■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Svež veter na Ptuju, Martin Milec 'vroča tema'
O Stran 16
Po mestni občini Ptuj • Bil je čas za lokalno samoupravo in za razvoj
Z> Stran 2
Po naših občinah Gorišnica • Svetniki soglasno proti visoki podražitvi vode Z> Stran 7
Reportaža Grajena • 'Naj pridejo pogledat, kako se tu živi...!" Z> Stran 32
Ptuj, petek, 2. julija 2010
letnik LXIII • št. 50 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Sredi žetve ječmena
Slaba letina, še slabša cena
Končno je lepo vreme naklonjeno tudi kmetijcem, ki so v tem času sredi žetve pridelka ječmena. Kljub temu pa ni pravega razloga za veselje, saj letina ne kaže najbolje, še slabše pa je s ceno, saj je najnižja do sedaj.
Čeprav je bil lani ječmen posejan na nekoliko večjih površina kot v minulih letih, po prvih dneh žetve, ki se je pričela v prejšnjem tednu, kmetovalci niso zadovoljni s količino in kvaliteto zrnja. Poznavalci vedo, da je sušno obdobje pritisnilo ob najbolj nepravem času, tako da bo pridelek precej nižji, kot so sprva pričakovali. Še bolj žalostno pa je, da se obeta tudi daleč najnižja cena do sedaj, saj bodo za tono suhega ječmena prejeli le od 90 do 100 evrov. V mnogih primerih s to ceno ne bodo pokriti niti vsi stroški proizvodnje in kmetovanja.
Nekoliko bolje pa kaže pridelku oljne ogrščice, ki v teh dneh že pridno zori. Prvi pregledi kažejo, da bo pridelek srednje dober, zadovoljiva pa naj bi bila tudi cena zanjo, saj je vezana na ceno naftnih derivatov, ti pa so se pred kratkim spet podražili. Po prvih ocenah kaže dobro tudi pridelku pšenice, saj je bilo v pravem času rasti zrnja vlage dovolj.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Staro mestno jedro - umiranje na obroke M Ormož • Seja občinskega sveta
Življenje v starem mestnem Veliko besed za nic jedru - najhujša kazen?
Sredi junija so v ptujsko Mestno hišo prejeli peticijo in Prešernove ulice ter s Slovenskega trga, v kateri staro mestno jedro umira na obroke.
21 podpisnikov iz Murkove podpisniki ugotavljajo, da
V ponedeljek so v Ormožu zasedali občinski svetniki na 34. redni seji občinskega sveta in obravnavali 14 točk dnevnega reda. Največ pozornosti so namenili poročilu o delovanju Centra za starejše občane, letnemu poročilu o poslovanju Javne razvojne agencije Ormož in zaključnemu računu občinskega proračuna občine.
S peticijo zahtevajo znižanje najemnin poslovnih prostorov v mestnem jedru, ukinitev najemnin za koriščenje prostorov na trgih in pločnikih, ki vsebinsko bogatijo življenje Ptuja, ponovno oddajo v najem vseh občinskih prostorov v starem mestnem jedru, ki so prava sramota Ptuja, oziroma izdajo občinskega od-
loka o ustreznem videzu in vzdrževanju poslovnih prostorov v zasebni lasti, ki se že vrsto let ne uporabljajo, subvencioniranju uporabnikov poslovnih prostorov, ki vsebinsko bogatijo mesto, odločnejši boj zoper vandalizem, natančno opredelitev odstotka iz zemljiških prispevkov ter od prodaje občinskega zemljišča,
Foto: Črtomir Goznik
ki bo namenjeno izključno revitalizaciji starega mestnega jedra, prav tako pa se zavzemajo za aktivnejše in vsebinsko bogatejše delovanje Turistično-informativ-nega centra Ptuj.
Začetnik akcije najnovejšega primera peticije mestni oblasti je bil Vojo Veličkovic. V preteklosti je vodil že več takšnih ali podobnih akcij, pa se nanje mestni oblastniki praviloma niso odzivali. Po njegovem je neodgovorno, da so nekateri lokali že vrsto let prazni, nekateri podjetniki pa dolga leta zaman čakajo, da bi dobili svojo priložnost za realizacijo vsebin, ki bi v mestno jedro zagotovo prinesle pričakovano svežino.
O Stran 3
Na seji občinskega sveta je bilo zelo vroče; pa ne, ker bi se pokvarila klimatska naprava, temveč zaradi vročih besed, ki so padale. Prekipelo je namreč občinskemu svetniku Bogomir-ju Luciju, ki ga župan Alojz Sok vedno znova kljub stalnim opozorilom Lucija naslavlja z Ljuci, zaradi česar najbolj trpijo njegovi otroci, saj jih sovrstniki zaradi tovrstne izgovarjave priimka v šoli zasmehujejo. Bogomir Luci je prepričan, da župan to počne nalašč, sam pa se sprašuje, kako bi se počutil Sok, če bi ga on klical gospod Fruc, saj na steklenici omenjene pijače piše totalno zmešan sok.
V nadaljevanju je poročilo o delovanju Centra z starejše občane podal mag. Marko Roz-
man, ki je povedal, da je v letu 2009 v domu bivalo 151 stanovalcev, od tega 92 iz UE Ormož; ugotavljajo, da se delež stanovalcev iz UE Ormož iz leta v leto počasi, a vztrajno zvišuje. Najpogostejši razlog za namestitev je zdravstveno stanje, ki zajema 64 % delež, na drugem mestu s 25 % so sprejemi na lastno željo. Dejal je še, da so ob odprtju doma pred 8 leti napovedali, da cena oskrbnega dne ne bo bistveno višja od cen v domovih, ki jih gradi država, kljub temu da je gradnja v celoti financirana s krediti. Ta cilj so uspeli v celoti realizirati. Mag. Rozman je predstavil dejavnost Pomoč družini na domu, ki jo izvajajo na domovih uporabnikov.
O Stran 5
Ptuj • Dvajset let od prvih večstrankarskih volitev
Bil je čas za lokalno samoupravo in za razvoj
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je ptujski župan Štefan Čelan 28. junija pripravil sprejem ob 20. obletnici prvih večstrankarskih volitev v takratni občini Ptuj, današnjem območju Upravne enote Ptuj, in vodij političnih strank.
Foto: Črtomir Goznik
28. junija je minilo 20 let, odkar je Skupščina občine Ptuj na svoji prvi seji leta 1990 jzvolila svoje vodstvo. Ob tej priložnosti je ptujski župan Štefan Čelan pripravil sprejem v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Žampa
Prve volitve so bile 22. aprila 1990. Skupščina občine Ptuj se je na prvi seji sestala 28. junija in izvolila svoje vodstvo: za predsednika SO Ptuj Vojteha Rajherja, za predsednika izvršnega sveta SO Ptuj Janeza Laha in sedem članov izvršnega sveta. Devetnajstega julija so bili izvoljeni še preostali štirje člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov SO Ptuj.
Ptujski župan še vedno čuti pozitivno energijo in pogum takrat izvoljenih delegatov, ki
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Vogrinec
so pred dvajsetimi leti sprejeli več pomembnih odločitev za razvoj takratne velike občine, ki je imela 75 tisoč prebivalcev, in jo razdelili na mestno občino in več manjših občin po zahodnoevropskem modelu. Ne glede na deljena mnenja o tem, kaj je lokalna samouprava prinesla v to okolje, je prepričan, da je prinesla več pozitivnega kot negativnega. Proračun SO Ptuj je takrat znašal 15 milijonov evrov, proračuni vseh občin skupaj pa danes znašajo 75 milijonov evrov, že to pove veliko. Z velikim veseljem in
Foto: Črtomir Goznik
Jani Petek
ponosom se danes z gosti iz EU zapelje skozi Markovce, Videm, Gorišnico, Žetale, Jur-šince, povsod je opazen velik napredek. Pred dvajsetimi leti je bila slika še popolnoma drugačna.
Lokalna samouprava omogoča ustvarjanje čim večjemu številu ljudi, to je pomembna kvaliteta, da o ustvarjanju civilne družbe niti ne govorimo. Členitev MO Ptuj je bil moder politični dogovor, takratni delegati so znali sprejeti odgovorne in ključne odločitve. Tudi odločitev za ustanovitev ZRS Bistra je bila prava odločitev, odločitev za to, da je Ptuj dobil domicil za znanost, kar je eden od pomembnih razvojnih vidikov.
Udeležence svečanega zbora je ob 20. obletnici pozdravil tudi prvi predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Janez Lah, ki je vodil takratno ptujsko vlado pol leta. Povedal je, da je vesel snidenja po toliko letih, nekateri so svoje sanje že izsanjali, drugi še ne. Pomembno je, kaj je dobro za nas in ne kdo ima prav, tega bi se tudi danes morali veliko bolj zavedati. Janeza Laha je na čelu izvršnega sveta SO Ptuj zamenjal Branko Bru-men. »To so bili zelo turbulentni časi, ponosni smo na opravljeno delo, ne toliko po opravljenih investicijah, ker je bil to čas za lokalno samoupravo. V tistem času smo veliko naredili tudi na področju prostorske ureditve kot najpomembnejšega vzvoda lokalne samouprave za razvoj. Uspeli smo vzpo-
Franc Obran
Foto: Črtomir Goznik
Janez Lah
staviti smernice razvoja in na novo urediti delovanje javnih zavodov. Vrhunec naših prizadevanj v obdobju od leta 1990 do 1994 pa predstavlja pridobitev statusa MO Ptuj.«
Spomini na prve večstrankarske volitve so še zelo živi, zbrali smo jih nekaj.
Janez Žampa: »Moji spomini so lepi. Na neki ruševini smo se znašli neuki, da bi naredili nekaj novega. Odgovorni, predsednik SO Ptuj, oba predsednika izvršnega sveta, so modro vodili tisti čas in modro ustvarjali občino do osamosvojitve. Ob nastanku nove države pa je bilo potrebne še več modrosti. Z doseženim sem zelo zadovoljen. Moram pa biti zelo iskren, zadnje čase nam stvari polzijo iz rok, nazadujemo. Demos je postavil demokracijo, ta naj bi bila za vsakega, ne glede na njegovo versko in politično pripadnost.«
Ivan Vogrinec: »V tistem času sem bil najstarejši delegat. Hitro je minilo, lepo je bilo, vsakokrat smo šli z veseljem na sejo, ker smo vedeli, da gre za našo skupno bodočnost. Nismo pa dočakali vsega, kar smo si želeli.«
Jani Petek: »Bilo je nekaj novega, nekaj, kar je ponujalo izziv. Rojevala se je nova država. Res pa je, da v politiki nisem ostal, ker sem se videl drugje, v gospodarstvu. Na opravljeno delo v tistem času pa sem tako kot drugi ponosen.«
Janez Lah: »Ponosen sem, da sem bil pred dvajsetimi leti zraven. Najbolj pa sem tudi
Foto: Črtomir Goznik
Metka Slanic
ponosen na to, ne boste verjeli, da sem odstopil kot predsednik izvršnega sveta. Takrat nisem prišel med iskrene ljudi, mislim, da mnogi še danes niso iskreni. Tako kot sem takrat govoril, govorim še danes, naravnost, brez ovinkov in čim bolj po resnici.«
Franc Obran: »Malo sem razočaran, da se nas ni več zbralo. Kot takratni delegat sem ponosen na opravljeno delo, kar smo naredili za razvoj samostojne Slovenije. Predvsem pa sem ponosen na modro odločitev o členitvi takrat velike občine. Enotnost in modrost izpred dvajsetih let bi potrebovali tudi danes, da bi državo popeljali iz krize.«
Metka Slanič: »Pohvalila bi delo županov oziroma občin, ki so nastale po delitvi velike občine. Povsod je opazen napredek, kar kaže na to, da znajo pripeljati denar v to okolje. To govori tudi o tem, da so v večini pravi ljudje na pravih mestih. Čeprav mislim, da bi se dalo na tem področju še več narediti. Predvsem pa nam manjkajo projekti. Kar zadeva problematiko, ki jo rešujejo v posameznih občinah, pa gre v večini za podobne stvari, ki pa so se prej reševale v veliki občini. Pred dvajsetimi leti smo opravili veliko delo, oblast se je vzpostavljala na novo, tudi odgovornost se je postavljala na novo. Ponosna sem, da sem bila zraven.«
Foto: Črtomir Goznik
Branko Brumen
Branko Brumen: »To je bil
čas za lokalno samoupravo. V tem mandatu smo uspeli formirati mestno občino skupaj z novonastalimi občinami, kot razvojno središče in žarišče nacionalnega pomena na več področjih. Za največji uspeh štejem, da smo si uspeli izboriti mestno občino, kar ni uspelo nekaterim drugim, Piranu, Postojni, Krškemu in še nekaterim drugim. Ni bilo lahko, skupščina kljub sestavi, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, kot preostankom nekdanjega komunalnega sistema, ni vedno sledila političnim igram in tudi intrigam družbenopolitičnega sistema.«
Janez Vrečer: »Čas hitro beži, marsikaj se je uresničilo, marsikaj pa tudi ne, morda so bila pričakovanja ljudi prevelika, kot da bi pozabili, da je treba za vsako stvar najprej trdo delati. Brez dvoma pa je bil v dvajsetih letih dosežen velik napredek.«
Delegati prve skupščine občine Ptuj so se z minuto molka poklonili vsem umrlim delegatom ter Kristini Šamperl Purg, ki je vodila oddelek za družbene dejavnosti, in Francu Ivanu-ši, ki je vodil oddelek za okolje in prostor. Svečanosti ob 20. obletnici prvih večstrankarskih volitev v MO Ptuj se zaradi smrti v družini ni udeležil takratni predsednik SO Ptuj Vojteh Rajher.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Janez Vrečer
Uvodnik
Mater, kako nas imajo radi ...
Že res, da se v naših poslanskih klopeh še naprej sučejo vroče razprave okrog lopu-tanja z vrati, zniževanja plač požrešnemu javnemu sektorju in nekih zelo poštenih nacionalno bančnih interesov, ki nas samo še bolj razdvajajo. Tako so včerajšnje novice o višjih trošarinah na alkoholne pijače in cenejših telefonskih klicih v evro območju verjetno kar zletele mimo nas, kajti po klimatiziranih kafičih se ob hladnem pivu te dni zagotovo več debatira o napakah igralcev in sodnikov na svetovnemu nogometnemu spektaklu. Sicer pa, dragi moji, počitnice so tu. In mnogi že nestrpno štejemo dneve ter čakamo, da pride čas odrešenja, ko se bomo od vsega tega enostavno odklopili in zdrveli na sproščen dopust. A čeprav imamo, kar se tiče naših bratov Hrvatov, še vedno polna usta pelina zaradi nerešenih mejnih zadev, je po govoricah in celo javnomnenj-skih napovedih že dejstvo, da bo kar zajeten del zavednih slovenskih dopustniških duš zletel v naročje prav njim, na njihovo in nam tako blaženo jadransko obalo. Res je sicer, da so prvi odmevi odnosa hrvaških turističnih delavcev do slovenskih gostov pozitivni in celo ugodni, saj so baje nekoliko previdnejši in se - baje - za spoznanje bolj trudijo pri postrežbi, pa tudi cene so zaenkrat še kar vzdržne. Zagotovo pa ni zanemarljivo dejstvo, da se hrvaški parlament prav te dni zelo resno ubada z zakonom, ki odkrito napoveduje boj proti črnemu trgu v turizmu, in to še v tej poletni turistični sezoni. Prebrisani so naši bratje, saj okoli 750 turističnim inšpektorjem obljubljajo večje pristojnosti pri preverjanju neprijavljenih gostov, kršiteljem, med katerimi je bojda kar precej slovenskih turistov in sploh se ne čudim, da jih je -po njihovi oceni - največ prav v Savudriji, pa grozijo precej višje, tudi do 2500 evrov težke kazni ter seveda odvzempro-tipravno pridobljenega zaslužka. In tako si poleg že skoraj rednega turističnega izkupička iz žepov slovenskih turistov naši dobri sosedje obetajo še dodaten zaslužek, saj sploh ne skrivajo svojih pričakovanj, da naj bi še v tem dolgem in vročem poletju z okoli 45.000 inšpekcijskimi pregledi zbrali od kršiteljev za poldrugi milijon evrov kazni. Pa to še ni vse, saj naj bi se mastili še s skoraj s tremi milijoni evrov odvzetih nezakonitih zaslužkov. Mater, nas imajo radi...
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Staro mestno jedro - umiranje na obroke
Življenje in poslovanje v starem mestnem jedru - najhujša kazen?
Sredi junija so v ptujsko Mestno hišo prejeli peticijo 21 podpisnikov iz Murkove in Prešernove ulice ter s Slovenskega trga, v kateri podpisniki ugotavljajo, da staro mestno jedro umira na obroke.
S peticijo zahtevajo znižanje najemnin poslovnih prostorov v mestnem jedru, ukinitev najemnin za koriščenje prostorov na trgih in pločnikih, ki vsebinsko bogatijo življenje Ptuja, ponovno oddajo v najem vseh občinskih prostorov v starem mestnem jedru, ki so prava sramota Ptuja, oziroma izdajo občinskega odloka o ustreznem videzu in vzdrževanju poslovnih prostorov v zasebni lasti, ki se že vrsto let ne uporabljajo, subvencioniranju uporabnikov poslovnih prostorov, ki vsebinsko bogatijo mesto, odločnejši boj zoper vandalizem, natančno opredelitev odstotka iz zemljiških prispevkov ter od prodaje občinskega zemljišča, ki bo namenjeno izključno revitalizaciji starega mestnega jedra, prav tako pa se zavzemajo za aktivnejše in vsebinsko bogatejše delovanje Turistično-informativnega centra Ptuj.
Začetnik akcije najnovejšega primera peticije mestni oblasti je bil Vojo Veličkovic. V preteklosti je vodil že več takšnih ali podobnih akcij, pa se nanje mestni oblastniki praviloma niso odzivali. Po njegovem je neodgovorno, da so nekateri lokali že vrsto let prazni, nekateri podjetniki pa dolga leta zaman čakajo, da bi dobili svojo priložnost za realizacijo vsebin, ki bi v mestno jedro zagotovo prinesle pričakovano svežino. Z zahtevami iz peticije mislijo njeni podpisniki zelo resno. Če ne bodo dobili ustreznih odgovorov, bodo za mesec dni sredi turistične sezone ustavili poslovanje, izrazili državljansko nepokorščino z ustavitvijo plačevanja občinskih taks, obiskovalce svojih lokalov obvestili, da so državljani drugega reda, z njimi vred pa tudi oni, bojkotirali bodo vse akcije v zvezi s programom v
okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012, v skrajnem primeru pa tudi opustili dejavnost.
Zdajšnje razmere in možnosti življenja in poslovanja podpisniki peticije označujejo kot umiranje na obroke. Počasi in zanesljivo izgubljajo moč. Ni več izzivov, borba za golo preživetje njih in njihovih družin prehaja v agonijo. Življenje in poslovanje v starih mestnih jedrih evropskih mest in tudi v marsikaterem slovenskem je privilegij, na Ptuju pa najhujša kazen, ugotavljajo. Ptujska razvojna politika je le polnjenje občinske blagajne s stalnim povečevanjem najemnin za poslovne prostore in javne površine, ki jih uporabljajo za svojo dejavnost (terase in podobno), nihče pa ne skrbi za zaščito občanov in njihovega premoženja ter najetih poslovnih prostorov pred van-dalizmom. Selitev življenja in dogajanja v trgovske centre zunaj mesta in neenakomeren razvoj mesta vodita v pogubo lastnike oziroma najemnike malih lokalov v mestu, ob tem pa mestno jedro na nekaterih območjih ponuja strašljiv videz nekaterih poslovnih prostorov - in to prav v času, ko se mesto pripravlja na projekt EPK. Dosedanji dve javni tribuni o starem mestnem jedru, na njih so govorili o vandalizmu ter življenju in delu v mestnem jedru, nista obrodili sadov. Skrajni čas je, da se nekaj naredi v prid življenju in delu v mestnem jedru, ali pa v skrajnem primeru grozijo s prenehanjem dejavnosti.
Oblast ima zvezane roke?
Ptujski župan Štefan Čelan
peticije za zdaj za javnost ni
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko mestno jedro - umiranje na obroke?
želel komentirati, ker se bo s podpisniki sestal v teh dneh. Dejstvo je, pravi, da se je o občinskih prostorih mogoče pogovarjati, glede zasebne lastnike pa ima mestna oblast zvezane roke.
S vsebino peticije so se na 40. seji sveta MO Ptuj seznanili tudi mestni svetniki, a o njej niso razpravljali. Več pozornosti so ji posvetili člani sveta ČS Center, ki so se prav tako kot mestni svetniki sestali 21. junija. Kot je povedal predsednik sveta ČS Center Boris Mio-činovic, so ugotovili, da se v razvoj mestnega jedra ne vlaga na račun večjega razvoja vaškega okolja občine, ki se mu posveča bistveno večja pozornost in tudi več denarja zaradi delovanja številnih civilnih iniciativ. Stanje na območju starega mestnega jedra je dejansko zaskrbljujoče, celo alarmantno, zato je nujno, da mestni svet sprejme konkretne rešitve politike revitalizacije starega mestnega jedra in vztraja pri njeni realizaciji. Zavedati se je potrebno, da brez starega mestnega jedra ni mesta in mestne občine. Peticija je v bistvu opozorilo za odsotnost že
omenjene konkretne strateške in dolgoročne politike na tem področju. Mačehovski odnos do razvoja mestnega jedra se dogaja že desetletja, premalo pa so se mestni oblastniki angažirali tudi pri gradnji velikih poslovnih centrov na obrobju mesta, ki so še pospešili umiranje mestnega jedra na obroke, ker teh investitorjev niso zavezali k temu, da bi v mestnem jedru poskrbeli za odpiranje majhnih lokalov z butično ponudbo.
Za znižanje najemnin ni pravne podlage
Najnovejšo peticijo obrtnikov in podjetnikov v starem mestnem jedru je prejel tudi direktor javnega podjetja Javne službe mag. Janko Širec, ki je pred srečanjem s podpisniki peticije povedal: »V Mestni občini Ptuj sta v veljavi Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem iz leta 2007 in Pravilnik o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže iz leta 2008. Vsak poslovni prostor in garaža sta
točkovana v skladu z delovnim navodilom za točkovanje poslovnih prostorov in garaž v skladu s pravilnikom.V skladu z njim se vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, usklajuje vsako leto z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.
Poslovni prostori v glavnem služijo dobičkonosnim dejavnostim in glede na dikcijo Zakona o stvarnem premoženju države je nujno, da se Mestna občina Ptuj v takih primerih obnaša tržno. Iz navedenega sledi, da Mestna občina Ptuj za znižanje cen najemnin nima pravne podlage.
Glede pobude podpisnikov peticije, da je potrebno ponovno oddati v najem občinske prostore v starem mestnem jedru, ki so prava sramota Ptuja, pa naslednje: MO Ptuj ima v starem mestnem jedru Ptuja v lasti 124 poslovnih prostorov, ki so locirani na območju celotnega starega mestnega jedra. Po najnovejših podatkih je trenutno praznih 12 poslovnih prostorov, od tega so trije izključno skladiščni prostori in se nahajajo na dvoriščih več-stanovanjskih stavb, eden je gostinski lokal, pet poslovnih prostorov je v fazi prenove, najemnikom bodo na voljo po izvedeni prenovi; za tri prazne poslovne prostore pa že tečejo postopki za oddajo v najem. Za nobenega od teh poslovnih prostorov ni mogoče trditi, da so v sramoto Ptuja, ker so v slabem stanju.
Mestna občina Ptuj je največji posamični lastnik nepremičnin v starem mestnem jedru. Zaradi velike odgovornosti lokalne skupnosti do lastne materialne dediščine, ki je v veliki meri skoncentrirana v ptujskem mestnem središču in v njegovi neposredni okolici,
se trudimo svoje nepremičnine primerno vzdrževati.
V	starem mestnem jedru Ptuja pa je mogoče opaziti prazne in tudi slabo vzdrževane poslovne prostore, ki pa niso nujno last MO Ptuj. Veliko število poslovnih prostorov je MO Ptuj v preteklosti prodala oziroma so bile nepremičnine vrnjene denacionalizacijskim upravičencem. Mestna občina Ptuj v primerih, ko sama ni lastnica nepremičnine, nima pravice posegati v lastninsko pravico tretje osebe, saj gre za zasebno lastnino, s katero na podlagi ustave in zakona vsak lastnik samostojno in svobodno razpolaga.
Za boljšo ilustracijo pa še nekaj taksnih tarif in zneskov občinskih taks (izraženo v točkah na m2 na dan) (glej tabele!).
V	tem trenutku se v MO Ptuj za gostinske vrtove v prvi coni na dan plačuje 0,071 evra občinske takse na m2 površine, pri podjemni rabi 0,142 evra, pri kioskih 0,071 evra. V MO Ljubljana je občinska taksa za najem za gostinske vrtove na dan v prvi coni 0,204 evra, v MO Celje 0,240 in MO Koper 0,260. Višje pa so tudi občinske takse za m2 vrta v prvi coni na dan v Žalcu, kjer ta znaša 0,377 evra, v občini Hoče -Slivnica 0,200, v Zagorju ob Savi 0,260. Gostinec za gostinski vrt na Mestnem trgu na Ptuju na sezono v trajanju 183 dni plača 1559,16 evra občinske takse, v MO Ljubljana dobrih 4488 evrov. Občinska taksa za stalni kiosk v velikosti 30 m2 v Volkmerjevi ulici na Ptuju znaša 777,45 evra, v Ljubljani na lokaciji v prvi coni 3836, za gostinski vrt v velikosti 22 m2 pod gradom na Ptuju je potrebno na sezono plačati dobrih 285 evrov občinske takse, v Ljubljani dobrih 821 evrov.«
MG
	Območje	I. cona	II. cona	III. cona
a)	Za gostinske vrtove pred gostinskim obratom kot funkcionalna celota	0,80	0,64	0,48
Tarifa št. 1 - gostinski vrtovi
Vir: MO Ptuj
a)	Za zabavne prireditve, shode, razstave, snemanje filmov ter organiziranje otvoritev		2
b)	Za prireditvene šotore, cirkuse		2
Tarifa št. 2 - podrejena raba javne površine		Vir: MO Ptuj	
a)	Za premične stojnice za tradicionalne sejme (pavšal)	500	
b)	Za premične prodajne objekte, kioske, prodajne avtomate, prodaja srečk, časopisov, cvetja ipd.	1,50	
c)	Za druge manjše predmete pred poslovnimi objekti	1,70	
Tarifa št. 3 - premični taksni predmeti		Vir: MO Ptuj	
a)	Za gradbene odre, prekope ali gradbišča, če uporaba traja do 1 meseca		2
b)	Za gradbene odre, prekope ali gradbišča, če uporaba traja več kot 1 mesec		3
Tarifa št. 4 - za potrebe gradnje
Vir: MO Ptuj
Majšperk • Praznovanje ob dnevu državnosti
Slovenci smo plemenit narod poštenjakov
Na predvečer dneva državnosti so v četrtek, 24. junija, ob 20. uri pripravili osrednjo občinsko slovesnost tudi v občini Majšperk, nosilec proslave pa je bilo tokrat mlado domače kulturno društvo Smoteater.
Osrednjo občinsko svečanost ob dnevu slovenske državnosti so tokrat pripravili v amfiteatru za osnovno šolo v Majšperku, kjer je zbrane krajane in druge udeležence slovesnosti na usodne dogodke pred vojno za samostojno Slovenijo, med njo in po njej ter na še vedno krizne razmere v sedanjem času v slavnostnem nagovoru spomnila majšper-ška županja Darinka Fakin. Za vsebinski del proslave in pester kulturni spored pa so dogodku primerno tokrat poskrbeli člani kulturnega društva Smoteater iz Majšperka, ki so bili glavni nosilci proslave, pri izvedbi pa so sodelovali še člani društva Ustvarjalec Maj-
Foto: M. Ozmec
Na usodne dogodke pred dvema desetletjema in danes je v slavnostnem nagovoru spomnila majšperška županja Darinka Fakin.
šperk, kulturno umetniškega ter muzej novejše zgodovine v društva Majšperk, kulturno Mariboru, ki je gledališčnikom prosvetno društvo Stoperce dal na voljo identične rekvizi-
Podlehnik • Dela na cestah
Izgradnja vežice naj bi zahtevala približno 220.000 evrov, občina pa je že pridobila ustrezno gradbeno dovoljenje tako za rušitev starega objekta kot za novogradnjo.
V teh dneh pa je v pripravi tudi dokumentacija za vrtec: „Podjetje Žiher iz Moškanjcev je izdelalo najustreznejšo projektno zasnovo novogradnje. Kot je znano, se bo vrtec gradil na lokaciji sedanje stare telovadnice ob šoli, vendar bo novogradnja večja, saj bo zajemala približno 800 kvadratnih metrov v eni etaži. V objektu bodo urejeni trije oddelki vrtca, en oddelek za jasli, nova jedilnica za učence in skupni prostor ter ostali potrebni spremljevalni prostori za osebje. Okvirna cena nizkoener-getskega vrteškega objekta se zaenkrat giblje okoli 1,3 milijona evrov."
Občina Podlehnik se bo s projektom in gradbenim dovoljenjem za izgradnjo vrtca prijavila na enega od prihodnjih pozivov Regionalnega razvojnega programa (RRP), od koder pričakujejo sofinanciranje v višini milijona evrov. Župan Maučič pravi, da bo dokumentacija najverjetneje nared za prijavo že do konca avgusta, sicer pa bodo lovili rok poziva oktobra letos, gradnja pa se bo predvidoma začela prihodnje leto.
V Podlehniku upajo tudi na ugoden rezultat prijave na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj vasi, kamor so prijavili projekt nadaljnje obnove vini-čarskega muzeja na Gorci. „Si-cer pa, ne glede na uspešnost kandidature na omenjenem razpisu, nameravamo ta projekt prijaviti še na napovedan razpis IPA," je povedal Maučič.
Foto: M. Ozmec
S prizorom iz Peker, ki so bile tedaj usodne za ves slovenski narod, so slovesen večer popestrili člani gledališke skupine društva Smoteater.
Sanacije cestnih plazov
Potem ko je podlehniški občinski svet na junijski seji potrdil rebalans proračuna, je izgradnja nove mrliške vežice na Gorci tik pred izvedbo. „Sredi julija bo zaključen razpis za izvajalca del, ta se nato lahko začnejo, vežica pa naj bi bila dokončana naslednje leto," je povedal župan Marko Maučič.
Sicer pa so v Podlehniku v minulem tednu asfaltirali novih 600 metrov ceste v Se-dlašku ter dodatno preplastili dobrih 200 metrov: „Po sistemu sofinanciranja občanov, ki ga izvajamo že ves čas, na tak način uspešno rešujemo krajše cestne odseke. Strošek občine pri modernizaciji tega odseka ceste znaša okoli 65.000 evrov. Več denarja pa bo zahtevala sanacija cestnih plazov; v občini imamo evidentiranih kar 18 večjih in manjših plazov. V teh dneh se sanira največji med njimi, na cesti na Mezinec, v dolžini približno 40 metrov, ureditev pa bo zahtevala 20.000 evrov," pojasnjuje Maučič in ob tem še pravi, da se bo treba nujno lotiti sanacije vsaj še petih večjih plazov, predvsem na cestah v Ložinah in Gruškovju.
SM
te in nekaj originalnih tonskih posnetkov.
O usodni zgodovini Slovencev, narodu poštenjakov, pesnikov in mislecev, ki ga odlikujejo delavnost, poštenost, iskrenost in kremenit značaj, so z recitiranjem ter branjem pesmi narodnozavednih slovenskih pesnikov Valentina Vodnika, Karla Destovnika Ka-juha in Toneta Kuntnerja slovesen večer popestrili Urška Jeza, Leopold Karneža, Majda
Mohorko, Petra Novak, Zlatka Lampret in Kristijan Lovren-čič.
Z ubrano slovensko pesmijo so se praznovanju pridružili pevci moškega pevskega zbora Delavsko prosvetnega društva Svoboda Majšperk, zaigral je tudi tamburaški orkester DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Draga Kleina, z domačimi plesi pa so se jim pridružili tudi člani folklorne skupine Kulturno umetniške-
ga društva iz Stoperc. Doživeto in dokaj prepričljivo so na prelomne dogodke v Pekrah, ki so bili pred dvema desetletjema usodni za ves slovenski narod, s prizorom v naravi ter v uniformah nekdanje jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe Slovenije po svoje spomnili članice in člani gledališke skupine kulturnega društva Smoteater iz Majšper-ka.
-OM
Markovci • Pogodba za skoraj milijon evrov
Kanalizacijo bodo gradili tudi v Stojncih
Na sedežu občine Markovci so v sredo, 23. junija, slovesno podpisali pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj za nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema.
V Podlehniku so v minulih dneh sanirali enega največjih cestnih plazov, dela so zahtevala 20.000 evrov.
Kot je pojasnil župan Franc Kekec, so podpisali pogodbo z direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Martinom Turkom za nadaljevanje gradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Stojncih v skupni dolžini blizu 6000 m. Pogodbena cena vsega materiala in gradbenih del je 935.676 evrov, pričetek dela pa je predviden sredi julija. Omrežje naj bi bilo dokončano v pičlih 60 dneh. Vsa potrebna sredstva bodo zagotovili iz proračuna občine Markovci.
Sicer pa je letošnja osrednja občinska investicija izgradnja kanalizacijskega sistema na celotnem območju občine Mar-kovci, čemur namenjajo tudi največ proračunskih sredstev. Do sedaj so kanalizacijo položili že v Zabovcih, Prvencih, Strelcih in Markovcih, kjer so lani dokončali tudi centralno čistilno napravo, ki sedaj nemoteno obratuje. Pomembno je, da so sočasno z izgradnjo kanalizacije posodobili tudi vso ostalo infrastrukturo, od cest, vodovoda, električnega omrežja in kabelske televizije,
do javne razsvetljave.
V občini Markovci, kjer se lahko pohvalijo, da imajo kanalizacijo položeno že na območju tretjine občine, gradnjo kanalizacije nadaljujejo tudi letos. Poleg že omenjene izgradnje sekundarne kanalizacije v Stojncih namreč pripravljajo dokumentacijo za kanalizacijo v Bukovcih v dolžini okoli 4000 m, za kar imajo v letošnjem občinskem proračunu
rezerviranih 600.000 evrov. Zaradi ugodnega stanja na trgu izvajalcev gradbenih del pa načrtujejo, da naj bi še letos začeli tudi gradnjo v Sobetin-cih, kar sicer v letošnjem proračunu ni bilo predvideno. Po dosedanjih izračunih naj bi za to potrebovali okoli 500.000 evrov, v kar je zajeta izgradnja okoli 1,6 km kanalizacijskega cevovoda in ureditev vaškega centra v Sobetincih.
-OM
Foto: M. Ozmec
Pogodbo, vredno skoraj milijon evrov, sta podpisala župan občine Markovci Franc Kekec (desno) in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk.
Foto: MF
Ormož • Seja občinskega sveta
Veliko besed za nic
V ponedeljek so v Ormožu zasedali občinski svetniki na 34. redni seji občinskega sveta in obravnavali 14 točk dnevnega reda. Največ pozornosti so namenili poročilu o delovanju Centra za starejše občane, letnemu poročilu o poslovanju Javne razvojne agencije Ormož in zaključnemu računu občinskega proračuna občine.
Na seji občinskega sveta je bilo zelo vroče; pa ne, ker bi se pokvarila klimatska naprava, temveč zaradi vročih besed, ki so padale. Prekipelo je namreč občinskemu svetniku Bogomirju Luciju, ki ga župan Alojz Sok vedno znova kljub stalnim opozorilom Lucija naslavlja z Ljuci, zaradi česar najbolj trpijo njegovi otroci, saj jih sovrstniki zaradi tovrstne izgovarjave priimka v šoli zasmehujejo. Bogomir Luci je prepričan, da župan to počne nalašč, sam pa se sprašuje, kako bi se počutil Sok, če bi ga on klical gospod Fruc, saj na steklenici omenjene pijače piše
totalno zmešan sok.
V nadaljevanju je poročilo o delovanju Centra z starejše občane podal mag. Marko Rozman, ki je povedal, da je v letu 2009 v domu bivalo 151 stanovalcev, od tega 92 iz UE Ormož; ugotavljajo, da se delež stanovalcev iz UE Ormož iz leta v leto počasi, a vztrajno zvišuje. Najpogostejši razlog za namestitev je zdravstveno stanje, ki zajema 64 % delež, na drugem mestu s 25 % so sprejemi na lastno željo. Dejal je še, da so ob odprtju doma pred 8 leti napovedali, da cena oskrbnega dne ne bo bistveno višja od cen v domovih, ki jih gra-
di država, kljub temu da je gradnja v celoti financirana s krediti. Ta cilj so uspeli v celoti realizirati. Mag. Rozman je predstavil dejavnost Pomoč družini na domu, ki jo izvajajo na domovih uporabnikov in obsega pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč in pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov. Storitev po njegovih besedah izvajajo s strokovno usposobljenim osebjem pod vodstvom socialne delavke, obseg dejavnosti pa se je v preteklem letu bistveno povečal. Po njihovem mnenju sta glavna razlog za takšen porast te dejavnosti visok
Središče ob Dravi • Izredna seja OS
Več rojstev, več oddelkov v vrtcu, dodatni stroški
V torek je v Središču ob Dravi potekala 10. izredna seja občinskega sveta, kjer je bila med osmimi točkami dnevnega reda najburnejša razprava pri prerazporeditvi sredstev v proračunu.
Očitki svetnikov na prerazporeditev sredstev v proračunu so bili, naj se preostanek sredstev uvrsti v tiste postavke, ki so pravzaprav odprte, in naj se na ta račun zmanjša zadolževanje. Župan Jurij Borko odgovarja, da so imeli s sprejetim proračunom sprejete tudi določene investicije in je bilo zadolževanje v sprejetem proračunu zastavljeno približno v višini 600 tisoč evrov. »Že tedaj, ko smo pričeli urejati trg, ko smo jeseni drugo fazo delno izvajali, smo videli, da bo ta postavka bistveno manjša. To se je pokazalo že pri izbiri izvajalca, tako da ne bomo izpolnili celotne zadolžitve v višini 600 tisoč evrov. Veliko sredstev, ki smo jih sicer v
proračunu namenili ureditvi trga, smo tako prerazporedili na zavode - vrtec, plačevanje domov ostarelih, kajti po zakonu to moramo pokrivati.« Borko je prepričan, da v letošnjem letu zadolževanje ne bo preveliko, kar kaže polletni izid. Po njegovih besedah investicije, ki so bile sprejete v proračunu, vodijo v obsegu, ki je bil določen, nobenih dodatnih investicij niso predvideli, razen na tokratni seji za sanacijo Splavnice.
Svetniki so med drugim potrdili dodatni oddelek za vrtec, kar seveda pomeni, da ta sklep prinaša tudi kadrovske spremembe, saj sta potrebni vzgojiteljica in pomočnica, ob tem pa za nov oddelek nastanejo tudi dodatni materi-
nivo opravljenih storitev in ugodna cena, ki so jo dosegli s pomočjo subvencij Zavoda za zaposlovanje in občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. V domu potekajo tudi številne druge aktivnosti, med drugim skupina za samopomoč, katere člani so svojci stanovalcev, ki so zboleli za demenco. Kot novost velja omeniti, da so v sodelovanju z društvom Tera-psi vpeljali redna mesečna druženja stanovalcev s psi. Ob tem je župan Alojz Sok dodal, da obstajajo težnje po širitvi doma: kupili naj bi vilo, ki bi jo občina skupaj z ostalima soustanoviteljicama v prihodnosti namenila za potrebe dementnih bolnikov.
V zvezi s tem je svetnica Ana Pevec s strokovnega vidika spraševala, ali je smisel- je, da amandmajev koalicije
no in strokovno primerno ločevati bolnike z demenco od drugih oskrbovancev; mnogi so namreč v taki fazi bolezni, da se veliko stvari še zavedajo in je zanje pomembno, da imajo stike tudi z ostalimi, ki bivajo v domu. Z njo se je strinjal svetnik Stanislav Podgorelec, ki je izrazil dvom v zvezi z nakupom stavbe; čudi ga namreč županova naklonjenost nakupu, saj župan pred časom ni imel takšnega posluha za tovrstno problematiko, vendar do širše razprave ni prišlo, saj je župan na tej točki razpravo zaključil.
Drugo poročilo se je nanašalo na delo Javne razvojne agencije občine Ormož, ki ga je predstavil direktor Zlatko Zadravec, predvsem o delu v letu 2010, odkar je sam na vodstveni funkciji. Svetniki so ob tem kritizirali prejšnje vodstvo in predlagali ukrepe za izboljšanje delovanja agencije.
Rebalans sprejet
Veliko besed je znova padlo pri točki zaključnega računa proračuna občine Ormož. Dr. Simon Kolmanič je dejal, da je rebalans potreben zaradi ormoškega vrtca, ki je nujno potreben. Dejal
ni natančno pregledal, po hitri oceni pa naj bi po njegovem šlo za prerazporeditve, ki so manjše in verjetno niti ne tako zelo potrebne.
Na drugi strani je Slavko Kosi dejal, da rebalansa proračuna ne bi bilo treba, ker se nanaša samo na dodatno izobraževanje s strani občine, ki naj bi bilo namenjeno za izgradnjo vrtca. Sam je na eni izmed prejšnjih sej vložil amandma, ki bi omogočil gradnjo vrtca brez zadolževanja z delno prerazporeditvijo sredstev znotraj občinskega proračuna, ker pa se to ni upoštevalo in ker je vrtec nujno potreben, je bilo treba najeti dodatna kreditna sredstva, ki jih bo občina skozi rebalans pridobila in tako omogočila gradnjo vrtca. Dejal je še, da bo rebalans podprl iz načelnih razlogov, ker je vrtec nujno potreben. »Čeprav še vedno menim, da bi se gradnja lahko izpeljala brez zadolžitev, še pomembnejše pa je, da bi ob upoštevanju nekaterih izhodišč v začetku tega mandata, ko smo že imeli zastavljeno gradnjo vrtca, vrtec lahko že zdavnaj stal, vsaj tri leta,« je zaključil Kosi. Tako bo za izgradnjo vrtca najet kredit v višini 635 tisoč evrov.
Patricija Babosek
Gorišnica • Dan krompirja
Svetniki so potrdili dodatni oddelek vrtca; ali je to dolgotrajna rešitev, nihče ne ve, saj se lahko zgodi, da bo, glede na število rojstev, otrok v vrtcih v prihodnjih letih še več.
alni stroški. Dodatni oddelek bo nameščen v osnovni šoli - eno izmed starejših skupin bodo umestili v eno izmed
učilnic.
Župan je dejal, da je imel pred kratkim priložnost govoriti z županoma iz Slovenj Gradca in Mislinje, kjer so morali zaradi prostorske stiske zavrniti čez 60 otrok, sam pa meni, da so v občini Središče ob Dravi našli dobro rešitev, saj s tem omogočajo mesto v vrtcu vsem otrokom, ki so letos vpisani. Ali je to dolgotrajna rešitev, nihče ne ve, saj se glede na število rojstev lahko zgodi, da bo otrok v vrtcih v prihodnjih letih še več. V tem primeru bo treba iskati morebitne druge rešitve. Župan je omenjal možnost umeščanja še kakšnega dodatnega oddelka v šolo ali celo kontejnersko širjenje vrtca, česar se ostale občine na veliko poslužujejo.
Župan je še povedal, da dan po seji prihajajo na trg sredi Središča stroji - začenja se namreč druga faza del pred občino, za katera so uspeli pridobiti nekaj evropskih sredstev, investicija pa bo končana do konca avgusta. Druga faza bo stala 117 tisoč evrov, iz razpisa pa so pridobili 50 % sredstev, ker pa sočasno urejajo še javno razsvetljavo, bodo stroški okoli 250 tisoč evrov.
Patricija Babosek
Predstavili nizozemske sorte in program varstva
Kmetija Cvetkovih, že leta dolgo specializirana za pridelavo krompirja, je tudi letos skupaj z mariborskim podjetjem Roko, d. o. o., in poslovnim partnerjem Agroplant iz Nizozemske pripravila tradicionalni t. i. dan krompirja.
Cvetkovi so namreč na eni svojih njiv poskusno zasadili več sort nizozemskega krompirja, ki pri nas še niso poznane, med njimi npr. sorto daphne, ki je izjemno dobra za cvrtje in se lahko ponaša z izjemno visokim pridelkom, pa sorto jade, ki je ena najzgodnejših v svetu, pa še sorto margarita, arctice, dido ipd. Nizozemska sicer
velja za eno največjih pridelovalk krompirja v Evropi in v svetu. Predstavnika obeh omenjenih podjetij sta lepemu številu kmetov, pridelovalcev krompirja od blizu in daleč, predstavila značilnosti in prednosti posameznih sort, nato pa so se zbrani lahko seznanili še s celovitim programom varstva krompirja in različnimi pripravki, za
kar so poskrbeli strokovnjaki iz Pinusa.
Poučno srečanje pridelovalcev krompirja se je končalo s skupnim druženjem in zabavo, kjer so si kmetje lahko izmenjali tudi veliko lastnih izkušenj, tako s pridelavo kot skladiščenjem in prodajo krompirja.
SM
Kmetje so se na poskusni njivi Cvetkovih letos seznanili z novimi sortami krompirja iz Nizozemske.
Foto: PB
Foto: SM
Zavrč • Zadnja predpočitniška seja sveta
Rdeči križ na občinska ramena?
Svet občine Zavrč je na zadnji predpočitniški seji minuli ponedeljek, 28. junija, največ časa namenil predstavitvi idejne zasnove za gradnjo pločnika, javne razsvetljave ter ureditve vaškega jedra ob novi poslovni stavbi občine v Zavrču.
Foto: M. Ozmec
Završkemu županu Miranu Vuku in občinskim svetnikom sta predvideno traso bodočega pločnika v besedi in ob pomoči računalniške projekcije podrobneje predstavila Alenka Pučnik (levo) in Boštjan Bajec (desno) iz podjetja Cestni inženiring v Mariboru.
Obsežno zasnovo ureditve pločnika, ki ga načrtujejo ob lokalni cesti od bodočega velikega krožišča pri gostilni Gregurec do odcepa za novo trgovino Haložanka v Hrastov-cu oziroma do zdravstvenega doma v Goričaku v skupni dolžini blizu 3000 m, sta završkemu županu Miranu Vuku in občinskim svetnikom v besedi ter ob pomoči računalniške projekcije podrobneje predstavila Alenka Pučnik in Boštjan Bajec iz podjetja Cestni inženiring v Mariboru. Poleg tega, kje in kako naj bi pločnik ob omenjeni cesti potekal in kako nameravajo premagati posamezne ovire ter nivojske razlike, pa smo med drugim slišali najpomembnejše, da naj bi celotna investicija izgradnje tega pločnika, skupaj s postavitvijo javne razsvetljave na tem območju ter z arhitekturno in prometno ureditvijo vaškega središča v centru Zavrča pred novo občinsko zgradbo po sedanji oceni projektantov veljala okoli 750.000 evrov.
Sicer pa bo poleg iskanja rešitev za financiranje te zahtevne investicije potrebnih še veliko usklajevanj in dogovarjanj z lastniki posameznih parcel ob cesti, zaradi razjasnitve nekaterih podrobnosti in iskanja konkretnih rešitev o tem, kje naj bi pločnik potekal in kako bi z gradnjo najlažje premostili posamezne ovire. Župan Miran Vuk se je skupaj s predsednikom odbora za gospodarstvo Jankom Lorbkom ter z obema predstavnikoma cestnega inženiringa že med sejo odpeljal na odsek lokalne ceste, ob kateri bodo pločnik gradili, tako
da so si lahko dejansko stanje ogledali na terenu. Zaradi tega je župan vodenje seje prepustil podžupanji Marti Bosilj.
Svetniki pa so se nato v prvi obravnavi lotili vsebine predlaganih sprememb Zakona o Rdečem križu Slovenije, ki po mnenju razpravljavcev občinam prinaša le eno skrb več, saj želi država na ta način uvesti enotno sofinanciranje dejavnosti te največje humanitarne organizacije. Če bo predlog tega zakona sprejet, bodo namreč občine morale sofinancirati od 25 do 30 odstotkov dejavnosti Rdečega križa Slovenije. Z drugimi besedami s spremembami tega zakona želi država najti najbolj ustrezne vzvode in prenesti velik del svojega dosedanjega bremena na lokalne skupnosti, oziroma slovenske občine, zato bodo pred njegovim dokončnim sprejetjem morali njegovo vsebino še podrobneje pretehtati, analizirati in doreči.
Koga bo podpiral zakon?
Podobnega mnenja so bili završki svetniki, ko so razpravljali o predlogu Zakona o razvojni podpori mestni občini Maribor in občinam zgornje-podravske regije, saj so ugotovili, da so posamezni členi tega predloga še nedorečeni, njihova vsebina pa je v posameznih točkah kontradiktorna in ne dovolj jasno opredeljena. Sprva namreč govori o razvojni podpori mestni občini Maribor in občinam zgornjepodra-vske regije, nato pa v enem od členov govori o občinah spo-
dnjepodravske regije, pa tudi sicer v tem predlogu zakona ne vidijo neke neposredne koristi za občino Zavrč, zato je malo verjetno, da se bodo v taki obliki z njim strinjali.
Ugodno pa so ocenili izvajanje občinskega programa varnosti v občini Zavrč v minulem obdobju, saj v okviru tega že dobro leto dni uspešno izvajajo program medobčinske redarske službe. Občani in seveda tudi občinski svetniki so očitno zadovoljni, saj medobčinski redarji tudi na območju občine Zavrč redno izvajajo preglede in obiske, običajno dvakrat tedensko, po potrebi pa tudi pogosteje. Med drugim so medobčinski redarji sodelovali tudi pri za-
gotavljanju varnosti malčkov in šolarjev ob pričetku šolskega leta, sodelovali pa so tudi pri usmerjanju prometa ob povečani gostoti vozil okrog 1. novembra, oziroma ob dnevu mrtvih. Medobčinska redar-ska služba pa je v svojem poročilu med drugim zapisala, da med pregledi in obiski v občini Zavrč ugotavljajo, da se mladi pogosto zbirajo pri završki osnovni šoli, vendar za sedaj niso odkrili elementov kaznivih dejanj, pa tudi ne in-dicev, ki bi govorili o tem, da mladi na zbirnih mestih kadijo, uživajo alkoholne pijače ali celo prepovedano drogo. Sicer pa bodo točke, kjer se najpogosteje zbirajo, imeli še naprej pod rednim nadzorom.
Med drugim so z nagradami razveselili učenke, ki so v času osnovnošolskega izobraževanja dosegale izredne učne dosežke: Martino Domanjko, Martino Breznik, Sandro Lovrec in Saro Zagoršek. Po sklepu župana cerkvenjaška občina podeljuje tudi denarno nagrado za izjemne dosežke, ki je letos šla v roke odličnima diplomantoma strojništva Gorazdu Pravdi-ču in Srečku Žmaucu ter odlični dijakinji Aniti Fekonja.
Med občinskimi priznanji so za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju na področju šolstva, kulture, zdravstva oziroma drugih družbenih dejavnosti, razvoju kraja, naselij ali društvenega dela podelili srebrni grb, ki ga je dobila tam-
Ker se zavedajo pomembnosti zagotavljanja splošne in prometne varnosti vsem občanom, pa bodo medobčinski redarji tudi v bodoče redno sodelovali z občino in njenimi organi ter seveda s policijo in še posebej s člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Ob ugotovitvi, da so bili cilji občinskega programa varnosti za leto 2009 nedvomno doseženi, so brez pripomb potrdili tudi predlagano posodobitev občinskega programa varnosti za minulo leto 2009.
Skoraj brez razprave so zavr-ški svetniki soglašali s predlaganim kandidatom za direktorja Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju, saj so ugotovili, da se je
kajšnja folklorna skupina.
Za pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju in večletno prostovoljno delo ali dosežke na področju društvenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled občine, pa so namenili občinske zahvale, ki so jih bili deležni Tomaž Kšela, Vlado Zorko in Daniel Zorko.
Na vrsti so bila še priznanja župana, katerih dobitniki so postali Ivan Tušek za strokovno pomoč pri nastajanju arheološkega parka v Cerkvenja-ku, Martin Rojko za uspešno vodenje tamkajšnjega društva upokojencev ter prispevek k razvoju občine, Feliks Borko za strokovno delo in organizacijo kolesarjenja po občinskih me-
za to delovno mesto prijavil le en kandidat, in sicer dosedanji direktor Matjaž Neudauer. Zaradi uskladitve s povišanimi življenjskimi stroški so na predlog občinskega odbora za gospodarjenje soglašali s povišanjem cene najema grobnega prostora za okoli 0,8 odstotka, tako da bodo po novem letne najemnine oziroma grobnine za samski grob 25, za družinski grob pa 34 evrov.
Med drugim so se seznanili tudi z dopisom Komunalnega podjetja Ptuj o najemnini komunalne infrastrukture po pogodbi o najemu in vzdrževanju javne infrastrukture za področje vodooskrbe in drugih gospodarskih javnih služb, saj bo s 1. januarjem stopil v veljavo Odlok o opravljanju gospodarske javne službe tudi v občini Zavrč. Sprejeli so tudi program razpolaganja z občinskim stvarnim premoženjem za leto 2009, pri čemer smo izvedeli, da gre za nakup zemljišč, ki jih občina potrebuje za izgradnjo javne občinske infrastrukture ter za prodajo zemljišča, ki ga potrebuje eden od občanov za svoje potrebe. Po predlogu posameznih političnih strank so imenovali občinsko volilno komisijo za jesenske volitve, sicer pa so nekaj besed namenili tudi pripravam na skorajšnje občinsko praznovanje, pri čemer so potrdili predlog občinske komisije za priznanja in odlikovanja o podelitvi najvišjih občinskih priznanj na osrednji proslavi, ki bo predvidoma 14. avgusta ob novem občinskem poslovnem objektu na Goričaku.
M. Ozmec
jah, družina Kuri za vsestransko delo in doprinos k razvoju občine, Športno turistično društvo Smolinci-Župetinci za uspehe v društvu in promocijo občine, Silva Kozar za prispevek k družabnim prireditvam in promocijo občine, Jože Ko-kol za prispevek k razvoju in promociji občine, Franc Čeh za prispevek k razvoju kraja, Mirko Žmavc za uspešno vodenje zavoda osnovne šole, Franc in Agneza Kocuvan za prispevek k razvoju in lepši podobi kraja ter Ivan Ipša za uspešno strokovno vodenje investicij v Cerkvenjaku.
Na ta dan so podelili tudi nagrado za najboljši turistični spominek občine - na razpisanem natečaju se je najbolje odrezal Dominik Borko, sledili pa so učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja Osnovne šole Cerkvenjak-Vitomarci in Jože Hauzer.
Prav tako so se letos s priznanji spomnili vseh društev, ki so 17. aprila sodelovala v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo.
Polona Ambrožič
Cerkvenjak • Podeljena priznanja ob občinskem prazniku
Nagradili najrazličnejše dosežke
20. junija je v Cerkvenjaku potekala osrednja slovesnost ob 12. občinskem prazniku. Ob tej priložnosti so podelili številna priznanja, ki so poskrbela za precej dolg seznam vseh dobitnikov.
Foto: arhiv občine
Med nagrajenci so bili tudi uspešni učenci, dijaki in študenti.
Gorišnica • Z 21. seje občinskega sveta
Svetniki soglasno proti visoki podražitvi vode
Moški gorišniški politični zbor je na zadnji, junijski seji z enajstimi točkami dnevnega reda opravil kot bi mignil, krepko pa se je zapletlo pri vprašanju potrjevanja poslovnega načrta oskrbe z vodo, ki zahteva precej višjo ceno na položnicah za vodarino za občane.
Za začetek je župan Jože Kokot gladko povedal, da se s koncesijskimi akti zaenkrat sploh še ne bodo ukvarjali, ker je to stvar prihodnosti, je pa treba pregledati poslovni načrt, ki velja za letošnje leto. Zakaj je treba potrditi ta načrt z novo ceno za vodo, sta prišla gorišniškim politikom razlagat tako direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko kot predstavnik mariborskega Inštituta za lokalno samoupravo Žan Oplotnik. Slednji ni povedal nič novega, pač pa to, kar so slišali že na več občinskih svetih; da je pač državna zakonodaja tista, ki zahteva novo shemo plačil vodarine, v kateri bo poleg plačila porabljene vode treba plačevati še fiksno določeno omrežnino (ta v povprečju znaša slabe tri evre glede na colsko velikost vodovodnih priključkov), da bo cena vode izenačena med gospodinjstvi in podjetji in da je omrežnina prihodek občine, s katerim bo vzdrževala ali investirala v
omrežje. Povedal je tudi, da občina znesek omrežnine za svoje občane lahko subvencionira do 50 % iz lastnega proračuna, če se tako odločijo , kar v praksi pomeni približno evro in pol nižji znesek na položnici za gospodinjstva.
Komunala že nekoliko znižala ceno vodarine
Cvetko je k temu uvodu dodal le, da so po daljših pogovorih z župani več občin uspeli doseči še dogovor, da se cena vodarine po kubiku zniža s prvotno predlaganih 0,63 evra na okroglih 0,6 evra, kaj več pa pri Komunali cene ne morejo znižati, saj bi vsako dodatno zniževanje pomenilo ukinjanje določenih programov, kar bi lahko vplivalo tudi na kvaliteto vode, zato nižje cene podjetje pač ne more ponuditi.
Svetnikom je bilo vse povedano že znano in jasno, kljub temu pa se je zataknilo
Ljutomer • Ob dnevu državnosti
Odkrili spomenik generalu Maistru
Številnem udeležencem je na slovesnosti ob dnevu državnosti v Ljutomeru govorila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in obudila spomin na zgodovinski dogodek pred 19. leti, ko je bila v Ljubljani razglasitev samostojne Slovenije, ob tem pa orisala bistvo dejanj generala Rudolfa Maistra -Vojanova.
Proslava je bila namenjena tudi odkritju njegovega spomenika v obnovljenem parku pri mestni železniški postaji, kjer je prireditev potekala. Maistrov kip, ki ga je izdelala
Gorišniški občinski svet ni potrdil poslovnega načrta z novo ceno vode; ponovno bodo o tem govorili na naslednji seji.
akademska kiparka in slikarka Irena Brunec Tebi, je nekaj posebnega. General in pesnik je namreč prvič upodobljen v civilni obleki in s knjigo v roki. Za postavitev so se ob podpori nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca, zavzemali še Ministrstvo za obrambo, Zveza društev General Maister, Prle-ško društvo generala Rudolfa Maistra in občina Ljutomer. Prenovljeni park z Maistrovim kipom sta predala namenu župan občine Ljutomer Franc Jurša in direktor podjetja PGP Ljutomer Srečko Tratnik.
NŠ
Pred kipom Rudolfa Maistra stojijo (z leve): Irena Brunec Tebi, Ljubica Jelušič, Franc Jurša in Karel Erjavec.
pri postavki kar 30-odstotne-ga zvišanja cene vode (kljub znižani postavki vodarine na 0,60 evra). Jože Petek je jasno in glasno povedal, da tega ne bo podprl in pika, da gre za previsoko enkratno zvišanje in da bi morda sprejel postopno zviševanje cene. Oplotnik se je trudil s pojasnili, da se voda v bistvu podraži samo za 7 odstotkov in da je levji delež podražitve (dobrih 20 %) vezan na uvedbo omrežnine, za kar ni kriva Komunala, ampak državna zakonodaja, ki to zahteva.
Petek: Komunala ima še rezerve v ceni!
Petek pa je shemo nove cene analiziral naprej: »Vemo, da se izenačuje cena vode za podjetja in gospodinjstva, kar je po vaše razlog za dvig cene, saj se ta cena za gospodarstvo precej znižuje. Vendar pa je razmerje v naših občinah, ki jih oskrbuje Komunala, 21.000 gospodinjskih priključkov proti 1600 gospodarskim, tudi razmerje porabe vode je podobno, v odstotkih 19 % : 81 %, torej takšna podražitev ni potrebna, saj je večina bremena porabe itak ves čas na gospodinjstvih!« Petek je s tem dal vedeti, da ima Komunala v svoji podražitvi vodarine vseeno še nekaj rezerve, kar je podprl tudi direktor občinske uprave Matevž Cestnik, ki je povedal, da ni prav, da bi se levji delež podražitve prenesel zgolj na občinska bremena s podano možnostjo subvencioniranja omrežnine: »Mislim, da cena ni zabetonirana, gotovo bi se lahko dogovorila tudi nižja cena, tako za vodarino kot omrežnino!« Župan Kokot
je ob tem spomnil še na več težav, s katerimi se bodo srečali v prihodnje ob določanju cen: »Mi v naš sistem v knjigah še nimamo zajetega novega vodohrama. Ko bo, bo amortizacija višja, kako bomo potem reševali te težave, pa res ne vem, si ne predstavljam!« Višja amortizacija namreč, najbolj po domače in enostavno povedano, zahteva višji znesek omrežnine ...
Zakaj je omrežnina tako visoka?
Svetniki pa so skupno, čeprav eni bolj, drugi pa manj glasno, vztrajali, da takšnega zvišanja cen ne bodo potrdili, zanimalo jih je tudi, zakaj je sploh določena relativno visoka cifra omrežnine in na kakšni osnovi je bila sploh izračunana, pa zakaj ne bi mogla biti nižja itd. Ugotavljali so tudi, da imajo v občini relativno dobro vzdrževan vodovodni sistem, ki nekaj let ne bo potreben posebno dragih posegov, zato se jim je zdela cena omrežnine precej visoka, itak pa bi oz. bodo morali za kakšne večje naložbe zagotavljati svoj denar iz proračuna, ker omrežnine ne bodo zadostovale. Kokot je takšna razmišljanja poskusil prvič prekiniti s pojasnilom, da nekaj pač morajo sprejeti; bodisi poslovni načrt z dogovorjenimi cenami brez občinskega subvencioniranja, bodisi s polovičnim subvencioniranjem, ampak potem je treba doreči, kje vzeti denar iz proračuna za subvencijo omrežnine. Direktor Cestnik je ob tem povedal, da za letošnje leto potem potrebujejo okoli 24.000 do 25.000 evrov za subvencioniranje omrežni-ne za občane in da se mu ne
zdi prav, da bo spet vse breme novih stroškov nosila občina oz. občani. Petek pa je dodal, da naj vseeno zniža svojo ceno tudi Komunala in naj se potem najde nek skupen kompromis v dobro čim nižjega obremenjevanja ljudi.
Cvetko in Oplotnik odšla brez izkupička ...
Župan Kokot je še enkrat poskušal zaključiti debate na temo, kako znižati ceno z zahtevo, da naj se možje že odločijo, ali bodo to leto subvencionirali del omrežnine ali pač ne, potem pa se je dvignil še predsednik odbora za gospodarstvo Davorin Kelenc in jasno povedal:«Na odboru smo poslovni načrt, kot je pripravljen, gladko zavrnili s sklepom. Kaj se je v zadnjih dveh tednih spremenilo, da bi ga zdaj morali sprejeti? Ali sklep odbora ne velja nič ali kako? Zakaj smo potem sploh zasedali?! Tega poslovnega načrta tudi jaz ne bom podprl, nikakor, ker stojim za svojim mnenjem in ga ne mislim spreminjati vsakih pet minut! Predlagam, da se o tem odloča na naslednji seji, pred tem pa se proučijo še kakšne možnosti za znižanje cenovnih postavk in pripravijo razlage! Cena vode se lahko za občane dvigne za 5 ali 10 odstotkov, nikakor pa ne več, breme razlike pa naj se enakomerno porazdeli med Komunalo in občino!«
Potem se je nadaljevala debata o tem, kako so pač doslej umetno ohranjali nižjo ceno vode zaradi odpisov amortizacije, kar je z odobritvijo občin delala pač Komunala, da pa zdaj tega enostavno ne morejo več, ker je država posegla v to
območje z zakonom in zahteva obračunavanje amortizacije, da so občine deloma tudi same krive za takšen poskok cene, deloma je to po mnenju Cvetka povzročila tudi država, ki je v preteklem obdobju zamrznila dvige cen itd. Vse besede skupaj pa niso vodile nikamor, jasno je bilo le, da tudi ob morebitnem glasovanju svetniki ne bi potrdili poslovnega načrta in župan Kokot se je pač odločil za edino možno rešitev; predlagal je, da poslovni načrt še enkrat predelajo vsi odbori, predlagajo vire denarja za morebitno subvencioniranje, nato pa ga ponovno analizirajo na prihodnji seji po občinskem prazniku. Cvetko in Oplotnik sta se tako morala posloviti brez potrditve načrta in cene ...
Postavka za pomoč diplomantom v proračun?
Sicer pa je občinski svet, kot je bilo že povedano, z ostalimi točkami dnevnega reda opravil zelo hitro; brez posebnih vprašanj so potrdili rebalans proračuna, potreben zaradi sprememb v naložbah, šolstvu in sociali, prav tako so potrdili tudi program letošnjih prireditev ob občinskem prazniku in dva občinska nagrajenca, malo pa se je zataknilo ob vprašanju pomoči oz. nagrad za domače diplomante. Na občino je namreč prišla še ena prošnja za sofinanciranje diplome, vendar se je pristojni odbor za negospodarstvo odločil, da tega denarja ne dajo, ker v proračunu nimajo postavke za tovrstne donacije oz. pomoči. Ob tem je Petek sicer spomnil, da so se za uvrstitev takšne postavke v proračun potegovali že pred leti, a se to ni zgodilo, ker pa je takšnih prošenj vedno več, saj so diplomanti že skoraj pri vsaki hiši, je nemogoče ustreči vsem: »Edina rešitev zaenkrat je, če bo župan prošnji ugodil iz lastnih sponzorskih sredstev, res pa bi bilo to treba v prihodnje urediti drugače,« je menil Petek. Podprl ga je tudi Andrej Horvat z mnenjem, da razpolagajo z dovolj velikim proračunom, da bi lahko diplomantom sofinancirali, recimo, vezave diplomskih nalog in da takšna postavka v proračunu ne bi zahtevala več kot kakšnih 3000 evrov letno. Župan se je strinjal, da bodo v prihodnje to težavo rešili sistemsko, za zdaj pa bo posegel v svoja sponzor-ska sredstva.
Foto: SM
Sveti Tomaž • Seja občinskega sveta
Enotnost in povezanost - spodbuda za naprej
V ponedeljek je v občini Sveti Tomaž pri Ormožu potekala 29. redna seja občinskega sveta. Svetniki so obravnavali dnevni red z desetimi točkami, med drugim o rebalansu proračuna ter o odprtju novih oddelkov vrtca.
Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko je uvodoma dejal, da je bilo poslovno leto za občino več kot uspešno, zaključni račun je bil zato tudi brez bistvenih pripomb potrjen, iz njega pa je razvidno dejansko stanje njihovega dela, tako na področju investicij kot tudi na drugih področjih. »Lahko si samo želimo, da bi v bodoče na takšen način delovali, ta enotnost, ta povezanost, kar se tiče občinskega sveta, me veseli, predvsem pa mi daje spodbudo tudi za naprej.«
Rebalans, ki so ga potrdili, je bil potreben zaradi dodanih investicij, ki so jih dodali po sprejetju letošnjega proračuna, in sicer gre za dve pomembni investiciji na cestni infrastrukturi - dva cestna odseka, eden v naselju Bra-tonečice in drugi v Savcih v smeri Rakovci. Eden meri nekaj čez dva kilometra, drugi pa tri kilometre. Prav tako gre za spremembo za izgra-
dnjo pločnika v centru občine, namreč na prejšnji seji so svetniki odločili, da se bodo prijavili na razpis za razvoj podeželja in ugotovili, da bo gradnja pločnika v letošnjem letu neizvedljiva, glede na to, kako malo še je do jeseni, zato so investicijo prenesli v naslednje leto, istočasno pa so povečali investicijo po 23. členu v naselju Koračice, kjer bodo zgradili celoten odsek Kora-čice-Rakovci v dolžini nekaj več kot kilometer. Kar se tiče sredstev za omenjene investicije, gre samo za prerazporeditev le-teh. Najprej so imeli v proračunu plan, da bodo 23. člen delili v dve investiciji, ker pa je prišlo do spremembe v črpanju sredstev, so ta člen združili v eno investicijo in se z drugo prijavili na razpis. Zdelo se jim je namreč modro, da jih pridobijo čim več, zato bodo naredili vse v smeri, da bi jih pridobili.
V občini Sveti Tomaž pridobivajo tudi na številu prebival-
Svetniki so med drugim govorili o rebalansu proračuna ter o odprtju novih oddelkov vrtca.
cev, kar pa posledično prinaša sklep o novi sistematizaciji delovnih mest in oddelkov v vrtcu. To pomeni, da bodo pridobili nov oddelek vrtca. Poleg tega, kar je tudi zelo pomembno, so v sestavnem delu načrta razvojnih programov sprejeta sredstva za pri-četek gradnje novih treh oddelkov v osnovni šoli, ki bodo prostorsko stisko, ki trenutno vlada, razrešili in bodo tako otroci v vrtcu in učenci v šoli lažje delovali in opravljali svoje delo. Zagotovljeno je, da se bo šola primerno organizirala, da ne bo potrebnega dvo-izmenskega pouka, vsaj v letu, dokler širitve oddelkov ne bodo končane. Občina je pri tem projektu tik pred zaključkom zbiranja dokumentacije, so tik pred tem, da si pridobijo gradbeno dovoljenje in prepričani so, da so bodo po novem letu dela začela in bodo do novega šolskega leta tudi končana.
Patricija Babosek
Gaj pri Pragerskem • Ob dnevu policije
Znak policije Francu Kozelu in Občini Podlehnik
Dornava • Srečanje rodbine Slodnjak
300 Slodnjakov na kupu
Po devetih letih, odkar so se srečali zadnjič, se je velika rodbina Slodnjakov sredi junija srečala ponovno; tokrat na domačiji Stanka Slodnjaka v Dornavi, srečanje pa je organiziral njegov vnuk Miro Slodnjak.
V spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado na mejnem prehodu Holmec, si je slovenska policija za svoj praznik izbrala 27. junij. V policijski upravi Maribor so svoj dan policije proslavili že v četrtek, 24. junija, v Gaju pri Pragerskem.
Delavke in delavci iz območja Policijske uprave Maribor so se skupaj s številnimi gosti zbrali na slovesnosti v strelskem centru Gaj pri Pra-gerskem. Svečanosti ob dnevu slovenske policije so se namreč udeležili tudi upokojenci in policisti iz Avstrije in Hrvaške, nekateri župani občin in predstavniki upravnih enot z območja Policijske uprave Maribor, državnega tožilstva, Carinske uprave, varnostnih služb, Območnega policijskega sindikata Podravje, Sindikata policistov Slovenije, predstavniki IPA RK Štajerska in Policijskega veteranskega društva Sever Maribor ter ne-
kateri župani in predstavniki občin iz tega območja.
Zbrane so nagovorili in jim ob dnevu policije čestitali županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen, direktor Policijske uprave Maribor Daniel Lorbek ter vodja Službe generalnega direktorja slovenske policije Tomaž Pečjak.
Na proslavi so zaslužne delavce nagradili s priznanji Slovenske policije. Zlati ščit policije, ki se podeljuje za dolgoletno uspešno razvijanje in krepitev organiziranosti, usposobljenosti ali uspešnosti delovanja policije ter za pomembne dosežke pri razvojnem ali raziskovalnem delu na
Foto: PU Maribor
Ob dnevu slovenske policije so v Gaju pri Pragerskem nagradili zaslužne policiste in sodelavce Policijske uprave Maribor.
področju varnosti in policijske dejavnosti, so prejeli: Drago Peklar, Jože Rožmarin, George Simič, Bojan Strehar in Rafael Viltužnik. Srebrne ščite za večkratne pomembne prispevke ali uspehe na posameznih področjih policijskega dela ali pri opravljanju delovnih nalog, za organizacijske izboljšave pri delu ali za krepitev ugleda policije je prejelo 17 zaposlenih, bronaste ščite, ki se podeljujejo za prizadevno in uspešno opravljanje delovnih nalog policije, pa je prejelo 60 zaposlenih.
Za uspešno sodelovanje in krepitev varnosti pa Slovenska policijska podeljuje priznanja znak policije tudi drugim fizičnim in pravnim osebam civilnega in javnega prava. Srebrni znak policije so za uspešno sodelovanje s policijo in za krepitev varnosti prejeli: Franc Kozel, uspešen predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, Rok Peče, vodja Varnostnega sosveta Mestne občine Maribor in Frančiška Premzl iz Centra za socialno delo v Mariboru. Bronasti znak policije pa je za uspešno sodelovanje letos prejela Občina Podlehnik.
-OM
»Gre za vejo Slodnjakov, katere začetnika sta moja prade-dek in prababica Anton in Oti-lija Slodnjak. Imela sta deset otrok, danes je živih še osem. Rodbinsko deblo in kroniko je raziskoval in pripravil sorodnik Jože Slodnjak, skupno pa je ugotovljeno, da nas je po tej veji danes kar 480,« je ob srečanju povedal Miro Slodnjak, ki gospodari na domačiji dedka Stanka.
Letošnjega srečanja se je udeležilo okoli 300 članov rodbine iz vseh koncev Slovenije: »Največ nas živi kar tu v bližini,
izhajamo pa iz Rotmana v Juršincih, kjer sta živela pradedek in prababica. Seveda je kar nekaj Slodnjakov iz naše rodbine 'raztepenih' po državi in tudi daleč po svetu.« Najmlajšega člana so Slodnjaki dobili točno en dan pred srečanjem in Miro pravi, da zlepa ne bodo izumrli.
Slodnjaki so srečanje začeli z mašo, nadaljevali z obiskom pokopališča, kjer sta pokopana Anton in Otilija, nato pa so se zbrali pri Miru v Dornavi in se seznanili z družinsko kroniko, veselo srečanje pa so seveda
zaključili ob obloženih mizah in živahnih pogovorih. »Bistvo teh naših srečanj je predvsem, da se spoznamo tisti, ki se še nismo poznali, ker nas je res veliko. In pa seveda, da se srečamo s tistimi sorodniki, s katerimi se videvamo redko. Zelo sem vesel, da se nas je zbralo toliko, tega skoraj nisem pričakoval,« je še povedal Miro Slodnjak.
Slodnjaki iz Rotmana so se sicer prvič srečali leta 1973, kdaj se bodo zbrali naslednjič, pa še ne vedo.
SM
Na letošnjem srečanju rodbine Slodnjak v Dornavi, ki izhaja iz Rotmana, se je zbralo kar 300 članov.
Foto: PB
Foto: UM
Ptuj • Mladikin mladinski pevski zbor uspešen v tujini
Na Češkem »pripeli« zlato medaljo
Mladinski pevski zbor Osnovne šole Mladika bi lahko poimenovali kar zlati. Do sedaj se namreč v njihovem predalu uspehov skrivajo zlati priznanji iz regijskega in državnega tekmovanja ter kar dve iz mednarodnega festivala v češkem Olomoucu, iz katerega so se pred kratkim vrnili že drugič.
Na Mladiki delujejo štirje pevski zbori: otroški in mladinski ter zbora prvih in drugih razredov -že več let jih vodi Jasna Drobne, sicer učiteljice glasbe na tej šoli. V prvih razredih pojejo prav vsi učenci (v sklopu podaljšanega bivanja imajo namreč glasbene urice, s katerimi jih navajajo na delo v pevskem zboru), med učenci drugih razredov pa je letos bilo okoli 20 članov zborčka.
Kar 40 mladih pevcev pa imata tako otroški kot mladinski pevski zbor, s katerim so pred kratkim že drugič gostovali v Olomoucu, v katerem je potekal mednarodni festival za vse vrste pevskih zborov. »Letos jih je sodelovalo okoli 110 iz 11 držav. Med njimi so bili Singapurci, Američani, Japonci, prebivalci raznih evropskih držav ... Slovenski zbori smo bili trije, mi smo bili edini otroški,« je razložila Drobnetova.
Tekmovali so v kategoriji zborov do 16 let in prav tako kot pred dvema letoma, ko so bili tam prvič, dobili zlato priznanje. »Možno je doseči 100 točk, če si ocenjen med 90 in 100, dobiš zlato medaljo - to je najvišje priznanje, ki se ga da dobiti, podeli pa se jih lahko tudi več,« je povedala vodja zbora, ki je še prepričana, da potovanje ni bilo zanimivo doživetje samo zaradi pevskega uspeha, ampak je bilo na splošno krasna izkušnja za otroke.
Bili so namreč na neke vrste štiridnevni turneji, na kateri so med drugim spoznavali nove kraje in ljudi: »Zanimivo je spoznati tudi druge zbore, skupaj smo, recimo, živeli z otroškim zborom iz Madžarske in prijateljstva so se močno navezala. Še zdaj vidim na Facebooku, da komunicirajo med sabo.«
Foto: arhiv zbora
Poleg tega, da so na Češkem tekmovali, so z dobro voljo spoznavali nove ljudi in kraje.
Sogovornico je navdušila tudi organizacija, saj so imeli gostitelji zanje pripravljene številne dejavnosti. Dan pred tekmovanjem je, na primer, potekal koncertni maraton, v sklopu katerega se cel dan odvijajo koncerti vseh tekmovalnih zborov. »Tako imaš možnost poslušati druge zbore in videti, kaj se dogaja drugod po svetu na tem področju. Potem so organizirali razna druženja, po tekmovanju so imeli disko, bili smo na raznih ogledih, med drugim v živalskem vrtu. Organizacija je res odlična, tako da gre pri vsem skupaj za več kot zgolj tekmovanje,« je navdušena Drobnetova.
Madonnine rožice
Uspeha na Češkem pa nista edina, s katerima se ponaša omenjen pevski zbor. Do sedaj so že namreč prejeli zlato priznanje na regijskem tekmovanju otroških in mladin-
skih pevskih zborov Štajerske in Prekmurja leta 2007, zlato priznanje mladinskih pevskih zborov na državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi leta 2008 in že omenjeno zlato na mednarodnem tekmovanju v Olo-mucu leta 2008 in letos.
Po njihovih stopinjah uspešno stopa tudi otroški zbor šole, ki je prejemnik zlatega priznanja na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov Štajerske in Prekmurja leta 2009 ter srebrnega priznanja na državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi, ki je bilo letos.
S tekmovanji so povezani tudi njihovi prihodnji zborovski načrti: »Naslednje šolsko leto so spet regijska tekmovanja (eno leto so namreč ta, drugo leto pa državna). V načrtu se imam še malo iti tudi glasbenega gledališča, mika me, da bi pripravljali kak mu-zikal ... V lanskem letu smo že Levjega kralja in otroci so
to res radi počeli. Je namreč zelo zanimiva zvrst, saj vključuje ples in petje, lahko tudi inštrumentalne spremljave, otroci radi pripravljajo sceno, kostume . Vse to potem nekako združimo tudi z izbirnimi predmeti, eden takih je predmet Glasbeni projekti,« je nadaljevala učiteljica glasbe.
Zanimivost načrtuje tudi z otroškim zborom - pripravili bodo namreč muzikal, ki bo njen prvi avtorski projekt, saj je zanj vso glasbo in tekste napisala sama. »Gre za Ma-donnino pravljico Angleške rožice. Letos smo ga že začeli malo pripravljati, ampak je zmanjkalo časa, zato ga bomo vsekakor končali v naslednjem šolskem letu in upam, da se bomo z njim predstavili tudi širši okolici. Cilj je, da bi lahko tudi gostovali,« je zaključila Drobnetova, ki bo tako s svojimi zbori očitno kmalu znova dosegla kak lep nov uspeh.
Polona Ambrožič
Zavrč • Župan sprejel odličnjake in minimaturante
Pokramljali z županom o prihodnosti
Župan občine Zavrč Miran Vuk je ob zaključku šolskega leta letos povabil na svečan sprejem najuspešnejše učence osnovne šole, pripravil pa je tudi sprejem za minimaturante iz završkega vrtca.
Foto: Marjana Logar Kelc
Završki župan Miran Vuk je pripravil sprejem za minimaturante.
V petek, 11. junija, je v prostorih občine Zavrč župan Miran Vuk slovesno sprejel odličnjake završke enote Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Letos so bili na tej šoli trije odličnjaki: Kristina Kuča, Ana Težak in Klemen Kokot. Župan je z njimi sproščeno pokramljal o njihovih načrtih v prihodnosti, jim čestital in jih pohvalil za odličen uspeh ob koncu šolskega leta ter ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja. V spomin na ta dogodek jim je podaril simbolična darila, knjigo Narodi sveta, ki dokazuje, kako pisan je svet, koliko bogastva in zanimivih podob se skriva okoli nas. Ob koncu jim je zaželel uspešno
nadaljnje izobraževanje in da bi ostali še naprej odprti in dojemljivi za svet okoli sebe.
V ponedeljek, 21. junija, pa je župan sprejel še minimaturan-te, torej malčke, ki se poslavljajo od vrtca, saj bodo jeseni sedli v prvi razred osnovne šole. K županu so prišli na obisk predvsem tisti, ki so obiskovali enoto vrtca pri OŠ v Zavrču. Mali obiskovalci so županu razložili, kaj vse so se v vrtcu naučili, zaupali pa so mu tudi, da že komaj čakajo, da gredo v prvi razred osnovne šole. Župan je vsakemu izmed njih izročil majhno, a uporabno simbolično darilce in jih pogostil.
-OM
Od tod in tam
Ptuj • Dan Zobotehničnega laboratorija Franca Rojka
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Zobotehničnega laboratorija Franca Rojka na Tratah je bil 18. junija Dan odprtih vrat. Pripravili so ga ob 15-letnici delovanja laboratorija. Kot je povedal njegov lastnik Franc Rojko, so se odločili za delovno praznovanje, ki so ga delili s svojimi dobavitelji in poslovnimi partnerji, s katerimi so v tem obdobju največ sodelovali. Srečanje so povezali z dvema strokovnima predavanjema: Barbara Marek iz Nemčije (na fotografiji) je predstavila novo keramiko, v delavnici, ki jo je vodil dr. Igor Šutič iz Zagreba, pa je bil poudarek na izvedbi polnokeramične restavracije. V petnajstih letih so dosegli veliko, pred njimi pa so še številni novi izzivi, ki so dodaten motiv za nadaljnje uspešno delo, je ob jubileju povedal Franc Rojko.
MG
Dornava • Komedija Šah-mat
ft
Povsem sveža, novoustanovljena dramska skupina iz Dornave se je javnosti minuli petek v dvorani vaškega doma pogumno in zelo uspešno predstavila s premiero situacijske komedije Šah-mat. Gre za priredbo dela Vinka Modendorferja, govori pa o lastniku kioska s hotdogi, ki postane minister za delo, družino in moralno prenovo naroda. V vlogah so se presenetljivo dobro izkazali domačini Ingrid Vrabl (medicinska sestra), Katja Peteršič (Rudi-jeva žena), Bernardka Jančar (prva Rudijeva ljubica), Maja Čuš (druga ljubica), Jana Petek (tretja ljubica), Peter Dodlek (mož druge ljubice), Boris Lajh (gospod Kralj, profesor) in Jurij Valenko (minister Rudi Kralj). Pri postavitvi scene so mladi ekipi odrskih entuziastov pomagali Martin Jurič, Dani Hanželič, Jani Belšak, Boštjan Kojc, Devid Kozar, Milan Granda in Miran Vršič, za ton in svetlobne efekte pa je poskrbel Tomaž Bezjak.
SM
Sv. Tomaž • Gasilci pokazali znanje
V soboto so v okviru občinskega praznika gasilci priredili tekmovanje. Kot nam je povedal predsednik GZ Sv. Tomaž Janez Obran, so organizirali občinsko tekmovanje in obenem tekmovanje za pokal PGD Koračice. Izvajali so suho-mokro vajo, tridelni napad in štafetni del vaj s sklapljanjem cevi. Obran je izrazil zadovoljstvo nad udeležbo, predvsem gaje veselilo dejstvo, da je prišlo kar precej ekip od drugod. Sodelovalo je 26 desetin: med člani A 14 desetin - prvo mesto je osvojila Grajen; pri članih B je sodelovalo 6 desetin, prvi so bili člani pGd Mekotnjak Stara Cesta;pri članicah A so sodelovale 4 desetine, prvo mesto PGD Podgorci; članice B - 2 desetini, prvo mesto PGD Pršetinci.
Patricija Babosek
Foto: UM
Foto: PB
Sv. Tomaž • Ob praznovanju 4. občinskega praznika
Naredili vec, kot so pričakovali
Četrto leto mineva, odkar je Sv. Tomaž postal samostojna občina in te dni praznuje že 4. občinski praznik. Tako v letošnjem letu kot v preteklih treh je bilo narejeno več, kot so lahko upali, je prepričan župan Mirko Cvetko.
Mlada občina šteje 2250 prebivalcev, razprostira se na 38 kvadratnih kilometrih in združuje 17 vasi. Pri investicijah so dali poudarek predvsem modernizaciji cest. »V teh letih smo v uporabo predali 23 kilometrov moderniziranih cest. To je precej več, kot smo pričakovali, saj smo si v tem mandatu zastavili za cilj 16 kilometrov. Letos nameravamo zgraditi še okoli 10 kilometrov cest. To pomeni čez 30 kilometrov v štirih letih in za ta namen smo si vzeli le 150.000 evrov kredita, lahko smo več kot zadovoljni. To je bilo mogoče tudi zato, ker so naši občani
prispevali okrog 20 % vsake investicije,« je povedal župan Mirko Cvetko.
Lani so pri Sv. Tomažu odprli popolnoma rekonstruirano kulturno dvorano, ki je sodobno opremljena, kot zahteva današnji čas. V dvorani so obnovljeni tudi vsi spremljajoči prostori. Rekonstrukcija je potekala po fazah več let in je skupno stala okrog 150.000 evrov. Lani so pričeli rekonstrukcijo športnega igrišča. Igrišče bo zelo moderno in bo ustrezalo vsem standardom. Med drugim bodo imeli tudi teniško igrišče na tartanu. Veselijo se nove atletske steze v dolžini
Foto: Viki Ivanuša
Minuli teden so bila na vseh koncih Sv. Tomaža še gradbišča, da je sedaj vse nared za praznovanje.
izdelava polic in stopnic
Zanesljivo od ideje do izvedbe!
Občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku in vam želimo lepo praznovanje.
200 metrov, skoka v daljino, možnosti igranja nogometa in košarke ter odbojke na mivki. Glede na to, da so imeli doslej bolj klavrne pogoje za delo, so bili športni rezultati zelo dobri in župan pričakuje, da bodo ob izboljšanih pogojih tudi rezultati še boljši. Investicija je stala skupno 150.000 evrov, objekt
pa naj bi upravljala nogometni klub in šola. Vse občane pa župan že sedaj poziva, naj vplivajo na svoj mladi rod, da se bo do lepega in dragega objekta odgovorno obnašal.
Ker na igrišču poslej ne bo več prireditev in veselic, so vzporedno uredili plato za prireditve ob kulturni dvora-
ni, ki obsega 2000 kvadratnih metrov in je opremljen z elektriko.
Velika pridobitev je tudi širokopasovni internet, ki bo dokončno priključen do konca leta. Združuje le osem vasi, ostali del občine v razpisu ni bil upoštevan, ker naj bi ponudniki internetnih storitev
izkazali komercialni interes, kar pa je po mnenju župana privlečeno za lase, saj Telekom in Teleing o tem interesu ne vesta nič.
V občini so zadovoljni tudi, ker so uspeli zastekliti vežico, kjer bo sedaj mogoče opravljati tudi maše, saj imajo velike težave pri izvajanju pogrebov. Vozniki imajo namreč vedno manj kulture, ko na cesti srečajo pogrebni sprevod. V pokritem prostoru ima sedaj prostor okrog 100 ljudi, urediti pa morajo še ozvočenje.
Sv. Tomaž vsekakor dobiva novo podobo, stare stavbe se rušijo, ker ne zdržijo več in nastaja veliko praznega prostora, ki ga sedaj uporabljajo predvsem za parkirišča. Glede parcel v samem centru je župan povedal, da so za občino zelo zanimive, zato nameravajo pri teh parcelah uveljavljati predkupno pravico. Kaj naj bi tam nastalo, še ne vedo, vsekakor pa o novih občinskih prostorih ne razmišljajo, čeprav so v sedanjih bolj na tesno, ampak za tri delavce so dovolj veliki. Pripravljajo pa projektno dokumentacijo za razširitev šole, ki je nujno potrebna. Obnovili so tudi vse tri gasilske domove v občini in z veliko pomočjo krajanov nabavili novo vozilo za PGD Pršetinci.
Praznovanje občinskega praznika se je začelo že 19. junija z vrtno veselico, vrhunec pa bo doseglo 2. julija s proslavo ob prazniku.
Viki Ivanuša
Lenart • Podpis pogodbe za oskrbo z vodo
SV Slovenija s sodobno vodovodno infrastrukturo
V Lenartu se je v sredo, 23. junija, s podpisom pogodb z izvajalci, začel projekt Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice, ki bo 12 občin z območja Slovenskih goric vključil v sodoben sistem vodooskrbne infrastrukture, s katero bo zagotovljena nemotena oskrba s kvalitetno pitno vodo.
Problemov oskrbe s pitno vodo na območju severovzhodne Slovenije je veliko, vir vseh težav pa je zastarela infrastruktura, ki je ponekod stara že tudi 40 let in ni prilagojena današnjim standardom pre-točnosti, ne omogoča novih priključkov, hkrati pa ne izpolnjuje zahtev nacionalnega programa varstva okolja. Institut Jožef Stefan je v svojih raziskavah bojda ugotovil, da oporeč-nost same vode ni problematična, je pa problem v krhkosti in lomljivosti dotrajanih cevi. Zaradi slednjega nastajajo tudi visoki stroški vzdrževanja, ki naj bi bili z novo infrastrukturo bistveno nižji. Obstoječi sistem je tudi energijsko potraten, saj dimenzije cevovodov ne odgovarjajo potrebam
pretočnosti in je za črpanje vode potrebne več energije. Po besedah lenarškega župana mag. Janeza Krambergerja prihaja trenutno do 30 % izgub, z novim sistemom pa bi bile te izgube bistveno manjše. Vodovodni sistem v nekaterih delih ne omogoča več novega prikla-pljanja, kar občutijo predvsem v krajih severovzhodno od Maribora in v okolici Apač, kjer se zaradi izgradnje avtoceste širijo nova naselja. V občini Benedikt pa si novega vodoo-skrbnega sistema želijo zaradi projekta Terme Benedikt, ki zahteva pretočnost 22 litrov na sekundo, česar pa obstoječa infrastruktura ne omogoča.
V projekt je vključenih dvanajst občin: Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Gornja
Podpis pogodbe pomeni zagotovitev nemotene oskrbe z vodo za 12 občin.
Radgona, Kungota, Maribor, Pesnica, Sveta Ana, Sveti Jurij, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Šentilj. Projekt, vreden 18,5 milijona evrov, bo realiziran do leta 2013. Delno bo sofinanciran iz evropskega kohe-zijskega sklada, ki bo prispeval približno 60 % sredstev, 15 % bo prispevala država, 25 % pa si morajo občine zagotoviti same. Izveden bo v dveh fazah, prva zajema Slovenske gorice, druga faza pa je še v pripravi in bo poskrbela za zaščito obstoječih vodnih virov, nove vodne vire in izgradnjo magistralnih in regionalnih vodov v Mariboru z okolico. Nosilec projekta je občina Lenart, ki ima sama velik interes za ureditev novega vodooskrbnega sistema, saj si želijo, da bi na javni vodovod prešla večina gospodinjstev, kar pa trenutno, zaradi preobremenjenosti obstoječe infrastrukture, ni mogoče. Trenutno je namreč na javni vodovod priključenih le 70 % občanov.
Osnovni cilji projekta so zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo z manj motnjami, ki nastanejo ob prelomih cevovodov, zagotavljanje kvalitetnega vodovodnega omrežja s primernimi materiali cevovodov, odpravljanje nevarnosti posameznih in epidemičnih okužb zaradi neprimerne vode, zagotavljanje večje racio-
nalnosti in učinkovitosti poslovanja z zmanjšanjem popravil zaradi prelomov omogočanja
priključitve približno 5000 novih uporabnikov na javno vodovodno omrežje in hidra-
vlična izboljšava delovanja vodovodnega sistema.
Patricija Babosek
Središče ob Dravi • Odprtje medobčinske ceste
V slogi je moč
V petek so v občini Središče ob Dravi odprli cesto Salovci-Loperšice-Vitan. Gre za projekt, ki sta ga s skupnimi močmi izvedli občini Središče ob Dravi in Ormož. Z investicijo, vredno več kot 600 tisoč evrov, sta obe lokalni skupnosti pridobili šest kilometrov in pol nove, urejene ceste.
Kot je dejal župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, je investicija pomembna pridobitev za obe občini. Šlo je za razširitev in preplastitev ceste Ša-lovci-Loperšice-Vitan v skupni dolžini 6 kilometrov in pol. Občini sta se skupaj prijavili za pridobitev regionalnih razvojnih sredstev in po besedah obeh županov izpeljali projekt v dobro obeh lokalnih skupnosti. »Cesta je bila v zelo slabem stanju in po skupnem pogovoru z županom Ormoža Alojzom Sokom smo se v letu 2008 dogovorili, da jo poskušamo sanirati in vzpostaviti boljše stanje. Tako je nastal skupni projekt, iz katerega je občina Središče ob Dravi pridobila nekaj čez 300.000 evrov regionalnih razvojnih sredstev,« je dejal Jurij Borko. Dodal je še, da je tovrstno sodelovanje dokaz, da ne glede na to, da so se leta 2006 ločili na tri občine, še vedno lahko skupno nastopa-
jo v skupnih projektih. Teh pa bojda še ni konec: skupaj z občino Ormož namreč Središče ob Dravi pripravlja projekt obnove vodovoda, ki je trenutno v fazi pridobivanja in urejanja tehnične dokumentacije, tako da
bodo z naslednjim letom pričeli ta pomembni projekt oskrbe s pitno vodo. Župan Borko je prepričan, da bo projektov še več, kajti pomembno je, da sodelujejo v dobro lokalnih skupnosti. Patricija Babosek
Trak sta slavnostno prerezala župana občin Središče ob Dravi in Ormož.
Foto: PB
Foto: PB
Destrnik • Podpis pogodbe za gradnjo kanalizacije
800.000 evrov za kanalizacijo
Minuli četrtek sta v mali dvorani Volkmerjevega doma kulture na Destrniku župan Franc Pukšič in direktor izbranega podjetja EM grad, d. o. o., Peter Emeršič podpisala slabih 625.000 evrov težko pogodbo za gradnjo
kanalizacijskega omrežja.
Kot je ob tej priložnosti povedal Pukšič, bo kanalizacija služila za odvodnjavanje odpadnih voda v naseljih Vin-tarovci in Janežovski Vrh ter se priključila na že obstoječ kanalizacijski sistem Janežov-ci: „Tokratno omrežje se bo gradilo v več krakih, skupna dolžina sistema pa je dobrih 6300 metrov. Na sistem se bo z izgradnjo lahko priključilo 50 novih gospodinjstev."
Naložbena vrednost projekta izgradnje znaša dobrih 795.000 evrov, pri čemer bo občina večino sredstev črpala iz petega javnega poziva Regionalnih razvojnih programov (RRP). Destrnik je namreč ob Trnovski vasi ena redkih občin, ki je že uspela pridobiti ustrezen sklep vlade in Službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato se izvedbe projekta že lahko loti. Ob 540.000 evrih iz naslova RRP bo občina v ta projekt vložila še sredstva, ki ji pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin, gre za 119.000 evrov, slabih 137.000 evrov pa bodo na Destrniku dodali še iz proračuna. Izvedba kanalizacijskega sistema
Vintarovci-Janežovski Vrh bo potekala v letošnjem in se zaključila v naslednjem letu, skladno s finančno shemo pridobivanja denarja iz državne blagajne.
Po javnem razpisu za najugodnejšega izvajalca del je bilo izbrano omenjeno podjetje EM grad, d. o. o., s Hajdine,
s katerim občina po besedah Pukšiča že leta dolgo zelo dobro posluje, zato v kvaliteto in hitrost izvedbe ne dvomijo. Na razpis je sicer prišlo kar 10 različnih ponudb, razlika med najugodnejšim in najdražjim ponudbenikom pa je znašala okoli 400.000 evrov!
„Po izbrani ponudbi in
danes sklenjeni pogodbi bo izvedba zahtevala malenkost manj kot 625.000 evrov. Dela so se začela v ponedeljek, končana pa morajo biti v pogodbenem roku - do konca avgusta 2011," je ob podpisu pogodbe še povedal Franc Pukšič.
SM
Videm • Tretji županski kandidat Ivan Božičko
Za podjetništvo, mlade in prepoznavnost občine
Svojo župansko kandidaturo v občini Videm je prav na dan samostojnosti napovedal še tretji kandidat, predsednik letos ustanovljenega OO Zares Videm Ivan Božičko: „Glede na to, da sem domačin, živim tukaj, sem se odločil resneje stopiti v politiko kot kandidat za župana na jesenskih volitvah. To je moja prva kandidatura v političnih vodah lokalne skupnosti."
Svoj program je Božičko oblikoval zelo široko: „Program sem res oblikoval celovito, v njem zajemam vse vidike življenja v naši občini. Analiziral in povzel sem vse najvitalnejše dele, ki generi-rajo razvoj naše občine, pri čemer veliko pozornost namenjam oblikovanju proračuna, pripravi projektov, tudi na
zalogo, kajti danes takšnih nimamo. Poleg tega bi poskrbel tudi za to, da se po zaključku projektov naredijo analize, kako so potekali, in rezultate takih raziskav bi potem uporabil za učinkovitejšo izvedbo naslednjih projektov: Skratka, poskušal bi voditi našo občino tako, da bi ljudje res živeli čim bolje in kvalitetno, da bi bili
Predsednik OO Zares Videm Ivan Božičko je uradno napovedal svojo kandidaturo za župana na jesenskih lokalnih volitvah.
bolje informirani, da bi vedeli, na koga se lahko kdaj in kje obrnejo. Posebno pozornost pa namenjam mladim, ki so danes v res nezavidljivem položaju, preveč potisnjeni ob rob dogajanja, čeprav bodo prav oni tisti, ki bodo za nami prevzeli zelo odgovorna mesta in nekoč vodili ne le našo občino, ampak tudi širšo skupnost."
Na vprašanja, čemu konkretno oz. katerim projektom bi dal prednost kot bodoči župan, pa Božičko odgovarja: „Nikakor ne želim na tem mestu kritizirati dosedanjega vodenja občine, ki je bilo gotovo pogojeno z objektivnimi okoliščinami, zato se je pač prednost dajala ureditvi cestne in vodovodne infrastrukture, potrebno pa bo dograditi še kanalizacijsko mrežo. Sam bi se v prihodnje tako veliko bolj posvetil razvoju gospodarstva in podjetništva ter večji turistični in splošni prepoznavnosti občine. Če pogledamo naše proračune zadnjih pet let,
vidimo, da se je malo vlagalo v razvoj gospodarstva, kmetijstva, kulture, turizma. Ne, da se denar v ta področja sploh ni vlagal, ampak v primerjavi z ostalimi področji dosti premalo. Osebno bi se zavzel za to, da se v naši občini ustanovi inkubator idej; pri nas je veliko mladih, izobraženih ljudi, ki ne dobijo dela in jih tudi osebno poznam. Ti mladi so razvili veliko dobrih idej in mislim, da bi jim bilo treba prisluhniti, jim pomagati te ideje realizirati. Gotovo bi bilo to uspešno in z dobro razvito idejo bi se odprla tudi nova delovna mesta. Prav tako je treba povečati prepoznavnost Vidma. V občini sicer deluje veliko društev, vendar nekako nepovezano, vsako nekaj zase, manjka pa neka skupna rdeča nit delovanja prav v smeri prepoznavnosti Vidma. Premalo se tudi skupaj predstavljamo navzven, na promociji občine je res treba še veliko narediti!"
Ivan Božičko pa v svojem predvolilnem programu ob večji podpori gospodarstvu in turizmu omenja še vzpodbujanje uporabniku prijazne kmetijske politike in okolja za življenje, oblikovanje vzgojno-izobraževalnega sistema tako, da bo sledil trendom razvijajoče se informacijske družbe, ureditev sociale in varstva kot kurativnega in ne preventivnega sistema, namerava pa tudi omogočiti mladim enakopravno vključevanje v načrtovanje, vodenje in upravljanje lokalne politike.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ljutomer • Franc Jurša ponovno kandidira
Franc Jurša, župan občine Ljutomer in poslanec v državnem zboru, se bo ob sklenjenem dogovoru s Slovensko demokratsko stranko, Demokratično stranko upokojencev Slovenije, Socialnimi demokrati, Prlekijo - listo neodvisnih ter Listo za razvoj mesta in vasi na jesenskih volitvah potegoval za svoj drugi županski mandat. Kot je bilo ob podpisu dogovora v prostorih ljutomerskega hotela Jeruzalem povedano, se podpora pri kandidaturiJurši daje zaradi zelo dobrega sodelovanja v iztekajočem se mandatnem obdobju. Po besedah neodvisnega kandida ta Franca Jurša je bila v m inulih štirih letih uresničena glavnina zastavljenih nalog
NŠ
G. Radgona • Župan Kampuš še v tretje
Anton Kampuš (na posnetku), ki že drugi mandat opravlja funkcijo župana občine Gornja Radgona, bo letos kandidiral še v tretje. Takšno je sporočilo predsedstva Socialnih demokratov iz Gornje Radgone, ki so z delom 63-letnega Kampuša v dosedanjem obdobju, kot vse kaže, zelo zadovoljni. Sicer pa gre za znanega podjetnika, v letih 2002-2007 državnega svetnika in od leta 2008 tudi poslanca v državnem zboru. Sedanji župan ima že pripravljeno vizijo za naslednje mandatno obdobje, kjer bo v ospredju izgradnja čistilne naprave, obnova osnovne šole in gasilskih domov. Kot pravi, je glavni razlog za ponovno kandidaturo v odlični ekipi sodelavcev, s katerimi zelo dobro deluje na številnih področjih, prepričan pa je, da so lahko uspešni tudi v prihodnje. Prav gotovo stavi na svojo funkcijo poslanca v državnem zbor kakor tudi na dejstvo, da je za naslednji dve leti iz državnega proračuna za občino Gornja Radgona zagotovljenih 18 milijonov evrov.
NŠ
Radenci • Proračun končno sprejet
Po številnih in dolgotrajnih zapletih je proračun za letošnje leto v občini Radenci končno sprejet.
Kronologija dogajanja pri obravnavi proračuna sodi že nekaj tednov nazaj, ko je bil predlog župana Mihaela Petka (na posnetku) umaknjen z dnevnega reda seje občinskega sveta, naslednjič obravnavan in zavrnjen, potem seja ni bila sklepčna, zato je šele v začetku maja bil sprejet v prvi obravnavi, na-nedavni, 28. redni seji pa vendarle potrjen v dokončni vsebini in obliki. Načrtovanih prihodkov za letošnje leto je 4,7 milijona evrov, od-hodkot1 pa za okoli 4,6 milijona ei roi >. Razlika bo pokrita z ostankom sredstev na občinskem računu ob koncu lanskega leta. Za naložbe se namenja 1,7 milijona ei >roi > kjer prevladuje gradnja kanalizacije med Šratovci in Bo-račevo.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Foto: NS
Foto: NS
Ptuj • Župan obiskal gradbišče pri šoli Ljudski vrt
Jeseni v novi telovadnici in jedilnici
Pri Osnovni šoli Ljudski vrt gre proti koncu gradnja večnamenske športne dvorane, ki bo ob poleg potreb pouka na voljo tudi drugim uporabnikom. Delovati naj bi začela v novem šolskem letu, ko bosta predvidoma zaživeli tudi novi kuhinja in jedilnica. Večinski financer projekta, ocenjenega na približno 4, 2 milijona evrov, je ptujska občina, zato je ravnateljica 22. junija povabila župana Štefana Čelana, da si ogleda napredovanje investicije.
»Večnamenska športna dvorana bo med drugim imela veliko rokometno igrišče, ki bo zadostovalo kriterijem za mednarodne tekme. Seveda bodo pripravljena tudi polja za košarko, odbojko, badminton ... Dvorana se bo dala z vmesnimi dvižnimi stenami razdeliti v tri vadbena polja. Na kvadraturo telovadnice in tri vadbene prostore so naravnani tudi spremljajoči prostori, torej garderobe. Za posamezne vadbene enote bodo sanitarni in skladiščni prostori, hkrati bodo tudi prostori za zunanje najemnike in športne klube, v katerih bodo lahko imeli shranjeno svojo dokumentacijo,« je skorajšnjo pridobitev Osnovne šole Ljudski vrt opisala ravnateljica Tatjana Vaupotič. V dvorani so načrtovane tudi tribune, na katerih bo lahko sedelo okoli 900 ljudi (450 sedežev bo namreč na fiksnih in prav toliko na montažnih izvlečnih tribunah).
Poleg telovadnice se gradita tudi novi šolski kuhinja in jedilnica, ki bo lahko naenkrat sprejela 320 otrok, kar pomeni, da bodo lahko učenci po novem v njej tudi malicali ter kosili. »Jedilnica pa bo opremljena tako, da se bo lahko spremenila v prireditveni prostor, saj bo imela dvignjeni oder z zavesami,« je pojasnila Vaupotičeva, vedno polna idej o izboljšanju
Župan Štefan Celan (na fotografiji v družbi ravnateljice) je odšel z gradbišča zadovoljen.
obstoječe šole, ki s približno 800 otroki (634 jih obiskuje matično zgradbo in 160 grajen-sko podružnico) spada med 14 največjih šol v Sloveniji.
Predračunska vrednost telovadnice in jedilnice s kuhinjo znaša po njenih besedah približno 4,2 milijona evrov; večinski financer je Mestna občina Ptuj, okrog 20 odstotkov sredstev pa prispeva Ministrstvo za šolstvo in šport. Temeljni kamen za projekt so postavili 31. julija 2009, končan pa naj bi bil do prvega šolskega dne.
Atrij, ki bo kmalu zaživel po idejah učencev, bo med drugim olepšan z mozaiki in središčno fontano.
»Izgradnja notranjosti prostorov je v zaključni fazi: v kuhinji je položena že skoraj vsa keramika, pričelo se bo montiranje nap. V telovadnici je v naslednjem tednu predviden začetek priprave osnove za športni pod. Dela se torej bližajo h koncu, v sredini avgusta je predviden datum za tehnični pregled, potem pa imamo še nekaj dni za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Nujno je namreč, da imamo uporabno dovoljenje za kuhinjo in telovadnico do prvega septembra, saj ni možno dobiti delnih uporabnih dovoljenj. Za kuhinjo pa vemo, da mora s prvim septembrom začeti delovati,« je odločna ravnateljica.
Atrij po okusu otrok
Vaupotičeva je želela, da si napredovanje investicije ogleda tudi ptujski župan, zato ga je povabila v goste. Š pred njegovim prihodom je razložila: »Verjamem, da si nekdo, ki si je prizadeval za izgradnjo nekega objekta, zasluži pogledati, kako dela napredujejo. Župana to tudi zanima, zato se bo lali-
Zgradba šole je polna zanimivih detajlov. Po ideji ravnateljice vsaka odhajajoča generacija ustvari mozaik in tako pusti svoj pečat v šoli.
ko na gradbišču na svoje oči prepričal, kako daleč je delo.«
Po ogledu gradbišča je bil Čelan zadovoljen: »Vsekakor je izvajalec, ki smo ga izbrali, izredno korekten in kakovosten, verjamem, da bo izpolnil vse obveze iz pogodbe in da bomo, tako, kot smo se dogovorili, objekt predali namenu z začetkom šolskega leta.
Z izvajalcem, podjetjem GP Project Ing, je zadovoljna tudi ravnateljica, saj se po njenem mnenju dosledno držijo rokov in si prizadevajo za kvalitetno opravljeno delo.
A telovadnica in jedilnica s kuhinjo nista edini pridobitvi šole v Ljudskem vrtu v zadnjem času. »V obstoječi zgradbi smo pridobili posodobljeno učilnico za tehniko in tehnologijo s strojnico. Zelo veseli smo, da je v šolsko poslopje vgrajeno dvigalo, ki omogoča, da se bodo lahko pri nas šolali tudi gibalno ovirani otroci, saj je nameščeno tako, da se lahko z njim dostopa v vse šolske prostore. Istočasno bo šola opremljena še z dodatnimi klimatskimi napravami za najbolj vroče dni v letu. Hkrati prenavljamo osrednjo avlo, ki bo postala prostor za druženje naših otrok, saj bodo imeli tam svoje klubske mizice s foteljčki, da bodo lahko v miru posedeli in se pogovarjali,« je naštela.
Ob obstoječi gradnji bodo pridobili tudi dva notranja odprta atrija. Prvi bo med obstoječim upravnim traktom in jedilnico ter bo urejen po idejah in željah učencev, ki so o tem pripravili maketo. Med drugim so si zamislili vrisana polja za šah in druge igre, prav tako ga bodo polepšali z mozaiki, osrednja figura pa bo vodomet v obliki šolskega logotipa. Drugi atrij, bolj senčen, pa bo med prizidkom in staro šolsko zgradbo ter bo tako služil predvsem otrokom v oddelku podaljšanega bivanja, ko bo na drugi strani zanje prevroče.
Polona Ambrožič
Tednikova knjigarnica
Berimo še »nogometne« zgodbe!
Nogometni evforiji se nekako pridružujem tudi spodaj podpisana, seveda, na knjižničarski način, saj resnici na ljubo ne sodim med nogometne navdušenke. No, ob letošnjem svetovnem prvenstvu z nenavadno uspešno domačo reprezentanco ne morem ostati ravnodušna. Nogomet mi postaja zanimiv in zabaven, z bibliopedagoškega zornega kota pa ugotavljam, da je nogometno prvenstvo odlična motivacija za branje zemljepisnih priročnikov, atlasov, potopisov, nacionalnih pravljic ... pa tudi leposlovja iz držav, ki preganjajo žogo tam spodaj. Nogometna scena je dokaj prisotna v leposlovju za mlade bralce - največ »športnih zgodb« je navezanih na nogomet.
Franc, literarni junak ene najuspešnejših sodobnih avstrijskih pisateljic Christine Nöstlinger, se v dveh knjigah posveča tej najpomembnejši nepomembnosti na svetu: Franceve nogometne zgodbe (2004) in preprosto Franceve druge nogometne zgodbe (2006). »Oba Franca« je prevedla Lučka Jenčič za Mohorjevo založbo iz Celovca. Leta 2007 je rojak Milan Petek posvetil nogometu slikanico Maček Ferdo igra nogomet (Ilustrirala Nina Lo-višček. Nova Gorica: Educa, Melior, 2007), mlajši bralci se navdušujejo še nad zbirko Mala čarovnica Lili nemškega avtorja Knistra. Leta 2001 je v seriji izšla knjiga Začarani nogomet (ilustracije Birgit Rieger. Prevod Urša Vogrinc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001), kjer Lili kar poskoči srce, ko zagleda Andreja, najboljšega nogometaša na šoli. Avtor obljublja, da se lahko z Lili naučite nekaj izvrstnih nogometnih vragolij. Tudi znameniti, priljubljeni serial z Groznim Gašperjem se ni mogel izogniti žogobrcu. Knjiga s štirimi zgodbami nosi naslov po zgodbi Grozni Gašper nogometni navdušenec (Francesca Simon. Ilustracije Tony Ross. Prevedla Polonca Kovač. Tržič: Učila International, 2007. Zbirka Grozno Gašper.). Navedene knjige so namenjene mlajšim bralcem, a tudi starejši osnovnošolci radi sežejo po njih. Nekoliko starejšim otrokom je namenjena šteta zbirka trinajstih knjig Vražja nogometna druščina izpod peresa nemškega avtorja Joachima Masanneka in ilustratorja Jana Bircka. Četrta knjiga ima naslov Julij, zvezna vrsta in se dogaja po počitnicah, ko »vražjo nogometno druščino« čakajo tri presenečenja. Njihov bivši travnik postane pravi stadion, nanj je trener Vili postavil supermegakrasno razsvetljavo, in tretja novica je igranje v lastni ligi (Prevod Andrej Hiti Ožinger. Tržič: Učila International, 2004. Zbirka Vražja nogometna druščina). Med klasična mladinska dela sodi Nepremagljiva enajsterica Eduarda Bassa (Ilustriral Marjan Manček. Prevod Viktor Smolej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. Zbirka Biseri).
Prva stvar, ki sem jo šla pogledat takoj po prihodu na novo šolo, je bil gol. Gol na nogometnem igrišču. Igrišče je bilo majhno, sivo in prav grdo. Tako začenja pripoved Fanny Joly v drobni zgodbi Nori na nogomet (Ilustracije Christophe Besse. Prevod Simona nagelnik. Ljubljana: Grlica, 1998. Zbirka za osem let in več. Humor.)
Tudi Ivan Sivec je roman za starejše osnovnošolce Zelena kri (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. Zbirka Knjigo-žer.) posvetil nogometu in, kakor je poudaril v posvetilu, nogometnim navijačem vseh barv, hkrati je Sivec še uvodoma zapisal, da je podobnost z resničnimi dogodki zgolj naključna in nenamerna. Zgodba začenja z Nesrečnim žrebom, ki je začel slovensko nogometno vojno med Dragonsi in Violami, zaključuje pa z dnevom odprtih vrat; vmes so rimsko številčena poglavja: Nenavaden prestop, Zelene so vse trate, Navijač Viol Štef, Večerja v hotelu Orel, Maribor na nogah, madžarska kuhinja, Ljubljana je zakon.
Dvojna podaja (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. Zbirka Knjigožer.) je odličen »nogometni roman« Gorana Gluviča , ki tako začenja pripoved:
Vzel je žogo in jo poljubil na čelo, čeprav mu je ponujala ustnice. Stal je sredi nogometnega igrišča pred praznimi tribunami. Sam. Zakaj je poljubil žogo na čelo in ne na ustnice? Nogomet je bil zanj le igra in nič drugega. Igra, v kateri je užival. Nikoli ga ni izdala...
Prijetne počitnice in »nogometno« branje želi
Liljana Klemenčič
petek • 2. julija 2010
Kultura, izobraževanje
Štajerski	13
Ptuj • Slovenske ljudske izštevanke Marjana Pergerja
Knjiga za videče, slabovidne in slepe
Ptujčan Marjan Perger, vzgojitelj predšolske vzgoje v vrtcu Galjevica v Ljubljani, član Leo kluba Ptuj, je izdal knjigo Mi se z vlakom peljemo. Gre za zbirko petnajstih slovenskih otroških ljudskih izštevank, ki so jih na predstavitvi knjige 18. junija v Park hotelu na Ptuju predstavili otroci iz vrtca Galjevica.
Marjan Perger kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, ustvarja na Ptuju, s srcem ostaja Ptujčan. Kot je povedal na predstavitvi svojega knjižnega prvenca, imajo izštevanke manj besedila, da so jih lahko natisnili v velikih črkah na levi strani, na desni pa še v Braillovi pisavi. Knji-
Dr. Otmar Majerič se je kot zdravnik zelo zanimal za medicinsko stroko in novosti ter bil zelo ponosen na svoje uspehe pri zdravljenju. Svoje znanje in denar je vlagal predvsem v korist rojstnega kraja Ormoža. Razstavo je na ogled postavila kustosinja in etnologinja Nevenka Korpič, ki je dejala, da želijo z razstavo osvetliti delo in življenje tega pomembnega in uglednega Ormožana, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja deloval kot zdravnik in lastnik zdravilišča in kopališča v Ormožu.
Kdo je bil Otmar Majerič? Rodil se je 30. oktobra 1895 v Ormožu kot deveti otrok. Iz medicine je diplomiral v Gradcu, leta 1927 je v Ormožu ustanovil sanatorij za zdravljenje predvsem revmatičnih bolnikov. V sanatorij je prvi napeljal vodovod, saj ga do takrat v mestu ni imel še nihče. Sanatorij je razpolagal
ga je primerna tako za videče kot za slabovidne in slepe otroke. Risbe so poenostavljene, generalizirane in barvno prilagojene, skladno s tiflopedagoško doktrino, ki narekuje preproste in jasne oblike, močne kontrastne in nasičene barve.
Knjigo ni nastala naključ-
z dvajsetimi lepo urejenimi sobami, obiskovalcem pa je nudil tudi izbrano hrano. Pri oskrbi in nastanitvi pacientov je doktorju veliko pomagala sestra Alojzija, ki je skrbela za negibne bolnike. Leta 1932 je dr. Majerič na svoje stroške v Ormožu uredil kopališče ob reki Dravi. Za gradnjo le-tega se je odločil zaradi velikega navala ljudi iz številnih krajev Jugoslavije, ki so prihajali na zdravljenje v njegov sanato-rij. V prvi polovici tridesetih let so bile izdane tudi prve razglednice sanatorija in kopališča, ki so imele vlogo reklamnega materiala. Na večini se pojavlja tudi dr. Majerič, ki se je nenehno zavzemal za lep videz svojega rojstnega mesta. V tistem času je kupil še grad v Preddvoru pri Kranju in ga uredil v zdravilišče za težje bolnike.
Dokumentarni film o Ormožu, ki ga je finančno podpri dr. Majerič, je bil posnet
no, je posledica prve integracije slepega dečka v redni oddelek. Ob tem se je Marjanu Pergerju porodila ideja o izdaji knjige, ki bi jo lahko prebirali vsi, videči, slabovidni in slepi. Knjigo Mi se z vlakom peljemo spremlja tudi zgoščenka, na kateri so izštevanke zvočno opremlje-
leta 1935 kot reklamni film prihajajočim bolnikom in turistom. Film je po besedah avtorice razstave Nevenke Korpič izvrsten vir za proučevanje etnologije, ljudskih običajev, glasbe in tedanjega življenja na širšem ormoškem področju. »Vsa njegova prizadevanja dokazujejo, da si je med obema vojnama prizadeval k uveljavitvi Ormoža kot turističnega mesta. Bil je uspešen zdravnik, vse svoje znanje in denar je vlagal tako v dobro svojega rojstnega kraja kot tudi kasneje v Preddvor. Po pričevanjih vemo, da je imel Majerič human odnos do ljudi in korekten odnos do vseh pacientov tako revnih kot bogatih,« je zaključila Korpičeva in Maje-riča označila za vsestransko osebnost.
Razstavo je slavnostno odprl župan občine Ormož Alojz Sok.
Patricija Babosek
ne. Dimenzija zvoka slepim otrokom pomaga lažje doživljanje in prepoznavanje knjige. Gre za knjigo, ki spodbuja druženje, razvoj socialne veščine in razumevanje drugačnosti, pravi avtor.
Marjan Perger je ob svojem knjižnem prvencu, ki predstavlja nekaj novega na
„Na tej domačiji se je pred 149 leti rodil eden velikih Slovencev Matija Murko, ki je sicer živel in deloval po tujih univerzah. Kljub temu da je svoje življenje preživel v tujini, pa je bil nacionalno zaveden Slovenec. Javno je izražal svojo pripadnost narodu in kraju, od koder je izšel. Prav v tem času globali-zacije, ko hkrati praznujemo tudi dan naše samostojnosti, se lahko vprašamo, ali imamo Slovenci dovolj nacionalnega ponosa in zavesti, ali smo dovolj nacionalno osveščeni, ali dovolj ljubimo svojo domovino?! Murko nam je lahko svetel vzgled, saj se je vedno zavedal, kje so njegove korenine, in zato je tudi prav, da se ohrani spomin nanj. Žumrovi lepo skrbijo za domačijo, naloga naše lokalne skupnosti pa je, da ohranimo primeren spomin na tega velikana našega naroda," je med drugim v svojem nagovoru povedal župan Franc Pukšič ter še dodal, da so že pred leti, ob 140. obletnici Murkovega rojstva, izdali posebno zloženko, prav tako
slovenskem knjižnem trgu, ponosen tudi na to, ker z njo odpira pogled v neke druge čase, na igro otrok, ki je bila nekoč tako zelo drugačna od današnje, k ljudskemu izročilu in neprecenljivem narodnemu bogastvu, ki ga moderni čas računalniški iger že precej izpodriva. Knjigo
pa bodo primerno obeležili tudi 150. obletnico rojstva naslednje leto.
Zbrane je ob odprtju spominske plošče nagovorila tudi predsednica društva Zreli vedež Viktorija Dabič, ki je menila, da je Murko glede na svoj velik prispevek slovenstvu med Slovenci premalo znan: „Bil je eden najmlajših doktorandov na dunajski univerzi, ki nikjer in nikoli ni pozabil povedati, da izhaja
Mi se z vlakom peljemo želi približati čim večjemu številu otrok v vrtcih in šolah, ob tem pa jim predstaviti tudi številne pripomočke, ki jih slepi in slabovidni uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju in pri delu.
MG
iz najlepših krajev na svetu in da se nekoč želi vrniti domov. Prav je, da se spomin nanj ohranja za prihodnje generacije, in to nekoliko manj „ilegalno" kot doslej."
Kratko in prisrčno slovesnost so s svojimi nastopi popestrili najmlajši plesalci destrniške folklorne skupine Kulturnega društva Destrnik ter učenke domače osnovne šole z recitali.
SM
Ormož • Otvoritev razstave
■	V V|
Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča
Na predvečer dneva državnosti so na ormoškem gradu pripravili otvoritev razstave v čast dr. Otmarju Majeriču, ki je v obdobju med obema vojnama deloval v Ormožu. Bil je lastnik prvega sanatorija in kopališča v Ormožu ter pobudnik prvega zvočnega filma o Ormožu, ki ga je tudi sam financiral leta 1935.
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Perger je izdal zbirko petnajstih slovenskih otroških ljudskih izštevank.
Drstelja • Odprtje spominske plošče
V spomin Matiji Murku
Na Drstelji 13, na domačiji, ki ji po domače pravijo pri Žumrovih, so minuli teden s krajšo slovesnostjo obeležili odprtje spominske table Matiji Murku, slovenskemu etnografu, slavistu in slovstvenemu zgodovinarju.
Selce • Vokalna skupina Kulturno-turističnega društva Selce
Brez fantov, ki bi povzročali nemir
Tokrat v naši »Ijudskoglasbeni« rubriki predstavljamo zasedbo iz Selc, ki je mlada tako po ustanovitvi kot starosti članic. Deluje namreč od začetka letošnjega leta, njene pevke pa so stare med 18 in 22 let.
Vokalno skupino, ki deluje v okviru Kulturno-turističnega društva Selce, sestavlja sedem deklet. »Fantov trenutno ne sprejemamo, da ne bodo delali nemira,« je z nasmehom pojasnila Aleksandra Papež, vodja skupine.
Njihovo petje je triglasno, repertoar pa zelo pisan, saj prepevajo pristne ljudske, narodne (na primer priredbe Avsenikov, Slaka ...) in zimzelene slovenske pesmi, za katere piše priredbe Papeževa, ki obžaluje, da se med ljudskimi pevci in godci ne najde več mladih. »Prav je namreč dati nekaj prostora tudi tej zvrsti, saj je to naša slovenska glasba,« meni vodja skupine, ki je imela krstni nastop 15. maja na Sedmem srečanju prijateljev v Cir-kovcah (prireditvi, na kateri nastopijo ljudski pevci, godci in plesalci iz različnih krajev), kjer so pevke seveda bile med najmlajšimi nastopajočimi.
Zdaj je za njimi že kar nekaj nastopov, vsak teden pa tudi pridno vadijo. »Resno delamo
Mladenke, ki jih zelo zanima ljudska glasba
in se trudimo. V prihodnosti si želimo čim več nastopati in si nabrati čim več izkušenj. Naš cilj je predvsem koristno porabiti svoj čas, razvijati svoje glasovne sposobnosti in se seveda pri vsem tem lepo ime-
ti,« je povedala Papeževa, ki je vesela, da se članice med seboj dobro razumejo. Po njenem imajo ravno zato, ker so starostno usklajene, veliko skupnih tem za pogovor, ki si ga na prijetnem druženju ob pijači pri-
Markovci • Župan sprejel uspešne učence
■ I	V |	V || |	■	■
Uspesm v soli in zunaj nje
Tik pred zaključkom šolskega učence OŠ Markovci, jim izročil Na svečanem sprejemu, ki so leta je markovski župan Franc spominska knjižna darila in jih ga pripravili v sredo, 23. junija,
Kekec sprejel najuspešnejše pogostil.	v poročni dvorani občine Mar-
	
MU	
Foto. M. Ozmec
Uspešni učenci osnovne šole Markovci z županom Francem Kekcem ter ravnateljem Ivanom Štrafelo.
Podlehnik • Sprejem pri županu
Dva zlata učenca
Tudi podlehniški župan Marko Maučič je sredi minulega tedna sprejel najboljša učenca domače osnovne šole, Boštjana Mlakarja in Klementino Podgoršek, ki sta se skozi vsa leta osnovnošolskega izobraževanja dokazala z odličnim uspehom.
Kratko slovesnost na sedežu občine je odprl podžupan Ivo Ban s kratkim recitalom in čestitkami zlatima učencema, na violino je zaigrala Aldina Clarisa Ban, nato pa je nekaj besed povedal še Maučič: „Vsi v naši občini smo zelo ponosni na vaju, vendar je pred vama še večina življenjske poti in želim vama, da jo nadaljujeta tako,
Najboljša podlehniška učenca, Boštjan Mlakar in Klementina Podgoršek, z županom Markom Maučičem, ravnateljem Dejanom Kopol-dom, razredničarko Mileno Mali in violinistko Aldino Clariso Ban.
voščijo po vsaki vaji.
In zakaj jih tako veseli petje? »Od nekod nam je bil dan ta dar in prav je, da ga razvijamo,« je preprosto odgovorila Aleksandra Papež.
Polona Ambrožič
kovci, se je povabilu župana občine Markovci Franca Kekca odzvalo kar 67 uspešnih učenk in učencev markovske osnovne šole. Za izstopajoče dosežke na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju ter v različnih dejavnostih jim je iskreno čestital in jim zaželel tudi v bodoče veliko učnih in obučnih uspehov.
Svojim uspešnim učencem je za dosežene uspehe čestital tudi ravnatelj Ivan Štrafela ter se ob tej priložnosti zahvalil županu Francu Kekcu, občinskim svetnikom in celotni Občini Markovci za uspešno sodelovanje, pomoč in podporo. Slavnostni dogodek sta kulturno obogatili flavtistki Špela Mlinarič in Taja Meznarič, po uradnem delu županovega sprejema pa so vse mlade povabljence pogostili
-OM
kot sta jo začela. Predvsem vaju opozarjam, da ne izbirajta stranpoti, izognita se drogam, kajti poti nazaj ni več. Doslej sta že dokazala, da se znata potruditi zase in dokazujta to še naprej! Za dobre, sposobne mlade ljudi se vedno najde tudi dobra služba, pa čeprav živimo v kriznih časih. Bodita tudi ponosna, da sta iz Haloz, prihajata iz dobre osnovne šole, ki daje odlično temeljno znanje, kar so dokazali že vajini predhodniki, ki so zelo uspešni. Res vama želim vse najboljše na nadaljnji poti in v izobraževanju ter iskrene čestitke za dosežene uspehe!"
Devetošolcema je nato čestital še ravnatelj Dejan Kopold, župan Maučič pa jima je predal priznanje s knjigo ter vse skupaj povabil na »županovo malico«.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ljutomer • Priznanja dijakom
Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera je tudi letos ob zaključku šolskega leta pripravila sprejem za dijake, ki so se s svojim znanjem, sposobnostjo in marljivostjo izkazovali na številnih tekmovanjih in natečajih. Skupaj je bilo podeljenih kar 172 priznanj, najuspešnejši dijaki pa so jih prejeli za dosežke iz slovenskega jezika (16), nemščine (19), angleščine (11), francoščine (2), matematike (37), fizike (8), kemije (4),podjetniškega krožka (9), biologije (17), zgodovine-geografije (11), sociologije (2), debate (10), likovnega snovanja (5), športne vzgoje (3) in glasbe (2). Za odličen uspeh v vseh štirih letnikih so priznanja prejeli: Anja Kosi, Matej Mlinarič, Barbara Petovar, Simona Podlesek, Nina Kajdič, Žiga Avsec, Filip Cvetko, Dobruška Černela, Tjaša Dražnik, Sara Dr-varič Talian, Timotej Hrga, Tomaž Kavaš, Uroš Markoja, Nika Škof, Monika Jurgec in Sanja Rous. Priznanja je podeljeval ravnatelj ljutomerske srednje šole Zvonko Kustec, slovesnosti v restavraciji hotela Jeruzalem v Ljutomeru pa so se udeležili tudi Irena Kumer, predstojnica Zavoda za šolstvo RS - območna enota Murska Sobota, podžupan občine Ljutomer Franc Slokan ter bivši dijaki gimnazije Franc Miklošič, ki so dosegli naziv doktorja znanosti: Ivan Rihtarič, Peter Kralj, Rudi Pušenjak, Franjo Mihalič in Miran Puconja.
NŠ
Kidričevo • Knjižne nagrade za uspešne
Foto: NS
Foto. M. Ozmec
Na nedeljski osrednji sklepni slovesnosti ob 13. prazniku občine Kidričevo je župan Jože Murko skupaj z ravnateljico OŠ Cirkovce Ivanko Korez in predsednico sveta zavoda OŠ Kidričevo Marjeto Sušec izročil spominske knjižne nagrade osmim vsestransko aktivnim in nadpovprečno uspešnim učencem obeh osnovnih šol. Za uspehe pri šolanju in šolskih tekmovanjih ter številnih drugih obšolskih dejavnosti so jih letos prejeli Luka Erker, Miha Hajšek, Barbara Katarina Kužner, Aleš Pernat, Matic Pintar, Jana Turk, Jaka Vek, in Dejan Zajc.
-OM
Ptuj • Gradnja večnamenskega prostora
Foto: Črtomir Goznik
Pri vrtcu Marjetica na Ptuju poteka gradnja večnamenskega prostora, ki bo desetim oddelkom, kolikor jih deluje v tem vrtcu, zagotovil potrebne in zakonsko predpisane notranje igralne površine. Ta vrtec je bil zgrajen še po starih pogojih, star je namreč že 35 let. Z novim večnamenskim prostorom bodo zagotovili pogoje za ustreznejšo in še kakovostnejšo športno vzgojo, plesne aktivnosti in vse prireditve, za katere je potrebno več prostora, je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Prostor bo imel 300 m2 skupnih površin. Gradnja naj bi bila končana do 1. septembra. Investitorico, MO Ptuj, bo gradnja stala 346 tisoč evrov.
MG
Nogomet
Svež veter rm Ptuju: trener je Bojan Špehonja Stran 16
Nogomet
Martin Milec je 'vroča tema'
Stran 16
Kolesarstvo
Marin tretji, sledi premor do avgusta
Stran 17
Padalstvo
Smola za Slovence v Lescah
Stran 17
SD Mladost
Jubilej ŠD Mladost Miklavž pri Ormožu
Stran 19
Pikado
Lep uspeh ptujske ekipe na EP v Švici
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Svetovno prventsvo v Južni Afriki
Osmerica za čast in slavo, Slovenci to že imajo
Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki preostalih osem reprezentanc čaka na četrtfinalne obračune, ki bodo na sporedu v petek in soboto po naslednjem razporedu:
petek, 2. julij:
16.00 Nizozemska - Brazilija (Port Elizabeth, Nelson Mandela Bay)
20.30 Urugvaj - Gana (Johannesburg, Soccer City) sobota, 3. julij: 16.00 Argentina - Nemčija (Cape Town, Green Point)
20.30 Paragvaj - Španija (Johannesburg, Ellis Park)
Osmina finala se je izkazala za popoln »filter«, saj so se v četrtfinale uvrstile vse favorizirane ekipe. Edina zmagovalka predtekmovalnih skupin, ki se ni uspela prebiti v nadaljnje boje, je reprezentanca ZDA, ki jo je po podaljških ugnala Gana. To sploh ni nobeno presenečenje, saj bo edina preostala ekipa iz Črne celine nevarna tudi v petkovem obračunu z Urugvajem. Južnoameriške ekipe so popolne zmagovalke dosedanjega dela SP, saj so se kar štiri prebile med najboljših osem (peta - Čile, je izpadla v obračunu z Brazilijo). Ob tem so prikazale tudi najprepričlji-vejše igre, ki ne temeljijo več samo na neskončnem preigra-vanju, ampak tudi na izredno vestnem opravljanju obrambnih nalog. Pri tem prednjačita Argentina in Brazilija; obrambna vrsta slednje v sestavi Lucio, Juan, Maicon, Alves in Bastos je prav zastrašujoča in izredno težko prehodna, poleg tega pa s prodori po bokih Maicona in Alvesa nudi izredno podporo
napadalcem. Če jim dodamo še vratarja Julia Cesarja ter Ka-kaja, Robinha, Fabiana ...
Nemci in Argentinci se bodo v soboto med sabo merili v Cape Townu. Gre za obračun ekip, ki sta se v četrtfinale ob dobri igri prebili s precejšnjo pomočjo sodnikov. Na tekmi Nemčija - Anglija so sodniki spregledali regularen zadetek Lamparda, ki bi pomenil izenačenje na 2:2, Argentinci pa so prvi gol proti Mehiki dosegli iz nedovoljenega položaja (Te-vez). Obe ekipi sta na koncu slavili visoki zmagi in sta dodatno nabiti z optimizmom. Nemci so proti Angležem zares velemojstrsko izpeljali taktične zamisli trenerja Joachima Lowa, na klopi gavčev pa tekme izredno čustveno spremlja Diego Maradona. Čeprav je slednji kot igralec v srcih argentinskih navijačev zapisan z zlatimi črkami, pa se jih obenem večina strinja s tem, da je kot trener prej minus kot pa dodana vrednost reprezentance. Njegov glavni adut Lionel Messi doslej še ni zablestel v vsem svojem sijaju (sicer je že doslej igral zelo, zelo dobro, za oceno odlično manjkajo njegovi zadetki) in prav zadetki malega čarovnika bi lahko postali velika prednost Argentincev. Nemci so na drugi strani ob izostanku Ballacka (poškodba) promovirali nekaj novih mladih igralcev (Ozila, Mullerja, Boatenga), ki so zagotovilo za nadaljnje uspehe Elfa.
Poleg Nemčije sta preostali evropski ekipi Španija in Nizozemska. Slednja ima doslej maksimalni izkupiček štirih zmag, a ne najbolj prepričljivih iger (zmaga proti Danski z avtogolom, minimalni zmage proti Kamerunu, Japonski in
Foto: Črtomir Goznik
Samir Handanovič je v Južni Afriki pustil najboljši vtis med vsemi slovenskimi igralci.
v osmini finala proti Slovaški). Precej prahu je ob zamenjavi na tekmi s Slovaki dvignil napadalec Robin van Persie, ki je trenerju Bertu van Marwijku zabrusil, naj raje menja We-sleya Sneijderja kot njega. To ni prvi primer javnega spora v nizozemski selekciji in prav zaradi tega so njihove možnosti proti Brazilcem manjše, kot bi glede na igralska imena (Robben, Kuyt, Babel, van der Vaart, van Bommel, Mathijsen, Heitinga ...) lahko bile.
Španci so pred prvenstvom veljali za enega od glavnih favoritov za končno zmago, njihove kvote na stavnicah pa so nekoliko padle po uvodnem porazu proti Švici. S tremi zaporednimi zmagami so se pričakovano uvrstili med osem najboljših, zaenkrat pa jih v igri drži s svojimi zadetki predvsem David Villa - nov član Barcelone (prestopil je iz Valencie) je
dosegel štiri od petih španskih zadetkov (enega je prispeval Iniesta). Če ga Paragvajcem uspe zaustaviti, bodo morali za napredovanje Torres, Xavi, Alonso in druščina prispevati precej več.
Slovenija gre naprej
Slovenski nogometaši so svoje nastope na SP že končali, v domovini pa so jih navijači sprejeli s takšnim navdušenjem, kot ga zagotovo ne bo deležen vsak četrtfinalist. In prav je tako! Najmanjša država na tem SP (to je bila najpogostejša oznaka za našo reprezentanco v južnoafriških medijih) mora biti z osvojenimi štirimi točkami več kot zadovoljna. Za popolno sliko je seveda manjkala tista pika na i, tisti kanček sreče ... Epska izločitev z golom Američana Landona Donovana v zadnji sekundah tekme proti
Alžiriji je razblinila še drznejše sanje, vendar je po začetnem šoku prevladala realna ocena, da so bili vsi cilji, zastavljeni pred odhodom v Južno Afriko izpolnjeni ali celo preseženi. Selektor Matjaž Kek je zagotovo najbolj zaslužen za ta uspeh, saj je znal zbrati takšne fante, ki se med seboj odlično razumejo in dopolnjujejo, kar je predpogoj za uspeh. Igralci njegovo zaščitniško vlogo jemljejo kot izredno pozitivno lastnost; zaradi nje se lahko zaprejo v svoj mali svet, kjer ni »motenj iz zunanjega sveta«. Novinarji, ki smo profesionalno poročali s SP, smo to zaprtost sprejemali kot nekaj samoumevnega.
Sama igra naše izbrane vrste ni bila idealna, vendar je takšno na SP, kjer je pritisk pod težo rezultata največji, nemogoče pričakovati. Obenem je bila za vse naše igralce to popolnoma nova izkušnja, saj
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Matija Brodnjak
Na stadionu Peter Mokabe v Polokwaneju so Slovenci dosegli zgodovinsko zmago Ellis Park v Johannesburgu, na katerem so naši reprezentantje odigrali najboljši
- prvo na velikih tekmovanjih.
polčas na prvenstvu.
v ekipi ni bilo nikogar iz zlate generacije, ki je na SP leta 2002 nastopala v Južni Koreji in na Japonskem (leta 2006 na SP v Nemčiji Slovenija ni sodelovala). In nove izkušnje prinašajo nove občutke, s katerimi se nekateri lažje, drugi pa precej težje spoprijemajo. Iz tega zornega kota je bila uvodna zmaga proti Alžircem opravljen zrelostni izpit za vse igralce, na čelu s selektorjem Kekom. Izključitev alžirskega nogometaša Ghezzala slabih 20 minut pred koncem tekme so Slovenci znali izkoristiti kot kakšna prekaljena ekipa, kar je vsekakor zmagovalna sposobnost. S tem vzdušjem so Slovenci odigrali še prvi polčas tekme proti ZDA, ki je bil naravnost sanjski. Če bi prednost dveh zadetkov uspeli obdržati vsaj 20 minut nadaljevanja . Namesto mirnega nadaljevanja pa se je od gola Donovana v 48. minuti pritisk Američanov na naša vrata nenormalno stopnjeval in logična posledica tega je bil izenačujoč zadetek Bradleya osem minut pred koncem tekme. Takšne vrste pritiska naša izbrana vrsta še ni doživela, zbranost pa je popustila tistim, ki so v zadnjih tekmah kvalifikacij odigrali najbolj izpostavljeno vlogo in zdržali kar pet tekem brez prejetega zadetka.
Podobno se je zgodilo na zadnji tekmi skupine C proti Angliji, na kateri so visoko favorizirani tekmeci za uvrstitev v osmino finala morali zmagati. Na tej tekmi (in tudi na obeh ostalih) je bil vratar Samir Han-danovič tisti, ki je naše reševal iz zagat, zato si je tudi zaslužil uvrstitev med najboljšo enaj-sterico tistih, ki so izpadli po prvem krogu. Blizu učinku Sarme so bili še Birsa, Brečko in Ljubijankič, ostali so igrali dober ekipni nogomet, v katerem je bilo veliko pomaganja v obrambi, zato pa je zmanjkalo nekaj sodelovanja v fazi napada.
Ta generacija lahko ostane skoraj v celoti ali z manjšimi odstopanji skupaj še vsaj naslednjo kvalifikacijsko obdobje (za uvrstitev na EP leta 2012 v Ukrajini in na Poljskem) in prav na tem in pridobljenih izkušnjah v Južni Afriki lahko gradimo optimizem. Nekaj mladih igralcev je že pokukalo skozi vrata nastopanja v izbrani vrsti (Krhin, Stevanovič, Matavž), kar je dodaten razlog za zaupanje v nadaljnje delo selektorja Keka. Slovenija gre naprej!
Jože Mohorič
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga - Labod Drava
Svež veter na Ptuju
Po nekaj tednih zatišja so se naposled začele premikati stvari tudi v taboru donedav-nega nogometnega prvoligaša Laboda Drave. Športni direktor kluba je postal nekdanji igralec modrih Jure Arsič, ki je že zavihal rokave, dela se s polno močjo in prvi rezultati so že vidni. Pogodbo s ptujskim moštvom je podpisal trener Bojan Špehonja, ki je do sedaj vodil mladinsko ekipo Aluminija iz Kidričevega, pred tem pa je sedel tudi na klopi kidri-čevske članske ekipe. Špehonja bo »dravaše« vodil najmanj dve leti, z možnostjo podaljšanja pogodbe za še dve leti. Nov je tudi trener vratarjev; to je postal Mitja Trop, ki ga ljubiteljem nogometa na našem področju ni potrebno podrobneje predstavljati. Igralski kader so do sedaj okrepili Tomaž Toplak, Damir Zagoršek, Ian Emeršič, Darjan Čeh -»izgubljeni sinovi«, ki so svoje prve nogometne korake naredili prav na ptujskih zelenicah. V igri za okrepitev ptujskega moštva je še nekaj bolj ali manj zvenečih imen; gre večinoma za igralce iz našega področja, ki sedaj igrajo bodisi v tujini, bodisi drugod po Sloveniji. Prav tako naj bi v klubu od iz-kušenejših ostal vratar Branko Bučar, poleg njega pa iz lanske ekipe še mladinca Jure Matja-šič in Marko Roškar. Moštvu se
bodo vsaj na pripravah priključili tudi izhodni letniki igralcev mladinske ekipe, končna številka nogometašev prvega članskega moštva pa naj bi se po besedah Arsiča gibala med 22 in 23 igralcev.
Proračun se bo vidno skrčil
Proračun kluba bo glede na pretekle sezone bistveno skrčen in bo približno tak, kot ga ima večina slovenskih drugoli-gašev, novo vodstvo pa ne namerava ponavljati napak svojih predhodnikov in bo igralcem ponudilo takšne pogodbe, ki jih bodo dejansko tudi lahko izpolnili. Prav tako si v klubu želijo boljšega sodelovanja z mediji, poleg tega veliko aktivnosti poteka v smeri vrnitve občinstva na Mestni stadion na Ptuju. Le-to bo po dolgem času končno imelo priložnost videti domače fante v modrem dresu in vsaj upamo lahko, da ptujske tribune v prihodnji sezoni, pa čeprav drugoligaški, ne bodo kazale tako klavrne podobe kot v minuli.
V pripravah tudi s Hapoelom
Sicer pa so se priprave »kurentov« pričele včeraj ob 18. uri, moštvo bo treniralo dva-
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Špehonja bo trener Laboda Drave v tekmovalni sezoni 2010/11.
krat dnevno. Znani so tudi že nekateri tekmeci, s katerimi se bo ekipa Laboda Drave pomerila v pripravljalnih obračunih. Ptujčani so v dogovorih s hrvaškim prvoligašem Rijeko za srečanje prihodnjo sredo, sodelovali bodo tudi na tradi-
cionalnem turnirju v Stojncih, predvidoma 20. julija pa sledi verjetno najmočnejši in najbolj privlačen obračun, in sicer proti izraelskemu Hapoelu, ki bo del priprav na novo sezono opravil v Sloveniji.
Tadej Podvršek
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga - Aluminij
Martin Milec je 'vroča tema'
Po dobrem mesecu dni odmora bodo priprave na novo prvenstvo v tekmovalnem letu 2010/2011 pričeli nogometaši Aluminija iz Kidričevega. V petek ob 17. uri bo trener Bojan Flis s svojimi pomočniki zaželel svojim nogometašem dobrodošlico. Sicer pa je pred pričetkom vedno zelo zanimivo v vseh klubih, saj prestopni rok prinaša razne selitve igralcev, zanimiva pa so tudi razmišljanja o žrebu, ki je bil opravljen v torek. Ali bodo Kidri-čani ponovili lansko uvrstitev ali skočili za kakšno stopničko višje, bo pokazal čas, saj bosta v 2. SNL igrala dva bivša prvo-ligaša, pa še nekaj klubov goji visoke ambicije.
»Če bo to, da uvodna kroga igramo doma, pomenilo prednost, potem sem lahko s tem zadovoljen. Na drugi strani se zavedamo, da je naš prvi tekmec - Dob - neznanka. Mi si
seveda želimo pozitiven rezultat, kar bi bilo vsekakor dobro za nadaljevanje prvenstva,« nam je uvodoma dejal športni direktor Aluminija Miran Lipo-vac.
Kidričani so bili v zadnjih dveh sezonah tik pod vrhom, preteklo so končali na 3. mestu. O morebitnih spremembah v igralskem kadru pa nam je športni direktor povedal: »Priprave pričenjamo danes (v petek, op. a.). Šele takrat bomo videli, kako in kaj. Za odhod iz kluba je izrazil željo Tomaž Toplak, v Olimpijo pa se je vrnil vratar Kristjan Lipo-vac. Z našim kadrom v minuli sezoni smo bili zadovoljni in si želimo, da bi bilo tudi v prihajajoči tako, čeprav se moramo zavedati, da se spremembe v klubih dogajajo in mi ne bomo nobena izjema.«
'Vroča tema' je vsekakor mladi reprezentant Martin
Milec, za katerega se zanimajo mnogi klubi. Ponudbe za njega prihajajo iz Slovenije in tujine, resne so predvsem iz Italije in Anglije. V Kidričevem vedno
pravočasno poskrbijo, da uredijo vse kadrovske zadeve in da se potem lahko mirno opravijo priprave.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Martin Milec bo najverjetneje kariero nadaljeval v tujini.
Zreb parov za 1. in 2. SNL ter Pokal Hervis:
Aluminij z Labod Dravo v 6. krogu
V	torek je bil na Brdu pri Kranju izveden žreb parov v 1. in 2. SNL ter Pokalu Hervis. Sezona 2010/11 se bo v prvi slovenski nogometni ligi začela 17. julija, v 2. SNL pa 8. avgusta.
Prvi večni derbi med ljubljansko Olimpijo in Mariborom bo na sporedu že 7. avgusta, kar pomeni, da bo ta tekma še vedno na stadionu ŽŠD Ljubljana v Spodnji Šiški, saj se bodo zeleno-beli na novozgrajeni stožiški objekt preselili šele po 11. avgustu (potekajo sicer dogovori, da bi bila ta tekma v Mariboru, povratna pa v Ljubljani, ko bo stadion že v uporabi). Letošnje prvenstvo je jubilejno, 20. po vrsti.
V	2. SNL, kjer iz našega območja nastopata dve ekipi, se bodo v 1. krogu Kidričani merili z novincem v ligi, ekipo Doba, Ptuj-čani pa bodo gostovali pri Dravi-nji v Slovenskih Konjicah. Tudi v 2. krogu bodo Kidričani gostitelji (Garminu Šenčurju), Ptujčani pa gostje (pri Roltek Dobu). Prvo domačo tekmo bodo nogometaši Laboda Drave igrali v 3. krogu proti Interblocku.
V	Pokalu Hervis so predstavniki s področja MNZ Ptuj dobili zanimive, a tudi premagljive tekmece.
Zavrčani bodo v najatraktivnejšem srečanju gostili Muro 05, med seboj se bosta merili Bistrica in Aluminij, Drava pa se bo na začetku še enkrat merila z novim drugoligašem Dobom.
1.	SNL
Pari 1. kroga, 17. 7.:
Gorica - Nafta Olimpija - Rudar Maribor - Triglav Celje - Domžale Koper - Primorje
2.	SNL
Pari 1. kroga, 8. 8.:
Aluminij - Roltek Dob Garmin Šenčur - Bela krajina Šmartno 1928 - Krško Mura 05 - Interblock Dravinja Kostroj - Labod Drava
Hervis pokal Slovenije Pari 1. kroga, 25. 8.:
Krka - Ankaran Postojna - Triglav Gorenjska Dravinja - Šenčur Dogoše - Primorje Zavrč - Mura 05 Bistrica - Aluminij Brda - Nafta Hotiza - Interblock Tromejnik - Rudar Velenje Labod Drava - Dob Malečnik - Domžale Krško - Celje
JM
Atletika • AK CP Ptuj
Znova v ospredju mladi mnogobojci
Solidno sprintersko formo na začetku sezone je znova potrdil Mitja Horvat, ki je prejšnjo soboto nastopil v Mariboru. Horvat je bil sedmi v teku na 100 metrov (11,10 sekunde) in šesti na dvakrat daljši razdalji (22,15 sekunde).
Na isti dan so se na Mikovem mnogobojčku v Murski Soboti pomerili najmlajši. Znova je bila korak pred konkurenco enajstletna Maja Bedrač, ki je zmagala v troboju v konkurenci U12. Najboljša je bila v vseh posameznih disciplinah; v teku na 60 metrov (8,65 sekunde), v daljino je skočila 502 centimetra, na 300 metrov pa je tekla
46,65 sekunde. V kategoriji dečkov U14 je Majin uspeh dopolnil Boštjan Nahberger s tretjim mestom. Na 60 metrov je tekel 8,90 sekunde, v daljino je skočil 477 centimetrov, za 600 metrov pa je porabil 1 minuto in 45,53 sekunde.
Istočasno je v Murski Soboti potekal tudi miting, članice Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pa so zasedle celoten zmagovalni oder. Najhitrejša je bila Laura Pajtler (41,84 sekunde), druga je bila Urška Škerget (42,10 sekunde), tretja pa Na-stja Klanjšek (43,59 sekunde).
Uroš Esih
Plavanje • PK Terme Ptuj
Uspeh ptujskih plavalcev
Plavalci in plavalke PK Terme Ptuj so se v petek, 25. 6., udeležili 3. plavalnega mitinga Pokal Goriška 2010, ki je potekal na letnem bazenu Športnega parka v Novi Gorici. V mednarodni konkurenci štirinajstih klubov so štirje ptujski plavalci poleg izboljšanja osebnih rekordov osvojili skupno kar osem medalj.
Tim Vidovič (4 medalje) -50 m prsno, 100 m prsno, 50 m hrbtno in 100 m hrbtno;
Lora Grobelšek (3 medalje) - 50 m hrbtno, 100 m hrbtno, zlato na 100 m prosto;
Breda Zorec (1 medalja) -100 m delfin.
Lora Grobelšek in Tim Vido-vilč sta podaljšala tekmovalni vikend in se udeležila mednarodnega plavalnega mitinga Mobitel 2010 v Radovljici. Na njem je Tim Vidovič v disciplini 100 m prsno osvojil bronasto kolajno.
AJ
Od leve: Tim Vidovič, Nuša Šerbec, trener Jure Rozman, Lora Gro-belšek in Breda Zorec
Šahovski kotiček
Ptujski šahisti v državni ligi trenutno v vodstvu
Pretekli vikend so šahisti odigrali dve koli v prvi A državni ligi. Tokrat so Ptujčani obakrat igrali doma, saj jim je ekipa ŠK Branik iz Maribora v sobotnem, 3 kolu »odstopila« vlogo domačinov. Pred začetkom tega dvoboja so se šahisti z minuto molka poklonili spominu na preminulega člana Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Andreja Peršuha. Na ta način so mu izkazali vso spoštovanje in zahvalo za njegove uspehe tako v društvu kot še posebej v slovenski reprezentanci slepih in slabovidnih, s katero bi moral Andrej avgusta letos nastopiti na svetovnem prvenstvu za slepe v Beogradu.
Sobotni dvoboj ekipe Šahovskega društva Tehcenter Ptuj z ekipo ŠK Branik Maribor se je končal s prepričljivo zmago 4,5 : 1,5 za domačine. Zmage so dosegli velemojstri Aleksander Beljavski, Duško Pavasovič, Jure Borišek in Adrian Mihalčišin. Slednji brez borbe, saj se tekmec v 30 minutah ni pojavil za šahovnico. Pol točke je dodal FM Gregor Pod-križnik, medtem ko je MM Danilo Polajžer kljub borbenosti moral podpisati poraz po več kot petih urah igre.
Nedeljski tekmeci Ptujčanov so v soboto s 5 : 1 odpravili ekipo iz Krškega in se v skupnem seštevku približali na samo točko razlike. Da bodo šahisti iz Murske Sobote trd oreh, se je dejansko pokazalo ob koncu srečanja, ki so ga domačini rešili v svojo korist z minimalno zmago 3,5 : 2,5. Ponovno sta se izkazala velemojstra Aleksander Beljavski in Jure Borišek, ki sta iztržila celo točko, remizirali so Duško Pavasovič, Adrian Mihalčišin in Gregor Podkrižnik. Kapetan ekipe Danilo Polajžer pa se ponovno v končnici partije ni znašel najbolje.
Ptujska ekipa je po četrtem kolu s 17 točkami prevzela vodstvo, drugi so šahisti iz Murske Sobote, ki so jih zbrali 15, tretja je ekipa iz Nove Gorice z 11 točkami itd.
Ker je v 3. kolu v dvoboju med ekipo ŠD Podpeč in ŽŠK Maribor prišlo do določenih zapletov, bo treba za nadaljnji vrstni red počakati odločitev turnirskega odbora. Ta bo imel kar precej dela, saj mariborski šahisti niso odigrali tudi nedeljskega 4. kola.
Liga se bo nadaljevala šele jeseni, ko bodo Ptujčani morali dvakrat zapored na gostovanje. 30. oktobra v Krško, 31. oktobra pa na Vrhniko.
Silva Razlag
Rokomet m ŽRK MT Ptuj
Ptujčanke prve na Dunaju
Konec minulega tedna so se mlade ptujske rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj do 13. leta starosti udeležile mednarodnega turnirja Internationales Donauinsel na Dunaju, na katerem je sodelovalo pet ekip. Seveda je velik vtis na vse udeleženke naredila športna dvorana v Donavi, ki je nekaj posebnega. Varovanke trenerja Saša Petka so se v njej odlično počutile in so ob podpori strokovnega vodstva in staršev prepričljivo osvojile 1. mesto.
Danilo Klajnšek
Rezultati:
Union Admira Landhaus - Mercator Tenzor Ptuj 22:1, Mercator Tenzor Ptuj - Union Admira Landhaus II. 14:13, W.A.T. Floridsdorf - Mercator Tenzor Ptuj 6:17, Mercator Tenzor Ptuj - HC Voslau 19:4.
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Ma-nja Grabrovec, Barbara Bo-rovčak, Tonja Kolednik, Sindi Zorec, Sandra Šrajner, Marina Majcen, Ana Ambrož, Doris Ko-vačec. Trener: Sašo Petek.
Ekipa deklet ŽRK MT Ptuj U-13, ki je nastopala na turnirju na Dunaju.
Konjeniški šport
Kasaške dirke v Ljutomeru
Kasaški klub Ljutomer, Zveza društev kasaške centrale Slovenije in podjetje Meso.Coop Han-žekovič iz Veržeja so pripravili velike kasaške dirke z nastopom 48 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Dve dirki sta bili namenjeni spominu preminulih tekmovalcev, članov KK Ljutomer, Janku Makoterju in Mirku Hanžekoviču, ena pa nekdanje-
mu predsedniku kluba Mirku Šumaku. Okoli 1500 gledalcev je na ljutomerskem hipodromu spremljalo izjemno kakovostne in izenačene boje, osrednja dirka - finale Makoterjevega me-moriala - pa je pripadlo Milanu Žanu, ki je z 10-letnim uvoženim konjem dosegel tudi najboljši kilometrski čas dneva - 1:15,6.
Niko Šoštarič
Rezultati:
1. dirka, spominska dirka Mirka Šumaka, za 3-14 l., zaslužek do 2.000 EUR, 1600 m: 1. Piasin OM (Gregore, Ljubljana) 1:18,5, 2.Far-nas (Filipič) 1:18,7, 3. Albos MS (Mi. Slavič, oba Ljutomer) 1:18,7. 2. dirka, memorial Janka Makoterja (1. predtek), 1600 m: 1. Inter (Zorko, Ljutomer) 1:15,9, 2. Jo HV (Gregore, Domžale) 1:16,0, 3. Lester (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:16,0. 3. dirka, memorial Janka Makoterja (2. predtek): 1. Lambert SAS (Mayr) 1:18,6, 2. Leonidas OZ (Hanžekovič, oba Ljutomer) 1:18,6, 3. Lord Tony Oaks (J. Sagaj ml., Slov. gorice Lenart) 1:19,2. 4. dirka, memorial Mirka Hanžekoviča, denarni handicap za 3-4 l. slovenske kobile, 2140 m: 1. F Sasi (Ja. Sagaj) 1:20,1, 2. For-dena (J. Slavič) 1:19,8, 3. Fortuna HD (Herie, vsi Ljutomer) 1:23,4, 5. dirka, denarni handicap za 3-4 l. slovenske žrebee in kastrate, 2140 m: 1. Rambo (B. Seršen) 1:20,0, 2. Lamiral (Hanžekovič) 1:20,8, 3. Dares (Kristl, vsi Ljutomer) 1:22,1, 6. dirka, trojna krona Agrokombi-nata Maribor, 1. predtek, za 5-14 l., zaslužek do 10.000 EUR, 2600 m: 1. Lady Luna (Hanžekovič, Ljutomer) 1:19,9, 2. Ull express (Jo. Sagaj ml., Ljubljana) 1:19,9, 3. Dawson MS (Mi. Slavič, Ljutomer) 1:20,2. 7. dirka, memorial Janka Makoterja, finale: 1. Cash Hammering (M. Žan, Komenda) 1:15,6, 2. Lambert SAS (Mayr) 1:15,6, 3. Inter (Zorko, oba Ljutomer) 1:15,8, 8. dirka, za 3-14 l., zaslužek do 5.000 EUR, 1600 m: 1. Defender MS (M. Slavič ml.) 1:16,9, 2. Arisa (Šonaja) 1:17,6, 3. Malajka (Kaučič (vsi Ljutomer) 1:18,6.
Janko Sagaj je s F Sasi (v ospredju) dobil spominsko dirko Mirka Hanžekoviča.
Kolesarstvo • Po državnem prvenstvu na Ptuju
Marin tretji, sledi premor do avgusta
V nedeljo so se na Ptuju in bližnji okolici potili najboljši slovenski kolesarji, ki so tekmovali za prestižni naslov najboljšega v državi. Odličen tretji v članski konkurenci je bil Matej Marin, član kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Po sami dirki je bilo sicer nekaj vroče krvi glede same uvrstitve Marina, saj je končal kot četrti, vendar je Blaž Furdi, sicer uvrščen na mesto pred 30-letnim Ptuj-čanom, nastopil v kategoriji mlajših članov U-23, zato se je na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru povzpel član Perutnine Ptuj.
Za uspeh zaslužna celotna ekipa
Sam profil etape je bil precej razgiban, kar ne ustreza preveč Marinu, bolj Robertu Vrečerju. Toda na Celjana v ptujski ekipi, kot tudi na tihega favorita v ptujskem moštvu Mateja Mu-gerlija, so tekmeci dobro pazili, kar je izkoristil Marin in dosegel nov velik uspeh kolesarjev iz najstarejšega slovenskega mesta. »Poškodba Vrečerja na dirki Po Srbiji je nekoliko pomešala karte in tudi tekmeci so
Foto: Črtomir Goznik
V kategoriji dečkov A je Mitja Serdinšek (KK PP, drugi z desne) zasedel tretje mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Marin (KK PP)
nanj in Mugerlija dobro pazili. To sem skušal izkoristiti, zato sem napadel in plod tega je tretje mesto, kar je za naše moštvo lep uspeh. Kljub temu da sem na stopničke stopil jaz, pa je za ta uspeh zaslužna celotna ekipa, saj je zanj trdo garala. Še bolj pa me veseli dejstvo, da so na državnem prvenstvu nastopili praktično vsi najboljši slovenski kolesarji, z izjemo Janija Brajkoviča, zato je naš dosežek vreden še toliko več. Pohvaliti moram tudi prizadevne organizatorje, saj na progi in ob njej ni bilo nikakršnih težav, tako da smo tudi na tem področju dokazali, da sodimo v sam vrh,« je dejal Matej Marin o nedeljskem državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu.
Slovenci na Touru lahko presenetijo
Sedaj kolesarje Perutnine Ptuj čaka premor, saj so bili od marca naprej praktično brez dneva počitka. Ponovno bodo pričeli dirkati predvidoma v
avgustu, ko jih čaka nekaj enodnevnih dirk na Madžarskem, udeležili se bodo tudi 18. skoka na Roglo, ki bo štel tudi za državno prvenstvo, možna pa je tudi udeležba na Dirki po Slovaški.
Kmalu se bo pričel tudi največji tritedenski kolesarski spektakel na svetu, in sicer sloviti Tour de France. Na njem bo letos nastopilo rekordno število slovenskih kolesarjev, ki so letos že nekajkrat dokazali, da je naš »biciklizem« na vrhunski ravni. »Zagotovo gre za pravi kolesarki festival, ki bo letos za nas še posebej zanimiv, saj na njem nastopajo kar štirje Slovenci, poleg tega pa so fantje tudi najmlajši do sedaj. Žal se bo moral Jani Brajkovič, ki je v vrhunski formi, v celoti podrediti ekipi slovitega Američana Lancea Armstronga. Slovenski adut za dobro uvrstitev v skupnem seštevku bi lahko bil Simon Špilak, v posameznih etapah pa po mojem mnenju lahko preseneti Grega Bole. Favoriti so znani: Contador,
Padalstvo • Druga tekma svetovnega pokala
Smola za Slovence v Lescah
Pretekli konec tedna so se ptujski padalci udeležili druge tekme za letošnji svetovni pokal v skokih s padalom na cilj; tokratna tekma se je odvijala v Lescah. Padalce iz 43 ekip iz različnih koncev sveta sta pričakala nova asfaltirana pista in lepo vreme. Prav to
lepo vreme z občasnim popolnim brezvetrjem, nato pa z nepričakovanim obračanjem vetra, je kasneje presenetilo in preizkušalo ne samo naše Ptuj-čane in celo obe domači ekipi, temveč kar vse po vrsti. Tokrat so se ptujski padalci podali na tekmo z dvema ekipama. Prvo
ekipo so sestavljali izkušeni mački (Peter Balta, Boris Janže-kovič, Gorazd Vindiš, Matej Ko-stanjevec in Aleksander Čuš), drugo pa podmladek (Boštjan Kukovec, Matevž Cestnik, Marko Veselič, Dejan Veselič, kot peti je vskočil Slovak Lubomir Fujdiar).
Ptujski ekipi na tekmi svetovnega pokala v Lescah
Basso, brata Schleck, Sastre, ne smemo odpisati niti Armstronga, seveda pa se lahko pojavi tudi kakšen nov obraz,« je krajši pogovor zaključil tretjeu-vrščeni z državnega prvenstva Matej Marin.
Jutri DP za dečke na velodromu pri Kranju
Jutri bo v Stražišču pri Kranju na tamkajšnjem velodromu potekalo državno prvenstvo dečkov kategorij A, B in C v različnih disciplinah. Tja se odpravlja tudi številčna ptujska ekipa, ki glede na dobre rezultate na minulem državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu na Ptuju lahko računa na vidnejše dosežke tudi na Gorenjskem. Največji aduti kolesarskega Kluba Perutnine Ptuj bodo nedvomno Luka Sagadin, Aleš Korpar, Mitja Serdinšek, Manuel Bedenik, presenetijo pa lahko še nekateri drugi.
Tadej Podvršek
Vsaka od osmih serij je imela neko svojo posebnost, ptujskim padalcem prve ekipe pa je bilo na žalost vedno bolj jasno, da tokrat ne bodo videli stopničk in da se jih smola vedno bolj drži. Karte so se na tej tekmi zagotovo dodobra premešale za vse ekipe. Po končanih osmih serijah so prvo ekipno mesto zasedli Čehi s svojo vojaško ekipo (Czech Republic Military Team), drugi so bili Italijani (Italy National Team), tretji pa Madžari (Hungary Szolnok). Po dolgem času Slovencev ni bilo na ekipnih stopničkah; celo ekipa Elan iz Lesc se je morala zadovoljiti s komaj ujetim petim mestom. Druga slovenska profesionalna ekipa je padla vse do enajstega mesta, tik za njimi pa so pristali fantje iz ekipe Ptuj 1.
Prvo mesto med posamezniki je kljub nekaterim težavam z elektroniko pripadlo Leščanu Senadu Salkiču. Takoj za njim je bila velika gneča okrog stopničk: s samo tremi centimetri so se lahko pohvalili kar trije tekmovalci, tako da so za stopničke upoštevali večje število doseženih čistih centrov - ničel. Tako je Philippe Valois iz Francije zasedel drugo mesto, Paolo Filippini iz Italije pa tretje mesto. Ptujčani so tokrat morali priznati, da jim ni šlo najbolje in da zmorejo veliko več.
Vesna Osterc
Foto: NS
Nogomet • NŠ Golgeter Hajdina
Tretji turnir za mlade nogometaše
Na hajdinskem igrišču je bil 19. junija že tretji tradicionalni turnir za mlade nogometaše Golgeter Hajdina 2010 za kategoriji U8 in U10, ki ga je organizirala nogometna šola Golgeter.
Kot je povedal Sandi Mer-telj, predsednik Športne zveze občine Hajdina in vodja NŠ Golgeter Hajdina, je turnir dobil ime po nogometni šoli Gol-geter Hajdina, ta pa po blagovni znamki sponzorja šole, družbe Gol iz Rogatca. Na turnirju so lahko nastopili za ekipe U8, letniki 2001 in mlajši, za ekipe U10 pa letniki 1999 in mlajši.
V kategoriji U8 je zmagala ekipa NK Zlatoličje, druga je bila ekipa NŠ Poli Drava, tretja ekipa NŠ Golgeter Haj-dina1 in četrta ekipa NK ZU VII. Brunšvik. V tej kategoriji je bil najboljši strelec Simon Rogina (NŠ Poli Drava), najboljši vratar Aljoša Kirbiš (NK Zlatoličje) in najboljši igralec Bor Meglič (NK Zlatoličje). V kategoriji U10 je prvo mesto zasedla ekipa NŠ Poli Drava, druga je bila ekipa NK Bukovci, tretja NK Podvinci in četrta ekipa NŠ Hajdina Golgeter. Najboljši strelec je bil Jaka Vajda (NŠ Poli Drava), najbolj-
_
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tretjega tradicionalnega turnirja za mlade nogometaše Golgeter
Mali nogomet
RLMN Haloze
REZULTATI 11. KROGA: ŠD Ptujska Gora - Stoperce 12:2, ŠKD Sestrže - Picerija Špajza 4:5, ŠD Cirkovce - ŠD As Evroavto 0:3, ŠD Rim - ŠD Medvedce 3:0, ŠD Stopno - ŠD Žetale 4:1, Picerija Gurman -Planjsko 1:15.
1. ŠD RIM 11	9	1	1	38:9	28
2. AS EVROAVTO 11	8	1	2	52:1B	25
3. PLANJSKO 11	T	3	1	4711	24
4.ŠD MEDVEDCE 11	5	3	3	3B:28	18
5. ŠD STOPNO 11	5	2	4	38:25	U
6. PTUJSKA GORA 11	5	2	4	43:3B	H
7. PICE. GURMAN 11	5	1	5	41:44	1B
8. ŠD CIRKOVCE 11	4	2	5	32:54	14
9. ŠD ŽETALE 11	3	2	B	2722	11
10. ŠKD SESTRŽE 11	3	1	T	2B:44	10
11. PICE. ŠPAJZA 11	2	0	9	18:49	B
12. STOPERCE 11	1	0	10	15:93	3
Kicar I. in Rogoznica A 12, Podvinci ml. ŠD Kicar II. in Žabjak Rogoznica 6, Pacinje in Velovlek 0 točk.
NAJBOLJŠI STRELCI: Damir Za-goršek (ŠD Kicar I.) 10, Aleksander Kukovec (Rogoznica) 7, Matej Haupt-man (ŠD Kicar I.), Robert Petrovič (Podvinci St.) in Denis Modrič (Kicar II.) 5 zadetkov.
Naslednji krog bo odigran 2. 7. ob 19. uri na igrišču NK Rogoznica.
Danilo Klajnšek
Poletna liga Juršinci 2010
NAJBOLJŠI STRELCI: 22 zadetkov: David Pauko (ŠD As Evroavto); 17 zadetkov: Marko Vindiš (ŠD Cirkovce); 16 zadetkov: Primož Novak (ŠD Medvedce) ...
ČS Rogoznica
REZULTATI 3. KROGA: ŠD Kicar I. - ŠD Kicar II. 8:3, Velovlek - Žabjak Rogoznica 2:3, Podvinci st. - Rogoznica A 1:0, ŠD Kicar 0. - Žabjak Rogoznica 7:3, Podvinci st. - Podvinci ml. 3:1, Pacinje - Rogoznica 1:3. VRSTNI RED: Podvinci st 15, ŠD
1 KMN MITMAU	5	20:4	12
2. ŠD POLENŠAK	5	18:B	10
3. ŠD JURŠINCI	5	21:10	10
4. KLUB PTUJSKIH ŠTUD.	5	1711	10
5. KUKI DOM	5	15:9	9
6. KMN MACHO	5	11:11	T
7. GRADBENIŠTVO ANŽELJ	5	13:13	B
8. KMN VITOMARCI	5	5:13	4
9. INOX OGRAJE MAJCEN	5	9:18	3
10. FC NAFTA	5	T:25	1
11 AVTOSERVIS ŠMIGOC	5	3:19	0
Pari 6. kroga (2. 7., organizator ŠD Juršinci): 19.45: KPŠ - ŠD Polenšak, 20.25: KMN Mitmau -KMN Vitomarci, 21.05: Kuki dom
-	FC Nafta, 21.45: Macho Juršinci
-	Gradbeništvo Anžel, 22.20: Inox ograje Majcen - Avtoservis Šmigoc.
UR
Ekipa ŠD Rim je osvojila 1. mesto v rekreacijski ligi malega nogometa Haloze.
ši vratar Marko Kodrič (NK Bukovci) in najboljši igralec Niko Šalamun (NŠ Poli Drava). V kategoriji U6 pa so bili zmagovalci vsi, NŠ Poli Drava
Motokros
1, NŠ Poli Drava 2, NŠ Hajdi-na Golgeter 1 in NŠ Hajdina Golgeter 2. Organizatorji so priznanja podelili vsem ekipam udeleženkam letošnjega turnirja, najboljšim igralcem, vratarjem in strelcem v posameznih kategorijah, prve štiri ekipe v obeh kategorijah pa so prejele pokale.
MG
Športni napovednik
Tadič tretji, Bele četrti
V Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu je potekala četrta dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Številni vozniki so na zahtevni progi prikazali zanimive in atraktivne vožnje. V kategoriji do 125 ccm so vodilni dirkači postregli z zelo zanimivim razpletom v obeh vožnjah.
Prvo vožnjo je najhitreje začel Peter Tadič (MTD Racing team), ki si je v začetkih krogih privozil že kar lepo prednost. Toda Peter Irt (AMD Sitar Racing) ga je začel vztrajno dohajati, ga po nekaj poizkusih prehitel in zmagal. Tadič je ob tem padel in izgubil nekaj mest, prvo vožnjo pa vseeno končal na tretjem mestu; drugi je bil Deni Ušaj. V drugi vožnji je povedel Ušaj, a njegovo vodstvo ni trajalo dolgo, kajti Peter Irt se je še v drugo povzpel na
vrh in zmagal. Ušaj je do konca uspel zadržati drugo mesto, za njim pa je tretji v cilj pripeljal Peter Tadič. Takšen je bil tudi skupni seštevek dneva: Irt je zmagal, Ušaj je bil drugi in Peter Tadič tretji. Ušaj je v seštevku prvenstva prevzel vodstvo in prehitel poškodovanega Molnarja.
V razredu do 125 ccm je tekmoval Borut Bele iz Žetal (TRK Tajfun Sport) in s kvalifikacijskim časom zapeljal na startno rampo kot četrti. V prvi vožnji si je z borbeno vožnjo priboril četrto mesto, v drugi je naredil napako in se je moral prebijati v ospredje. Ciljno črto je prečkal kot šesti. Skupno je osvojil četrto mesto. Čez teden dni ga čaka tekma za pokalno prvenstvo, kjer bo zelo zanimivo, saj zaseda drugo mesto.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Pokal za KMN Slovenske gorice
Klub malega nogometa (KMN) Stročja vas (občina Ljutomer) je pripravil 2. spominski turnir Franca Škrinjarja. Sodelovalo je 9 ekip, v zaključne boje pa so se uvrstile najboljše tri. V medsebojnih dvobojih so imeli največ uspeha igralci KMN Slo-
venske gorice iz Voličine (na posnetku), ki so premagali Vulkanizerstvo Ščavničar (Nunska Graba) in igrali neodločeno z ekipo Insa bar (Nor-šinci). Drugo mesto so osvojili igralci Vulkanizerstva, tretje pa Insa bara.
NŠ
Rezultati:
Vulkanizerstvo Ščavničar - KMN Slov. gorice 1:1 (2:3 po kaz. strelih), Vulkanizerstvo Ščavničar - Insa bar 0:0 (3:2 po kaz. strelih), Insa bar-KMN Slov. gorice 0:0.
Za zmagovalno vrsto so igrali: Jurša, Živko, Damič, Čuček, Juran-čič, Arzenšek, Bezjak in Tuš. Najučinkovitejši strelec z devetimi goli je bil Matej Sovič (KMN Stročja vas), najuspešnejši vratar Peter Marin (Vulkanizerstvo Ščavničar), najboljši igralec pa Ian Emeršič (Insa bar). V ekshibicijski tekmi je ženski nogometni klub Maribor U/17 premagal veterane Stročje vasi 9:2.
KMN Slovenske gorice - zmagovalec 2. spominskega turnirja Franca Škrinjarja
Karting
V	nedeljo, 4. julija, bo na kartodromu v Hajdošah 5. tekmovanje karting formule, in sicer Odprto prvenstvo Slovenije. Tekmovalci in tekmovalke bodo nastopili za državno in pokalno prvenstvo Slovenije v osmih kategorijah, ob tem pa bo potekalo tudi pozivno tekmovanje v kategorijah za pokal Rok in 125 TAG, kjer bodo nastopili tekmovalci z motorji do 125 kubičnih centimetrov, brez menjalnika, s centrifugalno sklopko in zaganjačem Touch and go. Od ptujskih voznikov bodo nastopili Matjaž Dominko, Darjan Klobasa, Jože Šeruga, Jaka Šeruga in Aleš Jurjec. Prva dirka bo ob 12., druga pa ob 15. uri.
V	razredu KF-3 je v skupnem seštevku po štirih dirkah Aleš Jurjec na drugem, Jaka Šeruga pa na četrtem mestu. V razredu KZ-2 je Matjaž Dominko na devetem, Darjan Klobasa pa na desetem mestu.
Boks
Boksarski klub Ring Ptuj prireja javni trening - »sparing« med člani boksarskih klubov Slovenije, s katerim želi simpatizerjem te borilne veščine pokazati razvoj in napredek boksa, obenem pa promovirati ta šport. Javni treningi bodo potekali v soboto, 3. 7., med 16. in 21. uro na parkirišču pred Boksarskim klubom Ring Ptuj, Maistrova ulica 18, Ptuj.
BK Ring Ptuj je prvi boksarski klub v Sloveniji, ki organizira sparinge v takšni obliki (prvi je bil 5. 6.), na katerem zadovoljijo tako potrebe tekmovalcev po borbah in treningu, hkrati pa izvajajo tudi promocijo boksa.
Ustanovitev ŠD Majšperku
Danes (v petek, op. a.) se bodo na ustanovni skupščini zbrali ljubitelji nogometa v Majšperku. Zanimanje za nogomet v Majšperku je zelo veliko, zato so člani iniciativnega odbora (Štefan Ekart, Damjan Bezjak in Milan Purg) z nekaterimi sodelavci pripravili vse potrebno za ustanovno skupščino Nogometnega društva Majšperk. Ta bo v petek ob 19. uri v sejni sobi občine Majšperk.
Danilo Klajnšek
Vpis novih članov v NŠ Poli Drava
Nogometna šola Poli Drava vpisuje nove člane v šolo nogometa -starši, če želite za svojega otroka zdrav način življenja in pestro preživljanje prostega časa ter je rojen leta 2006 ali pozneje, ga vključite v nogometno šolo Poli Drava. Vpis je možen v času uradnih ur; vsako sredo in petek med 16. in 18. uro na Mestnem stadionu, Čučkova 7, Ptuj ali na e-mail: info@ns-drava.com, prijavnica pa je dosegljiva tudi na spletni strani šole! Za dodatne informacije pokličite na 051 394 181.
Nogometna šola Poli Drava - modra šola z zdravo vsebino!
Planinski kotiček
Izlet na Begunjščico (2060 m)
17. in 18. julija
Izhodišče in sestop: Dom v Dragi (689 m).
Prenočitev: Roblekov dom na Begunjščici (1657 m).
Tura: Begunjščica je pogorje v Karavankah vzhodno od Stola. Najvišji vrh je Veliki vrh, ki z višino preko 2000 m nudi lep razgled na osrednjo Slovenijo. Nekateri Begunjščico imenujejo tudi gora stoterih grap, saj je prepredena z njimi. Vrh, ki je del SPP, ima tudi razgledno ploščo in vpisno skrinjico. Sicer pa je vrh travnat in prostran, na severno stran pa prepaden.
Planinski izlet bomo pričeli v Dragi pri planinskem domu, ki leži na nadmorski višini 689 m. Pot bomo nadaljevali v smeri proti koči na planini Prevala (1311 m). Do nje se bomo povzpeli po dolini potoka in nato čez Luknjo na planino. Po krajšem oddihu bomo pot nadaljevali do Roblekovega doma na Begunjščici. Še isti dan se bomo povzpeli na Veliki vrh, na greben Begunjščice. Naslednji dan se bomo spustili do Tinčkove koče, se okrepčali in nadaljevali spust še do Tomčeve koče na Poljški planini. Zatem nas čaka spust do Doma v Dragi. Če bo čas, se bomo zaustavili še pri krajevnih znamenitostih na poti iz Drage proti Begunjam.
Odhod: v soboto ob 5. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju.
Prihod: v nedeljo v večernih urah.
Cena izleta: 55 EUR (v ceno je vštet avtobusni prevoz, avtobus za 20 oseb, čaj, prenočišče, vodenje in organizacija izleta). Če organiziramo prevoz z lastnimi prevoznimi sredstvi, bo cena izleta nižja.
Rok prijave: torek, 13. julija, v pisarni PD PTUJ do zasedenosti avtobusa - 16 oseb.
Izlet se plača ob prijavi. V primeru manjšega števila prijav se bo v skladu z dogovorom med udeleženci organiziral osebni prevoz. Sestanek z udeleženci izleta bo v četrtek, 15. julija, ob 20.00 uri na sedežu društva.
Oprema: potrebna je oprema za sredogorje (dobri planinski čevlji, oblačila, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda, ...). Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano.
Izlet vodi in organizira: Jože Dajnko.
Informacije: na sedežu PD Ptuj in pri vodji izleta (tel. 040 754 499).
Foto: NS
Foto: DK
Namizni tenis • NTK Ptuj
Dobri nastopi v Puconcih in Cerknici
Konec minulega tedna je v Puconcih potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za najmlajše. Na njem je nastopilo devet igralcev in igralk iz NTK Ptuj, od tega pet fantov in štiri dekleta. V kategoriji igralcev letnik 1999 so nastopili Aljaž Mohorič, Jernej Masten-Toplak in Saša Malovič. Aljaž in Jernej sta uspešno igrala v skupinah ter se prebila v finalni turnir, kjer sta na koncu izgubila za uvrstitev med prvih osem ter dosegla uvrstitev od 9 do 16 mesta, medtem ko se Sašu ni uspelo uvrstiti na finalni turnir. Igral je v tolažilni skupini in osvojil četrto mesto.
Med letniki 2001 in mlajšimi sta Marcel Šegula in Milan Štumberger v predtekmovalni skupini osvojila drugi mesti in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Na koncu sta se pomerila za 3-4 mesto. Zmago je slavil Marcel Šegula, ki je svojega klubskega tovariša premagal 3:0.
Med dekleti so v starostni kategoriji 1999/2000 nastopile Katja
Krajnc, Sara Štumberger In Eva Ga-lovič. Katja je na koncu zasedla 5-8 mesto, Sara in Eva pa sta nastopili v tolažilni skupini, kjer je Sara osvojila četrto mesto. Med najmlajšimi je zelo dobro nastopila Danijela Toma-nič - Butkovski, ki je osvojila četrto mesto.
Ivana Zera tretja
V Cerknici pa je potekal 2. odprti turnir v članski konkurenci. Ptujski klub je imel tri predstavnike, in sicer v ženski konkurenci Ivano Zero in Vesno Rojko, v moški pa Danila Piljaka. Najbolje se je odrezala Ivana Zera, ki je osvojila 3-4 mesto. Za vstop v finale je izgubila proti Manci Fajmut iz Raven na Koroškem. Vesna Rojko je v drugem krogu izgubila in osvojila 5-8 mesto. Danilo Piljak je zasedel 9-16 mesto. Za vstop med osem pa je izgubil z Avbljem iz Mengša.
Danilo Klajnšek
Vsi udeleženci NTK Ptuj v Puconcih
Miklavž pri Ormožu • 15 let ŠD Mladost
Jubilej SD Mladost Miklavž pri Ormožu
Športno društvo Mladost je ob svoji 15-letnici v domačem zadružnem domu organiziralo slovesnost ob tem jubileju. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Lidija Mlinarič, so sodelovali učenci 1. razreda OŠ Miklavž in plesna skupina Plegimo, ki jo vodi domačinka Špela Borko. Ob predstavitvi himne Športnega društva Mladost so zaplesale tudi učenke 9. razreda OŠ Miklavž.
Društvo je bilo ustanovljeno 10. septembra 1995 in je ohranilo ime prejšnjega društva Mladost, ki je prenehalo delovati leta 1985. Prvega sestanka se je udeležilo 18 ljudi in za predsednika izvolilo Antona Štrucla. Ustanovljene so bile sekcije malega nogometa, rekreacije, aerobike in streljanja z zračnim orožjem. V prvem letu delovanja so izvedli ogled tekmovanja Zlate lisice v Mariboru, veselico s Simono Weiss, štiri zabave s plesom v zimskem času v dvorani, v občinski strelski ligi so osvojili 2. mesto, v občinski ligi malega nogometa pa 4. mesto. Leta 1998 je bila urejena razsvetljava na igrišču v Miklavžu, ob njeni otvoritvi pa je potekala veselica z Wernerjem; s prihodki prireditve so strelcem kupili strelsko opremo. Leta 1999 so volili novo predsedstvo in novi - stari predsednik je spet postal Anton Štrucl. Leta 2001 so članom, ki so tekmovali v občinski ligi malega nogometa, kupili prve trenirke. V letu 2002 se je članstvo povečalo na 43 članov, danes jih društvo šteje okrog 100. Leta 2003 so v Vuzmetincih prvič uradno organizirali tekmovanje v smučarskih skokih, uredili so ograji
Elektronski pikado m EP v Švici
Lep uspeh ptujske ekipe
Pikado klub Zeleni gaj iz Ptuja je med 19. in 26. junijem nastopil na 15. evropskem prvenstvu v elektronskem pikadu v disciplini 501 Master Out ekipno (od 501 točke se odšteva proti nič, potrebno je dvojno ali trojno zapiranje). V ekipi so bili kapetan Gorazd Kukovica, Uroš Lovrec, Damijan Kozel, Adi Kolarič in Denis Ogrizek. Skupno je v tej disciplini tekmovalo 33 ekip iz cele Evrope. Ptujčani, ki so na državnem prvenstvu osvojili drugo mesto, so odšli v Leukerbad po dobro uvrstitev. V Švici so vsekakor pozitivno presenetili, saj so
osvojili drugo mesto v Evropi. Najprej so zmagali v svoji pred-tekmovalni skupini in se nato v sistemu na izpadanje brez poraza uvrstili v finale. Tam so igrali proti madžarski ekipi Vasas in izgubili z 2:1 v setih. Ekipa iz Budimpešte je Zeleni gaj premagala v zelo izenačenem dvoboju. Več o tem uspehu je povedal član ptujske ekipe Uroš Lovrec: »V Švici smo skozi vso tekmovanje zares dobro metali; nekoliko smo presenetili tudi sebe in se prebili do finala. Tam smo videli odličen dvoboj, v katerem so pri določenih zapiranjih odločale ma-
Z leve: Adi Kolarič, Gorazd Kukovica, Uroš Lovrec in Damijan Kozel
lenkosti in kanček sreče. Kljub finalnemu porazu menim, da smo dosegli zares velik uspeh.« Poleg ekipnega dela so se Ptujčani pomerili tudi v posamičnem tekmovanju World Competition 501 Double Out. Na tekmovanju je skupno nastopilo 129 posameznikov. Lep uspeh sta izmed Ptujča-nov dosegla Uroš Lovrec (PK Zeleni gaj Ptuj) s petim in Aleksander Tašner (PK Saška bar Spuhlja) s sedmim mestom. Oba sta skupaj dobro nastopila tudi v dvojicah, kjer sta v konkurenci 105 parov osvojila 13. mesto. Na evropskem prvenstvu dvojic, v disciplini 501 Double Out liga, so se dobro odrezali trije slovenski pari: Kolarič - Kozel (13. mesto), Habjan - Pečjak (17. mesto) in Lovrec - Kukovica (17. mesto). Slednje tekmovanje velja za eno najpomembnejših na tem evropskem prvenstvu, saj so nastopile vse najboljše evropske pikado dvojice. Slovensko pikado reprezentanco so na evropskem prvenstvu sestavljali kapetan Andrej Gorjak, Mitja Habjan, Sebastijan Pečjak, Jože Vavtar, Polda Sla-nič in Franc Azola. Nastopili so v disciplini 501 Double Out Nation Cup in postali evropski podprvaki, kar je največji reprezentančni uspeh do sedaj.
UR
Emil Trstenjak, predsednik KS Miklavž, in Dani Vrbnjak, predsednik ŠD Mladost
za goloma, obudili poletno ligo malega nogometa in še enkrat za predsednika izvolili Štrucla. Leta 2005 so ob desetletnici društva izdali zbornik.
Naslednjih pet let delovanja je opisal zdajšnji predsednik društva Dani Vrbnjak: »V našem društvu je v zadnjih petih letih bilo kar nekaj vzponov in padcev, vendar smo se borili in negovali društvo kot otroka. Mladost več ne slovi samo po malem nogometu, smučarskih skokih, ampak smo delovanje
razširili na kolesarjenje, poho-dništvo, namizni tenis in razne miselne igre. Ena zadnjih je zdaj igranje pokra. Smo eni redkih, ki imamo svojo himno, grb ter zastavo. Odlično sodelujemo z Občino Ormož, Krajevno skupnostjo Miklavž pri Ormožu in domačo osnovno šolo. Pobrateni smo tudi s Športnim društvom Berkovci.«
Na prireditvi so o društvu govorili predsednik društva Dani Vrbnjak, predsednik KS Miklavž Emil Trstenjak,
ravnatelj OŠ Miklavž Vlado Hebar, odlični strelec SD Jožeta Kerenčiča Miklavž Aleksander Ciglarič, predsednik ŠD Pušenci Miran Tušek in dobitnik srebrne plakete Darko Sklepič.
Podeljena so bila tudi priznanja. Priznanja športnega društva Mladost so prejeli Aleksander Ciglarič, Zdenka Golob, Tomaž Grlica, Kristjan Mikložič, Vlado Plohl, Dušan Prapotnik, Zvonko Špendija, Sokolska zveza, KS Miklavž, OŠ Miklavž, PGD Miklavž, ŠD Pu-šenci in ŠD Berkovci. Posebna priznanja za petletno delovanje v društvu so prejeli Stanko Čurin, Martin Fajfar, Vera Kolarič, Dušan Kosec, Matej Lukman, Mojca Novak, Darja Pajtler, Boris Plohl, Dani Vrb-njak, Bernarda Sklepič, Andrej Topolinjak, Dominik Trstenjak in Emica Trstenjak. Bronasto plaketo za desetletno delovanje v društvu sta prejela Stanko Pesrl in Emil Trstenjak.
Srebrno plaketo za petnajstletno delovanje v društvu
sta prejela Darko Sklepič in Anton Štrucl.
Uroš Krstič
Grajena • Vaške igre 2010
Nogomet, vleka vrvi in skoki v daljino
V	ČS Grajena so 26. junija pričeli prireditve v okviru 10. praznika četrtne skupnosti. V Športnem parku Grajena so pripravili Vaške igre 2010. Že tradicionalno so se v nogometu med seboj pomerile ekipe vasi, vlekli so vrv in poskakovali, svoje nogometne spretnosti so preizkušali tudi funkcionarji ČS Grajena, ki so srečanje proti veteranom dobili z 1:0.
V	nogometu med vasmi je zmagala ekipa Krčevine pri Vurbergu, druga je bila ekipa Mestnega Vrha, tretja Grajene in četrta Grajenščaka. V vlečenju vrvi so bili najboljši tekmovalci Mestnega Vrha, druga je bila ekipa Krčevine pri Vurber-gu, tretja Grajenščaka in četrta Grajene.
Najposkočnejši Grajenčan do 15 let je bil s skokom 2,28 metra Jani Čeh, Grajenščak 63, v kategoriji od 15 do 20 let Aljo-ša Tašner, Mestni Vrh 91, skočil je 2,51 metra, v kategoriji od 20 do 40 let je najdlje, 2,58 metra,

Foto: Črtomir Goznik
Gledalci so si z zanimanjem ogledali tekmovanja.
skočil Denis Horvat, Mestni Vrh 54 d, v kategoriji od 40 do 50 let se je najboljši skok posrečil Tončku Bregu, Grajen-ščak 68, skočil je 2,04 metra, v kategoriji nad 50 let je slavil Milan Bračko, Grajena 47, skočil je 1,80 metra. V ženski konkurenci so za najposkočnejšo Grajenčanko proglasili Tanjo
Krojzl, Grajenščak 66, skočila je 2,18 metra. Skupaj se je letos za naslove najposkočnejših Grajenčank in Grajenčanov potegovalo 30 tekmovalcev. V prijateljski tekmi med mladimi dečki NK Grajena in Destrnik so zmagali domačini z rezultatom 3:2.
MG

Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekmovanja v nogometu
Foto: UK
Markovci • Proslavili 75 let čebelarskega društva
Ob jubileju nov društveni učni čebelnjak
V Novi vasi pri Markovcih so minulo soboto, 26. junija, svečano proslavili 75-letnico Čebelarskega društva Markovci; pred osrednjo slovesnostjo pa so visoki jubilej obogatili z odprtjem društvenega učnega čebelnjaka, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom.
Foto. M. Ozmec
Markovskim čebelarjem je ob prazniku čestital tudi evropski poslanec in vnet čebelar Lojze Peterle.
Foto. M. Ozmec
Ob 75-letnem jubileju so najzaslužnim čebelarjem in sodelujočim izročili visoka čebelarska odlikovanja Antona Janše.
Foto. M. Ozmec
Nov društveni učni čebelnjak so člani čebelarskega društva Mar-kovci izdelali sami s prostovoljnim delom.
Kot je pojasnil predsednik čebelarskega društva Miran Milošič, je bilo društvo ustanovljeno že leta 1935 in od takrat deluje neprekinjeno, le da se je sprva imenovalo Čebelarska družina sv. Marko niže Ptuja. Namen ustanoviteljev je bil povezovanje čebelarjev s tega območja, da so tako lažje reševali probleme, ki so se pojavljali pri čebelarjenju. S skupinskim delom, medsebojno pomočjo in spoštovanjem se je društvo obdržalo do današnjih dni, čeprav so bili tudi težki časi za njegov obstoj.
Sicer pa je tudi danes v društvu na prvem mestu medsebojno spoštovanje in pomoč. Navzven nastopajo enotno, njihovi cilji pa so predvsem ohranjati čebelarsko tradicijo na tem območju, seznanjati občane o pomenu čebel in čebelarstva, zato sodelujejo tudi s šolo in vrtcem v Markovcih, sicer pa sodelujejo tudi z drugimi društvi v občini.
Letos so z velikim veseljem odprli društveni učni čebelnjak, ki so ga postavili v manjšem gaju v neposredni bližini kanala hidroelektrarne v Novi vasi. Zgradili so ga sami s prostovoljnim delom, z njim pa so po mnenju predsednika pridobili vsi v občini, saj ne bo namenjen le sestajanju in druženju članov čebelarskega društva, ampak bodo v njem različna strokovna predavanja o čebelarstvu, povabili bodo znane strokovnjake s tega področja, da bodo praktično prikazali različna dela pri čebelah in v panju. Na strokovna predavanja bodo vabili tudi druga čebelarska društva, s katerimi
že sedaj dobro sodelujejo. Namenjen pa bo čebelnjak tudi za poučevanje mladih čebelarjev. Zgrajen je tako, da bodo vanj lahko prihajali tudi otroci iz vrtca in učenci čebelarskega krožka, ki že uspešno deluje na osnovni šoli Markovci. V njem je prostor, ki bo služil kot učilnica, tam bodo vsi varni pred čebelami, saj je prostor pregra-jen s steno, v kateri sta veliko okno in vrata s steklom in mre-
žo, tako da bodo lahko učenci in otroci varno opazovali čebelarja pri opravilih v panju in tudi slišali, kar jim bo razlagal. Tako bodo na praktičen način in v živo spoznali vse, kar so se v šoli učili o čebelarstvu in čebelah. Seveda pa je čebelnjak namenjen vsem občanom, saj bi radi prav vse seznanili s pomenom čebel za obstoj ljudi in narave. Zanje bodo pripravljali posebne prireditve, kot
so dnevi odprtih vrat ali dnevi api terapije, kjer se bodo lahko v čebelnjaku sprostili in vdihavali zrak, ki ga čebele oplemenitijo z vonjem po medu, cvetnem prahu, čebeljem vosku in propolisu, kar je zdravilno in deluje zelo pomirjevalno.
Sicer pa so se na postavitev čebelnjaka že dolgo pripravljali, saj so si že pred 11 leti zadali, da ga bodo nekoč zgradili, vendar za to prej ni bilo pravih pogojev. Prostor, kjer stoji čebelnjak, sta predlagala Vlado Bezjak in nekdanji ravnatelj Jože Foltin, ki je opravil tudi zunanjo poslikavo čebelnjaka. Sicer pa gre za lokacijo, ki je dovolj blizu šoli vrtcu in občini, a vendar še dovolj daleč vstran, da imajo čebele svoj mir v naravi. V času izgradnje so bili vsi kot ena velika druži-
Na letošnje 11. Igre brez meja Pobrežje 2010 se je prijavilo deset tekmovalnih ekip: ekipa iz Apač, Športno društvo As iz Vareje, TD Korant klub Draženci, ŠD Pobrežje Hopsi, ŠD Njiverce, Društvo podeželske mladine Ptuj-Kidričevo, Koranti Destrnik, Konjeniki, ekipa Dravinjski Vrh-Pristava in ekipa Runda bar.
Tekmovalci so svoje spretnosti morali pokazati v sedmih nadvse šaljivih igrah; prva je bila „pobreški ringlšpil", kjer je bilo treba kar dobro uporabiti center za ravnotežje, sledila je igra nabiranje migačev, v kateri so tekmovalci iz samokolni-ce morali pobirati gobe, sledilo je vasovanje po pobreško, kjer je vasovalec skupaj z iz-voljenko, ko jo je seveda našel, moral počiti balon s telesom (brez uporabe rok), nato so se ekipe pomerile v spretnosti lovljenja balonov, pri čemer je bil tekmovalec oblečen v poseben oklep, da je bilo delo težje. Prav osvežujoča na popoldanskem soncu je bila nato igra štafetnega prelivanja vode, kjer so tekmovalci več vode polili po sebi kot v nastavljena
na, pripravljeni na vsako delo, in če ne zaradi drugega, se je splačalo vztrajati pri skupnem cilju tudi zaradi druženja, medsebojnega spoštovanja različnih generacij, sodelovanja in lepih veselih trenutkov, ki so jih ob tem doživeli.
Markovskim čebelarjem je ob visokem jubileju čestital tudi evropski poslanec in navdušen čebelar Lojze Peterle ter opozoril na aktualne težave slovenskega čebelarstva. Čestitali pa so jim tudi predstavniki Zveze čebelarskih društev Slovenije in ZČD Ptuj Stanko Ki-tak ter župan občine Markovci Franc Kekec.
Na popoldanski osrednji slovesnost ob 75-letnici, ki so jo pripravili pred gasilskim domom v Novi vasi, so se številnim domačinom in gostom s
kulturnim in poučnim programom predstavili mladi člani čebelarskega krožka Markovci, najmlajši iz otroškega vrtca Markovci ter folklorna skupina OŠ Markovci. Pri realizaciji programa celotne proslave so čebelarjem priskočili na pomoč tudi člani drugih društev z območja občine, še posebej člani konjeniškega društva, turističnega društva, društva podeželskih žena, neumorni člani gasilskih društev, ljudski godci in pevci Hišni ansambel Markovci ter pevski zbor Kor. Zaslužnim članom in sodelavcem društva so ob jubileju izročili spominska priznanja, najzaslužnejše pa odlikovali z odlikovanji Antona Janše Čebelarske zveze Slovenije.
M. Ozmec
Pobrežje • Z11. iger brez meja
Mokro, vroče in zabavno
Pobreško športno društvo ob vsakoletnih Igrah brez meja pritegne vedno več obiskovalcev; v nedeljo popoldne se jih je ob igrišču kar trlo in glasno navijanje za tekmovalne ekipe je bilo slišati daleč naokoli.
Utrinek iz ene od letošnjih šaljivih iger: fantom je hladna voda pod vročim soncem očitno kar ugajala, saj so je brez izjeme več polili po sebi kot sotekmovalcem v vedro ...
Foto: SM
vedra, šesta igra je bila iskanje krompirja v kopici slame, kjer so tekmovale vse ekipe hkrati, zadnja, finalna igra pa je bila precej podobna - šlo je za iskanje kovanca v bazenu z že dokaj motno vodo ...
Da je bilo ob glasnem bo-drenju in navijanju slišati tudi veliko smeha ob nerodnostih, je seveda jasno, gledalci in navijači pa so si lahko suha grla dodobra omočili ob bližnjih šankih. Tudi letos ni manjkalo tradicionalnega pečenega krompirčka, ki je postal pravi
simbol pobreških iger, prav tako kot srečelov z glavno nagrado (za tiste „nesrečke", ki niso zadeli nič): lani so kot glavno nagrado podelili ovco, letos je pa bil to prav lep in prijetno zaobljen prašiček.
Seveda so s pokali nagradili tudi najboljše tri ekipe, prav vsi tekmovalci pa so prejeli tudi pohvale. ŠD Pobrežje s predsednikom Edijem Koder-manom za naslednje leto napoveduje nove, še atraktivnejše norčave igre.
SM
Glavni dobitek letošnjega srečelova (za rešetkami, ne pred njimi ...)
Foto: SM
Mezgovci m Četrti praznik Od paše do sira
Da ne bo pozabljeno
„Življenje danes teče vse prehitro, spreminjajo se navade ljudi, spreminja se okolje. S praznikom Od paše do sira, ki smo ga prvič pripravili pred štirimi leti, želimo vsaj v tej obliki ohraniti nekaj starih običajev, povezanih s pastirstvom, ki je bilo nekoč glavna dejavnost tega okolja," je ob letošnjem četrtem praznovanju povedal predsednik PGD Mezgovci Franc Vrabl.
Prav med člani PGD Mezgovci se je namreč pred leti oblikovala zamisel o takšnem prazniku, v okviru katerega obujajo spomine na nekdanjo pašo krav, norčije, ki so jih počeli mladi pastirci, na pečenje jabolk in krompirja, molžo in predelavo mleka v najrazličnejše dobrote. „Nekoč v naši vasi ni bilo kmetije, ki ne bi imela krav, še ne toliko let nazaj so bili vsi pašniki naokoli polni čred in otrok, ki so jih pasli. Danes pa imamo morda le še dve kmetiji, ki se ukvarjata z rejo krav, takšne paše kot nekoč pa ni več," je še povedal Vrabl.
Razstavo skutnih in sirnih ter mlečnih dobrot so letos pripravile gospodinje iz Mezgovcev ter članice Društva kmečkih žena iz Dornave. Na resnično bogato obloženih mizah je bilo tako možno videti in okusiti najrazličnejše Kako so se nekoč igrali pastirji, so prikazali člani najmlajše folklorne skupine gibanice, od domače preko haloške TED Lukari.
Na razstavi je bilo letos videti veliko dišečih jedi iz sira, skute in mleka.
do prekmurske, skutine pite, skutino pecivo in pite, sirove polžke in žepke, potice in izdelke iz kruha, skutine rezine in vaflje ter kar nekaj starih, tradicionalnih jedi, kot je „pastirska južina" (kislo mleko z nadrobljenim črnim kruhom), zlevanka, številne pisane si-reke in še več skutnih namazov z najrazličnejšo zelenjavo in zelišči.
Obiskovalci razstave so ob dišečih dobrotah lahko videli tudi nekaj starih pripomočkov za predelavo mleka, sicer pa so organizatorji za vse zbrane na igrišču za gasilskim domom pripravili še krajši kulturni program: zapele
so ljudske pevke Lukarce in kot gostje ljudski pevci in godci iz Prvencev, največ navdušenja pa so poželi mladi folklorni plesalci TED Lukari, ki so skozi ples in igro prikazali nekaj pastirskih iger.
Za željne zabave pa je bilo poskrbljeno ob glasbi in hrani tudi z bikom na zračni blazini - matadorjem - ki so ga lahko, bolj ali manj uspešno, preizkusili vsi malo pogumnejši. In kot se spodobi za tovrstne prireditve, se je tudi letos pastirski mezgovški praznik končal pozno ponoči.
SM
Daniel Zorko m Štajerec v Španiji (5.)
Skrajni jug Španije
Naslednja postaja je bilo mestece Tarifa, ki je najjužnejša točka v Španiji. Pot je bila dolga kakšne štiri ure in je vodila skozi obalno pristaniško mestece Algeciras, kjer pa res ni bilo nič videti. Nekako sva se s Kristijanom odločila, da si vzameva malo oddiha, saj sva do takrat res čisto vsak dan zgolj pohajala in planirala aktivnosti, zaželela pa sva si tudi malo namakanja. V vodi.
A kakšen šok je bil to, ko sva prispela v to ljubo Tarifo. Vseskozi je pihal močan veter, stvari so letele po zraku, ljudje so bili po večini zaprti v hišah, midva pa sva neutrudno raziskovala. Tarifa je idealen kraj za deskarje in jadralce, saj veter zelo poredko poneha, pa tudi konstantni valovi kar vabijo, da se pelješ po njih. A če sva rekla, da se bova kopala, se tudi sva. Našla sva skriven zalivček, ki je bil menda namenjen bolj parčkom, ki so se tam crkljali, a naju to ni motilo. Bilo je že kar toplo in takoj sva se vrgla med valove. No, kakor hitro sva bila noter, sva bila zunaj še hitreje. Voda je bila sicer kristalno čista, a mrzla ko hudič. In prav v tistem trenutku je potegnil močan sunek vetra in vse naokoli sprožil peščeno zaveso, ki naju je čisto za-
sula. No, takrat sem prvič na lastni koži ugotovil, kaj pomeni izraz 'peskanje' ... Pa sva vseeno šla še enkrat v vodo.
Šele kasneje sva uvidela svojo napako. Kopat sva se namreč spravila na vzhodno, Atlantsko obalo, kjer je hladen obalni tok preprečeval segrevanje vode. Kakšen kilometer zahodneje sva namreč našla mejni most s trdnjavo, ki je ločeval Atlantski ocean od Sredozemskega morja. Prava pravcata mejna črta. To se je videlo tudi po barvi vode, še bolj pa po temperaturi, saj je Mediteran bistveno toplejši. In ne samo to. S Tarife vozijo tudi trajekti proti Severni Afriki, natančneje v Maroko, ki se je zdel na dosegu roke. Maroški hribi se vidijo izjemno blizu, pa tudi agencije ponujajo enodnevne izlete v ta
Levo Sredozemsko morje, desno Atlantski ocean
Foto: D. Zorko
Aurum - najcenejše pivo v Španiji
afriški biser. A ko sva se pogovarjala z ljudmi o tej opciji, so naju prijazno opozorili, da poleg 60 flik za prevoz zapraviš tam še vsaj enkrat toliko, saj te peljejo po najdražjih krajih in tržnicah, pa tudi kupi otrok, ki te prosijo za drobiž, so ti venomer za petami. Zato sva se odločila, da bova teh nekaj dni preživela kar na Stari celini. Čez dan sva pohajkovala, zvečer pa smo šli v bližnji barček ali smo v naši bajti priredili kak tematski večer s kuhanjem, glasbo ali kartami. Z nama je največkrat hodil Anglež Danny, ki je bil zaposlen kot finančni svetovalec v Gibraltarju. Gibraltar, ki bo opisan v prihodnji epizodi, je brezcarinski protektorat Velike Britanije in tu se da na veliko mešetariti z denarjem. In to je on delal. Že kake tri mesece je živel v isti sobi kot midva in skoraj vsak večer si je pripeljal drugo deklino. No, ponavadi ga je imel toliko pod kapo, da dlje kot do spodnjih gat ni prišel, enkrat pa mu je menda uspelo, da je stvar pripeljal do konca. Takrat sva se pač midva modro umaknila in tačas pač malo poslušala, kaj se dogaja po sobah. Kaj dosti sicer ni bilo opazovati, le v eni sobi je nekdo tako smrčal, da bi lahko zbudil cel britof. Žagalo se je kot za stavo. Pa sva se zmenila, da bova drugo jutro malo prej vstala, da vidiva, kaj za en slon je tam spal. Prišlo je jutro in delala sva se, kot da čakava kopalnico, nakar so iz tistega brloga počasi priracale tri res luštne punce. Ker pa sta dve tako izpod čela grdo gledali tretjo, sva takoj vedela, kdo je ponoči drvaril ...
Tarifo sem si zapomnil tudi zato, ker so tu imeli najcenejše pivo, kar sem jih videl v Španiji. Mala pločevinka je namreč stala borih 23 centov in vsak večer smo si na terasi v
Maroko je skoraj na dosegu roke
zavetrju kakšnega privoščili. Seveda sva tudi tu srečala eno Slovenko iz okolice Celja, ki je prišla na izlet iz Madrida. Hitro smo se ujeli, in ker je bila navada, če je bilo več ljudi iz iste države, so pač ti prikazali kakšno
njihovo navado in na tematskem večeru smo vsem gostom prikazali, kako se naredi - štajerski špricer. Naenkrat pivo ni bilo več popularno, čeprav je bilo poceni ...
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
DOGAMNJE V AFRIŠKI VASI
Petek, 2.7.2010, v Termalnem Parku
*	Afro Sound System - moderno afriško glasbo
*	Modna revija Sonje Velickavic
Pozdrav Afriki ob 20. uri v Amfiteatru Termalnega Parka Vstopnine ni!
Sobota, 3.7.2010, r Termalnem Parku
*	Z Diano v Afriko in nnzoj
Popotnik Aleš Tonaj vas bo s svojim popotniškim taborom popeljal na najbolj nedostopne kraje izven civilizacije s svojim »spačkom«.
Nedelja, 4.7.2010, v Termalnem Parku
*	Bobnarske delavnice za vse generacije
z mentorjema Tino Sovič in Robijem Ramadanijem (dunduba, sangban, kenkeni,...).
Niste zadovollnl s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Termalni Park
fcrtttö PlUj
Termalni Pari
it-SŽ* i Termalni Park I
Törwe Ptuj
Ttvtojflr Termalni Park
Grand Hotel Primus j
Kuharski nasveti
Borovnice
Sadeži samoniklih sadnih grmičkov ponujajo veliko trpkih, grenkih in podobnih presenečenj v okusu. Vendar bogata hranilna vrednost, ki jo imajo borovnice v primerjavi z gojenimi vrstami, odtehta tudi to. Časi, ko smo se odpravili na daljše sprehode in si kar mimogrede prislužili nekaj čudovitih okusnih užitkov in si priskrbeli koristne hranilne snovi, ki jih v našem telesu zaradi enolične hrane morda že manjka, so minili. Ker pa jih v sveži obliki dobimo ravno te dni, pa je morda vseeno priložnost, da jih zaužijemo.
Najboljše so sveže borovnice, saj jih ni potrebno veliko, dovolj je že toliko, koliko jih potrebujemo za osvežilen zajtrk ali malico; nekaj za malico kar med obiranjem, kot več zdrave hrane pa kasneje za koristne obroke doma. Prej ko slej nas obide tudi ustvarjalna skušnjava, da bi borovnice pripravili tudi kako drugače oziroma v različnih jedeh in slaščicah.
Borovnice pogosto uživamo kot dobro protistresno hrano in tudi njihovo nabiranje ima podoben pomen. Pri nakupu borovnic na tržnici ali v trgovini pazimo, da kupujemo vedno posušene, čvrste in enakomerno obarvane jagode borovnic. Glede na hranilno vrednost so borovnice cenjeno sadje. Vsebujejo pomembne naravne
kisline, sladkorje, nekaj malega beljakovin, veliko mineralnih snovi, med katerimi izstopa železo, ter vitamine skupine B-kompleksa, vitamin C, naravna barvila in vlaknine, ki skupaj z ostalimi hranilnimi snovmi urejajo in izboljšujejo prebavo.
Bližnji sorodnici borovnic sta drobnolistna in barska ko-pišnica. Kopišnico najdemo le na šotnih barjih in zori konec poletja tako kot drobnolistna borovnica. Sorodnice naše borovnice so najpogostejše v Severni Ameriki, od koder izvira tudi pri nas gojena viso-kogrmna borovnica. Tam samoniklo uspeva okrog dvajset vrst borovnic, ki jih tamkajšnji prebivalci znajo pripraviti na najrazličnejše načine. Tako jih za zimo pomešajo z živalsko mastjo in mesom.
Borovnice s svojim tipičnim, ne presladkim okusom uporabljamo za pripravo slaščic. Tako lahko pripravimo številne borovničeve narastke, zavitek, palačinke, torte, kreme, sladoled in sladke omake. Danes borovnice vse pogosteje uporabljamo kot začimbo sadnih solat, omak, ki jih ponudimo zraven temnih vrst mesa, pre-tlačene ali zmečkane prelivamo čez strnjene sladice, zmečkane lahko pomešamo tudi z vodo, jih zamrznemo in uporabljamo borovničeve kocke ledu za osvežilne brezalkoholne pijače. Zmečkane borovnice lahko
Tačke in repki
Pes in težave s srcem (1.)
V prejšnjem veterinarskem prispevku sem obdelal klinične znake bolezni srca pri psih in njihovo diagnostiko. V današnjem prispevku pa se bom posvetil življenju s psom, ki ima diagnosticirano obolenje srca, in s tem odgovoril na pogosto zastavljena vprašanja bralcev, ki jih zanimajo terapija, prehrana, gibanje in druge pomembne malenkosti, ki jih moramo poznati, da lahko takšnemu psu omogočimo normalno življenje.
Kot sem že omenil, je pravočasna diagnostika srčnih bolezni pri živalih zelo pomembna, saj s pravočasnim ukrepanjem in pravočasno začetim zdravljenjem razbremenimo srce in zelo povečamo preživetje živali. Vsekakor je vse odvisno od vrste bolezni, ki jo ima naš pes. Na primer prirojene napake na srcu živali so težko obvla-
Foto: M. Ozmec
uporabimo tudi za obarvanje slanih in sladkih omak, s svojim ne preveč sladkim okusom pa dobrodošlo zaokrožijo tudi okus omakam.
Borovnice pogosto mešamo z drugimi vrstami sadja. Pri sladkih jedeh uporabimo sadje, ki nima tipičnega okusa in rado med predelavo oksidira. Tako jih pogosto mešamo s pretlačenimi bananami, jabolki in belim, nearomatičnim grozdjem. Pri slanih jedeh borovnice pogosto kombiniramo s slivami, jabolki in ribezom. Od ostalega sadja pa tako pri slanih in sladkih jedeh uporabimo še mandlje in lešnike.
Od sladkih začimb in dodatkov uporabljamo pri pripravi borovnic le sladkor in limonin sok, slane jedi pa pogosto začinimo še z mletimi klinčki.
Iz borovnic si zraven omenjenih jedi lahko pripravimo borovničevo kremo z bananami. Pripravimo jo tako, da 3 do 4 banane olupimo, jih narežemo, rahlo pokapljamo z limoninim sokom in s paličnim mešalni-kom dobro sesekljamo. Dodamo 2 decilitra tolčene sladke smetane in rahlo premešamo.
Posebej v posodi prav tako sesekljamo enako količini borovnic, jih po želji sladkamo s sladkorjem ali dodamo malo medu in prav tako dodamo 2 decilitra tolčene sladke smetane. V steklene pecljate kozarce nalijemo najprej nekaj pretlačene kreme, ki smo jo pripravili iz banan, drugi del pa kremo iz borovnic. Kremo dobro ohladimo in pred serviranjem okrasimo z bananami in borovnicami.
Omenjeno kremo lahko pripravimo tudi brez dodatka smetane. V tem primeru banane in borovnice skupaj sesekljamo, jih po potrebi sladkamo s sladkorjem ali medom in pred ser-viranjem v kremo pomešamo še na majhne kocke narezane banane in nekaj jagod borovnic. Po želji okrasimo s smetano. Tako pripravljeno kremo ponudimo za zajtrk.
Borovnice pa lahko uporabimo tudi pri pripravi zavitkov. Takrat jih pogosto pomešamo z mletimi mandlji ali lešniki ali sladkimi drobtinicami. Od testa lahko uporabimo klasično vlečeno testo ali listnato oziroma masleno testo.
Vlado Pignar
dljive, vendar z njihovim dia-gnosticiranjem vsaj vemo, pri čem smo, in temu priredimo nadaljnje ukrepe, če se stanje pri psu slabša.
Pri psih so zelo pogoste bolezni zaklopk in motnje srčnega ritma. Oboje lahko izkušen veterinar odkrije že pri poslušanju srca s stetosko-pom. Po kasnejši internistični
obdelavi kužka in postavitvi diagnoze sledi terapija psa, ki traja najpogosteje celo življenje. Namen terapije je olajšati delo srcu in tako normalizirati klinično stanje pri psu in doseči čim daljše kvalitetno življenje. Če zdravljenja ne začnemo pravočasno, se težave počasi kopičijo, srce je vedno bolj obremenjeno in začne popuščati. Popuščanje srca pa je proces, ki je pri psih težko obvladljiv in hitro napreduje.
Terapija z zdravili poteka najpogosteje v obliki rednega dajanja tabletk našemu psu. Tu je izredno važno, da se držimo predpisanih doz zdravila in frekvence, v kateri moramo zdravila dajati živali. Najpogosteje je to zjutraj in zvečer, lahko tudi enkrat dnevno, odvisno od vrste in težavnosti bolezni. Neredno dajanje terapije je neučinkovito in nesmiselno. Zelo pomemben del terapije so zdravila, ki povzročijo povečano diurezo, kar pomeni, da mora naš kuža pogosteje na vodo. Pri slabem delovanju srca se pogosto nabira tekočina v pljučih, prihaja do tako imenovanega edema pljuč, kar še dodatno obremeni srce, in nujno je, da to tekočino iz pljuč spravimo ven. Zdravila te vrste je najbolje dajati zjutraj, saj ima kuža čez dan več možnosti, da
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
gre večkrat lulat. Ponoči pa je to neprijetno tako za njega kot za lastnika, saj mora vstajati in ga peljati na sprehod. To velja predvsem za pse, ki živijo s svojim lastnikom v stanovanjih in hišah in so odvisni od lastnika, da jih spusti ven oziroma jih pelje na sprehod. Pri hujših oblikah edema pljuč moramo dajati tabletke za odvajanje vode dvakrat dnevno in v tem primeru smo jih primorani dati psu tudi zvečer.
Zelo pomembno je, da upoštevamo navodila lečečega veterinarja in se držimo predpisanih doz in načina oziroma frekvence dajanja zdravila.
V terapijo srčnih bolezni so pogosto vključena tudi zdravila, ki znižujejo krvni pritisk. Pri njihovi uporabi se naš kuža lahko počuti slabo, len je in zaspan. Če postane pretirano omotičen, se posvetujmo z le-čečim veterinarjem, da bo prilagodil dozo zdravila. Podobno je pri uporabi zdravil, ki jačajo delovanje srce. Ta lahko v fazi, ko se kopičijo v telesu, povzročijo slabo počutje, celo bruhanje in drisko. Velja enako, kot sem omenil prej: posvetujete se z lečečim veterinarjem.
Nadaljevanje prihodnjič Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Novosti pri navzkrižni skladnosti (II.)
Nove zahteve
Dejstvo pa je, da je bilo potrebno dodati nekatere nove zahteve v posameznih standardih, ki so posledica potrebnega prilagajanja evropski in nacionalni zakonodaji oz. odprave nekaterih pomanjkljivosti predhodne uredbe o navzkrižni skladnosti. Zaradi nove Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je navzkrižna skladnost »posrkala« kar nekaj novih (oz. prenovljenih) zahtev v svoj standard za nitrate.
V prispevku navajamo prenovljene zahteve s področja A (varovanje okolja), kjer je vsebinskih sprememb, predvsem zaradi spremenjene »nitratne uredbe«, največ, ter bistvene novosti na Področju D.
Področje A: varovanje okolja
a) Standard za nitrate:
•	Gnojevka in gnojnica se ne uporabljata v obdobju prepovedi (gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, oz. od 1. decembra do 31. januarja na zemljiščih s submediteran-skim podnebjem. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja, razen na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah v območju s submediteranskim podnebjem, kjer to ni prepovedano).
•	V obdobju prepovedi se ne gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, razen če gre za gnojenje ozimin ali za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih.
•	Gnojevka, gnojnica in mineralna gnojila se ne uporabljajo na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh.
•	Na kmetijskih zemljiščih s povprečnim nagibom nad 20 %, kjer obstaja nevarnost odtekanja gnojevke ali gnojnice v površinske vode, se gnojevka ali gnojnica ne uporablja na način, ki povzroča odtekanje gnojevke ali gnojnice po površini.
•	Ob vodotokih se ne gnoji v tlorisni širini 5 metrov od vodotokov 2. reda in 15 metrov od vodotokov 1. reda.
•	Po vizualni oceni so skladiščni prostori za živinska gnojila izdelani tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali v okolje.
•	Kmetijsko gospodarstvo ima zadostne skladiščne zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil.
Hlevski gnoj se začasno shranjuje na kmetijskih zemljiščih, tako da ne pride do onesnaženja voda.
•	Na kmetijskem gospodarstvu letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne presega 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
•	Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja kupljena ali zunaj lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljena organska gnojila, ima dokazila o nakupu ali o prejemu organskih gnojil.
•	Skupni letni vnos dušika pri gnojenju posameznih vrst kmetijskih rastlin ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
•	Letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč v uporabi in ekstenzivnih kraških pašnikov ne presega 250 kg N/ha.
•	Kmetijsko gospodarstvo vodi evidenco uporabe živinskih in mineralnih gnojil na predpisanem obrazcu iz Priloge 3.
•	Mineralna in organska gnojila so po površini, ki se gnoji, enakomerno raztrošena. Pri prevozu in gnojenju ni nenadzorovanega raztrosa gnojil in gnojenja zunaj predvidenega območja gnojenja.
Stane Levart,
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Izpostava Lenart
Standard	Področje A	Področje B
Standard za nitrate	100 točk = 5 % znižanje plačil	
Standard za odpadno blato	50 točk = 3 % znižanje plačil	
Standard za identifikacijo in registracijo govedi		60 točk = 3 %
Standard za identifikacijo in registracijo prašičev		10 točk = 1 %
Dejansko znižanje plačil za kmetijo X	5-odstotno znižanje plačil*	
Primer 2: Rezultati kontrole navzkrižne skladnosti za kmetijo Y
* S področja A se upošteva samo standard za nitrate (5 %) S področja B se upošteva samo standard za ident. in reg. govedi (3 %) Vsota področij A in B je sicer 8 %, a ker je lahko v tekočem letu znižanje plačil največ 5 %, se torej za kmetijo Y upošteva znižanje plačil v višini 5 %.
Recesija in njeno nadaljevanje
Globalni finančni trgi so se leta 2008 prvič znašli pred kolapsom. Približno v istem času se je v ZDA krepko ohladila gospodarska rast, recesijo pa so nekaj mesecev kasneje začutili tudi drugje po svetu. Sledila je intervencija ameriških Zveznih rezerv, ki je bankam izdala obsežne garancije za depozite njenih varčevalcev, poleg tega pa so začeli odkupovati nelikvidne drugorazredne hipotekarne obveznice. Prva akcija je pomenila povrnitev zaupanja trgov, druga pa dolivanje denarja na finančne trge. Vendar se nihče ne more slepiti, da je 2000 milijard, kolikor je bilo približno porabljeno za te operacije, dovolj za zamašitev kreditnih lukenj, nastalih zaradi prekomernega kreditiranja nakupov hiš in stanovanj ne le v ZDA, temveč tudi v drugih državah. Obstajajo ocene, da je vrednost kontaminiranih kreditov ob izbruhu krize znašala 4000 milijard, kar pomeni, da je še vsaj 2000 milijard nelikvidnih papirjev ostalo v sefih bank in drugih finančnih institucij.
Morda ta ugotovitev pomaga odgovoriti na glavno vprašanje: Ali je možna nova ohladitev gospodarstva, ko se banke zaradi lastnih težav otepajo posojanja gospodinjstvom in podjetjem? Kot kaže, da. Temu v prid govori še vedno prizadet nepremičninski trg v ZDA, ki kaže, da se je prodaja obstoječih hiš meseca maja znižala na 5,66 milijona (preračunano na letni ravni), medtem ko je trg pričakoval številko 6,1 milijona. Bistven razlog trdovratne suše na nepremičninskem trgu, ki zavira tudi navadne borzne trge, na katerih se trguje z delnicami, so še vedno finančni problemi, ki izvirajo iz nekdanjega financiranja nakupov nepremičnin. Takrat se te niso financirale le s klasičnimi hipotekar-nimi krediti bank, temveč so bili viri, povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti, raznorazni. Hipotekarni posojilodajalci (komercialne banke) so si denar izposojali predvsem iz kratkoročnih virov, in ko so ti viri hoteli svoj denar nazaj, so trčili na nezmožnost teh bank, da posojila, najeta čez noč, vrnejo.
Hud finančni pretres je prizadel in še pretresa globalni finančni trg in tudi skoraj vse delnice: ciklične in neciklične, zdravih in nezdravih podjetij. Denarna suša sedaj niti ne izbira svojih žrtev po kriteriju, ali je podjetje, katerih delnice se prodajajo na borzi, malo ali veliko zadolženo. Opotekajo se delnice na Wall Stree-tu, Frankfurtu, še huje pa je na razvijajočih se borzah.
Glede na naravo sedanje finančne krize, ki izvira iz velikanskega kreditnega balona, nastalega skoraj po vsem svetu, ni pričakovati skorajšnjega okrevanja. Niti gospodarstva niti borz. Izkušnje s podobnimi krizami, ki so se v milejši obliki v preteklih desetletjih že pojavljale, predvsem v Latinski Ameriki, kažejo, da investitorji potrebujejo vsaj deset let, da zopet začnejo vlagati, kot so pred krizo.
Primer finančnega balona, ko so se naložbe financirale z vročim denarjem, ki je iskal nadpovprečne donose, je zgodba o Bernardu Ma-doffu. Nekateri pravijo, da je bil čas booma nepremičnin v ZDA v letih 2004-2006 podoben Madoffovi piramidi. Vendar to ni res. Če smo malce cinični, je bil nepremičninski boom večja piramida kot Medoff, saj so investitorji računali, da se bodo hiše dražile v povprečju za 20 % letno. Takšne so bile tudi kalkulacije, na podlagi katerih so banke reprogramirale hipotekarne kredite in vabile investitorje. Madoff je menda obljubljal zgolj 10 odstotkov letno. Danes vsi kupujejo zlato! Predviden donos naj bi bil več kot 50 odstotokov na leto! Kaj pa potem?
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Svoboda
Vprašanje: Kako naj si razlagam pojem osebne svobode?
Odgovor: Vaše vprašanje je v bistvu zelo zanimivo in odpira neko posebno razpravo. V astrologiji imamo planete in Uran je tisti, ki označuje pojem svobode. Ravno pred dobrim mesecem se je preselil v znamenje Ovna in to nakazuje nov krog in novosti, ki bodo radikalno prinesle spremembe. Pomembno je, da se vsak zase pripravi in ozavesti, kaj mora pri sebi še spremeniti in kaj je tisto, kar ga veseli.
Vsako obdobje v zgodovini človeštva prinese nova spoznanja in ugodnosti. Seveda so vedno dovoljenje sanje. Kako in na kakšen način, je odvisno od vsakega posameznika. Neizbežno je, da morate verjeti v dobro, potem se najde paleta rešitev. Pojem osebne svobode bo vedno bolj iskan, kajti temeljne vrednote se bodo korak za korakom spremenile. Pot usode se bo vila naprej. Osebna svoboda je po drugi strani iskana vrednota. Pri tem se je potrebno zavedati, da vsak človek mora najti sorodno dušo in tako raste v duhovnem in osebnem smislu. Brez te zaveze bi bilo življenje pusto in nezanimivo. Včasih je to težko razumeti, toda dejstvo je, da so ljudje, ki jih srečujete, vaši učitelji in učenci. To je dobra popotnica, da razumete dognanje okoli sebe in tako lažje sprejmete omenjeno.
Univerzalna resnica pravi, da je vsak človek unikat zase. Na začetku omenjen planet Uran simbolizira tudi potrebo po reformah in drugačnosti. To se bo v prihodnjem času vedno bolj opazilo. In če se vrnem k bistvu vprašanja: kljub individualnosti, ki je človeku podarjena, se mora znati prilagajati v neki ožji ali širši skupnosti. Svojega poslanstva nikoli ne sme izrabljati v sebične namene, ampak se truditi, da bi delal v dobro vseh. Torej iz omenjenega lahko sklepamo, da je dar tudi osebna svoboda. Težave mnogih ljudi je v tem, da se bojijo in izogibajo omejitev - protiutež temu je planet Saturn, ki je Kronos (bog časa). To med drugim pomeni, da morate ravno skozi težave in preizkušnje, ki jih piše življenje, duhovno in osebno rasti. Zakaj je to pomembno? Preprosto zaradi tega, da iz dneva v dan postanete boljši. Ljudi okoli sebe ne morete spremeniti, lahko jih sprejmete. In verjemite v duhovni nauk, ki ima sporočilo v tem, da morate najprej spremeniti sebe in se bodo spremenili drugi in svet okoli vas. Življenje je lahko tudi simbolika nepopisanega lista, in če sle-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
herni vnaša svetle barve, bo ta list nekoč postal čudovita umetnina. In ravno svoboda je tista, ki vliva zaupanje v popolnost. Mnoge ljudi motijo omejitve, ki nastanejo v zakonskem življenju ali drugi skupnosti. Znotraj tega si mora vsak vzeti čas zase in za tiste vrednote, ki mu nekaj pomenijo. Zelo dobro je, da življenje sleherni izoblikuje tako, da najde smisel v sebi in se tako lažje sooči s tistim, kar mu je dano. Življenje je lepo toliko časa, dokler ga človek zna uživati v vsej njegovi popolnosti. Srečno!
Šifra: Poslovne sanje
Vprašanje: Ali bo mojemu možu uspelo uresničiti poslovne sanje?
Odgovor: Spoštovani, iz karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da v sebi skrivate neko posebno moč in energijo. Tako ste svojemu možu pripravljeni pomagati in stati ob strani. Omenjeno je zelo dobro in spodbudno. Njegove poslovne sanje so zelo široke in dosegel jih bo
Duševno zdravje
Premlada za manekenstvo?
Šestnajstletna Ana sanja o karieri manekenke. Za to ima v se predispozicije, v eni od modnih agencij se že dolgo zanimajo zanjo, ponujajo ji tudi delo v tujini. Starši temu odločno nasprotujejo, ker želijo, da najprej konča srednjo šolo, potem pa naj se odloči, če jo bo to delo še veselilo. Pri šestnajstih letih je premlada, da bi lahko odšla v tujino, so prepričani. Da bo zanjo skrbela agencija, pa jih ne prepriča.
Vsekakor imata starša prav v razmišljanju, da je hčerka premlada, za samostojno življenje v svetu mode, polnega zank in pasti, ki lahko uničijo Anino življenje. Težko bo hčerko samo tako enostavno prepričati, da še za nekaj časa pusti misel na slavo in uspeh in se posveti šoli, saj je očitno že okusila slast le-tega.
Ena izmed možnosti je sicer, da tudi starša odpotujeta z njo v tujino in jo imata še naprej pod nadzorom in ji pomagata premagovati pasti in nevarnosti.
Lahko pa seveda vztrajata, da ostane doma in dokonča šolo, toda s tem si bosta lahko nakopala njeno sovraštvo in jezo, odvisno pač od tega, kakšne vrednote sta ji do sedaj privzgojila in kakšnim sledita sama. Brez pogovorov za Ano, potrpežljivih argumentiranj stališč za in proti pa ne bo šlo.
Mag. Bojan Šinko
postopoma, korak za korakom. Samo majhni koraki bodo tisti, ki prinašajo osebno zadovoljstvo. V zelo kriznih časih mu boste vi stali ob strani ter mu osvetlili nekatere probleme. Nadvse pomembno je dejstvo, da si zna postavi meje in omejitve ter da ne posega po tistem, česar v nekem trenutku ne mora
dobiti. Če tega pravila ne bo spoštoval, se bodo zadeve odvijale po nekoliko težji poti. Modri ljudje so prepričani, da se sreča lesketa na strani pogumnih. In ravno ta sreča bo obiskala tudi vas in vašega moža. Lepo se imejte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
»Spoznavanje prijetnih ljudi, novih prijateljev, partnerjev ...«
Čas počitnic je čas sprostitev, čas pohajkovanja kar tako, obisk morskih krajev, kopališč, planin in dolin, ki so nam po navadi v času pouka nedostopne. To je tudi čas dopustov in tako je tudi vzdušje v družini boljše, manj napeto - vsi se veselimo sprememb, ki nas čakajo. Vsi želimo nekaj novega, nova doživetja, nova poznanstva, nove razsežnosti. Med počitnicami lahko gremo raziskovat kraje in tratimo svoj čas, ki ga drugače nimamo toliko na voljo. Sprehajamo se ob morju ali v domačem kraju, pa je tudi naše počutje drugačno. Drugače občutimo sonce, drevesa, vso naravo. Zakaj? Se je narava spremenila, morda ni takšna kot prej? Ne, to je naš pogled na naravo, na vse, kar nas obdaja. Ko smo obremenjeni s šolskimi ali službenimi obveznostmi, po navadi ne vidimo vsega, kar nas obdaja, nimamo časa oz. si ga ne vzamemo - za drobne stvari, ki nas vedno obdajajo. V časovni stiski si ne vzamemo časa, da bi pogledali in poslušali sebe, svoje prijatelje, starše ali otroke. Vsak hiti na svoj konec in misli na svoje obveznosti, ki ga čakajo. V času počitnic pa si le vzemimo čas in se vprašajmo, kaj si želi naš otrok, ali naši starši, kaj si želimo sami ter kaj lahko mi storimo za to, da se bomo
vsi prijetneje počutili. Naj
bo čas počitnic in dopustov res prijeten, skupni čas, ki ga bomo preživeli v naravi. V tem času odložimo skrbi in se posvetimo zabavi, sprostitvam. Že na vsakem koraku nam ponujajo udeležbo na raznih srečanjih, koncertih, zabavah ...Tako, da imamo res pestro izbiro.
V najlepšem času, poletju, je čas tudi za nova poznanstva in ljubezni.
Na morju ali v planinah lahko srečamo nove osebe. Vsaka oseba nam lahko nekaj prenese, pove, če jo le želimo poslušati. Vsaka nova stvar, ki se nam pripeti, nam nekaj sporoča. Morda je to človek, ki nas bo spremljal v naših sanjarjenjih, morda bo ostalo samo pri bežnem znan-stvu ali pa samo nedolžnih pogledih. Najlepši so pogledi oči, ki žarijo, pogled, ki nam lahko pove več kot tisoč besed. Znamo spremljati pogled oči, ki nas je doletel? Se znamo vživeti v oči nekoga, ki ga morda srečamo prvič - kaj nam povedo njegove oči? Morda več, kot si lahko predstavljamo. Pogled osebe, ki jo srečamo, morda ni naključen. V življenju nas mnogokrat spremljajo stvari, ki jih niti ne zaznavamo, če pa jih malo obrnemo oz. pogledamo z druge plati, vidimo, da se nam dogaja
podobno. Situacija, ki nas je doletela pred nekaj leti, je podobna situaciji v današnjem času. Kako to? Naš pogled na stvari je podoben, zato se nam ponavljajo stvari. Če pa želimo, da se nam bodo v življenju dogajale drugačne, boljše stvari - spremenimo pogled na dano situacijo. Npr. srečata se dva mlada, fant in punca. Fantu je punca všeč, želi se z njo pogovarjat in jo bolje spoznati. Ogovori jo in se želi dogovoriti za sestanek. Punci je sprva nerodno, kaj si bo mislil o njej, kako je sedaj to, skratka - našla bo takoj odgovor, da se ne želi sestati, čeprav ji je morda fant na pogled všeč. Če fant ne bo vztrajal in se še naprej pogovarjal s punco, bo konec njunega pogovora in si bo mislil, da ji ni všeč. Morda bo razočaran, spraševal se bo, kaj je naredil narobe. Dejansko pa ni na njegovi strani nič narobe, vendar je problem v tem, da je punca sramežljiva in ji je nerodno, da bi se sestala s fantom, ima predsodke . V tem primeru imamo dva, ki sta razočarana, pa niti sama ne vesta, zakaj. Če pa bi pogledali na drug način - fant se pogovarja s punco in ta je samozavestna, želi si spoznavati nove ljudi, se pogovarjati in zabavati, sprejme povabilo na sestanek in veselo kramljata naprej. Oba sta zadovoljna, ker se bosta bolje
spoznala. Kako malo je potrebno, da smo ljudje zadovoljni. V tem primeru samo malo obrnjene besede in brez strahu izraženo to, kar si želimo. V nadaljnjem poteku pa spoznata, ali imata kaj skupnega in če ju veže res kaj, za kar bi bilo vredno žrtvovati svoj čas - oz. se zabavati po svojih močeh. Razlika je v tem, da si prvi par sploh ni dal možnosti, da bi se bolje spoznal - oba sta bila razočarana in morda bo fant naslednjič, ko sreča kakšno punco, še previdnejši, saj se bo bal, da ga bo tudi druga zavrnila. Punci pa bo po neuspelem srečanju morda žal, da je reagirala tako, vendar, ker je rekla ne, bo pri tem vztrajala.
Tukaj vidimo, da je strah tisti, ki je preprečil nadaljnji pogovor, spoznavanje. Zavrzimo strah, ki nas bremeni, da se ne moremo sproščeno pogovarjati in izkazovati svojih čustev.
Mnogo ljudi v naši okolici je prijetnih, mnogo ljudi bi se želelo z nami pogovoriti, se morda bolje seznaniti. Zakaj se zapiramo pred njimi? Zakaj jim ne dovolimo, da nas spoznajo? Vsako živo bitje potrebuje pozornost, razumevanje in toplino. Spomnimo se morda mlade muce, ki se je zgubila in tava po cesti ..., vsakemu se na pogled zasmili in bi jo želel pobožati, jo
vzeti k sebi. Kaj pa ljudje - pomislimo kdaj, ko srečamo človeka, ki se sam sprehaja, da je morda ravno ta oseba takšna kot izgubljena živalca? Se vprašamo, ali je morda tudi ta oseba takšna, ki potrebuje pozornost, razumevanje, pa tega ne upa priznati? Zapira se vase in ne dovoli, da kdo prodre do nje. Zakaj je ta oseba takšna? Morda je v svojem življenju doživela toliko razočaranj, da nima več volje do spoznavanja drugih ljudi - skratka boji se ponovnega razočaranja. Takšni osebi lahko damo topel pogled in nasmeh, pozdrav, ki ji bo morda polepšal dan. Morda bomo s tem, ko jo bomo vzpodbudili k pozdravu z iskro v očeh, naredili več, kot je kdaj kdor koli naredil zanjo. Vsak, ki je kdaj osamljen, ve, da se lahko iz tega tudi marsikaj nauči, lahko pregleda svoje življenje in se zavestno odloči za naprej, kako bo živel. Če ne obupuje, išče nove možnosti in izzive, ga čaka v življenju še mnogo lepega.
V našem društvu imamo možnosti spoznavanja novih ljudi - prijateljev ali morda tudi partnerjev. Pokličite in pogovorili se bomo o tem.
Milena De Viktory za Društvo Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354.
Slo POP novice
Tide, ki so vajeni velikih odrov in odmevnih festivalov, bodo 11. julija nastopili na najodmevnejšem evropskem festivalu Exit. Rockerji so na Exitu že nastopili leta 2006 in poželi izredno dobre kritike, zato se ponovnega nastopa veselijo, saj bodo srbski publiki tokrat predstavili pesmi z nove plošče Regeneration, seveda pa bodo postregli tudi s hiti prvih dveh plošč Seven days in Nothing to Lose. »Ponovnega nastopa na Exitu se izjemno veselimo, saj nas publika v Srbiji vedno sprejme odprtih rok, hkrati pa znajo poskrbeti za zelo dobro in neobremenjeno zabavo,« je povedal pevec Kevin Koradin.
:k-k-k
Te dni na radijske postaje prihaja nov singel mlade pevke Anye z naslovom Le sanje. 19-letna pevka Anya prihaja iz Jesenic in je že kot majhna punčka sodelovala na različnih glasbenih tekmovanjih. Po njenem prvem singlu Prava pot se je tokrat našla v čustveni baladi, za katero je melodijo in aranžma napisal kitarist in producent Damjan Pančur, besedilo pa je nastalo izpod peresa pevke in odlične avtorice besedil Anastazije Juvan.
Z balado Le sanje je Anya zastopala Slovenijo na mednarodnem glasbenem festivalu v Moldaviji, kjer je požela veliko pozitivnih kritik ter prejela nagrado za najboljšo debi-tantko. Kljub temu da je bila pesem prvotno namenjena in napisana za letošnjo Slovensko popevko in ni prišla v izbor izbranih skladb, je bila mlada pevka izjemno vesela in počaščena, da se je lahko udeležila mednarodnega glasbenega festivala v tujini in poleg predstavitve avtorske skladbe poskrbela tudi za promocijo naše prelepe dežele. »Izkušnja je resnično neopisljiva, oder je bil fantastičen. Spoznala sem veliko odličnih glasbenikov, s katerimi sem navezala stike. Mislim, da predvsem mladi potrebujemo nove priložnosti, da se predstavimo,« je o nastopu v tujini povedala Anya.
MZ
BTlr
10 ^A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. SEBASTIAN.. - NE MUČI ME S POLJUBI
V DRUGI SOBI 8. KARMENSTAVEC - PRAVIŠ, DA VEŠ 7. IRIS - KRIVA 6. ŠPELA GROŠELJ - MOČ SRCA 5. COTO & RUDI BUČAR - DAM TI JUTRO 4. KALAMARI - NARIŠI VELIKO SRCE 3. TABU - SUPERSONG 2. ŠANK ROCK - EO 1. FLIRRT - PREDEN GREŠ, ŠE MAL OSTAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Katrinas & Cherie Lucas
Tokrat na slovensko glasbeno prizorišče prihaja zanimiva kombinacija odličnih ženskih vokalov, ki so jih združile vsem dobro poznane Katrinas in avstralska pevka Cherie Lucas.
Prijateljstvo, ki je preraslo tudi v glasbeno sodelovanje, je obrodilo sadove v obliki pesmi Hočem še ... (Today's gonna be a good day). Za singel so punce posnele tudi videospot. Snemalno taktirko je prevzel Mitja Grebenjak, režisersko pa kar Rok Golob.
Za vsem skupaj pa pravzaprav tiči zanimiva zgodba o av-stralsko-slovenski glasbeni navezi, ki je pripeljala do sodelovanja. Cherie Lucas, uveljavljeno avstralsko pevko, je želja po novih glasbenih izzivih popeljala v Los Angeles. Tam je spoznala slovenskega kitarista Aleša Marjetiča, svojega bodočega moža, in Roka Goloba. Čez dve leti sta se Aleš in Cherie poročila in se preselila v Slovenijo. Z Rokom Golobom in Katarino Habe iz skupine Katrinas so se pogosto družili, saj je bila Katarina nad Cherie kot pevko in nad njeno osebnostjo popolnoma očarana. Katarini se je tako
porodila ideja, da bi se Cherie skupini Katrinas pridružila pri projektu, ki ga ustvarjajo z big bendom slovenske vojske. Tako so skupaj sodelovali na koncertih in izvajali skladbe, ki jih je Rok Golob napisal za ameriško zasedbo Soul Acti-
vation. Kasneje se je porodila ideja, da bi Katrinas in Cherie skupaj ustvarili angleško-slo-vensko skladbo. Cherie je tako napisala angleško besedilo, Rok glasbo in aranžma, Katarina pa slovenski del teksta. In rodila se je skladba z naslovom
Katrinas in Cherie Lucas
Hočem še ... (Today's gonna be a good day).
A žal je hitro po rojstvu nove skladbe prišlo do zapletov. Cherie in Aleš sta se namreč odločila za selitev v Avstralijo. To je bil pravi šok, saj tega v tako kratkem času nihče ni pričakoval. Priznani glasbeniki so namreč celo skupaj načrtovali veliki septembrski koncert s Katrinas in big bendom. Kar naenkrat je nastala prava panika, saj je bilo treba skladbo posneti še v studiu, kar pa jim je z Rokovo pomočjo tudi uspelo. Vendar pa je imel Rok še idejo, da bi posneli spot. Do zadnjega trenutka nato niso vedeli, ali se bo zbrala celotna ekipa, ali bodo dobili dogovorjeno lokacijo ali ne ... In ko je bilo vse videti že skoraj brezizhodno, so se stvari čudežno uredile in začeli so priprave na snemanje. V videu inštrumentalne vloge odigrata Rok in Aleš. Ker so vsi imeli v mislih, da je to zadnje skupno druženje s Cherie, je imelo snemanje še poseben čar. »Na snemanju smo se vse štiri punce noro zabavale. Katero dekle se pa ne bi: plesale smo na šanku, pile martini, in to vse zato, da bi posnele čim boljši video. Kot bi snemale slovenski Seks v mestu,« so povedale Katrinas.
MZ
Filmski kotiček
Mora v Ulici Brestov
Vsebina: Skupino najstnikov v sanjah preganja skrivnostni morilec z zažganim obrazom in noži na prstih. More postajajo vedno bolj resnične, zato se bojijo zaspati, a telo slej ko prej zahteva svoje. Tako se začne dogajati, da sanjajo že pri odprtih očeh, ne da bi se tega zavedali. V tistem trenutku jih začne skrivnosti morilec pobijati enega za drugim. Preživeli, ki jih je vse manj, si na vse kriplje trudijo odkriti, kdo je to in zakaj se je spravil nanje. Kaj imajo skupnega? Na prvi pogled se zdi, da ničesar, toda izkaže se, da njihovi starši ne-
Nightmare on Elm Street
Igrajo: Jackie Earle Haley, Kyle Gallner, Rooney Mara, Katie Cassidy, Thomas Dekker.
Scenarij: Wesley Strick in Eric Heisserer po filmu Wesa Cravena. Režija: Samuel Bayer. Žanr: grozljivka. Dolžina: 95 minut. Leto: 2010. Država: ZDA.
kaj skrivajo. Ker hočejo zaščititi svoje otroke, molčijo, ker ne verjamejo njihovim zgodbam o morilcu iz nočnih mor, toda ko na koncu ostaneta le še dva otroka, se jim jeziki le razvozlajo, vprašanje pa je, ali ni že prepozno ...
Wes Craven je leta 1984 posnel danes že kultno grozljivko, ki je v vsega desetih letih dobila kar šest nadaljevanj. Glavni lik Freddy Krueger se je že do četrtega filma spremenil v karikaturo samega sebe, zato je bil šesti film že prava komedija kljub trudu filmarjev, da bi prestrašili občinstvo.
Avtorji letošnje predelave so se zato raje ozrli v izvor te fran-šize in nam postregli s Fred-dyjem, kakršen je bil včasih, ko je bil še res grozljiv. Žal pa so se avtorji preveč ozrli v preteklost in iz nje prekopirali tako rekoč vse. Predelava je tako res predelava: zgolj na novo posnet izvirnik, ki se skorajda ne razlikuje od izvirnika. Tisto malo odstopov, kar jih je, so sicer zanimivi (kako in zakaj je Freddy nastal, recimo), a premalo izkoriščeni, pa še to napačno (veliko bolje bi bilo, če bi bil Freddy nedol-
žen, recimo).
Tako smo dobili film, ki je videti, kot bi bil res posnet v 80., s to razliko, da ga prežema politična hollywoodska korektnost današnjice. Ne le da je zato film stopil korak nazaj, ampak je že tako neizrazit in generičen, da njegov slogan »Ne zaspite!« zveni kot mila prošnja avtorjev, naj občinstvo zdrži do konca filma. Proti grozljivim odštevankam najstnikov sicer nimamo nič, a letošnja Nočna mora se obnaša, kot da se ta podžanr v zadnjih 25 letih ni prav nič spremenil in razvil. Šele ko Freddy nekaj minut pred koncem izusti grozno grozno besedo »fuck«, se zavemo, kako dober film bi to lahko bil. Da so filmarji zamudili lepo priložnost in zapravili velik potencial, pokažeta
zadnji dve sekundi filma, ko je zadnji Freddyjev umor končno takšen, kakršen bi moral biti celoten film.
Tako pa smo dobili še en kronski dokaz, da so predelave kultnih filmov odveč, če jih fil-marji niso sposobni hkrati tudi posodobiti. No, pravzaprav so tako ali tako odveč. Kar vidimo, da so temu filmu in drugim predelavam dali zeleno luč tisti hollywoodski producenti, ki so v mladosti gledali te filme, podobno kot prihajajoči predelavi Karate Kida. Kar je škoda, saj po Hollywoodu kar mrgoli odličnih scenarijev za neprimerno boljše grozljivke. A kaj, ko danes vsi stavijo samo še na nadaljevanja, franšize in predelave.
Matej Frece
V aplikacijo Wedding Clock vnesi svoje podatke in podatke svojega partnerja, aplikacija pa vama bo izračunala najboljši možni datum vajine poroke, glede na vnešene podatke. Naj se vajin popolni dan zgodi na popolni datum!
Pošlji: TD DAN na 3030
tmw -	-p—	*
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Baby Oracle in Wedding Clock sta zabavni aplikaciji in ne podajata resničnih rezultatov.
■a
Ugankarski slovarček: BIONIKA = umetnost posnemanja narave; FARAL = petrolejka, laterna; LONGOS = grški pisatelj; OLEASTER = lepotni grm; SKOR = stanje točk; ŠTERK = slovenski pomorščak, ki je lani izginil na morju (Jure, 1937-2009); ŽLAMBORA = votlina v deblu, duplina.
■ge>jJLU '>jejogo 'ibjbj. 'eojog 'oeíeuoi 'eueoo 'tuey
'3!soso| 'e>jeí!y 'jetseep 'so§uo~| '|\|>j 'a¡s 'IS3 'e^uoiq Im 'zq 'iso^Aoueig '|ei| 'baos e>js|ejn 'ouiuoqei 'jeood 'eeg 'ejoqiue|z %iedeun| 'inpe 'sn|oq 'e>jeso 'oe^ns :ouAejopoA la^uezu)) a) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 03. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
NEDELJA, 04. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
PONEDELJEK, 05. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). TOREK, 06. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 07. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 08. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 09. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Julij bo v svojem bistvu pričaral čarobnost In povečano romantiko. Srčni Izvoljenec bo tisti, ki vam bo ponudil roko. Pred vami je zelo ustvarjalen teden. S svojo odločnostjo boste znali motivirati ljudi okoli sebe. Na delovnem mestu boste bolj nemirni, toda počasi se daleč pride.
iN BIK
Označevala vas bo trma. Jasno bo, da boste zastavljenim nalogam v celoti kos. Pomembno bo, da boste naredili prerez in tako svojo pomoč ponudili tistim, ki jo bodo resnično potrebovali. Prijetnosti se bodo odvijale doma in v krogu družine. Ustvarjalna energija bo prednost v ljubezni.
DVOJČKA
Blizu vam bodo pogovori in izmenjava mnenj. Ključ do uspeha bo skupinsko delo. Sprejeli boste neko novo odločitev. Pot usode vam bo namenila paleto iskrenosti in pozitivnosti. Zadeve se bodo postopoma uredile. Ljubezenska sreča bo namenjena pogumnim predstavnikom.
RAK
Finančni uspeh vam bo okrepil samozavest. Odprle se vam bodo nove poti v poslovnosti. Pri tem boste morali uporabiti intuicijo. Prosti čas bo priložnost, da se boste napolnili s svežo energijo. Odgovorno boste stopili naprej po svoji poti in zagovarjali pomembne vrednote.
LEV
■Tj Sijali boste od pozitivnosti. Življenje vam bo pričaralo romantiko In skladnost. Veljalo bo, da se bo potrebno bolj umiriti in razbrati sporočila med vrsticami. Od srede dalje vam bo naklonjena oseba nasprotnega spola. Vaša učiteljica in zaupnica bo narava.
DEVICA
Razbrati bo nihanje energije. Posledično boste morali popaziti na svoje zdravje. V veliki meri se bo potrebno izogibati stresu. Na morebitne probleme boste morali pogledati s svetle plati. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Bližnjice in ne obstajajo. Vabili vas bodo sprehodi!
TEHTNICA
Kovali boste plodne načrte. Tišina bo prinesla nove poglede in motivacijo. Tako ali drugače se boste soočili s svetom duhovnosti. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in od vas bo odvisno, ali jih boste sprejeli ali ne. Zdravje: občutljiv predel bo želodec, zato se zdravo prehranjujte.
ŠKORPIJON
Iskanje bližnjic bo vaša strast. Pred vami bo teden povečane analitike in kritičnosti. Vaše ostro oko bo opazilo malenkosti in strmeli boste po tistem, kar bo potrebno še spremeniti. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo ogledalo. Blesteli boste na delovnem mestu.
STRELEC
Odkrili boste svoje bistvo in pred vami je teden osebne bilance. Kljub dejstvu, da so pred vami počitnice, bo to za vas zelo delaven in marljiv čas. Soočiti se boste morali s tistim, kar ste odlašali. Sprejeli boste paleto pomembnih odločitev. Sreča se skriva v drobnih rečeh in nasmehu.
KOZOROG
Raziskovali boste tiste dejavnosti, ki so drugačne. Dobra stran omenjenega bo v dejstvu, da boste spoznali, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite in občutite. Kritično se boste odzvali glede službe, vendar konec dober vse dobro. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali.
VODNAR
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudi. Poučno bo delovalo, da boste opazovali druge. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim. Privlačile vas bodo skrivnosti in tisto, kar temelji na duhovnih zakonih. Na delovnem mestu bosta vaš trud in vztrajnost bogato poplačana.
RIBI
Življenje bo samo po sebi dobilo globlji pomen. Ozavestili boste tisto, na kar boste lahko ponosni. Morda boste iskali bližnjice, a jih ne bo. Na delovnem mestu bo nemirno. Popaziti boste morali tudi na svoje zdrave. Sprostili vas bodo romantični sprehodi ob reki in pogovori.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Poročila radia Ptuj od ponedeljka do sobote ob 17.30 uri.
Iščete svoj stil	^
Valerija gre na popoldanski sprehod
Valerija Pukšič je 25-letna mamica dveletne hčerke in bo kmalu drugič mamica. Doma je v Kicarju, po poklicu slaščičarka. Ves prosti čas posveča hčerki, za stilsko preobrazbo pa se je odločila zaradi spremembe, ker kot pravi, človek občasno potrebuje kakšno spremembo.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Valeriji ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. V poletnem času so ji priporočili uporabo vlažilne kreme in občasne maske iz sezonskega sadja in zelenjave ter kremo z zaščitnim faktorjem, ki naj jo uporablja tudi na de-kolteju. Glede na stanje kože so ji svetovali še globinsko čiščenje.
V	frizerskem salonu Stanka je za Valerijino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Lase ji je precej postrigla, odločila se je za mladostni asimetričen paž. Barvno prelivanje je dosegla z uporabo medeno rjave barve. Pričesko je oblikovala s pomočjo pene in fena.
Vizažistka Minka Feguš je za make up uporabila svetlejše tone pudra. Veki je poudarila s tanko vijolično linijo, v zgornjem delu pa rahlo vijolično senčilo. Na ustnice je nanesla rahlo svetlejši glos.
„Valerija je mlada mamica, ki pričakuje drugega otroka. To je odločilo pri izbiri oblačil, potrebno je bilo izbrati nekaj
KOLEKTIV SALONA
njosKo m zensK©
Slomškova 22 ? 10 % popust v juliju
veselega, prijetnega materiala, bolj ležernega in hkrati z nekaj modnega navdiha. Iz trgovine Modiana je tanka bluzica s kratkimi rokavi in potiskana s cvetličnim vzorcem. Barve, ki se skrivajo v dizajnu, so bela, zelena, rjavi toni, barve peska, skratka barve, ki nas v mislih popeljejo v tople kraje. Bluzi-ca je krojena tako, da je pod prsmi rezana, kar je idealno za trenutno situacijo in Vale-rijino udobnost. Za razliko od bluzice, ki je prosto padajoča pod prsmi, so hlače, ki sem jih izbrala iz svoje kolekcije, spredaj spuščene pod pas, zadaj pa so dvignjene do pasu, kar pomeni, da je trebušček prost, v zadnjem delu pa se hlače lepo 'usedejo'. Seveda pa so tako ali tako letos v trendih zapovedane zelo široke in čimbolj 'viseče' hlače, če pa temu
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Valerija prej ...
... in pozneje
dodamo še naravni material, kot je lan, pa več skorajda ne moremo storiti. Sandali v barvi peska so iz trgovine Alpina, torbica v enem od peščenih tonov pa iz trgovine Modiana. Valerija je tako pripravljena za popoldansko potepanje po mestnih ulicah," je Valerijino stilsko preobrazbo predstavila modna kreatorka in stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic je bila Valerija deležna masaže, ki je brez dvoma eden naj-prijetnejših načinov za sprosti-
tev. Zanjo se večina ljudi odloči šele, ko jih nekaj začne boleti, ko je hrbet preveč napet, kadar jih muči neznosen glavobol in kadar imajo neznosne bolečine v mišicah. Z masažo odpravljamo bolečine v mišicah in sklepih , odpravljamo pa tudi otekline in bolečine po poškodbah. Za masažo se lahko odločimo tudi preventivno, za boljše razpoloženje, razstru-pljanje telesa in hitrejšo regeneracijo tkiv, je povedala vodja studia Silva Cuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Valerija je zasijali v poletni stilski preobzrazbi.
Ptuj • Učenci dijaškega doma na morju
Morski spomini
Čas beži. Približuje se konec šolskega leta. Učenci v Dijaškem domu Ptuj smo v nestrpnem pričakovanju obiska članic društva Soroptimist. Že dve leti nam prinašajo veselo novico o letovanju, ki nam ga z zbiranjem prostovoljnih sredstev omogočijo. Kaj bo letos? Ali bomo videli morje? Na vsa vprašanja so odgovorili njihovi veseli obrazi, ko so nas obiskale v mesecu maju. V hvaležnost smo jim podarili vrtnice, narejene iz krep papirja.
Polni pričakovanj smo se v soboto, 12. junija odpeljali proti slovenski obali. Kljub nestr-
pnosti nam je čas ob gledanju risanke Shrek hitro minil in kaj kmalu smo zagledali prvi morski zaliv. Namestili smo se v Simonovem zalivu, kjer smo preživeli lepih šest dni. Dneve smo preživljali v plavanju, sončenju, sprehodih skupaj z našimi spremljevalkami, ki so nam bile ves čas našega letovanja na razpolago za naša vprašanja, pogovore in večerne klepete. Najbolj pa smo uživali, ko so skupaj z nami zaplavale, se »tunkale« ter nam ob večerih pobrale še zadnje moči na sprehodih in športnih igrali. Niso pa tudi pozabile na razva-
Podlehnik • Poletna šola v naravi
Morje je še vedno slano ...
janje s sladoledom. V spominu nam bo ostal izlet z ladjico v Piran in ogled Akvarija.
Ves čas letovanja smo se ob večerih družili z učenci OŠ Olge Meglič, ki so se udeležili šole v naravi, v igranju nogometa ter izvedbi predstavitve Slovenija ima talent na morju. Hvala za sprejetost učiteljem in učencem.
Vsak lepi dogodek hitro mine, tako so minili tudi dnevi našega letovanja. Ljudem, ki imajo v srcu toplino in sejejo dobroto, hvala za pripravljenost pomagati.
Učenci in učenke Dijaškega doma Ptuj
Poletne šole v naravi smo se veselili celo šolsko leto, zadnji mesec pa smo bili zelo nestrpni, saj smo komaj čakali, da odrinemo. Kovčke in potoval-ke smo napolnili že nekaj dni prej, da ne bi česa pozabili. V šoli nam je učiteljica pripravila program, kako bo naše delo potekalo. O vsem je seznanila nas in naše starše. Starši so bili zelo navdušeni nad programom poletne šole v naravi, mi pa smo polni pričakovanj odštevali dneve do odhoda.
Napočil je dan, ko smo se morali posloviti od staršev. Vožnja je bila prijetna. Najprej smo si ogledali pristanišče Koper in izvedeli, kar nas je zani-
malo. Prispeli smo v Ankaran, se namestili v sobe in šli takoj poskusit, ali je morje še vedno slano. V Piran smo odpotovali z ladjo Meja, med potjo smo videli delfine, ki so velika redkost, cel čas pa so nas spremljali galebi in željno pričakovali kakšen košček kruha. V Piranu je bilo zanimivo. Ogledali smo si mesto, Muzej podvodnih dejavnosti, akvarij in Tartinijev trg ter se podali do rta in do samostana, od koder se nam je odprl prekrasen pogled.
Naslednji dan smo se šli potapljat in plavat. Raziskovali smo morsko dno, nabirali školjke in vodne rastline. Izvedli smo tudi tekmovanje v plavanju,
neplavalci pa so se naučili plavati. Prijetno smo se zabavali ob igranju odbojke na pesku in igranju nogometa. Izvedli smo družabne aktivnosti Pokaži, kaj znaš! Organizirali smo tudi družabni večer s plesom vseh šol. To je bil za nas večer, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Sklenili smo tudi nova prijetna poznanstva in prijateljstva.
Ker se je bližal odhod domov, smo imeli polne roke dela. Na koncu smo si ogledali še Sečoveljske soline. Učiteljem in učencem naše šole smo v šoli pripravili razstavo o šoli v naravi.
Učenci 5. razreda OŠ Podlehnik
Pred akvarijem v Piranu
Lep pozdrav z morja!
Ljubljana • Obisk Paramhansa Swamija Maheshwaranande
Pohvala in čast za Pravljice z jogo
V nedeljo, 20. junija, je v Cankarjevem domu gostoval svetovno znani ambasador miru, predsednik Svetovnega mirovnega sveta in avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju Paramhans Swami Maheshwarananda. Na sprejem in srečanje sta bili povabljeni tudi avtorici Pravljic z jogo, ki že štirinajsto leto potekajo v pravljični sobici Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Foto: arhiv ZJDS
Knjižničarka Liljana Klemenčič na sprejemu s Swamijem Mahe-shwaranando
Foto: arhiv ZJDS
Avtorici Pravljic z jogo na sprejemu v dvorani Lili Novy
Srečanje s karizmatičnim avtorjem sistema Joga v vsakdanjem življenju, Njegovo Svetostjo Vasihwagurujem Mahamandaleshwarjem Pa-ramhansom Swamijem Ma-heshwaranando, je potekalo v izjemno navdušujočem in navdihujočem vzdušju, ob di-šanju rožmarina iz lično aran-žiranih lončkov v dvorani Lili Novy, kjer sta Sonja Trplan in Liljana Klemenčič predstavili povezovanje pravljic z vadbo joge v avtorskem projektu, ki ga je doslej obiskalo skupaj čez 3000 praviloma predšolskih otrok. Druženje pravljic z vadbo joge je naravna povezava, saj oboje izhaja iz Indije. Ljudske pravljice so neizčrpen duhovni vir in so nujne za celostni razvoj otroka, prijajo pa tudi odraslim.
Joga v vsakdanjem življenju je znanost o telesu, duhu, zavesti in duši ter si prizadeva za telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje. Joga je sanskrtska beseda in pomeni povezati, združiti. Jogijske vaje učinkujejo vsestransko, usklajujejo telo, duha, zavest in dušo, tako joga pomaga obvladovati vsakdanje težave, zahteve in skrbi. Če se ukvarjamo z njo, torej z redno vadbo joge, bolje razumemo sebe, smisel življenja in odnos
Videm • Tretji dan vrtca Sonček
Leto, posvečeno olimpio-niku Leonu Štuklju
V vrtcu Sonček v Vidmu smo 10. junija praznovali 3. rojstni dan.
V dopoldanskem času smo se posladkali z rojstnodnevni-mi tortami, prepevali smo in se pripravljali na popoldanski nastop za starše in sorodnike naših otrok, za povabljene goste in vse, ki so si ga želeli ogledati.
Sam nastop je bil zaključek celoletnega projekta, ki smo ga izvajali v vrtcu ob 10. obletnici smrti našega olimpionika
Leona Štuklja. Vse leto smo se pogovarjali o pomenu gibanja, redne vadbe, zdrave prehrane, seznanjali smo se z osnovami gimnastike, telovadnimi orodji, pripomočki ... Seveda nismo ostali le pri pogovarjanju, temveč smo to tudi izvajali oz. uporabljali.
Ob delu pa so nastajali tudi različni likovni izdelki, ki smo jih razstavili na dan nastopa v
do božjega.
Sprejemu je sledilo predavanje z naslovom Kumbha mela - največje svetovno duhovno srečanje, ki je napolnilo Gal-
lusovo dvorano z nenavadnim mirom in toplino, pa tudi z iskrivo iskrenostjo in pripo-vedovalsko-filozofskim darom Njegove Svetosti, ki so se mu v
uvodu poklonili župan mesta Ljubljane, predsednik Zveze joga društev Slovenije in predstavnik veleposlaništva Indije.
L.K.
Podlehnik • Razstava likovnih del
Haloze v očeh umetnikov
Ob 7. prazniku Občine Podlehnik je bila v večnamenski športni dvorani Podlehnik na ogled bogata likovna razstava z naslovom: »Podlehnik in haloška krajina skozi umetniško perspektivo domačih avtorjev«. Šlo je za prvo retrospektivno razstavo likovnih del iz obdobja zadnjih dveh desetletij.
Več kot 50 likovnih del z območja domače občine je bilo razdeljenih v devet razstavnih sklopov. Večina likovnikov se je lokalni javnosti predstavila prvič. Posebnost te razstave je bila, da so se skupaj z domačimi, medtem že zelo uveljavlje-
nimi slikarji (Dušan Fišer, Ksenija Čerče, Ida Šprah, Marjan Petrovič ...) predstavili tudi številni zelo obetavni mladi likovni talenti (učenci). Razstava je bila na ogled od 29. maja do 7. junija. Za organizacijo, pripravo in postavitev je poskrbel mag.
Utrinek z razstave Podlehnik in haloška krajina skozi umetniško perspektivo domačih avtorjev
Ivo Ban v sodelovanju s člani Kulturnega društva Podlehnik in Osnovno šolo Podlehnik.
Slavnostna otvoritev likovne razstave s priložnostnim kulturnim programom (Moški pevski sekstet KD Podlehnik in Dekliška vokalna skupina Cantilena) je bila 4. junija.
Vsebina razstave je povzeta v spremnem katalogu, kjer je podrobneje predstavljena večina sodelujočih avtorjev. Razstavo, ki je zaradi svoje pestrosti in izvirnosti bila prava estetska poslastica dogajanj ob letošnjem občinskem prazniku, so si poleg domačinov ogledali številni gostje iz vseh krajev naše domovine, saj je bila večina platen na ogled že 29. maja, ko je v razstavnem prostoru potekal koncert slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.
Ivo Ban
Prejeli smo
Foto: arhiv vrtca Sonček
Utrinek s prireditve
preddverju telovadnice, v kateri se je odvijal nastop. Otroci so se predstavili z vadbo na klopeh, nizki gredi, švedski skrinji, kozi, bradlji, lestvah, blazinah . Dogajanje so popestrile plesne točke otrok, ki obiskujejo plesne urice oz. angleščino, in ene od naših skupin. Prava paša za oči pa je bila tudi uvodna točka z gimnastič-nimi trakovi, ki so jo izvajali otroci iz najstarejše skupine.
Celotno dogajanje so dopolnili še pozdravni nagovor naše vodje vrtca ge. Violete Flajs, nagovor ravnateljice ge. Helene Šegula in župana naše občine g. Friderika Bračiča. Ta nas je razveselil z dvema novicama, in sicer namestitvijo klimatskih naprav v našem vrtcu in odprtjem nove skupine s 1. septembrom 2010.
Ob koncu nastopa smo se poslovili od otrok, ki bodo jeseni začeli obiskovati v prvi razred. Vsak izmed njih je prejel posebno priznanje.
Strokovne delavke vrtca Sonček
Trnovčani ne bomo žrtve avtoprevoznikov
Ne bom ponavljal in ne umikal pretehtanih izjav prispevka!
Sedanja prometna ureditev na regionalni cesti Senarska-Ptuj z zaporo za tovorna vozila težja od 7,5 ton in z izjemo, ki jim dovoljuje lokalni promet in dostavo, je ustrezna, pravilna in pravična za bistvo tega problema, za prebivalce, živeče ob njej, za pokrajino in njen nemoten razvoj ter podobo Slovenskih goric!
Podatek o dnevnem številu tovornjakov (povprečje 30 na uro) temelji na grozljivi izkušnji, kateri smo bili podvrženi prebivalci v letih 2006 do 2008 ob gradnji AC, predvsem pa 2009, v letu dni po odprtju slovenskogoriške-pomurske avtoceste.
Tovornjaki, kjer je le mogoče, spadajo na avtoceste (in železnice!). Vožnja po njih (po AC) je najvarnejša najgospo-darnejša in ekološko še naj-sprejemljivejša! Na njih se pripeti 5 % prometnih nesreč, na
regionalnih cestah okrog 65 %! AC Senarska - razcep Slivnica-Ptuj sem z avtomobilom v tekoči vožnji po vseh omejitvah v najvišji avtomobilski prestavi prevozil v 25 minutah. Tovornjak, 30- in večtonski kolos, za start z mesta in začetno pospeševanje ob največjem hrupu porabi - in onesnaži- 1 l goriva. Kolikokrat bo po načrtovanih in potrebnih modernizacijah te regionalne ceste samo ob prehodih za pešce (še lokalni in tranzitni osebni promet, delovni stroji, kolesarji, klanci in ovinki) ustavljal in pospeševal?
Resnično se mi toži po časih furmanov! Vozarje Janeza Jalna z nostalgijo berem še na stara leta. Takrat so še pred našo gostilno cveteli kostanji. In ni bilo združenj, katerih vodstva bi si izplačevala milijonske dohodke in nagrade v evrih, kot piše Žurnal 24 z dne 14. 6. 2010, str.
2 in 3, za enega izmed katerih piše gospod Pečnik!
V tej na videz logično prikazovani zahtevi, da je regionalna cesta samo bližnjica od Senarske do Ptuja, zakaj bi vozili po nekoliko daljši AC Senarska-Slivnica-Ptuj?, gre za norčevanje iz dvakrat davko-plačevalsko preplačane AC in izogibanje plačilu cestnine, za načelo kulminacije destruktivne - samouničevalne ekspanzije kapitala, ki je povzročil ekonomsko krizo in ekološko kataklizmo, za celovito degradacijo prostora, v tem primeru Slovenskih goric, v katerem so lastniki prostora in nosilci življenja - prebivalci talci na svojem, v novem sužnjeposestni-škem redu, v katerega prehaja kapitalistični svet, kapitalu za nagrado, namesto da bi ga omejili in sankcionirali!
Karl Vurcer
Foto: IB
Majšperk • Sprejem za gasilske državne prvakinje
Ponosni na zgodovinski uspeh članic
Članice ekipe A prostovoljnega gasilskega društva Majšperk, ki so na državnem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta v Celju osvojile odlično 1. mesto in si s tem priborile naziv državnih prvakinj, je v sredo, 21. junija, sprejela županja občine Majšperk Darinka Fakin.
Na sprejemu, ki so se ga poleg mladih državnih prvakinj udeležili tudi njihovi starši, mentorji, nekateri občinski svetniki ter predstavniki gasilske organizacije, je županja Darinka Fakin poudarila, da so v občini tega zgodovinskega dosežka mladih junakinj izjemno veseli, zato so nanje vsi posebej ponosni. Ob iskreni čestitki dekliški desetini pa je čestitala in se zahvalila tudi staršem in mentorjem v gasilski organizaciji, saj gre za njihov skupni uspeh, tudi v bodoče pa jim je pri njihovem delu in poslanstvu zaželela čimveč uspehov. V spomin na ta pomembni dogodek je gasilskim državnim prvakinjam izročila spominsko knjižno darilo.
Kot je pojasnil Dragan
Murko, predsednik Gasilske zveze občine Majšperk, so se v zmagovalni ženski desetini v Celju odlično odrezale Alenka Lorber, Simona Hertiš, Ana Gorišek, Ines Flegerič, Tanja Gajser, Maja Gajser, Monika Kokot, Tamara Kokot, Urška Jeza, Katja Bedenik in Adrijana Vinkler. Za njihov uspeh, ki je nedvomno odsev z leti pridobljenega znanja in spretnosti, so v veliki meri zaslužni tudi njihovi mentorji in trenerji Vladimir Gajser, Leon Lampret in Aljaž Žnidarko, zato je čestital tudi njim. Zahvalil se je staršem mladih gasilk, ki so imeli do tega veliko razumevanja, pohvalil pa je tudi ekipo mladink, ki je bila nedavno uspešna na gasilskem tekmovanju v Lipovcih. Mladim državnim pr-
Foto: M. Ozmec
Mlade državne prvakinje - članice zmagovalne ekipe A iz PGD Majšperk, v družbi s svojimi mentorji in županjo Darinko Fakin
vakinjam je zaželel čim boljšo uvrstitev na skorajšnjih kvalifikacijah za gasilsko olimpijado.
V imenu gasilcev Podravske regije je uspešnim mladim Maj-šperškim gasilkam čestital tudi regijski poveljnik Janez Lipo-nik, v imenu prvakinj pa se je za pozornost, sprejem in čestitke zahvalila Monika Kokot in se v imenu kolegic zahvalila staršem za vso podporo in razumevanje; vsem so občankam in so občanom pa se je zahvalila tudi za sobotni veličasten sprejem ob prihodu s tekmovanja v Celju, ter jim razkrila, da so njihovi cilji še višji, zato je obljubila, da bodo storile vse, da njihovih skupnih pričakovanj ne bodo razočarale.
-OM
Kidričevo • Pestro ob občinskem prazniku
Na ogled zanimiva razstava grafik
V okviru 13. praznika občine Kidričevo so v soboto, 26. junija, v preddverju restavracije Pan odprli razstavo sedmih članov likovne sekcije delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo pod naslovom Grafika.
Svoje grafike so razstavili Majda Klemenčič Vodušek, Aleksandra Vidovič, Irena Tušek, Alenka Brumen, Bojan Lubaj, Sašo Kornet in Samo Vrabič. Kot je na slovesnosti ob odprtju razstave poudarila Majda Klemenčič Vodušek, predsednica delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo, so s tem svoj kamenček k praznovanju občinskega praznika in dneva državnosti želeli na svoj način primakniti tudi likovniki, sicer člani delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo.
»Vsak izmed nas se je sposoben dotakniti razmišljanja na svoj način- izražanja, čemur pravimo bivanje, življenje, ujetost v mrežo čutenja in čustvovanja, opazovanja, izražanja. Naj nam ne bo odveč za trenutek postati in ozreti se na naše delo, kajti sporočilnost grafik je živa,
Foto: M. Ozmec
Svoje grafike so v Kidričevem razstavili (z desne) Majda Klemenčič Vodušek, Aleksandra Vidovič, Bojan Lubaj, Irena Tušek, Sašo Kornet in Alenka Bauman.
aktualna, vredna premisleka in izzivov za jutri,« je poudarila Majda Klemenčič Vodušek.
Potem so razstavni prostor napolnili prijetni zvoki violine, ki jih je privabila mlada violinistka Katja Kopajnik, razstavljena dela in zahteven postopek njihove izdelave je predstavila mentorica likovne sekcije Irena Tušek. Med drugim je dejala, da se niso odločili, da pospravijo palete in platna, ampak le, da se naučijo nekaj novega, in to je zagotovo grafika. Gre za likovno področje, pri katerem nastane izdelek s tiskanjem, saj grafika pomeni tiskanje. Gre za postopek, s katerim je tudi knjiga postala možnost, da se z njo srečujejo množice radovednežev, znanstvenikov in učencev. Pri umetniški grafiki pa izdelajo najprej matrico, torej obdelamo ploščo, ki jo nato z barvo odtisnejo.
V prvo grafično tehniko, ustvarjanje s suho iglo, je ki-dričevske likovnike popeljala mlada članica njihove sekcije Aleksandra Vidovič. Suha igla je grafična tehnika globokega tiska, kar pomeni, da tiskarsko barvo vrinejo v zareze, ki so jih poprej naredili v kovinsko plo-
ščo. Zareze, torej risbo, delajo v ploščo z raznimi kovinskimi iglami, žeblji in podobnimi ostrimi kovinskimi predmeti. Da papir pod pritiskom potegne barvo iz matrice, ga je treba prej namočiti. Tako nastajajo različni odtisi iz ene same matrice. Nastajajo originali grafike. Tudi v kidriče-vski delavnici je nastalo kar nekaj lepih odtisov. Ker pa so novo tehniko šele prav spoznali, so se po besedah Irene Tušek odločili, da se bodo s suho iglo še ukvarjali, zagotovo pa tudi z drugimi grafičnimi tehnikami.
Zbrane je nagovoril tudi podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki je poudaril, da je letošnje praznovanje zaznamovalo številne uspehe in pestro delo občine, ob tem pa je izrazil veselje, da je v mozaiku praznovanj lepo viden tudi kamenček likovnikov DPD Svoboda Kidričevo. Odprtja razstave, ki jo je skrbno pripravila Alenka Brumen, odprla pa Irena Tušek, sta se udeležila tudi častna člana kidričevske Svobode Anton Banko in mojster Stojan Kerbler, sicer pa so grafike v teh dneh na ogled še v jedilnici kidričevske restavracije Pan.
-OM
Juršinci • Dvojni praznik
Osem zlatih odličnjakov
V večnamenski dvorani OŠ Juršinci so konec minulega tedna s prisrčno kulturno prireditvijo obeležili dva dogodka: dan državnosti in konec šolskega leta.
Posebej pa so bili nagrajeni še t. i. zlati odličnjaki - devetošol-ci, ki so vseh devet let dosegali odličen uspeh, to pa so: Tomi Hojnik, ki je bil hkrati razglašen tudi za najboljšega športnika, Lara Janžekovič, Dejan
Krajnc, Sara Kunčnik, Mitja Rakuša, Tomaž Roškar, Rok Svenšek in Andreja Lajh.
Zbrane na proslavi in še posebej nagrajene učence sta pozdravila in jim čestitala tudi ravnateljica Jelka Svenšek in
župan Aloj Kaučič, ki je mladim Juršinčanom ob čestitkah, tako kot Majcnova, zaželel še veliko uspehov vnaprej, prijetne počitnice, za dobro delo pa se je zahvalil tudi kolektivu OŠ.
SM
Kulturni program, posvečen državnemu prazniku, so pripravili domači osnovnošolci in ga poimenovali Hodil po zemlji sem naši, nato pa je sledila še podelitev pohval in priznanj najboljšim učencem. »Učenci so se v tem šolskem letu izkazali na tekmovanjih v znanju, kjer so zastopali šolo in občino pri slovenščini, biologiji, fiziki, matematiki, angleščini, nemščini, tehniki, znanju iz diabetesa, znanju pri prvi pomoči in znanju o čebelarstvu. Ponovno so se izkazali v znanju o Rdečem
križu in tekmovanju Kaj veš o prometu. Otroški pevski zbor se je predstavil na reviji otroških pevskih zborov, prireditvi Spoznavajmo države Evropske unije in na otroški varnostni olimpija-di. Tudi v tem šolskem letu sta uspešno delovali dve gledališki skupini, ki sta nastopali na območnem srečanju, starejša gledališka skupina pa se je uvrstila na regijsko srečanje. V okviru Unicefa je skupina učencev pripravila plakat z naslovom Nariši mi pravico in osvojila drugo mesto na državnem tekmovanju.
Učenci so bili spet zelo uspešni tudi na športnem področju, izjemne rezultate so dosegli v atletiki in odbojki, odlični so bili tudi v nogometu, krosu, badminto-nu, judu, rokometu in streljanju. Šola se je tako spet uvrstila na 22. mesto najboljših šol v športu v Sloveniji in prejela denarno nagrado,« je najpomembnejše dosežke na kratko povzela Dragica Toš Majcen.
Vsi, ki so se v minulem šolskem letu posebej izkazali in teh učencev je bilo kar 95, so prejeli poseben pohvale.
Osem juršinskih zlatih odličnjakov: Tomi Hojnik, ki je bil hkrati razglašen tudi za najboljšega športnika, Lara Janžekovič, Dejan Krajnc, Sara Kunčnik, Mitja Rakuša, Tomaž Roškar, Rok Svenšek in Andreja Lajh.
Foto: SM
Videm • 20 let podjetja Sveča
Prvi z elektronsko solarno svečo
„Gre za povsem nov produkt na slovenskem trgu, ki smo ga že patentirali. To je elektronska sveča, ki gori s pomočjo sonca; podnevi namreč sončne celice pretvarjajo sončno energijo v električno, ki napaja polnilni bateriji. Neprekinjeno lahko gori več let," je novo, okolju prijaznejšo svečo na kratko predstavil Igor Peter, bodoči vodja družinskega podjetja Sveča s Pobrežja v občini Videm, ki letos obeležuje tudi 20-letnico obstoja
Podjetje sta junija pred točno dvema desetletjema zasnovala zakonca Stanko in Ivanka Peter ter ga vsa leta uspešno vodila in širila, od skromnega začetka z enim zaposlenim in enim strojem do današnjih sedemnajst zaposlenih; temu primerno so se seveda povečevali tudi obseg dejavnosti, proizvodni in skladiščni prostori ter izboljševala in avtomatizirala tehnologija, uredili pa so tudi lično maloprodajno trgovino. Podjetje se je tako razširilo na kar 5000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.
Od letos tudi novo skladišče
Prav tako so v tem letu zaključili eno večjih naložb; postavili so namreč povsem novo skladišče na 2000 kvadratnih metrih. Stanko Peter je pojasnil, da je bilo to
nujno potrebno, že zaradi načina dela in povpraševanja po svečah, ki v določenih obdobjih leta izjemno poraste, potem pa se umiri: „S stalnim številom zaposlenih je zelo težko dosegati velika naročila v kratkem času, zato je bilo takšno večje skladišče res potrebno, saj zdaj lahko delamo sproti nekaj tudi na zalogo in ni več takih časovnih pritiskov."
Za izdelavo sveč v podjetju letno porabijo okoli 1000 ton parafina, in kot pravijo Petrovi, zaenkrat nimajo večjih težav zaradi vsesplošne gospodarske krize: „Veliko večino naše proizvodnje prodamo na slovenskem trgu, nekaj v maloprodaji, kar precej pa tudi v velepro-daji. Zaenkrat gre dobro, se sicer dogajajo kakšne zamude pri rokih plačil, ampak
imamo v podjetju zdaj dovolj lastnega kapitala, da lahko ta čas premostimo." V podjetju pretežno izdelujejo nagrobne sveče, pa tudi gospodinjske in okrasne, kjer se lahko prilagajajo željam kupcev.
Bodočnost dobro stoječega družinskega podjetja pa je v rokah sina Igorja, diplomiranega ekonomista, ki mu ustanovitelja, mama in oče, že prepuščata ključne naloge vodenja: „V tem poslu sem že od malih nog, zato sem ga vajen in ga poznam, vem pa tudi, da je treba delati praktično ves čas. Zaradi krize se sicer proda nekoliko manj, vendar to nadomeščamo z iskanjem novih strank, poleg tega pa razvijamo tudi nove proizvode, kot je omenjena elektronska solarna sveča. Poskusne serije teh sveč so že na tržišču, zdaj
Kot je pojasnil rektor ptuj-skogorske bazilike pater Janez Šamperl, gre za četrto, do sedaj najobsežnejšo ter strokovno najpopolnejšo monografijo o cerkvi, katere 600-letnico praznujejo prav letos. Izšla je v založbi revije Družina, njen avtor je umetnostni zgodovinar dr. Robert Peskar, avtorji številnih barvnih fotografij pa so Matjaž Učakar, Robert Peskar, Marijan Petek in Ubald Trnkoczy.
Z monografijo je zaznamovan pomemben jubilej, 600. obletnica gradnje cerkve na Ptujski Gori. Letošnje leto je tudi pomembna prelomnica v zgodovini ptujskogorske cerkve, saj jo je papež Benedikt XVI. nedavno povzdignil v baziliko, tako da se sedaj imenuje bazilika Marije Zavetnice na
Ptujski Gori.
Ob izidu monografije sta avtorju in izdajatelju čestitala županja občine Majšperk Darinka Fakin in direktor Po-
Družina Peter je s svojim podjetjem Sveča, d. o. o., kot prva na slovenski trg plasirala elektronsko solarno svečo.
V podjetju Sveča je redno zaposlenih 17 ljudi; 20-letnico so obeležili tudi z izgradnjo novega sodobnega skladišča na 2000 kvadratnih metrih, kar jim bo precej olajšalo poslovanje.
Ptujska Gora • Predstavili monografijo o baziliki
Bazilika Marije Zavetnice
V romarski hiši na Ptujski Gori so v sredo, 30. junija, predstavili monografijo Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
krajinskega muzeja Ptuj Alerš Arih, slovesnosti pa se je udeležil tudi provincialni minister pater Milan Kos.
-OM
Foto: M. Ozmec
Monografijo Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori so predstavili (z leve): pater Janez Šamperl, Manica Ferenc iz uredništva revije Družina in avtor dr. Robert Peskar.
čakamo na naročila. Gre za okolju zelo prijazen produkt, saj se porabi do desetkrat
Prejeli smo
Kriza duha
(Razmišljanje ob občinski proslavi dnem državnosti)
Nisem ravno športna navdušen-ka, še manj me zanima nogomet, toda dogajanje v JAR in nastopi naše nogometne reprezentance tmli mene niso pustili ravnodušne, Že dolgo ni bilo v Sloveniji čutiti toliko domoljubnega naboja kot v teh dneh. Nacionalne zastave in zastavice plapolajo na vsakem koraku, nogometni himni, staro Slovenija gre naprej in novo Dviga Slovenija zastave poje danes že vsak Čeprav se nismo uvrstili v osmino finala, ostajamo ponosni na naše fante, ponosni, da smo Slovenci, prebivalci majhne podalpske državice, o kateri bo po tem prvenstvu govorilo veliko več ljudi kot pred njim.
V četrtek, dan pred državnim prazn ikom, sem v časopisu prebrala, da bo osrednja državna proslava nekoliko drugačna, „boljza hec". Pritegnil me je scenarist, kije obetal res za nim ivo spremembo. Toda tmli na Ptuju smo imeli isti večer občinsko proslavo. Ko sem preverila urnik, sem ugotovila, da lahko izpeljem oboje. Zadovoljna sem bila z odločitvijo, še toliko bolj, ker sem v občinskem glasilu prebrala, da bo v kulturnem programu nastopil orkester Slovenske filharmonije. Sprva sem se malo začudeno vprašala, kako to, da tega nisem zasledila že prej. A nič zato, še z večjim veseljem sem se odpravila od doma. Na poti sem srečevala avtomobile s slovenskimi zastavicami, tudi na marsikateri hiši so že visele. Morda se mi je samo zdelo ali pa jih je res bilo več kot običajno ob državnih praznikih. Kakor koli, zaradi nogometa ali zaradi domovinske zavesti, občutek je bil dober.
Na dvorišče Minoritskega samostana sem prišla le nekaj minut pred napovedanim začetkom in osupnila ob pogledu na maso praznili stolov. Se enkrat sem pogledala na uro in ugotovila, da se nisem zmotila. Prisedla sem k znanki, stari Ptujčanki. »Žalostna sem,« mi reče, »poglejte, kako je prazno«.« Ne morem verjeti,« sem ji odvrnila, še vedno v šoku. Zagledala sem župana, ki se je oziral proti prazn im sedežem, in tudi v njegovih očeh videla žalost. Razočarani pogledi številnih glasbenikov, ki so se sprehajali
manj baterijskih vložkov kot pri klasičnih elektronskih svečah. To pomeni manj od-
po dvorišču, so v meni prebudili občutek sramu. Kje ste, Ptujčani, zavedni Slovenci? Naša država praznuje rojstni dan. Gostje so prišli, slavljen-ko imamo, domačih pa ni. Žalost, sram, jeza - so to občutki, ki jih doživljamo ob praznovanjih? Zagotovo ne. Pa so bili tako zelo prisotni, da še dolgo ne bodo pozabljeni.
Kljub vsemu, proslava je bila. Ptujski godbeniki so zaigrali državno himno. Vedno me ob teh zvokih spreleti vznemirjenje in ponos. Tudi tokrat me je, le glava je bila zaradi sramu nekoliko sklonjena. In zakaj so godbeniki po zaigrani himni odšli s prizorišča, se še danes sprašujem. Župan je imel kratek, zanimiv nagovor, med katerim smo lahko prepoznali že prej omenjena čustva.
Nato je sledil koncert. Čeprav profesionalci, so glasbeniki na začetku s svojimi resnimi izrazi kazali določeno nelagodje. V teh trenutkih mi je bilo še bolj nerodno. Toda glasba dela čudeže. Čudoviti zvoki so nam naplavili mnogo prijetnejše občutke in smo zaživeli vsi, tako občinstvo kot glasbeniki. Zadovoljstvo in nasmehi na obrazih so ostali do konca. Maloštevilna, toda navdušena publika je znala nagraditi vrhunsko izvedbo. V zameno smo dobili dva izjemna glasbena dodatka. Posebno doživetje je pričaral vodja orkestra dirigent Emmanuel Villaume s svojim dinamičnim in prisrčnim nastopom. Kljub vrhunskemu glasbenemu doživetju in polni duši glasbe me grenki priokus spremlja še danes. Zato so nastale tudi te vrstice.
Spomnim se koncerta istega orkestra, na istem mestu, v okviru istega projekta Imago Sloveniae pred leti. Dvorišče Minoritskega samostana je pokalo po šivih, toliko je bilo publike, iskala se je vstopnica več, čeprav te niso bile poceni. In tokrat? Enako dober, vrhunski orkester, všečen program, brez vstopnine in žal skoraj brez publike. Vrhunski državni orkester, ki polni dvorane, kjer koli nastopa po svetu, na Ptuju ostane brez publike. Na Ptuju, ki bo čez dve leti Evropska prestolnica kulture. A je to mogoče? Očitno je. Bolj ko razmišljam, bolj si upam trditi, da je ob socialni krizi nastopila tudi kriza duha. Kajti pomanjkanje občinstva na kulturnih dogodkih na Ptuju ni novost. Kje so tisti, ki so se pritoževali, da se na Ptuju nič ne dogaja, da človek nima kam iti?
padkov in tudi nižje stroške za kupca. Morda je najboljša primerjava takšna iz prakse: navadna elektronska sveča v dveh letih porabi dvajset baterij, solarna elektronska, ki smo jo patentirali, pa le dve. Zaenkrat je na voljo v dveh barvah in eni obliki, nameravamo pa jo razvijati še naprej. Poskušali jo bomo patentirati tudi v drugih državah."
Igorja Petra za prihodnost domačega podjetja ni strah; pravi, da je dobro struktu-rirano, vse naložbe so bile premišljene in rentabilne, zaposleni pa so zadovoljni z odnosi in dohodki, zato tudi ostajajo. Letošnjo dvajsetletnico so proslavili s skupnim izletom v Benetke, za naprej pa Igor še pravi: „Kakšnih posebnih načrtov v tem trenutku niti nimamo, poslovanje teče brez nekih težav, velika naložba v skladišče je tudi izpeljana. Seveda pa imam vizijo doseči položaj vodilnega podjetja v tej bran-ži v Sloveniji oz. se prebiti v krog vodilnih in razširiti prodajo v tujino,vsaj v deležu 20 do 30 odstotkov."
SM
Zadnje leto smo priča številnim kulturnim dogodkom za vsak okus in vsak žep, pa se ti v večini primerov borijo s pomanjkanjem obiskovalcev - ti so bolj ali manj stalni, novih ni. Kako in s čim pritegniti publiko, da bo Ptuj res zaživel kot kulturna prestolnica Evrope? O tem bi se veljalo pogovarjati.
Občinstvo se vzgaja in to je proces, ki ne nastane od danes do jutri. Izobraževalne inštitucije na področju kulture, denimo glasbene šole, vzgajajo mlade talente, bodoče umetnike. Toda na glasbenih dogodkih na Ptuju med občinstvom le redko vidimo glasbene pedagoge, še manj pa njihove učence. Je to odnos do kulture? Zagotovo ni. Ko starši otroka vpišejo v umetniške krožke in pri tem od kulturnih dogodkov obiščejo samo letno produkcijo -nastop svojega otroka - to ni odnos do kulture in umetnosti. Za naš odnos do kulture in umetnosti ni odgovorna družba, odgovoren je vsak posameznik.
Da je pozitiven odnos do kulture in potreba po kulturi pravo zdravilo, ne samo za zdrav duh, temveč tudi za zdravo telo, je znano že od nekdaj. Da je temu res tako, me je dokončno prepričala skupina bosanskih umetnikov na gradu Borl pred leti, takoj po končani vojni v BiH. Ob čudoviti poeziji in pesmi so pripovedovali zgodbe, kako so v obleganem Sarajevu v nemogočih razmerah in na nemogočih mestih ustvarjali in ponujali svojo umetnost kot zdravilo mnogim, ki so si na ta način pomagali ohraniti zdravo stanje duha. To jim je potem dajalo energijo in moč, da so obstali in preživeli.
Ni torej nujno, da v stanju krize duha posežemo po zdravilih v pravem pomenu besede. Tudi kultura je namreč lahko zdravilo, je varna in učinkovita, brez neželenih učinkov. Za uporabo ne potrebujete posveta niti z zdravnikom niti s farmacevtom. Dostopna je na vsakem koraku in stane toliko, kolikor ste zanjo pripravljeni odšteti. Mnogokrat tudi nič, le dobro voljo in čas. Ravno čas je tisti dober izgovor, ko ti do nečesa ni; jaz pa dodam, da čas vedno je, samo vzeti si ga moraš, če seveda želiš.
V upanju na boljšo kulturno podobo Ptuja in višjo kulturno zavest Ptujčanov sem svoje misli delila z vami.
Mirjana Dunjic Lapuh, mag farm., Ptuj
Foto: SM
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
NUDIMO vsa gradbena dela, zidanje hiš, zunanje in notranje omete, izkopi, izdelava škarp. Gradbeništvo Janko Vidovič, s. p., Repišče 51 a, 2285 Zgornji Leskovec, telefon 041 804 721.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, fax 02 787 88 31, 031 500 598; ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
mtiumec
lurned
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o.,Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KMETIJSTVO
MENJAM ječmen za drva. Telefon 031 394 274.
PRODAM pujske. Telefon 755 23 21.
PRODAM odojke. Telefon 041 694 960.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, 2256 Juršinci, 041 206 444, 758 10 21.
PRODAM več kubičnih metrov ka-lanih mešanih drv. Po želji razrežemo in dostavimo na dom. Telefon 041 994 575.
PRODAM odojke. Telefon 031 389 078.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM telico, lisasto, brejo v osmem mesecu, A-kontrole. Telefon 031 430 285.
PRODAM puhalnik za zrnje in koruzo. Telefon 051 211 826.
PRODAM bukova drva, prevoz urejen. Telefon 041 751 079.
PRODAMO odojke. Telefon 753 09 31.
PRODAMOodojke. Stojnci, 766 37 61. Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, Markovci.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
V NAJEM ODDAM poslovni prostor na Minoritskem trgu na Ptuju - trgovina, pisarna, šiviljstvo ... Ugodna najemnina. Telefon 031 764 432
PRODAM visokopritlično hišo na Pobrežju, Videm pri Ptuju, obnovljeno. Telefon 031 762 522.
UGODNO prodamo hišo na Uglja-nu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054.
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, elektrika, voda ob asfaltu s čudovitim razgledom, prodamo, cena 28000 evrov. Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 €/ dan. Tel. 041 764 693.
V NAJEM ODDAM garsonjero v Ptuju, III. nadstropje. Telefon 041 647 745.
ODDAM več sob v Starem gradu, Paklenica pri Zadru, za 25 evrov na dan. Telefon 0038523 36 90 19, 098 948 4687, 041 246 227.
RAZNO
IŠČEMO električarje za delo v Avstriji. Telefon 746 71 70. Elektro -KA, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj.
www.tednik.si
Krvodajalci
29. april - Emil Munda, Strnišče 27: Damijan Metličar, Slovenja vas 74: Miran Ljubec, Zabovci 61: Marija Hojnik, Polenšak 7 b: Branko Prevolšek, Nadole 9: Matej Bezjak, Tržec 43: Danijel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo: David Vrečko, Lešje 6: Marjan Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj: Franc Čagran, Žamenci 6: Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj: Robert Zemljič, Bodislavci 24: Alojz Janžekovič, Strelci 5: Janko Mu-hič, Prvenci 5 e: Boštjan Rodošek, Pre-polje 28: Lidija Medved, Podlože 69: Oton Unuk, Ul. 1. maja 5, Ptuj: Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27 a: Drago Smo-linger, Golobova 8, Ptuj: Franc Sluga, Stogovci 17: Andrej Žuran, Mihovci 76: Sonja Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj: Silva Zepan, Pod gabri 3, Celje: Drago Furek, Draženci 87 a: Rajko Kolarič, Podvinci 109 a: Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj: Maks Kostanjevec, Pobrežje 98 b: Zvonko Marinič, Sodinci 59 a: Zlatko Kosec, Moškanjci 118: Marija Golenko, Sp. Jablane 10 a: Herman Prejac, Sveti Tomaž 35 b: Jožef Rubin, Jastrebci 34: Martin Sagadin, Cirkovce 59 b: Vanja Bezjak, Ločič 27: Robert Kodrič, Stojnci 42: Aleš Meglič, Spuhlja 61: Suzana Čuš, Žamenci 12: Branko Matjašič, Stojnci 51: Benjamin Ivančič, Strnišče 23: Anton Zelenik, Vintarovci 36: Franc Malek, Trubarjeva 13, Ptuj: Slavko Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 5: Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ptuj.
3. maj - Franc Puklavec, Frankovci 36: Marko Kukovec, Ulica 25. maja 15, Ptuj: Andrej Vajda, Bukovci 101 a: Primož Babič, Ulica Heroja Nandeta 50, Maribor: Albin Marin, Polenci 31 a: Slavko Gabrovec, Meje 4, Cirkulane: Andrej Štajnberger, Žetale 94: Boris Ci-glar, Gorenjski Vrh 52: Franček Trčko, Šikole 3: Marjan Kirbiš, Markovci 13: Jerneja Bombek, Trubarjeva 19, Ptuj: Dragan Kokot, Svetinje 7: Marjan Ra-tek, Dornava 147 d: Igor Ritonja, Sp. Polskava 202 a: Milena Vogrin, Slav-šina 37: Silvo Rihtarič, Gradišča 37, Cirkulane: Dušan Mastnak, Vintarovci 72: Janko Muršec, Gomilci 13 a: Mar-
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Majda Zorko, dr.dent. med. V Platani na Ptuju
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OBVEŠČAMO vse svoje poslovne stranke in druge zainteresirane osebe, da je podjetje Zdenko Vinkovič, s. p., naslov Gorišnica 146 b, 2272 Gorišnica, davč. št. SI35688889, v začetku maja 2010 začelo postopek za preoblikovanje oz. prenos imenovanega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo, ki se bo zaključil predvidoma do avgusta 2010, in sicer s sklepom pristojnega sodišča o prenosu podjetja na novo družbo.
ČE STE SAMI in rabite pomoč z znanjem pri hišnih in kmetijskih opravilih, lahko pokličete. Telefon 051 208 821.
ODKUP, PRODAM MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALFA ROME01591.9 JIM SPORT	2007	12.980,00	DIG.AV.KLIMA	KOV. SIVA
BMW 320 D LIMUZINA	2005	13.980,00	AV. DIG. KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.6 HDIELEG.	2007	8.790,00	AV.KUMA	KOV. SREBRNA
FIAT STIL01.9 JTD ACTUAL	2003	3.980,00	KLIMA	BELA
FORD MONDE01.8 TOČI TREND UM.	2008	13.880,00	AV.DV. DIG. KLIMA BELA	
HONDA CIVIC 1.41	2003	5.290,00	KLIMA	SREBRNA
RENAULT CU01.5 DCISTORIA	2007	4.950,00	KLIMA	BELA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2006	7.290,00	AV.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2006	6.690,00	AV.KUMA	BELA
TOYOTA AVENSIS 2.0 4D4 KARAVAN	2003	7.950,00	AV. DIG. KUMA	KOV. SIVA
VW FOX 1.4	2006	6.190,00	AV.KUMA	KOV. SIVA TEH.
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.390,00	AV.KUMA	KOV. ČRNA
VWMULTIVAN2.5TDI	2003	15.980,00	AV.KUMA	KOV. RDEČA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	1999	3.980,00	KLIMA	SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	12.880,00	AV. D. KUMA	KOV. ČRNA
tin Sok, Bukovci 92; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4 b; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1 b; Janez Petek, Polenci 36 a; Damjana Arnejčič, Hrastovec 80 b; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Mitja Trop, Rimska ploščad 6, Ptuj; Milan Šegula, Podvinci 91 a; Matjaž Valenko, Gorišnica 126; Branko Pernat, Lovrenc na Dravskem polju 9; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Milan Železnik, Kočice 67; Klavdi-ja Roškar, Gabrnik 55 a; Marija Voda Kajzer, Podvinci 137 a; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Ivan Fijan, Zabovci 11 a; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Vladimir Fras, Hlaponci 25 a. 6. maj - Tatjana Trinkaus, Bišečki Vrh 41; Marjan Krajnc, Zavrč 3; Marija Ko-čevar, Hrastovec 5 c; Janez Požar, Lan-cova vas 60; Milan Pernek, Repišče 16, Zgornji Leskovec; Nataša Vesenjak, Korenjak 27; Martina Polak, Moškanjci 46 b; Damir Sajič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Marinka Kolarič Lašič, Obrež 33; Miran Valenko, Draženci 10 b; Leonida Vršič, Novinci 27; Andrej Orovič, Kicar 61 a; Boris Potočnik, Orešje 152; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Terezija Zebec, Hrastovec 26 a; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Marjana Logar Kelc, Pestike
4	a; Sonja Bauman, Turški Vrh 1 d; Anton Furman, Gorenjski Vrh 30; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Marjeta Trančar Kokot, Korenjak 32; Darinka Kocjan, Orešje 169; Nada Kukovec, Goričak 7; Marija Hronek, Pestike 4 b; Marija Kolb, Žabjak 45; Tadej Čuk, Drbetinci
5	b; Aljaž Rebrec, Vitomarci 79; Martin Korošec, Hrastovec 26 e; Andrej Toš, Drbetinci 3; Silva Zelenko, Lahonci 5; Jagoda Liber, Frenovec 1; Jernej Kelc, Pestike 4 a; Franc Krajnc, Dornava 13 a; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84 a; Janez Kokot, Hrastovec 153; Silvester Furman, Gorenjski Vrh 30; Peter Kuko-vec, Goričak 7; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Franc Bezjak, Majšperk 85; Jožef Liber, Drenovec 1; Kristina Kokot, Hra-stovec 3 a; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Roman Šoštarič, Kukava 7; Boštjan Ciglar, Pacinje 37 a; Marijan Sok, Sodinci 21 a; Ulrich Zorin, Hrastovec 73 a; Irena Pravdič, Korenjak 10 a.
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		ce"f)	Oprema	Barva
nissan limuzina primera 2.0 avt.	2002	6.250,00	serv. knjiga	kov. m. siva
seat cordoba vari01.6	2000	2.450,00	serv. knjiga	kov. vij0la
skoda octavia 1.9 tdi glx	1998	2.990,00	klima	kov. b0rd0
renault espace 2.2 dci authen.	2003	6.280,00	serv. knjiga	kov. srebrna
daewoo tacuma1.8 sx	2002	2.950,00	prvi last.	kov. zelena
ssangyong executive rexton ii 2.7	2006	15.900,00	serv. knjiga	kov. Črna
ford focus 1.6 wagon	1999	2.760,00	klima	kov. b. rdeča
kia picant01.0 lx	2006	4.190,00	prvi last.	kov. srebrna
toyota yaris1.3 wt-i stella	2007	8.700,00	klima	kov. modra
citr0ensax01.il	2001	2.300,00	-	kov. srebrna
renault scenic 1.6 ern	1998	1.790,00	klima	modra
peugeot 2071.41 trendy	2008	7.870,00	prvi last.	kov. srebrna
seat ibiza1.4se	1998	1.250,00	serv0 volan	modra
citroen c 31.4 hdi sx	2004	4.730,00	prvi last.	kov. sv. modra
renault authentique scenic 1.5 dci	2003	5.150,00	serv. knjiga	modra
renault kango01.5 dci oasis	2007	6.900,00	prvi last.	kov. b0rd0
renault cli01.2 spirit	2005	4.500,00	prvi last.	rdeča
toyota yaris 1.0 wt-i terra	2003	4.800,00	klima	kov. Črna
audi a41.9 tdi avant	2002	7.300,00	avt. deli. klima	bela
renault privilege megane 1.9 dci	2006	11.990,00	prvi last.	kov. siva
citroen xsara picass01.6 hdi	2007	8.350,00	avt. klima	kov. srebrna
renault kango01.2 rn	1999	1.550,00	serv0 volan	rumena
skoda ambiente fabia 1.2 combi	2005	5.900,00	klima	kov. srebrna
renault cli01.416v exception	2007	7.490,00	serv. knjiga	kov. modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
D Audi A4 Avant 1.9TDI	2003	7.490 €
D Audi Allroad quattro 3.0 V6TDI DPF Tiptronic	2007	45.990 €
D Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D BMW 525d touring	2004	14.990 €
13 Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D Fiat Stilo 1.9 JTD Actual	2003	4.490 €
D Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D Ford Mondeo CLX1.6	1995	390 €
D Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGTTOD Top-K	2004	9.990 €
Opel Tigra TwinTop Enjoy 1.4 16V	2006	8.490 €
D Peugeot 206 SWX-Line 1.4	2005	4.900 €
D Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D Renault Laguna Break RT 1.8	1997	990 €
(3 Renault Scenic 1.6	1999	1.990 €
D Rover serija 800: 825si	1996	1.990 €
D Seat AlteaFR 2.0 TDI	2007	16.990 €
D VW Touran 2.0TDI Highline DSG	2006	10.990 €

OB REDNEM SERVISU VOZILA * VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
V BlUV i *
podaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Na zalogi preko 40 vozil.
www.tednik.si
iiumiiriiiJiMi
upÓkoTenc"e Ín 02/22 80 110
Prireditvenik
Petek, 2. julij
6.30 do 8.00	Ptujska Gora, praznik Gorske Matere Božje - Šent-
voršca, sveta maša 10.00 Ptujska Gora, cerkev, slovesna sveta maša, ki jo bo vodil nadškof
metropolit dr. Franc Kramberger 14.00 Sveti Tomaž, strelišče, tekmovanje v streljanju z zračno puško za
pokal občine Sveti Tomaž 14.00 Benedikt, zbiranje pred športno dvorano, pohod po občini 19.00 Benedikt, Kulturni dom, Pozdrav Benediktu, razstava izdelkov
ročnodelske skupine 20.00 Ptuj, Termalni park, Afriška vas, modna revija Sanje Veličkovič 20.30 Velika Nedelja, pri gradu, Tamburaški koncert KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja z gosti 21.00 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija, Prava baba 21.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, koncert Luminosity Dornava, prostori občine, na ogled je likovna razstava Polenšak in TD Polenšak
19.00 do 21.00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg, poletno igranje badmin-tona
Ptuj, CID, poletna potepanja
20.00 Sveti Tomaž, kulturni dom, proslava ob 4. občinskem prazniku Ptuj, Mladinski odsek PD Ptuj organizira šestdnevni planinski tabor na
Kosijevem domu na Vogarju od 9. do 14. julija, prijave na telefon 064 107 300
Sobota, 3. julij
10.00 Sveti Tomaž, športno igrišče, športna sobota 10.00 do 17.00 Maribor, Kolosej, ulična košarka 10.00 Borl, grajsko dvorišče, osmi ovčje-kozji bal 11.00 do 17.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Grajski vrtiček 11.00 Ptujska Gora, cerkev, Osrednja slovesnost ob 600-letnici cerkve, slovesna sveta maša, ki jo bo vodil predsednik slovenske škofovske konference nadškof metropolit dr. Anton Stres 15.00 Prvenci, gasilski dom, Od setve do peke - žetev 16.00 Leskovec, gasilski dom, predaja in blagoslov novega gasilskega vozila
21.00 Ormož, grajsko dvorišče, folklorni večer z gosti iz Bosne Središče ob Dravi, Sokolana, koncert vokalne skupine JUA Središče ob Dravi, na Strasu, nočni turnir v balinanju
Nedelja, 4. julij
8.00 Maribor, Kolosej, Toti picikl, s kolesom ob Dravi do Ptuja in nazaj 12.00 Hajdoše, kartodrom, predfinale mednarodne karting dirke 13.30 Pršetinci, gasilski dom, 3. dan gasilcev GZ Sveti Tomaž in prevzem novega gasilskega vozila 14.00 Prvenci, gasilski dom, mletev s kmečkimi igrami 15.00 Hajdoše, kartodrom, finale mednarodne karting dirke 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Vidim in slišim vesolje 21.00 Ormož, grajsko dvorišče, komedija Familija u prahu v izvedbi HNK Varaždin
Ponedeljek, 5. julij
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, glinarjenje, delavnica je cel teden
14.00 Ptuj, CID, solo petje
16.00 Benedikt, penzion Petelin, turnir v balinanju
Torek, 6. julij
18.30 Benedikt, kulturni dom, predstavitev projekta Stavbna dediščina v občini Benedikt
19.00 Benedikt, Kulturni dom, potopisno predavanje Obiščimo zanimiv kraj
20.00 Ptuj, atrij dominikanskega samostana, Barve glasbe in besede, večer francoske glasbe in poezije
21.00 Ptuj, Mestno gledališče, Večer prijateljstva - makedonska pesem in slovenska poezija, koncert vokalne skupine Pella z gostjo Romano Ercegovič
Kino Ptuj
, 3. in 4. julij, ob 17.30 Shrek za vedno (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.20 Rezervni načrt - romantična komedija. Ob 21.10 Vsi so v redu - drama.
Program TV Ptuj
Slovesnost ob dnevu državnosti Republike Slovenije. Sprejem za sodelujoče na letošnjem jubilejnem ku-rentovanju. Dan mladosti ustvarjalnosti. Pohod mi-nimaturantov po ptujski ulicah. Zaključna prireditev OŠ Olgica. Zadnja premiera Mestnega gledališča Ptuj v sezoni 2009/2010. Slikarsko-kiparska razstava v Miheličevi galeriji. Odprtje razstave ročnih izdelkov društva Optimisti Ptuj. Makete dvojnih kozolcev mojstra Franca Pogačarja. Srečanje za zdravje in koronarnih bolnikov. Uspel mednarodni filmski festival mlade ustvarjalnosti. Karting dirka v Hajdošah. Koncert Pozdrav poletju. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
CMMDD1TD
DM [pisMiNlD©!
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/2524645, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Poslovili smo se od žene, mamice
IVlire Horvat
IZ DRAŽENCEV 18
Ob slovesu se želimo zahvaliti vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani.
Zahvala sodelavcem podjetij Perutnina Ptuj, KAASS Avto Ptuj, TALUM - DE Ulitki Kidričevo in Kulturnemu društvu - Folklorna sekcija Cirkulane.
Zahvaljujemo se govornikoma za ganljive besede slovesa, duhovniku in pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogreb. Posebna zahvala vsem domačim in prijateljem za nesebično pomoč na domu.
Hvala tudi vsem, ki ste se pokojne spomnili v molitvi ter jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za vso darovano cvetje, sveče, svete maše. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Rudi, sinova Boris z Mojco in Sandi z Metko
Ni te.
Ne vidimo tvojega obličja. Si.
Tvoji žarki so v tisoč smeri. Skrita navzočnost si.
V SPOMIN Filipa Strmška
S POBREŽJA 25. 5. 1977 - 4. 7. 2003
Mineva sedmo leto neizmerne žalosti, odkar ni več med nami tvojega nasmeha, vedrine, tvojega zlatega srca. So bogati, lepi spomini, ki jočejo z nami. HVALA vsem, ki s svečo, cvetjem in mislijo postojite ob njegovem preranem
grobu.
Vedno s teboj vsi tvoji
Samotna je stezica, kjer si nekoč hodil, ostal je nem prostor, kjer z nami srečo si delil.
V SPOMIN
26. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil
Jožef Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš.
V mislih s teboj vsi tvoji
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu ^
SPORED ODDAJ
PETEK 2.7.
8.00Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Peta noč - ponovitev 22.30 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani
SOBOTA 3.7.
8.00 100. Let PGD Bukovci 9.00 ORMOŽ - Med nami povedano 10.00 Kronika Občine Lenart 12.00 Seja sveta Občine Lenart 16.00 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 Utrip iz Ormoža 20.00 Košnja v Šturmovcih 21.15 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 4.7.
8.00 Utrip Iz Ormoža 9.0010. Let Štajerski frajtonarjl 2. del 10.30 Lepa 11.00 Dan OŠ Videm 13.00 Košnja na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Odprtje športnega parka na Destrnlku 18.30 Kronika Občine Lenart 19.45 ORMOŽ ■ Med nami povedano
PONEDELJEK 5.7.
8.0010. Praznik Občine Videm 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Dan OŠ Videm 20.00 Košnja v Šturmovcih 22.10 Polka In majolka 23.10 Video strani
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, botre in tete
Ivane Forštnarič
IZ SOBETINCEV 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, ponudili roko in besede tolažbe ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, pisna in ustna sožalja in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo nečaku Stanku in njegovi ženi Ljubici za nesebično pomoč. Hvala tudi g. župniku Janezu Maučcu za opravljen obred in sv. mašo. Hvala pevcem za odpete žalostinke, hvala govorniku g. Golobu za besede slovesa. Hvala za odigrano Tišino ter podjetju Mir za vzorno opravljene usluge.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči mož Stanko in sorodniki
Spomini topli v srcu skriti vsak dan se prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose.
SPOMIN
Danes, 2. julija, mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Ivana Tobijas
IZ MOŠKANJCEV 78
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prinesete cvetje ali svečko.
Njeni najdražji
Tiho, tiho čas beži, mi smo tu, a tebe ni. Čas lahko ti odpusti, veter solze posuši, a srce ne preboli...
SPOMIN Vera Zagoršek
IZ SAVCEV 61
2. 7. 2000 - 2. 7. 2010
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji poklonite cvet ter se je z lepo mislijo spominjate ...
Vsi tvoji
Mami, ujeta si v naša srca, z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini. Neizmerno te pogrešamo!
V SPOMIN
Tiha bolečina nas spremlja že tretje leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce naši zlati mamici, najdražji ženi in ljubeči hčerki
Kristini Požegar
1961 - 2007
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem mnogo preranem grobu, se spominjate njenega nasmeha, ji prinašate svečke in rožice.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji: otroci Anita, Stanka, Boštjan, mož Jože ter ata in mama
Grajena • Zgodba neke ceste in življenja
"Naj pridejo v grabo, da bo bodo videli, kako se tu živi ...!"
Dom Marije Korenjak in Ivana Čeha v Krčevini pri Vurbergu 31 je še ohranil tipične značilnosti nekdanje kmečke hiše. Na oknih se bohotijo rože, po dvorišču se sprehajajo domače živali, blažen mir, ki mu daje utrip le narava. Vse bi bilo lepo, če ne bi bilo te nesrečne ceste, ki jima greni življenje. Že če bi jo razširili, bi bilo njunih težav manj, ker bi lahko do domačije pripeljalo vsakršno tovorno vozilo.
Prehranjuje ju kmetija, ki obsega osem hektarov površin, od tega pet hektarov obdelovalne zemlje. Za košenino pa imata v najem bližnji breg, v hlevu je od 10 do 15 glav živine. Območje, kjer živita, je bolj znano pod imenom Globoka graba, tod so nekoč načrtovali smetišče, a so se mu krajani, s pomočjo nekaterih družbenih skupin, uprli. Če bi se takrat zasukalo drugače, bi verjetno tudi do hišne številke 31 sedaj že vodil asfalt. Tako pa se morata Marija in Ivan še vedno voziti po cesti, ki je vse prej kot cesta, saj ne premore niti mer občinske ceste. Ivan pove, da v vseh 58 letih, kolikor živi na tem naslovu, nihče nanjo ni pripeljal gramoza, razen enkrat samkrat v mandatu prvega ptujskega župana Miroslava Lucija, ko je bila Marija malo bolj glasna. Pa še takrat bi ga najraje vrnila, če bi lahko, ker je nekdo gramoz zamenjal za kamen. Zdaj si že vrsto let prizadevata, da bi njuno življenje v grabi postalo prijaznejše, da bi do hiše končno prišel asfalt, da bi tudi v slabem vremenu, še posebej pa pozimi, njuna komunikacija s svetom potekala bolj normalno in s čim manj težav. Ko je Ivan še hodil v službo v Petovio, se mu je večkrat zgodilo, da je moral
Foto: Črtomir Goznik
Do domačije v Krčevini pri Vurbergu, ki se preživlja z živinorejo, vodi malo širša kolovozna pot ...
Foto: Črtomir Goznik
Marija Korenjak in Ivan Ceh: "Nihče nama noče prisluhniti, tudi mi si 'zaslužimo' asfalt, normalno povezavo s svetom, tako pa sva skorajda odrezana od sveta."
pot tudi v najhujši zimi premagati peš.
Janko Sirec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, je povedal, da se zavedajo problematike Krčevine pri Vurbergu 31, da pa bi za 900 metrov asfalta potrebovali dodatnih 100 tisoč evrov. 600 metrov asfalta od hišne številke 26 do 30 pa jih bo stalo 70 tisoč evrov, do 10. julija bo odsek asfaltiran. Glede na zagotovljena proračunska sredstva in sklep sveta ČS Grajena bodo letos na območju te ptujske četrtne skupnosti asfaltirali tri odcepe, prvi je že ome-
Foto: Črtomir Goznik
Asfalt se bo tu končal, v grapo pa ga ne bo, čeprav bi bila Marija in Ivan zadovoljna že, če bi cesto razširili in jo redno gramozirali.
m pomaranči se dci»rc je...

sobotno kosilo - 3. julij 8,90 eur
kokošja juha z domačimi rezanci ali predjed •
svinjski medaljončki v gobovi omaki, pečeni mladi krompir, solata, sladica

nedeljsko kosilo - 4. julij 9,50 eur
goveja juha z zdrobovimi žličniki ali predjed •
goveji zrezek v vrtnarski omaki, kuhani njoki, solata, sladica ali
ocvrti piščanec, pražen krompir, kuhana zelenjava, solata, sladica
Juter tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 OO 28

njeni. Kot prioriteto so pri tem upoštevali število uporabnikov oziroma frekvenco, zato asfalt tam, kjer ga uporablja več ljudi. »To smo prizadetima krajanoma tudi pojasnili,« pravijo ptujski mestni oblastniki. Tudi Andrej Rebernišek, predsednik sveta ČS Grajena, nima pravega odgovora za Marijo Korenjak in Ivana Čeha. Gradbeni odbori naj bi tako odločil, nihče naj ne bi opozoril na njun problem. Ko so na četrtni skupnosti oblikovali gradbene odbore, ju ni bilo zraven, ker s tem, da se popisujejo posamezni cestni odseki, potrebni modernizacije, in delajo prioritete, tudi nista bila seznanjena. Živita v grabi, do katere tudi pošta prihaja z zamudo, ker morata sama ponjo do sosede na bregu, sama sta se tako dogovorila s poštarjem, da sta mu prihranila nevarno pot do njune domačije po razriti in luknjasti makadamski cesti s številnimi pastmi.
Že večkrat sta poskušala priti tudi do ptujskega župana Štefana Čelana, čakalna doba na sprejem je najmanj mesec dni, so jima povedali. »Če je povsod, na vsaki pasji procesiji, naj pride še v našo grabo, da bo videl, kako je živeti v takih razmerah, ko ti vsaka stvar, ki jo želiš izboljšati, vzame dodatni dragoceni čas. Mladi so že zdavnaj obupali, ker če bi si želeli postaviti dom, bi morali vsak zidak oziroma vsak material preložiti s kamiona in ga prepeljati s traktorjem do parcele. K nam ne more niti smetarsko vozilo, kaj šele cisterna. Niti v snu si ne upamo pomisliti, da bi nam morali zaradi suše dovažati vodo. Ker še nisva imela posode za smeti, sva bila opozorjena, da če je ne sprejmeva, nama grozi 400 evrov kazni. Nisva se ji odrekla, sva pa povedala, da je ne bova nikamor vozila, ker do nas vozilo ne more priti, ker cesta tega ne dovoljuje, v cekarju ali vreči ne moreva nositi smeti 900 metrov do prve hiše od nas ali pa še 600 metrov dlje, do ekološkega otoka. Ko so videli, kam je treba priti po smeti, niso želeli pristati na to, da jo bodo
sami praznili. Odvoz smeti tako še vedno ni rešen. Še posebej pa nas je strah, če bi prišlo do požara, preden bi se prebili do nas, bi izgubili vse. Življenje v naši grapi je vse prej kot idila, pravita Marija in Ivan, ki sedaj čakata na županski obisk. Morda pa bo soočenje na terenu pokazalo, da sta »vredna« spo-štljivejšega odnosa odgovornih, ne pa groženj s terena, da onadva asfalta že ne bosta dobila, in ceste, po kateri bo njuna pot iz grape postala krajša in bolj odprta, saj sta misel na asfalt že zdavnaj opustila. Že sedaj bi lahko njun problem rešili, ko so bili stroji na terenu, ki so pripravljali traso za asfaltiranje v dolžini 600 metrov, od Črnko-ve kapele do številke 30, in bi cesto ustrezno razširili, da bi postala vozna tudi za tovorna vozila, če bi bila volja, posekali grmičevje oziroma primerno oklestili drevesa povsod tam, kjer je potrebno. Nobenih te-
žav ne bi bilo tudi s potrebnimi površinami za širitev ceste, ker za to imata privoljenje lastnice. Cesta je bila vrisana kot občinska v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, od takrat naprej pa je takšna, kot je danes, neprijazna do Marije in Ivana ter vseh njunih oziroma tistih, ki prihajajo k njima. Lahko bi vrezali tudi novo traso, po bregu navzdol, vendar ne po dvorišču lastnice brega, ki bi poseg dovolila, če ne bi šel po njenem dvorišču. Več poti vodi do rešitve njunega problema, le kanček posluha in dobre volje je potrebno, ker si tudi onadva zaslužita cesto, ki pritiče 21. stoletju. Marija pravi, da je bilo, kar zadeva ceste, še v Halozah boljše kot pa jed v Globoki grabi; Marija je prej živela v Vareji. Če ne bo šlo drugače, bosta šla tudi do Evrope, pravita, nekje mora obstajati rešitev tudi zanju.
MG
ODVETNICA METKA MATJASIC SERDONER
je odprla odvetniško pisarno na naslovu Osojnikova cesta 9, Ptuj, telefon 02 480 62 51, 031 321 906.
Dornava 59,2252 Domava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: info@zerox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
Črna kronika
Z avtomobilom v motorista
27. junija okoli 17.50 je 42-le-tni moški iz okolice Slovenske Bistrice je vozil osebni avtomobil BMW 525 po lokalni cesti v naselju Črešnjevec iz smeri Leskov-ca proti Slovenski Bistrici. Ko je pripeljal v iztek ostrega levega nepreglednega ovinka, z vozilom ni vozil čim bližje desnemu robu vozišča. V izteku ovinka je s sprednjim levim in levim bočnim delom vozila trčil v levo bočno stran motornega kolesa Kymco RF 25 AA, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 66-letni moški iz okolice Slovenske Bistrice. Po trčenju je voznika motornega kolesa odbilo v desno izven vozišča na bankino. Voznik motornega kolesa in 58-le-tna potnica sta padla po vozišču. V prometni nesreči sta bila voznik motornega kolesa in potnica hudo telesno poškodovana in sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor.
Vlomi, tatvine
23. junija zvečer je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Miklavžu na Dravskem polju. Iz notranjosti je odtujil gotovino, nakit in napravo za merjenje sladkorja v krvi. Premoženjska škoda znaša okoli 3800 evrov.
Med 23. in 25. junijem je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Poljčanah. Iz notranjosti je odtujil televizorja, ročno uro, prenosni računalnik, nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
Med 24. in 28. junijem je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Laporju. Iz notranjosti je odtujil nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 3200 evrov.
27.	junija je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
28.	junija ob 18.35 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Spodnji Senar-ski ustavili kombinirano vozilo, ki ga je vozil 37-letni državljan Romunije. Policisti so ugotovili, da je na prikolici prevažal motorno kolo (skuter) Yamaha, ki je bilo odtujeno v Italiji. Vozilo so zasegli.
V	noči z 28. na 29. junij je neznan storilec vlomil v trgovino v Šikolah. Iz notranjosti je odtujil žage in kosilnice. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
V	noči z 28. na 29. junij je neznan storilec z dvorišča stanovanjske hiše v Muretincih odtujil centralno peč. Premoženjska škoda znaša okoli 2700 evrov.
Alkohol na cesti
25. junija ob 21.45 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Tržcu ustavili 48-letnega voznika osebnega kolesa z motorjem iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,25 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, popoldanske nevihte bodo manj verjetne. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne bodo podobne današnjim.
V	sosednjih pokrajinah bo prevladovalo sončno poletno vreme. Popoldne in zvečer bodo v krajih severno od nas krajevne nevihte.
Obeti
V	soboto in nedeljo bo sončno in vroče.