Posamezna štetilka Din L
LETO IV
Psltnin* plačana v gotovini.
V LJUBLJANI, četrtek, 11. av
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UiRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 2852.
Slovenska politika.
Celo vrsto slovenskih političnih strank imamo, celo kopico ljudi, ki žive od politike, toda komaj sedaj se kažejo prvi znaki, da pridemo res do slovenske politike.
Prvi korak v slovensko politiko smo storili sicer že davno in sicer tedaj, ko je bila postavljena zahteva po Združeni Sloveniji, toda ta zahteva je skoraj bila pozabljena, ker smo se začeli iti klerikalce in liberalce. Z Dunaja je bil prinesen ta boj k nam in sicer zaradi zakonov, ki so se nas Slovencev najmanj tikali, ker nismo mogli itak nikdar poseči odločilno v sklepe dunajskega parlamenta. In ker nekateri naši politiki še vedno niso mogli najti nobenega drugega gesla, kakor da žonglirajo z besedo naprednjaki:, zato naj še nadalje spi prava slovenska politika!
Je sicer res, da bo vedno obstojam razlika v kulturnem naziranju in zato ne bedo v svetovnem naziranju nikdai vsi Slovenci ene misli. 1 oda naj bo ta razlika še tako velika in utemeljena, vendar ne bi smela postati nikdar tako velika, da bi pozabili, da smo vsi skupaj vendarle Slovenci in da moramo voditi vsi eno slovensko politiko. Pri nas pa je šel boj tako daleč, da smo na to kardinalno nalogo pozabili in tako je bilo mogoče, da smo vsled razlik v kulturnih vprašanjih razbili tudi enotnost v narodni obrambi. Liberalstvo in klerikalstvo je postalo premnogim že namen in smisel vse politike, dočim bi v resnici smelo biti le povod k vzpodbujajoči tekmi za napredek vsega naroda.
Mesto tekme pa smo imeli boj in pred vojno je veljala kot zasluga, če je liberalec oškodoval klerikalca in obiatno, kakor so po vojni naši esdeesarji smatrali kot politično modrost, če so po Beogradu kričali o separatističnih klerikalcih. Pa ni to bila nobena modrost, temveč samo dokaz, da so bili brez vsake slovenske morale in da niti znali niso, da obstoji daleč nad vsemi strankami še slovenska politika.
Drug važen korak v slovensko politiko je bila ustanovitev zadružništva med Slovenci. Če je bila združena Slo-l venija nekaka zahteva naše zunanje politike je pomenilo zadružništvo riajvišjo zahtevo naše notranje politike. Kajti z zadružništvom se je osamosvojil slovenski kmet.
Zadružna misel je tudi med Slovenci popolnoma prodrla in zato je nastala sedaj potreba, da gremo še korak dalje.
V zadrugah zbrani kapital mora dvigati vse islovensko gospodarstvo in v složnem delovanju z drugim kapitalom omogočiti slovenskemu narodu, da postane absoluten gospodar vsega gospodarstva, ki živi na slovenskih tleh. Je to velika naloga, ki pa mora biti izvedena, ker je neodložljiva.
Koncentracija slovenskega kapitala je podlaga tudi za koncentracijo vse slovenske sile. Ta bo v popolnem razmahu, ko bomo do zadnje točke izvedli notranjo organizacijo slovenskega naroda.
V tem pa je ravno problem malega naroda, slovenskega naroda.
Skratka urediti moramo slovensko gospodarstvo, kar pa je mogoče le s sodelovanjem vseh Slovencev, in naj bodo klerikalci ali liberalci. Razlika v kulturnem naziranju Vendar ne more posegati tudi na gospodarstvo, ali pa je vse postavljeno na glavo.
Dosedanja slovenska politika je bila samo negativna, ker so liberalci gledali samo na to, kako bi škodovali klerikalcem, ti pa so temu primeru sledili. Račun pa je plačeval slovenski narod, dočim so se v tej medsebojni borbi boga-
Sestanek med Davidovičem in Trifkovidem.
Beograd, 11. avg. Včerajšnji sestanek med šefom demokratske stranke g. Ljubo Davidovičem in predsednikom narodne skupščine g. Markom Trifkovičem je vzbudil mnogo komentarjev v vseh političnih krogih in dasiravno ni bilo izdano o sestanku nobeno poročilo, se smatra, da sta oba voditelja govorila predvsem o volivni situaciji in skupnem nastopu proti votivnemu terorju. Ta se-
stanek je še toliko bolj značilen, ker je g. Marko Trifkovič ob priliki svojega govora dal zelo simpatične izjave o Ljubi Davidoviču.
V	splošnem se misli, da pomeni sestanek med Ljubo Davidovičem in Markom Trifkovičem — prvi korak za zbli-žanje obeh fraki j, katero pa se bo bržkone izvršilo šele po volitvah.
Usmrtitev Sacta In Vanzettija bo odložena!
Ne-vv York, 11. avgusta. Guverner Fuller je odločitev obrambnega odbora, da se izvršitev smrtne obsodbe nad Saccom in Vanzettijem odloži, včeraj popoldne predložil v posvetovanje svojemu kabinetu.
NOVA SENZACIONALNA PRIČA ZA SACCA.
Boston, 11. avgusta. V vseh krogih je vzbudila veliko senzacijo vest, da je bivši tajnik italijanskega konzulata v Bostonu poslal guvernerju Fullerju brzojavko, v kateri trdi, da se je nahajal Sacco ob priliki umora, radi katerega je bil obsojen na smrt — v prostorih italijanskega konzulata v Bostonu.
Pričakuje se vsled tega, da bo izvršitev smrtne obsodbe nad Saccom in Vanzettijem zopet odgodena.
COOLIDGE NE BO POSREDOVAL.
New York, 11. avgusta. Predsednik Coolidge je ponovno odklonil posredovanje za pomilostitev obeh italijanskih komunistov.
Doznava se, da je intervenirala v zadevi pomilostitve Sacca in Vanzettija pri predsedniku Coolidgeju tudi —uru-guajska vlada.
APEL AVSTRIJSKE SOC. DEMOKRATSKE STRANKE.
Dunaj, 11. avgusta. Včeraj je avstrijska socialna demokracija izročila ameriškemu poslaniku sledečo brzojavko: >V imenu avstrijske socialne demokracijo
Vas prosimo, da opomnite ameriško vlado, naj ne dopusti, da bi se izvršila na podlagi krive obsodbe, ki bi razburila delavstvo in vse pravično misleče ter amerikanski narod pred vsem svetom postavila v slabo luč. Naša stranka se pridružuje zahtevam enakomislečih, naj se justični umor Sacca in Vanzettija prepreči!«
DEMONSTRACIJE V FRANCIJI.
Pariz. 11. avgusta. Po vsej Franciji se vrše velike demonstracije proti smrtni obsodbi Sacca in Vanzettija. Sodelujejo na teh zborovanjih največ komunisti in socialisti, mnogo pa je tudi uradnikov in intelektualcev.
V Parizu so bili včeraj zopet izgredi.
V	Bordeauxu so se demonstranti spoprijeli pied ameriškim konzulatom s policijo, ki je poslopje stražila. Več policistov je ranjenih. V Casablanci so demonstranti pred ameriškim konzulatom zažgali ameriško zastavo.
PREPREČEN ATENTAT NA FUL-LERJA.
Newyork, 11. avg. Bostonska policija je včeraj aretirala dva anarhista — Italijana, ki sta hotela izvršiti atentat na guvernerja Fullerja.
V Chicagu so našli na glavni pošti peklenski stroj, ki bi lahko povzročit ve-, liko nesrečo. Peklenski stroj so našli slučajno otroci, ki so se tam igrali. Policija je uvedla preiskavo, toda brezuspešno.
NASPROTJA MED DEMOKRATI.
Beograd, 11. avg. Včerajšnja »Pravda« jc objavila pod naslovom >Mišljenje Ljube Davidovima o aktualnih političnih
vprašanjih«. Ta članek se pripisuje Ljubi Davidoviču.
Radi tega članka se je opazilo veliko ogorčenje med demokrati. Posebno se je razburil zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki je še včeraj dopoldne posetil šei'a demokratske stranke g. Davidoviča in z njim dolgo konferiral o tem članku.
Glavni odbor demokratske stranke je radi tega članka izdal sledeči komunike: Pooblaščeni smo izdati, da so mišljenja ,ki se tukaj pripisujejo Ljubi Davidoviču, neresnična po vsebini in obliki.«
PONESREČEN ATENTAT NA BIVŠEGA GRŠKEGA KRALJA.
Beograd, 11. avg. Včeraj se je nahajal v Veliki Kikindi bivši grški kralj Jurij. K njemu je na vsak način hotel neki človek, ki je izjavil, da je rumunski novinar. Ker se je zdel zelo sumljiv, ga niso pripustili k bivšemu grškemu kralju,
tila tuja podjetja na naših tleh. čas pa je, da postane slovenska politika konstruktivna in pozitivna in zlasti sedaj, ko smo na tem, da boNpmoupr^vna Slovenija dejstvo in ko bo še več možnosti za pozitivno gospodarsko politiko.
To zahteva od nas sedanja doba in pozitivizem je danes program slovenske politike.
ampak so izvršili pri njem telesno preiskavo. Rezultat preiskave je bil senzacionalen, ker so našli pri njem revolver in še več kompromitujočih dokumentov. Rumun je hotel izvršiti na bivšega grškega kralja Jurija — atentat.
VELIKA KIKINDA, 11. avg. Kakor se poroča, je izjavil aretirani rumunski novinar, da je hotel ustreliti kralja Jurija zato, ker je mislil odpotovati v Pariz in pregovoriti princa Karla, da ne bi več pretendiral na rumunski prestol.
REGENTSKI SVET PROTI BRATIANU.
Bukarešta, 11. avg. Doznava se, da je prišlo med predsednikom vlade Bratia-nom in regentskim svetom do nesporazuma. Regentski svet hoče, da sestavi Bratianu nacionalno vlado in da razpiše ponovno volitve v parlament.
Ta zahteva regentskega sveta pomeni težak udarec za politiko Bratianu-a.
TEŽKO STALIŠČE RADIČEVCEV V PREKMURJU.
Maribor, 1'1. avgusta. Po točnih poročilih iz Prekmurja se doznava, da se nahajajo vse stranke v ljuteni boju s hrvaško seljaško stranko. Boj vseh strank je v glavnem osredotočen proti radičev-cem, a to ne toliko proti Stjepanu Radiču, kot zastopniku HSS, nego proti stranki sami.
V	Prekmurju stopa ob tej priliki zopet na dnevni red vprašanje, ali je Prekmurje slovensko, ali je — hrvatsko.
Spor med Spahom in demokrati.
Beograd, 11. avg. Politični krogi so včeraj živahno komentirali tudi spor, ki je nastal med trgovinskim ministrom dr. M. Spahom in demokrati glede kandidature dr. Spaha v novopazarskem volilnem okrožju. Predsednik vlade, g. Velja VukiČevič je mnenja, da bi kandidatura trgovinskega ministra v novopazarskem okrožju zelo ojačila džemijet, dooim bi demokrati izgubili na glasovih. Radi te kandidature dr. Mehmed Spaha se je včeraj vršilo med njim in demokrati več važnejših konferenc. Posebno značilen je bil sestanek med voditelji Demokratske zajednice, med Ljubo Davidovičem in dr. Marinkovičem ter dr. Mehmedom Spahom o tem vprašanju.
Dr. Spaho se je odločil, da za enkrat še ne umakne svoje kandidature, čeprav žele demokrati kandidirati dr. Vojo Marinkoviča.
Končno je šef demokratske stranke g. Ljuba David.ovič odločil s tem, da je poslal brzojavko okrožnemu odboru, da ostane dr. Mehmed Spaho še nadalje kandidat demokratske zajednice.
Vprašanje kandidature dr. Spaha v novopazarskem okrožju pa bo definitivno rešeno šele na današnji seji izvrševal-nega odbora Demokratske stranke.
SPAHO PRODIRA V SANDŽAK.
Beograd, lil. avgusta. Za nosilca liste Demokratske zajednice v račko-zrečan-skem volilnem okrožju je nominiran trgovinski minister dr. Mehmed Spaho, v prijepoljsko - pleveljskem okrožju pa kandidira na listi Voje Marinkoviča dr. Behmen. Med demokrati se poraja vsled teh kandidatur nezadovoljstvo, ker se ne strinjajo s tem, da bi dr. Spaho razširil svojo akcijo tudi v Sandžak.
Radi nesoglasij z demokrati, je posetil dr. Spaho načelnika demokratske stranke Ljubo Davidoviča, s katerim se je o vprašanju njegove kandidature v račko-ziečanskem volilnem okrožju dalje časa i azgovarjal.
Ni izključeno, da bodo muslimani po-stavli svojo listo v prijepoljsko- pljeval-skem okrožju proti listi Voje Marinkoviča.
ROMUNSKI VOJAKI KRADEJO NAŠIM KMETOM KROMPIR.
Subotica, 11. avgusta. V neposredni bližini romunsko-jugoslovanske meje je prišlo do incidenta med našo vojaško patruljo in 3 rumunskimi vojaki. Naša žandarmerija je poslala na rumunsko mejo tri orožnike, da ugotove, kdo odnaša našim kmetom, ki se stalno pritožujejo — krompir in ostale poljedelske sadeže z njiv.
Naši orožniki so zagledali tri moške, oblečene v vojaško uniformo, dva sta bila oborožena s puškami, eden pa je imel vrečo, v katero je dajal nakradeni krompir iz naših njiv. Orožniška straža je pozvala Rumune, da se udajo. Ti pa so odgovorili s streli, nakar je nastal med orožniki in rumunskimi vojaki boj. Ustreljen je bil en rumunski vojak, dočim je bil drugi ranjen, a tretji je pobegnil. Od naših orožnikov ni nihče ranjen.
Včeraj se je sestavila rumunsko-jugo-slovanska komisija, da ves slučaj preštudira in najde motiv tega incidenta na naši meji. Ujetega romunskega vojaka so naše oblasti odpeljale v Subotico, kjer pride pred vojaško sodišče.
BIVŠI GRŠKI KRALJ PRIDE NA BLED
Beograd. 11. avg. Po vesteh iz Bukarešte, se bosta odpeljala 'bivši grški kralj Jurij in kraljica Elizabeta na Bled
Tri točke.
V	slovenski politiki se je dogodil te dni redek primer, da je zatajila svoje ime stranka, ki se je takoj po prevratu predstavila Slovencem kot edina spasonosna nositeljica novih političnih in dej in novega programa. Slavna SDS je svoje ime zavrgla in nastopa pri volitvah pod firmo »Združene slovenske gospodarske stranke«.
Žalibog je že v novi firmi toliko 'neresnice, kolikor ima firma besed. »Združena stranka — kaj je to? Katera stranka se je pridružila SDS? Kolikor je nam znano, doslej še prav nobena. Če je pristopilo k SDS nekaj bivšh narodnih socialistov, pa bili to tudi sami voditelji, to ne pomeni združenja strank, ampak pomeni le to, da je iz nekdanje narodno-socialistične stranke prestopilo nekaj ljudi iz svojih posebnih vzrokov k esdeesarjem. Nam so znani tudi slučaji, da je nekaj bivših narodnih socialistov prestopilo tudi k radikalom, nekateri so postali morebiti člani SLS ali pa so se pridružili socialnim demokratom. Nikdar pa še nismo slišali, da bi se hvalili n. pr. radikali zaradi tega s kakšno »združeno stranko«-, ravno tako nismo tega slišali od drugih strank, samo SDS ima drzno čilo, da poskuša ljudi vleči za nos z nekim »združenjem«, ki ga nikjer ni.
Prav tako stoji stvar s par bivšimi samostojnimi kmeti, ki so čez noč postali mišljenja, da bo »Staro Pravdo« najbolje reševal tisti dr. Žerjav, ki so ga pred leti gospodje sami zapustili, ker so spoznali, da ima ravna dr. Žerjav prav malo talenta za reševanje starih in novih pravd. Pet do šest bivših samostojnih kmetov še niso nikaka stranka, ampak to so posamezniki, ki prehajajo od ene stranke do druge, kakor jim pač to nanese prepričanje ali pa špekulacija. Prehajanje ljudi iz stranke v stranko ni nikak nenavaden pojav in najbolj razširjen je^ ta pojav baš na Angleškem, v klasični deželi parlamentarizma. Nobenemu angleškemu konservativcu pa zaradi tega še ni prišlo na misel, da bi govoril o kaki »združeni stranki, ampak stranka se označuje vedno s svojim starim, pravim imenom.
Kakor pa ima vsak pojav svoj vzrok, ga mora imeti tudi skrivanje SDS pred svojim lastnim, starim imenom. Vzrok je spoznanje, da jc SDS s svojo politično ideologijo v Sloveniji popolnoma propadla. Za jugo-
slovenstvo se v Sloveniji nihče več ne tepe, kor ve danes vsak količkaj izobražen Slovenec, da Slovenec sploh ne more biti drugega kakor Jugoslovan in v še širšem obsegu Slovan in potem Indogerman itd.
Iz tega spoznanja se je rodilo med voditelji SDS prepričanje, da morajo svojo politično jugoslovensko ideologijo počasi izpre-aneniti in previdno zaplavati v slovenske vode, če se hočejo sploh še obdržati na površju kot politična stranka. V tem oziru je zelo zanimivo dejstvo, da je pričelo baš »Jutro«, ki ni bilo nikdar dovolj nacejeno ju-goslovenskega duha, priobčevati »Slovenska pisma«, v katerih se avtor z živo besedo zavzema za pomen Slovenstva! In »nevtralec« v »Jutru« bridko toži nad SLS, češ jia se v vseh povojnih letih ni absolutno nič storilo za Slovenstvo. Če bi brali take besede v ranjkem »Avtonomistu«, bi se ne čudili — ampak v jugoslovenskem »Jutru«? To mora nekaj pomeniti. Pomeni pa ta nenavadni preokret to, da je SDS sama obupala nad glavno točko svojega programa in da išče novih potov, in sicer tista pota, po katerih že davnaj koraka ogromna večina Slovencev. To so pota, ki vodijo do slovenske upravne avtonomije, ali & hočete, do samo-uprave.To je tudi vzrok, da se nahaja v nazivu »udruženih strank« tudi označba, da sa »udružene stranke« slovenske, in ne več jugoslovenske ... »Tiho, tiho, le počasi — da stopinja se ne glasi«, pravi pesem. Tako tiho in počasi -leze tudi SDS iz starega svojega jugoslovenstva ven v novo slovenstvo.
Ni pa nikomur razumljivo, zakaj in kako da more še SDS nastopati pod krinko gospodarske stranke. Bolje bi bilo, če bi si izbrali naslov stranke igospodarskih polomov ... Toda te stvari slovenska javnost že predobro pozna, prostora je pa škoda.
Zatajitev lastnega imena, kakor ga navadno zataji le človek s slabo vestjo, potem opustitev temeljne točke svojega ideološkega programa in ironiziranje ljudi s pridevkom gospodarske stranke pa ne pomeni nič več in nič manj kakor smrt stare SDS. Ne smrti napredne misli, ampak samo duševno in politično smrt SDS. Iz njenih razvalin pa bo zrastla lepša in boljša napredna ideja, kakor je bila tista,ki jo je tako kratek čas oznanjal Slovencem dr. Žerjav s svojo najožjo okolico vred.
Kolini izgiedi strank * Dalmaciji.
»Obzor« podaja to-le sliko o volivnih iz-gledih strank v Dalmaciji:
Točne prognoze o rezultatih volitev v narodno skupščino danes še ne moremo dati, ali zelo verjetno je, da bo zopet večina hr-vatskega naroda glasovala za HSS, dočim bodo pravoslavni volili narodno radikalno stranko.
Od poedinih hrvatskih strank je pokazala do sedaj edino hrvatska ljudska stranka (klerikalna) večjo delavnost. Od ostalih strank kaže večjo volivno aktivnost posebno v južni Dalmaciji — skupina, ki se zbira okoli ministra dr. Andjelinoviča; Vendar pa nima posebne sreče. Na Klisu, v Trjevčini in v Gradcu je morala na njegovih shodih intervenirati celo — žandarmerija.
Kar se tiče položaja poedinih strank v narodu, je treba ugotoviti to-le:
V južni Dalmaciji so pozicije HSS ostale še precej močne, dasiravno ni opažati v kmetskih vrstah tistega navdušenja kot nekdaj, ko še ni bila inavgurirana politika »sporazuma«. V sinjski in imotski pokrajini bo HSS izgubila precej svojih volilcev na račun hrvatske pučke stranke. V Trogiru razvijajo močno akcijo disidenti HSS. S kandidaturo dr. M. Vukoviča se je položaj HSS znatno poboljšal, ker uživa v imotski krajini dr. M. Vukovič velike simpatije. V Neretvi, Komavlih in v Zupi nimajo radičevci nobenega nevarnega protivnika. Položaj HSS na južnodalmatinskih otokih je zelo nestalen.
V splošnem že sedaj prevladuje mnenje, da bo HSS dobila to pot mnogo manj volivnih kroglic kot jih je dobila pri volitvah v oblastne skupščine. Radičevci lahko izgube v južni Dalmaciji tudi tri mandate, ki bi vsi šli na račun HPS, delavsko-kmetskega bloka in celo Hrvatskega bloka.
Hrvatska pučka stranka {klerikalna) je precej močna v imotski in sinjski krajini. Dasiravno ima ta stranka skoro v vsaki vasi in mestu svoje organizacije, je malo verjetno, da bo dosegla kake večje uspehe. Sigurni so, da bo izvoljen samo nosilec liste dr. Dulibič.
Hrvatski blok dosedaj še ni povzel kake
večje kampanje. V glavnem so blokaši koncentrirali svoje udejstvovanje na Ston in v omiško krajino. V najboljšem slučaju sme Hrvatski blok računati tu na en mandat.
Detavsko-kmetski republikanski blok, katerega tvorijo neodvisni delavci (komunisti) skupno z onimi disidenti HSS, ki niso pristaši Hrvatskega bloka, računa na en mandat, ki pa ni siguren. Močne so njegove pozicije v Splitu, kjer so dobili že pri volitvah
v	oblastne skupščine 1400 glasov.
Radikali v južni Dalmaciji se niso razcepili in tudi ni izgledov, da bi se postavili dve radikalni listi. Pri poslednjih volitvah v parlament so radikali nastopili s samostojnimi demokrati pod imenom »nacionalni blok« in so dobili tri mandate. Oni bodo pri teh volitvah sigurno dobili večino pravoslavnih glasov, čeprav so samostojni demokrati postavili dr. Vukotiča za okrožnega kandidata, kateri uživa med pravoslavnimi simpatije in ugled. Drugi dve močni točki sta Blato na Korčuli in Sinj. V Blatu je bil Kunjašič zelo aktiven. Istotako je pokazal veliko aktivnost tudi bivši pristaš SiDS g. Tripalo. Radikalski kandidat za Sinj je lekarnar Varda. V splošnem prevladuje mnenje, da bo dobil na svoji listi prav toliko glasov, kot pri prejšnjih volitvah. Računajo, da bodo dobili radikali sigurno dva rnan-data.
Pribižcvičevei niso baš v najboljšem položaju. Mnogo nade polagajo na kandidaturo dr. Vukotiča, za katerega mislijo, da bo pridobil na svojo stran pravoslavne volivce v Boki. Tudi Grisogono ima slabe izglede na uspeh in skoro sigurno ostane brez — mandata.
Davidovičev kandidat dr. Andjelinovič tudi ni v najboljšem položaju, in kljub temu, da je sklenil z delom zemljoradnikov voliven aranžman, ne more s sigurnostjo računati na mandat.
V	severni Dalmaciji pridejo v poštev v glavnem HSS in radikali, a za tem SDS, disidenti HSS, zemljoradniki, Hrvatski blok in Hrvatska pučka stranka.
Zemljoradniki pod vodstvom Dane škarice
ne bodo dobili niti 2000 glasov. Svoje pozicije imajo edino v Šibeniku.
HPS in Hrvatski blok pa ne moreta računati niti na toliko glasov, kot je pričakovati, da jih dobe zemljoradniki.
Radikali, če ne bodo razcepljeni in če ne bodo šli na volitve z dvema listama, bo-du bržkone zmagali, čeravno je na samostojno demokratski listi nosilec sam Svetozar Pribičevič. SDS ima nekoliko boljše izglede le med pravoslavnimi kmeti v severni Dalmaciji, ali je še vedno vprašanje, če bodo dosegli količnik — in dobili mandat. Z radikali je namreč ostala še vsa inteligenca in pravoslavno duhovništvo, ki ima zelo velik vpliv na pravoslavne volivce.
Politične vesti.
= SDS najbolj osovražena stranka. Varaždinska »Podravska oblast« piše v poročilu o razpoloženju volivcev med drugim to-le: Naše politične izkušnje tekom zadnjih osem let dokazujejo, da izginevajo majhne stranke. Niti danes, v najostrejši volivni borbi, nihče niti ne opazi strank Hrvatskega bloka. Samostojno demokratska stranka živi le še toliko, kolikor obstoji še spomin na njo za časa njenega vladanja. Ta spomin pa je tako žalosten in sramoten, da se je narod popolnoma obrnil od samostojnih demokratov. »Raje v smrt, ko med samostojne demokrate,« govori naš narod.« in v resnici bo 11. september dokazal, da so majhne stranke pri nas odigrale.
= Pred usmrtitvijo Vanzettija in Sacca. Prijatelji Sacca in Vanzettija še vedno upajo, da bo mogoče oba rešiti, toda po vsej verje.tnosti se bodo te nade izjalovile. — Obenem z Vanzettijem in Saccom bo usmrčen tudi Portugalec Madeiros, kateremu je bil nek umor dokazan. Vsi trije obsojenci so popolnoma mirni. Sacco še nadalje odklanja vsako hrano in je že 24. dan brez hrane. Oba« se moreta pogovarjati, ne pa tudi videti. — Obrambni odbor je apeliral na Coo-lidge-a, da ta vpliva na guvernerja Fullerja, da pomilosti Sacca in Vanzettija. Po zadnjih vesteh ni čisto izključeno, da se Fuller vendarle uda zahtevi javnosti. — Sedem oseb, ki je v procesu pričalo, da sta bila Vanzetti in Sacco v hipu atentata drugod, je vložilo zahtevo, da se jih preganja vsled krive prisege, ker jih obsodba obeh pred javnostjo postavlja kot krivoprisežnike. — Elektrotehnik, ki bi moral izvršiti smrtno obsodbo, je izginil. Nekateri menijo, da se je zbal osve-te, drugi pa pravijo, da so ga anarhisti odvedli. Oblasti izjavljajo, da to ne more preprečiti eksekucije, ker more v skrajni sili vsakdo izvršiti posel krvnika. — Albert Johnson, ki je predsednik odbora za vseljen-ce, je izdal na vse vseljence poziv, da se ne udeleže niti ene demonstracije v prilog Sacca in Vanzettija, ker ne bodo v tem slučaju postali ameriški državljani in bodo zato izgnani. — Albert Johnson je tudi izjavil, da demonstracije v drugih državah v korist Sacca in Vanzettija nimajo prav nobenega vpliva na ameriško javnost. — Med tem se blazno neumni in zločinski atentati nadaljujejo. Število žrtev raste in obenem z njimi tudi pada upanje na pomilostitev obeh obsojencev. Prvi atentati so se že pričeli tudi j Londonu. — Ameriški uradi prejemajo vsak hip grozilna pisma, da bodo vsa velika zvezna poslopja pognana v zrak, če ne bosta pomiloščena ftacco in Vanzetti} Ameriške oblasti so nato samo okrepile straže. Poslopje, kjer se ima izvršiti justifikacija, je zastraženo od silne policijske straže. Pripravljeno pa je tudi vojaštvo. 'Napetost je na višku in ni izključeno, da bo usmrtitev obeh anarhistov povzročila v Ameriki še krvave
dogodke.	,	__ ...
—	Krama? o razmerju do Nemcev. V Mladi Boleslavi je imel vodja narodnih demokratov, dr. Kramar velik političen govor, v katerem je govoril tudi o odnošajih Čehov do Nemcev. Med drugim je dejal: »Priznavam odkrito, da ni sodelovanje Nemcev v vladi zahtevalo tako velikih žrtev ko sodelovanje socialistov. Kar smo morali Nemcem popustiti, nas boli,, ker so to koncesije, ki smo jih morali storiti, ker ni bilo češke vladne večine. Ne sme se pa pozabiti, da pomeni vstop Nemcev v vlado in zlasti njih glasovanje za brambni zakon velik plus za državo, ker je bila s tem zelo okrepljena naša pozicija v tujini. To dejstvo ne more ostati brez učinka tudi za našo notranjo politiko. Ravno s tem, ker so se postavili Nemci na naše državno stališče, so nam neverjetno otežkočili naše stališče. Toda naj se zgodi karkoli, nikdar ne bomo odstopili od tega, da je Češkoslovaška naša država in da mora biti nacionalna država. Dolžan sem, da razjasnim naše odnošaje z Nemci z vso od-
kritosrčnostjo. Mi kratkomalo ne bomo do-l-ustili, da bi iz naše države nastala kaka Švica. Nočemo pa tudi, da bi bila kaka Avstrija, kjer so bili zakoni drugačni, ko državna praksa. Ne moremo nič drugega delati, ko skrbeti, da vzdržimo sodelovanje Nemcev v vladi. Nikogar nočemo raznaro-diti, ker bi lo nasprotovalo duhu našega naroda in naši tradiciji.«
—	Trocki in Zinovjev izključena iz izvršilnega odbora komunistične stranke. Kakor poroča korespondent 1NS iz zanesljivega vira, sta bila Trocki in Zinovjev z ogromno večino glasov izključena iz izvrševalnega odbora komunistične stranke. S to izključitvijo sta po vsej verjetnosti Trocki in Zinovjev odigrala svojo politično kariero v komunistični stranki. Njunina opozicionalna skupina je sedaj popoloma razbita in vsi vplivnejši voditelji opozicije so bili iz izvršilnega odbora izključeni, dva celo iz stranke. Z izključitvijo Trockega in Zinovjeva je bila zaključena osemdnevna ljuta borba v plenumu osrednjega odbora komunistične stranke. Besedilo resolucije, s katero je bil Trocki izključen, še ni hilo objavljeno, pričakuje se pa, da se to zgodi v najkrajšem času. Stalinova večina se čuti tako sigurno, da z odporom Trockega niti ne računa. Kljub temu vlada precej napeto razpoloženje. Vendar pa so na splošno komunisti z odločnim stališčem osrednjega odbora zadovoljni.
= Novo pomorsko oboroževanje Severne Amerike. Neuspeh ženevske pomorske konference že kaže svoje posledice. Mornariški minister VVillbour je bil sprejet od Coolid-ge-a v daljši avdienci. Predsedniku je poročal o neuspehu ženevske razorožitvene konference in mu v zvezi s tem predložil načrte za novo oboroževanje ameriške mornarice. Kakor se poroča, je predsednik Coo-lidge pristal na vse predloge mornariškega ministra o pomnožitvi križark, podmornic in hidroplanov. V prihodnjih dneh bo p o-dal mornariški minister \bodoči pomorsk1 gradbeni program Zjedinjenih držav.
r= Ralcbvin veruje v trajnost angleško-ameriškega prijateljstva. Pri svečani blagoslovitvi novega »Mosta miru«, ki veže Kanado z Združenimi državami, je imel daljši govor tudi angleški ministrski predsednik Bald\vin, ki je med drugim dejal: Vsi mostovi so znaki prijateljstva. Ta most pa nima samo običajnega pomena, temveč stoj tudi kot simbol, da je vladal že več ko _sto let mir med Kanado in Združenimi državami. Nastajali so novi problemi in bodo znova nastali, in tudi nazori, kako te probleme rešiti, se bodo izpreminjali. Zlasti v zadnjem času se je pojavila precejšnja različnost v teh nazorih. Toda mi vemo, da nikdar ne more biti ta razlika v nazorih tako velika, da bi se izpremenilo in nehalo prijateljstvo, ki veže ameriški in britanski narod.«
:= Primo de Rivera bo sklical »parlament«. Španski diktator se mudi sedaj v samostanu Gscorial, kjer izdeluje zakonski načrt za sklicanje narodne skupščine. Zakonski načrt bo predložil Primo de Rivera sredi septembra kralju v podpis, nakar bo ukaz objavljen in novi parlament sklican.
V	resnici pa Primov de Riverin parlament sploh ne bo noben parlament, ker ne bo izvoljen, temveč bo njegove člane izbral kralj na Riverin predlog iz članov raznih gospodarskih institucij. Novi parlament naj bo samo figovo pero, s katerim hoče prikriti Primo de Rivera svojo diktaturo. Zato pa i.® načrt španskega diktatorja silno razljut” vso politično janost Španije in konservativci, najbolj zvesti monarhisti Španije, so kralju zagrozili, da vstopijo korporativno v republikansko stranko, če podpiše ukaz o novem »parlamentu«. — žalibože pa se ogromna večina španskega naroda za politiko sploh ne briga in zato tudi Riverin parlament ne bo v širokih masah naletel na odpor.
Po obvestilu generalnega reparacijskega agenta Parker-a je plačala Nemčija v tretjem letu izvajanja Da\vesovega načrta 1200 milijonov zlatih mark, od katere vsote je dobila Francija 505 milijonov.
MESTNI ODBOR N RS V LJUBLJANI NE POSTAVI SAMOSTOJNE KANDIDATNE LISTE.
Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani je po v smislu strankinih statutov predpisani konzultaciji v svojih pododborih sklenil, da z ozirom na sedanjo politično konstelacijo za skupščinske volitve ne posta-
vi	lastne kandidature v Ljubljani. To zlasti še z ozirom na za dan 2. oktobra razpisane občinske volitve v Ljubljani, ki zahtevajo resne in temeljite priprave in za katere apelira Mestni odbor na vse svoje članstvo, da jim posveti vso svojo pozornost.
Ljuba D. Jurkovič:
SLOVENSKI MARKSISTI V OBRAMBO KAPITALISTIČNE REAKCIJE
Ko so se te tri nacije'znašle v eni državi, ki je po svojem bistvu agrarna, so se takoj v začetku pokazale težave in nasprotja raznih vrst in iz raznih virov, moralnih in materialnih in če se le površno prouče ti razlogi, bomo videli takoj, da so glavni razlogi v faktorjih ekonomskega značaja, ki so nastali še za časa suženjstva, ali, da rečem jasneje, to so mutatis mutandis zadnji krči stare Avstrije, odnosno njenega kapita-• lizma.
V	kolikor je psiholoških razlogov, ti nikoli niso tako močni, da se ne bi dali z lahkoto odpraviti, zlasti pa bo to lahko, ker vemo, da so večinoma umetno izzvani in ustvarjeni. Radi tega se mi s temi razlogi ne bomo toliko bavili, temveč bomo posvetili več pažnje ekonomskim problemom, seveda le v glavnih potezah.
Potrebno je, da pregledamo stanje pri po samoznih narodih v najbolj splošnih pote-
SrIti so večinoma poljedelski narod. V Srbiji ni razvite industrije, kakor pri Srbih
sploh ni organiziran in razvit niti kapital in radi tega ne more biti resnega govora o srbskem kapitalizmu, tako, da bi se moglo reči, da ima v srbskem narodnem življenju kako specialno važnejšo in odločilnejšo vlogo. Smešno je tedaj govoriti o njegovem prenasičenju ali imperialistični srbski ekspanziji !
Mnogi so pri Srbih govorili o bankokra-ciji, kapitalističnem pojavu, ki se more v resnici opaziti (ta pojav je dobro predočil dr. Jovan SkerliČ), kar pa še daleč ne pomeni, da bi srbski narod vzdrževal nekak neznosen kapitalistični režim, od katerega zelo trpi, niti se ne more reči, da bi najširše mase srbskega naroda robovale organiziranemu srbskemu kapitalizmu. Po mojem globokem prepričanju je pri nas ta banko-kracija, v kolikor je sploh je, tako slaba, da bi se mogla uničiti in paralizirati z enim samim ministrskim dekretom.
Ce imamo to pred očmi, potem se moremo lahko prepričati, da pravzaprav srbske bur-lioazije v pravem smislu besede ni in da je samo navadna demagogija, če se o njej govori.
V	kolikor je srbski narod prisiljen, da kupuje industrijske produkte svetovnih kapita-
lističnih podjetij, ali v kolikor je odvisen, da se nahaja sredi velike medsebojne konkurenčne borbe kapitalistov sveta, potem robuje samo v toliko, torej indirektno, tujemu kapitalizmu, toda proti temu zlu se Srbi bore s svojo elementarno silo in z državno organizacijo in to enako poprej v Srbiji (zadostuje, da se spomnimo znamenite carinske vojne Avstrije proti Srbiji!), kakor tudi sedaj v ujedinjeni kraljevini. V ostalem se družabno življenje Srbov razvija enako, kakor življenje vseh ostalih kulturnih narodov; Srbi pokazujejo izredne rezultate aktivnosti na vseh poljih kulturnega delovanja in to v gotovi obstoječi formi družabnega reda, kateri pravzaprav ne vem, kako ime bi ji dal.	_
Hrvati in Slovenci se nahajajo v lem ^ gledu skoro v isti situaciji, kak°r or2a-vatska in Slovenija sta kapi tal is ^ grbije, nizirani, mnogo bolj in moJnl hrvatski jn treba pa je takoj naglasiti,	j }lr_
slovenski kapitalizem.^osiU. samo lepo^
intelnVionalnT židovski kapitalizem, ki je vedno bil in je največj. sovražnik Hrvatov in Slovencev, ker je smatral hrvatski m slovenski narod samo za objekt ropanja.
Proti temu (internacionalnemu židovak^. mu kapitalizmu so se Hrvatje in s,?e p0_ borili od svojega začetka, zlasti p*^ na stala ta borba ostra in odkrita * le.,u . rodnega preporoda v Piejš,^;eia buditi’nase je pri njih P™pr«v ,ežki in neena]d cionalna zavest teria v i; Hrvati in Slovenci borbi je ?.magal moen^rsko neodvisnost ^ v tej boi bi z ®gpefi niso mogli in če pobližje proučimo aktuelno situacijo v večini industrijskih in denarnih podjetij, pa naj ta ge tako markirajo nekak nacionalni karakter, vidimo, da ta borba še ni končana, da se nahaja sedaj v kritični fazi, mogoče v odločilni fazi, toda težko je reči, če je ta situacija sedaj v prilog Hrvatov in Slovencev in je zlasti težka za Slovence, ki so v zadnjem času, vsled popolne disorientacije političnih strank v tej stvari izgubili dva močna denarna zavoda z vsemi njihovimi industrijami, ki so ponovno skoro povsem prešle v roke tujega kapitala, kakor je bilo to
I	tudi pojirej. To so grehi naših političnih strank, toda težko je premagati sovražnika ’ brez pušk, ko strelja on nate s puškami in | s kanoni in radi tega je greh naših politič-! nih strank manjši...
Dnevne -vesti.
seno in umrl v plamenih počasne smrti. Ko i so gasilci ogenj pogasili, so zagledali njego- j j vo truplo, od katerega pa je zgorela popolnoma samo lepa roka do polovice in leva |
-'JUTRO« IN GOSPODARSKA ZBORNICA.
Iz neobhodne potrebe, ker naša skupščina vsled svoje strankarske razjedenosti ni pokazala nobenega smisla za pereča gospodarska vprašanja, je nastala zahteva po gosposki zbornici. Vsi gospodarski krogi biez izjeme so sprejeli to zahtevo kot svojo, kei so jo vsled svoje gospodarske krize moiah | sprejeti.	.
Zato je govoril dr. Korošec le iz srca vseh gospodarskih krogov, ko se je zavzel za ustanovitev gospodarske zbornice in ko je označil to zahtevo za tako važno, da se izplača radi nje tudi izpremeniti ustavo.
Pa pri nas je že tako, da obstoji »naprednost« v tem, da se vsaka misel omalovažuje, če jo je izrekel   klerikalec. Dosledno temu abderitskemu načelu je seveda tudi »Jutro« nastopilo proti dr. Koroščevi zahtevi in jo skuša osmešiti.
Pri tem pa je značilno, kako je »Jutro« nastopilo. Piše namreč, da naj bo takozvana '"Susposka zbornica« samo smetišče za razne Politične hemoroidarje, kakor srn« jih bili **jeni na Dunaju, ki so vselej s »prepričanjem« zastopali	mišljenje	vsakratne	vlade.
Torej gospodarski krogi,	ki se	bore	za go-
spodarsko zbornico, so po »Jutru« politični liemcroidarji!	.
Radovedni smo, kdo od trgovcev, obrtnikov in industrialcev prenese tako esdeesar-sko sramotenje, ker je za gospodarsko zbornico.	.	.
kadovedni pa	smo tudi,	če so	tudi	ti »he-
'feroidarji« posledica Žerjavovega apela za costojen voliven boj!
— Povratek ministra za šume in rudnike v Beograd. Minister za šume in rudnike dr, Kumanudi, ki se je mudil predvčerajšnjim na Bledu, kjer je bil sprejet od kralja v avdijenci, se je vrnil v Beograd.	.
— Nove novčauice. Te dni bodo v Parizu
■ zadnie naše novčanice po 5, 10 m Din, ki se tiskajo v inozemstvu.
— Pošiljanje dinarskih novčanic v inozemstvo. Odslej se smejo v vrednostnih pisnnh v inozemstvo pošiljati dinarski bankovci ali pa bankovci tujih držav v skupni vrednosti do največ 3000 (tri tisoč) dinarjev. Zavarovalnina ostane ista kokor doslej, t. J. 5 dinarjev za vsakih 300 frankov (3600 dinarjev). Označena vrednost se tudi še nadalje preračunava po razmerju med frankom in dinarjem (1 frank 12 dinarjev).
— Reorganizacija finančnega ministrstva.
V finančnem ministrstvu je izdelana uredba o reorganizacji finančnega ministrstva. Minister je uredbo pregledal in odobril. Nared-ba se predloži v kratkem ministrskemu svetu.
— Za regulacijo Save je nakazalo mnitr-stvo javnih del gradbeni direkciji v Ljubljani kredit 250.000 Din. Kredit se uporabi za popravo regulačnih in drugih naprav ob Savi, ki jih je poškodovala lanska poplava.
— Oddajna radiopotaja pri Domžalah. Pri Domžalah o pričeli kopati temelj za radio-postajo. Aparate in stroje za postajo je dobila ljubljanska pošžtna direkcija na račun reparacij iz Nemčije.
_ Otvoritev telefonskega prometa z Badgasteinom in Hofgasteinom. Danes se otvori telefonski promet Ljubljane, Maribora in Zagreba z Badgasteinom in Hofgasteinom. Pristojbina za naveden pogovor od treh minut je v prometu Ljubljane z Badgasteinom in Hofgasteinom določen na Din 38.50, v prometu Maribora z obema mestoma pa Din 33. Pristojbina za pozivnice bo iznašala % pristojbine za navaden pogovor.
— Dijaki smejo biti člani »Aerokluba«.
Cilj »Aerokluba« je propaganda za našo vojno in civilno aviacijo in izobrazba strokovnega osebja. Klub ima svoje, organizacije v vsej državi. Z ozirom na njegov patriotični cilj je odredilo prosvetno ministrstvo, da smejo vršiti profesorji in učitelji po šolah za »Aeroklub« propagando in da smejo pristopati dijaki in učenci klubu kot člani.
— Ureditev beograjskega pristanišča. Prometno ministrstvo je proučilo m odobrilo defenitivni (načrt o ureditvi |beograjskega pristanišča ob Savi. Dela se pnelo tekom prihodnjega meseca. Za izvedbo načrta je predviden kredit 35 milijonov dinarjev.
— Za zgradbo železničarskeh stanovanj v Zagrebu je odobrilo prometno ministrstvo kredit 10,558.500 Din. S kreditom se zgradi 32 hiš s 138 stanovanji. Licitacija za oddajo del je razpisana za dne 16. t. m.
— Italijanska reklama za naša kopališča. Neki gospod iz Nemčije se je obrnil na neko potovalno pisarno na Sušaku z vprašanjem, če ustrezajo vesti, da vlada v jugoslovanskih kopališčih glad, resnici. Da takih bedastih vesti, ki jih širijo Italijani, ni treba demantirati, se razume samoposebi. — Pred par dnevi je najela gospodična Stefica Benuš iz Osijeka v nekem hotelu v Baški pismeno dve sobi. Drugi dan pa je sporočila, da ne more priti v Baško, češ da grasira tam vročica. Seveda je bila tudi gdčna Benuševa mi-stificirana.
— Otvoritev Sokolskega doma v Grosupljem. Dne 14. avgusta t. 1. se otvori nov dom mladega sokolskega društva v Grosupljem, zajedno z nastopom Ln veliko vrtno veselico pri br. I. Rusu. Pohitite ta dan vsi na Grosuplje. — Sokolsko društvo Grosuplje.
— 75-letnica osiješke Trgovske zbornice. Meseca maja 1928 slavi Trgovska zbornica v Osijeku 75-letnico svojega obstoja. V to svr-ho se vrše že sedaj priprave.
— Trasiranje proge Bitolj—Prilep. Prometno ministrstvo je poslalo posebno inže-njersko sekcijo na teren, da izvrši trasiranje železniške proge Bitolj—Prilep. Proga bo aolga 44 km.
— Brivski kongres v Sarajevu. Predvčerajšnjim dopoldne se je pričel v Sarajevu brivski kongres. Kongresu, ki pretresa stro-
kovna in stanovska vprašanja, predseduje j noS®-
brivec Voja Miloševič.
.	_ Samomor iz strahu pred aretacijo. Te
I dni je izpil prodajalec kruha J. Divoševič
Iz politične službe, v pokojem armvsKi \ v OsijekU v samomorilnem namenu veojo uradnik Josip Golar je reaktiviran in pride- j j-0[,jgjno raztopljenega galun ljen poljedelskemu ministrstvu. Vpokojeni ekonom Dečjega doma v Ljubljani Fran Slana je imenovan za arhivskega uradnika pri velikem županu ljubljanske oblasti.
— V Clevelandu je umrl Jože Hrastar, star 36 let, doma iz Krenovega, fara Bern cerkev na Dolenjskem. Hrastar je jnvel v Ameriki 20 let ter zapušča tam zeno m dve teti, doma pa mater, dve sestri m ti i
brate.	,	.
— Prijeten dopust. Sovjetski vojuAi rt o-gotci so si izmislili nov načrt za rais in okrepitev militarizacje. Pred par dnevi je razpravljal član revolucionarnega -
Lodvojski v listih o vprašanju, kako bi .-e	^ ^ aua ^
dal izkoristiti poletni dopust sovje sKinu-au j {	tihotapcev.	Nekateri	domnevajo,	da	je
rikov in počitnice	član tolpe Stojal
raztopljenega galuna. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je brezupno. Divoševič je izvršil {poskus samomora iz strahu pred aretacijo, ker je poneveril svojemu delodajalcu 1700 Din.
— Aretacija tihotapcev. Predvčerajšnjim so aretirali orožniki v Zrakovcu pri Karlovcu tihotapca Josipa Andrejeviča. V njegovem kovčku so našli 137 škatelj saharina. Tihotapec je star 23 let ter je rodom iz Pečarovcev pri Murski Soboti v Prekmurju. Odvedli so ga v zapore karlovškega srezkega poglavarstva. Po končani preiskavi ga izroče z zaplenjenim saharinom vred carinski oblasti. | Iz dosedanjih rezultatov preikave je sklepa-’ ti, da pripada Andrejevič dobro organizirani
da bi morali prebiti uradniki in dijaki svoj dopust oziroma počitnice, tudi ce traja mo dva tedna v gozdnih taboriš«ih, m to po čisto vojaškem vzorcu. Sovjetski uradni in sovjetski dijak se morata — tako pravi Lodvojski — tekom dopusta, oziroma počitnic, uriti v orožju, v uporabljanju geogra-fienih kart in kompasa, v signaliziranju itd., skratka, morata se uriti v vseh stvareh, ki so potrebne vojaku. Sovjetski uradnik, delavec in dijak morajo znati pripravljati jedila, morata vedeti, kako in kje naj pie-gazita reko ali jezero ter se morata privaditi vsem okoliščinam, ki jih utegne prinesti .s seboj vojna, tako da v usodnem trenutku ne izgubita glave. Podvojski stremi za tem, da bf se vcepilo veselje do takih stvari ze mladini, ki naj bi smatrala bivuakiranje in •orožne vaje kot nekako igro Zdi^se, da g < Podvojskega ni »stal glas upijoeega v pu ščavi, zakaj, kot poročajo, se je odpravilo na njegovo pobudo veliko število mladih ljudi v taborišča, kjer preganjajo dolg čas z vojaškimi vajami...	„	..	.
— Polet Praga—Tokio. Predvčerajšnjim je ■startal v Pragi češkoslovaški polkovnik Jaroslav Skala, ki poleti iz Prage v Tokio. Polkovnika Skalo, ki uporablja za polet aparat češkoslovaške provenience, spremlja njegov mehanik. Za prvo etapo svojega poleta je določil polkovnik Skala progo Praga — Moskva. Letalec namerava absolvirati 23.000 kilometrov dolgo progo Praga — Tokio v 21 dneh.
— Levine in Drouhin sta se poravnala. Iz
Pariza poročajo: Aviatika Levine in Drouhin sta se končno poravnala. Sklenila sta pogodbo, po kateri vstopi Drouhin za leto dni pri Levinu v službo ter poleti z »Miss Co-lumbijo« iz Evrope v Ameriko. Za to dobi 100.000 frankov nagrade, vrhutega mu pripade 50% čistega dobička, ki bi ga vrgel polet. V slučaju, da Drouhin umre, izplača Levine njegovi vdovi 300.000 frankov, ki jih ie moral v to svrho deponirati. Ta pogodba pa izgubi v slučaju, da poleti pred »Miss Columbijo« kako drugo letalo iz Evrope v Amerik, veljavo.	_r	_ . .
— Samomor japonskega pesnika \ Tokiu se je zastrupil eden od najbolj znanih in najbolj priljubljenih romanopiscev mlajše generacije, Ryunosuke Akusagava. Svojo poslednjo voljo je izrazil v treh testamentih.
V prvem prepoveduje svoji soprogi, da bi se ga skušalo zopet oživiti; v drugem, ki je naslovljen na enega od njegovih pnjateljev-pesnikov, določa, kako naj se vnovčijo njegova dela; tretji testament je naslovljen na njegove prijatelje. V tem testamentu navaja vzroke, ki so ga gnali v prostovoljno smrt.
V testamentu piše, da je mislil ze dve let vedno na smrt ter da je izvršil samomor, dasi nima zato nobenega drugega vzroka, kot da se je naveličal živeti. Akutagova je pisal lahko sentimentalno filozofične novele in romane ter je imel velik krog čitateljev.
— Krvavi boji s kačaki'. Po Surigori nedaleč od Gostivara se klati že več dni 20 glav broječa kačaška tolpa, ki je odvedla pet kmetov. Dvema se je posrečilo pobegniti, nakar sta prijavila zadevo orožnikom. V gore je odšlo več patrulj. Ena od patrulj je zašla v zasedo. Po dve uri in pol trajajočem boju, v katerem je bil en orožnik ubit, dva pa ranjena, so se umaknili kačaki proti albanski meji, kjer sta jim prestregli pot dve drugi orožniški patrulji ter jih obkolili.
— Neutemeljena aretacija zdravnika. Pred par dnevi je bil aretiran v Cepeljači v Banatu popularni mladi zdravnik dr. V. Inč, kor je umrl eden njegovih pacijentov za zasl muljenjem. Pri raztelesenju se je ugotovilo da je zakrivila smrt zdravnikova malomarnost. Vsled tega je zahteval novosadski državni pravdnik Iričevo aretacijo. Iii6 so je pritožil na apelacijsko sodisce, ki je predvčerajšnjim razsodilo, da je aieliranca takoj izpustiti.	.	,.
— Roparski napad ali pretep? 63-letni hlapec Mirko Balog in 52 letni hlapec Josip Ivančič sta te dni popivala, da je bilo veselje. Naslednji dan so našli Ivančiča na nekem travniku prf černomeru z razbito Črepinjo mrtvega. Baloga pa v hlevu njegovega gospodarja močno pretepenega. Balog pripoveduje, da je prilezel, medtem ko sta počivala hlapca na travniku iz koruznega polja eneznan lopov, ki ju je jel biti s kolom, nakar ju je oropal. Stvar pa ni prav verjetna ter domnevajo orožniki, da sta se starini v pijanosti stepli.
— Strašen samomor. Oženjeni slikar Franc Golinar je stanoval v skupnem gospodarstvu pri svojem očetu, malemu posestniku in kovaču Francetu Golinarju v Vrečji vasi. Radi slabega gospodarstva so bili prepiri med
tolpe Stojanovskega, ki sedi trenutno v preiskovalnem zaporu. Andrejevič odgovarja na vsa vprašanja zelo redkobesedno ter trdovratno taji, da bi imel sokrivce in skuša na vse mogoče načine preiskavo zavleči.
— Lov za pobeglim kazncncem po strehah. Josip Jurkovič je pobegnil iz maribor ske kaznilnice, kjer ima odsedeti dveletno ječo. V svoji drznosti je prišel te dni v Split obiskat svoje stariše. Policija je zvedela, da se nahaja v Splitu ter je obkolila ponoči hišo, v kateri se je skrival. Jurkovič je pobegnil na streho, nakar se je pričel razburljiv in nevaren lov. Dezerter je skakal s strehe na streho, neki detektiv pa za njim. Končno je prišel Jurkovič do roba strehe neke hiše, odkoder ni mogel več dalje. Tedaj je poklical detektiv policijske stražnike, ki so prisilili lopova z naperjenimi samokresi, da se je udal.
—■ Eksplozija municijskega skladišča v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo: V munieij-skem skladišču 21. pešpolka v Cotroceni se je pripetila te dni težka eksplozija, ki je povzročila veliko materijelno škodo. Aretiranih je bilo par Madjarov, ki so osumljeni, da so eksplozijo povzročili.
— Tržnica v Šanghaju se je porušila. V Šanghaju se je porušila za časa trgovanja tržnica. Okoli 60 oseb je bilo ubitih, nad 1000 težje ali lažje poškodovanih. Takoj po nesreči je organizirala bolniška uprava evropske kolonije reševalno akcijo, za katero se je priglasilo več sto evropskih prostovoljcev.
— Katastrofalen vihar je besnel te dni na Norveškem. Vihar je odnesel več kmetskih hiš na stotine metrov daleč. Prav tako je odnašal vihar živino s pašnikov.
— 200 otrok se je zastrupilo s sladkorjem.
V Bathu na Angleškem je obolelo okoli 200 otrok pod simptomi zastrupljenja. Preiskava je ugotovila, da so se zastrupili otroci s sladkorjem. Lastnik slaščičarne je bil aretiran.
— Vetrna tromba nad Jassy-jem. Nad Jas-syjem je besnela te dni 40 metrov široka vetrna tromba. Vihar je izruval mnogo dreves ter odnesel več streh; zahteval je tudi eno človeško žrtev.
— Katastrofalna eksplozija plina v Italiji.
V termah v Monticelli-u se je pripetila te dni katastrofalna eksplozija plina. 12 oseb je bilo težko poškodovanih; štiri od njih, med njimi 17 letni mehanik, ki je eksplozijo s svojo neprevidnostjo povzročil, so poškodbam podlegle, stanje treh drugih je brezupno.
— Hotelski požar na Tirolskem podtaknjen? Pred par dnevi smo poročali o hotelskem požaru v Holzgau-u, ki je zahteval tudi človeške žrtve. Kot nujno sumljivega, da je požar podtaknjil so aretirali sedaj lastnika tujskega hotela, Leona Hammerla. Domneva se,da je izvršil Hammerle dejanje v pijanosti. Hotelska kuharica, ki so jo prepeljali težko opečeno v bolnico, je medtem poškodbami podlegla. Identitete turista, ki je postal žrtev požara še vedno ni mogoče ugotoviti.
— Krvava drama v španskem samostanu.
Ameriški listi poročajo iz Madrida, da je udrl neki oče, ko je zvedel, da njegovo hčerko v samostanu trpinčijo, v samostan ter z revolverskimi streli pet redovnic usmrtil, dve pa težko poškodoval.
— Krut farmer. V Kapstadtu je hil te dni aretiran farmer John Meikle ,ker je nekega črnca žigosal z žarečim žigom za živino. Črnec, ki se nahaja vsled poškodb v bolnici, je izpovedal, da ga je dolžil farmer dan na dan, da mu krade denar. Ko je zatrjeval črnec, da je nedolžen, ga je zaprl farmer v hlev, ga zvezal in žigosal z žarečim železom. Drugi dan se je procedura ponovila. Končno se je posrečilo črncu pobegniti, nakar je prijavil stvar policiji. Zdravniška preiskava je črnceve navedbe potrdila.
— Šef in lepa blagajničarka. Pred porotnim sodiščem v Londonu se je vršil le dni zanimiv proces. Šef velike londonske tvrdke je ovadil svojo bivšo blagajničarko, 33 letno Floro Manvood, da mu je poneverila tekom let nad 5000 funtov sterlingov, ki jih je porabila zase. Flora je priznala, da je inkriminirano vsoto potrošila, zagovarjala pa se je, da jo je pooblastil k temu šef, njen ljubimec. Ko ji ni bilo niti 20 let, je vstopila pri gospodu kot nepokvarjeno dekle v službo. Šef je bil ž njo silno ljubezniv. Vodil jo je seboj na izlete, skupaj sta večerjala, obiskovala kino itd. Kmalu ji je jel tožiti, da je v zakonu nesrečen, pripomnil je, da se bo dal razporočiti, nakar bo poiočil njo. Poklanjal ji je dragocene darove. Med drugim ji je podaril prstan, vreden 200 funtov sterlingov ter izjavil, da je to zaročni prstan. Po-
  	-	  r--r	,	novno j> je dejal, da naj vzame iz blagajne
očetom dn sinom na dnevnem redu. Ko sta j denar, kolikor ga potrebuje. Kadar sta bila se oče in sin te dni izven hiše zopet sprla, j skupaj v gostilni, v kinu itd., je plačal vedno je zagrozil sin, da bo hišo svojega očeta i šef. Čez nekoliko časa se jo od svoje soproge zažoaf Svojo grožnjo je takoj izvršil. Zlezel j res ločil, nakar je postala njegova ljubica je na hlev, kjer je bilo vse polno sena, in ter sta živela v skupnem stanovanju. Kma-zažgal seno. Obenem je izvršil Golinar strašen ; Iu nato ga pa je pregovorila njegova sopro-samomor. Ovil si je glavo z vrečo, legel v ga, da jo je vZel zopet k sebi. Dasi je bdo
obtoženki težko, je na njegovo prošnjo na to 1 ristala. S svojega drugega ženitovanjskega potovanja ji je pisal ljubeznivo pismo, v katerem ji prisega, da ji ostane kljub vsemu vedno zvest in res sta ljubezensko razmerje nadaljevala. Pozneje se je s svojo soprogo zopet razstal, nakar je vzel obtoženko zopet k sebi. Ostala je pri, njem 10 let, nakar se je poročila in odšla. V svojem kratkem plaidoyeru je dejal zagovornik med drugim:	Če je obtoženkin šef dopušiai, da
je poravnavala svoje izdatke z denarjem tvrdke, kako jo more danes, ko je z nj i prekinil, dolžiti poneverbe? Obtoženka je zavzemala ves čas svojega službovanja pri tvrdk; mesto žene šefa.« Porotniki so to na-zinmje osvojili ter obtoženko oprostili.
— Bančna palača se je zrušila. V ponde-ljek okoli polnoči se je zrušila v Londonu ogromna palača »Commereial Assieuration Banc-e«, ki je stala tik palače Angleške banke. Pri tem se je zemlja tako stresla, da so mislili v okolici palače, da je potres, grmenje pa se je čulo miljo daleč naokoli. Ponesrečil ni nihče. Vzrok nezgode je najbržp dejstvo, da so podrli sosedno zgradbo ter kopljejo temelj za novo, pri čemur so naj-brže izpodkopali temelj bančnega poslopja.
— Samomor 15-letnega fanta. 15-letni ruski emigrant Boris Vorovskijevič, ki se je šolal doslej v Berlinu, kjer je stanoval pri svojih sorodnikih, je prišel te dni v Novi Sad na obisk k svojim starišein, kjer je izvršil samomor. Deček si je ovil vrv štirikrat okoli vratu ter se obesil na kljuko vrat. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da se je naveličal živeti.
— Pouličen kraval radi slabe krste. Te dni je prišlo v Johannesburgu v južni Afriki do nenavadnega prizora. Jetniški paznik se je pri neki železniški nesreči ubil. Oblast ga je hotela pokopati kot berača, v lesenem zaboju, ki je bil za silo ovit s črno cunjo. Ko je občinstvo na cesti to videlo, je navalilo razjarjeno na pogrebce, jim odvzelo krsto, položilo mrtveca v dostojnejšo krsto ter ga neslo na pokopališče.
Ljubljana.
— »Slovenski Narod« ga je zopet polomil. Včeraj smo morali v tem listu prebavljati dolgo klobaso o delovanju vladnega komisarja na mestnem magistratu ljubljanskem. Slovenskemu Narodu niso všeč, in to je jedro vsega članka, nekatera imenovanja, ki jih je bil izvršil g. vladni komisar. To radi verujemo, zlasti ko ne samo slutimo, ampak vemo, kdo piše te in podobne članke. »Slov. Narode pa očita na dveh primerih, da je g. vladni komisar nastavil dva nameščenca, ki se kasneje baje nista izkazala vrednima imenovanja. Dragi kolega pri »Slov. Narodu«, to se vsakomur lahko pripeti in naj si se pri namestitvi postopa še tako vestno. Dokaz temu je notorično dejstvo, da tudi bivši gerentski svet ni bil brez tega greha. Tudi on je zagrešil imenovanja nameščencev, glede katerih se je izkazalo, da niso čistih rok. Naj se »Slov. Narod« ne boji, da bomo sledili njegovemu zgledu ter s prstom kazali na one grešnike. Ugotavljamo, da noben protiesdeesarski list ni bil tako nedikaten in nedostojen, da bi bil esdeesarske grešnike postavil na pranger. Toda polomija »Slov. Naroda« je v tem, da se je zopet izkazala resničnost starega reka, da ne hodi na soln-ce, kdor imaš maslo na glavi.
1— Hišne preiskave pri komunistih. Te dni je izvršila ljubljanska policija pri raznih znanih ljubljanskih komunistih in v prostorih uredništva komunističnega lista »Enotnost« hišne preiskave, ki pa niso imele dosti uspeha. Zaplenjenih je bilo samo nekoliko propagandnih brošur in letakov.
1— Roparski napad. Ko je prešteval predvčerajšnjim okoli 13.30 časopisni prodajalec Polde Kerc na Kette-Murnovi cesti v bližini stanovanjskih barak svoj dopoldanski zaslužek, je prišel mimo njega okoli 25 let star, še precej čedno oblečen neznanec z nahrbtnikom ter mu iztrgal, ne da bi zinil besedico, dva »kovača«. Ko je Kerc ogoršeno protestiral, ga je lopov oklofutal, mu vzel z vozička, na katerem vozi časopise, čevlje ter jo odkuril urnih krakov proti železniškemu mostu in izginil na Ljubljanskem polju.
KRATKE VESTI.
Pri tekmi največjih prekooceanskih parnikov je zmagal francoski parnik »La France«, ki je prevozil pot iz Amerike v Evropo v najkrajšem času.
Vsled dunajskih dogodkov je policija aretirala 600 oseb in od teh 250 izročila deželnemu sodišču.
V Solunu je bilo zopet aretiranih več grških oficirjev, ker so bili osumljeni, da pripravljajo upor.
Novi komunistični nemiri so izbruhnili na Javi. (Cela vrsta komunističnih voditeljev je bila aretirana. Moskvi deluje potom radia in število radioaparatov med domačini je vedno večje. V malajskem jeziku je bil pred kratkim potom radia objavljen poziv, da naj Malajci pomore vseh 200.000 Holandcev.
VELIKA EKSPLOZIJSKA KATASTROFA V MAGDEBURGU.
Predvčerajšnjim se je pripetila pri Magdeburgu na prostoru, kjer so bile preje utrdbe, strašna eksplozija. Matenijalno skladišče nemško-italijanske družbe za umetni ogenj, ki se je nahajalo v poslopjih forta, je zletelo v zrak. Med silnim grmenjem so leteli po zraku po več ko stot težki kosi cementa ter padali v daljavi trideset do štirideset metrov na zemljo. Približno poldrugi meter debeli strop forta je popolnoma porušen.
Od osobja, ki je bilo v trenutku eksplozije v prostorih družbe, so izvlekli doslej izpod ruševin sedem delavk, pet italijanskih in dve nemški. Razven teh je bilo, v kolikor je do-sedaj ugotovljeno, še osem oseb težko ranjenih. Domneva pa se, da leži pod ruševi-
nami še ena delavka mr,Iva. Večina ponesrečencev ima težke rane v mesu, kontuzije in opekline.
Medtem, ko so reševali ognjegasci ponesrečence, je prišlo do ponovne eksplozije. V okolišu 300—500 metrov so vse hiše, ki stoje onkraj jarka, močno poškodovane. Zračni pritisk jim ja odnesel večinoma strehe. Na vseh poslopjih je bilo poškodovanih še sedem delavcev zunaj forta. tSpričo dejstva, da groze še nove eksplozije, je policija ves prostor daleč naokrog cernirala. Eden od ponesrečencev je težkim poškodbam že podlegel.
Šport.
Državna plavalno prvenstvo na Sušaku.
V	soboto in nedeljo so se vršile na Sušaku plavalne tekme za državno prvenstvo. Tekme se je udeležilo 11 klubov, ki je postavilo nad 200 plavačev na start. Številne konkurence so omogočile izvrstne rezultate, med temi 9 novih jugoslovenskih rekordov. Naravnost senzacijo so vzbudili uspehi mladega juniorja Ante Senjanoviča od splitskega Jadrana, ki je v izbornem stilu sam postavil štiri državne rekorde. Izmed ljubljanskih tekmovalcev so se placirale članice ASK Primorja: Prekuhova in Treotova. — Rezultati so naslednji:
J u n i o r j i : 50 m poljubno: Ante Senja-novič 28.2 sek. — 100 m prsno: Zakarija (Jug Dubrovnik) 1 : 27. — 100 m hrbtno: Matkovič (Viktorija Sušak) 1 : 27.30.
J u n i o r k e : 50 ni poljubno: Godina (Jadran Split) 39 sek. — 100 m prsno 1. — Pre-kuh (Primorje) 1 : 47.2, 3. Treo M. (Prim.).
—	100 m hrbtno: 1. Marič (Jug, Dubrovnik) 1.45 (nov jugoslov. rek.).
Seniorji: 100 m poljubno:	1. Ante
Senjanovič 1 : 06.2 — 400 m poljubno: 1. Senjanovič 5 : 26 (nov jugoslov. rek.), — 1500 m: 1. Senjanovič 22 : 49.8 (nov jugo-slov. rek.). — 200 m prsno: 1. Pavešič (Viktorija) 3.10, — 100 m hrbtno: 1. Markovič (Jadran) 1 : 22.7. — Štafeta 4X 200m: 1. Jadran 10 : 55, 2. Viktorija (Sušak).
S e n i o r k e : 100 m poljubno: 1. Stanka Katavič (Jug, Dubr.) 1 : 27.2 (nov jugoslov. rek.). — 400ni poljubno: 1. Olga Rojc (Jadran) 7 : 15.4. — Štafeta 4 X100 m: 1. Jadran I. 6 : 40.2, — 200 ni prsno: 1. Pre-kuh (Prim.) 3 : 45, — 100 m hrblno: 1. Katavič (Jug) 1 : 48.
Waterpolo - tekme:	Jug (Dubrovnik :
Bob (Beograd 5:0; Brdnjanin (Beograd)
: Ilirija (Ljubljana) 10 : 1. Moštvo Ilirije je bilo utrujeno vsled dolge vožnje. — Jadran (Split) : Gradjarski (Karlovec) K) ; o. — Semifinale: Gradjanski (Dubrovnik) : Brdja-nine 4 : 2, Jug (Dubrovnik) : Gradjarnski (Dubrovnik) 7 : 0.
V pondeljek dopoldne prekinjena \vater-polo-tekma med Jugom in Jadranom je končala 1 : 0 za Jug, ki si je priboril' prvenstvo Jugoslavije v water-polu. Placemeni je sledeči:	1. Jug (Dubrovnik), 2. Jadran (Split), 3. Gradjanski (Dubrovnik), 4. Brdja-nin (Beograd).
V skokih je bil dosežen sledeči rezultat: Skoki juniorjev z desek 3 m: 1. Longika (Ilirija) 69 točk. — Skoki juniork z deske
j	3	ni: 1.	Bakarčič	(Viktorija) 22	točk. —
! Skoki seniork z deske 3 m: 1. Novak (Jad-[	ran) 40.4	točk, 2. Dolenc (Ilirija)	25.7 točk.
j	—	Skoki	seniork s	stolpa 10 m:	1. Novak
j (Jadran) 18 1. — Skoki seniorjev z deske !	3	m:	1.	Kordelie	(Ilirija) 147.25	točk, 2.
Grilc (Viktorija) 129.80, 3. Antosievviez (Ilirija) 1C8.42, 4. Jumez (Primorje) 96.35 točk.
—	Skoki seniorjev s stolpa 10 m: 1. Grilc (Viktorija) 99.61 točk, 2. Kordelič /(Ilirija) 90 točk.
Končni placement za državno plavalno prvenstvo je sledeč: 1. Jadran (Split) 234 točk, 2. Jug (Dubrovnik) 125, 3. Viktorija (Sušak) 116, 4. Ilirija (Ljubljana) 29, 5. Primorje (Ljubljana) 25, 6. Sonibor 23, 7. Brdja-nin (Beograd) 15, 8. Gradjanski (Durovnik) 15, 9. Triton (Split) 12.5, 10. Bob (Beograd) 6, 11. Gradjanski (Karlovac) 5, 12. Fi.rule (Split) 4.5 in 13. Karlovačko sp. udruženje
2	točki.
Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.) Les:
j Zaključena sta bila 2 vagona in to 1 vagon brodarskega poda 30 mm, o I 10 do 16 cm, 4 m dolž., z zarezo in peivsom, 1., II-, ua en) strani skobljano, foo vagon nakl. post. po 700 in 1 vagon tramov, merkant., 4-5—5 m 5-6—5 m, fco vag. nakl. post. po 260. t- Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo.
Borze
Devize in valute.
Ljubljana, 10. avg. Amsterdam 22.79 — 22.85 (22.82), Berlin 0 — 13.53, Curih 1093.5 -(1096.5 (1095), London 274.8—276.6 (276.2), Newyork 56.69 — 56.89 (56.79), Praga 168.2
— 169 (168.6), Trst 309 — 309.5.
Zagreb, 10. avg. Amsterdam 22.79 — 22.85, Dunaj 7.9905—8.0205, Berlin 13.517—13.547, Budimpešta 9.92—9.95, Italija 308.40—8,10.49, London 275.8—276.6, 'Newyork 56.68—56.88, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5.
Curih, 10. avg. Beograd 9.13, Berlin 123.21, Ne\vycrk 518.80, London 25.217, Pariz 20.335, Milan 28.25, Praga 15.39, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.22, Dunaj 73.05.
Efekti.
Ljubljana, 10. avg. Vojna škoda 0 — 349, Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142
— 0, Merkantilna 0 — 90, Praštedioraa 850
— 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135
— 0, Stavbna 56 — '0, šešir 104 — 0.
KAKO SE OBNAŠAJO V KINU ŽIVALI.
Neki Anglež je napravil nedavna več zanimivih poizkusov, da bi ugotovil, kako učinkujejo filmske predstave na živali.
Pričel je s psi. Pripeljal je v kino bern-hardince, večje pse, jazbečarje itd. V M1, so nastopali psi, mačke in druge živali. ua®| so živali skakale, plezale itd. se niti eden o psov, ki jih je pripeljal Anglež k predstav ni niti zmenil zalo. -Psi so motrili slike P°" polnoma apatično, ali pa niii lega ne. Samo eden od jazbečarjev je skočil, ko je videl na platnu mačko, proti platnu, vendar pa j® takoj spoznal, da mačka v resnici ne eksistira ter se je vrnil.
Vse drugače pa so se obnašale mačke. Ko se je prikazal na platnu velik pes, so ^ mačke skrivile hrbte ter jele proti psu jezno puhati.
Iz tega bi se dalo sklepati, da je pri mačku le vid dobro razvit, vonj pa ne, dočim sta pri psu obratno glavna čuta vonj in sluh.
Zanimivo je bilo opazovati perutino. Gosi in race so zagnale glasen vrišč, ko so zagledale na platnu sebi enake živali. Petelin se je hotel takoj skustiti z navideznim tekmecem v boj, velik sokol pa se je zaletel v platno. Tudi sove so se dale premotiti, manjše ptice ,med temi tudi vrabci pa ne.
lija Erenburg:	7
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
Da, Jeanne, hoče, da bi Andrej bil njen mož! A papa? Papa je vendar ves drugačen
—	ta dva ne bosta imela prostora drug poleg drugega. Papa, stari dopri papa z »Journal des Dobats — kam naj ga dene? In Jeanne, ki je bila še eno minuto pred tem tako blažena, da se ji je vrtelo v glavi in vse okrog nje — vile, kopalnice, igrajoči se Tatarčki — in se mešalo v drhtečo, sve-tlo-sinjo mreno, Jeanne se je zdaj skoraj opotekla od bolečine. Kaj pa papa? Kaj pa Loirette — domače njeno mestece, kjer pijejo na vroče kostanje mlado, motno vino, kjer se igrajo tric-irac in kjer ljubijo, če le knjižice v žoltih platničkah ne lažejo, veselo in priprosto: poljubil — to se pravi mož in konec. Andrej? Dasi Jeanue-i ni bilo do smeha, se je ona nasmehnila, ko si je predstavila Andreja, kako igra tric-irac s Clialeau-jem, luaretskim notarjem. Kakšna neumnost! »Rdeči«, »zeleni*:, ?,beli<. Ne, z njim ona ne bo imela miru! Pa Jeanne miru tudi ne mara! Kako s papanom?... Brez njega pa ni mogoče.
Tako je premišljeval Jeanne. Slala je že pred najpohabljenejšimi nimfami, ki so se ko kamenita trupla zavalile na pročelje raz-
košne vile »Ibragija« karaima19 Saruma, , kjer so zdaj stanovali Ney-evi. Ona je že po- ' ložila roko na glavo Meduze, ki je bila vzor globoke umetnosti in obenem hišni zvonec. Takrat se je pa spet zaslišal suh, jasen strel. »Razvjedka ! Jeanne se je spomnila, s kakšno vročo žalostjo se je poslovil Andrej. Kaj vse drugo! Samo —da bi on živel! Jaz sem mu povedala resnico. Zdaj vem za gotovo brez njega ne morem. Kaj pa papa? -r■ pa-pana pa v svojem srcu ni začutila! Zaman je poskušala, da bi ga postavila nazaj: ni mogla.
Samo, da bi ga ne ubili! Vse drugo nima pomena, vsega drugega sploh ni.
Taka je torej ljubav! In v tej visoki, neznosni misli je Jeanne pozvonila. Glava Meduze se je zamajala. Če bi mogla izraziti ves vihar v srcu Jeanne-e, bi gotovo ne zapel običajni glas zvončka pri glavnih vratih', ampak bi strašno udarilo v plat zvona.
O stenicah in o uavdahnenju.
Nesporno je v vesoljnem panoptikumu strahov in groze eno prvih mest pripravljeno navadni, dovolj umazani sobi poljubnega drugovrstnega gostilniškega prenočišča v rusijanskih rovtah. Ko stopiš vanjo
10 Karaiti — hebrejska sekta na Krimu. (Op. prev.)
in objame dušo zamotani duh obležanih blazin, pudra »Heliotrop«, karbolne kisline in postnih vlivancev«, ti takoj postane jasno, da se je tukaj zgodilo nekaj nedobrega. Mogoče, da se je na tej le kljuki, ki je v levem kotu, obesil kak golšast kvartopirski slepar, ko je zaslišal korake oblasti in občinskih mož in je še zadnjič v pahljači raztresel svoje za sleparijo pripravljene kvarte? Kaj pa strašni divan, ki je od neštetih pudov človeškega mesa zgubil slehrno barvo in pomolil ven vsa svoja rebra — ali ni mogoče na njem slinasti starec en čas krmil plakajočo deklico z bonboni »Iris«, nato jo pa ščipal kakor s svedrom, da bi v globoki noči vrgel v stranišče razmesarjeno trupelce.
Vse je verjetno. Soba je mnogo videla in je kljub temu še naprej gostoljubno sprejemala nove prebivalce.
N' boljšega zavetišča za človeka, ki je izgubil vse v življenju. Pride tja, odpravi po-strežnika, ki mu pusti na mizi zelen svečnik, okapan s stearinovo kašo, leže na golo-rebri divan, pa ne zaspi, ne, ampak gleda in posluša: na opažih so mastni odtiski mnogoterih glav, nadležno kaplja voda z umivalnika, smaragdna karala, kozarec, kjer se je ne samo enkrat namakalo zobovje — ponos različnih zobarjev, posebno sitne hotelske muhe, tesnoba, nemarnost, pozabljenje. Ob takem času prihaja lahko in pripro
slo smrt, ta stalna prenočevalka s pravicam1 gospodinje, ki mimogrede briše imena P1® nočevalcev s črne deske, z one pri vhodu-1 Te sobe so postale še strašnejše v državljanske vojne. Razni gosti za eno uro si niso izbirali stanovanj, kjer jih je dušila cela leta kopičena udobnost, ne, ampak na-■ ravnost sem so jo udarili, beli, rdeči, vsa-kobarvni. Nahitro se je tukaj naselila raz- i vjedka ali čeka.-"’ Na nočne omarice so po-i stavili pisalne stroje s skoziinskozi preluknjanimi trakovi, zametali so smrdeče hod-I nike s puškami in se spustili v delo. j Čepinje zrcal, ki so svoj čas goltale jez*
I obešenega kvartopirca in solze uboge de'
' klice, so zdaj vsrkavale zadnje poglede lJu'
; di, ki so jokali, valjali se ob nogah, ali Pa moško pred cevjo molčali.
! V sobah so pijančevali »osvažniki«,*1 P1 jančevali tako, da je bila vsa ulica polu žvenketa steklenic, umazanih pesini, krikov
' še ne na vse navajenih meščank, riganj® •
bljujočih in objestnega streljanja.
20 Č. K. organ terorja revolucije. (Op. prev.)
!	21	Osvag	—	osvjedomiteljnoje agentstvo,
organ terorja in špijonaže južnih belih armad. (Op. prev.)
(Dalje prih.)
Najbeljia v materijalu in v konstrukciji so:
Josip Petelinca
Šivalni stroli in kolesa
Gritcner, Adler, in PHdnix.
NajlepSe opremo, pouk v veienju brezplačen-
Nizke cene tudi na obrolna plačila. ^
a •	obvodlblUuPreier-
LlU$}!Ji3av®l novega spomenika.
Carinsko posredniški in Spediciiski bureau
/ » GROM «
LJUBLJANA, Kol©civs>?sHa ulisa 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Telefon 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenske, RafcsH.
Obavlia vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji.
Zastopniki drulbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke
Prodajalk*
dobra mol v mešane® blagu, ieli premeni ti nx» sto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod tifnt »Z a n e«l j i* *<•
Drva - Čebin
Wol!ovt l/II. - Tali!.
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in mala pečka. Naslov p»v® uprava lista.
Na valikol
Nizke cenel
VINOC
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., L|ubi|ana
.%'vv.......«> ‘i-mi*- nudi .
najfineiSi in naiokusijeiii namizni kis iz »inskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. :*•:	Telefon štev. 2389.
Tehniino in higiieniino nalmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr.
GALANTERIJA
D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice,
• vilice (pribor) alpaka, aluminium, ikarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri
JOSIP PITELINC-U, Ljubljana
BUzn Prešernovega spomenika, ob »odi.
Postrežba talna 1 Hzke cene 1 Na veliko!
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plat* 60 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—.
KUPIMO
sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije muSk9-tirjit, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna Ljubljana.
Dipl. pravnik
želi nastopiti primerno
lsužbo. - Cenj. P°nud^ pod Šifro »Pravnike na upravo lista.
3
M
• M
I C
1 s
ž D
J |
i Sm
ca
£
TISKARNA MERKUR
| TRG.* IND. D. D.
Izdajatelj: Aleksander Želeinikar. — Urejuje: Vladimir Svetek.
MtastrUskih in aracMh Btknto. *
~ LASTNA KUJCOOVtZNICA.
_ Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. V«i v Ljubljani.
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23