«à rod sit i li v r eci Odgovorni vrednik /lr. «fritte« Mi le tir vin. Tečaj X. sredo 31. marca (ranoživna) 1852 Lis* Narodska pesmica iz Voljan od da. krompir potem lepo rase in se ga gnjilina ne JHiupe. Zapisal kakor cul Marko Kobe. V o lit v a. Spava Janko pod jablanko Mimo grejo tri devojke , Med sabo se spominjajo: Kaj bi ktera naj volela. Govorila naj stareja: Ja bi p naj volela ? Govorila za nju srednj Ja bi prst naj volela ? Govorila je naj mlaja : Ja bi Janka naj volela. Ti bos pasac razđerala, Ti pa prstan pogubila ; Ja bum Janka obljubile. Janko azme pogovore Hitro skoči konj spusti Htera vlovi vranea konja Ta bu n » noja draga ljuba ga naj starja : • V ft ? ?? Klicala Na ti, konjic, zobi zobat Ona bliže — vranac dalje. Za nju srednja ga je zvala : „Na ti, Ona bliže konjic, zobi zobat vranac dalje. Klicala ga je naj mlaja r> Na ti konjic dve jabuke Ona dalj vranac bliže Vlovila je vranca konja Obljubila svoj y Janka Voleti ali nar raji i meti: pasac, pas Mátne tijske skusnje• (Spet en pomoček za krom Dunajskim časniku .,Y7olksbote s pir) Za i se naznaniv njivo take likosti, da se 2 mernika réží na njo posejeta, se vzame ika pesk vitriola (Eisenvitriol) in ki funte v i n ivia ^uiatuviuiuij , tví cap V ŠtaCUni kupi ni oc navnu latvčt je i* ^aujciu« vc /juciaii pu^iaia» v drobno stupo stolce, potem s peskam dobro po- clovek za zajterk ob hudim delu majhin kozarček mesa. Po tem se ta mešanca poseje po njivi tako, žganja povžije, mu ono podrega oslabljene čutnice to se precpodorje in jih poživí, da se zděláni starček bolj močniga čuti, — kakor hitro pa žganje večkrat na dan pije ali če ga na enkrat čez mero vséka, je pa prečob zdraži, da poslednjič se J. í\ prime (?}. (Da stare drevesa spet rodé). Stare drevesa se zamorejo pomladiti, ako se zemlja krog kore nin drevesa krog in krog dobro s soljo posuje. ( Vsako %ivinee y ko stori) ima veliko žejo, in ako se mu merzle vode da, večkrat zboli. Zato živinorejniki bolj pametno delajo, da kravi, kobili, ovci itd. koj ko storí dajo mlačne vode, v ktero denejo nekoliko près ali mekín da PUe> kolikor se ji ljubi; ponudi se ji piti kake dvakrat. To tolaži žejo, tudi živino okrepča, in tudi za mleko je dobro. (Ako se stebla A> relega boba, graha ali dru zega socivja na jesen 4 palce od tal odrekejo) potem z gnojem pokrijejo in spomladi odgernejo veliko lepše začnejo poganjati in dvakrat več roďé kakor ko bi se bob, grah itd. sejal. 5 (Kako deteljo sušiti). Ko se detelja pokosi, se kmalo v sklade tako zloží, dana vsak sklad detelje sklad slame pride. Tako se detelja posuši naj brez da bi se kaj pokvarila, slama pa dobi prije tin duh tako, da jo živina potem prav rada jé. [Pšenico, ječmen in oves je bolje mesca ro ini ka ali maliga serpana sejati) kteri Francoski kmetovavci pravijo ne kakor jeseni ali spomladi. Taka vsev se zamore večkrat do jeseni pokositi, ki je dobra za mervo; drugo leto pa iz tega zraste lepo žito, ki obilo žetev da. Glas o skodljirosli zganja. Vsaka reč nezmerno vživana je škodljiva Vf « • It V •! 1 1 • Vi 11 • f 1 I • ' 5 ni pa reci, ki bi bila bolj škodljiva kakor je zga nje ako ga clovek pije vsak dan, ali le včasih pa V * m takrat nezmerno, ali že o mladih letih. Zganje je močen vinsk cvet, ki ceravno z vodo zmešan tako kri člověka, kakor vsaka druga strupena reč , s ktero ima nar veči enakost. ker tudi strup prešíne vse ude in vso ' « 11X1«, 1IU1 .VVI VUUHV^, UU. » ~ ~ ki življenje spodkopuje ali cio mahoma končá zamore v rokah zvedeniga zdravnika in ob pravim 5 J lezniga času dobro zdravilo biti. Ravno taka je z žganjem. Če zdelan postaran kakor da bi se žito sejalo in kromp sadi Zna se pa tudi imenovana me sanca na ze vsajeni krompir postupati, todetakrat funt vitriola več potřebuj se več na verhu ostane ljá pri nas 4 ali 5 krajc funt zelezniga vitriola zato ker ga moč, žganje mu čutnice tako Pomoček je dober še ob to malo moč pride in se celo tresti začne. kup; poskusimo ga, škodovati tudi ne more; mar Ako se pa clo že mlaji člověk žganja loti, mu je vsaka kaplja strup, ki iz začetka bolj na skřiv vec j*e vsaka sol dober gnoj, če ne eni pa nim in po tatinsko svojo strupeno moč v truplu drugi setvi. Naznanovavec tega pomočka pravi, širi, dokler se ocitne znamnja ne pokažejo. 102 Tudi vsaka druga pijaca, ki ima lastnost v prej oslabi. Lenoba, vboštvo in pa kup dolgov ie sebi člověka vpij ani ti, pripelje sčasoma ali pa žganopivcov navadno iovarstvo. Njih časna sreća tudi mahoma hude nasledke 5 vunder tako kmalo tako gotovo , tako hudo nobena druga kot žganje ? 9 gre rakovo pot; pa tudi večna sreča jim umira. (Dalje eltrfi.) zato y ker nobena druga nima toliko vinskiga cveta ki je po večim delu čiste v et. Prijatel čuj! kaj žganje delà, ako v kaki skledi z v sebi, kot zganje ognjem do njega priđeš — vžge se ti in gon. Naj bo to očiten dokaz: kaj tudi v životu delà: 9 t . i » 1 f 1 • • Vf če ne gon, pa saj tli, dokler se pijanec posusi r« 1 . V • • « V • • 1 > i • V ' • Pravoznanshe pisma 5. pismo. Da se zatozencu zagovornik pripusti« je Ie ' te---7 i— —j — 7 v#------ — rv ;— i---------------------------^ " ' ------- f* 'f"*1"1 f »c Tudi žganje je božji dar, tudi žganje mora pravična reč, ker obdolžen biti in pa kriv biti nt biti na svetu za mnoge fabrike in zdravila zoper žganje kot navadno kakor se žalibog! sedanji čas vedno bolj ali vselej eno. vsakdanjo pijaco, vživa, Zagovornik je pa zatozencu toliko potrebniái 9 ker temu navadno pravoznanske ravniia niso znane ker je ^VV« IAIJJ ■ » WVI1AV/ M MAJ T m-* t ? l*^ ~ V ^ IIW1 ^MMV |/A m f UfJIlUUUItV I " f HUM 11101/ fiUUUV j I\Ui J mora sleherni, ki svoj narod ljubi, svoj glas po- v zapertji od vsega sveta ločen, se tedaj nikjer posve vzdigniti. Včm dobro, da je tak glas večidel le tovati ne more, in marsikteri tudi v tacih okoljšinah vès ? posebno ob letinah, kose preplašen potrebno zavednost zgubi. Zagovornik je » te glas vpijociga v pusavi malo vina pridela in je zavoljo tega vino drago, daj tacemu zvest svetovavec, je pa tudi služabnik po- žganje pa dober kup—vunder nesme ljudomil človek stave, — in iz te dvojne razmere izvirajo pravice jenjati svariti in svoj glas povzdigovati, ne da bi in do Iznos ti zagovornika. zmirjal pijance, kterim je vsaka beseda le bob v Zagovornika castitljiva naloga je zatozenca y ki sténo, ampak da odkriva škodljive lastno- morebiti le zavolj nesrecnih zoper njega govorecih okolj-sti žganjíce in poduči tiste, ki se še podučiti sin za krivega veljá, brez da bi bil zares kriv, krivde dajo in celô ne véjo, da je žganjíca strupeníca. in kazni oprostiti ill tuiu 11»-/ ri/ju , Utt j Kj J onupviiivtt. "u"111 vrućim, — pri tacem pa, ki je bil kriv spo- Ne morem pa tega nauka svojim rojakam boljši znan, si on prizadeva, da se mu huji kazin ne odmeri na serce položiti, kakor Lavantinski skof so ga Ijudomili knezoskof kakor jo je po postavi zaslužil. Zagovornika opravilo je v svojim „duhovsko- pastirskim tedaj vse zvesto preiskati in zvediti, kar v brambo za- glasu, velike nesreće varovati ljube Slovence na Sta- toženca govori, naj V ze bo to v obdolženem djanju y V jarskem" izustili po svoji navadni prijetni besedi. osebi zatoženca, ali v pravdi sami I ft o n ^ \\ n m I n i i Im rv tr r/ A 1 Ir 1 i Ir a It tr rvi n i « k ryvtA/l nn a o 1 ri î X n ita nrv r] n ! t^rv irvi ^ J lz tega v glasa , — in po vsih teh bom toliko povzel, kolikor v moj potih zvedene zlajšave sodnikom odkritoserčno razodeti, ob kratkem rečeno: njegovo sveto opravilo j ° soglasno namen sega , razodeti vsim svojini dragim roja kam škodljivost žganja. Komur je za srećo svo- z deržavnim pravdnikom in preiskavnim sodnikom res jih rojakov mar, naj posluša in pripoveduje krog nico odkriti in pravici zadostiti. Zato mu je pri in krog,vkar je slišal: y puseno zatozbine pisma in vse sodniske akte pregledati Í. Zganje oboža ljudi,— cele rodbine, starise se z zatožencom pogovoriti in scer tudi zunej sodnije in otroke nesrecne stori; žganje bo grob domačije, vse zvediti, kar mu služi v razjašnjenje dotične ka-ktere se prime. Le poglejte pijanca, kako se nje- ženske pravde. mu njegovi ženi in otrokam godi, ki žganje pijejo! 5 Ce pa hvalim to lepo nalogo zagovornikov, po Pijane ves bled, alj pa ko kuhan rak, raztergan kteri se za sveto pravico vsacega, naj bo kdor koli, okolj hodi in zadnji pertič prodá, de ga na žganju poganjati imajo,— pa ne da bi hvalil tacih zagovornikov, zapije; njegova žena nima kaj kuhati; njegovi otroci ki si prizadevajo z blišobnimi govoricami sodnikom glavo nimajo jesti, ne kaj obléci. Naj več družin zavolj zmešati in serce omamiti, ali z zvijačami sveto resníco • t . . V • 1 i «1 •• V« « «• . •« 1 • • pijanosti nesrečnih po svetu za kruham gre j naj in pravo prevreci, ne hvalim tacih, ki zoper svojo več kmetij po pijancih na boben pride. Skoz pi- vést vsako hudodelstvo zagovarjajo insihudicu samemu janost oboža pijane, zena, otroci, in vsi, kteri mu prizadevajo podobo angelja dati ali clo tacih, ki se kaj posodijo, zgubijo ; pri pijancu tudi kerčmar zoper svojo vést ne sramujejo zatozencu prigovarjati, zgubí, kteri mu preveč na vup daja. Srenja mora da naj terdovratno tají in skuje mnoge laži, oprostiti se poslednič pijanca rediti in njegovim nesrečnim otro- krivde in kazni. Ce bi kam za kruh skerbeti. utegnil kak y zagovornik s tacem Pij noće delati m brezvestnim ravnanjem si hvale in slave iskati, ne za-kratkem tudi ne more, služi več častitljivega imena zagovornika, slo bi mu zakaj zganje mu ude oslabi in trupla moč sneda, ime tovarša hudodelnika. kakor kukic alj knaver (červ) čerstvo drevó ili v « * * ■ mm . v . Ho kodel, žganopivc, se tako zlo trese, de ni delati v stanu, dokler ne pij Po » UV.WUI 1.1/ |/ljl/. * Vf pij. VUOV.V »V, r • ) JW ťl » ..VU», -- pa kmalo zopet oslabí. Gospodinja žganja vajena govarjanje odverniti ni bilo v stanu. časek še kom Po zagovarjanju si křivičnému odmerjena kazin se le pridobí vesoljno zaupanje, saj je sedaj vsakdo prepričan, da je pravična, ker je tudi nar krepkejsi za- se tako zdela, de za drugo ni, kakor de pije. Do Temu le v se to pristavim, da je naloga zagovor polnijo se žganopivcam besede svetiga Duha pravi Kdo kl ki ? Kdo ječí in izdihuje? ? nika vedno le ena in ravno taista, JJia» 1. l\IH/C jUUlblll/ • IVU U JCl/1 lil Kdo se prepira? Kdo ima zatekle očí? cele nocí kozare za kozarcom poluskajo. Taka pi Tišti ki zagovornik drugači pa pred razume. drugači da se pa vunder mora obnašati pred porotniki, zboram.z v e d e n i h sodnikov, vsak lahko mi jača zlo ko gad, in rani ko strupna kaca" teče po gerlu, poslednjič pa pikne Iz tega, kar sim dosihmal povedal, je očividná 9 Ne recite: Žganje nam daja novo moć, in nas za delo oživí. Ta beseda je goljufna in gerdalaž. visoka pomemba zatožbine ravnave, ki se v pravdi teških hudodelstev še na višji imenitnost povzdigne. Žganopivcu se godi kakor bolniku v legru ( ski bolezni). Tudi bolnik je v ognenci močen po dva možka mu veckrat ništa kos. Pa hitri y taki nezdravi moči bolnik na smert oslabi ko slaboto občuti. ako ne cele mesence dni velí umerje. Pogoje ko se človek žganja napije m po , ín po Pri nas veljá po sedanjim redu kazenske pravde zatožbina ravnava ne le pri teških hudodelstvih, temuč tudi pri pristopkih in preg 5 po reskih. Po cesarskim patentu od 31. grudna 1. 1. ima zatožbina ravnava po pričako-vanem redu kazenske pravde le pri teških hudodelstvih, pri hudodelstvih in pri tistih pregreških veljati, ki so izročeni okrajnim kolegialnim sodnijarn; pri manjših ka- 103 zrnskih rečéh, ki spadajo v oblast okrajnih sodnij preiskavna skrivna ravnava vpeljana. je # V Prag je prišla na svitlo knj • \ • vom: „Povidky pro dospělejší mlad pod našlo í od Dra got Skod / (fled po svetu. »i* ? elja le 10 kr Časopis „Ozas" naznani, da se v Krakovem (Vinski prid elk). — V celem a u s t r i a n s ke m cesarstvu se přiděla na leto krog 40 milionov veder vina, in sicer: na Laskim 2,076.000 veder, v Au-strii 200.000, na Erdeljskem 1,500.000, na Šta-jarskem 1,366.000, Dalmatinskem 1,188.000, Tiro lj skem 796.000, Moravském 365.000, K r a j n-skein, Goriškem in Teržaškem 354.000, na Českem 49.000, skupej 9,696.000, na O g er skem pa 28 milionov veder, tedaj trikrat toliko, kakor v vsih trudijo osnovati društvo krasnih umetnost, kakor na Dunaji in v Peštu. Vodilo tega društva je v Pragi , je že sostavljeno in vladi v poterjenje poslano No vie ar iz slovanshih hrajev. 1% Bosnie se v „Teržaški časnik" piše: Novi vezir Velieddin Paša je dosel v Sarajevo; vstrasil se je nad strašnim stanam jetnišnic in nad revnim sta-nam zapertih, zavolj kteriga jih je o 2 mescih okoli 50 pomerlo. Frančiškana Jukič-a, ki je v ječi obnorel so přenesli v bolnišnico , kjer si je hotel 3. dan vrat odrezati, vunder so o pravim času še njegov namen zapazili in ga smerti řešili. Vse. kar se od pansla- V Terst se je pri drugih deželah našega cesarstva. (K upčijstvo v Terst u). peljalo v letu 1842 za 78 milionov in 309.000 gold, blaga, v letu 1851 pa za 122 milionov gold., tedaj za 44 milionov iz Ter sta * gold, blaga več od leta 1842. Na tuje je šio v letu 1842 za 60 mil. 527.000 vizma in od vseslovanskih prekucij govori, je čisto izmišljena reč; vlada ni nič od tega zasledila, ceravno gold. gold. , v letu 1851 pa za 96 mil. milionov več od leta 1842. Iz tega se tedaj za 36 očitno vidi, kako pravi, da zavolj tega ondašnje kristjane zapéra. M.Ra kupčija v Terstu napreduje. (Zgodo vi na to baka), v letu 1559 v Eu ropo in le kmalo se je tako razši Tobak so pripeljali ri I da se ga je posebno veliko porabilo. Vlade mi dulo vic-a, moža iz ene nar imenitniših his v Bosni tudi v Terstu dobro žnaniga, so Turki v ječo vergli z izgovoram, da ima medaljo, ktero *je od našiga cesarja za pohvalo in v dar svojiga vseslovanskiga prizadevanja v Bosni" prejel!!! 3 tedne so 55 sleče, da je zdravju škodljiv, so ga prepovedale. Na Francoskem je bil prepovedan 1575. Angleški kralj Jakob I. je sam knjigo zoper puhanje tobaka pi-sal, kterega sta tudi papež in ber n ski senat oštro prepovedala; ruski car je dal vsim, ki so ga vohali imeli v ječi, dokler so zvedili ? da medalja ni ga nič druziga, kot 4 cekine tešk zlat, kakoršniga vsaka bo » or ateji žena v Bosni za vratam nosi. Vsak Austrian sploh veljá Turkam za panslavista in rogovileža, ki hoče Bosnio spodriniti. Vse povelja gredo le od Omer Pa- (snofali) , nose odrezati, Muhamed IV. in šah p erzi anski sta ga puhati (piti) pod smertno kaznijo prepovedala. Temu vkljub se je vendar le vedno bolj raz-sirjeval po vsih deželah tako, da se je že v letu 1670 v sa ta v z gornji Austrii samoprodaja tobaka napravila. Na Francoskem se je 4 leta pozneje vstanovila samoprodaja, namreč leta 1674. V letu 1849 je na Francoskem nesla samoprodaja 86 milionov frankov. ; od pravice tukaj ni duha ne sluha. Ni davnej kar je bil v I vi ni ci nek kristjan napodplate tako gro-zovito tepen, da mu je troje perstov odpadlo; pozneje je bil ne do I žen spoznan. — Tako žalostěn je stan kristianov v Bosni, ki se pod imenam panslavizma tako strašno mučijo f reveži Slovani ! (Na j š tar ej v • keršansk most ter) (kl je samostan Ma ngl is na Kavkazu, kterega je 1% Ljubljane. Poslednji zbor mest ni ga odbora je bil imeniten zavolj mnozih važnih pomenkov in skle-pov. Visoko deželno poglavarstvo je razodelo odboru, da bo potreba pokornišnico lenúhov(Zwangsarbeits- haus) ktera je v letu 1849 tudi jetnišnic a (Straf Iki 324 po Kristu8ovem rojstvu so- haus) postala, razširiti, ker ima vlada namen, da bi Konstantin ve zidal. Kavkaz je velika gora na meji Europe in Azie tukaj stanovitna jetnišnica ostala, namést poprej med černim in kaspiskim morjem; le dve nevarni so- šnje na Ljublj. gradu, ki je sedaj v oblasti vojaški in teški (Engpasse) peljete čez-njo. ima tako tudi ostati. V razširjenje jetnisnice je pa □ bliznjiga zemljisa 628 Slovanski popotnik. Spisuj Vseslovansk Fr. Cegi k es:a t» k S Šum treba, da mesto ondi svojiga sežnjev v ta namen prepusti, in da se mesnice prestavijo. Odbor je dovolil oboje, ker je vlada povoljnost razodela, ji prepušeno zemljiše po cenitvi od-kupiti in k prestavi mesníc tudi v denarju pripomoći, © se pervi zvezek natiskuje, ki bo perve dni mesca ktere se bojo prestavile ali na Ljubljanici ali pa v Gru aprila na svitlo dan A 'i* od V Prag berjev kanal, če bo ponižan in z vodo dovelj preskerb je ravno v natisu „Kr as o r ě čn i k" Ijen; dokler pa v se cr na sedanjim mestu ostanejo, se ima prof. Rozum-a sostavJjen. Namenjen je posebno nad potrebno snažnostjo oj s tro ćuti in berž vse od- za bolj odraslo šolsko mladost ¥ V Prag obraz Premisi se pričakuje iz Pariza kamnop verniti, kar je zoper njo. Po namenu vlade ima pri hodnja jetnišnica tako obšírná biti, da bo 300 jet Jaroši O tokarj II ava Cermak-a. Profesor Šembe rečjih in podnarečjih A. i* je k uvod k uku o zgodovini jezika in slovstva češke od českega umetnika nikov v nji prostor imelo (sedaj jih je 209), pokorivna delavnišnica pa za 50—60 lenúhov (sedaj jih je pisal sostavek o na- .43). Zdej se plačuje iz cesarske kase 1800 fl. v de- kih, kakor želno kaso za najemšino tistih ječ in sob, ki se v Ceski pesnik, g. Haj tem poslopji za j etnike potrebujejo ; kar bo po tem • V zvezek pesem raznega zapopadka Tich pripravlja za tisk vlada za stanovituo jetnišnico od tega poslopja v po-Pesme gospoda sestvo vzela, bo povernila deželni kasi, iz ktere je bila a se pa ze tiskajo in bodo skoraj na svitlo prisl G. dr. Kodym je spisal prav po domaće delavnišnica zidana, za nove zidanja so pa stroski na v če skem jeziku knj ali „naj lep t ve d igo pod naslove působ, jak by m n 60.000 fl. prevdarjeni iz cesarske kase, v ktero bojo Zdravověda" tudi Korošci za svoje jetnike plačevali, ki se bojo k h ZI a le vžit dlouh eh k dosahnouti mohl prihodnjič spet na Krajnsko v zápor posiljali. — Gosp, Ambrož je dalje naznanil odboru pritožbo mestnikov, ki imajo svoje zemljisa na mahu (Morast) in ki mo- 104 rajo mostní no na zidanim mostu plačevati, ako se ne peljejo na lojtrah na svoje posestvo, Ćeravno leži na mestni zemlji. Odbor je enoglasno to pritožbo in obžaloval, da se ravno tištim ¥ pravično spoznal posestnikam kmetovanje ovéra, ki celimu městu v prid zemljisa na mocirnim mahu s tolikimi stroški obde-lujejo , kakor gotovo nikjer drugod, — ter je sklenul to pritožbo vis. deželnimu poglavarstvu z živo prošnjo predložiti : naj bi jo blagovolilo vis. ministerstvu denar-stva podati, da se imenovana mostnina za po- sestnike iz mesta odpravi; mestna kasa pa je pri volji, zidani most, kadar bo potreba, popravljati. Dalje je sklenul odbor vis. deželnimu poglavarstvu prošnjo predložiti: naj bi se čestní na v Kravji Dolini odpravila, ker cesta od broda pri Savi v Dolu noter do St. Peterškiga predmestja ni ce sa rs ka cesta; v izve-denje tega pa naj vis. deželno poglavarstvo določi pre-iskavno komisijo. Če cesta ni cesarska, ne gré tedaj mostníne odrajtovati; in ker se sedaj stroški za popravo ceste po St. Peterškim predmestji iz cesarske kase plačujejo , boce prihodnjic mesto to reč prevzeti ako se mostnina odpravi. Dalje je bilo sklenjeno 9 9 s troske, ktere bojo letos pasje zadeve mestni kasi prizadjale , na lastnike psov razdeliti; po tem pride za vsaciga psa letos 40 krajc. plaćati; vsak lastnik bo tedaj mogel 40 krajc. odrajtati, in ko to pè^nino od- rajta, přejme kositarjasto marko, ktera se peu navrat nik pripnè in je konjedercu znamnje, da je punina od rajtana; ce brez te marke ali brez torbe (ktero morajo psi na ulicah po ukazu vis. deželniga poglavarstva prihodnjic zmiraj imeti) konjederc komu psa vzame, ga bo zamogel o 3 dneh pri konjedercu scer resiti 9 pa 1 fl. za rešitev plaćati; ta denar pride tudi v pasjo kaso, iz ktere bo konjederc za 2 hlapca , ki imata pse loviti, vsako leto 120 fl. dobi val. Magistratu je oznanjenih pa jih je gotovo več. sedaj 538 psov, ki so v Ljubljani 9 Iz Ljubljane. Magistrat je te dni veselo novico 9 o b e-ki jih Ljubljančanam naznanil, da letos ne potřebuj« niga rekruta, ker število tistih 40 novíncov je imelo letos Ljubljansko mesto odrajtati, je dopolnjei prostovoljci in pa tistimi, ki jih je magistrat popřej oddal. Tudi za prihodnje leto jih ima že 36 v ze na dobro 9 del prosto volj 9 kar je očitno mnje, goniti, grejo. da Ljublj ni treba s silo v vojaški stan ampak da je dosti tacih, ki prostovolj radi Iz Ljubljane. Přetekli četertek opoldne je tukaj streliška družba s spodobno slovesnostjo v vers t podob • • °J t w J ^a bivsiga vodja, gosp. JanezaBaum podobám popřejšnjih vodjevtegame Noviéar iz mnogih krqjev. Po cesarskim sklepu od 13. marca se imajo noter do nove županijske postave volitve županov na deželi okrajnim poglavarstvam, v mestih pa kresijnim ali de ^Ě A A 1| JI ^ jj . ■ p zelnim poglavarstvam v poterjenje predložiti razun ti stih. ktere imajo césar sami poterditi. 29. marca je bilo na Dunaji spet za 5 milionov gold, obrestnih bankovcov deržavne zaloge očitno sožganih. Iz Dunaja se piše, da bankovci deržavniga za klada po 10 gold, pridejo konec tega leta ob veljav nost. — Dunajské novice pišejo, da ves tisti strah, ki so ga imele austrianske fabrike in obertnije zavolj no viga cola, po kterim so mislile, da bo přivřelo berž je do Pot za železnico iz Mar na kupe ptujiga blaga iz vunanjih dežel > sihmal cisto prazin strah, burga v Celjovec bojo začeli prihodnji meseczazna- movati. — V Gradcu je dala unidan policija nekiga 4G let stariga člověka zapreti 9 ki je v ze 30 let v ječah Na Dunaji so za povodnjence mnogih pre živel. dežel lanskiga leta dosihmal nabrali 16.364 fl. — Du-najska živinozdravilska učilnica pride pod vodstvo Generalvikár škofa iz In vojaskiga ministerstva. diane v severni Ameriki, rojen Štajarc, je došel v Austrio po katoljške duhovne za imenovano škofijo. V našim cesarstvu je zdaj 20 kmetijskih družb, ki imajo pa mnogo podružnic. Na čelem Nemškem pa je zdaj čez 1000 kmetijskih družb. — Veliko seje jelo govoriti o napraví telegrafa iz Europe v Ame riko in překopu medmorja Suez-a. Ker pa rudeče morje veliko seznjev visokeje stoji kakor srednje morje, bi se morale zatvornice v překopu napraviti, ker bi sicer rudeče morje v srednje naglo derlo, in Bog vé kakošne premembe napravilo.—Na F ran co ski m zapové nov ukaz predsednika, da imajo prihodnjič vse vládne reci v rokah ministerstva biti, dezelne in srenjske g os p odar ske reci pa se imajo v oblast prefektam ali deželnim poglavar-jem dati. — Unidan so zaperli v P a r i z u mnogo Ogrov in Nemcov, ki so v neki kavarnici shod imeli v zade- Gnjilina krompirja je pri- vah prihodnjih prekucij. gnala ljudi na mnoge namestnike misliti. Tako pripo-roča nek časnik, naj bi se tistiga laški ga boba po-prijeli, ki se poroto imenuje, kteriga južni Amerikanci celo leto vsak dan vživajo in je prijetna in tečna jed ; ta bob raste povsod rad in je sila rodoviten. (Kaj pa ali je prav, da smo ga t a k o zanemarili? me- nas bob 9 nimo, da ni prav). V spod nji Austrii bojo letos večji kmetovavci ma nj krompirja sadili 9 ker se g njiline boje; bolj bojo pa za korenje, repo in zelje sker stianskiga društva, beli. mi n g Na vso moc priporocuje rr Joz. W. Flem c. k. davkini vradnik na Ogerskim, sibirsko mestnim poglavarju g reseno se je poslednji kor je pri vsih mestnih ktero po rajncim mnogozasluzenim rep(K ktera se na nar slabji zemlji dobro obnaša in je ; séme se dobi dober kup pri Karinu Rô- J čas ____Hradecki-t pet prav čversto oživilo. pravah g. B au m ga rt erti Ka tecen živež m er-j u, tergovcu s semeni v Presburgu. Ka vselej eden ed pervih djanskih pripomocnikov tako košni sovražniki kristjanske vére so Turki, se vidi iz si je tudi za streliško društvo po vsi svoji moči sledeče nesramne priza prifirodbe ki se Teržaškimu časniku Bi^uuvu M inu v ťM --— i ~—------------------- piše: 22. svečana so praznovali ondašnji kristjani v Pre deval. Da bi se tedaj njega podoba vredno vverstila vezj praznik svetnika Cha ral am po sa ; med tem vdari střela v neko tursko cerkev (mošeo), da deloma pogon. njegovim prednikam, jo je sedanji nadcelnik strelcov g Ant Gall po m il m etnik u o* © Stroj-u lično napraviti dal, in na Mai vpričo mnogih družbinikov vodjev v dvorani islednik , sedanji b střeli vodj • v v oznanjenja praznik se je erstila podobám poprejšnjih pri kteri priliki je njegov To je razkačilo v ze dolgo zaderzevano jezo Turkov. zgrabili velik križ s podobo sv. odrešenika 9 ga v blato vergli, in vsakiga tega društva or © Mih Am besedo poprijel in v kratkim pa serčnim govoru pominek postavil verlimu možu Gosp dr T da so namazali z mnogo nesnago, memogredočiga kristjana primorali, da ga je mogel z na-nj pljuniti. Angleški konsul Skuter je bil pervi, ki je to nesramno hudobijo za nogama potaptati in o* © 9 dosihmal začasni girnnazialni učenik v Ljublj pažil in se berž s pritožbo podal k Turški vladi, v kteri 9 pravi k poterjen Je za je terjal, naj se tako grozno razzaljenje vsiga kri stjanstva spodobno kaznuje. Kaj se je potem zgodilo, * Česitr so tudi že »Novice« omenile v 11. in 13. listu. Vřed. se se ne ve. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.