OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 19, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 55
Domače vesti
Seja Cankarjeve ustanove
V petek 21. marca se vrši seja Cankarjeve ustanove v starem poslopju SND. Pričetek točno ob osmih zvečer. Odborniki, člani in zastopniki društev so vabljeni, da se v obilnem številu udeleže, ker je za rešiti več važnih zadev, med temi tudi to ali se ustanovo razpusti ali njeno delovanje oživi.
Vile rojenice
Dne 8. marca so se vile rojenice zglasile pri Mr. in Mrs. Lester Kolozy v Grafton, O., in jima pustile v spomin zalo hčerko, ki je druga v družini. Dekliško ime matere je bilo Olga Bizaj, ter je hči poznane družine Mr. in Mrs. Michael Bizaj iz 3175 W. 54 St., ki sta s tem dogodkom zopet postala "grandpa" in "grandma."
Rdeči križ išče rojaka
Ameriški rdeči križ je prejel od Jugoslovanskega rdečega križa prošnjo, da bi poizvedel za naslov Alojza Prue, kije okrog 60 let star. Če sam to čita ali pa če kdo ve kje se nahaja, je pro-šen, da sporoči na omenjeni urad na 1227 Prospect Ave. na Mrs. Eleanor S. Zeman ali Mrs, Janet B. Benedict.
Okraj rabi zemljo za podaljšanje Chester Ave.
Okrajni komisarji so odglaso vali, da se potroši $2,000,000 za nakup zemlje, ki se jo potrebuje za podaljšanje Chester Ave. o.<) E. 55 St. do E. 93 St. Sklep je bil napravljen navzlic protestom od strani odbora za veteranska stanovanja, da se bo s tem stanovanjska kriza v Cleve-landu poostrila, ker se bo za izvršitev označenega projekta moralo podreti 350 stanovanjskih hiš.
Dva policista sta izvršila samomor
Včeraj sta dva clevelandska policista izvršila samomor. Zjutraj se je na svojem domu na zapadni strani mesta ustrelil patrolman Orville Dew, star 32 let, član urada za preprečen je prometnih nesreč, 15 ur pozneje pa mu je sledil v smrt patrolman Casimir F. Siat, stanujoč na 1149 E. 77 St., ki je bil lio-tako sele 32 let star. Oba sta menda trpela na živčni utrujenosti.
"Gamtler" aretiran kot osumljenec v umoru
Clevelandska policija je v zvezi z umorom Otona Lombarda, ki je bil v nedeljo zjutraj ustreljen pred svojim domom, aretirala nekega 39-letnega restavra-terja, o katerem je znano, da se ukvarja z "gamblerstvom", in 'Ja je bil pretekli petek napaden od dveh moških, ki sta ga oropala $1,300. Policija sodi, da je Osumljeni moški Lombarda Ustrelil, ker je v njem spoznal enega izmed roparske dvojice.
Detektivski poročnik David Kerr pravi, da je policiji znano, da BO bili v zadnjem času na Samblerske lokale vprizorjeni roparski napadi, o katerih poli-ni bilo nikdar poročano.
Avstrijci napadajo koroške Slovence
Napadli so Slovence, ko so z demonstracijami zahtevali priključitev Koroške k Jugoslaviji
stavkajo, ker so črnce
sprejeli v šolo
ANGELES, 18. marca— v ^00 učencev neke Srednje sole je napovedalo stavko in šifer v znak protesta proti sprejemu šestih črncev v šolo.
Učenci so piketirali glavno poslopje šole v južnem delu Los Angelesa in nosili napise; "Nočemo črncev,"
CIVILNA VOJNA SE BLISKOVITO ŠIRI PO CELEM PARAGVAJU
ASUNCION, Paragvaj, 18. marca—Paragvajska vlada je danes izjavila, da se cela dežela nahaja v stanju vojne. S to objavo je dano vojaški sili predsednika Higinio Mo-riniga pooblastio, da uzakoni katerekoli zakone in vrši nabor vojaštva, ter razpolaga z imovino in denarjem.
Gornje obvestilo je uradno*'
priznanje, da se dežela nahaja v civilni vojni. Po paragvajskih zakonih Morinigov režim ima iste pravice, da podvzema mere proti upornikom, kot če bi se Paragvaj nahajal v vojni proti neki tuji sili. Zato v vladnem obvestilu ni omenjeno, da se dežela nahaja v "stanju civilne vojne", temveč v "stanju vojne". Vojna pa se vodi proti upornikom, ki imajo oblast v severnem Paragvaju.
(Neko poročilo iz paragvajske ambasade v Buenos Aires pravi, da po zakonu, ki velja v Paragvaju, uporniki niso proglašeni za "sovražnike države",
temveč za "sovražnike reda.")
V teku zadnjih treh mesecev so bile mnoge ustavne pravice na podlagi ukaza o obsednem stanju ukinjene. Stanje vojne bo pa dalo vladi in vladnim vojaškim silam še večjo oblast.
Vrši se čistka v armadi
Polkovnik Frederico Smith, ki se je nahajal v pokoju, je prevzel poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami vlade. V istem ukazu, ki ga je imenoval za vrhovnega poveljnika je poveda-iK), da bo vsaki častnik, ki bo sodeloval v revolt], črtan iz ar-madne liste.
Objava o vojnem stanju je prišla, ko so vladni krogi izjavili, da se je baje neko število upornikov podalo vladnim četam v borbah okrog Asunciona,
prestolnice Paragvaja in Con-ceptiona, glavne postojanke upornikov.
Iz nekih vladnih virov pravijo, da se mnogi uporniški odredi nahajajo brez vodstva, dočim nekateri držijo svoje častnike ujete in pod obtožbama, da se ujete in pod obtožbami, da se ologiji revolte.
Uporniki baje dosegli značilne uspehe
Brazilijska poročila pravijo,
da so uporniki v borbah dosegli značilne uspehe. Iz obmejnega brazilijskega mesta Ponta Pora javljajo, da uporniki kontrolirajo celo obmejno področje med Brazilijo in Paragvajem ter, da so zajeli mesta Bela Vista, Pedro Juan Caballerro in Capitan Bado.
Poročila, ki jih je prejelo bra-zilijsko vojno ministrstvo pravijo, da se mnogi begunci, ki so pred 12 dnevi, ko se je pričela revolucija, ušli v Brazilijo,
vračajo na povabilo upornikov na svoje domove. Baje so ob priliki svoje vrnitve begunci vzkliknili; "Živela revolucija!"
Konzervativni časopis Don Brasil iz Rio de Janeira pravi,
da paragvajska vlada ni več v stanju, da prikrije obseg revolucionarnega gibanja, ki je postalo prava nacionalna vstaja
proti' administrativni abnormal- Odobrenih je $350 m.ilijonov nosti v Paragvaju. '	zunanjo pomoč
Iz uporniških krogov poročajo, da je v Conceptionu bila ustanovljena vladna "junta"
(zveza), v kateri so zastopani člani opozicijske stranke Febre-rista in komunisti.
DUNAJ, 17. marca. — Do fizičnih spopadov je prišlo v južni Koroški, ko so člani Slovenske osvobodilne fronte priredili demonstracije in zahtevali priključitev Koroške k Jugoslaviji-
Poročilo, pravi, da je 350 Avstrijcev napadlo Slovence z namenom, da razpršijo demonstracije, ki so' jih slednji vprizorili. Angleške okupacijske oblasti so dale Slovencem dovoljenje, da priredijo shod v nekem gledališču, toda prepovedali so jim, da bi se pojavili na ulicah in- nosili jugoslovanske in slovenske zastave. Ko se je povorka okoli 150 Slovencev pojavila na ulicah z zastavami, jih je neki angleški častnik poskušal ustaviti.
Neki ruski očividec je ,povedal, da so Avstrijci bili pripravljeni na tepež, in da so s palicami in grožnjami čakali Slovence, da pa kolikor je njemu znano, ni bil nihče resno ranjen.
Iz angleških virov pa poročajo, da so Slovenci angleškega častnika nazivali "fašista", njegovega šoferja pa "nacista."
Naročajte^ širite in čitajte "Enakopravnost!"
ZNAČILNA IZJAVA ANDREJA VIŠINSKEGA GLEDE TURČIJE
MOSKVA, 17. marca. — Sovjetski zastopnik ministra za zunanje zadeve Andrej j. Višinski je danes dal kratko, toda trpko opombo proti sprejemu Turške med države, ki bodo dajale nasvete ob priliki ustvai janja mirovne pogodbe z Nemčijo-
Višinski je rekel, da bi se lahko poslužii izraza nekega ameriškega politika, ki je rekel, "da se je Turčija debelila na račui^ vojne".
Primerjal je Turško s "človekom, ki se izgovarja, da ga boli trebuh, ko se ga pozove na delo, toda ko se ga pozove na kosilo, ima pa veliko žlico."
Opomba sovjetskega diplomata je bila o^vidno podana v zvezi z nedavnim priporočilom predsednika Trumana, da se Turški da ekonomska in finančna pomoč.
"Laški imperij'' bo predmet konference
LONDON, 17, marca—Uradni angleški krogi so danes izjavili, da se bodo zastopniki ministrov za zunanje zadeve štirih velikih sil sestali v Londonu in sicer na razgovorih glede usode predvojnega "italijanskega imperija."
Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da se zunanji ministri že posvetujejo glede tega vprašanja in da bodo verjetno poslali svoje zastopnike na konferenco v London v teku enega ali pa dveh mesecev.
Kot izjavljajo angleški uradniki bo mnogo "kandidatov" za bodoče lastništvo italijanskih kolonij Tripolitanije, Kirenaike, Eritreje, Etiopije in Somalije, ki so z Dodekanezom tvorili "italijanski imperij," Dodekanezi so po mirovni pogodbi z Italijo prišli pod Grčijo.
Francija razklala konferenco ministrov v Moskvi na tri strani
za pomoč Grčiji
Debate se bodo pričele jutri
WASHINGTON, 18. marca—Jutri se bodo v kongresu pričele debate o predlogih predsednika Trumana za 400-milijonsko posojilo Grčiji in Turčiji.
Predsednik senatnega odbora*'
za zunanje zadeve Charlesa A.
Eaton, je izjavil, da se bodo zasliševanja pričela v četrtek, nadaljevala pa v petek in prihodnji ponedeljek.
"Mogoče bomo takrat vedeli,
kje smo," je izjavil Eaton.
Prvi, ki bodo zaslišani v stvari tega posojila in Trumanove politike za podpiranje režimov v Grčiji in Turčiji, bodo: vršilec poslov državnega tajnika Dean Acheson, vojni tajnik Robert Patterson, mornariški tajnik James Forrestal in Paul Porter,
posebni obveščevalec predsednika Trumana, ki se je pred kratkim povrnil iz Grčije.
Molotov razkril tajne točke sporazuma v Jalti
LONDON, 19. marca. — Sovjetski zunanji minister V. M. Molotov je razkril pogoje tajnega sporazuma, ki je bil sklenjen v Jalti, in po katerem so pokojni predsednik Roosevelt, Winston Churchill in sovjetski premier Stalin sklenili, da bo Nemčija plačala reparacije s svojo povojno produkcijo.
Molotov je razkril tozadevni tajni sporazum, da tako podpre zahteve Sovjetske zveze za reparacije, ki bi jih morala Nemčija plačati z svojo sedanjo produkcijo, toda kateri zahtevi se zoperstavljata Anglija in Zedinjene države.
"Da bi to vprašanje reparacij bilo popolnoma jasno, bom moral razkriti sporazume, ki so bili doseženi na konferenci v Jalti, in ki do sedaj še niso bili obelodanjeni," je rekel Molotov.
Molotov je prečital posamezne točke sporazuma, med katerimi so se voditetelji treh vlad sporazumeli, "da mora Nemčija plačati škodo, ki jo je povzročila zavezniškim državam za časa vojne. Reparacije bodo plačane v prvi vrsti tistim državam, ki so nosile glavno težo vojne, pretrpele največ izgub in so prispevale k zmagi zaveznikov."
Druga točka: "Reparacije bo plačala Nemčija v treh oblikah:
1.	"Z masnim umikanjem nacionalne imovine Nemčije, ki se nahaja na ozemlju Nemčije v teku dveh let po končanju sovražnosti, ali pa odpora.
2.	"Z letno izporoko dobrinj od povojne produkcije za razdobje, ki bo utrjeno.
3.	"Z uporabo nemške delovne sile."
Da se omogoči izvršitev gornjih principov za pridobivanje reparacij iz Nemčije, bo ustanovljena v Moskvi posebna komisija za reparacije, v kateri se
Bidault je brezpogojno nastopil proti načrtom za gospodarsko zedinje-nje Nemčije, ki bi mogla zopet ogrožati varnost Francije
MOSKVA, 18. marca—Francoski zunanji minister Georges Bidault je danes konferenco zunanjih ministrov štirih velesil razklal na tri strani, ko je naznanil, da se bo Francija brezpogojno zoperstavila vsem načrtom za zgodnjo ekonomsko zedinjene Nemčije ali kakršnokoliko povečanje nemške industrijske produkcije, kakor tudi proti vsaki centralizaciji rajha, dokler ne bodo začrtane bodoča meje Nemčije in dokler ne bo določena njena, politična oblika.
Bidaultova močna izjava po-*--——
meni, da je konferenca dajje od rešitve "nemškega vprašanja"
kot kdaj poprej.
Bidault podal izjavo po konferenci s Stalinom
Na konferenci obstoje sedaj trije nazori glede Nemčije—enega zastopata Amerika in Anglija, drugega Rusija, tretjega Francija.
Bidault je podal svojo izjavo po konferenci s premierjem Stalinom, s katerim se je snoči raz-govarjal v Kremlju do polnoči. Konferenca je bila brez učinka na stališče Francije, ki vztraja, da ne bo odobrila nobenega sklepa konference, ki bi dal Nemčiji možnost za zgraditev nove vojaške moči, katera bi mogla nekega dneva zopet ogrožati meje Francije.
Francoski zunanji minister je dejal, da ne bo Francija upoštevala nobenega predloga za gospodarsko zedinjenje Nemčije, dokler se industrijski Saar ne vključi v francosko gospodarsko in denarno sfero.
Šele potem bi bila Francija pri volji pristati na gospodarsko zedinjenje Nemčije in v takem slučaju bi tudi ne nasprotovala spojitvi Ruhra in Pore-nja z Nemčijo.
Francija se boji industrijsko močne Nemčije
Toda v zadevi nemške industrijske produkcije—katero žs-
Vlada ima pravico odsloviti komuniste, pravi vrh. sodišče
Obvestilo glede zaslišanja in debat v zvezi z posojilom Grčiji in Turčiji je podal Eaton, ko je njegov odbor odobril $350,000,-000 za relifno pomoč deželam, ki bodo prizadete ko bo UNRRA z 31. marcem končala z svdjim de-Odpotoval V Mehiko	lom. Končno odobritev bo dal
August Sepetauc iz 1176 E.[odbor jutri. Omenjena vsota od
61 St. se je podal danes za tri mesece v Mehiko, kjer bo študiral španščino v Mexico City kolegiju.
$350 milijonov bo uporabljena za relifno pomoč Grčiji, Avstriji, Madžarski, Poljski, Italiji in možno tudi Kini.
Glede pomoči za Poljsko in Madžarsko je bilo dosti debat in sicer zaradi kontradikcij, ki so nastale v zvezi z ciljem zaradi katerega se ta pomoČ daje, namreč, da se z njo podpira Poljsko in Madžarsko, ki se nahajata pod "sovjetsko sfero vpliva" istočasno ko se z finančno pomočjo dviga jez "proti komunizmu v Grčiji in Turčiji."
Kongresnik Bender zahteva pojasnila
Kongresnik-at-Large George H. Bender iz Clevelanda je včeraj v kongresu zahteval, naj državni oddelek pove davkoplačevalcem, . koliko bo stala Truma-nova politika, kje se bo končala, kaj vsebuje in kaj se namerava s to politiko. Pristavil je:
"Če bodo Angleži zahtevali, da sprejmemo njihove obveze v Italiji, Avstriji, Franciji, Belgiji, Holandiji in zapadni Nemčiji, ali smo mi v principu pripravljeni, da sprejmemo te obveze? Ali se mi finančno in vojaško obvezujemo, da bomo podprli angleško vlado v Egiptu, Palestini, Iraku, Iranu, Burmi in na Malajih?"
bodo nahajali zastopniki Sovjet-! povečati tako Angleži in ske zveze, Zedinjenih držav in Amerikanci, kakor tudi Rusi Anglije	je Bidault brezpogojno nastopil
V nadaljevanju sporazum ob- svojim kolegom, da Fran
ravnava vprašanje, da se določi vsota, ki jo bo morala Nemčija v obliki reparacij plačati in razpodelitev iste med države, ki so bile žrtve nemške agresije.
Trije delegat je so dosegli sporazum, da bo skupna vsota, ki jo bo Nemčija morala plačati, znašala $20,000,000,000 od katerih bo 50 odstotkov dobila Sovjetska zveza.
Sporazum so podpisali Churchill, Roosevelt in Stalin.
Molotov je rekel, da je bilo potrebno upoštevati besedilo tega sporazuma, ker Anglija in Zedinjene države smatrata, da je sporazum v Potsdamu zamenjal sporazum v Jalti.
cija ne more tvegati nove vojne nevarnosti od strani nemške industrijske produkcije.
Izrazil je soglašanje z Rusijo glede vprašanja kontrole nemškega industrijskega osrčja— Ruhra in Porenja—in rekel, da ako bi to osrčje prišlo pod strogo zavezniško kontrolo, bi Francija utegnila pristati na manj strogo omejitev nemške industrijske produkcije.
WASHINGTON, 18. marca. — Vrhovno sodišče Zedinjenih držav je odloČilo, da ima zvezna vlada, oziroma komisija za civilne nameščence pravico odsloviti komuniste in "sopotnike."
To stališče je vrhovno sodišče zavzelo s tem, da je odklonilo vzeti v pretres slučaj Morto-na Friedmana, bivšega uslužbenca-zv't,sne komisije za delovne moči, ki je bil odslovi jen leta 1944 na ukaz komisije iz razloga, ker je bila njegova lojalnost v dvomu.
Friedman je prvotno apeliral na distriktno zvezno sodišče in prizivno sodišče Zed. dr živ, ki sta njegovo zahtevo za ponovno nastavljenje zavrnili, nakar je zadevo tiral na vrhovno sodišče.
V apelu je bilo rečeno, da preizkušnja lojalnosti", katero je uporabljala komisija za civilne nameščence pri odločeva-nju, kateri uslužbenci in prosilci za službe so pristaši komunistične stranke, predstavlja direktno kršenje "zakonitih in ustavnih zaščit."
SPORAZUM Z INDONEZIJO BO PODPISAN
BATAVIA, Java, 18. marca. — Holandski generalni poverjenik je danes izjavil, da je dobil pooblastilo, da "takoj" podpiše sporazum za ustanovi jen je "Zedinjenih držav Indonezije", ki so bile (ha papirju, seveda) ustanovljene v Lingadtji preteklega novembra.
OBVESTILO AMBASADE F. L. R. JUGOSLAVIJE
Iz ambasade FLR, Jugoslavije v Washingtonu smo sprejeli za priobčitev naslednje obvestilo:
"Na razna vprašanja, ki se v zadnjem času pogostoma našlav-i Ijajo ambasadi FLR Jugoslavije, I nam je čast javiti, da bivši jugoslovanski državljani, kateri so vsled 30-letne odsotnosti izgubili jugoslovansko državljanstvo na podlagi člena 28 zakona o državljanstvu od leta 1928, in kateri še niso sprejeli kako drugo državljanstvo, se lahko vrnejo v jugoslovansko drža vljanstvo, ako do 5. julija 1947. leta podajo izjavo, da to želijo."
Nov grob
JOHANNA TERČEK
Včeraj zjutraj ob 5.30 uri je preminila v fcrlenville bolnišnici Mrs. Johanna Terček, stara 59 let. Bila je vdova in je živela pri sinu Franku na 5357 Stan-ard Ave., odkar ji je bil uničen dom na E. 61 St. v plinski eksploziji pred tremi leti. Mož Nick ji je umrl leta 1943. Njeno dekliško ime je bilo Celarc in je bila doma iz fare Št. Jošt, vas Smrečje, odkoder je prišla v Ameriko leta 1905. Poleg sina zapušča hčer Mrs. Anno Kova-čič. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9.30 uri iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
McKeesport, Pa. — Dne 8. marca je umrl Anton Cvetan, član SNPJ. Star je bil 53 let, doma iz vasi Celje, fara Prem pri Ilirski Bistrici, Notranjsko, v Ameriki od leta 1921. Tukaj zapušča ženo in pet otrok v starosti od 9 do 18 let—tri sinove in dve hčeri, brata Johna in Franka, v starem kraju pa več sorodnikov. (Njegov brat Frank Cvetan, je 3. januarja prejel vest iz starega kraja, da je umr-j la mati Uršula Cvetan, roj. Gu-!stinčič, v starosti 90 let.)
STRAH 2
i ENAKOPRAVNOST '
19. marca 1943!
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and PubWhed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 631Ma
l88ued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
CPo raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ——-
For Half Year—(Za pol leta) ---
For S Months—(Za 3 mesece) —--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) --
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)------—
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)------------
For Half Year—(Za pol leta) —--
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
>#r5*s,» 104
Owen Laltimore (O.N.A.):
JEN AN
Nekaj tednov je že tega, kar je začela kitajska centralna vlada s pomočjo ameriških zračnih sil spuščati železen zastor pred Jenan, trdnjavo in oporišče kitajskih komunistov. Ameriška letala so odvedla delegate komunistične stranke iz Nankinga in drugih krajev, kjer so vodili pogajanja s centralno vlado. Na svojem potu nazaj pa so ta letala odvažala ameriške opazovalce in časnikarje, ki so se nahajali tam še od časa Stillwella.
Komunisti baje zdaj pričakujejo, da jih bo Kuomin-tang v Jenanu najprej obsipal z ameriškimi bombami, ki bodo padale iz ameriških letal, a potem s kopno armado napadel njihovo prestolnico, kajti padec Jenana bi nedvomno odmeval po vsem svetu, četudi ne bi v bistvu povedal ničesar novega. Potrdil bi le, kar vsakdo ve, namreč, da je Kuomintang dovolj močan, da zavzame posamezna mesta, četudi ne vseh naenkrat, prav tako kot je komunistični pokret sposoben, da brani podeželje, četudi ne vsega, ob istem času.	\ <#1
O priliki svojih prejšnjih obiskov y Jenanu sem dobil več vljudnih odgovorov kot omembe vrednih informacij, toda mesto tega sem se mnogo naučil o zemljepisju in zgodovini Kine in njenega prebivalstva. Posebno kar se tiče kmečkih revolucij v Kini.
Jenan je poznal že v "prejšnjih stoletjih revolte kmečkega prebivalstva. Pred 300 leti je bil tam rojen Ti-Tze-cheng, ki je pozneje postal vodja kmečkih puntarjev, ki go uspeli zavzeti celo prestolnico Peking in povzročili smrt zadnjega cesarja dinastije Ming, ki se je iz obupa obesil. Prav iz tega se je rodila zmešnjava v deželi, ki je omogočila Mandžurcem, da zavzamejo Kino.
Jenan leži ob velevažni prehodni cesti v notranjosti Kine, kije bila skozi stoletja za to deželo prav tako važna kot starorimske ceste za rimsko carstvo. Glavna prometna proga teče iz Mongolije na jug in potem v planjave obalne Kine. Druge ceste so tekle od tu proti Hapkovu in proti Cungkingu.
Te ceste na kopnem so izpopolnjevale rečne zveze po nižjem toku Jangcekianga in po velikem prekopu. Vodne ceste so bile poglavitna gospodarska in politična vez med pokrajinami vzhodne in obalne Kine. Ceste pa so nadomestile vodni prevoz v gorati notranjosti. V časih, ko je v Kini vladal red in blagostanje, so se prelivale velike količine blaga iz teh dveh prometnih sistemov v okrajne kraje.
Dandanes so ladje na morju nadomestile plovbe na rekah in po velikem kitajskem prekopu vsaj v pogledu obsežnosti prometa in tovorov. Na zahodu, v goratih krajih pa so začele igrati železnice čedalje večjo vlogo. Seveda, naloge prometa so vedno ostale iste—treba je, da ostane zahod povezan s planjavami ob morju. Brez tega je dežela propadala.
Pred tristo leti je propadla administracija dinastije Ming radi tega, ker je bila preveč pokvarjena, ker so uradniki izžemali prebivalstvo,, in ker so veleposestniki § prevelikimi bremeni izmozgali kmečke sloje in spravili vse ,poljedelstvo na rob propada. Iz Jenana je prišel osvoboditelj, nadarjen, čeravno neizvežban vojak, ki je porazil vladne čete.
Pred tristo leti kitajski kmetje niso imeli nobene politične filozofije, ki bi jim bila mogla pomagati ustvariti nov socialni red in vzporeden političen sistem. Zato je uspelo Mandžurcem, da si osvoje deželo, v kateri so nanovo uvedli stari pol fevdalni pol birokratični režim.
Danes zopet kot pred tristo leti razsaja v deželi revolta kmečkih mas. Tudi danes ustvarja pokvarjenost kitajskih veleposestnikov in državnih uradnikov razmere, v katerih postaja odpor premočen, da bi mU vlada bila kos.
Razlika pa je ta, da obstojajo danes idejo, ki so v Kini že silno razširjene, na podlagi katerih utegne kmečka revolta ustvariti nekaj novega, progresivnega in takega, da bo moglo obstojati v našem modernem svetu. Te ideje prihajajo doloma iz Rusije in deloma iz Jeffersonove Amerike.
■ ■i''.
UREDNIKOVA POSTA
Plesna veselica društva "Brooklyn" št. 135 SNPJ
Cleveland. O. — Naznanjam društvenim članom in prijateljem našega pionirskega društva na zapadni strani Cleve-landa, da bo društvo "Brooklyn" št. 135 SNPJ priredilo plesno veselico v soboto 12. aprila ob 8. uri zvečer v Domu zapad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave. Igrada bo goba Jack in Eddie. Edward je sin našega blagajnika John Lužarja in ta dva sta se izkazala za zelo uspešna in prijetna godca. No, pa to boste ob priliki plesa tudi sami spoznali.
Cena vstopnici je 50 c. Odbor vam bo postregel kot najbolje more in občinstvu obljubljamo mnogo zabave in veselja.
Vljudno vabimo naše prijatelje in člane, da se gotovo udeleže te prve prireditve po štirih letih, V poletnem času pa priredimo piknik.
Carl Samanich, podpreds.
Zanimivo pismo iz Ljubljane
Mrs. Marija Prelogar, stanujoča na 1137 E. 172 St., je dobila pismo od svojega brata Petra Vesela, načelnika finančnega oddelka v Ljubljani. V svojem pismu Peter Vesel opisuje borbo, trpljenje in vstajenje slovenskega naroda, ki kot on pravi, želi imeti tisto kar sam hoče, ne ^a tisto, kar bi jim tujec diktiral. Pismo se glasi;
"Draga sestra! Naj bodo prve besede napisane z peresom, ki si mi ga poslala in za katerega Ti bodi najlepša hvala, namenjena Tebi, kateri že nisem pisal ne samo par let, temveč že skoro 15 let!
"Ne bom Ti pisal kako je v Ribnici, niti o temu, da sem poročen in da imam štiri otroke, pač pa Ti bom na kratko orisal pot, ki sem jo v teh letih prešel. "Kot veš, sem se posvetil finančni službi in sem pred vojno služboval v Ptuju, Ribnici, Ko-njičah in Mariboru, od koder sem jo pred nemškimi krvoloki popihal v Ribnico, kjer sem dobil službo.
"V Msifriboru sem gledal žalostne kolone naših najboljših sinov in hčera, ki so jih gesta-povci gnali v taborišča in gotovo smrt. Gledal sem žalostne prizore lačnih, ubogih otrok, ki so jih trgali materam iz naročij, da jih za vedno ločijo od njih, gledal sem še druga grozodejstva, kako so profesorji podirali cerkev, kako so učiteljice uporabljali za najbolj ostudna dela, gledal kolone, ki so stale pred komisijo, ki je ugotavljala "čistokrvnost aiijskega pokole-nja", kot to ugotavlja živinski prekupčevalec čistokrvnost živine ... In v bližini se je čulo streljanje ljudi, kateremu je sledilo masovno obešanje itd.
Kako je bilo pa v Ribnici? Gotovo Ti j 3 že Ivana pisala kako so italijanske "mačke" pošiljale umirat na Rab naše ljudi, kako so topovi peli svojo smrtonosno pesem. Toda, najbrž Ti tega ni pisala, kako se je dober del naroda ločil od slabega, prijel za orožje, da pribori sebi in potomcem lepšo bodočnost in opere pred zgodovino sramotni madež izdajalstva. Zgodovinska resnica je, da nikoli ni bil cenjen ne spoštovan tisti, ki je dižal z okupatorjem in izdal svoje ljudstvo, pač pa opeva zgodovina junake, ki so se okupatorju uprli, tvegali ali pa izgubili svoje življenje.
In tako se je zgodilo, da sem tudi sam krenil ne na i)ot izdajalca slovenskega- naroda, tem-I več na težko pot, v življenje, ki je tirjalo od vsakega partizana , ogromne žrtve.
I "Preveč bi bilo opisovati celo-i dnevne ))ohode med zasedami, I preveč težko službo v snegu, j ])reveč borbo z ckoro vsemi pro-palicami tega sveta, ki so ae
pridružili nemškim hordam, da uničijo slovanske narode, da jim odvzamejo šetisto malo samostojnosti, ki jo je nekdaj jugoslovansko ljudstvo imelo.
"Kaj sem videl pri partizanih v gozdovih ? Videl sem inteligen-ta, delavca in kmečkega fanta, pa tudi dekleta in žene, kako stiskajo pesti, lačni, večkrat bosi, na pol goli in čakajo, da poženejo sovražnika iz svete slovenske zemlje. Videl sem, kako sta si podala roko Slovenec in Hrvat, kako sta se sprijaznila Hrvat in Srb ter Črnogorec (ali kdorkoli, kajti pri nas smo imeli skoro vse narodnosti iz Europe). Vse to pa zato, da postanejo med seboj bratje, da se z skupnimi močmi osvobodijo in da po osvoboditvi gospodarsko zaživijo novo življenje.
"Težka je bila borba z sovražnikom in prirodo. Naj omenim samo to, da sem osebno imel izredno srečo da nisem padel. Samo en primer: Bilo je pred Stično. Padal je .dež. Vse naokrog je pokalo, čule so se brzostrelke in mitral jezi ter težko orožje. V bližini mene in mojih dveh tovarišev pa je bila popolna tišina. Opazoval sem gozd v bližini. Kar naenkrat se pa oglasi mitraljez in prvi rafal je bil namenjen meni. Šest krogel je prestrelilo revolver ki sem ga nosil za pasom. Iz revolverja so se patrone razletele na vse strani, vseh šest krogel pa je šlo med mojim te-lom in desno roko naprej. Le v roko sem dobil prav neznatno prasko, da jo še čutil nisem. Bili smo obkoljeni. Pokalo je na vseh straneh. Nemci in domači izdajalci so gotovo mislili, da sem mrtev in niso šli na ono mesto, kjer sem bil, temveč dalje in tako sem se za njihovim. hrbtom izmazal iz kletke. To je na kratko samo en primer, videl sem pa še marsikaj na svojemu pohodu od Sušaka do Ogulina, Dolenjske in Notranjske.
"In danes? Trud ni bil zaman. Vem, da je morda v Ameriki drugače prikazovana -ta naša borba, toda vsak naj bi najprej pometal pred svojim lastnim pragom. Domačo hišo bomo pa že sami uredili, saj bo vedno bolje in ne slabše, kajti imeli bomo to kar bomo hoteli in ne to, kar bi nam hotela diktirati tujec ni sovražnik. Danes še nimamo vsega, kar je popolnoma razumljivo, da pa tega nimamo in kdo je temu kriv pričajo po-žgane in porušene slovenske vasi, pričajo pa tudi razni procesi pred sodišči, ki sami nudijo dokaz "tega kriv je tudi meč!"
"Težko že čakam na podpis mirovne pogodbe, da bodo naše m^je varne. Želim, da bi se vsaj še enkrat videla, želim spoznati tudi Tvojega moža in otroke, toda najbolj pa si želim, da bi bila Jugoslavija srečna.
"Sprejmite vsi iskrene pozdrave.
ITALIJA HOČE IMETI BESEDO PRI MIROVNI POGODBI ZA NEMČIJO
RIM, 17. marca—Italijansko zunanje ministrstvo je danes obelodanilo besedilo note, ki je bila naslovljena na ministre za zunanje zadeve v Moskvi in v kateri noti Italija zahteva, da se ji dovoli izraziti svoje stališče v zvezi z Nemčijo.
Italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza je v noti rekel, da Italija ne želi "formalnega povabila," da se udeleži poslednjih sej konference, temveč "dejansko sodelovanje pri predpripravah mirovne pogodbe."
V,noti je rečeno, da je Italija zaradi svojih '■'prispevkov v vojni proti nacizmu" upravičena, da prisoR'vnjo p-j rešitvi vitalnega vprašanja.
Stavka v industriji kavčuka napovedana
Za prihodnjo nedeljo je CIO unija delavcev v industriji kavčuka (United Rubber Workers CIO) napovedala stavko vseh svojih članov sirom Zedinjenih držav.
Stavkovni proglas je izdal unij ski predsednik L. B. Buck-master, ki je izjavil, da je bil korak podvzet, ker so se vsi napori za dosežen je sporazuma za nov delovni kontrakt izjalovili. Tozadevna pogajanja so se vršila v Clevelandu od začetka marca.
Buckmaster je obenem rekel, da je unija še vedno pripravljena vzeti v pretres vsak nadaljnji predlog, ki bi ga utegnili staviti zastopniki "velikih štirih," ki kontrolirajo produkcijo kavčuka v Zed. državah, namreč Goodyear Tire & Rubber Co., B. F. Goodrich Co., Firestone Tire & Rubber Co. in U, S. Rubber Co.
Od stavkovnega oklica je prizadetih 100,000 delavcev, ki so zaposleni v obratih "velikih štirih," dočim se oklic ne nanaša na delavce manjših podjetij, kakor je Seiberling Rubber Co.
Cena pšenici je silno poskočila
CHICAGO, 18. marca—Cena pšenici na čikaški žitni borzi je danes poskočila na $3, kar je najvišja cena v teku 30 let. Isto ceno je prinesla pšenica na borzi zadnjič v maju 1917 med prvo svetovno vojno.
Pšenična cena je tekom zadnjih dni skokoma rastla navzlic poostritvi odredb proti špekulaciji. Vročično nakupovanje pšeničnih zalog, ki še niso pridelane, je nastalo v očividnem pričakovanju, da letošnji pridelek ne bo zadosten za kritje vseh zahtev na domačem in tujem trgu. K dvigu prispeva tudi dejstvo, da bo tako nakupovanje oziroma špekulacija po preteku petih dni prepovedana.
Posledice te špekulacije se vidijo že v cenah kruha. V Chica-gu so včeraj skoro vse pekarije podražile kruh za en cent pri hlebu.
ODMEVI NA IZJAVO GEN M'ARTHURJA GLEDE JAPONSKE
TOKIO, 17. marca—Japonci so pozdravili izjavo gen. MacAr-thurja za vzpostavljanje trgovinskih odnošajev Japonske z ostalim svetom, z odobravanjem, toda neki krogi so izrazili zaskrbljenost, da bo finančna pomoč Zedinjenih držav prenehala, če se izroči Japonsko pod kontrolo organizacije Združenih narodov.
Nekateri "intelektualci" so izrazili strah, da bi se z umikom ameriških čet iz Japonske povečala politična aktivnost levičarjev, in da civilna administracija ne bi imela istega vpliva na komuniste, kot gaje imel Mac-Arthur.
EISENHOWER UKAZAL VEČJO VARNOST
WASHINGTON, 17. marca— Gen. Dwight Eisenhower je danes odkril, da je dal ukaz za večjo previdnost pri čuvanju vojaških tajnosti. General je rekel, da je kršitev navodil glede čuvanja vojaških tajnosti zahtevala bolj stroge mere.
Oakland, Cal. — Dne 5. marca je naglo umrla Mary Alves, dekliško ime Jenko, članica SNPJ. Stara je bila 31 let. ror jena v Trinidadu, Golo. Tukaj zapušča moža, dve hčerki in sinčka v starosti 4 do 8 let ter poročeno sestro, v. Trinidadu pa mater Frances Slavcp,' očinifi Louisa Slavec, brata Franka Jenko, polbrata Alberta in polsestro Edno.
Vasilj Grossman:
Nacistična klavnica v Treblinki
(Iz ruščine prevel: J. Kaučič.)
(Nadaljevanje )
Res je težko reči, kaj je bilo strašnejše: voziti se v klavnico v zaprtih živinskih vagonih, ve-doč kaj te čaka na koncu vožnje, ali pa voziti se v lepih osebnih vagonih, gledajoč skozi okno vagona nepregledna prostranstva vzhodne Evrope, snujoč načrte za bodočnost v novem svetu, ko med tem gestapovski komandant* že poroča po telefonu iz Treblinke v klavnico, da je prišel nov vlak s "kolonisti"?
Treblinska konvejerna klavnica se je pa ponašala še z eno stvarjo, s katero se ni mogla ponašati nobena druga nacistična klavnica v Evropi. Nacisti so v klavnici zgradili, kot zadnje slepilo prihajajočim "kolonistom", ogromno železniško postajo, z veliko čakalnico, moderno restavracijo in blagajniškimi okni z napisi: "Vozni listki v Varšavo", "Vozni listki v Kijev", "Vozni listki v Baranovi-či" in v Bjelostok. Pri vsakem prihodu vlaka z zapada je v čakalnici igrala vojaška godba v počast "novodošlim kolonistom". Tukaj so ljudem rekli, da morajo izstopiti, ker se bodo presedli na drugi vlak. Železniški vratar, v lepi nemški uniformi, je pobiral vozne listke od potnikov ter jih spuščal v veliko čakalnico. Toda potniki so ostali samo kratek čas v čakalnici. Kmalu so jih začeli klicati, da gredo na nov vlak. Od tri do štiri tisoč ljudi se je prerivalo skozi mala vrata k vlaku; toda mesto pred vlakom, so se "kolonisti" znašli na ogromnem, z visokim plotom ograjenim dvorišču, kjer so jih sprejeli do zob oboroženi gesta-povci in stražniki. Matere so boječe stiskale male otročičke na prsa, večje pa držale za roke, da bi se ne izgubili v množici. Tisti, ki so prvi stopili na to dvorišče, so z začudenjem gledali visoko ograjo, vrhu katere je bila napeljana trivrstna bodeča žica in visoke stolpe, kjer so sedeli gestapovci s strojnimi puškami. V tem trenutku se je prvič pojavil neki sum, zla slutnja, v njihovih dušah. Njihovi pogledi so hlastno lovili vsako najmanjšo podrobnost. Bilo je nekaj čudnega na tem dvorišču. Vsepovsod po dvorišču se je valjalo mnogo raznih predmetov, kateri so še pred nedavnim služili človeškim potrebam. Bili so tu stari in nič vredni kovčegi, kosi iznošehe obleke, knjige na rožnih jezikih, slike, stari lonci itd. Od kod je vsa ta ropotija prišla sem . . . ? ■Zakaj je postaja obdana s tako visokim plotom in z bodečo žico povrhu . . . ? In zakaj se takoj za postajo končuje železniška proga . . . ? Kje pa je železniška proga . . . ? Kje pa je železnica v Varšavo in Kijev? Vsa takšna in podobna vprašanja so nehote vstajala v glavah ljudi, ki se še vedno niso zavedli, dk jih čaka strašna smrt v plinskih celicah. Niti sanjalo se pim ni, da je šlo že stotisoče ravno takšnih "kolonistov" skozi ravno takšno proceduro, kakor oni.
Gestapovci in stražniki, ki so bili podobni gonjačem, ki gonijo živino v klavnico, so se javno posmehoval! ženam in dekletom, katera so si uravnavala razmr-šenfe lase in od dolge vožnje po-meškana krila, ali pa moškim, ki so si uravnavali ovratnice. Za te živali v človeški podobi, ti: ljudje tukaj, ki so jih gonili v; plinske celice, niso bili več lju- ^ dje, ampak samo čreda živih bi-1 tij obsojena na smrt. Generali Keitel je ob neki priliki dejaH Hitlerju: "Človeško življenje nil vredno počenega groša", misleč | pri tem življenje slovanskih in
drugih narodov v vzhodni Evropi.
Pot od "postaje" pa do plinskih celic je bila razdeljena v tri dele, oziroma v tri velika dvorišča, oddeljena eno od drugega z malimi vrati. Vse se je vršilo po natančno zasnovanih načrtih z namenom, da bi se žrtve kolikor mogoče dolgo ne zavedle, kam gredo. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za osebno varnost gestapovcev, če bi se na smrt obsojene mase predčasno zavedle svojega položaja in revoltirale. Zato so bila vsa tri dvorišča obdana z visokimi stolpi, kjer so stražili stražniki z namerjenimi strojnicami na dvorišče.
Od 15 do 20 tisoč ljudi je šlo vsak dan skozi ta dvorišča v smrt v plinskih celicah. Po štirikrat do petkrat na dan se je dvorišče polnilo z žrtvami. In vsa ta tisoč in tisoč glava množica ljudi, radovednih in prestrašenih, mladih in starih, mož in žena, se je zlivala v en sam ogromen potok, požirajoč človeški razum, ljubezen in dušo. Ljudje so se s strahom ozirali okrog sebe in se vpraševali: Kaj ^ neki se nahaja za tisto šest metrov visoko ograjo . . ? In zakaj so vrata na drugem koncu dvorišča tako skrbno zamaskirana ... ? In kdo je pustil tele stare odeje tukaj . . . ? Vse takšne stvari so začele vzbujati v njihovih dušah strašen sum, katerega so z vzemi silami skušali odgnati iz glave. Še vedno niso zapopadli, da so obsojeni v smrt.
■ l^štbp iz vlaka iri prehod na' dvorišče, se vselej nekoliko zavlekel, ker so se med "kolonisti" nahajali tudi bolniki in pohabljenci, katerim so morali drugi pomagati. Ko so bili enkrat vsi na dvorišču, je stopil na nalašč zato pripravljen vzvišen oder mlad gestapovski podčastnik in je glasno kriknil: "Ach-tung! Achtung! Vso s seboj prineseno imovino morate pustiti tukaj na dvorišču . . . Zdaj greste najprvo v kopališče, da se umijete ... S seboj smete vzeti le osebne dokumente, denar in druge dragocenosti. Ne pozabite vzeti s seboj brisačo in milo'" (Dalje prihodnjiS)
USTANOVITELJ GEN. MOTORS CO. UMRL
NEW YORK, 18. marca. — Danes je tu umrl v starosti 85 let William Crapo Durant, "finančni čudodelnik", ki je, leta 1908 položil temelj korporaciji, iz katere se je razvila velekor-poracija General Motors Co.
ZA BOLNIKE S SLADKORNO BOLEZNIJO
Kislo zelje. Zelje opereš v mrzli vodi, daš v mast čebulo, da za-rumeni, dodaš zelje in še kos prekajene slanine, doli ješ vode do polovice posode in kuhaš 3 ure. Preden daš na mizo, dodaš zelju 2—3 surove, olupljene debele krompirje in četrt litra belega vina.
*
Sirov narastek. 100 g kravjega sira pretlačiš in dodaš 10 g raztopljenega presnega masla. Premešaš, ko dodaš še 1 rumenjak, da se peni in vmešaš-beljakov sneg. Napolniš s tem posodo in pečeš v sopari v pečifci 20 minut.
Yukon, Pa. —* Dne 2. marca je po 18 dneh v bolnišnici umrl Frank Mihelčič, član SNPJ. Star je,bil 73 let, doma s Hriba, občina Dolsko pri Ljubljani. V Ameriki je bival 39 let. Pokopan je bil v West Newton u. Zapustil je nekaj sorodnikov."
19. marca 1947
ENAKOPRAVNOST '
STRAM 3
SLOVENIJA STOPA NA POT INDUSTRIJ ALIZACIJE
V pretekli osvobodilni vojni je jugoslovanska že itak slabo razvita industrija pretrpela težke udarce in velikansko škodo. Samo vrednost radi bojev, bombardiranja, sabotažnih podvigov itd. uničenih ali poškodovanih strojev odnosno tvorničnih obratov v znesku od preko 6 milijard dinarjev dovolj zgovorno kaže na močno oslabitev industrijskih moči. Če temu znesku dodamo še skorajda 16 in pol milijard dinarjev, kolikor je bila ocenjena vrednost po okupatorju oropanih surovin, polfa-brikatov in gotovih izdelkov, potem si šele v polni meri lahko predstavljamo škodo, ki jo je v tem pogledu pretrpelo gospodarstvo Jugoslavije.
Hitra obnova
Takoj po osvoboditvi se je začelo z obnovo vsega, kar sta okupator in vojna razrušila in uničila. Največja pozornost se je posvetila industriji, ker od nje zavisi vsa ostala obnova. Kajti če industrija ni v stanju, da dobavlja gradbeni materijal, tračnice, stroje, energijo, orodje, vsakdanje za življenje potrebne predmete in dr., potem tudi ni mogoča obnova celotnega gospodarstva in transporta. Zahvaljujoč visoki zavesti in izrednemu delovnemu poletu delavcev in strokovnjakov so se v obnovi industrije dosegli hitri in učinkoviti rezultati in j s tem je uspelo, da se obnavlja stara domovina in njeno celotno gospodarstvo mnogo hitreje, kakor katerakoli druga, četudi v manjši meri porušena država. Vsekakor ni bila lahka izvršitev te naloge. Primanjkovalo je strojev, orodja, surovin i dr., vendar je vsem težkočam na vkljub delavstvo z vstrajnim dei Jom doseglo, da je proizvodnja industrije iz dneva v dan rast-la in da so nekatere panoge že v letu 1046 delale s predvojno kapaciteto, številke, četudi same po sebi suhoparne, nam vendar z vso jasnostjo govore o teh uspehih. Vzemimo samo nekaj številk iz proizvodnje slovenske industrije. Če je bila proizvodnja slovenske tekstilne industrije leta 1939 100 odst., leta 1945 60 odst., je bila leta
president-elect .
Presi-
1946 že 104 odst., v rudarstvu leta 1939 100 odst., leta 1945 70 odst., 1946 odst., 1946 104 odst.; v industriji gradbenega materijala 1939 100 odst., 1945 63 odst., 1946 116 odst.; živilska industrija 1939 100 odst., 1945 57 odst., 1946 110 odst. itd. Ti razultati torej dokazujejo, kako hitro je slovensko ljudstvo obnovilo svojo industrijo in že v tako kratkem časovnem razdobju doseglo, da so nekatere panoge celo prekoračile predvojno kapaciteto. Navedene številke pa nas ne smejo zavesti, češ, da lahko nudi država ljudstvu več industrijskih proizvodov, kakor pred vojno. Zavedati se je treba, da se je pred vojno ravno zaradi slabosti industrije uvažal visok odstotek predmetov tako množične potrošnje, Icakor tudi strojev, pol-fabrikatov itd. iz inozemstva. Ta uvoz pa je danes odpadel. Primanjkljaj, ki je nastal radi razlike med domačo proizvodnjo in potrošnjo, se mora nadoknaditi. Z novimi metodami dela, z domačimi izumi in izboljšavami se skuša, in dokaj uspešno, kolikor mogoče dvigniti kapaciteto lastne industrije. Poleg tega je narod pristopil tudi k industrijskim novogradnjam.
Napak pa bi bilo, če bi se omejili uspehi v obnovi samo na našo ožjo staro domovino; tako kot v Sloveniji, so tudi ostali bratski narodi Jugoslavije, v borbi z številnimi ovirami, z voljo in delovnim poletom dosegli, da obnovijo ali pa tudi prekoračijo predvojno kapaciteto industrijske proizvodnje.
Gradijo nove industrijske ) objekte
Pozornost, ki jo je ljudska oblast takoj po osvoboditvi posvetila industriji, pa ni bila omejena samo na obnovo že obstoječih a porušenih, uničenih, poškodovanih industrijskih obratov, naprav in strojev. Ne. Že v tem času je država tudi v industrijskem pogledu napravila velik korak naprej. Vzporedno z obnovo se je pristopilo tudi k novogradnji in s tem so se napravili prvi koraki k povečanju industrije in sploh gospodarske moči. Vzemimo ponovno samo Slovenijo; kaj se je tu v času od osvoboditve do danes no novo gradilo oziroma se dograjuje? Dve hidrocentrali, tri tekstilne tovarne, 2 tovarni za usnje, 4 tovarne za papir, 2 tovarni za predelavanje lesa, 2 tovarni za kovinske izdelke. Če k temu prištejemo še gradnje novih mostov, cest in prometne mreže sploh, lahko mirno ugotovimo, da je bila gradbena delavnost Slovenije, kakor v celi Jugosloviji, nadvse živahna.
Z uspehi, ki so jih dosegli na polju obnove, z gradnjami novih industrijskih in drugih objektov, se je ustvarila osnova.
na podlagi katere se bo z letošnji mletom pristopilo k načrtovanju, k industrializaciji in elektrifikaciji države, da bodo Slovenci sami zmožni črpati in izkoriščati vsa naravna bogastva, ki jim jih v veliki meri nudi njihova domovina.
Žalostna zapuščina stare Jugoslavije
Omenili smo že, da je bila industrija v Jugoslaviji sorazmerno slabo razvita kljub vsem naravnim zakladom, ki jih nudi stara domovina. Industrija v predvojni Jugoslaviji je bila preslabotna, da bi izkoriščala, predelovala bogastva, ki so ležala in ležijo v njeni zemlji, ogromno energijo, ki je vsebovana v njenih vodnih tokovih, surovine, ki jih v velikih količinah nudi njeno poljedelstvo. Ali ni čudno, da je Jugoslavija izvažala baukist, drago pa plačevala in uvažala iz svojega bauksi-ta predelan aluminij! Jugoslavija kot pretežno poljedelska dežela je izvažala v velikih količinah in ceneno živino in surove goveje kože, uvažala pa iz njih predelano usnje. Narod ni bil v stanju, da doma izgradi močno industrijo strojev, kljub temu da razpolaga z zadostnimi zalogami železne rude, premoga in vodne energije. Raje je izvažal železno rudo, drago uvažal okoli 50% surovega železa in raznih kovinskih izdelkov. Mnogo je še sličnih žalostnih primeroTf
Zakaj Jugoslavija ni mogla razviti svojim bogastvom odgovarjajočo industrijo? Na tem vprašanju se lahko malo delj zadržimo.
Vzroki industrijske
zaostalosti
Bivši jugoslovanski vlastodr-žci so v polni meri zanemarjali razvoj narodnega gospodarstva. Njim je pač šlo v oseben račun, da barantajo s predstavniki inozemskega in domačega kapitala, jim prodajajo konce-cije za izkoriščanje ali predelavo v zemlji "ležečih surovin, si pri teh kupoprodajnih akcijah zagotavljajo mastne odstotke, ali pa stopajo kot solastniki, odnosno delničarji v mnogoštevilne družbe, ki so črpale domača rudna, gozdna in druga bogastva. Vse drugo, kar bi ne koristilo neposredno njim, pa so puščali vnemar. Tako se torej tudi domača industrija ni razvijala, temveč je ostala samo pri tistih panogah, ki nudijo lastnikom čimveč profita. Znano je, da • je najbolj donosha lahka industrija. V nji se ne vlaga toliko obratnih sredstev, poleg tega pa proizvaja predmete množične potrošnje, predmete, ki se rabijo vsak dan. Radi tega daje svojim lastnikom največ profita. Če k temu dodamo tudi druge značilne lastnosti predvojnih režimov, namreč, da jim je bila skrb za dobro delavca deveta briga in so radi dovoljevali, da je bil* delavec za svojo celodnevno delo strahovito
mizerno plačan, da ni bilo socialne zaščite, dalje — da so bile cene poljedelskih proizvodov občutno nižje od cen industrijskih proizvodov, potem je slika jasna. Domačim kapitalistom ni šlo v račun, da bi vlagali svoj kapital v težje in težke industrijske obrate, da bi kupovali nove stroje, saj je bila že obstoječa industrija za njihove žepe več kot donosna. Zanje je predstavljala dovolj močan vrelec profita.
Tujerodni kapital pa je imel poleg teh razlogov še druge, radi katerih ni bil samo nenaklonjen, temveč je celo oviral razvoj domače industrije. Ta kapital je popolnoma prevladoval v važnejših industrijskih panogah, tako na primer v železni, tekstilni, kemični, strojni; njegov delež v celotni jugoslovanski industriji je znašal nad 51 odst. Radi te svoje visoke udeležbe so se ti inozemski gospodje zavedali, da bi pomenila industrializacija Jugoslavije zanje izgubo dvojnega dobička. Kajti Jugoslavija bi potem predelovala, recimo aluminij iz svojega bauksita kar doma. Tako bi odpadel profit pri cenenem izvozu rude in ponovni profit pri dragem uvozu izdelkov iz iste rude. Oni so ljudi n. pr, prepričevali, da morajo nafto uvažati, češ da ni mogoče, da bi v Jugoslaviji obstajala najdišča te dragocene tekočine. Da bi jih dokončno prepričali, so "velikodušno" poslali v Jugoslavijo strokovnjake, ki so seveda strokovno ugotovili, da v tej deželi nafte ni. Danes pa se ve, da je precej nafte v Jugoslaviji, in to ravno v tistih krajih, kjer je bilo rečeno, da je ni.
Posledice industrijske slabosti
Industrializacije Jugoslavije bi pomenila tudi popolno osamosvojitev njenega gospodarstva od inozemstva. To je bil tudi drugi vzrok, zaradi katerega je tujerodni kapital zaviral vzpostavitev domače težke industrije. In tako je pri tem tudi ostalo. Jugoslavija se industrijsko ni razvijala, bila je vedno gospodarsko in zaradi tega tudi politično odvisna od inozemstva. Inozemski in domači kapitalisti so spravljali profite, izžemali delavca, industrija ni mogla zaposliti višek kmečkega prebivalstva, kar je povzročalo delitev že itak majhnih posestev in to zopet nazadovanje poljedelstva. To stanje je trajalo vse do zmagovitega zaključka osvobodilne vojne, ki je napravil konec tudi temu neprirodnejjnu razvoju jugoslovanskega. gospodarstva.
DedšSina prejšnje gospodarske politike — pomanjkanje strokovnih moči
Danes se je enkrat za vselej končalo s preteklostjo in z načinom gospodarstva, ki je onemogočal razvoj stare domovine. Odpadle so glavne prepreke, ki sp ovirale napredek in razmah vseh panog njenega gospodar-
stva. Ne obstoja več vprašanje, če bo mogoče zaposliti višek kmečkega prebivalstva. Nasprotno se tudi tu čuti dediščina prejšnje gospodarske politike: premalo je za industrijo namenjenih delovnih, predvsem strokovnih moči. Vprašanje brezposelnosti je v Jugoslaviji povsem nepoznano. Pereče pa je vprašanje, kje dobiti dovolj delovnih moči, posebno sedaj, ko stopa dežela v obdobje industrializacije in elektrifikacije, ko se popravljajo grehi preteklosti in ustvarja vsem domačim prirod-nim zakladom dostojno odgovarjajoča industrija.
Z načrtom se oblikuje novo lice gospodarstva
že v prvih dvajsetih mesecih po končani vojni se je slika gospodarstva razvoja Jugoslavije docela izpremenila. Že sama obnova se je razvijala po načrtu. Ker pa je bila stopnja razruše-nosti in uničenja v posameznih republikah Jugoslavije različna, so bile tudi potrebne in pogoji obnove tako neenaki. Zaradi tega je bil tudi ta načrt samo okviren. Dajal je samo smernice, navodila, kako razvijati obnovo, katerim panogam posvečati več pažnje itd. Med drugim Se je industrija preusmerila predvsem na proizvodnjo za narodno gospodarstvo n u j n o potrebnih predmetov in na čim večje izkoriščanje domačih surovin in domačega goriva. Glavna- preusmeritev pa je nedvomno ta, da industrija v Jugoslaviji že danes ne služi več kot vrelec pro-fitov raznih kapitalistov, da se delavec tega dobro zaveda in zaradi tega tudi dela s takšno v prejšnjih časih nepoznano voljo in zagonom.
Tako so Jugoslovani vzpostavili izhodišči, iz katerega bodo krenili v borbo za dosego visoke industrijske ravni, za gospodarsko osamosvojitev. Mnogo bo še truda, marsikatere ovire bo treba še premagati, vendar dosedanji uspehi in delovni polet ljudstva so porok, da bodo uspeli. Ljudstvo se dobro zaveda, kaj hoče, kam stopa. In to je glavno. Zaradi tega bo tudi, vsem težavam na vkljub, popolnoma uspelo.
SANS.
PIONIRSKI DOM V GABERJIH PRI CELJU
Bivša "Vestnova vila," nekoč razkošen dom izbrancev, je zdaj izročena velikemu in plemenitemu namenu. Odprla bo vrata naši mladini. Tu bo pionirski dom, v katerem bodo našli otroci našega delovnega človeka zatočišče, ljubečo oskrbo ter pravilno vzgojo. Prav v Gaberju, središču naših delavcev bodo našli otroci vso ono toplino, ki jim bo nadomestila domačo hišo v času, ko bo naša mati zaposlena izven doma. Brez skrbi se bo
V blag spomin
pete obletnice nepričakovane smrti nadvse ljubljenega vnuka, sinčka in bratca
dent-Elcct Thomas Beretta of Uruguay upon his arrival at Miami, Fla., en route to Washington, D, C., to confer with President Truman as well as representatives of his government.
barred from school . . .
Blind Patsy Ruth Fergus, 16, Los Angeles, caresses her guide dog, Luclty, after Patsy was barred from two Los Angeles schools unless she agreed to attend class wiUiout her specially - trained •Cuide dog.
NAZNANILiO!
Cenjenim prija+eljenn in znancem ter javnosti v splošnem,
naznanjava, da sva prevzela
POZNANO GOSTILNO NA 1014 EAST 63rd STREET
OKROG OGLA E. 63 ST. IN ST. CLAIR A VENUE, ZADAJ ZA SLOVENSKO
POSOJILNICO
Priporočava se za obisk, kadar poželite kozarec dobre pive, vina ali žganje ter prijetne domače družbe. — Serviramo tudi prigrizek. Vedno igra dobra godba na harmonike in zabava vam bo ugajala.
EDDIE SESEK in TONY PERUSEK
1014 EAST 63rd STREET
Zastopniki Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76ih St.
★
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
lahko posvetila svojemu poklicu v trdni zavesti in zaupanju, da je njen otrok v najboljših rokah in je ne bo mučila skrb, kje je njen otrok ta čas, ko sama žrtvuje svoje sile za blagor skupnosti in domovine. Dom bo nudil otrokom vse ugodnosti telesnega in duševnega razvoja, zlasti bo skrbel z pravilno vzgojo.
V dom bodo sprejeti predvsem otroci brez staršev in otroci mater, ki so čez dan zaposlene izven svojega doma. Sprejeti bodo tudi otroci mnogoštevilnih družin z neprimernim stanovanjem in otroci, ki jim dom ne more nudit zadostne nege.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanh&e 3118
The EMBASSY Bat
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * * *
Cocktails — pivo - žganje Izvrstna hrana
*	9	»
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJL ZA OBISK
#	* *
Lastnika:
Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
cram ajnmninTrmmni
RONALD DISSAUER
ki je na tragični način zgubil svoje življenje dne 19. marca 1942.
Minulo je že pei let,
odkar zapustil si ta svet, in odšel si tja nad zvezdami, kjer z angelci nebeškimi se raduješ.
Naša srca so pa žalostna, ker Tebe, ljubljenček,
več med nami nil
Žalujoči ostali:
ANNA PODBORŠEK,
stara mati FRANK in CATHERINE DISSAUER, starši JERRY, brat
Cleveland, O., 19. marca 1947.
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
I
DRUGA IZDAJA
EHGIISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
STitAfSi 1
ENAKOPRAVNOST
19. marca 1947
PREŽIHOV VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941, tik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
Vsako jutro so se iznad streh Jamnice, Hoj, Drajne in Sončnega kraja dvigali isti tajin-stveni dimi kakor včasih. Iz njih ne bi mogel spoznati, da so se kadili iz ognjev, ki so bili prižgani drugače kakor njega dni, da so se kadili večinoma iz samih večnih ognjev, ki zadnja leta niso nehali leti po bajtar-skih in kmečkih ognjiščih, da bi njihovim lastnikom ne bilo treba kupovati ognja po trgovinah.
Edino, kar je že od daleč kazalo, da so se zadnja leta časi vendarle spremenili, so bili vedno redkejši gozdovi, polni posek, prelih in jas. Ker les ni bil skoraj nič vreden, so ga morali kmetje še huje sekati za kritje svojih vsakdanjih potreb. A ta podoba ni bila povsod enaka ; čim globlje in čim više v goro so segali gozdovi, tem temnejši so bili. V prostornih gozdovih okrog gore je zadnja leta sekira skoraj popolnoma počivala, ker je njih lastnik trdil, da se podiranje lesa ne izplača. Zaradi tega se je spreminjala tudi podoba gore same. Gozd je silil vedno više na njena temena in praznote med njenimi skalami in čermi so postajale vedno manjše. Njeno skalnato čelo se je zadnja leta zožilo in prebivalcem pod goro, ki so njen stari obraz gledali v eni in isti podobi že toliko rodov, se je dozdevalo, da se je začel pokrivati z novimi, neznanimi potezami. In tedaj so ljudje na njihovo večno spremljevalko začeli gledati 2 nezaupanjem in z zavistjo, mrmrajoč:
"Glejte, tudi gora se spreminja,.. . "
Če pa >se Jamnica v zadnjih letih na zunaj ni toliko spreme-^^jaila, se je tembolj spremenilo !> Življenje v njej. Tlačila jo je • težka mora, ki se je imenovala gospodarska kriza in katero ime je zdaj poznal že vsak otrok.

BOBBY SOXERS . . . Knitting is one of many accomplishments of London's law-enforcers. Here two bobble« are shown knitting their •wn tMks during off-time.

MEDAL WINNER . . . Vladimir K. Zworykln, New York electronic research director, who has been announced as winner of the Howard N. Potts medal of the Franklin institute.
Za Jaranico je ta beseda pomenila strgane strehe na poslopjih, rast preproti in vresja na odo-rih, prazne kašče in prazne hleve. Pri trgovcih in obrtnikih, pri posojilnicah in na davkariji so pod imeni starih jamniških domačij rastle dolge vrste številk, ki so kakor kače srepele iz skrivnih foliantov in z vedno daljšimi jeziki sikale okrog jamniških ognjišč.
Ob lepih nedeljah Jamnica že več let ni postavljala mlajev, niti pri farni cerkvi, še manj pri podružnici svetega Mohorja. Zgodilo se je celo, da so lepe nedelje ostale brez streljanja. Toda Jamnica ni imela dovolj le svoje revščine, ampak je morala deliti in okušati tudi še tujo...
V neprijazni soteski blizu Do-brij je ležala sajasta, temna pošast, ki se je imenovala tovarna. že desetletja je v tej soteski tolklo, vzdihovalo, hropelo, in gorelo noč in dan. Ti glasovi so Jamnici prešli že tako v meso in kri, da jih že skoraj ni več slišala. Ko pa so ti naposled jeli počasi umirati, so se Jamni-čani neprijetno zdrznili; bilo jim je, ko da bi jim nevidna moč iztrgala nekaj iz njihovega vsakdanjega življenja. To so občutili tudi tisti, ki so na to pošast gledali z nezaupanjem ali pa so jo celo sovražili. Včasih je pošast v soteski požirala vsak dan okrog tisoč ljudi in jih prav toliko spet bruhala iz sebe. Jamnica je veliko svojih pridelkov oddajala fužinarjem.
Število delavcev se je zadnje čase skrčilo na nekaj sto, toda še ti so delali zelo neredno, včasih dva, tri dni v tednu, včasih pa je ostala tovarna cele tedne mrtva. Tovarne se je otresala predvsem bajtarjev in drugih kmečkih ljudi. Drug za drugim so izgubili delo Kozjekov sin, bajtar čemjak, Ardevov sin, Gradišnikov sin ter še drugi. V .Jamnici je bilo vedno več ljudi, ki so dobili doslej neznano ime: brezposelni . . .
A prišlo je še hujše; naenkrat so pričeli trkati na vrato jamniških hiš ljudje, ki jih nihče ni poznal in ki so začeli prositi — za kruh. To niso bili več Ajte, Moškopleti, Ribarjevi Mi-hani in drugi podobni domačini. Stranska pot, ki je vodila skozi Jamnico pod goro od vzhoda proti zahodu in ki so jo prej uporabljali samo Jamničani in njihovi najbližji sosedje, je postala izhojena, kakor da bi vodila na kako neznano božjo pot.
Mizar Roprat je stal pod eno izmed obeh lip in se pripravljal na klicanje. Že nekaj let je opravljal poleg mizarstva tudi posle občinskega sluge. Soseska je zaman čakala, da se bo mež-narica omožila, da bi potem ta posel opravljal novi mežnar. In 'ker se ni, je soseska najela Ro-prata. Z nezaupljivimi obrazi so ljudje strmeli vanj, kakor da bi jim bilo že v naprej jasno, da iz njegovih ust ne bodo slišali nič dobrega. Roprat med klicanjem ni kazal nobenega uradnega obraza, ampak je govoril z domačim glasom, kakršnim je govoril strankam, ki so prihajale k njemu naročevat rakve za pogrebe. In to se je Jamnici zdelo še zoprnejše.
Danes se mu je kolcalo in nekaj ljudi mu je zaklicalo:
"No, ali boš že začel ..."
Naposled je Roprat vendar začel. Najprej je naznanil, da bo vozna cesta na Suhi dva dni zaprta, ker se bo popravljal most, potem je sporočil, da bo kmetijska podružnica svojim članom razdelila vagon koruze;
kdor jo misli vzeti, mora ob določenem času priti ponjo. Dalje je oznanil, da se morajo tisti posestniki, ki bi spomladi potrebovali gozdne sodike, že zdaj javiti na občini. Potem je Roprat obmolknil, kakor da bi bilo že vsega konec, kar je imel povedati. Farani pa so še vedno strmeli vanj; na gozdne sadike ni nihče mislil, čeprav bi temu ali onemu gozdu ne škodovale. Ali Roprat je imed v rokah še precej papirja.
"No, daj že vendar!" ga je pozval nekdo.
In potem je Roprat nadaljeval z glasom, kakor bi govoril kmetu, v čigar hišo je prišla smrt: "Ali iz mehkega ali iz trdega lesa ..."
"Na predlog kraljeve davčne uprave bo jutri v ponedeljek ob deveti uri na Drajni hišna številka 15 javna licitacija sledečih zarubljeni predmetov: par volov, en voz z železnimi osmi in ena samokolnica. Isti dan ob enajstih bo javna licitacija na Drajni hišna številka 17. Predmeti . . . Popoldne istega dne bo javna licitacija na Drajni hišna številka 25 ... V torek bo javna licitacija na Hojah hišna številka 2 "
Dalje ni mogel, ker ga je zmotil kmet Mlatej, ki je glasno zavpil:
"Drajna številka 15 je pri Mlatej u ..."
"Številka 17 je pri Ardevu!" je zavpil takoj za njim kmet Ardev.
"A številka 25 na Drajni je Kozjekova bajta, da boste vedeli," je zakričal Kozjek.
Začulo se je nekaj skovikajo-čih, prisiljenih smehov. Toda Roprat se ni dal motiti, ampak je takoj bral dalje, ko so prizadeti zarubljenci nehali govoriti.
"Na Hojah številka 2 ... "
"To sem pa jaz!" je. zavpil Bunk.
"Na Hojah številka 6..."
"To je pri Gradišniku!" se je oglasil ta.
"Na Hojah številka 20. . "
"To sem pa jaz . . . " je klical Mvačnik.
"Na Jamnici številka 1 . . "
"To je pa tamle pri Rudafu," se je razkoračil Rudaf in kazal z roko proti svoji hiši onkraj ceste.
Nekaj glasov je zakričalo proti Ropratu:
"Kaj se boš onegavil, kar po imenu kliči. Saj vemo, kako je."
VDOVA
z DVEMA HČERKAMA, vse tri zaposlene, želi dobiti v na jem stanovanje 2 ali treh sob. Kdor ima naj pusti naslov v uradu tega lista.
VETERAN
z ženo in 4-letnim sinClcom nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami; na zapadni strani mesta. -E. J. CIMPERMAN, OR 5594.
Dve odrasli osebi
brez otrok želita dobiti v najem stanovanje s dvemi ali tremi sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Roprat pa se ni dal zapeljati h klicanju domačih imen, temveč je še dalje klical le hišne številke. Na vrsto je prišlo še nekaj licitacij iz Sončnega kraja. Prizadeti kmetje, Obad, Seč-njak in še nekateri drugi so se takoj oglaslii, da so oni tisti, ki jim grozi rubežen. Kar je še nedavno za vsakega kmeta bila velika sramota in se zaradi tega rubežni niso nikdar izklicevali po hišnih imenih, ampak le po številkah, je postalo zdaj že nekaj vsakdanjega in noben kmet se ni več sramoval svoje nesreče. Postalo je celo narobe in vsak prizadeti je z neko uporniško strastjo vlekel na ušesa, ali bo tudi on na vrsti, in ko da bi si s tem nesrečo preložil, je hitel razlagati, da je tudi on med izklicanimi hišnimi številkami. Bila je podoba, da ne more kmetov prav nič več spraviti iz ravnotežja slabih časov. Stvar je bila sicer neprijetna, toda vsi so vedeli, da ob določeni uri pri rubežni ne bo nobenega kupca.
Roprat je bil že pri koncu svojih žalostnih litanij, prebrati je moral le še zadnji papir.
"Na Hojah številka 40 se bo v petek prodajala pitana svi-
nj3, . . .
Na mesto da bi se zdaj kdo oglasil in zaklical: "To je pa pri meni ..." je izklicanju po kratkem molku odgovoril obupen ženski jok. Vse sejmišče se je iznenadeno ozrlo proti ženski skupini, ki se je tiščala okrog pokopaliških vrat. Na prvi pogled ni bilo mogoče spoznati, katera ženska joče, potem pa se je zaslišal obupni glas Dovga-nočke:
(Dalje prihodnjič)
Posluga
Dajte prenoviti vašo kuhinjo, dokončati vašo rekreacijsko sobo ali podstrešje. Kabinete naredimo po vašemu naroČilu. Prosti proračuni. — HE 8797.
PREPROGE IN TAPETIRANO POHIŠTVO ŠČISTIMO
na domu ali v uradu. Tudi umivamo Sanitas in barvane stene, šči-stimo stenski papir. Prosti proračuni—delo jamčeno.
HOME CLEANING CO. HA 1434
AVENUE SKIN CLINIC
ZDRAVIMO RAZNE KOŽNE BOLEZNI
'"3^ Specializiramo na I mozoljcih in obraznih
^ 2^ brazgotinah Dr. M. L. Near ing, D. M.
Zdravnik Soba št. 691 — The Old Arcade
Od 10. zj. do 6. razven ob četrtkah CHerry 2220
Dela za ženske

Stenograika. Stalna služba. 35 ur tedensko, 5 dni; odvetniški urad. Tedenska plača. 1015 Public Sq. Bldg., MA. 3323.
Hišna opravila, med 25 in 50 letom starosti: navadna kuha; mora imeti rada otroke; dobro plača, prijeten dom ob jezeru na zapadni strani. ED 1573.
Slenografka, strojepiska; nekaj "dittation" in billing." 39 ur tedensko; dobra plača. 1426 W. 3rd St., MA 7522.
Biller-Strojepiska, stalna služba; 40 ur tedensko; tedenska plača. Na
južnovzhodni strani mesta _
BR 3400.
Zemljišča
NAPRODAJ
Bungalow s 5 sobami spodaj, 2 zgoraj; polna klet in podstrešje. Jeklena garaža. Morate videti hišo da jo boste cenili. Lastnik odpotuje iz mesta. Cena $8,000. Zglasite se na 1158 E. 77 St., med Superior in St. Clair Ave., EX 6515.
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
SE PRODA 4 sobe spodaj, 4 zgoraj in 2 spalni sobi in umivalnica na 3. nadstropju. Vsaka soba ima spravo za obleko; avtomatična parna gor kota. Vse z barvo dekorifano. Garaža za 2 avta. Nič popravila. Blizu trans-portacije. Vprašajte lastnika vsak čas popoldne ,ali zvečer na 709 E. 155 St., zgoraj. Cena zmerna.
Razno
Ne oddajte vaših starinskih predmetov. Postavite jih na dražbo pri Frank's Consigners Antique Auction House, 3136 Lorain Ave., ME 5945. Ni dobimo najvišjo ceno zanje.
2 FORNEZA NAPRODAJ. Eden na vročo vodo in premog; drugi na vroč zrak. Zmerna cena. Pokličite ob večerih ali celi dan v ponedeljek, četrtek, petek in soboto _
LO 7806.
VETERAN z ženo in malim otrokom bi rad dobil 4 ali 5 sob v najem; če ne ravno sedaj, pa vsaj v teku enega meseca. Kdor ima za oddati ali bo imel, naj pokliče EN 7197, ali pa naj pusti naslov v uradu tega' lista.
KJE JE
JOHN JANEZIČ
p. d. FRANCKOV
iz Police pri Višnji gori? Zanj imam važne novice in prosim, da se sam zglasi ali pa Če kdo ve kje se nahaja, naj blagovoli sporoči njegov naslov.
JOSEPH SEME, 7609 Linwood Ave., Cleveland, O.
ŽELIM KUPITI I HARMONIKE
, 3 ali 4-vrstne Mervarjevega ali Mikuševega novejšega izdelka. — Kdor jih ima naprodaj, naj sporo-I ii na: JOHN PILNY, 2618 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III.
' ^

Zakrajsek Funeral
Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoli 3113
Green Beverage
256 E. 156 Street
med Grovewood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST PIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE
ANTON IN PAULINE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
Posluga
Dela za ženske
ŠIVILJE izurjene na zavesah, draperies; tedenska plača. Stalno delo. Decorator's Workroom, CH 6198.
Billing klerkinja z nekoliko znanjem dela na Burroughs calculator. Plača od ure; 51/2 dni tedensko; avditor. — PR 2323.
Fur Finisher izurjena ali dobra ročna šivilja. Stalno delo. Plača od ure. — F. Z. Cikra Inc., 1242 Euclid Ave.
STROJEPISKA
Izredna prilika, da se nauči "vari-typing," ki je novo, moderno, prijetno delo z dobro plačo. One, ki so se naučile "varityping," se zavedajo, da imajo boljšo bodočnost kot navadne strojepiske. Tedenska plača. Vprašajte za Mr. Walter, MA 8499.
Dela za ženske
=SH3
Jr. klerkinja, knjigovodstvo; začetnice učimo; 40 ur tedensko; plača na teden; na zapadni strani. Za dogovor pokličite med 10. in 4. uro. OH 5442.
Poslovodkinja za oddelek za direktno poštno odpremljenje; za izdajanje naročil in pregledovanje kopije ter nadzorovanje dveh delavcev. Plača $175. 5-dnevni tednik. Mr. Hauck, 916 Guardian Bldg., CH 6202.
ALI STE VI NENAVADNA ŽENA
med 25 in 40 letom starosti, z av-^m, prijetno zunanjostjo, izobrazbo in izkušnjo v prodajanju, ter zehte zaslužiti $75 tedensko? Pokličite zjutraj za dogovor: Fav Wildman, GA 7000.
Dela za moške

BILLER-TIPKAR, stalna služba; 40 ur tedensko; tedenska plača; na južnovzhodni strani mesta. BR 3400
TEŽAKI—neizuijeni; 30 do 45 let stari. VisoKa plača od ure. — KEMET LABORATORIES 11901 Madison
LESNI DELAVCI. Izurjeni pri delu okrog vrat: unijska plača. BIG FOUR LUMBER CO. 7555 Bessemer Ave,
Pomožni preddelavec na premogovnem jardu. Unijska plača; stalno delo. Zglasite se osebno. — Keen-Marshall Coal Co., 614 E. 152 SI.
Dober prodajalec
ki govori slovenščino dobi izredno dobro priliko za prodajati Weather Seal okna in vrata. Pokličite za podrobnosti. — SH 8440, Mr. Caskey.
BUFFERS — POLISHERS
izurjeni na jeklu in aluminiju. Plača od ure poleg komada.
THE P. A. GEIER CO.
540 E. 105 ST.
Stenografka izurjena; prilika, da postane privatna tajnica; dobra služba. 5-dnevni tednik; dobra plača. Zglasite se osebno. — Oxford Producls, 1814 E. 40 St.
Lepotičarka. manicurist; plača in provizija; 5% dni tedensko. Polni ali delni čas. Samo izurjena se naj priglasi. Michael's, Shaker Sq. WA 5200.	^
Ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovornost. če želite lahko tu ostanete. FA 7433
STENOGRAFKA gradbeni oddelek narodne družbe; downtown. 5 dni v tednu. Tedenska plača. Mr. Simmerer, MA 5151.
FILE KLERKINJA izurjena; tudi za poštni oddelek. Tedenska plača. 40 ur tedensko. MA 9617 _
Mr. Morgan.
Tikparica izurjena; za oddelek za naročila in račune; stalno; 5-
dnevni tednik, tedenska plača _
1325 E. 38 St., EN 4050.
Blagajničarka. Delni čas; dobra plača od ure, obedi in uniforme. WHITE MOTOR CAFETERIA 842 E. 79 St.
STENOGRAFKA
SWITCHBOARD OPERATORICA 5-dnevni tednik. Plača od ure NOVELTY LIGHTING CORp! 2480 E. 22 St., vogal Scovill Ave.
TAJNICA
za prodajni oddelek; mora biti vešča "shorthand" In strojepisja. Stalna služba; tedenska plača. KELLEY KOETT MFG. CO. 4614 Prospect Ave., EX 1010
HIŠNA OPRAVILA
DVOJICA; MOŠKI ZAPOSLEN DRUGJE; LASTNA SOBA IN KOPALNICA. NAVADNA KUHA. 3 ODRASLE OSEBE LA 2915.
Punch Press operatorji
IN TOVARNIŠKI DELAVCI 1. in 2. šift; plača od ure
MORRISON PRODUCTS INC. 16816 Waterloo Rd.
TEŽAKI—Prekladale! tovora
VisoKa plača od ure Uposljevalni urad odprt dnevno od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop.
WHITE MOTOR CO. 842 East 79th St.
Popravila na cementnih in zidanih delih; "waterproofing," znotraj in zunaj; dovozi, kleti, itd. Vse delo jamčeno. Prosti proračuni. KE 7117.
Nov način za odstraniti stenski pa.
pir. Moderniziramo, prenovimo in preuredimo. Takojšnja postrežba z barvanjem in. papiranjem. Ekspertno delo. PO 4878.
VODNI GRELCI
držijo 30 galonov vode; na elektriko, plin in olje; tudi incineratorji, za takojšnjo dostavo.
BARAN BROS. APPLIANCES WA 3653
DIMNIKE popravimo in zgradimo;
inštaliramo vitroliner cevi; popravimo škrilnate in "tile" strehe. Reynolds Roofing — ME 3663— ME 2371.
MIZARSTVO, ekspertna popravila;
prenovljenje. Delo jamčeno—cene nizke. LO 5804.
Splošna popravila. Dajte, da vam moderniziramo vašo kuhinjo. Izvršimo ekspertno prenovljenje. Posebnost so "arches." HE 5914.
Kleti prenovimo, izkopamo, zgradimo pod starimi domovi, naredimo stopnjice, stene, zamašimo luknje v kleti, da je varno proti podganam, zgradimo garaže in vsakovrstno delo iz opeke. Prvovrstno delo. — FL 8389.
TOVARNIŠKE DELAVCE
SPREJMEMO MATERIAL HANDLERS
40 ur na teden — Stalno delo
Plača — Dnevni šift
BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49 St.
VETERANI—Prilika za izvežbanje za mehanična dela; služite, ko se učite dela z letalskimi inštrumenti, električnih del in elektronike; dela na strojih in risbe (drafting), umetno prezračenje in refrigeration, če delate v eni izmed takih tovarn, skušajte napredovati. Nudimo priliko za študije na domu in vežba-nje v tovarni. Učite se polni ali delni čas; če niste zaposleni, nudimo polni čas, stanovanje, treningo poleg vladne pomoči in plačo od ure. Starost ali izobrazba ni ovira. Pomagamo dobiti službo.
Mr. Napp, CL 7920

NEW YORK
LOUNGE MODEL SUIT
39.75 "
Ukrojen po meri. SAMMY BUTERA. INC. Prospect 4th Bldg., 2077 E. 4 St. SU 4244
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
SPLOŠNI TOVARNIŠKI DELAVCI
PRODUKCIJSKI DELAVCI Conveyor pomagač—Assembly delo Visoka plača od ure Zglasite se na Employment Office •
FISHER BODY CO.
, E. 140 St. in Coit Rd. *
SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
LAHKA "DICTATION"; 5 DNI V TEDNU; DOBRA PLAČA. STANOVITNA DRUŽBA.
Wagner Baking Corporation
910 E. 70 ST., HE 0436
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača Fairmount Tool & Forging Company
10611 OUINCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.