASOPIS Oglasi 31. avgust 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NEOMEJENE KOMUNIKACIJE PREMIUM Tablični računalnik 10,1" Odys Zaslon: 25,7 cm (10,1") zaslon na dotik z IPS tehnologijo Ločljivost: 1280 x 800 slikovnih pik Procesor: Intel® Atom ™ Z3735F Quad Core (1,33-1,83GHz) Grafika: Intel® Gen 7 Pomnilnik: 2 GB Pomnilnika: 32 GB Memory Card Reader: microSD, SDHC (do 32 GB). Komunikacija: WiFi, Bluetooth 4.0 Priključki: USB 2.0, 3.5mm jack, HDMI Baterije: do 6 ur baterije za predvajanje videa Kamera: 2 milijona slikovnih pik (zadaj), 2 milijona slikovnih pik (spredaj) Dimenzije / teža: (W x H x D) 257 x 178 x 9,7 mm / 680 g Operacijski sistem: Microsoft Windows 8.1 32 bit Tiskalnik HP DJ 3545 e-AiO • funkcije: tiskanje/skeniranje/kopiranje/ePrint • format in tehnologija: A4, brizgalna • ločljivost tiskanja: do 4800 x 1200 dpi • hitrost tiskanja (ISO): do 8,8 čb, 5,2 b • povezave: USB, Wireless • ostalo: 5cm Mono LCD, duplex, brezrobo tiskanje • Garancija: 1 leto • HP ePrint, Apple AirPrint,Wireless direct printing Ugodna cena barv! Šarile - zavitek profesionalnega hp papirja. KLICI V VSA SL OMREŽJA SMS/MM Prenosnik Asus 17,3" X751MJ-TY005H • Intel Quad-Core Pentium N3540 Processor (2M Cache, 2.16 GHz, up to 2.66 GHz) • Pomnilnik: 4 GB DDR3 DRAM • Trdi disk: 1TB 5400RPM 2.5 HDD • Optična enota: DVD SuperMulti • Zaslon: 17,3" HD+ (1600x900) • Grafična kartica: NVIDIA GeForce 920M DDR3L 1 GB • Brezžična povezava: Wi-Fi, Bluetooth 4.0 • Zvočniki: SonicMaster vgrajeni zvočniki in mikrofon • Kamera: VGA web camera • Tipkovnica: Chiclet tipkovnica • Čitalec kartic: SD MMC • Baterija: 37WHrs, 4S1P, 4-cell Li-ion Battery Pack • Operacijski sistem: Windows 8.1 (64bit) • Dimenzije: 41.5(W) x 27.2(D) x 3.04 ~ 3.55 (H) cm • Masa: 2.80 KG (z baterijo) • Barva: Bela • Priključki: 1x Headphone-out & Audio-in Combo Jack, 1x RJ45 LAN, 1x VGA Port (D-Sub), 1x HDMI, 2x USB 2.0, 1x USB 3.0 • Garancija: 2 leti Pick-up & Return mednarodne garancije NEOMEJENO NEOMEJENO PRIPOROČAMO! PRINT & GO velikoformatno barvno printanje popust na storitve fotokopiranja, tiskanja, skeniranja, spiralne vezave, 914 mm Huawei P8_ V paketu PREMIUM M 16 EUR x24 Skupaj 30,90 EUR/mesec Tušmobilov pooblaščeni prodajalec, PE Vrhnika, Tel: 070 210 814. Dodeljene količine veljajo v radijskem omrežju Tušmobila. Ponudba je namenjena novim naročnikom, obstoječi naročniki z veljavnim aneksom pa se o načinu prehoda lahko informirajo na prodajnih mestih. Vključene količine storitev veljajo v radijskem omrežju Tušmobila (prikaz omrežja: Tusmobil), storitve opravljene iz radijskega omrežja ponudnika nacionalnega gostovanja (prikaz omrežja: Tusmobil Mobitel ali znak za gostovanje) in storitve po porabi vključenih količin v radijskem omrežju Tušmobila se obračunajo dodatno po Ceniku. Za pakete PREMIUM veljajo Posebni pogoji naročniških paketov "PREMIUM", ki med drugim določajo, da se hitrost prenosa podatkov v paketu PREMIUM XL v radijskem omrežju Tušmobila po porabljenih 25 GB prenosa podatkov omeji na največ 128 kbit/s. Vključenih količin paketov ni mogoče porabiti za klice in druge storitve (SMS, MMS, prenos podatkov; skupaj s klici "storitve") na posebnih in komercialnih številkah, ali storitve, ki so prejete ali vzpostavljene iz tujine ali klice v tujino. Prenos podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja se obračuna posebej. Cene terminalov v naročniških paketih Premium veljajo ob sklenitvi aneksa za razširjeni paket z Opcijo za obdobje vezave 24 mesecev Z izbiro Opcije se naročniku za določeno naročnino dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkov, in obenem omogoči določena višja stopnja popusta za terminal ali akcijsko blago kot je ta na voljo v razširjenem paketu brez Opcije. Natančna pravila obračunavanja in porabe so opisana v Ceniku, na spletni strani www.tusmobilsi, ter dostopna na brezplačni telefonski številki 080 700 700 ter v vseh poslovalnicah Tušmobila. Ponudba velja do spremembe ali preklica. Vse cene vključujejo DDV. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se naročniku obračuna enkratni strošek priključnine v višini 12 EUR. Več informacij na 080 700 700, www.tusmobil.si in na vseh prodajnih mestih. telemach I tusmobil