Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«,
Trbovlje I. Trg revolucije 28. — Telefon 80-191. - Račun pri Komunalni <bankl	>
Trbovlje 600-714-1-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 diin	{
polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din Cena izvoda v Kcjp -rta.
10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani— Hjp .opisi . jr ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo.
Btev. 21	TRBOVLJE, 27. maja 1959	Ona Ml din Lel.,
Dogodek tedna
Skupaj z občinskim praznikom bodo Trboveljčani 31. maja proslavljali še 40-letnico KPJ in 40-letnico SKOJ. Dopoldne bo na novo-urejenem Trgu revolucije veliko slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril predsednik republiškega odbora sindikatov za Slovenijo, tovariš Stane Kavčič. V kulturnem sporedu bodo sodelovali združeni pevski zbori in godbe na pihala. Popoldne pa bo na stadionu Rudarja še velik telesnovzgojni nastop. — Slovesnosti v Trbovljah se bodo udeležili tudi prebivalci sosednjih krajev, zlasti Hrastnika in Zagorja, napovedan pa je tudi večji obisk iz Ljubljane. Trboveljčani se na to veliko slavje že nekaj časa marljivo pripravljajo in lahko pričakujemo, da bo v vsakem pogledu uspelo.

ipllliSEMPBB


^ ^'^.1 LT




Teden nesreč
Minuti teden Je Ml za Zagorjane ln osebje Zdravstvenega doma gotovo eden najbolj razburljivih ln najtežjih.
Ena smrtna žrtev ln troje teže ranjenih je opomin vsem, ki so tudi za volanom preveliki prijatelji vinske kapljice, ln tisti, ki radi pozabijo, da cesta ni dirkališče. Opozorilo naj bo tudi staršem, ki na otroke vse premalo pazijo.
20. I. ob 10.30 1« vozil SO-letnl I. D. brez vozniškega dovoljenja z motorjem proti železniški postaji. Zaradi vinjenosti ln nevajenosti vozila ni Imel v oblasti, tako da Je • hitrostjo 60 km/h zapeljal na levi pločnik, vozil deset metrov po njem, potem pa trčil v zid ob cesti. V bolnišnici Je zaradi poškodb umrl.
22.	t. m. ob 0.20 Je tovornjak S-4461, naložen z bičevjem, zavijal Iz Kopališke v Kidričevo ulico. Ker Je peljal v ovinku počasi, Je 9-letnl M. R. skočil na avto, da bi Izpulil bičevje, pri čemer mu Je spodrsnilo ln Je obležal pod zadnjimi kolesi. Po nezgodi so ga takoj odipeljall v trboveljsko bolnišnico, vendar Je njegovo stanje kritično.
istega dne popoldne se Je G., star 15 let, igral z detonatorjem. Nenadna eksplozija mu Je raztrgala zapestje ln poškodovala roko,
23.	maja ob 12.4» Je poklicni šo-
fer M. R. vozil z osebnim avtomobilom 8-14102 po Kidričevi ulici 6 hitrostjo 6« km/h. Bil je močno vinjen ln Je končal ob cestni ograji z zlomom v desnem ramenu. Materialna škoda ca 286.000 dta.	*»-
Vrf.ME
CAS OD 29. MAJA
,	00 7- junija
lini J nestalno vreme s po-padavinami. V tem ae pričakujejo pri-*tlrjc padavinski dnevi g -1*1, ko bo sončnih oko) e ov Padavine se pričaku |g , **** 29. maja, 1. in 2. ju 16 »krog 5. Junija.
V-M.
(pravkar prhpelo
Ko praznujemo letos skozi telo leto zgodovinsko obletnico Ustanovitve slavne Komuni»tlčne Partije Jugoslavije, se ob tej Priliki spominjamo tudi dni, ko je bil fašistlčn; Orjuni pred leti 1. junija zadan v Trbovljah odločilen udarec. Rudarji Mladinci, so se tedaj na čelu evojih voditeljev Mihe Marinka, Marna in Farčnlka zbrali 'n preprečili pohod fašistične Or j une v Trbovljah. Petintrideset le.t je od tega, za nami le slavna epoha borbe in naporov v borb; proti kapitalizmu in kasneje v narodnoosvobodilni; borbi, .kakor se sedaj borimo za izgradnjo naše so-elallstične domovine.
2e osmo leto praznuje občina Trbovlje svoj občinski praznik v spomin na velike revolucionarne dogodke v revirjih. Prvega junija 1924 je takratna fašistična Orjuna doživela v Trbovljah silen udarec, ki je bil začetek konca te zloglasne 6rganizacije. Proletarci Trbo-*®lj, Zagorja in Hrastnika, za-
pROTI ATOMSKIM BOMBAM
Japonci še danes ne morejo po-rS“l začetka avgusta 1945 v Hi-ln Nagasaki, ko so Amerl-»S1 vrgli prve atomske bombe, mednarodne konference pri Zen cev gibanja zoper atomsko Vodikovo bombo se Je udeležilo J®* kot 150 delegatov ln 10.900 ja-trnsklh zastopnikov. Konferenca ' 1® zbrala v Tokiu,
AL2*RCI SE NE BODO POGAJALI
0>ister v začasni alžirski vladi .mar Usedlk Je zanikal poročila • •hcosklh listov, po katerih naj jjjon izjavil, ga *o alžirski upor-JrJd Privolili v razgovore s predalnikom de Gaulleom v Parizu.
*<>Rn F(>8TER DULLES umrl |P*dtin Poster Dulles, bivši amerl-jr* Zunanji minister, Je v starosti t>et umrl 24. maja v washlng-vojaški bolnišnici Walter L6”. Pokojnik Je bil od 1852. leta g- nedavnega zunanji minister A> Umrl Je na posledicah raka,
v Bagdadu smrtne obsodbe
k, .Bagdadu so 24. t. m. obsodili tl, *mrt šest bivših oficirjev ira-Hu armade, ki eo med moeulskl-b».^“Kodkl nameravali odstraniti 'Bednika Kasema.
Jugoslavija in ženeva
•l^kor ve« avet tako tudi Jugo-*»ren,a, *e z večjim zanimanjem 'kir« a Potek ženevske konfe-ebl*ih zu,n®njih ministrov najmoc-Mea Aftav. Jugoslavija Je še V(u z®četkom konference posta-kej,. z*Btevo po udeležbi na tej šib /encl, kajti Jugoslavija Je thv»J|fzen Poljsike zaradi nemške flae .., najbolj prizadeta. 7.aho-•tevai« *o. namesto da bi upo-zahtevo Jugoslavije, raje *»v*aU Italijo, ki Je bila v voj-*o tum nlk Nemčije — ravno ta-Jera “"J1 Sovjetska zveza po »vola n-j^dstavnlku Zorlnu ni hote-V«, ^r^tevatl zahteve naše drža-41 80 bile 7. nemškim na-Ca, »aJbolU prlAdete Poljska "®*o»iovaška.
j^bujanje spominov
Pred BABSBURSKE ČASE Lebici kratkim so Imeli sudetski ■JJbr na Dunaju zborovanje, f**r« obujali spomine na čase J®tim ,stroogrske monarhije, ka-**«elo avstrijski kancler S ibo»a8al * svojimi Izjavami.
Ul«,,?,? Ima. sočcč po njego v brajS/ah, O dejanskem položaju jOfii jr; W je nanje v svojem go mislil, zei0 giabe tnforma
vedni člani Komunistične partije so tedaj razibili vrste O rjuhe in piri tem tvegali svoje življenje. Prvega junija 1924. leta so padle prve žrtve kapitalističnega pohlepa m napuha, in to v Trbovljah, v središču naj zavedne j šega proletariata. Trbovlje so tega dne ustvarile lik pravega revolucionarja in borca proti izkoriščanju delavskega razreda.
Pohod Orjune v Trbovljah pred 35 leti je vžgal plamen mržnje v srcih zavednega ljudstva v revirjih proti svojim tlačiteljem. Fašistična Orjuna ni razbila enotnosti delavskega razreda v revirjih, ni Se ji to posrečilo. Tubovlje so postale slimbol upora proti nasilju ln krivici, simibol borbe delavskega razreda proti izkoriščanju in poniževanju. Padle so prve žrtve, in niso bile zaman. Ko danes po petintridesetih letih, v okviru proslav v počastitev 40-letnice KPJ proslavljamo občinski praznik občine Trbovlje, so za nas te prve žrtve fašističnega nasilja, ki so nam bile svetel zgled, za nadaljnjo borbo proti izkoriščanju, vodnik v narodnoosvobodilni borbi, in sp nam vodnik v današnji borbi za izgradnjo socializma in vodnik za mir ln prijateljsko sodelovanje z vstemi delovnimi H/judmi v svetu.
Jugoslovanski fašizem je za-dobil tisti zgodovinski dan v Trbovljah prvi silovit udarec, od katerega se ni več opomogel. Bil je začetek njegovega zloma. Prišlo Pa je leto 1941. Takrat je zaplamtel upor proti našemu sovražniku, upor na poziv KPJ. Pričela se je velika borba, borba Za osvoboditev, ne samo borba za osvoboditev izpod jarma okupatorja naše zemlje, temveč tudi borba za novo, boljšo družbeno ureditev. Borba za osvoboditev izpod jarma okupatorja se je zmagoslavno končala, borbo za
se zbrali najboljši slovenski plavalci in plavalke. Največ nastopajočih so dali domačini PK Celuloze, ki so postavili na start vrsto pionirjev, pa vse do starejših, že znanih plavalcev. Razen domačih so nastopili Se ŽPK Ljubljana, Neptun iz Celja, Rudar iz Trbovelj, Ilirija iz Ljubljane in Fužinar iz Raven. Najbolj sta se odlikovala Pelc (Ljubljana) in Breskvarjeva (Celuloza). Tudi trboveljski plavalci so zasedli nekaj dobrih mest, tako n. pr. Burja v metuljčku 100 m drugo mesto, Koritnikova pa na 100 m prosto drugo mesto. Na 100 m hrbtno je Nuška Podlesnikova iz Trbovelj dosegla prvo mesto. — Najbolj uspešna je bila Celuloza.
% Praznovanje dneva mladosti v Vidmu-Krškem je bilo v nedeljo zelo slavnostno. Po slovesni povorki, ki se je razvila iz Krškega do tovarne Celuloze na Vidmu, je bilo zborovanje, na katerem so zmagovalcem iz športnih in drugih prireditev razdelili pokale in nagrade. Domača mladina Je namreč v tem mesecu proslavljala praznik mladosti z raznimi tekmami e športnega in kulturnega področja. Ob podelitvi pokalov in nagrad so dosegle najboljša mesta osnovne organizacije LMS, in sicer prvo Veliki Podlog, drugo Zdole, tretjo Podbočje. — Po zaključku te manifestacije je sledil rokometni turnir za Sp. Posavje, kjer je rokometni klub Celuloza dosegel I. mesto. — Popoldne so na kopališču odprli letošnjo plavalno sezono, o kateri poročamo zgoraj.
# Zbor učiteljev. — V petek, 22. t. m. so zborovali pedagogi trboveljske občine. Ob navzočnosti sekretarja obč. komiteja ZKS Lojzeta Ribiča, predsednika občine Martina Gosaka, člana Republ. odbora DUP Mikuliča, org. sekretarja Železnika in predavatelja pedagoškega svetnika prof. Čopiča so s pomočjo predsednika Sveta za šolstvo občine Trbovlje Pavle Zadobovškove pregledali svoje letošnje delo ter izrazili želje glede prihodnjega udejstvovanja. — Konkretne smernice so dobili tudi v predavanju prof. Čopiča »Kje in kako naj začnemo z novo šolo«. — Zborovanja se je udeležil tudi zastopnik ObSS Tone Kukoviča.
0 Tekma s skiroji. — AMD Trbovlje je v nedeljo organiziralo v počastitev 40-letnice KPJ in dneva mladosti tekmovanje pionirjev In cicibanov s skiroji na progi Dimnik — se-
dež ObLO Trbovlje. To tekmovanje bo odslej vsako leto in najboljša ekipa si bo lahko priborila prehodni pokal. Teh mičnih dirk se je udeležilo preko 200 najmlajših trboveljskih državljanov, pa tudi gledalcev ni manjkalo, saj se jih je zbralo ob progi nad 500. — Mali dirkači so tekmovali v 6 kategorijah, toda tu ni na razliko vplivala »kubatura« vozila, temveč samo starost tekmovalca. Tako je med pionirji osvojila pokal ekipa osnovne šole Trbovlje II v sestavi: Skrl, Flis in Kupšek, najboljši čas dneva pa je dosegel Skrl: 1,59. Najhitrejši ciciban je bil Jani Železnik (4 leta). Promet so urejali pionirji — prometniki. Za dosežena prva mesta so tekmovalci dobili skiroje, 2. in 3. mesto pa diplome. — Po končanih tekmah so organizatorji vsem udeležencem priredili zakusko.
% Športne igre IRŠ Jugoslavije. — V petek, 22. maja, so se v Trbovljah pričele igre Industrijskih rudarskih šol Jugoslavije. Tekmovanje se je pričelo s slavnostnim razvitjem zastave IRS Trbovlje, v soboto pa so se mladi tekmovalci že pomerili v posameznih športnih disciplinah. Zaključek prireditve je bil 25. maja popoldne, kjer so se gojenci teh šol po razdelitvi diplom udeležili velike parade
mladosti v počastitev dneva mladosti. — Na tem tekmovanju so sodelovale rudarske šole iz vseh naših republik, in to iz Aleksinca, Kakanja, Breze, Trepče, Lahinja Zagorja in Trbovelj, skupno okrog 350 tekmovalcev, ki so tekmovali v atletiki, košarki, odbojki, nogometu, namiznem tenisu, rokometu, streljanju in šahu. Ob zaključku redakcije te številke našega lista rezultati tekem še niso bili znani in bomo o njih poročali v prihodnji številki.
3. JULU — KRAJEVNI PRAZNIK HRASTNIKA
V Hrastniku se že pripravljajo na proslavo letošnjega občinskega praznika, ki ga slave vsako leto 3. julija. Na ta dan imajo tudi vsi slovenski rudarji svoj praznik, imenovan je že poseben odbor za Izvedbo te slovesnosti, kt ima v načrtu razne kulturne prireditve, nadalje vajeniško jrn radioamatersko razstavo. Ob tej priložnosti bodo v Hrastn iku odprl j krajevni muzej NOV. Prav tako je predvideno, da bo oh občinskem prazniku gostovala v Hrastniku tudi dramska družina »Svobode Center« Iz Trbovelj, in sicer z dramo »Vojak Tanaka«. Dne 4. julija, ob »dnevu borca«, pa bododelovni ljudje napravili izlete v okoliške planine.
Mladinsko zborovanje v Trbovljah
Trbovlje, 25 maja.
V počastitev dneva mladosti so bile zadnje tri dni v Trbovljah športne igre industrijskih rudarskih šol iz vse Jugoslavije, v petek so gojenci trboveljske šole v Delavskem domu slovesno razvili novo šolsko zastavo, danes popoldne pa je bil skozi mesto slavnostni sprevod mladosti, v katerem se je zvrstilo okoli 3.000 revirske mladine, mladih rudarjev — tekmovalcev iz Aleksinca, Trebče, Labina, Breze, Zagorja in Kaknja in ostalih z bogatim prikazom vsestranske dejavnosti mladine v Trbovljah.
Pred Delavskim domom, kjer se je zbralo nad 4000 ljudi je bilo zatem veličastno zborovanje, na katerem je govoril o
življenjski poti tovariša Tita predsednik občinskega komiteja LMS tovariš Ivo Trente tj. Trboveljčani so ob tej priložnosti enoglasno obsodili sovražno politiko proti naši domovini v nekaterih sosednih državah, med njimi v Avstriji ter zlasti zadnje neodgovorne izjave njenih najvišjih predstavnikov na zborovanju sudetskih Nemcev in ugotovili, da je enotnost jugoslovanskih ngrodov danes boljša in trdnejša kot kdajkoli doslej.
V pozdravnem pismu tovarišu Titu je vsa trboveljska mladina obljubila, da bo še naprej v prvih vrstah stopala po poti socializma in mu zaželela še veliko zdravja in uspehov Pfl socialistični graditvi
boljšo družbeno ureditev pa prav tako zmagovito nadaljujmo.
Prvi junij je praznik borbenih Trbovelj. V dneh, ko ga praznujemo, se z najglobljim spoštovanjem spominjamo vseh tistih, ki so se neustrašeno borili za našo veliko stvar, ln vseh tistih, ki so darovali življenje na oltar svobode.
V zavesti, da naš; napor; niso bili zaman, vam, dragi gostje iz Zasavja in okraja Ljubljana, ki boste prihiteli na veliko zborovanje 31. maja t. 1. v Trbovlje, izrekamo prisrčno dpbrodošlj ico, želeč vam prijetno bivanje med delovnim ljudstvom trboveljske občine.
Zasevčanll Pohitite 31.* meja v Trbovlje, kjer bo na Trgu revolucije veliko zborovanje v počastitev 40-letnrl'ce KPJ In občinskega praznika občine
Trbovlje.
Dobrodošli, dragi gostje, v revirskem kraju — Srečno 1
Odbor *a prootov® 49-let-nice KPJ
»VOHUNKA 907«
na odru »Svobode-Center«
V okviru prireditev v počastitev 40*letnice KPJ bo gledališka družina Svobode-Center v Trbovljah uprizorila 30. maja zvečer dramsko zgodbo v treh dejanjih VOHUNKA 907.
Avtor igre: Tone Koren iz Beograda. Režija: Milko Rak. Igrali pa bodo: Franci in Ivica Jarc, Karlo Malovrh in Jelko Potočan.
Premiera Vohunke 907 v Trbovljah je krstna predstava te igre in bo prvič uprizorjena v Jugoslaviji.
Na krstno predstavo Je vodstvo Svobode-Center povabilo tudi pisca tega odrskega dela.
% V nedeljo so v Zagorju domači mladinci v veličastni paradi počastili dan mladosti in Titov rojstni dan. V »prevodu se je zvrstila vsa šolska mladina, športne in druge mladinske organizacije. Po teni lepem sprevodu je bil krajši miting na telovadišču Partizana. Zbranim mladincem je o dnevu mladosti spregovoril republiški ljudski poslanec Kladivar.
% Na podružnici Izseljenske matice v Trbovljah smo zvedeli, da bodo tudi letos prišli na obisk ameriški izseljenci. Tako je že prejšpji teden prispela ena skupina, druga skupina 26. t. m., tretja pa bo prišla 2. junija.
S Krško, 24. maja. — Na otvoritvenem plavalnem mitingu v nedeljo v Vidmu-Krškem na kopališču Celuloze so
TRG REVOLUCIJE V TRBOVLJAH
Ukradena
mladost
Bilo je pozno popoldne v lanskem juliju. Plavi motorni vlak se je ustavil v Beljaku na Koroškem. Tu sem moral prestopiti vlak. Cas pa mi je dopuščal, da sem si ogledal mesto. Ne nameravam opisovati, kar sem videl po ulicah in trgih, opisal bi rad le neki dogodek, ki mi je še danes živo pred očmi in na katerega se mnogokrat spomnim.
Ko sem se vračal na železniško postajo, Je mojo pozornost vzbudila skupina štirih fantov z lisicami na rokah in v spremstvu dveh žandarjev v zelenih uniformah. Fantje so se med seboj pogovarjali v našem jeziku, zato sem jih ogovoril. Vprašal sem jih, od kod so in kaj delajo tu. Molk je bil njihov odgovor. Šele čez nekaj časa mi je eden izmed njih, Josip, nekje iz okolice Varaždina, kakor se mi je predstavil, odgovoril. Dejal je, da so pobegnili preko meje, ker so imeli strah pred odhodom k vojakom. Na željo, naj mi kaj več pove o tem »strahu«, je samo skomignil z rameni.
Najin pogovor bi se verjetno še nadaljeval, če naju ne bi prekinil velik, zaprt avto sive barve, ki se je ustavil pred nami. Fantje so vstopili, in še danes vidim tisti njihov zadnji pogled, preden so se zaprla
vrata z veliko ključavnico. Avto je odbrzel neznano kam, jaz pa sem odhitel na postajo, kjer je »Dalmazia-Express« že čakal na odhod v Jugoslavijo.
Danes živim v okolju, v kateri so Josip in njegovi tovariši videli »strah«. »Strah«, o katerem so jim govorili ljudje, ki nimajo z našim življenjem nič skupnega. Ljudje, ki so lagali in še danes lažejo. Lažejo mladim ljudem, ker iščejo zaslužek pri njih. Lažejo iz strahu pred nami in pred našim časom, ki jih odriva o sebe in pušča za seboj. Lažejo iz lastnega strahu, ker se bojijo tebe!
Tu v Armadi ni strahu, le življenje je. Eno samo življenje mladih ljudi, ki so srečni, ker so mladi. Srečni zato, ker žive lepo, polno in svobodno življenje. Stotisoči mladih fantov so danes ponosni, ker pripadajo Armadi, ki je last našega naroda in ponos domovine.
Ko pišem te vrstice, smo tik pred praznikom naše Mladosti. Mladosti, ki je živa! Mi vsi po kasarnah in naši tovariši na vaseh, po tovarnah, šolah, ljubimo to Mladost, ker je naša in ker nam daje svetlo prihodnost.
Srečni in ponosni smo, ker je ves naš narod srečen in poaosen na svojo Mladost:
Kako pa je z Josipom in njegovimi? Mogoče še vedno žive v taborišču, proč od svobode. Mogoče delajo kot hlapci na avstrijskih kmetijah ali pa jih pot vodi drugje po svetu... Tega ne vemo. Vemo pa eno, da ti mladi ljudje niso srečni in ponosni kot mi, da ti fantje nikdar ne bodo spoznali svojega naroda in občutili ljubezni svoje domovine. Oni so proč od vsega tega. Proč od našega časa in naše Mladosti. Oni so okradeni te Mladosti, še preden so začeli živeti...
Janez Zahrastnik
Izravnavanje tarifnih postavk
Kolikor vem in mi je znano, se bo v zasavskih delovnih kolektivih nagrajevanje po učinku in enoti proizvoda več kot podvojilo. To pomeni, da je vrsta delovnih kolektivov pravilno razumela priporočila sindikatov in kljub odporu nekaterih sindikalnih aktivistov, ki so zmajevali z glavami, češ da to pri njih ne bo šlo (namesto, da bi bili najbolj vneti zagovorniki in pobudniki takega načina nagrajevanja) in pripravili resnično take tarifne pravilnike, ki bodo stimulirali delavce, da se bodo še bolj potrudili in s tem več zaslužili. Vem, da so se ponekod taki sindikalni aktivisti, namreč tisti, ki so odklanjali nov način nagrajevanja, šteli za prijatelje delovnih ljudi in tako svoje stališče zagovarjali, izhajajoč s stališča, da želijo delovnim ljudem dobro. Vsa sreča, da takih aktivistov ni bilo mnogo in da so jih sami delavci onemogočili. Sicer pa sem se namenil spregovoriti o nekem drugem, dokaj razširjenem pojavu ob sestavljanju tarifnih pravilnikov. Zdi se, da je bil zelo pogost in bo brž-
Pogodbeno sodelovanje odvisno od aktivnosti KZ
V občini Videm-Krško je kmetijska proizvodnja še vedno nizka, in to zaradi gospodarske zaostalosti v predvojni dobi, od zaostale miselnosti kmečkega proizvajalca, zaradi razdrobljenosti kmetijskih površin in maloposestniške strukture. V letu 1957 je bilo na območju občine skupno 69.616 parcel. To se pravi, da so te parcele odpadle na 1807 kmečkih gospodarstev oziroma 37 parcel na eno gospodarstvo. Prav zaradi te okolnosti na področju občine ni mogoče zemlje obdelovati strojno, niti
Videm-Krško
Pred kratkim je novoustanovljeno transportno podjetje »Transport« v Krškem kupilo nov avtobus TAM. Z njim je uvedlo več poizkusnih avtobusnih pro» Avtobus vozi vsak dan (razen praznikov na Rako po dvakrat, v Kostanjevico in Podbočje po enkrat ter k vsakemu vlaku na postajo.
Potniki so zelo zadovoljni, zlasti še s šoferjem, ki je z njimi zelo prijazen. Želijo pa, da bi se te proge obdržale, ker jim je s tem zelo olajšana pot v Krško in na postajo, saj sta Raka in Kostanjevica več kot po 10 kilometrov oddaljeni naselji.	-šek
poceniti proizvodnje. To stanje so poskušali rešiti že na razne načine, tako na primer z vaškim kolobarjem. Za sedaj pa še niso vidni zadovoljiva uspehi. Zato bo treba temu vprašanju posvetiti še nadalje vso skrb in iskati rešitev, če hočemo doseči večje pridelke in poceniti proizvodnjo.
Če pogledamo za dve leti nazaj, lahko ugotovimo, da se kmetijski proizvajalci še niso navezali na kmetijske zadruge glede raznih načinov pogodbene proizvodnje, pač pa so se v glavnem posluževali zadrug na ta način, da so jih le-te oskrbovale z reprodukcijskim materialom. Ze lani pa so se KZ začele krepkeje uveljavljati glede pogodbene kmetijske proizvodnje. Večina KZ je povezala plane setve s pogodbenim sodelovanjem, ki pa niso bili v celoti uspešni. Najboljša je bila v tem pogledu KZ Videm-Krško, ki je s kmetovalci pogodbeno sodelovala po naj višji dbliki. Kmetijski proizvajalci, ki so sodelovali z zadrugo, so bili zadovoljni in so pritegnili v enako proizvodnjo precej ostalih kmetov, čeprav zainteresiranost kmetijskih proizvajalcev še ni bila velika, so bili kljub temu doseženi dobri rezultati, saj so na primer na 1 ha pridelali 36
stotov krompirja, hibridne koruze pa 45 stotov na 1 ha. Kmetovalci pa so se lansko leto precej posluževali umetnih gnojil, ki so jih porabili 670 ton, kar pride 80 kg na en hektar obdelovalne površine.
Zaradi slabega pridelka krme se je osnovni živinski fond znižal za približno 7 odstotkov. Zato bodo morale KZ v prihodnjih letih zajeti čim več travniških površin v pogodbeno proizvodnjo in s tem dvigniti krmsko bazo. Za izboljšanje te" baze so lani nadaljevali z melioracijskimi deli na Krškem polju. Ta dela so opravili izključno z družbenimi sredstvi.
Letos so kmetijske zadruge, kar se tiče pogodbenega sodelovanja s kmetovalci, najbolj uspele pri pridelovanju krompirja, kjer so predvideni plan prekoračili za, 59 odstotkov. Od vseh zadrug je bila glede pogodbenega sodelovanja najbolj uspešna tudi letos KZ Videm-Krško, ki si je že lani utrla pot na vas. Na splošno so se
kmetijske zadruge šele letos začele usmerjati in utrjevati v tisti svoji osnovni dejavnosti na vasi, ki so zanjo dejansko poklicane. Žal pa nekatere KZ v občini nimajo dovolj sposobnega kadra, predvsem pa jim manjka kmetijskih strokovnjakov, ki naj bi opravljali celotno delo pospeševalne službe.
—š .
Izleti v partizanske kraje
V soboto, 9. maja, so imele šole športni dan in so se učenci osnovne šole in gimnazije v Hrastniku razpršili v okolico. Odšli so na Čebine in na Partizanski vrh. Prav tako so tudi učenici osnovne šole Trbovlje II in šole na Vodah ter dijaki trboveljske gimnazije pohiteli k lovski koči pod Kumom, kjer je bila leta 1935 konferenca SKOJ.
Prost dan? Ne!
Letos smo pri nas v Zasavju pripravili bolj skromne prireditve za dan vajencev. Vajenci vseh treh zasavskih občin so imeli le kulturno prireditev v trboveljskem Delavskem • domu in družabni ples. Tu pa, tam so mladinski vajenrici aktivi pripravili še svoje interne, skromne prireditve, to pa ie bilo tudi vse, kar je bilo. Pa vendar bi bili dolžni vajencem vsaj
IZ TRBOVELJ
VELIK OBISK
V	KINEMATOGRAFIH
V	zadnjih mesecih je v Trbovljah močno poraste! obisk kinematografov kljub precejšnjemu številu ostalih kulturnih prireditev v kraju. Največji obisk zaznamuje seveda kino v Delavskem domu, ki razpolaga tudi z večjim številom sedežev. Med filmi prednjačijo na sporedu ameriški filmi, redno pa se vsak mesec predvajajo v Trbovljah tudi jugoslovanski filmi, ki so kar lepo obiskani.
Kino Delavski dom je v mesecu marcu predvajal 8 filmov v 70 predstavah z obiskom 19.410 gledalcev. V aprilu je obisk kina sicer nekoliko nazadoval. Na sporedu je bilo 9 filmov s 73 predstavami, kino pa je obiskalo 15.591 ljudi. — V kinu Svoboda II v Zg. Trbovljah je bilo v aprilu na sporedu 7 filmov s 54 predstavami, ki si jih je ogledalo 15.391 ljudi. — Razen teh dveh kinematografov deluje v Trbovljah še kino Svoboda-Zasavje, kjer je obisk filmov sicer šibkejši, vendar navzlic temu dober. Cč upoštevamo v Trbovljah še obisk kina Svo-boda-Zasavje, potem je bilo v vseh treh kinematografih nad 80.000 obiskovalcev ali povprečno: vsak Trboveljčan je vi-Sel v aprilu dva filma.
ob tem dnevu posvetiti nekoliko večjo pozornost. Za primer naj navedem samo nekaj, kar kaže, da vajenci ponekod nimajo pravzaprav nobenih pravic kot te, da trdo delajo osem In še več ur. .
Iz Zagorja je mladinski komite pripravil ogled trboveljske kulturne prireditve za petdeset vajencev, pravzaprav toliko, kolikor jih dejansko je, razen Ind. rudarske šole. Kakšno veselje med mladimi fanti in dekleti, ko med letom zares nimajo skoro nobene posebne možnosti za ogled te ali one večje in kvalitetne prireditve. Toda nekaj vajencev iz zagorske vajenske šole je prineslo nazaj v šolo popisan papir od mojstrov, na katerem so jim potrdili prost dan tudi napisano, da imajo njihovi vajenci lahkd šole oziroma pouka prosto, dela pa ne. Najbolj žalostno pri tem je, da je bilo med dvema zasebnima obrtnikoma tudi socialistično podjetje, ki prostega dne, čeprav mu je znano, da je dan vajencev z zakonom določen praznik vajencev. Človek se mora naravnost začuditi, od kod socialističnemu podjetju toliko drznosti, da zavrača c®!0 oblastne zakone? Da sploh ne govorim o morali in politični orientaciji tega podjetja.
Namesto da bi se predvsem socialistična podjetja izkazala in svojim vajencem priredila kakršno koli veselje in jim s tem pokazala, da se učijo' v resnično socialistični obrti, torej v povsem novih pogojih, bo morda ravno narobe. Vsekakor bj moral tu posredovati tudi političen organ, predvsem pa občinski ljudski odbor ln zahtevati več obzirnosti ln spoštovanja z zakonom odrejenega akta. Nič čudnega, če bodo prizadet; vajenci podvomili v socialistično usmerjenost svojega podjetja.
to)
L.—..v« ■■	... ...
VSI JUGOSLOVANSKI LETALCI SO 21. T M. SLOVESNO PROSLAVILI DAN JUGOSLOVANSKEGA VOJNEGA LETALSTVA. NA SLIKI VIDITE VOJAŠKO LETALO, KI BO VSAK CAS Z DOLOČENO NALOGO ODLETELO POD OBLAKE . . <
čas prišlo do neljubih presenečenj, ker jim občinske tarifne komisije oziroma komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov ne bodo potrdile takih pravilnikov. Gre namreč za tole: malone vsepovsod so se takoj po ugotavljanju dohodka lotili izravnavanja in vsklajevanja tarifnih postavk, ponekod kar po vrsti od zadnjega do prvega zaposlenega v podjetju ali pa obratno. Sestavi j alci tarifnih pravilnikov so najpogosteje zagovarjali izravnavanje tarifnih postavk s tem, da so bili doslej venomer na slabšem kot v sorodnih podjetjih, in ne morejo dovoliti, da bi bili njihovi delavci vedno prikrajšani. V nekem zagorskem podjetju so na ta način prišli do tega, da znaša najmanjša plača nekvalificiranega delavca nekaj nad 10 tisoč din, medtem ko je dobil direktor kar 13 tisoč din k svoji dosedanji plači. V redu in prav, če so menili, da je bil doslej direktor za svoje odgovorno delo premalo nagrajen, toda razpon je vendarle nekoliko prevelik, kot je nemogoče, da so pri vseh delavcih dvignili tarifne postavke na tolikšno višino po nekem »Izravnalnem« ključu. To pa ni nrimer le v omenjenem podjetju, tudi drugod so imeli največ dela z izravnavanjem tarifnih postavk in s tem kajpak zamudili mnogo časa. in sevs tem pravzaprav odločili za tako Imenovano »politiko ča-kania«. ki se ie v Zasavju zelo razširila. Občinske komisi’-® za potrievari’® tarifnih pravilnikov so zavpilo takega nemogočega odlašanja v tem ča«u dobile le nekaj tarifnih pravilnikov.
Zdi se, da je takšno »izravnavanje« in »prilagojevanje« tarifnih postavk nekbliko izmaličilo celotn o pred vi deno bodočo politiko nagrajevanja pri nas. Preprosto srno povišali tarifne postavke in napisali — zaradi lepšega seveda — da smo morali vskladiti te stvari s sorodnimi podjetji, da ne bo pri domačih delavcih zamere. Kdo ve, če se pa morda tista »sorodna« podjetja niso sklicevala na naša podietia, češ da so pri nas višje tarifne postavke. S tem pač niso rešili problema, pač pa so napravili večjo škodo, kot če bi ostalo pri starem. Nihče ne reče, da morda zares niso bile razlike v nagrajevanju sorodnih podjetij, toda kdo more trditi, če so tudi v sorodnih podjetjih delovne prilike in pogoji enaki kot pri nas, ali če ni morda obratno.
Zadnjo jesen bodo rekle komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov. Te bodo morale posebno skrbno -proučiti, ali je bilo vsklajevanje pravilno, na zdravi osnovi, resnično utemeljeno, ali samo iz trte izvito. V kolikor bodo komisije vsestransko upoštevale vsa priporočila sindikatov In naših
Televizija v Sevnici?
Pred kratkim so se v Sevnici mudili člani RTV Ljubljana, da preizkusijo sprejem televizijskih oddaj. Za sedaj je v kraju to mogoče samo na gradu, kjer tudi nameravajo urediti klubske prostore ln montirati televizijski sprejemnik. V načrtu je sicer, da bi tudi na Zajčji gori postavili majhno relejno postajo. Ce bodo to namero uresničili, bodo tudi Sevničani lahko gledali televizijske oddaje, da ne bo treba hoditi na Lisco, kjer je sprejem dober.
SPREHOD PO SVETU
političnih organizacij, potem, bodo morale marsikak tarifni pravilnik zavrniti, preprosto
zavoljo tega, ker ni bil izdelan po teh merilih in principih.	(v)
^dCo06tAJ*
i6 X
ijtn ^
SITUACIJA CENTRA TRBOVELJ ZA PROSLAVO 40-LETNICE KPJ 31. MAJA 1959
LEGENDA:
1)	Trg revolucije — mesto proslave
2)	Informacijska pisarna — Restavracija
3)	Ambulanta
4)	Parkirni prostori
ZA POGRNJENO MIZO
Mnogi znani zahodni časopisi so pred dnevi ponatisnili karikaturo pariškega lista »Figaro«, ki ženevsko konferenco zunanjih ministrov predstavlja takole: Štirje »veliki« ministri sede za okroglo mizo In čakajo na kosilo V rokah drže žlice, lačni so, miza je pogrnjena, toda — prazna.
Minuli ponedeljek so se zunanji ministri ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in obeh Nemčij sestali na kratko sejo, v torek pa so odpotovali v Washlngton na pogreb bivšega ameriškega zunanjega ministra Dullesa. V Ženevo se bodo vrnili šele v petek. Ta nepredvideni predah so opazovalci in komentatorji izkoristili za temeljitejšo oceno stališč in predlogov, s katerimi so nastopili zunanji ministri v prvih dveh tednih konference.
Na splošno prevladuje prepričanje, da je vse, ijar so ministri doslej povedali, le uvod v resnično plodno delo, ki se bo verjetno začelo po vrnitvi udeležencev konference lz Združenih držav. Mnogi opazovalci pa sodijo, da so Javni sestanki ovira takšnemu plodnemu delu (na njih namreč zastopniki Vzhoda In Zahoda predvsem skrbe za propagando svojih načrtov, za pridobitev Javnega mnenja, to pa škoduje, kot pravijo, trezni presoji ln resničnim prizadevanjem za dosego sporazuma! In zato trde, da bo konferenca uspela le, če bodo ministri na zaprtih sestankih in medsebojnih obistih »pregovorili odkrito In trezno. Kajti — kot prikazuje karikatura lista »Figaro« — mi-
za je pogrnjena, ministri pa so Se vedno lačni. To nekatere komentatorje že resno vznemirja in nek švicarski list je pred dnevi zapisal: »Dovolj je teh manifestacij! Gospodje diplomati, mar niste že dovolj Izkušeni? Zaprite se ln poglejte, kaj je moč storiti v tej seansi in kaj naj ostane za drugo, višjo in važnejšo«.
Ze dva tedna se vsi ministri trudijo, da hi dokazali, kako so njihovi načrti sprejemljivi in kako se nasprotni nesprejemljivi in škodljivi. V teh načrtih pa ni nič novega in mi smo o njih že pisali. Sovjetska zveza In Vzhodna Nemčija v glavnem trdita, da je združitev Nemčije stvar obeh nemških držav, s katerima je treba skleniti ločeni mirovni pogodbi. Stvar velesil Pa je le sporazum o tej zadevi ln o Berlinu ter morebiti tudi o varnostnem sistemu. Zahodni ministri sicer skupno branijo svoj »sveženj« (načrt, ki po mnenju njegovih predlagateljev vsebuje čarobno formulo za rešitev vseh problemov v evropskih odnosih med obema blokoma), vendar se njihovi nastopi — govori. Izjave, smehljaji _ razlikujejo. Anglež je kratek,
jedrnat In Rusi pravijo, da Je najbolj umirjen; Amerlkaneo Je dolgovezen,
pravniški in dokaj trdovraten; Francoz pa trdi, da bi bil najbolj nedostopen. Vsi skupaj vztrajno ponavljajo, da Je združitev Nemčije stvar vseaem-ške vlade, ki Je edina poklicana podpisati mirovno pogodbo. In Nemca? Vzhodni je še kar zadovoljen, ker je Zahod s tem, da ga Je povabil na konferenco, končno le priznal obstoj njegove države, zahodni pa niti noče sedeti v dvorani, kjer sedi njegov vzhodni kolega, vendar za kulisami spletkari, obiskuje ministre ln. kot pišejo, »živčno deluje«,'
V začetku minulega tedna so opazovalci napovedali, da bodo zahodni predstavniki razvezali svoj »sveženj« In potegnili Iz njega berlinsko vprašanje, ker so bojda ugotovili (kar Rusi že ves čas trde), da je bolj pametno razpravljati o tistih posameznih vprašanjih, ki bi jih lahko rešili najprej. Ko pa so zvedeli, da Je odmev teh napovedi v nekaterih krogih na Zahodu negativen, so hitro zagotovili, da svežnja ne bodo razvezali ln da bodo vztrajali na svojih starih stališčih. Ta trdovratnost pa je po godu samo določenim desničarskim krogom, medtem ko mnogi ljudje na Zahodu sodijo, da Je škodljiva. Minuli četrtek je znani ameriški komentator Llppmann v časopisu »Herald Tribune« priporočil zahodnim silam, naj sklenejo pogodbo o Berlinu, kajti za združitev Nemčije ni nihče resno zainteresiran. »NI tajnost«, J«
pisal Llppmann, »da v zahodni zvezi obstaja močna opozicija združitvi Nemčije ... Zamudili bomo avtobus, če ne bomo sklenili nove pogodbe o Berlinu. Ce je mogoče, storimo to na tej konferenci, če ne pripravimo »r za konferenco na najviljl ravni.«
Toda tudi razprava o posameznih problemih (o Berlinu, »razredčeni coni oborožitve« Itd.) ne bo prinesla kdo ve kakšnih rezultatov, če bodo ministri še naprej ocenjevali vse svetovne probleme z blokovskih pozicij. In prav to Je največja ovira za dosego sporazuma-Dokler bo vsaka stran želela, da pri morebitni rešitvi enega ali drugeg* vprašanja pridobi nekaj prednosti ** svoj blok, toliko časa bo sleherna razprava brezplodna. Neumno je na primer misliti, da bi bil Vzhod pripravljen prepustiti Zahodu Vzhodni Berlin, vendar se zahodne velesile zavzemajo v svojem »svežnju« prav za takšno rešitev« berlinskega vprašanja.
Nekaj optimizma Je sredi preteklega tedna vzbudila vest, da bi se trije ministri atomskih sli sedaj laže sporazumeli o prenehanju atomskih poskusov, ker je Hruščcv pristal na Elsen-howerjev predlog o delni prekinit** nuklearnih eksperimentov. Toda t*ic* to vest so spremljale pesimistične •*' Jave, da Franclja nasprotuje takšnem® sporazumu, ker bi rada prej preizkusila svojo bombo...
V matični: knjigi v Laškem najdemo drugačen datum, kot je objavljen v albumu herojev. Tu piše, da se je Alojz Hohkraut rodil 8. junija 1901, medtem ko v albumu beremo 24. januar 1901. Kot rojstni kraj je zapisana hišna številka 58 (danes 4) v vasici Bukovca nad Udmatom. Do sedaj je bilo znano le to, da je rojen nekje v okolici Se-draža oziroma Kuretnega. in tja sem se namenil...
Dobre pol ure od glavne ceste v Udmatu leži v hribu mala vasica Bukovca. Razen lepega razgleda tu ni dosti prSvlačnega. Idila je lažna, kajti ljudje se pehajo iz dneva v dan, se ubadajo z zemljo, hodijo na »šiht« v Hudo jamo in v bližnje tovarne. Proti vzhodu se onstran Savinje začenja Kozjansko gorovje, proti zahodu pa čez Sedraž, Turje in Brezno revirsko Zasavje.
Bukovca šteje le nekaj hiš. Vsaka hiša stoji v bregu, obdana s sadnim drevjem, vsaka zase je obkrožena s težavami — in spomini. S spomini na veliko slabše čase, in svetlimi utrinki, ki jih je v zgodovino tega kraja vnesel Hohkrautov Lojz.
In tu sem našel več, kot sem pričakoval. Ne samo zidano kmečko hišo, prislonjeno v breg in domala vso prekrito s košatim vejevjem. Našel sem Ijiudi, ki so mi o Lojzu Hohkrautu povedali toliko, da je zaživel pred mojimi očmi tak, kot je brez dvoma tudi bil, kar mi telegramsko kratki podatki v albumu herojev niso nudili.
Franc in Frančiška Dornik sta so-
BIL JE JUNAK
roduika Alojza Hohkrauta. Sicer ne vesta veliko povedati o vsebini njegovega revolucionarnega dela, ker jima je bil Lojz v tem čudno nerazumljiv, pač pa veliko več kot človeku, ki so ga vsi imeli radi.
»Hodil sem že močno pokonci,« je v šali rekel Franc Dornik, »ko so prišli Hohkrautovi v našo hišo. To je bilo za veliko noč leta 1901. Moja mama je bila sestra Matilde Hohkrautove, ena treh Meterčevib sestra. Prišli so iz Ki-ralda na Madžarskem in se naselili v podstrešni kamri naše hiše, Hohkrautovi so imeli že dve hčerki in kmalu po prihodu v Bukovco se je rodil Lojz.« (Torej je le pravi datum rojstva 8. junij 1901 v matični knjigi, ki omenja celo točen čas rojstva, in to ob 18. uri.) Pri Domikovih niso ostali dolgo. Pozneje so vzeli v najem hišico nedaleč proč, ki se ji po domače pravi pri Krajcarju v Bukovci... Od tu so se Hohkrautovi odselili v Trbovlje.
Lojzek je živel tako kot vsi proletarski otroci Bil je deček v številni družini Obilo lačnih ust je gnalo očeta Vincenca, da se je ubijal kot črna živina v rudniku in lovil s priložnostnim zaslužkom vsak krajcar.
Kljub težkim otroškim letom se je Lojz zelo rad vračal v svoj rojstni kraj. Sem je prihajal na počitnice, toda pozneje je njegova rojstna hiša postala tudi njegovo zatočišče, varno skrivališče pred žandarji. Hohkraut ni bil brez prijateljev. Partija ga je obdajala z zanesljivimi tovariši in soborci, toda tu v Bukovci je bil zanj topel kotiček. Tu so bili ljudje, s katerimi ga ni toliko vezala revolucionarna zavest, kolikor osebno nagnjenje...
•
Triindvajsetletni Lojz je postal skojevec in je leta 1924 sodeloval v spopadu z orjunaši. Leto dni pozneje je postal član Partije in zdaj se začenja pot borbe, preganjanja, ki je prinesla Hohkrautu tak način življenja, da so celo v Bukovci, vsega slabega navajeni, zmajevali z glavo, češ kaj je Lojzu, kaj ima od takega življenja. Lojz je pogostokrat prihajal v Bukovco, vendar ljudem se ni vedno kazal. Skoraj vsakokrat, ko je bil v gosteh, so se v Bukovci pojavili tudi laški žandarji.
»■Nekoč je bil Lojz za hišo s svojim znancem, ki ga je pripeljal s seboj iz Trbovelj,« je pripovedovala Frančiška Dornik. »Ravno sem nesla svinjam, ko
jo po stezi proti hiši mahata laška žan-darja Rižmar in Vovk. Hitro sem fantoma sporočila njun prihod, da sta se pravočasno izgubila v hosto nad hišo. Žandarja sta prišla k hiši in povpraševala po Hohkrautu. Nista me vprašala, če je bil, jaz pa se nisem zlagala, ko sem rekla, da ga ni. Potem me je Vovk svaril, da nas bodo zaprli, če mu bomo nudili hrano in stanovanje. Žandarja sem vprašala, če je morda Lojz hudodelec? Ko pa je žandar odkimal in dejal, da je politični človek, sem mu odvrnila, da se na politiko ne spoznam in da so moja politika grablje in koš. Rekla Pa sem mu, da še beraču damo jesti, pa bi ne dali sorodnikom. Vovk je povesil glavo, nič več ni rekel in s kolegom odšel.«
Domikovim se je Lojz smilil. Niso mogli razumeti, kaj ga žene, da se odreka mirnejšemu, čeravno ne življenju brez težav.	*
Franc Dornik je povedal:
»Nekoč se je skril v koruzo in tja sem mu nesel kosilo. Rekel sem mu, da tega ne bi vzdržal. Lojz pa se je smejal, kot se je znal le on in me potrepljal po rami, rekoč: ,Vse bo še bolje. Prišel bo čas, ko se ne bo treba izogi-
bati žandarjev. Takrat bomo mi, ki delamo in trpimo, na oblasti.'«
Hohkraut se je pred odhodom v Rusijo leta 1933 zglasil v Bukovci. Dorni-kova fanta sta mu do betonskega korita v Tremerjih nesla kovčke, kajti tudi tedaj so ga zasledovali žandarji. Ko se je po enem letu vrnil, le prinesel žepno uro s srpom in kladivom na številčnici. Dal jo je Dornikovi, ki jo je skrila za strešni tram, ker se je ni upala imeti v hiši. Kadar je bil Hohkraut pri njih, ni jedel zastonj. Prijel je za vsako delo in delal kot za stavo. V tem je bil čisto očetov, garati je znal kot črna živina,« je pripovedoval gospodar Dornik.
Pri Domikovih Je bilo včasih kot pred spovednico. Ce je bil Lojz tam, so prihajali razni ljudje. Po navadi zvečer. Iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, iz Laškega. Posedali so, se pogovorili in spet šli. V takih trenutkih so bili Domikovi kje zunaj in čuvali hišo pred žandarji, zato po navadi niso slišali pogovorov, ki bi jih tudi včasih ne razumeli. Toda vedeli so, da je Lojz komunist. In ker so sodili komuniste po njihovem Lojzu, ni bilo čudno, da so imeli komuniste za najboljše ljudi, čeprav jih je klerikalna propaganda slikala z najbolj ogabnimi barvami.
V tistem času je bil Hohkraut v Zasavju na čelu kmečko-delavskega gibanja. Bil je podpisnik manifesta. Kot delavec-rudar ni imel zaprtih oči za izkoriščanje kmetov. Verjetno mu je prav njegov rojstni kraj nudil dovolj raz-tudi o kmečkem vprašanju. (Nadaljevanje prihodnjič)
MLADIMA NI NIKOLI REKLA NE!
Ne bi dojeli vse veličine “Vljenja napredne mladine v Preteklosti, če ne bi imeli pred ečinl tudi posameznike, mlade Revolucionarje, nosilce napredek idej, ki so žrtvovali tudi jfrtjenja, če je bilo treba. — pranja Vulča, ki so ga v '»lavnjači razsekali na kose in 8a vrgli v Donavo. Mladih intelektualcev, ki so morali v Sremsko Mitrovlco, ker so svoj do krivice in izkorišča -Pia izražali v svojih literarnih
INTERNACIONALA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI Ko so peljali Borovška in Zaletelja v taborišče v Iva-njici, je SKOJ v Hrastniku dvignil na noge domala vso mladino, ki je spremila priljubljena skojevca na železniško postajo. Čeprav je bilo na kolodvoru polno žandarjev, je mladina jela manifestirati solidarnost z interniranci. Poslavljali so se z dvignjenimi pestmi. Ko je privozil na po-
'• - •'V,;v
C
' „ - It ' 4
'	M .
■x...... '	m.
, mr ?r , *
■'S&iKTM* -	-'.j k !
m : •
v .-SŠLts :s> 1 1-
■ ' '* -■ " <
iHF1' ':v
v Se
■
-1
m
'• W f ‘f"
čg§L /.
trn ■ ■
•X/ P r V
7;/	.
' X
/	*	■	V
|k„	j: ^
'v/:Ai
dm.
Pomnite TOVARIŠI? — Božidar Jakac; Štirinajsta divizija prenaša ranjence
juncih. Kidriča, Kardelja In stajo vlak, v katerem so že
bili interniranci od drugod, je

^ —«eekega, ki so leta 1929 —n Razpravi pred sodiščem bra- mladina navalila k vagonu. U? kot Partije, napadali dik- Skupaj z zaporniki je zapela hXj*r0 jn morali zato na težko Internacionalo.
dijakov iz
Petdeset
h. 7»»Jevca, ki so skupaj s
£Nuji
Je8°rii objeti šli' na morišče .bril: »Hej Slovani!« Mtodln-tJJti Je v bojih pi ™ H Nemcev, 6 pa
Z RDEČIMI ROŽAMI V KINO
- c..	nnivam:« ir.™.,.- , Ko *> v Hrastniku predva-
Uh„ki.> v bojih pri Jagodini J*1!*11™	lgS'JZ
%de
ranil Lidija Sentjurc, po pripovedovanju tovariša Borovška za-
le ,4* delavea Filipoviča, ki dolžila skojevce, naj organizi-./ Valjevu z zanko osoli raJo množični obisk predstave.
Nu
Ni
govoril ljudstvu o svo-	so gjj gledat v&l skojevci
vajanjem filma so vzklikali Spvjetski zvezi. Žandarji niso mogli preprečiti predstave.
j, ■ In vzklikal Partiji. 18.090 ;.n skoro vsa mladina. S seboj Žh,j<‘v,'-''v, ki so že leta 1942 -SO nesli rdeče rože. Med pred-Hj '0val| svoja mlada živijo- •--*—	— -- —
' Več sto tisoč mladincev ^ Mladink, ki so gradili veli-	P .
^ gospodarske objekte In la- Sele naslednji dan so nekate-OgJ^hognčiii hitrejši napredek re skojevce za nekaj dni za-j^ovine. — Le, če bomo do- prli.
N to. bomo razumeli, za- MIMO ZANDARMERIJE:
»NABRUSIMO KOSE...« Marca ali aprila sta Partija in SKOJ organiziral; veliko Je ustvarjeno, protidraginjsko akcijo, ki Je
tuldtiies ni razlogov za malo-||7’e In breizperspektivnost.
Hhr* to, za kar so se borili
heroji,
k)i <s smo bliže cilju, kot je zajela mnogo ljudi. Množica s kdajkoli kaka generacija, komunisti in skojevci na čelu
se je zbrala najprej pred rudniško upravo, nato pa pred občino. Izbrali so delegacijo, ki naj bi šla k županu. Le-tega pa tisti dan ni bilo doma. — Člani delegacije so zahteve delavcev napisali na polo papirja in jo podpisati. Že naslednji dan so bili aretirani. Eno skupino aretirancev so poslali v šentpetreko kasarno v Ljubljani, druga pa je ostala nekaj časa v Trbovljah, nato pa so jo poslali v Laško in naprej v Celje. Po nekaj dneh so jih zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Ko so se vrnili v Trbovlje, so mimo žandarmerij-ske postaje peli: »Nabrusimo kose. •.«
PROTI HITLER JANCEM
Akcija proti hitlerjancem v revirjih je bila zelo močna. To gibanje se je začelo z napadom Nemčije na Češko in se je nadaljevalo do vojne. Mladinci 6o s črnilom polivali bele nogavice hitierjancev, jih sezuvali in podobno. Močna akcija, v kateri je sodeloval SKOJ, je bilo zbiranje hrane in denarja za Rdečo pomoč, ki je skrbela za zaprte komuniste oziroma skojevce in družine. Skojevci so javno pobirali podpise za Društvo prijateljev SZ. Redkokdo je odklonil podpis.
Mladinci in skojevci so bili zelo požrtvovalni tudi pri razpečavanju poilegalne in ilegalne literature. Material so skrivali v neki šupi, od tu pa so ga pošiljali dalje. Pri študiju v krožkih je zlasti veliko pomagala Tončka Čeč, ko se je leta 1937 vrnila iz Sovjetske zveze. Ong je vzgojila precej mladinskih kadrov.
CIKLOSTIL V SODU
Skojevec Gorjup je imel ciklostil skrit v sodu. Mati mu ga je prinašala v košu, da je lahko razmnoževal propagandni material, denimo ob stavkah, volitvah in ob drugih priložnostih. Takih centrov za razmnoževanje propagandnega materiala pa je bilo v revirjih več.
Ko je na parlamentarnih volitvah leta 1938 kandidiral Lojze Hohkraut, so bili skojevci ln mladina dan In noč na nogah. Pripravljali in razpečavali so propagandni material in tudi drugače agitirali za rdečo listo. Na dan volitev se je že opoldne razvedelo, da je dobila komunistična lista 1200 glasov, socialni demokrati 800 Itd. Zmagali so klerikalci, in to po krivdi socialnih demokratov, ki so dali precej glasov bdi listi.
V ŠPANIJO
Revolucija v Španiji je imela močan odmev tudi v Trbovljah. Iz Trbovelj sta šli v Španijo dve skupini. Prva je štela 12 ljudi, Id jim je usptilo priti v Španijo, od kod^r se ni nihče vrnil. - V tej skupini so bili med drugim Jože Kralj, Srečko Vidic, Cešnovar, Koprivšek in drugi.
Druga skupina je šla na pot nekoliko pozneje, vendar ji ni uspelo priti v Španijo.
OB PRAVEM ČASU
NA SVOJEM MESTU
Ko je Nemčija napovedala vojno Jugoslaviji, so se skojevci skušali po direktivi Par-
tije vključiti v redno vojsko. Iz Hrastnika je odšla skupina skojevcev preko Kuma do Novega mesta, od tu. pa naprej proti Karlovcu, Ko so prišli do karlovškega mosta, ki so ga stražili ustaši, so se morali vrniti. V Hrastniku so nato odstranjevali kažipote, razkopavali cesto, zabijali žeblje itd. V Trbovljah so ob razsulu Jugoslavije kulturbundovci stražili skladišče orožja in muni-cije. Skojevci so izvabili stražo v Sokolski dom, da so lahko skozi okno skladišča odnesli dva mitraljeza, 12 pušk, 6000 kosov municije in dve kangli masti. Orožje so odnesli v gozd, kamor so se poslej redno vsak dan hodili vadit v streljanju s puško. Vaj se niso udeleževali samo skojevci, temveč so množično prihajali tudi ostali mladinci. Skojevce so nato zaprli ih poslali v taborišče. Ko se je Borov-šek v začetku leta 1942 vrnil iz Mauthasena, je predal skrito orožje partizanom.
SPOMIN
NA VILIJA VRBSKA
Rudi Vidmar se spominja, kako je šel Vili Vresk. v ilegalo. Ko Se je pričela vojna, je bil Vili že na Kleku. Skojevci, ki niso vedeli, kdaj bodo prišli Nemci, so se sešli z njim. Rudiju je Vili naročil, naj gre gledat na postajo, koliko Nemcev bo prišlo. Ko mu je sporočil, da sta na postaji dva vagona nemških vojakov, je bil pri Vresku neki neznanec. Oba sta imela puški. Vili je naročil Rudiju, naj gre pomagat nositi orožje iz šole, kjer so stražili Rožaj, Kos in drugi. Nekaj orožja so odnesli v gozd. Nato so se pri Vresku pripravljali, da bi napadli Nemce. Ko so dobili obvestilo, da so Nemci prišli preko Sent-pavla s tanki, so misel na akcijo opustili. Že čez nekaj tednov pa se je razplamtel upor okrog in okrog revirjev.
To je bUo samo nekaj drobcev iz junaške borbe skojevcev in mladine v revirjih, najprej proti proti ljudskemu, izkoriščevalskemu kapitalističnemu režimu, nato pa proti okupatorju in domačim izdajalcem. Vsega, kar je mladina pred vojno in med krvavo revolucijo storila za lepši današnji in še srečnejši jutrišnji dan, pa sploh ni mogoče popisati, ker sp strani našega časnika preskope za- to.
(Odlomki so povzeti iz pripovedovanja predvojnih skojevcev ob razgovoru o delu SKOJ v revirjih pred vojno in neposredno pred začetkom NOV.)
m
PRED ODHODOM V JAMO
Stari rudarji še zdaj radi pripovedujejo, da so bili čudoviti fantje: trdi in neustrašni; vem, kako znajo biti knapje, ki jim je kri že zgodaj pomešal črn premogov prah, ki jim je krivica že zgodaj stisnila vrat. Tudi njihovo orumenele podobe na fotografskem papirju pripovedujejo dovolj o tem: Francetu Fakinu je bilo tisti čas 22 let. Bil je mladenič podolgovatega obraza, s šopkom brk pod nosom in ostrim pogledom, ostali nekaj let in nekaj desetletij starejši od njega 24-letni Albin Fric, 26-letni Jože Zupanc, 60-letni Jakop Ocepek in 68-letni Iva Rozina. Sinovi revirjev. Neme priče strašnega, a zmagovitega jutra. Kot da jim ni bila mar pomlad. Goloroki so šli v napad proti nosilcem fašizma. Pohod Orjune v rdeče Trbovlje je dobil krvav epilog; te rdeče Trbovlje tudi tokrat niso razočarale.
Zasavski rudarji so se odločno uprli zamisli Orjune, ki si je izbrala prav Trbovlje za svoj pohod in razvitje fašistične zastave. Prvi junij 1924 naj bi bil eden izmed najpomembnejših datumov v njeni črni bilanci.
Šel sem po, cesti, koder je pred 35. leti z bobni in trobentami .godbe dravske divizije korakal ešalon črnih srajc, šel sem po Ulici 1. junija. Tlak je prekril trdo
Kako nečloveško so ga mučili! Niso bile dovolj psovke, ni bilo dovolj pljuvanje, brcanje in suvanje s puškinimi kopiti; nekateri so hoteli živemu s hrbta rezati jermene, najbolj pa so se navduševali za to, da ga obesijo v Rudarskem domu, a niso imeli poguma. Prosil jih je za kozarec vode, prinesli so mu vrele juhe...
Po klavrnem razvitju fašistične zastave so ga odpeljali v občinski kamnolom in ga ustrelili.
Znesli so se tudi nad Rudarskim domom, ki so ga zažgali.
Tovariš Marinko je pri oceni teh zgodovinskih dogodkov pred nekaj leti dejal: Ta hip me prevezamejo težki občutki. Zal ni več med nami tovarišev, ki so aktivno stali v prvih vrstah takrat, ko smo odbili pohod Orjune na Trbovlje. Dolga je plejada borcev, ki so potem padli v NOV. V tem dejstvu je dokaz o neizčrpnih zakladih trboveljskega proletariata, ki je dal v zgodovini delavskih bojev nešteto primerov junaštva, dal veliko število borcev, ki so se v boju za delavske pravice nadpovprečno povzpeli.
Tisto spomladansko nedeljo se je v Trbovljah odigral dogodek, ki po svoji zgodovinski pomembnosti ni bil pomemben le za trboveljski proletariat. To je bilo
(ftdeee iutio
ŽRTEV ORJUNE — Franc Fak!..
zemljo, ki se je tistega prvega junija krvavo obarvala. Nekdo je pripovedoval:
»■Bil je lep poleten dan. Še pred osmo uro so se začeli na dvorišču Rudarskega doma zbirati rudarji iz vseh treh revirjev: Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Okoli ■ devete ure pa se je že slišala godba dravske divizije iz Ljubljane, ki je prihajala od rudniške restavracije. Sprevod obkroženih Orjunašev z zastavami in inž. Markom Kranjcem na čelu, je bil nekako pri gostilni Berger, ko je nekdo zavpil s hriba »Dol z Orjunoh Takoj nato so začeli nekateri Orjunaši streljati v zrak s pištolami. Po tem vzkliku, ko je večina Orjunašev mislila, da so napadeni, so začeli streljati kot za stavo. Sprevod je medtem že prišel do gostilne Povše, kjer so se zgodili zgodovinski dogodki.
Neposredno po teh strelih so pritekli rudarji iz Rudarskega doma. Na čelo sprevoda so se zakadili najboljši borci, med njimi tudi Fakin, Fric in Zupan in skušali iztrgati Orjunašu Boltavzarju zastavo.
V tem kratkem boju so Orjunaši prijeli Fakina, na mestu pa sta padla Fric in Zu- , pan. Fašisti so streljali vsevprek. Ubili in ranili so več rudarjev. Med gostilno Povše in gostilno Počivavšek so padli še trije Orjunaši ter 24-letni Albin Fric, 26-letni Jože Zupanc, 60-letni Jakob Ocepek in 68-letni Ivan Rozina, medtem ko so Franca Fakina zvezanega odpeljali s seboj v Zgornje Trbovlje.«
Se je pripovedoval.
Kako hudičevo so se hoteli Orjunaši maščevati za svoj sramoten poraz! Z nabitimi pištolami so divjali po hišah in grozili prebivalcem s smrtjo, če ne izobesijo njihovih črnih zastav in z žico zvezanim Francem Fakinom, ki so ga vodili kot največjega zločinca.
v tistem času, ko so začele po prvi svetovni vihri in silnem revolucionarnem sporni sile popuščati. V neuspeli dvomesečni stavki je delavstvo doživelo težak poraz. Sledili so odpusti in preseljevanje najaktivnejših in najbolj revolucionarnih borcev v Francijo. Oslabljenemu delavskemu gibanju je začela groziti nevarnost fašizma, ki se je takrat porajal v Evropi in tudi pri nas. Začeli smo misliti, kako bi se uprli Orjuni, kako bi reagirali na posamezne izpade, ki jih je Orjuna uprizarjala na delavsko gibanje. Nas vse je prevzela globoka zavest, kaj bi pomenil fašizem na naših tleh. Zavedali smo se, da bo treba postaviti proti fašističnim izzivanjem in pohodom nekaj več kat samo idejno povezanost, da bo treba organizirati analogno polvojaško borbeno organizacijo, ki naj učinkovito odgovori na fašistične provokacije.
Za 1. junij, ko je Orjuna napovedala pohod na Trbovlje, je dobila zagorska revolucionarna mladina dolžnost, da pripravi odpor. Takratno skojevsko pokole-nje je bilo enotno v tem, da je treba dati odpor za vsako ceno. Z nastopi mladincev smo takrat priredili veliko predvolilno zborovanje, na katerem je bilo nekaj tisoč rudarjev. Med množico je bilo razpoloženje deljeno. Medtem ko so bili nekateri oportunistično nastrojeni, je na drugi strani vladala čvrsta odločnost, da je treba odbiti in razbiti pohod Orjune na Trbovlje. Mladini je ob pomoči nekaterih revo luckmarnih tovarišev uspelo, da je potegnila množico rudarjev za seboj. Ta množica proletariata je potem na zgodovinskem mestu pri Povšetu presekala cesto, po kateri je prišla Orjuna. V spopadu in naskoku je odbila pohod in fašistično Orjuno razpršila.	Miha Marinko
t? SIVINI, KI NE BLEDIJO
Pozdrav
Trbovljam
OB PRAZNIKU OBČINE TRBOVLJE, 1. JUNIJA, KI NAS SPOMINJA NA TOLIKO POMEMBNIH DOGODKOV V DELAVSKEM GIBANJU PRED VOJNO, ČESTITAMO VSEM NAŠIM OBČANOM, DA BI V BODOČE S SKUPNIMI MOČMI DOSEGALI ŠE VEČJE USPEHE V RAZVOJU IN NAPREDKU OBČINE TRBOVLJE:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE — Občinski komite ZKS Trbovlje — Občinski odbor SZDL Trbovlje — Občinski slndl-kalni svet Trbovlje — Občinski komite LMS Trbovlje — Občinski odbor ZB NOV Trbovlje — Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Trbovlje — ELEKTRARNA TRBOVLJE — CEMENTARNA TRBOVLJE — RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOV-UE-HRASTNIK — STROJNA TOVARNA TRBOVLJE — ELEKTRO-TRBOVLJE — TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA«, TRBOVLJE — Industrijska kovinarska šola Strojne tovarne Trbovlje — Trgovsko podjetje »Železnina«, Trbovlje — »ODPAD« Ljubljana, podružnica Trbovlje — Pekarna in slaščičarna, Trbovlje — KOMUNALA TRBOVLJE — KINO DPD »Svoboda«, Trbovlje II —-AVTOPREVOZNIŠTVO TRBOVLJE — KNJIGARNA TRBOVLJE — TAPETNIŠTVO TRBOVLJE — FOTO TRBOVLJE — KROJAŠTVO in ŠIVILJSTVO, Trbovlje s poslovalnicami: Škoberne, Razboršek, Medvešek in Bevško — UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, TRBOVLJE, Podružnica dnevnika »DELO«, Trbovlje.
ČLOVEK -ČLOVEKU
»Jaz ga ne bom«
Naneslo je, da se tisti dan delovni skupini nekega zagorskega podjetja ni dalo delati. Eden je slavil god, zato je takoj zjutraj povedal, da bo dal za pijačo. Rečeno, storjeno: za nekaj litrov je dal slavljenec. Ta je prinesel s seboj še nekaj kosov kruha in mesa. Slavja se ni maral udeležiti le en sam samcat delavec. Ta je ostalim odločno a tovariško povedal, da ne misli piti že navsezgodaj in da pač mora biti delo opravljcro. Ostali so ga ozmerjali in ga imeli za mevžo, za denuncianta, potem pa se zanj niso več zmenili.
Po prvih litrih, ko se na* vadno razvežejo jeziki, so prvič zložili za nadaljnjih nekaj literov. Ko je zmanjkalo denarja, so pili na kredo in slavje se je spremenilo v pijančevanje in seve kritiziranje, da dandanes človek, ki pošteno dela, ne more zaslužiti za življenje. Ure pa so tekle in ' minilo je že skoraj osem ur, ko bi bilo treba delo opraviti. Zadnjo uro so nekateri, ki jih je menda že pekla vest, skušali nekaj postoriti, toda pod paro, kakor so bili, temu niso bili kos. Delovni čas je potekel in skupina je odšla domov.
Le tisti delavec, ki se ni udeležil splošnega slavja skupine, je opravil svoje delo. ki pa je bilo seveda nepopolno, ker je bil navezan le sam nase.
Naslednji dan so hoteli včerajšnjega zaliti. Tokrat se je tisti delavec, kj je že prejšnji dan odločno povedal, da ne misli piti med delovnim časom, odločno uprl in jim povedal, kar jim je šlo. To je le pomagalo, da se ni znova začela včerajšnja pesem, toda njega so zasovražili in se ga skušali naslednji teden odkri-žati. Našli so nekaj izgovorov, ki seveda niso držali, in nemara bi jim to uspelo, če ne bi omenjeni tovariš odločno nastopil in nerad povedal, zakaj ga ne marajo več v svoji skupini.
Sindikalna organizacija bi morala v tem primeru energično ukrepati in tudi podjetje bi moralo storiti svoje. Kdo ve, če bodo...
POHOD MLADIH KOVIHARJEV
tudi letos pojdejo zasavski rudarji
OB MORJU
NA LETOVANJE
Mladinci na Industrijski kovinarski šoli Strojne tovarne, v Trbovljah so si zadali nalogo, da bodo s posebnim delovnim programom počastili 40. obletnico ustanovitve KPJ. Tako so sklenili, da bodo poglabljali politično - ideološko znanje ter gojili v svojih vrstah kulturno in fizkultumo delo. Svoje obljube izvršujejo v celoti.
Da izboljšajo učne uspehe na šoli, so organizirali 6 strokovnih krožkov, ki se shajajo
Vso skrb izpolnjevanju
Pred kratkim je bilo pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju kratko posvetovanje o nekaterih neposrednih na-
logah svetov pri občinskem ljudskem odboru pri izpolnjevanju letošnjega družbenega načrta. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora je obrazložil, kaj vse čaka posamezne svete, da bosta proračun in plan v celoti realizirana do konca leta.
Vsakodnevna praksa kaže, da postavlja družbeni načrt zagorske občine letos izredno važne naloge, ki naj bi, vsaj nekatere, odrazile zadovoljitev vsakodnevnih potreb občanov. Tako bo na primer treba v najbližji prihodnosti, ko bo dograjena pekarna, rešiti vpra-
družbenega načrta
sanje prodajaln kruha. Ljudje namreč pričakujejo, da bo z dograditvijo tega važnega
Koncert narodnih pesmi v Krškem
Prejšnji teden je TVD Partizan Krško priredil koncert narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Razen koncerta je bila na sporedu še spevoigra »Vasovalci«.
Koncert je dobro uspel in ljubitelji narodnih pesmi niso bili razočarani Mislimo, da ta koncert ni bil zadnji, saj smo videli (dvorana je bila razprodana), da je mnogo poslušalcev, ki se žele razvedriti ob'
-v <-» c,'Tj! _
Koncert so imeli pevci tudi v domu Svobode na Vidmu.
objekta družbenega standarda vsekakor urejeno tudi prodajanje in da bo distribucija kruha bolje organizirana.
Podobno je s trgovino. Združitev je sicer izvedena, zdaj pa bo treba poslovalnice specializirati, kajti videti je, da bo zagorska trgovina kos svojim odgovornim nalogam le na tej osnovi. Začetek v tej. smeri je že storjen in bo prva specializirana trgovina s pohištvenimi in ostalimi lesnimi potrašnimi predmeti kmalu odprta. Pohiteti bo treba tudi z otvoritvijo trgovine z železnino, kajti v družbenem načrtu je predvideno, naj bj ta trgovina imela letos sto milijonov dinarjev prometa.
Prav posebno važne naloge se nalagajo gradbeništvu. Osnovna letošnja naloga je zgraditi čim več stanovanj in začeti z novogradnjami. Sicer bo z novogradnjami nekoliko laže, ker še ni izdelan urbanistični načrt, vendar to ne sme biti
po enkrat tedensko. Nadalje ,o konec meseca marca na šoli uspešno skončali dva tečaja za VK delavce kovinske stroke. Prav tako so na šoli organizirali več poučnih ekskurzij, za pridobitev boljšega strokovnega znanja in za širšo razgledanost učencev pa so jim predvajali 30 poučnih strokovnih filmov. Enako so s« gojenci šole redno udeleževali predavanj na Delavski univerzi v Trbovljah ter obiskovali razne koncerte in proslave. Na šoli je bilo tudi 6 predavanj o programu VII. kongresa ZKJ, posebej pa še predavanja o zgodovini KPJ in SKOJ. V Zvezo komunistov so letos sprejeli 20 novih članov, od teh 19 mladincev — vajencev.
Vso pozornost so na šoli posvečali kulturnemu delu. Pripravljajo kulturni program, s katerim se bodo učenci predstavili na 12-dnevnem pohodu po poteh partizanske Koroške in Spodnje Savinjske doline. V dramski skupini deluje 9 članov, v pevskem zboru 41, recitacijska skupina šteje 5 in ohkester 9 članov. Vsi se prav marljivo uče in pripravljajo na partizanski pohod.
Tudi na športnem področju so mladinci šole dosegli pozi-
namlznem tenisu in odbojki. V tekmovanje, so se vključili vsi učenci, ki jih je 125. Športni dan šole je bil uspešen. V štafeti mladosti so sodelovali vsi gojenci šole. Posebno razveseljivo je. da so se v Ljudsko tehniko vključili učenci stoodstotno.
Ob vsem tem delu in prizadevanju za napredkom pa učenci niso pozabili na ostale sprejete obveze. Tako so se na
gradbišču stanovanjskih h« STT na Ličarjevem opravil1 več sto delovnih ur. Tudi mladinska delovna brigada je 26 stopila v akcijo.
Pisano in razgibano je žiV ljenje učencev Industrijske k0-vinarske šole v Trbovljah. Vse svoje obveze, da počaste 40-16’" nico KPJ, natankcf izvršuje)9 in s tem dokazujejo svojo Pre' danost Partiji in socializmu.
ar-
30 let PGD Dobovec
X
glavna ovira za določitev loka- tivne rezultate. Organizirali so cij za nove stanovanjske hiše. medšolska tekmovanja v ša*
Te in še druge naloge Pa so precej odvisne od dela svetov pri občinskem ljudskem odboru. Ce bodo sveti z delom vedno na tekočem, če bodo pravočasno rešili vsa vprašanja, bo moč vse naloge, ki jih postavlja družbeni načrt, zadovoljivo rešiti.
Posebej so govorili o izvrševanju proizvodnih nalog in določili napotke za realizacijo posameznih načrtov podjetij.
medšolska tekmovanja v šahu, streljanju z zračno puško,
Nedelja, 17. maja 1059. — Na današnjo nedeljo pred 30 leti so se prvič zbrali pionirji gasilstva na Dobovcu — in to na Šolskem dvorišču, ker Jim takratni Šolski odbor ni dovolil uporabo šolskih prostorov — ter ustanovil prostovoljno gasilsko četo. Trideset let je preteklo od takrat, ko so po večini mladi fantje — štiriindvajset jih je bilo — izbrali svoje vodstvo ter se zaobljubili »lužiti geslu: »Na pomoči«
Trideset plodnih, uspeha polnih let Je preteklo od takrat. Tistih štiriindvajset se Je zagrizlo v delo. Le tisti, ki so morali zapustiti svoj rojstni kraj, in tisti, ki Jih Je prezgodaj pokosila smrt, so klonili. Težko je bilo delo takrat. Treba Je bilo zbirati denar za nakup motorne brizgalke, delovnih oblek, orodja itd. In to takrat ni bilo lahko, saj oblast družbenih
organizacij ni podpirala tako K” je to danes čisto običajno. T°o tistih štiriindvajset iz leta l92® tj klonilo; še nove člane so Pr: nill in ob močni podpori doni* činov stopali od enega do drugeg delovnega uspeha. Ob 10 - lel315 obstoja so zgradili svoj gasilsio dom, nato so sl kupili zastavo. * uspešno pot pa je tudi dobovški” gasilcem pretrgal okupator. Za V£ kot štiri leta je društveno življ£ nje zamrlo. Mnogi so bili izseli6 ni, še številnejši pa so se borili vrstah partizanskih enot.
Po vojni je društvo spet z32*' velo, spet je stopalo od uspe3 do uspeha. Zgradilo je stolp, utj dilo in popravilo več kot st11* leta . neoskrbovan dom, zgradu rezervoar, kupilo novo zastavo 13 novo motorno brizgalko itd.
Prostovoljno gasilsko društv® Dobovec je Mio v predvojnem c“
UMRL JE DR. IVAN GRAŠIČ — ZASAVSKI ORNITOLOG
poti na obisk k hčerki, ki živi v Kranju, Je nenadoma umrl
Z/l VI V IVIKMIJU, JC un.M/uv...«	..
dr. Ivan Grašič, upokojeni notar, ki Je služboval v Kranjski gori ln
Litiji, po osvoboditvi pa tudi v Brežicah in na Rakeku.
Znan je bil zlasti v pravniških krogih kot vesten ln izboren Jurist. To znanje je še zdaj posredoval sosedom ln ljudem v domačem kraju, s pravnimi nasveti pa
Ob prazniku občine, Trbovlje in 40-letnici KPJ pošiljajo pozdrave vsem delovnim kolektivom in občanom, ki so naši gostje, in se jim toplo priporočamo:
GOSTINSKA ZBORNICA za OKRAJ LJUBLJANA — poverjetništvo TRBOVLJE,
GOSTINSKO PODJETJE »MAJ0LKA«, TRBOVLJE,
z obrati: Restavracija »Turist«, Kolodvorska restavracija, gostišče Zavrašek, Delavski dom na Tereziji In obrat Sodavica,
Gostilna »Na hribčku«, Trbovlje. Mirko Sribar, Gostišče »Svobode-Zasavje«,
Dalmatinska klet, Dušan Crnkovič,
Gostilna »Dolenjka«, Tinko Pust, Trbovlje II, Gostilna »Dimnik«, Edo Kavšek,
Gostilna »Kepa«, Fajs Leopoldina, Posetje, Gostišče »Svobode-Center«, Delavski dom.
je rad posegel v razpravo na mno-žičnih zborih SZDL. Kot pravnik je sodeloval tudi pri »Notarskem vestniku«, »Slovenskem pravniku« hi dr. Čeprav je bil dr. ivan Grašič že v 75. letu, je bil še ime-raj aktiven planinec ter vnet orni-tolog - amater, ki je zasledoval stroKovno literaturo in o tem tudi večkrat pisal. Lepote Iz ptičjega sveta je prikazoval v »Planinskem vestniku«, v »Tovarišu« in tudi v našem tedniku. Nekaj njegovih člankov o pticah pa je priobčila tudi ameriška »Prosveta«, ki izhaja v Chicagu.
Pokojnik Je bil sin revnih staršev, rojen v Kranju. Oče: hlapec, mati: dekla. Oba nepismena. Očeta je izgubil, ko je bil stal šest let. Mati, perica, je bila večinoma po cel dan z doma ln si je moral Cesto sam slutiti kruh z drobnimi deli. Tudi ko Je študiral gimnazijo v Kranju, se je moral boriti z revščino. Ze v drugi gimnaziji Je bil odličnjak, čeprav je imel postranska »izvenšoleka« dela: postavljal je keglje, žagal strankam drva, inštruiral, da si Je zaslužil nekaj bornih kron. Nič boljše se mu ni godilo, ko se je vpisal na Jus, ki ga je študiral v Pragi. Tudi tam Je precej stradal. Ker ni imel denarja za vlak, Je prišel na počitnice domov Iz Prage — peš! Bil Je tako zgaran in sestradan, da ga rodna mati ni spoznala in Je spraševala: »Ja, Ivan, ali' sl res tl? Kakšen pa si! .

Tokrat bom začel na Polaju v Trbovljah, kjer *o neki tiči prisil na misel, da kar z drogov poberejo sredi noči električne žice in Jih zvijejo v klobčič. Tako »o tamkaj oškodovali dve zasebni hiši (t'rol ln Zupan), da so biti do montiranja nove žice v neljubi temi. Pa ne samo na Polaju, tudi pri Ameršku in še na Limberku so tisto noč snemali žice z drogov — torej kar velikopotezen načrt zlikovcev. Slišali smo, da Je milica krivce že izsledila, ki zaslužijo eksemplarično kazen. Tako so oblastni organi pri nekem prizadetem fantu našli doma kar lepo število klobčičev bakrene žige, ki je dosti več vredna kot običajna železna.
Zelo debelo sem gledal, ko sem kmalu nato hodil po trboveljski dolini, kjer so lepaki oznanjati, da Jih bo ta teden obiskal znani pevec Ivo Robič, namreč nocoj v Delavskem domu. Vsi lepaki pa so Imeli v sredini štirioglate luknje! Kaj vraga pomenijo te luknje, sem tuhtal. Pa so mi povedali, da so trboveljske stenagerice«, kakor pravimo v najnovejšem Jeziku (po slovensko: mladoletnice), ki obožujejo tega pevca, Izrezale z lepakov njegove stike za svoj album, v katerem hranijo še slike raznih filmskih Junakov ln krasotcev. Ker m Ivo Robič ravno mudi v Sloveniji ln Je nastopil že v Kranju, Ljubljani in še drugod, so ga po telefonu obvestili, koliko oboževalk ima v Trbovljah. Po telefonu Je ves vesel odgovoril, da se čuti nad tem dejanjem oboževalk zelo počaščenega in me Je pooblastil, naj sporočim vsem mladim Trboveljčan kam, ki ga Imajo tako rade, da bo vsaki, ki se bo pri njem nocoj zglasila, poklonil svojo sliko z lastnoročnim podpisom. — No, ko smo že ravno pri tem, naj še zaupno povem našim bralcem, da mu bodo trboveljske oboževalke nocoj v Delavskem domu poklonile toliko nageljnov, kolikor stik so Izrezale * plakatov. Lepa gesta, kajne?
Kar se pa tiče organizacije prostovoljnega dela, sem Izredno vesel, da Je mladina pripravljena delati, samo tiste, ki ta dela pripravljajo, bi pač prosil, naj mladincem pripravijo tudi potrebno orodje pravočasno, ne pa da morajo celo uro
čakati, da pridejo do orodja za delo. Trboveljski mladinci ln mladinke,so namreč sklenili prostovoljno delati pri urejanju
Trga revolucije v počastitev dneva mladosti. No, pa se Je to delo naših mladih. Iti ga moramo vsi pozdraviti, po nerodno-• st( ali pozabljivosti za to delo odgovornih ljudi po nepotrebnem zataknilo.
V nedeljo sem skočil še v Zagorje, da sl ogledam dirke kolesarjev, toda — ojojl — malo Je manjkalo, da se nisem zaletel v skupino žensk, ki so Jo, meni nič, tebi nič, kar po sredi ceste ubirale. Bojda so šle Iz božjega hrama, pa so bile tako zamišljene. Udeležil sem se še tamkajšnje parade mladosti. Ta se je že začela, godbe pa še ni bilo nikjer, šele proti koncu sprevoda sem Jo zagledal. Drugače Je bilo zelo lepo, samo organizatorji tokrat niso imeli posebno srečnih rok.	,
Lepe pozdrave vsemi	pepče
su edina diružbena organizacije tem kraju. Zaradi tega je društvu naloženo tudi kulturo prosvetno delo in mnogokrat J bil, sprva šolski razred, kasiiej pa dvorana v gasilskem doni prireditveni prostor do zadnje® S to tradicijo J.
kotička poln. o vu ui/iviv,,--društvo nadaljevalo tudi po v®1,, in tako nosi lep delež pri 1%°°!:. ževanju našega kmečkega člov«* •
Se mnogo lepega ln zanimive*? bi lahko napisali. Toda zadri13 se raje za trenutek še pri dana» njem slavju na Dobovcu. Vsa v Ima danes praznični značaj, okr ' šena je, slavoloki pozdravljajo S ste ln domačine, visoko vrh h3,, ja pri gasilskem domu pa PlaPt0, trobojnica s peterokrako zvez<Xj Mnogo ljudi se Je že zbralo. Tu zastopniki sosednih društev so 1 Ob 10. url dopoldne se je priče ^ slovesnost. V vojaškem zboru številnimi zastavami so zbrani t
silci strumno prikorakali na
nostni prostor. Navzoče Je naj. pozdravil predsednik PGD p°®^ v ec tov. Dolanc. Nato Je v kr*..
kih stavkih orisal razvoj društX?
Ob tej pr11111
tovariš poveljnik. Ob tej r- .„ so se navzoči tudi oddolžili P?m llm in umrlim članom ter pol®*, vence na ploščo na gasilskem 3 mu, na spomenik padlim in u3 lim med zadnjo vojno, ter na r kopališču.
tor*11
Tovariš tajnik je nato na ij, spregovoril še o razvoju KOBBJJJj stične partije ln njenem pom^.
za jugoslovanske narode. P® rij.
snnt/vrvrv 1.1» o nlesaittO IH *
zdravu zastopnika okrajne ln 3
Alnclro a o o i 1 c Ir a 71/P7P rtu 16	_
člnske gasilske zveze pa je ^ nom PGD Dobovec čestital K
llL/iii X~\jru L/uuuvcv; uca-HL«"* ' *ajv
pemu Jubileju zastopnik Smuc» skega društva »Kum« na Dob°v •
ter ob tej priliki pripel na sko zastavo spominsko troboj.
co. — Nato
__________ . »boJ3.1;
so bili poklicani ®r0
/Ih Z« Se OStS*
likovancl. Trinajst Jih je še o*1-t od tistih štiriindvajsetih, tak1^
mladih fantov, trinajst resnih' ,, ostarelih mož, ki jim je žlvlj®1
razoralo obraz.
_________r-'lzn*ui
ki so Jih ob tej priliki dobil1. *4.
tudi ml smo Jim čestitali,
tiho, sami zase. Čestitali smo ln želeli, naj ne popuste, anwif.
naj še naprej krepko stoje v .a stah svojega društva, ki so * j ustanovili, ln bodo tako sve zgled mlajšim.	v'
Pa Je kljub vsem življenjskim težavam, tipičnim za takratnega slovenskega vlsokošolca lz delavske družine, dokončal svoj študij in postal pravnik.
Službo Je nastopil leta 1911 pri ljubljanskem sodišču, najprej
brezplačno. A tudi tu Je imel pod - tču zar
lll|l|lIB[llIIH,llllHiii||i|ll|iiiiiiili|iiii*ll*iillnl|*'*l'll|l*l*llllllll‘l'lll*lllllllllll^ ....................................................................................................................................................................................IT
nemškim režimom na sodišč radi narodne zavednosti težave ln ni bil zaradi tega definitivno nameščen. Takrat se J« odločil za notariat.
V plebiscitni dobi 1919-1D20 Je bil pravnik v Velikovcu na Koroškem, od leta 1921 pa v Kranjski gori notar, kjer Je bil že vnet turist. Od leta 1932 Je služboval v Litiji. Pred tremi leti ga Je PD Litija Izvolilo za častnega člana.
Dr. Ivan Grašič Je bil mož poštenjak. ki Je svoj napredni nazor pokazal tudi tedaj, ko J10 J* bilo to v škodo. Tudi ob izbruhu druge svetovne vojne Je bil od gestapa aretiran ln zaprt v. Begunjah že maja 1941. Zatem Je Ml z družino Izseljen z ostalim litijskim transportom v Srbijo.
LltliSanl ln drugi številni prjate-1J1 bodo ohranili tega vrlega moža v lepem spominu.
1. julija otvoritev blagovnice?
Kakor se vsako vprašanje, ki se ga resno lotimo, končno le reči. tako je tudi z vprašanjem trgovske mreže v Trbovljah. Z otvoritvijo Blagovnice na Vodah se bodo dosedanja trgovska podjetja »Izbira«, »Potrošnja« in »Preskrba« združila v eno samo trgovsko podjetji »Železnina« in »Vita-še naprej delovali trgovski podjetij »Železnina« ln »Vlta-minka«, ki bosta dobili še nekaj poslovalnic.
V zvezi z reorganizacijo trgovskega omrežja v Trbovljah pa krožijo na terenu razne
govorice, ki ne drže. Tako so na primer nekateri potrošniki v skrbeh: češ, ko bo v Trbovljah eno samo trgovsko podjetje, nam tudi ne bodo več dostavljali na dom kupljenega blaga. Novo trgovsko podjetje zagotavlja vsem potrošnikom, da bo dostava blaga na dom ostala še nadalje v veljavi in še več: podjetje bo skušalo vprašanje tako urediti, dg bo sleherna poslovalnica, ki doslej tega še ni delala, dostavljala potrošnikom naročeno blago na dom. Prav tako niso resnične govorice v kraju, da
bodo marali potrošniki v P*1 hodnje tekstilno in galante1 ^ sko blago kupovati edinole, novi Blagovnici na Vodah, P pa je res, da bodo stranke ® lanterijsko in tekstilno bi®®, lahko dobile i trgovskih v* slovalnlcah v Zg. Trbovljah. . Tereziji in še drugod, z izje-L seveda, da bo izbira navede1^
ga blaga v Blagovnici,
kmalu pričela poslovati, O
trgovskih poslovalnic
podrobnostih razpored^,
v >
bovljah bomo poročali Prl*L njlč.

PIONIRSKI KOTIČEK
Rešitev magičnega kvadrata iz is. Številke
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ta priobčili v 18. številki našega tednika, se glasi (vodoravno in navpično): L KIS, 2. ILO, 3. SOK.
Žal te besedne uganke ni noben pionir pravilno. Tešil, lato podelitev knjižne nagrade tokrat odpade.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE BELO KO SNEG,
MODRO KO JASNO NEBO,
RDEČE KOT KRI,
KAKO JE LEPO, CE VSE TO SKUPAJ VISI!
Ce boste našli odgovor na to uganko, nam ga pošljite na Uredništvo lista do nedelje, 14. junija opoldne. Za rešitev Uganke imamo pripravljeno 1 lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ld ga obiskujete, nadalje Pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem prisrčne pozdrave!
UREDNIŠTVO
OBJAVE IN OBVESTILA
RAZPIS
. i misija za imenovanje in odstavitev direktorjev pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju ob Savi na podlagi 21. Člena Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) in sklepa seje komisije z dne 19. 5. 1959 razpisuje
. MESTO
DIREKTORJA GOSTINSKEGA PODJETJA ZAGORJE OB SAVI
Pogoj: visokokvalificiran gostinski delavec s 5-letno prakso ali kvalificiran gostinski delavec oz. gostinski delavec s srednješolsko izobrazbo z najmanj 8-letno prakso. Prošnje, kolkovane z 180 dinarji državne in 95 dinarji Občinske takse, in kratek življenjepis je treba vložiti pri Komisiji za imenovanje in odstavitev direktorjev pri ObLO Zagorje ob Savi najkasneje do 9. 6. 1959.
RAZPIS
Komisija za razpis mesta direktorja Občinskega ljudskega odbora Trbovlje razpisuje
MESTO DIREKTORJA GOSTINSKEGA PODJETJA »MAJOLKA« V TRBOVLJAH
Pogoji: Hotelska šola z zaključnim izpitom in 3-letna praksa na vodilnem položaju,
ali visokokvalificiran natakar s 6-letno prakso, od te 3 leta na vodilnem delovnem mestu, ali natakar z 10-letno prakso, od te 5 let na vodilnem delovnem mestu, ali 5 let v delovanju v oblastnem or-6anu ali družbeni organizaciji.
Plača po tarifnem pravilniku. •
Nastop službe 1. julija 1959.
Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom se naj vV žijo pri komisiji za razpis mesta direktorja Občinskega ljudskega odbora Trbovlje v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje
Upravni odbor
Kmetijske proizvajalne poslovne zveze brežice
razpisuje
VODILNO DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE. Pogoj, višja strokovna izobrazba s 5 let prakse ali lrednja strokovna izobrazba z 10 let prakse v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniki).
Nastop službe s 1. 7. 1959 ali po dogovoru. Ponudbe podati do 5. 6. 1959 na upravo KPPZ Brežice.
KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA BREŽICE
razpisuje
1. JAVNO PISMENO LICITACIJO 14 oddajo gradbenih in obrtniških del za gradnjo 6-stanovanj-skega bloka V Brežicah ob Bizeljski cesti.
Predračunska vrednost znaša 13,137.138 din. — Rok po-Polne dograditve objekta je 1. 6. 1960. — Ponudniki, ki nudijo Krajši rok dograditve, imajo prednost pri oddaji del.
Licitacija bo ane 15. junija 1959 ob 9. uri v prostorih “Prave KPPZ Brežice.
Varščino v višini 1 °/o od predračunske vrednosti je treba Predložiti z garancijskim pismom najkasneje do začetka llcitacije.
Ponudbe, opremljene po čl. 15 in 16 Pravilnika o oddaji gradbenih del, se bodo sprejemale do 15. 6. 1959 do 10. ure Pri upravi KPPZ Brežice.
. Občinska taksa za licitacije znaša 2.000 din, ki se plača Pri ObLO Brežice.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom j18 razpolago od 25. maja 1959 dalje pri upravi KPPZ Brežice, *n to vsak dan od 7. do 12. ure.
RAZPIS
ZA TEČAJ POLITIČNE ŠOLE PRI CK ZKS
(od 1. septembra 1839 do 31. Januarja 1960)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem ln ?elavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindi-r?tih, društvih Itd., in jim daje potrebno širše znanje iz politične 'dbomije in znanstvenega socializma.
Priglasitve z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, °8novnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter u<“ o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih ttz8anlh pošljite najkasneje do 30. junija 1959 na upravo poli-’l*ne šole pri CK ZKS, Ljubljena, Parmova 39, in tudi na svoj ^nski komite ZKS.
O sprejemu v tečaj in internat, ki je pri Politični šoli, bo ‘alk Posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni jV64 Pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi 6 oziroma na občinskem komiteju svojega področja.
Uportna nedelja
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
Točki sta ostali v Kranju
Nogometno moštvo Rudarja je to pot igralo v Kranju proti domačemu Triglavu in srečanje izgubilo z 2:3 (2:2). Igra Je bila izenačena, vendar so domači igrali izredno surovo. Rezultat tega je bil, da je moral Opresmk že v 14. minuti oditi z igrišča in tudi ostali igralci gostov so dobili več lažjih poškodb. Sodnik Aljančič ni znal preprečiti grobe Igre. Nekaj minut pred koncem je Knavs dosegel izenačenje, toda sodnik Aljančič Je po posredovanju mejnega sodnika Cotiča iz Kranja regularni gol Knavsa razveljavil. Vodstvo Rudarja je po končani tekmi zaradi tega vložilo protest.
Tekma z Branikom bo že v soboto, 30. maja, In sicer na pomožnem Igrišču Rudarja zaradi fizkultumega nastopa, ki bo v nedeljo na stadionu Rudarja.
CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA
Trenutno vodi Bratstvo
V nedeljo je moštvo hrastniške-ga Bratstva igralo prvenstveno nogometno tekmo v Velenju proti tamkajšnjemu Rudarju in doseglo neodločen rezultat 2:2. v prvem polčasu so bili v vodstvu domači igralci z 1:0. Tekma Je bila lepa ln bolj prijateljska. Z manjšimi napakami Je sodil Zorko iz Celja, kar pa ni bistveno vplivalo na
končni rezultat. Napadalci gostov so imeli obilo priložnosti, da povečajo rezultat v svoj prid, toda pri nogometu odločajo goli.
Na lestvici vodi z boljšo razliko v golih Bratstvo s 24 točkami pred »Celjem«, ki ima prav toliko točk, obema pa sledita Velenje in Olimp s 23 točkami. Bratstvo igra še dve tekmi, in sicer v nedeljo v Šoštanju, zadnjo pa doma proti Kovinarju iz štor. V obeh tekmah mora hrastniško moštvo zmagati in pot do prvaka je od prta.
Hrastniški Rudar klonil
Hrastniškl Rudar je v nedeljo na svojem igrišču izgubil tekmo proti celjskemu Olimpu z 1:3 (1:1). Igra je bila tipično prvenstvena, ln zasluga sodnika Korajžije iz Celja je bila. da je Olimp odšel z Igrišča kot zmagovalec. Vodstvo hrastniškega Rudarja je vložilo protest proti očitnim napakam sodnika. — Odigrani sta bili še dve tekmi, in sicer so pionirji hrastniškega Rudarja premagali pionirje Rudarja III s 5:0, mladinci Olimpa pa mladince hrastniškega Rudarja z 2:0.
Zguba Brežic v Celju
S tesnim rezultatom so Brežiča-ni izgubili tekmo v Celju proti Istoimenskemu moštvu z 3:2 (1:1). Igra je bila enakovredna. Z malo več sreče in z boljšim sojenjem sodnika bi Brežičani lahko odnesli vsaj eno točko.
Učinkovit finale
Mladinci : Rudar : Kladivar 12:0 (6:0)
Ljubitelji nogometne Igre so imeli v nedeljo priliko videti lepo tekmo, kjer so mladi nogometaši trboveljskega Rudarja na svojem igrišču v fmalnl tekmi za prvaka celjske nogometne pod-zveze dobesedno »pregazili« svojega nasprotnika Kladivarja iz Celja. — Visoka zmaga je zaslužena, saj so bili domači tehnično mnogo boljši ter so s hitrimi prodori in lepimi ter smiselnimi kombinacijami obrambo gostov popolnoma razorožili. Rezultat tega pa je bila ugotovitev, da imajo za razred-šibkejšega nasprotnika in pa »toča« golov, ki so bili plod lepe in učinkovite kolektivne igre. Tako Je Rudar praktično že posta: prvak podzveze. saj je malo verjetno, da bi Celjani v povratni tekmi uspeli popraviti to hudo izgubo. — Gole so dosegli: Zagorc 4, Deželak 2. Zlak 2, Valant, Irt. Zibret in Kovačič pa po 1.
Rokomet
»Maribor« : Rudar 12:13 (6:7)
Rokometna ekipa Rudarja je v slovenski rokometni ligi v nedeljo nastopila v Mariboru ter si zasluženo priborila obe razpoložljivi točki s sicer tesnim rezultatom 13:12 (7:6).
Takoj v začetku so Rudarjeve! prevzeii iniciativo in kaj kmalu vodili s 4:0 in pozneje s 6:2. Toda žal se 1e kasneje z rokometa raz-
vila malce drugačna igra, ki je bila bolj podobna pretepanju, čemur pa je največ kriv sodnik, ki je tekmo vodil precej pristransko, ln to s precejšnjo mero neznanja. Trije penali so domačim pomagali, da so zmanjšali razliko.
V drugem delu igre se stanje m dosti zboljšalo, in tako so domači kar dvakrat vodili za dva gola zaradi taktične napake gostov. Po svoje so k temu pripomogli tudi neobjektivni gledalci, ki so s svojim navijanjem hoteli vplivati na sodnkove odločitve. Sele v zadnjih minutah so gostje uspeli igro izenačiti ln so tik pred kon-
cem tudi dosegu odločilni gol.
Levji delež za zmago nosita go tovo odlični Ačkun in pa vratar Lopan. — Rudar je nastopil v
slednji postavi: Lopan, Berger (4), First (2), Simčič, Jazbec, Plevčak, Ačkun (7).
Rudar II (ml.) : Litija I 2:4 (13)
PROLETAREC • RUDAR B (Trb.) 2:1 (1:1)
Drugo moštvo Rudarja je igralo v Zagorju in izgubilo proti Proletarcu z 1:2. — Ostali rezultati v Zagorju: Radeče : Proletarec B 4:2, pionirji Kisovec : Proletarec 2:0
Zares sreča!
VNETEMU GOBARJU JOŽETU JESIHU IZ KOLODVORSKE CESTE 16 V TRBOVLJAH SE • JE LETOŠNJO POMLAD ZE ZGODAJ NASMEHNILA SREČA. 9. MAJA JE NAŠEL V VIDITE NA SLIKI. GOBA JE TEHTALA NIC MANJ KOT 0.75 kg!
SIGNALI
PIONIRJI IMAJO ZADRUGO
V nedeljo, 17. maja, so imeli v šoli v Zidanem mostu lepo pionirsko slovesnost. Pionirji odreda »Maršala Tita« so na ta dan ustanovili svojo zadrugo in s tem počastili 40-letnioo KPJ.
Ze dan prej so šolsko stavbo okrasili, posebno pa še širok šolski hodnik. Osebno so na ustanovni občni zbor pionirske zadruge povabili predstavnike vseh krajevnih političnih organizacij, podjetij, člane šolskega odbora ter zastopnike sindikatov. Do občnega zbora se je v zadrugo že vpisalo 38 članov, po večini pionirjev iz višjih razredov.
Mladi zadrugarjl so pred ustanovnim zborom izvedli kratek kulturni program ter pozdrav::! goste. Tudi tl so čestitali mladim tovarišem, jim želeli obilo uspehov m obljubili pomoč. Zlasti prisrčno so občni zbor pozdravili predsednik KZ Radeče, predsed-
nik šolskega odbora, zastopnik sindikalne organizacije Cementarne ter zastopnik sindikalne podružnice Železniške kurilnice Zidani most. Pionirji so že vplačali pristopnino ln delež.
O opravljenih pripravljalnih delih za ustanovitev zadruge je spregovoril šolski upravitelj. Zahvalil se je podjetjem in sindikalnim podružnicam za dosedanjo pomoč in jih prosil še za nadaljnje sodelovanje. /
Mladi zadrugarjl so nato sipredeli svoja zadružna pravila ter delovni načrt za leto, 1859. Prav tako so izvolili odbor iz najboljših članov pionirske organizacije. Za sedal so pionirji ustanovili sadjarski, vrtnarski, čebelarski teir obrtno proizvodni odsek.
Uspel ustanovni občni zbor te: prisrčno slavje bosta ostala vsem pionirjem v lepem spominu.
O. M.
že, danes grešimo in funkcionalno dobre točke izgubljamo s takimi nepremišljenimi ukrepi?
Se Je čas, da se ta huda napaka popravi. Da ohranimo te poslovne lokale, naj da občina potrebna sredstva lz stanovanjskega sklada, s katerimi naj se zgrade v zameno boljša stanovanja — predvideni poslovni lokali pa naj se porabijo za servise nove stanovanjske skupnosti.
Tovariši na občini, resno premislite to vprašanje, da ne bo prepozno!	ek
POMANJKANJE LOKALOV V BREŽICAH
Pomanjkanje lokalov za razvoj obratov družbenega standarda Je boleč problem skoraj vseh krajev, ki se naglo razvijajo. Stare kapacitete ne zadoščajo več naglemu razvoju naših naselij in mest, gradnja potrebnih novih poslovnih lokalov pa ne napreduje vzporedno z gradnjo stanovanj in naraščanjem prebivalstva.
V manjših krajih, kot so na primer Brežice, ki nimajo gospodarsko močnih podjetij, ki bi blstve-no doprinesla k dvigu narodnega dohodka, sta zanje značilna obrt ln trgovina. Paralelno z dvigom števila prebivalstva Je treba vedno resno misliti na razvoj trgovine in obrti, kar Je »pet odvisno od razpoložljivosti poslovnih lokalov. Razumljivo, da perspektiv, ni plani v takih krajih predvidevajo tudi dvig kapacitet prostorov za ustrezni družbeni standard delovnih ljudi.
Ali Je v Brežicah tako — ali tamkaj mislijo na komunalne ln stanovanjske skupnosti? Priznati Je treba, da imajo dobre ideje in želje, da pametno ukrepajo in skrbe za soliden razvoj stanovanjske skupnosti. Ob bodoči Bizeljski cesti, ki bo glavna arterija novega naselja za 3 do 4 tisoč prebivalcev, bo tržnica, avtobusna postaja In se drugi poslovni prostori, Tu naj bi se gospodinje na tržnem prostoru ln v trgovinah ter ostalih uslužnostnih podjetjih oskrbovale z vsem potrebnim za vsakdanje življenje, Ker bi bili tl objekti osredotočeni na enem kraju, bi gospodinje ln ostali kupci prihranili precej časa, k| ga mo-
rajo danes pogosto zapravljati za vsakodnevno oskrbovanje.
Ze pred leti je dobil investitor (JLA) gradbeno dovoljenje za gradnjo 21 - stanovanjskega bloka na vogalu Bizeljske ln Vodnikove ulice. Spričo velike stanovanjske stiske bo ta objekt velika pridobitev za kraj. Investitor Je dobil to lokacijo pod pogojem, da mora imeti trinadstropna zgradba v pritličju devet lokalov za nujno potrebne prodajalne in še za ostale servise. Do tu Je bilo vse v redu, dokler se ni nekdo pojavil s perspektivnim razvojem kraja nasprotujočo Idejo, naj se šest prostorov za poslovne lokale preuredi za stanovanja. Polemika okrog tega Je bila pri pristojnih organih precej obširna, dokler občina ni kapitulirala ln privolila v spremembo prvotnega načrta. Torej namesto že danes, še bolj pa v prihodnosti neogibno potrebnih poslovnih lokalov — stanovanja.
Nesporno je, da so stanovanja nujno potrebna, vendar na račun teh ne smemo delati nepopravljivih napak. Poraja se vprašanje, čemu Je občina dovolila gradnjo omenjenega stanovanjskega objekta na tako važnem kraju, če se nato spreminja gradbeni program v škodo perspektivnega razvoja tamkajšnje stanovanjske skupnosti. Nehote se vprašujemo, ali so za ta ukrep odgovorni or-#nI preštudirali referate tovariša Kgrdelja ln zakone, katerih namen Je, da dobimo ustrezne stanovanjske skupnosti. AR ee ne bo morda že jutri pojavil problem, kam z gospodinjskimi servisi, če
DOMAČE
MILO
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. '(.00, 8.00, 10.00, 13.00,	15.00,
17.00	ln 19.30 v radijskem dnevniku tar ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA. 27. maja
8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberne ta; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); — 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Od popevke do popevke; 11.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); Hen-ry Dunant 12.25 Slovenske narodne; 13.30 Pesmi o morju; 13.45 Straussovi valčki; 14.06 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Povej mi pravljico, babica;
17.10	Sestanek ob petih: 17.30 Bosenske pesmi; 16.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 28. maja
8.05 Odprimo glasbeni atlas; 8.40 Potopisi in spomini — Branko Pavlovič: S Titom skozi ofenzive
—	V. 9.00 Pevci in godci iz Celja; 9.20 Melodija, popevka in ritem;
10.10	Plesni motivi raznih narodov v solistični glasbi; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Koroške narodne poje Mirko Kernjak; 12.25 Panorama zabavnih melodij; 13.55 Pesmi slovenskih avtorjev Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Slkoška, 14.15 Turistična oddaja; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Izbrali smo za vas; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.45 Radijska univerza — Franc Druškovlč: Btometna varnost; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
PETEK, 29. maja
8.40 Iz arhiva zabavne glasbe;
11.00	Za dom ln žene; 11J0 Pesmi tujih narodov; lil.30 Znani plesni orkestri igrajo; 12.00 Pet pevcev
—	pet popevk; 12.25 Narodne iz Benečije; 13.30 Havajski zvoiki; — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Štiriperesna deteljica; 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.00 Družinski pogovori; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled.
SOBOTA, 30. maja
8.05 »Mladina poje«; 10.10 Zabavni zvoki na tekočem traku; 11.45 Pionirski tednik; 12.00 Trlo Bar-dorier igra; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.15 Športna reportaža — Drago Belo-glavec: Telesna vzgoja v Pomurju; 15.40 S knjižnega trga: 16.40 Zvoki za sobotno popoldne; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Poje Gorenjski vokalni kvintet; — 18.45 Okno v svet; 20.00 Pokaži, kaj znaš.
NEDELJA. 31. maja
7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Tmjulčica; 8.50 Antonln Dvofak: Trije slovanski plesi; 10.00 Se pomnite, tovariši; 11.00 Čarobne gosli; 13.30 Za našo vas; 16.00 Matija Maležič: V dolini Cabranke (reportaža); 16.30 Nekaj lepih melodij: 17.30 Radijska igra
—	Raoul Ploguin; Odšel brez naslova (ponovitev); 18.46 Kvintet
bratov Avsenik v veselem ritmu; 20.30 Luči velemesta.
PONEDELJEK, l. junija 9.20 Zenski zbor Svoboda Store p. v. Borisa Ferlinca; 11.05 Radijska šola za srednjo stopinjo; — Vzdolž istrske obaile; 12.00 Vesele citre; 12.45 Pet pevcev — pet po-pevk; 14.05 Radijska šola za višja stopnjo — Dva ljudska pesnika; 15.40 Listi iz domače književnosti — Tone Seliškar; Tema ln svitanje; 17.10 Popevka tega tedna; —
17.15	Srečno vožnjol (šoferjem na pot); 18.00 Radijska univerza — Dr.' Vilko Vujčič; Produktivnost in življenjski standard; 20.00 Venček narodnih.
TOREK. 2. junija 8.05 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 10.10 Z zabavnimi zvoki po Evropi; 10.45 Za dom in žene; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Nekaj domačih pesmi ln napevov;
14.15	Zanimivosti iz znanosti m tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Anton Pavlovič Cehov: — Nočni intermezzo; 18.00 Domače aktualnosti; 18.40 Iz zbornika spominov; 20.00 Hrvatske umetne in narodne pesmi poje »DKUD« Matko Brajša-Rašan iz Pulja p. v. Mladena Markova.
KINO
KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: 26. — 28. maja jug. film »VKoTA OSTANEJO ODPRTA«; 29. maja do 1. Junija amer. barvni lilm »BAGDADSKA SIRENA«. 2. do 1. junija ital. film »LEPI A SIROMAŠNI«. »BAGDADSKA SIKENA«; 2. do 4. junija ital. film »LEPI A SIROMAŠNI«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: 26. do 28. maja slovenski film »NE ČAKAJ NA MAJ«; 29. maja do 1. junija mehiški film »DIVJA STRAST«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V Trbovljah: 30. maja do 1. Junija mehiški film »TRI PUSTOLOVŠČINE«.
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE ob SAVI: 27. in 28. maja Ital. film »SEDMI RAZRED«: 30. maja tio 1. junija amer. barv. kine m. film »DOBRO JUTRO, GOSPODIČNA DOVE«; 3. in 4. junija danski barvni illm »KOVITOK«, KINO »SVOBODA« KISOVEC: 27. in 28. maja amer. krim. iilm — »GOSPOD 880«; 20. in 31. maja amer barvni film »PRIŠEL JE IZ LARAMI J A«; 3. in 4. Junija ital, drama »UMBERTO D«.
Praznovanje dneva mladosti v Radečah
Mestni komite LMS Radeče Je v počastitev dneva mladosti organiziral številne športne, kulturne in politične manifestacije. Tako je bila prejšnjo soboto v Radečah prvikrat odigrana rokometna tekma, k| so si Jo domačim z zanimanjem ogledali. Kliub temu, da Je ta šiport v kraju če popolnoma nov, so radeški mladinci premagali dokaj poznano sevniško rokometno ekipo, in sicer z rezultatom 11:5. Najbolj sta se v tekmi odlikovala domačina Mrežar in Koren.
Obvestilo ObLO Trbovl e
Svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov ln ribištvo ObLO Trbovlje Je na 7. seji dne 16 . 5. 1656 sprejel na podlagi pooblastila v 3. členu »Odredbe o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nevarnih plevelov« občinskega ljudskeda odbora Trbovlje z dne 30. 9. 1958 št. »1/1-3021/3 in navodil za zatiranje koloradskega hrošča OLO Ljubljana z dne 25. 4. 1959 št. 07/3-5437/1-59.
ODREDBO
o zatiranju koloradskega hrošča v občini Trbovlje v letu 1959.
1.
Vsak pridelovalec krompirja v občini Trbovlje je dolžan ves čas od sajenja do Izkopa krompirja redno pregledovati svoje krompirjeve nasade glede okužb s koloradskim hroščem.
2.
V primeru ugotovljene okužbe Je lastnik krompirjevega nasada
odgovoren za takojšnjo Izvedbo učinkovitih zatiralnlh ukrepov, XI Jih mora bodisi izvršiti sam, bodisi Jih na njegove stroške izvrši zatiralna ekipa Kmetijske zadruge Trbovlje.
3.
Obvezno skupno zatiranje koloradskega hrošča se v letu 195® glede na talne in pridelovalne razmere ne odreja za celo občino, temveč se pooblašča občinski kmetijski inšpektor, da po potrebi odredi za določene okoliše obvezno skupno zatiranje koloradskega hrošča po ekipah Kmetijske zadruge Trbovlje na stroške lastnikov kromplrišč.
4.
Zaradi lažjega ugotavljanja lastnikov morajo biti vsi krompirjevi nasadi označeni z napisnimi tablicami, na katerih mora biti izpisan polni naslov lastnika krompi-rlšča. ln to tako, da ostane viden
Piše: B. BRUS Riše: R. DOLANC
%
#
Mračtti se Je zadelo, ko ee Je oglasila vojaška trobenta. Nemški vojaki so lezli lz hiš, v katerih so bili nastanjeni na prostranem trgu. Toda takoj mi je udarilo v oči, da jih Je nekam malo Skušal sem Jih prešteti, pa roj to zaradi teme nj več uspele.
Vrnil sem K v četo, toda borci so bili o nemškem premiku že obveščeni po kurirju Petru. Očka Je pristopil k meni In mi tiho dejal: »Pripravi se. sin, še dene« gremo v napad!« — »Se danes?« sem ga prav tako tiho vprašal.
9*.
9
»Da!« Je odgovoril. »Nemo! vsepovsod beže in mi bomo napadli Leščevje.« — Nejeverno sem ga pogledal, kajti na-pasti s tako malo ljudmi utrjeno nemško oporišče ni bilo šala. Smeje ml Je dejal; »Boš 1« videli«
93.
«
In že smo bili nad trgom. Pomagal sem mitraljezcu na griču, s katerega sem pred nekaj urami opazoval Nemce. Določen sem bil -za pomočnika pri upravljanju za partizane tako važnega okrožja.
Napad se Je pričel. Mitraljezec Star) je naravnal svoje orožje na zvonik trške cerkve in sprožil. Rafal za rafalom je parad nebo in »e zaletavaj v zidovje. Nemol so bili v svoji utrdbi onesposobljeni. Tudi drugod se je zmaga nagibala na partizansko stran.
m čitljiv ves čas do Izkopa krompirja, Tablic ni treba postavljati v krompirjeve nasade, katerih lastnike je mogoče brez težav ugotoviti tudi brez tablic (n. pr. krompirjevi nasadi v ograjenih vrtovih okoli enostanovanjsikih hiš, krompirišča na kmečkih posestvih ln podobno).
5.
Kmetijska zadruga Trbovlje je dolžna organizirati zadostno število zatiralnih ekip til organizirati zatiralno akcijo tako, da bo mogoče zatiranje koloradskega hrošča pravočasno in uspešno izvajati. Kmetijska zadruga Trbovlje je nadalje odgovorna za nakup zadostnih količin kemičnih sredstev za zatiranje tako za potrebe svojih ekip kakoir tudi za potrebe tistih pridelovalcev, ki bodo izvajali zatiralne akcije sami.
_ 6.
Člani zadružnih zatiralnlh ekip so upravičeni izvajati zatiraine ukrepe na vsakem okuženem krompirišču v občini, ln sicer na stroške lastnika, ako ga Je mogoče ugotoviti. Lastnike kromplrišč, pri katerih ugotovijo zanemarjene okužbe s koloradarjem, 'ali ki bi branili izvedbo zatiralne akcije, oziroma ki bi odklonili plačilo stroškov zatiranja, morajo člani ekip naznaniti občinskemu kmetijskemu inšpektorju zaradi predlaganja v kaznovanje po predpisih Temeljnega zakona o varstvu rastlin,
7.
Člani občinske komisije za zaščito rastlin so dolžni v času rasti krompirja, to Je v mesecih maj, junij, julij, avgust in september, vsak mesec enkrat- pregledati vse krompirjeve nasade v svojem okolišu in kontrolirati izvajanje zatiranja, posebno še v času nastopa drugega zaroda koloradskega hrošča, katere zatiranje so doslej mnogi pridelovalci krompirja zanemarili.
Člani komisije so dolžni lastnike kromplrišč. na katerih najdejo zanemarjene okužbe s koloradskim hroščem, tako) naznaniti občinskemu kmetijskemu inšpektorju zaradi odreditve takojšnjih zatiralnlh ukrepov in zaradi predlaganja lastnikov okuženih krom-Dirli* v kaznovanje.
6.
Ta odredba stopi v veljavo takoj.
Trbovlje, 16. maja 1959.
Predsednik Sveta za kmetijstva^ gozdarstvo, lov ln ribištvo: Alojz Pirnat
FILM fa m tam
S VENETU STEVENSON (na sliki) obetajo Se lepo filmsko bodočnost. Je hčerka znanega ameriškega filmskega in televizijskega režiserja Roberta Steven-sona in angleške filmske igralke Anne Lee, ki je poslednja leta nastopala samo v Ameriki. Venetia je končala tudi igralsko šolo v Hollywoodu.'
S CHARLIE CHAPLIN zadnje čase kaže. da ni samo velik filmski človek, ampak da zna služiti kruh še tudi kako drugače, denimo, s pisateljevanjem. Piše svoj življenjepis, ki sicer ne bo toliko beletrlstično delo, toda še manj čista suhoparna biografija, pač pa gre za neke življenske spomine literarnega značaja. Doslej ima zbranega že veliko materiala in napisal je že 500 strani svojih »spominov«, vendar je to kvečjemu polovica vsega obsežnega dela, ki ga namerava strniti v svoj življenjepis. Knjigo bo objavil prihodnje leto.
S KOZA — IGRALKA je povzročila nenavadno nesrečo. Ko je »sodelovala« pri snemanju nekega angleškega filma, je med odmorom požrla 10 metrov filma. Skoda je znašala milijon lir, ker so morali ponovno snemati prizor in zato poklicati igralce, ki so že odpotovali.
® GINGER ROGERS, nemška filmska igralka, ki je dosegla višek slave okoli leta 1930, bo nastopila na angleški televiziji. Igrala bo v opereti »Carissima«, ki je dosegla v Londonu precejšen uspeh 1948. leta.
Miniaturni radar
V Ameriki, so izdelali minia-'turn; radar, ki lahko odkrije gibanje vozil ali ljudi v razdalj; nekaj kilometrov. Priprava tehta okoli 20 kilogramov in jo je moč nosit; na hrbtu kot nekakšen nahrbtnik. S tem radarjem so opravil; že več preizkusov v gozdovih, na planinah in v popoln; temi. Radar je bil vedno zelo učinkovit. Strokovnjak; sodijo, da bo ta radar velikega pomena predvsem kot sredstvo za iskanje izgubljenih raziskovalcev in ostalih ljud; v pustinjah, gozdovih ali v planinah.
Angleški čevlji
Velika Britanija velja za največjo izvoznico obutve. Lani so Angleži izvozili za 11 milijonov funtov usnjenih čevljev ali za osem odstotkov več kot leta 1957. Čevlje izvažajo predvsem v ZDA in Kanado.
natta Uran
Atomska kilovatna ura še vedno predraga
Danes imamo v svetu zgrajenih že precej električnih central z atomsko-energetičnim pogonom. Vendar namen teh central ni v tem, da bi na ekonomsko upravičen način pridobivale električno energijo. Te centrale gradijo še vedno v študijske in preizkusne namene.
Strokovnjaki računajo, da bo že do leta 1965 uspelo obratovanje atomskih central toliko poceniti, da bodo začele resno izpodrivati kalorične centrale na prelog. V Zahodni Nemčiji stane n. pr. danes kilovatna ura iz atomske centrale od 5,5 do 7,7 pfeniga (40 do 55 din), zatem ko stane kilovatna ura iz kaloričnih central na premog okrog 3—4 pfenige (21 do 28 din). Vidimo, da so se proizvodni stroški atomske energije že precej približali stroškom premogove energije.
Upamo, da bo še naša generacija doživela velik preobrat ob prehodu na atomsko energetsko bazo. Ta preobrat bo vsekakor močno zamajal temelje marsikatere premogovne Industrije.	Ing. P. S.
V Sovjetski zvezi 208 milijonov ljudi
Zadnje ljudskio štetje v Sovjetski zvezi, ki je bilo zaključeno ob začetku 1959. leta, je pokazalo, da ima Sovjetska zveza 208,826.000 .prebivalcev. Od zadnjega štetja v letu 1939 se je prebivalstvo povečalo za 18 milijonov ljudi ali 9.5 odstotkov. Ta prirastek bi bil vsekakor še večji, če ne bi bila Sovjetska zveza utrpela tako strahovitih izgub med zadnjo svetovno vojno. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da je prirastek prebivalstva v vzhodnih predelih znatno večji kot v zahodnih pokrajinah Sovjetske zveze. Talko na primer zaznamuje vzhod kar 70 odstotkov prirastka, srednja Azija in Ka-zakstan 34 odstotkbv, Uralsko področje 32 odstotkov in zahodna Sibirija 24 odstotkov.
Na taiko velik porast prebivalstva v vzhodnih pokrajinah je v veliki meri pripomoglo prisilno preseljevanje prebivalstva za časa zadnje svetovne vojne, ko je mnogo begun-
cev našlo na vzhodu stalno bivališče.
Vpliv vojne se še vedno pozna v številčnem razmerju med moškimi in ženskami; žensk je namreč 10 odstotkov več kot moških. Zanimivo pa je pri tem, da se pri generaciji, mlajši od 32 let, to razmerje zopet izenačuje. Ugotovili so, da se je v Sovjetski zvezi v zadnjih letih znatno znižala, umrljivost otrok.
Največ je mesto v Sovjetski zvezi je danes še vedno Moskva s 5 milijoni prebivalcev. Slede Leningrad s 3.3 milijoni, Kijev z 1.1 milijona, Baku z 968.000, Gorki z 942.000 itd. Od leta 1939 je bilo v Sovjetski zvezi zgrajenih 12 popolnoma novih mest, ki imajo danes že nad 50.000 ljudi
Ing. P. S.
Največja električna ura
Na razstavi elektrotehničnih naprav, ki je bila nedavno v Londonu, so prikazali tudi največjo električno uro na svetu. Po razstavi so dali uro na dražbo in jo prodali za 11.500 funtov.
Nova vrsta betona
Radioaktivna žarčenja, rentgenski žarki in nevtron; imajo lastnost, da proniknejo razmeroma zelo globoko v materijo, kar Pa je odvisno od same gostote in debeline snovi. Tako je debel betonsk; zid še najboljša zaščitna pregraja proti zdravlju škodljivim ■ radiaci-am. V laboratorijih, kjer imajo opravka z radioaktivnimi snovmi, pa so debele betonske
BEVAN IN MAUENK0V
V zahodnem tisku kroži tale anekdota: Bevan je ob svojem obsiku ZSSR vprašal Ruse, kako to, da so Maljenkova s položaja premiera premestili v neko električno centralo. Duhovito so mu odgovorili: »Pa zakaj ne, gospod Bevan, to je važna centrala!« Bevan pa je nato spet prav tako duhovito vprašal: »Kako more biti nekdo pameten v tovarni, če je nor Izven nje?«
Nočejo pa povedati, kaj so Rusi nato odgovorili...
stene pogosto v napoto. Bolj primerne b; bile tanjše, a prav tako za žarke nepropustne pregrade.
Po dolgotrajnih tehnoloških raziskavah gostote in žarkov-nih absorbicijskih lasnosti različnih vršit rudnin, primernih za »gradben; material, so se v Francij; dokopal; do betona visoke gostote. Ta težk; beton je sestavljen iz posebnih rudninskih agregatov visoke gostote. Po svoji trdot; kaže tolikšno trpežnost, da ne razpoka med obratovanjem jedrskega reaktorja. Zarad; svoje povečane gostote zadržuje radiacije že s polovično debelino, k; bi sicer bila potrebna za navadni betonsk; zid.
Betoni, ki imajo za osnovo rudninske agregate, kot n. pr. magnetit (gostota 4.10) zadržujejo radioaktivno žarčenje približno dvakrat učinkoviteje od navadnega betona, katerega gostota znaša 2.32. Obstajajo seveda še drug; težk; agregati, kot n. pr. limon it, galen, krom_ plt itd., ki pa zarad; visoke cene za zdaj ne pridejo v poštev. Uporaba zvišane gostote je vsekakor na mestu le tedaj, kadar pr; gradnj; zaščitne stene n; na razpolago dovolj prostora; še vedno je ceneje uporabljat; navadni beton kot gradben; material za iamkovno leolMtjo.
Samuel Mayer ali kakor so ga kratko klicali »debeli Sam«, je dvignil glavo.
"Kaj je Jean,« je vprašal z motnim glasom.
Sluga je obstal na pragu luksuzne pisarne in z glasom, polnim spoštovanja povedal: "Nekdo bi želel razgovarjati z vami.«
"Moški ali ženska?« je spet vprašal debeli Sam.
"Moški, gospod. Ni hotel povedati svoje ime, dejal pa je, da gre za življenje ali smrt«
»Hudiča,« je dejal nekoliko preplašeno, »pokličite moža, naj vstopi.«
Medtem ko je sluga odšel po tujca, je Mayer razmišljal: če gre za preprostega človeka, ki išče pomoč, ga bom kratkomalo postavil na cesto; morda pa gre za kakšen dober posel? ... Metoda, ki se je je posluževal debeli Sam za male ljudi, ki so zašli v težave, je bila dobro znana. »Nisem filantrop, niti podporno društvo,« se je redno glasil odgovor tistim, ki so iskali njegovo pomoč.
Prišlec, ki ga je sluga pripeljal v Ma-yerjevo pisarno, je bil videti povsem navaden človek, ničesar več mu ni bilo mogoče prisoditi na pogled.
»Kaže, da je povsem navaden človek,« si je dejal Mayer. »Verjetno ga bom prepeljal zlahka preko vode.«
Samo oči obiskovalca so vzbudile njegovo pozornost — bile so iskreče. Oči, ki so opazovale globoko iz očesnih vdolbin. Videti je tudi bilo, da vljudnost ni bila njegova močna stran; desno roko je nenehno držal v žepu plašča, ki je bil že razmeroma ponošen.
»Izvolite sesti,« mu je vljudno predlagal Mayer, potem ko je sluga odšel iz pisarne. »S kom imam čast govoriti?«
Obiskovalec ni sedel, ko pa je začel govoriti, je bil glas oster in poln sovraštva.
»Vseeno je, kako se pišem... Vi ste me uničili, razumete gospod Mayer, popolnoma uničili ob polomu s tistimi rudniki, ki ste jih tako hudičevsko organizirali.«
»In kaj potem?« je hladno odgovoril Mayer. »Mi želite svetovati kakšno delo?«
»Da. Milijonski posel! Gre za milijon, ki ste mi g a ukradli in mi ga boste zdaj vrnili.«
Na Mayerjevih ustih je zamrl ironičen nasmešek, ko je neznanec potegnil iz žepa roko in jo potisnil Mayerju pod nos. Z očmi, izbuljenimi od strahu, je debel Sam zrl ročno bombo.
»Vi ste popolnoma nori!« je vzkliknil Mayer. »Kaj nameravate?«
»Prižgal jo bom,« se je zarežal neznanec, »če se ne spametujete.«
»Potem se tudi vi ne boste rešili pred smrtjo!« je zatrepetal Mayer.
»Vem. Uničili ste me. Spravili ste me na pot samomora, toda sam nočem umreti.
Edino, če mi takoj izstavite in podpišete ček za milijon dolarjev — Samuel, vaše življenje proti enemu milijonu. To je sprejemljiva cena, kajne?«
V Mayerjevih očeh je zažarel košček upanja. Ta človek je popolnoma nor! Aretirali ga bodo, ko bo hotel vnovčiti ček. Mayer je z oznojenim čelom prijel za čekovno knjižico.
»Na čigavo ime naj izpolnim ček?,« je vprašal Mayer na videz z mirnim glasom.
Neznanec pa se je zlobno nasmehnil. »Na vaše ime,« je odgovoril in preteče potresel z desnico. Nato pa je nadaljeval; »Vzeli boste vaše vozilo in skupaj se bova odpeljala v banko. Tam boste dvignili milijon in mi ga izročili«. Neznanec se je spet zasmejal s smehom, ki ga je prav grizel.
»Mayer, kocka je padla! Karkoli misliš dejati ali storiti, morda nameravaš ali poskušaš pobegniti ali poklicati policijo, svoje kože ne boš nikoli rešil. -Lahko me napadeš s svojimi slugi v hrbet, celo če me ubiješ, ne boš preprečil, da bomba ne bi eksplodirala. Njen mehanizem bržkone dobro poznaš ...«
Debeli Sam si je z robcem brisal oznojeni obraz. Potem pa je vstal.
»Pojdiva.« je dejal s čisto spremenjenim glasom.
Vse se je odigralo brez kakršnegakoli zapleta... Mayer je stopil k blagajniku, mu izročil ček in dvignil gotovino za milijon. Neznanec ga je spremljal, venomer držeč desnico v plaščnem žepu.
»Sedaj pa vozi iz mesta!« mu je ukazal neznanec, ko sta bila spet v avtomobilu.
Vozila sta se kakšne pol ura Mayer je moral nekajkrat ustaviti avtomobil pri rdeči svetilki — stop — na križiščih, v neposredni bližini policajev. Toda debeli Sam je molčal kot bi bil nem. Napravil rri niti najmanjše sumljive kretne. Njegov sopotnik je še vedno držal desno roko v žepu... in se zadovoljno smehljal. Ko sta bila že povsem na samem, je neznanec ukazal, naj ustavi. Mayer je ubogal. »Izstopi in pojdi 1 po tej poti!«
Mayer je izstopil in se napotil v smer, ki mu jo je pokazal neznanec... Ugotovil je, da je avtomobil spet odpeljal, hkrati pa je zaslišal za seboj padec nekega predmeta. .. »Bomba«, je žalosten pomislil in stekel, kolikor so ga nesle njegove kratke noge. Tekel je, dokler ni omagal. Neki usmiljeni šofer ga je vzel v vozilo in ga odpeljal v mesto.
V istem času, ko so v neki glavni ulici našli zapuščen Mayerjev avtomobil, je našel neki deček na zapuščeni poljski poti, ko se je vračal iz šole, prazno ročno bombo, ki jo je uporabljal še dolgo potem, ko so se šli otroci med seboj vojake.
L. C. THOMAS
ODLIKOVAN ZLOČINEC
Neprijetno je v Italiji odjeknilo poročilo levičarskega tiska, da je Segnljeva vlada odlikovala Hansa Rottlgerja, generala za-hodnonemške vojske. Razburjenje nad tem prihaja od tod, ker je bilo objavljeno, da je bil ta človek Hitlerjev okupacijski oficir v Italiji, ki je dal v zadnjih dneh minule vojne ustreliti dvanajst delavcev tovarne »Lancia«. Anglo-Amerlčanl so ga zato zaprli, sedaj pa ga Italijani odlikujejo!
Komentar o tem dogodku se suče okrog ostvarjanja neke nove osi med Nemčijo in Italijo ...
OBJEKTIVNOST
V	zadnjem času, ko so se odnosi med Veliko Britanijo In Zahodno Nemčijo zelo zaostrili zaradi različnega gledanja na odnose z Vzhodom in na vprašanje evropske varnosti, so angleški novinarji poudarjali, da so oni del nacije, ki je zelo objektivna. Kot dokaz so napisali, da ima igralka Hildegard Knef — najlepše noge na svetu.
Pravijo, da bi bil Adenauer bolj zadovoljen, če bi bil ta superlativ političnega žanra in bi pripadal njegovi politiki...
KAJ VSE JIM SINE V GLAVO
V	Franciji so bivši vojni ujetniki na gradu Pecq priredili veliki ples, na katerem so Izbrali svojo mlss. Kakor pa mora Imeti najlepša žena po običaju še neki pridevek k svojemu Imenu, so sl Izmislili, da Jo krstijo za — »mlss bodeče žlee« ...
Srce spet normalno biief
Pred nedavnim so štirje milijon; francoskih televizijskih naročnikov trepetat; pred svojim; televizorji. Na sporedu je bil prenosi 1» operacijske dvorane.
Kamere francoske televizije so snemale vznemirljivo raziskovanje človeškega telesa. Operacijo Je vodil slavni francoski kardiolog, čigar Ime so zamolčali, saj Je njegova anonimnost zagotovljena s predpis; zdravniškega združenja.
Pred operaterjem je na operacijski miz; ležala majčkena punčka v narkozi. Njeno življenje je že dalj časa viselo na nitk; zarad; hude srčne bolezni. Zdaj so pričel; s kirurškim posegom, V glavno žilo odvodnico ji je zdravnik zabodel
tanko raziskovalno iglo ln jo začel počasi potiskat; v smeri srca. Vsaika najmanjša napaka b; Lahko blla usodna. Na koncu Igle je bi; nameščen miniaturni mikrofon.
Gledalcem je zastal dih, ko so na rentgenu opazoval; to nenavadno »potovanje« Igle, ki jo je spremljalo zamolklo utripanje. Arterije so udarjale. Prisluhnili sp lahko življenju pr; Izviru. Minlatum; mikrofon je dosege; srce in pričel s posredovanjem srčnih utripov. Na grafikonu so se pokazale krivulje, Kardiogram je nudil zdaj zdravnikom dragocene podatke o razsežnosti bolezni.
Nedaleč od kirurga se je v operacijski dvoran; zadrževal
človek, k; je opazoval vsak najmanjš; gib. Toda opazoval je dogodke z očm; mojstra. To je bil profesor Forstmann, Nemec, k; ga Imajo specialisti vsega sveta za najbolj hrabrega znanstvenika vseh časov. Ta človek, Nobelov nagrajenec, je decembra leta 1929 prvič Izvedel katetlziranje ln napeljal sondo (raziskovalno Iglo) skoz; veno na rok; do srca.
Zakaj Je bil njegov poskus tolikšno junaštvo? Profesor Forstmann je napravil poskus na sebi. Čeprav b; se lahko tud; na sebi bal nesrečnega Izida, n; hotel izpostaviti tolikšnemu tveganju nobenega drugega bitja. Od tedaj je preteklo že 30 let.
Operacijo male bolnice so v parišk; operacljsk; dvorani srečno končali.
»Razpoklina raja«
Režiser Vladimir Pogači pripravlja za zagrebški »Jadran film« celovečerni film »R8Z' poklina raja«. Po snemanju v Zagrebu je pred nedavnim P**' spela ekipa tega filma v Be°' grad, kjer bodo posnel; v dvorani »Index bara«, pod savskim mostom, na Ada-Huj; 10 po beograjskih ulicah poslednje filmske kadre.
V glavnih vlogah nastopaj0, Tatjana Seljakova, Milan Pu' zlč, Antun Vrdoljak ln dosl®) neznana Ljubica Jovič.
ROMAN V NADALJEVANJIH
MED DVEMA ® ŽENAMA
»Nočem, ne maram!« se je uprla Kristina.
»Dve sto petinšestdeset — vstopite!« je jezno zapovedala nadzornica. Pokazala je vrata sprejemnice in Kristina je morala ubogati.
Ko je Kristina prestopila prag sprejemnice, je bila bleda ko stena.
Ni bil Nobert tisti, ki jo je obiskal./Kako je sploh mogla misliti na to, da bo on še zapravljal čas zanjo!
Njena prijateljica Merle Reich je sedela na stolu v Čakalnici ln gledala proti njej. Živahno dekle, kot je bila Merle, je z razprtimi, začudenimi očmi gledala bitje, ki se je zapoteklo v sobo,
To naj bi bila njena Kristina?	,
Pogled Merle Reich je romal vprašujoče proti nadzornici, ki je brezbrižno zmajala z rameni. Poznala je že prestrašenost obiskovalcev. Ljudi, ki si jih prej poznal, videti v jetniški obleki, ni lahka reč.
»Pol ure!« je zagodrnjala nadzornica, zaprla vrata za obema in jih zaklenila.
»Kristinica...« je zašepetata Merle, ki se je podobe jetnice prestrašila. Privila je to sivo bitje k sebi in ga pobožala po brezbarvnih laseh.
Kristina je ležala kot mrtva lutka v njenih rokah. Merle jo je potem, ko se je spet zbrala, potisnila na stol — Kristina pa je, kakor se je naučila, sklenila roke v naročju in strmela predse na mizo »prejemnice.
Tu je bilo okno sobe večje, vendar tudi zamreženo,
Kristina ji tudi ni odgovorila na vprašanje. Samo bežno je pogledala jazen za Kristinino usodo ji je stisnila srce. Bila je edini človek, ki je veroval, da je njena prijateljica nedolžna.
»Kako se ti godi?« jo je Merle vprašala brez sape.
Smešno vprašanje spričo usode, ki je doletela Kristino. Merle se ni spomnila na drugo kot na to vsakdanje vprašanje. Videla je vendar, kako se Kristini godi: bila je na koncu svojih moči. V njej ni bilo več njene prejšnje živahnosti, bila je le še medla senca...
Kristina je tudi ni odgovorila na vprašanje. Samo bežno je pogledala nanjo, na lepo oblečeno žensko pred seboj v svetli svileni bluzi in z moderno kapico na bleščečih laseh.
Bil* je za Kristino človek, ki je prišla iz sveta, ki ga zanjo ni več. Iz sveta, ki je bil že takp neznansko daleč za njo...
"Smeva kaditi?« je vprašala Merle in začel^ brskati po svoji ročni torbici. Ponudila je Kristini cigaretni etui in po nekaj trenutkih obotavljanja je dekle seglo-po cigareti.
Roka, s katero jo je dala v usta, je trepetala kot list v vetru.
"Ubožica, kaj so napravili Iz tebe!« Merle se je bojevala s solzami, a bilo je zaman: udrle so se ji po licih. »Kristinica, vem, da si... da si nedojžna. Nikoli nisem verjela, kar so ti očitali, kajti poznam te dobro.«
Kristina je vžigalico, ki jo je prižgala, povesila in ni zapaiila cigarete. Merle... je torej še verovala vanjo?
Oči so se ji razširile, pogledala je prijateljico in videla, da njene besede niso vljudnostne fraze, da ji Merle res verjame!
Nekdo še veruje vanjol Imela je prijateljico, ki je ni obsojala, ki ji je rekla, da jo dobro pozna.
»Merle...!« Kristina še ni potočila solze, odkar je bila tu, sedaj pa je jokala, jokala kot otrok.
Sedaj je naenkrat spet postala človek, človek, s katerim se nekdo še ukvarja, človek, ki Ima še srce.
Merle je molčala. Ni slutila, kaj je napravila s svojo pripombo, ni vedela, da je odprla rane, ki se še niso zacelile, ki so še vedno bolele.
»Polovico časa je že za teboj, Kristina. In potem boš spet zunaj... potem bo vse dobro ...«
»Spet zunaj?« Kristina je strmela v tlečo konico svoje cigarete. Kaj je sploh mogoče, da tudi v ječi preteče čas?
»Želela sem, da bi ti pomagala, Kristina. Nisem in nisem mogla takrat verjeti, da bi prav ti... Ne morem razumeti ljudi, ki so te obsodili.«
Spet sta obe molčali. Živeli sta vsaka v svojem svetu. Merle ni vedela, o čem naj govori s Kristino. Kaj razmišlja, kaj jo tare?
Bilo je težko, bilo je nemogoče, da bi s tega zaprtega obraza prebrala misli in občutke. Kristina je nosila piasko, ki ji ni povedala nič.
Postala je njena vsakdanja n#vada, da ne pokaže, kako ji je pri duši. In tudi sedaj, ko je imela pred seboj prijateljico Merle, ni mogla biti več tfsta kot nekoč.
»Ne vem, Kristina, če te bo še zanimalo... Tvoj nekdanji šef je svojo iznajdbo dobro prodal. Postal je velika .živina’, predstojnik oddelka v tovarni I. G. — Fatben.«
Kristina je.glavo še globlje sklonila na prsi. »Tako?« je tiho rekla.
Merle je nagubala čelo. Vedela je še več O Norbertu, le na jasnem si ni bila, če je prav, da o tem govori s Kristino.
Prijateljica bo morala ostati tu še nekaj mesecev. Morda je najbolje, če že zdaj zve vse, če za udarec, ki ji ga je namenila usoda, zve že tu v ječi.
»Dr. Brandt se je v ostalem... poročil.«
Kristinina glava se je zravnala. Sedaj njen obraz ni bil več maska-Merle je tokrat spoznala, da se ni motila, da je Kristina svoje** predstojnika ljubila.
»Poročil?« je Kristina s težavo izdavila iz sebe.
A se je spet zbrala. Stisnila je ustnice, njen obraz je spet okamene« postal je trd fn ravnodušen. Povesila je glavo, toda roke, ki so prej mirD0 ležale v naročju, so trepetale.
»Oženil se je s hčerko svojega direktorja. S Fanny Bodemann. O1** je... ne vem, če jo poznaš? Na oči je kar čedna...«
Zunaj se je ključ v ključavnici zavrtel. Nadzornica se je vrnil*1 ♦Cas obiska je potekel, prosim, da se poslovite!«
Nadzornica je obstala na pragu, ko je Merle vstala s sedeža *®r desnico Kristine objela z obema rokama in jo stisnila. »Deklica moja-1' nisi... nisi več sama. Ne pozabi, da lahko vsak trenutek prideš k m0™11' če te bo kaj težilo. Obljubi mi, da boš prišla, ko boš spet prosta.« ^
»Prisrčna ti hvala!« je zaihtela Kristina. Potem pa se je obrnila in *® z nadzornico vrnila v delovno dvorano.
Gospa Hasselheide je z obraza Kristine brala, da je dobila slab novice. Njene oči so se zožile, ko je opazila, da Kristina sicer sedi n svojem prostoru, da pa ne lepi vrečic.
»265!« je zavpila. "Ste pozabili na delo?«
In Kristinini prsti so spet začeli marljivo delati. Kaj jo briga- [ je Norbert Brandt oženjen ali ne! On se ji je tako ali tako odpoved®^ Nikoli več ga ne bo videla in tudi ni želela, da bi se še kdaj z nj>p srečala.	-
Toda srce jo je zabolelo. To ni bilo mrtvo, kot je mislila, bil° 1 živo kot prej.
Norbert se je poročili	..	,,
Zakaj je morala zaradi njega jokati? Imel jo je za etico in jo z®1” čeval, ona pa je jokala, ker se je poročil...
Tako neumno je človeško srce, če ljubi...
Norbert je bil oženjen in je stanoval v hiši na robu mesta. hišo je bil travnik s cvetlicami in brezami, ki so svetlo zelenele.
Imel je hišo, o kateri je vedno sanjal. Toda njegovo srce ni "a srečno, kajti v prostorih, kjer je zdaj prebival, je živela in vladala drw' žena kot žena njegovih sanj.	bi
Norbert ni ljubil svoje žene. Poročil Jo je, ker človek na nje*°j poziciji potrebuje za ozadje in dekoracijo zakonsko ženo. Ni mogel r.) živeti kot samec. Imel je svoj red, človeka, ki je zanj kuhal In skr0 za njegove obleke, ženo, ki mu bo morda kdaj rodila otroke...' ^ Ni pa Imel človeka, ki bi ga mogel osrečiti. To je zamogla s® Kristina. Toda ta ga ni ljubila In zato nima smisla, da še nanjo misli-
(Dalje prihodnjič)