Domoljub v LJubljani 14. lullia 1943-XX1 & 56 m gtey> 2Q Ob košnji r Ho hnfeS svoj inaCaf i Dekličem in fantičem V zvezi z desetimi božjimi zapovedmi na| bo danes povedana resna in ostra beseda vsem tistim dekličem in fantičem, ki mislijo, da s« ie 6. božja zapoved že preživela in da dandanes ni več moderna. Kako se inotiio ubožci! Mladina, ki dandanes ne mara hoditi pO potih božjih zapovedi, bo zašla v strahotno močvaro, iz katere na tem svetu ne bo več ro« šitve. Izmed vseh božjih zapovedi je šesta tista, katera se že na tem svetu najhuje maščuje nad tistim, ki io prelamljajo. Lahkomiselno pre< lamljanie tc zapovedi je namreč velik greh na le zoper Boga. ne le zoper sebe in bližnjega] marveč tudi strašen greli zoper lastni narod iu zlasti zoper vse vsoje potomstvo. Le pojdite vi. lahkomiselni dekliči in fan* tiči, ki mislite, da vain ie vse dovoljeno, po bolnišnicah, norišnicah in hiralnicah, na bosta na svoje oči z grozo videli, kai vas čaka. Tanj notri boste našli morebiti še mlade reve. ki iim pri živem telesu gnijo udje, ki jim rane razjo* dajo obraz, reve, ki iim je bolezen omračilal razum, ohromila ude. Njihove strahotne rana razširjalo smrad, da zdrav človek ne more on njih obstati. Sirote te vrste po bla/.nicuU jedo svoje blato, kar ie njihov večkratni opra-vek. kakor bi hotele s tem povedati, kako saj živele. Tudi ve ga boste, če boste lako nada* 1 je vale, kakor ste začele! Neki zdravnik, ki i« zdravil lake nesrečnike, ie dejal. oročllo sledi. "IS U obo^obuojsna na 6»,rt v-LjublJanl. Danea Jo bomo ustrelili. Smrt faiiii-.rau • Bvobodo narodu!. Komunai 'iinai*: , ■CKak* pnlltltoailearigl* S takimi smrtnimi ob-aodbami so komunisti pošiljali v smrt tisoče Slovencev, ki so jim bili v napotje samo zaradi tega, ker niso mogli slediti morilcem nedolžnih ljudi ter uničevalcem narodnega premoženja. Komunistom so zadostovali ovadba tovariša Cankarja in podpisa dveh zločincev z lažnimi imeni, da je padla pod krnikovi-mi rokami slabotna ženska, ki so jo ustrelili šele po groznem mučenju. Danes jo bomo ustrelili... Kratka je ta smrtna obsodba, ki so jo komunisti izvršili tajno, brez utemeljitve, brez očitkov »izdajstva« itd. Tajno je morala pasti, ker ji niso mogli tega niti očitati, komunistično grdobiio odkrila. Spominjamo se teh, ki so s svojo prelito krvjo poškropljeni odšli od nas ter smo jim hvaležni za njihovo največjo žrtev. Obletnica Debeljakove smrti a Dne 4. julija lanskega leta so komunisti pri Kompoljah umorili časnikarja Jožefa Debeljaka, ko so ga bili še poprej zverinsko mučili Debeljak je bil bolan mož, ki je prišel v Dolenjo vas na počitek, da bi se pozdravil. Pa so ga prijeli in odvedli s seboj v gozdove komunistični morilci, kjer so ga potem umorili. Pokopan je v Dobre-poljah. Stolni prošt Ignacij Nadrah zlatomašnik V ljubljanski stolnici je bila v nedeljo 11. julija t. 1. izredno pomembna slovesnost: cerkvena proslava zlatomašniškega jubileja vzornega slovenskega duhovnika, stolnega prosta in generalnega vikarja, gospoda Ignacija Nadraha. V veliki stolnici se je zbralo muogo ljubljanskega jbčinstva vseh slojev in stanov. Knezoškof dr. Gregorij Rozman je pred sv. daritvijo imel kratko, globoko-pomembno pridigo, v kateri je najprej očrtal poslanstvo pravega katoliškega duhovnika. Tako kakor ljubijo otroci svoje starše, naj verniki ljubijo svoje duhovnike. P. knezoškol je zlasti poudaril, kako je g. zlatomašnik vsa svoja duhovniška leta posvetil mladini in njeni krščanski vzgoji in pouku. Po dolgi vrsti let je postal gospod jubilant učitelj in vzgojitelj semeniščnikov. — Slovesno zlatomašniško sv. daritev je opravil g. jubilant ob obilni asistenci duhovščine. Zlato-mašniku g. Ignaciju Nadraku prisrčni: Na mnoga blagoslovljena letal Biserni mašnik Ivan šašelj Dne 4. t. m, je v St. Lovrencu ob Temenici obhajal svojo biserno mašo, 60 letnico masništva, upokojeni župnik g. Ivan Sašelj. S t Lovrenška far a je g bisernemu mašniku priredila lepo slovesnost, ko je iz svoje hiše stopal v cerkev. Biserni mašnik, ki je letos dosegel že častitljivo starost 85 let, je še čil in krepak ter še vedno piše in zbira dragoceno gradivo našega narodnega blaga in slovenskega narodopisja, pa tudi iz naravoslovja. Njegova dela so velike znanstvene vrednosti. Veseli nas, da je častitljivi jubilant od vsega zače,tka zvest sotrudnik tudi našega lista. Zato se »Domoljub« prav iskreno pridružuje vsem častilcem gospoda jubilanta ter mu vošči še dosti zdravih in blagoslovljenih let. Zlatomašnik Matija Kastelic V soboto, dne 10. julija je v ljubljanskem zavetišču sv. Jožefa pel svojo zlato mašo g. Matija Kastelic, ki je več ko 30 let pasel duše v Dolu pod Ljubljano. Dasi bolan, je blagi gospod vendarle učakal ta jubilej. Prav gotovo je ta dan kot dobri pastir še posebno goreče molil za svoje nekdanje ovčice in farane, kateri so ga ljubili in spoštovali kot svojega očeta. Želimo mu, da bi dočakal zdrav in svež čas, ko bo kot zlatomašnik spet lahko stopil med nje. * d Zlato sv. mašo je obhajal te dni znani dolgoletni primorski župnik msgr. Andrej Furlan. Na mnoga leta! d Obletnica umora župnika g. Omahna. 7. julija je minilo eno leto, odkar so partizani odpeljali in umorili dragatuškega župnika g. Jakoba Omahna. Mučeniku večna slaval d Neumnosti sovražne propagande. Angleški »Daily Mail« ima čez celo prvo »tran naslednje naslove: »Duce je sprožil nov val lerorja v Italiji, italijanska policija ima vsa polnomočja.« Uredništvo pa je z vidnimi črkami pripisalo: »Policijsko nasilje vlada nad v«" Italijo. Mussolini je včeraj podelil načelniku italijanske policije izredna pooblastila, da bi okrepil notranjo Ironto in zagotovil javen, red.« d Najvišje cene za krompir in olivno olfe. Vi' soki komisar je odredil naslednje najvišje cene za olivno olje: Pri prodaji na debelo za 100 kg 1500 lir iranko skladišče, užitnina vračunana; pri prodaji na drobno 15 lir za liter, iranko trgovina; vštete so vse druge dajatve — Nove najvišje cene za zgodnji krompir. Visoki komisar je za uvoženi zgodnji krompir določil najvišje cene takole: na debelo za 180 kg 195 lir, franko skladišče, vključno javne dajatve; na drobno 2.40 lire za kilogram. d Za prvi letnik uršulinskega učiteljišča v Ljubljani naj se vpošljejo prošnje do 1. avgusta. d Zaradi nenadne nesreče je umrl italijanski divizijski general Mario Cebrelli So ga šteli med najbolj cenjene generale kraljevega letalstva. d Se ena nasprotnikova bedastoča. Nekateri londonski listi pišejo, da je pred nekaj tedni prišlo do oboroženih spopadov med nemškim vojaštvom in italijanskimi kmeti v Baltipagliji. Nemško vojaštvo je imelo — trdijo londonski listi — hude izgube Potem je tudi še neka agencija, ki trdi, da so v Italiji prijeli in zaprli še nadalnje fašistične funkcionarje. d Pestra in učinkovita procesija. Na praznik Sv. Rešnjega Telesa je nadškof Margotti ob 10 dopoldne imel slovesno pontifikalno mašo v stolnici. Ob pol 7 zvečer se je pomikala velika procesija z Najsvetejšim po glavnih mestnih ulicah. Zaključila sc je s slovesnim blagoslovom v stolnici. Vodil jo je nadškol v spremstvu kapillja, celokupne duhovščine in velike množice vernikov. Sprevod je bil zelo pester in učinkovit, ker jc bilo v njem mnogo mladine iz katoliških organizacij in zavodov. d Novomašnik - jezuit. G. Ivan Rusija, S. J„ bo 15, julija posvečen v mašnika v Turinu, kjer je do zdaj študiral. 25. julija bo pel svojo prvo sv. daritev v rodni vasi, ki bo v teku enega leta obhajala že drugo novo mašo. Živeli! d Z enkratnim ribolovom v reki Po (Padu) pri Valenci so tamošnji ribiči nekega dne nalovili nad 50 metrskih stotov najrazličnejših rib. Mnoge so tehtale tudi nad 2 kilograma. d Ustanovni občni zbor društva »Mali gospodar« je bil 4. julija v Trebnjem. Zanimivo predavanje je imel odposlanec zveze Inkcrt Alfonz. d Dovoljena je prodaja svilenih copat, vendar jih ne smejo računati višje od 45 lir za odrasle in 30 lir za mladino. d Nihče ne sme imeti v zakloniščih olja, petroleja ali sveč. d Za novega Izrednega komisarja v občini Smarjeta je postavljen Florijan Zorko. d Velike povečane iotogralije po vsaki sliki izdeluje lično in solidno FOTO BEM, Ljubljana, WoH»va 6. d Popis iimnic in blazin. V »Slovencu« beremo: Rimski Uradni list je objavil odlok z dne 2. julija 1943-XXI glede popisa volne za žimnice, ki je stopil v veljavo. Odlok določa, da morajo vsi lastniki in upravitelji hotelov, gostišč, penzionov ter vsi, ki se kakor koli bavijo s prenočevanjem potnikov ali z oddajanjem sob v smislu zakonitih določil, v 15 dneh po dnevu objave tega odloka pokrajinskemu sindikatu gostišč pri pristojni pokrajinski fašislični zvezi trgovcev prijaviti Število iimnic in blazin, ki jih imajo v obratu. d Za okrožnega civilnega komisarja v Kočevju je imenovan Senior M V. N S. Ludovico Maffei, d Ljubljanski tramvaj je do smrti povozil čevljarskega mojstra Avgusta Slapničarja. d Ljubljanski ponesrečenci. Na krožni žagi si je obreza! prste desne roke 28 letni delavec Ivan Novak. — V levico se je usekala 50 letna postrež-nica Jožefa Bratuževa. — Marjana Haslerjeva, 16-letna delavka, je padla po stopnicah. Zlomila si jc desno nogo. — Upokojeni ielezničar, 78 letni Ivan Merjasec je obiral lipovo cvetje. Podel je z lestve in si zlomil desno nogo. — Pri nakladanju desk je padla 48 letnemu klapcu Antonu Kavšlju debela deska na levo nogo in mu jo hudo poškodovala. — Neža Bizjakova, 80 letna čevljaljeva žena je padla in si zlomila desnico v zapestju. — Radelj Milan, 4 lelni sin trgovskega poslovodje, je padel. Dobil je poškodbe po glavi. d Nesreča ne počiva. Šestletni sin sluge na Rudniku Valentinčič France je padel in si zlomil desno ključnico. — V Velikih Laščah se je 49-lelna posestnica Peterlin Rozalija močno opekla po desni nogi. — V Prečni je 18 letna posestnikova hčerka Jožica Osolnikova padla in si zlomila desno nogo. — Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v bolnišnico 78 letnega železničarja Ivana Merjasca iz I Ljubljane, ki je pri obiranju lipovega cvetja padel i z lestve. — V gozdu je padel in si zlomil levico I 13 letni sin posestnika Viktor Mehlc iz Slivnice 46 letnemu hlapcu Antonu Pavšlju iz Ljubljane na levo nogo padla deska in mu jo hudo poškod" vala. — 50 letna posestnica Joiefa Bratuševa i" Ljubljane se je vsekala v levico. — Na krožni ža/ si je porezal prste na desnici 281etni delavec Ivan Novak iz Ljubljane. — Z zidarskega odra je padci 16 letni delavec Franc Barkelj iz Device Marije Polju in dobil notranje poškodbe. — Po stopnicah je padla in si zlomila desno nogo 18 letna delavka Marija Haslerjeva iz Ljubljane. — 40 letni posestnik Alojzij Koleša iz St. Vida pri Stični je padel s češnje in ti zlomil desnico. — 52 letni posestnik Jože Pajk iz St. Vida pa je padel z voza in si zlomil levico, — Na Uncu pri Rakeku je 12 letni delavčev sin Edi Uešič obira! lipovo cvetje. Padel je z lipe in si zlomil obe nogi. — V Tomačevem pri Ljubljani je padel pod voz štiriletni delavčev sin Janezek Kavčič. Dobil je hude notranje poškodb?. — V Logatcu je padla po stopnicah in si zlomila desno roko triletna krojačeva hčerka Jožica Mi-hevčeva. — Na Javorju, občina Sostro, je padla in si zlomila desnico 8 letna posestnikova hčerka Anica Smrekarjeva. Okrog sosedov s Kdor ne uboga, ga bo tepla nadloga. Srbski ministrski predsednik general Nedič je po radiu pozval preostale pristaše pobeglega vodje Draže Mihajloviča, naj se vdajo, sicer bodo prav tako kakor komunistični partizani brez usmiljenja uničeni. Na mnogih političnih sestankih in zborovanjih, ki so bila v zadnjem času v jugozahodni Srbiji, je tudi minister za narodno gospodarstvo dr. Milorad Nedeljkovič pozival prebivalstvo k borbi proti odmetnikom, poudarjajoč, da je vlada sklenila z vsemi sredstvi varovati prebivalstvo pred početjem pristašev Draže Mihajloviča in komunistov. s Ko je hotel ogenj pogasiti. Jožef Veselak iz Colja si je na samovarju kuhal večerjo. Nenadno se je vnela v bližini petrolejska posoda. Vesela!: ie hotel ogenj pogasiti, pri tem pa se je tako opekel po nogah, rokah in glavi, da so ga morali z reševalnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico. > Padec cen hrvatskega vina. Hrvaško časopisje poroča, da so pričele v posameznih hrvaških krajih v zadnjem času znatno padati cene sfciremu vinu. Medlem, ko je bila cena vinu pred dnevi v vinski trgovini na veliko še 190 do 200 kun za Iiler, je sedaj padla že na 170. Razlog padan u cen jc v zboljšanju prometa ter zanesljivejšemu dovozu novih količin vina ter v dobri letini, ki io pričakujejo letos povsod v hrvaških vinorodnih krajih. s Zlato sv. mašo bo daroval 25. julija v frančiškanski cerkvi v Požegi na Hrvatskem bivši bel-grajskj nadškol o. Ivan Rafael Rodič. Se mnogo blagoslovljenih leti s Z mlatilnico nI šale. Komaj vscmletna učenka Marjetica Silec iz Spodnje Nove vasi se je sukala okrog mlatilnice. Nenadoma jo je mlatilnica zgrabila in ji odtrgal desno roko. Poleg tega si je zlomila tudi nogo nad kolenom. s Boj s črnoborzijanci. Na vseh belgrajskih tržnicah so v zadnjem času postavili sramotne odre, kamor bodo privezovali in postavljali tiste prekupčevalce, ki bi predrago prodajali svoje blago ali pa ga odtegovali prodaji na trgu in rajši dajali črni borzi. Prav tako kazen so izvršili sredi junija na največji bclgrajski tržnici, na »Jovanovi pijači«, kjer so zasačili nekega prodajalca in nekega okoliškega kmeta, ki sta poskušala skriti vrečo krompirja in vrečo graha v bližnjo klet. Oba sta bila privezana vsak po en dan na sramotnem odru. Razen lega bosta pa še kaznovana od osrednjega urada za cene. s Ureditev oddaje zgodnjega krompirja na Gorenjskem. V gorenjskih krajih, kjfer je bilo prci v navadi trgovanje na trgu, je to še nadalje dovoljeno, toda samo, če se oddaja zgodnji krompir po veljavnih določilih. V izrazito kmečkih občinah lahko pridelovalci krompir prodajajo naravnost odjemalcem, ki bivajo v tisti občini, toda tudi proti Izročitvi veljavnih izkazov. Časopisje podrobno navaja določbe o razdelitvi krompirja. Kaj Pa pri nas? s Za Srbi|o. Listi poročajo, da je mednarodni odbor nemškega Rdečega križa v inozemstvu pripravil za civilno prebivalstvo v Srbiji 1100 Ion živil, po večini mesa, riža, fig, oliv in mila. Prva pošiljka je že prispela v Belgrad, v kratkem pa upajo, da bo vseh 110 vagonov na razpolago. Nekako sredi drugega tedna na morju nas i6 zajcl vihar — prav vrtoglava reč, ki pa je it,nala minul, ker so nas dosegli samo konci "'"srce se mi je nagnilo h kapitanu Colenso Jn drugo jutro, pod zmernim morskim vetrom pluli dalje, sem stopil k njemu, da mu Čestitam, se je bila ladja tako dobro držala. ,Veste.« je rekel raztreseno, »stara gospa ie je prav dobro okoristila z vremenom.« Toda naslednji dan je moje spoštovanje do tega možaka do malega kar izginilo. Sedeli smo v "kabini pri jedi — kapitan na čelu omizja in kakor v polsnu glodal svoj prepečenec — ko je jluben ("olenso, njegov najstarejši in prvi častnik na ladji pomolil slovesni obraz skozi vrata in javil jadrenico v oddalji kake štiri morske milje na odvetrni strani. Odšel sem s kapitanom na krov. Tuja ladja, skuner, je stala tam, ko so jo bili zagledali. Zdaj pa se je pripravljala, da bi nam odrezala pot. V oddalji dveh milj — v tem je bila ura že dve — sent videl, da je razvila britske barve. ■Tislele zastave niso nikoli šivali na Angleškem.« je dejal Colenso, ko jo je nekaj časa gledal skozi daljnogled. Hnhla rdečica mu je zalila lica, ki so |Kinavadi bila one blede slonokoščene barve, ki jo imajo stari ljudje, pa tudi na moštvu sem videl znake pritajenega vznemirjenja. Razdelili niso bili nikakih nožev, ui- iTislele zastave niso nikoli šivali na Angleikem.t «o prinesli smodnika iz ladjinega prostora, sploh se ni zgodilo prav nič, da bi pripravili ,Lady jNepean' za boj. Vozili smo dalje, ne da bi krenili za eno črtico od svojega praven, in smo kmalu bili v isti smeri s skunerjem, kar je le-ta iznenada razvil zvezdnato zastavo in nam poslal topovsko kroglo, ki je pred rilcem padla v vodo. Debelo sem gledal kapitana Colcnsa. Mar j'- imel namen vdati se brez boja? Zamenjal je bil daljnogled z govorilnim rogom; prešinila me je mrzla sumnjn, )>olna zuničevanja. Ta človek jc l>il tu, da izda svojo zastavo. Ozrl sem se kvišku; na jamboru se je vila britska zastava. |ia sem se okrenil, sein prej čutil, kako sc je '"bliskalo iz topa tam, kot sem videl, obenem l>a sem slišal, kako je krogla zapraskelala v vodo, iznenadeni Amerikanct pa so okrenili ladjo in ustrelila iz vseli topov ene strani. Ne vem, ali je moj pogled vzdramil kapitana Colcnsa ali so to storili streli iz topov. Ko pa se je dim privalil čez nas, sem ga videl, ka-ko je izpustil govorilni rog in planil k zadn|i pustil govorilni rog __ , •»»raji, kjer je bila pritrjena vrvica za^ zastavo. " ijira Bilo I/dajira je bil pozaftiV spustiti dol zastavo! . ''o pa je prepozno. Ko je še šaril z vrvjo, s" J«'li streljati s puškami in krogle so žvižgale »"> zadnjem krovu. Colenso je zakrilil z rokami j*' 'raku, se zavrtel naokoli in se zrušil vz.naK krmarju pred noge, padajoča zastava pa se je '"."asi zgrnila čez njega, kakor da bi zakrila ojegovo sramoto. c . m „ Streljanje je naenkrat prenehalo. Stal sem ua svojem mestu, deloma poln sočutja deloma (•'"jeva, ko je pritekla neka žena — bd.a je »»" zuna - jokala in pokleknila zraven njega. M- del sem, kako je izpod rdečih gub zastave pri-cur jal tenak pramen krvi. Počasi je lezel po deskah krova, se obotavljal ob sklepu in se odtod razvil v mlakužo čudne oblike. Ves zavzet strme gledal temno liso, kar sem se zavedel, da govori nekdo z menoj, in sem videl pred seboj nekega mršavega Amerikanca upadlih lic. »Ali slabo slišite, tujec? Ali naj še enkrat ponovim? To je pa že preveč!« >,4!i slabo slišite, tujec?« »Kar se tega tiče, vam še malo ne ugovar-jem, gosfKid « »Povrh vsega pa še ,Lady Nepean'! Je tisti tam kapitan? Mrtev, kaj? Zanj čisto dobro, čeprav bi rad malo govoril ž njim, da bi izvedel, zakaj da je prav za prav to storil.« »Storil? Kaj pa?« »Da je pripeljal ,Lady Nepean' v ie vode, ko vendar vsak človek lahko preračuna, da ko-modor (poveljnik oddelku vojnih ladij) Rodgers ne more na noben način biti dalje kot v Rlio-de lslandu. Za vraga, žensk pa imate v resnici dosti ua krovu!« V resnici so zdaj tri teli rev klečale na tleli in objokovale padlega kapitana. Moštvo je bilo vdano — orožja niso imeli, da bi ga oddali — in je stalo zbrano na srednjem krovu, kjer jih je stražila straža Vankeejev. »Prosim, oprostile, kapitan —« »Seccombe, gospod, mi jc ime. Alfons O. Seccombe s sktinerja .Manhattan'.« »Veste, kapitan Seccombe, potnik sem na krovu te ladje, in niti ne poznam, kakšno nalogo da je imela, pa tudi ne vem. zakaj da jo je vodil na način, da me zaliva rdečica spričo vaše zastave, kakor pa imam vzrok sovražiti, mimogrede povedano.« . , »No, no, pa me vendar ne mislite preka- Gledal me je radovedno. »Vi niste videti. dS k»Upam^vsaj,'da nel Jaz sem Vicomte Anne de Keroual de St. Ivcs in sem pobegnil iz an- gleškega ujetništva.« jo jn zaklical: »Kdo je prvi častnik na tej Ul,iRuben Colenso je stopil naprej. Iz rane na glavi mu je bila tekla kri po licih m se strdila. vendar je stal vzravnan. ukazal ka- * - -1 nervozno igral s čepico. »Ali ste tako prijazni, gospod, in mi pove« ste, ali je moj oče padel?« »Mislim, da je mrtev. Zdai pa pazite, gospod Colenso mlajši. Zlodjevo je. kratka pot do drevesa za jadro, in mislim, da vas nemara obvarujem pred nepotrebnimi lažmi, če vam povem, da je lani v avgustu ,Lady Nepean', poštna ladja pod kapitanom Coleusom, namenjena v lla-lifax namerila pri Novofundlaiidskili plitvinah' na amerikansko kapersko ladjo Aitchcock in jo po dveurnem boju pognala v beg. Ste bili takrat na krovu?« »Vodil sem top na zadnji strani ladje.« »Pa dobro. Drugi dan pa je namerila, ko jO bila še vedno v bližini Plitvin, na fregato ,Pre-sident U. S. A.' pod poveljstvom komodora Rodgersa, kateremu pa se je vdala brez uoora.« »Prej smo še vrgli pošlo v morje.« »Res, to ste storili. Vzlic vsemu pa je levo-srčni junak ravnal z vami, kot zna le pravi sin svobode.« Glas kapitana Seccombe je postat prav govorniški. »Obljubil je tudi, da pošlja vašega očeta z vsem moštvom vred in vse potnike z vašo lastno ladjo nazaj na Angleško, in' sicer ker ste mu prisegli, dali svojo sveto častno besedo, da se bo vaša ladja vrnila v bostonsko luko z enakim številom ameriških ujetnikov iz Angleške. Vse to je vaš oče prisegel na) Stari in Novi testament, na vsakega posebej in' stcuoaj na oba, in ,Lady Nepean' je vpričo celega -veta odplula domov kot jagnje iz volčjega' žrela. Kako pa je vaša pasja vlada spoštovala to velikodušno zaupanje? Na tak način, gospod, da bi rdečica zalila lica najnavadnejšega odvetniškega pišoča! Ona ni priznala obveznosti! Razglasila je, da ne prizna zamenjave ujetnikov na visokem morju in pod to pretvezo so ta' krivoprisežni trinog in njegovi biriči zavrgli prisego vašega kapitana in pridržali ladjo. Zdaj] pa, gospod Ruben Colenso, mi morebiti pojasnite, kako ste mogli biti tako predrzni, da stal se približali na dobrih dve sto milj obali, kjer ime vašega očeta slabše diši kot govuo.« »Vrniti se je hotel, gospod.« »Kako?« »Nazaj v Boston. Veste, kapitan, oče ni bil bogat, ampak prištedil si je bil nekaj. Svojo službe ni več prevzel, kajti vsa zadeva ga jO grizla v srcu. Vsi smo imeli očeta zelo radi. Bili smo ena sama velika družina, čeprav sO nekateri imeli žene in otroke in nekateri delali v rudnikih pri Redruthu.« »Ostanite pri stvari.« >0slnnile pri stvari!* »Saj sem ravno pri stvari, kapitan. Vrnil so je. Po vseh tistih bojih ,Lady Nepean' ni bil« več dosti vredna. Za dvanajst sto funtov je imela biti prodana. Kupili smo jo za enajst sto funtov s topovi vred. Popravila pa so veljala morebiti še kakih sto in petdeset funtov. Vse računo najdete v računskih knjigah v stenski omarL, Oče si je bil prihranil kakih pet sto funtov, morebiti tudi nekaj malega več.« Kapitan Seccombe je potegnil bedra z mize, pahnil stol nazaj in napol vstal. Navsezadnje jo imel Amerikanec dovolj sape, da je lahko ""»Zavoljo le reči bom moral še nazaj v Boston, čeprav to nekaj velja. Odločil bo komo-dor Bainbridge. Prosim, sedite, gospod Colenso.« .... , »Ilotel sem samo vprašati, če smem za lup na krov. preden me denete v okove, da vidim, kako je z očetom,« je odvrnil ujetnik pro- pr°il°' (Nadalleoonle prihodnllPJ Sežiganje mrličev Mrliče so se/igali nn grmadi /e v starih Basih. Dandanes je podobno sežiganje mrličev v Evropi v navadi na bojiščih, kadar tru-!j>el ni mogoče naglo djati v zemljo, ali pa ob >clikih epidemijah. Sežiganje mrličev novejše dobe je no pranem sežiganju mrličev na grmadi prevzelo samo Jime. Današnja upepelitev mrtvecev v kremato-'a-ijih obstoji namreč v tem, da v posebnih pečeh 'do višine 9)0 stopinj segreti plini truplo kemično razkroje. Mrlič kot tak s plamenom ne pri-ide v dotik. Prepih v peči je tako velik, da od-Jliese s sel>oj v dimnik tudi pepel rak ve, obleke itd., ker je ta okrog štirikrat lažji kakor kostni pepel, ki ga ostane od celega mrliča komaj 1.5 'do 2 kg, to je 1—1.5 litra. Pepel spravijo v posebno pepelno posodo (žaro), ki jo s primernim tapisom uvrste v posebnem oddelku za žare. Katoliška cerkev sežiganje mrličev po kre-matorijih ne odobrava, saj upeneljevnnje trupla ni samo ostanek poganske dobe, ampak se sežiganje tudi nemalo upira človeškemu čustvovanju ob smrti ljubljenih staršev, sorodnikov in prijateljev. Sežiganje umorjenega trupla sodiščem iz umljivih vzrokov mnogokrat onemogoči pravičen pravdorek. Da bi pravilno pokopano truplo širilo nalezljive bolezni iu zastrupljcvalo vodo, danes lp redko kdo verjame, čeprav zagovorniki krematorijev.take in ]x>dobne trditve uu vso moč razširjajo. Končno so razni krematoriji in njihove notranje napravo neprimerno družje od naših katoliških pokopališč. Pa tudi pogrebni stroški niso majhni, saj je treba za sežig trupla, ki traja poldrugo uro, samo koksa do 500 kg. Kjo je pa še vse drugo! Prvi novodobni krematorij v Evropi je dobil Milan leta 1876. Prvi nemški krematorij so sezidali leta 1878 v Gotlii. V Nemčiji je bilo pred vojno 69. v Švici 17, v Angliji 16, v Franciji 10, v bivši češkoslovaški 8 krematorijev, V Indiji sežgo še vedno večino trupel na grmadi, podobno na Japonskem, vendar no očitno, temveč v posebnih v tu namen zgrajenih mno/enstvenih pečeh, ki jih ima »Dežela v/lia-jujočegu sonca« kar v 40.000 mestih in vaseh. Upepelitvene peči na enem izmeti japonskih pokopaliil Seiit/anje mrličev na grmadi v Indiji Krematorij o Milunu Pogled na krematorij in dvorano :a shrambo pepelnik iar v Sani Gallnu v Scici 'e* dvorane X Silno počasi so potekali trije tedni in potem I prišlo do odločitve. Iz uradnih spisov, ki jih [ poslul gorjunski sodnik olienem z zelo ugod- nim spremnim pismom za obtoženca v mesto, i" no zaslišanju mnogih prič je spoznalo višje ' lii,c obtožbo za popolnoinu ničevo in nc-TJdržno in ne le ni izročilo zadeve porotnikom, jnipak je obtoženca končno veljavno oproslilo in ga takoj izpustilo iz ječe. 12. septembra, pozno zvečer, je Kruljiček zopet stopil v svojo lišo. XV. V naslednjih dneh ni naredil mladi urar nobenega koraka iz hiše. Skoraj na skrivaj je Id v nedeljo k zgodnji maši in se je vrnil nalo takoj zopet domov. Ni pa mogel zabranili, da je bi prihajali ljudje k njemu pogosteje kot kdaj koli. Deloma so ga obiskovali iz radovednosti. deloma iz prijaznosti, toda vsi pod pretvezo, da bi dali kaj popraviti ali bi kaj kupili. Nekateri so pomilovuli po nedolžnem preganjanega, drugi so zabavljali čez neopravičljivo postopanje Gabrščkove žlahte. Tu ni tudi Kraljiček vedno zamolčal svoje sodbe in ušli so mu plasti proti peku in Klančarju taki izrazi, ki niso bili nič ljubeznivi... Od Majde, svoje neveste, je menil, da bi smel pričakovati, da bi prišla kaj sem in se z njim pogovorila o vsem, kar se je pripetilo. Toda nikdar več ni šla mirno njegove niše, in ko se je zopet prikazal y javnosti, sc mu je očividno izogibala. Tedaj Ji je napisal naslednje kratko pisemce: #•/: , n »...pridi jutri popoldne...* »Ljuba Majdal Povsod se mi umikaš, da ne moreva priti skupni. Zakaj pač? Med nama se ni nič spremenilo. Moja ljubezen je ostala, kot Je bilo, in tako upam, da tudi tvoja. Mene se b ni treba nič bati, povedal ti bom samo ljube •tvori. Toda govoriti moram na vsak način s teboj: zato Te srčno prosim, priti jutri popoldne okrog štirih na Rodne pod podružnico Sv. Mirka, kjer me boš dobila- Medtem Te iskreno pozdravljam in ostajam iz vsega srca Tvoj Janez« , Hodne so zeleno, tu pa tam z grmovjem in drevjem porastlo pobočje, ki se vzpenja nad bistro Tolminko proti prijazni podružnici Sv. Wl>rka, za katero se začenja dvigati bolj strmo gorovje. Od tu je prav lep razgled dol na trg ,n na vso slikovito gorjnnsko okolico. Nekoliko 51«! nolin H u.„„„ p.dnbima nroli ■ " liu tUlJU II., I, v .............. 5a''pntjo, ki pelje po bregu od Polnbinjn proli £abc/uknj si pa potem proli meni pričala. Tvoja izpoved je bila najbolj nevarna zame. To me je bridko zadelo.« Deklica je močno zardela in ni našla nekaj čnČaka°f° čakati I Kako dolgo pa le?« .Dokler ne pride imovinska zapuščina stri- Ca '.Tat pride več na dan. Na to lahko ča- kaVaT^o?Tako' - To veš torej čisto gotovo!« MnMal - Sedaj zopet dvomiš nad menoj, fe nimaš nobenegn zaupanj« do mene, je konec moje sreče « ■itran 9. »Saj ti zaupam... Toda odkod moreš ve* deti, da se zadeva več ne razjasni?« »Tako brez konca in kraja so že povsod povpraševali, pisarili in iskali — uradi in tvoji sorodniki —, da ni več najmanjšega upunja< du bi prišlo še kuj na dan.« »In vendar pride nu dan. O tem sem pre< pričana. Počakati moramo.« »Vse čakanje je v nesrečo. Če bi ne bila tako dolgo čakala, bi nama bilo prihranjenega mnogo gorja.« »Vendar ne boš resno zahteval, da se sedaj, ko je komaj pruvda končana, takoj poročiva?« »Da, to zahtevam. Nobenega tedna nočeva več odlašati. Moram to zahtevati!« »Ali si ob pamet? To bi zbudilo silno po* zornost. In bilo bi osramočenje za mojega očeta in sorodnike.« »Tvoji sorodniki se tudi niso nič pomišljnll, ko so me pahnili v veliko sramoto. Moja čast ni nič manj vredna kot njihova. Ravno s poroko mi lahko pripomoreš do časti. In to upum od tebe« Majda je gledala nekaj časa mračno v tla, nato je rekla: »Ne gre za tvojo čast, ampak tudi za mojo. Midva sva bila ono noč, ko jc stric Jernej umrl, dolgo časa sama v hiši. To vedo ljudje. Če se sedaj poročiva, bodo s prsti kazali name in govorili, da sem ti ono noč pomagala spraviti v kraj stričevo zapuščino, in sedaj da ne morem več čukati, da se usedem v bogato gnezdo.« »Tega ne bo nihče govoril razen tvojih sorodnikov... Toda ti, ti, Majda, me sumničiš sedaj znova,« je potožil; »še vedno ne verjameš v mojo nedolžnost.« »Pač, v tvojo nedolžnost verujem; toda ne sme se pripustiti niti slabega videza.« »Kjer ni nič slabega, ni tudi slabega videza... kvečjemu pri zavistnih ljudeh. Ti pa moraš z menoj držati, Majda, popolnoma z menoj.« »Gotovo da... Samo... samo... Brez ozira na vse drugo, je najina poroka za sedaj nemogoča. Moj oče tega ne privoli.« »Ti tudi ne bo nikdar privolil, pa čakaj, dokler hočeš... Toda ti si že nekdaj prej rekla, da hočeš iti k bratu svoje matere Boštjanu v Srednje in tam ostati. Naredi to. Tam bi se lahko zglasila za oklice in potem bise;kje, na primer nu Sveti gori, na tihem poročila.« Deklica se je globoko zamislila; čez nekaj časa pa je rekla: »Ne, to ne gre, nikakor ne gre. Oce bi me preklel.« vir »Tega ne stori, ker te ima preveč rad. Iu če bi to tudi storil, ne prinese krivično kletev nobene škode « Sedaj se je delalo dekle na videz, kot do hoče jokati; pa ji ni šlo zares na jok, česar tudi Kraljiček ni prezrl. Kmalu pa se jc zopet umirila in nevoljno zaklicula: >Medtem te le fbstarava.* »Zakaj bi pač morala s poroko tako hiteti* Ali je taka sila?« ... ,, .„ »Zato, ker te imam rad m ker zahteva to moja čast. Samo ti mi moraš zopet popolnoma pridobiti mojo čast, če se z menoj poročiš, Tudi nima čakanje nobenega smisla. Nihče ne ve, če in kdaj pride zapuščina mojstra Jerneja na dan. Lahko traja deset let in še več. Medtem se že postarava.« , , , »Tedaj počakajva vsaj eno, dve leti, da bo zrasla trava čez vso zadevo.« (Nadaljevanj* priMnjll.) Iz življenja M za življenje čenče in čveke Čenče in čveke so male in velike, kakor so pnč velike in male — klcpctulic. Sai vi tudi v časi klepečelc? To ie gotovo. Vendar mislim, da ne klepečete iz zlobe, nego samo zato. ker se nisle prei posvelovale s svoiiin srcem. In kai pravi srce vašemu klepetanju in opravljali iu? Sle ie razmišljale o lem? Sai menda ni med vami nikogar, ki bi mislil, da stori dobro dilo. ako raznaša in pripoveduje čenče in čveke! ... »S tem opozarjamo druge na grdobiio.« Čigavo grdobiio? Na svojo lastno? Ne. klepe-tti 1 ja govori samo o lem. kar so drugi zuere-šili. Mislite Ii res, da 11:1111 kai pomaga, ako 11:1111 kdo zašepeta na uho, kako se ie Lizika nalagala materi, ali kako Milkin brat vsako noč pozno pritava domov? Nič iiiim ne koristi to. Nasprotno, čim več slabega čuicmo o drugih, za tem boljše imamo sami sebe. I11 čim boli vohunimo okoli drugih, lem mani se brigamo zase. Sai menda ne mislite, da tako klepetanje pomaga onim? Oni vendar lega ne slišiio. ker ie šušljanie lajno. In veste, kaj ie naihuiše pri lem? Ker klepetanje ne izbaia iz liiihczni. mu ni nič sveto, beseda se ne drži resnice in vse zavije; oni pa. ki posluša, veruje najrajši ono, kar ie prav grozljivo. So klcpctulic in klepete!, ki ne bi mogli umorili muhe, pač pa moriio svoje soljudi s lem. da iim kradejo dobro ime in pripovedujejo o najmanjši njihovi napaki divje reči. Na primer, kai ie prijalelj njihovega bratranca slišal od svoje žene. kateri ie pravila služabnica, kai ie ujela perica, ko ie prisluškovala pri vratih..., lo raznašaio po soseski. in ko oni, ki si ie zadevo izmislil, reč zopet čiiic. iie spozna več v tci čveki svoje čenče. Da. vi se smeietc. A vi ne veslc. kolika ie armada lahkomiselnih klepetulj in klopot-rev, ki raznašaio neumne malenkosti samo za zabavo! Gotovo sle že kdal čilali v listih oglas »Naihujši rcvmalizein vam ozdravimo...« A veste, kako ozdravite vi od čenčanja? Uganile!... Ako slučajno izveste, kai so o vas klepetali in kako so vas zdelali: sni ie vaša slika lako izpremenjena. da prehledite od groze. da ie laka potvorba mogoča. O, to rado pomaga. Veliki cerkveni tičenik Avguštin ic zapisal o svoii materi, priprostl ženski iz ljudstva, da ie bila nična najlepša poteza, da ni nikdar o nikomer pripovedovala opravijivih in žaljivih reči. Poslušajnio, kai pravi: »Kndar se ie pri-solna prijateljica izražala s strastnim sovraštvom o odsotni nasprotnici, mati ni odsotni znanki nikoli nič povedala: Ic dobrodušno je prigovarjala, da bi prišlo do sprave.« Vidilc. dva lisoč let ie že skoraj minilo, in vse klepetulje lislega časa so pozabliene: te j vzorni materi pa ie postavil sin večen spomenik. in mislim, da je®ni med vami ene, ki ne bi bila rada nlej enaka. d vndnkL''lZnltnej?r0!{: a),"iin"l 2 miapla"",m' plava pn morju; b) ko je našla primeren prostor r . J ,1 V' r,akar poiene lovke in odpre usta; () kmalu opazimo na deblu obrolkt « nakar ° iZul f ! ' d) " 0>r0iki vedn0 boar 80 luč'l° od skup,m ,n zaplavajo prosto po morju; f) iival »e razvija do popolne »n leg* meduze (klobuka). Op.: Tiskarski škrat ie v zadnji številki •Domoljuba « postavil pod naslov »Morske velrnicet napačno sliko, ki kaže namesto morske vetrnice morskega iežka. Kdor ie bil kdai pri morili in ie imel priliko spreliajati se po obrežiu ali celo se kopati, je prav golovo opazil, ko se je inorie umaknilo, po obrežju kupčke sluzi, ki se ie nekaj časa gibala, dokler se ni voda popolnoma posušila. Murski klobuki (slika 1) na so povsem drugačni. Tu je vsak klobuk žival zase in oprav« lja vsa opravilu, kot smo jih našteli zgorai. sam, Na zunaj izgleda zelo enostavno, toda ni za to nič mani čudovit. Na zunaj je podoben klobuku (odi011 tudi ime) uli dežniku. Toda ti klobuk uli dežnik je popolnoma prozoren, slu/-nat in nežen. Ko ga gledamo v vodi, ga je O nekaj videti, če ga pa denemo na suho. 11. pr. na kos pivnike, najdemo, ko se ie posušil, o.I njega komaj neka i desetnik milimetra debelo plast. Večji del živali torej sestavlja voda. Ob robu klobuka ie nešteto drobnih niti. ki so silno občutljive: na spodnji strani v sredini klobuka -ie štirioglala listna odprtina, ki io nh-dHia 4—8 valovitih lepo obrobljenih kri). Skozi ustno odprtino gre hrana v široko in obsežno prebavno votlino. Izmenoma s krpami opazimo na klobuku organe, ki služijo razmnoževanje, razen teh in še sledove čutnih organov, kot n. ur. mehurčke, v katerih so drobni kamenčki, ki služi 10 ugotnvlin 11 ju ravnovesja ter rdeče pege. ki so najbrž vidni organi. Zanimiv ie pri morskem klobuku način razmnoževanju (slika 2). Iz jajčeca se ru/.vije drobna ličinka, juičasle Oblike, opremljena z iniga-talkaini, ki prosto plava po morju. Ko najde primeren prostor, se vsede nu dno ter požene pecelj. s katerim se pritrdi na morsko dno: n.t zgornji slrani.se odpro štirioglata usta. ob niilt pa poženejo lovke. Tako izgleda morski klobuk kot polip. Kmalu opazimo na trupu večic število členov, ki se vedno boli globoko zajedajo v telo. poženejo na zgornjem vrhu krpice, nakar sc osebiio; skupina izgleda kol češarek. Ko so se posamezni deli osehili. se odločijo od skupnega debla ter zaplavajo kot klobuki 110 morju. Ta klobuk se obrne z listno odprtino navzdol, se razvije v popoln morski klobuk, nakar zaplodi prav tako kot sino pravkar opisali nov zurod. Morskih klobukov ic več vrst; nekateri «0 majhni in merijo komaj neka i centimetrov, drugi pa izredno veliki kol n. pr. v Atlantskem oceanu, kier dosežejo do tri metre v premeru, njihove tipalke pa do štirideset metrov. Zgodi se. da se oklenejo kopalca ter ga močno ožgi s svojimi ožigalkami. ROMAN V SLIKAH lilde v lepi, vdlkl knjigi (ob»( Zli itr*pl) In bo veljal: mehko vezana Izdaja ... It Ur u naročnik« Slov. doma . K lir v polplatno vezan . ... u lir v cel« platno vezan na najboljšem papirju .... iS lir Cas sa pretfnaročbo do 9. avgusta. Naroča se na naslov: Uredništvo • Slovenskega doma« I.JublJana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva *, III. nadstropje. Morski klobuk krizaora plava po moriu. nalo pa se popolnoma umirila. Ta sluznata snov so deloma cevkuši, o katerih smo govorili zad-niič. deloma klohučniuki, o katerih hočemo spregovoriti danes. Povsem drugačni kol eevkaši so klnbnfniakl. Glede ccvkašcv smo rekli, da predstavlja naj- brž. tako je vsa i dosedaj mnenje učenjakov, vsaka »živai«. to jc vsak cevkaš skupino vej stotin živali, ki so si med seboj delo lako raz-delile, da opravi ia vsaka žival samo eno opni. vilo; ena med njimi ima nalogo skrbeti za h>, da se družina v vodi dviga, oziroma potaplja, druge, da se pomika v vodoravni smeri, Irelie love hrano, četrte skrbe za prebavo, pele za razmnoževanje, šeste za obrambo. ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I 0 konjih, dirkah in stavah Konjereja je koristna gospodarska panoga, ki j, , tatni zvezi a Športom. Za konjerejo ie zanihajo zlasti posestniki velikih konjušnic, ki jim gre H Jitt« pasme, pa tudi ogromne množice občin-itv». ki zanimajo za konjske dirke in stave. Na-l„dt pri dirkah so ogromne in znašajo včasih kar lepo milijonsko premoženje. Domovina sodobnega konjskega Športa jc An-jljja. Angleški sledovi te posebne iportne panoge it ta dandanes kažejo v mednarodnem izrazoslovju; v dokaz navajam samo nekaj primerov: turf (dirkali-|{«), itakes (stava), trainer (strokovnjak, ki uri kosi« za dirke), jockey (jezdec), derby (znamenita dirka) itd. Za vie, ki gojijo plemenite konjske pasme, je »darbv« največji dogodek. Na derbyjih sodelujejo aaao triletni žrebci in kobile. Skopljcnci to na teh tekmah izkliučeni. Na derbyjih se borijo za timbo-liino nagrado -modri trak-, ki pomeni za todelu- toča najvišje odlikovanje. Nenavaden naziv to do-illa dirke po uitanovitelju lordu Dcrbyju. V preji-Djem stoletju to bile konjske dirke na Angleškem tako mamenite, da ao prekinili za časa niihovega trajanja i delom v zbornicah, da to s« jih lahko udeležili potlanci in senatorji. V resnici teveda ni Ho ta iport, temveč za stave. Radi trdimo, da ni na tvetu ničesar, kar bi bilo docela novega. Prav gotovo velja to tudi za koajtke dirke. Zelo priljubljene to bile ie pri starih Grkih, ki ao jih gojili v okvirju olimpijskih iger U 1. 650. pred Kristusom, 1« bolj pa pri Rimljanih. Neko poročilo pravi, da ae je ponesrečilo tedaj, ko ja zgorelo rimsko dirkališče Cirkut maksimus, okrog 130000 gledalcev. Po tem lahko todimo, da to bile konjske dirke že v atarem veku nad vte priljubile ne prireditve. Tudi pri nas se ponaša konjski Iport t pre-cejlnjim izročilom. Prirejali to jih zlasti pri St. Jerneju na Dolenjskem, v Ljutomeru in v Ljubljani. Nagrade aiccr niso bile tako visoke kot na ino-temikih dirkah, je pa gotovo, da to domače dirke doprinesle marsikaj koristnega k umni konjereji. V natlednjcm bom povedal nekaj podrobnosti o plemeniti krvi, o dirkah in stavah. Via jahalna društva te morajo ravnati po tvo-j«m potebnem zakoniku. Kršitev pravil kaznujejo po teži primera, iesto pa tudi t trajno izključitvijo i« društva. Nedavno sem bral o znamenitem jezdecu. ki to ga kaznovali z dosmrtno prepovedjo Ukmovanja, ker je dajal konjem »doping«, kar pomeni umetna dražila v obliki hrane. Najvažnejši paragraf iz pravil o konjereji je prvi, ki pravi, da tiči osnovni namen te panoge v pridelovanju in »«gi čiate pasme. Plemenita konjereja je veda, ki mnoge zanima, »alo pa jih je, ki jo v resnici znajo. Prijatelji konjskih dirk kaj radi razpravljajo o svojem znanju in o izkuSnjah. »Strast pa igra pri tem preveliko vlogo., je zapisal nek znameniti deželni mojster konjušnic v tvojih spominih. Glavna, in za vse *a»e veljavna načela konjereje bi lahko izrazil takole: negovalec Ifonj je opravil tvojo dolžnost, če 1« poskrbel za dobro paio, če je pazil za zunanjost in paril |e tiste žrebce in kobile, v katerih se pretaka plememita kri. V zgodovini konjskih dirk belino o izrednih konjih, ki to prinesli veliko šte-™0 zmag. Ime nepremaljive Fette pozna vsak konjerejec, in bo vedel tudi povedati, da so zaslu-... °icni potomci lepo premoženje — okrog 10 Bilijonov lir v današnjem denarju I ,1" kaj zahtevajo od dobrih jezdecev? Potreb-)e' da imajo prirojen čut za živali, da so telesno bolj izurjeni in da te držijo predpisane teže. v "ropskih deželah so dolga desetletja pogrešali jzkuSenih jezdecev. Pojavili so se siccr nadarjenci, Pa so se po zmagah in nagradah kaj kmalu za-»»marili in preveč zredili. Dandanes se lahko me-'■1° evropski jezdeci z najboljšimi na svetu. Po-• 0 dober glas so uživali konec preteklega tto-ic.!'a »meriški jezdeci, katere ste videli na veh-*"> dirkah v Angliji in Nemčiji. Kakor opice so ob k°"isklh vratovih, in Angleži to |ih od "Cetka zasmehovali, dokler se niso prepričali, da Itovšek Franc Veliki slikar prve polovice 18. stoletja Franc I ovšek se je rodil L 1700 v Mengšu. O njegovi učni slikarski dobi nimamo 6koraj nič prič, le po njegovih poznejših slikah se da sklepati na njegove umetniške šole. Morda je bil učenec Mihaela Rein-balda, gotovo pa se je učil v šoli velikega italijanskega mojstra Julija Quaglia. Menda je bil dvakrat v Italiji, drugič gotovo med leti 1726. in 1720. Umetnika sta ee tudi osebno spoznala v Ljubljani med leti 1721. in 1723. Ilovšek je naš veliki slikar stenskih slik ali fresk po naših cerkvah. Najstarejše njegove podobe eo nn Žalah pri Kamniku iz leta 1730. Tamkaj je naslikal ozadje za glavni oltar in velikansko podobo svetega Krištofa. V Ljubljani pa je istega leta naslikal freske sv. Nikolaja na Šentjakobskem nabrežju. Med zidavo cerkve sv. Petra v Ljubljani je že naslikal na slene freske, po dozidavi pa še na stropu. V istih letih okoli 1735 je poslikal tudi takrat na novo sezidano župno cerkev v Kamniku, dalje strop svetišča Žalostne Matere božje na Žalostni gori nad Mokronogom in glavni oltar v Navijali pri Kamniku. Okoli 1710 je slikal pri frančiškanih v Ljubljani, 1724 pa v Celju v proštijeki cerkvi podobo na steno nad velikim oltarjem, in sicer Daniela v levnjaku. Kmalu zatem je poslikal strop v cerkvici v štepanji vasi pri Ljubljani. Dalje je še slikal na Sladki gori. v Bohinjski Srednji vasi, v Nazarjib, 1763 je naslikal pri trančiškanib v Ljubljani glavno oltarno podobo Marijinega Oznanjenja in stenske podobe. 1704 so ga menihi znova povabili, naj jim poslika obednico, tedaj pa ga je pri delu še i6tega lela zadela kap in je me-bec dni kasneje doma v 6\oji hiši v Ljubljani umrl. llovškove podobe so morda še lu in tam po Slovenskem raztresene, a ee ne da zagotovo reči, katere so še njegove. Bil Je velik slikar, saj spada med najboljše slovenske podobarje. Res je, da se je največ učil pri italijanskih velikih mojstrih, toda njegova dela pričajo, da ni bil kaj prida odvisen od njih. Tudi se ne da reči, da bi bil odvisen samo od fjuaglia, marveč je imel to odlično sposobnost. da je znal od vsakega mojstra odbrati najboljše stvari, zalo ga imenu jemo eklektika. V splošnem pomeni Ilovškovo delo v slovenski slikarski umetnosti velik prelom. Do tedaj so namreč naši baročni podobarji iskali svojih vzorov na severu, na Bavarskem, Ilovšek pa je šel po vzore naravnost k izviru, v Italijo. In še nekaj je pomembnega: do takrat so pri nas slikali večinoma italijanski slikarji sami. Ilovšek pa je v družbi z Metzingerjem, Mačkom, Gabrom in Rob-bom e evojo umetniško zrelostjo dosegel, da so odslej naša elikarska dela dela eainih domačinov. Ilovškovo delo in dela vseh njegovih sodobnikov 60 izrazilo baročna, torej dela, ki jih najdemo skoraj po veeh cerkvah na slovenskem podeželju. Te baročne podobe so izredno živahne, eaj je Ilovšek gre za nov način jahanja, ki so si ga kaj kmalu vzeli za zgled. ... «. « » i Lastniki konjušnic zaslužno na dirkah lepe vsote imajo pa tudi velike izdatke. Da omenim samo opremo konjušnic, hrano, živnozdravmsko nego. plače uslužbencem, z ast. pa ?dst°tke k. odpadajo na trenerje in jezdece. »Pri dirkisnem konju je kupna ccna najnižji izdatek«, pravi stara izkušnja. Potrebno je veliko sreče, da .» ' ' niči dobre konie, ki zdržijo napore urien|a ln osta- mmm . US':r% £ iPapr dn biio n'a° stvah milijonsko «lo redki, ki si pnao i Jadovo|jiti * mam- LTtbitkiVin z drVžbo vedno novega iskanja sreče. vanje položil vee svoje globoko umetniško doživljanje, evoje resnično versko čustvovanje, in tako nekako potegnil most od zemeljskih elvari do nebeških skrivnosti, rekli bi lahko, da je tako združil zemljo in nebo in ju povezal v evitu baročne umetnosti. Iz njegovih del odseva doba viharnih čustev, najgloblje odpovedi, vere svetega Frančiška, obenem pa doba vere v človeško moč. Val tega umetniškega ustvarjanja je iz Italije pljusknU tudi k nam. Kakor v Rimu, Firenzi ali Benetkah, tudi pri nas plovejo nad oblaki zamaknjeni svetniki s čudovito lepimi telesi, vsi zamaknjeni in i očmi, uprtimi v nebeške skrivnosti. Tako se umetnost Franca llovška lepo združuje s takratno našo besedno umetnostjo, z načinom pisateljevanja Janeza Svetokriškega ali pa očeta Rogerija, ki tudi pripadata baroku in prav taiko kot Ilovšek združujeta zemljo in nebo, snov in duha, človeka in Boga. Ilovškovo delo na Žalah pri Kamniku eo še začetniške podobe, na vrhunec pa ee je povzpel e svojimi stenskimi podobami v cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani. S tem delom ee je kar najbolj otreecl tujega vpliva in uvedel pri nas naš domači umetniški elo«. Ta se odlikuje po tem, da se bolj in bolj oddaljuje od starega idealističnega slikanja in 6e že približuje novemu realizmu ali 6tvarnosli, Tako pomeni ime slikarja llovška važen mejnik v slovenskem podobarstvu, posebno glede tega, da 6e naša umetnost na platnu osamosvoji, da eo začne poslavljati od starega načina slikanja in ž« prihaja v novo dobo. V zgodovini cerkvenega slikarstva pa je Ilovškovo ime za zmerom zapisano na kar najvidnejšem mestu med velikimi možni naše slovenske umetnosti in kulture. jj^p sgSv .,<■'... 'H " % J ti § Novo mesto. Te dni obhaja svoj 60 letni rojstni dan v mestu in okolici dobro znani in spoštovani pismonoša Novina Alojzij. Jubilant se je rodil dne 2. julija 1883 v Pod-turnu. V svoji trečni zakonski zvezi te mu je rodilo 11 otrok, od katerih je danes živih osem, katere jc vzgojil z vso ljubeznijo strogega krščanskega očeta. Poleg skrbi za preživljanje tako številne družine izvršuje že nad 30 let v zadovoljnost vseh odgovorno službo pri upravi pošte v Novem mestu. Jubilant ie naročnik »Domoljuba«, odkar |« list začel izhajati, pa tudi drugi krščanski listi prihajajo v njegovo hišo, kjer jih z zanimanjem bere sam in njegova družina. Želimo mu, da bi še tako zdrav in čil, kakor je danes, dočakal skrajne meje življenjske dob«. Nenavadna nesreča Nenavadna in huda nesreča se ie pred kratkim pripetila v vasi La Chapell. blizu francoskega Lisieuza. Žica visoke napetosti 15.00«) voltov se ie pretrgala in padla na transformator. ki ie preskrboval z električno silo vso vas. Močni tok ie nad eno uro Pnhaial v vse hiše v vasi in ii povzročil več smrti, mnogo oseb pa ie bilo ranjenih. Prisilno varčevanje na Danskem Danska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim uvaja prisilno varčevanje. ki nai zajame odv.šno kupno moč. Po tem načrtu bo moral vsak. ki ima nad deset tisoč kron letnih dohodkov vplačati pri Danski narodni banki določen znesek, ki mu ga bodo vrnili šele leta 1946. „ »DOMOLJUB«, dne 14. julija 1943-XXI.___Jtey. zb. • Slamoreziiice, čistilnike za žito, sadne stiskalnice, poljske brane, štedilnike, peči, vretena in krožne žage — nudi želeinina FR. STUPICA Uubliana Medprodaja pridržana Cesta Ariella Rea 1, poleg Figovca Medprodaja pridržana PRAVNI NASVETI Skrb za dom. P. K. K. - Mati ie izročila vse svoie premoženje, ki sestoji iz malega posestva, zetu — vašemu možu. in si ie za sebe izgovorila kot preužitek hrano pri skupni mizi. potrebno obutev in obleko, dosmrtno stanovanje in šc letni pribolišek v denarju. Določila ie tudi, da v primeru smrti moža pripade vse ženi. ki io deduje eden izmed olrok iz tega zakona. Kar sle kot samska prihranila v denarju in dali materi v posestvo, to vam ie mati zapisala kot doto v ženitovanjskem pismu, za katero se lahko vknii/ile in ic izterljiva v 8 dneh od moža — prevzemnika posestva. Ker ie vaš mož tekom let pokazal, da ie zelo razburljive narave in vam pri najmanjšem prepiru grozi, da bo hišo prodal, vas pa zapustil, vprašale. če ie res mož neomejen gospodar, da bi lahko kar lako prodal domačijo? — Iz izročilne pogodbe, katere vsebino sle nam sporočili. ie razvidno Ic. da ima vaša mali dosmrtni preužitek. vi pa terjatev na plačilo dole v denarju. Mati in vi se lahko za svoje pravice vkniižite na posestvu. S tem bo mati imela zavarovano pravico, da bo od vsakokratnega lastnika posestva lahko zahlevnla vkniiženi preužitek. vi pa izplačilo dole v denarju. C.e bi mož umrl. ie dolžan vam zapustiti posestvo, če bi ga še imel v lasti. Ker pa pri izročilni pogodbi ni bilo izrečno domenjeno, da vaš mož ne bi smel posestva prodati, ie poslal za življenja neomejen lastnik posestva iu ga lahko proda ludi proti vaši volji. Zalo ne kaže drugega. kakor da se premagujete in da polrpite ler tako preprečite tudi najmanjše prepire doma — za prepir sla potrebna vselj dva — iii možu ne bo več prišlo na um. da bi vas zaposlil. Preorana senozel. C. J. V. - I male senožet. ki bi io radi preorali v njivo. Vprašale, če bi vam mogli mejaši branili voziti gnoj in poljske pridelke po kolovozni poti. po kateri ste doslej vozili le seno? — Pri umnem in naprednem gospodarstvu je prav tako potrebno gnojili senoželi kakor njive. Zato smo ninenin. da mciuši ne bi vašim vožnjam za obdelovan ie senoželi mogli uspešno ugovarjati, češ dn se služnostna pravica vožnje po kolovozu s leni razširja. Hudi odloka talile vode lahko ob'mejah senoželi izkopiiele potrebne jarke. Peš not preko naida. L i. F. - Sosedova družina je napravila novo pešpot preko vaše gozdne parcele in ie doslej s leni že uničila do dvaiset mladih smrekovih sadik. Kliuh lemu, da sle hojo po lej slezi dali javno pred cerkvijo preklicali, ne odnehajo uporabljali lega novega pešpola. Vprašate, kako naj postopate, da dobite odškodnino za dosedaj napravljeno škodo in da se nova pot ustavi? — ('.e se vam res dela škoda in sosedovi nočeio odnehati — potem bosle svoje pravice obvarovali le s lož-1h> pred rednim sodiščem. Tožiti smele na |>o-vračilo doslej napravljene škode in na prepoved nadaljnje uporabe nove steze. Preden pa vložite tožbo. vam svetujemo, da dasle soseda povabiti na pečal k sodišču in upamo, da se bo Ureditev srbskega žitnega gospodarstva Z najnovejšo odredbo srbske vlade je edino tamošnja žilna centrala pooblaščena zbirali, razdeljevali in predelovali žilo. razne vrste stročnic in vsa živinska krmila. Omenjena ccnlrnlu bo prevzemala od poljedelcev pšenico, koruzo, ječmen, oves. razne stročnice in vse vrste živinskih krmil ler jih bo dalje razdeljevala med potrošnike. Njej bodo morali oddajati vsi poljedelci vse odvisne količine navedenih hranil in krmil. Zase bodo smeli pridržali samo toliko, kolikor rabijo za laslno prehrano ter za seme. Oddata bo obvezna takoj po mlačvi ler bo količine. ki jih bo moral izročili centrali posameznik. določilu žilna centrala v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in prehrano. Ista centrali! bo prav lako še naknadno določila dnevne količine enolne moke, t. j. mešanice pše-nične in koruzne moke, ki jih bo prehranjevalni urad razdeljeval med prebivalstvo. Uporaba žilnic za prehrano živine ie najstrožje prepovedana. Odredbe o novi ureditvi žilnega gospodarstva v Srbiji veljajo tudi v llanalii. sosed sodnikovemu pouka vdal in opustil nadaljnjo hojo. Z odškodninsko tožbo boste pa uspeli le. če boste mogli dokazati, da je res sosed poškodoval odnosno uničil smrekove sadike. Gozdna pnt se ne dn prtpnsestnoonti. C. P. V. Zaradi izrednih razmer so nastale umetne meje, tako da mora sosed uporabi jati vašo gozdno pot, da pride v svoj del gozda. Te poli mu začasno nočete braniti, pač pa hočete, da vam da primerno odškodnino, ker ie brez potrebe začel širiti pot. kakor tudi hočete preprečiti, da bi si sosed priposestvovnl služtnostno pravico do vaše poti. — Služnostna pravica do poli po gozdnih parcelah sc ne da pripbscstvovnti. Zalo je vaša tozadevna bojazen nciilemeljena. Zaradi uporabe poli in zaradi nepotrebnega širjenja poli pa zahteva ile od soseda primerno odškodnino. Pri uvidevnih sosedih sc bo taka odškodnina določila brez posredovanja sodišča. Pri neuvidevnih in trmastih ljudeh bo pu moralo končno govorili sodišče. Bajni sijaj starega Rima I njegovo razkošje ln zaton, zraven pa Juna- fi fctvo mladega krščanstva In njegovih miiicn* I rov o!) ganljivi ljubezenski zgodbi Llglje in 1 Vinlclja — dveh mladih «poznavaicuv novo I vere, prikazuje § »Quo vadiš« m I i k l-tovsko božanstvo, 30. grški bajeslovni letalec, 31. nieslo v Nemčiji, 32. dejanje, 33. doktorski naslov, 34. sorodnik, 35. gora v Sluti Aziji, 3li. afriška žival, 37. švicarski kanton, 38. mik, 3'J. oblika cvetenja, 40. vodna žival. Navpično: 1. slovenski pisatelj, 2. preveza, 3. bolgarski vladar, 4. vseučiliščnik, 5. okrasek, G. nasprotje svetlobe, 7. nepravi oče, 8. kraj na Notranjskem, 9. slovenski pisatelj, 17. bolezen, 18. namizna igra, 19. slarostovanska pijača, 21. nada. 22. delavec, 25. tibetansko božanstvo, 27. del pohištva, 29. Verdijeva opera, 33. kos, 37. kaldcjsko mesto. 400 letnica Kopernikove smrti V vseučilišču v italijanski Padovi so ono nedeljo slovesno proslavili 400 letnice smrti slovaškega zvezdoslovca Kopernika. Kopernik jo bil štiri leta dijak putlovanskegu vseučilišču. Kdor si želi vedrega branja — naj kupi JANEZA JALENA DOBRI II.D£L„R0D" Lepi popisi iz življenja koliščarjev na Barju bodo vsakega očarali! Knjiga jc naprodaj po vseh knjigarnah in trafikah. MkhTmdte V, i",»nlmnhiTh.I* ""nT? 1,0 r ?"pl,e ,n !pl" arednlšt?o »Domoljuba«, naročnino. Inser.le In reklamacija pa a p>i »»Domnljnba«. - Oglasi .e zaračunajo po posebnem ceniku. - Trlelon a rad al št t a in oprave ■ iii.ijaicij: ar. uregorij Petja k. — Urednik; Frane« Kre m i t r. — Za Ljudsko lUkiroo; Jože K r i m i r i i, štor. 40"4. 1»