M. številKo. v LjuDDnni, v toreli 26. |un!]o 19Z3. Leto LVL Izhaja vsak dan popoldne, Imoamil nedeljo ln praznika. Inserati s do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vnt A 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitae ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloti znamka za odgovor. Upfravnlitvo »Slov. Naroda11 ln „Narodna tiskarna" SnaDera ulica ftt 5, pritlično. — Telefon ftt. 304. Predalatvo „Slov. Naroda" Snafloea vlioa it 5. I. nadstropfe Telefon itev. 34. Dopise smrefenui le podpisano ln zadostno lrsnkorane-Rokopisov se ne vrača. -?JM WtT Posamezne SSsvilks: v Jugoslaviji vse dni po Oin inozemstvu navadne dni Din 19 nedelje Oin 1*25 Poitnlna plačana v gotovini. »Slovenski Narod** velja: V JagMamji ubijani yo p V lnoi:!n«t»'» 12 mesecev • . . ... Din 144 — Din Din 264'— 6 , ... • • . • 72 — . 72- . 12- 3 • • * • 9 36-— . 36- r>: — m 12 — . 12- 22*— Pri morebitnem povišanju se imi daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič nuočnino vedno ii^tf po naknzn ci. Na samo pismena naročila brc^ poslatve denarja se nc moremo ozira1!. (tatijanska-jugoslovenska pogajanja. (Izviren dopis.) Rim, 23. Junija . O delovanju paritetne komisije se Sirijo v jugoslovenskih novinah najrazličnejše, ali vseskozi neresnične vesti. Te vesti poročajo o potovanju dr. Ry-M?a v Beograd, o njegovi vrnitvi z novimi navodili v Rim, o sejah paritetne komisije v Palazzo Chigi pod predsed-ništvom sen. Ouartierija, o izjavah drugih italijanskih delegatov, Matteia, Gen-tile in gen. Mazzucca itd. Vse te vesti so plod bujne fantazije nekega rimskega dopisnika, ki prodaja svoje laži jugosl o venskim uredništvom, najbrž za drag denar. V resnici ni dr. RvbSf niti za eno minuto zapustil Rima. in paritetna komisija ni imela do sedal nW eno šefe, niti v Palazzo Chigi, niti kje drugje. Le dr. Rvbaf je imel nekoliko zaupnih pogovorov s sen. Ouartierijem. Gen. Mazzucca člani naše delegacije do sedaj niti videli niso, a sen. Ouartieri je že ves teden odsoten iz Rima. O stanju reškega vprašanja so brez dvoma v Beogradu bolje obveščeni nego mi v Rimu, zakaj tukajšnje novine sploh o pogajanjih nič ne poročajo oziroma prinašajo le jugcslovenske, kakor prej omenjeno, neresnične vesti. Navzočnost naših delegatov in strokovnjakov se porablja v to, da se skuša rešiti neka ekonomska in finančna vprašanja, ki niso bila rešena na prejšnjih rimskih konferencah naslednih držav ali ki so v zvezi s saintmargheritskimi koa venci jami. Razprave o tem so se začele v Palazzo Chigi v ponedeljek dne 18. t. m. pod predsedništvom kom. Luciollija in ob sodelovanju celega štaba zastopnikov zainteresiranih italijanskih ministrstev. Z jugoslovenske strani se udeležujejo teh razprav dr. Rvbar, dr. Hacin in gen. tajnik jugoslovenske delegacije CvjetiŠa. Paralelno se vršijo tudi pogajanja naših pomorskih strokovnjakov dr. Račića, nač. Verone in gen. ravnatelja Sasiča z laškimi strokovnjaki o detaljnih izvršitvenih vprašanjih Trumblč - Bertolinijevega sporazuma o razdelitvi bivših a. in og. pa-roplovnih društev med Italijo in Jugoslavijo. Na glavni konferenci se je do sedaj razpravljalo o vprašanju, v kakšni valuti in po kakšnem razmerju se imajo plačati medsebojni privatni dolgovi, ki so nastali do zamenjave a. o. valute v sedaj laških krajih; nadalje o načrtu sporazuma glede stečajev (falimentov), o položaju pripadnikov ene države v drugi držav! v slučaju razlastitve nepremične imovine, zlasti torej z ozirom na agrarno reformo; o privatnih zavarovalnih društvih, o odpravi vojnih in povojnih sekvestracij in sličnih mer m o vrnitvi odnesenih stvari. Program te konference obsega še precej vprašani, od katerih so nekatera tudi za nas od precejšnje važnosti. Paritetna kom'sija pa Se večno — čaka. Potreba po odločnosti in smotrenosti državne oblasti. Vlada je prepovedala Radiću veliko zborovanje, katero je napovedal 24. junija v Zagreb. Utemeljitev prepovedi se naslanja na gotovo varnostne momente, upošteva pa tudi važno politično misel. V zadnjih tednih namreč Radić prav nič ni pokazal, da se misli poboljšati da hoče konkretnejšo politiko, da mu je za dejansko spravo ter za pozitivno, graditeljno sodelovanje v narodni skupščini ln v naši politični ter strankarski javnosti. Upoštevamo, da je težko izpremenlti od danes do jutri svojo duševnost in se iz kapricioznega demagoga in govorniškega žonglerja preleviti v razsodnega in blagohotnega politika. Vlada je imela v narodni skupščini in z zadnjimi dogodki na Bolgarskem dela preko glave in ni mogla vseh 24 ur na dan posvetiti osebi gospoda Radiča in poslušati njegove dnevne tirade o seljaštvu in njegovem človečan-stvu, o republikanskem monarhizmu in dvoboju Azije z Evropo. To so stvari, ki se danes že priskutijo najzabitejšemu seljaku in bi bilo samo vprašanje priznane lečilne moči odločnejšega oblastnega pritiska, da spametuje nesrečne voditelje današnjih Hrvatov. Vlada je torej upoštevala varnostne ozire, ozrla pa se je tudi na politično situacijo in spoznala, da z Radičevo politiko ni moči resnega porazgovora. Odrekla je torej popolnoma upravičeno demagogu, da po nepotrebnem sharangira političnega spektakla željno hrvatsko seljaštvo in zagrebško meščanstvo. Tudi volilni shod po veljavnem hrvatskem zbo-rovalnem zakonu je vlada prepovedala in g. Radić se je včeraj zadovoljil z okusnim kosilom v velikem restoranu, kjer je zbral nekaj stotin svojih najver-nejših pristašev. Po mestu je došlo do malih demonstracij, katere je policija z lahkoto obvladala. Popoldne pa je bil Zagreb popolnoma pomirjen in kazal svoje običajno nedeljsko lice spretnega valutnega in trgovskega prekupovanja, kavarniškega dendizma in športnih prerekanj. Na obedu seveda Rad?ć ni mogel molčati. Govoril je stvari, ki nimajo ne glave ne nog. V nedolžni prepovedi enega samega zborovanja vidi napoved vojne med Beogradom in Zagrebom. Rekel je, da je prišel čas, da Hrvatje končno postanejo samostojni gospodarji svojega žepa (!). Izusiil je tudi ne misli, da i poslije ovog svog ponovnog neuspjeha promjeni negativni smjer svoje politike i uvidi njezine dosadašnje pogreške. On u svojim izjavama ponovno naglašava svoju toliko isticanu spremu za sporazum. Što više, ovaj put govori o spor azu m je van ju u novom smjeru i novom obliku. I Što imademo očekivati sada? To da će gospodin Radić opet haledoskopski promjeniti svoja shvaćanja i za neko vrijeme kazati ponovno nekoliko lijepih riječi o sporazumu bog zna kako in bog zna s kim! Za cne !?ude, koji bi iskreno že,seH sporazum- sa svim korisnim rezultatima, ova po!ft!ka postalo več dosadna I smejšna. Hoče li g. Radić i njegovi drugovi sporazum, onda neka već jedanput kažu, kakav to sporazum hoće. Jer ovako se sve rasplinjuie u ?ednoj političkoj brbljariji. Neka gg. Radić i Lorković kažu, kako oni misle, da se napravi sporazum, što stranke Hrvatskoga Bloka traže, jer samo tako može dr*ći do pregovaranja i sporazumijevanja. Politika je nosao, kao svak! drug; posao. Ako ho&i kuottl kuću 1 ako ju ona? kuće-vlasnHc hoče da proda, n!?e dosta, da cboilca kažemo, đa smo spremni tal posao napraviti, već onaj, koji kuću prodaje, treba da kaže, što tr^ži za nju. a I ja opet treba da kažem, što dajem za kuću. Drugičje nikad ni on ne proda kuće, nit ja mogu da je kupim. Tako je i n politici. Baš kod toga je zapelo »sporazumijevanje« što niko ne veli koliko traži i koliko daje. A to je glavno, jer bez tega ne može doči do ozbiljnog sporazumevanja, a bez toga i ne može narod prosuditi, tko je kriv, što ne dolazi do sporazuma, koga većma i hrvatskoga i srpskoga dijela našega naroda iskreno hoće i želi. na zajedničku korist Hrvata i Srba.* Naša notranja in strankarska politika sili na končne zaključke in obračune. Kot moderna demokratična in parlamentarna država ter narod, ki hoče veliko gospodarsko in kulturno bodočnost, ne moremo odpustiti, da izigravamo svote najboljše energije v brezplodnem prepiranju z neresnimi političnimi stremljenj: in politiki. Treba je, da zavlada v notranjosti odločnost in smo-trenost. Proti »političnemu brbljanju« je odločnost povsem na mestu. Toda odločnost nai bo previdna in smotrena. Tedaj bo z lahkoto premagala zmedenost in ž mo združeno zlobnost in nevarnost sednniih federa-crjsfca opaznei-jonalnih strankarjev. dobro misel, da se narod pridobiva za sebe, če se mu pusti in prizna polna svoboda. Pozabil pa je pristaviti, da morajo najprej narod voditi resni politiki, ne pa šarlatani Radičevega kova. Nadalje je vskliknil, da se Evropa ne more sporazumeti z Azijo, kar je gotovo na prisotne seljake učinkovalo prilično globokoumno. Končno je sramežljivo priznal, da »oditi danes v Beograd, bi pomenilo priznati, da ni več hrvatskega naroda in hrvatske suverenosti«. Pozval je prisotne muslimane, da zapuste beogradsko skupščino. Prepoved Radičevega zborovanja je umestna politična gesta beogradske vlade. Z njo je izrazila, da noče v bodoče izgubljati Časa z zmedeno in nedoločeno politiko sedanjega hrvatskega predstavništva. Papirnati lepoti zboro-valne svobode nasprotuje kruta realnost neresne demagoške politike. Baš kakor nalašč in v oči te prepovedi in ž njo združenega naglega preokreta opo-zicijonalnega bloka še bolj na levo. so prinesle zagrebške »Novosti« Članek, po vsej priliki od uglednega intelektualca Zagrebčana, kateremu že preseda politična komedija, ki jo igra Zagreb in Hrvatska z jugoslovensko državo in beogradskimi vladami. Iz tega članka prinašamo z veliko srčno toplino, pa tudi oolitično razboritostjo napisani odlomek: »Nam je svima fasne, da je »sporazum« potreban, i svi mi hočemo sporazum, na prosto zato, što nam je svima već dodijalo to vječno natezanje i medjusobno svadanie. Od tog natezanja i svađjama trp? I Zagreb i Beograd, a stradavamo vsi Hrvati i Srbi. Ako g. Radić i njegovi blokaši kažu, da je od te svadje veća šteta za Srbe i za Beograd, nego li za Hrvate i za Zagreb, slaba nam je to utjeha. A ako g. Pašić i njegovi radikali kažu, da od svadje više stradavaju Hrvati i Zagreb, ne koristi mu to. kad stradavamo svi. Ne će Hrvati i Zagreb bfti jak!, ako Srbi i Beorrad bu3u slab*, a ne će Srbi ni Beograd oorasti, ako Hrvsil i Zagreb oslabe. Od te svadte oslabft će i Hrvati 1 Srbi, I Zagreb i Beograd, pa će biti slabi i jedni i drugi na radost tre&fli. naših zajedničkih neprijatelja, a tih ima dosta. Prigodom zabrane dnnnšnie rkup^tine, : g. Radić je ogorčen na radikale, ali on i Na HrwMem vlada mr. V Zagrebu je bil včeraj popolen red in mir. — Po ulicah male demonstracie. — Radić napovedtiie Beogradu vojno. — Fiasko Radićeve manifestacije. w Beograd, 25. junija (Izv.) Z napeto-stlo pričakovani in že dalj časa od Radi-čevih asentov na-povedani dogodki, Id so se imeli izvršiti tekom včeratšnie nedelie, so popolnoma izostali. SploSno in v celoti lahko rečemo, da je bn včera^n5! dm ko se je pričakovalo, da bo v Zagrebu zelo burno, potekel povsod popolnoma mimo in v redu. Politične oblasti so zavrnile priziv vodstva Radieeve stranke proti prepovedi napovedane velike Padičeve skupščine. Klmb prepovedi so skušal« zagrebški Radičevci, katerim se ie pridružilo le nekaj stotin okoličanskih kmetov, prirediti zaupni sestanek oz. volilni shod po § 4. zborovarnega zakona za Hrvatsko in Slavonijo. Po mestu je vladal vse dopoldne mir. V prvih dopoldanskih urah so ulice kazale običaino nedeljsko sliko. Iz bližnjih okoli-čanskih vasi. kakor navadno, so začele prha^at; večje ali manjše skupine Radiče-vih kmetov, zasedle so gotove gostilne, lcer se je mnogo govorilo o proglasitvi republrke, o Beogradu, o Fašicevi vladi in tako dalje. Zaupni shod *e bil napovedas za 10. uro dopoldne. Že tak« »Voli 9. dopaldue so se začele zbirati skupine Radičevih pristašev pred dvorano Hrvatskega Sokola. Zbralo se je oko!i 1500 eseb. med temi pa mnogo žen in otrok. Ob 10. bi se imelo o-tvoriti zborovanje. V dvorani :e bilo več skupin kmetov. Delegirani uradnik policijskega ravna tel i«tva je nazna-nil, da ie tudi ta shod po § 4. prepovedan, ker se ga ne udeležirejo volilci, marveč po večini nevolilci. ^ozval ie nato navzoče, da se mirno razrdejo. Nekateri so ogorčen« protestirali, večina pa se je mimo razSla, ostale upomeže pa je redarstvo razmalo. Ker ni bilo shoda, so- razgnane skupine prirejale nekaj časa po ulicah demonstrante, ki so jih po več?n- vndili blok o fašisti aH hanavci. Tekom ^rT^nstracij ie prišlo tu-patam d« spopadov s policijo, ki je na enem mestu bila prisil'ena rabiti orežie. V teh spopadih je bil ranjen poslanee Radičeve stranko dr. Pernar. Več oseb je policija aretirala. Po poročilih iz province se nrotavl.a, da vlada povsod na Hrvatskem ?« v Slavoniji popolen red in mir. ?»!rvs>* je dejstvo, da je Radičeva mairfestaera za samostojno hrvats?co republiko doživela popolen fiasko. RADIČ GOVORI. V velikem zbirališča Radičevih okeli-čanskih kmetov, v veliki gostilni na Vlaški ulici so se začele nekaj minut pred poldnem zbirati rame skupine Radičevcev, pristaši Iz Zagreba in nekateri odlični okoličani, vodite!]\ in načelniki okoHča»sJrih kmetskih organrzacii. Prire'en ie bđ skupen obed. Vsi lokali so bili nabito polni, toda splošen je bil utis, da vlada nad to skup;no te^a atmosfera. Med obedom je Padič porabil priliko ra z*n"rniv r*T,"^c7» govor. Med drugim Je izjavil; Prepoved za. danes napovedane velike skupščine hrvatskega r?puh!?kan?kega kmetskoga naroda poraenla končni banke-rot Mete snoraznrr? z gospodo v Beograda. Hrvatsk- repa!?krnski sel'aki Jemrejo na znanje o>favo vojne od stran? o«:rada. Fzveleval« boefo brez ovir zmagovito vojnn. nafprefe z mirnim' sredstvi. Kupa ?e nrekioeia, strpljivost! ?n mirnost ?e konec, tako ne more iti dalje! Evrooa se nikdar nI m orla spora zn-metf z Az!»o. (Tu je R.^dič aludiral na Azijo barbarov, na Azijo D2'r?giskana. Radič je v nadalfnem svojem gov«ru navajal primere Iz zgodovme, da se iz teh jasno na-glašujoč vidi, da so zmagovalci pravični pi pošten' vedno pustili premagancem svobodo, njih ustavo in uoeroje za razvoj nilho-vega svobodnega življenja. Tega pa Beograd noče razumeti in ne ra*ume, ker ie neumen in ne zna upoštevati federalističnih zahtev. £vica in Amerika ste živ primer, kako se moreio federalistično urejene države lepo razviiati in napredovati Beogradski net:mnosti pa se ie dalje pridružilo še »m^ngrbstv«« Feograd je seda\ od kar se je to dogodilo (prepove« skup-ŠČfre). tak, da se ne more ram niti več pljuniti. Cas fe prišel, da fTrvatJe postane?« samostojni sospodarT? sv»*ega žena. Radič je dal;e očital Tvrepl, da ^e ona kriva seđan'ega položaja Hrvatov, Izia\4ia-joč: Evropa *e pr?ve?*!a Hrvate v w$h se-<*?.n'l p*»?o:!:a?. toda Evropa ne mara Hrvatov prlsTtl, d? ost?ne?o pod oblastjo Beograda. Ko je Be^rrsd ?topil na Hrvatsko zem!;o. ie po.rrabM 2500 milijonov rlarh kron. Tako se ni smelo c^diM v naši zeml;i. Hovornik ;e d*l;e nava'al nekatere primere, kako so države *usti1e drugim narodom samostalnost fn svobodo. Poglejte Savoio. kako ie po« revolvrrsko r?stavo zbrala vso Italro in j! dala svobodno ustavo. Trancozie so na Pruskem uvedli leta 1507. zakon o splošni šolski ebvezaostl in tedaj -e bile Tichteju emegaeeno. da je imel svoje vel:ke govore na nemški narod. Srb? pa niso mogli razumeti Piehteja, ker ne razumejo, kako se evropski govori. Carska Rusija, ko je osvojila Tinsko, je pustila finskemu narodu ustavo in njegovo samosto/nesr. Enako je postopala napram Pol'ski. Na evropski na?fn se pridobiva narod za sebe, če se mu pusti in prizna polna svoboda. Danes lahko rečemo in dokažemo, da se Evropa ne more sporazumeti hi ujediniti z Azi.fo. Dokazana je tudi dejstvo, da Beograd že nikdar ni bil tar ko osamljen, kakor je danes. Na št kulturna dobra so prodana ciganom! (Tako pro-staško goveri narodni voditelj! Sramota! A Radfču samemu so hrvatski lisi( že opetovano očitali, da ie cigmskega rodu! Uredništvo.) Končno je skuša! Radič kratka zavrniti zgodovine fakta, ki M*h je »av^jnl mi-Pistrski nredsedrrik g. Pušič v svrjem znanom velikem skupšuiiokcai govoru duc 7, junija povodom pr.;'::;:v dcha:c o kri '.! deklaracij] in o sestankih v Ženevi, Radić je med dr.igim de'al, da se je g. PaSIc" poprejc, predno je bil sporazuin v Ženevi podpisan, odločil, da ga ne bo dri il. N ' i republikance, čcc:ar ime noče omeniti, mu ie dejal, kako je mesece in mese :c na sestankih L 1919. Pašić govoril, na kateri na-čin se ima izvesti centralizacija in kako 5C Ima v centralistični rr^narhiji privesti do tega, da Hrvatje popolnoma zginejo s povrća. f?ecgrad mora. pom!sCt] na Solilo, Beograd se popolnoma vara ako misli, da bo Radič sledil metodam in potom Si boliiskcRa. Hrvatski naroJ fe imel nad 500 let pod tnio avstriisko oblastjo kulturo !n šolstvo, dočim, ie b'l srbski n:irod 500 let pod turskim farmom. Ima prav g. Ljuba Jovanović, ko covorl o Srbih in Hrv lh kot o dveh raznih svetovih. Končno je R.^dić kategorično in s r"1-sebnim povdarkom Izjavil koncem s ;a govora: »Oclit* darr-s v PeogT?d, bi rT^^,,'',» priznati« da n' več hrvatskega naroda fn hrvatske suverenost!. Hrvatski kmet je in m^ra bfti pripravlen na boi 7a svojo narodno svobodo. Znali h mo braniti našo zemlio pred — tu Hm pritisk m! (Kal i i je Rad;č branil Hrvata pred madžarskim pritiskom? Uredništvo.) Med govorom in koncem govora r ) navzoč' Padiču viharno plo«.' :." v-1 ' -joč: >2lvc! predsednik Rađfč! Živela hrvatski samostojna republika! Poli Bi -gradič Za Radićem so govorili še mnosf hrvatski poslanci in ng'tatorli. Radić ie dalie pozdravil v navdušenih besedah delegate muslimanske orgauteaci'e poslanca Alano-rlča fn urednika sarajevske »Pravde« Miljkovića, pozrvaj<>~ muslimane, da zapuste beogradsko skupščino. Posl. Alanov!«* se je Radiču zahvali!, naslašuoič, da bo masflmanski klub znal odgovori*! In opo-števatl obveznost*, k? «o b!1e sklenjene med skup**am1 federalističnega bloka. Obed ie trn Jal do 16. popoldne, na kar so se Radičevci razšli na svo^e domove. Popoldne ie bilo v Zagrebu običaino nedeljsko razpoloženje. Povsod je vladal irtir. — Zagreb. 25. junfja (fzv.) Prvotno so zagrebški federalisti in republikanci pričakovali, da prspeta v Zagreb dr. Spaho in dr. Korošec. Dr. Korošec h ostal v Beogradu ter :e imel po poročilih h Beograda včerai daljšo konferenco z I.'ubo Jovano-vieem. Dr. Korošec pričakuje nadaljne odločitve iz Luibliane. — Beograd, 24. 'unh'a (Izv.) Današnja »Samouprava« utemelhre v kratkem članka prepoved Radičevoga zbora v Zagreba. Med drugim veli vodilni organ vlade, da so za izjemne in težke odredbe poblaSčala odgovorne u-oravitelie države določila zakona o zaščiti države. ugotavl:?Joč. da je Ra-d;čeva stranka vršila v inozemstvu protl-državno agftaeifo, ki io 'e vodstvo ^r^nke nesnmluvo vodilo vodilo v inozemstvo proti državi jn nje celokr.pnosti, ker je naslavljalo pismene spomenice na mednarodne in druge instance. KLERIKALCI ČAKAJO. Konferenca dr. Korošca z Jovanov; »?m. — Beograd, 25. junija. (Izv.) Mod sejo ministrskega sveta je včeraj do-prldne obiskal vodja slovenskih klerikalcev dr. Korošec skupščinskega predsednika Liubo Jovanovića. Korošec h porabil priliko, da jc tudi napram skupščinskemu predsedniku protestiral pro-prepevedi Radičevega zborovanja. — Konferenca je trajala nad 1 uro. O poteku konference pa ni nikakih podrobnih pojasnil. — Beograd, 25. julija. (Izv.) Po konferenci skroščinskili zastopnikov cta se kle^'kalni in mtislim. klnb sestala na kratico sejo, na kateri jc dr. Korošec poročal o rezultatih svojega obiska pri «;. Jovanovrcu. V kolikor se more izvedeti, je obisk veljal predvsem tudi stališču obtb klv.bov napram vprašanju povišanja indirektnih davkov. — Beograd, 25. junija. (Izv.) Dr. Korošec je ostal v Heogradt!. Klerikalni klub 5e ni storil definitivnih sklepov slede abst'r'c^ee. pričakujejo se nadnli-na navodila od strani vodstva »LJUBLJANSKI SOKOL« praznike 60-LETN1CO ter nri-rer?l um Vidov JAVNO TF-LOVADSO v Tivoliju ob 16. uri. •M-Ortrr^a i na trti a« crne ze junrja Stev. 144 TetefPfisS^ in brzolaoiia poročila NARODNA SKUPŠČINA. Proračunske dvanajstlne. — Sprejem Izrednih kreditov. — Beograd, 25. junija. (Izv.) Kakor je pričakovati, bo tekom današnega dneva narodna skupščina dokončala podrobno debato o vrednih in naknadnih kreditih. Finančni odbor bo tekom današnjega dneva zaključil razpravo o zakonu proračunskih dvanajstin. k? pride takoj s poročilom finančnega odbora v plenum zbornice, ki ima dvanajstine sprejeti do srede 27. t. m. Finančni minister za prlncfp ?tedenja. — Beograd, 25. junija. (Izv.) Finančni minister dr. Stojadinovič uvaja in izvaja š tod en je na ta način, da je pričel temeljito redukcijo personalnih izdatkov v svojem resoru. Izvedel je tudi redukcijo uradniStva v ministrstvu financ. Finančni minister hoče dokazati, kako je treba postopati, da se doseže ravnotežje v bdgetu. Uradniški zakon. — Beograd, 25. junija. (Izv.) Danes ob S.30 dopoldne se sestane ožji ministrski odbor ministrov TrifunovSča, Trifkoviča. dr. Markoviča hi dr. Jan-koviča, ki ima pregledati nekatere do-polnitvene predloge v uradniškem zakonu. POLOŽAJ V RADIKALNI STRANKI. Nesoglasja poslancev s finančnim ministrom. — Beograd. 25. junija. (Izv.) V radikalnem klubu je prišlo tekom razprav o raznih od vlade predloženih zakonih do ostrih diferenc med poslanci-kmeti in finančnim ministrom. Vlada vstraja pri svojih predlogih in kakor je videti po razvoju dogodkov v klubu, so se diference znatno izravnale ter se je napetost ublažila. Vlada bo znala doseči modus za odstranitev diferenc in bo upoštevala nekatere upravičene zahteve poslancev. MINISTRSKI SVET- — Beograd, 25. junija. (Izv.) Včeraj cd 10. do 13. je trajala seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o resortnlh vprašanjih in o zakonih, ki so predloženi narodni skupščini, posebno o uradniškem zakonu. O seji ni bilo izdano nikako oficiielno poročilo. Ministrski svet je tudi obširno razpravljal o notranji politični situaciji, v glavnem o položaju na Hrvatskem. AMERIŠKI FINANČNI MINISTER OBIŠČE BEOGRAD. — London. 24. Hmna (Izv.) Po poročilih fc Washrngtona namerava ameriški ftnaefim nrtntster odpotovati v Evropo ter na ffcu mesta proučiti gospodarske in finančne razmere posamnfh držav. Finančni minister obišče rud! Beograd. V ALBANIJI VLADA MIR. — Beograd, 25. junija. (Izv.) Po oficijelnih poročilih iz Tirane se je vladi posrečilo popolnoma trpostaviti red in mir. Redna vojska je uduSila upor in pregnala uporniške čete. Narodna skupščina. ROMUNSKA KRALJEVSKA DVOJICA V VARŠAVI. — VarJava, 24. junija (PTA.) Romunska kraijevska dvojica jc danes dopoldne prispela v Varšavo. GRŠKI ZUNANJI MINISTER V RIMU. — Rim. 24. junija (Izv.) V palači zunanjega ministrstva je bil danes sestanek med ministrskim predsednikom Mussoli-nijera in grškim zunanjim ministrom Ale-ksandrisom. Razmotrivala sta gospodarske probleme, ki se nanašalo na obe državi. Ugotovljeno jc bilo dalje, da se med obema rfržavr.rna vraČa?o normalni odnošaji. Senzaeipalna angleška razkritja. — London, 24. junija (Izv.) »Observer« priobčuje senzacionalna razkritja, kako Je Francija skušal?, odcepiti Porenje. od Nemčije s pomočjo nemških separatistov. List prfbbčuje poročilo francoskega višjega komisaTin pariški vladi, katero poročilo navaja rodrobnosti. kako je francoski viSji komisr.rijat vodil posvetovanja z nemškimi separai;sti. predvsem z dr. Dortenom, kateremu so bila dana tudi propagimdistična sredstva na razpolago. Cilj propagande je bil, stopit! v zvezo z nemškimi industrijalci in sistematično delovati za odcepitev Porenja od Nemčije. Ker višji komisarijat n; hotel propagande oficijelno podpirati, in Je smatral Dortena le za agenta, načrt; o odeopitvi niso uspeli. BETHLSN ODIDE ZNOVA NA POTOVANJE. — Rvdimpešfr.. 24. junija. Kakor poro« ea »B. Z. a m Abcnd«. namerava ministrski predsednik tfrof Bcthlcn v kratkem zopet odpotovati v inozemstvo. To pot obišče »Clkone prcatolicc Male antante. Obisk«! ¥ Pragi. Baje hoče ra____ način sondirati teren za zunanje posofOo. Seveda brez predhodnega sporazuma ta akcija ne bo uspela in zato bo vlada akulala najprej posredovati v Pragi, da dosele na« kkmjenott češkoslovaških krogov, ksjtl f* M lahko doživela Masko. Zeaoft o - k« >e bfl taJM nem redu narodne skupščine, je le —iffrf predigra nove orijentacije madžarske zunanje politike Slovenski župan pri Sv. Luciji odstavljen. — Gorica, 24. jun. (Izv.) Italijanska oblast odstavlja slovenske župane drugega za drugim. Pretveza za to se hitro dobi. Sedaj je bil na vrsti župan pri Sv. Luciji gosp. Anton Miku I (bivSi deželni poslanec). Italijani lažejo o njem, da je snoval protiitalijanske organizacije. Mikuš ni storil ničesar, da bi se ga moralo odstaviti z županskega mesta, toda zaveden Slovenec je In agilen. Tak pa ne sme načelovati tako važni in prometni občini, kakor je Sv. Lucija pri Tolminu. Tam mora gospodariti italijanski komisar. Orožniki so povzročili razgovor z županom Mikusem, v katerem so se čutili kar naenkrat hudo razžaljene. Mikuša so tožili in pri okrajni sodni ji v Tolminu je bil obsojen na globo 200 lir. Prefektura je hitro porabila to obsodbo, da je odstavila MikuSa. Sledila bodo še druga odstavljenja slovenskih županov, tako da pride vodstvo naših občin v italijanske roke aH Italijanom popolnoma poslušne slovenske. Italijanska volilna reforma ▼ komisij! sprejeta. — Rim, 24. jun. (Izv.) Po obširnih debatah in potem, ko je vlada iziavila. kako hoče imeti rešeno volilno reformo, je prišlo do glasovanja. Predlog za znižanje veČini določenih poslanskih sedežev od 365 na 321 je bil odklonjen z 10 glasovi. Tako je zmagala vlada s svojim predlogom, da se vdrži dvetretjin-ska večina. Sprejet je bil dnevni red, po katerem ne morejo liste obsegati nad dve tretjini kandidatov, določenih za okrožje, in po katerem se smatrajo za izvoljene vsi, ki so na prevladajoci list! vpisani. Glede kvocijenta za manjšine se sprejme določba, da se za manjšine aplicira pokrajinski kvocijent. Nato je bila izvoljena podkomisija, da dokonča takoj še vse potrebno delo in poroča v torek plenarni komisiji. Volilna reforma bo obveljala v vseh glavnih točkah po volji predsednika Mussoiinijn. IZPREMEMBE V AVSTRIJSKEM VOZNEM REDU. — Dnnai. 24. junija (Izv.) Prometno ravnateljstvo južne železnice poroča, da D-vlaka St 105 in 106 Dunaj—Leoben—Celovec in nazai, ki sta določena v voznem redu s 1. fnirtjenj od 28. junija do 16. julija ne bosta v prometu. Omenjena vlaka sta odhaja z Dunaja ob 8.45 odnosno 19.59. Za potniški promet s Koroško bodo na razpolago nastoonf brzoviaki: Po dnevi D-vlafcf preko Leobna St. 103 tn 104 (Dunaj južni kolodvor ob 9.?.5 odnosno ob 2t). ponoči D-vlaki št. 9 in 10 (Dunaj južni kolodvor odhod ob 20.10. odnosno ob 9.50 preko Maribora). Potniki, ki potujejo s temi vlaki skozi Jugoslavijo, ne potrebujejo vizuma, marveč samo osebno legitimacijo. Dalje bosta vozila ponoči Še D-vlaka št. 109 in 110 (Dunaj južni kolodvor odhod ob 21.56 odnosno prihod ob 7.29 preko Leobna). NEZGODA BELGIJSKEGA KRALJA. — Bruselj, 24. junija (Havas) Kralj se le včeraj v okolici Laeken na fzprehodn ponesrečil. Konj, na katerem po navadi delal svoje dnevne izlete, je padel ter potegnil s seboj tudf fcralia, kf si je zlomil roko v pregfbu. Etna. ETNA SE VEDNO BRUHA. — Rim, 24. junija (Izv.) Observatorij Etne poroča o nadaijnih dogodkih v okolici vulkana po noči 22. tm.: Glavna struja lave se pomika na celi črti polagoma dalje in sc ie razdelila v dva rokava. Prvi je dosegel nižavo Monte Santo, drugi pa se valj po dolini Cero. Pepel in kamenie pada neprestano na zemljo. Lava uničuje na poti vse drevje, nasade in vinograde. Vendar pa smatrajo, da Ltnguaglosa ni neposredno ogrožena. — Rim, 24. junija (Izv.) Po najnovejših poročilih iz Sicilije še ne ponehute delovanje Etne. Mussolini o bruhanju Etne in Škodi. — Razširjene vest! skrajno pretirane. — Rim, 24. junija. (Izv.) Predsednik Mussolini je po povratku v Rim povedal novinarjem, da so vesti o bruhanju Etne in o povzročeni škodi skrajno pretirane. Le nekaj malih hišic na poljih je porušenih in beguncev je v resnici le par stotin. Škode je vse skupaj 3 milijone. Človeške žrtve ni nobene. Lava je pokončala nad 200 hektarjev zemljišča, kolonskih in drugih hišic je po zadnjih poročilih porušenih 40, Edini ranjenci so bili med fašisti in kmeti iz Castiglio-na, ko so se v procesiji pretepali za palico in podobo sv. Egidija. Iz porušenih hiš so mogli pravočasno odpeljati vse pohištvo in druge reči. Linguaglossi ne preti nobena nevarnost in napačna so poročita o panrmraosti ga Giajre, kajti oddaUt Jo mvmttm m m* vrne fronte. MtrssoBat a« 0* mor« pre-čuditi, kako da so se mogla po Itafifl in inozemstvu razširiti taka napačna In ajannantna Qoco3ia. Politične vesti. = Komisija za konkordat na dvora. V petek je povabil kralj Aleksander člane komisije za konkordat k obedu na dvor. Povabljeni so bili škofje dr. Jeglič, dr. Akšamović in UceJlini, predsednik narodne skupščine Ljuba Jova-novič. predsednik komisije za konkordat Marko Gjuričič, dr. Ninko Peric, minister za socijalno politiko kot zastopnik ministra ver ter frančiškani dr. Grabić, MarkuŠič in Miloševič. = Odnosa j i med SoHjo in Beogradom. Ker sofijska vlada ni priznana od Beogradske, še niso upostavljeni normalni diplotnatični stiki. Beogradska vlada Čaka na to, da stori sofijska vlada prve korake za upostavitev normalnih odnošajev. V prvi vrsti gre za izvedbo sporazuma, sklenjenega v NiŠu. Po tem sporazumu bi se prihodnje dni imela sestati posebna mešana jugoslo-slovensko - bolgarska komisija, ki ima urediti še nekatera sporna vprašanja med obema državama. Ta komisija ima pred vsem urediti vprašanje sekvestrov In vprašanje rekviziclj, ki so jih Bolgari za časa okupacije izvedli v Srbiji. = Sofijski poslanik v avdijenci pri kralju. Po poročilu iz Beograda ie bil naš poslanik v Sofiji g. RakJć včeraj dopoldne v daljši avdijenci pri kralju. Avdijenca je traiala nad eno uro. Poslanik je podal zelo izčrpno poročilo o poteku dogodkov v Sofiji. Pričakovati je, da tekom prihodnjih dni zavzame naša vlada definitivno stališče napram Bolgarski. Fofijska vlada g. Cankova še ni priznana od strani naše vlade. — Kako postopajo fašisti 7. Istrskimi Jugosloveni. V Sv. Petru v šumi se neki hrvatski posestnik ni prav posebno spoštljivo izrazil o nekaterih Italijanih. Takoj so fašisti nagnati orožnike, da so ndrli v hišo onega posestnika in ga s silo odgnali v kasarno, kjer so ga slekli do golega in potem neusmiljeno skrajno barbarsko pretepali in hudo poškodovali, da so ga morali domačini nato odpeljati v Trst po zdravnfško pomoč. s± Kdo je pripravljal bolgarski prevrat? »Venkov«, glasilo Češko-slovaške agrarne stranke, je priobčil Članek, v katerem dokazuje, da so bile priprave za bolgarski prevrat v rokah bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda Kobur-Škega. Zaroto je dirigiral potom nemških zaupnikov iz Berlina in Monakove-ga. Priprave so se pričele že začetkom leta 1922. 2e takrat sta imeli Anglija in Francija poročila o živahnem gibanja med Budimpešto in Vidinom. Bolgarski četniki so imeli v Vidinu svojo podružnico, ki je stala v tesnili zvezah 7 madžarsko organizacijo »Meve« v Budimpešti. Spomladi 1922 Je mnogo nemških oficirjev odpotovalo iz Berlina v Pešto in Sofijo. 16. junija 1922 se je v Pešto pripeljal tudi sam Ferdinand Koburžan. Pripeljal se je z Berchtesgadena z avtomobilom. Spremljal ga je madžarski general Tanszos, kt je sedaj madžarski predstavitelj v Angori. Ferdinand je po-setil državnega upravitelja Horthvja in stopil v zvezo s Častniki, ki so pripravljali prevrat v Bolgariji. Že L 1920 so se v Berchtesgadenu sestali Ferdinand Koburški, maršal rlindenbnrg, bivši bavarski prestolonaslednik Rtipreht in kot zastopnik Horthvja general Tanszos. Septembra meseca 1922 je bil poslan v Berlin madžarski polkovnik Dormandi, k! je kot Horthyjev delegat vodil pogajanja s turškimi in bolgarskimi odposlanci. Temu sestanku je prisostvoval tudi Ferdinand Koburžan. Pri tej priliki je bila sklenjena konvencija z odposlanci Mustafe paše za slučaj, da pride do spopadov v Trakiji. 23. septembra istega leta, v Času, ko je zmagoval Kemal v Mali Aziji, se je vršil posebni vojni svet v Pešti. Na tem sestanku je general Tanszos poročal o glavnih točkah turške bolgarske pogodbe. iMeseca oktobra 1922 ie bila sklenjena med Turki in bolgarskimi zarotniki pogodba za kooperacijo v Trakiji, kakor tudi v Bolgariji, ako bi se posrečilo strmoglaviti Stambolijskega. Kmalu nato je prispel v Pešto general Uman von Sanders, ki ie, kakor znano, igral veliko vlogo med vojno v Turčiji. V Pešto ie prišel kot odposlanec generala Ludendorffa. Njegova naloga je bila, da informira madžarske oficirje o novi situaciji v Turčiji in na Balkanu na temelju priprav vojaških organizacij v Bolgariji za strmo-glavljenje StambolijsKega. Zveze med Madžarsko in revolucionarji v Bolgariji je vzdrževal madžarski gospodarski ataše v Sofiji Ruszay in madžarski agent Kis. = Boj ca mejo. Na podkarpatsko-romunski granici je pričela razmejitvena komisija svoje delo. Pri tej prilik! ie razvilo romunsko časopisje agitacijo, da bi bila vsa marmaroška župnija pride-Ijena Romunski Nasproti tel agitaciji zahtevajo rusinski listi, da bi občina Halmi in še 12 drugih pripadlo Podkar-patski Rusiji, ker so vseskoz rusinske in gospodarsko odvisne od Ceškoslova-Šen bo uspeh? tOHFISKACIJA V UREDSJSTVU »DA1LY HERALDA«. ^London, 24. junija. (Reuter.) Policija iaffcnila v uredništvu »Dailv Heralda« kabo sliko podmornice, Id jc bila ne* Spuščen* v Chathamu v morje in ie Manifestacija za treznost. Treznostno zborovanje v univerzitetni dvorani. V dvorani ljubljanske univerze se Je vršilo včeraj treznostno zborovanje, katerega geslo je bilo: Boj proti alkoholu! Zborovanje Je otvoril Šef zdravstvenega odseka dr. K a t i č! ć s pozdravom na navzoče zastopnike vseh društev in korporacij ter vseh ostalih zastopnikov. V imenu pokrajinska vlade in oddelka za socijalno skrbstvo je imel na to otvoritveni govor vladni svetnik dr. Gor S i Č. V markatnih in ostrih besedah je ožigosal škandalozna razmere v Sloveniji, omenjajoč zlasti surovo počenianje naših fantov pri naboru, kakor tudi kalienje nočnega miru v LJubljani ter omenil, da bo vlada storila v tem oziru svojo dolžnost ter bodo vsi kaljivci nočnega miru občutno kaznovani. Nadalje je predlagal, da se na dan naborov zaprejo vse gostilne in končno poudarjal, da bo treba podeljevanje gostilniških koncesij reducirati na skrajni nrnfmum. Tudi bo treba doseči omejitev Žganjekuhe. V imenu zdravstvenega odseka se je nato oglasil k besedi dr. P i rc, ki je vzporedil alkoholizem z jetiko in omenil, da je obrana proti alkoholizmu ista. kot boj proti jetiki in poudarjal, da je treba čezmerno uživanje alkohola, to je pijančevanje popolnoma za-treti. Upoštevati pa Je. da je alkoholizem eminentno socijalna bolezen, ki jo ie treba leči ti pri korenini. Govornik ie nadalje navedel vzorno sodelovanje oblasti in raznih institucij v Nemčiji za pobijanje alkoholizma. Glavno skrb pa je posvetil mladini in treba je, da se v šolah vedno vrše predavanja proti alkaholu. Predlagal je dalje ustanovitev anti alkohol nega društva, v katerem naj bodo zastopana vsa društva brez izjeme. Konzistorijalni svetnik Janez Kalan je v svojem govoru poudarjal Žalostno dejstvo, da Slovenija zapije na leto nič manj kot milijardo kron. Največja nesreča naše dežele so gostilne in žganjarne, ki so ognjišča ljudske demoralizacije in grobovi ljudskega blagostanja. Predlagal je revizijo in reduciranje gostilen. Poudarjal je dalje, da sta protialkoholni organizaciji v Srbiji in zlasti v Bolgariji navzlic temu, da sta še mladi, tako močni, da daleko nadkriluiieta organizacijo v Sloveniji. Govornik je končal svoj govor z apelom, da naj to stremljenje v dobrobit našega naroda podnira poleg drugih raerodajnih faktorjev zlasti časopisje. Univerzitetni profesor dr. O z v a 1 d je uvodoma svojega govora razpravljal o vzrok'h alkoholizma. Naglasa! je. da je z zdravljenjem treba začeti pri mladini, zlasti pri oni. ki prehaja v zrelejša leta. Treba bo vpeljati takozvane vzgojne pavze, da se mladino privede na pravi pot življenja. Predsednik izvidnikov (Skavtov) g. Z e J e n i k je imenom društva izjavil za načelen mM proti alkoholu. V imenu narodnosociialistične mladine in »Bratstvac je zborovanje pozdravljal g. Kozinc naglašajoč, da ie Brntstve* ustanovilo že več odsekov za propagiranje treznosti. — Dr. Bas a j Je v imennu »Orlovske zvess* Izjavil, da orlovska orsnniznciia z vsemi silami vodi boj proti alkoholu. Kot pooblaščenec »Jugoslov. Sokolskega Saveza« je savezni tajnik dr. Riko F u x poudarjal, da Sokolstvo deluje z vsemi sredstvi, da se omeji alkoholizem v naši drŽavi. Pri sokolskih organizacijah je pod strogo kaznijo prepovedano dajati alkohol mladini pod I& leti. »Pravi Soko] se sramuje alkohola!c je vzkliknil. V odbor za pobijanje alkohola so bili nato izvoljeni: dr. Goršič za oddelek za socijalno skrb. dr. P i e i 1 e r za obrtni oddelek, nadzornik Poljanec za višji šolski svet, Kristan za »Župansko zvezo*, dr. F u ie za magistrat, dr. B a s a j za ^Orlovsko zvezo«, dr. Fux za Jugoslov. Sokolski Save«, kanonik S t r o i za škofijski ordinarijat, dr. P i n t a r za *Slov. kršč. soc. zvezo«, g. Z e ^ 1 e n i k za Savez izvidnika (Skauti), dr. Kraigher za »Kolo« jueoslov. sester, ga. V a š i č e v a za Splošno Žensko društvo, jn-rist Schauer kot predsednik naprednega društva »Omladine«, g. Kozinc 71 »Bratstvo«, jurist Tomšič za »Slov. kat. diiašt-vo«, dr. R o 2 i č za »Dobrodelnostc, g. C e r-nlvec za akademska društva in drugi. — Predsednik zborovania dr. KatiČiČ je nato zborovanje zaključil z željo, da bi stremljenje rodilo stoteren sad. Dopisi. — Iz Ribnice. Dne S. tm. so pričel! graditi novo poslopje -za meščansko šolo. S tem stopa borba za obstoj te Šole v zadnjo fazo. Konec je skrbi za nien nadaijnl obstoi. Tik deške osnovne šole na Kolodvorski cesti bo stal novi hram omike in napredka. Vsa čast vrlima graditeljema: trgu Ribnica in posojilnici, ki se ne strašita silnih izdatkov m postavljata vedi novo zavetišče postavljajoč celi Sloveniji sijajen vzgled požrtvovalnosti. UpajeS, da bo novo poslopje odgovarjajoč vsem pedagoškim m tehničnim modernim načelom v kras trgu in da bo mogoC čimprej pouk v njegovih prostorih, poročam to žerjo, da bi šola napredovala in bi se ne ponovil lanski boj za IV. razred. Za šol. leto 2923-24 upam, da dobi šola nastavni razred m ne bo šolska oblast bh*okratf eno za vlačc-va!a rešitve in poganjala nčence po svetu. Dne 28. tm. !e sklep šol. leta. K temu so vabljeni starši in prijatelji šole, da si ob enem ogledalo izdelke otrok in precenijo trud neitettsrva rn delo učencev in učenk. Dne 29. tm. na praznik sv. Petra ffl Pavla in 1. Julija vsakokrat dopoldne od 8.—12. je v pisarni ravnateljstva na deški osnovni soli vpisovanje v prvi razred. S seboj je prinesti koneclemo izpričevalo dovršenega V. razreda (sol. ieta) 1 dobrim uspehom kretnico In domovnico, sprejemalo se v prvi vrsti učenci, ra tudi učenke. Otroci iz nevšolanjfe cbč*n prepevajo k vzdrževanju šole znesek, ki ga določi upravni odbor šole z dovoljenjem višjega šol. sveta. Sokolstvo. JAVNA TELOVADBA SOKOLA I. NA TABORU. Navzlic temu. da jc hil v soboto delav« nik. in so bile na dnevnem redu radi kres« nega večera številne druge prireditve, se ic ns trgu Tabor, na telovadfsen Sokola I., nabralo precej prijateljev Sokotstva« da pri« sostvujejo prireditvi. Točno ob 18. in pol se je po določenem programu ob zvokih cjodbe dravske divizije začela javna telovadba z nastopom moškt dece, ki je v strnjenih vrstah prikorakala, živahno po« zdravljena, na tSsbvađBee. Vse tri vaje bo malčki dobro izvajali. Za malčki je prišel ženski naraščaj, ki je izvedel svojo nalogo povsem sadovoljivo. V stilnem teku je pritekel nato na telovadišče moški narašča i. Razstop, sestop, in župne proste vaje . .1 1. 1923 so bile izvedene ts\o precizno in v vzorni skladnosti, da fe imponiralo vsem gledalcem, ki so pri odhodu s tclovadi>Ca naraščaju prirejali spontan«- ovacije. Krasno in bravurozno so bile izvedene vaje članov. Vzorno kritje in eksaktno izvajanje sta /a* divili "gledalce. Vaje so bde izredno težke in zasluži njih izvaianje vso pohvalo. L-pr> so bile izvedene tudi raja'ne vsic ženskega naraščaja s trikoti: opažati na je bilo rne« stoma pomanjkljivo kritje. Vsekakor hi Ijšc SO bile članice, katerih izvajanja s kiji so bila naravnost idcnlna in so Jcla burno odobravanje. Po končanih vajah, ki so nanrsvile nad vse ugoden vtis. se je vršila telovadni r.a orodji'. X.istopili *o člnni. članic** in moŠld narašča i. Nekatere vaje na orodju, n. pr. na bradlji, drogu in krogih so vzbudile splošno zanimanje, ker so bile izvajane z v»o elecanco in pro^rno-tio. navzlic temu. da so hile večkrat vratolomne. Samo r*H odskokih ie bil« opa/*.ti nrMirnost. Nekaj ostalih točk ie moralo ža! biti izpuščenih. Z« orodno telovadbo se je ob svitu električnih obToČnie Uvedla zaključna skupina vseh oddelkov, ki je bila naravnost impozantna. S tem je bil dnevni pr<-»C"3m irčrran in na krasno iluminiranem Taboru je. vršita nato animirana zabava, spremiiar.a r. zvoki godbe dravske divizij r. T/metalni ogenj in svetle rakete so čarobno razsvetljevali okolico. Zabava ie trajala pozno v noč. — Sokolska župa I'ubPana 1. opozarja vsa bratska društva na vvoj topni zlet, ki se vrši V dneh 28. in 29. junija 1923 v Kammku. Poles: tekem članov. Članic, moškega in ženskega oddelka v višjih, srednjih m nižiih oddelkih, ki so razvrščene na razne panoge Tvrševeza sestava, se priredi drugi dan t. j. 29. tm. velika javna telovadba z bogatim vsporedom. Pri nastopu obveznih Tupnfh prostih vaj sodelujejo vsi mosk! In ženski oddelki. Vspored nastopa se objavi še pravočasno. Po ;avni telovadbi, ki se vršf na seimfšču bo vemra liudsk.1 veselica. Vabimo vse brate in sr-srre, da se zleta v čim večiem številu udeleže, da na lep fn dostojen načn proslavimo ta dva naša sokolska praznika. — Dijakl-Soknli v Mariboru priredilo v korist mariborskemu Sokolsketmi domu v sredo dne 27. junija ob 20. v Narodne:^ domu »Dramatfčno-glasbenf večer«. Spored: 1. Puntek: Za hčer, drama v I. dej. 2. Soropetje: Vllhar Mornar in Kam? 3. Pan-tomraa blaznfka s s^remllevanjem glaso-vfrja. 4. Kovačev Student, kotntčna spevoigra v treh slrkah. Med odmori svira Sokolov salonski orkester. — Sokolsko društvo SittakfRijeka na* i raerava proslaviti Vidov dan prvič izza šti< rlletne okupacije Čisto sokolsko. Zjutraj budntea. ob šestih dijaško naraščajska tek* ma, za katero se mladina živahno vnema. Dopoldan se vrše glavne skušnje za popol« dansko javno društveno telovadbo n« kr*s* no položenem gimnazijskem tre/j, od kjer ie diven razgled po vsem gornjem Kvarnem. Zvečer pi je v gimnazijskem parku in dre« voredu velika ljudska zabava, ki obeča bit! vrlo animirana kot po/nano vse primorske rabave. Voia?V« r'fn^ba. Bogat VlUOied javu ne telovadbe dokamje. da to dmstvo na naji:^Io5ene ?5i točki severnega Jadrana no pozna brrplodnejja fpntaziraria o Sokolstvu. temveč s svojo številno sokolsko družino dela za prosiritev TvrScve ideje n; samo na Sušaku, temveč v celem Primorju. Društvo je za časa okupacije prekinilo 7. delom edi« nole prilikom D* Annunziievega nasilja za kratke tedne, drugače pa vedno vztrajalo v domu ob Rječini pri sokolskcm poslu. Marsikdo namerava noleri napraviti izlet na Su« ?ak. naj uporabi to nrilko in poseti Solaić ta dan ter prisostvuje sokolski svečanosti Ako večja družba — javiti društvu .SuŠak 'levilo oseb za prenočiSče. Isti dan obiščeio Susak Čeh izletov i čar ji iz Malinskc in Cink-venice s posebnimi izletmmi parobrodi. V slučaju dežja se prireditev vrši drugi dan. Šolstvo. — Sprejem učencev t prrj razred Indijanskih srednPh sol za Šolsko leto 1923 24. Na I. drž. gimn., dr2. reahtf ginm. (Poljanska cesta) drž. realnf girnn. s slov, in nemškim učmm iezikom tn drž. realki bo vpisovanje v nedeljo dne 24. junija ti. od &—12. Učenci naj se priglasiio v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prtneso s seboj krstni Ust m obiskovalno izpričevalo zadnjega razreda ljudske 5ole. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismenim .potom. Sprejemna preizkušnja se prične v sredo dne 27. junija t!, točno ob S, zjutraj. — Šentjakobska ljudska šola v LlinV.j*- nl ie priredila v nedeljo razstavo risb ln ženskih ročnih del II. in VL kot zaključnega razreda (učiteljica A. Msch). V pri-Jazni, okusno okra Sen! dvorani. Je napraviti razstava zelo ugoden utis. Zanimivo je bllo» ker se jc na izdelkih videla sistematična učna pot. Starši so z zadovoljstvom srledali dela svojih UubBi malih ter se Čuditi, kaj že vse zmorejo 7-, 8-letni otroci II. razreda ter so splošno odobravale praktično stran po» uka. Najbolj so opazovali modelirske izdelke, pirhe, risbe z narodnimi motivi, soseo-110 i a skrinjicah in krožnikih ter ženska ročna dela od preprostega krpanja do najfinejšega vezenja in izdelovanja celih oblck\ Mnogi so Izrekali voditeljic* Stev. 144. »SLOVENSKI NAROD* dne 26. junija 1923. stran. 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Kakšno katastrofalno politiko delajo naši klerikalci, nam nudi nov dokaz stališče, ki ga je v zadnjem Času zlasti pa po izvršenem prevratu v Bolgariji zavzelo klerikalno časopisje. Klerikalni listi, na čelu jim Žebot-Korošče-va »StraŽac so> kakor znano, iznesll predlog, da naj se naša država za ceno prijateljstva s sedanjo Bolgarijo odpove Južni Srbiji, to je Makedoniji, in jo prepusti Bolgarom. Kdor ve, kako občutljiva točka za Srbe je vprašanje Makedonije, je moral vnaprej slutiti, da te-zove to breztakrno stališče klerikalnega časopisja vihar ogorčenja in nevolje v vsi srbski javnosti. In res nastopajo vsi srbski listi proti tej klerikalni infa-miji s tako resolutnostjo in odločnostjo, da je iz nje razvidno, da srbska javnost v tem vprašanju ne pozna nobenih kompromisov. Beogradsko »Vreme« je v soboto priobčilo članek »Odmev bolgarskih dogodkov na Hrvatskem in v Sloveniji«. V tem članku reagira na stališče, ki sta ga glede makedonskega vprašanja zavzela zagrebški »Hrvat« in mariborska »Straža« ter izvaja: »Ni pametno se spuščati v kombinacije, ki globoko režejo v najtoplejša in najglo-Irokejša Čustva srbskega naroda. Ne dotikajte se Južne Srbije! Ona je tako zrastla z našim telesom in je tako naša nezlomljiva volja, da si jo obranimo tudi za ceno novih in najstrašnejših Gol-got. da je vsakdo, ki misli drugače, naš sovražnik, proti kateremu konsekventno moramo zavzeti tudi sovražno stališče. Ako pride do kakršnekoli bolestne rešitve, naj Slovenci in Hrvati vedo. da se bo bolestna operacija pričela z zapada. Ako je želja in cilj Slovencev in Hrvatov ta, da izzovejo takšno bolestno rešitev, ne bomo Specijalno mi smatrali tega za nobeno nesrečo. Naj Slovenci in Hrvati le izroče Južno Srbijo Bolgarom, naj izroče sami sebe komurkoli drugemu ali drugim: nas njihova usoda ne bo razžalosrHa. ker so Imeli zadosti časa. da se pouče o nas in se seznanijo z razpoloženjem. td predstavlja važen komponent v naši državni skupnosti. Mi se na take Slovence m Hrvate niti ne jezlmo.Oni nam nJso niti dali možnosti, da bi osvobodili Južno Srbijo, zato nam te zemlje tudi ne bodo odvzeli. Ako bi šlo po njihov* Željah, bi tudi mi bili danes sestavni del bivše habsburške monarhije. Zato je za nas važno njihovo mišljenje ne zato. kako se bomo opredelili napram Bolgarom, marveč napram njtm. In to končno n! najslabše, ker stvari dozorevajo po železnem zakonu, kf donese plodove onega semena, ki ga seje Jo Slovenci m Hrvati.« — Brezvestna klerikalna politika torej izziva vedno boli srbski »ceterum censeo«. da je za srbski del našega naroda najbolje, ako se odsekata od državnega telesa Hrvatska in Slovenija. Ali klerikalni politiki in klerikalni listi res hočejo za vsako ceno izzvati to amputacijo? — »Posrblienje«. V soboto Je v narodni skupščini govoril zastopnik Jugo-slovenskega kluba g. Vrečko o poštnih razmerah v Sloveniji in grajal vlado, da je vpeljala poštne nakaznice s samosrbsktm besedilom. Zahteval Je, da vlada takoj uvede slovenske tn izjavil, da »Slovenci načelno odklanjata vsak poizkus posrbrle-njac Kaj je s tem poskrblienjem? Ali nI samo sočna demagoška krilatica brez pozitivnega pomena? Saj je vse naše skupno življenje s Srbi eno samo posrbljenje! Skupna država. Izmenjava profesorjev, čitanje srbskfch novin, poslušanje srbskih govorov v beogradski narodni skupščfni, vodiči v srbskem JezrJni ttri. vse to rnačl za klerikalnega prvaka posrbljen je! Srbska okrožnica beogradskega ministrstva Je za g. Vrečka posrbljenle. Enako posrblje-nje so mu poštne nakaznice, katere Izda postna oblast, da Jih razume 11 In 12trn našega naroda. Pa klerikalni voditelji dobro vedo, da Je skupna država, • skupnimi Jezikovnimi določili, s skupnim nradnlštvom itd. velika dobrina. Toda, kal hočemo! Treba Je govoriti Jderlkalirtai masam m v njih ObojaH stara raspoloženja proti Srbom te tistih časov, ko so prepeva)? Srbe na vrhe! Toda klerikalci svoje dni niso govorili o ponemčenju, ko smo Imeli v uradih službeni Jezic aenrlkf. nemške vodilne uradnike fn netulkt šole. Danes, ko imamo vse urade slovenske m svojo univerzo, pa ti poštenjaki tovora o posrbi'en ju. — Parastos Kosovskim Junacima. Dne 28. a m. na Vidovdan, održaće se parastos za pokoj duše svima našim palim borcima, sa sale oalobodjenje 1 ujedinjenje u ovdašnjoj pravoslavnoj vojnoj kapeli, Kasarna Vojvode Mišfća, ti 9. časova. — Promočila. V sredo, dne 27. t mu bodo promovirani na naši univerz! za doktorje prava gg.: Lovro L lp! 8 iz Dobrkvasi na Koroškem in Ivan Karee iz Brega, Anton Debeljak iz Loškega potoka, Klement J u g iz Solkana, Pavel K ar lin Is LJubljane, Rudolf K o I a r i č iz Hertnancev pri Ptuju, Stanislav Leben Iz LJubljane, Ivo Rub 16 iz Supetru prt Splitu, Mirko Rupel te Trsta, Ernest Turk iz Ljubljane ta Franjo 2 koč k Domove cai Ptuju. Promocija te ob gol 13. v slav 25. junija 1923. — Doktorske trpite Iz ekonomije hi sociologije Je napravil te dni na vseučilišču v r*rankfurtu istrski rojak in novinar g. Mijo M1 rk o v i Ć. Njegova disertacija se je glasila: O vzrokih, ki zakrivijajo. da slovanski narodi zaostajajo na gospodarskem polju. Mlademu e. doktorju naše čestitke* — Diplomiran violinist, a Karol Pahor, mestni učitelj aa Katinari v Trstu, je prestal na bolonjskem konservatoriju nesolventni izpit iz vijolme s ugodnim uspehom. — Nov| Škofje. V sporazumu med Vatikanom rn našo drŽavo so imenovani za Škofe: za mariborskega dr. Andrej KarHn, bivši tržaški biskup in za splitskega Škofa dr. Klement Bonifačič. Ustoličenje Še ni izvršeno. — Kongres poštnih uradnikov. V dneh od 12. do 13. Julija se vrši v Beogradu kongres Udruženja poštnih uradnikov In nameščencev kraljevine SHS. Na kongresu se Ima razpravljati predvsem vprašanje, kako stališče imajo zavzeti poštni uradniki napram novemu uradniškemu zakonu. Kongresa se udeleže tudi deiegatje Češkoslovaške organizacije brzojavnih in poštnih uradnikov iz Prage. — Ko Je bit dr. Peric župan ... Pišejo nam: izmed novih šentncterslrih zvonov, ki so jih včeraj obesili, nosi eden rudi napis: »Vlit sem bil I. 1923., ko je bu" župan v Ljubljani dr. L. PeriČ.« — Se je*li dr. Peric tudi odzval vabilu na to cerkveno priredi« tev nam ni znano, vendar se je pokazalo rudi pri teh zvonovih debelo klerlka!no*ko* muni stično prijateljstvo. Kakšno odlikova* nje za socijalista Perica, da se nahaja nje« govo ime na cerkvenem zvonu ah perpetuam rei m o rm ori a na. — Pretrgan* električna žica. Pri v če* rajšnjem sprevodu je bila na križišču Sv. Petra ceste in Škofje ulice vsled neprevid* nosti nekega voznika pretrgana električna žica. Nezgoda se k sreči ni nobena pripetila. — Uniformirani komunisti. Včeraj, v nedeljo dne 24. t. m., na dan Janeza Krstni« ka, so se pojavile na Turjaškem trgu pred Delavskim domom skupine uniformiranih komunistov. Bili so to Člani socialističnega telovadnega odseka. Telovadci so nosili čisto belo uniformo, telovnik preprežen a rdečimi vrvicami, klobuk a la Mussolini, črn z živo« rdečim revolucionarnim peresom. Članice so svoj kroj pobrale pri Sokolicah. samo hhiro so pordečile. Med Ljubljančani so vzbujal; uniformirani komunisti seveda pozornost. — Poslopje pogrebnega zavoda se ne bo gradilo na Ledini; tam se mora zidati šolsko poslopje. — Žegnanje v Trnovem. Prirojeni humor Tmovčanov in Krakovčanov je včeraj prijel do izraza na žegnanju v Hribarjevem gaju. Naprednosgospodarsko društvo za Krekovo m Trnovo je priredilo prav dobro uspelo zabavo. Na programu je bila žabja poroka. Prizor, zelo originalno izveden, je vzbujal mnogo smeha in veselja. Minister žabjega cesarstva v prisotnosti cesarja Rega*Kvake je poročil Dolgokraka s SkokJco. Nato so žabe zapustile Hribarjev gaj ter se preselile v drugo deželo. Maske so bile izborne. Tudi muzej je obiskovalcem podal mnogo origi* nemih tipov in prizorov iz življenja fabar* jev in žab. Razstava je bila prav originalna. V muzeju »Kvak« je bil razstavljen znani »Skendrov protokol«, ki ga hrani Marinka* tov France fn kamor se zapisujejo že od leta 1877 važne dogodivščine društva devi* carjev in devic. — Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani "danes ponoči rodbini g. prof. Josipa Breznika edfna hčerka Jelka, učenka IV. raz reoa Mladike po kratki, zelo mučni bolezni. Pogreb se vrši jutri v torek ob 15. Iz Gledališke ulice št. 10 na pokopališče k Sv. Krištofu, od koder jo potem prepeljejo v Kamnik, kjer se vrši pogreb v sredo ob 10. dopoldne na pokopališče na Žalah v rodbinsko grobnico. Prizadeti rodbini naše sožalje. — Železniški upravi! Pišejo nam: Turista vskl vlak, k\ vozi v nedeljah in praz-nflcfh na kamniški prog! fma po navadi samo en voz TTT. razreda, nekaj voz IT. razreda m 3 živinske vagone, ki so očivldno vnaprej določeni za prevoz turistov. Ker vsai ob nedeljah po tej progi ne prevažajo živine, vprašamo železniško upravo, ali misli, da so turisti žrvtna? Ako pa predstavljajo ti živtnskl vozovi morda IV. razred, potem naj za te nvede tudi vozne cene IV. razreda. Kako more železniška uprava zahtevati od turistov, kf se vračajo s tnidapolnfb tur, da plačujejo vozne listke III. razreda, morajo pa se voziti v žfvmskJh vozovih, kjer ne morejo niti sedeti? Zahtevamo remeduro! — Stavka mornarjev končana. Glasom obvestila, ki smo ga prejli danes, je mornarska stavka končala že v petek, ker je med lastniki parobrodov in mornarji prišlo do sporazuma, — Brtvnice bodo v četrtek (Vidov dan> samo dopoldne odprte, ter na nraznik. v petek (Sv. Peter in* Pavel) ves dan zaprte. — Zadiru ga brivcev in lasni carjev v Ljub» ljeni. — Celjske vesli. Znanstveno predavanje. Francoski psihiater dr. Cugen de Oyn ie v soboto zvečer priredil v dvoran! hotela »Union« znanstveno predavanje, združeno z eksperimenti Iz telepatije, mnemotehnlke, sugestfle, autosugestije, hipnoze, itd. Predavanje je bilo splošno zanimivo in mu je navzoče občinstvo pazljivo sledilo. Vršilo se je v slovenščini. — V m e s,t n c m vrtu je želer-nlčarsko sodb eno društvo v nedetlo od 11, do 17. dopoldne priredilo brezplačen koncert. BI bUo zelo umestno, ako b{ se taki koncerti vršili redno v poletnem času, posebno v sredin! poletja, ko Je pri nas precej talcev. — Nova tvornica za perilo prične ▼ kratkem ehratevati v Gaber ju blizu cinkarne na takoev. »Lastnem dotrtu«. — Živinozdravnlk VoJ-teh Hrabalek se Je naselil v Celju na Glavnem trgu v h«! Hranilnega in poso'il-nejra društva. — V mestnem gleda- Iščn se Je v petek vršila zadnja abo-nementna predstava v tej sezoni. Gostovah ao Mariborčani z Rob. Braccovo ve-aaaeasvo »Prava Mbesen«. Igralo se Je do- tndi gledališče Je bi!no potno občinstva. — V Ameriki isstirejo od vročine. Pri nas je še nadalje hladno Jn zjutraj m zvečer kak dan naravnost mraz, v Ameriki pa razsaja vel&a vročina. V Newyorku je vsled vročine 20. tm. umrlo 20 oseb m v bolnišnico so jih oddali precejšnjo število. Na usoče ljudi prenočuje po parkih fn ob morskem nabrežju. V najobljudenejsih delih mesta odpiralo po noči hidrante, da osvežijo ceste. Na razpolago so gasHcj, ki polivajo ljudi z vodo porjubno. V Oh m je umrlo za solnčarico 20 oseb, v Chfcagu 15, v Bostonu 9, v FfladelfiU 5. Po Evropi pa nas muči mraz. Iz Francije poročajo o mrazu, ki Je nekaj izrednega za Junij m je povzročil že veliko škodo, v Nemčiji je te dni raznih delih padal sneg. ki je napravil ogromno škodo. Zadala došla poročila naznanjajo, da traja vročina še dalje » da je ajsirnejša v dobi zadnjih 40 let. Pričakuje pa se, da kmalu poneha. Človeških žrtev je par stotin v Pittsburgu in tudi drugod! so zaprli mnogo tovaren. Liudstvo beži Iz mest na prosto m v kopališča. Najbolj zadete so države Missouri, Ohlo, Illinois, Newyork. Pensilvanla. — Zborovanje debeiuharjev na Dunaju. Po poročilu z Dunaja so včeraj avstrijski debeluharji priredili nenavadno zborovanje. Na tem zborovanju so oficijelno in pod kontrolo ugotavljali teio debeiuharjev. Re# kord je odnesel konjski trgovec Fran Sce* bdek. Tehta 156 kg. — Palače Hotel Therapia. Crikvenica Glavna sezona od 1. srpnja do 15. rujna. Hotel potpuno renoviraš sa 120 soba. Morske i sunčane kupelji. Prvorazredna opskrba. Table d'hote. Kavana. Bar. Thee dansant. Cercle d'etrangers. Soba sa čitavom opskrbom od 150 dinara na više. — Grand Hotel Llšanj, Novi VinodoL Morske kupelji, osamdeset soba. Prvorazredna opskrba. Sezona do 15. rujna. — Gostilničarji in karamarjl se opozarjajo na naredbo pokrajinske uprave, ki velja od dneva objave v Uradnem listu t. j. od 23. tm. dalje in ki določa, da znaša davek na ponoćni obisk tako gosti-Ien kakor tudi kavaren po 1 Din na osebo. Da se porabijo zaloge davčnih listkov, naj se izročata gostom v gostilnah po dva davčna listka za obisk gostilen, gostom v kavarnah pa po štiti davčni listki za obisk kavaren. — Prvovrstni koncert v hotelu »Tivoli* danes, v ponedeljek, od pol 5. do pol 9. ure. Vstopnina prosta. — Kino Tivoli. »Kaznjenec iz temnice Sing*Sing«. Od danes dalje se predvaja ve« lika amerikanska pustolovska avantura v 6. dejanjih. Originalni posnetki iz glasovite amerikanska kaznilnice Sing'Sinfl, kamor pridejo, kakor znano, najtežji zločinci, in od koder ni ve5 svobode. FIlm je prvovrstna učinkovitost. — Vrhunec Une mehanike pisalnega stroj« »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenbnrgova aflca a. L — Zahtevajte po vseh restavracijah' in kavarnah prvovrstna specijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet, Maribor. TO.'SBOLA »G03POSVET-SKEGA ZVONA«. Klic »Gosposve takega Zvona« nI ostal glas vpijočega v puščavi in tako se je včeraj popoldne ob 15. Kongresni trg zopet na« polnil s neštevilnimi množicami, ki so pri« spele, da poskusijo svojo srečo. V korist naših zasužnjenih bratov na Koroškem, se je namreč vršila tombola. Tombola se je pričela okoli 15. in pol. Prve številke so bile Klicane 7, 62 in 35. Tombolo je menda od* ločila številka 82. Razdeljeno je bilo vsega skupaj 70 kvatern, 50 Činkvinov in 9 tombol. Tombolo so zadeli: 1. tombolo Ga. Ju* stina LavrenčiČ. soproga knjigovodje. Po* Ijanska cesta št. 8 (pohištvo); drugo Anton Skuk, voziček naložen z živili, Gosposka uli« ca št, 10; tretjo Mihael Bricelj, kuhinjsko posodo: četrto Alojzij Stancer, zidar, otro« ški voziček), Aleksandrova cesta; peto Som* rak Marija, kuharica, perilo za ženina. Mi* klošečeva cesta 36; šesto Rjave Neža, ku* harica. kompletno umivalno mizo. Kongres* ni trg 16; sedmo Mnrija Pogorevčnik, želez« ničarjeva žena, blago za žensko obleko. Ko« lodvorska ulica 111, Šiška; osmo Frida Ma* guša, učenka IT. razreda meščanske šole. Dunajska cesta 66 (moško obleko) in deveto Matija Pogačnik, knjigovez, Florijanska ulu ca_12 (sodček piva). EKSPLOZIJA BOMBE. Maribor, 23. junija. V soboto zjutraj točno oh pol 3. se le iz poslopja v Aleksandrovi c. 14 zaČul takr, močan pok, da so prebivalci sosednih hiš prestrašeni vstali v prvem hipu, misleč, da se je zgodilo kaj strašnega. Pok se j!m je zdel kakor izstrelek iz kanona. Na licu no sta je pribite! stražnik, ki je v tem času ne daleč od tam imel svojo službo. Takoj za nJim so prihiteli tudi drugi, ki so prestrau šene ljudi v toliko pomirili, da se Je dogo dila eksplozija samo v pritličju hiše se nahajajoče pisarne znanega nemškega odvetnika dr. Orosla. Od zjutraj dalje Je poslopje oblegala radovedna množica. Prizadeti šef pisarne je prišel šele z jutranjim vlakom lz Fale, kjer stanuje preko poletja. Dopoldne se je na lice mesta napotila komisija iz zastopnikov policije, vojaške in sodne oblasti. Po prvi ugotovitvi komisije se jc tudi vašemu oopisniku dovolil vstop na lice mesta. Ležalo Je mnogo aktov, raztrganih in razkropljenih, pohištvo Je večinoma uničeno In zdrobljeno na kose, šipe dvojnih oken, kjer se nahaja železno omrežje, vse zdrobljene, več kosov eksplozivne tvarine Je zadelo ob okno na vrt, kjer se nahaja pisarna Delniške pivovarne. En tak kos Je nekoliko vpognfl tudi omrežno palico na oknu, kar le dalo povod prvi domnevi, da Je bila eksplozivna snov vržena skozi tisto okno, ^ar pa Je skoro nemogoče. Na visokem stropu, nad katerim stanuje mestni fizik dr. Leonhard, se vidijo mnogoštevilni sledovi izstrelkov. Vesti, ki so krožile po me* sto, da se Je strop udri in da se Je pod razvalinami pokopala vsa dr. Leonhardtova j rodbina, so brez vsake podlage. Pri eksplo- » zfli sploh ni bilo človeških žrtev m tudi no t drage matertjelne škode, kakor zgoij ves velike škode v Oroslovi, oU res j šila na mestu, kjer je stala šefova pisalna miza, pod katero se nahaja 25 do 30 cm globoka in precej široka udrttna. Iz tega sklepalo, da se je razstrelilna materija morala nahajati pod mizo ali na mizi; nekateri domnevajo tudi v nriznici. Ali je bila to bomba ali peklenski stroj ali kake vrste šrapnel, to v tem času še ni ugotovljeno. Iz dejstva, da je dr. Orosel znan lovec, se delajo razne kombinacije. Skoro izključeno pa je ic sedaj, da bi bil razstreljivo kdo vrgel skozi okno. Stražnik, ki je bil tam blizu ob tem času straži), ve" dobro, da v tistem času na tej cesti ni bilo videti žive duše razven nekega narednika« ki Je prišel cd spodaj po cesti proti nJemu. V nasproti dr. Oroslove pn j sarna se nahajajoči pisarni dr. Barleta sta to noč snažili pod dve ženski, ki sta okrog 2. ure, torej pri ližno pol ure poprej odŠM, ne da bi bili kaj sumljivega slišali. Glede povoda in storilcev krožijo po mestu seveda najrazličnejše, pa tudi najneverjet-uejše vesti in kombinacije. Sovražniki Or-june v slovenskih in nemških krogih so ta dogodek seveda takoi naprtili »Oriuni«, Čeprav je, kakor rečeno, izključeno, da bi bil razstrelivo sploh kdo mogel vreči od zunaj skozi dvoje, in še dobro zamreženih okenj, baš na šefovo mizo. Za političen atentat tudi ne govori nebena okolnost. Dr. Orosel ie bf! svojčas res strasten sovražnik Slovencev, toda od prevrata sem se ni razen dogodkov 27. januarja 1919 nikjer posebno eksponiraj, vsaj ne v sovražnih nastopih napram Slovencem. Ako gre tu sploh za akt maščevalnosti, bi prihajalo v poštev preje njegovo stališče kot oskrbnika Girstmever-jevih hiš. Pa tudi v tem slučaju bi maščevalec moral razstreljivo spraviti v pisarno, kar je zopet malo verjetno, ker so bila vsa vrata zaprta, Isto velja o tretji kornbinacijis, da bi se bil kdo njegovih klijentov maščeval. Preostaneta torej le še dve eventuali-teti, glede katerih pa ob tem času še nI umestno govoriti. Po vseh podatkih, kar jih je do danes na razpolago, se eksplozija v dr. Oroslovi-vi pisarni zavija le še bolj v zagonetno meglo. Odprto stojita vprašanji, ali gre tu za nesrečo vsled malomarnosti, za slučajno samoeksplozijo v pfsalni ali na pisalni mizi se nahajajoče granate, ali zre tu za dobro premišljen atentat in iz katerega vzroka. Po najdenih drobcih, zlasti po bakrenih obročkih, takozvanih »FUruhngsringe«. soditi, je ugotovljeno,- da imamo tu opraviti z eksplozijo granate in sicer najbrže 7 cm italijanske granate. Okolnost pa. da niso našli vži-galca, vzbuja domnevo, da se je ta ali neznano kam izgubil, oziroma ga ie kdo skrivaj pobral, ali pa sploh ni bilo več pri granati in se je razstrelek izvršil v spodnji shrambi granate, pri Čemer pa je odprta še ena možnost, ki vodi sled na atentat, namreč, da je nekdo granato brez zgornjega vžigalej nalašč pripravil za preračuni eno eksplozijo, torej da je pri tem zasledoval alt namen vloma v bta^ajno ali da se je maščeval z uničenjem bolj aktov kot pohištva. Torej politično maščevanje je Izključeno. Splošno mnenje Je. da je dr. Orosel sam hranil tako granato in da ie prišla iz raznih' vzrokov do eksplozije. Na tej podmeni ne spremeni prav nič dejstvo, da je dr. Orose! razpisal 5000 Din nagrade za izsleditev storilca. Dr. Orosel sam dobro ve. tudi če bi ne bil tako dober jurist, da bi Imel radi ogroženja javne varnosti sitnosti s paragrafi o malomarni shrambi nevadnili eksplozivnih snovi. Mi le beležimo kot kronisti tud! ta. po mestru splošno razširjeno kombinacijo, ne da bi zanjo prevzeli odgovornost. Itotako le beležimo verzijo, da le bila eksplozija vprizorjena Iz političnih motivov, da bi se jo potem naprtilo »Orjuni«, kar pa Je tudi malo verjetno. — Spored II. iavne produkcije gojencev konservatorija »Glasbene Matice* v Ljub* liant, ki se vrši danes, v ponedeljek, dne 25. junija 1923 ob osmih zvečer v Filharmo* nični dvorani. I. a) Smetana: Buchtele, solo iz opere »Dalibor«. b) Moszkovski: Španski plesi št 5, igra na gosli 5ušteršiČ Vinko, IV. pripr. r. (šola J. Slaisa); 2. Schumann: Gozdno šepetanje, poje Brejc Nadina, IV. k. let. (šola ge. VVistinghausen); 3. s) Grleg: Pred tabo, b) Milojevič: Vieux Conte. c) Novak: Serenada: igra na klavirju Nova* ković Božica, I. kons. let. (Sola J. Ravnik); 4. Scherzino: Humoreska, igra na trobento Liberšar Alojzij, V. kons. let. (šola V. Ty* chota) na {davirju sprernja Miklavčič Pavla; 5. Hildach: Dekliški spev, po> Gostiša Na* da, IV. kons. let. (šola ge. \Vistinghausen); 6. Sitt: Koncertino za gosli, igra Kresnik Peter, I. kons. let. Tšola J. Vedral); 7. a) Smetana: Polka v Fis^duru, b) Schumann: Grilčki. igra na klavirju Josin Magda. IV. kons. let. (šola gdč. švajgarjeve); 8. Schu* mann: Ne srdim se. poje dr. Grover Fran, III. kons. let. (šola ge. \Vistinghausen); 9. a) Rachmaninov: Preludii. b) RachmanI* nov: Humoreska, igra na klavir Vogelnik Marica, IV. kons. let. (šola J. Ravnika); 10. \Veingartner: Praznik ljubezni, poje Ovse* nik Frančiška, IV. kons. letnik.^ (šola ge. \Vistinghausen); 11. F. Strauss: Koncert za aozdni rog. igra Smrekar Alojzi i, V. kons. fet. (Šola g. O. Sani: 12. \V. A. Mozart: Koncert v F*duru. igra na gosli Prosene Radovan, II. kons. let. (šola K. Jeraja); 13. a) Lajovic: Mesec v izbi, b) Skerjanc: Vi* zija, poje Verbič Milena. IV. kons. let. (šola ge. V/istinghausen); 14. a) Suk Josip: Po* mlad, b) Suk Josip: Hrepenenje, igra na klavirju Čop Milica. IV. kons. letnik (šola gdč. Švajgarjeve). — Vabijo se v prvi vrsti starši in sorodniki gojencev ter ostalo ob* činstvo, ki se za razvoj glasbe zanima. — Vstop prost, pobirajo se le prostovoljni pri* spevki. —■ Pevski zbor »Glasbene Matice«. Da* nes zvečer ob 6. in en četrt se vrši pevska vaja za moški zbor. Jutri, v torek, se en* krat opozarjamo na prijateljski sestanek, ki se vrli ob osmih zvečer v hotelu Tivoli. Vabljeni ao tudi vsi prijatelji zbora. Odbor. — Pevski zbor Glasbene Matice v LiobOanL V torek dne 26. tm. po 8. zvečer družabni sestnnek vseh pevk in pevcev v hotelu Tivoli (Švicarija). Vabljeni so tudi vsi prijatelji našHi pevcev. Na Vidov dan, dne 28. tm. sodelujemo pri prireditvi Saveza nabavljačkm zadruga na vrtu restavracije »Zvezda«. Zbirališče točno ob 8. ie za vee čianice in člane obvezen. V ponedeljek, dne 25. tm., v torek in v sredo, vsaki dan ob 6.15, pevska vaja za moški zbor. Vsi m točno! Odbor. Kultura. — ljudmi! Kauntmann. Stnroslovanska m staroslovenska »svobrdac. iponr.risk iz »Časa« Št. 5. 1. L 1923). Ljubljana \<*2?. V tem članku odgovarja u n iver iretni prole-sor L. Hauptmann ljubljanskemu arhivarju dr. Mahi, ki je z veliko vnemo skušal prebiti Hauptmannove nazore n socijalni Bi politični zgodovin] Slovencev v zgodnjem Srednjem veku. Ko človek prečita in odloži d:C*no pisani Hauptmanov odgovor« ki prav zi prav predstavlja doix>ln!!o k njegovim pre:šr!;rm šrudram. mora reči, d.» so prigovori dr. Mala ničevni in da kritik v ohlz ne razume toka naše starejše zgodovine, Oosp. Mal se drži na šabloni? način in površno stavkov bi besed brez vsake širše zgodovinske podlage in brez vsakega socijoloSko-kulturnega pojmovanja Vsekakor težak očitek ra znanstvenika dr. Mala čc mu protivnik očita, da je celo prezrl ocen^ svojega prijatelja dr. Mantuani-ja. In s t?kim piškavrm delom kot je dr. Malovo »Nova pota Slovenske historiografije?« se diči in šopiri dnevno klerikal-ni žurnalist! Res sramota za naš čas! No, klerikalci potrebujejo spektakla za svoje temne namene, za varanje ljudstva. — RIjavec ostane v Beogradu. Opern! pevec g. Riiavec v Beogradu, je dopisnika zagrebške »Ri:eči« izjavi!, da je vest o n.c-govem angažiranju v Osijeku neistinita in ostane ie nadalje v Beogradu. Posnr»ffars!vn. —g Prodaja živega srehra. Ob a-rlnarnlca v Ljubljani, bo prodala d:ie 27. junija ti. ob 10. uri dopoldne v mnga/inu »A« na javni dražbi 13% kg živega srebra. Predmetni oglas js v pisarn; trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Borzna poročila. — Zagreb. 25. junija (Izv.) Zaključek. Devize: GurJh 15.925, 15.95. Pariz 5.45. 5.52. London 408—, 411.— , Berlin 0.08, 0.0875, Praga 2.67. 2.6S, Dunai 0.1245, 0.1255, Trst .3.99. 4.—, Newyork 88.—. 88.50, Budimpešta 1.02, T.Ob. Valute: dolar S7.—. 87.50, Kč 2.63. 2.64. — Curih, 25. junija. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.35. Berlin 0.0051. Am* sterdam 218.85. Newvork 5.58. London 25.77. Pariz 34.57, Milan 25.07, Praga 16.72, Budimpešta 0.065. Bukarešta 2.85, Varšava 0.0055. Dunaj 0.007S.V£, avstrijske žigosane krone 0.0078.H'. Turisffka in sport. DOMAČE SOGOMETSE TEKME. — Zagreb, 25. junija. Sobotna nogomet* na tekma med Hakoach (Dunai) : Concordi« (Zagreb) 3 : 1 (2 : 1). Nedeljaka nogometna tekma Hakoach : HaJflc ! : 0. Dva igralca sta bila ranjena. Eden si je zlomil kltučnico —Rokometni tekma Ilirija : Primorje 8:1.— — Sturm, Gram : Primorje prvi den 7 : 3, drugi dan 5 t 1. Poročilo o tekmah priobčimo radi pomanjkanje prostora iele jutri. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj, 25. junija, (lav.) Občinstvo je z napetim zanimanjem sledilo včerajšnji nogometni tekmi med »Sparto« ea »Rapid« na igrišču Hoheuvvarte. Navzočih je bflo 35.000 ljudi. Ćehoslovaki so popolnoma po* razilt Dunajčane. Rezultat 4 : 1 (2 : 0). — Praško moštvo je podalo klasično sliko, ka* ko je treba igrati nogomet. Vse moštvo je igralo izborno, vzorno je bilo kritje in igra* lec Kada jo bil vea čas suveren na IgriSČu. Igra Sparte je frapirala Dunajčane. — Pri Rapidu se je edino odlikoval in je vatra i al v svoji poziciji Veselv. Med igro ie bi! Steiner ranjen v oko. V 20 minuti Je Kože* Iuh zsbd prvi gol. Drugi gol je padel v 30. minuti. Zabil ga Je Dvoraček, Regnar tretjega in Hajnv četrtega. — Praga, 24. junija. Rezultat tekme če* hoslovaško moštvo ptorJ ceskonemSkemu 6:0.—_ Ori'šfv«?p vesti. Slov. zdravniško društvo. XI. in zadnf sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v sredo 27. tm. ob 17. v predavalnic! Bolnice za ženske bolezni s sledečim sporedom: Prof. dr. Zalokar: Vnetje uraebusa z demonstracijami, dr. Kern: Zdravniške razmere v Amerik!. Odbor. — II. redna glavna skupščina mestnega ndruženia Ferijalnega Saveza Ljubljana se bo vršila v torek 26. junija ti. ob 17. urf na reaHrJ. Dnevni red: Poročilo upravnega in revizijskega ecibom, razpored dežurnih tO slučajnosti. Vabimo vse člane In članice k obilni udeležbi. — Tajmštvo. — Kongres nabavliačkih zadruga državnih službenika v LJubljani. Dnevni red prireditev: Dne 25. tm. od 8.—12. in 15 — 18. ure zadružni tečai. od 20. ure dalje prijateljski sestanek v Hotelu »Belevue«. Dne 26. tm. od 8.—12. in 15.—18. ure zadružni tečaj, od 20. ure dalje prijateljski sestanek pod Rožnikom (Čad). Dne 27. trn. od 8.— 12. in 15.—18. ure zadružni tečaj, od 20. dalje prijateljski sestanek v Hotelu »Tivoli«. Dne 28. tm. od 8.—12. in 15.—17. ure zadružni tečaj, ob 20. prijateljski sestanek v »Zvezdi« s sodelovanjem ^pevskega društva »Glasbene Matice«. Dne 29. tm. ob 8. glavna skupščina Saveza N. Z. D. ?. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Dne 30. tm. ob 6.47 zjutraj izlet na Bled. Zadružnt tečaji se vrši'o v veliki dvorani Hotela »Tivoiic. Za slučaj slabega vremena izostanejo prijateljski sestanki dne 25.. 26. m 27. tm. 1923. Razun navedenega se vrši dne 27. tm. seia nadzorovalnega odreka Saveza N. Z. D. S. v Zvezdi (Kasino) in 28. rm. ob 9. seja upravnega odbora ?aveza N. Z. D. S. istotain: Občinstvo se vabi k obilni udeležbi prijateljskih sestankov, da pokažemo našo gostoljubnost Iz cele države Stran 4. _ ... . »SLOVENSKI NAROD« dne 26. jimija 1923. Stev. 144. Eersoi? te In ostane sisfbsliš^ ^nalftetiia zaamkz. IIarnfe £goIJe, cenelSS In frpež-neiši Se sđ KSBfa. Od UaSeea čeolfarta zahfeoalfe, da Vam pritrdi Berson gnmi podpetnffee in gnml podplate. rtAJI5QLJ^a /iUDI Kupimo vsako množino v starega svinca. PUSKARNA y, KRANJU. 6394 Mesečno sobo, NEMEBLOVANO, s separat* Pim vhodom v sredini mesta, IŠČEM ZA TAKOJ. — Ponud* he pod »Soba/6523* na upravo »Slovenskega Naroda«. Kumno, janež, RDEČO DETELJO, SEMEN* SK.O AJDO. LIPOVO CVET* JE. SUHE GOBE itd. plačuje najbolje — SEVER & KOMF., Ljubljana, \Volfova ulica št. 12. 6275 Mi, mehanična delavnica (popraTlfalnlca) L. BARAGA, LJubljana, Šelentrargova ulica 6-1. Enonadstropna hiša z velikim prostornim trgovskim lokalom sredi mesta Ljubljane PO ZELO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Ponudbe pod »Sigurna bodočnost/6549« na upravo »Slov. Naroda«. POSLOVODJO- ŽELEZNINARJA, absolutno samostojnega delav* ca. ISCEM ZA TAKOJŠEN NASTOP ZA MESTO NA GORENJSKEM. — Ponudbe pod Poslovodjftsželezninar/6524 na upravo »Slov. Naroda«. Trstjezastrope izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih množinah znaten popust. ANTON STEINER, Ljubljana. Jeranova ulica 13, Trnovo. Skoro nov PIANINO prvovrstne tvrdke »Forster« kovinasta oklopna konstrukcija, ter KRATEK KLAVIR (Stutz. fliigel), skoro v nov, kovinasta oklopna konstrukcija (Kreuzseit. 7. okt), PO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 650: Mita hlanin i MIR mm nilierieva ulica t. Popravljam in uglašujem klavirje tn harmonije strokovno in ceno. POZOR! 5307 Originalna Pucktva Mtofea z dobro pneumatiko po Din 1900. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih in različnih otroSkih vozičkov po ceni na prodaj. .TRIBUNA- F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. Kupim bukova drva, bukove in hrastove prage. Ponudbe z navedbo cene, prosto vagon oddajna posta j a, na: D, FrančHč, Črno* melj. 6583 Banatsko pšenico la razprodaja na vagone, pari* tet vsaka postaja v Slove* niji, M. BIELIĆ, Dunajska cesta 33 (pri »Balkanu«) po najnižjih dnevnih cenah. 6576 m Pristni, naravni g . iliev sok i £ s sladkorjem vkuban §j i pi 21 dinarjev za 11g" ■ nudi lekarna s dr. G. Pitcoli - Ljubljana Dunajska cesta Prodam 400 in tudi manj delnic »Jadranske banke«. Ponudbe pod Delnice I. B./6570 na upravo »I. Nar.*. Išče se stanovanje (dve sobi in kubinja) za mesec julii in avgust. — Ponudbe pod »Julij in avgust 6586« na upra* vo »Slov. Naroda*. Defektno koruzo (ZA KONJE) razprodaja na vreče in vagone M. BIELIĆ, Dunajska cesta št. 33 (pri »Balkanu«) po najnižjih dnevnih cenah. 6574 Dva benein-rncforja (prvi 6 do 7 HP, prevozni, tvrdke Schuttlevorth, drugi 4 do 5 HP, prevozni, tvrdke Internationale) popolnoma v dobrem stanju, NAPRO* DAJ. — Več se poizve pri Antonu Kremžarju, Št. Vid 74 nad Ljubljano. 6566 Prenos, cement stresna opcRo stalno v zalogi pri B. Petrlc - LJubljana, Dunajska cesta 33. Telefon St. 366. SklađlSče: „Balkan". Metana soba s posebnim vhodom, v sredini mesta. SE IŠČE s 1. julijem. — Ponudbe pod Soba se išče 6587 na upravo »Slov. Naroda«. Postranski zaslužek SE NUDI DAMAM IN GO* SPODOM. KI IMAJO VELIKO ZNANSTVA V IMOVITEJ* SIH KROGIH. — Ponudbe pod »Dober zaslužek« na: Atoma Compan\\ anončna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 6547 M. I. Valila ne ordinira do sredi avgusta. 3980 Poznani Marin erje vi l££i' HIŠA naprodaj t' Ratečah na Gorenjskem, od* daljen« Četrt ure od italijanske meje, tik šole in farne cerkve. Pri hiši se nahaja hlev za 20 govedi, zidani svinjaki, v nad* stroofu se lahko naredi deset lepih sob za letovičarje: pri? pravna je za vsako trgovino ali hotel. Lep sadni vrt (občinske pravice). — Naslov pove upra; va »Slov. Naroda«. 657S (Brause) limonadnl praški kakor tudi vse vrste bonbonov, keksov, čokolade, vafelnov za sladoled itd. se dobi vedno v veliki izbiri pri tvrdki Joilp Vitek LJubljana, Krakov trg 8. (zraven Mestnega doma.) Zahtevajte cenik! Na debelo 5609 letna sezija 1923« vse atrakcije kopališč. Otvoritev 28. junija. CERCLE DES ETRANGERS! Klimatflčno bivališče na ... jezeru! ANA VATOVEC ERNEST LEMPFERT poročena Trst-Benetke Hamburg 25. junija 1923 Knjigovodja (-Mnja) vešč amerikanskegfl knjigovođa stva, SE IŠČE za popoldanske ure. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6577 Kratek KLAVIR, še dobro ohranjen, CENO NAPRODAJ. — Naslov po. ve uprava »SI. Nar.«. 6568 izurjena šivi!" »a omij perila in oblek IŠČE DELA PO HIŠAH. — Naslov po= ve uprava »SI. Nar.«. 6565 Za vezenje damskih oblek in plaščev na stroj se išČ3 prvovrstna izvežbana moč (Stickcrin). Delo se na željo odda tudi na dom. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6570 Kli »lavir pcsiGisis (zaCvtnike) in dre tudi na dom GOSPODIČNA. — Naslov po« v upravr. uSl. Nar.« Iščem SCSO, tudi preprosto, s 1. julijem. — Ponudbe na upravo »Slov. Na# roda« pod »čedna t>580«. Ženske ksio SE PRODA. — Več se izve v trejovini M. DERFEL, Mestni trg 12. 6556 srha la na vreče in vagone raznro* daja M. BIELT^, Dunajska cesta 33 (pri »Balkanu«) po najnižjih dnevnih cenah. — Jamči se za prvovrstno bi as go. 6575 OVES KORUZO la na vreče in vagone razprodaja M. B IE LIC, Dunajska cesta 33 (Dri »Balkanu«) po najnižjih dnevnih cenah. 6573 z dvema posteliamn. zračna in svetla, SE ODDA od 15. julija do JI. avgusta. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6550 Kuni se STRUŽNICA, žc malo rabljena: eventualno tudi nova. — Tonudl^r na: »Prva jugoslo\*anska h'ornica rinčic In kljukic za čevlje Stražiščc pri Kranju. 6561 PRODA SE PIJNOV RECHEAUD, PREPROGA in malenkosti. — Gosposka ulica 4, pritličje, desno, vrata ITT. 65i 9 SPALNICA iz hrastovega lesa. kompletna, p- ^olnomn nev,:, solidno delo SE ŽARAH! PO« MANJKANJ \ PROSTORA UGODNO PRODA. — Cci 5500 Din. — Ogleda se od 15. do IS. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6584 Trgovski pomočnik dober detajlist se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Deta]liat 6557. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena, predobra mati in sestra, gospa osiaa roj. sodnega svetnika vdova danes ob pol 12. dopoldne po mučni bolezni, v starosti 55 let, previđena s sv. zakramenti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predrage pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 25. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. RadOče prt Ud. mostu, dne 23. junija 1923. Dr. Ifrnesft Rosina, sodnik, sin. — ££tiena Boašna, hči. — Dr- tatu S^s^el, Frane Juvanfctč, brata. — Borta Sarolo, Bma PMwoiaa, sestri. ~ • f~- . -. - Trgovci v Ljubljani i Kateri bi bil voljan odstopiti eno izložbo v svoji trgovini za prodajo naših proizvodov na drobno in na debelo proti proviziji? Tvornica bičevnikov na Lavrici Ogrin & Peric. Pozor! Oglejte si 1P ZelO Snažni v dobri hiši se iščeta. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Selo eEcbro plačani 6588. Naznanilo« Slavnemu občinstvu ter vsem prijateljem in znancem naznanjava, da otvoriva v nedeljo, dne 24. junijn gostilno v Sp. SiSki na Vodnikovi cesti 0., preje gostilna pr! An^eku. Za dober prigrizek in pristno kapljico preskrbljeno. Se priporočava za obilen obisk Antonija Brodnsk an r». veliko zalogo ravno došlib Šivalnih strojev najfinejše vrste po xnl» žanih cenah, 10 letna earan-cija. Ceniki na razpolago. Kolesa za moSke in ženske po nlzkln cenahy dokler traja zaloga. Se priporoča za obilni obisk tvrdka 10S. ŠEL0VIN-ČUDEH, LJubljana, Mestni trg štev. 13. Filijalka Simon Kmetec, Ijubliana, Kolodvorska ulica Štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke. 0ĐE0D IZ LJUBLJANE VSAKI TED£i