SL Ffi'tBlBi m\i roreia in ia pni) V Trstu, v petek IS. avgusta 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI1 ■T jzhjtjj, fevzfinfl pordel Jek, dan zjutraj. UrednHfcvo: uHec AKSkega St. VO, L nadstforfel naj * P0«1**** "t*****^ Nefriakiraoo Ptorra se ne »okoiM^ ne vračajo. Uda|.tel| fo o^vortl ureda* Štefan God I»a. - Lortnik gF* « ^^ Tlak Edlaoat Nsmftita« znala za mesec L 7. i L pol leta L ~ — < < > 1 Za iaozemsiva oicoeč&o 4 lire vo£ - Telefon uro* n »vr 1 11-67. EDINOST P—amtana Itovilka v Trata in okolici po 20 rtotiak- — Oglasi ae računata % kolone (72 mm.) — Qgtttf trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent tolče, fs zahvalo, poalanico In vabila po L I* —, oglasi desarnib zavodov po L % — Mali oglasi po 30 it beseda, majaanj pa L 2 — Oglati ■oro&uoo In reklamacije ao poMfajo iaM»fao opravi Edinosti, v Trstu, ulica *V« l aiidr ji|i — Toitfoa oreSoUtvs M upravo 11-47. ITALIJA BREZ MIRU - V Italiji prisostvujemo pojavu, ki je deloma dovršen, a se deloma dovršuje pred našimi očmi in ki ga hočemo označiti z imenom <-povojačevanje političnih strank*. Nekatere politične stranke čutijo, da jim •veličina idej», za katere se spuščajo v ©olit. boj, ne nudi nikakih potrebnih jamstev za uspeh političnega gibanja in še manj pa za varnost stranke same. Zato hočejo imeti za vsak slučai na razpolago •oboroženo silo*, ki bo pripravljena na vse žrtve za stvar, ki bo slepo vdana stranki in politiki. Kakor redna armada napram državi, tako prisegajo tudi te strankarske armade brezpogojno zvestobo svoji stranki «na suhem, na vodi in v zraku*. Do sedaj so se proslavili na tem polju predvsem fašisti in nacionalisti. Toda tudi takoimenovane prevratne stranke so skulale slediti njihovemu zgledu z obrazovanjem boinih oddelkov, takoimenova-n;h ^ljudskih arditov*. V zadnjem času se k 1 L ___1 Ll i.. J! .-v»v\ j—k L^ r>tto t tn 1J :lI mer zaostajati v svojem notranjem seatavu za redno stotečo armado, naj pričala sledeči dve listkii. ki jih je kibjavSla Jpred kratkim znana politična smotra «Ech» e Commenti». Prva listina je besedilo prisege, ki jo morajo položiti novinci nacionalistične organizacije «Sempre pronti». Ta prisega se glasi dobesedno: «Prisegam, da bom vedno pripravljen delati in se žrtvovati za domovino in kralja. Prisegam, da bo vsak korak mojega življenja navdahnjen z globoko Ijubezmio do Italije, katero v resnici hočem braniti pred vsemi notranjimi in*zunanjimi sovražniki radi njenih slavnih tradicij in za njeno neizogibno carsko usodo. To prisegam in tako mi Bog pomagaj* Druga zelo značilna listina je sledeča okrožnica glavnega nadzornika narodne milicije «Sempre pronti» poslanca Paoluc-cija: «Glavni nadzornik narodne milicije «Sempre pronti» sporoča glavnim podna dzo mikom in poveljstvom legij sledeče; jo začela baviti tudi demokracija z mislijo . organizacije posebne strankarske armade Povekstva centurij in kohort naj se pozo-s pomočjo udruženja bivših borcev iz, vejo, da predložijo poveljstvom legij czrn zadnje vojne. Toda samo. prvima dvema — j prej natančna poročila o številnosti posa-fašistom in nacionalistom — se je posre-; meznih oddelkov. Legijoka poveljstva naj Silo ustvariti široko razpredene organiza- izpopolnijo posamezna poročila ter naj jih rije ki so zares prave strankarske arma- nemudoma pošljejo nadzorstvu severne Že in resno bojno orodje- To so fašistovske Italije {general grof C. Cakierari, naciona-«bojnpre pronti* št. 17.) ter nadzorstvu srednje in južne (Vedno pripravljeni). Eni in drugi posve-! Italije (major vit Poggioli nacionalistično trenirali občinstvo, nastopili tudi Sokoli na konjih. Pred pričetkero javnega nastopa je izročil francoski komandant Royet voditelju jugoslovenokega naraščaja bronast kip vojaškega tamburja kot darilo Zveze francoskih telovadcev. Po sokolskom pozdravu, kateremu i« odgovoril iz tisoč grl gromki in mogočni »Zdravo!ie starosta dr- Ravnikar prečita! med grobno tišino kraljev manifest Sokolstvu, ki je vzbudil navdušeno odobravanje. Tega zaključnega nastopa se je udeležila tudi vlada z ministrskem predsednikom Pašičem na čelu. Nastopili so precizno, kakor vedno, jugo-slovenski in čehoslovaški Sokoli in Sokoliće, elegantni Francozi .in gibčni Alžirci, ki so že s svojim prvim nastopom osvojili simpatije občinstva. Javno telovadbo »e zaključHa četa ljubljanskih Sokolov na koniu, ki so prijezdili v lahnem galopu na televadišče in vzbudili splošno pozornost in navdušenje med občinstvom. Ta točka je bila poleg skupnega nastopa vojaštva. Sokolov in kmetov iz zagrebške okolice vsled svoje slikovitosti ena najlepših točk, ki so se izvajale na telovadišču. gajne in vozove, je šlo vso gladko od rok in je bilo prostora v železniških vozovih za vse. Kdor je absolutno moral odpotovati, je odpotoval že v torek zvečer, veČina pa je odpotovala še-le tekom prihodnjega dneva. Odhajajoče goste je občinstvo po mestnih vilicah in na postaji burno pozdravljalo. Klicanja in mahania z robci, ko so odhajale večje skupine čeho-slovaškib gostor kar ni hotelo biti konec. Pa tudi domači gostje iz južnih jugoslovanskih pokrajin so bili prisrčno pozdravljeni. S posebnim navdušenjem je občinstvo pozdravljalo sokolsko župo iz Kragujevca, ki je odhajala, klicajoč in udarjajoč na tanv-burice. Pred odhodom vlaka je ta pestra skupina zaplesala na postaji kolo, kar je vzbudilo ponovno navdušeno klicanje. Odhajajoči vojaki so bili polni cvetlic. Proti večeru Še-le se ie videlo, koliko tujcev ie bilo te dni v Ljubljani. Ulice so bile sicer še vedno živahne, toda sedaj si že lahko z lahkoto hodil po njih, kar prej ni bilo mogoče. Mnogo tujcev bo odpotovalo še-le prihodnje dni, ker si hoče Še t ogledati mesto in razne razstave, ki so i odprte tekom teh dni. Posebno zanimanje Cajo tej veji svoje strankarska organizacije posebno skrbno pažnjo. Tako so na udruženje, Rim, ul. Sciarra 54). Vsem podrejenim poveljstvom se priporoča, naj primer sklenili fašisti na zadnji seji osred- poskrbijo, da prispejo ta poročila Čim prej Tijega strankinega odbora, da se ustanovi tako da bo glavno nadzorništvo še pred pri vodstvu stranke stalno vojaško po- koncem meseca na čistem, s kolikimi veljstvo, ki bo sestavljeno iz treh oseb močmi Lahko računa. Vsak legijski povelj-la ki mu bo poverjena vsa skrb za vzdrže- j nik bo moral pošiljati v bodoče 1. in 15. vanje in izpopolnjevanje fašistovske arma- j vsakega meseca obvestila o vseh' izpre-de :n njene bc-ine moči. Nacionalisti somen&ah po posameznih oddelkih. Ako se ustanovili že pred več meseci takoimeno- kak legionar oddafci za dlje kot dva mese-vano «armadno nadzorstvo*, ki je pover-jca iz svojega navadnega bivališča, mora to jeno poslancu Paolucciju. j javiti svojemu poveljstvu, ki mu • izda V začetku se je zdelo gledalcu vse to kot pismeno dovoljenje, s katerim se mora nekaka politična komedija, delo politične legionar predstaviti poveljstvu v okraju kričavosti od zmagoslavja pijanega patrio- svojega novega bivališča« in v področju tizma. Tudi ko so goreli naši Narodni domi,! tega poveljstva ostane začasno dodeljen.« ko so plameni požirali imetje naJih kmetov ■ Torej popolna brezhibna vojaška orga-m ko so naši ljudje padali pod udarci faša- | nizaesa- Fašisti seveda nikakor ne zaosta-stovskih polen in pod streli patriotičnih jajo za svojimi sorodniki nacionalisti, tem-revolverjev, je bilo v nas nagnenje sma-jveč je njhova vojaške organzacfja se bolj trati celo gibanie le za nekake prehodne j poglobljena. Eni in drugi pa trdijo, da se demonstracije, ki jih je narekovalo so- prijavljajo vsak mesec tisoči in tisoči no-vraštvo do nas na eni strani, na drugi pa vincev, ki zhtevajov nai se vpišejo v bojne zmagoslavna oholost, in napuha prepolna j organizacije. Po vsem se torej vidi, da samozavest močnejšega spričo našega; stojimo ne samo pred 'povoja6evacj«n ^premaganega plemena brez imena*. Poznejši dogodki pa so prepričali vsakogar, da predstavljajo te bojne organizacije novo posameznih strank, teasrveč dobršnega dela itafrjanskih ljudskih množic sploh. Kam pelje in kam meri vse tor ni težko ugeniti. stoječo armado, ki ne zaostaja v ničemer Fašistovski posianci so sami prianali v za redno državno armado. Posebno pa je zbornici, da so imperialisti. napravila nedavna naravnost grandiozna j Povojačevalci italijanskih ljudskih mno-opiošna mobilizacija fašistovske in nacio- žic si nakopujeio pred Italijo in Evropo nalistične armade mogočen vtis ne samo | težko odgovornost, katere se v svofem na prebivalstvo Italije, temveč tudi na J zanesenem idealizmu gotovo niti ne -za-inozemstvo. Ta nastop Je bil tako gran- j vedajo. cUozen, da ni niti mogoče verjeti, da se je izvrši! brez pomoči s tiste strani, ki edina razpolaga s sredstvi, brez katerih je zbiranje, oboroževanje in prestavljanje tolikih mas izključeno. Da nočejo te bojne organizacije v niče- Nova Italija, kakršno pripravljajo, bo «Italija brez miru* na znotraj in na zunaj. Kdor pa hoče Italijo obnoviti v pravem pomenu te besede, mislimo, da je nikakor ne sme izpremeniti v nekako ogromno in nepregledno kasarno. ilaiija i Minister Sckaur na poti v Rim , Secat odobril začasni preračno — Zasedanji proaMs&a v Tsrfn zaključeno MILAN. 17. Danes ob 1730 so prispeli RTM, 17. VccrajSnja seja, ki se je otvorila v Milan iz Lordona minister vnanjih stvari birokracije Reksl je, da je armada ne samo l^cik* brzojavko, s * katero jih mčnistr-branilka Itabje na zuna,, temveč tudi zatot- sU pre, koč: .N, nič takega kar bi se moralo ohraniti s katcrim se ho v Genovo odkoder od avstrijske sole*. Senator Vitelli je odjfovo- , .. , , , u-i^u-r ril da je na podlagi skušenj iz časa svojega sc bo -™1 M Ceboslovasko. liTiteljevanja drugačnega mnenja. ■ ■ ia Nato so odgovorili ministri Bfrtone, Alessioi Jft3^0SiSITi|3 -.n Anile posam-znim govornikom, nakar je se- I Kraljev očhod V Marfpne Lažne «at glasoval o začasnem proračunu, ki je bil T nmT TAM a i i t\ »i sprejet. Ob zaključku je povzel besedo ">mi-! j \7; Dancs opoldne se te strski predsednik Facta, ki se je zahvalil se-1 kralj Aleksander v spremstvu natorjeni za njih trud in njihovo sodelovanja. 'kraljice Marije z avtomobilom v Maribor, Naai.lje se je spomnil v svojem govoru vseh kjer vstopi v dvorni vlak, s katerim se vzbuja davne spomine m kier dobiš sliko mogočne sokol®k»e organizacije. Sicer pa tudi odhajanje gostov ni zmanjšalo onega svečanega razpoloženja, ki je zavladalo te dni v prestolnici Slovenije. Ne more se utajiti: vsesokolski zlet je prinesel v to staro mesto nekaj, kar bo ostalo neizbrisno in ga bo pomladilo: naredil je iz stare «ljubljanske dohge vasi» — Jugoslo-vensko mesto Ljubljano. Ljubljančani so lahko ponosni, da so tako častno prestali to preizkušnjo in jugoslovensko Sokoistvo tudi. Država, ki ima v sebi tak narod, kakor smo ga videli te dni tukaj, lahko zaupno gleda v bodočnost. Čthoslovaika Kako ogromno število ljudi se je udele- j vzbujajo razstave slovenskega slikarstva žilo tega zadnjega nastopa, je mogel ugo-1 ženskih ročnih del ter zgodovinska raz-toviti vsak, ki je gledal nepregledne mno-. stava jugoslovenskega Sokolstva, ki ti žice, ki so oe vračale v mesto do pozno « * 1 ----f-:— zvečer in napolnile že itak polne resta.v-racije. kavarne, vrte in ulice. Nikjer ni bilo dobiti prostora, povsod je bilo nabito polno. t Za 21. uro ie bil napovedan na veseli-čnem prostoru nastop zbora »Glasbene Matice*, toda že z>davnaj prej je bil bajno razsvetljeni prostor poln mrfolečega občinstva, ki je nudilo res krasno sliko. Videl si Macedonca v svoji sfikoviti noši med brhkimi Gcrenjkami z visokimi bleščečimi avbami. brkaste ga Dalmatinca med beloplavo oblečenimi hrvatskimi se-Ijaki, čmooke Sriikinje med čokatimi gorenjskimi fanti s širokimi klobuki, polnimi cvetHc, lepe Čehinje in Slovakinje v prisrčnem pogovoru z Ljubljančankami, kratko- veselični prostor je bil podoben vrtu polnem raznobarvnih cvetlic, med katerimi pa so absolutno prevladovale rdeča sokolska srajca «n rdeče čepice brhkih Sokolić. Vsevprek rajanje, smejanje, klicanje ... Ob 9 je hrup potihnil, kajti zadoneli so prvi basovski glasovi zbora -Glasbene Matice® z -Buči, buča, morje Adrijansko*-Mogočna pesem je čudovito učinkovala na občinstvo, ki se je zbralo okoli pevske tribune in poslušalo s sklonjenimi glavami. _ Ko je zadonel zadnji akord, je kar završalo po veseličnem prostoru. Klicanja in odobravanja ni hotelo biti konec. Pevski zbor «Glasbene Matice* je odpel še nekoliko pesmi, nato pa se je začela prav prisrčna presta zabava. Občinstvo je posedlo za mize in godbe so zaigrale. Začelo se je rajanje. Mladina je poskočila po travi in se zbrala v kola Spioh je te dni na veseličnem prostora pri plesanju prevladovalo kolo, skoraj povsod pod vodstvom tfoetov iz juđmh jngoslovenskih pokrajin, ki T t scTs krepkimi povelji in svojimi veselimi U0rla» zgodovinski tremrtek za Jugoslovene m ^ H«.k-iu ^, r^nK^srr ^ družbo v veselo razpelozeofe, ki se fe.po-l u ^ ; Mariboru obljubila zvestobo in jo bo-laotilovse ogroeana množice. Celo Belgijce, t u na tlet utrdila. V imenu države in Francoze in Alžkce — o Čehih sploh ne j vlai izraža aajpcisrčnejši in najtoplejši pogovorimo, ker oni ^p se v teh malo dneh j zdrav in sporoča vladno željo, da bi Jugoslo-popolnoma «pojugosloveniii» — je povle-jvan* sredi med Cehi užHi najprijetneiše dni. kel val sploaneifa veselja oeboj, in nič on-1 Naj živijo ak^rooski in hrvatski bratje! Urne-dno se tint zdrfo, če si videl Francoza in i ^ živmkBd so rieddi prisrčnemu pozdravu 1 mssastra Sraoika. Slovanski orlorski tabor v Brna — Veličasten »prejem Jugoslovenov BRNO, 14. Jugoslovanski «Orli» so prispeli v Brno dne 10. avgusta zvečer, ker je imel vlak zamudo. Občinstvo, ki ni pravočasno izvedelo, da se prihod Jugoslovenov zakasni, je .cele ure vztrajalo na kolodvoru. Na kolodvo-.ru je bila prava gnječa. Od oficielmh zastopnikov so prišU pozdravit Jugoslovene železniški minister Šramek, starosta Češko-sloven-skega «Orla», poslanec Bezdčk Curik, kot za stopnika škofa dr. Kleana prelat dr. Pospišil in prelat dr. Hodr, zastopnik brnakega mesta dr. Novotny, vojaški superior Lukašek, generalni tajnik Udove stranke dr. Dančk, p Pospichal, vodfa zle ine pisarne, starosta dr. Ktekove župe Zfidkavesely( skladatelj dr. Še-tina, deputacija ruskih in ukrajinskih akademikov, predsednik «Kat. društva dr. Krek* v £ragi Majce in Številno zastopstvo načelstva češkoslovaške orlovske organizacije. Ko je pri-drdral vlak na postajo, so zaorili vzkliki «živio*, z vlaka pa «Bog živi» in «zdaf I>ufc». Godba je zaigrala «Lepo našo domovino« in «Naprej*. Minister Šramek je pozdravil Jugoslovene v imenu čehoslovaške republike in vlade. Deial je, da je prihod Jajfoslovenskega ter se je v obojestransko zadovoljstva ugotovilo, da je šlo le za navadne roparje, ne pa za bolgarske intrige. Romunski zastopnik- nam je predal nedavno noto v imenu Romuniie, Jugoslavije in Grške. Predlagali smo mešano komisijo v svrho preiskave dogodkov v Makedoniji, toda naš predlog je bil odklonjen. Odklonili so tudi predlog, naj preišče zadevo medna-1 rodna komisija. Medtem pa pišejo in govorijo v evropski javnosti proti nam, nas obtožujejo ter nam grozijo celo z vojaško akcijo. Poleg naše note na imenovane države smo se obrnili tuidi na Zvezo narodov v mišljenju, da je dolžnost vseh narodov, da sporočijo svoje spore temu vrhovnemu svetovnemu sodišču. Naše meje napram Romuniji, Jugoslaviji in Grški res niso dobro zavarovane. Na 4 do 6 km stoji le po en vojak. Tudi je mogoče, da nezadovoljneži (veliko "Makcdoncev živi v Bolgarski, polovica Sofije je makedonska) ustvarjajo nemire. Ni pa res, da ne bi bolgarska vlada odredila potrebne korake v svrho odprave nekaternosti. S svojimi sedeminpoltisoč plačanimi voiaki, s 4000 policaji in 5000 orožniki ne moremo pri notranjih uporih (roparji) doseči vsega. To bo morala ugotoviti tudi vsaka mednarodna anketa, kateri so odprte vse bolgarske državne pisarne. Tukajšnja medzavezniška komisija mora ugotovili, da nimamo nad 32.000 mož, kakor irdijo napačno v sosednih državah. Pri tej preiskavi se bo tudi dognalo, kaj je resnica z bolgarskimi puškami in bolgarskimi vojaškimi oblekami s katerimi baje razpolagajo uporniki v Makedoniji. Potem, ko smo morali izročiti svoje zaloge tujim državam, se morejo sedaj kupiti bolgarske puške in uniforme po vsem svetu. Na vsak način pa r.e izvirajo te puške in uniforme v Makedoniji od bolgarske vlade, Stam-boHnski je končno pripomnil, da je umor ministra Dimitrova in drugih, kakor tudi dejstvo, da prejemata on in Daskalov dnevno grozilna pisma, dokaz njihove makedonske politike. Sedanja bolgarska vlada ni v zvezi ne z Albanci, nc s Turki, ne z Italijani in ne z Makedonci; bolgarski narod ie v zadnjem desetletju dovolj trpel in se vojevat sedaj pa heče mir in dobre odnošaje s sosedi. Alžfe-ca z rdečim ksera na glavi, k*koi Francija Francoska vlada grozi, da bo postopala proti Nemčiji na svojo roko PARIZ, 17. Neka uradna nota pravi: Reparacijska komisija se najbrže sestane danes in bo seslišala izjave zastopnikov Nemčije, kakor predvideva mirovna pogodba, toda odgovora ne bo dala pred petkom- Francoska vlada je pripravljena ■spoštovati sklepe reparacijske komisiie. Toda če bi — kar ni verjetno — sklep komisije ne bil pravičen in Če bi bil v nasprotju z duhom, ako ne z besedilom, mirovne pogodbe, če bi torej reparacijsk.i komisija ne hotela priznati, da je neizpolnjevanje obvez s strani nemške vlade očitno, v tem slučaju si pridržuje francoska vlada proste roke, da ukrene po svoji spodbudi proti Nemčiji v okviru svojih predlogov na londonski konferenci tiste ukrepe za gospodarsko in finančno nadzorovanje, ki jih bo smatrala za potrebne, Neuspeh londonsko konference pred ministr« gkam sveto« — Vsi Francoski ministri složni f Poincare-jem PARTZ, 17. Včeraj se je vršila v Remboul-letu seja ministrskega svet*. Ministrski pred* sednik Poincare je poročal podrobno o poga« tli f i • ■ JT T J ' * Starosta dr. Krekove župe je v vznesenih stHiuk Poincare je poročal podrobno o poga-pleše kolo in si prizadevala bi ne zaosta- ^^^ po^^U škofa dr. Jegliča in «Jugo-1 janjih v Locdonu in o razlogih, radi katerih s« ta! m rtmfhtru »h na kakn rsnw> . . r i i 7____-i cnnnTnm Mmi^IrcUi <;v.-t m od daleč prišlo na misel, d"a bi se zaradi tega vsajal Nasprotno, splošno se je obžalovalo, da se tudi Italijani niso udeležili te mednarodne tekme, s katere bi bili gotovo odrasli najlepše spomine v korist obema državama in obema narodoma- Zelo značilno ie b3o, da ni prišlo vkljub veselosrfci niti do najmanjšega incidenta, ne po gostilnah, ne na uikri, sploh nikjer. tistih, ki »o povodom zadnjih dogodkov izgu-; odpelje v* Marijine Lažni S kraljem le Povsod je vladala prava bratska strpnost, bili življenje pri izvrševanju svoje dolžnosti, odpotoval tu<^ ministrski predsednik Pašić. Prestolnica Jugoslavije in jugoslavensko O iždluje pa tudi izgubo ttstih, ki so bih zape-! ^^ Sokoistvo sta si dala S tel lhr. ov^5ke ^ ?? veeelitnea prostoru, se je zaključil prvi jugoskrven^ki Đ'Annunzijevo stanje se boljša MILAN, 17. Po zadnjih vesteh vsesokolski zlet, ki bo ostal v trajnem te -spominu vsem, ki so se ga udeležili Po tem Sokolskim zletem sijajno Izpričevalo pred zastopniki vrepa inozemstva in sta lahko prepričala, da ho nJfJhov trud obroefil z obilnimi sadovi doma in zunaj. Rajanju na telovadišču je naredila konec silna ploha, ki se je viHa v hitranjih urah s tako silo, kakor bi jo bila silna moč zadrževala do zadnjega hipa, skozi vse štiri dni Sokolskiega zleta. Deževalo je ves dopoldan m tudi popol- _______ -- dne je bilo vreme precej negotovo. To je vanie. Tudi kralj je poslal svoje voščilo. I to zakl'mčni nastop in vsled tega najbolj, bal vzrok, da je večina gostov zapustila Med drugimi je poslal ovoje voščilo tudi pričakovan m obiskan, posebno ie, ker se i Ljubljano ie prej nego je nameravala. Tudi predsednik 'črnogorske vlade* general je vedelo, da bodo poleg vojakov, ki so s'pri odhajanju gostov so se pokazale vučinič- Sožalne brzojavke prihajajo od svojimi strumnimi postavami in nad vse ugodne posledice izvrstne organizaciie. h t era tov raznih držav. preciznim izvajanjem vaj naravnost elek-' Vkljub silnmm navalu na teUuaike Wa- D Annunzijevo si?njc boljra. Po mnenju sprevodu in svečanih, navdušenja polnih zdravnikov L o levo oko ostalo zdravo. Ra- manifestacijah na Kongresnem trgu pred ijencu se vrača zavest. V Gardone prih\- deželnim dvorcem so se popoldne zbrale ajo iz vseh strani voščila za hitro okrc-1 velikanske množice na telovadišču. Bil je slovan!». Bolgarska Izjave bolgarskega min, predsednika o vprašanju komitašev BERLIN, 16. Bolgarski ministrski predsednik Stambulinski je imel pogovor z urednikom ^Berliner Tatfblatta», kate~e- nni je izjavil glede vprašania komitašev: Pred kakim j>oldrugim letom so izročili poslaniki Jugoslavije, Grške in Romunije j ujeta pri Zanonu v grofiji Garrig ni mogel doseči sporazum. Ministrski svet j« enoglasno odobril Poincarejevo zadržanje. Po seji je izjavil minister za notranje zadev« Mavnouru časnikarjem, da je vlada mišljenja, da ni potreba sklicati parlamenta. Na popoldanski seji ministr. sveta se je razpravljalo o zadržanju, ki ga bo zavzela Francija spriče sklepa reparacijske komisije. Napad na italijanski konsulat v Marseillfl PARIZ, 17. Snoči proti 18 je neki človek, ki stanuje v II- nadstropju hiče, kjer se nahaja italijanski konsrulat, vrgel bom-bo, bi se je razpočila in razbila šipe na oknih pri konsulatu ter zdrobila vrata. Napadalcu se je posrečilo zbežati. Policija ja uvedla preiskavo, ki pa je do sedaj brezuspešna. - _ Anglija Državljanska vojna na .Irskem DUBLIN, 17. Včeraj popoldne se je močan oddelek vntaških čet, ki je prišel iz Dundalka, polastil Greenarea v grofiji Lonsk. Zatrjuje se, dskn fibaaje nevarno? Znam Fovel se je te dai v dolgem članku in v petu svojega obraza trudil z dokazovanjem, da fa-šistovsko gibanje ne pomenja tiste nevarnosti, kakor se krivo sodi. Res si je to gibanje — Bravi — pridobilo velik del javnega mnenja. >i pa res, da bi bili na predvečeru «resnične in tipične krize — ustanov*. (S tem misli oči-vidno parlament, vlado in morda tudi obliko vladavine). Svojo trditev podkreplja pisec na- Turžija Protest turške vlade proti proglasitvi avtonomije v S mirni CARIGRAD, 16. Zastopnik angorske gbJJVč" da "ozračji ▼ kraljestvu "ni bilo nikoli vlade v Carigradu je izročil zavezniškim ugodno za revolucionarne poskuse. Tudi s fa-velikim komisarjem noto, v kateri prote- šistovskim gibanjem ne bo drugače. Monarhija, stira proti temu da je grška vlada pro- danes ojačena po vojaški zmagi, bo močna do-jslasila avtonomijo v zasedenih turških volj za odpor in — če bi bilo potrebno - tudi 1 -u t -i 1,J, A* 7avez- za protinapad. Pisec računa sicer s tem, da se ^^ T""1^ rIada, ' b in£?rafi i v dogledni bodgčnosti odpre faSizmu pot do raki prisilili Grke. da morajo sposiovaa soudeIežbe na oblasti in da pride do pretežne predpise mednarodnega prava. Sporazum o nevtralnem, ozemlju med zavezniki in Grki v Trakiji CARIGRAD, 17. Neko poročilo glavnoga štaba medzavezmških čet v Carigradu pravi, da se ie med zavezniško komisijo in Grško dosegel sporazum glede nevtralnega ozemlja med zavezniškimi in grškimi četami. _ Bomba padla z aeroplana na množico Deset mrtvih GDANSKO, 17. Povodom vojaške šport- moči tudi v parlamentu. To pa bo le na škodo drugih strank, ne pa sedanjih ustavnih usta- j nov. Uverjen pa je, da moč fašizma ne bo to-! lika, da bi mogel on sam izvajali oblast, vsled česar bo moral računati tudi z drugimi strankami. Fašizem ne bo imel torej moči, da bi mogel misliti na kak državni prevrat, na — revolucijo. V tej smeri se gibljejo dolga dokazovanja Fovela: da od strani fašizma ne grozi tista nevarnost. Ah ravno to njegovo prizadevanje je dim, ki ova;a, da nekaj vendar gori. To ova-jajo tudi razni pojavi iz fašistovsekga tabora iz zadnjih dni. Osrednji odbor fašizma v Mi-t. ... „ . . . f"5lanu je sprejel te dni sklep, ki poživlja stran-; ne veselice blizu Putziga ie ime! neki ko in parlamentarno skupino, naj z vsemi sred-, aeroplan vreči bombo za vajo. Po nesreči stvi skušata preprečiti ratifikacijo in izvedbo pa je bomba padla, ko se je aeroplan na- dogovorov med ItaZijo in Jagcelavijo. v Sv. haial nad množico, ki je štela kakih 500 Margeriti in v Rima! Nadaljnji sklep zahteva, glav. Bomba se je raznesla ter je ubila — —" ™ ------— 10 oseb na mestu in jih ranila 50 več ali manj težko. Dnevne vesti naj vodstvo stranke z vso vnemo pospešuje snovanje fašistovskih zvez — »onkraj državnih i!!: mej Slep bi moral biti, kdor bi ne videl v teh namenih nedogledne nevarnosti za Italijo v mednarodnih polit:M- Če bi prišio do lega — in lo možnost priznava pisec sam s svojo napo-Pogreb Jake Štoka. Ura 10. predpoldne ! vedjo, da bo fašistovska skupina po novih vo-skrajno neugodna. Ob tej uri so ljudje zapo- litvah najmočnejša v parlamentu — da bi fa-sleni. Razun tega je ravno v tem mesecu mno- šisti uveljavili ta svoj program, pride neizo-go znancev in prijateljev pokojnega Stoke od- gibno do velikih komplikacij v meddržavni šotnih na dopustu. Tem pomembnejše je, da je na pogrebu vse spoštovanje, ki ga je užival politiki, iz katerih more nastati nedosledna škoda za Italijo m njen mednarodni ugled. Ta pokojnik, prišlo do častnega izraza. Udeležba bi moral upasti, če bi se Italija izneverila svo- je bila res nepričakovano častna. Zastopani so bili vsi sloji naše mestne družbe, posebno seveda trgovski krogi; pa tudi iz okolice je bilo ocnogo žalnih gostov. Videli smo ljudi iz Ro-jana, Barkovelj, Kontovela, Prošeka, Skednja, Sv, Marije Magdalene, Sv. Ivana. Tudi iz učiteljskih krogov je prišlo zastopstvo, da izkaže blagemu pokojniku zadnjo ljubav. Med žalnfmi gosti smo videli poslanca dra Wiifana, župnika Macarola, predsednika učiteljske -Zveze» Gr- jun lastnim podpisom na mednarodnih pogodbah. Kdo bi ji še zaupal in kdo bi še veroval v njeno iskrenost in lojalnost? Kake bi bile posledice zanjo? Imamo pa zabeležiti še neki drugi, še usodnejši pojav iz zadnjih dni. Glasilo fašistovstva v Benečiji «L'Italia nuova* je pisalo te dni izrecno in naravnost: «Nebo mon«rtučne države je za temne lo!» Rečeno glasilo zahteva uvedbo diktatore, ki pa naj ne bo — tako na- more živeti narodna država. Le iz takega ujedinjenja Italijanov — tako zaključuje list -— *naj nastane diktatura, ki pa ne bo tiranija, država, ki ne bo le fantazem, te oblika javnosti, ampak tudi vladavine! Le tako ujedinjenje nas more rešiti pred katastrofo od strani neresnične legalitete, ki ni nič manj nevarna, nego je ona neiskrenega revolucionar-stva». Ta izvajanja fašistovskega glasila so odkrito naperjena proti monarhiČni obliki. Ovajajo neopravičeno ali neopravičeno meka, kapelana Antona Čoka. Posebno mo- glasa v pomirjenje — strogo vojaška, marveč ramo omenili, da se je udeležilo pogreba tudi naj bo služila v moralično povzdit^o ljudstva, lepo število meščanov druge narodnosti. Kon- j In vzlika; v Rim, v Rim, v Rim! Pri tem pa dukt je vodil g. kapelan Guštin, prijatelj po- se ne obrača le do fašistov, ampak tudi do tojnikov in tolažilec v času težke bolezni. Vsi: socialistov, naj ne pozabljajo, da so sinovi iste so spremljali Jako Stoka na njegovi zadnji peti matere! Naj ne pozabljajo, da v -ognju mora s čutom globoke žalosti. Med molitvami du- zgoreti materija, da bo mogel živeti duhU hovnika ob grobu in ko je začela padati gruda Ne sme se imeti pred očmi — pravi nadalje na krsto, »o vsi navzoči s solzo v očesu zrli v — slika impozantne, a vendar razpadajoče dr-ta prerani grob. Vsa ljubezen, ki so jo rojaki zave, marveč božanstvena slika domovine. Le poklanjali blagemu pokojniku, je prišla tu do v imenu te poslednje in nad vsemi strankami ganljivega izraza. Jaka Stoka naj počiva v Arimvm. 12 taketfa ute- miru!! (Ob tej priliki opozarjamo rojake, da fe Novo pogrebno podjetje zopet (po požaru) popolnoma opremljeno za najdestojnejše prirejanje pogrebnih sprevodov. Naj se rojaki tudi ob takih žalostnih prilikah ravnajo po geslu: Svoj k svojemu!) Facta ima debelo kožo! Ministrski predsednik Facta je odgovarja) na predzadnji seja državnega senata na kritike, ki so jih nekateri senatorji izrekli proti postopanju vlade spričo notranjih nemirov in nasilij, ki jih zagrešajo ne- mene, ki so se _ katere politične stranke v Italiji. Posebno je!— že za časa reškega podjetja pripisovali Oa-Facta ugovarjal senatorju A!bertiniju« ki je re- bri*lu Damunzio. In ta peanik-vojaJc-p^iitik ie kel v svojem govoru, da je padel ugled države slej ko nrej zvezda, v katero rrejo fašisti z na ničlo. Facta je trdil, da to ne odgovarja vsem zaupanjem- Tu se moramo spominjati, resnici ter je utemeljeval svojo trditev, češ da da je D'Annunzio v svojem nedavnem »j1™11-se prepotoval kralj letos skoraj vso Italijo in ni- | šenem govoru fafrsVjvs^i množici v Milanu kier da ni bilo niti najmanjšega incidenta. To govoril le o veličini domovire m italijanskega bi ne bilo mogoče, če bi bilo res, da je prišla naroda in da ni imel besede za sedanjo obliko država ob ves ugled. Senator Albertini je bil vladavine. zaklical Facti že takoj v začetku njegovega i Nočemo in ne moremo absolutno trdtti m-govora. da je .zadovoljen z malim«. Ta Facto- česar. Vsekako pa se vse tako kaže, da bi va logika pa dokazuje, da ni sedanji ministrski mo^lo faš&tovsko gibanje — če bi prsškj do predsednik samo zelo skromen gospod, temveč moči in oblasti — res postati nevarnost za seda ima tudi zelo — debelo kožo! Gorijo hiše danje «ustaaove» v Italiji — nevarnost, ki ;o zasebnikov, zadruge, vlada mora premeščati in hoče g. Fovel potajrti! nastavljati prefekte po volji fašistov, ljudje i Kcansefa za vzpeatajitev prometa. Danes se ciso več varni na svojem !astne*n domu in na Jbaie sestane tukaj v Trstu ona znamenita ko-svojem lastnem ognjišču, ker ni zaščite od dr- misija, ki je bila imenovana pred trema meseci, žave, ki je poklicana, da skrbi varnost ose- da prouči vprašanje obnovitve premeta v tr-be in imetja, »stroge- naredbe g. Facte samega žaškem pristanišču ter iz pa je rabila cele tri mesece, preden se je odločila, da izvidi položaj na licu mesta. In to kljub temu, da mora sestaviti svoje poročilo v teku šestih mesecev. Sicer pa je to postranska stvar. Komisija bi lahko prišla predzadnji dan, ker je vprašanje že davno rešeno, tako da je jasno za vsakega pametnega človeka, da je proglasitev svobodne luke edini korak, ki bi razočarano tržaško prebivalstvo prepričal, da mu vlada misK resno pomagata. To naj ima ta znamenita »prometna komisija* pred očmi. Ako ni zagazila v mreže raznih protijuiijsikh zarotnikov v Benetkah in Genovi, se ji ne bo težko odločiti. Na vsa žvpas»Wa JuHjske Krasne. Vsled statistike, ki je izredno važnega pomena, pro-sia&o vsa županstva, da nam prijavijo vse vi-sokošolce in srednješolce, ki so iz njihove občine, in sicer ime, starost, kraj in predmet studija. — AkademičiK> ferrjalno društvo »Adrija» Gorica, Kavarna Adriatieo, Piazza Vittoria. Ccaa cigaret «Flag» tvrdke W. D. in R. v Londonu je določena aa 23 stotink za komad. Ta oena velja od 1. avgusta dalje. ProSnje za sopleateka mesta na srednjih šolah se lahko predložijo — kakor javlja Generalni civilni komisariat — namesto do 15. avgusta do 20. avgusta. Izvoz sena omejen. Na predlog poljedelskega msaktrstva je bila preklicana naredba, ki je dajala carinarnicam pooblastilo, da lahko dajajo neposredno dovoljenje za izvoz sena. Izjemoma bodo carinarnice dovoljevale izvoz do 20. t. m. samo za tie*o seno, ki ga je železnica že sprejela za prevoz v inozemstvo. Draftveaa vesli MDP Lotjcf. Danes predavanje, mesto pretekli torek. _ Is tržaškega iivESenJa Moderni Adami in Eve. Ob sprehajališču Sv. Andreja med poslopjem vojaškega sodišča in ladjedelnico se nahaja še od časa razstave L 1882. umetna pečina. Spričo sedanjega pomanjkanje stanovanj ni čuda, da si je družba nekoliko moških in ženskih uredila to pečine za stanovanje. Ne ve se, kedaj je dobila pečina 4o čast, da je postala stanovanje in koliko stanovalcev je hnela od začetka, gotovo je le, da so jih včeraj orožniki našli 1!, 6 moških in 5 ženskih. Res je, da so v zadnjih časih nekatere družine prisiljene zares stanovati v podzemskih lnknjsh, ker ne morejo najti in plačevati boljšega stanovanja, v včerajšnjem slučaju pa gre gotovo le za stanovalce «za špas». Policija jih je dala za vsak slučaj zapreti, iz česar se da sklepati, da so si izbrali tako stanovanje, da morajo tam nemoteno uganjati, kar zunaj ni dtovoljeao. 2 e*i to vanjsko potovanje, Id bi bflo skoraj nesrečno koočalo. Mlad parček iz Aquile si je bil izbral za cilj ženitvanjskega potovanja naše mesto, kjer si je med drugimi znamenitostmi ogledal tudi mlekarno v ulici Ueoova 10. Ko sta novoporoeenca zapustila nI e kar no, je zapazila gospodtan na mizi srebrno torbico, katero je prej videla v rokah gospe. V torbici je bilo kakih 8000 Hr v gotovem in /eč irago-cenosti. Poštena gospodinja je nesla torbico na policijo, kamor sta kmalu potem prišla tudi novoporočenea, kr sta se skoraj jokida veselja nad to srečo v nesreči. V torbici je bilo namreč vse njuno imetje. Vesel kočij« je presnočnjim privozil s svojo kočijo na Kerso. Bil je bržkone nekoliko vi-«jen, k »iti vkijub temu, da je konj tekel, kar so ga noge nesle, je neprenehoma tolkel z bičem po živali. Uboge para je kar skokoma bežala po Korsu navzdol. Seveda so se ljudje preplašeni umikali in kričali, toda to je bilo kočražu prav malo mar. še zmenil se ni za to. Končno pa je skočil proti konju neki mestni stražn k in ga poizkušal ustaviti. Da bi ne bil te£a nikoli sicril! Kočijaž. užaljen v globiro svojega srca, ker se je upal stražnik dotakniti njegovega kenja, je zamahnil in ošvrknil stražarja z bičem po glavi enkrat, dvakrat, dokler ni ta izpustil uzd iz rok. Na ko je zmagoslavno udaril še enkrat po konju in zdirjal dalje. Toda stražar si je bil zapomnil številko kečiie. ua podlagi katere so včeraj aretirali kočajaia Ivana Buckerja, starajočega v uL S. France-sco 16. Neroden iefer je podrl včeraj s svofim avte-nsob iom adekarico Terezo Nudkovič iz Ško fij. Uboga Senaka je prmesia kakor po navadi mleko v Trat, ne sluteč, kaj jo čaka. Ko je šla čez Kor so GaribakB, je pridrvel od strani avtomobil in jo podrL Revica se je potolkla po PODLISTEK M. JOKAJ; MEČ IN BLISK Fcvest Poslovenil Slavomir Josipovič (4) III- . Poglavar in glumačU *Je-li še kaj bolj sramotnega od tega? More-li še kai hujše razsrditi?« «0d kod prihajaš? Po katerih mestih si bil?» vpraša Timur kana. «Iz Smirne sem pobegnil kot gltimač; j ljudstvo je tistikrat hvalilo brzino mojih nog, dokler mu nisem izginil izpred oči; j v Alc?pu sem se igral v opicami; v Bagdadu j sem se prevračal po trgu; v Damasku sem se popel po vrvici na vrhunec minareta; v Angori sem si metal v grlo estre sablje; v Sivasu sem pred sultanovim sinom požiral živo žerjavico-* Timur Lenk prešteje na prste imena mest, katera mu je bil poprej imenoval Aidin-Kan: «Smirna, Alepo, Bagdad, Damaskus, Angora, Savas... V njih ne ostane niti kamen na kamenu; neumno ljudstvo^ ki se je radovalo burk jednega poglavarja, bo zato točilo vroće solze, pa niti ne bo imelo časa za to.» «Pa tvoji otroci?® vpraša Timur svojega ljubimca. «Oni poljubljajo palico Bajazidovih sužnjev.® «Ne bodo je poljubljali dolgo.» Timur pokliče Shaheddiaa. da mu napiše nov list na sultana. Hoteč napisati svoje ime na pismo, se domisli, da bo v eni vrsti s sultanovim imenom in da ne bo z večjimi pismeni napisano nego njgovo ter da bo pisano z ravno istim črnilom. Timur zato ni napisal svojega imena pod pis-mo nego nad pismom. Pismo ni bilo strastno, a zato pa neizmerno obolo: * Ali ne veš, da se večji del A^ie pokori mojemu orožju in mojim zapovedim? Ali ne veš, da moje čete segajo od enega morja do drugega ter da poglavarji zemelj stra-žijo pred mojimi vrati? In s čam se ponašaš ti? Z ubogo zmago nad anatolskimi krščani. Premagal si jih, ker si imel v roki prerokov meč, a tega je blagoslovil veli Alah. Toda kdo te bo branil pred menoj? več delih telesa, najbolj pa po glavi. Peljali so jo v boinlšnioou Tat v urada. Rudolf Sprandes, uradnik pri trgovski zbornici, se je nahajal kakor po navadi včeraj v svojem uradu. Jopič je bil obesil na obešalnik, Qkoli 10 je šel za nekoliko minut v drugo sobo, vrat svoje sobe pa ni zaprl. Ko se je vrnil v sobo, je zapazil, da jopiča na obešalniku ni več. Vse povpraševanje je bilo zastonj. Jopič je brez sledu izginil in z njim tudi zlata ura z verižico. Uradnik je naznanil tatvino policiji, ki išče «trgovcai>, kateri prihaja , v trgovsko zbornico krast ubogim uradnikom jopiče. Tat v tramvajskem vozu. Marija Marchetti iz Padove je včeraj iz tramvajskega voza, v katerem se je vozila, preveč pazljivo opazo-, vala vrvenje na ulici in premalo pazljivo svojo srebrno torbico in svoje sopotnike. Ugotovila; je to tudi sama, toda prepozno, ,ko srebrne torbice in denarja v njej ni bilo več. Neki bolj pazljivi opazovalec je namreč opazoval raztre-senost svoje sopotnice in njeno torbico in ji izmaknil neopaženo neopazovano torbico iz rok. Gospa Marchetti je naznanila tatvino policiju Radi ljubosumnosti sta se prav pošteno stepli dve kuharici. Ena si leči svo*'e rane doma, drugo, Štefanko S., so pa ino*ali obvezati na rešilni postaji, kamor je prišla s krvavečim čelcm. Nasprotnica jo je razen tega vso raz-kuštrala in raztrgala. Pa pravijo, da ljubezen: ni hudič ... DAROVI Ker se ni moglo udeležiti slavaosti v Sežani daruje »Godbeno društvo« iz Boršta 50 K* «Solskemu društvu«. Ga. Kumplik daruje 10 lir «Šolskemu društvu*. Mesto cvetja na krsto pok. prijatelju Stoki, daruje družina Kravosova 10 lir ^Šolskemu društvu*-. V počeščenje spomina blagopok. J. Stoka daruje učitelj Germek 10 lir za «Šolsko društvo*. V počeščenje spomina blagopok. J. šioka daruje g. Vladko Ternovec 25 lir ^Šolskemu društvu*. Edina obramba ti 4e koran, Cigar zapovedi izpoiruiješ. kakor jaz. Bodi pameten, pa ne preziraj protivnika zato, ker je bG nekdaj majhen! Kadar kobilici derastejo in po~ rude krila, se ustavi vrabcu, kš jo hoče pojesti in se 2 njim tudi spopade Kolikor hitro more teči arabski konj, ta* ko hitro so Timizrjevs glasniki dooesti to sporočilo Bajazidu. V njem ga pozivlje ic enkrat, naj mu vrne osvojena mesta, naj csv obedi rodbine pregnanih kanov in potem naj pa gre s svojimi četami k iztoku in zapadu ter naj si v imenu Alaha podvrže na eni strani malikovalce, na drugi pa krščanski svet. Kottkor hitro more teči arabski konj, tako brzo je dospel Timorju odgovor od Eajazida. kateri je še vedno čakal svojega neprijatelja v svojem ostrogu. Komaj je Tiimir odprl list, mu je že zardelo lice od srda. Kot v Timur je v cm pismu so bila tudi tu iir.ena napisana vzperedino, samo, da je bilo Bajazidovo nekoliko višje nego Ti-murjevo, a med tem ko je bilo to napisano s črnilom in drobnimi, majhnimi pismco-kami, slično ostalemu pismu, je bilo sultanovo okrašeno in pozlačeno. Niti vsebina ni bila povoljnejša. Vesti x Goriškega Sežana. Vsi v Sežano v nedeljo 20. t. m., kjer priredi MDP Magdalena Meškovo dramo v 3 dejanjih «Mati», katera se je tolikokrat uprizorila po vseh vaseh Goriške. Ker je prvič v Sežani in tako v najbližnji okolici Trsta, se nadejamo, da bo občirstvo prihitelo v velikem številu, da ispozna vse dobrine, ki jih deli mab-doanovina svojim sinovom ter kes Poslednjih, ki so jo začeli oslepljeni od tujine sovražiti. Začetek točno ob 4. uri. Trageda. Neka Frančiška Učakar je ljubila že več let nekega moškega, s katerim je imela tudi otroka, zdaj petletno Vero. Njen ljubimec pa je zadnje čase ni maral in se ji je bolj in bolj odtegoval, nazadnje pa je popolnoma prekinil ž njo. To jo je gnalo tako v žalost in obup, da je objela svojega otroka in skočila ž njim v vodo. Ljudje so jo poizkusili rešiti, loda ko so ju spravili na suho, sta bili že mrtvi. Nesreča ali napad? V torek so nekateri mimoidoči v ulici Capucmi zagledali na tleh ležeče truplo nekega delavca, ki je biio v veliki mlaki krvi. Delavec ni dajal niti sence življenja od sebe, ležal je kakor mrtev. Ljudje, ki so prihiteli, so ga hoteli spraviti k življenju, toda zaman. Vsled velike izgube krvi je ležal v popolni nezavesti. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tam so ugotovili več ran po životu, najhujšo rano pa na glavi. Piše se za Bresatinija Cesareja in je doma iz Trevisa, star 47 let. Ne ve S3 pa, ali je bil delavec napaden ali se je tako ranil po nesreči, ko se je morda vračal po plesu vinjen domov. Vendar pa je najbolj verjetno, da se je zgodilo to, kar se zgodi pogosto v dandanašnjih dneh, da so namreč delavca napadli njegovi tovariši iz političnih vzrokov. To je po našem skromnem mnenju eno najsramotnejših dejanj, akotudi ga štejejo danes pred zakonom kot olajšavo. Kaj se bo ta manira političnega boja Meksikancev za stalno naselila tudi k nam v Gorico? Drugič si je zlomil nogo neki Franc Rebek, doma iz Vrtovina št. 3, star že 73 let. Ta si je pred dvanajstimi leti zlomil levo nogo, .nato ozdravel, in od tedaj ni čutil nobenih bolečin več, noga je bila kakor zdrava. Smola pa je hotela, da je te dni, potem ko je cel dan delal, vračal domov, padel, zadel na kamen tako nesrečno, da si je zopet zlomil ravno levo nogo. Seveda starček ni mogel dalje, poklical je ljudi, ki so ga v bolečinah spravili domov, od tam pa naglo v bolnišnico usmiljenih bratov. Tu so ugotovili, da se je zlomila noga na ravno istem mestu, kot pred 12 leti. Noga se tedaj ni bila dobro zarastla, kar je pri starih kosteh razumljivo. Mož bo kmalu ckreval. Ena besed nano^k nesreč z granatami je nazadnje tudi ta, kr se je zgodila 16-letnerau Lovrencu Lapajne iz Čekovnika; on je namreč dobil granato in si del v glavo, da jo mora razdreti. Razpcčila mu je med prsti in imela svoj učinek: ranila ga je precej težko. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti do 20 dni. . Sfiri nočne metulja« ki se prodajajo ob po-nočnih urah, so prejeli pred par dnevi nočne orožniške patrulje i.i so jih shranile na varno. Sram nas je, da so med temr tudi Slovenke z dežele. Pazite, bo pošiljate svoje hčerke služit v mesto. se računajo po 20 stotink be&eda. — Najmaajia pristojbina L 2'—. Debele *rke 40 stotink teda. — Najma&jSa pristojbina L 4'—. Xaor službe, .plača polovično ceno. POROČNA SOBA, pred- ojno delo, iz orehovega lesa, lepa, masivna, omara z ogledalom, vzmeti, se proda po izredno nizki cen'. Cor-sc Garibaldi 29, vrata 6. 1532 SODE, vinske, iz hrastovega lesa, od 3 do 7 hI, prodaja Kocjan Jožef, sodar (Governa) Rihenberk 175, pri Gorici. 1553 STISKALNICA za grozdje se proda. Pab«, Barko vi je št. 393. 15j4 MANUFAKTURISTINJ \ se sprejme. Nastop takoj. A. Bole nasl., Pcstojna. ŽIVINOREJCU Dospela sta dva vagona pokvarjenih testenin. Prodaja se tudi na drobno. Via Udine 10. 1531 EKSPORTNI akademik, Slovenec, zmožen nemščine, francoščine, laščine išče primerne službe. Dopisi pod «Bodočnost» na uprav-ništvo. 1533 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo. 1534 DEKLICA, 14letna bi rada vstopila kot učenka v večjo trgovino na deželi. Naslov: N. N. poštno ležeče, Zagorje na Krasu. 1540 ZA GOSTILNE in kavarne: najboljše escnce za rum, cognac, likerje, malinovec ima lekarna v II. Bisirici. 28/3 HIŠA v Skednju, s štirimi prostori, plinom, dvoriščem, se preda. Naslov pustiti pri u-pravništvu. 1547 LOVSKI PES, izvežban, zajamčen, 4 leta star in dve puški, prodam. Pojasnila pri lastniku Janezu Prvanje, lovcu, Prapetno — Št. \ i-ška gora._1548 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria št. 4, I. 1511 ŠIVALNE STROJE popravljam. Renner, Ro-col-Settefontare 190. I-, seneni trg. 15-19 POZOR1 Krone, kor-le, zlato. piaHn in zobovje po naivišjih cenah pU*uie edini gro-tist Belleli Vita. via Madonmna 10, 1. *6 ŠIRITE „EDINOST «6 Štev. 721/22. IV ra/pisuje mesto občinskega talnike. Prosi'ci moraio pri-»;.lti spruevd'o, da so opravljal službo občinskega taj i a, dokazati italijansko državljanstvo, staro-t, dobro obna«;nj^. popolno znanje slovenskega in ita »janskega jezika v g voru in pi .h vi. V prodni j. na.esti zahtevano me-eCno : ač j Fok za vlaganje pro5< nj traja do 3 ) avgusta t. 1. Nast p službe s 1. septembrom t. I. KLANEC, dne 12. avgusta 1922. (534) Župan ŽERJAV. DelafSKa ilumm L 15.030.003 Rezerv L 5,130.003 Dsmaj, Opatij?, TRST, Zadar. o> Afffirani zavodi v Jugoslaviji: Ja«transka banka, B^gr3d In cjene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegni>ve n, Jelsf, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibenihu In Zagrebu. Afllirani zavod v New-Yorku : Frank Sa*sar Siacto Bank. Izvršuje vse bančna posle. PU&MM& VLOGE so brsnilae knjižice iii aa Iziti račun tit ]i'i obrestuje do 4°a>. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojiii, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ . Dajo v varnostne predale (safes) ^—=— Zavodov! uradi v Trstu; Via Cassa di Risparmio štev. 5 — S. NicoZ& ižev. Telefon St. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. 0 nedeljo vsi u Prestranek k VESELICI o prid mm\m ii