GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CITATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 No. 175 —Stev 175. Eatery — Seend CUm Matter September 21st, 1963 at the Port Office New York. N. W, under Act of Coop-ess of March 3rd, 187». NEW YORK, FRIDAY, JULY 29, 1938— PETEK, JULY 29, 1938 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK —.. — . — _■» Volume XLVI. — Letnik XLVL FRANCIJA BO SPREJELA ANGLEŠKO ODLOČITEV Prosekutorzahtevaostrokazenzazarotnike SUDETSKI NEMCI POSTAJAJO ZMERNEJŠI, VEDOČ, DA BI V SLUČAJU VOJNE ZELO TRPELI Kar bo lord Runciman odločil slede Cehoslovaike, bo Francija potrdila. — Čekoslovaška more biti * tem zadovoljna, ali ne. — Nemčija je zavrela čehatolovaiki narodnostni pravilnik. PARIZ, Francija, 28. julija. — Francozi so ravno tako v dvomih, ako bo angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain s tem, da je poslal v Prago lorda Runcimana, da posreduje ,med čeho slovaško vlado in sudetskimi Nemci, dosegel kale uspeh, kakor tedaj, ko se je pogajal z Mussolinijem angleško-italijansko prijateljsko pogodbo. Karkoli pa bo pripomoglo k temu, da bo vojna odvrnjena, bo za Francijo dobrodošlo. Ako pa bo lord Runciman dosegel kaj več, kot da bo samo za nekaj časa odgodil vojno, o tem Francozi dvomijo. Francija za sedaj nima nobenega boljšega predloga in ravno vsled tega vzdržuje sedanji položaj. Demonstracije j-rejšnjega tedna ob priliki obiska angle-škega kralja Jurija so dosegle svoj namen, da pokažejo solidarnost in ediustvo med Anglijo in Francijo. Saj javnost je biia pomirjena. Francija m je najbolj želela, da bi med narodom bil pregnan strah, da bo morala iti Francija zaradi Ceho-eiovaftke v tojiio.------ Vsled tega bo Francija pritrdila v \t*em, kar bo lord Ruri ciman odločil, pa če je z njegovo odločitvijo Oeboslovaška za dovoljna, ali ne. Vsi francoski listi se strinjajo v tem, da naj Runciman poskusi, kaj bo mogel doseči. Pozneje pa bo dovolj časa razpravljati o tem, kaj bo po njegovem nasvetu primerno ukreniti. Pri vsem tem, da se želi Francija izogniti vojni zaradi Ohoslovaške, je vendtir francosko razpoloženj* tako, da Fran oija rajši sprejme tako odločitev, ki je na-protna upanjem na-lijske Nemčije. ^ Po poročilih, ki jili prejema francoska vlada iz krajev su-detskih Nemcev, pa je razvidno, da postajajo tudi sudetski Xemci malo zmernejši v svojih zahtevah, kajti zavedajo se, dir bodo sami najprej in največ trpeli, ako pride do vojne. Ako jih vzame pod svoje okrilje Nemčija, bodo prvi, ki bodo gospodarsko in osebno trpeli. Po vseh poročilih je mogoče skle-uati, da je pri njih že nekoliko ponehala "vročina" njihovih zahtev po avtonomiji. Francoski vladni krogi -o tudi mnenja, da Chamberlain ni tako naklonjen Uenleinu, kot kaže na zunaj in da bo voditelj sudetskih Nemcev eelo v vrstah svojih pristašev našel mnogo nasprotnikov. Nikdo pa ne more ničesar prerokovati za .bodočnost, kajti v položaju je mnogo negotovosti. Demonstracije zadujega tedna y prilog angleško-franeoskega edinstva pa so tudi Nemcem pokazale, da ni njihova naloga, reševati problem osrednje ijvrope in da prememba zemljevida n* more biti izpeljana z grožnjami in bluffom. v BERLIN, Nemčija, 28. julija. — Narodnostni pravilnik, ki ga je včeraj objavila Čehoslovaška vlada, je nemška nazijska vlada takoj zavrgla z utemeljitvijo, da ne predstavlja prave podlage za pogajanja s sudetskimi Nemei. Glede tega piše glasilo nemškega vnaujega urada "Diplc matisehe Korre*poudenz'': "Pravilnik skuša prikriti pod veliko množino administra tivnih in tehničnih podrobnosti dejstvo, da praška vlada ne mara vstreči temeljnim zahtevam sudetskih Nemcev in d rug! h narodnih manjšin. "V pravilniku ui niti priznanja, da imajo sudetski Nemei enake pravice, in v zvezi s tem jim ni dana samovlada v oze nil ju, kjei »o naseljenci Nemci." Nasprotno pa Diplomatische Korespondenz trdi, da bode •azun Čebov in Slovakov drugi narodi v državi še vedno smatram za narodne manjšine. Nemško časopisje vsled tega pravi, da narodnostni pravilnik ni sprejemljiv, ker ne vzame na znanje niti najpoglavi f.ejših zahtev sndetskih Nemcev. ......................... :ii^:iiiiiiiiiiiHiii.^;iiii:niiiiiiini;^; OC I .ASU |TE V T.LAS NARODA" /ivSI!!lli|||!|||!tll,-; KITAJCI SO UTRDILI NOVE POSTOJANKE Kitajci so se vstavili 20 milj od padlega Kju-kjanga — Japonci so zavzeli 400,000 kvadratnih milj. ŠANUHAJ, Kitajska, 28. julija. — Japonski vojaški stroj se vali v provinco I lupe j, ki je trinajsta izmed kitajskiu provinc, ki mora okušati >eda-iijo vojno. Kitajci priznavajo, da so s>* 'strategično umaknili' in Kjn-kjanga, ki je ključ do Hopcja in da so zasedli nove utrjene postojanke *20 milj navzgor po Jaugceu. Nova obrambna črta teče o«l Lungpinga proti jugu, na se-vecni strani Jangcea, pa do Teajna, 30 milj južno od Kju-kjanga ob železnici, ki pelje v Nančang, kjer ima maršal Caukajšek svoje najvažnejše letališče. Kjukjaug je padel v torek. Kitajske oblasti poročajo du je med begunci iz Kjukjanga in celo med kitajsko armado iz bruhnila kolera. Prodirajoč po Jangceu navzgor so dospeli Japonci v pro vinco Hopej, ki meri 71,000 kvadratnih milj in ima 2y milijonov .prebivalcev. Japonci so do sedaj pregazi-li že 400,000 kvadratnih milj kitajske zemlje. Kitajska meri 2,903,475 kvadratnih milj in t-ma 450,000,000 prebivalcev. — Vsled vojne je prizadetih 250 milijonov Kitajcev. Tuji opazovalci pravijo, da morejo Japonci sedaj izkrcati s-voje vojake na južnem bregu Jangcea, nasproti Lungpingc ter udariti naravnost na Kan-ton-Hankov železnico, po kateri dobivajo Kitajci največ orožja in muuicije iz Kantona. Ako Japonci prebijejo to železnico bo obrarn>ba l^ankova zelo ovirana in se bodo morali Kitajci umakniti iz Hankova. ne da bi ga branili. Tuja poslaništva se pripravljajo, da se izselijo iz Hankova v Cungking, 500 milj dalje v notranjost dežele. ŠANOHAJ, Kitajska, 28. julija. — Admiral Kondo, ki poveljuje na poveljniški ladji Itaka japonskemu 1) rod o v ju na Jangceu, ni hotel sprejeti obiska ameriškega poveljnika top ničarke Monocacv in angleškega poveljnika topničarke Cockchafer. Admiral Kondo pravi, 'da je bil "razjarjen", ker so 'se kitajski vojaki skrivali za tujimi ladjami in jih vsled tega japonske ladje niso mogle obstreljevati. Admiral Kondo je ameriškemu in angleškemu poveljniku, ko sta mu naznanila svoj obisk, sporočil, "da ga ni doma." TUDI GIRDLER . BO ZASLIŠAN La Follettov odbor nadaljuje preiskavo Republic Steel Corporation. — Kompanijski najeteži so bili organizatorjem ne-neboma za petami. WASHINGTON, D. C., 27 julija. — Senatni odbor pod predsedstvom senatorja L a Folletta, ki preiskuje krsenjč 'državljanskih svoboščin, je da j nes zaslišal uadaljne priče gle-,de špijonaže, katero je vzdrževala Republic Steel Corpora ,tioii proti delavskim organiza . tor jem. J V petek je pričal načelnik kompanijske policije, da so jkotnpauijski najeteži zasledovali vsak korak unijskili organizatorjev ter so vse sproti poro |čali družbi. j Ta teden bodo zaslišani še drugi policijski uradniki, pn-Jhodnji teden pa pride na vrsto [Toni Girdler, predsednik rav-'nateljskega sveta Republic Steel. Girdler je znan kot zagrizen nasprotnik vsake delavske organizacije. Prejšnji teden je pričal Plii-liip Murray, predsednik organizacijskega odbora jeklarjev. Dejal je, tla se je Republic Steel posluževala najbolj umazanih načinov ustrahovanja. •Odvetnik kompanije je uauii-gnil, da bo Girdler odgovoril Murravu *'tako kot zasluži." TTIHOTAPLJENO" ŽGANJE BOSTON, Mass., 23. julija. Zvezni agentje so izdali danes naslednje svarilo: — Ne kupujte od agentov, ki hodijo od hiše do hiše in prodajajo žganje po izredno nizki ceni. Pravijo, da je žganje vtiliotaplje-uo iz Anglije, v resnici je pa, domač produkt in sicer čisto navaden munšajn, ki v mnogiu slučajih vsebuje lesni alkohol. Dvanajst takih agentov so oblasti že aretirale. MLADA MATI Z MNOGIMI OTROCI LONGMONT, Colo., 28. ju-'lija. — S svojimi 21 leti je dala Mrs. Jesse Perdue živi je nje svojemu sedmemu otroku. Prvič je postala mati, ko je i-mela 14 let. ITALIJAN. GENERAL UMRL TRIPOLIS, Severna Afrika, 27. julija. — General Ales-sandro Fornaca, šef generalnega štaba in vrhovni poveljnik italijanske armade v severni Afriki, je umrl za srčno kapjo. NEMŠKO-TURŠKA POGODBA BERLIN, Nemčija, 27. julija. — Nemčija in Turčija ste \ sklenili trgovsko pogodbo, ki bo veljavna za eno leto. V po- I godbi je vključena tudi Avstrija. MEDNARODNA BRIGADA SE JE POSTAVILA Amerikanci so pognali fašiste iz Gandesa. — Republikanci so napredovali 20 milj. RAC^UERA, Španska, 28. julija. — \merikanska in druge mednarodne brigade so pognale italijanske črnosrajčnike in Marokance iz Gandeze, kjer j je imel general Franco svoj glavni stan v svojih upe racijah proti Kataloniji. Vladni častniki poročajo, da je bil na tem delu fronte ujetih 7000 Italijanov in Marokan cev, ko so republikanci nepričakovano pričeli obstreljevati ulice v Gandesi. Na 90 milj dolgi fronti, ki se razteza ob reki Ebro od Am-poste pa do Ribarroje, je »pričelo 75,000 republikancev veliko ofenzivo. V sredini fronte so republikanci napredovali 20 milj skozi ozemlje, ki ga je držal general Franco od 2. aprila. Repubikauski poveljnik ge-nerat Vincente Rojo je kot s kleščami pričel obkoljevati Gandeso od severa, juga in vzhoda in prednje straže so dospele onstran mesta ter so prodrle daleč v fašistično o-zemlje. Ko so republikanski prednji oddelki prišli v predmestje Gandese, se nahaja glavna armada generala Roja same eno miljo pred mestom. Ker general Franco ni mogel vstaviti obkoljevanja Gandese s svojim vojaštvom, je poslal celo brodovje aeroplanov v dolino Ebra, tla vstavijo republikansko ofenzivo. Republikanci so prekoračili Ebro na 12 krajih in so vdrli v provinco. POLICIJSKE IZKAZNICE ZA NEMCE BERLIN, Nemčija, 28. julija. — Časopisje je naznanilo Nemcem, da bodo morali do 1. oktobra oddati odtise svojih pi'-'s»tov, pripraviti fotografije in si za $1.20 preskrbeti^ policijske izkaznice. To odredbo je podpisal notranji minister dr. Wilhelni in j velja za vse Nemce od 15. leta 'naprej in ravno tako tudi za Žide. Namen teh izkaznic je nadzirati ljudi, ki potujejo čez nemško mejo. Zato pa bodo oni, ki vsled majhnih dohodkov ne morejo potovati izven dežele, dobili mesto i paznic navadno potrdilo, ki bo cenejše kot pa policijska izkaznica. ^ Drugi namen izkaznic pa je tudi imeti v pregledu Žide., ki drugače ne dobe potnega lista, kakor če se za stalno izselijo iz Nemčije. * ČE NE BODO KAZNOVANI, SE BODO NASILJA PONAVLJALA LONDON, Kentucky, 27. julija. — Zaslišanje prič v procesu proti obtoženim kompanijam in biv-šim pomožnim šerif cm je končano, in včeraj je govoril javni tožitelj Wally Hopkins. Porotnike je pozival, naj pošljejo vse obtožence v ječo in naj jim odvzamejo državljanske pravice. . ^ y jvQj-aQ^ je bii0 za- jduhlo in vroče. Med poslušalci | so bile žene in hčere obtožencev. Hopkins je rekel, da j*> ! materializem premogov n i h jdružA> in njihovih najetežev iz-premnii najbogatejše prem-, govno polje dežele v smrdljivo močvirje, kjer je bila justicil jkoruptna in svoboda ijjrtva. — Svobodo je uživalo na škodo drugih le par izvoljencev. Porotniki so pazno poslušali vsako besedo mladega odvetnika, ki je dokazoval, da imajo človeške pravice prednost pred lastninskimi pravicami. Govoril je osem ur nenehoma. Proces traja že enajsti teden in je prva kriminalna proseku 'cija pod Wagnerjevo postavo — Dokazi proti obtožencem so nepobitni, — je vzklikni' — Vsi obtoženci brez izjeve so krivi zarote proti delavstvu. Proti koncu je rekel: — N* bom trail, da seru kdove kako natančno študiral sv. Pismo, spominjam se pa, da je na sla v ju, ki ga je priredil !babilonski {kralj Belsazar, nevidna roka (zapisala na steno besede: — Mene, tekel upharsin! Ko seru !-edel materi v naročju, mi je povedala, da pomeni to: —Dnevi tvojega kraljestva so šteti! Stehtan si bil in si bil spoznan za preveč lahkega. Hopkins je stopil k porotnikom rekoč: — Gospodje, recite v svoji razsodbi, da je končano kraljestvo teh premogovnih baronov, ki so tako dolgo služili hudobnemu mamonu. — Njihova dejanja so preveč nasilna in preveč jih je, da bi zaslužili kaj drugega kot obsodbo. V tem slučaju je vladi tožiteljica, toda če hočete videti še več krvoprelitja, če hočete, U ... T r. *O.UU floi.iripil- Torij M— ~GLA« NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEM&I NEDBLf IN PRAZNIKOV "GLAS NAMDA* t IS NEW YORK, N. 1. I—124* IZKUŠNJE IZ ŠPANSKE VOJNE Špan&ka državljanska vojna, ki je prinesla obema sovra žnima taboroma toliko gorja, prinaša, kakor se vsak dan vidi, koristi tretjim, izven konflikta stoječim evropskim državam. Angleži so natanko preštudirali učinke napadov iz zraka in bodo dognanja -porabili za svoj obrambni sistem, ki ga iz delujejo. A tudi druge države so se iz španske vojne naučile marsikaj. Nemški generalmajor von Reichenau je imel te dni v Berlinu predavanje, v katerem je natančno opisal, kakšna iz kustva so si pridobili t Španiji nemški letalci. Ni dvoma je izjavil general, da so nemška letala zdaj mi višku, to pa zaradi sodelovanja nemških letalcev v španskem konfliktu. Nasprotno pa se je pokazalo, da lahki tanki niso porabili za vojno, zaradi česar se je Nemčija zdaj vTgla na izdelovanje težkih tankov. Topovi za obrambo pred letalskimi napadi so sc dobro obnesli. V taborišču generala Franca se je izšolalo na stotine nemških letalcev, ki prej niso imeli nobenih praktičnih izknSen.1 To je bila najboljša trenaža za nemške vojaške pilote. General Franco je pilote neprenehoma izmenjaval in tako pomnožil kader izkušenih vojaških pilotov. Po sodbi generala Reichencua bo španska vojna še dolge trajala. Nemčija podpira akcijo generala Franca posebno zt* iegadelj, ker se uči kako bi se dale pretrgati zveze med Frau-cijo in Anglijo na Sredozetn^kem morju. PREDSEDNIK NA POTOVANJU V Californiji se je predsednik Roosevlt vkrcal na bojno ladjo "Houston" in odpotoval proti jugu. Poleg njega je admiral Block. Iz Slovenije KAJ VSE ŠKODUJE FAŠIZMU? Kaj bi rekli? Alfredo Cucco, profesor na kraljevi univerzi v Palermu, je povedal, kaj. Fašizmu škodujejo visoki ovratniki, ovratnice in drobna pisava. Laški fašist mora imeti dobre oči, da lahko uspešno po-vede k zmagi tanke, aeroplane in vojne ladje. — Visoki ovratniki in tesne ovratnice, — dokazuje učeni profesor, — pa škodujejo očem in slabe hrbtenico. Profesor tudi poziva Italijane, naj opuste drobno pisavo ter naj pišejo z velikimi črkami kot so delali stari Rimljani. — Drobna pisava, visoki ovratniki in tesne ovratnice so francoska navlaka, — zaključuje profesor svoj "duhovit" članek. =1 pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T ITALIJO Ba $ U6............Din. 100 $ SJOO •••••••••••• Dta. $ 136 Din. aOO tU W Din. W Din. 1000 DUL 9000 •••••• • •••••• Lit 100 IAt 200 ......Lir 000 ...... lir 1000 ......Ur 2000 S107J0............Ur W00 El $ 6JV .... 9 12.25 $ 57.00 $112.00 AJ HITRO MVIAIO SO MATIDBII QOKI Ali DOLI hplk&la v ameriških dolfcr jifi ^ m^ - ? nnusunc company STRAHOVIT UMOR V SIRJU V sredo 13. julija popoldne je prišel k (posestniku Francu Zajcu v Sirju nad Zidanimi mostom naznani moški in jKaprosil za podporo. Zaje mu je gosto-ljiibno postregel in se .spustil z neznancem v pogovor. Tuj«*c j? posttt'1 gostobeseden in začel Za jen pripovedovati, da zna ponarejali bankovce. Začela sta delati načrte, nakar jo Zaje ko je tujec zaihtoval, naj mu da dva bankovca po 500 din z i po-treibne odtise, odšel k smsedu jČkbeju po denar, ker ga sam ni imel. T*?«m j*-- re« dobil dva bankovca ipo 500 dim in ju izročil tujcu. Ta jo nekaj risal na fpaipir, nato pa zložil papir in bankovca v skupni zavitek ter ga v spremstvu Zajca ne-sel v sadno prešo v *'dnirk.,? Po tem delu so se spravili spat t. Ponoči pa je Zajca gnala radovednost in je šel gledat v stiskalnico. Proipadem je ugotovil, da sta bankovca izginila, z njima pa tudi neznanec. Zajca dolgo ni bilo naaaj. Ko so pa šli reka t v smeri proti Zi'iane-rafu mostu, so ga našli mrtvega tam, kjer vo
  • hudila starše in brata. Val štirje so prijeli gospodinji no mrtvoudno sestro in v zadnjih trenutkih pobegnili iz goreče hišo. Pri temi so dobili vsi manjše opekline, gosfpodimja Terezija pa je tako močno ope*Vna, da so jo mora L i prepeljati v bol-nijšnioo. Na pomoč je prihitela gasilska -četa od Sv. Vida, vendar Viidovioeve domačije ni motgla več rešiti, pač pa je o- Iz Jugoslavije. mejila požar, da se ni razširil na druga bližnja poslopja. Škoda jo velika in jo le delno poravnana z zavarovalnino, ki jo je 'priaad ti posestnik v zadnjih lotili zaradi denarnih tož-koč znižal. Ogenj jo bil. kakor so kazala vsa znamenja, ]>od-taknjon. ARETACIJA BEGUNCA IZ POBOLJŠE-VALNICE To dni so šli gojenci iz ljubljansko poboljšenalnice rna kopanje n»a Jožico. Mod kopanjem se j«' posrečilo 20-Iotnomu Francetu Vonociji, ki jo noopa-ženo izginil. Za beguncem jo ljubljanska policija izdala ti-rali^o. Vonocija so jo skrival najprej sjk> ljubljanski okolici, potoni je krenil proti Dolenjski, nato pa jo 1 proko Ohol noga na Litijo. Prenočeval jo v gozdu, se hranil z gozdnimi sadeži, od časa do časa pa s«1 jo približal tnali hišam, in prosil za ostanke hrane. V Za vrstniku so ga opazili in opozorili litijsko žandarmenijo. Patrulja, ki jo jo vodil orožnik Ne-omoskal jo ugledal sumljivega tujca šolo v hribu pri Štan-gi. Orožnik N^omeskal je u-božnika dohiteL An i i ranoc je priznal, da jo že teden dni iskani France Veneciija, ki je prod dvoma lotoma izvršil več vlomov in roparskih napadov. Ker jo v Buperčvrhu na Dolenjskem i] robi I do smrti starega kmečtkega gospodarja in njegovo hčerko, je bil obsojen na daljšo ječo. Zaraidi mladolet-nosti pa je bil pomiloščo-n na nižjo kazen in je bil odd'-am v pobo 1 jše va 1 nfteo. ŽRTEV UBOJA j postal 1f>-lettni posestniški sin Bernard Stimad iz Oplotni-oc. V prepiru ga je neki kmečki fant za/bodel z nožem v levo prsno stran. IStrnada so prepeljali v splošno bolnkšnico, kjer pa jo pol uro po prevozu podlegel smrtnonosnim poškodbami. Krivca so orožniki že aretirali. Krvava družinfeka tragedija na Sušaku. (Dcpi&jL New York, N. Y. V -oboto 23. julija, je umrla Marv Danic, stara let. Doma je bila z Gorenjskega. Bila je že 40 let ameriška državljanka. Poznali so jo skoro vsi rlAvvoifcki Slovetnci. Bila je vedno vesela in zabavna-. Bila je dobra .kuharica in je kot taka slutila v mnogih ameriških hišah. Rada je tudi kuhala na raznih naših prireditvah m a že-•nrtovanjih in kritih. Sploh je bila vedno pripravljena vsako-mu pomagati in njenih dobrodelnosti ni mogoče našteti. Njena levica mi znala, kaj je napravila njena desnica. Pokopana je brla na Calvary pokopališču, kjer ji je polj.ska cerkev sv. Elizabete darovala 7}f m 1 j iišče za grob. Iskano se zahvaljujemo vsem prijateljem in prijateljicam. ki so kaj darovali ali darovale za njen pogreb. Michael Habjan. Peter Zgaga Baji. Zapustila je velvko sorodstvo, 65 vnukov, 34 pravnu-kov in 8 prapravnnkov. Tragedija mlade matere. V dečjm a minila t or i .ju v Za grobu je natika rje va soproga' jame. Anna Katnič iz Kraljeviče v treh dmoh povila trojčke, po ) To je zgodba o župniku, ki tom je pa tmirla. Dva sinčka'se je včasi na prržnici zmotil, je rodila srečno, ko je pa pri-; Tako je neke nedelje čital ela na svet še hčerkica, je mati umrla. Trojčki- so ostali živi in zdravniki -si na vs«e načine prizadevajo, da 'bi jih ohranili pri življenju. Strela je udarila vanj, pa je ostal živ. Vos Sušak je pretresla strašna rodbinska tragedija, ki se je dogodila v Trsatu. Mestni nain-ičniec Franjo Troha ježo dolgo ži vol v hudemi sovraštvu s i*vojo ženo. Ko se je popoldne vrnil iz službo domov, se je razvnel nov prepir med njim in ženo, ki sta ji sokundirala njen oče in ibrat. Troha je •končno v razburjenosti pograbil revolver ter -z nekaj streli ubil ženo, tasta fin svaka. Ves zmeden se jo odpravil v 'bližnjo gostilno. V dušku je spil liter vina in si nato jpogmal zadnjo kroglo iz samiokresa v glavo. Tudi ta je bil pri priči mrtev. Od vse njegove rodbi.ne ie ostal Nad Sarajevom in okolico je pri življenju le njegov mali divjala silna nevihta. V bftž-^in. | njem kraju Glavodini je na po- jčitnicah družini sarajevskega tipografa Žigo Filipoviča. Mož jo stal pri oknu. ko je zunaj lilo in 'treskalo. Ta Čas je vstopil v sobo njegov mlajši brat in pitožgal električno luč. V naslednjem tremutku jo treščilo in strela jo zadela Filipoviča v 'levo p?mo, da so je onesvets-til. Kmalu pa je prišel k sobi. Xa rannl, kamor je udarila strela, mu je ostala rdeča lisa v velikosti dvodiaiarskega kovanca. — No, kako je kaj v novem stanu * — je vprašal par dni po poroki prijatelj prijatelja. — Tako, tako. Nič se ne mo rem pritoževati. Samo ena stvar me vznemirja. Moja žena smrči ponoči. — Hm, — to je pa Čudno, — se je začudil prijatelj. — To njeno razvado poznam, pa sem mislil, da da bo nehala »mrča ti, kakorhitro bo poročena. Sitna in ^tara devica je tar nala zdravniku: — No morem vam povedati, kako mi jo. Kar nenadoma mt zagrabi, pa no vem kaj. Ne vem kako, in vam tutli ne morem povedati zakaj. — Tako tako, — je pomisli! zdravnik, — to je pa čudna bolezen. — Nate, vzemite ta recept za nekaj, pa ne vem, zakaj. Izpijto ne vem koliko ka-pljic pred jedjo ali po jedi. To vam bo pomagalo, pa ne vem, kdaj. — Draga moja, ti si prva, ki sem jo kdaj poljubil! — Saj ti verjamem. — In tudi prva, ki mi to ver- Umrla je najstarejša žena v Bački. Pri Som boru je umrla v starosti 104 lot vdova obrtnika Engolmana, ki jo bila najstarejša prebivalka Bačke. Vdova jo postala že v 5. lotu starosti in mož ji jo zapustil 16 o-trok. Od teh otrok živi samo ho hčerka, ki je vdoo tvorile ogle-sem o-pazil, kako je sijal čudo- (dala v najrazličnejših lomnih vit >olnčni pramenčfk na mo- kotih. V enem izmed njih ugle-jo posteljo. Nehote sem spro-jdam svojo podobo in opazim žil roko za jim, da je prerenal strme, da mi žarijo oči v nekem svetel pas mojo dlan. Ne vem prav posebnem ognju, ki ga do prav, zakaj, toda pri tem me takrat še nisem |x«nal pri sebi. je hipoma ^prt letela takra ra- Pa me spreleti nekaj tako čud-dost, kakor je do takrat še ni- n-.^a. da začnem drgetati po 6em nikdar občutil. Planil sem' v<• vzpenja višje in višje, Ker se mi tli mudilo nika- raswiialiujt* >e prekipeva — iiii mor, n"rs<»m hitel posebno, da zdajci se Jiii izvije vz prsi krrk H ne 'bilo prekmalu kom-c te'^ilne, bream jne radosti, da se i nepojmljive sreče v meni. Ni«? mi ni bilo tistiierat v napoto. Celo britje, ki »mi je sieer ee mi j«* zdelo inkam. iiwnitno im lepo. In ko >em se ?er»ornwiil, da s*>mi zapra'vil že Aoro ves denar in da nismo prišli še do srede me*;«»ea, *em se na pnčuden način razveselil tega >ieer ne baš prijetnega dejstva. Ko >oni se opravil. sciu se skrbno oirl«*dal v velik« m oirle-dalu, ki je bilo vdete-no v oma-rina vrata. Nato sem vos do žvižgajoč zdrvel po stopnicah. V .veži se u i obe .si I ključ, pri tramvajev, taksijev in avtobusov. Kakor kača se spretno pri i in ■ skozi nje. Ko do«pe na nasprotno stran, obstane za deset in ko sekunde, kakor da se •hoče cddahniti za hip, nato zle-ti kakor strela skozi mesto, da 6o se tresle tlakovane ulioe in »o bubneli mostovi nad Se»ino ped jim. Zasledujoči voe je o-stal daleč za nami. Že sem se bal, da sta me a-genta »grešila. Toda pri pro-metn«*jši ulici s««m zopet ugledal njun taksi, ki sejn ga spoznal |)o njegovi kričeči zeleni barvi, za svojim. Približal se ji* na par korakov, a zcupit se je mojemu "šoferju posrečilo, da mu je ušel tik pred nosom. Več- razieg»a preko vseh kocev Pariza. Ko se zavrni, se ozrem pol sram« žljivo, pol radovedo okoli sehe. Ljudje so se začeli zbirati; I krat sta me še skušala za-Iedo-ioeza nektjra ogla se prikažeta valca dohiteti — njun avto se dva policijska ajrenta. je zaganjal za mojim kakor Ne vem. kaj mi je prišlo ta*- zbesnel pes — toda njun trud krat na um. Z roko pomigneini je ostal popolnoma brezusp.-prvemn taksiju, ki je pri vozil šen bi 'bil podobnejš i svojemu mo-•gočnemu vzoru. Torej vel-i-kan zavpije nadme z gi«scmi, da so zažvekentale šipe v oknu. 'Sedaj pa kar z nami! Dovolj je že te ifomedije!" Pogledam ga ves Zbegan in zaman se trudrm spraviti besedico iz ust. S svojo orjaško šaipo me pograbi za vrat in šepne pri tem svojemu drugu tako, da sem slišal razločno vse, kar je rekel. *4Hvala Bogu! .Mesto se bo vendarle enkrat oddahnilo od tega lopova." Že sta me pretirala fcrecsmoc-no braneeeg>3 se do vrat, ko me velikan hipoma izpusta in se zakrohoče na vos glas, da mu silovito poskakoval tre+*uh pri tem. "Ooepod! To je najina zahvala za va-so res prel jubeani vo poteara vščinn.'' Dolgo sem še slišal, k^tko je odmeval njun grenki krohot po hodniku. Planem k oknu in odgrnem zaveso, še ves trepetajoč od silnega razburjenja. Prekrasno opoldansko solnce posije v evernejši hotel na svetu, kajti stal bo ob 79. spo-redniktt v Nv-Aalesundu ob Kraljevem fjordu na Gruman-tih. Hotelska poslopja že stoje, to so stanovanjske hiše, ki jih je zgradila uprava nekega pre mogo\ nika, ki je med tem nehal obratovati. Delniška družba, k: jo vodi načelnik norveškega potovalnega urada, te hiše sedaj obnavlja in opremlja z vsem inventarjem, kakršen se spodobi za hotele. Ga. Laura Borgeno va, ki bo hotel vodila, je z oseb jem že na poti. V hotelu bo prostora za dvanajst stalnih gostov, razen teg«. bo imel velik restorant za številne turiste, ki prihajajo z Jetnimi parni ki v deželo. Ny-Aaalesund ima pošto in brzojav ter ima vsak dvanajsti dan par-jiiško zvezo z Norveško. Iz hotela bodo organizirali smuške ture v večno zasnežene gore in vožnje z motornimi čolni po le pib fjordih. Za daljša potovanja so na razpolago sani na pa-vprego in vodniki. Samo ob sebi umevno, da so tam tudi prodaji n ire razglednic, potovalnih spominov itd. Grnmant; j bodo šele sedaj postali tujsko prometna po-to.janka. Drugi j najsevernejši hotel na svetu le jži tisoč kilometrov južneje v norveškem mestu Hammerfe-stu. mimo. šoferju za'vpi jeni zadnjo številko ulice, ki je na d tu ari a, v drugi taksi in mi zda.i v njem nacrlo slvdita. <1udno. To me ni nit i najm-anj viznemirilo. Sicer je res, 4o prrvsem edinstveno radost. Ko pridem na sredo velikih boulevardov, kjer je množica prav posebno gosta, mi šine hipoma segava misel v glavo, da bi pogledal tudi svoj lastni oto-raiz. če ne razodeva morda tudi sa>m podobnih euvstev, kakor sem jih je videl v licih vseh mimoidočih. Ostanem torej pred velikim izložbenim oknom, ka- hip pripravljen skotiti Iz voza. Naglo zakličevn šoferju — š.* danes mi zveni na uho moj, od pritajenega smeha trepetajoči jylas — naj prekriža ulico nemudoma in za vsako ceno. ■Šofer pokima z arlavo, kakor dh* vso stvar dobro razumel — videl sem pri tem, kako so nlu podrgetavala ramena od skrivnostnega hihitanja — in v naslednjem trenutku zdrkne njegov avtomobil kljub srro-a postelj. •Po hodniku za do ni jo tedaj težki "koraki, čujem debele moške glasov*-, v katere se vpleta gospodinjili plač. Vrata se sunkoma odiprejo — znova me pni tem vsega pretrese smeh — na pragu zagledam svoja zasledovalca, ki strmita vame, kakor v apokaliptično čudo. Galantno ju ikjzovmix, naj ♦vstopita. Brez besede sledita mojemu vabilu. Gospodinji, ki je radovedno prežala na hodin-ku. zaprem vrata pred nosom. Nato se obrnem k agentonri. Vidim, kako se plaho ozirata po sobi, kakor da iščeta, kot bi v opasonsti laluko pobe^mla. Kajti nedvomno sta me imela zaradi mojega nevidezno brez-:»vočega s m ha za silno nevarnega norca, ki je pobegnil iz kake blaznice in uganja sedaj svoje buda 1 osti po mestu Delam se, kakor da tega ne opate im. Stopim k omari m vzamem iz nje steklenico. V dva drobna kozarca jima na točim likerja in ju povabim naj pijeta. Nato nalijeni še sebi. Izpnva se se obotavljata. Toda kmalu sta nM>rala spoznati, da jima vsaj za trenutek ne preti nič hudega. Pa sta mi z veselim giasom na pila. Trč imo. Pijemo. Točim znova. •Zapojemo par starih francoskih napevov, (poznal sem jih J iz raznih varijetejev in kaba-rejev), da se nam pri tem oropajo oči od radostnega ganotja. In že se mi začenja dozdevati da se bo končala ta avantura z vsesplošnim pdbratimstvom. Tedaj se hipoma dvigne velikan z zavihanim nosom in s črnimi brčicami pod njim — njegov drobni drug se mi je videl k-akor pohleven kužek, ki zvesto -spremlja svojega gospoda; se «za hip nisem .cfcvomil, da bi si ne dal na mestu pri vihati f?vojetga skrivljenefg* nosa, če bi se to le kako dalo, samo da Poučni spisi: AHN'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda ve*. 279 stran* Cena $1.10 Učna knjiga za Nemce in i« one. ki ao nem-Kine »možni. AMERIKA IN AMERlKANCl. Spisal Ker. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opia posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova drufttva in dru^a »iruuoa ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 ANGLEČKO SLOVENSKO BERILO. S*-«avli dr. F. J. Kern. Vezan«- Cena $2.00 BURSKA VOJSKA. 03 strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj naref* kitjHiee — "How te become m citizen ef t«e United States'*. V tej knjigi so vsa pojasnlia in aako- ul ca naseljen** Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 78 atrani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EngUB. 236 strani Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je zobu čefikl Darodno-gospoilar-. skt strokovnjak, je razgirll »vou delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orient učni spis * o denarju. Gena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Pranjo Dular. 278 strani. Gena trda vex Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega tlriunrejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1* tranL Zanimiv potopi« « slikami krajev naia stare domovine, ki ao Slovei*cem le malo Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal B. Legvsrt. 143 stranL S aUkao*' Cena $1.25 IZ TAJNOST« PRIRODE. 83 atrani. Poljndnl spiti o naravoslovja ln svesdosnsn- Cena 50c. kOKOSJEREJA. Sestavil Valentin Razisger, M strani. Cena tidovea .... JM Broft. .... J§ KRATKA -SRBSKA G RAIL* TIKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 80 atrani- Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. Cena $1.25 KNJIGA. O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda ves. 144 -te. Navodila aa lsračusanje okroglega, /umi ga in tesanega lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. ' Cena 50c. MATERIJA te RNRRGLIA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. 8 slikami. 190 strsn* Nauk o atomih, molekullh In dtktnaik Poljudno pisana razprava o I—'mina uoderas Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za knhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, ves. $1.50 Cena $1^5 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pare. s 188 strani. Knjiga m mlekarje, ln ljubitelje mlekarstva sploh. SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. Gena $6.00 NAROD, K* IZUMIRA. 1U1 strani Poljuden ouls najsevernejšega na rods na svetu. «3egove Re*« ln navade. Cena 40c. NAftE SkOI>I,1IVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjnre<\ 2*J4 strani. Broft. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 stranL Vez... Koji«» je namenjena v prvi vrsti to stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo fele-solivarstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ A K. Trije deli: 1B-2. 141. 133 strani. Cena mehko ve» Poljuden in natančen opis odkriti« novega sveta. Spis se Cita kakor zanimiva purest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 mtr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu ln prodaji "otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE F1LOZOKUE Spisal dr. F. Veber^ 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hode seznaniti s glavnimi Stvarni sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrsluc ~>uske strnje. Gena $1.50 SPOMINI. JoSe Lavttlar.) J43 stranL V tej knjgl otnja naS znani potoplsec iupnlk Lavttžar spomine na svoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broft. Cena 50c. SLO V.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena SOc. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nem9ko-alo-venski slovar ln kratko slovnico slovanskega ln nemškeca jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena 75c UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovBe. Cena »»ros. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih ln kratkoCasnih spretno- * stl: burke in Šaljivi poskusi: vedefevaina tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 atrani. Knjiga je lzffla v salolbi Vodnikove drulbe ter vsebuje življenjepise mo*. ki ao a svojim delom privedli slovenski narod x*ust Grove blizu Sharpsburga običajni letni piknik naše slovenske cerkve na 57. cesti. In ta piknik bo ne-toaj posebnega, kajti izžreban bo krasen checkerboard, umetniško vložen (inlaid) iz 8 vrst dragocenega lesa iz vseh j>etili delov sveta, delo pisca teh vrstic. Razen tfga boste videli še par drugih njegovih lesor.ab kot na primer okvir za malo fotografijo a izrezljanimi rožicami, kot bi iz tal zrastle, in na željo nekaterih rojakov bo razstavil tudi eno ali dve s ši-vanko umetniško vezeni sliki (needle jpoint tapestry) Ojpozarjain zlasti tiste ro;i«- KRETANJE PARNIKON SHIPPING NkW.S ■to. Julija: Vulcania v Trst H.avjfusra : / Hansa v Hamburg Aquitariia v Cherbourg Nurniaudie v Havre 5. avgusta: Statendam v Boulogne . Bremen v Bremen 6. avgusta: ' Conte di Saroia v Genoa 10. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Champlain v Havre 12. avgusta: Europa v Bremen 13. avgusta: Saturnia v Trst 16. avgusta: Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg VSEPARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zasleps: SLOVENIC PUBL CO. TU, kar vmm hočem danes povedati, me sili, da z vtajmi govorim tudi o svojih družinskih zadevah. Da me ja moja žena zapustila, veste, saj so že vrabci o tem po strehah čivkali. Veste tudi, da nmam damo — eno hčer." Nekaj ča«a molči, kajti tudi sedaj ga prevzame strašni dvom, ako je Dagmar njegova hči. Toda tega dvoma, ka-tMteg* je izdal samo Brigiti, ni hot^l prinesti čez svojo dru-Težko se vzravna in nadaljuje: "Sm mi mi bil dan dn v mojih letih se mora človek temu odpovedati Je ipfi še bratranec mojega imena, toda — ketr imam hčer, on kot moj dedič ne more priti v poštev, ne glede na to, da njemu tvrdke ne bi dal nikdar v roke. ker je popolnoma .nesposoben voditi tabo podjetje. TVrdka Straaaer in Sin tedaj po moji smrti ne bo več imela šiafa moje^ai imena, ako Ibo tvndka še dalje olbstala. In tako si morete misliti, dragi Falkner, da o tem že mnogo premišljeval." Heitoan Falkner prikima in pravi: *'To si morem misliti, gospod Stražar. T udi jaz sem as pogosto o tem premišljeval, kaj bo s tvrdko, ako naju več ne bo. Vi ste se trdni in zdravi, pa tudi jata mislim, da bom Se nekaj let ostal — toda človek vendar včasih misli na bo-dočnost, v kateri ne bo »več igral nobene vloge. Sicer pa imamo vestne uradnike in nekaj časa bo šlo vse, kot po niti, toda nekega dne ne bo Slo vfič dalje." Straser nekaj časa zamišljen pred se. Nato ostro pogleda Falknerja in pravi: "Ksfifco pa je star vaš sinf" začuden ptcugleda, (Dalfe orifcodnjtt.) • - t . pri rokah, kadiair pridete. Jn se več. Rasen odprt Di utic so po celem parku na razpolago izletnikom številne pritlične hise (bungalow) s pripravo, za točenje piva, ako ga s Seboj pripeljete, in plesna dvorana. V zimskem čai*u so te hise ogrete in služijo za tiakozvane zimske piknike, ko pridejo ljudje sem radi drsanja po zamrznjenem jezeru in radi dflu-gih zimskih športov. Vse to je pa docela brezplačno za -stanovalde Allegheny County, in ni potrdba drugega nego preskrbeti si pravočasno dovoljenje v County Ofioe Hteg., Detparfcrnent of Parks. Upravitelj parka je neki hr^ vateki rqjak (ime mi je padlo iz jezika), ki gre Hrvatom in Slovencem (hvala mu) zelo na roko. « •• • » S trpkim srcem omenjam slabo delavsko vest, ki kače, da gremo nazaj proti časom, ko je delavec garal dnevno 11, 12 ali pa še več ur in ni imel skoro nobenega časa za razvedrilo in izobrazbo. Kot znano, je demokratična Rooseve&tova vlada določila najmanjšo del&v&ko plačo in najvišje število tedenskih delavnih ur ca vse države. Ali Predno sem napisal te vrstice, sem natančno preeital ustavo (Constitution) Združenih držav, vsega skupaj 21 paragrafov, katerih zadnji se tiče razveljave prohibicije leta 1933. Ustava sploh skoro nič ne (»nfrTija razmerja med delavci in delodajalci, marveč se največ peoa. z obliko zvezne via de in vlade iKksameznih držav, o dolžnostih in pravicah državljanov in vladnih uradnikov in njihove izvolitve, niti ene besede pa ni, dia bi zvezna vlada ne mtfela pravice se potegniti za delavca in ga zaščititi pred izkoriščan jeni s primernimi' zakoni. Kapitalistični listi vedno kriče: Predsednik ima preveliko moč, vzemite mu jo, preti nam fašistična diktatura. O, ko bi je imel malo več, bi jim nekoliko bolj na prste Mo- je on še'o prispel. Nekdo je celo dejal, da bodo ptckfcr na ražnju par živih (oprostite, hotel sem reči celih) janeev. Torej pridite-prav gotovo vsi prijatelji dobre postrežbe, kakor tudi ljubitelji lepe ročne umetnosti. Ako nimate svojih kole«, nič ti