i -ste III.-, itev. 554 . . * PcJtnina wn*«flrafl2. V Ljubljani, nedelja dne 2. julija 1922 . oauažaja Štefka i Din - 4 K i ob 4- gftrtraf. wtane IU9SSČUO <■60 Din za inozemstvo 18-— , O-jlasi pu tarifu Urcdriištvo: fihklcsičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravni stvo: I.Juhlj.-ua, Prešernov«. nI. št 54. Telef. št. 86. Podružnice: Maribor, Barvarska ulic« št. 1. Tel. št. '2 Celje. Aleksanx- cesta. Račun pr» uoštn. cekoT. zavouu štev. i 1.842. Ljubljane, 1. julija. Gospod <5iro Kamen&rovid je sinoči kupil Petkovo »Jugoslavijo*. Anton P^sek je prodal Jadranski banki, odnosno njenemu ravnatelju svoj list z uredništvom, programom, naročniki in bralci. Prodal* je tudi svojo tiskamo, evojo bilo. vse skupaj sa težke milijone. .Mi naj razpravljamo o Antonu Pesku'^ Spomin se nam vzbuja na tisto težko dobo. ko je besni, že napol iz naroda izobčeni dr. šusteršič iskal tiskarno. v kateri H mogel tiskati svoje krvničke »Novice*, da ž njimi razdira delo osvebojevanja našega naroda. Našel ie gospoda Peska. Z zlatimi ar-cumenti ga je prepričal in tiskarna je hi)a njegova. »Novice* so veselo iu krepko vršile svoj izdajniški poseL Njihovo delo je rodilo prekletstvo za Ivana šusteršiča, ki je bežal iz domovine, aa Ivana Štefeta, ki je z občudovanja, vreino konsekvenco sam na *e!>i izvršil obsodbo naroda. Antona Peska je medtem dvigala povojna ko-ujuktnra vedno višje in. višje. Postal je milijonar, ustanovil je list, stopil z drzno' nogo med politične voditelje in ?e «9 je pripravljal, da zasede neom> .i-sževani stol ljubljanskega župana. Pa so pričeli mleti božji mlini nekoliko hitreje... in so ga zmleli. Ma nikogar drugega, nego na njega se j? mogel obrniti gosp. Kamenaro-vie,' ko je hotel kupiti list, M bi naj slnžil kot Mapec ped njegovim vod-sfvom se nahajaiočega bančnega velc-kapitala in kot priganjač za njegove >:•■» nejasne politične ambicije. Na čast slovenski žumalistiki je treba konstatirati, da so naši časopisi vedno služili idejam in da je čut odgo vrirnostL pa naj 2i bo napram narodu ali državi ali pa vsaj stranki bil pri njih vedno dobro razvit. Prodajali se niiši listi niso nikdar ia nikomur. Sele Peskova »Jugoslavija* pomenja sramotno izjamo. Kot napredno, jugoslovansko glasilo je iskala med našim narodom naročnikov in bralcev iu njen lastnik ji je doda! posebno vabo »neodvisnosti*. ki je premnoge prevarila. Ta neodvisnost je bila popolno hlapčevstvo v korist Peskovim ambicijam, s katerih spremembo se je menjaval • program*. Danes ie nekdanja napredna, glasilo pravega bankokrata, ki po svojih lastnih izjavah v javnosti ne mleduie drugih interesov nego interese svoje banke. tiveda bo še naprej nosila svej »no-ftdvisni* naslov. Kupec se še ni odlo-;il. katerim poslovodjem naj izroči sksploatacijo razuma in pameti onih sicer maloštevilnih nainvnežev, ki so mu bili kot naročniki in bralci prodani. Govori ee. da bi hotel angažirati nekatere narodno - socijalne voditelje. Ne verjamemo, da se mu to posreči. Na prstih ene roke se da izračunati, da, stane tiskarna z listom (brez hiše) gospoda Kamenarovida okroglih 18 uiiUijonov kron. Ni ga v Sloveniji privatnika. ni je stranke, ki bi se mogla s ep :1 žirati za te težke milijone ter iz dohodkov tiskarne plačevati deficit H.;ta in povrh še ogromne obresti glavnice. Politični voditelji, ki bi hoteli dati kupljeni »Jugrelavi$» svojo firmo. bi bili v fetem momentu razkrinkani kot plačeniki pravega gospodarja. velike banke in njenega širokopo-teznega ravnatelja. Verjetnejše je, da si bo gosp. Kamenarovid poiskal poslovodje od drugod in zatrjnjejo nam, da jih je našel v zagrebških »tribuna-ših*. katerih list je že danes slepo orodje v njegovih rokah... Pokazalo se bo kmalu, kdo je angažiran za podjetje, ki je v naši domači politični zgodovini dosedaj brez primere. Danes vedo bralci nekdaj Peskove, sedaj Kamenarovičeve »Jugoslavije* le to. da so prodani in da bodo od jutri naprej morali slediti političnim naukom novega gospodarja, Id jih še ne poznajo in kateri iim seveda ne bodo obrazloženi naenkrat, temveč v spretnem prehodu k »novim ciljem*. In bogvS, če bo šlo po sreči in če Jadranska banka spozna, da se ji navzlic ogromnim žrtvam izplača intervencija na borzi javnega mnenja, morda žrtvuje gospod Kamenarovid še tacat milijonov ln banka si jutri ustar novj svojo stranko. Morda pa je v našem narodu še toliko preudarnosti in treznosti, da se ta drzna špekulacija m, njegovo politično naivnost ponesreči in da se vsi skupaj otresemo politične sramote, ki sta nam jo pripravila s svojo kupčijo gospoda Pesek in Kamenarovid. Javno mnenje ne more biti predmet ihso.vskega nosla. Politični položaj. RADIKALCI BODO GLASOVALI ZA INOZEMSKO POSOJILO. - KLE-; RIKALNA OPOZICIJA. — STEJICEVO POMILOŠCENJE. Beograd, 1. julija. (Izv.) V parlamentu danes vsled odsotnosti večine narodnih poslancev ni bilo nikake seje. Vendar so se vršili neobvezni pogovori o raznih vprašajih, M so na dnevnem redu. V radikalnih krogih se trdi, da bo kreditna debata, ki se bo v radikalnem klubu nadaljevala v ponedeljek in menda, tudi v torek, končala v prilog inozemskemu posojilu-Zdi se, da bo opozicija proti posojilu v radikalnem klubu popustila napram večini kluba, ki noče desavuirai gosp. Pašida in ostalih članov kabineta. Dalje se je v parlamentarnih krogih razpravljalo živahno tudi o nadaljnam delu v skupščini. Glede članov klerikalnega kluba se trdi, da bodo vodili v parlamentu še naprej oetro opozicijo. ki bo imela sračaj ob?trukcije. Ministri in poslanci na zagrebškem velesefmu. LEP SPREJEM V ZAGREBU. — POMENLJIVI POLITIČNI GOVORI. Zagreb, 1. julija. (Izv.) Poslance na- j kratskega khiba Davidovi« naglažal, da rodne skupščine, ki so odšli v Zajreb na I kar je Zagreb Hrvatom, je tudi Srbom, poset velikega sejma so že v Sisku spre- Beograd pa da mora biti Hrvatom, kar je Delo vlade hočejo ovirati pri v«,akem1 koraku in s svojim oviranjem kompromitirati vlado pred narodom. Kar s« tiče pomiloščenja Stajica, je ministrski svet imel danes dopoldne sejo, na kateri se je to vprašanje ponovno pretresalo. Odločitev vlade v tej zadevi se drži tajno. Nocoj bo pravosodni minister dr. Marko vid odpotoval na Bled. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da med vlado in krono ni ni-kakega nasprotstva, kakor to javljajo opozicijonalni listi. Vlada nc^e razpravljati o prerogativi krone, ki ie garantirana z ustavo, ampak jo v polni meri priznava. Torej med vlado in krono v tem oziru ne more biti nasprotja, ki bi moglo povzročiti kak konflikt. Zasledovanje Rafhenauovih morilcev. MOR1LNO OROŽJE NAJDENO. - LASTNIK KRITIČNEGA AVTOMOBILA ARETIRAN. — VELIKA VEČINA ZA «OBZNANO». Berlin, 1. julija, (lav.) Kakor se dozna-j jel sobo. Takoj po svoji aretacij; je pri-va okoli opoldne, so pri v Schverinu are- j znal. da, jc dal svoj privatni avtomobil n» tiranem tajniku nekega nemžkonacional-j razpolago za politične namene, vendar pa nega udniženja na-fli pištolo, s katero ie; ni hotel pov edati za katere. Najprej so ga bil ustreljen Eathenan. Policija bo kmalu j prepeljali v okra jno sodišče v Im*tu, od popolnoma razčistila vse tajnosti glede umora. Včeraj in danes je policija kon-frontirala več oseb. ki so osumljene, da so bile indirektua udeležene ali da so vedele za priprave umira- Vsako uro pripeljejo nove aretirane« v Berlin. tam pa včeraj z brtnvlakom -r Knfetein, kjer so ga izročili nemški poli-iji. Njegova žena je i r. ČHr.a. odpotovala r Nemčijo. V AMERIKI ARETIRAN SOKRIVEC New Yo-k, 1. julija. 'Tzv/i Policija je Sedaj je tudi že dognano, čigav je av- j aretira!a di fa-ovu nekega paznika, ki je toinobil, iz katerega so morilci ustrelili ministra. Avtomobil je last dveh bratov posestnikov predilnic« v Freiburgu. Pišeta se Kilchenmeister. Eden teh bratov je bil aretiran na Tirolskem, drugega so | prepeljali v Berlin. Zadnji je izjavil, da ni nič vedel o umom. Snoči so prijeli predsednik*, schvrerin-i skega bojnega društva, trgovca Badona. šmrt. | Zakon za zaščito republike se bo v torek predložil državnemu zboru. Kakor se j dospel iz Evrope. Nemca z imenom Maks Petersen. ki se je vkrcal na parnik, ne da bi o tem vedel poveljnik ladje. Med vožnjo je izjavil ladijskim častnikom, da je pripadal Ehrhardtovi brigadi in mu je glede umora dr. Rathcnaua vse znano. Izjavil je, da 6e bo.ii vrniti se v Nemčijo, ker je prepričan, da ga ly>do t?m obsodili na jeli odposlanci semnja, v Zagrebu pa so jih sprejeli pokrajinski namestnik Deme-trovič, ministra n. r. Kri sonati in dr. Alau-povič, podpredsednik velikega sejma dr. Frangeš, odbor krajevne organizacije demokratske stranke, demokratski občinski svetniki, krajevni odbor radikalne strau- Srbom. Mesto Zagreb mora biti ognjišče nacionalne kulture, nacionalne zavesti ln gospodarskega napredka. Za njim je poudaril posl. dr. Kukovec, da se nikomur ne sme zdeti čuden protest parlamentarcev na gospodarski ustanovi, ker je zelo potrebno, da se morajo poslanci povsod lja, Malcen, od scpljalistov Etbin Kristan, republikanec Gjoncrvič, 2 poslanca selja-škega kluba, 3 od narodnega muslimanskega khiba, 3 zemljoradniki, 16 novinarjev in 3 uradniki narodne skupščine. Ob enajstih so se zbrali gostje na sejmu, kjer jih je pozdravil predsednik Ratkovlč, odgovoril pa mu je predsednik narodne skupščine dr. Ribar, nakar se Je začelo ogledovanje sejma, k! se je nadaljevalo tudi popoldne. Ob 19.30 je bila slavnostna predstava v narodnem gledališču, ob 22. pa večerja v Jugoslovanski kazini. Jutri bo ob 11.30 po ogledovanju mesta pri pokrajinskem namestniku za-kusek. Ob 15.30 bodo poslanci z avtomobil! napravili izlet v okolico Zagreba. Na sejma je bil posebno navdušen sprejem. ki ga je priredilo gostom Gospodarsko društvo. Tu jih je pozdravil predsednik grof Miroslav Kulmer. odgovoril pa je zopet dr. Ribar. Za njim je govoril poslanec G junci?, ki je nazdravil Zagrebu. V globokem govoru je predsednik demo- SOKRIVC! ERZBERGERJEVEGA UMORA. doznava se je večina ministrov p osame z- j nih nemških držav izrekla za zakon, le 1 Berlin, 1. julij?. (Izv.) V Osn;>brj<-ku s« bavarski ministri so delali težkoče, pa so 1 bili aretirani fabrikant Froemblirg..ravna jih preglasovali. Zakon se bo najprej raz-i tel j tovarne Mever ter tajnik nemskona-pravljal v prvem branju, nato se bo od- j cionalne stranke Landwehr. in sicer rad' stopilo komisijam. Ko bo komisija kon-: soudeležbe umora Erzbergerja. čala razpravo, se bodo vršila pogajanja j med strankami, da se doseže sporazum in 1 da se prepreči, zbor razpustiti. da bi se mora! državni ke, Sokoli in številna druga publika. Pri-' spoznati i vsem in da moramo skupno pošla sta ministra dr. Kumanudi in Omero-; magati drug drugemu. Momentani razdor vič in 74 poslancev, in sicer 41 demokra- | je malenkost z ozirom ua zgodovinski raz-tov s predsednikom Davidovi čem ca čelu, j Voj. Poslanci celokupnega naroda so pri-med njimi dr. Kukovec ln Reisner, 15 ra- sij." da počastijo Zagreb. Srblfenci spo?tu-^ikalcev, poslanci SKS Drofenik, Mimo-1 hrvatsko delo in napredek. H ga da-lia. Malcen. od socHalistov Etbin Kristan.! pozdravljajo legitimni zastopniki celokupnega naroda. Potem je govoril posl. Aleksa Zujovič. da morajo ne samo Su-madincl, temveč tudi muslimanski Spaho in hrvatski Radič upreti vse svoje sile sa rešitev pol milijona našega naroda ki ži- j vi v Trstu, Gorici in Zadru. Navdušeno je bil sprejet tudi govor poslanca Etblna Kristana, ki je rekel, da govori kot opozicijonalec, da pa ne računa s tem, da ga bo tudi tukaj predsednik narodne skupščine pozval na red. Vse, kar je tu na semnju razstavljeno, je delo jugoslovanskega delavstva, ki je pokazalo svojo zrelost, moč in dobro voljo, da dela v splošno korist, za odpravo težkoč, ki jih je povzročila vojna, da pe, se vidi, da se naša držaja iz primitivnega stanja evo-lucionira na bolje. Ta evolucija zahteva široko polje in zato se ne smejo cepiti množico malih, temveč pretvoriti v eno veliko zaetlnico jakih. Odločna akcifa profi vpadom holoarskih komifašev. NOVE PROTIMONARHISTIČNi: DEMON STRACIJE. Berlin, 1. julija. (Izv.) Vse socialistiftn« »franke poživljajo svoje pristaše k novim KAKO JE BIL ARETIRAN KtlCHEN- demonstracijam, ki naj bi se vršile v to MEISTER- | rek. V torek popoldne se bo ustavilo vs# Inomoat. 1. julija (Izv.) O aretaciji fa-> delo. Tudi železnice eno uro ne bodo^vo-brik.mta Kuchenmeutra na Tirolskem; žile. Na javnih trgih po vseh mestih Nem-javljajo »Innsburcker Nachrichten* iz i čije se bodo vršili javni shodi na katerih Otza: KUchemeister je dospel v četrtek J 6e bo zahtevalo, da s? na vsak načir zvečer s svojo soprogo v Otz, kjer jc na- j sprejme zakon o zaščiti republike. Rusifa predlaga svojim sosedom razoroženfe. OB ENEM NAPADA RUMUNSKE OBMEJNE STRAŽE. Re\-al, 1. julija. (Izv.) Agenoe Havas d! pripravljena priče« pogajanja r ho*| javlja: Moskovska vlada Je sklenila pova- oddaljenimi državami. bW Poljsko ln baltske države na kon!e-' MEDALJE DRUGA STRAN, renco, na kateri bi se razpravljalo o znl- Rim, 1. julija. (Izv.) Brezžično se jarr-. __ . v , D .. • , lja da so sovjetske oete vzdolž Dnjestra ianju vojaških oboroževanj. Rusk, kom.-, ^^ predgtraŽ€ ^ K ^ sar za zunanje zadeve Je poslal vladam j ,etalci meta]i letal pr0glase na ljadstvo. Poljske, Finske, Estonske in Letske noto, > Rumunska vlada je vsled tega dogodka kjer predlaga znižanje efektivnega stanja vojsk za 50 odst. Sovjetska vlada je tu- vložila pri haaški konferenci protest energičen Rušila in Nemiija. SKUPEN IN ODLOČEN NASTOP JUGOSLAVIJE, RUMUNIJE IN GR-ČUE. — ODLOČH.NA POSVETOVANJA V BEOGRADU. Beograd, 1. lulia. (Izv.) Minister za! nje, Rumunila pa je sklenila, da bo takoi zunanje stvari dr. Ninčič je v poslopju i storila energične korake v Dobrudfi. narodne skupščine Imel danes konferenco j Ministrski svet ie danes predpoldne z našim poslanikom v Sofiji Raklčem in razpravljal o tej situaciji. Odločbe ministrskega sveta se drže v tajnosti. Zdi se, da bo treba skupno nastopiti proti Bolgarski, in sicer I direktno i potom Zveze narodov. V parlamentarnih krogih se smatra, da zahtevajo interesi naše države nujno, da se skupno nastopi proti Bolgarom. V interesu stvari se pa zaenl ne bodo objavljala nadaljnja obvestila vojnim atašejem Nedidem. Govorili so o ukrepih, ki jih bo vlada storila proti bolgarski akciji v Južni Srbiji. Preciziralo se }e stališče, ki se bo predložilo naši vladi ter vladama v Bukarešti ln Atenah. Imeli so tudi konferenco z ministrskim predsednikom Pašidem ter je bilo to vprašanje danes predmet razprave v ministrskem svetu. Govorilo se je o vpadih Bolgarov v Južno Srbijo, ki postajajo od j dne do dne hujši. Bolgari vsak dan ubija-1 jo in plenijo naše državljane, širi pa se1 tudi sicer vehementna protidržavua propaganda. Vse to delajo bolgarski komitaši pod zaščito sofijske vlade. Vpadi se vršijo po načrtu obenem tudi v severni Grčiji in v Dobrudži. Grčija je v severnih pokrajinah morala celo proglasiti izjemno sta-1 da skupno nastopile pri vladi v Sofiji. i press* ohjavlja razgovor svojega pariškega dopisnika, Id ga je imel s Krasinom, ko je ta potoval v Haag. Na vprašanje novinarja, ali odgovarja resnici, da ie Nemčija od sklepa rapallske pogodbe naprej dobila kake predpravice glede trgovine z Rusijo, je odgovoril Krasin, da Nemčija sama ne more pomagati Rusom. Nemčiil ne manjkajo samo sredstva, temveč tudi pogum. Nemci zaupajo Rusom le proti takojšnjemu plačilu. Stinnes in druge velika skupine so se branile podpisati dogovore, ki bl bazirali na medsebojnem zaupanju. Ber;!n, 1. julija. (Izv.) Zunanji odbor državnega zbora Je sprejel rapallsko po- v . . . . ,rou P°l; godbo med Rusijo in Nemčijo, garom. V interesu stvari se pa zaenkrat | 6 Se ena mednarodna konferenca? Rim. L julija- (Izv.) Kakor doznava cL' Azione* lz zanesljivega vira, se vrše med zavezniki diplomatična pogajanja glede sklicanja nove mednarodne konference, ki bl izpopolnila v Genovi pričeto Pogajanja Nemčija sama Rusiji ne more "oma-; o luin! ieleznici. gati — Nemško-ruska pogodba Tj Benetke, l- iulija. (Izv.) Konferenca, nemškem parlamenta. j ki razpravlja glede Južne železnice je na London, L julija. (Izv.) «Dafly Ex- i svoj; včerajšnji plenarni seji nadaljevala DR. NINČIČ POROČA KRALJU. Beograd, 1. julija. (Tzv.) Ministra dr. i Markovič in dr. Ninčič sta odpotovala na Bled, in sicer prvi v zadev: obsodbe komunistov, drugi pa v stvari diplomatske akcije proti Bolgariji radi vpadort- komi-j Ta" konferenca W se sestala V avgu-tašev. Takoj, ko se dr. Ninčič vrne v Beo-. sW jn sicer naibrže zopet kje na italijan-grad, bodo naša, rumunska in grška via-; ski aU fran^fc Rivieri. DOPOLNITEV DRŽAVNEGA SVETA. ŠTRAJK BERLINSKIH STAVCEV. Berlin, 1. Julija. (Izv.) Na zborovanju ločila za člane dnigih strank. Tako se n. stavcev ta tiskarjev Velikega Berlina, ki pr. za enkrat omenjata kot kandidata dr. Trumbič in dr. Smodlaka. Beograd, 1. julija. (Izv.) Danes predpel- j____ dne je bil v ministrskem svetu govor o j TA POPIT državnem svetn. Od 30 članov, ki sestav- 1AKUKU ljajo državni svet, je 6 mest že popolnje- j hna Sokol L danes celodnevno plinih, tako da je treba popolniti še 24 mest. j redltev. Na seji ministrskega stveta se je danes j ~ sklenilo, da bo od teh 24 mest vlada po- i KONGRES JLGOSLOV. ŽENSTVA i polnila 12, dočim jih 12 ostane kroni. Od! Se vrši v Ljublirvj '., 5. iu 6. t. m..' "i P risb do nobene izpremembe v stavki teh 12 mest, katere bo popolnila vlada, Boston ima vsaka Juscr.lovacka z >ka*-j cestnih železnic. Ob treh popoldne so bili j dobijo 6 mest demokrati, 6 mest pa radi-Uico, 'ki jo dobi v pisarn: Kola, Šolski 1 poklicani soddno-demokratski zaupnik! j 245% — 2.19V2, Budimpešta 36^5 — kalei. Sodi se. da bo krona par mest do- drevored 2- 1 na posvgtcvanie. ki traiaic še dali«. 36.95. Prasca 764 —- 766. Zazreb 430, se )e vršilo danes dopoldne in je bilo zelo viharno, se ie sklenilo, da se prične danes s stavko. Vsi tiskarski obra+i od danes opoldne ne delajo. Vsled tega Usti do nadaljnega ne morejo izhajati. TRAMVAJSKA STAVKA NA DUNAJU. Dunaj, 1. julija. (Izv.) Danes dopoldne posvetovanja o načrtu dogovora glede aranžmaja o Južni železnici. Posebni komite za razdelitev materijala ie končal svoje delo ter predložil svoje poročilo. Komisija za dogovor glede tranzitne svobode ie že predložila načrt dogovora, čigar členi obravnavajo vprašanja svobode prometnih zvez v zmislu načrta barcelonske konierence, carinske odprave blaga, osebnega prometa, mednarodnih kolodvorov ter ureditev tarifov ta splošnih odpravnin. Določbe bernske konference naj se zopet uveljavijo pri odnošajih in pogedbah med nasledstveniml državami. MEDNARODNA VALUTNA KONFERENCA. Haag, 1. julija- (Izv.) Avgusta meseea se vrši v Bruslju mednarodna valutna, konferenca, na kateri bo zastopana tudi Nemčija Kot prva točka je na dnevnem redu vprašanje razlike meničnih tečajev posameznih držav. Borza Zagneb. Borza včeraj ni poslovala. V izvenborznem prometu so notirall: Dunaj 0.4125; Praga se Je mnogo zahtevala in je notirala 151.50, Italija čvrsta po 368.75 — 371.25, Berlin jc oslabel na 21 JO, Pariz 658.75, London 345.25 — 347, dolar 77 — 7125. Curih: Berlin 1.33, Newyork 526.75, London 23.27. Pariz 4425, Milan 24.70 Praga 10.10, Budimpešta 0.51, Zagreb 1.67 Sofija 3.42, Varšava 0.11'/,. Dunaj 0.02?i avstr. žig. krone 0.027/«- Berlin: Kalija 1897.60 — 1902.40, Lon don 1767.50 — 1772.25. Newyork 401.49 — 402.51, Pariz 3395.75 — 3404.25. Švica 7740-30 — 7759.70, avstr. žig. krone Razdelitev nscsraes liaTk ^ p° skTepu upravnega KaiUCIlIC« SISS „,-Wo w«J?t,o in lhihlinn- vpraSanja »Jutra . Na svoja za binkošti razpisana vprašanja smo prejeli vsega skupaj 630 odgo-. ivorov. V primeri z velikansko udeležbo jodgovarjalcev na naše prvo vprašanje »Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?* •smo smatrali, da je sedanja udeležba razmeroma neugodna. Se bolj ko po številu, ua zaostajajo to pot odgovori po svoji kvaliteti. Razloge za to razliko vidimo deloma v neugodnem letnem času, ponaj-več pa v tem, da so vprašanja razmeroma težavna in da silijo udeleženca, da ne •amo temeljito razmišlja, marveč tudi, da se bavi s predmetom dalj časa, da zbira informacije in podatke in da končno oblikuje svoje mnenje v četudi kratkem, vendar še vedno obširnejšem članku. Ce se upošteva ta okolnost, nam mora vsakdo priznati, da je število odgovorov vendar le tudi to pot prav veliko in da znači nov uspeh! Nekaj zanimivejših odgovorov priobčimo v četrtkovi prilogi, kjer izide tudi točna statistika. Pregledovanje odgovorov se je izkazalo zelo težavno in zamudno. Zato se je razdelitev nagrad zavlekla. Gg. udeležence prosimo, naj nam oproste zakasnitev. Pri svojih prihodnjih vprašanjih bomo poskrbeli, da bo obdelovanje došlega materijala tako organizirano, da bo vsaka zakasnitev izključena. Tzmed 630 došlih odgovorov sta dva vobče neresna, 41 ni izpolnilo stavljenih pogojev, 7 odgovorov se ne tiče vsebine, ampak vsebuje deloma nasvete in kritiko, .5 so anonimni. Prvo nagrado (potovanje v Beograd) :c dobi! g. inž. Josip Hammel, univerzitetni profesor v Ljubljani (stanujoč v Celju-Gaberje). Drugo nagrado (potovanje v Zagreb) iu dobil g. Vekoslav Giuliatli, delavec v nremogarski pralnici ob Savi, Trbovlje. Tretjo nagrado (potovanje v Ljublja-no ndn. Maribor) je dobil g. Josip ToporS, vorniški delavec v Dolnjih Dupljah pri Tržiču. Imenovane gospode prosimo, naj nam blagovolijo javiti po dopisnici, kedaj žele nastopiti potovanja, da jim dostavimo do-ricne vozne liste in izkaznice. Uredništvo «Jutra». it sele nsfeSstva JDS. Ljubljana, 1. julija. Danes popoldne se je vršila seja na-Selstva JDS, na kateri se je predvsj-n razpravljalo o pripravah za zbor zaupnikov ljubljanske oblasti, ki je bil de-finitivno določen za nedeljo 9. julija pred poldne. V debati o političnem položaju je načelstvo ugotovilo, da se znani intervju pokrajinskega namestnika v »Vremenu* protivi besedi in duhu ustave ter intencijam vlade, katere "estavni del tvori demokratska stranka. NaceL-tvo je odobrilo, da demokratski poslanci storijo primerne korake, da se zadeva razčisti. Glede uradniškega vprašanja je na-eelstvo z odobravanjem vzelo na znanje, da bo nova uradniška pragmatika v najkrajšem času predložena parlamentu in, kakor ee je nadejati, še tekom tega meseca uveljavljena. Storjeni so bili sklepi, da stranka energič 10 podpre tudi utemeljene zahteve državnih nameščencev glede revizije dravinjskih doklad. Pri razpravi o službeni pragmatiki se bo stranka zavz -la m sprejetje spreminjevalnih predlogov, stavljenih 6 strani osrednje uradniške organizacije. Izrečena je bila zahvala demokratskim poslancem, zlasti pa drju. Kukovcu, ki so z energično intervencijo ilosegli vsaj začasno olajšanje težkega položaja, v- katerem se nahajajo naše • ■olnice. Stranka bo to svojo akcijo notreno nadaljevala. V razpravi o nepričakovani reduk-■ :ii prejemkov uradništva Mestne hranilnice," ki so bili povišani v smislu -dišca, ki ga je JDS svoj čas zavze- oubora Mestne hranilnice in ljubljanskega občinskega sveta, je načelstvo izrazilo evoje začudenje nad stvarno krivičnim in formalno nepravilnim postopanjem pokrajinske uprave. Načelstvo JDS je sk'enilo zastaviti svoj vpliv, da ee ukrep {»krajinske uprave razveljavL Končno so bila vzeta na znanje poročila o okrajnih zaupniških sestankih, ki so povsodi lepo uspeli. Prihodnja seja načelstva se vrfi v soboto 8. julija ob 3. popoldne. Jadranska banka kupila psdletie g. Peska. V petek zvečer sta g. Kamenarovič in dr. Ažman za Jadransko banko podpisala kupno pogodbo za ljubljansko imetje g. Antona Peska. Kakor se čuje, je Ja-dranska banka kupila hišo g. Peska v VVolfovi ulici, njegovo tiskarno ter »Jugoslavijo* za 15 in pol milijona kron. Hišo je Pesek kupil svoj čas za 350.000 K, tiskarna reprezentira danes vrednost 2 in pol milijona. »Jugoslavija* pa je kot par siven revolveržurnal, ki ga je spravila Peskova klika na kakih 4 tisoč dnervne naklade, v kupni pogodbi le pasivna postojanka. Jasno je, da je g. Kamenarovič pri nakupu Peskove zapuščine imel pred očmi edinole politične namene, ker bi sicer njegovega imetja v Ljubljani, ki je visoko cenjeno bilo vredno k večjem 10 milijonov kron, ne preplačal z najmanj 5 in pol milijoni, ki so za Jadransko banko skozi okno vrženi Gospod Pesek je navzlic svoji nesolid-nosti na koncu konca vendarle se dobro odrezal s tem, da je politično konjunkturo tudi to pot prav spretno izrabil za svoj žep. G. Pesek je s tem, da je prodai »Jugoslajvijo* bankarju, ki ne pozna drugega kakor bančne interese ter interese mamona, definitivno legel v politično grobišče. Bil je tipičen reprezentant povojnega političnega pustolovca ter parveni-ja. Za njim ne bo žaloval noben pošten človek. Bolj interesantno kot to, da je g. Pesek prodal, je dejstvo, da je g. Kamenarovič kupil. Sedaj bo marsikomu jasnejše, zakaj je vodil Kamenarovič tako kampanjo proti dr. Žerjavu in drugim demokratskim voditeljem. Nakup »Jugoslavije* po banki pa je v Sloveniji prvi slučaj, da prehaja političen dnevnik v popolno odvisnost od bančnega podjetja. G. Kamenarovič bo sicer skušal z raznimi zvijačami prikrivati in prav nič nas ne bo presenetilo, če bo na njeni glavi še naprej napisano, da je «neocIvisen» dnevnik. Zaslepljeni naročniki in bralci Jugoslavije, ki pripadajo menda med socialiste, bodo seveda še naprej čitali bankirsko glasilo, kakor so nemoteno dosedaj segali po »lajbžurnalu* g. Peska. Z »Jugoslavijo* je Anton Pesek prodal g. Kamenaroviču tudi njene naročnike ic kupovalce. To je tragični del Peskove tragikomedije! Iz mariborskega cheinskegst sveta. Na seji mariborskega občinskega sveta, ki se je vršila v petek zvečer, se je razvila najprej politična debata o bolnicah. Pred prehodom na dnevni red je predlagal župan Grčar resolucijo, ki izraža začudenje in ogorčenje nad ukrepi vlade glede reduciranja sprejemov bolnikov v bolnišnice. Po županovih izvajanjih se je razvila velepolitična debata, v kateri sta se odlikovala z brezprimerno demagogijo zlasti klerikalna poslanca 2ebot in bivši poverjenik prof. Vrstovšek. Obrtnemu društvu so se v svrho obrtne razstave dovoliii prostori na vrtu Dijaškega doma in Ljudske kuhinje pod pogojem. da vzpostavi vse prostore v normalno stanje še pred pričetkom prihodnjega šolskega leta. Dr. Vrstovšek je v svoji zagrizenosti govoril proti ugoditvi prošnje, češ, da je delovanje Obrtnega društva strankarsko. Prošnja istega društva za podporo za obrtno razstavo le bila od- Bonfena, doroflen p® fteiufrcstitf kredit 20.000 K. Državno žensko učiteljišče more svoje dosedanje prostore Izprazniti v enem mesecu, sicer se bo Izvedlo to sodnim potom. Socllalistično-klerikalna večina hoče vsled klerikalne bolaznl za nepotrebno samostansko učiteljišče tako onemogočiti žensko državno učiteljišče. Nato se je razvila zopet razprava o po-nočnjaškem davku in ie župan Izjavil, da izhaja gonja proti temu davku samo iz gostilnlčarskih vrst. Vrstovšek ie zahteval, naj se izvajajo dotične naredbe z vso strogostjo zlasti proti onim, ki pri pobiranju davka lnsultirajo mestne organe. Oasilskemu društvu le bila dovoljena Izredna petletna podpora po 50.000 K, Podp društvu lugosl. akademikov v Ljubljani podpora 20.000 K, zajčjerejskemu društvu 500 dinarjev za omogočenje udeležbe na obrtni razstavi. Prošnja akad. prosvet. društva »Prosveta*, ki ustanavlja knjižnice ob meji, le bila od večine odklonjena. ponudil brerpIaSno nefej ddnlc, kar pa je Korkut odklonil. Dr. Spaho je nato razdelil delnice mod svoje sorodnike. Korkutova izjava, podpisana s polnim imenom, dovolj karakterizira značaj in delovanje dr. Spahe, uovega blokaškega zaveznika. -f- Jovan Plamenac rovari dalje proti naši državi. Po poročilih t Dunaja.' je imel sovjetski delegat na Dunaju Komisarov v Badnu sestanek z bivšim ministrom črnogorskega kralja Nikol?. Jovanom Plamenacem in mu je izročil pri tej priliki 5000 dolarje-v za boljše-viške propagandne namene v Jugoslaviji Komisarov je baje med drugim tudi izjavil, da bo Rusija v slučaju, da bi bile njene zahteve v Haagu odklonjene, takoj napadla Poljsko in Romunijo, naltar bo slodil tudi prevrat na Bolgarskem, kjer se proglasi sovjetska republika. _ verne j® meji veliko feultumo delo, želimo na njega trnjevi poti prav mnogo uspehov. Politične beležke -f- Konferenca ministra Kumanudija z gospodarskimi krogi v Zagrebu. Povodom svojega bivanja v Zagrebu bo finančni minister dr. Kumanudi kon-feriral danjs z gospodarskimi krogi o vseh važnih gospodarskih vprašanjih. Konferenca se bo vršila v veliki dvorani trgovsko - obrtniškega doma. -f- Sestanek neaktivnih politikov se je vršil 28. in 29. junija v Ilidži pri Sarajevu na poziv glavnega urednika sarajevskega »Naroda* gosp. Nikole Stojanoviča. Med drugimi so so sestanka udeležili dr. Boža M.irkovič, dr. Dušan Vasiljevič, dr. Stjepan Gr-gjič, dr. Vekoslav Jelavič, dr. Tomi-slav Tomljenovič, Jovan Banjanin, dr. Ivo Tartaglia, dr. Ljubo Leoutič, -Ir. Melko Čingrija, dr. Zivko Bertič. Prišel je tudi slučajno v Sarajev-u se mudeči prof. Cvijič. Iz Slovenije ni bilo nikogar. Tudi dr. Smodlaka ni prišel. Izdan je bil komunikč, v katerem se sestanek označuje kot prijateljski informativni razgovor o političnem položaju v zvezi s hrvatskim vprašanjem. Komunikč poudarja, da so bili prisotni mišljenja, da ima obče zadovoljstvo svoj glavni vzrok razen v slabi administraciji v skrajnostih režima in večjega dela hrvatske opozicije. Narod čuti nacijonalno solidarnost in potrebo jedinstva navzlic vsej plemenski agitaciji. Gos[>odje neaktivni politiki menijo, da bi pomagala delna revizija ustave v decentrulističnem pravcu. Avtonomijo in federacijo torej odklanjajo. Dne 10. septembra naj bi se v Zagrebu vršil »kongres javnih delavcev v znamenju pomirijivosti*. -j- Varalicc. Klerikalni listi razpravljajo o pomilostitvi atentatorja Steji-ča. Argumente si seveda po stari metodi sproti izmišljajo. »Slovenec* je včeraj napisal uvodnik o »vladni krizi* na podlagi »dejstva*, da je pravosodni minister v imenu in po sklepu vlade predložil kralju ukaz, da se Ste-jida ne pomilosti. To je prava klerikalna laž že radi tega, ker sploh ni bila predložena nobena prošnja za po-miloščenje in ukazi, da so koga ne pomilosti, ne eksistirajo, ne za Steji-ča, ne za kogarkoli drugega. Mi smo včeraj pojasnili celo zadevo na podlagi avtentičnih informacij. Zelo se bojimo, da »Slovenec* s svojimi dokazi, »da mora vlada odstopiti*, ne bo uspel. Skoda, da se trudi. Vedeti bi moral, da klerikalizmu v Jugoslaviji nikdar več ne bo bila »srečna ura*. -f «Iršad»-ova odkritja. Muslimanski narodni klub pod vodstvom posl. dr. Maglajiča je pričel izdajati svoje glasilo »Iršad*. kateremu je vodja levičarjev dr. Spaho očital vladno sub-venciio. Na ta očitek odgovarja v poslednjem »Iršadu* posl. Sahib Korkut, ki obtožuje dr. Spala, da je hotel njega (Korkuta) ob priliki nacionalizacije tovarn v Jajcu podku[»ti ter da mu je Po svetu — Hermes naslednik Rathenaua. Vprašanje, kdo bo naslednik umorjenega ministra za zunanje zadeve Rathenaua, je postalo predmet živahnih diskusij v berlinski zbornici. Navajajo se najrazličnejša imena. Za nalresnejšega kandidata pa smatrajo vsi krogi sedanjega finančnega ministra dr. Hermesa. Vendar bo odločitev padla najbrž šele v nekaj dneh. — Kongres češke agrarne stranke. Predsednik eksekutivnega komiteja Sveh-la jc otvoril te dni kongres češke agrar-ne stranke. Kongres ima namen združiti i vse poljedeljske organizacije v enotno stranko, ki naj nosi ime: »Republikanska stranka poljedel.iskega naroda*. Ta stranka naj bo nadaljevanje češke agrarne stranke, slovaške nacijonalne-seljačke stranke slovaških maloposestnikov. — Važni memoarii o caristični Rusiji. Pod naslovom »Štirideset let diplomacije. le Izdal v Londonu v angleškem Jeziku svoje spomine znani ruski caristični diplomat baron Rosen. V teh memoar-jh le osvetljenih mnogo važnih političnih in diplomatlčnih momentov Iz zadnjih desetletij caristlčne Rusije, posebno zadnje dobe vladanja carja Nikolaja. Prosveta V. jugoslovenska umetniška razstava v Beogradu je podaljšana do 15. julija, ker je postal poset občinstva v zadnjih dneh živahnejši Glasbene Matice v Mariboru četrti redni občni zbor se je vršil minuli teden in posnemamo iz posameznih poročil sledeče: Ustanovnih članov ima 100, rednih 480 in izvršujočih 140. Ustanovnine, naložene do sedaj znašajo 60.000 K. Na glas beni šoli je poučevalo poleg ravnatelja g. Frana Topiča še 4 redne in 7 pomožnih učnih moči. Število gojencev koncem letošnjega šolskega leta je bilo 540. V gmotnem odru je konstatirati napredek, vendar je zadnji čas, da priskoči vlada z večjo državno podporo na pomoč, ker ukovine znašajo do polovice manje nego se potrebuje za plače učiteljstva, s samimi podporami od strani mariborskega prebivalstva pa ni mogoče vzdrževati tako velikega zavoda, Sola napreduje izborno in so uspehi jako lepi in veliki. »Glasbena Matica* je ustanovila poseben oddelek. »Struna*, ki ima nalogo zalagati skladbe jugoslovanskih in sploh slovanskih skladateljev za salonske orkestre. Oddelek deluje komaj tretji mesec in je po dosedanjih uspehih razvidno, da je akcija jako posrečena. Pri volitvah jo bil z navdušenjem ponovno izvoljen za predsednika ustanovitelj »Glasbene Matice* mariborske g. sodni svetnik Oskar Dov, v odbor pa sledeči eg.: župan Viktor Grčar, gimn. ravnatelj dr. J. Tominšek, vladni svetnik Viktor Parma, železniški nadzornik Drago Stefin, prof. E. Druzovič, prof. E. Be-ran, ravnatelj Al, Križnič, stolni kapelniU J. Trafenik, odvetniški kandidat dr. Ciril Kraševec, bančni ravnatelj Ciril To-rnan in ravnatelj Emil Gerbac. Mlademu agilnemu družtvu, ki vrši na naši najse- Sokolstvo SPORED DANAŠNJE PRIREDITVE SOKOLA L Dopoldne: Od 9. do 12. koncert iri skušnje za popoldanski nastop. Popoldne: Od pol 4. do 4. koncert v pozdrav dohajajočim gostom; od 4. do 6. javna telovadba in sicer: 1. Ženska deca: savezne proste vaje s ploščami 2. Moški naraSčaj: proste vaje za vsesokolski zlet. 3. Članice: zletne proste vaje. 4. Orodna telovadba moškega in ženskega narašča ja. 5. Moška deca: savezne proste vaje s palicami. 6. Orodna telovadba članov ia članic. 7. Ženski naraščaj: zletne proste vaje. 8. Članice: proste vaje s kiji. 9. Člani: proste vaje za 'vsesokolski zlet. 10. Članska vrsta: skok ob palici. IL Zaključna skupina vseh moških in ženskih oddelkov. Po telovadbi koncert in ljudska zabava. Po 9. zvečer sijajna razsvetljava telo-vadlšča. Po 10. umetalni ogenj Pri prideitvi, ki se vrši na trgu Tabor, sodelujeta orkester Sokola I. pod vodstvom br. Pahorja in mariborska, vojaška godba jiod vodstvom kapelnika g. Herzoga. Vstopnina k dopoldanskim skušnjam: sedeži 3 Din. stojišča 2 Din. stojišča za mladino do 12. leta in vojaki do narednika 1 Din. K popoldan6'u javni telovadbi in večerni prireditvi: sedeži v ložah 20 Din, na glavni tribuni 12 Din, r.a mali tribuni 9 Din. ob telovadišču 7 Din, stojišča 4 Din. za mladino do 12. leta in vojaki dft narednika 2 Din. Sokol I. Vabimo vse članstvo, da se številno udeleži društvenih prireditev 2. julija na Taboru in da povabi tudi svoje prijatelje in znance. Bratje naj prisostvujejo dopoldne in popoldne v slavnostnem kroju! — Za nas je to dan, ko polagajo bratje telovjidci in sestre telovadke javn; obračun o svojem redrera ic vztrajnem telovadnem delu, »a vse pa pomen ja dru štveni nastop generalni pregled glede krajevne pripravljenosti za velike zietne dni v avgustu. Naporu naj sledijo uspehi in priznanje! Vsem posetnikom pa bo gotovo tudi mariborska vojaška godba nudila mnoso umetniškega užitka. — Odbor. i*',?.- sseeSa a&iturilentom. Hotel sem vam k slovesu izprjg> uriti še par besedi, pa ni bilo prilike, leli ste, da bi Vam povedal kaj do-: roga in lepega na življenja pot. Oglašam se k besedi, da jo slišite vi iti vaši tovariši. Na Viclov dan ste zapustili naš za-. c| in ste se poslavljali od nas. Bili no veseli, ko smo Vas gledali pred boj. Veselilo nas je, da ste _ srečno i t-stali prvo večjo skušnjo življenja : i da smo Vas mogli kot zrele osvoboditi ozkih šolskih vezij. in vendar ni bila Vaša ' radost po-t oina. Mi smo to razumeli. Gledali -u, v bodočnost in ste dobro čutili, da to šele začetek novega življenja. Tuili vemo, da šola postane človeku lirugi dom, in če prej sredi šolskih te-zav^ satja o daljnem svobodnem svetu mu jo vendar tesno pri srcu, ko haja v daljni svet. Zato ste čakali ..a, nalo prijateljsko besedo. Bila mi je prijetna dolžnost, da sem V;iri vodil po polju slovenske literaturo, to je predmet, ki je sam po sebi najbližji Vašemu srcu, zato je bila mo ja naloga lažia in prijetnejša nego urugik mojih tovarišev. Rekli ste, da ete se veselili na slovenske ure — tudi jaz sem se jih veselil. Pn maturi morebiti niste vsega povedali, kar smo Vas vprašali, vedeli pa ste marsikaj, i-«sar niste mogli povedati. V življenju •pride marsikdaj tako. Zato smo skušali, adKonati Vašo zrelost ne le y tam. kar znate — človek se uči. dokler živi — ampak tudi v tem, kar mislite. In to je bilo, kar nam je delalo naše slovenske ure tako prijetne. Učili smo se misliti. Poglabliali smo se v misli in nazore posameznih dob. Zaslelovali smo razvoj človeške kulture in v tem svetovnem toku smo gledali dušeno življenje in napredek slovenskega naroda. Videli smo, kako se je zasidral ta mali .iarod sredi svojih gor :n2d dva takrat ustaljujoča se svetova — med germanstvo in romanstvo — kako ga je preplavila tuja kultura, kako blizu je bila rešitev v slovanski verski ideji Cirila in Metoda, kako je po mo-ravski katastrofi propadlo naše duševno življenje, kako se je vzbudilo v reformaciji, kako jc propadlo v proti-reformaciji, kako se je iz slovanske misli začel narodni preporod, kako se okoli Prešerna bije boj za svobodo in lepoto, kako smo nepripravljeni •nopili v 1. 1848., kako je mladina [»vzdignila narodni prapor Slovenije, kako je odmeval duh ilirski in slovanski, dokler niso pokazali Levstik - Stritar - Jurčič pravo smer slovenskemu kulturnemu življenju, kako se je razrastlo mlado slovensko drevo in kako je v njem odmeval jek od Balkana, kako je vzrastla naša moderna in pripravila naša srca za veliki trenutek novega življenja. Vsega tega se spominjate in veste, kako sta se na Slovenskem borili luč in tema. Vi ste mladi; ali Vam je treba šele rečL da brenenite do lužL Nismo politizirali: 6kušaii smo le pogledati resnici v obraz in pot je bežala pred nami: to je bila pot naših velikih mož. Bil sem vesel, ko sem videl, kako jih ljubite, kako jih razumete, kako Vas vabijo za seboj. Kaj naj Vam še rečem? Ali jih bodete pozabili? Ali riLso šli zato pred nami, da gremo za njimi? Borci za resnico in pravico slovensko in jugoslovansko v smislu najvišjih idej človeštva! Ustvarili ste si v tem svoje prepričanje. Videli ste boj dveh svetov. Na katero stran bodete stopili? Ako gledamo današnjo mladino, dimo, žal, da je pri nji premalo idealizma. Vemo, da so časi težki in da je boj za obstanek težak. Toda tudi mi smo se morali boriti — živeli smo v tuji državi in naša domovina je bila ubožna — in vendar smo ostali zvesti narodnim idealom. Biti brez prepričanja je veljalo skoraj za sramoto. Danes opažamo pri mladini preveč inde-ferentnosti in premalo smisla za borbo naše mlade države, ki je bila zgrajena na idejah največjih mož naše pr> teklosti. Vsak od Vas je poklican, d* stopi s svojimi mladimi silami v službo domovine. Ali homo zatajili svojo preteklost? Zgodovina nar bo sodila, kakor smo sodili mi. ko smo pregledovali naša stoletja Ali bodete hoteli biti med obsojenimi? Kako ste gledali vi na zafeunnikfi &aiwoinih stas>i? In aa Sporf koga ste gledali s ponosom? Na borce in može, ki so skozi mrak kazali pot v veliko bodočnost In danes se zopet bijeta dva svetova Duh vere in duh zanikanja, duh svobode in napredka, in duh reakcije in sepaiatizma, duh jugoslovanski in duh protir-dormaeije. Te dni odhajate na r>ot po Jutrosl.i viji. S tem bodete najlepše zaključili prvi del svojih študij in ob enem boste spoznali, kako lepa in velika je naša domovina. Spoznali bodete, kak greh je, ako se hoče razdruževati, kar je končno usoda po tolikih stoletjih razdora, sužnosti in trpljenja združila. Kako srečen bi bil narod v tej državi, ako bi ga ne motili hujskači r agitacijo proti njegovi lastni državi. Spoznali bodete, da je edino v skupnosti naša sila in bodočnost. Da je rešitev vseh težkih notranjih vprašani, ki so se pojavila p" zgradbi našesra skupnega narod n. Lndfig ' 'udi i"rn'an> suno zanimiv m gaje uprava - italijanskih na kar sedem, razkošno opremila, ni izkaza-, e pozornosti. Glasbo liubeS ivno; 'o po-e krogi [.,: ravno e< i:-;rje ve Balatk Mtnostjo. kakršne je bilo treba. Primeroma, najbolj obiskane so bile Pucrunijeve opere, katerih emo imeli na repertoarju kar štiri in pa. Bizetova cKar-men*. ki vso vlečejo občinstvo po svoji melodioznosti in napetem dejanju. Kienz-lov .;Evangeljuik» bi bil morda lahko brez škode napravil mesto čemu drugemu. čeprav [ras. ta opera dosti solidno glasbe, vendar okus in želje poprečnega občinstva ne smejo biti merodajne kulturnemu zavodu. Gledišče naj vleče občinstvo za seboj na višji nivo, ne pa narobe: občinstvo gledišče na, nižjega! Prepričani smo, da bi kaka moderna, nova opera v Ljubljani gmotno boljše uspela kakor takile izrecni blagajniški kosL Od časa do časa sta se dalje uprizarjala >metano,va »Prodana, nevesta* in »Dali-hnr . ter Verdijeva »Rigoletto* in »Tru-'3 dur* z Lovšetovo, Drwoto in Levarjem v glavnih vlogah. »Prodana nevesta* je bila v glavnih vlogah malo nesrečno zasedena, na mestu sta bila morda samo Divota. in Zathey, dočim so z Marinkami vedno eksperimentirali. Sredi decembra so dali nanovo naštu-"1 i ranega , v katerem je natopilo tudi nekaj novih solističnih moči, od katerih, menim, nam bosta bariton Bagrov in tenor Bratuž še koristila. V januarju so dali nanovo naštudiranega Fausta* z Zikovo v vlogi Marjete, dočim sta se v naslovni vlogi menjovala Kovač in Sorilski. uied Dam ;r v narašča; •- man .i raltki rutini in po j tovo dubrodoHi. romantike. Poleg trga, da Parma. »Caričine Amazonke*. več posrečenih tipov • ipu-i: Smetana »Prodana nevera- ia Elizabeto v ?-'sriji Stn-; Lo.-tzing »Car in tesar:-. -".i'!a tudi r---::': talentov skunaj se je vršilo v tej ?ezoui okrog ! i nam bodo prihodnjo [ 170 predstav. nou p.-dstava je bila po-» >-rsinjih u!-)g.-ib go- svečena SOO-emici velikega Moliera. Upri-Go=podi5ne Danilove, | zorili so »S\opiih.i> 7. s. Skrbiiiškom v samo od iani kakih sedem povieai mo dernih novih opernih del, od katerih jih bo morda vsaj par umetniško toliko zadovoljivih. da bi se z uspehom uprizarjale umevanjem precej ulog. ki ;lii je tudi dobro igral. G. Kovač je eden izmed najbolj ambicioznih in marljivih Članov naše opere. tudi pri nas. Poleg čeških in ruskih no- Čeprav se še ni popobiomaodvadil nekoliko vejših del se nam obljublja, tudi 'vVagner.! nemuzikaličnih- sunkovitih vstopov in še poleg: katerega bi radi čuli tudi kaj naj- i ni do')il prave sngestivne dramatske moči novejših francoskih ali nemških primer- glasu v višin L je gotovo silno porabna nih del. ki se bodo gotovo, če ne dmgega vsaj vzdržala na repertoarju poleg obli-gatnih opernih kosov kakor Karmen in Butterflj. V splošnem je naša opera to sezono, posebno v drugi polovici, ko je nastopil intendanturo g. Hubod, umetniško napredovala. Upamo, da nas bo še bolj zadovoljilo prihodnjo sezono. DIRIGENTI. Ravnatelj Rukavina je dirigiral učinkovito Puecinijeva dela, katerim ie skušal z glasbo, včasih morda malo nesrečno podčrtati dramatsko dejanje, dalje «Bori?a> in eLujizo*. V tej in v »Trip-tihu» ter 5e prej v »Butterflvj. katera dela je zelo vestno in precizno naštu-diral, je pokazal, da more, če hoče, in je uspešno pobijal pnrtno nezaupanje proti sebi. Dirigent Balatka je glasbenik, ki se razvija v prvovrstnega dirigenta. Ima i dobro šolo in fin okus, pazi na lepe H-i nije. na. orkestralna sozvočja in pravilno' odtehtana dinamična razmerja med or- i kestrom in solisti. Predvsem moramo po-i hvaliti njegovo »Prodano nevesto: moč. ki se brez dvoma razvija v dobrega interpreta junaških vlog. G. Romanovski nas hoče zapustiti, ker mu uprava baje ne ugodi glede plače. Tega simpatičnega, priljubljenega umetnika bi bilo gotovo škoda, zato upamo, da bo uprava vse storila, da ga, obdrži. G. Levar je izvrsten igralec, dočim v petju včasih nekam zaostaja za svojo igro. Njegov Boris in Skarpija sta bili izborili kreaciji. G. Zathev je t.ud: nameravala oditi od nas. pa upamo, da se je premislil. Podajal je pevsko in igralsko simpatičnega Mefista in Kecala. ter žel vedno obilo zaslužene pohvale. G. Zupan ima mehak, zveneč bas. do- gosije. ■eb-Za- Dramsko gledališč« Je bilo to sezono | icnb.-t v »Poljski krvi.-, uaale-dukga dne precej agihio. umetniško pa še ni d'-'S®£!o' pa kot organi?' «''e!rs!iu v »Mam'zell Ni-nivoja kakor bi bilo želeti Repertoar jo j touehe>. Prinesel je v Maribor kreacijo ših produktih moderne dramatike umet- j varaždinskega gledališča. Nastopila je v nosti. Zakaj bi pri nas vedno morali še-, *Pti?arju--. ^-Poliski krvi> in «Mam"zeil pati par let zadaj za ostalo Evropo? j Nitouche-. Njena temperamentna igra in _____ i prijeten glas sta našla splošno priznanje j Dne 9. aprila je gostoval ansamble vara? Mariborsko gledališčs dinskega gledališča.. Uprizorili so z veli- ' kim uspehom Ogrizovičevo noviteto , ki se je prajv dobro izvajala in bila dobro zasedena in režirana. V aprilu so začeli dajati Kaanov balet »Ba-jaja*, ki se je do konca sezone držal na repertoarju. »Hoffmanove pripovedke* so se uprizarjale o priliki gostovanja zagrebške primadone Vesel Polove, ki ima dobro šolo in dobro koloraturno tehniko. Gostoval je poleg nje pri nas to sezono tudi naš rojak Robert Primožič, član za-grebške opere, ki je nastopil kot Scar-pija v in kreiral izvrstnega Rigoletta, Igralsko se nam je zdel morda •4 boljši kakor pevsko. G. Sergej Niko-a jsvič iz Novega Sada pa, ki je enkrat gostoval kot Mefisto v »Faustu*, se preveč lovi za zunanjimi efekti in nima poštene glasbene izobrazbe. Sredi maja se je uprizorila kot premiera Delibesova Lakme* v glavnih vlogah z Drvoto in Lovšetovo. ki je bila izvrstno kos naslovni, mestoma koloratumi ulogi. Tudi opremljena je bila opera primerno iu g. Neffat jo je zelo vestno naštudiraL Zadnja premiera je bil Puccinijev »Triptih >, ki je napravil precejšen vtis, ker v njem nastopili vsi naši dobri solisti v vlogah, ki so jim pristojale. Uprizorili so torej skupaj devetnajst oper, med temi štiri kot premiere, dalje no uvajam. G. Neffat je to sezono šele začel svojo dirigentsko karijero. Od svoje prve opere, katero je dirigiral, od »Rigoletta* preko »Wertherja». cKavalerije* do «Lakm£» je napravil silen karak naprej. Lakm4 je bila ena izmed najbolje izvajanih oper te sezone. Zadnji dve predstavi v sezoni je di- življenja*, Cankarjevo »Pohujšanje*. Tav-j carjevo po Borštniku dramatizirano novelo »Otok in Struga* in kot premiero Go-lijeive »Peterčkove sanje*, ki so dvignile nekaj prahu, češ da je dramska uprava preozkosrčno inscenirala to delo ravnatelja in da je zavrgla radi »Peterčka* več dragih, baje boljših dramskih domačih de!. Ali so bila draga dela boljša ali ne, ne vemo, ker jih nismo čitali. da pa je v ngiral gost kapehuk Matočid iz Novega ■ ime!a dr Rečeva v Mariboru Sada, ki kompetba za mesto dirigenta uspeh) 90 prinesli časopisi Shakespeare na na&i onen. Je zelo rmv/iVs.li.Vn n™t.!je W1 rastopaB na repertoalju s »Ham- na naši operi Je zelo nmzikaličen umetnik dobre šole, ki ga moremo upravi le priporočati. SOLISTL Primadona Zikova kreira pevsko in igralsko izbotne tipe tragičnih heroin, kakršne vloge so njenemu naturelu posebno pikladne. Je prvovrstna dramatska pevka z vsemi dobrimi lastnostmi ruti-nirane igralke. Zadnje čase. nam je žal. začela bolehati in čuje se, da nas namerava zapustiti. Skoda bi je bilo. Takih Tosk, Mimi in Lujiz, kakor so njene, je malo. Ga, Lovšetova je virtuozinja. ki ne pozna tehničnih in koloratnrnih težkoč in ki izredno pazi na estetično pevsko prednašanje vloge. Tudi ona hoče baje oder zapustiti, za kar nas bo, kakor upamo, od škodovala s samostojnimi koncerti. Ga. Lewandowska je prrtvvrstna dra-matska pevka. In razpolaga z obširnim glasom, zmožnim vseh mogočih liričnih nijans. Je silno muzikalična in vidno doživlja svojo vlogo. Prihodnja sezona bo gotovo nastopila tudi v večjih vlogah. Gdč. Thalerjeva je bila najboljša v naslovni ulogi. »Madame Butterflv*, ki je bila njena najboljša kreacija v tej sezoni. Pela. je še v več drugih operah, kakor je bila pač razpoložena. Ga. Thierry-KavČ!ukova se odlikuje po svojem polnem žametastem glasu in po svojem čustvenem pevskem prednašanju. Kar se tiče glasbenih umetniških kvalitet, gotovo ne zaostaja za Zikovo, žal, da njena igra ne zadovolji vedno v polni meri. letom* in »Komedijo zmešnjav*, Gals-worthy z »Borbo*, Moliere in njega proslava z dvema deloma, dalje so bili na repertoarju Scribe, Gogolj, Andrejev, Mol-nar, Wildgans. Schifler, Hauptmann, Nu-šiS in drugi. Najboljše so bile obiskane morda drame. ki jih je režisiral g. Putjata, ki si je pa izbral tudi le učinkovite in komične stvari Naš »Hamlet* v Sestovi režiji tudi gotovo ni delal sramote Hamletom po velikih odrih. G. Rogoz je kreiral naslov, no ulogo povsem neoporečno in tudi in-scenirano je bila drama moderno, čeprav malo vsiljivi svetlobni efekti pri monologih niso prav spadali v okvir resne, umetniške gledališčne inscenacije. če delajo tako tudi drugod, je vseeno. V dramskem gledališču sta gostovala to sezono samo ga. Marija Vera, članica beograjskega pozorišta, ki je izborno kreirala ekspresionističns tipe Scbillerjevih junakinj v »Mariji Stuart* in pa g. Trbuhovič v »Liliomu*. ki se pa ni posebno posrečil. Med igralci gre po kvaliteti gotovo prvo mesto g. Rogozu, ki je kreiral dobrega Hamleta, in g. Kralju, ki se je izkazal v mnogih ulogah. Tudi g. Putjata bi povsem zadovoljil, če bi mu jezik ne delal težav. Gg. Železnik. Lipah in Gre-gorin so pokazali svoje talente v marsikateri ulogi,- gg. Pfct in Danes pa sta ustvarila nekaj komičnih tipov. Gg. Dre-novec in Peček nista ustvarila bogvekaj, g. Gaberšček pa baje zapušča oder. Ga. Medvedova je. žal, oder zapustila, kakor pravijo, vsled nekih internih ne-sporazumljenj itd. Skoda je je. Bila je V začetku sezone je stalo mariborsko Narodno gledališče v znamenju krize. Prvotno ga jc dala mestna obična v zakup, na to pa je posegla vmes država, češ, gledališče se mora z ozirom na ljacionalni pomen Maribora podržaviti. To tendenco so pozdravili tudi člani gledališkega ansambla in velik del javnosti. Še predno je izrekla država obvezno besedo, se je vnela v listih dolgotrajna razprava o rešitvi gledališkega vprašanja, ki je bila mestoma zelo pikra in osebna. Dne 17ega septembra 1921. 1. bi ee imela otvoriti druga sezona, a otvoritev se je bila zavlekla tja do novembra Prvotno živahni interes občinstva za gledališko vprašanje je polagoma otopel. S podržavljenjem ni bilo nič. Država je naklonila subvencijo in šele sredi sezone, v mesecu marcu, je postavila na čelo uprave g. drja. Rado-vana Brenčiča, kateremu je prideljen tričlanski sosvet (zastopnik mestne občine. Dramatičnega društva in za občinstvo g. dr. žkapin). Faktično vodstvo te sezone pa je bilo v rokah ravnatelja g. Bratine. V septembru L 1. je izdal repertoire, ki je našel v zainteresiranih krogih precej prijazen sprejem. Napovedanih je bilo tudi več opernih predstav. Pri gledališču je ostala večina že znanih igralcev in igralk; nekateri so bili angažirani ob začetku sezone, pomnožen je bil tudi zbor. Navajamo samo nekoliko širšemu občinstvu znanih imen: dame Bukšekova, Dragutinovi-čeva, šetinska, Mergečeiva, Vovkova, Šu-šterjeva i. dr., gospodje Bratina, Skrbinr šek, Rasberger, Rumpl, Povhe, Šimenc, Grom. Mikulič, Janko, Škerlj i. dr. Režijo drame je vodil večinoma g. Milan Skr-binšek, operete gg. Povhe, Rasberger L dr., opere g. Rumpl. Mestna občina je izvršila popravila in poskrbela za moderno razsvetljavo, ki je po svojem sistemu prvovrstna. Ta popravila so deloma zavlačevala otvoritev druge sezone. Dne 5. novembra se je vršila v Narodnem domu prva predstava. Vprizorili so »Strička Vanje*, eno najlepših dramatikih del A. P. Čehova. Predstave v Narodnem domu pa so bile tehnično pomanjkljive. Občinstvo je postajalo apatično. V prostorih Narodnega doma je dalo •ledališče še naslednja dela: Nušič »Svet*, Ernst »Vzgojitelj Lanovec*, Strindberg »Oče*, Knoblauch »Faun*. Dne 30. novembra je bila prva uprizoritev v na novo opremljenem gledališču. Dali so »Strička Vanjo*, ki je v Mariboru U6pel moralno, ne pa — gmotno. Dne 15. decembra js prišla na vrsto prva opereta v tej sezoni, Nedbalova »Poljska kri*. Na to so sledile v primerni časovni razdalji premiere sledečih dramatskih del: Cankar »Za narodov blagor*. Pecija Petrovič -tGozd;, Cankar-Skrbinšek »Hlapec Jernej in njegova pravica*, Becqne «Pa-rižanka*. Majcen »Dediči velikega časa*, Milčinski »Kjer ljubezen, tam Bog* in «Volkašin>, Ibsen »Sovražnik ljudsttva*, Dostojevskij-Raskolnikov (dramatizacija romana »Zločin in kazen*), Moliere »Skopuh*, otroška igra »Pogumni kroja«5ek», Oskar Wilde »Pahljača gospe Winder-mere*, Grillparzer »Prababica*. Schnitzler Gusti Danilova iz Ljubljane, ki je nastopila dne 25. aprila, v ulogi mis. Erljnn0 v tVilaeovi »Pahljači gospe Windermere> Od novitet, ki so se v prosli sezoni uprizorile na mariborskem odru, naj om» nimo: Skrbinškova dramatizacija -Hlapca Jerneja in njegove pravice* je občinstvu ugajala. Dramatizacija Cankarjevih pripo vednih spisov je težka reč, a g. Skrbin Sek je imel srečno roko. Delo je razdeljeno v 7 slik. ki predstavljajo najznačilnej še prizore iz socialno-moralne tragedije hlapca Jerneja. G. Skrbinšek je igral glavnega junaka in mu vedel vdihni*' pravo cankarsko dušo. Odmev vojne dobe je otroška drama Stanka Majcena »Dediči našega časa-. Ima na sebi nekaj finega in subtilneg' kakor Maeterlinckove drame. Za mari borsko gledališko publiko je bila preve? intimna. Izrazitejšo sliko vojne in povojne dob' nudi Al. Remca verižniška komedija »Kirke*. Kirka (X. poglavje Odiseje, boginja. ki pretvarja Odisejeve tovariše v svinje) je vojna. Ona pretvori Berto v svinjo. Okoli verižnice Berte se suče j" vojni in povojni tipi. Nad njimi vlada kakor druga Kirka. Remčeva komedija je resna analiza današnje dobe: nekateri tipi so precej posrečeni, v celoti pa. nima delo enotne kompozicije. »Kirke* je vzbudil* zanimanje tudi med Širjim občinstvom. V splošnem je bila drama dobra; nekatere uprizoritve so dosegle pod režijo g. Skrbinška. nedvomen umetniški uspeh. V gmotnem oziru — in ta pri malih gledališčih sili neprestano v ospredje — nisa bile rentabilne. Pokazalo se je, da Maribor še nima gledališke publike, ki bi bila mogla sprejeti z umevanjem Ibsena, Strindberga. Wildea itd. Poskusilo se j« že s klasično, naturalistično, psihološka in impresionistično dramo, a za nobeno še nimamo terena. Vprašanje dobre pro-vincialne drame je vprašanje gledališka vzgoje. Kaj pomaga, če gledališče trosi najboljše moči za visoko umetnost, ko e« pa igra ob navzočnosti gledališke praznote. Opereta je imela gmotni uspeh, tudi če je njena umetniška kvalifikacija problematična. Navedene operete so si pridobile v Mariboru popularnost in so polnile gledališče. Godba, originalni kostumi, ilnmiuacija, petje in humor — to so privlačne reči, ki tudi lahko vzgojujejo za gledališko umetnost, če so v dobrih rokah. Opera »Prodana nevesta* je bila prva slovenska opera v Mariboru. Uspeh je nesporen, če vpo š te varno težkoče, ki se niso dalo premagati. G. Rumpel je dober režiser. Kot nova moč je nastopil Rus Ar-hipov. Ulogo Marenke je pela gdč. Me -gečeva. Vaška je pa igral mladi komik in ljubimec g. Janko. Zbor je storil največ, kolikor je v danih razm°rah bilo mogoče storiti Z ope-o »Car in tesar* se letošnja sezona zaključuje. Celotna bilanca torej ni neugodna, četudi bi se dalo mnogo kritizirati in se več nasvetovati. Izgleda pa, da mora kritika bili zelo previdna, ker gre za gleda- Nedeljsko pismo Bili so trije bratje, ki 50 šli po »vetu. Na razpotju so se ločili in so rekli: »Kaj bi mi skupaj gradili hišo in go-s podarili? Prepirali bi se med seboj! Bolje je, da si vsak po svoje poskrbi in ti uredi domovje kakor mu drago.* Iu so šli in so se naselili drug ob drugem in so si ustvarili svoja domovanja in so gospodarili vsak 00 *"oje. Niti mej si niso natančno določili, ker so si mislili, kar je tvoje, je moje, kar je moje, je tvoje. Pa je prišel mogočen tuj sosed nad nrvoga brata, pripeljal je s seboj hlapce in pomočnike, obdal je okoli in okoli njegov dom in ga je premagal. Brata, mu nista prišla na pomoč, zato : brat postal suženj in je moral delati r» tujca na svojem lastnem polju. Iu prišel je tuj sosed tudi nad dru-brata. Ta pa si je že nekoliko uredil svojo domačijo in ko je videL da mu preti nevarnost, je poslal svoje posle k tujemu sosedu in je prosil milosti. Tuji sosed pa ni bil jtako močan, 73to je ugodil bratovi prošnji in je rekel: »Pobro torei: delal boš na ovo- jem polju, meni pa boš plačeval, ka- jatelie iu ti niso pustili, da bi se brat kor se bova pogodila. Vendar bom iaz gospodar nad teboj.* In je obveljalo tako. polastil celega svojega imetja. Tudi oba druga dva tuja gospodarja sta se j začela bati za svojo ukradeno posest Tretji brat pa si je ustanovil dobro im sta skušaIa ovlra-tl osvobojenega urejeno gospodarstvo in je bil od obeh da bl UP r™ Die"ova mo5- na j bogatejši. Naenkrat pa. je tudi na-!Tndl sU Prepovedala na svoji zemlji denj oridrvel strašen tuj velikan cre-1 ^ovorltl 0 tem' da bi brata slišala. tuj velikan, pre-,« . ... , ^ magal ga ie in mu ie v:el vse nie«ovo •Brata ^ sta vkl-mb temi1 ^ nedela ~ ~ " v in ln T reUa: "iki. j *Ce se je on osvobodil, zakaj bi »e Tako so bili vsi trije bratje v suž- mi,-Vj , . , , ... nosti. Zgodilo pa se j;, da so se tudi -Vedela % ,Jf «« P«slaba, kajti tuji gospodarji med seboj nrer>irali in ?JO *** bila mogočna m • - — - - - = ' "'sta imela trdne srradove. Zato sta ved- premoženje. Brat je pobegnil Se je tam skrival pred sovražniki. no prosila pomoči osvobojenega brata. skušali drug drusrega izpodriniti. Pa J bra.t^: „ i Ko si je osvobojeni brat nekoliko opo- »Cemu mi služimo tujim gospodar- j mogei. je poiskal prijateljev in je za- t r ?S H j* sedel z njimi vse kar je bilo nekdaj premagali.* 'njeroveea. To je razsrdilo prvega tu- Pogosto so mislili in govorili tako,ijega gospodarja, ki se je najbolj bal a nikoli niso storili. Tako jo preteklo za" tvoje posestvo in .je hotel razširiti mnogo let. Končno je zapazi] tretji brat, ki se je skrival po gorah, da je njegov gospodar star in slab, vrgel se je na njega in ga je zadavil. Tako je osvobodil svojo zemljo in je premišljal, kako pomaga! svojima bratoma. Toda tuii grospodfir ie imel svoie v»ri- svojo oblast tudi nad osvobojenim bratom. Poslal je nadenj svojo vojsko hlapcev in jioinocr.ikov, brat pa je zgrabil za košato drevo na gori in je premlatil hlapce in njih pomočnike. To je obrabrilo tudi njegove prijatelje, ki ?o urali od tera imeti svoi dobiček.' in so se mu pridružili. Takrat pa je zavisten sorodnik napadel brata od zadaj in ga je težko ranil v hrbet. Toda brat se je srečno rešil in je premagal njega in vse nasprotnike. Ko je bil na svoji meii, ga je klical drugi tirat na pomoč — on je šel in je premagal bratovega gospodarja — nato pa je šel Se naprej in je pomagal tudi tretjemu bratu, ki so mu hoteli novi sovražniki odvzeti njegovo posest. In so rekli bratje: »Skušnja nas je izučila. Mnogo smo trpeli v »užnosti. Zdaj bomo živeli skupno in složno, uredili si bomo skupno gospodarstvo. In trije so bili zadovoljni, bra-tovsko so se poljubili in se pozdravljali od -».dosti. Ko pa so začeli urejevati skupno gospodarstvo, so prihajali ponoči k njim zastopniki bivših njihovih gospodarjev in eo jim šepetali na uho, da jim je bilo prejo l«f>še živeti nego sedaj. Toda bratje so rekli: »Boji so uničili mnogo naše zemlje; gotovo je sedaj slabše. zato bo po- se postavi nova hiša. Ni lahko gradi'i novo na starem.* In ko so nasprotniki videH. da ničesar ne opravijo, so začeli hujskati prva dva: »Glejta, kako počtopa tretji br??. Vse vama hoče vzeti.* Pa sta rekla brata: »On je naju rešil: moder je in kre-T»k. vajen gospodariti na svojem —< vendar delamo vsi skupaj.* A hujskači so dobili pomagacev ir? so pridobili srednjega brata češ: niti toliko pravic nimaš, kakor prej... In srednji brat se je začel upirati. Hotel je imeti sam svoje gospodarstvo. Ker pa je bilo njegovo posestvo sredi med obema bratoma, je skušal pridobiti tudi prvega brata. Tako se je začel razdor — in vsi trije bratje so živeli nahujskani v sovraštvu —-za mejo pa so čakali njih bivši gospodarji. kdaj bo ugodna prilika, da zopet zasedejo, kar je bratom tretji brat osvobodil iz njih rok... To je pravljica za Vidov dan. Napisal »»m jo onim. ki so zadnjič pogrešali mojega nedeljskega pisma, špo- »m bolEe Tr-va ie do*ti dela. vredno!rolniio si io lahko sami. Sava, TBSe, ki trpi na vseh težavah provlncfal-aega gledališča. Upati ie, da bo novo vodstvo zadelo srednjo pot med zahtevami, ki jih stavijo interesi prosperitete in zahtevami umetnostne vzgoje. Kot aktivo omenjamo dramatično šolo, katera je pod vodstvom g. Milana Skr-binška vzgojila nekaj gledališkega naraščaja. Ob koncu sezone se je vršila pro-Sukcija, ki je pokazala, da bodo nekateri gojenci lahko nadaljevali trnjevo pot do popolnega razvoja umetniške individualnosti. Pasiva je pa nedvomno gledališka revija »Drama*, ne toliko iz moralnih ozl-rov, ker bi bila potrebna za vzgojo našega občinstva, kolikor iz ozirov na finančno zadrego mariborskega gledališča. Izšlo je le par številk; na to je prenehala izhajati. Iz življenja in sveta Polet na severni tečaj Početkom prihodnjega meseca poleti znani raziskovalec Roald Amundsen z zrakoplovom na severni tečaj. O svojem načrtu poroča Amundsen naslednje: »Sklenil sem, da bo na moji ekspedicijski ladji »Maud» razen manjših aeroplanov, katerim bo ladja baza, vsaj še eden velik in močan zrakoplov, ki bo lahko opravljal samostojno delo in ne bo odvisen od iadje. Zrakoplov je Larsenovega tipa, docela iz kovine; aparat ima rekord za najdaljši nepretrgani ostanek v zraku, namreč 32 ur. Ker so moja izkustva za vožnjo v zraku pomanjkljiva, angažiral sem enega najboljših norveških letalcev v ose-Di g. Omdala. Lzvršiti nameravam naslednji načrt: Ako bodo razmere dopuščale, poletiva Omdal in jaz že početkom julija z rtiča Barrovv na severnem koncu Alaske preko doslej še nepoznane proge severnega Ledenega morja ter preko tečaja do rtiča Kolumbija, kjer nama je kapitan Hansen e pripravil taborišče za najino uporabo. Ako bova imela na najinem poletu jasno vreme, prineseva s seboj poročila o teh neizmernih zagonetnih krajih. Te ekspe-dicije ne smatram za drzno podjetje. Polet bo možno izvršiti v petnajstih urah. Ugotovilo se je že da se moj zrakoplov ■ zdrži v zraku 32 ur. Na krmilu bo sedel eden najboljših naših pilotov. Za slučaj, da bi se morali spustiti na tla, vzamemo s seboj najpotrebnejšo opremo in provijant. Ako bodo razmere dopuščale, sc vrnemo z ladjo prihodnje leto. Ta polet bo obenem ogled, da-Ii je sploh mogoče z ladjo preploviti te kraje. Na ta način se ekspediclji ladje prihranijo morebiti večletni napori, ki bi itak ostali brezuspešni; ako naleti ladja na nepremagljive ovire. itMaud« bo početkom julija odplovila proti rtiču Barrow; pot tjakaj bo trajala štiri do pet dni. Na rtič Barrow se bodo Amundsenu pošiljala brezžična vremenska poročila z otoka Spicbergen, tako da bo lahko izbral ugoden trenutek za polet. »Maudr. bo medtem zaposlena z znanstvenimi raziskavanjl. Ako se polet posreči, potem se najbrže tudi izpremeni načrt za ekspedicijo ladje. Daljava, ki jo hoče Amundsen preleteti, je razmeroma jako velika. Od rtiča Bar-ow do severnega tečaja znaša distanca približno 2000 kilometrov, od severnega tečaja do rtiča Kolumbija 700 kilometrov.* ni dovolil. In čez nekai časa so se vsi odrekli uspehu ter pričeli misliti na kaj druzega. Le mladi Mr. James od »Da!ly Expres-Sa» je ostal stalen. Poizkusil Je, kar Je v človeški moči, da dobi političen razgovor z Lloydom Georgeom. Zaman. James ie podvojil svoja prizadevanja, poskuša! je z raznimi zvezami. Cez nekaj tednov je prišel zadnji odgovor velikega državnika: L!oyda Georgea bo zelo veselilo, če more Jamesa sprejeti, vendar te na obed aH večerjo ali sicer na kakršenkoli razgovor, nikakor pa ne na političen. «Ali pa tudi na tega, toda pod >ogojem, da razgovor ne pride v časopis! Interviewa ne dam!» Ko pa pride dan sprejema, je mladi žur-nalist v najboljši volji. Dobi! Je telegram iz Londona, ln ta telegram nosi s seboj v žepu... Potem odide k LIoydu Georgeu v Villo Albertis. Državnik je uprav očarljiv, o vsem govori, o vremenu, tudi o politiki, da cclo o njej... le o eni točki se z njim ne da govoriti. Intervievva ni in ne bo! Bliža se že trenutek, ko se mora dobro vzgojen obiskovalec posloviti. Sedaj pa potegne žurnalist Iz svojega žepa telegram. »Gospod Lloyd George«, pravi, »prosim vas, čitajte to depešo..., danes ml je rojen moj prvi sinček. Kako lepo bi bilo, če bi mogel kedaj svojemu sinu pripovedovati: Na tvoj rojstni dan sem imel svoj prvi veliki žurnalistični uspeh. Tebi na čast Je dovolil oni veliki državnik, ki je takrat vladal Angliji, oni znani In važni intervie\v ...» Lloyd George strmo gleda v žurna-lista... gleda, potem se nasmehne. 2ur-naiist je apeliral na njegovo znano dobrosrčnost in se ni motil. »Well», pravi LIoyd, »genovska konferenca je...» Itd. In diktira žurnalistu dolgo in zares važno politično izjavo, ki je drugi dan preletela ves svet. Bila je po treh letih prvi inter-view z njim, in g. James Je Imel svoj veliki uspeh... kakršnega mu smemo zavidati. Dobil je od svojega lista 2000 funtov nagrade zanj in bil v službi povišan. Lloyda Georgea edini inierview Med proskilo genovsko konferenco je občinstvo češi o slišalo razna mnenja in razne izjave angleškega premijerja. K političnemu sistemu Lloyda Georgea spada, da dela zelo z novinarji in novinami. V Genovi se je več ko enkrat nenapovedan pojavil med žurnalist! in jim povedal, kar ie hotel povedati, ter jim tudi dovolil, da so ga izpraševali, kolikor se jim je le ljubilo. Vkljub temu pa se ni od osemsto največjih žurnalistov, ki so se zbrali v Genovi, mogel nikdo pohvaliti, da je dobil nd LIoyd Georgea kakšen poseben inter-view. Vsem skupaj je bil vsak čas na razpolago, posameznikom pa sploh nikdar. Tri leta je angleško novinstvo žalostno prenašalo dejstvo, da Lloyd Geor-se ne dovoli nobenega posebnega intervievva. Vzdržal je pravcata obleganja, irmaknil pa se ni niti sili niti pretkanosti. Pa kaj so vsa ta tri Wa napram Genovi! Tu se je zbral največji časopisni obrat, kar ga je kdaj svet videl in kar jih je doslej poznala kulturna zgodovina. Vsi ti /urnalisti, največji in najmanjši, od Amerike pa do Romunije, so noč in dan mislili le na Lloyd Georgea. Bil je sicer prijazen in celo ljubeznjiv z njimi, se raz-govarjal, z njimi obedoval, intervievva pa Ali izhajajo človeška plemena od enega prednika? Nedavno tega so otvorili v Parizu pa-leontolifki muzej, ki ga je poklonil Franciji princ kneževine Monako, in je objavil Marcel Botille odlično knjigo o človečkih okameninah. To je zopet spravilo na dnevni red vprašanje o človeškem postanku. Revue hebdomadalre je priobčila tozadevno izviren članek Lu-ciena Fabra, iz katerega hočem povzeti zgolj ogrodje. Problem človeškega postanka spada v predzgodovino, ki se opira na geologijo, fizikalni zemljepis, meteorologijo, primerjalno anatomijo, epigrafijo, jezikoslovje, rudoslovje, starinopis in najnovejšo znanost: človeško paleontologijo. Koliko je staro naše pleme? Samo zemljeslovje daje nekoliko podlage, ki omogočuje na-slednjo razdelitev: 1.) Prvotna doha: debelost ozemelj, katera predstavlja, se ceni na 80.000 metrov; trajala je 8,750.000 let; to je bilo kraljestvo rib. 2.) Druga doba: debelina predstavljenih ozemelj fe ceni na 6000 m: trpela je ravno toliko let in zaznamuje carstvo plazivcev. 3.) Tretja dobai debelina zemeljskih plasti, ki jih predstavlja, se ceni na 4000 m; trajala je 2,500.000 let; kraljestvo sesavcev. 4.) Četrta doba: predstavlja plasti do 200 m: trajala je 125.000 let; zavladal je človek. Večina geologov smatra ta razdobja za minima; nekateri jih deseterijo. Potemtakem bi bil človeški rod star nad lnženjerjeve sanje Slavni francoski zvezdoslovec Camille Flammarion je slavil nedavno 80Ietnico svojega rojstva. Francija je svečano proslavila to obletnico in na Sorboni se je vršila slavnostna konferenca v čast velikega astronoma in pisatelja. Kakor ie znano, se Flammarlon že mnogo let bavl z raziskavanjem »prekogrobnega sveta«. V pariškem »Le Journalu« piše te dni, kako se Je pojavil duh človeka, ki je umrl pred 48 urami. Neki inženjer iz Londona, ki vodi dve podjetji, eno v Londonu in drugo v Glas-gowu, ie sanjat nekega dne, da telefonira nekemu nepoznanemu gospodu. Kar sc mu nenadoma približa eden njegovih delavcev Iz Glasgovva in se vplete z njim v razgovor. Inženjer ga pozove, naj sc odstrani in naj ga ne ovira, toda delavec se ni da! odpraviti, ampak Je izjavil svojemu šefu, da je neviden, da ga krivo sodi, ker nI izvršil tega, česar so ga obdolžili. Ko ga inženler vpraša, za kaj gre, izjavi zopet delavec, da je neviden, na ponovno inženjerjevo vprašanje pa odgovori končno, da bo kmalu zvedel za stvar. In ta odgovor Je nevidni delavec trikrat ponovil svojemu šefu. milijon let. Kako je znanost podaljšala biblijske dneve! • • • Vera v tercljarnega človeka sloni na dveh odkritjih: eoliti in trinilska Izkopi-na. Eoliti so svojevrstno oblikovani kremeni, pogostni v tercijamih plasteh; danes prevladuje med geologi mnenje, da niso ne orodje ne orožje. Kar ee tiče okostja, izkopanega v Trinilu, obsega četvero kosov, ki so ležali precej vsaksebi: lobanja, bedrna kost in dvoje zob. Se po Cuvierovi drzni metodi je težko sklepati o fosilovi genealogiji, saj najdene kosti morda ne pripadajo enemu individiju. Bedmica je gotovo človeška; o kočnikih dvomijo; črepinja pa sodi po obliki in obsegu med šimpanzovo in ne-anderthalskega človeka. Kaj naj sklepamo? vprašuje učeni urednik gorenjega Tednika. »Danes noben prehistorik več ne misli, da izhaja človek iz opice; večinoma pripisujejo človeku ter opici skupnega prednika; marsikdo se ne izraža o tem.» »Človekov in opičin praded bi bil ra-mificiral na kvnomorfue (psoglavce) in pozneje na anthropomorfne opice. Pri tej podmeni bo torej pitheka&thropus bodisi tretji odrastek skupnesra debla, bodisi poganjek na anthropomorfni (človeku slični veji, ali pa končno neposredni človekov praoče.« »Učenjaki se nagibljejo močno v prid drugi alternativi.* • • • Koncem koncev, zakijučuje Fabre, ce vemo skoro ničesar o človekovem sorodstvu. Transformistična hipoteza je prinesla dosti koristi, ker je silila znanstvenike k pozornemu proučevanju anatomskih posebnosti pri izkopninah* ko pa je hotela dati človeku in opici skupnega prednika, je samo pomnožila težkoče, ki jih sedaj ne more razrešiti. Ravno ta podmena nas navaja, da upoštevamo možnost ene same zibke za človeški rod. Trdi namreč, da so se morali praljudje nenavadno izlahka pretvarjati, primerjajoč plemensko datin-stvo s posameznikovim detinstvom. V fizičnem oziru tega nič ne dokazuje in nič ne pobija; z razumskega stališča pa vse nasprotuje podobni možnosti. Končno dopušča, da so se prvi individuji naglo in daleč razkropili, kar naj bi razložilo diferencijacijo plemen. A vse to ostane nedokazano. Ali imajo torej človeška plemena enega samega prednika ali pa izvirajo iz več debel? Zdi se, da nihče resno ne misli na mnogoter izvor človečkih plemen: v ničemer se ne ločijo z anatomskega, fiziološkega in dušeslovnega vidika. Barva je brezpomembna, kakor se je to lahko ugotovilo n. pr. pri govedu in pri psih. Razlika v jezikih tudi ničesar ne dokazuje, kajti dar govora se je zatrdno razvil jedva kesneje. Sicer pa »o vse razlike med plemeni tako šibke, da jih lahko raztolmačimo z učinkovanjem okolišev in s luižanji. D. A. To ]e bfl delavec Rofcert Mackenzie; licc mu je biio modro in oblito z debelimi znoinlml kapljami. Inženjer se le na to, nemiren In razburjen, zbudil Iz spanja (bilo Je v torek zjutraj) ln v tem trenutku Je stopila v njegovo sobo njegova žena. Izročila mu Je listič in mu Izporo-čila, da so imeli delavci v 0!asgowu, kakor vsako leto, običajni ples, in da se je med plesom delavec Mackenzie zastrupil. Inženjer je odgovoril, da tu ne gre za samomor. 2ena se začudi in ga vpraša, odkod to ve. On JI odgovori, da mu |e malo poprej Mackenzie sam to povedal. Preiskava Je dognala, da Mackenzie ni sodeloval na plesu, ki se Je vršil v noči od petka na soboto, ampak Je stregel v bufetu In Je nadalieval ta svoj posel tudi naslednji večer, ko se Je zabava nadafle* vala. V noč! od sobote na nedeljo !e Mackenzie v zmešnjavi vzel mesto čaše whlskija čašo z neko kislino In Jo tzpil v dušku. V nedeljo zjutraj pa Je po groznih bolečinah umrl. Poslovodja Je tako) poročal o dogodku lnženjerju ln opisal slučaj kot samomor. Kakor Je znano, se smatra v Angliji samomor kot zločin In se dotlčnl, ki ie poizkusil samomor, a se mu nI posrečil, po okrevanju kaznuje. Plamraarlon meni, da Je pokojni dclavec Mackenzie hotel prepričati svojega šefa, da so ga napačno obsodili. Hotel je povedat!, da ni Izvršil samomora, torej zločina, ln zato se mu je javlL Šport pri nas in drugod Praga-Zagreb 2: 2 Kakor smo že poročal! v svoji petkovi številki, je mora! sodnik Brklč prekiniti nogometno tekmo med reprezentancama Prage in Zagreba, in sicer vsled nesport-nega obnašanja' čeških nogometašev. V naslednjem podamo nekaj zanimivih podrobnost! o tekmi. Praško moštvo Je nastopilo v Isti sestavi kot prejšnji dan pri tekmi z jugoslovansko reprezentanco, le nekai igralcev je zamenllo svoja mesta. Zagrebško moštvo Je nastopilo v tel sestavi Fridrih-Ferderber, Siler-Vragovič, Lčwenfeld, Bcnkovič-Eabič, Zinaja, Per-ška, Vinek, Šojat. Domačini so bili začetkoma v premoči ter ie Perška v 5. in 13. minuti zabil dva lepa gola. Gostje so izravnali v 36. minuti prve in 2. minuti druge polovice. Naenkrat pa so gostje pričeli kritizirati vsako odločitev sodnika, ki ni bila njim v prilog. V 17. minuti drugega polčasa je sodnik vsled of side pozicije Cehov pravilno odžvižgal, nakar Je Seifert napravil z roko gesto, češ da se sodniku meša v glavi. Sodnik ie bil vsled te razžalitve popolnoma upravičen, da ga izključi, kar je tudi storil. Seliert pa nI hotel zapustiti Igrišča, niti se ni opravičil. Ostali češki igralci pa so se postavili r.a stran soigralca. Sodnik Brkič Je čakal 7 minut, da bi se Seifert odstranil. Ker se pa to ni zgodilo. Je prekinil igro. Naravno je, da Je mnogobrojna publika zelo hrupno demonstrirala proti temu nesport-nemu nastopu čeških nogometašev. Cehi so napravili največjo napako, ki Je pri kakem športniku sploh mogoča — razžalitev sodnika. Zal nam je, da se Je to dogodilo od strani onih športnikov, ki jih od vseh inozemcev najrajše vidimo v lepem boju z našimi. Vendar pa moramo tako postopanje najstrožje obsoditi. Prepričani smo, da češki igralci tudi v domovini ne bodo našli odobravanja pri športnikih, ki nočejo diskriditirati športa. Sparta-Rapid 2:2 <0:2) Dunaj Je Imel na praznik 29. t. m. zopet velik športni dogodek. Ne samo Du-najčani in Pražani, ki so bili neposredno prizadeti pri nogometnem boju reprezen-tacijskih moštev obeh prestolic sosednih republik, so pričakovali z veliko napetostjo izid tekme med prvakom kontinenta Sparto in prvakom Nižje Avstrijske Ra-pidom, temveč športni krogi vsega sveta. Na Dunaju je nestrpnost ljudstva mno^o prekašala pričakovanje zmage željne množice ob začetku voj^. ko so prihajali znani »Hoferberichti«. Kljub temu, da ie bilo slabo vreme in da cestna železnica ni vozila, se je zbralo na igrišču tlohe \Varte nad 45X00 gledalcev iz vseh okrajev Dunaja, iz province, da celo iz Inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške, so prišli navdušeni športniki, da vidijo gigantski boj dveh mojstr v nogometnega športa. In niso bili razočarani. Videli so šport, ki bi moral očarati še celo vsakega nasprotnika nogometa. »Rapida» Je čakala zelo težka naloga. Sparta, ki slovi po vsem svetu. Je nasprotnik, ki ga danes vsi smatrajo za mojstra kontinentalnega nogometa. Neodločen izid je vsekakor za Rapida zelo časten in so lahko DunaJ-čanl s svojim prvakom zadovoljni. Dunajski listi izražajo mnenje, da bi bili Ra-pldovci mogoče zmagali, ako ne bi bil manikal znani »tank« Uridll. Pri Cehih so bil! najboljši krilci Kada, Kolenaty iu Per-ner, ki se odlikujejo s svojo tehniko, svojo energijo in tudi s tako hitrostjo; [>o!eg tega so pokazali, da so mogli odvzeti napadalni vrsti Rapida vsako visoko žogo. Da Sparta m bila poražena se mora v prvi vrsti zahvaliti tej trojici. Sicer je tudi češka obramba prekašala dunajsko. Le glede napadalne vrstu so Rapldovci vsaj v prvi polovici prekašali Cehe. Znana napadalca Pilat in Janda sta mnogo izgubila na svoji znamenit! prodorni moči. Prvi gol za Rapidovce je padel iz enajstmetrovke. Ko je VVIttha zabil z glavo lepo žogo v mrežo, se je dvignil več minut trajajoči viharni aplavz Du-najčanov, ki so že mislili, da si bodo njihovi ljubljenci pridobili zmago. V drugI polovici se posreči Čehom izravnati. Od 26. minute naprej skušata obe moštvi z vsemi silami, da bi dosegli zmago. Vendar pa tudi ostri napadi Pražanov nimajo uspeha. NepremaganI moštvi sta zapustili Igrišče ob viharnem odobravanja navdušenih množic gledalcev, IZ UPRAVNEGA ODBORA LNP. Ugodi se prošnji poslovnega pododbora LNP v Mariboru, ki prosi, da se mu podeli čisti dobiček prvenstvenih tekem t Mariboru kot denarna podpora. Pozove se upravni odbor JNSa, da posreduje pri ZNS v Zagrebu, da se sekcijs nogometnih sodnikov v Ljubljani razpusti ter na novo konstituira. Vzrok temu so nerednosti in nedisciplina, ki imata /o posledico demoralizacijo klubov. G. predsedniku se da, na napade SK Ilirije in sekcije nogometnih sodnikov, zadoščenje na ta način, da se mu izreče popolna zaupnica za njegovo dosedai. poslovanje. Pritožba SK Ilirije v tej stvari se odstopi JNSu v nadaljnje reševanje. Zastopnika SK Ilirije v LNP, gg. L'i gar in Baitezar, podasta na tej sej ostavko. Na podlagi zaključka, upravnega odbora LNP i "dne 26. maja 1922, ki dok- ..< kot zadnji rok vplačan ja članarine 10. j nij t. L in ki v nasprotnem slučaja pre videva brezpogojno zabrano igra, se p deli zabrana igre sledečim klubom: £K Slavija SK 6voboda Celje, SSK Marib Klubom se zabrana igre avtomatie; r ukine v trenotku, ko plačajo letošnjo članarino. Tajnik I. Fizična vzgoja na Poljskem. Svetovna vojna je mnogo škodovala telesnemu razvoju narodov. Sedaj je vseh. evropskih držav uporabila vse svoje sik. da odstrani te xle posledice. Največje skrb v tem prizadevanju so posvetiL države fizičui vzgoji mladine. Francija, Belgija, Nemčija in Češkoslovaška sc sprejele že državne zakone o tem vpra šanju. Tudi Pol.ska je pred nekaj meseci stvorila projekt zakona o fizični vzgoji mladine ter ta projekt poslala vsem društvom in kompetentnim institucijam v presojo. Največji interes je ta predlog vzbudil seveda v vrstah Sokolstva, ki že pol stoletja propagira v državi to misel. To svojo misijo je Sokolstvo izvajalo tudi v najtežjih časih, 1. pač nihče o tem vprašanju ni vodi! računov. Delo se nadaljuje in vspeh ne ':••> izostal. Dogodek v žepu '\-l.t žena in se smeje. »Besede, čveka, literatura! M,ani že ri mnogo do taksna-ljubezni v žet»u!» Gospodarska vprašanja Stabiliziranje dinarja. Pod gornjim naslovom prinaša »Trgo-vinski Glasnik» Izpod peresa dr. M. Ne-deljkoviča zanimiv čianefc, ki se glasi sledeče: V naših gospodarskih krogih se pogostokrat čuje želja, da bi se dinar čim prej popravil in se izravnal »vsaj s fran :oskim frankom«. Smatra se, da vse naše valutne nejevolje prihajajo od relativno nizkega kurza dinarja, In pričakuje se od posojila, da se bo naša valuta čim pre) in čim bolj popravila. To da bi se moglo — po nejasnem pričakovanju našega občinstva — doseči z neposredni im uvozom tujih deviz in njihovo prodajo na borzi, V teh pojmovanjih in pričakovanjih Je mnogo naivnosti. Nejevolje naše uvozne trgovine izvirajo toliko od nizkega kurza našega domačega denarja, kolikor od ne-stalnosti tega kurza, odnosno, da se še bolje Izrazimo, od progresivnega padanja vrednosti našega denarja. Naši uvoz-niki, zlasti ako kupujejo blago tudi na kredit, ne vedo, kako naj to blago kal-kalirajo; ako računajo tudi z dvojnim al! trojnim porastom tujih valut skozi pet Jo šest mesecev, se ilm more zgoditi, da -e zmotijo ln da za dobljeno prodajno :eno v dinarjih ne morejo kupit! toliko deviz, kolikor znaša njihov dolg. Zaradi tega morajo 1 naši konsumentl plačevati stalno mnogo večje cene nego je to po sedanji trenutni pariteti kurzov opravičeno, a uvozniki morajo nositi vedno velik riziko, ali pa morajo zaključevati svoje račune tudi s pozitivno škodo. To-di ta riziko bi se odstranil in draginja bi se znantno zmanjšala, čim bi se vrednost dinarja stabilizirala. Naj bi bila relativna .rednost dinarja napram dolarju ali švicarskemu franku že kakršnakoli, bi vendar bila ta vrednost določna količina, s katero bi se moglo'določno računati, lz-ključivšl premijo za valutni riziko. Vsled nestalnosti kupne sile dinarja trpijo tudi naše državne finance, in dokler se ne bo vrednost dinarja ustalila, se ne bo mogel uravnotežiti naš državni proračun, ker se tekom leta po sklenitvi proračuna državnih izdatkov morajo neprestano povečavati dodatki uradnikom zaradi draginje in izdatki za materijelne uofrebščine, ki Jih država sama nabavlja in ki se na trgu neprestano podražujejo. Povečanje državnih izdatkov povzroči na eni strani povečanje davkov, zlasti losrednjlh (trošarine, carine, monopolov, raks), in s tem še večjo draginjo, a na drugi strani tiskanje novega papirnatega denarja, kar zopet direktno ubija kurz dinarja. Eden glavnih razlogov stalnemu in progresivnemu padanju naše valute so bili veliki proračunski primanjkljaji te-komr pretečenih treh let, primanjkljaji, ki so se pokrivali s posojili pri Narodni banki, to je s tiskanjem novih in zopet novih količin papirnatega denarja. In da bi se kurzna vrednost našega dinarja en krat stabilizirala (prej nego se pride njenemu popravljaniu), b! bilo pred vsem potrebno uravnotežiti naš proračun, na praviti, da ne bo več primanjkljaja in rem* ne več opasnostl za nove emisije pap&natega denarja. Da se dovede dr ?avni proračun v ravnotežje, je potrebno 1.) reducirati število državnih uradnikov 'a 2.) izločit! investicijske potrebe ter jih kriti z izvenproračunskimi sredstvi, s posojilom. Reduciranje aradništva se izvaja za sedaj precej popustljivo in se bo moralo ::;ergičnejše nadaljevati. Mi ne moremo dolgo ostati s takšnim balastom nepo trebnega osebja na državnem proračunu In z zmanjšanjem uradniškega števila morajo priti znatna zmanjšanja državnih izdatkov, ali vsaj njihovo zadržavanje pred nadaljnjim porastom, ako se ostali uradniki boljše nagradijo. Važen korak v uravnoteževanju proračuna se je napravil z ^aključenjem inozemskega investicijskega posojila. Kadar se obnova starih in gradnja novih železnic, zidanje in popravila državnih pošlo, pij Itd. Izločijo iz rednega proračuna, se bo mogel ta brezdvomno lažje uravnovesiti. Cim se bo to zgodilo, Je prenehala opasnost n%daljnje inflacije in z njo opas-sost nadaljnjega kolebanja in padanja vrednosti dinarja. Ko se enkrat vrednost dinarja ustali, bomo mogli mnogo mirnejše čakati, da splošni naš gospodarski razvoj prinese s sabo avtomatično zboljšanje naše valute. Ako vidimo stvari tako. nam ni treba čakati na dež deviz na borzi, niti na "Izenačenje dinarja s frankom« preko noči. Ce bi se to tako vršilo, bi ostala bojazen, da je vse to le prehodno: Kakor dobljeno, tako izgubljeno. Boljše je, da se doseže nekaj manj, a to trajnejše, nekaj, kar bo služilo kot soliden temelj nadaljnjemu napredku. Usoda dinar! a v nemški luči. Izredno zanimanje Nemčije za našo državo z gospodarskega stališča Je znano. Sedaj, ko imamo z Nemčijo trgovinsko pogodbo, se bo tudi trgovina med obema državama močnejše razvila _ že zaradi tega, ker nam nizko stanje nemške marke omogoča ceno nabavo raznih industrijskih izdelkov Iz Nemčije. »Frankfurter Zeitung« je prinesla te dni Izpod peresa svojega beograjskega dopisnika zanimiv članek o usodi naše valute, iz katerega povzamemo sledeče: »Dočim valutne enote drugih dežel, s katerimi je Nemčija v mr-go manjših gospodarskih odnošajih nego z Jugoslavijo, redno, vsaj na berlinski borzi, notirajo, je dinar za Nemčijo dozdevno izvenevrop-ska valuta. Narodna banka SHS. izdaja svoje izkaze kot Nemška državna banka, toda ti Izkazi ostajajo neopaženi. V mnogih gospodarskih sestavkih, pa na) ti vsebujejo še tako dober pregled o gospodarskih ln finančnih razmerah celega sveta — Jugoslavija gotovo manjka. Pri tem pa čisto očivldno narašča gospodarski interes za to deželo, in ne v zadnji vrsti so nemško-jugoslovanski trgovinski od-nošaji na tem, deloma potom reparacij-sklh dobav, da dosežejo intenzivnost, ki je pred vojno niso nikdar poznali. Pod takšnimi okolnostml se zdi umestno, v kratkih potezah zasledovati usodo dlnai-ja, keT se v teh ugotovitvah izraža tudi splošni gospodarski položal. Pred obema balkanskima vojnama le sta! dinar pred Izvozno sezono, pred žetvijo, često nad zlato pariteto; po balkanskih vojnah, vsled katerih Je dežela brez-dvomno močno trpela, je bil kurz dinarja 3 in pol odstotka pod pariteto In takšno Je bilo tudi stanje dinarja pred Izbruhom svetovne vojne. Med vojno se je razmei Je dinarja napram francoskemu franku umetno določilo, In sicer Je stal dinar 88 proti 100; po tem kurzu se Je mogel Iz menjati dinar povtod v Franciji, Italiji itd, Po zlomu bolgarske fronte v septembru 1918. je začel dinar močno rasti ln Jc zrastel preko franka ln drahme, kar !e deloma povzročilo močno nakupovanje dinarja od Srbov, ki so se vračali v domovino. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov ln Slovencev, čeprav je ustvarilo močen politični faktor, Je vplivalo usodepolno na nadaljnji razvoj dinarjevega kurza. To bi sicer ne bilo potrebno v tej meri, če ne bi že vlada na Krfu določila relacijo med dinarjem in krono v razmerju 2 proti i Krona Je bila že tako lnflaclonirana In v takšnih množinah v prometu, k čemer Je prišel neoviran tok iz inozemstva, privab-ijen po ugodnem Izmenjalnem kurzu, da se Je vlada kmalu čutila prisiljena, postaviti krono v razmerje 1 proti 4 napram dinarju. Takrat Je bilo v obtoku okoli 1 Vi milijarde dinarjev. Za 100 frankov se Je plačalo takrat 200 do 250 dinarjev. Ta kurz pa se nI mogel trajno vzdržati. In obtok bankovcev je do 31. decembra 192!. narastel že na trikratno prej imenovano vsoto, na okoli 4.6 milijarde, dočim je v januarju 1921. znašal le 3.37 milijarde. Toda temu razvoju v «m!nus» se končno nI čuditi. Med vojno se nI v Srbiji skoro nič produclralo ali pa samo za potrebe vojske. V ostalih Jugoslovanskih pokrajinah, ki so bile pod habsburško krono, Je delala industrija tudi samo za državo, In za poljske produkte je prišlo v deželo nebroj milijonov kron, ki so tlačile dinar pri zamenjavi. Pri zopetnem vkorakanju Srbov Je bila njihova dežela gola ir, je morala uvoziti celo pšenico, koruzo, fižol, svoječasno važne izvozne predmete, da ne govorimo o stanju živine, ki je bilo decimirano. Do leta 1920. se Je moralo uvoziti neizmerno blaga, ki Je brez produktivr.3 naložitve služilo nepo-srednjemu konsumu, ne da bi se dale kake protivrednosti za izvoz, ki Je že vsled neznosnih prometnih razmer postal skoro nemogoč. Po prvih začetkih vzbujajočega se gospodarskega življenja se je pričelo z obnovo tvornic, nabavo strojev, poljedelskega orodja. Spremenjene carinske meje so povzročile nove ustanovitve, predvsem v Hrvatski so tvornice deževale (v malem Karlovcu je nastalo v enem letu več nego 30 Industrijskih podjetij). Toda to nikakor niso bili pojavi, ki bi mogli dinklh nadal|n|lh S b.a.dl t Din. - Trgonkl oglati, dopltovanl«, ns-pr.mlSnln. do 80 o.a.dl 6 Oln.. .takih nadaljnjih 6 bot.dl 8 01«. — Piti« a« ntpraj. ILahko tudi » ^^ znamkah.) Na »praianja M odgovarja I«, ako I. .pretanj« priložena znamka ta odgovor. —— Službe skladiščnika, uaJzoror&telja ali kaj slič-nega išče upokojeu tel. pod-uraduik, zmožen sloTeoskega, neui.-kega in nekoliko italijanskega jezika. — Naslov: »A. B. 21«, poštnolvžeče Vače pri Litij L 1920 Mizarji za pohištvo se sprejmejo ta';oj Pismeue pouudbe na Kovačic in drugovi, kom. društvo v Mostaru. 2010 Praktlkasta 2056 srednješolsko izobrazho (na i-mauj dva razreda) Ee išče za pisarno v tukajšnjo veletrgovino. Ponudbe pod »Prakti-kant« na upravo »Jutra«. Dijak, 2061 ki je absolviral III. letnik drž. učiteljišča, išče čez po-itoice primerno službo. Naslov pove upravnutvo Jutra. Bke šole, z večletno prakso in dol rimi izpričevali. 2) Samostojni računovodja, vešč natanuuega in zanesljivega vodstva izplai iluih ter šihtnih kujig in sem spadajof-ib drugih računov pri obratovanju itd. 3.) Paznik pn jamskem lesu, tagi in pri koujib (hlevu) z večletno prakso. Ponudbe z natančno detajli-ranimi zahtevami je poslati ua: Sentjan^ki pre-mogokop, Krmeij, Do-j Icujsko. 20551 Vila aH hlia x vrtom v Lju'liani, okolici ali v prijaznem kraju na dežel blizu železnice, se kupi. Cenj. ponudbe pod »Dom 1922» na upravo »Jutra«. 203:. Uasjio hišo z nekoliko zemlje se kupi Ponudlie i navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Manjša hiša«. 2041 Pohištvo, I v B« °ada novo, lepo ohranjeno, deloma I Z«0™*, Da .^"^ein, zelo še ne rab jeno se proda: I b!,zn P«Bt(aJe- »c- Spodnja Šiška, Gasilska cesta i P181 n» "Pra£° 2 Sprejmejo se za eventualno takojšnji naatop: 1.) Nadpaznlk za dnevni kop (Tagbail in jamo, abio lvent srednja rudar- dva motorna Mesa zn~mke ske se n?odn°-oroda- DoPid Pucb io M itoseko v dobrem stanju. Poleg motorjev se dobi 30 kg lahkega bencina, nova zračua cev, plašč, gonilni jermen in pripaJajuče orodje. Cena Diu 10500-—. Prodajalec: Dečkov trg 6. Motorji se ogledajo pri g. liopas, Celje, avto-delavnica. jju' 'janska cesta. Telefon st lu7. 2946 pod »Promet 1892« na upravo »Jutra«. 2054 Mesečna aoba 20S*~J j bližini južnega kolodvora se išče. Ponudbe ua Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 6. Spalna aoba smrekova, dobro ohranjena, se zelo ceno proda v Rebri št. 15, 2042 Plavalne pasove iz plutovine izdeluje tovarna zamaškov Jelačin & Komp., 19W Ljubljana, Nemška nčiteljloa, ti lahko daje tudi začetni pouk v glasovirju in francoščini, želi priti h kaki rodbini za čas počitnic. Naslov povč nodrnžnica »Jutra« v Mariboru, 14/2059 BRANTSLAV NUSIC: 83 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Otroci brezdomortncl. Ko ie posijalo na Prtzren hladno in belo jutro, ie še vsa cesta mrgolela beguncev. Iz različnih prizrenskih ulic drve vozovi in liiejo kakor hudourniki po cesti. Težko ta mučno ie človeku, vriniti se v gnečo. Sele daleč tam za Prizrenom se počasi uvršča brezbrežna .vrsta. Pešci se drže obeh parobkov. počasi in strpljivo korakajo, pričakujoči, da s« kolona voz sredči in dobi prostor sredi ulice. Tam, kjer čakamo dolgo uro, preden se uvrstimo, sedi na kamnu slep prosjak. Muslimani ne zamude niti pri izhodu, kakor pri povratku v mesto odračunati prosjaku miloščine. 2a srečen pot je tudi danes pometalo mnogo popotnikov, čeprav so bili le ubogi izgnanci, svoje poslednje pare v prosja-kovo čepico. Sleherni slromaček, ki si ie prihranil nekoliko dinarjev za pot, je posegel v svoja malho ter daroval nekaj drobiža. Bog zna, ali je zgolj sočustvovanje, predsodek ali vendar 5-]obje čustvo, kar smo danes zjutraj ponesli seboj iz Prizrena. Mesto je bila poslednja srbska zaščita in že čez nekoliko ur bomo preko meia kraljevine Srbije, izven naše domovine. V tujini bomo trkali na tuja vrata. Težka in moreča čustva so v zbujala milosrčnost napram siromaku, ki nas je pri poslednjem koraku k naše domovine pozdravljal. »Kdo ve,» premišlja starček. «morda bom tudi jaz jutri sedel »a kamnu in molil svojo čepico vbogajme. Dntgi_ zopet pozdravlja: «Prijatelj, oba sva siromaka. Jutri mi bos že ti nemara pomagal.* «Blagor tebi, starček,* odgovarja tretji, »preden te je Bog pognal med siromake, ti je vzel vid, a meni ga je pustil, da moram gledati vso nesrečo.* Z drobižem je padalo siromaku nebroj pozdravov v naročje, vsak je bil bolesten in težak, izraz težkega sočustva, s katerim smo se podali na pot izgnanstva. Polahko in leno smo korakali, kakor pogrebcl Vsak se je pečal sam s seboj in svojo nezgodo, s temnimi slutnjami, katerih niti v obrisih ne more zagledatl pred seboj. Kraji, kjer se nahajamo, so siromašni in tužni. Nebo bledo. \z siromašne svetlobe, ki nam jo je naklonil dan, diha ledeni mraz. V vaseh na daljnjem obzorju pred nami ni nobenega življenja, niti stebriček dima se ne dviguje k nebu, mrtve in zapuščene so. Po eesti sami izgnanci, srečujoči se tu pa tam s temnogledim Arnavtom, prihajajočim z gora. Nad nami se nosi jata gavranov. Predrzno krokajo ter Pričakujejo mrilčev, ZaJ^renom mit je zmanjkalo ^^^Jde^zfJfvS Id jih bomo zapustili poleg ceste. Ir bogatih krajev smo se podajali v vedno siromašnejše. a plodnih v vedno bolj divje, čim dalje smo se odmikali od sovražnika, tem bolj smo se približevali pravi nesreči. Za nami so sijaji soražnikovi topovi smrt, pred nami se le odpiralo irelo požrešnega gladu. Oče, ki se je že pokesal ob prvem koraku, da le s toliko družino zapustil Prizren, le ugibal, če bi se ne bilo bolje vrniti. •Sam sebi se zdim kakor človek, ki skače Iz šestega nadstropja, da se reši požarja.* Olad, ki je visoko jahal nad nami, se je pričel spuščati med nas In nas stiskati ta objemati s svojimi ledenimi, mrzlimi rokami. V Prizrenu si nismo mogli ničesar omisliti. Hleb kruha, katerega je ta ali oni ponesel s seboj, le kaj hitro izginil. Kupiti nisi mogel ničesar, izvzemši nekaj divjega sadja, s katerim smo tolažili izsušena grla. c^m. i 1 OUUUJ 1UU JV fcMitm^*-«-------—- — — . svojega gospodam. Vleče se z nami, da ga najde zopet v Dja- kovici ali Peči. _ , Izpod plaht pade na cesto oglodana kost. Oba io zapazita, ujetnik in pes. Kosata se. kdo jo zagrabi prej. Istočasno sežeu po njej čvrsto ta krčevito. Eden z rokami, drugi z zobmi. Pogledata se in premerita dvonožec ta četveronožec. Prvi poizkusi z vso močjo in iztrga kost Iz pasjega gobca. «Uh, baš me je-sram, da sera človek 1» Takih slik smo na cesti videli vedno več. Gruče se vale naprej, ne ozirajo se na te dogodke In ven-dar se dogode stvari, ki so zmožne obrniti pažnjo vse množice nase. . , Na široki poljani, prostirajoči se pred nami, je poleglo po zemlji nekoliko smrtonosnih ptic, sipajočih svinčen dež izpod oblakov. Francoski aeroplani, ki so vršili svojo službo na ^avi in Donavi, so se umaknili z našo vojsko do Niša, kjer sc UUMJUCl ov v^rnamii H'-"« ----------, _ lil! niso mogli sporočiti, da prihaja zavezniška pomoč, so preletel, Drenico in padli v ravno Metohijo. Zdaj se pripravljajo na polet preko Drina, preko kršnih ta visokih planin, da se v enem samem poletu spuste na Jadranski obali. Kako smo jim zavidali, ker bodo v nekolikih urah preleteb '.jSETST«*. Metohiie na5 ni i nadeva« m^Pgl « * g* - ssriffs sssf^s sr^K, sEt^^atsft. -A* —• - «*<- kjer so do sedaj uživali le v senci oborožene sile nekoliko varnosti. Tako je izginilo z njimi tudi poslednje upanje, da bomo pri kristjanih dobili kruha. Kdor je potoval z vozom, je vozil še vedno dovolj hrane seboj, toda mi pešci nismo mogli j —— — ™ Q bo mi rabili ^ve ta dneve, nositi seboj težkega bremena. Doslej smo se hranili sme»od mučno m »J^0^™^ ta ut«. hiše do hiše. že uro za Prizrenom smo pričeli zas ta]a* m j ghem^med i»:se <^ -m d pešati. Obupani so posedali nekateri poleg ceste ,n žalostno jemje v.di^u glavo čiča vl>ra5a. gledali mimoidoče. Enako se je godilo živim. ogledal p lastne oct srečne: ie« Srečal sem hlapca, k, mi je pripovedoval pri počitku da ; «Kajbodo mrtrtdInekdo. bi bil skoro notoike! nekega »Jetnika. S svojimi kom, se, * s škoIjko, se potrudi in vpije saar?.SMS «—-«- zapazi!. Posegal ie v konjsko torbo In k„del koniem oosledoie | ne »J™^,, ,,„ maolko. wdoben smeh:, mrtva-"1E £ « £££ sliko. PM seboj sem opazo-1 Ikib kosH.v^iaKib £00« fc-g val voz. kjer sem pod plahtami čul ženske in otroške glasove. Za ročico ob strani se je vlekel ujetnik. Bos in okrvavljen je bil, umazan ta razstrgan in iz nabreklega obraza je svata dvoje zverinskih oči. Glad mu je izpil poslednje sledove moči. Vlekel «e je za nami, hranil se z zelenjem, koruzo ali mesom crkovine. Zverinsko je prežal, kdaj mu vrže kdo ostanek ali kdaj mu nakloni sreča, da pobere Iz blata za nas neužitne stvari v n« ■ Na desni strani ceste je sledil vozu mršav pes. Glavo je povešal k dom ta podvijal rep. Svojemu gospodarju sledi, misleč, da ga baš v tei nezgodi ne sme zapustiti. Hram se z ■ znam nikogar.* ostanki, padajočimi z voza, od crkovine, ležfeče poleg ceste. »Gospod moj, ali bodo res zleteli preko morja?* me vprafc preprost človek s sremskim slamnikom na glavi. »Najbrž.* «Eh, mi pa na morje, kaj ne?* na morje.* «A kam jaz nesrečnik?* »Tja, kamor vsi.* «E vi! Nekaj drugega je vi.* Pa nisi ti tujec, naš človek si.* «Je že res, toda vi se vsi poznate med seboj. Jaz ne po- (Dalje prihodnjič.) Zahtevajte povsod tvrdke M. Druškovič in drug Maribor, družba s o. a« Koroška cesta. 39. za ob- /\ibine m __________________tiansmisije zvonovi aimatuie d vseh strani na naš list Vsled velikega pomanjkanja prostora nismo mo-i!i priobčevati gradiva, kakršnega so '"itatelji želeli in zahtevali, in žal tudi ne dopisov, ki jih prejemamo dan za dnem v vedno večjem številu iz vseh krajev naše domovine. Mnogo poročil in dobrih misli, ki »o nam jih poslali naši številni prijatelji, je moralo vsled trga izostati. Ker nam ni mogoče odgovoriti vsakemu posamezniku, prosimo tem potom vse, da nam oproste. Pa te nedostatke vsaj deloma odpravimo. smo se odločili, da bomo od sedaj naprej poleg običajne in že sploš-rto priljubljene nedeljske prilog izdajali priiogo redno tudi po enkrat med tednom, in sicer vsak četrtek, tako da ho imelo »Jutro* odslej tedensko redno dve prilogi. S tem upamo ustreči onim našim čitateljem, ki si žele v listu tudi več čtiva za razvedrilo, mogoče pa nam bo v mnogo večji meri nego doslej priobčevati tudi dopise r.aših sotrodnikov, ki jih zato prosimo. ,!■; nam ohranijo svojo naklonjenost, tudi ako doslej vsled pomanjkanja nrostora nismo mogli priobčiti vseh njihovih dopisov. — Kljub temu razširjenja lista pa ostane naročnina na 'Jutro* neizpremenjena. »Jutro* bo uaio tudi v bodoče mesečno 30 kron, posamezna številka 3 krone, nedeljska in četrtkova številka s prilogo pa i krone. Prosimo zato vse naše prijavijo. da nas podpirajo, »Jutro* posod priporočajo in mu pridobivajo rovih naročnikov. * Kraljevo kronanje. Kakor dozna-va beograjska »Samouprava*, se bo vršilo kronanje kralja Aleksandra me-,-rtca septembra. Kronanje se bo izvršilo na zelo slovesen način. * Kralj in kraljica v Selcih. Iz Selc nad Škof j o Loko nam poročajo: Dne 29. junija ob štirih popoldne sta pad-rala Selee z avtom Nj. Veličanstvi kralj in kraljica, V par trenutkih se je -.brala velika množica prebivalstva, da vidi svojega kralja in kraljico, ki sta se peljala preko Železnikov do Sorice ob državni meji. Ob šestih se je avto s kraljem in kraljico vrnil, a pri šoli i* šolska mladina z odraslimi zagradi-ia pot. Med Zivio-klici se je avto res ustavil. Poklonila se je kralju deklica iti mu izročila šopek cvetlic. Gospod nadučitelj Mihelčič je povabil Nj. Veličanstvo v šolo k razstavi. Izstopi v-šrnu iz avto, sta se kralju predstavila gosp. Hajnrihar kot župan ter g. učitelj Orel kot tajnik invalidske organizacije. Kraljici Mariji je gospa Ela Orlova, učiteljeva soproga, z malim sinčkom v naročju izročila šopek lepega cvetja. Vidno zadovoljen s šolsko razstavo, se je kralj vrnil v avto ter se ob navdušenih klicih odpeljal dalje proti Škofji Lcki. * Princ Gjorgje, o katerem vedo klerikalni listi povedati, da jo zaprt in bogv6 kaj še vse, se je dne 26. junija iz Wiesbadena vrnil v Pariz ter zopet nastanil v hotelu Continental. * Češkoslovaški legijonarji v Beogradu. V petek zvečer so prispeli v Beograd češkoslovaški legijonarji, ki t,o včeraj posetili Narodno skupščino. Radi odsotnosti kraljeve dvojice so se »glasili pri dvornem maršalu in se vpisali v knjigo posetnikov. Danes napravijo izlet na hrib A val o, kjer polo-ze venec na grob neznanega vojaka. * Obiski Poljakov. V letošnjem poletju bo imela Jugoslavija dovolj prilike izkazati mnogim gostom iz Poljske svojo gostoljubnost 10. julija dospe iz Varšave dijaštvo višje trgovske Šole na ekskurzijo preko Beograda v južno Srbijo, v sredini julija obišče 30 "poljskih vseučiliščnih in gimnazijskih profesorjev beograjske tovariše. V začetku avgusta obišče Jugoslavijo grupa poljskih skavtov a sokolskega zleta. v Ljubljani se bo udeležilo veliko -število poljskih Sokolov. Potovanje jugoslovanskih časnikarjev v Poljsko je preloženo do meseca septembra, ko t? bo v Lvovu vršil poljski veliki -ejm in jim bo tako dana prilika, da .-j ogledajo poljsko industrijo in ostalo produkcijo. Ekskurzije se bo morda udeležilo tudi večje število trgovcev iz cele Jugoslavije. * Kongres Jugoslovanskega novinarskega ndrtiženja. Centralna uprava Jugoslovanskega novinarskega udru-senja je imela te dni eejo v Novem Sadu, na kateri se je med drugim -klenilo, da se bo letošnji kongres jugoslovanskih novinarjev vršil dne 8. in 9. oktobra v Subotici. * Veterinarski kongres v Sarajevu. V Sarajevu je bil v petek zvečer atvorjen kongres jugoslovanskih veterinarjev. Kongres je otvoril predsednik n druženja poslanec Rajar. Otvoritvene heje se je udeležil tudi pokrajinski na mestnik Gjurgjevič, ki je v imenu vli-ile pozdravil kongres ter mu žele! najlepšega uspeha. Kongres bo trajal tri dni. * sol. V------- . . v Zagrebu prvi kongres učiteljstva meščanskih šol cele Jugoslavije. Po koi-™resu si udeležuiki ogledajo zagrebške znamenitosti. • Maribor za beograjske sirote. Dne d. julija prirede beograjske sirote na vrtu kadetnice v Mariboru koncert z vesclico. V svrho boljšega uspeha se je sestavil tudi poseben odbor, obsto- Kongres učiteljstva meščanskih V dneh 6. in 7. julija le'os se /rši ieč iz zastopnikov občine, okrajnega glavarstva, društva za zaščito dece, protituberkulozne lige, gasilnega društva, »Glasbene Matice*, vojaštva in slovenskih in srbskih dam. * Z ljubljanske univerze. Izredni profesor filozofske fakultete v Ljubljani gosp. dr. Nikolaj Radojčlč je z ukazom ministrskega sveta imenovan za rednega profesorja domače zgodovine na ljubljanski univerzi. * Izpremembe v sodni službL Imenovani so: za deželiosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu France Kfis-sel, deželnosodni svetnik in sodni predstojnik v Trebnjem; za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu Božidar Romih, sodnik v Sevnici: za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Cerknici dr. Jože Bavdek, sodnik v Metliki; avskultanti Fran Orožen, Josip Bari-čevlč in Vladimir Velušček za sodnike v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega. Višji pisarniški oficial Ciril Kumar pri deželnem sodišču v Ljubljani je z dnem 30. junja 1922. na lastno prošnjo trajno upokojen. * Imenovanja v državni službL Z odlokom zastopnika ministra za narodno zdravje sta bila dr. Vinko Železnikar, provizorni primarij kirurškega oddelka obče javne bolnice v Slovenjgradcu, in dr. Ferdinand Kunej, provizorni primarij internega oddelka iste bolnice, v defini-tivni lastnosti potrjena na dosedanjih službenih mestih, dr. Josip Gostiša pa je imenovan za okrožnega zdravnika za zdavstveno okrožje v Cerknici. Absol-virana pzavnika Egon Bayr in dr. Josip Orožim sta sprejeta za konceptna prakti-kanta v politično pripravljalno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo ter dodeljena v službovanje oddelku za notranje zadeve. Zvaničnik Rudolf Rupnik pri okrožni zaščiti dece in mladine v Mariboru je imenovan za kanclista pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. * Srebrno poroko sta v ožjem krogu obhajala te dni g. dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju in posestnik Slomškovega doma pri Ponikvi ter njegova soproga Marija. Pri tej priliki je g. dr. Karlovšek daroval za rervne šolske otroke na Ponikvi znesek 2000 K. * Odlikovanje koroškega borca. V petek 30. junija je pri oddelku finančne kontrole v Domžalah g. podinspektor Pfeifer slovesno izročil g. pripravniku Josipu Mu-leju zlato zaslužno kolajno, ki si jo je priboril kot branitelj Koroške. Mlademu poduradniku prisrčno čestitamo. * Krajevna organizacija JDS na Jesenicah je priredila na Vidov dan družaben večer pri Huinru v proslavo narodnega praznika. Lekarnar Gradišnik je v primernem govoru razložil pomen Vidovega dne. nakar je deklamiral nekaj Gradnikovih in Grudnovih pesmi, ki so napravile globok utis. Nato se je razvila neprisiljena zabava in so se somišljeniki razšli z željo, da bi se prirejali slični večeri čim pogosteje, ker se na ta način goji na eni strani ožji stik med pripadniki stranke, na drugi pa se krepi in ulrja strankarska zavest * Nizozemski novinarji v Novem Sadu. Novosadski listi poročajo, da sta te dni potovala skozi Novi Sad dva nizozemska novinarja, ki potujeta okoli sveta na kolesih. Na potovanje sta se podala 21. junija 1921. v namenu, da prepotujeta v treh letih celi svet. Dosedaj sta prepotovala že skoro vso Evropo, a i* Novega Pada kreneta na Balkan in od tam v Azijo ter Ameriko. Novinarja upata, da se bosta leta 1926. zopet vrnila k tvojim redakcijam. Na potovanju govorita espe rantski jezik, s katerim baje — vsaj dosedaj — prav dobro izhajata. * Še er.krat enotne počitnice. Pišejo nam: »Vsaka stvar ima svoje dobre in slabe strani, a enotne počitnice imajo toliko dobrih, da bi bilo boljše, ako bi dopisnik štedil s črnilom, ko je hotel s silo iskati njih slabo stran*. Tabo končuje cenjeni dopisnik n. b. dopisnica svoj odgovor v »Jutru* na članek »Glose k enotnim počitnicam*, razjaše svojo Rozitanto ter prezirljivo odloži svoje bojno orožje. In vendar ni v vsem članku niti ene besede proti enotnim počitnicam, glasira se marveč le čas in način dekretiranja istih. Pošten peresni boj obstoji v tem. da se kritizira to. kar je nasprotnik trdil in ne to česar ni rekel in kar je njegovemu naziranju tuje. Drugačna polemika je »skoraj neverjetna*. * Škandalozne razmere tia jeseniškem kolodvoru. Na notico, ki smo jo priobčili 24. m. m. pod tem naslovom, smo prejeli od železniškega inšpektorata v Ljubljani pojasnilo iz katerega posnemamo: Ko so začeli voziti direktni brzovlaki iz Avstrije preko Jesenic - Podbrda v Trst je re-stavrater postregel pri teh vlakih, kakor pri drugih, potujočemu občinstvu z jedjo in pijačo, dokler ni carinarnica na Jesenicah tega prepovedala. Posredovan m inšpektorata državnih železnic v Ljubljani se je posrečilo odstraniti to zapreko, tako da je sedaj zopet omogočena postrežba potujočega občinstva tndi pri brzovlakih. Da se potnikom pri brzovlakih ni postreglo, ne zadene torej niti najmanj krivdn restavraterja, pa tudi ne žel. uprave, ki še pri carinarnici takoi po prepovedi pro-dajnnja posredovala, da se je temu nedo-statku odpomoglo. Enako pojasnilo smo prejeli tudi od restavraterja na jeseniškem kolodvoru g. Ozvalrla. Iz n'egove kavarn v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo je dovolila, da »me mestna občina ljubljanska do konca tekočega leta pobirati občinsko davščino na ponočni obisk gostiln in kavarn. Od gostov, ki so v gostilnah po 1(1, v kavarnah po 11. uri zvečer pobira mestna občina odslej od vsakega go6t:lničarskega gosta po 2 kroni, od vsakega kavarniškega gosta pa po 1 krono. Za gosta se smatra le tak poset-nik gostilne ali kavarne, ki kaj potroši, ne glede na to, ali plača svoj potrošek sam ali pa ga plača zanj kdo drugL Davščina se pobira od gostov, ki ostanejo čez 10., oziroma 11. nro zvečer v lokalu tudi ako so si že pred navedeno nro kaj naročili ali plačali Donos te davščine se stoka v mestni nbožni zaklad. Gosta, ki se ne bi pokoraval tej odredbi, mora gostilničar naznaniti mestnemu magistratu. * Znižana vozna cena za splavarje. Ministrstvo saobračaja je dovolilo splaivar-jem, ki po Savinji in Savi vozijo les v južne kraje, da se ob povratku lahko vozijo po železnici za polovično ceno. * Lesene uradniške hiše v Beogradu. Uprava Saveza državnih uradnikov namerava naročiti v Nemčiji lesene hiše v vrednosti do deset milijonov zlatih mark, da tako olajša stanovanjsko bedo beograjskih državnih nameščencev. Uprava je zaprosila ministrski svet da odobri ta naročila na račun reparacij. * Iz uradnega lista. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki z dne 30. junija »Naredbo ministra za »ocijalno politiko i dne 3. junija 1922. o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavceiv z dne 14. maja 1922. in »Naredbo pokrajinskega namestnika za Slovenijo glede pobiranja občinske davščine za vozila v okoliški občini celjski*. * Z Jesenic nam poročajo: Zaupnico, ki jo je sprejela jeseniška organizacija JDS, so izročili g. ministru gg. Vergles Matija, Rabič Franc, Pibrovc, Janko Ravnik in Ozvald, ki so se mudili pri njem poldrugo uro in se nad vse navdušeni vrnili domov s trdnim sklepom, storiti vse za 6vojo stranko in razkrinkotvati ljudstvu spletke nasprotnikov. * Letno poročilo I. mestne šestrazredne deške osnovne šole v Ljubljani o šolskem letu 1921—22, katero je sestavil ravnatelj Jakob Dimnik, prinaša sledečo zanimivo vsebino: Nekrolog po kralju Petru I. Osvoboditelju in njegovo sliko, manifest kralja Aleksandra s 6liko in lastnoročnim podpisom. Življenjepis kralja Aleksandra obsega njegovo mladost prestolonasled-ništvo, balkanske vojne, regentstvo, svetovno vojno, ujedinjenje SHS, prvič na Slovenskem in v Ljubljani, zaroko in poroko in rodovnik rumunske dinastije. Nato slede šolska poročila. Zavod je imel 14 razredov s 612 učtnci. Za višji razred je bilo sposobnih 542, za vbtop v srednje šole se jih je priglasilo 93, v meščansko šolo pa 33. Abstinentov je bilo na šoli 344. Pri »Sokolu* je telovadilo 129 učencev, pri »Orlu* 33. »Jugoslovenski Matici* je darovala šolska mladina 1500 K, za stradajočo rusko deco 1300 K, hčerki skladatelja »Lepe naše domovine* 415 K. za prehranjevanje ptic pozimi 300 K. Ko lu jugoslovanskih sester za 500 srečk 2 tisoč kron. Na »Zvonček* je bilo naročenih 15 učencev. * Uspeh dobre šole. Iz Dolnje Lendave nam poročajo: Na Vidovdan je priredila pri nas šolska mladina Spicarjev igrokaz »Pogorevčkov Tonček*. Zanimijo je, da je v igri nastopilo poleg 7 slovenskih tudi 13 madžarskih gojcncev ljudskih in meščanskih šol, ki so se šele po prevratu naučili našega jezika. Predstava se je vršila v hotelu »Pri kroni* in je nedvomno lep uspeh dobre šole, na čemer imata glavno zaslugo učiteljica Ivanka Runo-vec in učitelj Klanjšček. * Smrtne nesreče. Iz Bele cerkve nam poročajo: Smrtna kosa je zadela Alojzija Drečnika iz Vinjivrha pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Dne 26. junija je še kosil r.a travniku ter bil popolnoma zdrav. Okrog 9. ure zjutraj se je vrnil domov, kjer je zajtrkovaL Kmalu se je zopet odpravil z doma, a ko je prišel kakih 400 korakov od biše. se je zgrudil mrtev na tla. — Dne 29. junija so se napotili vojaki iz Skocjana, da odpeljejo plemenske konje zopet nazaj v Ljubljano. Ko pridejo v Drago pod Belo ceikvijo, se je splašil koni, ki ga je jezdil vojak Anton Hrastič. iz Medjimurja in vrgel jezdeca na tla Pri padcu si je Hrastič zlomil tilnik in ostal na mestu mrtev. * Aretacija nevarnega razgrajača. Kakor smo nedavno poročali, so pijani naborniki dne 22. junija razgrajali v gostilni Franca Pristernika v Spodnjih Iločah pri Mariboru ter je eden izmed njih s kuhinjskim nožem smrtnonevamo ranil gostilničarja in delavca Alojzija Kiinca. Razgrajači so nato pobegnili. Orožniki so sedaj izsledili nasilnega nabornika v osebi 21 letnega posestnikovega sina Franca Germanca iz Zgornjega Dupleka ter ga izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. Germane priznava dejanje, izgovarja se pa s popolno pijanostjo. 4 Aretirana detomorilka. Dne 28. junija ja 21 letna delavka Marija Pivec iz St. 1Hia odnesla svoje 5 tednov sUro neza- konSSo i zdrsvnTSro. ee Je ^T mrtvim otrokom vrnila h gospodarju, ki ga je nalagala, da ji je umrl otrok na potu k zdravniku. Gospodarju se je zdela 3tvar sumljiva in je zahteval mrliški ogled, v kar pa delavka ni hotela privoliti Ko pa drugega dne tudi župnik ni hotel pokopati otroka, ne da bi se poprej ugotovilo, zakaj je umrl, je preiskava dognala, da je dete umrlo nasilne smrti. Orožniki so Marijo Pivec nato aretirali in jo izročili okrožnemu sodišču i Radioaktivno termalno kopališče Toplice pri Novem mestu. Renovirani kopališki prostori se bodo otvorili 15. julija t. I. Stanovanja » kopališkem domu se zaradi temeljitih renovacij 2057 ne bodo oddajala. Dr. K. Konvalinka. Železniška postaja Sbaža -Toplice. Zaloga vseh sokolskih potrebščin najkesueje t osmih dneh. Ceniki na zahtevo zastonj. PETiiS J. S. S. Liu&tiana. Vidovdanska cesta It 2. m? Hči papeža M - Lukrecija Borgia 'LopoV HndI6ev lopovt* »Zaradi onih dragih dragUi izr drv »uiUilii imen, ki si mi Jih dajala ae-ko£ tt odpufifiam te eedanje psovka. m pa zaradi takratnih poljubov!* ee smeje Cesar sedaj ln k izredno dota vcije. »Sedaj torej vež. kaj te teka. lepa Lukrecija, ln po tem ai torej izbiraj. Po teh pojaralllh je »rak Toed nama razftšSen kakor po viharja, in sedaj ti zopet odklenem vrata ter ielim prav prijetno ln lahko no&» Kardinal rem »topi k vratom ln Jh Mklene. Lukrecija pa stoj kakor oksmeoela na mesto. «Ti ostaneš fe pri meni, sestra?* Ona ne odgovori. Iz velikih lepih oči jej lijejo soiie na Hne. Ona piaka molže. ♦Zbogom. sreJSa, tbogom sa vednol* šepeta rasumljivo. — »Zbogom, ljubljeni Alfonso, sladko moje srce. ti moj iedini, ki si v mojem srcu zbudi! pravo ljubesen. Uničen Je evet ljubezni. Nikdar, nikdar ne postanem tvoja soproga, ker nasprotuje pekel in ker se najbolj črni med vgend hudiSi briga 7a to, da se mklva nikdar ne »draživa .».* »Moti* ee.,.» se odaoro Cesar s praga. . svojega sina?* Kakor ranjena zver klikne *daj Lukrecija in se zopet zamaje., kakor da se bo zgrudila. »Moje dete? MoJ sin?» odjekne iz njenih ust »Nebo je milostno in je moje dete pokrilo s pozabi jen jem in z grobnim cvetjem, to ubogo nedolžno dete, dokaz mojega greha in moje blode ter tvojega zločinetva.* »AH ® tako gotova njegov® smrti? Ali veš sa njo tako natančno in sanes-l£vo?> »Tako vem. kakor si ta- krat prieegel. da je dete štiri tedne po svojem rojetrn umrlo pri svoji odgoji-teljici* »Pa če «am prisegel po krivem"?> Ponovno krilroe Lukrecija te se zgrabi za srce- »Krivo?* jeclja. »Kakor da sni mrena pada z oči. Zakaj bi baš ti ne prisegel krivo, ko d apoeoben m vse hujše jioftine!* »Da, krivo sem prieegfik Lukrecija, .. . . najino dete SvL* Mlada Jena je padla na kolena. Ko pa skoči Cezar, da Jo dvigne, vrtane ona is lastne moči. >Ne dotikaj ee me, gnusoba, e svojimi rokami! . . , Oh, tudi jai sem it debla Boreijoev b. na svetu ni tako strašne reči. da bi mi dala dobrodošlo nezavest! Mislim, da je moja pamet kljub veemu 5e normalna in da je vse, kar sem sedaj čnla, le nova tvoja sramotna la£, s katero me hočeš prestrašiti. NI res. ne, ne, td ree, moje na-srečno dete več ne Hvi!» »letina je, in tt ga lahko vkB£.» »Sarlatanstvo, na katero si s« ti, Cezar Borgia, pripravil! AH poznam te in ee ne dam »vesti tvojim nesramnim spletkam!* Cezar se je polagoma priblHal vratom kabineta, kamor je bil poprej po- sfer CTeunaia. ^a&Euo otroe sedaj ključ ▼ tej ključavnici »Gotovo ne verujem r olč. reče na to hladno, kar so giupt ljudje doslej n&zivali akonom prirode. AH ▼ eno verujem, namreč v občutek matere. Zato mislim, da se bo ta občutek pojavil tndi v tebi. Lukredja. ko zagledal svoje dete, in na ta pogled bo Iz-pregovoril tndi v teM glas, ki je močnejši kot največji rimski zvon. Poglej, evo!> Z naglo kretnjo odpre vrata Lfltoe- cija pobiti v kabinet masretljen z nočno lučko. Na svileni postelji IeH Gennaro. Spanec ga je bfl obvladaL V spanju se mu je lic« pordečilo. Glava mimo leži na svileni blazini roki sta sklenjeni na prsih- »Gennaro!* klikne Lukrecija pri pogledu nan>. »Gennaro? On je moj sin?» Lukrecija pede na kolena. Obnemoglo omahnejo njene roke, glava se globoko nagne im dečkove prei. Potem ce zopet zravna in se *opet vrže na spečega dečka ter obliva njegov ohraa s vročimi solzami. Njece ustnice pa ee bližajo njegovim. »Moje dete?* šepeta nežno in drhti po celem teleeu. ». . . moje dete . . . moj nesrečni sinko, moj ljubljeni! Ti živiš, jaz pa, nesrečna zločinska mati, sem brodila po tem svetu in ti nisem podala ničesar od onega solnca, ki je mene obsevalo, ničesar, nobenega žarka. nič toplote . . . Gladoval si. sinko moj, jaz pa sem jedla in pila, spala smejala se in ljubila brez občutka, da G morda ležiš na trdem in da moraš služiti ... ti. moj sin. Borgijeci* »Kaj ga zaree hočeš zbuditi!* jej grobo prižepeta Cesar in jo odtrga. »Vstani in obvladuj se! Pomisli, da ta dečko ne sme nikdar izvedeti, kdo so mu starišl! V trenutku, ko bi on izvedel za tajnost svojega rojstva, bi mu ne bilo več mesta, na zemlji! . . . . Vstani. pravim tL in vladaj svojemu srcu!» Cezar Jo pograbi z obema rokama in jo grobo porine vstran. »Pusti me pri mojem eiau!» prosi marečna mati. »Ne pustim ga več Zavoljo tega deteta ti odpustim vee, vse . . .» I »JTjesnu na ljube me ?oreJ ne "M obtočila pred starcem niti pred svetom zaradi Juana?* Brez besedi gleda mlada ieca ▼ svojega mučitelja. V d jeni duS besni strašna borba. Drhti in treee se, kot šiba na. vodi, jedva stoji na svojih nogah in nobene besede ne more 'pregovoriti. »Ali af me razumela? AH še vedno hočeš iti tja in me obtožiti ali pa od Michelerta izsiliti priznanje na natezalnici?* »Pa 6e . . . če «orim ♦«?* !*pr^-govori »esrečuica skoraj prod avoji voljL »Potem izve vng Rim, kdo je Gennaro. Paž grofic« Orsini bo naenkrat postal središče občega zanimanja in obenem središče občega prezira. Pred tem otrokom se bo izogibal vsakdo v širokem loku in pretepaje. ker je zaznam enova.nl » »Odloči se! Prisea mi da obdržiŠ za jsebe tajnost te noči in da se sploh ne boš več brigala za to, kdo je umoril Juana. vojvodo gandijskepa. ali kdo je to za.povedal. Prisezi mi na to pri svoji ljubezni do Alfonza, ali pa zbudim dečka is spanja te mu pokažem njegovo mater!* In Cezar Borgia iztegne roko, kakor zversko taco s kremplji, da poseže po spečem dečku in ga zbudi »Nazaj!* sdha klikne Lukredja ln ee postavi med svojega sina in Cezarja. »Samo to dete pusti v miru! Pusti mir njegovi duši, zakllnjam te, Cezar, in prisegam ti molk . . .» »Potem, lepe. Lukrecija . . .» odvrne Cezar in ae porogljivo prikloni. «. . . potem je med nama mir zopet popolnoma sklenjen . . . Sedaj pa pojdi dečko se giblje. Zbudil m bo. Ne sme te videt! tukaj.* »Pusti da ga vsaj še enkrat poljubim!* šepeta Lukrecija v solzah. »Samo da mu zašepetam ▼ uho: Tvoja mamica je pri tebi. Gennaro! Tvoja mamica te ljubi in te bo odslej ščitila.* »Obžalujem, da ne morem Izpolniti te tvoje prošnje, draga Lukrecija. L« nikar sentimentalnosti. Ta dečko tudi nadalje ne bo zate nič druzega, kot paž grofice Orsini j erve, in nadejam se za gotove* da ne boš delala nikakršnih nepremišljenih reči. ki M te mogle kompromi tirat!. S pogledom se poslov* od svojega sina ... in potem pojdi domov.* In ona se zares mora posloviti na tal način. Z enim samim pogledom, v ka-'terem je neisrečno morje ljubezni. M pogleda na dražesenega dečka . i » potem se obrne in upre svoj pogled y dragega, ld ima jekleno aJi kamenlte srce. ▼ moža polnega zločinov, in tudi sedaj jej za bi cele oči; ali sedaj eo polne ledene mržnje, ki ne pozna odpo« Kanja ln ki ne pozabi. Nikdar več. Potem nagne glavo brez nadaljnja besede ter odide t negotovim korakom. V Cezarjevi sobi za pisanje jo še I« moči zopet prične zap