D o p i s i. Od Malenedelje. (Kmetijska 8ola.) Dne 21. av^usta je sklical pri nas načelnik ljutomerskega okrajBega odbora, gosp. Ivan Kukovec, po raai maSi st&riSe in take, ki se za napredao kmetijstvo zaairaajo, na kratek ra^govor. Ker ao slučajao šolske sobe bile prazae, Sb smo v Solo, kjer je goapod govornik v jederaatem govoru polagal Maloaedeljčanom na srce, naj se pobrigajo za ustanovljeflje kmetijske 8ole v ljatomerskem okraja. V začetka je govornik opozoril na žalostai položaj kmetskega prebivalstva ter je povdarjal, da še nekoji posamezniki v gmotnem oziru sicer dobro stoje, toda število takih se od leta do leta maBjža, aameato da bi se povečevalo. Vzrok temu je v prvi vrsti ta, ker sinovi posestnikov po dovrSeni ljudski Soli ne dobivajo na zdravi podlagi urejenega atrokovBega zBaaja. Ljudaka Sola podaja oanovne oauke, kateri so potrebai vaem ataaovom in obema spoloma. Sme se zahtevati od Bje torej, da osposobi avoje gojence v čitaaja in razumevaaja čitanega, v piaaaju ia koBcipiraaju priprostih sestavkov, v račaaaBja za vaakdanje živlieaje, da podaje temeljae nauke iz realij itd. 0 verstvo tu ne goTorim, kajti poklicaai so drugi čiBitelji, kateri imajo v tem prvo besedo. Ko 141etni de<5ek dobi ljudakoSolako odpustnico, se pa čuti bolj proatega kakor oni, ki ima v iepu zrelostno apričevalo. Zdaj vstopi v strokovBi aauk pri 8vojem očeta, oziroma namestnikn. Srečen tiati, ki ima očeta, kateri je uzoren kmetovalec. Takib je silno malo. Tu je treba zamaSiti yotlino 8 tem, da se 16 in 171etnim mladeničem da prilika, naučiti se umaega gospodarstva na uzorno urejeni nižii kmetijski Soli. Deielni očetje hočejo na Štajerakem ustanoviti pet Bižjih kmetijskih Sol. Poučevalo se bo na ajih dre zimi zaporedoma po 5 mesecev teoretičao, po letu pa praktičDO. V ljadatva pa bi se aaj za take Sole vzbudilo zaaimaBje, da bi rade volje poSiljalo avoje sinove v Bje in da bi imelo od Bjih koriat. Vsak ataa skrbi za to, da se njegov naraščaj izobražuje in popolnuje, le za izobrazbo kmetskega naraičaja se je atorilo dozdaj vse premab. Nameravaae kmetijske Sole bodo podajale kmetskim siaovom več strokovnega zaaBja. Učile bodo kmetijsko kemijo, živalstvo, rastliastvo, kajigovodstvo, računstvo, zemljepisje, risanje itd. Pa ne samo to. Te Sole bodo tadi naSo mladino, ki se nahaja v 'ajbolj aevaraih letih človeSke dobe, vzgajale. Ni dovolj, 6e si človek razbistri aamo um, arce pa oatane brez kreposti. Izobraženec z biatrim umom, ki je ob enem tudi postenjak, ta je Se le pravi človek. Pošteajak pa da Bogu kar je božjega in cesarja, kar |e ceaarjdvega. Oa ljubi Boga in bližDjega, pa tudi sam aa sebe in na svoje dotnače ne pczabi. Taka Sola mora temeljiti na krSčaaaki podlagi, ufini predmet more biti tudi veratvo. Ako zadobi siovenako ljudstvo jamstvo, da se iz kmetijske šole ne bodo vračali njegovi mladeuiči kot breabožaiki, potem se z veseljem potegne za uatanovitev take Sole v ljutomerakem okraju. Zbraai poslaSalci ao gospoda govorniku glaaao pritrjevali ter so ga na koncu proaili, naj na pristojnem meatu izpoaluje, da ae uatanovi v tukajSBem okraju kmetijaka Sola. Slovenjgradec. (N e m 8 k a s o 1 a.) So nekatere živali n. pr. zajci i. t. d., katere je po8tavno prepovedano streljati meseca av- gnsta oziroma jih lcviti. DrugaČe pa je z otroci, ki bodo obiak~vali tukajSno, sedaj na Stiri razrede razširjeno aemSko mestno Solo. Ker mesto nima več kot osem noviacev, ki bi bili za prvi razred. torej se mora napraviti lo? na otroke v okolici; kajti to eeveda tndi nemški deželai Solski s*et m dopuati, da bi bžio v enem razredu samo oaem otrok. Ali pa jim raorebiti to Stevilo tudi zadcatuje ? MisHmo, da ne! Zalibog da je nekaj sosednih občin, kakor Staritrg, Šm&rtno in Lagen, ki mislijo, da bode otrok, ki obiskuje meatno nemSko Solo, že zaradi tegs nekdaj dospel na kakšao imenituo mesto oziruma službo. Kako pa se vtepa slovenskim otrokom aemSCina v glavo, hočetao naveiti sedaj le ta slučaj. Kakor je cbče zaano, na smejo otroci nemske Sole ijjudi drugsiče pozdravljsti, kakor: »Kibs dii: Hand«. Da bi pozdravljali: Hvaijea bodi Jez,8 Kristua, ali dobro jutro, dober dan itd., to jim je strogo prepovedano. Sirota alovenska si pczdrava »Kiisa die Hand« ne more iahko zapotaniti in tudi ne ve, kaj to porneni pa reče: »Kii-s Ham,« ali »Kristjaa.« Tako torej napredujejo slovenski otroci v tukajsai mestai Soli. Torej kmetje, ne pljuvajte v lastno skledo iB pokažite, da ste zavedai ljudje pa ne takoimenovane Sleve ter pokažite ljudem, ki pridejo na lov za nemSko 8olo, tisto lukac, katero je pu-sti! zidar na zidu. Od Sv. Martina pri Slovenjgradcn se nam poroča: Odkar je župao aemSkega mesta Sloveajgradec, v katerem biva 700 pokvarjeaih ia 400 pri ljudskem štetju napovedanih Slovencev, dal neopravičeao aaeti sloveaako zastavo dne 18. avgusta raz hiSe, katera je laat 300 okoliskih poseatnikov Sloveacev, se raznaša vest po okraju, da ao Ijudje rsdi tega aelo aevoljai in da i-cčejo več zahajati v aemSke Stacuae ia gostilae. Nevem, če bodo Sloveajgradčaai radi tega hvaležai svojemu iupaau. V odgovoru že vlozeae pritožbe aa razsodbo okr. glavaratva bomo videli, ali res smejo naSi posilinemci, kakoršaih priatai Nemec Simler ae mara, pred »Narodai dom« obesiti frankfarterco in » tem izzivati miroljubne Slovence, Sloveaci pa bi ne ameli na tak dan kakor je 18. avguat počastiti svojega premilega vladarja 8 slovensko zaatavo. Prepričani amo, da v Gradca stvar drugače izpade. NaSa Avstrija Se nima takih enostrajskih poatav, da bi frankfarterce smele žaliti mirno Ijadstvo pred alovensko hi8o. Nove dopisniee. V kratkem ae bcdo avedle pri nas nove dopiaaice. Na teh dopisaicah bo na sprednji strani posebea prostor, na katerem bo odpoSiljatelj dopiaaice napisal svoj caslov, in to zaradi tega, d« se mu dopisaica lopet vrae, ako bi ne mogla biti vročeaa oaemu, kojemu je bila namenjena. Cerkrene (itr&rf« Duhovske vesti. Na novo aastavljeni so kot kaplani čč. gg.: Ivan H r i b a r v Vojniku, Jožef Krajae v Galiciji, Aatoa S p a r I v Zavrču, Anton S r e b r e v LaSkera, Jcžef T r a t n i k v Št. Jurija ob juž. ielez., Franc Cuček v Dramljah. Preatavljeni ao 66. gg. kaplani: Anton Poatražnik v Križevce pri Ljutomeru, Matija Z e m 1 j i 6 v Št. Jakob v Slov. gor., Jožef LončariC v Trbovlje, Jakob R a b u z a v Šmartno pri Šaleku, Jaaez G o r i 5 a n v Št. Peter pri Radgoni, Ivan V o g r i n v Št. Peter pri Rstdgoni, Ivaa R o i m a n v Mozirje, Peter G o r j a p v Brezice, Ivan B o s i n a v Št. Jurij v Slov. gor, Maks G o r i 6 a r k Sv. Magdaleai pri Mariboru, Anton Kolarič kot vikarij v Ptuj, Antoa N o v a k k Sv. Martiaa na Pohorju. Župnija Sv. Martia v Hajdiai je podeljena 6. g. Ivanu T o m a n, iupnika v Podsredi. Za provizorja v Podaredi je imenovan tamoSaji kaplaa 6. g. Alojzij Gričnik. — Žapaijske izpite so naredili 66. gg.: Jakob Tajek, Jožef Plepelec, Jožel MeSko, Ivaa Topolnik, Jožef Poplatnik in Ivaa Vogrinec. Prasnovanje 90Oletnice obstauka ruške cerkve. Redka slavnoat se bode letoa obhajala v RuSah, namreč 9001etaica obstanka ruške cerkve, katera je bila po starih listinah 1004 dodelana in pozneje razSirjena. Ta svečanost bo trpela ruSko soboto, t nedeljo, na praznik Marijiaega sv. Imeaa, v oamini tega praznika, a v nedeljo po ruSkem 18. sept. bo 8lovesni sklep. Procesije v osmini namenjene, naj ae pravočasno napovejo. Napovedaaa je velika proceaija za četrtek 15. aept. Takrat pride duhovščina z farani iz cele dekaaije mariborske na desnem bregu Drave. — Matija Worzer, župaik v RuSah. V kn.-šk. dijaško semeničie so spre jeti iz VI. gimaazije: Fr. Kostanjevec od SvMarka, Franc Slana od Sv. Jarija ob ŠčavDici in Martin Rus iz Ptuja; iz V.: Karol Pilih iz CreSaovee, Ant. Bratina iz Kriievc in Martin GaSpar od Šmartaa pri Sloveajgradcu; iz IV.: Val. Čelan iz Sv. Lovrenca na Drav. polja, Jos Kokole iz Staregatrga in Ivan Koser iz JarSinc: iz III.: Martin Kozar od Sv. Antona v Slov. gor., Franc Strižič iz Makol in Franc BrataSa iz Vel. Nedelje; iz II.: Maks Kovačič od Sv. Trojice v Slov. gor., Matija Krevh iz Staregatrga, Mihael KrnJjc iz Kapele pri Brezicah in Ivan Rak iz St. Jeraeja pri Koajicah. Jareninska „ mladenidka zveia" bralaega društva priredi v aedeljo, dae 4.  sept. izlet k Sv. Petru pri Mariboru. Odhod  bo hitro po 11. uri predpuldne od cerkve.  Šli bomo pe3 k Materi boJji aa Goro, kjer bo pridiga za faate in večeraice. Po večeraicab aaa bo pri Sv. Petra pozdravilo bratsko druStvo »Skala.« Na vrtu aarodaega gostilaičarja g. MurSeca bo potem mal shod, kjer bodo deklamirali ia govorili naSi fantje ia gotovo tudi Sentpeterski. Nadejamo se, da pridejo fantje »mladen. zveze« polaoštevilno. Sicer pa je — to odločao povdarjamo — vsak ud mladen. Marijiae družbe dobro doSel. Stalo ga ne bo aič, pafi pa bo doživel veliko aedolžaega veselja, duhovaega in telesnega. Faatje, okrepimo si zopet sroje vrste, agitirajmo za izlet, da pridobimo zopet koga za »mladeniSko zvezo«. V nedeljo le z nami k Sv. Petru! Gornja Radgona. Za zastavo »Brala. druStva« so darovali doalej po 10 K gg.: Lončarič Josip, kaplan pri Sv. Petra tik Radgone; JaožekoviS Josip, kaplan pri Sv. Križa tik SlatiDe; Lan6 6 Janez, klapar v Gornji Radgoni; Postružaik Acton, kaplan pri Sv. Petru tik Radgone; gdčna Matilda Bernard, učiteljica v Goraji Radgoni; Rožmaa Alojzij, mladenič v Orehovcita; RoJmaa Peter, mladeaič v Orehovcih; RoSkar Martia, kmet v Lastomercih. H?alft! Dekanijski mladenidki Marijin shod pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. se je zadajo aedeljo izvršil zares veličastno. Dolli so mladenifii iz dekanije lenarSke in iz aoseSSin, da celo iz ograke Sloveaije. Veaelje {e bilo veliko, red nzoren. Obairaeje poročilo prihedajič. Dekliški Harijin sliod pri Sv. Trojici v Slov. goricah. [Konec ] Po cerkveaem opravila so 8le vae deklice v velikaaski proceaiji na slavaoatni prostor pri kapeli Marije Molec t Zgorajih Vrjaaah. Najprej so Sle vse kriiarke, potem vsa bels dekleta po dve in dve, vmes pa zaatavoao8inj6, nato duhovnžki in ostala dekleta. To vam }e bilo aekaj res veličaataega. Pri kapeli je stal slavolok aa eni straai z beaedami: »Pozdravljeae hCarke Marijiae!« Na drngi straai: »Živele vrle, navduSeae Slovenke!« Slavnoatni prostor je bil okraSen z mnogoStevilnimi zastavami, mcžaarji pa ao gromeli t pozdrav dekletom. Križe in zastave amo abraaili pri kapelici in se kmalu pripravili za deklisko Marijiao alavaoat. To slavnost je priredila beaediska žeaska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Otvorila jo je Bje prvomeatnica Roza Dokl z aavduSenim pozdravom, trojiSke pevke pa so lepo zapele Marijino peaem »Zdrava morska zvezda«. Amalija Letnik in Ivanka Pivec od Sv. Beaedikta ata deklamovali, prva »Pozdrav dekliskim MarijiBim draibam«, druga peaem »Mariji brezmadežai«. Benediške pevke zapojo Marijiao pesem, Julika Vogrin pa pozdravi dekliski sbod v imeno trojidkib deklet povdarjajoč potrebo prave izobrazbe tudi za dekleta. NavdaSeao izpregovori v pozdrav v imeaa barbarSke dekliske zveze in Marijiae dekliske družbe učiteljeva hčerka Amalija Škofič ia vspodbuja dekleta, naj bi bile navduSeae v boja za svojo nedoliaost, v boju za pravice nadega naroda. Čistih, arčBih deklet on potrebuje, te ao njegova areča, Bjegova moč. V imean deklet od Sv. Petra pri Radgoni in v imenu prekmarskib Slovenk je ahod pozdravila Toačka Kovačič. Blizu 150 naa je prihitelo v vaSo sredino, da ae poklonimo brezm. Devici ia da tudi me pokažemo, da ljabimo avojo domoviao, da živimo in se trudimo za na3 narodni obataaek in da smo na pravem meatu tam ob meji. Sedaj aaatopi slavnoatna govornica Amalija Klobasa od Sv. Beaedikta ia t prelepem, v srce segajočem govoru razlaga, kako aaj bi bile aloveaake deklice pred Bogom pridae hčerke MarijiBe, pred narodom pa navdušene Slovenke, da ae izpolaijo beaede peaaikove: »Dokler človeSki rod, biva po zemlji tod', bode slovelo 8loveaako deklel« Eot hčerke MarijiBe aaj bi se zveato oklepale MarijiBih draib, kot dobre Sloveake nn\ bi bile člaaice dekliskih zvez in bralaih druStev. Viharno odobravanje je bilo zaslažeao plačilo vrli govornici. BarbarSka dekleta aaa razveaele z lepo Marijiao peamijo, Matilda Tomaiič od Sv. Benedtkta pa deklamaje Slomšekovo »DeviSki stan«. Prav dobro nastopi kot gOTornica Milka Šegula od Sv. Antona in razvija ka| lepe miali. Tadižeaaki spol 8e mora vzbaditi iz narodnega spaaja, iti mora v boj za najdraiji avetiBji, katerib aaa hočejo oropati naSi naaprotaiki. Na delo torej, drage sestrice, na delo sa vero aveto, jezik rodni, za avobodo zlato... Ce me Slovenke zapustimo pot Sednosti, same kopljemo grob alov. uarodu. Vrla Slovenka, fte boS krepoataa, podtena deklica, boi kedaj tudi poStena sakonaka iena, pridna mati, dobra odgojiteljica avojih otrok. Po tem govoru deklamuje Amalija Klobasa peaem polno rodoljubja od a. Boaavefltare Suhač »Zatorej!« Zopet posluSamo novo govornico Lizo Hanžel iz Smuliac, Jupaije aadraževake. Prisrčno vapodbuja dekleta k nedolinemu življeaiu in narodBemu delovaaju ter 8kleae: Na delo za Boga ia domoviao! Živela mili Jezus in Marij-i! Bodita vedoo aaSa tovarSija I Poplafajta obilno aaiim blagim voditeljem veliki trud, blagoslovita neprestaao prizadevaaje! Živela mati SloveBija! Sprejmi aaSo ljnbezea in zvesto o! V imeaa dekliSke Msrijine družbe od Sy. Petra in Pavla v Ptuju se ogl-isi Anica Gomilšek. Kot hčerke Marijine in kot navdudene Slovenke imamo aveto nalogo, da branimo vae to, kar je lepo in blago, kar je resničao in sveto. Branimo avojo čast, branimo narodovo 5aat, katero obojao grdi ptajaki »Štajerc«. Nikdar ae more biti hSerka Marijina, ki jetnlje tako grdobo v svoje roke ia ima nad njo svoje dopadeaje, nikdar ne more biti posteaa Sloveaka, kl naroča ali samo bere ta protiverski ia protinarodni list. Svarim vaa torej pred njim. Spozaajte avojega sovražaika! Proč i njim! Sirimo »Slov. Goapodarja« in »NaS Dom«, Sirimo »Bogoljnba« in »Glaaaik najsv. Src«. To bodi naSe berilo v poak in razvedrilo! — Urbanska deklica, Marija Kajzeraberger, čaatita zbranim na krasnem napredka In jih vzpodbuja k vztrajaoat. Nato Amalija Letnik od Sv. Benedikta vrlo dobro govori, kako važno meato lavzema deklica, žeaa v naSem narodnem Jivljeaja. Sreča neizmerna je za vaak narod, ako ljubi čiste, brezmadežao življeaie. To velja tudi za na8 narod. Ljubimo torej čistost in nedolinost Čs amo me čiate, bodo tudi drugi ljubili Ciatoat, če amo me ataaovitae device, zabranimo brez števila hadobij in nesreč. NedolžBoat le Slovenki da veljavo, — Poatenost ji pripravi vefino slaro: — Kdor pot čedaoati svete zapuati, — Slovenskega imena vreden ni. — Iz čistih deklic dobi slovenaki narod najboljSih mater, ki bodo mogočna opora domovini. Za bodočnost se pripravljajmo aedaj. Izobrasimo ae, vadimo 86 t varenosti in snagi pa tudi v dareiljivosti, požrtvovalao8ti za narod. V verakem ia aarodaem delu je aaSa in narodova reSitev. Živelo torej delo za Boga in domovino! Roza Kocavaa od Sv. Antona deklamnje peaem »Sv. vera in domovina«, trojiske pevke zapojejo Marijino peaem, Amalija Klobasa predaaSa »Pesera sloven. deklet«, benediske pevke pa lapojo »Sloveaka sem«. Veronika RoSkar pozdravi ahod v imena dek). Marijiae družbe od Sv. Jarija v Slov. gor. kaj prisrčao. Tudi me amo dobre Sloveake, imamo že tadi dekliško zvezo, a dahovBega voditelja 8e nimamo, ako Bog da, ga moramo dobiti v kratkem. Kaplan Gomilšek pozdravlja v iskrenih beaedah aavzoče ograke Slovenke. Otilija Kralj pozdravi ahod v imena kapelakib dekljt, Trezika Fris pa v imena trojiskih deklet opomiBja vae k zveatobi do Marije in do naroda slovenskega ter zaktiče: Slava Mariji in srefia SloveBkam! Kaplan Gomillek povdarja lepoto in krasen izid dekliskega Marijiaega ahoda ter prosi dekleta, naj aavdaSaiejo avoje brate, da 86 v enako obilnem Stevilu udeležijo mladeniskega Marijinega ahoda pri Sv. Treh Kraljih dne 28. avg Marijino slavnost zakljnči v imenu benediske zenske podražaice družbe sv. Cirila in Metoda aje tajnica Matilda Tomažič a kraanim nagovorom. Med drugim pravi: Razcvitati mora med aami novo iivljenje po vzoru Brezmadežae, iivljenje nedolzno, zavladati mora med nami oovo aavdušeaje za na8e narodne avetinje. Na8e geslo bodi: Vae za Boga in domivino: vse tudi kri naSa, ako j; tirja blagor domovine! Sklene pa aledeče: Tako, ae3tre mile od blizu in daleč, hvila vatn, slava vam, da ate pridle na ta krasni dekliški praznik. Daj Marija, da rodi najlepSih sadovl Spomin nanj Baj nas bodri vae iive dni, da bomo živele io delale z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Sestre drage, Bog vas živi! Bodi Marija z vami! Hvaljen bodi Jezaa Kristna! — Veaelih lic in navdušenih arc so ae aedaj deklice združile v procesijo po prejSaem redu in med petjem, molitvijo smo korakali v cerkev k večernicam, ki jih je imel vičast. o. gvardijaB. Po petih litaaijah stopi na prižnico kaplan GomlSek ia govori kratko besedo za slovo od Marije. S krepkim glaaom razloži, kaj je Marija dekletom, in kaj dekleta Mariji. Marija je dekletom kraljica, mati, sestra, dekleta pa Mariji služabnice, hčerke, sestre. — Sedaj ao se deklice zbrale in hitele molefi in pojoč v procesijah domov, zvonovi pa ao milo pritrkavali v slovo. — S ponosom amemo povdarjati, da Se tako krasne dekliške alavaoati ni bilo nikjer na Slovenskem. Vae se je izvršilo v resoici izborno. Dobri Bog je dal najkrasnejše vreme, Marija vas je podpirala s avojo pomočjo. Za njima amo vso bvalo dolžBi čč. oo. frančiskanom in zlasti vlč. o. gvardijanu za vao ljubezen, ves trud in za najlepsi vsprejem, ki so ga priredili dekletom z domačo deklisko družbo. Istntako najsrfinejSa hvala vrli materi Mariji Mulec, pridnim nje sinovom in hCerkam, ki so tako krasno vse pripravili za Marijino alavnoat zunaj cerkve ia tako lepo oakrbeli postrežbo. Bili amo pri Mulečevih aa domačih tleb pri narodnib Ijudeh, zato je bilo Ba8e veselje tem večje, zato ostaae ta Marijina slavaost nepozabna vaem udeležeacem. Poleg — mladeniskega gibanja se pojavlja aovo gibanja, ravBo tako važno za naš narodni razvoj, namreč deklisko gbanje, žensko gibanje. Ia to gibaBje bo nam dalo ien, mater, kakorSaih imajo obilico Čehi, Poljaki pa tudi Hrvati, žen nenstrašenih v borbi za narod in domovino. Marijin shod v proslavo Bjeaega brezmadeznega spočetja se bo obhajal na Ptajski gori od 7. kimovca popoldne do 11. kimovca dopoldae. Vsak dan boata vsaj dve pridigi. Spovedovalo se bode vedno in redno. Dobivali se bodo lahko odpustki Sv. leta. Tiati preč. gg. duSni paatirji, ki bodo priSli s procesijami, naj blagovole to že sedaj naznsaiti. V Bedeljo, aa prazaik Marijiaega Imena bo ahod za Marijine drržbe. Sv. Kunignnda na Pohorjn. Jubilejaka procesija. Na veliko Gospojnico je 8la prccesija od Sv. Kuaiguade čez zeleao Pogorje k Mariji v Puščavo. Procesije so se vdeležili udje »h.jrijiae družbb« in »Katol. delavskega druStva«. Vseh romarjev je bilo nad 300. V Št. Lmencu in v PaSCavi naa je pozdravilo milo zvonjenje. Nad vse lep in ganljiv je bil pozdrav »Katol. delavskega druStva« iz PuSčave, ki je doSlo blizu Sv. Lovreaca naSi procesiji aaproti s kraaao druitveno zastavo in »Mariiiae družbe« deklet iz Pndčave, ki ao belo oblučene ia z venci doSla 8 prelepo Marijino zaatavo in z lurSko Marijo na tronu. — Na sv. Roka, delavaki praznik, je bila slaiba bozja za romarje, da počastimo Brezraadežao devico za petdesetletaico in prosimo za ljubo zdravje. Obbajaacev je bilo okolu 250 Ko ae je procesija poslov.la od veličaatae romarske cerkve, so nas zopet aekaj časa spremili delavci in Marijiaa družba z zastavo. Mclili smo st. rožai veaee in peli litaaije in Marijiue peamž, dokler aiamo prisli v prijazai Ciažat, kjcr so božjopotnikom poatregli z izredno gaatoljub nostjo. — Na Smoluiku smo ai ogledali prelepo cerkvico poavečeao Brezmadežai. Šli amo potem čez Bistrisko planino, kjer nas je od daleč pozdravljal »Žigertov stolp«, v Lakanjo in k Sv. Kunignndi. — Ob krasnem vremeau smo videli, kako lep je naS planiaaki f<vet. A 3e bolj veselo je, da biva tukaj ljudstvc, ki Ijabi Boga in Marijo ter mili dom slovenski. — Romar. Premembe pri oo. kapneinib v štajerski provineiji. V Gorico pride o. Rafael Bogataj. V KrSko gre za gvardijana o. Efrem Majcen iz Hartberga in za koaveataala o. Gotfried Novak iz Irdaiaga. V Celovec o. Aagel Sattler iz Hartberga, o. Aaaelm Eberhard iz Lipaice in o. Lovrenc Novak. V Lipnico prideio o. Oton Kocjaa iz KrSkega, o. Beaedikt Cirič iz Varaždiaa in o. Rudoli Marolt iz Svanberga. V Svanberg o. Kamilo Požar iz Celovca. V Metteradori gre za aaperiora o. Habert Madlener iz Svaaberga. V Hartberg pride kot gvardijan o. Gotthard Burtseher iz Marava; kot konveataal o. Alfoaa M. Vakaelj iz KrSkega in o. Gebhard Tscholl iz Škoije Loke. V Mnraa gre za gvardiiaaa o. Ziga Wagner iz Celovca. V Irdning o. Viljem Ebeaberger iz Celovca. DrustT«Hti poroilla. Vrtno veselico v Maribora priredi v pedeljo, dne 4. t. m. ob 3. uri pop. bralno in pevako druStvo »Maribor« v »Narodaem domu«. Desetletnica slov. katol. akadem. društva ^Danica". »Danica« nam poSilja vzneseno pisaa oklic za njeno desetletnico, ki ae vrSi dne 12., 13. in 14. septembra v Ljubljani. Žal, da zaradi pomaakaaja prostora ne moremo priobčiti oklica, veadar opozarjamo vse somislienike že aedaj na to velevažno alavlje. Pokroviteljstvo slavnostne desetletnice }e aprejel prem. gosp. knezoškoi ljubljaaaki dr. Ant Bonaventara J e g I i 6. Sr. Jurij ob Ščavnici. Na primiciji 6. g. Fr. Vuk-a sta gosp. učitelj Kocmat in gdč. Ivanka Vukova nabrala za mariborško »DijaSko kuhinjo« 37 K 13 v. — Bog plati! Sv. Marjeta ni^je Ptnja. Našemu bralaemu druStvu poalsJ je velerodni goap. dr. F. Jortela, odvetnik v Ptaju, 25 kron in velerodai gosp. prclesor J. Zelenik, posestnik pri Sv. Urbanu, 10 kron. Za ta blagodaSna darova se vrlima, blagima in za na3 narod črez vse vnetima goapodoma tem potom najsrenejSe zahvalimo. Bog daj veliko posnemovalcev! — J. Žunkovič, predaedaik. Ix Gornje Radgone se nam poroča: Vsled raznib ovir se desetletnica »Kmetijskega brala. druStva in blagoslovljenie nove zastave ne bo vrSilo dne 11. septemb. t. 1., kakor je bilo v zadnji Stev. »Slov. Gospod.« naznanieao, ampak začetkom oktobra meseca. To ae aaj blagovoliao vzame v vednoat. — Odbor. v V Žičah se vrši velika dijaSka veselica dae 11. septerabra t. 1. ob pol 3. uri pop. v gostilniskib prostorib g. Iv. Gosaka. ObSiren vapored obsega petje dij. moSkega zbora in zaaaega kon|. kvarteta; igra, deklamacija, tamburanje, govor, nanaSajoč ae na bližajoče se deželnozborske volitve, Saljiva poSta in 3e marsikaj drugega jamči za to, ds se nobeden udeležeaec n« bcde dolgočasil. Vstopnina je za kmete 20 vin., za gospodo 40 viB., za Solako deco 10 via. Ker v Draviajski doUni 3e aploh menda ni bilo slične slavnosti in letcs aploh nikaksne ni, pričakujemo velikansko udeležbo, pred vsem tudi kmetskega ljudatva, na katero se je pri sestavljaBju vzporeda posebao oziralo. Marten na Vestfalskem. Dan 14. avg. ostane nam tukajšaim Sloveacem vedno v spomiau. Obhajala se je prva veselica »avstr. pevsk. dra3t?a ,Cvetlica'«. Prisli ao Sloveaci, poateni avatrijski Nemci in tudi pruakih po3tenia Nemcev ni manjkalo. Ob 4. uri popol. je predsedaik N. Supan v srčnem govoru pozdravil vse dobro dosle avstrijske narodne SloveBce v alovenskem jeziku in nato tudi domače neavatrijake nam BakloBjeBe Netuce v nemSkem jezik.. Na koncu govora je za_ klical trikratni »živijo« h goda naSega cef arja »Žtvijo« je odmevalo brez konca po dvoraai,godba je zaigrala »Cisarako pesem«, ljudatvo pa zapelo: »B g ehrani, Bog obvari itd« Nato se je na sploSao ieljo zbranega občinstva odpoalala brzojavka na cesarja na Daaaj, v kateri se izraia udanost ia zvestoba do naSega cesarja in mile domovine avatrijske. A čuite, ob 11. uri 50 m. po nofii je prisla brzojavka k zbranemu občiBstva. Utripala ao nam srca, ko se je brzojavka prebrala. Glasi se tako-le: »151. Njegovo apoatol«ko ces. in kr. Veličanstvo se zahvaljuje Baiprisrčaeje za voSčilo zveatih podanikov, ki 86 tudi v daljavi spominiajo svojega vladarja.« Od radosti so nam vsem solže veaelja atopile v o5i. »Živijo« je 8 ponosom in 8e večjim veseljem kot poprej klicalo ljudstvo naSemn vladiki. Prasi Se zdaj občadajejo nas in naSega vladarja, da se poniža do tako priproatega ljudstva in nam izraia pozno v no5 avojo očetovsko sočutno naklonjenost.. NajmlaiSe avatrijako slovensko druStvo »Cvetlica« v NemSiii je naSe, pa smemo z aajIepSim darilom ponosni biti. z,atorai, rojaki, priatopajte k tema druStva brez izjeme vsi! Pri tem druStvu se dela posebno, da se adi izobražajejo v dobrem dahu. Rojake v domovini pa prosimo, da nam s kako knjigo pripomorejo k izobrazbi. Gospodarsfee drofetlnlee. Nekaj o sadjoreji. Piše Goričan, potovaloi učitelj. Paije.) Divjake v hosti nakopati in tiste saditi, je slaba navada. Večinoma so preatari in prealabo vkoreninieni. Tako drevo se nekaj let obira in obira, aazadaje pa ae pogosto poaaSi. Tisto pa, ki oatane, nima notene prave oblike, ali pa če ie gre vse po sreči, vendar jako dolgo trpi, poprej ko začne roditi. Mlajše ko drevo na stalno mesto pride, boIjSe je. Tadi od tistib, ki drevesa po svetu okoli vo^ijo, naj se nikdar ne kupi, to je sama slaba roba. Preveč vrat saditi in imeti ni dobro, ker imajo kupci radi enakomerno blago. Za Spod?io Štajersko ae priporočajo sledefie vrate: a) Jabolke: Astrahan beli (je zrela že konec julija); KardinalmaSancker; KaaadaAaaaas; Bsumanova rejneta; BsllefleurLondon; Peping-Ribston; Peping-Habertova moStnica. b) HraSke: Salcbargerca; dobra Lajza; Dielovka; HardenpoBt-Oliviers de Serres (se Bajdalje drii, do meaeca saSca) in tepka. Umna sadjereia, razamno kmetovaBje se ne da naučiti kar iz knjig, iz Casopisov in tudi ne naenkrat Łez noS. (Dalje iladL)