Poštnina plačana v gotovini LeftO LV. V Ljubljani, V Četrtek, dne 8. septembra 1927 Št. 202. Posamezna Jtevmca 2 Din Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din celoletno v Jugoslaviji so Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneoglaaov 1 stolp. peUt-vnta mali ogla.1 po 130 tn 2 D, ved|t ogla« nad 43 mm viilne po Din 2*30, veliki po 3 ln 4 Din. ▼ urednllkem delu vrstica po 10 Dta PtivoCh telvrline« radičevske stranke. Ker nimajo ničesar pokazati, kaj so po Večletnem vladanju naredili za Slovenijo in ker tudi laži ne dosegajo svojega namena, naj govorita kol in tiOž! Tako je pri vsaki tnki stranki: kjer manjka dejanj, kjer manjka programa, tam naj dela nož! Slovenci smo pred par leti ugnali samo-stojnodemokratske pretepaške bande, da še danes ne more žerjavščina priti do sape. Tako temeljito in še bolj bodo naši Dolenjci v nedeljo obračunili z radičevskimi pretepači in dopovedal! tem podivjancem, da ne v Sloveniji dola politika samo z vztrajnim in nesebičnim delom za ljudstvo, nikdar pa ne s kolom in noimi! SLS vam je rešila posredovalnice za delo ter odprla fond 30 milijonov za omiljen je brezposelnosti, ko je bila SLS 73 dni na vladi in dr. Gosar minister. Dr czposcliii! Vsi ljubljanski radikali in dmrn napred* njaki volilo kompaktno dr. Korošca. ' Sinoči smo zvedeli, da je ljubljanska mestna organizacija radikalne stranke imela sejo, na kateri je sklenila, da izda na vse somišljenike in prijatelje radikalne stranke oficijelen poziv, da se vsi brez izjeme udeleže državnozborskih volitev v nedeljo, dne 11. septembra in vsi volijo dr. Antona Korošca. S tem je mestna organizacija radikalne stranke v Ljubljani izvt-šila pozi" in navodilo, ki ga ji je dal ministrski predsednik Velja Vukičevič pri zadnjem svojem obisku v Ljubljani. Radikalna stranka pa se bo v svojem pozivu obrnila tudi na vse druge ljubljanske vo-j livce, predvsem na vse uradnike, da slede njenemu pozivu in oddajo glasove za dr. Antona Korošca. Samo s polnoštevilno udeležbo in strnjenim glasovanjem za dr. Korošca bomo v Ljubljani enkrat za vselej štrli teror klike, ki gospodari pod iirmo SDS. Pomnite, kdo je bil tisti, ki se je edini za vas potegoval, ko so vas vsi drugi pozabili in vas reducirali! Aložje, ki so za vas delali, so bili poslanci SLS! Radifevske metode po Slovenskem. »Pokvarjena gospoda v Kmctskem listu 7. dne 7. t. m. divje z vsemi silami preti SLS. V SI Jerneju s kolom in no/.cm, v Ljubljani " lažjo, natolcevanjem in obrekovanjem. Čez dve icii je sedel Pucclj v vladi, sedaj piše njegov »Kmetski list«, da so vladali ^klerikalci«. Pucelj in njegovi so glasovali za centralistično ustavo",'sedaj so tega krivi ••klerikalci . »Kmečko vlado« oznanja Kmetski list«, zakaj Pucelj ni napravil doslej ničesar za kmeta, ko jn sedel v vladi in na stolu kmetijskega ministrstva, tega ne pove. »Na kmeta so vsi pozabili« toži — »Kmetski list«. Kaj, ali g. Radič, ki je bil vendar ludi minister, ni mislil nič .na kmeta? Ker je »Kmetski list« za kmete, je izpolnil vsako kolono s črnogorskimi princi. Na pomoč jim je prišla Še Trboveljska družba. Tako je od prve do zadnje črke vse številke samo divje natolcevanje. — Kaj mislite, gospodje radičcvci, da vam bo to kaj pomagaio? Ali veste, kako ste divjali leta 1023.? Pa je samo ostanek reši! g. Puclja, Letos ga ne bo! Resnica pa je, kar pišete': »Pokvarjena gospoda jc in ostane pokvarjena.« Kdor laže, je gotovo pokvarjen. — Kdor hoče vedeti, zakaj ta stranka na Slovenskem propada. naj si ogleda samo volivno številko slovenskih radičevcev in zve dovolj. m cesic ln mostove v Sloveniji je SLS izposlovala 2*9 milijonov; koliko SDS? je SDS naredila m državo. »Najprej in predvsem ni res, da bi bila grupa samostojnih demokratov sploh kdaj žrtvovala velikim narodni m_in'3raavniin interesom, le. en sam, pa tudi n&jmalenkostne jš i svoj strankarski interes, ampak jo gotovo samo nasprotno, da je njen še! kot minister za prosveto najbrezobzirneje preganjal svoje politične nasprotnike na očhidno in sigurno škodo državnih in prosvetnih interesov. V tej smeri je bil on popolnoma brezobziren tudi napram svojim zaveznikom v vladi, radikalom, in tako njegovo delo je povsod, posebno pa v prosvetnih krogih izzvalo splošno ne, jevoljo. Ko je bilo treba urejevati splošne državne razmere v prvi dobi takoj jx> veliki svetovni vojni, grupe samostojnih demokratov sploh še ni bilo. Ta. stranka, v katero so sprejeli vsakega brez ozira na njegovo politično prošlost, jo nastala kasneje, pa se jo lc vsled slučajnih okoliščin za nekaj časa dokopala do oblasti in napravila takrat i narodu i državi ogromno škodo. 0 tej temi bi se lahko napisale cele knjige. Tako piše glavno glasilo radikalne stranke o SDS. Radikali SDS dobro poznajo, saj so z njimi delali več let. Sedanje pisanje in to napadanje je najboljši dokaz, da Pribičevič med radikali nima nobenega prijatelja več in da je popolnoma osamljen. SDS je posušena veja, na našem političnem drevesu, ki s ccloto nima nobene zveze več. »Državotvornost« je bila najbolj prosti-tuirana beseda v besednjaku SDS. - Z državotvornostjo« je zagovarjala SDS Orjuno in njene zločine, ubijanje, težko telesno poškodbe, streljanje in napade, vse radi državotvornosti in za državotvornost. Kdor ni bil SDS, ni bil državotvoren. iiadi državotvornosti je flioral sedeti na Bleivveissovi cesti dr. B a 11 i č iu v Mariboru dr. P i r k m a j e r. Radi državotvornosti je izgubila Ljubljana svojega župana, čeprav jc bil jugoslovanski dobrovoljee. Ratli državotvornosti je SDS preganjala naše učitelje, profesorje in uradnike. Radi državotvornosti je izdala Obznano. Z državotvornostjo je SDS zagovarjala prevelike davke, davčno rubežni in vse gospodarsko izmozgavanjo Slovenije. Državotvornost je SDS tako nesramno zlorabljala, da se je med ljudstvom res že začelo širiti mnenje, da. v SHS res le še tisti nekaj velja, ki tako :>dela« za državo kakor SDS. Ker se je tako >delo« poštenim ljudem gabilo, je ta zloraba državotvornosti šjrila in povzročala nezadovoljnost z državo. Sedaj, ko je SDS na tleh, je tudi njena državotvornost izginila kakor peaia, ki jo je otrok napihnil iz milnice. Kadarkoli SDS udari še na to struno, doživi in izzove novo bla-mažo. Tako odgovarja glavno glasilo radikalne stranke na proglas SDS sledeče: Belokranjskim kmetom. »Kmetski list« divja proti ministru dr. Kiilovcu, ker )e postavil v Crnbmlju za okrajnega kmet. referenta inž. Hvastjo. »Kmetski list« zmerja g. Inženerja s tujcem, Belokranjski kmetje pa vedo, da jc in-žener Hvastja kmetskih staršev sin it kamniškega okraja. NaS novi okrajni kmotijski referent je najodličnejšc kvalificiran kmotijski strokovnjak. V svojem dosedanjem delu jc žc pokazal, da je to eden najboljših dclavcev za kmetijstvo, kar jih v Sloveniji sploh imamo. Belokranjski kmetje smo ministru df. Ku- lovcu hvaležni, da nam je poslal tega odličnega strokovnjaka, ki je povzdigi kmetijskega gospodarstva tako nujno potreben. Hujskače v 'Kmctskem listu« pa odločno zavračamo in izjavljamo, da bomo ravno radi tega napada tem zvestejše volili našega kandidata dr. Ku-lovca in prof. Jarcal SPLOŠNA OBSODBA DELOVANJA RADI~ ČEVSKE ČEKE V SLOVENIJI. r Belgrad, 7. sept. (Izv.) Belgrajska javnost in belgrajskl listi obsojajo atentat na poslanca Sušnika. Prepričani so, da gre zn natančno izdelano Bgitflcijsko motodo od strani vodstva v Zagrebu in Ljubljani. Delavsko zavarovanje se bo l7knlicaln I To Je usPeh SLS, ki je izvojevala IfaUUiPdlU • zakonito pooblastilo za izboljšanje delavskega zavarovanja! Dr. Korošec v Brasiovčah Sledeč pozivu krajevne organizacije SLS v Brasiovčah, se je g. dr. Korošec v torek popoldne odpeljal tjakaj na shod. Na Polzeli so ga prisrčno pozdravili obl. poslanec in pol-zelski župan g. Mešič, namestnik okrajnega kandidata g. Kronovšek ter tajnik krajevne organizacije SLS na Polzeli z več somišljeniki. Zvečer ob osmih je nabito polna dvorana novega društvenega doma v Brasiovčah z entuzijazmom pozdravila načelnika stranke, ki je poročal o političnem položaju z ozirom na predstoječe volitve. Impozanten shod je otvoril predsednik braslovške krajevne organizacije g. Novak s prisrčnim pozdravom na g. načelnika. Nato je g. dr. Korošec v skoro dveurnem mirnem in stvarnem govoru po-Jtazal stališče SLS do naše zunanje politike, tolmačil vsebino in nepregledne dobre posledice tako zvanega blejskega pakta ter v vzneseni besedi pozival k ustvarjajočemu delu vse poštene elemente vseh strank. Njegov govor so zborovalci sprejeli s tako iskrenim odobravanjem, kakor ga more biti vredna le poštena in do srca govorjena beseda. Po zaključku shoda je neki mladič s Polzele zahteval pojasnila o vprašanju črnogorskih princev. Dr. Korošec je vprašanje mirno in tako odločno odgovoril, da je interpelant hitro poiskal vrata in izginil v noč. Promptni odgovor načelnika stranke je izzval med zborovalci dolgotrajne ovacije g. načelniku. Shoda se je udeležilo kljub delavniku in oddaljenosti nekaterih vasi nad 300 ljudi. Eden je prišel celo štiri ure daleč. Anogo zborovalcev je prišlo tudi s Polzele, z Gomil-skega in z Vranskega so se pripeljali z avtobusom. Shod sam je napravil na zborovalce globok vtis in ni dvoma, da je mnogo pripomogel, da se gornji del Savinjske doline še tesnejše oklene svoje stranke in v nedeljo brez oklevanja in polnoštevilno voli 1. skrinjico. Primorci iri SDS. »Jutro« vabi Primorce, da volijo SDS. V tem smislu deluje te dni nek gospod, ki meni, da ima med Frimorci simpatije, ki jih nima niti v lastni stranki. Pri tej priložnosti bo prav, da se vsak Primorec spomni SDS na njeno ljubeznivo postopanje z ubogim Primorcem v tistem času, ko je imela SDS vso oblast v rokah in bi bila najlepša priložnost, da svojo ljubezen do Primorcev, ki bivajo sedaj pri nas, v dejanju pokaže. V najzakotnejši vasi Papeži na Kočevskem je učiteljeval ubog primorski rojak Von »in a. Tedaj je bil prosvetni šef g. dr. Pavel Pestotnik, nadzornik v Kočevju pa goreči esdeesar Betriani. Tega ubogega učitelja Vončino je neki Volivci! ZADNJE DNI BODO NASPROTNIKI, ZLASTI SDS IN SKS UPORABILI VSA DOVOLJENA IN TUDI NEDOVOLJENA SREDSTVA, DA BI VAS PREMOTILL NE STRAŠITE SE NIČESAR! NE DAJTE SE PREMOTITI OD NIKOGAR. 11. SEPTEMBRA VSI NA VOLIŠČE! VSE KROGLICE V SKRINJICO DR. KOROŠCA. orožnik naznanil, da je premalo državotvoren. SDS se je tedaj s tako ognjevitostjo »potegnila« za primorskega rojaka, da je vsled naj-nedolžnejše pripombe v zasebnem razgovoru dobil dekret, da je kot nadležni tujec izgnan iz območja kraljevine SHS in mu je bilo prepovedano bivanje v naši državi. Dobil je ukaz, da naj odpotuje v Julijsko Benečijo nazaj k fašistom! Pri celi aferi je pa bilo najlepše še to, da je bil g. Vončina, dasi je že dolgo bival na Primorskem, vendar še pristojen v Ljubljano. Ta škandal je tedaj dvignil v«o deželo, zlasti vse primorske Slovence k p-otestu. S!cer pa Primorci dobro vedo, da je največja njihova raščitnica -<-^dno bila Slovenska ljudska stranka. Za pocenitev favne razsvetljave je poskrbela Siov. Ijud. stranka z ukinjeniem trošarine na žarnice, ki jth nabavljajo občine za razsvetljavo ulic. Glas državnega uradnika Priobčujemo pismo državnega uradnika, ki smo ga včeraj prejeli: »Če se obračam na cenjeni naslov c tem pismom, se boste najbrže začudili. Globoke besede, katere ravnokar čitam v »Slovencu«, so bile spregovorjene na shodu dr. Korošca v Kamniku — to je, kar mi je spontano potisnilo v roke pero. Besede so odjeknile v moji notranjosti. V »dvorski« restavraciji, kamor sem bil vabljen od neodvisne gospodarske liste, sem brez obotavljanja podpisai predloženo listo; navdala me je sladka zavest maščevanja, ko sem videl, da se podira širok pas kitajskega zidu, s katerim so se obdali gospodje »mladini«. Za ta čin sem pričakoval, »vničdevanje« in zasmeh baš v »Slovencu« oz, od SLS. Kakor ti mladi narrednjakš, tako se ogib-lje danes znane klike v Ljubljani sploh vse, kar še pošteno misli in čuti. To je si'ovit notranji razkol, a zdrav je. Danes prihaja to, kar je moralo priti. Te nepričakovane besede, izgovorjene od g. dr. Korošca, so vam pridobile veliko glasov, o katerih do sedaj niste vodili računa. Jasno mi je postalo, kje je absolutna poštenost in dobra volja. »Danes prihaja to, kar je moralo priti.« Kako globoke, kako usodne se zdijo meni te besede! Ali je slučaj, da se zgodovina ponavlja — ka li? V mladosti vnet nacijonalist, do nedavna Vaš politični nasprotnik, nato trezen opazovalec, sem sedaj istih misli, kot voditelj SLS, in bom deloval tudi sam na to. da se bodo udejstvile v praktičnem življenju. Rabil sem besedo »maščevanje«. Proti komu? Ne proti posameznikom, pač pa proti skupini, ki nevede ali celo zavestno zastopa v javnem življenju za vsakega posameznika škodljive nazore. Kdor ns veruje v škodljivost, ker se ista statistično ne da dokazati, jo utegne sam na sebi okusiti. Želeti in delati je na to, da bo nepotrebnih žrtev čim manj. To pa -je mogoče le, če pade SDS!« „S srčno boljo" so glasovali za zakon o zaščiti države. Tako pravijo samostojni demokrati v številnih brošurah, s katerimi sedaj kar bombardirajo delavstvo, ono delavstvo, ki so ga poznali prej samo tedaj, kadar je bilo treba vršiti nad njimi kako nasilje in ki ga potrebujejo tudi sedaj, da jim napolni volivne skrinjice. Delavstvo se te j, pozni in hinavski > srčni boli< lo smeje. Ta sentimentalen izliv demokratskih čuv-stev zr delavstvo je obenem tudi dokaz, kako dobro pozna delavstvo delo SDS proti njemu in kako se SDS tega zaveda. Naj si SDS nikar ne domišljuje, da bo tej »srčni boli« nasedel le en sam delavec! Po 11. septembru pa bodo morali konštatirati, z resnično srčno boljo, da jim sedanja namišljena »srčna boR ni prav nič pomagala- Sprejem vesftfalskih Slovencev - ^klerikalna" prireditev. Maribor, 7. septembra. Tako se sedaj izgovarja »gosposka« demokratska stranka, ki bi se vsaj zdaj ob času volitev že tudi smela ozreti na delavstvo, posebno še na slovensko delavstvo, ki je došlo na obisk v domovino. Ko smo zagledali na večera pri Gotzu mestnega podžupana in oblastnega predsednika SDS g. dr. Lipolda, o čemer smo tudi poročali, smo bili mnenja, da je s tem prireditev izgubila »klerikalni« značaj, pa, kakor »Večernik« piše, ga le ni. Pa kaj moremo mi za to, če veliki župan ni od SDS, če mestni župan ni od SDS, če zastopnik škofa ni od SDS, če voditelji delavskega izleta niso od SDS in da potem izgleda vse tako »klerikalno«. Je že tako, ljuba SDS, da bo v bodoče marsikaj in najbolje, da vse, tudi vsa-ka taka prireditev — brez SDS. G. dr. Pivko je bil itak zadržan vsled politične borbe, zakaj se potem še hudujete? Če pa ne bo izvoljen, bo imel čas reprezentirati SDS. Posebej pa še in osebno je ta demokratski listič napadel ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru g. monsignora dr. Antona Jerov-ška, češ, da je v svojem nagovoru agitiral za »Slov. gospodarja«. Resnici na ljubo moramo povedati, da je g. dr. Jerovšek ponudil vest-falskim Slovencem vse knjige in časopise, ki izhajajo v Cirilovi tiskarni za izredno ugodno ceno, samo da morejo s pomočjo slovenskega čtiva ohraniti svoj jezik tudi v daljni tujinL Višek vsega večera je bila ravno njegova ponudba, da ho Cirilova tiskarna dala slovenske abecednike na razpolago za slovenske šole v Nemčiji. Sam g. dr. Lipold je izrarf! začudenje, ko jo slišal nemškega duhovnika, ki j*> 7 slovenskem jeziku sporočil, da vodijo nemški duhovniki žo eno tako slovensko šolo i in da ustanovijo sedaj že drugo! Toliko o netaktnem pisanju demokratskih listov o priliki obiska vestfalskih Slovencev. S tem pisanjem so demokrati zopet pokazali, da jc z njimi nemogoče niti v narodnoobramb-nem oziru kako sodelovanje, ker povsod iščejo le »farbo ', nikjer pa ne stvari same! Tak je bil in je ves njihov prqsluli nacionalizem na naši narodni meji sploh in čim prej bo konec tega »nacionalnega« SDS klikarstva in monopola, tem bolje za narod in državo. Zasedanje društva narodov. v Ženeva, 7. sept. (Izv.) V ltuloarjih Društva narodov sc danes razpravlja samo o enem predmetu: o nastopu Holandije za idejo varstva miru po ženevskem protokolu. Čuje se tr-j ditev, da je nastop Holandije samo bojna obramba Nemčije proti poljskemu načrtu. Poljaki pa pri tem odklanjajo vsako zavratno misel; svojo idejo so že dogotovljeno prinesli i s seboj iz Haaga in so z njo hoteli rešiti prave naloge Društva narodov. Usoda holandskega | predloga je menda žc zapečatena, ker imajo j velesile majhno večino. Stališče Francije ni popolnoma jasno; pri vseh sklepih gre Francija z drugimi velesilami, glede poljskega in holandskega predloga pa svojega stališča ni popolnoma odkrila. Prvi odgovor velesil na holandski predlog bo dala Anglija. Glavne misli odklonilnega Chamberlainovega odgovora so že znane: Anglija je za svetovni mir dala že dosti garancij, in te garancije so zadostne, če je volja udeležencev po miru pristna, če pa ni pristna, pa tudi nov pakt ne bo pomagal. Vsekakor je čudno, da 50 narodov zagotavlja svojo voljo po miru, obenem pa neprestano kriči po novih varnostih. Če zborovanje hoče sprejeti novo resolucijo, nima Anglija nič proti temu, ako bo sklep soglasen, Anglija pa zase ne bo pristopila k nobenim novim dogovorom v smislu ženevskega protokola. v Ženeva, 7. sept. (Izv.) Današnja plenarna seja Društva narodov se je začela ob 10.20. Prvi je govoril finski delegat Erich za poljski predlog, estonski zunanji minister Akel pa se je holandski resoluciji izognil. Zunanji minister Latiške Zeolen je mnogo razpravljal o ženevskem protokolu. Današnji položaj je primerjal s položajem leta 1913., ker so Iste sile, ki so takrat položaj tirale v vojno, tudi danes zopet na delu. Na vsem svetu se , čuje govoriti samo o bombažu, petroleju in kavčuku in hvalijo se zopet stare politične metode, tako da se ni čuditi, da je velika večina vojaških proračunov Evrope zopet dosegla vsoto 1443 milijonov dolarjev, t. j. natančno toliko kakor 1. 1913. Vendar pa strupeni plini in električno vodeno orožje v bodoči vojni ne morejo dati niti velesilam varnosti, ker bo ves evropski kontinent in ves svet poginil v strašnem vrtincu bodoče vojne. Če se res se^ stavi vsaj nekoliko praktičen progrum za raz-oroževanje, potem je upati, da se bo tudi velika vzhodnoevropska država, ki danes ni član Društva narodov, pridružila takemu dogovoru. Govornik pozdravlja holandsko resolucijo. Zadnji govornik je bil švedski zunanji minister Loefgren: Javno mnenje vsega sveta si želi program in temeljna načela za vodstvo politike po organih Društva narodov pri poj sredovalnih vlogah po čl. 11. pakta. Rešitev problemov, ki se danes mirno lahko razprava lja, se ne sme vedno odgajati. Zdi se, da nameravajo ministri velikih držav govoriti šele na koncu debate. Poljaki, ki se bojijo, da bi jih Holandska ne prehitela, so svoj predlog formulirali vče-i raj zvečer. Poljski predlog ni tako obsežen, kakor holandska resolucija. V glavnem se omejuje na to, da sproži popolnitev čl. 15. pakta s tem, da se vojna proglasi kot nezakonita. Svoj načrt so še včeraj predložili 20 delegatom, in sicer posebno delegatom Mala antante in baltiških držav ter o tem obvestili tudi Brianda. Trdijo, da je teh 20 glasov za nje gotovih, o čemer pa se mora dvomiti vsaj, kar se tiče te ali one baltiške države. Stališče Francije se je danes dopoldne oficijelno takole obrazložilo: Francija je sicer kot prva država podpisala ženevski protokol, potem pa je v soglasju z drugimi velesilami podpisala tudi lokarnski pakt, ozirati se mora na novo situacijo, ki je iz tega nastala. Briand ima go- Edina stranka, ki je res mnogo storila za olajšanje stanovanjske bede, je bila SLS! Otrok z dežele. (Romunski spisal Cezar Potrescu.) Če sem še tako silil, vendar nisem mogel pregovoriti kmeta Ilij-e Chiorula, da bi sedel za hip na stol, medtem ko sem jaz pisal priporočilno pismo. Stal je pri mizi in veno-mer zrl na papir. Gotovo se je zdelo njemu, ki ni bil vešč pisanja, da so črke kakor skrivnost brezvercev, in se me ni upal motiti. S svojimi velikimi, poraslimi rokami je mečkal klobuk in večkrat opominjal svojega sina. A fantu ni bilo nič sitno. Ogledoval si je slike, police, otipaval kipce in vse opazoval z začudenimi, žejnimi očmi. Naskrivaj sem zrl nanj, kako je boječe otipaval knjige in albume. Ko sem napisal pismo, katero je Chiorul zavil v ruto, dal v denarnico in vtaknil za pas, sem odšel z njima iz hiše, da ju še nekoliko pospremim. Pod lipami, s katerih so padale deževne kaplje, sem pridržal korake, dal kmetu še nekaj nasvetov in mu obljubil, da bom pomagal fantu v dobi njegovega šolanja. Genile so ga moje besede, da se mi je jecljajo zahvaljeval. FanliČ je skakljal pred notna bos in brez fvkriti, s palico je otresavnl kaplje z vej, da murna je škropilo v oči in naju zbudilo iz misli. Ta zdravi, preprosti fantič, ki ni še nikoli odšel delj od očetove hišice ko pišče izpod gorkih peruti matere, bo jutri brezpogojno vržen v življenje. V neko vzgojevališoe v Yassy bo prišel, kamor so ga sprejeli zato, ker je tako izlx>rno napravil izpit. Že čez nekaj dni bo tičal- v vijaku skrbi in dolžnosti, iz katerih se ne lx> nikdar več iz/kopal. Z mojim pismom mu bo malo pomagano. V svojih rožnatih letih niti slutil ni, kaj ga še čaka. llija mi je še in še zatrjeval, kako da je vesel in kako da ga obenem skrbi. Učitelji so se kar čudili, kako je Peterček daroviL V družini teh zdelanih in skromnih ljudi je bil Peterček res nekaj izbornega, je bil kakor krasni cvet sredi plevela, saj mi je oče dejal, da niti on niti žena nimata nobenih posebnih zmožnosti. Ta otrok pa je bil pravi dar božji. Dosti veselja jim«' bo pripravil. V svojem brez-solnčnem življenju sta veliko upala od njega. Tam v šoli, v družbi samih gosposkih sinov se bo navadil boljšega reda in ga bodo pozneje, ker bo izobražen, tudi dragi slojd vpo-števali v svoji sredi. Vse to mi je pripovedoval llija in žvečil bilko, ki jo je utrgal ob stezi. Med govorom je prisrčno zrl m svojega ljubljenca, ki se tu sredi polja niti ni zmenil za naju in nc po- mislil na jutrišnjo šolo. S sklonjeno glavo sem šel zraven in poslušal spoved in načrte očeta. Časih sem se spomnil mrzlega zavoda, ki zamre smeh v njegovih hodnikih, čim se prikaže mračni pedagog. Mislil sem na dolge večere, ko se sklanjajo zaspane glavice gojencev nad zamotanimi nalogami. Mislil na zvonec, ki zbudi otroke rano zjutraj, ko so sanje najlepše. Občutil sem bolečino, s katero bo zrl otrok z dežele skozi okno, 1«) bo solnce zahajalo in se bo morda megla sipala na mesto. Fantič se lx> naslonil na okno in bo poln hrepenenja, ko bo zagledal hribe, motne obrise trdnjave iu kolodvor, Iti je podoben beneškemu dvorcu, ker je ves v rdečih, modrih in zelenih lučkah, katere žarijo ob tiru. In kadar bo zapiskala lokomotiva in se bo izmotal vlak kakor neskončna plazeča so žival, tedaj bo zahrepenel osiroteli gojenec po njivah in travnikih in oroSenih stezicah kakor po izgubljenem raju. S kakšnim studom so bo povrnil k Pitngorovemu izreku in k Euklidu! Rognnje dobro hranjenih in gosposko oblečenih součencev mu bo še bolj zakrk-nilo srce. Spoznal bo potrpljenje, a spoznal tudi nevoščljivo«t in sovraštvo. Sin TI i je Chiorula, ki ga ob nedelja h ne bo pričakovala v »prejemnici nališpana in v dragoceno krzno aavita masna, bo dozorel med tujimi iu mrzlimi stenami zavoda kakor kale ponosen ujetnik. Kadar se bodo v praznikih dvorane iu hodniki izpraznili iu lx> vsak od lx)ljših tovarišev odšel za nekaj ur domov, kjer ga bodo sprejeli svojci v vsej domačno, sti in prisrčnosti, tedaj bo ždel otrok sužnja v dve gube na svoji klopi, ga bo strah samote in se bo prvikrat zamislil v težke misli o pomenu življenja... Žalost me je obšla v teh mislih in nemo- goče mi je bilo veseliti se z očetom. • ♦ • Davi sem ju videl, kako sta se odpeljala. Voz se je okorno pomikal po poti navzgor. Mali se je s culico v roki oziral nu se. dežu, da bi še enkrat pogledal nazaj. Solnce je prodrlo skozi belkasto meglico iu skoraj je razsvetlilo bele hiše, vrtove in pozlatilo kupolo na cerkvi. Mali se je nemirno vrtel na deski in hlastno požiral razgled na vas, dokler ni krenil voz na stran... KUPUJTE SREČKE II, STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek rfla »Stadion«, Din 160.000___ k tovo simpatije /.a idejo predlagateljev, ostal bo pa v eni črti z Jokaruskimi silami. v Ženeva, 7. sept, (Izv.) Popoldne je na zborovanju Društva narodov prvi govoril kolumbijski delegat Urritia. Pečal se je posebno z juristično misijo D. N. za kodifikacijo mednarodnega prava, od katerega pričakuje zelo ugedno vplivanje na varnostno vprašanje. Tudi danski delegat Moltesen in švedski zunanji minister sla govorila za kodifikacijo in izjavila, da ves napredek na potu razoroževa-nja ojačuje varnost držav in garantira svetovni mir. Japonski delegat Abači, ki se je izmed članov sveta prvi udeležil debate, je govoril o problemu razorožitve ter izjavil, da četudi danes ni mogoča popolna rešitev tega problema, da sc mora pozdraviti tudi delna rešitev, ker bo vedno omilila napetost. v Ženeva, 7. septembra. (Izv.) Briand jn Chamberlain se bosta nocoj še enkrat posvetovala o poljski resoluciji. Gotovo pa je, da so se države Looarna zedinile, da bodo same skupno zavzele stališče, o čemer bosta že jutri popoldne govorila Paul Boncour in Chamberlain. Dr. Stresemann bo menda šele pojutrišnjem govoril. Velesile bodo v generalni debati v ospredje postavile poljsko resolucijo pred holandsko. Chamberlain sicer še vedno močno ugovarja tudi poljski resoluciji, verjetno pa je, da se bo še dalje omilila, da bi s tem holandska resolucija odpadla. v Pariz, 7. sept. (Izv.) »Petit Parisien* poroča o vsebini poljskega predloga; V utemeljitvi se najprej izjavlja, da je velika ovira za organizacijo varnosti bilo vprašanje sanfccij in definicije napada in napadalca. Situacija se je še poslabšala vsled odpora proti splošni obligatorični ureditvi postopka razsodišča. Sedmo zborovanje Društva narodov je sprejelo resolucijo, v kateri se priporoča ojačenje in pomnožitev regijonalnih razsodiščnih pogodb. Sedaj naj sc izpopolni vrzel v čl. 15., da se ustvari atmosfera, ki bi bila ugodna za ojačenje varnosti in mirovnih garancij. Ta varnost in mirovne garancije se morajo nanašati na vse člane Društva narodov brez izjeme. Temelj razsodiščnega postopka in polje za njegovo porabo se lahko razširi. v Pariz, 7. sept. (Izv.) Sauervvein izjavlja v »Matinu«, da pomenja holandski nastop dvorno revolucijo malih držav v Društvu narodov proti velesilam- Eden njihovih najpomembnejših zastopnikov je včeraj rekel po holandskem govoru: »Ne moremo vedno prihajati v Ženevo, samo da bi zopet vprašali, kaj hoče storiti Anglija- Ako se hočejo velesile še nadalje samo med seboj sporazumevati in z nami igrati igro, naj delajo tako dalje, kakor so delale pred vojno in naj nas nikoli ne kličejo v Ženevo v število 47 držav.« Sauervvein meni, da je angleški odpor proti poljskemu in holandskemu nastopu smatrati ko nezlomljiv. iZato pa dvorna revolucija malih držav še ni brezupna On misli, da se bo Briand sedaj pridružil poljskemu načrtu, ki je »veliko bolj sentimentalen kakor holandska resolucija«, »ki jasno in nedvoumno zahteva vrnitev k politiki splošnega miru«. »Petit Pa-risien« tudi misli, da bo z ozirom na holandski sunek in sporazum malih držav Briand bolj popustil, kakor je prvotno nameraval, da imajo torej milejši poljski predlogi največje upanje na uspeh. S holandskim govorom so bile velike države Locarna napadene in potisnjene v obrambo. Dnevne norice Konferenca Male anfante. v Ženeva. 7. septembra. (Izv.) Konferenca Male ant ante se bo po najnovejših vesteh vršila v petek in soboto. V nedeljo ali ponedeljek se dr. Marinkovič že vrne v Belgrad. Evharisttčni kongres v BolognL ž Rim, 7. sept. (Izv.) Na letošnji evhari-stični kongres v Bologni je prišlo čez 80 škofov in nadškofov. Papež je poslal na kongres kot svojega zastopnika kardinala Boggiani. Cerkvene in fašistične oblasti so kardinala sprejele zelo slovesno. Ob sprejemu je vojaška godba igrala kraljevo in evharistično himno. Po celem mestu plapolajo zastave. Ponesrečen polet preko Oceana. v New York. 7. septembra. (Izv.) Ameriško letalo »Old Glorie«, ki je včeraj odplulo iz Amerike, je danes menda okoli 1000 km od ameriške obale ponesrečilo. Prvo poročilo se glasi, da sta dve ladji sprejeli klice SOS na pomoč. Ti klici so nekaj časa bili zelo močni, poleni so postali slabejši in so končno naenkrat utihnili. Smatra se, da je letalo padlo v morje. ž Rim, 7. sept. (Izv.) Na mesto, kjer naj bi se bilo potopilo letalo »Old Glory« je prispelo več ladij. V Rimu so se vršile velike priprave za sprejem letalca. Vsled poročil o nesreči pa je zavladala med meščanstvom velika potrtost. v London, 7. septembra. (Izv.) Piaornika »Transilvanija« in »Carinama« sla z največjo hilrico odplula na kraj nesreče. Transilvanija« je bila od kraje nesreče oddaljena 180, »Carmanija pa 170 milj. v New York, 7. septembra. (Izv.) »Tran-silvanija< in »Carmania« še nista dospeli na kraj nesreče, odkoder se je javljalo letalo >01d Glorie«. Ker je morje mirno, se smatra, da bo še mogoče rešiti letalo. v London, 7. sept. (Izv.) >Excelsior« poroča iz Newyorka, da je uradnik »Brooklyn Times«, ki se nahaja na ladji »Transilvanija« na potu v Evropo, sporočil svojemu listu, da je parnik prišel na mesto, ki ga je letalo s svojimi klici na pomoč označilo, da pa se doslej ni našla nobena sled za letalom. Iščejo ga še naprej. LETALSKE VESTI. v London, 7. septembra. (Izv.) Ob 1. uri SO minut angleškega časa je letalo »John Carling« z letalcema TuUijem in Medehalfe-jem odletelo od Harbour-Grace v London. v Pariz, 7. septembra. (Izv.) V javnosti se javljajo vedno večji protesti proti poletom preko oceana. Izjavlja se, da so taki poleti popolnoma brez smisla. Coir je razpisal glasovanje med čitatelji, ali .so za ali proti takim poletom. v Dunaj, 7. septembra. (Izv.) Danes popoldne je na letališču v Aspernu pri neki poskusni vožnji padel iz letala policijski svetnik idr. Karel Mikič, znani bivši avstroogrski vojni pilot Ostal je na mestu mrtev. in hrana najširših množic so proste trošarine: kavni nadomestki, riž, sveče, karbid; cena soli se zniža za pol dinarja pri kilogramu — po prizadevanju Slov. ljudske stranke! Afera Gajjda. v Praga, 7. sept- (Izv.) General Gajda je v nekem intervjuju trdil, da ga je zunanji minister dr. Beneš hotel zavesti do izvedbe nekega ustavnega oktroaja, da pa je Gajda to odklonil in poročal svojemu predpostavljenemu ministru Stribrnemu. Ta oktroa je bil mišljen tako, da bi dr. Beneš socialistični parlamentarni večini na protipostaven način zavaroval obstoj ter si je hotel potoni Gajde zagotoviti pristanek vojske. Dr. Beneš izjavlja, da so te navedbe popolnoma izmišljene. Smatra, da mora na to obširneje odgovoriti, ker se ta trditev Gajdova širi tudi v inozemstvu. Z Gaj-do je bil sanjo enkrat skupaj in z njim govoril med štirimi očmi pred nekaterimi leti, ko se mu je Gajda predstavil. Ta pogovor pa je trajal komaj pet minut. V ostalem je sicer z Gajdo večkrat prišel skupaj pri oficijelnih prireditvah, nikoli pa ni govoril z njim brez prič, posebno pa ne o politiki. Rekel je generaloma Syrovemu in Čečeku, vojnemu ministru Udržalu ter šefu francoske vojaške misije, generalu Mittelhauserju, naj pazijo ua Gajdo, ker bo poskušal v vojsko spraviti politiko. Proti njemu je že od vsega početka imel veliko nezaupanje. ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI KOMUNISTOM. v London, 7. sept. (Izv.) Na kongresu angleških strokovnih zvez je bilo glasovanje o revolucijonarnem akcijskem programu manjšinskega pokreta, to je komunistov. Program je bil z veliko večino odklonjen. Za program jc bilo oddanih 148.000 glasov, proti pa 3 mil. 746.000 glasov. To glasovanje kaže, da se angleška delavska stranka hoče oprostiti vsakega komunističnega vpliva. Poročevalec generalnega sveta strokovnih zvez je priporočal, da se ukinejo vsi stiki s sovjetsko-ruskim delavskim pokretom. KK1ETJE! Pri prevzemu posestev boste plačevali namesto le 4% prenosnih taks, ponekod še manj; za to je poskrbela SLS. Damam, ki ljubijo posebno lepoto in moderno izrednost priporočamo fvrdko Fran Lukič, Stritarjeva ul. 9 da si ogledajo krasno zalogo modernih damskih plaščev. (Vsak zase originalen model.) V zalogi vse moderne barve. Dalje občudovanja vredne lepote v damskih oblekah. Reklamne cene. it Somišljeniki. Po celi deželi trosijo radičevci vabila, v katerih vabijo naj bi volivci nasedli na SKS Hm. V tem oklicu sc usti proti nasilju. Njih pristaši pa so ubili Ta> lana. Njih pristaši so napadli poslanca Suš-nika. Tako njih vabilo laže samo sebi. —f-Opozorite na to vse volivce, ki prejmejo radi-čevsko vabilo. it Zaupnike SLS prosimo, da nam v nedeljo zvečer takoj iz vseh volišč brzojavno ali teleionično sporoče izid volitev. Vsi brzojavni in telefonski uradi so odprti celo noč. Telefonska številka »Slovenca« je 2050 ali 2887. Na brzojavkah zadostuje naslov; Slovenec, Ljubljana. Uredništvo »Slovenca«. it Umeščen je bil včeraj 7. septembra na župnijo Čatež ob Savi g. Mihael Kmet, doslej župni upravitelj v Vel. Poljanah pri Ribnici. it Vpisovanje na zagrebško vseučilišče sc prične 25. septembra in traja do 1. oktobra-L oktobra pričnejo izpiti, 16. pa redna predavanja- it Vpokojitev, Kakor smo zvedeli, je profesor na zagrebškem vseučilišču dr- Vinko Kriškovič definitivno vpokojen. it Spremembe v slovenski frančiškanski provinciji. Pod tem naslovom je zadnjič pomotoma izostalo, da je frančiškanski župniji Sv. Trojica v Slov. goricah prideljen za kaplana in kateheta P. Rupert Suhač. *k Prosvetni dan za Savinjsko dolino ob priliki blagoslovitve novega društvenega doma v Braslovčah, v nedeljo dne 18. septembra se bo vršil po sledečem sporedu: 1. Ob 15. uri sprejem prevzvišenega g. škofa dr. Karlina pred društvenim domom, nato blagoslovitev. 2. Govor zastopnika Prosvetne zveze v Mariboru in govor zastopnika Kat. prosvetnega društva v Braslovčah; deklamacije in pevske točke. Po tem sporedu koncert velenjske rudarske godbe na vrtu društvenega doma z prosto zabavo. Vabljena vsa sosedna prosvetna in orlovska društva. iz Zasirupljenje z gobami v Rožni dolini, ki ima za posledico dva smrtna slučaja, je nastalo, ker je dotična družina zamenjala strupeni kukmak (glej Ante Begovo knjigo »Naše gore« sliko št. 21 in 21 a z užitnimi kukmaki slika št. 18, 19 in 20). Kdor ima Ante Begovo knjigo iu primerja opis s sliko, nikakor ne more zagrešiti zamenjave, ker so opisi in slike za vsakega popolnoma jasni. Kratek posnetek iz Ante Begove knjige se n. pr. glasi: »Zanesljivi znaki, po katerih ločimo to strupenjačo od užitnih kukmakov, so sledeči: Lističi so vedno beli (pri užitnih kuk-makih pa so rožnati ali rdečkastorjavi). Ko-cen je pri tleh v obliki hruške odebelel ter tiči vedno v kožnati lupini. (Užitni kukmaki nimajo nikoli pri tleh take lupine). Meso je belo ter diši nekako po surovem krompirju. Okusa ni baš neprijetnega, kar je že marsikoga zapeljalo. Raste v v6eh gozdih in grmpvju od rane pomladi do pozne jeseni. To je najhuje strupena goba, ki zahteva največ smrtnih žrtev (najmanj 90 odstotkov vseh zastrupljeni po gobah). Zastrupljenje je posebno nevarno zato, ker začne strup delovati šele 12—20 ur po zaužilju, ko se je raz-lezel že po krvi, ter je pomoč navadno že prepozna. Kdor pazi na tu navedene znake in razlike, ne more zamenjati strupenjače z užitnimi kukmaki.« Slučaj v Mariji Devici v Polju se tiče zamenjave vražjega gobana v knjigi slika št. 3 z užitnim gobanom št. 1. Strup vražjega gobana deluje takoj p>o za-vžitju, ako je blizu zdravniška pomoč so smrtni slučaji redkejši. Lepa Ante Begova knjiga je najbolj zanesljiv vodnik za slovenskega gobarja, ne manjka naj torej v nobeni privatni in javni knjižnici. Šole in prosvetna društva naj si knjigo takoj omislijo. Cena je silno nizka in znaša za vezan izvod samo 50 Din, četudi nudi poleg popisa nad 70 tabel naših gob v naravnih barvah. it Na Kredarici poročena sta bila v torek 6. t. m. zjutraj ravnatelj Osred. mlekarn v Ljubljani g. Alojzij Obersne in gdč. Tilka Hafner, trgovčeva hčerka iz Krope. V Kapelici Triglavske Marije, katero so oskrbnik koče g. Arh in turisti Dunajčani okusno okrasili, ju je med sv. mašo poročil nevestin brat g. Jernej Hafner, župnik v Starem trgu pri Ložu, pred pričama g. kaplanom Babšekom in učiteljem g. Francetom Hafnerjem. Gostje iz Krope in Slov. Bistrice so ženitovali 5., 6. in 7. t. m. v triglavskem pogorju. Novoporo-čencema čestitamo! •k Dr. Krekova meščansko - gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani prične šolsko leto 1927.-28. dne 15. oktobra t. 1„ torej ne, kakor je bilo razglašeno, dne 15. septembra. To pa vsled tega, ker vsa potrebna popravila še niso dokončana. Natančnejši oglas sledi v kratkem. Potrebna pojasnila daje »Ku-ratorij Dr. Krekove meščansko-gospodinjske šole v Ljubljani« (Mestni trg 8-1.), ustno tudi vodstvo »Gospodinjske šole« (Zgornja Šiška pri Ljubljani), poverjeno č. šolskim sestram iz Maribora. it Nov izum. 34 letni jezuit Almeida (Španec) je skonstruiral nov električni aku-. mulator, ki vse dosedanje sisteme s svincem in niklom daleko prekaša. Njegov aparat ne potrebuje več kisline, jc pa desetkrat bolj izdaten. Tudi teža jc veliko manjša. Za praktično uporabo bo s tem dosežena velikanska ugodnost. Vozovi in lokomotive morejo z novim aparatom voziti do 1000 km. Mladi učenjak je svoj aparat razkazoval z velikim uspehom tudi že v Berlinu. it Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku kupi večje število rabljenih kant za mlor ko po 25 in 30 litrov. Prodajalci naj jih ponudijo Mlekarski zadrugi. ir Sejmarji, ki obiskujejo sejme, se opozarjajo, da se v občini Loški potok običajni redni živinski in kramarski sejm, ki bi- se imel -vršiti v pondeljek, dne 12. septembra t. 1-, preloži na naslednji dan, t. j. v torek dne 13, septembra t. 1. To se naznanja radi tega, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in zamude časa. 1 V petek, 9. septembra, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano Shod SLS. Govori g. DR. KOROŠEC. Pridite vsi, da manifestiramo za našo stvar! it Dunajska vremenska napoved za dne 8. septembra: Na Tirolskem in Solnograškem deževje. Na vzhodu najbrže samo začasno nekoliko oblačno. Na jugu bo sprva oblačno z nekoliko padavinami, potem pa se bo hitro zjasnilo. it Podobe iz sanj stanejo za dijake pri Novi založbi samo 8 Din. Pač si ne moremo misliti slovenskega dijaka, ki bi mu ta labodja pesem Cankarjeva ne bila pravi literarni »vademecum«. it Pogreša se Anton Činkole, užitkar iz. Malih Poljan 3 — Sp. Laknica, star 73 let, srednje postave, črnosivih las, bivši gostilničar, mlinar in žagar, — je postal slaboumen in se podal pred enim mesecem od svojega navedenega bivališča neznano kam; domneva se, da je odšel po hribih v smeri proti Mokronogu- Njegovo obnašanje je mirno in tiho; ne spominja se na nič. Navadno se rad pridruži kaki kmetiji za sekanje drv in izvrševanje kmetskih opravil. Ko je odšel, je imel na glavi črn slamnik. Kdor bi kaj vedel o imenovanem, se prosi, da obvesti njegovo ženo pod gornjim naslovom. Stroški se povrnejo. KUSAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe -A- Kravate, naramnice, ovratnike, žepne robce, ženske in moške nogavice najfinejše kakovosti po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče 3. it Pri zaprtju, pehanju, bolečbah v boku, bolečinah ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna Franz-Josef grenčica izdatno izpraznenje črev in osvoboditev tesnobnih občutkov. Mnogi zdravniki vporabljajo »Franz-Jose!« vodo z izbor-nim uspehom tudi pri zdravljenju trakulje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. najpopolnejše čistilno sredstvo in polirno sredstvo za usnje, pohištvo, avtomobile in steklenice. Slovenska ljudska stranka priredi v p«, tel-:, dne 9. septembra, ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, shod železničarjev-somišljenikov SLS. Na shodu poroča Franjo Žebot, narodni poslanec iz Maribora. Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj pride in naj pripelje tudi druge somišljenike SLS. © Velik socialistični shod pri »Levu«. Ves leden so ljubljanski socialisti agitirali med delavstvom in svojimi somišljeniki, naj se ja sigurno udeleže velikega manifestacij-skega zborovanja pri »Levu«. Ko so včeraj socialistični generali v velikem salonu »Pri Levu« prešteli svoje zborovalce, so dognali, da jih je natančno 38. Med navzočimi so bili skoro samo tisti, ki se čutijo poklicane voditi delavski razred. Zborovali so lorej socialistični generali sami. Oba glavna govornika Kittek in Mlinar sta bila spričo »ogromnega« števila zborovalcev izredno slabe volje ter sta svoje govonance kmalu zaključila. Približno tako, kakor se je vršil včerajšnji shod, tako sijajno bodo »zmagali« socialisti tudi pri nedeljskih volitvah. © Gledališke predstave od 17. do 25. septembra 1927. Za časa jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu se vrši v ljubljanskem opernem gledališči! 10 predstav iu sicer: opera vprizori Trubadurja, Traviato, Grofico Marico, Poljsko kri iu Orlova, drama pa vele- zabavno igro Rajski vrt, ki se je na nemških odrih vprizorila po več stokrat zaporedoma, dalje Shakespearejevo komedijo Mnogo hrupa za nič in Večnega mladeniča. Natančni red teh predstav javimo v nedeljski številki. O Prepoved točenja alkoholnih pijač za Žas volitev. Mestni magistrat razglaša. Po določilu člena 70. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino je na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah, torej dne 10., 11. in 12. septembra t. 1. prepovedano točiti ali kakorkoli prodajali alkoholne pijače. To se daje javno na znanje z dostavkom, da se bo vsakdo, ki se pregreši zoper to prepoved, strogo kaznoval po določilih člena 113. navedenega zakona z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 dinarjev. 0 Krekova mladina Ljubljana ima v petek dne 9, t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Stari trg 2 predavanje o Goriški. Predava g. prof. Dolenc. Člani vsi točno. — Odbor. O Razglas. Finančni minister je s svojim rešenjem z dne 14. junija 1927, D. R. broj 76.829 dovolil, da sme mestna občina ljubljanska na podlagi občinskega sklepa z dne 24. decembra 1926, mag. št. 33.913 za delno amortizacijo 6% stanovanjskega obligacijskega posojila v znesku 80,000.000 Din, vračljivega s polletnimi obroki v 15 letih, pobirati posebno trošarinsko naklado po 50 par od litra konsumiranega vina. To se daje na znanje s pristavkom, da se bo navedena trošarinska naklada pobirala izza dne objave v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti do dokončnega odplačila posojila. Ta razglas je objavljen v dene s izišlem »Uradnem listu« (ljubljanske in mariiborske oblasSi Z današnjim dnem se tedaj počne pobirati dovoljena posebna trošarinska naklada za vino in sicer ne samo od vina, ki se izza današnjega dne uvozi, temveč tudi od v mestu se nahajajočih zalog vina. Ravnateljstvo mestnega dohodar-stvenega urada ima nalog, da brez odloga do-ftene zaloge vina v mestu. Vladni komisar: Mencinger 1. r. 0 Dijaški koledarček dobi baje vsak dijak pri Novi Založbi, če tam kaj kupi, brezplačno. Poskusite! 0 Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih, javnih in privatnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za klavir, violino, petje itd. Stalno smo posebno bogato založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami za vse instrumente. — Matična knjigarna, Kongresni trg. O Umrl je včeraj zjutraj po kratki mučni bolezni umirovljeni podpolkovnik gospod Josip D e k 1 e v a. Pogreb pojde v petek ob 2. uri popoldne z Večne poti št. 2. Naj počiva v miru! © Križanska Moška Marijina družba ima danes zvečer ob 6. uri redni družbeni shod, pri katerem je tudi običajno darovanje za družbine namene. O Himen. Danes se poročita v Št. Jakob-ski cerkvi g. V a 1 a n t Alfonz, kov. strugar ■in gdč. Kočar Danka, Bilo srečno in na mnoga leta! O Zdravnica dr. Eleonora Jenko-Grojer zopet redno ordinira. 0 Ljubljančani pozor! Naznanjam, da točim prvo novo portugaiko g. Sušnika s Trške gore pri Novem mestu in portugaiko g. Karlovška iz Šmarjete pri Novem mestu. Kavarna in gostilna Leon, Kolodvorska ulica št. 29. © Toči se portugalka pri Bobenčku. © Dr. Benčan Jos. Specialist za ženske ibolezni in porodništvo, bivši asistent gyueko-loške klinike v Parizu, ordinira v Josefinumu, Poljanska cesta št. 16. Telefon 2813. 0 Opozarjamo! Manufakturna trgovina A. Potokar se nahaja sedaj samo na Vodnikovem (živilskem) trgu. Radi opustitve podružnice pri Zmajskem mostu veliko ostankov oblačilnega blaga po polovični ceni. © Zobolzdlravnik dr. Rodosehegg zopet ordinira. 0 Samec, s pokojnino star, trezen in miren, išče v Ljubljani sobo, kjer je štedilnik ali peč. Ponudbe je poslati na naslov: Andrej Mrak, Ravnikarjeva ulica 5. © Štiri kolesarske tatvine. Kolesarski tatovi nemoteno nadaljujejo svoj posel. Policijska kronika beleži kar štiri kolesarske tatvine. Na Kongresnem trgu je bilo trgovskemu Vajencu Marjanu Dolničarju ukradeno 1000 Din vredno kolo znamke »Puch«. — Posestniku Ivanu Poženelu z Ižanske ceste je neznan tat ukradel iz veže gostilne »Sokol« na Mestnem trgu 1000 Din vredno kolo znamke »Diamant«, — Ključavničarskemu mojstru Francu Završniku je bilo iz veže OUZD ukradeno 2200 Din vredno kolo znamke »Tribuna«. — Mesarskemu vajencu Antonu Zoretu jc bilo ukradeno 1000 Din vredno kolo. MNašcm domu« v Tržiču shod Slovenske ljudske stranke. — Govori načelnik SLS dr. ANTON KOROŠEC. — Somišljeniki vsi na shod! Vič SIJ.TAEN SHOD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. V torek zvečer je imela Slovenska ljudska stranka na Viču v Katoliškem domu shod. kj je bil zelo dobro obiskan. Izvajanja g. poslanca in kandidata Franc,ela Sni odeja so izzvala navdušeno odobravanje, kakršnega v tej dvorani morda Sc nikdar prej ni bilo Navzoči so bili poleg drugih tudi nekateri stebri SDS. Z ozirom na !o dejstvo je g. poslanec med burnim ploskanjem razkril, kakih neresničnih trditev se poslužuje esdeesarsko časopisje v tem volilnem boju. Toda >Jutro« jc ostalo sebi zvesto in je tudi o tem shodu poročalo neresnico ter ponavlja laži, ki jih je g. Smodej ovrgel. Na shedu so iJutravi junaki pozabili ugovarjati g. kandidatu in so molčali ko riba. Jc pač lažje na potrpežljivem papirju ponavljati stare laži, nego sc v odkritem boju pomeriti. To je pač razumljivo, ker »Jutrov« dopisnik je celo tako neveden, da ne ve, kaj je davek na ročno delo in da ga jo upeljala vlada, v kateri je sedel gospod Žerjav. Na shodu je govoril tudi g. Pelrič kol razredno zavedni delavec, ki je med burnim pritrjevanjem ožigosal SDS in pozval vse delavstvo, da v svoje dobro in dobro celega slovenskega naroda podpre Slo^nsko ljudsko stranko kot bojevnico za slovenski narod in vrže v nedeljo, dne 11. septembra kroglico v skrinjico SLS. ^Jeseislce JESENICE V TABORU SLS. Brez posebne reklame so v torek zvečer jeseniški volivci do zadnjega kotička zasedli prostore kat. del. društva Tečno ob 8- je g. Krivec otvoril shod SLS ter po kratkih uvodnih besedah podal besedo poslancu radovljiškega okraja g. dr. Ser-neru. V svojem govoru je osvežil spomin na stralio-vanje in teror Orjune pred zadnjim; skupščinskimi volitvami ter poudarjal, da danes terorja ni nikjer v Sloveniji čutiti. Teror izvaja samo šc Radič, a SLS odklanja teror, pa najsi bi prihajal cd spodaj ali od zgoraj. Navdušeno pozdravljen ie nato nastopil predsednik obl. skupščine g. dr. Natlačen, ki jo v eno •uro trajajočem govoru obrazložil krivice, katere je uganjala SDS, kako je plenila in ustavljala krščansko časopisje ter predečil navzočim julrovcem razliko med iedaj in sedaj. Kako je SDS prestavljala učiteljetvo samo zato, ker je javno priznavalo, da je krščansko. Danes pa SLS ne pusti niti samostoj-nodemokratskega živinozdravnika, da bj bil prestavljen v južne kraje. Porazno je na navzoče demokrate vplivala sijajno posrečena primera o zapravljenih devetih gruntih, to je devetih denarnih zavodih v Sloveniji, katero je SDS spravila v propast. In ko je govornik omenil, da bi sedaj ta gospodar, ki jo zapravil devet gruntov, rad za gos podaril tudi nad našimi grunti, s tem da se ponuja pri sedanjih volitvah onim, katerim je zapravil vse, je zaorilo po dvorani: SDS nmn gospodarila ne bo! H koncu je apeliral na navzoče socialiste in komuniste, naj ne oddajajo svojih glasov stran- | kam, ki nič ne pomenijo ter tako pomagajo na ! konja onim, ki so nam spletli bič v obliki obznane. Oblastni poslanec-tov. Arneiž je v svojem go- ; voru presenetil marksiste s tem, da jim jr pre- i čital izjavo komunista Petriča na shodu SLS v Ro- ! kodelskem domu v Ljubljani. Mnogi med njimi so t uvideli, da je komunist Petrič govoril prav ter bodo 11. septembra tudi oni storili, kot jo priporočal njih preizkušeni vodja Petrič ter oddali svoj glas dr. Korošcu. Ko je g. doktor Natlačen pojasnil in obrazložil delo oblastne skupščine in odbora, je g. Krivec zaključil krasno uspeli shod. Ven čas shodu rii bilo tako nekoč nobenih medldioov in tudi na |K>novtti poziv predsednika shoda se nihče nasprotnikov ni Oglasil k besedi. Lahko rečemo, da tako mogočnega ln vseskozi dostojnega vedenja nasprotnikov žc davno ni bik) na shodih SLS na Jesenicah. V nedoljo pa gredo vsi, kateri še mislijo » svojimi možgani, na volišče ter oddajo kroglico v drugo skrinjico. rrj ' ]■] s j Ješica pri CfuMJaul Ošabna vesl. Nas rojak g. Stanko Tavžel^, sedaj učitelj v Ilinjah na Kočevskem, je sprejet v državni glasbeni tečaj v Helgradu. Neumornenra pevcu in organistu, ki se je svoj čas doma zelo trudil za pevsko umetnost v okviru domačih društev ter tudi literarno sodelovat pri »Pevcu«, želimo donmčint obilo uspehov na glasbeni šoli! Sumljiv neznanc/t v cerkvi. V nedeljo pozno zvečer po poroki, je našel domači cerkovnik, ko j« pospravljal okoli oltarja, neznanega invalida tujca, ki jo stal tam v samih nogavicah. Na vprašanje, kaj išče, je izjavil, da je hotel samo videti nevesto pri poroki, ki se je malo prej vršila. Pač svoje vrste radovednost! Posledice nvzniisclnc stave. Potnik neko ljubljansko Ivrdke so jo v torek zavihtel na kolo, hoteč se odpeljali proti Trzinu. Pred ^Alešem« se je nekomu kolesarju ognil. Pri lom je izpustil vodilo (balanco) ter tako nesrečno padel s kolesa vznak na glavo, da jo nezavesten obležal. Prepeljali so ga takoj z avtom v ljubljansko bolnišnica kjer leži v zelo kritičnem stanju. Novo mesto Seja obiinskejia odbnfa, ki je bila dne 81. avgusta t. 1. je bila precej burna. Ugotovilo se je namreč naslednje: Na dnevnem redu je bila razdelitev nagrad za preminule načrte za sfavbo ljudske šolo v Novem mestu. Nagrade je iinela raz-i j porota, obstoječa iz župana, šolskega upravitelj^ okrajnega zdravnika, okrajnega gradbenega inšpektorja, zastopnika okrajnega glavarstva in štirih občinskih odbornikov. Pri tej točki je odbornik dr. Lavrit vprašal župana, kateri občinski odborniki so bili v poroti in kdo jih jo izvolil. Gospod župan je na to vprašanje začel trdili, da so bili izvoljeni na neki seji in v sejnem zapisniku iskal seje, ko naj bi bili li odborniki izvoljeni. Končno se je pa vendar udai, da jih je sam imenoval, kar je naravno vzbudilo proteste pri občinskih odbornikih, tako SLS, kakor tudi radikalne stranke. — Na seji je bilo izreči tudi mnenje občinskega odbora glede prošehj Alojzije Grego-rjčevc iu Ano Ogoreutz glede podelitve koncesije za izvrševanje obrti izvošfika. Prva je soproga tukajšnjega okrožnega zdravnika dr. Gregoriča in lastnica šmarjeških toplic, druga pa je soproga novomeškega manufakturnega trgovca Josipa Ogo-reut/.a. Imenom obč. odbornikov SLS se je izjavil profeso* Ambroiii proti lokalni potrebi, to pa posebno i/, razloga, ker je v Novem inestu že dovolj izvoščkov in pa ker uiti ena izmed teh oseb ne bo nikoli izvrševala te obrti osebno. Na čudno stališče pa se je postavila večina. Rekli so, da so sploh principijelno za to, da se občinski odbor izreče za krajevno potrebo, če.š, da okrajno glavarstvo tega itak ne upošteva. Večina obč. odbornikov se ie potem izrekla za lokalno potrebo proti glasovom odbornikov SLS. — Pri slučajnostih je odbornik Peter Mrak zahteval oši, za mesto do-stojnejši poštni voz. Upajmo, da se s preselitvijo tudi to piedrugači in izboljša. Shod SLS. Kočevski odbor SLS sklicuje za K septembra t. 1. po dopoldanski deseti maši shod SLS pri g. Beljanu. Govori poslanec škulj. Somišljeniki, pridite na shod! Trbovlje RUDARJEM-VPOKO.fENCEM. V nedeljo greste na volišče. V katero skrinjico boste vrgli kroglico, ni težko odločiti. SLS, ki ima na Štajerskem prvo skrinjico, izide iz volivnega boja zmagovita. Za nas vpokojence se bližajo težki 'časi, ker je bratovska skladnica pred katastrofo, namerava se novovpokojencem zmanjšati penzija, stare vpokojence pa uvrstiti v poniževalno V. kategorijo. Kakor dosedaj, tako se bomo morali obračati za pomoč 111 zastopstvo v parlamentu zopet na Slovensko ljudsko stranko. Ako pokažemo naše zaupanje SLS in ji oddamo naše kroglice, tedaj lahko zahtevamo od poslancev, da naše želje predlože na pristojnem mestu. V nasprotnem slučaju pa tega ne bomo mogli. Zato tovariši rudarski vpokojenci, volite 'SLS in oddajte kroglico v prvo skrinjico. Pokojnina se novovpokojencem ne sme znižati, starovpokojencem pa v najkrajšem času regulirati, da ne bodo umirali od gladu. Na volišče moramo vsi! Naloga bo dana poslancem, da se izvede na ta ali drugi način sanacija bratovskih skladnic, in ker bo SLS na vladi, more to tudi izposlovati. Starovpokojcnec. 3£x Dr. štefanovičev volivni shod se vrši danes, v četrtek, ob -1 popoldne pred Pravdičem. Ker je svoboda govora zagotovljena, se ga udeležimo tudi pristaši SLS. Z mirnim poslušanjem govornikov pokažemo nasprotnikom-razgrajačem obenem tudi našo politično zrelost. Ne smemo tudi pustiti delavstvo farbati od socialističnih voditeljev. Povedati se mora na shodu tudi, da je rešitev bednega položaja rudarja samo v tem. da se nasloni na močnejše stranke, ki je in bo pri nas SLS. Preselitev krojaške delavnice. G. krojaški mojster Anton Skoberne je preselil svojo delavnico k g. Paulinu, trgovcu na glavnem trgu. Glej in-serat. Olepševanje trga na Vodah. G. rudniškemu ravnatelju inž. Pauerju se je regulacija obširnega prostora med restavracijo, konzumom in proti Forteju na Vodah prav lepo posrečila. Ves trg izgleda sedaj prav kot mestno. Na obeh straneh hodniki, cesta po sredi lepo zbočena, okusni prehodi in mesta vzdignjena. Kdor gleda vse to, glasno hvali požrtvovalno delo g. ravnatelja in smo ponosni na našega Heinzelna. V kratkem se prične regulirati tudi cesta od cerkvenega glavnega trga proti pokopališču. Zagorje ob Savi Shodi. V nedeljo je imel poslarec g. Kremžar v naši okolici tri shode: ob 7. v Zagorju, ob 11. v Kotredežu. ob 3. pop. pa v Znojilah. Na shod v Kotredežo je prišlo tudi kakšnih 20 demokratov, ki s svojimi po največ modrost pijancev ne pre-segajočimi opazkami jlali g. poslancu priliko, da je v prvi vrsti in brezobzirno našteval grde zločine, ki jih je demokratska stranka izvršila nad Slovenijo. Za g. Kremžarjem je govoril g. Petrič, znan socijalistični delavec, ki je pozival, naj s stališča gospodarskih in narodnostnih koristi 11. septembra vsi Slovenci volimo dr. Korošca. Tretji govornik g. Flisek je omenjal zgodovino "kotr. demokratov, ki so bili 1. 1922 še vsi komunitsi. pa so čez noč postali demokrati. Ravno tako kot besede govornikov so vplivale na poslušalce surovosti demokratov: 11. sept. mora demokratska stranka popolnoma propasti. Prva seja novega gerentskega sosveta se je vršila 7. t. m. Uradna revizija nad delom in računi prejšnjega gerenta se prične te dni. Vestfalski Slovenci iz Zagorja in okolice so se udeležili sestanka v nedeljo v Zadružnem domu, kjer so jim kat. organizacije priredile skromno pogostitev. V imenu Strok, zveze rudarjev jih je pozdravil g. Posteržin, nato g. svetnik Sitar, v imenu občine gerent g. Prosenc, v imenu kat prosv. društva pa g. Hrastelj. Na pozdrave je odgovarjal z besedami g. Schneck, s solzami in ginjenjem pa vsi vestfalski Slovenci. Pevski odsek jim je prepeval lepe domoljubne pesmi. V ponedeljek ob pol 2. pa so odšli iz naše srede v sprevodu pod razvito zastalo na kolodvor. Spremili so ijh do kolodvora njihovi sorodniki, svetnik g. Sitar in mnogo občinstva. Ločijo nas sedaj od njih državne meje, druži pa nas katoliška Cerkev in govorica slovenska. Rrestice ob Savi Umobolni napadel idrarnika. V torek, dne A. septembra dopoidne je pripeljal neki posestnik iz Koprivnice svojega 21 letnega sina k okrožnemu zdravniku Ar. Hudelistu v Brežice v svrho preiskave. Fant, ki se je nekako pred enim tednom zdravil v brežiški bolnici ter je ušel domov, se je vsakemu smejal in kazal tudi druge znake duševne abnormalnosti. Okrožni zdravnik dr. Hudelist, ki se je istega dne kot rezervni častnik v uniformi udeležil službe božje ob priliki rojstnega dne prestolonaslednika Petra, je v OTdinacijski sobi na otomano položil sabljo, preiskal bolnika, nato se vsedel k mizi in napisal spričevalo, ki bi omogočilo sprejem umobolnega fanta na Studenec. Fant, ki je stal dozdaj apatično v sobi, je naenkrat šel k oto-mani, zagrabil za sabljo in s vso silo udaril proti zdravnikovi glavi. Zdravnik je prestregel udarec. Oče bolnika je zbežal iz sobe in tudi zdravnik se je moral pTed zbesnelim oboroženim norcem umakniti iz sobe. Posrečilo se mu je, sobo od zunaj zakleniti. Ker so okna ordinacijske sobe z železjem zamrežena, je bil bolnik ujet. Prišlo je orožništvo ln domača policija. Pred hišo se je nabralo kup radovednežev, ki so gledali, kako je bolnik razbijal s sabljo po šipah in jih vse zdrobil. Po večkratnih poizkusih se je končno posrečilo, besnečegn blatnika prijeti in zvezati. Oblekli »o ga ▼ prisilni jopič in ga spravili na varno. Obrtnik G* ~ mora korakati s časom; SLS je izposlovala za mojstrske tečaje I8OJOOO Dm,. Slovenslca Krajina Orlovski dtm. Na Mali šmaren pokaže prekmurska orlovska srenja v Dolnji Lendavi pred slovensko in madjarsko javnostjo, da je orlovska moč silna in da se orlovska misel ne da omejiti j na teritorij dveh, treh vasi, marveč se širi vedno naprej. Ni treba povdarjati, da je ta prvi nastop v Dolnji Lendavi velike važnosti. Ob tem prvem večjem poletu kličemo našim mladim: Pogumno naprej 1 Orel mora polagoma razprostreti silne peruti od enega do drugega konca Slovenske krajine. .Sujm v Boc/ojini. V pondeljek se je vršil v Bogojini živinski in blagovni sejtn. Bil je dobro obiskan. Precej dobro so bile zastopane celo Slovenske gorice potom čebula rje v. Nov kaplan v Dolnji Lendavi. Dne 5. t. m. se je preselil iz Gornje v Dolnjo Lendavo g. Jožef 11 a n k o kot novi lendavski kaplan. G. kaplnnu želimo na novi težki župniji mnogo božjega blagoslova. ©opisi ST. VID PRI STIČNI. Za nedeljske volitve je v naši fari pet volišč. V stiski šoli volita občini Št. Vid in Hudo. Varuha skrinjice sta Mestnik Jožel ali Grden Kari. Drugo volišče za občini Temenica in Bukovica je v Temenici pri Prebiln. Varuha naše skrinjice sta Božič Jožef ali Fajdiga Janez. V gnlirski šoli volijo ob- i čine Gaber, Praproče, Zagorica in Stebanja vas. ! Varuha skrinjice sta Štepec Franc iz Zubine ali Lavrih Anton iz Bradenc. Na volišču Radobova vas, ki je srdaj pri Balant Antonu, volijo občine R^do-hova vas, Cešnjice, Dob in Podboršt. Varuha skrinjice sta Zadelj Franc ali Planinšek Franc. Na volišču Velike Pece pri županu volijo občine Velika Peca, Gorenja vas in Muljava. Varuha naše skrinjice sta Rus Franc ali Sever Franc. Možje volivci! Slišali smo po naših shodih in naših sestankih, kako važne so nedeljske volitve. Povsod smo soglasno sklenili in se odločili, da bomo pri teh volitvah šli vsi na volišče in volili vsi SLS, ki ima na vseh teh voliščih drugo skrinjico. Ob sedanjih volitvah je postavljenih pet skrinjic. Zavedajmo se, da je samo druga naša in če bomo tako volili, bo tudi SLS šla nam povsod na roko. Dosti jih je volivcev, ki ostajajo doma pri volitvah. Preglejmo naSe obča"e in poskrbimo, da se bodo tudi ti teh volitev udeležili, ker nam ni vseeno koliko kroglic dobimo Nam je veliko ležeče na tem, da dobimo vse volivce, da podpremo poslance SLS, ker le potem bodo ti res zamogli nastopati za naše koristi. Skrbimo, da spravimo vse do zadnjega moža na volišče! VELIKI GABER. Dve leti smo prosili za dva nova sejma, ker sta v resnici za kmete neobhodno potrebna in vselej nam je bila prošnja odbita, češ, da te potrebe ni, ker je itak v bližini dosti sejmov. Prošnje so bile odbite v času, ko je bila na vladi Pucljeva stranka. Ko je prišla pa na vlado SLS, je na ponovno prošnjo vasi Veliki Gaber sejme takoj dovolila in tako ustregla našim željam. Tudi je Pucljeva stranka vedno obljubovala razne ceste iri podpore, ostalo pa je le pri obljubah. Ko je bila zadnjič le deset tednov SLS v vladi, takoj je poslanec Kremžar izposloval temenški novi cesti 25.000 Din državne podpore. Tudi je končnoveljavno sedaj v zadnjem tednu sklenjeno, da se začne takoj graditi cesta izpod Gabra na Bee, Pristavra, Pokojnica in Dob ter iz Pokojniec na kolodvor Radohova vas in iz Biča na Sela-Šumberk. Znano nam je, da bomo prispevali k gradbi teh cest le malenkostno vsoto in zato smo tudi gradbo po občinskih odborih soglasno sklenili. Možje! Poglejmo, to je delo SLS. Vidimo, da ta stranka ni samo obljubovala, temveč da je tudi, kar je mogla, vselej za nas storila. Zato bomo šli vsi na volišče in bomo vsi volili SLS, to je drugo skrinjico! VINICA. Demokrati in samostojni- kmetje, oziroma radičevci so iznašli nov način pridobivanja glasov. Meni nič tebi nič vpišejo gotovo osebo za predstavnika skrinjice in si mislijo, sedaj so nam ti glasovi gotovi. Toda ne bo nič. Da bo malo več veselja, evo vam nekoliko novih glasov. Podpisani sem doznal, da sein za volitve v Narodno skupščino za dne 11. septembra t. 1. vpisan kot predstavnik na volišču Vinica pri Črnomlju na kandidatni listi SDS. Izjavljam, da se je ta vpis izvršil brez moje vednosti in privolitve, ter sem na podlagi § 35 zakona o volitvah narodnih poslancev zahteval od i okrožnega sodišča, da me črta na SDS kandidatni listi, ker nisem pristaš te stranke. Rudolf Mikulič. Podpisani Alfonz Mikulič, gosi. sin na Vinici izjavlja, da ni bil in ni pristaš SKS in torej tudi ne prevzema predstavništva radičevske liste. Alfonz Mikulič * * * Šmartno pri Litiji. SDS kandidira za naš okraj tukajšnjega rojaka, bivšega narodnega socialista Juvana, ki je priredil v torek shod v gostilni pri Bobenčanu. Shoda se je udeležilo kljub agitaciji od moža do moža kakih 25 volivcev. Osebnost g. Juvana nas ne zanima. Vprašali pa bi Šmarčane, kaj bi dosegli, če volijo g. Juvana oz:roma SDS? Nič drugega ne kot velik poraz, katerega bo prinesel 11. september tej stranki. Zato bodo vsi razsodni volivci tudi iz vasi Šmartno s svojimi kroglicami 11. septembra podrli kitajski zid, ki ga nekateri zlasti tujci že dalj časa grade med vasjo Šmartno in okolico. Saj vedo. da vas Šmartno in blagostanje trgovcev in obrtnikov stoji in pade z okolico, zato bodo strnjeno z okolico pomagali podreti največjo škodljivko slovenskega naroda — SDS. Geslo vseh občanov občine Šmartno bo: Vse kroglice v drugo skrinjico za kandidate SLS, med njimi za g. Kremžarja. ki je tudi naš rojak, in ki je s svojim dosedanjim delom poknzal, da bo naše koristi tudi v bodočnosti uspešno zastopal v okrilju zmagovalne SLS. Gor. Logater. Preteklo nedeljo poredne ob 3 Je Imel sam dr. Gregor Žerjav v tukajšnjem Sokol-skem domu >sijajen shod«. Ze ves teden prej »o se bobnall skupaj ljudje po »Jutru« in »Domovini«, po plakatih ln še po osebnih pismenih vabilih, da bf človek mislil, da se bo na tom shodu kar trlo ljudi, a prišlo jih je iz vse okolice jedva kakih 90, med njimi celo nekaj žensk. Govoril je to, kar se dan za dnevom bere v »Jutru«, »Domovini« in iOrjunit — da je dr. Korošec tak kakor Radič, ki vse Izblebesta, da vlečejo poslanci oblastnih skup-SHn mastne dnevnice — ako pride SDS na vlado, bodo najbrže odpravljene vse dnevnice poslancev, poslanci SDS bodo pa vrnili vse dosedaj prejete dnevnice —, da je SLS kriva vseh davkov, ki nas tlačijo danes, da je Orjima potrebna, kakor je SI,S Mm/i priSla do prepričanja po slučaju kmeta Talana, kancelparagraf je moral priti hidi na vrsto, da postane cerkev zopet hiSa molitve — najbrže se bodo potem kar trli pristaM SDS v cerkvi z dr. Žerjavom na čelu — itd. Itd. Končno seveda je izrazil prepričanje, da bodo tudi te volitve pokazale, da je Logatec napreden in bo SDS Ahrtfnfiki 5 Treba Vam ie cene9a kredita; SLS je iz^ Sli illlflll! poslovala za obrtno banko 3*5 milijona. dobtln večino glasov — pa so se najbrže dr. Žerjavu zmešale številke zadnjih, pa tudi prejšnjih izidov volitev v oblastno skupščino, ko je imela SLS v Logatcu absolutno večino nad vsemi strankami: 320 glasov dobila SIS, vse ostale pa 310, od teh SDS 270 Kakor je pokazal la Žerjavov shod v Gor. Logatcu, se tudi tu že svila, demokrati izgubljajo pri vseh razsodnejših živi jih že ves vpliv in jim seda na lim kvečjemu še kak popoln zaslcp-ljenec, o katerem veljajo besede stare narodne na-gajivke: Logačen, s slamo nallačen, s kolom zabit; z maslom polit. Slama se vname, deca vrag vzame. Vransko. Volivno gibanje je tu postalo šele zadnji teden živahno. Prej ie bilo vse zanimanje koncentrirano le na hmeljsko trgatev in kupčijo. Med demokrati SDS se opaža precejšnja nervoz-nost. Laži in podkupovanje so na dnevnem redu. Posebno se odlikujejo nekateri, ki plačujeio za tretjo skrinjico golaže. Pa ne bo nič izdalo. Razen par zaslepljencev, ki si najbrž želijo nazaj čase or-junašlcga nasilja, so Vrančani SD^eriio vrgli med s'nro šaro. Er'isti september bo z njžmi pošteno o1 računil. Naše eHvfaMim Informacije za vpis na univerzo daje vsak dan dopoldne od 9 do 10 »Danica«, Akademski dom. Tovariši abiturijenti, poslužite se teh informacij. Tudi bodo listine za vpis na razpolago v »Danici«. Bog živi! J^evslza Danes ob 4 popoldne je v »Prosvetnem Domu« v Križali sestanek vseh zborovodij tržiškega kota (Tržič, Lom, Leše, Podbrezje, Duplje, Križe, Gclnik, Goriče, Trstenik, Kovor). Na sporedu je volitev okrožnega odbora, določitev prihodnje prireditve in obenem poročilo delegata »Zveze« o stanju P. Zveze! Naj nihče izmed prizadetih ne izostane! Prijave za pevski leiaj v Cerkljah 14. in 15. septembra obetajo prav veliko udeležbo. Vse priprave vodi izredno spretno g. obl. poslanec To-mazin. Tečaj poseti tudi dirigent zagrebškega »Kola« g. Srečko Kumer z zanimivim predavanjem. Okrožnice so bile vsem pravočasno vposla-ne, tako, da se vsak lahko pravočasno priglasi. Ljubljansko okrožje P. Z. si ie na sestanku zborovodij izvolilo sledeči okrožni odbor: Predsednik I. Plevel, organist v Šmartnem p. Šmarno goro; blagajnik I. Hvastja, uradnik, Železniki; okrožni pevovodja in dirigent Anton Mazovnik, organist na Ježici. Takse za kupne pogodbe se znižajo od 2 na /%, odnosno od 6 na 4au po zaslugi SLS. Orel Orel Sv. Jakob-Ljubljana javlja vsem cenjenim roditeljem in interesentom, da prične v pondeljek, 12. t. m. zopet z redno telovadbo naraščaja, ki se bo vršila v šolski telovadnici na Grabnu po sledečem vrstnem redu: Orliči (dečki od 6.—14. leta) v pondeljkih in petkih od 6 do pol 7; mladci (dečki od 14.—17. leta) v sredah in sobotah od 6 do pol 7. — Starši! Sveta in odgovornosti polna dolžnost vaša je skrb za zdravje in rast otrok. Ne omalovažu j le pomena in prizadevanja naše orlovske organizacije, ki vam na uspešen način pomaga pri vzgoji vaših otrok. Zato jih pošiljajte v naše orlovske telovadnice, kjer ni poskrbljeno le za njihovo zdravje, ampak tudi za prepotrebno razvedrilo, in kar je glavno, na ta način jih najlažje odtegnete škodljivemu in po-gubonosnemu vplivu ulice in pohajkovanja. Ulica je tisto zlo, ki pustoši iu razdira, kar ste s trudom vsadili v mlada otroška srca. Gotovo je, da bo našel naš poziv uvaževanje in upoštevanje pri vseh, ki hočejo imeti pošteno vzgojene in zdrave otroke. Bog živi! — Odbor. Borovnica. Tek 2000 m. V nedeljo, 4. septembra je imel orlovski odsek v Borovnici vztraj-nostni tek na 2000 m. Proga je šla prav od Društvenega doma v Borovnici do vasi Dole. Točno ob pol 10 je startal prvi tekač. Vsako minuto nato naslednji; šest tekačev. Na cilj so dospeli vsi. Prvi je bil br. Cerk Franc v 7:16, drugi br. Suhadolnik Ludvik v 7:21, tretji br. Palčič Andrej v 7:32. — Kakor vidimo: čas vkljub zelo slabi in zaviti progi je bil dober. Bog živi! Vogelni kamen Gt našega gospodarstva — zadružništvo ie po prizadevanju SLS dobilo nazaj svojo davč. prostost, ki so mu jo vzele preišnie protiliudske vlade. Spori ILIRIJA : PRIMOR.TE. Danes ob 16.30 na irrriiiu Ilirije. Ze pričetek letošnje jesenske nogometne sezone nam prinese prvovrstno športno atrakcijo. Srečanja med Ilirijo in Primorjem so vedno vzbudila veliko zanimanje tudi širšega športnega občinstva ter privabila na igrišče za domače tekme rekordno število gledalcev. Brez dvoma bo tudi danes obisk prav številen, kar je le želeti, ker gre ves čisti izkupiček v dobro fonda za v tekmah poškodovane igralce. Dopoldne ob 9 se na igrišču Ilirije prične jesenska prvenstvena sezona za ljubljanski II. razred in sicer s tekmo Natakar : Panonija. Tudi tu je izid precej negotov, dasi ima Panonija po formi na papirju nekoliko več izgleda na zmago. — Omeniti je tudi treba, da je to prvi nastop Natakarjev v podzveznih prvenstvenih tekmah. ILIRIJA :B0RAC (SPLIT) 10. IN 11. T. M. V soboto in nedeljo gosluje prvič v Ljubljani nogometno moštvo splitskega Borca, da odigra dve tekmi z našim podzveznim prvakom SK Ilirijo. Borca je šteli med prva in najbolj znana moštva v državi ter momentano skoro enakovrednega njegovemu lokalnemu drugu Hajduku. Tudi po načinu igre je Borac prava kopija Hajduka. Ilirija je igrala letos z Borcem že v Splitu, in sicer z rezultatom 1:1 in 3:1. V zadnjem času je igral Borac z zagrebško Concordijo neodločeno ž 2:2 in z Gradjanskim 2:1 in 1:1. Obe tekmi se vršila na prostoru SK Ilirije, in sicer v sobolo ob 17., v nedeljo pa ob 16. uri. Kot predigra se vrši v nedeljo ob 14.30 pokalni finale med juniorji Ilirije in Maribora. FINALE ZA JUNI0RSKI POKAL SK ILIRIJE. Finale za juniorski prehodni pokal SK Ilirije odigrata v nedeljo ob 14.30 KK Ilirija in I. SSK Maribor. Kluba raz]K>lagata z odličnima juniorski-mg moštvoma, ki v marsikaterem oziru prekašata igro naših I. moštev. Cena, za katero bosta moštvi igrali — srebrni pokal SK Ilirije — bo napravil to srečanje tem zanimivejše. Ako juniorji Ilirije kot zmagovalci v pokalnih tekmah le'.a 1925 in 1926 | zma njo tudi v nedeljo, poslane prehodni pokal i končnoveljavno last Ilirije. ŽENSKO LAHKO ATLETICNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE. V Ljubljani na igrišču Primorja so se absol-virale preteklo nedeljo ženske lahkoatletične tekme za letošnjo državno prvenstvo. Na startu so se javile to pot samo atletinje SK Ilirije, konkurenca zunanjih atleiinj je popolnoma izostala in tudi Pri-morje, ki je imelo do letos izvrstno žensko sekcijo, ni nastopilo. Tudi sicer se je letošnje žensko dr-žr.nvo prvenstvo absolviralo na dokaj primitiven način.. Lahkoatletična zveza je pustila tekmovanje popolnoma vnemar, poslala ni na meeting niti svojega delegata, na kar je ostala izvedba v rokah ljubljanske podzveze odnosno komisarijata, ki vodi posle LLAPa, odkar jo je famozna zveza v Zagrebu v škodo naše atletike razpustila, lo je sedaj že skoro pol leta. Rezultati vsled pomanjkanja konkurence letos niso posebno dobri. Navedemo naj samo prvakinje v posameznih disciplinah in njih uspehe: Tek 60 m: Bernikova 8.4 sek.; tek 100 m: ista 14.2; tem 200 m: M. Jermolova 31.2; krogla 4 kg: Bernikova 9.31 m; disk 1 kg: Tratnikova 28.23 m; kopje 600 g: Bernikova 21.77; skok v dalj.: Tratnikova 4.28; skok v višino: Tratnikova 135 m; štafeta 4X00 m: Ilirija 34.4 sek. MARIBOR. i S. D. Bapid: Železničarji. Na praznik se vrši pokalna tekma med prvakom tnariborskega okrožja in najmlajšim klubom v Mariboru. Rapid je siguren zmagovalec, pa tudi Železničarji se bodo potrudili. II aze na-se zija v Mariboru se otvori na praznik s tekmo SSK Maribor : ASK. SSK Maribor jun.: TSK Merkur. Na praznik prijateljska tekma. SSK Maribor : SK Železničarji (Zaqreb). Gostovanje na praznik. Pričakovati je lepega nogometa. ŠPORTNI DOGODKI. Srednjeevropski nogomolni pokal beleži neodločeno igro Sparte proti Hungariji v Budimpešti 2:2, »Pražani bi biLi zaslužili zmago«. — Švedi so odslovili Belgijce 7:0. V Monzi pri Milanu se je izvojevalo »Veliko darilo Evrope« in s tem tudi zaključek avlomobil-nega evropskega prvenstva. Zmagal je Benoišt na vozu Deloge s povprečnostjo 144.928 km na uro. — V Pragi je vozil Knapp na vozu Walter 2844 km v 55 urah, za 5 km bolje kot dosedanji rekord. Menda najboljši atlet na svetu je Hi p fin-ger, 7-1.4 kg je težak, pa je z enim samim potegom spravil na prvi 142 'A kg in jih je kvišku sunil. Zboljšal je s tem svoj lastni rekord za 2 kg. 0 Borgu bomo spet pripovedovali. Ni nameraval iti v Bologno, pa je slišal, kaj je govoril o njem Barany. Tega je vprašal neki pariški časnikar, kaj misli o Borgu. Barany si je podprl glavo, kot da bi to ime prvič slišal. »A, Borg, Borg, kajne tisti Šved, ki sem ga lani premagal? No, m<"5en je, o plavalni tehniki pa ne razume nič.« Lani ga je pa zato premagal, ker je bil Borg že ves izmučen. Ko so Borgu povedali, kaj je govoril Barany, je | rekel: »Čakaj 1« In je šel v Bologno in je plaval • 100 m v 1 minuli, pa on ni plavalni sprinter; Ba-i rany 1:03.2, lleitmann 1:04.6. Sploh Borg najbolje plava, kadar je jezen. O tem bomo še veliko pisali, sedaj ni prostora, še nekai drugih rezultatov iz Bologne: 400 m Borg 5:08.6, Brannova 6:11.8. Prsno 100 m Ilolandec Vierdag in Anglež Cooper 1:15. Hrbtno 100 m Sundahl 1:17.4 (Nemca Kiippersa 1:16 so diskvalificirali, ker se ni nekaj pravilno obrnil). 100 m hrbtno dame Holandka TUrck 1:24.3, 200 m prsno da-ne Schraderjeva 3.20. Evropski pokal (moške tekme) si je priborila Nemčija s 111 točkami, Švedska jih je dobila 79, Ogrska 62, Italija 33, Češkoslovaška 17, Belgija 13, Avstrija 5, Francija 1. V damsMh tekmah je pa dosegla Ho-landska 70 toči;, Anglija 64. Nemčija 58, Avstrija 28, Franc.iia 10, Švedska 8, Luksemburg 3, Češkoslovaška 2. — Ameriška četvorica Weismueller, Kojae, Glance in Lauffer je plavala 4 X200 v v 9:20.2. O nebroju krasnih la^knatletsfci') uspehov beremo. V Hannovf-ru Houben in Srhiiller 100 m 10.4, Cummincr (Amerika) 10.6; 100 m Ncumann 48.4', Storž 48.6. Leigh 48.6; 800 m Engell-ardt 1:55. Stnllard 1:55.2; vrsta 4X100 m Harricrs (An-gliia) 41.4, PreuGen 41.6; skok v višino Helgrsen 1.89, na daljavo Evans 7.17, diskos Itoffmpister 46.40, krogla SchrBder 14.48. Gladitsclicva 100 m 12.4. Lorenzenova 12.4, Steinborstova 12.6, 200 m Gladilscheva 27, skok ua dnlinvn fllnditsrhcva 5.62 motrnv. svetovni rekord. V Hf»'singforsu 1Cl m ^nderser 10.8. 200 m Amlersen 21 6 krogla \V hl-stedt 14.92, dislros Ki vi 45.26 m. V Bprlinu ie bila napovedana revnnžnn tekma mod Kfirnigom in Scholzem; na 100 m Scho'7 sploh ni startal i.n ie zmagal Kfirnig v 10.7. na 20() m je pa zmagal Knr-nig v 21.5, Cumming 21.8, Sc^olz je bil šole četrti. Btichner je lekel 100 m v 48 8. — Dvoboj Coško-slovaSka : Italija 58:57'-;; nič prav posebnega. — Pientila diskos 64.33. Schlokat 03.66, nov nemški rekord. — 10 krat 100 m Berliner Snortklub 1:47, nemški rekord. — FMiif 3000 m 8:21 fi: svetovni rekord Nurinijov je 8:20.4. — V Varšavi je skočila Dunnjčnnka Schurlnek 5.08 m daleč, druga Dunaj-čanka VVagner je tekla 200 m v 27.2, Poljakinja Knnopaikn je pa napravila kar dva nova svetovna rekorda: diskos enorožno 39.18, obojeročno 61.60. Vinogradniki! SLS Vas je rpsila prijavljanja lastnega pndelka. Go&podtiMr&tvo Pred hmeljarskim kongresom. Žalec, 7. septembra. (Izv.) Cenitve pridelka so lelo velikega pomena xa razvoj ceji na hmeljskih tržiščih. Objavitt smo že -jk> »Narodnih listih* cenitev praške tvrdke Pražak. Sedaj objavljamo cenitev »Allg. Brauer- imd -Hopfenzeitung« v Nil-nu borgu z dne 3. t. m. (v tisočHi stolov po 50 kg) r Nemčija 167, ČSft 230, Francija 100, Anglija 270, Belgija 55, Jugoslavija (X), Poljska 45, Ronnhtfjft 1, Ogrska 1 in Avstrija 1, skupaj Evropa 931, . svetovni pridelek 1249. Te cenitve so bdle sestavljene že sredi avgusta in je pridelek sedaj gotovo za desettisoče stotov manjši. Lanski pridelek je ena-šal 1,188.000 stotov. V letu 1928. pa je računati z naravnim povečanjem produkcije piva in da so zaloge bilo v zadnjih dneh pokupljene. Pa tudi je letos kvaliteta blaga v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Angliji mnogo trpela. - - • . Na našem trgu ni izprememb. Vse čaka na kongTes v Zatr.u, ki so vrši jutri. V toku tedna se je prodalo par stotov .po G0—65 Din. Hmeljarji pa blaga .ne oddajo, .ker trdijo, da jim sedanjfi.ie-ae ne krijejo- visokih pridelovalnih stroškov. Opa-tili je, da iz novih obrobnih nasadov pošiljajo hmeljarji svoje blago po železnici savinjskim hmeljarjem, da 4un ga prodaja.To blago pa kvalitetno »ostaja za savinjskim in za to more, če. sc prodaja kot savinjski hmelj^šhodovatitemu na ugledu. Živinski scjcnt 7. t ra. v. Ljubljani. Dogon je al: 336 ioni, 34 žrčbet, "00 vrtlov, 87 krav, 35 telet in 159 prašičkov. Prodanih je bilo: '18. kitni. 16'žrebet, 57 volov," 43 krav, 21 telf-t in 74 prafiič-kov. Gete-so bile: Volt I.s9.a0, II. 8, III. 7; kravo debele 6, klobasprice 8—.1; tolota 14 Din za. kg žive .leže; prašički, majhni 6—12 tednov, stari 200 do 400 Din. ' ' - 'Prodaja soIL PočonM s 1. sfrptcmbrt>m t. - je prodaja soli po vsej državi splošno v zakupu, le v krajih, kjer se nahajajo monopolska skladišča soli, j a,-za iste mestno okoliše nabava soli le v teh skladiščih, torej "ne v zakupu. Mesto Ljubljana in okraj Ljubljanska okolica nista pod zakupom, torej je nabavljati sol v monopolskem skladišču soli v Ljubljani. .Nedopusi no je trgovinam prodajati sol iz teh mestnih okolišev, kjer frcjovci nabavljajo direktno iz Mrmopolskih solnih sMsrtliSe v droge okraje, kakor tudi je nedopustno prodajati iz enega zakupnega rajona v drugi zakupni rajon. V takih slučajih bi bila taka sol zaplenjena in prodajale© in kupec klicana na odgovornost. Dovoljena pa je nabava soli v zakupnih rajonih enega okraja v drugem, n. pr. Cerklje spadajo pod okraj Kranj, ako pa nabavitelju konvenira, si sme nabaviti sol v Kamniku. V vsakem sedežu okrajnega glavarstva se nahaja velik o-prodaja soli po ceni kot v monopolskem skladiSffl. Način nabave industrijske soli pa ostane kot doslej. Nova železniška proga v Črni gori. Otvorjena Je železniška proga Plavnica—Poilgorica^proga je ozkotirna 00 cm in je .dolga 2:1 km. Polaganje are th naročene železniške vagone. Are za naročene železniške vagone ni treba dati: rudniktjm; državnim uradom, podjetjem z lastnim industrijskim tirani, podjetjem, ki vsak dan tovori jo na iman j 5 vagonov in onim tvrdkam, katerim železniško ravnateljsfto to pravico prizna in vsem, Iti naročajo vagone za pretovorjeni© blaga z ladij. Sapaoijja Umske strojne tovarno. Pogajanja družbe z ameriško banko Lissmann et to. so prišla do zaključka. Obligacije se ifcplačajo, toda samo 50% nom. zneska. Delniški kapital se zniža od 88 na 8 milijonov Kč. Znižani kapital se zviša potem na 20 milijonov Kč. • J - Uvoz lesa v Italijo. Iz italijanskih listov po-gnemamo, da je pri uvozu lesa v Italijo Jugoslavija na prvem mestu. V prvih 5 mesecih t. 1. je znašal nvoz iz Jugoslavije 376.314 ton,,iz Avstrije 289.325 ton. iz Unije 39.275 in iz Romunije 29.720 Ion. Češkoslovaška je uvozila le 508 ton. 7. septembra 1927. DENAR. jc pnaašoia. Jm^pj«, Je bila /Aftlo živahna' in promet je bil znateit .Ker v devizi Ovna j. ni bilo privatnega blaga, se ie kurz povišal. Zaključen je bil Dunaj po 8.0075 in 8.01. Newyork je bil radi večjih ponudb malo slabejši. Zaključen je bil po 56.73, 56.75 in 56.74. Praga js bila v Zagrebu cenejša kakor v Ljubljani. Pariz je bil v Ljubljani iskan po 222.25, nuden po 223. Na valutnem trgu je bilo povpraševanje* za avstr. šilingo po 7.97, in ^——■H m i 11 II i MI 11 MI II.|M1IIIIM|W II iVlI [■■'■■lili II i »*!■ liro po 305, blago je bilo v šilingih po 8.02, na koncu po 8.005, v franc. frankih 223 in v lirah po 308. Italija je bila v Curihu 28.18 napram '28.14 včeraj. Ljubljana. Devize: Berlin 13.615— 13.545 (13.53). Curih 10.94—10.97 (Tff.955), Dunal 7.9945— 8.0245 (8.0075,8.01), London 275.85—276-65 (276.25) Newyork 56.646~56.84tt (56.73, 56.75, 56.74), Praga 168.075-168.875 (16&475), Trst 307.875-309.875 (308.875). Zagreb. Berlin 13.515—18.545, Curih 10.94 —10.97, Dunaj 798.50—801.50, London 275.85— 276.65, Newyork 56.64-56.84, Pariz 221.65-228.65, Praga 168.03—168.83, Trst 307.62—309.G>. Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.85, Berlin 129:96, Dunaj 73.10r-bondon-25.2H3o, -Newyork 518.65, Pariz 20.38, Praga 15.37, Trst 28.18, Bruselj 72.2$), Madrid 87.60. Trst. Belgrad 32.46-32.425, London 89.45-89.50, -Ne\vyork 1858^18.10. - - Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 189.85, London 34.48, Milan 38.55, Ne\vyork -700.46, Pariz 27.81, Varšava 79.23. — Valute: dolarji 707.90, francoski frank 27.81, lira 38.53, dinar 12.53, češkoslovaška krona 21.0275. Praga. Devize: Lira 183.50, Zagreb 59.425, Pariz 132.80, London 164.05, No\vyork 33.75. Dinar: v Ne\vyorku 176.25, v Londonu 276.10 in v Berlin« 7.40. VREDNOSTNI PAPIRJL V Ljubljani je bila M#rkanlilna mul ena pO 75, Strojne po 85, Kranj. ind. pa je bil kurz do-nar 335. V Zagrebu je naraščanje državnih papirjev ponehalo in kurzi so se ustalili. Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 140 den., Merkantilna 75 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Kranj. ind. 335 den., Ruše 260- 270, Vevče 135 den., Strojne 85 bi., Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 1% invest. posoj. 86.75—87, Agrari 51, vojna odškodnina 362.50- 363, sept. 364 —364.50, okt. 369, Hrv. esk. 91—92, Hipobanka 56, Jugoban-ka 91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 140, še-čerana 535—540, Drava 560—570, Slavonija 12—14, Trbovlje 460—470, Vevče 1-10. Trst. Adria 169, Cosulich 182.50, Tripcovich 263, Split cement 187, Daln-.atla 101, Ocoania 107, T rž. Lloyd 735, Krka 100. Dunaj. Don. savska-jadr. 79.25, Živno 100.75, Hrv. esk. 10.95, Alpine 48, Leykam 11.80. Trbovlje 57.55, Kranjska induslr. 44, Mundus 163.50, Slar vonija 1.50: BLAGO: Ljubljana. Les: trami po noti kupca f. v. n. p. 3 vag. po 250. testoni I., II., 111. monte f. v. n. p. 2.vag. po 395. zaklj. 5 vag., tendenca neizpiv—■ Deželni pridelki: (vse samo ponudbe; slov. p., pla 30 dni, dob. prompt): pšenica bč. 78-79 kg, 2 %, ml. tar. 340.50—342.50, ista za oktober 355—357.50, sr. 78-79 kg, 2 %, ml. tar. 337—339. slav. 78-79 kg, 2 %, ml. tar. 334 —338; koruza bc. nav. vozn. 245— 250, ml. tar. 2-10—245; moka pšenifna f. Lj. pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 500; zaklj. —, tend, neizpr. Novi Sad. Pšenica: bč. 78-79 kg, 2 % 295— 297.50, bč. 78-79 kg. 2 %295—297.50, bč. 82 kg 301, ban. 78.79 kg, 2 % 202.50—295, sr. 78-79 kg, 1% 292.50—295; oves: bč. 200—205. slav. 200—202.50; rž 72 kg, 2 % 282.50 -286. ječmen: 65-66 kg 260 —265, sr. 260—265; koruza: bč. 195.—197.50, sr. 197.50—200, ban. 195—197.50; fižol beli bč prebran 2% 340—330; moka: 0 .g bč. 430—437.50. št 2 bč. 412.50—420, št. 5 bč. 3&K-3a5, št. 6 bč. 320—345, št; 7 bč. 275—285. št. 8 bč. 210—220; otrobi: bč. v juta vrečah 182.50—187.50, slav. v juta vrečah 177.50—182.50. — Tendenca: slaba, — Promet: 50 vag. pšenice, o ovsa, 25 'A koruze in 5 vag. moke, skupaj 85 K vag. izjava! " Izjavljam, da obžalujem besede, izrečene dne 7. t. m. napram g. M. Čevnji ih ga smatram naj-poštenejšim. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. H. Czurda. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pr TRPIM MARIBOR, oiaun, trg štev. ii Preselitev krojaške rfelavnice, Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sen preselil svojo krojaško delavnico na Glavni trg k g, Paullnu. Vhod na dvorišču. — Prosim, da se mi ohrani ona naklonjenost kot dosihmal. ANTON ŠKOBERNE, krojaški mojster, TRBOVLJE Et. Vaaka drobna vrstica 1-30 Din <11 vluk* betedt: -o par. NafmaDjil oglus 3 ali 5 Din. Oglaal nail devet vraUe se računalo vite. Za odgovor immlio! Na vpraianfa brez znamke ne od£ovar|arao! Dplfta z .Acttlg,. prid-UltlVIG no in pojteno, želi takoj vstopili v službo pri verni; krš£ družini kot pomoč v kuhinji ali k otroku, najrajši. K-Ljubljani. Naslov v upravi lista pod" štev. 7055. ŠjflFFR strojni klju-»JUI UR, čavničar s civilnim in vojaškim izpitom, želi službo kjerkoli. Ponudbe z navedbo pogojev na upravo •»Slovenca« pod šifro: Trezen Sofčr št. 6991. UČENKE za strojno pletAnjc sprejme GHha, Celovška c. 72. FANT (sirota) od 15—18 let, šole prost, pošten, ^staršev, sprejme . za vožnjo, na trg in druga dela. -'"Tomšičev i ulfea 7 — Anton Šolar. MLINABSKI učenec se snrejme. Valjčni mlin Bistrica - Podbrazje, Gor. Izurjeno PLETILJO sprejmem. — Frančiška Kavčič, Zff. ŠiSka št. 125. KUHARICA j, lastnim stanovanjem, vestna osclja^vajena-Ji«-ga hišnega dela, jtmožna samostojne kuhe — išče službe za celi dan ali pa samo dopoldne. Ponudbo na upravo lista pod šifro »Kuharica« 7027. - Kuharicas popolno ,yciča samostojne kuh t« -SOBARICA, spretna, obe jjoštenb sc takoj "sprejmeta za Ljubljano. -Rdflektiintinje nftj- tiošlj-:-jO'.».voie naslove in navedbo zadnjo službe pod značko »Dobra plača« št. 7071 upravi »Slovenca«. Sfafjovan/a NA STANOVANJE sprejmem' solidnega go-ipoda v Spodnii diski. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod številko 7022 Pl ANINO dobro ohranjen, kflpfan. Ponudbe: FR. KRI6TOF, Sv. Petra nasip 59. Stanovanje 2—3 sobe, kuhinja, priti-kline, išče z« 1. oktober rodbina brez otrok, najrajši obližje dolenjskega kolodvora.. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: >»RO - RO«. I V svrho ženitve želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, ne pod 35 let staro, 48 letni samec, državni uradnik, •na deželi. Resne neano-nimne pontidbe pod šifro »Grintovec« ""na upravo »Slovenca« do 20. t. m. Izučena šivilja išče službe na dom, v trgovino na deželi ali v mestu. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« — pod številko 7061. ŽAGAR iiče službo k venecijanki, prevzame ludi akord, ali v najem. — Jakič, Novi Vodmat 115, Moste. DVE "DIJAKINJI ali GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje; na željo tudi na hrano. — Domobranska Cesta 23 - Andlovic. 6991 Kolarski pomočnik spreten za športne sanči-ce in smitške, sc sprejme takoj. - M. Ofak, kolar, Brod na Kulpi. 7019 V GRADCU (Avstr;) •' sc sprejme nn stanovanje in hrano dijaka ali dijakinjo, učenca ali uSeiiko. Dobra, snažna oskrba, elektr, razsvetljava, soporaba kla-,.virja, ijvent. pripomoč v | nemščini. Frida Kottnig. Graz, Rossclmiihlgassc 15 Krojaški vajenec priden, sc sprejme, Hrana in stanovanje prosto. - Anton Šorn, Klanec 7 — Kranj'. 7006 Velikega hlapca neoženjenega, treznega in pridnega, ki se razutae na vse gospodarstvo, išče za takoj večje posestvo na Gorenjskem. - Ponud- Popolnoma samostojnega elektromonterja sprejme Vojnovič & Cie., Ljubljana, Vič. 7047 Sodar! _ pošten, priden in trezen sodar. Plača po dogovo-rur Pism. ponudbo upravi pod: »Sodar« štev. 6995. UČENCA kateri ima veselje do sedlarske in tapRinllke obrti, sprejme lakoi Josip Lenarčič, sedlar in ta-petnik', Cerknica 50 pri Rakeku. 7050 za prodajo premoga, agil-nega in spretnega, sprejmemo proti proviziji. — Ponudbe pod »Radoboj« štev. 7037 na upravništvo FRANCOŠČINO in KLAVIR poučuje zopet Ancla Pbtočnik, spec. izprašana učiteljica. — Vpisuje vsak dan od 1—5 ure. Mirjc, Groharjeva ccsta, vila »Bizovičar« pri mostu Dana Go3ia-Koblerjeva privat. klavirske ure. Informacije vsak dan od 11. do 1. ure. — Mestni trg št. 7/III. — Ljubljana. HIŠA na VRHNIKI naprodaj — pripravna za vsakega obrtnika, na pro metnem kraju. Poizve so pri Alojzij Potrebuješ — Vrhnika 101. 6971 Malo hišico kupim v St. Pel«rskem predmestju. Ponudbe na upravo pod: »I. K.« 7018 r'»{'Min*** Ip. Prodam več skoraj novih registrirnih "TJBi blagajn »National« po ugodni ceni. Ponudbo na upravo Slovenca pod »National« Stev. 6975. Parni KOTEL 30 m in PARNI STROJ ca 50 IIP, starejša, sc. za bagatclno ceno prodasta NapraVa' (e v obratu in na ogled v tovarni plete nin D. HRIBAR v Ljub ljani, Zaloika cesta. Kupim univerzalai skobelni stroj 400- 500 mm, s priprav« za vrtanje ali isto posebej, in TRAČNO ŽAGO, vse še uporabno aH sposobno za popravilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro: »Mizarski stroji« Stev. 7008. Kupimo ročne pletilne stroje (Flachstrickmaschinen) — razdelitev 10, 80 cm široki, proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe n» upravo »Slovenca« pod: »Pletilni stroji« št. 7056. Razpisujemo dobavo 120 kubičnih metrov jamskega lesa. Ponudbe jc vložiti do 20. t. m. — Več sc izve pri Direkciji držav, rudnika Zabukovca, p. Griže. SNEŽNE ČEVLJE sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone žc sedaj tvrdka M. Tre-bar, Sv. Petra cesla 6, Prešernova ulica 30l Gramofonisti! Vsa popravila vsoh vrnt Krn-molonov in «)rni;iU rnzlirnili gnribenih nparnfov izvršim fitrokovnjnSko solidno, ceno h» poil jamstvom v moji Šprcinlni delAvnicf F1 d u mehaniko. A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva ulica Stev« 5. Z Brdcnski trati« domače KRVAVE KLOBASE, koruzni kruh, ter izborno vino. Za obilui obisk sc priporoča J. KOMPARE, gostilničar, Brdo n, Vičem. Lončene peči in štedilnike sebne in krušne, v v»ch barvah in vzorcih nudi po najniž. cenah pečarija F. JERKO & DRUG, Črnuče — Jcžica. 7067 inserirajte v M Slovencu "! Mark Twain: Kraljevič in jiromak.6 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti, lz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Množica je tulila in se krohotala. Kraljevič se je pobral iz blata, razkačen stopil k vojaku in zavpil: »Prestolonaslednik sem. Moja oseba jo sveta, Na vislice prideš, ker si položil roko name!« Vojak pa ga je s svojo helebardo pozdravil po Vojaško in mu dejal zasmehljivo: »Pozdrav milostnemu veličanstvu!« Nato pa je jezno pristavil: JI »Poberi se, nori paglavec!« Tedajci je krohotajoča se množica obaula ubogega malega kraljeviča, ga zasmehovala in pritiskala po cesti naprej kričeč: »Prostora za njegovo kraljevo veličanstvo! Naredite prostor za prestolonaslednika!« Četrto poglavje. Prvi križi in težave kraljeviča. Druhaj je dolgo časa brez prenehanja preganjala in zasledovala mladega kraljeviča, naposled pa je odnehala in ga pustila na miru. Bil. jim je prav v zabavo toliko časa, dokler je dajal duška svoji jezi. jim dostcjgnstveno grozil in jim zares kraljevsko dajal razna povelja; ko pa je vsled utrujenosti navsezadnje utihnil, ni več kratkočasil svojih mučiteljev, ki so sc obrnili drugam iskat novo zabavo. Kraljevič se je oziral okoli isebe", vendar n] mogel "spoznati kraja. Sc vedno je bil v londonskem mestu — to je bilo vse, '.car se je zavedal. Brez cilja je taval naprej, čez malo časa so postale hiše bolj redke in bolj poredkoma je sre-čaval mimogredr ljudi. Skopal si je krvaveče noge v malem potoku, ki je tekel v bližini, nato je počival in odšel zopet naprej in je kmalu prišel na prostran prostor, kjer je stalo nekoliko hiš in vejika cerkev. Cerkev se mu je videla znana. Okloi nje so se dvigali odri, po katerih je mrgolelo delavcev. Cerkev so popravljali. Kraljeviča je na mah navdal nov pogum — dejal si je, da bo tukaj, konec njegovih križev in težav. Rekel je sam pri sebi: >To je stara cerkev sivih menihov, katero je bil moj oče menihom vzel in za večne čase ustanovil v njej dom za revne in zapuščene otroke ter ji nadel novo ime Kristusov zavod. Gotovo bodo z veseljem sprejeli sina njega, ki se jim je izkazal toliko dobrega — in to tem bolj, ker je bil ta sin tisti dan sam tako beden in zapuščen kot dečki v tem zavodu. Kmalu je bil sredi množice fantov, ki so se igrali, letali, skakali ali se drugače zabavali, in sicer prav glasno in šumno. Oblečeni so bili vsi enako, in sicer po načinu, kakor so bili tiste čase oblečeni služabniki in vajenci — vsak je namreč imeLna temenu plosko črno čepico, ki je bila približno tako velika kol majhen krožnik za skodelice; ker je bila tako majhna, ni služila kot pokrivalo, a tudi ni bila lična; izpod nje so se vsipali lasje, nerazčesani v preče, do srede čela, kjer so bili okrog in okrog glave odstrlženi; okrog vratu so imeli trakove, kot so jih nosili duhovniki; oblečeni so bili v modro haljo, ki se jim je lesno prilegala 5n segala do kolen ali še nižje, vendar so bili rokavi jako. široki; okrog lejja so imeli rdeč pas. ua nogah svetlorumene vispke nogavice, nad koleni pri- vezane s trakovi, pa nizke čevlje 7, velikimi kovina-stimi zaponami.- Vsa la obleka je bila prnv grda. Dečki so prenehali s svojimi igrami in obstopili kraljeviča, ki jfc dejal s prirojeno dostojanstvenostjo: Dobri fantje, povejte svojemu učitelju, da želi prestolonaslednik Edvard ž njim govoriti. Pri teh besedah se je vzdignil silen vrišč in nek surov deček 'jr rel^cl: . ..Priniarujia, pa vendar nisi so) njegov« kraljeve visokosti, beračon?« Kraljevič je zardel od jeze in roka mu je na-nagloma segih prbtl pAjiii, ahipak lam nj imel ničesar. Nastal je silen krohot 111 eden dečkov je rekel: >Ali sle ga .videli? Domišljal se je, da ima meč —. nemara bo res sam kraljevič.*: Ta šala je -izžvala nov smph. Ubogi Edvard sc je ponos.no vzravnal po' kpjjci jn spregovoril: »ftes sem' kraljevič in grdo vračate dobroto, ki vam jo je naklonil kralj, moj oče, ker tako ravnate z menoj.-. Te besede so zopet vzbudile .Vfcliko. veselost, kakor je pričal smeh. tisti fant.pa, ki-je bil prvi govoril, je zavpil svojim tovarišem: Hoj. svinje,'sil ffl j i, ki vaš vre živi kraljevi oče kraljevičevega veličanstva,; alj se nc znate vesli, kakor gre? Vsi na kolena, paglavci, in izkažito spo-štovanje njegoy?niii kraljevičovemu veden ju in njegovim kraljevskim capam! V bučni: YC5£josti _S0kakor cn mož popadali na kolena pred svojo žrtev in se ji zasmehovalno klanjali. Kraljevič je .brcliil najbližnjega z nog6 in zavpil vesj-azkačen: tnlr 7a .danes, ko pu pride jutrišnji dan, ti dam postaviti viaiice.«-.«.* .„■ ES SJ > OP' F " , CA ... fl> UJ b 2. os - S f Ef S S c E > N< P 3 as 5 p e t I ^ S »g.* g I M 3 O. w • -S 9 »B s > m g g | S (T C5 N S ^ " p- S • a w g. ^ s 8» I 1 p- O 61 » fO C tega 58 PP | a No t/l (» o O? M tj j. g g i t ? 1 s • s ga B J b d „ o n ^ I * a S 1-o a 9 3 o 2-5 1-J C c IH N H- " ^ " 5 Ž c o a • <4 A S <5 » - £.5 3- P s 1 Ob začetka šole otroški cevni poceni. NS 26-30 95: N« 3-1-35 Maribor, Jos. Martinz, Gosposka uL 15. Celje, Aleksandrova ulica 1. Učenec priden, pošten in dobrih staršev, ki ima res veselje do trgovine, ter se izkaže s primernim šol. uspehom, se sprejme takoj pri tvrdki L. PINTER, Selnica ob Dravi. 7074 Pristni in pravi KAVČIČEV RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja EDINOLE Rastlinska destilacija „FL0RIAN" (Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom: Za pristnost JamftI Varujte se ponaredb. ki se prodajajo namesto pristnega Kavčičevega „FEorlana"! Naročajte Slovenca'! Albumi! Kroji! Favorit! Svetovnoznani „Favorit"-AJbum (sezonska izdaja) in novo izišli ^Favorit" mesečnik, nudi veliko izbiro najnovejših modelov in njim odgovarjajoče zrezanekroje. V vseh velikosti vedno v zalogi umo v veletrgovini Ant. Krisper, Ljubljana Stritarjeva ulica 2 - Mestni trg 26 Edino zastopstvo za Slovenijo Istotam velika izbira krojaških modelov (pupe). V zalogi tudi vse potrebščine za krojače in šivilje ter drugo modno blago, galanterija, igrače. Na drobno! Na debelo! KUHANO MASLO kupulem v vsaki količini, dalje iščem nakupc-valce. Takojšnje ponudbe s ceno prosim na upravo lista pod Promet 7031. 0M0 glasoviti švicarski sir v škatljah zahtevajte povsod. Zastopstvo: Fr. Srdar & Co., Zagreb, G.iure Deieliča prilas 81. Legitimacija za obisk razstave in znižano vožnjo na železnici s 50% popusta samo Din IO*—. # # A** / v £ 50% popusta na železnici. Legitimacija samo SMn. IO"—. Stiskalnice m milni za sadje m grozdje, hodi za žganje po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 1. zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica družba z o. z. Ljubljana, Kol zei Otvoritev trgovine sita. Dovoljujem »i naznaniti cenjenim krojaškim mojstrom, da sem odprl v Mariboru, Aleksandrova c. 28, trgovino specialnega sukna. V zalogi bom imel samo prvovrstno angleško in češkoslovaško blago, kakor vse potrebščine po brezkonkurenčnih tovarniških cenah. Vzorci sc bodo razpošiljali. FRANC BEDIČ razpošOjalnica sukna, MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 28. Dijaškim roditeljem, sgsASSi Profesorji zasebne gimnazije »Hajdukovič« so zaključili letni tečaj z odličnim uspehom in pričeli z vpisovanjem novih učencev (učenk) za vse predmete in vse razrede gimnazije. Predavanja za novi tečaj se prično 23. septembra. Na tej šoli obstoje tečaji, dnevni in večerni, in sicer: 1. Za privatne učence-ke, ki nameravajo privat. potom završiti en ali več razredov gimnazije in s tem nadomestiti izgubljena leta. 2. Za privatne učence, ki so iz kakega razloga ostali brez šole, pa jim je potrebna. — Zasebni učenci, ki so v državni ali kaki drugi službi ter jim zbok nezadostnih šolskih študij ni zagolovljena eksistenca, morejo kot privatni učenci v enem tečaju dovršiti nekaj gimnazijskih razredov. 3. Redni učenci, ki so zbok slabih ocen, bolezni, izključenja ali kakih drugih razlogov izgubili kako šolsko leto, morejo na tej šoli vse nadomestiti. 4. Redni učenci iz drugih strokov, šol, ki žele priti na gimnazijo, morejo preko te šole preiti v gimnazijo in isto dovršiti. 5. Vsi učenci, rokodelci, uradniki in ostali, ki iz kakega razloga žele imeti gimnazijo, jo morejo preko te šole završiti v kratki dobi, Vsak učenec-ka te šole položi koncem tečaja izpit pred komisijo drž. profesorjev, izpričevalo o dovršenem razredu pa dobi iz drž. gimnazije, ki ima enako vrednost, kot bi bil učenec reden gojenec drž. gimnazije. — Angažorani so sami strok, profesorji, in sicer naj-spretnejši. ki delujejo na dri. gimnazijah, in je vsakemu marljivemu učencu uspeh zagotovljen. Uredba je poznano najboljša. Šola delnje že več desetletij. Pogoji zelo ngodnl. Vojaki in nižji uradniki plačajo samo polovico. - Za preskrbitev stanovanja (z ah brez hrane) za učence z dežele (ki sami tega ne morejo preskrbeti), poskrbi uprava, in vodi skozi vso dobo nadzorstvo nad njimi. Vsa pojasnila daje in vpis Izvrši v»ak dan D. POPOVIČ ■ Beograd - ftfiSJfi FraHICOSfea llnifa, Cie. Gle. Transatlantique. V južno Ameriko, Argentinijo, Uruguay, Peru, Chile, Avstralijo, severno Ameriko in Kanado z največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije. Havre-Newyork samo 5'/2 d ril čez morje. Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno. Cie. Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Transports Maritimes. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN HRiiHER, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 35. Važno za trgovce-izletnike Dne 21. septembra 1927 nastopi največja in najhitrejša veieladja sveta »Saturnia« z motornim pogonom, last parobrodne družbe Cosulich Lino v Trstu, svojo prvo vožnjo. — Potniki za luke: Neapelj Marseille, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos - Aires se sprejemajo pri zastopniku SIMON KMETECU, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 13. 6474 10 dobrih tesarjev plača 6.50 do 7 dinarjev, sprejme takoj Gradbeno podjetje inž. J. Dedek Ljubljana VII., Žibertova ulica 7. RAZGLAS. Občini Mihovljan pri Zlataru je dovoljenih 5 novih letnih sejmov in sicer dne 4. januarja, 13. februarja, dan pred tiho nedeljo, 12. junija in 27, septembra, ki se bodo vršili v mestu Mihovljan na novem sejmišču. Tržnina se ne bo pobirala ne od živine niti od šotorov. Prvi dovoljeni sejem se vrši »Miholjski dan« dne 27. septembra t. 1., to je v torek •red sv. .Mihaelom. Poglavarstvo upravne občine Mihovljan. Ob začetku šolskega leta! Nova založba r. z. z o. z. V Ljllbliani na Kongresnem trgu priporoča staršem in dijakom svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin knjig, zvezkov, tintnikov, pisalnega in risalnega orodja, map, torbic, oprtnikov, aktovk, računal in vseh potrebščin za tehniko in trgovske šole i. t. d. Pri večjem nakupu daje odjemaicem primeren popust. sne drožne. inserirajte v »Slovencu"! i3W Po jjar i TBt Velika izbira dvokoles. motorjev, vsaUovrstail otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki r.a popoino popravo, emajliranje, poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd.. Prodaja na obroke. Ceniki franko , IDEDIN1V" f. B. L. tovarna dvokoles. otroških vozičkov. L ubl jana. Kariovska 4 Globoko potrti naznanjamo pretužno vest, da je naš blagi soprog in preskrbni oče, brat, stric in svak, gospod Josip Dekleva podpolkovnik v p. v sredo, 7. t. m. ob 2 ponoči, po kratki mučni bolezni, bogu-vdano preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 9. septembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Večna pot 5. Sv. maša zadušnica se bo brala 10, septembra ob 9 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 7, septembra 1927. Soproga HELA s hčerko EVICO in ostali sorodniki. Nadarbina križevaške škofije bo oddala proti pismenim dražbenim ponudbam v zakup svoj »Grand Hotel« v šidu — toda brez gostilniške oprave — za dobo treh let, počenši od 1. oktobra 1927 dalje. K hotelu spada veliko hotelsko poslopje, stara gostilna, hlev, šupa za vozove in vodnjak. Stara gostilna se da predelati v zgradbo z veliko dvorano, primerno za kinomatograf in razne prireditve. Reflektanti morajo predložiti zapečatene pismene ponudbe najkasneje do 15. septembra 1927 ob 10. dopoldne »HRV. GOSPODARSKI ŠTEDI-ONICI — fcID«, kjer se bodo odpirale ponudbe in odločilo o sprejemu najugodnejše. Obenem se bo pri njej sklenila zakupna pogodba z naipovoli-nejšim ponudnikom. V pismeni ponudbi mora vsak ponudnik iz-rečno izjaviti, da so mu zakupni pogoji natančno znani in da na nje v celoti pristaja. Vsaki pismeni ponudbi je treba priložiti kavcijo 10.000 (deset tisoč) Din v gotovini ali vložnih knjigah kakega velikega denar, zavoda v Zagrebu. Natančnejše pogoje kakor tudi obrazec zakupne pogodbe daje »Hrv. gospodarska š edionica — šid«, »Ravnateljstvo biskupske pisarne — Križevci« ter »Ravnateljstvo grško-kat. sjemeništa — Zagreb«. 6914 Zahvala Ob izgubi naše ljubljenk. Vidke se najtopleje zahvaljujeva vsem za izra-žano sožalje in za poklonitev cvetja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 8. septembra 1927. Ing. PAVEL KRYL s soprogo. Za Jugoslovan«ko tiskano t LJubljani! Karal Csi. Izdajatelj: dr. Fr. Kolovec. Urednik: Franc Terteglav.