i*aMkkedl udi distribated ndcc permit No. 728) aatior. ti« Act oi October 6, 1117, oa fO« mt tke Port Office o! Ckvelmmd, Ohio. By order of the President, A. 9. Bmrleeoa, Portmarter Gea. ^ ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO THE BEST medium TO reach 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ^UME v.—LETO V. Copy aZ ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDI-VISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) FEB, 15., 1922. št. (no.) 38. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c »nOARIISEBODOBORIUSSTRIU-KOMPROH MEZDNEMU ZNIMIL ODSEK PRIPOROČA KONVENCIJI, DA DO-JOCI PROGLAS ŠTRAJKA, AKO BI SE POSKU ^ALO S 1. APRILOM UVESTI MEZDNO ZNIŽANJE. 14. feb. — Mezdni komitej "United Mine gg Amerika" je danes priporočal 'konvenciji, da bi se generalni štrajk vseh unijskih rudarjev, ako '"em 1- ^ 1- aprilom znižati plačo mehkim premogar-P^'"moa hotelo povišati obstoječih plač trdih !a je takoj po predložitvi odsekavega poroči- jo 2 y, ^ soglasno zaključila današnjo sejo, ter se nadalju-sam šole jutri zjutraj. Stavljen ni bil niti en eili, da bi se kaj debatiralo o Dvedloženem noro- rpi^^^^sga odseka. ; . ^owat ^ vprašanje med Lewisom in Aleksandrom oj » katerega je Leuas radi neposlušnosti oidstavil kansaškega distrikta, ni prišlo danes na ko ni dvoma, da končno pride do tega. konvencija sama ni debatirala o zahtevali o'dseka, pa so delegatje debatirali v posameznih skozi ves dan. vpj.^g^^^^^^2acije v vseh ozirih, kar se tiče mezdnega so se delegatje strinjali z naziranjem urad-'"ciisa zacije v vseh ozirih, kar se tiče mezdnega silitj ^^^Gn linijskih uradnikov je v prvi vrsti pri-ji Ujetnike, da bi se zopet direktno pogajali z rudar-Ijq^g. ^ pogodbe, in pa pridobiti na stran mnenje v splošnem. beni^ mezdnega odseka so: Mehki rudarji po'd no-zahtey "ne dcpuste, da bi se jim odtrgalo plače • ^f>bsp izenačijo nekatere mezdne nepravilnosti in izven obsega distriktov, tako da bodo neka- rudarji dobili nekoliko zvišanja; rudarji v trdih vrste pa zahtevajo 20-procentno mezdno zvišanje Va; 2o^f delavce ter $1 za take, ki so plačani od dne- glasQj^ n % odprava avtomatične kazenske določbe. 0(1 strain" kaznuje kršitev delovne pogoidhe bodisi ^ ali podjetnikov; da se omeji 8-urni de- stopi v rov, in ko se zopet stopi na 2a nedov^f Pol plačo za prekourni čas ter dvojno plačo y J'^'ko delo. zanjg ^^^^i^ovoru teh zahtev se izjavlja, da 'bi vsako zni- rudarje, da hodo morali trpeti po-^ogarji in degradacijo, ter dostavlja, da pre- U^i(^stvo Zedinjenih držav želi, da potrebe oskrbljeno na račun degradiranega ^ ljudstva po rudnikih. i^iki se tudi dostavlja izjava, da morajo podjet- stati ® svojimi pogajanji z rudarji, ali pa ^''^kt. ^ javnostjo obtoženi, da so pretrgali svoj kon- poročila je rečeno: , ^CBj' da do 1, aprila ne pride do nikakega spočije, p ^ j priporočamo, da ustavi vse rudarske opera-^nite^ naj se še pred 31. marcem izreče članstvo V " Workers of America potom referenduma, j^nja mezdnega odseka se v noiberii zvezi ne o- ^Jiija k • ' ®^®^6ma, toda smatra se gotovim, da se ^0 Zahtpv ustanovo v rudarski industriji in da ^ vtelesi tudi v bodočem delovnem spo- A 1 Kot s podjetniki. ciji °P^2iovalca" sta bila navzoča danes na konven- ^^d^ikiQ r'l^' W. H. Rogers, svoječasni pred- ki sta sedaj v službi delavskega ^ posredovalca v slučaju delovnih sporov. ^^ala l^osta opazovala potek konference ter po-^ ^»evno Hnio,,.]_____M ^ ^delavskemu tajniku Davisu. nisg je meisecew na- da ^®kdo samomor s skočil preko novega il( ® so se zaleteli samo- Švindlerjina delu v Chieagi. -TSJB PREKOSILI SO CELO SLOVE-ČEGA SVINDLERJA PON-ZIJA. Chicago, 1 4. feb. — Znameniti švi.ndler Charles Ponzi, ki je pred dvemi leti osleparil na tisoče lahkovernih ljudi za vse njih življen-ske prihranke z obljubami o 100-procentnih dividentih, je našel v razkritem Svindlerskem gnezu v Chicagi vredne posnemalce Poleg tega pa se je razkrilo o-peracije njemu podobnih ''finančnih genijev" ie v New Yorku in pa med gotovimi oljnimi interesi v Texasu. Najnovejša "dela" teh lopovov so tako obsežna, da izgleda Ponzi. katerega glavni stan se je nahajal v Bostonu. Mass., v primeri z njimi še pravcati novinec. Ponzi je napravil v osmih mesecih iz nič o rem milijonov dolarjev^ za kar se ga je obsodilo le na pet let zapora. V čikaškem sleparskem gnezu je I zapletenih več oseb. Glavnij vodja sleparske bande je bil neki Leslie Harrington, ki je pobegnil iz Chicage, še predno ga je imela policija priliko prijeti. Prijeti pa so Luke Byrnes, Thomas Moran, A. A. Labecki in pa neki Raymond J. Bishoff, ki je pri izpraševanju priznal, da je samo med tujezemskimi klavniškimi de. lavci v Chicagi prodal za štiri milijone in pol ničvrednega papirja, o katerem so mislili, da jim pri. nese kar čez noč velika bogastva. Družba je bila poznana pod imenom American Novacolite Co. Harrington in Bishoff sta dajala svojim žrtvam (pisane obljube, da bodo njih investirani denar prinesel po 50 do 100-procentne dividende. Bischoff je nekaterim baje v resnici izplačal nekaj dividend, medtem ko je Harrington svojim žrtvam, kadar so prišle zahtevat nazaj svoj denar, povečini vsilil ničvredne delnice Novacolite co. Ko je policija vdrla v urad No. vacolite Co., je našla tamkaj ce-ie skladovnice stocka, not, in se-kiiritet. Bischoff pravi, da bi, bil naredil denar, ako bi ne bile kompa-nijft, V katerih je investiral denar, propadle. Kako je pričakoval izplačati 50-procentne in 100-procentne dvidende, seveda ni pojasnil. Švindlerji ki so spravili lahkoverne osebe v New Vorku ob približno $50,000,000, so se baje posluževali povsem drugačnih metod. V Texasu pa je obtoženih več oljnih družb, da so z lažnjivimi o. glasi pripravile, da je veliko ljudi investiralo denar, ki bi ga drugače nikdar ne bi dali od sebe. Kriza v republikan- Kdo je umoril Tay- ski stranki radi bonusa. lorja? HARDINGOVA OPOZICIJA PROTI POSEBNIM DAVKOM IN IZDAJI BONDOV JE ŠE POVEČALA SPLOŠNO ZMEŠNJAVO. Washington, 14. feb. — Republikanska administracija se nahaja v najbolj kri|tičnem položaju, odkar je Hardinjg nastopil svoje predsedniško mesto, in kot izgleda se bo kot posledica vprašanje bonusa za bivše vojaka zopet za nekaj časa odrinilo na stran. Gotovo je, da bi predsednik Harding r.rijaji.', da bi »s z-.dcvo za nekaj časa zopet poz\'").-o Vodje stranke v kongresu pa so mnenja, da so šli že predaleč da bi zadevo žt enkrat pjrabi. Kar skrbi kongresmane, je dejstvo. da njih termin poteče že prihodnje leto, in da se jeseni vršijo že volitve. Senatorji sc mnenja, da bo predsednik jutri predlagat nekako omejeno obliko davka na tovarniške produkte, akoravno jc /T.-na reč ,da je večini kongresmanov in senatorjev ta način davko neza. željiv. Tako močno je prepričanje, da bo predsednik priporočal to pot, da se bo skuina senatorjev odala k njemu že jutri zjutraj, da protestirajo proti taki sugestiji. Vzpričo dejstva, da predsednik ne prestano svari, da naj »e pri sprejemu bonusnega zakona ne računa na posojila v Evropi, medtem ko kongresni voditelji ne zatrjujejo z nič manjšo vnemo, da predloga za daveik od vseh prodaj niških transakcij, nima niti najmanjše prilike, da bi bila sprejeta, preostajata očividno samo dve možnosti. Ena je, da se vprašanje bonusa še nadalje odloži. Druga pa, da se najde kak nov in dosedaj ie neobjavljen način, po katerem «e bo dobilo potrebni denar. Priporočilo, katero poda Harding jutri v svojem pismu na kongres, odvisi, kakšno pot zavzame vlada. ' Administracija se./danes nahaja v hudih kleščah. Na eni strani so milijoni bivših vojakov, katerim je obljubila izplačati bonus, na drugi pa nasprotstvo kongresa vsakemu načinu, potom katerega bi bilo mogoče dobiti potrebni denar. V jeseni so volitve, in zelo lahko se zgodi, da se obstoječa republikanska večina spremeni v manjšino, ako se ne i^olni ob-iub, danih bivšim vojakom. -o-- teorije «0 razne, a vpra šanje je še vedno nerešeno. STAVBINSKA POGAJANJA. 'sledijo ljudje So doikaz števil- ^ sleiiA^®«iudoma za tem ® par drugih oseb. Za- mu lio »lici , v teku enega strua? že še»t- ^^^IjatiQ iG bi- ^ Charity bolnišni- co 21-letna Mrs. Mary Morgan v zelo opaisnem položaju, ker je za vžila strup na «vojem domu, 2507 Scbvill Ave. Predno je strup zavžila je stopila k svojemu možu, ki je bral v sosednji sobi ter mu povedala o svojem namenu. Ta je skočil za njo ter ji izbil ste klenico iz rok, toda ona je že za-vžila dovolj struipa, da ji povzroči smrt. ^ crmalnc obtožbe so naperjene napram Ran er-BurkBurnett Oil Co., Ranger Comanche Oil Co. in Union National Oil Co. true zrakoplovci ubiti Madrid, 14. feb. — Danes so našli trije angleški zrakoplovci v bližini Madrida smrt, ko Je njih zrakoplov treščil na ,zemljo. Dva sta bila mrtva na mestu, e-den pa je umrl v bolnišnici. Zrakoplov je bil namenjen za službo v Maroki ter je imel biti blagoslovljen jutri v iprisotnosti španske kraljice Viktorije. Devet oseb obtoženih v zvezi z gledališko nesrečo. Washington, 14. feb. — Porota mrliškega oglednika je danes odredila, da se aretira devet o-seb v zvezi sesutvijb gledališča Knickerfbodker, kjer je 28. januarja 98 oseb našlo smrt pod razvalinami. Obtoženi so R. G. Geare, arhi tekt poslopja, J. H. Ford, ki je napravil načrt za streho gleda lišča; Morris Hacker, stavbeni pregledovalec, ko je bilo poslopje dogotovljeno; Frank J. Wagner, podjetnik, kije imel v rokah gjgradibo stavbe; Donald Wal lace, .splošni nadiziratelj pri delu, R. G. Fletdher, Superintendent Hammett Fire Proofing Co., ki je zgradila stene; John L. McDonald, kontraktor, ki je postavil železno ogrodje gledališča; Thomas L, Costiigan, vladni inženir Los Angeles, 14. felb. — Policija nadaljuje i zasliševanjem raznih prič, o katerih se pričakuje, da bi dale kako nadaljno sled, ki bi pomagala pri iskanj,u umorjenega filmskega direktorja Viljema D. Taylorja. V tem svojem prizadevanju skuša policija najti neko žensko, katero se smatra za glavno raz-pečevalko raznih sredstev, kot kokain in opij, o kateri je bilo znano, da je razpečavala koloniji v Hollywood, Cal. Po mnenju policije so tej ženski znane okolšlčine, pod katerimi je bil ustreljen Taylor. Med tem pa se poroča, da je Mabel Noi-mand podala izjavo, da "se morilca mora prijeti in kaznovati". Ona je bila zadnja, ki je videla Taylorja še živega. V prizadevanju, da se najde o-menjeno žensko, je danes policija preiskala ves kitajski okraj mesta, v katerem se je pripravljalo zanimive orgije s pijačami in 'omamljevalnimi sredstvi. Pro stori, kjer so se običajno zbirale žrtve teh omamljevalnilh sredstev, so bili danes zajiuščeni, in ko izgleda, se je vse poiskrilo. Policija je v zasledovanju bivanja te ženske v zadnjem času pronašla, da je često menjala svoje bdvališčA da pa je vedno živela kje v bližini Taylorja. Iz Taylorjeve zapuščine je raz vidno, da je plačeval večje ali manjše svota v»ak teden vsaj 10 osebam. Nekemu dramatičnemu kritiku v Los Angel^su je plače val visak teden po $200, da je hvalil njegove produkcije. Domneva se, da je umor mogel biti izvršen kot posledica dej »tva, da se je Taylor kateri izmed teh oseb ulprl nadalje plačevati tedenske svote. Cndna razlaga. San Francisco, 14. feb. — Tukajšnja policija pravi, da se je neki pomorlsiki kapitan z imenom Chaa Carson pred detektivskim kapitanom Matihesonov izjavil, daje pred kratkim na neki pomorski vožnji slišal med tremi oboroiženimi vagabuadi pogovor, iz katerega b^ se dalo posnemati, da so bili najeti, da gredo v Lo* Angeles ter umorijo nekega filmskega direktorja z imenom Taylor. Policija Carsonovemu pripovedovanju ne pripisuje preveč resničnosti. Carson je izjavil, da enega izmed vaigabundov pozna, ter daje poznan pod imenom Bili Burns. Pravi, da je pozneje vse tri videl, , ko so stopili na vla!k, kije od vozil proti Los An-gele»u. Columbuis, O., 14. fdb. — Mrs. Evelyn F. Snow, ki ima v rokah cenzuro filmov v Ohio, je danes izjavila, da se v Ohio ne misli prepovedati kazanje slik, v kate rih igrata Malbel Normand in Mary Mile« Minter. To izjavo se je podalo, ko se je zvgdelo, da je mesto Flynn, Mass., odredilo, da se slike teh dveh igralk ne smejo kazati. STAVBINSKI DELAVCI SO PROTI UMEŠAVANJU KAKEGA POSREDOVALNEGA KOMITEJA. Odgovor na Hoover-jev napai V RUSIJI JE DOVOLJ DELA ZA VSE POMOŽNE ORGANIZACIJE. za columbijski distrikt, katere-moi 80 bili predloženi načrti gledališča in pa Julian R. Dowman, pomožni stavbeni inšpektor, ko je bilo poslopje dogotovljeno. Okrajni pravdnik Gordon se je nocoj i®javil, da bo sel slučaj pred veliko poroto čim preje mogoče. Charles Smith, tajnik cleve-landske zbornice stavbinskih delavcev, je včeraj izjavil, da delavci ne odobravajo sugestijo da naj bi pri pogajanjih z delodajalci posredovala kaka tretja enota, zastopajoča bodisi trgovsko zbornico, zbornico trgovcev s posestvi ali katerikoli drugo skupino. '"Mi bomo govorili z ljudmi, ki nas upoalujejo ravno tako kot govoriti trgovec posestvi ali katero koli drugo rečjo s človekom, kateremu bi rad nekaj prodal. Smith je obenem odgovoril na zahtevo trgovske zbornice, da se iz bodoče pogodbe izobči vse take določbe, o katerih se misli., da omejujejo produkcijo. V svoji izjavi pravi Smith: ''Stavbinfiki delavci niso nič manj zainteresirani v blagostanje v gradbeni industriji kot kdorkoli, drugi, oziroma že bolj. Ako ljudje ne bodo gradili tudi naši delavci ne bodo jedli. Zveza trgovcev s posestvi vzame eno leto počitnic, ne da bi zato kdo trpel. "In trgovska zborni-ji r--avl, da je uvedla preiskavo v one določbe obstoječe delovne pogodbe, ki omejujejo produkcijo. Ako je zborruca v resnici uvedla kako preiskavo, tedaj bi bilo samo pravilno, da bi iJ« gli^de o»jih določb, katere misli, da bi se jih moralo odpraviti, obrnila na strokovne unije za njih naziranje. "Preiskava", ki ignorira eno stran, ne more biti zelo nepristranska. "Zbornica tudi zahteva, da se uposli vsakega moškega, ki je zmožen dela, brez ozira, če je član unije ali ne. Z drugimi besedami: Otvorimo odprto delavnico. Stav-bintka industrija je zavrnila od prto delavnico eno leto nazaj, ko seje izdalo za mesec januar 50 procentov manj stavbenih dovo-jenj kot pa letos, zato ni misli | da se bi kalilo že 5 let obsto-ieči mir v stavbeni industriji letos sprejemom splošno diskardira-nega. st&rokopitnega in nečloveškega "ameriškega načrta." Vsak zmožen delavec lahko pristopi k uniji, Tu ni nikakih za-nrek. Toda trgovska zbornica go. vori "o javnih interesih. Kdo pa predstavlja javnost? Najmanj dve tretjini vsega prebivalstva sestoj i iz delavstva in njihovih družin, medtem ko pretežni del ostale tretjin^ * predstavljajo večji in manjši trgovci. "Ako ti trgovci, bankirji, lastniki gledališč in drugi katerih do-Jhodki 90 v veliki meri odvisni od zaslužka delavcev ne dobijo primerne podpore kako pa bodo gradili? Kako bodo celo živeli? "Zakaj to pismo od trgovske zbornice sredi tega pogajanja? Kako pa oni vedo da se sedaj sploh o teh določbah lazmotriva? In kdo je bolje kvalificiran da jih razmotriva kot tisti ki jih je u-stvarjal? Ali ni jasno da so podjetniki kateri so sprejeli te določbe v pogodbe to storili v prepričanju da ne bodo škodovale industriji? In ako te določbe ostanejo tedaj je zbornica z javnostjo \?pd lahko sigurna da so za to dobri vzroki. "Niti ene določbe ni radi katere se zbornica pritožuje ki ne bi bila v korist industriji, ki ne bi projektirala investorja ter varovala ude in zdravje sfavbinskih delavcev. Vsaka določba je b'J^ sprejeta kot pravična in človekoljubna. Te določbe so edina ga- New York', 14. feb. — Miss Jean M. Bands, tajnica ameriške organizacije za pomoč ruskim o-trokom, je sinoči izjavila, da a-meriaka rešilna administracija, ka? teri načeljuje trgovsiki taj ik Herbert Hoover, ne more . dostiti potrebam vseh gladujočih usov in da je dovolj dela za vsako organizacijo, ki hoče pomagati. To izjavo je podala Miss Bangs kot odgovor na kritiko Herberta Hooverja in na njegove napade na razne dobrodelne organizacije, ki pobirajo po Ameriki prispevke za pomoč gladnim v Rusiji. Hoover igra hinavščino. Miss Bangs pravi, da je jako hinavsko od Hooverja, da kritizira gotove dobrodelne organizacije v Ameriki, ker sodelujejo z rusko sovjetsko vlado, medtem k je on sam kot načelnik ameriške rešilne akcije v Rusiji prejel $10,000,000 v zlatu od ruske sovjetske vlade za nakup potrebščin katere so se razdelile med glad-nike. Misb uangs pravi; "Zgodbe, ki jih prinašajo New York Times in drugi listi, niso ustavile delovanja našega komiteja niti za eno minuto. Fakt pa je, da so možje in ^fne, ki se zanimajo za rudti reifaf, sn kot posledica teh napadov tem odločneje na delo. Mi gremo 7. našimi načrti nemoteno naprej. "Jako teSico je razumeti Hooverja. New York Times, ki je pri. nesel napad Hooverja na te dobrodelne organizacije, je obenem tudi prinesel iz MinneapoHsa vest, da Hoover tamkaj nakupuje za $12,000,000 žita z zlatom sovjetske vlade in za sovjetjiko vlado. "Ako Hoover lahko kupuje žito za setev za prizadete pokrajine z denarjem, ki ga je dobil od sovjetske vlade, zakaj bi mi ne mogli pošiljati naše prispevke na Ruski Rdeči Križ. ki je samo na-polvladna ustanova, katerih nepri-stranost in zmožnost priznava Mednarodni Rdeči Križ. Miss Bangs je izjavila, da njena organizacija ni v zvezi s "Prijatelji sovjetmke Rusije". Komitej pri. redi 25. feb. velik koncert in ples, pri čemur bodo sodelovali številni prominentni ljudje. rancija graditelja, da bo zgrajeno poslopje varno in sanitarno. Ako se sledi nasvetu trgovske zbornice, tedaj bomo imeli kmalu slabo ter zani.kerno zgrajena poslopja, in včasih celo nevarna. "Zbornica pravi, da bi se z odpravo gotovih določb prihranilo 20-procen^ov na gradbenih stroških. To je že možno, toda živ Ijenje poslopij bi se znižalo za več kot 20 procentov, medtem ko bi se število smrtnih in manjših nesreč gotovo tudi zvišalo za 20 procentov, ki bi ogrožale ne le delavce, temveč tudi "javnost", katere varnost se postavlja v nevarnost 3 slabo zgrajenimi poslopji. ''Ni resnica, da omejujemo delo naših članov. Vsak član unije lahko izvrši pošteno dnevno delo v soglasju z uniiskimi pravili. Delodajalce, ki zahtevajo več kot pošteno dnevno delo, p* navadno najdemo izven stavbeniške zveze. Delodajalci, ki poznajo razmere, redkokdaj zahtevajo nekaj nespametnega.' StKAN 2. "ENAKOPRAVNOST" FEBRUARY 15th, 192^ 44 93 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Pnblished by: (THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. *2.00 Cleveland. Collinvrood. Newbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna Številka s.__single copy 3c. Lastuie in izdaia n Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov nI odgovorno ne nredniStvo. n« noravništvo. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) FEB, 15., 1922. NEDOSLEDNOST. sicer ne bomo jokali za njo, ampak zdi se, da v tem tiči nehvaležnoat, kajti viška je bila tisto najbolj efektivno orožje, s katerim so očetje ameriškega naroda ukrotili divje Indijance, pokupili od njih z njo njih zemljo, ter jih pripravili ob njih vlado na amenškem kontinentu. Viška je bila za časa Washingtonove vlade po zapadnih krajih celo v tako vdikem rešpektu, da se jo je rabilo kot denar. Celo davki so se plačevali v obliki viške. Odtod tudi prihaja ime "viskini upor", do katerega je prišlo tekom druge Washingtanove administracije, to je, leta 1794, v za-padni Pennsylvaniji, ko se je prebivalstvo uprlo zvezni vladi ter ni hotelo plačati davka. Iz kongresnih krogov v Washingtonu se poroča, da se misli naložiti na vse tobačne produkte poseben davek, da se s tem dobi denar za izplačitev vojaškega bonusa. To pomeni skoro ra\mo toliko kot da bodo morali bivši vojaki sami plačati svoj bonus. Nedo'slednost je brezdvomno ena najbolj karakterističnih lastnosti ameriškega ljudskega mišljenja. To se je dokazalo že neštetokrat. Začetkom vojne se je Amerika le smejala Evropi, a j na koncu je sama skočila v krvavi metež. Ameriško ljud-stvo je po končani vojni zavrnilo Wilsoaiov program na vsej črti, ker je mislilo, da hoče Wilson Ameriko preveč gldboko zamotati v evropske zadeve, a nato so izvolili Hardinga, 'ki je sklenil celo vrsto pogodb 's tujezemskimi državami, in senat jih bo najbrže tudi odobril brez misli na to, da se postavlja v nevarnost javnega mnenja. Ali vzemimo razočaranje bivših vojakov. Človek bi mislil, da bodo ti razočaranci pričeli spoznavati resničnost besed, ki so jih izrekali Debs in drugi že tekom voljne, namreč, da je bila zadnja vojna le borba za kapitalistična prvenstva. Ameriška legija na primer v eni sapi grozi z nasilno akcijo proti Debsu, ker se ga je izpustilo na prosto, in toži nad neznosnim položajem, v katerem se nahaja večina bivših vojakov. Vrhovni poveljnik Legije v New j Yorku na primer pravi, da je položaj'prišel tako daleč, ko je Legija brez vsake moči, da pomaga. "Ne vem, kje se bo to končalo in kaj se bo zgodilo, '■pravi v svoji izjavi, "ako ne dobimo kake vrste pomoč. Vsak das prihajajo nove trume bivših vojakov, ki se zanašajo na našo pomoč, medtem ko jim je mi ne moremo dati." ^ ^ Jalco podobno izjavo je pred kratkim prinesel uradni organ Legije v Clevelandu. In ti organi se najbolj ljutijo, ker je predsednik pomi-lostil onega Debsa, ki jim je še takrat, ko se jim je oblju-bovalo deveta nebesa na zemlji, kadar se povrnejo iz vojne, povedal vse tisto, kar sedaj sami okušajo. Kaj se naučimo iz tega? — Da niti revščina, nezadovoljstvo ali razočaranje ne bo dovedlo ljudi k spoznanju, temveč da bo to delo mogla izvršiti edinole izobrazba. Ako se Lloyd Georgeu posreči ustvariti še v Egiptu in Indiji tak položaj kot na Irskem, kjer se danes Sin Fajnov-ci med sabo tepo kot najstarejši sovražniki, tedaj bo lahko z zadovoljstvom zapel "Britania Rules". Iz stare domovine. Vi'^ka je danes najbolj zaničevana stvar v Ameriki. plen. Divjega prašiča 80 kg trakega je ustrelil gozdni nadkomi'sar inženir Jen-čic iz Kočevja. Tatvine v Mariboru. K nekemu čevljarju na Aleksandorvi ce sti je prišel okoli 22 let star mla denič in ga vprašal, če ima na prodaj kake stare čevlje. Čevljar mu je takoj ipositreigel, nalkar ga je tujec prosil še za kake stare hlače. Ko je šel čevljar po nje, pa je tujec izmaknil še par novih čevljev in izginil. — Zaseb-nici Jeri Reiisman je neznan tat ukradel srebrno moško in žensko uro z verižico. — Ivani Haupt v Frankopanovi ulici je izginilo pet kokoši. Smrtna kosa. Iz Moravč poročajo: ''Tako izumirajo pošteni, izkušeni možje!" je vzkliknil marsikdo, ko se je raznesla vest o nenadni smrti teisarja Antona Urfbanija, po domačem Gašpirje-vega očeta iz Serjuč, moža stare korenine, poznanega daleč na o-koli. Posebno je ljulbil ljudsko petje, stare Riharjeve napeve, zato so mu bili tudi novi zvonovi treh moravških podružnic z neko izi-edno živahnostjo peli zadnjo pesem v zahvalo za njegov imaž, kaj delaš?, se je ta brez be-trud in vestnost, s katero jih je j sede obrnil in sredi hiše stojeCe-obdsil v zvonik. Narava ga sicer j ga eiksekutorja »levo roko pogra ni obdarila s posebnimi dobrota-; bil z^ prsa, % desno sekiro vihteč oslajala življenje. Celo smrt mu je prizanesla s svojimi mukami: samo ena ura lahkega boja bre% posebne bolezni, in bolnik je pre minul. — VDolenji vasi pri Boš tanju je nenadoma umrl posestnik Anton Erman. Na poti od prve sv. maše ga je zadel mrtvo-ud. Bil jfe' pošten, krščanski oče in gbspodar. — Na Grosupljem je umrl Jožef Okorn v 81. letu svoje starosti. Bil je vzoren mož, cerdcven ključar nad 50 let in u-men gospodar. S sekiro napadel davčnega e-ksekutorja. Iz Št. Vida pri Stični poročajo: Davčni eksekutor I-gnac Bregar in cenilec Franc Ka stigar sta šla h G. rubit za 8000 kron davka. Ko prideta v hišo, je v veži koren jaški pomočnik kozo strugal. Gospodinja je po- odiprla in padla sta v drugo sobo. Cenilec misleč, daje smrt neizogibna, ako ne nalašč se lahko pripeti, da pade s^ira na glavo. K sreči je padla na levo ramo in presekala samo obleko. Klical je na pomoč, a človeka nikjer, ker se je vse poskrilo. Ekseikutor ležeč je sekiro vjel, nakar sta se ruvala toliko časa, da je G. odne hal. Mogoče da se je spomnil, ca ne dela prav. Nato sta se razšla. ^ Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v 73. letu starosti Rozali-ja Wester, roj. Pogorelec, mati nadzornika srednjih šol Josipa Westra. — V Kranju je umrl dr. Valentin Štemipihar v starosti 71 let. Pokojnik je bil več let oibč. svetriik i>4 nalčelnilk kraj. šolskega sveta ter vnet narodnjak. Bil je tudi gvest sotrudnik "Slov. Naroda" pod Jurčičevim uredništvom. Rodbinska žaloigra. Med Jako bom in Jero Anžič, i/)'osestniko-ma v Dobrunjah, ni vladalo posebno dobro rodbinsko razmerje. Žena je morala veokrat na lastni koži občutiti mdževe pesti. Te dni sta se zopet prerekala in mož se je hipima taiko razburil, da pa mu je ena padla na levo nogo j Sv. Križu. Te dni je prišel in mu jo zlomila. — Janez Zeni, i Sv. Križ ter je pregovarjal', hlapec v Sevljah pri Sv. Joštu, | no, naj gre k njemiu v je pokladal konju seno. Pri tem j Uspeha ni imel. To je Tol^.' pa ga je konj udaril na glavo.— j lako razburilo, da se je vrgel / Edvard Blažič, krojaški vajenec brzovlak, bil Izi v Ljubljani, je šel po stopnicah. Za njim je prišel nAi drug, njemu neznan vajenec in ga sunil, da je padel. Pri padcu pa je uda ril z desnico po oknu in si roko ranil. ; ^ Občinsko gerentstvo pri Devi-ci Mariji v Polju. Prisedniki občinskega gerentskeiga sosveta pri D. M. v Polju, ki so prestali poslovati, 80 razrešeni svoje dol žnosti. Nanovo so imenovani za prisednike tega sosveta: Franc Jam!šek, Franc Grad, Anton Maček, Andrej Av&ič, Jožef Hromeč, Jožef Mihelič, Franc Gomolj, Ivan Dimnik, Martin Cim-merman in Feliks Svetek. Napad na cesti. Ivan Pristov, Žagar iz Gor,i j pri Bledu, seje vračal pondči domov. V temi sta mu sledila delavca Tomaž Jenš-terle in Ivan Por ter ga končno zahrbtno napadla. Eden izmed o-beh je sunil Prilstova z neko topo stvarjo s tako silo v hrbet, da je pa le poškodovan. Takoj nato gel pod drugi vlak, ki ga Hpolnoma razmesaril. Poslanec Tuntar v Gorici- Tržaška "Era Nuova" Tuntarjevem vodstvu goriš^* niške blagajne^ ki je vzbu^j?^ ® gromno senzacija. Komuni-i poslanec Tuntar je baje ® 'irfetih blagajnikovimi očmi '2000 jih spravil v žep^ kljub vsem"'^ p, nikomivm protestom, ki j* ''^t no pozval na pomoč policij"- %i]Q I ar je svoto vrnil, policija P®''?kar prijavila sodišču, ker je to b>^la ^ drugi Tuntarjev slučaj posla^' -eg zlorabe. |jle \ Senzacijonalen roparski '^la n v Trstu. — Dne 16. januar)'^ 12.30, ob času, ko so va* . polne občinstva, so vstopil' j laffijevo menjalnico v ulici (prej ulica Sv. Antona) % je moški. V menjalnici so ' gj ha j ali menjalničarjev sin njegov stric Giacomo Zacc''''Sjj ^ uradnik Casanelli. Vsi štirj'j j šieci so naperili na , Zaccufija samokrese. alj je ženo in dvamesečnega sinčka je bil težko ranjen in so ga mo- tako grozovito pretepel, da je o-trok vsled zadobljenih poškodb takoj umrl, ženo sb pa prepeljali v bolnico. Mož pa je natjO pokleknil sredi veže in nepreijiično zrl v kot ter sklenjenih rok molil. S pomočjo sosedov ga je brat Eipravil v bolnico. Smrtna nesreča na državnem kolodvoru. Dne 19. decembra o-kolu 22. ure je na državnem kolodvoru v Ljubljani prazen z gla vnsga kolodvora vozeči gorenjski vlak povozil Ivana Borštne-rja, snažilca vozov. Odtrgalo mu je Gibe nogi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je takoj vsled slala služkinjo klicat moža v od-1 izkrvavljenja umrl. Zapušča že- dalj eno gostilno. Ko je služikinja prišla, je pripomnila: Umaknite se, grozno je hud. Služba je sluz ba, je rekel eksekutor in se ni dal ©plašiti. Ko je pridivjal G. domov, je poiskal težko sekiro na kratkem ročaju. V velži je parkrat udaril po miai, nato pri-lomasti v hišo, udaril po miszi, da se je ^drobila, ter se obrnil proti celnicu in dvignil sekiro nad glavo. Ko je cenilec zakričal: To- mi, a njegovo redno ddbro raapo ga rinil do stranskih vrat. Ko ga Janez Trdinovi ulici v Ljubljani no in dva nepreskrbltjena otroka. Kakor se je izvedelo, je ponesrečeni Boratnar med vožnjo skočil na vlak. Na lice mesta d osli železniški zidravnik dr. Rus mu je dal prvo zdravniško ponivč. Razne nezogde in nesreče. Jakob Vi-thovnik, 121etni rejenec v Ljuibljani, je hotel prižgati kar-bidko, katera pa ni bila pravilno skuipaj sestavljena, vsled česar je naistala eksplozija in mu zagnala del svetilke v čelo. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico. Upanja na okrevanje ni. — Hlapec Ivan Ka'stelic je v rali prepeljati v bolnico. Nezvesti hlapec. V Ljuibljani je bil aretirain hlapec Josip Križe, bivši uslužbenec tovarne za konserve na Vrhniki. Vodstvo ga je poslalo v Ljubljano, da dvi gne pri neki "banlki znesek 15,000 K, s kaiterim je potem Križe pobegnil v Bosno in tamkaj vese-Ijačil na žive in mrtve. Ker so se mu že močno posušili, se je vrnil v Ljubljano, kjer so mu takoj poskrbeli stanovanje v zaporih deželnega sodišča. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla vdova prožnega mojstra Alojzija Bučar, rojena Jager. Do živela je 78 let. V Bohinjski Bistrici je umrl poštar Matevž Bevc v starosti 78 let. V Mariboru Je umrla mati gostilničarja Ivana Sobra, Lucija Sober, v starosti 80 let. V Celju Rta umrla vtpoko-jeni polkovnik Degelmann in mi\g. phar. Scianderli. V Gornji Radgoni Ista fumrla Antonija Just v starosti 49 let in Jernej Škrobar, cerkveni ključar. - njih je skočil preko nregia!' (tfii, Zakon jo je takorekoč izobčij iz človeške družbe. Mi se l oženje in velika šal ji vast mu je I je pritisnil k vratom, so se ta razkladal senene bale. Pri tem JUGOSLAVIJA IRREDENTA. Tragikomičen samomor. — Že- leznizar Frnnc T oblak iz Sv. Križi pri Trscu je ob prihodu Italijanov preselil v Maribor, kjer je dobil službo pri železnici, do- i-e J ROIA""' dvema streloma usmrtil ja, potem pa skočil k blag®'''] novaahil iz nje dieaar Stari ti ic hotel streljat! % hro'W'n"' m roparja, pa je samokres kel. Prišlo je potem do boj' njim in roparjem. Mcdteifl zbrala na ulici gruča ljudi 'j'j parji so pobegnili. V bliži"' ce S, Nicolo je stal avto' Trije roparji so skočili va'')' čjm sta četrtega ustavil^ ^ stražnik?.. Prijetemu irop^^''" iriskočil na pomoč njegov ki je izstrelil 6 strelov na ka ter enega smrtno ^ drug*^; tudi nevarno ranil in pote"' čil v avtomobil ,ki se j® od peljal. Ranjeni stražniki', ■ Ijal za avtomobilom in se izkazalo, da je bil avtomo^, vrtan po kroglah in znof®' krvav. Javil se je namr^ kvesturi šofer, ki je izpov«" i so ga roparji z revolverji da iih ie odpeljal v ulic" o- • 1 • . ... • flU' ^15 Kicci, kjer so izstopili i" ^ ...44 Gradnja mostov v SrbiJ'- ko Morave v Srbiji se štiri noivi železni moisti: P'"' ku, Markovcu, Cupriji in ^ cu. Maiterijal za moate se " čim je njegova družina ostala pri' na Dunaju Kc>ooooooooooooooooooc^ooo<><^ [ I L^epi striček: a' X v, _Guy de Maupasant. — O voooooooooooooooooooooooooooo o Sedaj pa sedaj si slišal besedo; "Zadet". !n šesto-rica sodnikov je siklanjala glave s strokovnjaškim pogledom. Občinstvo ni videlo drugega, nego dve 'živi m a rijoneti, ki sta ae pregibali in iztezali roke; razumelo ni nič. a bilo je zadovoljno. Tista dva možakarja sta se jim zdela vendarle kaj malo gracijozna in nekam smešna. Nehote so ti hodili na misel leseni borilci, ki jih prodajajo o novem letu na bulvarjh. Za prvima dvema sta nastopila gospoda Planton in Carapin, eden civilen, drugi vojaški mojster. Gospod' Planton je bil čisto majhen, in gospod Carapin zelo de- ' bel. Dejal bi, da mora. ta balon na prvi sunek s fleretom počiti, kakor napihnjen slonov meh. Smejali so se mu. Gospod Planton je skakal kakor opica. Gospod Carapin je gibal samo z roko, ostalo telo mu je bil vsled debelosti T^epremakljivo, in vsakih pet minut je delal izpade tako po medvedje in s takim naporom, kakor da so to naj-odločnejai trenutki v njegovem življenju, in je treba na-pfti vso energijo. Potem je imel vselej dokaj muke, da se je zopet vzravnal. Izvedenci so izjavili, da je zelo krepak in zelo oprezen borilec. In občinstvo, ki jim je zaupalo, ga je temu primerno cenilo. Nuto sta prišla gospoda Porion in Lapalme, eden mojster, eden amater; huda borba je bila, ljuto sta se za. ganjala drug v drugega, da so morali, sodniki s svojimi frtoli vred bežati, podila sta se po eshadi od tega do onega konca pa zopet nazaj; s silnimi, komičnimi skoki je ta prodiral in se oni umikal. Nazaj sta nakratko skakljala, ker je spravljalo dan\e v smeh. naprej sta se zaletavala X velki.m zagonom, kdr je bilo vkljub vsemu neikoliko razburljivo. To borbo-dirko j a označil neznan pavliha, ki je zavpil: "Tak nikarta se no ne irazčeanita!" Gledalci, .razžaljeni vsled te neslanosti, .io psikali: 'Pst! ' Sodba izve-'#.ncev se je raznašaia med Ij .idmi Borilca sta pokazala mnog« čilosti, a tu pa lam ee nist.i držala pravih meja Prvi t!o! se je zaključil z jako lepim nastopom Jaquesa Rivala proti slovitemu belgijskemu profesorju Lebegneu. Rival je bil ženskam močno všeč. Bil je res lep fant, čedne postave, vitek in gibčen, gracijoznejši od vseh, ki so nastopili pred njim. V načinu njegove parade in nje. govega naskoka je bila nekaka neprisiljena eleganca, ki je ugajala in se je ugodno razlikovala od energičnega, a precej navadnega načina njegovega nasprotnika. Boj se je odločil zanj, ploskali so mu. A že nekaj minut je vznemirjal gledalce čuden ropot iznad stropa. Bilo je močno cepetanje, pomešano z bučnim smehom. Dvesto povaljencev, ki niso dobili prostora v kleti, se je brez dvoma zabavalo po svoje. Na malih polžastih stopnicah se je gnetlo okoli petdeset ljudi. Spodaj je bilo strahovito vroče. .Kričali so: "Zraka! — Pijače!" — l.«ti burkeš kakor pr^j je vreščal s predirljivim glasom, ki je preglušil mrmranje pogovorov: "Izvolile mandljevega mleka? Limonade! Piva!" Rival, Se vedno v svoji borilski obleki, je kar gorel v obraz. — ''Takoj dam prinesti hladil," je dejal. — Pohitel je proti stopnicam. A prehod do pritličja je bil popolnoma. zagozden. Prav tako lahko bi bil strop predrl, kakor se prerinil skozi gnečo, ki je stala kakor zid na stopnicah. Rival je zakričal; ''Dajte sladoleda za dame!" Pedeset ((lasov je ponovilo: "Sladoleda!" _ Naposled se je prikazal pladenj. Ali na njem so bile samo prazne čaše, zakaj hladila ro bila mcdpotoma izginila. Krepak glas je zarjul: "Saj se dušimo tukaj, končajte, pa pojdimo!" Nekdo drugi je zagnr^l krik: "Začnite zbi.rsiti!" — In vse občinstvo je ponavljalo brez sape, pa vendar veselo; "Zbirajte!. . . Zbirajte. . . Zbirajte. . ." Tedaj je začelo šest dam krožiti med klopmi in slišati je bilo žveriketanje serbra, padajočega v nabiralnike. Du Roy je pravil gospe Walter]evi imena slavnih mož. Bili so ljudje iz boljše družbe, žurnalisti, pa od velikih listov, od starih listov, ki so gledali "Vie fran-caise" z viška, z neko rezervo, ki je izhajala iz njih izkušenj. Videli 30 že toliko teh politično-finančnih časopisov, ki so propadli, ker so bili porojeni iz dvomljivih kombinacij in so se zrušili, s padcem ministrstva. Tudi slikarjev in kiparjev je bilo zraven, ki so »ploh ljubitelji športa; kazali so tudi enega pesnika-akademika, dva glasbenika in mnogo tujih plemenitašev, katerih imenom je pristavljal Du Roy zlog Pust., (kar je pomenilo "Pu-iitnlovec",' po angleški navadi, je razlaga!, zakaj Angleži 'inkajo n:x svoje vizitko Esq. Nekdo mu je zaklical: / "Dober dan, prijatelj!" Bil je grof ne V iudrec. Duio.y se je opravičil pri damah ter je šel k njemu, da mu je segel v roko. Ko se ie vrnil, dejal: "'Krasen človek, Vaudrec. Pri njeni 5iiti človek raso." Gospa Walter jeva ni odgovorila ničesar. Bila je nekoliko utrujena, njena prsa, ki so se ob vsakem dihu krepko dvigala, so vlekla Du Royu oči nase. Včasih je srečal njeno oko, zbegan, obotavljajoč se pogled, ki se je pmudil na njern, pa takoj zbežal. In dejal si je: "Lej. . . lej... lej. . . Ali mi je tudi ta priletela." Nabiralke so šle mimo. Njih puščice so bile polne srebra in zlata. Nov lepak so obesili na oder: "Velikansko presenečenje!" Člani razsodišča so šli zopet na svoja mesta. Vse je čakalo, kaj bo. Dve ženski sta se prikazi, s fleretom v roki, v borilski opiavi, v temnem trikotu, z zelo kratkimi krili, ki so padala samo do polovice stegen, s takt nadebelo oblazi-n i enimi naprsniki, d& sta morali držati glavo pokoncu. Bili sla lepi in mladi Nasmehoma sta pozdravili občinstvo. Dolgo so jima ploskali. In stopili sta v pozituro med galantnim vzklikanjem in šaljivim šepetanjem gledalcev. Ljubezniv na.smch je igral sodnikom na ustnicali, in vsak udarec so dobravah s polglasnim "bravc". Občinstvu je ta nastop zelo ugajal, kar je tudi po-"* kazalo borilkama, ki sta razvnemali moškim srca in budili ženskam tisti Pavižanom prirojeni, okus za nekoliko razposajene ljubeznivosti, za pobalinsko cleganco, za ponarejeno lepoto in ponarejeno gracij, za kabaretne pevke in operetne 'kuplete. Vselej, kadar jc katera borilka naskočila, je šlo radostno Irnpetanjc po gledalcih. Ena je imela hrbet proti dvorani obrnjen, dobro plečat hrbet, da so se odpirala vsem usta in se jim širile oči; in največjega zanimanj.i ni obračala nase spretnost niene roke. Viharno so jima ploskali. Nato je sledil boj na sablje, a živ krat se nI zmenil ea^ 2if\ Ne i zanj, zakaj vsa pozornoirt se je strnila v kaj neki se sjodi zgoraj. Nekaj minut je bilo ropot, kakor bi, premikali pohištvo, ga vlačili po kot ob selitvi. Potem hipoma so zazveneli sko^' glasovi klavirja; in čul se je ritmičen topot nog' gibi jej v taktu. , Najprej se je vzdignil hrupen smeh med obe'' j v borilnici, in ko je zamikalo ženske na ples, se gale več za to, kar se je vršilo na odru, in so zace'' naglas govoriti. Dobro se jim je zdelo, da so se spomnili se bili zakasnili, na ples. Prav gotovo se ne sijo. In vsi bi bili radi zgoraj. A dva nova borilca sta se bila pozdravila I" ^ postavljala s tako resnostjo, da so sledili vsi P" » njiju gibom. Delala sta izpade pa se zopet vzravnavala ^ no gracijo, s preudarjeno močjo^ tako varno in k' y' tako treznimi kretnjami in pravilnimi pregibi, s ' ^ merjenimi, mahi, da je bila nerazsodna množica senečena in očarana. y Njiju mirna okretnost, njiju premišljenja urni premiki, tako pretehtani, da so se zdeli vlekli nase oči s samo silno popolnostjo. Obči"^ ^ imelo občutek, da gleda pred seboj nekaj lepcg®.''^ ' kega, da mu kažeta dva velika umetnika v svoJ' ^ nekaj najboljšega, kar je sploh mogoče videti, ^ jata pred njim dva mojstra vso svojo izurjenost čo, vse preračunano znanje in vso telesno rocnf'jj^ Nihče ni več črhnil besede tako so ju gledal'' pa, ko sta si segla po zadnjem sunku v roko, je hrup in vrisč, cepetanje in rjovenje. Ves svet j®'' njiju imena: bila sta Sergent in Ravignac. , Razdraženi duhovi so iskali prepira. Mo^' > *'1 1 ozirali po sosedih, kakor da bi se radi pričkal'- mega nasmeha bi se bili začeli izzivati. Ljudje- ^ imeli nikoli flereta v roki, so kazali s palicami parade. A polagoma so začeli odhajati po ozkih 1^ Nazadnje so hoteli vendar-le priti do pijače. To ogorčenje, ko se je razvedelo, da so plesalci / uplenili potem pa odšli godrnjaje, da je nesraf^^"! biti semkaj dvesto ljudi, in jim ničesar ne poka^®'' (Daljo prih.) Z^BRUAiRY 15th, 1922. •TlNAKOPRAVNOS-r STRAN s. Kmetova. HELENA ! 1 ta in prosta sem bila in sama za- if. i sem sedela pri oknu '/%%, PoKci: .Da bi t,Uu Poudik t**")!*/' sem p;,- e i zaprla oči. „Kaj la J premotilo, da sem za- t®i02a klanec, koder mi jJtako?"^ hoje? Zakaj 1 dve leti! ^'^0 zgodilo v dveh " z menoj! 'P Z 'bila za deset ^Pilo - 7"0'benega veselja ni %ar',Z , ""em otrok nimam, % T'-' «"> Mka.- okno in zahotelo yle kam ,.Da ibi šla zda- .% *am. rtfl ai« ne vrni- ' nikd, Ted, da hi šla in se ar Več!" je vstopil Jože in je de- nia m me ne bo v'; PdWem." Trst?" razprla oči in sem n prnot^ ^ mešanico cest '^trano morje. j'| v Trst." — I^iseni ga #ih, a Trst ! P^" r^ljni Svet! /, ..Kupčija; ondi." '^#a k Jožetu in f "0. tudi rokama. ..■ , Np^ PoMem!" i " ' ^^ogoče". J zdaj važen opravek 1- "Lei 1^,' 'iBoirin ^ f^reve^« biti. Dela prosim! je to S/'"««. delo, delo, delo! Niče- slišim pri tej hi-kfl 1 vzela '^°' *' "^a. kai ' 4 %rLr^ mislila..." u, in obistala pr. fokni 2iio ^iOlze Ig oči in hudo me je dušilo v ' (bilo da "Toi-i rej M,"?'-" Spet Z Bo.gbm!' bro, Jože, kakor hočeš: jaz poj-dem v Trst J Ce me ne maraš s seboj, bom šla saima dan pozneje. To je moja trdna volja, Zdaj pa, kakor hočeš. „Ali za božjo voljo, hudič vendar, krave bi se mi smejale!" »Jaz pojdem v Trst." „Vraga vendar, kaiko si otročja! Pa pojdi pa greva, torej, če si že taka!" Tf.ko skromna sem hila postala, da mi je bil zdaj Trst v nadomestilo za vda oni daljni svet: za Italijo, za Rusijo, za Pariz. Sedela sem v vagonu in tak mir, taka dobrota je bila v men j, da nisem čutila ne selbe in ne Jožeta pred seboj. Vzela sem bila knjigo s seboj, da bi bila; a ničesar nisem razumela, pa sem jo zaprla in položila kraj sebe. Nobene misli ni bilo, ne želje in ne žalosti. Hiteli so kraji mimo mene; sivkaSto-modre pokrajine in belo kamenje kakor ovči-ce. Cerkev, z nizikim, širokim kraškim zvonikom, s kamenjem obložene stehe in potem ograde krog rdečkastih ilovnatih mini-jatur od njiv. Vijugasta, kame-nasta pot, nizki borovci, vsi skri-vljeni in onemogli od burje — in grijček, preprolst in otroaiki., V svetem pričakovanju sem zrla s*ko2i okno. Zdaj — še malo — in ležalo je pred menoj v skrivnclsthem mraiku morje — in lučke in lučke so se iskrile ob njem. Globoko jem zavz'dihnila, odprla okna in se sklonila daleč vun. Tako širno, tako prostrano je bilo vse; čutila sem, kako me zapu&Jajo vse vezi na prošlost. Globoko sem vdihavala nelko posebno, mehko, kakor v volno zavito ozračje. Zadišalo je po morju: slano, oljnato, prenasičeno, kakor v omotici sem zaslišala Jo-žetov glas, kakor v omotici sem se oblekla in kakor v omotici sem stopila na ulico — Trst: šum, Se 1 • r-'6(Jotn T ® prosečini po- P'^eni Vjl' Poltretje leto že ^floma. Kaj ne vidiš, ^ postala? Kaj ne vi- Sem šla k njemu se. 1 Ceste so že živele, tramvaj je brnel in na prostanem trgu sem oftstala in se nasmehnila. Takrat mi je bilo, da bi bila objela ves svet. Šla sem kar tjavendan po u-licaih in sem priSla pred neko cerkev. Po stopnicah sem šla po-čaisi do cerkvenih vrat in sem se zaigledala: pred menoj široka cesta kalne vide in čolni in jadrnice so zibaj e se sanjali na njej, To je bil kana in zadaj je bilo morje: sivo, mračno in polno skrivnosti. Zaipiskala je sirena, velikanska senca seje motovilila po morju in potem je zalšumelo in zahropelo; klic s te strani, z o-ne strani; črn dim kakor strah in ladja je odplula kdo ve kam. Morda v Afriko, morda v Azijo, 'morda ,vi Amei^ik^ Avstralijo; kdo ve kara. In potem se je zableščalo po #iix)ki poti sredi morja: solnce je prodrlo skozi sive mrene in kakor nebo je bilo morje: svetlo na tej strani, mračno na oni, a prav tam ob oibr^ju ge-lenka'sto-modro in sikoro črno. Kakor v sanjah sem hosdila ob kanalu in sem se ustavila na tr-' gu: rože, rože same rože. Polne košare, polni jerbasi samih rož, rož in rož. In množica je valovila bolj in bolj in zdelo se mi je, da se pregiibljem v talctu z njo dalje in dalje. Solnce je sijalo in luči je bilo več in več. Po korzu so hitele postave: lahke, gibčne, temnopolte. Velikomestni dih je zaplal krog mene; sama «em bila v vsem šumenju, košček tega me sta, ma^h^n drobec. Zašuštela je wila, zajbleist/;lo zlato in vozovi so švigali mimo v lahnem diru in topotu. Izložbe so se ponujale oberoič, kavarne so vabile. In no vem kdaj in ne vem kako sem fcila prišla na pomol k morju. Šla sem po tej kameniti reki, ki te vodi na morje in zadišalo je po ribah. Obstala sem na konda Ne izpuistim te zlepa. Povabim te k sebi in owtati boš morala najmani žtirhajst dni, da ve'š!" „0, Mina, to pa ne bo šlo!" „Pa zakaj ne?" "Ker sem poročena; ker me čaka delo doma, - gasipodinj'stvo, skrb..." „Seveda, seved«, seveda. Saj ste vendar bogati! Saj imate vendar koga, ki bi delal?" „Tmamo, kajpa. Toda jaz v resnici. .." ropotanje, zvon j en je, brnenje sv- solnčna roža je vzcvetelo ja-ržčanje, to totpotanje, drdranje. ' ''^Oj fi/vo. t niso bili vse ,Kakn ni jih konec!" ' — vsega tega. Pa do- ^ A Neznana govorica, tuja melodija besed. 7. Še skoraj mračno je bilo, ko sem Vsstala drugo j'Utro in se naglo oblekla: kakor bi se bila bala, da so vse to le sanje, se bom prebudila in bom spet doma v Bukovici. Jože je imel svoja po- ki I ZA^ABAVOj^PO^ H čitajte --- ^^L^^očvirju velemesta^* ^oman iz življenja prišeljenke v Ameriki' CENA 50$. Naročite pri Ainerigko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. dro iznad gla'dine; ziibalo se je nalahno, priipogibalo se in se bližalo z dostojanstveno kretnjo. Galebi so se zaiskrili, potemneli, izginili; se spet prikazali in od-frfotali na dbreižje s čudno neznanim, ikakor iiz daljnih, tujih svetov privabi j enim krikom. Vse j a drhtelo v meni. Tam v dalji so se bleščale skale v solncu; na oni strani so sanjali hribčki; ne hribčki, komaj slutnja od njih; kakor modriča-ste rigbe na japon'skih vazah. „Kaj je več, zemlja ali morje?" mi je (šinila misel. Nisem ve'de-la odgovora. Zazvonilo je nekje in glas se je potopil v te neraKrdšene vode, pa se je sipet dvignil in se ozrl vame; pa je spet odhitel po gladki, zeleni cesti morja in se je gpett porazgubil med visokimi hi-šamj. sečina in je ra'zlpredala svetlobne niti po preprogi .Zelenkastobele lučke so sanjale na tleh, na Steni in še zgenfle se niiso. Zdaj pa zdaj je z razprtim očesom pogledala cigareta v rodti, namežik-nila je in epet potemnela. Sedeli smo. Mina, Potočnik in jaz v kotu na zofi in trenutek za trenutkom se je utrnila beseda in je spet uigasnila, kakor bi jo bilo sram. ''Ah, ta romantična mesečina, nič več ni moderna, v slab'o ime je že prišla, pa je vendar lepa," je dejala Mina. "Ne da se," sem povzela jaz, "ne da se, da bi polagali čustva v škatlice in jim prilepi j ali nasIo ve." "Čeprav bi bilo to zdj"avo," je odvrnil Potočnik. "Kako?" je vprašala Mina. "Taiko, da bi jih navsezadnje spravili v omaro in jo zaklenili." "Omara s čusitvi," sem dejala in se nasmehnila. "Kaj bi ostaloje vprašala ali ne?" in je že odšla v kuhinjo. sem, kako mi je zaplala kri v o-brazu. Zdelo se mi je, da je celo mesečina prisluhnila in nalahno vatrepetala. "Kaj nisi vedela?" je povzela Mina in kakor bi jo videla, kaiko me pogleda. "Saj je viseen'o," sem dejala s nekako s tresočim se glaisom in udarila bi se bila, tako sem bila jezna nase. Potočnik pa je odvrnil čisto mirno: "Oženjen, da. In človek je vendarle sam, če pomislite, t^ko neskončno sam. I-maš družbo, imalš najbližnjega clo'veka; ali prav do dna ti ne vidi nihče. Sam si, kakor boš sanj v grobu." Utihnil je in pristavil: "Ta s aim je grenak." "Kaiko smo sentimentalni!' je nenadoma vzkliknila Mina. ""Saj res," je odvrnil Potočnik. "Pogovor v temi je vedno nevaren," je apet dejala Mina. "Pri žgimo luč!" In zažarel je liloist senčnik in mesečina je izginila. "Malo čaja bi ne bilo napak, I i I i $ i Ravnokar ;e izšla kiyiga ani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. ^jigo je spisala' grofica Larlch, bivša dvorna dama na Dunaju, ^ knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt ceaarjeviča Rudolfa. je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena Jcnjige je sajrao 60c »Ali si ali nisi?" Ozrla sem se, 'preplašile so me bile te .belsede. Kdo, odkod, kaj je? »Helena, kaj si ras ti?" „Ah, pdglej, Mina!" In še vsa ^ačudena in spet vesela sem segla v n^o Mini, sošolki iz učiteljišča. »Pa kako?" »Pa odkod?" Obe siva Mprašali hkrati in ohe sva se zaismejali. »No, tak 'povej, povej Helena, kako je to, da te vidim v Trstu?" »Kar tako, prišla sva." »Kdo — sva?" ,,Z mdžem." »Z možem? Ti si poročena?" »Pa seveda! Kaj nisi vedela?' »Ne. — S kom? Dobro? Le- po ■?'* »Ah, moj Bog! Koliko vpra šanj v eni sapi! — Pa ti ?" ,,Sem %Q precej časa v neki banki tu." ,,Ah, prav, prav. To je dobro, zelo doibro." »Da, ddbro." ..No, je že dabro. Prvikrat si Mina. v Trstu, zdi se mi, da nisi zdrava južni zrak ti bo del dobro in 3 tvojim gos:po'dom možem bom že jaz govorila, le brez skrbi bo-d." „Ne bo šlo." »Bo šk). Sg k zdravniku te pošljem." V meni je kar plalo od veselja, a bala sem se vendarle, kaj bo rekel Jože. Ali Mina je govorila tako vneto zame in ja^ sama sem prosila z očmi in besedami, da se je vendarle odločil in mi dovolil, da ostanem še v Trstu. In ko je odhajal iz Trsta in sva si segla v roke, sem bila Jožetu v resnici in iz dna srca hvaležoCa. 8 Morda bi bila prav tako utegnila živeti kje drugje, \f trgu majhnem mestu, morda celo v vasi. Zakaj pri Mini ni bilo velikega mesta. —1'sven Tr&ta, v 'Bfi^nji ■xjkoli'ci je imela stanovanje in ^voje gospodinjstvo v navadni preprosti, skoraj kmetiški hiši. Velik vrt pred hišo, vila in park na de«ni, siprese in borovci in oljke; a prav pred teboj mesto — streha poleg strehe, kupole in zvoniki in zadaj morje kakor velikanska plošča: zidaj srebrna, zdaj zelena ; daj modra in siva in spet čisto zlata. Ves dan so bile soibe v solncu. Tiho in leipo je bilo v teh sobah. Slike in pohištvo in knjige: kakor da je vise to del tebe samega in te ne moti nikdar In te objame in si ves ti: v stenah, stolih in v solncu. Ce sem sedela pri mizi, se*i videla na morje; še ko sem bila v postelji, sem videla na morje. Veliko sem bila «ama do.ma. Sedela sem pri oknu na solncu in nisem čutila sebe in ne pri-rode zunaj. Kakor da sem in da nisem. To je bil mir. Prišel je časih Milan Potočnik, profesor, ki je stanoval v istem nastropju v isti hiši. Ko sva se bila videla prvikrat in je bila Mina zraven, smo govorili in S3 smejali kar tako tjavendan. Ni mi bil kdove kako blizu, tudi mi ni bil zoprn, človek pač, ki se srečaš ž njim In t'i je Vseeno, če ga bo's še kdaj videl ali ne. Ko je bil prišel v drugič, sem bila sama doima.- pa sem zaipazila, da ima nekaj, kar ni, da bi šel človek mimo tega. Prihajal je ob popoldnevih ti-, ho in preprosto, s cigareto v roki in je obstal pri vratih. »Motim, gospa?" ,,Prosim, ne." Izpočetka me je spravljal njegov prihod v slab'o voljo, zakaj dostikrat bi bila rajiša sama. A-li potem so mi bili popoldnevi nekako prazni, ni bilo Potočnika. Že sem se bila zalotila pri tem, kako sem nestripno pogledovala na vraita, pi^slulškovala in razjezilo me je to. „Kaj hočem pravzaprav?" "Razum," je odgovoril Potočnik, "in bolje bi bilo." "A ne tako lepo," je odvrnila Mina. "Kdo ve," je končal Potočnik in molčali smo spet. Cez nekaj časa je izpregovo-rila Mina.:, "Sicer pa, kako, zakaj, čemu? "Bežite, to so vpraSanja kakor mesečina: v alaibo ime so že (prišla in več niso moderna," je govoril Potočnik. "Kako? Zakaj? Mi veste pravzaprav, če ste •?ploh na svetu?" , "No!" se je^'zacwdila Mina. "Kdo ve! lAorda nas ni." "Oh, gospod Potočnik, želodec — le tega vtprašajte!" In Mina 13 je zaamejala. "To je dobro — radi tega se človek zelo oženi," je oibrnil tudi Potočnik smer b^sed in je prižgal cigareto. V ozkem plamen-čku sem videla njegov obraz, ki je "preiprezafa jahria frbriija. V tem hipu gem zagledala v duhu Jožeta in prestrašila sem se, zakaj bil'o mi je, kakor da on ni bil človek, ki je kdaj živel z menoj. "Ali ste se vi le radi tega oženili?" je vprašala Mina. "Oženjeni ste?" Kar planilo mi je vprašanje iz ust in čutila Nekalko nerodno mi je bilo, ko sva ostala sama s Potočnikom. Preseidla sem se g zofe k mizi, se naslonila za njo in podprla glavo z rokami. Najpeto sem gledala v svetiljko, da bi ne bila videla Potočnika, ker sem čutila, kako zre vame z glolbokim pogledom. Sedel je na zofi in kar požiral cigareto. Že se je motovilil siv oblaček dima okrog svetiljike. Precej časa sva molčala, a potem sem zalsližala Potočnikove besede: "Vidite — žena, to je dom in js svetišče. In ta žena mora biti najde vedno besede, ki vabujaj'o iznova ljubezen. In besedo ljubica čislam v višji meri od besedo žena. Tole mi je prišlo zdalic na mi'sel, ne vem kako in zakaj. A jaz govorim in govorim, a vi mol čite, gosipa Helena." "Nisem vaiših mi^li.'^ "Ne?" Pri sebi pa sem razmišljala, je li njeigova žena taka,, ali si želi, da bi bila tako. Ali jo ima rad ali jo nima rad. Še bolj sem se zazrla v svetiljko. Potočnik je vstal in hodil po sobi. Po kratkem molku je dejal: "Kako mislite vi?" "Nič. Jaz ne razumem tega — ne razumem nič več. Ne vem, kaj je prav in kaj ni iprav. naših se mi zdi, da je Vse prav in časih, da vse ni prav. Pa to je. najbr-že individualno. Sploh pa — moš ki vidite žensko v drugačni luči in dVoimim, da bi ae kdaj strinja la v tem." "Težko, to je res." Pogledala sva se in še sem premišljala: ali jo ima rad ali jo nima rad? Nenadoma se je ustavil za me noj, da sem čutila njegovo roko ob rami. "Gospa Helena!" "No?" In nisem se ozrla. "Vi niste srečni?" "Ne." "Vedel sem." Ozrla sem se vanj in tisti hip me je poljubil na čelo. Vstala sem in šla počasi do okna. Naslonila sem glavo na mrzle.šipe in hudo mi je bilo. Nisem jih slišala, čutila sem jih, njegove stopinje, tako so se mi bližale. Tik mati in gospodinja in ljubica, t mene je že bil in je šepnil: Ljubica v prvi vrsti. Da se ne po taplja le v delu, ampak je večno mlada in večno živa ljubica za moža. Da je vedno privlačna, da "Ste hudi?" Nisem mogla do besede; odkimala sem. (Dalje jn-ih.) J. S. widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak da.i in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO! STARO IN MLADO bode prihitelo V Nedeljo 19. Februarja ob 7:30 uri zvečer SLOVENStiESADGIMNAHOlMESAV. Da vidi višek marljivosti Dram. društva H m nmr mr m. 99 w v prireditvi čisto no^e, pazljivo naštudirane veseloigre z petjem (operete) v treh dejanjih To je bil večer... Po zavesah se je spenjala me- "Rodoljub izA To vam je igra! Take vrste iger gotovo že niste imeli prilike videti. Le kdor je videl predstave tega društva, kot: "Detektiv", "Nebesa na zemlji" in dr., dotični bode že vedel kaj mu je storiti, — ako vam rečemo, da bode to predstava Se nekaj boljšega. Slovenci smo že take vrste ljudje, da zahajamo najrajši tja kjer je obilo zdrave zabave in ameha: in ta igra vam nudi toliko smeha, da ne bode nikomur žaf, kdor nas bo posetil, pač pa onemu kateri ne bo navzoč. Apeliramo na vse naše dosedanje posetnike, da nas gotovo zopet poselijo, ter pripeljejo z seboj svoje prijatelji' in znance. Podpirajte kulturna društva! Predstava se prične točno ob napovedani uri, zato «e vas prosi, da upoštevate to. Po igri prosta nabava in ples. Igra orkester g. Ivanuša. VSTOPNINA: 75c 50c. in 25c. Vse prijatelje lepe igre in zabave, vljudno vabi LILIJA. limi aTRAN & •TBNAKOPRAVNOST" Clevelandske novice. — Iz trga. Tekom včerajšnjega dneva so se cene neikaterim jeistvinam nagnile nekoliko navado!, to pa seveda samo pri pro daj i na debelo. Sveža jajca so se pocenila za en cent, pri ducatu, poljsiki pridelki so šli Judi rajSe nekoliko navzdol kakor navzgor. Špinača, zelena paprika, zel j nate glave in salata, vise to se je znatno gnižalo. Salata se je prodajalo po $1.25 basket, ki tehta 10 funtov. Tako poceni se jo že precej čaisa ni doibilo. Zelena paprika seje prodajala po $2.75 košara. Živa perutnina je ostala pri stari ceni. Speikulantje s čebulo žajnejo velike dobičke, kajti cena čebuli je sedaj najvišja izza leta 1917, ko je bilo veliko pomanjkanje iste. V jeseni so šli špekulant je na delo ter so spravili velik del lanskega pridelka v skladišča, sedaj pa gre cena čebuli stalno kvršiku in je prilezla od $3.00 sto funtov že na $9.00. Leta 1920 pa je bila najvišja cena čebuli od $5 do $6 sto funtov. — Trije moški so oropali sinoči tri trgovine na zapadni strani mesta, nakar so ušli zasledovani od policije na vzhodno stran me- sta, izvršili še en rop in se zQpet vrnili na zapadno stran, a navzlic vsemu prizadevanju policije, niso bili zajeti. Najprvo so se pojavili v mesnici J«;kob Wolfa na 3436 W. 41 St. To je bilo okrog pol sedmih zvečer. Dva Izmea moških sta prišla naprej ter naročila kos šunke, ko jima Je mesar isto zavil, je stopil v mesnico tretji moiški, ki je g revolverjem v roki potisnil Wolfa v zadnjo s6bo. Tu 80 našli moški klopčič vrvi, s katero se mesarja zvezali in ga pustili. Ostalo vrv in pa $30 so vzeh seboj, ker so vedeli, da jo bodoibo še rabili. Na isti na čin so oropali tudi Mathew Smith grocerijo na 2155 Broadview Rd. kjer so dobili $50 v gotovini in Za)k Shoe Co, na 9717 Lorain Ave. V vseh slučajih je bila policija nemudoma obveščena, to-'da roparji so ji vedno ušli ravno pred nosom. — Mestni svet je sprejel odredbo, da Nickel Plate železniški druižibi ni treiba graditi mostu na W, 38 St. križišču, ki je eno izmed najnevarnejših križišč v Clevelandu, Tozadevno ordinan-co je predložil mestni svetnik M. L. Sammon, trdeč, da bo prihra njenega mefstu s tem $25,000. FEBRUARY 15th, 10. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vofral E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. po pol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. Rojaki se pohvalno !zražajo, da je iJaclc Grdina-ta 16011 Waterloo Rd. restavrant najboljši, ker postreže z okusnimi domačimi jedili. Torej kadar je vaš želodec v stiski, se oglasite pri nas. Dobijo se tudi mehke pijače, cigare in cigarete. llliilliilliilliillli Nadalje je sprejela mefstna zbornica ordinanco, da se dovoli $100 000 za i^oljšanje Highland Park pokopališča; odobrila je tudi resolucijo ga vstanovitev brez plamene zdravniške (postrežbe v mestni bolnišnici. Tudi glede kopališča v Gordon parku se je u-kre\palo in sicer se je sprejelo resolucijo, naj se proračuna, koliko bi stalo novo poslopje. — Prileten zdravnik poslan v zapor. Dr. W. H. Black, star 89 let, 1028 Woodland Ave., ter veteran civilne vojne, je bil obsojen od sodnika Waltherja od e-nega do sedem letnejga zaipora v prisilni delavnici, ker je izvršil na Olgi Boudanov neko operacijo, ki je povzročila njeno smrt. Black je trdil, da je nedolžen še tudi potem, ko je bil že obsojen. — Kakor kaže, se bo znižala voznina po poulični železnici na pet centov enkrat v prihodnjem juliju. V dbrestovalnem fondu, ki regulira ceno voznini, se bo sedaj kmalu nahajalo $400,000 in ce bo šlo tako naprej, bo do julija v omenjenemu skladu $700,000, svota, ki se mora doseči, predno se more voiznino znižati, — Dasiravno se je izrazil župan Kohler na pondeljkovi seji mestne zbornice, da bodo morali vsi upniki, katerim dolguje mesto kaj izza lanskega leta, vlo žiti tožbe, da sodišče določi, se jih li iz|pla*ča ali ne, pa je finančni odsek mestne zbornice zato, da se poravna vse te račune mirnim potom, ker je mnenja, da je vsakdo, ki je nudil mestu kakor-šnokoli postrežbo, upravičen do plačila. Seveda, iz česa se bo ves ta dolg poravnal, je pa še precej zapleteno vprašanje. — Včeraj je dospel v Cleveland general John J. Pershing. Dasiravno je želel, da bi bil njegov sprejem brez vsakih cere; monij in ovacij, se je vseeno zbrala na Union železniški postaji velika množica bivših voja- E. TT: HiiiiuiuiiiiiannniiiiiiniiiiiiiiiiiiciininiMiutJiiiiiJiiiiKCVHiiinuiitiiinuiiHiiniiiiiiiiiiiiniiiiinnMiUMiiniiiiiicjiiiiuuiiiitriii'iiiui ZAKAJ? Ker hočete dnevnik, ki se bori za vale interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — 'V A ker pomeni vsak oglas v vasem listu več dohod- Z-iiTv 1 \J. kov za vas list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglaiajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pii njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —• ZATO: ZATO: "7 A , Vpoitevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v A \J : dnevniku I ENAKOPRAVNOST In naročajte te nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba Princeton 5 51 6418 ST. CLAIR AVE. = ..................................................................................................................................................................mi..................... kov in civilistov, ki so ga navdušeno pozdravljali. — Društvo Naprej št. 5 S. N. P. J. je na svoji seji dne 5. Februarja 1922 sklenilo, da plača podpisane delnice S. N. Doma za $2000.00 do konca meseca marca t. 1. Kolikor nima še svote na raEipolaigo, si bode sposodilo pri svojem članifitvu. Društvo Camiola Tent št. 1288 The Maccabees je na svoji seji dne 12. februarja 1922 sklenilo, da plača ostanek v lanski kampanji podpisanih delnic S. N. Doma. in sicer še svoto $.3000.00 prve dni meseca Marca t. 1. Društvo Jugoslav Camp št. 293 W. O. W. je na svoji seji dne 11. Februarja 1922 sklenilo, da piača ostanek podpisanih delnic S. N. Doma namreč svoto $200 v meseclu Marcu t. 1. Društvo Slovenija je plačalo na račun podpisanih delnic svoto $125.00 ter obljubilo plačati ostanek v mesecu Marcu. Društvo Slovan št. 3 S. D. Z. pa je plačalo na račun $50.00. Kampanja za S. N. Dom dobro naipreduje, želkno, da tudi dru ga društva sporočijo njih sklepe, da se objavijo. NAŠI ZASTOPNIKI. Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc, — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller. Hrvatski zastopnik za Cleveland in ok'oHco: Ludvik Deliši-monovič. Caspar Logar, Niles, O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O, Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 83rd St., Lorain, O. Za Pennsylvanijo: Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrioh, Johnstown, Pa. Rudolf Gor j up, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa. Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. , NADVSE ZANIMIV Zabaven Večer priredi društvo Lunder - Adamič' v s. N. DOMU. V Soboto 25. Feb. Vsi dobrodoilL Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa^ Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa. John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, RapMon, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa, Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar, Sharon. Pa. Louis Lindich, P. O. Box 554, Greensburg, Pa. Jakolb Mihevec, Box 28, Vand- ling. Pa. Math Kos, Box 227, Cuddy, Pa. Druge države: Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Salida, Colo. John Gudnich, Box 334, Ely, Minn, Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N. Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer se nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. In Memoriam ZELE —! Corp. Fred N. In loving memory of our beloved son and brother, who died three years ago today. February 15, 1919: You have given the youth of your manhood. You have given the flower of your life To honor the flag of your nation. MALI OGLASI iiPi^iinHiiii'iiti:!iiiiiiti!iiiiiiiii[i!niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'ii;i'ttiiiiMiinniiiiiiiiii'itiii[!iii!iiii[!iii?)imttiit'i!!»tiininiBttimiiirutfiiiimittuiiiiiiiniiiiiii'mmnwi išCe se dekle za siplošna hišna opravila. Vprašajte na 1193 E. 60. St. (39) ČEDNA OPREMLJENA SOBA s hrano ali brez se odda enemu poštenemu Slovencu; elektrika, kopališče in gorkota. Vpraša naj se na 1 125 Norwood Rd. (37) PRODA SE GROCERIJA v sredini slovenske naselbine; ce na zmerna, radi odhoda od tukaj. Kdor želi dobro trgovino, naj se zglasi v uradu tega lista. _^) PREMOG Po izrednih cenah. Pristen Bergholz lump $7.00 ton Pripeljemo ga kamorkoli na vshodnem delu mesta. Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu. Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce. BOLGARSKI KRVNI CAJ zavžit vroč predno greste k počitku pomaga naravi Pregnati prehlad. Varovati vas pred influenzo. Urediti jetra. Pospešiti delovanje črevesja. Bolgarski krvni čaj je iz samih zelišč. Vašo kri napravi rudečo in močno in vam da moč zoperstavljati se boleznim. Se prodaja po vseh lekarnah ali po zavarovani pošti, 1 velika družinska škatlja $1.25 ali 3 za $3.15 ali 6 za $5.25. Naslovite H. N. Von Schlick. President Marvel Products Co„ 433 Marvel Bldg.. Pittsburgh Pa. SOBA SE ODDA pošt««" bi na 1217 Norwood Rd* (3« PRODA SE POHIŠTV^ za 3 sdbe; še sk'oro nova; Pj radi odhoda v stari kraj šajte na 1432 E. 25 Str. \( L List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga pornpeši do cilja—trd' ne In neomajene podlage v splošnem, s ti to, da fle vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je ato-ril že mnogo xa vas, da vas, k) čitate te vrstice. Koliko ste pa sto« rili vi za list? "DRUŠTVO SLOVENIJA" Predsednik Loui's Tomšič, 3017 St. Clair Ave., ipodtpred'sednik John Perušek, 14222 Weatrop Ave., tajnik John Germ, 1089 E. 64th St., rac. tajni'k Frank Ko-čevar, 1371 E. 52nd St., blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St. Seje so vsako tprvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Podrobnosti se pozvedo pri predsedniku ali tajniku. Za sprejem novih članov je zdravnik Dr. Kern. (x ZAHVALA. Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem naiztianjamo žalostno vast, da je preminul dne 30, januarja naš ljubljeni stric Anton Bačar v starosti ,52 let, rojen na Ustju pri Vipavi. V Ameriki je bival nad 15 let. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali v čaSu njegove bolezni in ob mrtvaškem odru. Iskreno se zahvaljujemo družini Praznik za njih požrtvovalnost ter za podarjeni venec. Enako vsa čast in hvala Mr. Sveteku aa tako skrbno urejen pogrebni sprevod. Žalujoči ostali sorodniki Krečič. IB9IU LJUBITELJEM zabavnega in pod učnega čtiva priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih knjig. V zalogi imam razne romane, pripovedne in podučne spise ter knjige za splošno strokovno poralbo. .'Pišite po cenik! Jerry Alesh, 6223 GLASS AVE., Cleveland, O. PRODAM hiše, farme in trgovine. Tudi zamenjam vsakovrstne hiše. Sedaj kupite hišo lahko ravno za tisto ceno kot pred vojno, kajti cene hišam so padle za 20 odstotkov. Časi se spreminjajo, vojne cene moramo pozabiti, renti so padli, in vse gre navzdol. Kadar hočete zamenjati za farmo, imam več farm, ki se zamenjajo za hiše; tako dolbite naj več ga vašo hišo. Hiša 14 solb, kopališče, rent $75, cena $7600. Trgovina z grocerijo in posestvo, 24 sob, rent $160, cena $14,500.00, $4,000.00 takoj. 2 moderni hiši na enem lotu. 18 sob, cena $12,500. 2 modemi hiši, 15 sob, velik lot, rent $105; cena $10,500^. Hiša 8 sob za dve družini, kopalilšče, cena $4,500. Hiša 7 sob, $3,000, samo $1,000 takoj. Za hiše farme, trgovine ali če hočete zamenjati, se oglasite pri nas. Jaz vam bom pomagal, kot vaš prijatelj. J. LUŠIN. 1105 E. 74 St. Imenik "Slovel Sokol' Clevels'"'' Starosta John Pollock. P. 0. Podstarosta, John Mam, Clair Ave. Tajnik, Frank Hudovemik. G2nd St. ggl Blagajnik. Frank Jerich, Clair Ave. Nadzorniki; l.)l Karol Frank Sober, 3.) Johr Zastavonoša: Louis Košnik. j Društveni zdravnik: Dr. Kern. 6202 St. Clair Ave-Prodajalec delnic za SND-i Mam. u Društvene seje se vrše gl petek v mesecu ob 8.00 N. D. soba št. !j. -1 Sokol sprejema člane leta. Pristopnina samo $2.0"^ nina 75c. Dobi se $1.00 dn® pore in v slučaju smrti $1«% nine. Urad se nahaja na ^5' G2nd St. Uradne ure zvečer 8. ure. Jd«^ (X) SPOMLAD —NE=-1 obleke čistimo barvamo že sed®)' Prinesite čistit barvat sedaj, doki'' so cene še nizke, Cent. 5694 Rand. 5694 F RAN* Cleaners & w (INC.) TOVARNA E. 60 Podružnica St. Cl*** pri Addison Cent. 5694 Louis Henikio^ 439 E. 156th Street Tel. Wobd 180-L Avtomobil za: ■eV krste, poroke, in za druge slu^»J®' Se priporočam* Dnevnik Enakopravnost j« Z I C A ki spaja odjemalca s trgavm* Oglas v našemi li^ dospe na svoje določeno mesto liki teli* gram.