€27. ste v.
V ijjoDijjani, nedelja dne 21. septembra 1918.
Leto (f.
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN“ izhaja vfiak dan — tudi ob nedeljah in oraznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondel.jkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na lom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno ‘i 10*—, četrtletno K 5*—, meBečno K 1‘70. — ?.a inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina se ::	pošilja upravništvu.	:a
Telefon številka 118.	:::
	
■ i	
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:
ličiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi oe pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisnut se ne sprejemalo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana fdi zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju j»o-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::r
k:	Telefon številka 118.	is
 ---.----------------- TiriiTTT	"m	"lili	i	i	!■	n	i	HiT	iM—
Po aneksiji.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 31. avg. (13. sept.)
Kraljeva proklamacija.
Te dni .ie podpisal kralj «ukaz« o aneksiji novosvobojenih krajev in ga spremil s svojim lastnoročnim pismom naslovljenim: »Motne dragom narodu oslobodjenih i prisajedinjenih oblasti!« v katerem se s toplimi besedami spominja hrabrosti srbske vojske, obljublja napraviti red in nuditi pogoje za novo, srečnejše življenje v vsaki smeri vsem narodom, veram in plemenu ter prosi za podporo in pokorščino prebivalstva sebi, njegovi vladi in njenim državnim organom.
Ta kraljeva proklamacija je bila v več tisoč iztisili razširjena po vseli vaseh in mestih novosvobojenih krajev.
S to proklamacijo je izvršen tudi drugi del zadoščenja mednarodnemu pravu, po katerem je sedaj formalno in faktično priklopljenje h kraljevini Srbiji gotova stvar.
Z razširjenjem svojih državnih meja pa je Srbija prevzela na sebe tudi težke dolžnosti preroditi zanemarjeno Macedonijo, Staro Srbijo in novopazarski sandžak v smislu evropske civilizacije in kulture in zbuditi v novih podanikih smisel za vse dobro, plemenito in blago.
Cim se dvigne narod iz prvotne primitivnosti in letargije za napredek in kulturo in bo začel delovati tudi sam v svojo korist, bo srbski državni ideji in narodnim idealom dano sijajno zadoščenje in slave srbskega orožja ne uniči nobena rja več, pač pa bodo nove lavorike krasile jugoslovansko prestolnico.
V to pomozi Bog i sreča juna-
čka!
K razvoju normalnih razmer.
V Belgradu se vojno stanje na prvi pogled že ne občuti več. Cven-ket sabelj po uličnem tlaku in smeh gospic ie najboljše znamenje, da je vojna že uvrščena v arhiv preteklosti. Stražo ob državnih zgradbah je zamenila redna vojska v uniformi in moderno oborožena, a starci so shranili svoie »berdanke« (stare puške) in dolge, koničaste bajonete za poznejše čase ter se posvetili zopet prejšnjemu svojemu poklicu, zapustivši dolgotrajno vojaško življenje, na katero je srbski kmet tolikanj ponosen.
Te dni sem bil priča zanimivemu pogovoru dveh starcev »poslednje odbrane« in enega vojaka redne vojske.
Vojak je z velikim ponosom našteval zmage srbske redne vojske in opisoval hrabrost mlajših ter omalovaževal zasluge starcev, češ, da so bili samo za strašilo vrabcem s svojim zarjavelim orožjem in niso zmožni spoprijeti se s sovražnikom na odprtem polju.
Toda starca se nista dala užu-gati, češ. da so starci še hrabrejši od mlajših. To svojo trditev sta podprla z interesantnim modrovanjem, da mlajši pred premočjo sovražnika odstopajo, ker imajo dobre noge, med tem ko se starci ne premaknejo z mesta kamor so postavljeni, pa naj pride kar hoče. Na ta način so starci zavzeli utrjen Belogračik na bolgarskem ozemlju in odbili s svojim starim orožjem mnogo sovražnih napadov na
meji.	......
Vse javno življenje je zavzelo normalen tek, samo trgovski promet še ’ii dobil dovoli zaleta dvigniti se izpod ugasujočega plamena vojnih grozot, dasi je demobilizacija že izvršena v popolnem redu in je železniški promet zopet neomejeno odprt svojemu prvotnemu namenu. Vedno z večjo tesnobo se pričakuje konec oktobra in s tem konec moratorija, tembolj, ker se še ne ve natančno, kake meje je predvzela vlada in ž njo trgovske in obrtne korporacije za ta slučaj.
Vsled tega se oddajajo trgovine v najem, iščejo se družabniki za razne stroke, brezposelne delavne moči pa se vedno bolj množe. Prodaja zadolženih hiš in zemljišč je na dnevnem redu. likvidnega kapitala primanjkuje, izplačila zaostajajo a terjatve so vedno bolj brezobzirneiše.
Prehod iz izrednega v normalno stanje postaja zapleten in komplikacije niso izključene.
To seveda ni ničesar čudnega, ampak ie logična posledica enoletne mobilizacije.
Karakterizacija celotnega položaja se da označiti najbolje s sliko, ki jo nudi preseljevalni termin. V novem stanovanju imamo vse:	mize,
stole, omare, postelje itd., a vendar nimamo kje jesti, sedi se na žimnicah ali zabojih, obleka — namesto v omarah — leži razmetana ali pa jj. zabojih in spi se kakor nanesejo razmere in čas.
Približno enak prizor nam nudi tudi današnje stanje v Srbiji in le dosedanja zmerna hladnokrvnost poklicanih činiteljev nam daje jamstvo in up da se te razmere čimprej ubla-že in spravijo v sklad z javnimi interesi.
Poleg tega se kolera še vedno vzdržuje, dasi so smrtni slučaji čimdalje bolj redki. Kakor govore poročila, je kolera zavzela na celem Balkanu precejšnje dimenzije posebno na Bolgarskem in v Rumuniji, pa tudi na Ogrskem in v Bosni se pojavljajo posamezni slučaji. Razmeroma hladno podnebje in neprestao deževje vpliva blagodejno na splošno zdravstveno stanje, vendar pa ima to za posledico zmanjšanje poljskih pridelkov na količini in kakovosti.
Delo na poljih se nagiblje svojemu koncu in v zimskem času bo mnogo delavcev, a malo dela, ker kmečki sloji morajo sedaj nagraditi izgubo na ljudeh, blagu in .živini s tem.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Eh, kaj pak. To je tem težje — saj veš.«
»Pa se vrneš?«
»Takoj, draga moja: s prvim vlakom. In ti poideš z menoj.«
»K njim!«
• »Sevedal Naznanila sem tvoj obisk. Pričakujejo te k večerji.«
Orad grofa d’ Ormod ni bil graj-ščina v pravem pomenu besede, marveč ljubka vila v laškem slogu.
Tu je večerjala gospodična Leoni ja de Montanjak na večer razdelitve nagrad v Konservatoriju, obsipana s komplimenti od svojih gostiteljev in vračaje jim njihovo ljubeznivost. kakor je vedela in znala.
Ivona jo ie izpraševala brez konca in kraja.
S takšnim veseljem se je spominjala lanskih izpitov še zdaj!
In s točnostjo svojega dekliškega spomina, ki ni bil pozabil niti najmanjše malenkosti, je izpraševala odličnjakinjo o vseh lanskih tekmovalkah.
Naravno, da i£ prišla tako tudi do blondinke, katere ime ie takoj obu-Bilo v grofu d’ Ormoa in Zaku stare spomine.
da si še kaj zaslužijo z dnino. Da jim pa bo to omogočeno, bo vlada začela najbrže že letos z nadaljevalnimi deli — že pred vojno začetih — gradb železniških prog Lazarevac-G. Mila-novac-Čačak, Topčider-Mala Krsna in Niš-Knjaževac in vsem podjetnikom je stavljen pogoj, da se poslužujejo v prvi vrsti domačega delavstva. To naj si posebno zapomnijo oni, ki tako žele že sedaj na Balkan.
Štajersko.
Pragersko. (Nemčurjem v album.) Zadnjič smo zaporedoma mišim nemčurjem povedali par gorkih, ki jim pa seveda niso bile povšeči. Og. naj Ie bodo mirni in ponovno jih opozarjamo, da imamo tudi nad Pragerskim svoie pazno oko. Zlasti sedanjemu g. postajenačelniku kar najodločneje priporočamo, nai bo previden, to pa ne le kar se tiče njegove osebe, marveč v obilni meri tudi glede podrejenega mu osobja. V prvi vrsti opozarjamo postajenačelnika g. Grada, naj se ne pusti vedno komandirati od zgoraj — po svojem stanovskem tovarišu v Gradcu. — Pa tudi ostale urade, kot n. pr. pošto, ponovno opozarjamo, da naj pusti Slovence lepo na miru. Tudi za ta slučaj, imeli bi marsikai pripravljenega...
Maribor. (Novi državni most.) Ena najslabejših in najnepraktičnej-šili naprav pri novem mostu so tisti globoki, obokani stebri, v katerih vise luči. Prvič ne pride vsled teh stebrov luč prav nič do veliave in je na mostu veliko pretemno. drugič nudijo ti. nekakim znamenjem podobni stebri raznim umazanim elementom prevabljivo zatočišče, da b[ tam ne pustili sledov svojih — čednih in smrdečih navad. Most nudi prav udobno izprehajališče, toda vsled neprijetnih duhov iz Bergove tovarne in vsled grdih človeških spominov ob stebrih to izprehajališče ni nič posebno gustijozno. -Merodajne oblasti. posezite tukaj vmes in napravite red! Na most več luči in več pozornosti na snago! Razne smrdokav-re se naj pa občutno kaznuje.
Maribor. (Jesensko porotno zasedanje.) Za tokratno iesensko zase-
»Dopolnjeno je“.
danje, ki se prične dne 22. t. m., so določeni sledeči slučaji: dne 22. t. m. Jožef Preložnik. težka telesna poškodba; predsednik dvorni svetnik Perko. Dne 23. t. m. Franc Paulič, posilstvo; Marija Pelko, detomor; predsednik v obeh slučajih deželno-sodni svetnik Kokol. Dne 24. t. m. Avgust. Franc in Julijana Razbor-čan, razna hudodelstva; predsednik višjesodni svetnik dr. Fraidl.
Maribor. (Od sodnije.) Zadnja »Marburgerca« si je vzela na muhu dr. Silana, ker je ob neki priliki už-gal sveče pri prisegi s — CM. vžigalicami. Ne bomo ga zagovarjali, pribijemo pa. da so bile vžigalice njegova privatna last. Če smejo nemški gg. javno po sodnijskih prostorih sc posluževali vžigalic s frankfurtar-skirni barvami in to le izključno z namenom. dražiti navzoče stranke, bo pač tudi dovoljeno drugim, posluževati se slovenske firme. Sicer pa nc stoji nikjer napisano, da bi moral prižigati višji uradnik. Ce pa to le mora storiti, mu tudi nihče ne more predpisovati, s čim naj to stori. Par Nemcem — in zlasti mlečnozobim poročevalcem »Mabgzt.« iz sodne dvorane — na ljubo, pa Slovenec gotovo ne bo kupoval nemčurski materija!.
Tudi zato ni delati odgovorne Slovence. če upliva na nemške živce naša narodna trobojnica kot — škr-Iat na bika. — Sicer pa smo precej dobro informirani, kdo tiči vse za ono notico. Krstil jo ie neki nemški tovariš, ki je na to kumovanje kot sin »kulture« res lahko ponosen. Le tako in v takem tonu dalje. Nemški naobraženosti je v veliko čast in zmago...
Ormož, (Letina.) Če ostane vreme tudi naprej še tako ugodno — zlasti pa še toplo — se je nadejati prav lepe vinske trgatve in prve izgube po pomladnem hladu se bodo skoro izjednačile. Vino pa ne bo le po svoji množini, marveč tudi po svoji kakovosti izborno. Pa tudi polje kaže še dosti bolje, kot se je prvotno mislilo. Vseh pridelkov ie dosti, le da so nekateri — krompir — vsled vstrajnega dežia nekoliko trpeli vsled gnjilobe.
Celje. (Roparski napad.) Te dni je šel llletni Jože Konec k svojim sorodnikom v Stražnice, kar ga spotoma dohiti nek neznanec, ga pobije in mu ukrade iz žepa za 1 K 80 v denarja ter strga z glave nov klobuk, vreden 2 K 30 v. Nek voznik ie še pravočasno prihitel ter strgal bežečemu
'metska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljlit)1jStili Ustanovljena leta 1881.
31 01 brez odbitka rentnega
4 10 :
obrestne hranilne
vloge po čistih
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
»Ah, saj res!« je vzkliknil Zak, »kako pa gre tej prelestni punčki?«
»Letos ie ni bilo k izpitu, gospod.« ie odgovorila Leonija.
»Torej se ie odpovedala klavirju in se posvetila samo petju?«
»Niti v petju, niti v klavirju.«
»Kaj se ji ie potem zgodilo?«
»Eh, pripravljala se ie na obadva izpita. Imela ie najboljše upanje, da uspe sijajno pri tem kakor pri onem. Gospa markiza, ki jo je slišala igrati na klavir, ve povedati, kako čudovito je nadarjena.«
»Da«, je velela vdova, »in pre-ljubke nature je. Njen obrazek mi je bil prav povšeči.«
»In kako mehak udarec je imela na klavirju,« je vztrajala Ivona.
»In njen glas,« je vzkliknil Žak, »kako omamen . . . kako žlahten je!«
»Baš ta glas ji je odrekel nenadoma. tik pred izpiti.«
»Oh, kako to?«
»Nekega večera, pri nekem prijatelju njenega očeta . . . gospodu Barbotu, ki je profesor petja . . .«
»Bivši tenor?«
»Da, 011. Uboga deklica — mislite si njeno nesrečo! — je ponavljala pred ravnateljem Opere, ki so ga bili povabili ... In kaj se jj pripeti mahoma? Ali se ie preveč napela — kdo ve? Gotovo ie samo, da zdajci ni mogla spraviti več glasu iz sebe.«
»A potlei?«
\
»Potlej . . . Mislim, <ja je še vedno tako. Mislim . . . kajti z gotovostjo ne vem. Videle je nismo nie več. Na vsak način ie morala biti v času izpitov tako maloupna. da se 111 udeležila klavirskega, kakor ni tekmovala v petju.«
»Ah, kolika nesreča za ubogo dekle!« je vzkliknila markiza.
»Ampak,« je menila Ivona, »s tem je preloženo vendar samo za leto dni. Prava reč! Toliko se že počaka.«
»Lahko ie preloženo tudi za zmerom, ako se ii nien lepi glas ne vrne nikoli več. kakor se boje.«
Pa njen klavir?«
»Gilberta Lemetrova je ponosna,« je dejala odličnjakinja.*»N! se več pokazala. In prav čudno bi se mi zdelo ter njenemu značaiu nepodobno. ako bi se vrnila v Konservatorij. ne da zavzame tam mesto, ki ga ie imela preišnje čase. Zanjo so se nadejali sijajnega uspeha. Ravnatelj Opere jo je bil slišal pred izpitom in je začel govoriti na mestu o takojšnjem angažmanu P6d Preizbornimi pogoji . .«
»Zdai pa . . .«
»Zdai bo v nadlego svojemu ubogemu staremu očetu,« je menil grof d’ Ormoa. »In možakar se mi ne vidi Bog ve kako petičen.«
»Jaz pa pravim.« je vzkliknil 2ak, »da si bo vedelo to dekle vedno pomagati.«
»Oho! Kako misliš to?« je vprašala njegova babica
»Pogled nanjo me je navdal s popolnim zaupanjem. Tako poštene oči ima . . . Da. da, ona si pomore dalje, in pošteno. Jamčil bi zanjo...«
»Glejte, glejte, kako se je razvnel. moi Don Kihote!« ga ie prekinila grofica d’ Ormoa, smeje se. »Jamčil bi! Za dekle, ki si jo videl komaj dvakrat, enkrat na ulici, enkrat . . .«
»Enkrat pa na dvorišču Konservatorija. da. mama. In pravim ti. da je vrlo dekle. Kai ne. gospodična de Montanjak. da se ne motim?«
»Res ie. gospod marki. V Konservatoriju ie bila Gilberta Lemetrova izmed najboli pametnih in najbolj pridnih.«
»Vidiš, mama!«
Obrnili so pogovor na druge reči . . . Saj ie bilo vendar že skoro žaljivo za gospodično de Montanjak, ko so se bavili toliko z ono drugo ...
In končno — dovoli ie bilo besed o tei neznanki, najdeni tako slučajno. izgubljeni izpred oči... naj-brže za vedno.
XXXII.
Robeta.
Minilo je leto dni. Kot režiser »Sto norosti« sklania svoj hrbet pred grmečim gnevom ravnatelja še vedno oče Florestan — še vedno plavolas, še Vedno kodrast.
Tako živ seveda ni več ubogi starec. Ugasnil ie ponosni plamen, ki ie žarel v njegovih očeh še lani kakor odsev mladosti.
Njegove sanje o veličini so se razsule . . . žalostno. Dragica bo samo nesrečnica kakor toliko drugih . . .
»Nesrečnica!... Ne. to ne sme
biti!«
Vsi njegovi napori so posvečeni temu cilju.
On noče. da bi bilo dete njegovega srca izročeno slučaju na milost in nemilost, kadar njega ne bo več na svetu.
V njegovi duši živi samo še ena misel:	zapustiti ji majhno. prav
majhno imetje, ki nai ji bo v zaslombo v dnevih bolezni ... v dnevih nesreče, ki vedno preži na človeka.
Groš polaga h grošu; tako raste od tedna do tedna niegov skromni zaklad, ki znaša že kakih petnajst tisoč frankov.
S tem m z ostalim, kar se še nabere sčasoma, bo zabranjeno vsaj najhujše . . .
Tem bolj. ker mu pomaga tudi ona, vrlo. hrabro dete.
In kako odločno se je otresla svoie žalosti! Mar ne dela zdai od1 zore do mraka, kakor marljiva majhna čebelica?
Ah. ne. z umetnostjo m zelaj ničesar več* Sama je 'dejala, 'da ni več govora o njej. Zdai ie treba delati —-enkrat za slabšo, 'drugič za boljšo ceno — z eno besedo, opravljati posel. ki ie vedno nekako mučen tn ponižujoč.
(Dalie)
ropariu klobuk, dočim je pa oni ušel z denarjem. Orožniki ga že pridno ■iščejo.
Brežice. (Požar.) V Odenkovi gori pri Brežicah je te dni pogorelo posestniku Vodopivcu celo posestvo, kot tudi vsi dosedaj spravljeni pridelki. Ogenj so zanetili igrajoči se otroci. Škoda znaša več tisoč kron. zavarovalnine pa ie samo 1000 K.
Rogatec. (Ogenj.) 9. t. m. je pogorelo posestniku Turku gospodarsko poslopje. Živino so rešili.^ vsa krma in orodje pa ie zgorelo. Škode je 4000 K. a jo krije zavarovalnina. Požar je bil najbrže podtaknjen. Hišo so bili še v stanu rešiti.
Goriško.
Wieser ni kos. Te dni si je Wie-ser zopet vihal svoje brke v veliki jezi. Hm, zakaj vendarle? Shoda ni bilo nobenega, ljudstvo se je že malo pomirilo; zakaj, zakaj se zvija v onemogli jezi? Poslušajte, zakaj, iz-vedeli smo, odkod prihaja njegova jeza. — V restavraciji državnega kolodvora imajo kosa. Ta kos dela Wieserju tiste preglavice. Edino pesem. katero poje ta kos. je: »Naprej zastava Slave!« in pomislite to petje mora Wieser poslušati. A kaj še! Če lahko podi Slovence iz dela, kako na) bi se kar naenkrat zbal revnega ptiča? Ojunačil se je, šel jc v restavracijo in tam vzel kletko s kosom. Kam sedaj z njim? Najraje bi kosa malo pokregal in ga nauči* potem »Die Wacht am Rhein« ali kako drugo tako pesem, pa to ne gre kar tako. Kaj si je izmislil modri Wieser? Nesel ie ptiča gor po stopnicah v podstrešje in dejal: »Tu prepevaj take pesmi!« In zavedaje se svojega velikega poguma, je odšel. Gospodje^v restavraciji pa so pogrešili kosa. Sil »o v podstrešje ponj ter ga zopet postavili v restavracijo. Wieser se zopet zvija in kos ga že zgodaj zjutraj pozdravlja: »Naprej zastava Slave!«
— Ta dogodba zbuja med Goričani dosti smeha. Fanatični V/ieser je pa za eno blamažo bogatejši.
Od doma le zbežal Anton Mayer, študent, doma iz Ajdovščine. Kdor je poznal njegov skrajno razburljiv značaj, se nikakor ne bo čudil temu. Mayer je imel ponavljalni izpit za II. tečaj učiteljišča v Gorici; a se nikakor ni hotel ponižati, da bi ga prijel delati. To bo tudi najbrže vzrok, da je zbežal z doma.
Od resnosti do sinešnosti — en sam korak. Na ženskem učiteljišču se skrbi močno zato. da ne pridejo di-iakmie v dotiko z moškimi. To je morda pametno, ali če se pretirava, pridemo do čudnih posiedic! Tako smo videli te dni tavati dijakinje z materami po goriških ulicah od hiše v hišo. Vse zastonj. Ni imiogo stanovati}, kjer bi ne bilo moškega zraven. Ali kaj zahtevajo še na ženskem učiteljišču v Gorici? Gojenke si smejo dobiti stanovanje samo pri gospodinjah. ki so od ravnateljstva priznane za dobre. In čuite! Takih gospodinj je okoli dvajset in napisane so vse na črni deski na zavodu. To gotovo ni pametno. Prvič največkrat zlorabijo te gospodinje ravnateljevo reklamo in zahtevajo namesto 40 K za stanovanje in hrano. 50 ali celo 60 kron; Sicer pa tudi nj res. da bi bile samo one družine poštene, katere napiše gospod ravnatelj na črno desko. Dru-« igič pa ie — kakor že omenjeno — teh protežiranih gospodinj samo 29 in dijakinj 1e dosti več. Zato morajo leteti matere dijakinj vedno in vedno k ravnatelju ter ga prositi ali dovoli, Sa se da hčerko k tej ali oni gospo-teji v stanovanje. — Tudi se zahteva od dijakinj, da ne smejo stanovati predaleč od šole in tako dalje. Kdo bi vsega našteval! Mi rečemo samo to. Če ie dijakinja pametna, ni treba kapric, če pa ne. bojte se. da ne Jdobi prilike. Od smešnosti do resnosti ie pač samo en korak.
Iz Tržiča nam poročajo: Kakor |e znano, so nam prepovedali nedeljski javen shod z dnevnim redom: naše šolstvo. Shod se je vršil vseeno po § 2. Ker pa je bilo na shodu le del zainteresiranega prebivalstva, bi se telelo. da bi sklicali še en shod. To pa tembolj zato. ker se ne bodo mogli Lahi izgovarjati, da ie mir in red v nevarnosti zaradi goriških demonstracij. Zadeva glede šol je zelo važna In zanima vsakega Slovenca; mi pac ne bomo pošiljali svojih otrok v italijanske šole. Upajmo torej, da se tej naši prošnji ugodi. — Se nekaj! V soboto 20. t. m. izide tukaj nov italijanski neodvisen list »La Rocca«. Najbrže so Italijani spoznali slovensko nevarnost. Odkar je tukai Lloyd. se je naselilo semkaj precei Slovenčev in ti delajo Italijanom tako preglavico.
Dnevni pregled.
Tudi cesarski manevri imajo svojo zakulisno politiko, to se je pokazalo te dni. ko so se vršili velikanski manevri na južnem Češkem.
južni armadi je poveljeval general Auffenberg. ki ni všeč prestolonasledniku. Dobro informirani krogi so pričakovali z vso gotovostjo, da bo general Auffenberg poražen, o čemur general sam ni dvomil in je zato še proglašal, da takoj po manevrih odstopi. In to so gotovi dvorni krogi hoteli doseči in zato je bil general poverjen s silno težko pozicijo, da bi igral slabo. Toda prišlo je drugače.
Za »penzijon« odločeni general ie dobro združil in razpostavil svojo armado in premagal svojega sovražnika s -tako nepričakovano hitrostjo, da so morali manevri biti ustavljeni in pozicije in načrti spremenjeni, preden bi se nadaljevalo. Toda tudi sedaj ie Auffenberg zmagal. Toda kljub temu pojde v »penzijon« — ker je zmagal — prehitro in s tem manevre — predčasno končal (in s tem preprečil izmetavanje denarja, ki ga vsled albanskega Spektakla ni ravno preveč). — Torei so ti manevri poleg zunanjega svojega namena služili tudi — notranjim namenom, za katere se ie porabljalo vojake in denar.
Učiteljske službe »extra stai-tmn«. Za korumpirane klerikalne strahovlade nad naprednim učiteljstvom na Kranjsem so se začela ustanavljati za Sloinškarje nove vrste službena mesta, ki jih ne pozna zakon, in kakršnih ne najdeš v nobeni drugi kronovini- namreč učiteljske službe extra statum. Te najnovejše vrste službe so koritarska mesta za Slomškarie. No. končno tudi Slom-škarjem privoščimo izboljšanje ml-zernega gmotnega stanja, saj so vendarle naši tovariši in tudi prav tak« težko izhaiaio z borno učiteljsko plačo. kakor napredno učiteljstvo, ali pravzaprav še težje, ker imaio zaradi razvad in obliub mnogo večje potrebe. kakor napredno učiteljstvo. Ali — zajec tiči za nekim drugim grmom. Klerikalci hočejo s tem pomnožiti število svojih volilcev! Za eno učno mesto imajo na ta način kar dva volilca. Ne ugovarjamo, če izvršujeta ta dva volilca svojo državljansko dolžnost v državni deželni in občinski zastop, seveda v tistem okraju, kjer sta nastavljena. Odločno moramo pa nastopiti proti temu. da bi dva učitelja za eno in Isto službo v knjižnični in stalni odbor in v c. kr. mestni (okrajni) šolski svet dovolila. Tako n. pr. je pri zadnjih volitvah v c. ki. mestni šolski svet volil nadučitelj F. Gabršek, ki ie kot c. kr. okrajni šolski nadzornik na dopustu, volil je pa tudi Jan. N. Jeglič, ki je na Ciabrške-vo mesto imenovan kot nadučitelj extra statum. Po našem mnenju bi smel voliti samo Jeglič, ki faktično izvršuje službo v Ljubljani, nikakor pa ne tudi Gabršek, ki nima z ljubljanskim šolstvom nobenega stika več. Prav tako ne sme imeti volilne pravice v Ljubljani Karel Simon, ki ima kot c. kr. okrajni šolski nadzornik svoje službeno mesto v Kranju. Kakor z Gabrškom in Jegličem, je tudi z Javorškom in Okornom. Javoršek ie stalno nastavlien na slovenski trgov, šoli; na njegovem mestu na mestni nemški deški šoli ie pa zopet stalno nastavlien Ivan Okoren. In pri zadniih volitvah v c. kr. mestni šolski svet sta obadva volila, dočim bi Javoršek ne smel imeti v tem slučaju volilne pravice. Prav tako nameravajo prakticirati kleriaklci z A-dolfom Sadarjem, ki je imenovan za učitelja v prisilni delavnici, in pa z novim učiteljem extra statum. ki bo imenovan na II. mestno šolo. Zato prosimo c. kr. deželni šolski svet. da to krivično volilno postopanje uredi tako. da bodo imeli volilno Pfay’*co v c. kr. mestni šolski svet le tisti, ki deianjsko izvršujejo učiteljsko službo na mestnih ljudskih Šolah, ne pa n. pr. tudi Gabršek, Javoršek, Simon in Adolf Sadar, ki opravljajo druge službe!
Telovadni odsek Sokola Vič v Notranjih Goricah priredi v nedeljo dne 21. t. m. na vrtu gostilne pn »Pavletu« v Notranjih Goricah javno telovadbo in veliko ljudsko veselico Sodelujejo vsa sosednja sokolska društva. Ker je že stara navada, da se ob takih prilikah zglasi pri nas veliko prijateljev, upamo na kar največjo udeležbo, posebno tudi iz Ljubljane. Če le ne bo lilo iz škafa, se potrudite gotovo v našo sredo! Sokol Notranje Gorice.
Edino dober pridatek da kavi dober okus, prijeten vonj in lepo barvo, zato kupujejo vse naše gospodinje Kolinsko kavno primes, ki je znana kot najboljši kavni pridatek, ima pa še to odlično prednost, da ie pristno domače blago, edino te vrste sploh.
V naših časopisih se dan na dan čita o izseljevanju v Ameriko. Ker se ta žalostni poiav vedno množi, človek nehote vpraša kdo je temu kriv. Odgovor na to lahek. Slovenci sami oziroma naši voditelji, ker ne zahtevajo, da bi se pri vseh uradih in železnici nastavljali naši domačini Slovenci. Na ljubljanskem kolodvoru kar mrgoli Nemcev in Neinčurjev iz iaznih krajev severne Češke, Gornji Štajerske in Dolenje in Gorenje Av-
strijske. Slovenci domačini morajo pa s trebuhom za kruhom v tujino. Merodajni faktorji bi bili to lahko preprečili posebno v prejšnjih letih.
Vzor narodnjak je vsekakor župan največje slovenske občine na Štajerskem in njegov sin učitelj slovenske šole in obe gospe. Vsi rojeni Slovenci, vsi se na prsa bucajo v kupeju I. razreda od neke večje štajerske postaje do Ljubljane, pa niso spregovorili niti besedice slovenski. Zavednost, doslednost kje sta? - Poslušalka.
Trbovlje. Velika C. M. veselica sc vrši nepreklicno v nedeljo 21. t. m. popoldan. V slučaju slabega vremena je skrbljeno za streho. Pridite vsi zavedni Trbovljčani, okoličani in sosedje. Dolžnost naša je. da vsikdar. in povsod podpiramo našo dično CM. družbo. Na veselo svidenje. Svira polnoštevilna pažinska godba.
O priliki velike skupščine Ciril-Metodove družbe v Domžalah z dne 8. t. m. točilo se je pri popoldanski veselici na vrtu g. Kuharja v paviljonih vino g. Jerneja Grada. Drago-men in g. Ferdo Vodeta. Komenda, katero ie bilo res vse hvale vredno, vsled česar se je marsikateri tujec o njem kaj laskavo izrazil. Zato odbor podružnice Ciril-Metodove družbe v Domžalah obe tvrdki slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
Neurje in poplave na Dolenjskem. Iz Novega mesta. 20, septembra. Dočim ie poletje preteklo skoro brez vsakih posebnih neviht, se hoče vreme zdaj ob prehodu v iesen na izreden način proslavljati. Imamo krasne dneve, krasne noči. a pol ure zadostuje, pa nenadoma zapleše nevihta svoj divji ples. In pri tem bi-jeio strele, kakor bi se Šlo za stavo.
V nočeh od pondeljka na torek in od torka na sredo je strela vžgala na mnogih krajih. V Beli Cerkvi ie bale pogorelo šest hiš. Ali glavno paradd smo imeli v petek popoldne v trikratnih presledkih, izmed katerih ie bil oni proti večeru najsilneji. Vrhovt Straže. Ljubna in kočevskih hribov so se prevlekli s temnosivimi skladi hudournih oblakov, ležečih kot velikanke pečine na gorah. Ravno ko ie vlak prihajal iz Straže se je vsulo z vso silo posebno v okolici od Soteske doli proti mestu. Naliv ie bil tak, da je sicer že prei narasla Krka v par urah prestopila bregove, istotako vsi njeni dotoki v naši okolici. Po mestu je pred hišami stala voda. ki je vdrla tudi v kleti. Po strminah je neurje trgalo zemljo navzdol, napravilo škode po strehah in pa na polju po aidi. Težki potok je že zvečer prestopil svoio itruKO. nakar se Je tudi Krka v okoliči mesta razlila po travnikih in vrtovih. Nižje doli na Dolenjskem okrog Kostanjevice pravijo, da ie vse pod vodo. Na Kolodvorski cesti pod Grdešlčevo vilo se je utrgala skala ter zdrknila na cesto k sreči ob času. ko vsled silne nevihte ni bilo nikogar na cesti. Ljudje spričo dejstva, da se ta neurja naglotna pojavljajo iz nailepše vedrine neba. ugibljejo. odkod ta nenavaden pojav. 2e pretečeno soboto, kakor tudi naslednje dni smo skoro na čisto jasnem nebu opazovali nenavadno bliskanje. Vreme tega tedna ie postalo usodepolno za kvaliteto letošnje vinske trgatve.
Težka nesreča. Vsled kamnitih tal so morali pri napravi vodovoda v Hrastju pri Kranju v zadnjih dneh zopet začeti z razstreljevanjem. Ko je pretekli petek okrog pol treh po-poludne neki delavec neprevidno ravnal z železnim drogom, je zadel na dinamitno patrono. ki je eksplodirala. Vsled eksplozije so bili trije delavci, ki so delali v neposredni bližini kraja, kjer je patrona eksplodirala, težko ranjeni. Neki delavec. Alojzij Marčan. ki je doma iz Kra-nia. ie bil grozno poškodovan na ^lavi in je tudi oslepel. Druga dva delavca, najbrže tujca, sta tudi strašno ranjena. Prvi ie razmesarjen na prsih, dočim je drugemu zmečkalo obe roki in eno nogo. Vse tri so takoj odpeljali z rešilnim vozom na kolodvor, odkoder so jih s popoldanskim vlakom prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani.
Nenadoma je zblaznel pri davčnem uradu v Radovljici uslužbem davčni oficijal Rudolf Peschitz. Ome-nje«i je bil že v zadnjih dneh nekako čudno žalosten in potrt. Dne 16. t. m pa je hipoma zblaznel. Prepeljati so ga morali v deželno blaznico na Stu denec.
Poskus umora. Dne 12. t. m. je
streljal 241etni potepuh Franc Bivic iz Dol na posestnico Frančiško Rus, tudi iz Dol. Krogla je zadela Rusovo v levi kolk in jo ie smrtno nevarno ranila. Bivic je sprožil strel tudi na mof,a Frančiške Rus. Josipa Rusa, krogla pa je k sreči zgrešila svoj cilj. Bivca je orožništvo aretiralo in ga izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani. Fant je nezakonski sin pr vega moža Frančiške Rus.
Nevihta in strela. V noči na 17. t. m. je bila v okolici Novega mesta silna nevihta. Deževalo in treskalo je, da ie bila groza. Posebno v noči
na 17. t. m. je bilo nebo od samih bliskov vse žareče. Strela je udarila v hlev Marije Kaplan iz Bele Cerkve in v hišo Andreja Ivančiča iz Družinske Vasi. V Kaplanovem hlevu je strela ubila dvoje goved. Ivan-čičeva hiša je začela goreti, vendar so ogenj še pravočasno pogasili, tako da ni škoda ravno velika. Sreča jc še. da ni v omenjenih nočeh padla toča
Vefik požar. Dne 16. t. m. ponoči se je zbrala nad Kočevjem nevihta, ki je bila spremljana od bliska in groma. Okrog 11. ure ponoči je udarila sttela v neko gospodarsko poslopje v Kocl ju in ga zažgala. Poslopje je začelo takoj goreti in ogeni se je v kratkem oprijel tudi bližnjih poslopij, tako da je bilo kmalu dvanajst hiš v plam-ru Skupna škoda znaša 100.000 K. Deset požarnih bramb ie delovalo na mestu nesreče. Požar je uničil tudi del brzojavne z.veze, ki drži iz Kočevja v Ljubljano.
Nesreča. 301etnemu žagfrju Jakobu Bergantu iz Podnarta je padel te dni med delom kos železa v desno oko iti ga težko poškodoval.
Pri košnji. Pretekli ponedeljek zvečer je kosil delavec Franc Zajec travo na travniku svojega svaka Fr. Grčarja v Zgornji Zadobravi. Ker pa mu ni bila meja natančno znana, je pokosil nekaj trave tudi na travniku Grčarjevega mejaša Antona Čerma-ka. To je bilo vzrok prepira in pozneje tudi pretepa. Dočim je zadobil Zajec več poškodb na životu, je Zajec sunil Čermaka z nožem v levo stran prsi. Rana je globoka in sega skoro do srca. Zajčeva poškodba je težka. Čertnakova smrtno nevarna.
Tatvina. Nekemu stanovalcu v Selu pri Ljubljani je bilo pred nekaj dnevi ukradena iz njegovega stanovanja 120 K, katere ie imel spravljene v neki knjižici. O storilcu manjka vStikti sled •
Vlom In tatvina. V odsotnosti domačih ljudi so vlomili te dni neznani tatovi v hišo posestnice Ivane Čenčur iz Lipelj pi Logatcu. S sekiro so odprli neko omaro za obleko in so pokradli iz nje več perila in ženske obleke za 60 K. Na sumu tatvine so cigani.
Kurji prijatelji so te dni ukradli štiri kokoši iz nezaklenjenega hleva gostilničarke Marije Sever. — Tudi posestniku Aleksandru Smuču iz Malih Lipljen so neznani tatovi odnesli četvero kokoši.
Samomor. Pretekli poudeljek je skočil v samomorilnem namenu 35-letni onvoženi posestnik Anton Peč-man iz Smeri} v neki pfi hiši se nahajajoči vodnjak, kjer ie utonil. So-sedie so ga potegnili kmalu nato h vode, vendar vsi poskusi utopljenca oživiti so ostali brez uspeha. Pečman je bvl zadnje čase precei raztresen in opažati ie bilo pri njem znake slaboumnosti. Samomor je najbrže izvršil v navalu blaznosti.
Utonila bi kmalu. Pred kratkim se je kopalo več otrok iz Kozarij, med aterimi se ie nahajala tudi triletna Marija Prebil, v takozvanem »Ma-emu grabnu«. Omenjena deklica ie zašla na nevarno mesto v globoko vodo. Nakrat je izginila pod površjem Na klice drugih otrok_ sta prihiteli na mesto nesreče dve ženski, ki sta nezavestnega otroka potegnili iz vode in ga tako rešili gotove smrti.
uk o S.
Ljubljana.
— »Slovenec« bi rad napisal
slavospev na klerikalno delovanje in podal program deželnega zbora — toda davi ga davi. Razkritja o brezvestnem zapravljanju ljudskega denarja so mu vzela vso sapo. Ostalo mu ie le toliko, da more še povedati, da bodo pristaši protislovenske proti-Ijudske stranke z liberalci obračunali. Bo pa to pot nasprotno! Edino tolažbo vidi »Slovenec« navsezadnje v tem da ie od naprednih poslancev sedaj v dež. zboru eden manj.
— Koliko ie dolžan ljubljanski škof? 900.000 K samo v »Ljudski posojilnici« — pa niti obresti ne more plačati.
—■ Kakor §e sliši, ljudje dvigajo iz »Ljudske« že svoje vloge.
— V Mostah ima danes C. M. podružnica pri Krušiču zabaven ve čer. Vstop prost. Začetek popoldne. — G. Hiti je nabral pri omizju 1 K 05 vin. Vabljeni so vsi.
— Konec Slovenske Filharmonije. V ponedeljek se le pripeljal zad nji ostanek orkestra Slovenske Filharmonije v Ljubljani, t. j. 7 glasbenikov, vsi drugi so se že z Bleda odpeljali na vse strani, kapelnik nraz-dira pa je že več tednov angažiran v Zagrebu. Ostalih 7 glasbenikov je na^ meravalo jutri prirediti v svojo Korist koncert, a ker se je neki Cerny spuntal. je postala namera neizvrš-Ijiva Glasbeniki, ki so zdai brez službe ter si iščejo novih poklicev m an-gažmanov po svetu. Če bi se h°te sestaviti nov orhester, bi bilo treba za to mnogo časa in truda. Nov or-hester pa bi bil tudi brez repertoarja
in bi moral vse znova študirali. Tm smo torej danes po zaslugi S. L brez gledališča in brez civilne godbe.
— Klerikalci zopet beračijo. Tega ciganskega beračenja pri nas menda ne bo nikoli konca. Sedaj so začeli klerikalci beračiti za cerkev ia zvonove sv. Jožefa, ki stanejo nič manj kakor 24.000 kron! Kdor podari 10 kron za zvonove, postane član in dobi neko izkaznico, s katero sc potem izkaže, ob njegovi smrti in se mu bo trikrat brezplačno zvonilo. Kako mrlo bodo potem spremljali ti zvonovi dotičnega darovalca desetih kron h te solzne doline v boljše živ-ijenje. ('/se za denar.) Škoda pa je velikanska, ko sc mora to zvonenje že naprej plačati in pa da ga dotični dobrotnik niti slišal ne bo. Prenočišča za klerikalni cirkus so tudi morala oiti ) aprej plač.«na, sedaj se pa odira ljudstvo, ki jih je prepustilo. Za Jegličeve zavode se je na isti način beračilo, in kdor pa hoče dati svojega sina notri, mora drago plačevati. Ista je tudi z večnimi mašami! Poživljamo sedaj vso javnost, da nai ista ne da niti vinarja ne za cerkev in ne za te zvonove. Tiste nai plačajo iz verskega zaklada, ki ima sto in sto miljonov nakopičenih. Ali pa naj jih plača kranjska šparkasa kakor je škofijske orgije. Tudi Samassa lahko polovico omenjene svote popusti, ker od klerikalcev lepe svote zasluži. Njemu naj potem ti zvonovi nabijajo magar eno leto po smrti! »Slovenec« pi$e nadalje, radi iste cerkve, da se popred dozida, ter da se nam ne bo treba v njej drenjati. Kdo pa ie prisiljen. da se bode moral ravno v tej cerkvi drenjati? Ali jih ni v Ljubljani drugih dovolj? Saj jih je 13, akorav-no ni Bog ve kako veliko mesto! Slovenci imejte vedno pred očmi slovensko gledališče! Tega so edino klerikalci onemogočili! Kar počenjajo sedaj odborniki S. L. S. v občinskem svetu radi gledališča, to je pa samo pesek v oči. Zatorej še enkrat, no dajte niti vinarja ne za cerkev in za zvonove. Saj .oni slovenskega gledališča nam ne odpro! — Napredni meščan.
— Ljubljančani in ringelšpil. Piše sc nam: Ze včeraj ste pisali o tem. kako se Ljubljančani radi vozijo na vrtiljaku. Prejšnji ringelšpil je bil par mesecev v Ljubljani in se je skoraj neprestano vrtii. Ko bi videli, kako srečen je Ljubljančan, ko sedi na rin-gelšpilu. Njegove oči se od veselja zamaknejo in se čuti za najsrečnejšega človeka pod solncem. Sploh so izpolnjene vse njegove želje in pozabi na vse težave in bridkosti. Podjetnikom se pa to prav dobro zdi. ker drugod jim delajo druga podjetja močno konkurenco. Ker pa ta zabava nas stane mnogo denarja, bi imel en nasvet za naša narodna društva: Ali ji se ne dal postaviti tak naroden »ringelšpil«. ki bi nesel našim društvom lepe dohodke? Ako drugod cinematografi. panorame itd. služijo
narodne namene — zakaj bi si ml ne mogli postaviti narodno vrtačo, ti bi posebno na naših veselicah dobro služila. Naj se o tem razmišlja.
— Škandalozne razmere na trgu. V sredo zjutraj okrog 9. ure. ko ie bilo najbolj živahno na trgu in so še Hude kar v gručah prihajali na trg, ni bilo mogoče več nobene reči kupiti. Kar naenkrat so se vsuli preku-povalci okrog kmetov, ter so cele jerbase od njih prekupili. Ljudstvo, razburjeno vsled tega, je začelo godrnjati in preklinjati, ter se jeziti nad tako upravo! Kdor je hotel kaj kupiti, je moral od branjevcev .vzeti rti drago plačati ali pa prazen domu oditi. To pa ni samo enkrat, ampak se pogosto ponavlja. Občinstvo, ogorčeno vsled takih razmer, zahteva od magistrata, da se temu enkrat za vselej konec naredi! Prekupovalcem nai se pod strogo kaznijo prepove, dokler ie še kakšna oseba na trgu, od kmetovalcev kaj prekupiti. Na kakšen način pridemo mi do tega, da bodem* ob tej neznosni draginji, katera vlada sedaj v Ljubljani, primorani takore-koč še prekupovalce bogatiti! Upamo, da magistrat tem razmeram takoj odpomore. — Ljubljanski prebivalci.
— Opozarjamo na današnjo nogometno tekmo, ki bo ena najzaniml-veiših tekom jesenske sezone. Celovec in Ljubljana se bosta v nli merila. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Točno ob 4. popoldne.
— Tatvina. Nekemu potniku a Trsta je bila te dni ukradena 'a »oba nekega tukajšnjega hotela rumena, usnjata ročna torbica s fotograticnim aparatom, z brovning - samokresom itd.
— —  —
Trsi
V Trstu vlada velika brezposelnost domačega delavstva pri vseh strokah. Domačini so brez zaslužka in morajo stradati, med tem. ko italijanski podaniki delajo. To se godi p»i vseh strokah, pri vseli obrati!«, celo pri onih, ki so od strani avstrijske vlade podpirani. To je sramota, ki jel ni para. Proti temu dvigamo
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
itd.
•J'
&
ivranjska betonska tvoruica Tribuč & Ko.
Telefon St. 296.
= Ljubljana. =
Pisarim, delavnice, in skladišče nn Tržaški cesti.
Tclelon St. 290.
(f:
2-
Stopnjice, balkoni, spomenik*, stavbni okraski
.Id.
ločnej-ši protest. Poudarjamo pa, da naša zahteva ne Krc samo za tem, da bi bili odpuščeni oni regnikoli, ki So v občinski službi, marveč sploh vsi. tudi oni pri privatnih podjetjih, posebno pa bi se moralo to nemudoma izvršiti pri raznih od vlade podpisanih zavodih. Če je Nemčiji dovoljeno izganjati slovanske delavce, zakaj bi potem ne smelo biti dovoljeno Avstriji izganjati italijanskih podanikov? Za vse v trozvezi združene države na velja enaka pravica. Sicer pa se v notranje zadeve naše monarhije Nemčija in Italija prav tiič nimata vtikati. Avstrija stori pameten korak, če upošteva naše nasvete in zahteve.
»Svoji k svojim!« Delavec nam piše: Pred 3. leti se je pripravljalo na to, da bi se ustanovilo delavsko hranilnico in posojilnico. Ali nekateri gospodje so se ustrašili, da bi posojilnica in hranilnica ne bi bila preveč delavska in da bi se nudila delavstvu prilika, da si kaj opomore, 7,ato so jo prekrstili v narodno posojilnico in hranilnico in delavec nima prav nič od nje. Pred dvemi leti je bilo ustanovljeno društvo, ki se je v začetku imenovalo »Lastni dom«, ki pa je bilo potem prekrščeno v »Naš dom«. Kolikor toliko je to društvo edino v tem, da se drži načela »Svoji k svojim.« Tu ni prostora za drugorodce; vsa dela se oddajajo slovenskim podjetnikom z opombo, da morajo sprejemati v službo slovenske delavce. Slovenski podjetniki pa so dragi. To gre vse na delavske rame: več ko podjetnik zasluži, več morajo posamezniki plačati. — Pred letom je gori imenovani »Naš dom« pustil zidati pet hiš za svoje člane; teh pet hiš je stalo približno 40.000 K. Če bi to delo prevzel drugorodec. bi ga izvršil gotovo za 30.000 K. Pet družin bi lahko za 10.000 kron manj plačalo. Približno 25 slovenskim osebam bi bilo s tem poniagano. Toda to ne gre. da b; se podpiralo proletarce, treba je podpirati in pomagati bogatim podjetnikom, češ, saj podarijo večkrat kako kronco za narodna društva. Gre pač vse proti interesom delavstva. To je žalostno. — Delavec.
Urad c. kr. namestništvenega svetovalca v Trstu odgovarja na slovensko pisane vloge v italijanskem jeziku. Na razpolago imamo vet slučajev. ki so se dogodili v zadnjem času. To moramo smatrati za čisto navadno izzivanje. Poživljamo vse one, ki se jim je kaj podobnega pripetilo, da take odgovore nemudoma zavrnejo ter zahtevajo slovensko spisane. Slovenci s takimi rečmi ne smemo biti zadovoljni. Morda pa so se razmere začele zopet na slabše obračati? Potrebna bi bila natančnima preiskava, kdo je temu pravzaprav kriv? Včasih se namreč pripeti, da se tako daleč spozabi kak posamezen Slovencem sovražen uradnik. Če pa urad c. kr. namestništvenega svetnika nima v slovenščini zmožnih uradnikov, pa naj jih nastavi, saj je dosti slovenskih dijakov, ki ne morejo priti do kruha. Zahtevamo, da se slovenski politiki za stvar pobrigajo.
Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov v Trstu sklicuje za nedeljo, 21. t. m. ob 10. dopoldne društven shod, ki se bo vršil v društveni dv orani, ulica sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: »Posredovalnica dela in zadeve organizacije«.
Velikanski viharji v sosednjih deželah.
V petek 19. t. m. popoldne se je zbrala okoli Ljubljane črna množica oblakov, kj pa se ie nazadnje izlila v oar plohah. Ob istem času pa so bile naše sosedne dežele prizorišče groznih viharjev in nalivov. Najbolj le prizadeta Hrvatska. Okoli Zagreba je divjal pravi orkan, ki je uničil v mestu mnogo nasadov Po soparnem popoldnevu so zagrnii ozračje črni mrakovi. na kar je začelo treskati in liti. da ie bilo groza. Naenkrat so bile iiHce pod vodo — pri tem pa je nastal vihar, ki je ruval celo drevesa. Tako je podrl n. pr. 200 let star topol. kj je stal pred vseučiliščem. Po nasadih in parkih je bilo v nekaj urah vse uničeno. Enako je divjala nevihta v Sisku, kjer je udarila debela toča in je kakor led pokrila vso okolico ntčem so vsi vinogradi in vse polje. Škode je za pol miljona kron. Enako je divjala grozna vihra v Petrinji. Dolgem Selu in Božjako-vini. Po mnogih krajih Slavonije je vse uničeno. V Daruvarju je padala toča debela kot kokošje jajce in je razbila vsa okna — na mnogih krajih pa je vihar odnesel cele strehe. Skupna škoda ie velikanska. Istotako te divjal zopet vihar z deževiem
okoli Gradca. Bil je hud naliv — ki jc napravil mnogo škode. Ti letošnji jesenski izbruhi bodo napravili v državi velikansko škodo. Galicija ie zaradi njih pred polomom! Celih 90 miljonov škode so napravile vremenske nezgode. Vlada bo dala en milion podpore. Kaj to pomaga? Naši kraji so bili pred hudimi nezgodami vsaj deloma obvarovani, kar je naj-brže zasluga naših gor. Vendar ie zadnie deževje grozno škodovalo in uničilo vse nade v vinogradih. Po teh dogodkih bo prišla trda zima. Ljudstvo že sedaj beži v Ameriko. Slabi časi se obetajo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
Nova vojna?
Kouiaj je bil sklenjen mir na Balkanu med Turki in Bolgari, že grozi nova vojna, katero bo pripisati na račun agentov neke velesile. Cirozi namreč izbruhniti vojna med Srb! In Alba ki Albanci vedno bolj rogovilijo ob srbskim mejah in vse kaže. da bo Srbijo minula potrpežljivost in bo vporabila tista sredstva, ki edino kaj pri Albancih zaležejo.
Kljub temu. da so velesile vedele. kaj se godi v Albaniji, so vendar zahtevale od Srbije, da odpokliče svoje čete iz Albanije, kjer je imela Srbija zasedene nekatere prehodne važnejše strategične točke. Srbija se ui obotavljala temu pozivu, pač ie Pa obljubila, da bo začela mir delati na svojo roko. kakor hitro bodo Albanci kai počeli.
SRBSKE ČETE ZASEDEJO ALBANSKE KRAJE.
Frankfurt. 20. septembra. »Fr. Ztg.« poroča iz Belgrada. da je srbska vlada velesilam diplomatičniui potom sporočila, da bodo srbske čete vsled nevarnega položaja v Alba-njji zasedle vse one važnejše strate-gične točke v Albaniji, odkoder so se pred nekai dnevi na intervencijo velesil umaknile.
BOLGARI PRI ALBANCU! Al -BANCI DOBRO OBOROŽENI. KDO JIH JE OBOROŽIL!?
Berlin, 20. septembra. »PreB-zcntrale« poroča: Obnašanje Aihan-cev proti Srbom je vedno boli grozeče. Esad paša ima baje 36 strojnih pušk (od koga pa!). 24 brzostrelnih topov in dovolj municije. Pri Albancih se nahajajo tudi bolgarskj oficirji. Celo roparsko gibanje so organizirali poleg drugih izvesinih agentov tudi Sandanski in bolgarski polkov nlk Matkov. Pri albanskih bandah so bolgarski oficirji, ki obetajo dru-hali strdtivo in druge vojne potrebščine in tudi inštruktorje. Celo gibanje je v Draču.
Vsled tega gibanja ie Črnagora mobilizirala celo brigado in io odposlala na meje. Srbske čete ob seji so ojačene.
Pri Tuzi so albanski roparji vdrli na srbsko ozemlje. Tam so jo pa iz-kuplli tako. da ne bodo nikdar več 7u roparsko uporabo.
Odgovorni urednik Radivoj korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim \prašanltm |e priložiti znamko 20 vinarjev. Pri malih oglasih ni nič popusta (n se plaSuJeJo vnaprei; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Dve pisarniški mizi z nastavkom sta na prodaj. Pisarna E. Smarda, Dunajska cesta IS.	905—2
Kontoristko sprejme podjetje v Ljubljano. Ponudbe z originalnimi spričevali na »Prvo anončno pisarno« pod šifro »Dobra bodočnost«.
Salonska garnitura se ceno proda. Gradišče št. 11, II. nadstropje. ___________________________________ 903—1
Dva mizarska pomočnika sprejme A. Prekuh, izdelovatelj kovčkov. Ljubljana._________________________ 904—2
14—I filet no dekle se sprejme k dvema otrokoma in za lahka domača dela. Zeli se znanje nemščine in ročnih del. Gruberjevo nabrežje 14. II. nadstropie
Za birmo!
■ . j .. j Dolžnost vsakega zavednega botra Šivalni StrOJl in botre je, da sc posluži v edini
slovenski urarni in zlatarni
priznano najboljši. 10 letna garancija.
Ign.Vok,
Ljubljana, Sodna ulica štev 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Društvo oddaja
mesto inkasanta
Ponudbe s kavcijo (naj se navede višino 1) imajo prednost. Prijave do 24. t. m. na upravništvo .Dan*
Mlad, lep, akademično naobražen gospod z resnimi nameni, želi
korespondirati
z mlado, lepo in naobraženo gospodično. Premoženje le postranska stvar. Prosi se, a ne zahteva, slike. Šifra: „Resna ponudba", „1. anončna pis.K
Dobroohranjent
pisalni stroji
kakor, Remington, Smith Bros, Ideal Underwood itd. se dobijo po nizki ceni pri »Oliver Trading Office* Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16.
se priporoča za izdelovanje oblek in perila. Gre tudi na dom in na deželo. M. Pajer, Zalokarjeva ulica štev. 4.
Rajmund Bizjak
urar in sslatar
TEST
Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s teni izveskom in po^ upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. „	.	Petra cesta 4,
Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Kdor i.eCc imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdihane ✓ \trižice, prstane / i. t. d. naj ne S prezre	S	.
tvrdke X
S5
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
Danes' pojdemo vsi na Glince-Vič kjer je velik
KONCERT
na prostornem vrtu
pri „Travnu“.
Začetek ob 4. uri popoldan.
Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v prostornem salonu.
Vljudno se priporoča
X. l-raian.
Alojzija Povha, Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). * ene nizke.	Bogata	izbora.
Gramofonske
plošče
aaaaaaaaoo
z novimi
slovenskimi :: posnetki ::
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov In godbenih automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko „Angelj*, in Homophon Comp.
v Berolinu. znamka „Homokord.. Plošče: Jumbo, Favorit, Odlon itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. :
Lastna delavnica za Izdelavo in popravljanje gramofonov in godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, Igle, peresa, in cela kolesja.
Ceniki zastonj in franko.
Martin Kralj
čevžjar in izdelovatelj gornjih delov
v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča sc slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kateri izvršuje Hitro, točno in solidno.
Varujte se
!
ponaredb,
ki niso »FLORJAN“ in zdravju ne koristijo!
Kdor vživa, Zabi težav; Danes vesel je Jutri bo zdrav!
Naslo» n naročila: „FL0RWN“, Ljubiji
PRAN KRAIGHER!
Icrojažlci xn oj eter
-O-osposIssi -uLlicsi išrtev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po *nozeniskega *n domačega blaga veeno ra izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za V _________ eksport po morju.	229
Slovenci! raj
povsod edino-Ie |
Ciril-Metodove
Priznano najboljše!
^ Dobijo se povsod! vžigalice!! ■
I^^Jlavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
šolsko mladino
v trgovini
• • • •
• • • •
SF „Pri Škofu"
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu".
Naznanilo.
Zaradi opustitve koles prodajam iste po ?hid znižanih cenah z jamstvom.
Kdor si misli drugo leto kupiti kolo, naj se potrudi v mojo trgovino.
Vljndno vabim
FR. ČUDEN,
trgovina s kolesi
Ljubljana, Prešernova ulica 1.
ti* u' c* ip .?>
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Mrazili
želodca1
aagita^eaasMMwwwg—g
Idm posebnost 1 likerja j@
Modfstmja
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otročkih klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistkc.
S Popravila se točno in najcenejše ižvrše. j
gagBBUEEBBIgB&BBIgBiErEEEEEBfEEEBEBRttKElEgEKgESBIgEBKEaigaaggggB!
AIV! BULAT ORIJ ŠaTdr 1 Rcbida
Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 3
za živčne in druge bolezni (kronični revmatizem, ishias, protin itd.).
Ordinacija izvzemši nedelj in praznikov vsak dan od 1 '.—12. ure dopoldne in od 2 —3. ure popoldne. — Ob sobotah jamo od 11,—12. ure dopoldne.
sv Zdravljenje s svetlobo in toploto, masažo in elektriko. avn
Galvanizacija - laradizacija - voltaizacija - sinusoidalna faradizacija - franldlnizacija - lokalna dVrsonvalizacija - visokofrekventni toki v solenoidu - električne iveterostnnične ko-pelji - splošna vibracijska in konkusijska masaža - gimnastika - termopneumoterapija -Goldsdiciderjtvo svetlobno zdravljenje - pneumomasaža - vakuumterapija - radijevo pitno zdravljenje - diatermlčno zdravljenje (termopenetracija).
Specijalna terapija živčnih boleznlj s posebnim ozirom na nevroze, kot: nevrastenijo, histerijo, psihogenijo, na bojazenske, seksuvalne, srčne in druge nevroze. Psihoterapija.
glh Adler-kolo
tvrdke A. GOBEC Ljubljana
je bilo pri nedeljski dirki Ljubljana Logatec-Ljubljana
U prvo in drugo Ig|
brez defekta — na ciliu!
Modni salon
Stuchly-Masehke
3 Ljubljana, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano a.cbro "blagro — nizlce con.©.
Povečanje portala v j
najmodernejšem stilu!
v prvem nadstropju sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6. da bo mogoče, z elegantnim aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
ODDcnanDPEiEsonaEsnais dektlCC« debq£ii£!egbqqdioobio0O
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
založniki c. kr. priv. južne železnice
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
priporoča veliko izbiro jesenskih in zimskih novosti za gospode in * . * . dečke. . * .
Strogo reelna postrežba. Najnižje cene.
KUC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zalega :
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd.
im
Kana‘dian Pacific
iz Trsta v Ameriko
Ljubljana, E Marija Te- ^ režije cesta g 11 (Kolizej). 1
Zaloga po- Z Irštva in ta- § petniškega | : blaga. : £
Nova direktna brzoparobrodna linija	;~
— za potnike in razno blago -------- gj
v Kanado in Zdr. države Sev. Amerike.	H
Odhod iz Tsta v četrtek 2. oktobra 191 3. S
Brzoparniki so tako zgrajeni, da obstoji 111. razred samo iz kabin ali kamre za 2 in 4 osebe H skupaj so najmoderneje opremljene in zračne, na razpolago imajo potniki na krovu sprehajališče, : jedilni in kadilni salon s kompletno godbo i. t. d. Hrana je domača, izvrstna postrežba in naj- gg nižje cene. Prtljaga je do 100 kil prosta. — Vsi potniki 3. razreda so nastanjeni v kabinah “g in imajo	vse	udobnosti,	zato je ta nova linija najpripravne)ša za potnike v Ameriko in za po-	■'
šiljanje raznega blaga na vse strani Amerike.	L
Vsa tozadevna pojasnila daje točno in brezplačno koncesionirana potovalna pisarna
pn	CM	ADH A Ljubljana, Dunajska c. 18.	g
^	*X«U' L &	v higj n|<nietske posojilnice**.	;
je i tvoril meseca i e: tembra lastno prodajalno
LJUBLJANA
Breg 20
= v Cojzovi hiši. =
na debelo
na drobno
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
Varstvena znamk«.