584. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi nomadske paše Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi nomadske paše, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. marca 1981 in na seii Zbora občin dne 25. marca 1981. St. 0100-139/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi nomadske paše Zakon o prepovedi nomadske paše (Uradni list SRS, št. 38-449/74) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o prepovedi nomadske paše 1 člen Zaradi varovanja kmetijskih in drugih zemljišč ter gozdov pred škodo je prepovedana paša, s katero se živina seli iz kraja v kraj izven organiziranih pašnikov (v nadaljnjem besedilu: nomadska paša). 2. člen Za nomadsko pašo se po tem zakonu ne šteje. — pašk živine, ki jo organizirajo lastniki ali uporabniki kmetijskih zemljišč na svojem območju ali v sporazumu z lastniki oziroma uporabniki zemljišč zunaj tega območja; — paša na skupnih pašnikih, ustanovljenih po 120. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št 26/73, 24/75, 23/77, 1/79); — paša, ki jo dovoli občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na kmetijskih zemljiščih zunaj organiziranih pašnikov iz prejšnjih alinej. 3. člen Odločbo iz 3. alinee prejšnjega člena izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na predlog kmetijske zemljiške skupnosti, po zaslišanju prizadetih lastnikov in uporabnikov kmetijskih zemljišč. V odločbi iz prejšnjega odstavka določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, način zavarovanja posevkov in nasadov in čas trajanja paše ter druge pogoje. 4. člen Pooblaščene veterinarske organizacije združenega dela, ki opravljajo veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju in razkladanju živali, so dolžne ob razkladanju, poleg nalog, ki jih imajo po drugih predpisih, ugotoviti tudi, če so izpolnjeni pogoji za organizirano pašo po 2. členu tega zakona. Če se ob razkladanju ugotovi, da niso izpolnjeni Pogoji po prejšnjem odstavku, pooblaščena veterinar- ska organizacija združenega dela z odločbo v upravnem postopku prepove razkladanje živali in o tem takoj obvesti občinski upravni organ, pristojen za kmetijsko inšpekcijo. Če pooblaščena veterinarska organizacija združenega dela ob izvajanju svojih nalog po drugih predpisih zateče živali na paši, je dolžna ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za organizirano pašo po 2. členu tega zakona. Če ugotovi, da ti pogoji niso izpolnjeni, odredi z odločbo v upravnem postopku začasno omejitev gibanja živali in o tem takoj obvesti občinski upravni organ; pristojen za kmetijsko inšpekcijo. Zoper odločbo veterinarske organizacije združenega dela iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni dovoljena pritožba. 5. člen. Organi za notranje zadeve so dolžni v primeru, če pri kontroli ugotovijo, da niso izpolnjeni pogoji za organizirano pašo po 2. členu tega zakona, odrediti omejitev gibanja črede in o tem takoj obvestiti občinski upravni organ, pristojen za kmetijsko inšpekcijo. 6. člen Čreda na nomadski paši se prisilno odstrani z nomadske paše v kraj prebivališča (sedeža) lastnika oziroma uporabnika črede. Prisilno odstranitev črede po prejšnjem odstavku odredi osebi, ki nomadsko pase živali (v nadaljnjem besedilu: oskrbovalec črede) z odločbo v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijsko inšpekcijo; s to odločbo odloči tudi o omejitvi gibanja črede. Organ iz prejšnjega odstavka lahko da oskrbovalcu črede primeren rok za odstranitev črede, ki ne sme biti krajši od 24 ur, če se oskrbovalec črede pismeno zaveže, da bo sam poskrbel za odstranitev črede s prevoznimi sredstvi. Pritožba zoper odločbo o prisilni odstranitvi črede ne zadrži njene izvršitve. 7. člen Stroške prisilne odstranitve črede (posebni denarni izdatki organa, ki vodi postopek, stroški odpreme in drugi stroški, ki nastanejo s prisilno odstranitvijo črede) nosi lastnik oziroma uporabnik črede. Pritožba zoper sklep o stroških prisilne odstranitve ne zadrži njegove izvršitve. 8. člen Občinski upravni organ, pristojen za kmetijsko inšpekcijo, lahko za pokritje stroškov prisilne odstranitve zaseže in odvzame ustrezno število živali v čredi. Zaseg in odvzem živali se lahko opravi tudi v času. ko so živali na nomadski paši, če so izpolnjeni pogoji za prisilno odstranitev živali po tem zakonu. Če oskrbovalec oziroma lastnik (uporabnik) črede poravna stroške prisilne odstranitve črede do pričetka odpreme živali, se mu zasežene živali vrnejo. Če pa teh obveznosti ne izpolni do pričetka odpreme živali, se zasežene in odvzete živali prodajo. Iz sredstev, dobljenih s prodajo po prejšnjem odstavku, se najprej poravnajo stroški prisilne odstranitve in nato stroški zasega, odvzema in prodaje živali. Preostali del sredstev se vme oskrbovalcu oziroma lastniku (uporabniku) črede. 9. člen Upravni akti iz 4. do, 8. člena tega zakona se vročijo oskrbovalcu črede. Ce oskrbovalec črede brez zakonitega razloga noče prevzeti pisanja, se šteje, da so upravni akti iz prejšnjega odstavka pravilno vročeni, ko z njihovo vsebino vročevalec ustno obvesti oskrbovalca črede. Če se opravi vročitev po prejšnjem odstavku, zapiše vročevalec na vročilnico dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je oskrbovalca črede ustno seznanil z vsebino pisanja. 10. člen Za odškodninske zahtevke, ki izvirajo iz škode, povzročene z nomadsko pašo, je pristojno temeljno sodišče, na območju katerega je bila škoda storjena 11. člen Občine, na katerih območju se nomadsko pasejo živali, so dolžne na podlagi poprejšnje pogodbe z ustrezno organizacijo združenega dela zagotoviti, da bo ta organizacija prevzela čredo v oskrbo do prisilne odstranitve, poskrbela za odbiro živali za zaseg in odvzem in organizirala prisilno odstranitev črede ter klanje odvzetih živali. 12. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravljajo občinski organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. Postaja milice v občini je dolžna zagotoviti pomoč organom in organizacijam pri izvrševanju tega zakona. 13. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek oskrbovalec črede. Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek lastnik živali, ki so na nomadski paši. 14. člen Z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, katere živina je na nomadski paši. Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe. 15. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-18/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. ' Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 585. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja 'Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi zaokroženega urbanega območja občin Maribor-Pesnica, Maribor-Po-brežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Ruše, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno Razglaša se zakon o določitvi zaokroženega urbanega območja občin Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrež-je, Maribor-Rotovž, Maribor-Ruše, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 25. marca 1981. St. 0100-141/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON določitvi zaokroženega urbanega območja občin Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Ruše, Maribor-Tabor in Maribor-Tezm 1. člen Za zaokroženo urbano območje se določi območje občin Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Ruše. Maribor-Tabor in Maribor-Tezno kot območje posebne družbenopolitične skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen Skupščina občine Maribor najpozneje do ,30. septembra 1981 z odlokom določi začasno število delegatskih mest v zborih skupščine skupnosti 3. člen Prvo sejo skupščine skupnosti skliče predsednik Skupščine občine Maribor najpozneje v 15 dneh po konstituiranju zborov skupščin občin iz 1. člena tega zakona. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-13/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 586. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1980 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1980 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. marca 1981 in na seji Zbora občin dne 25. marca 1981. St. 0100-137/81' Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. t ZAKON o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1980' za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za združevanje sredstev v sklade skupnih rezerv po 1. členu zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11-537/79), ki do dneva uveljavitve tega zakona niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv, vplačajo v ta sklad po zaključnem računu za leto 1980 3 odstotke od osnove, določene z zakonom o skladih skupnih rezerv. 2. člen Ena tretjina sredstev iz prejšnjega člena se vplača v republiški sklad skupnih rezerv najpozneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona, dve tretjini sredstev pa najpozneje do 30. aprila 1981. 3. člen Ta zakon začne.veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRŠ. Št. 40(r-41/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 587. Na podlagi 335. člena- in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije jč Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni odgovor o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1981—1985 Skupščina Socialistične republike Slovenije pooblašča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1981—1985. Št. 1-10/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 588. Na podlagi prvega odstavka 271. člena -in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 'N. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela dne 27. marca 1981 in Zbora občin dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o vzajemnem priznavanju enakovrednosti šolskih spričeval in diplom, izdanih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in Ljudski republiki Madžarski Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o vzajemnem priznavanju enakovrednosti šolskih spričeval in diplom, izdanih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in Ljudski republiki Madžarski, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije. Št. 010-15/81 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 589. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 40, člena in prvega, odstavka 41, člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika Sodišča združenega dela SR Slovenije Razreši se: Stane Boštjančič, dolžnosti sodnika Sodišča združenega dela SR Slovenije. Št. 111-115/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 590. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in prvega odstavka 76. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o razrešitvi dveh sodnikov Višjega sodišča v Mariboru Razrešita se: dr. Rudolf Martinec, dolžnosti sodnika Viš-jegk sodišča v Mariboru, z 31. marcem 1981; Nada Sancin, dolžnosti sodnice Višjega sodišča v Mariboru z 31. marcem 1981. St. 111-139/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. , Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 591. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 60., 61., 62. in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani Za sodnike Višjega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Anton Markelj, sodnik Temeljnega sodišča v Novem mestu, vodja enote v Brežicah; Marko Šorli, sodnik Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju;. Miha Štukelj, sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani. St. 111-137/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Skupščina , Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 592. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 3. člena zakona o skladu za pospeševanje upodabljajoče- umetnosti Moša Pijade (Uradni list SFRJ, št. 35-345/72) je Skupščina Socialistične republike Slove-venije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o izvolitvi dveh članov Upravnega odbora sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moše Pijade Za člana Upravnega odbora sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moše pijade se izvolita: Andrej Jemec, akademski slikar, dekan Akademije za likovno umetnost v Ljubljani; Peter Krečič, umetnosti zgodovinar, ravnatelj Arhitekturnega muzeja v Ljubljani. St. 111-5/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 593. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 162. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 66. člena in 70. člena poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 25. marca 1981 sprejel ODLOK o razrešitvi in izvolitvi predsednika Odbora za družbenoekonomske odnose Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije Razreši se: Anton Jelenko, dolžnosti predsednika Odbora za družbenoekonomske odnose. Izvoli se: Ivan Zelenšek, za predsednika Odbora za družbenoekonomske odnose. St. 02005-1/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Emil Tomažič 1. r. 594. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Izrečena kazen zapora se zniža Vasiliju Pavloviču, rojenemu leta 1957 v vasi Sodrce, se kazen 5 let zapora zniža za 1 leto; Robertu Podlipniku, rojenemu leta 1950 v Litiji, se enotna kazen 15 let zapora zniža za 3 leta. 2. člen .zrečena denarna kazen se zniža: Ignacu Z a v o d n i k u , rojenemu leta 1957 v Brezovem dolu, se izrečena denarna kazen v znesku 7.000 din zniža za 2.000 din. St. 25-1/81 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 595. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73 in 27/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za leto 1981 1. člen Najmanjši čisti osebni dohodek, izračunan po 2. členu zakona o najmanjšem osebnem dohodku, se za leto 1981 poveča tako, da se k znesku 3.945 din, do katerega je delavec upravičen za polni delovni čas, doda znesek 1,155 din tako da znaša skupaj 5.100 din, oziroma od skupnega sorazmerno zmanjšan znesek, če dela delavec manj kot polni delovni čas. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-02/80-4 Ljubljana, dne 30. marca 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r 596. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) in drugega odstavka 5. člena zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33-1606/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenija ODLOK o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 1. člen S tem odlokom se podrobneje določajo vlaganja, za katera se v skladu z 8. členom zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) — v nadaljnjem besedilu: sistemski zakon) in s 5. členom zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 18-1097/80 — v nadaljnjem besedilu: letni zakon) zmanjšuje osnova za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 2. člen Za vlaganja v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju (druga alinea prvega odstavka 8. člena sistemskega zakona) se štejejo vlaganja na področju industrije, rudarstva, kmetijstva,. ribištva, gradbeništva in prometa. 3. člen Za vlaganja v razvoj višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja (tretja alinea prvega odstavka 8. člena sistemskega zakona se štejejo vlaganja v lastna ali mešana podjetja na obmejnem območju sosednjih držav. 4. člen Za vlaganja v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin (četrta alinea prvega odstavka 8. člena sistemskega zakona) se štejejo vlaganja v objekte, naprave in opremo za zbiranje, transportiranje, sortiranje, pripravo oziroma dispozicijo in predelavo odpadkov v sekundarne surovine, in sicer v: — hidravlične in mehanske stiskalnice in škarje za rezanje železa in drugih kovin, papirja, tekstila, plastike, gume, poliuretana in usnja, — naprave za trganje in razvlaknjevanje tekstila, kablov, plastike, gume in papirja, — drobilce in klasirne naprave za steklo in plastiko, — opremo za čiščenje in predelavo odpadnih olj (mazalna, kurilna in hladilna), — opremo za predelavo rabljenih avtomobilskih gum (protektiranje in druga uporaba), — opremo za predelavo organskih odpadkov v močna krmila, tehnične maščobe in podobno, — opremo za predelavo žlindre v gradbene materiale, — naprave za destilacijo odpadnih barv, — opremo za predelavo poliuretanskih odpadkov in opremo za regeneracijo plastičnih mas in gume, — opremo za predelavo odpadkov pri predelavi kože, — opremo za predelavo odpadkov klavnic (kri, živalski organi), — opremo za predelavo tehnološko odpadnega mavca, — opremo za recikliranje odpadnih fenolov, — opremo za predelavo odpadnih maščob (loj, odpadni loj, klavniške maščobe, kanalske maščobe, odpadki oljarske industrije, odpadne maščobe usnjarske industrije, mastne kisline), — opremo za predelavo beljakovinskih odpadkov (za kislinsko in biološko hidrolizo), — opremo za delno ali kompletno reciklažo komunalnih odpadkov, — opremo za sežiganje odpadkov in pridobivanje mergije, — opremo za nevtralizacijo posebnih odpadkov, — opremo za regeneracijo odpadne soli, — opremo za predelavo odpadkov bele pločevine (pridobivanje cina in odpadnega poljekla za železarsko industrijo). Za vlaganja v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin se štejejo tudi vlaganja v objekte, napra- ve in opremo za uporabo lesnih odpadkov za pridobivanje vlaknin, plošč, gradbenega materiala in energije. 5. člen Za vlaganja v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak (peta alinea prvega odstavka 8. člena sistemskega zakona) se štejejo vlaganja v: a) čistilne naprave za vodo in sicer v: — naprave za zbiranje in odvajanje padavinskih, industrijskih in obrtnih odpadnih voda ter naprave za transport teh voda; izravnalne bazene, kanalizacijo, jaške, lovilce maščob, črpališča, zadrževalnike, raz-bremenilnike in podobno; — objekte, naprave, opremo in aparature, ki zmanjšujejo porabo in obremenitev tehnoloških voda; zaprte krogotoke, rekuperacijo osnovnih surovin in odpadnih voda, dokončno izrabo močno obremenjenih odpadnih lužnic, naprave za uparevanje in sežiganje odpadnih lužnic; — objekte, naprave, opremo in aparature, ki se uporabljajo za razstrupljanje odplak; reakcijske bazene, nevtralizatorje, flokulatorje, flotatorje, dozirne naprave, destilatorje oziroma deflegmatorje v vodi raz-strupljenih strupenih plinov, naprave za izpihovanje y vodi raztopljenih plinov, oksidacijske, redukcijske in nevtralizacijske kopeli z avtomatiko za razstrupljanje odplfek, ionske izmenjevalce, reverzno (obrnjeno) osmozo in podobno; — objekte, naprave, opremo in aparature, ki se uporabljajo za predčiščenje in mehansko čiščenje odplak: homogenizatorje, nevtralizatorje, flokulatorje, flotatorje odpadnih voda, vsedalnike, dozirne naprave, bistrilne naprave z ustrezno opremo za ločen j e trdne in tekoče faze (filtre, centrifuge), peščene filtre in podobno; — objekte, naprave, opremo in aparature za biološko čiščenje odplak: anaerobne lagune, ozračevalne lagune, aeracijske bazene s poživljenim blatom, precej alnike, naknadne usedalnike, naprave za prezračevanje, naprave za vračanje blata, naprave za kondi-cioniranje blata, naprave za biološko stabilizacijo blata, naprave za doziranje hranljivih snovi, naprave za doziranje dodatkov pri aeraciji in kondicioniranju blata, naprave za sušenje blata (sušilne grede), naprave za odvažanje ali sežiganje blata, terciarne obdelave biološko očiščene vode; — naprave za kondicioniranje hladilnih vod pred izpustom v kanalizacijo ali v odvodnik; — naprave, ki se uporabljajo za pripravo pitne in industrijske (tehnološke) vode: vsedalnike, flokulatorje, filtre, objekte pri uporabi naravnih filtrov, klo-ratorje, ozonizatorje in podobno, ionske izmenjevalce, reverzno (obrnjeno) osmozo; — naprave, ki varujejo vodo, pred onesnaževanjem: naprave za zbiranje in transport odpadkov, naprave za deponiranje odpadkov, naprave za kompostiranje odpadkov, naprave za sežiganje odpadkov, naprave za recikliranje odpadkov in podobno, naprave v lukah za prevzem odpadkov in mešanice nafte in njenih derivatov iz ladij in tankerjev, naprave in plovni objekti za čiščenje in podobno; — naprave za registriranje pretoka in obremenitve odpadnih voda: merilce pretoka, elektrode za merjenje pH vrednosti, selektivne elektrode, naprave za merjenje vsebnosti kisika v vodi, naprave za merjenje biološke porabe kisika (BPK 5) (sapromat, War- burgov aparat), naprave za merjenje kemične porabe kisika (COD oziroma TOC), naprave za merjenje in registriranje suspendiranih delcev in motnosti, naprave za merjenje in registriranje barve in podobno; b) čistilne naprave za zrak in sicer v: — naprave za odstranjevanje smradu, — naprave za odstranjevanje emisij iz hišnih dimnikov (dim, saje), iz industrijskih in obrtniških dimnikov ter prostorov (prah, dim, saje, plin) ter iz nuklearnih central in podobno, — naprave, ki zmanjšujejo emisijo iz motorjev na notranje izgorevanje, — naprave, ki zmanjšujejo emisijo iz tehnoloških postopkov, -7- naprave, ki se uporabljajo za izboljšanje zraka v delavnicah (elektrofiltri za prah, tekočinska in podobna prha, evakuacija metana v rudnikih, preprečevanje silikatnega ali azbestnega prahu in podobno). 6. člen Za vlaganja v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo (šesta alinea prvega odstavka 8. člena sistemskega zakona) se štejejo vlaganja v opremo, ki jo raziskovalne organizacije potrebujejo za izvedbo svojega raziskovalnega programa, pa je ni mogoče racionalno nadomestiti z uporabo opreme drugih raziskovalnih organizacij. Za raziskovalne organizacije po prejšnjem odstavku se štejejo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v razvid raziskovalnih organizacij pri Republiškem komiteju za kulturo in znanost. 7. člen Za vlaganja v pridobitev materialnih pravic domačega izvora, ki se v skladu z zakonom štejejo za osnovna sredstva, in sicer patenti; modeli, vzorci in žigi ter v opremo za uvedbo teh materialnih pravic v proizvodnjo (sedma alinea prvega odstavka 8. člena sistemskega zakona) se štejejo vlaganja v pridobitev takih materialnih pravic oziroma v opremo za uvedbo teh pravic v proizvodnjo, ki so zavarovane po predpisih o varstvu patentov, vzorcev in modelov ter blagovnih in storitvenih znamk. 8. člen Za vlaganja v zavarovanje družbenega premoženja po načelih družbene samozaščite (deveta alinea prvega odstavka 8. člena sistemskega zakona) se štejejo vlaganja v: — projektiranje tehničnega zavarovanja in nakup, montažo ter vzdrževanje signalno-varnostnih naprav za zaščito proti vlomu, ropu in požaru in alarmnih central v varovanih objektih; — projektiranje, nakup, montiranje in vzdrževanje prenosnega sistema in izvrednotnih central; — nakup gasilskih tehničnih sredstev; — nakup sredstev za varnost hrambe in prevoza denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti (blagajne, specialna vozila, oprema za spremljevalca in drugo); — nakup tehničnih in drugih sredstev za varovanje ljudi in premoženja (detektorji, rentgenološke priprave, stetoskopi, nevtralizatorji in drugo), ki jih morajo imeti davčni zavezanci, ki se ukvarjajo z želez- niškim, zračnim in pomorskim prometom ter luškimi in PTT storitvami; — nakup sredstev, ki jih morajo imeti davčni zavezanci, ki se ukvarjajo z letališkimi storitvami, po odredbi o minimumu opreme za kontrolo zrakoplovov, potnikov, prtljage in blaga (Uradni list SFRJ, št. 12-148/75); — nakup oborožitve in opreme enot narodne zaščite; — trajno organizirano varstvo naprav, orodja, surovin, spisov, arhiva ali predmetov znatne vrednosti, kadar je treba te dobrine ustrezno zavarovati po določbah zakona; — za nakup tehnične opreme posebne službe zavarovanja, ki se organizira v skladu z zakonom. 9. člen Za vlaganja v investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji (prva in druga alinea drugega odstavka 8. člena sistemskega zakona) se štejejo vsa vlaganja na območja, opredeljena z odlokom o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji v obdobji^ od 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 10-494/81). 10. člen Za vlaganja v investicije na območjih manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (prva in druga alinea drugega odstavka 8. člena sistemskega zakona) se štejejo vsa vlaganja na ta območja, razen vlaganj, s katerimi se po posebnem zakonu izpolnjuje obveznost do stalnih sredstev sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin. 11. člen Za vlaganja v razvoj kmetijstva, ribištva, predelave in skladiščenja živilskih proizvodov ter v izgradnjo gozdnih cest (prva alinea prvega odstavka 5. člena letnega zakona) se štejejo vlaganja: — v kmetijsko mehanizacijo in opremo, ki je namenjena za vse vrste rastlinske in živalske proizvodnje, — v nasade hmelja in jagodičevja, v sadovnjake in vinograde ter v pripadajoče objekte in v objekte za vzgojo semena in sadik, — za graditev in preureditev živinorejskih objektov za proizvodnjo mesa, mleka in jajc s pripadajočimi objekti (silosi, obratna skladišča krme, valilnice, mešalnice, zbiralnice in hladilne naprave za mleko), — v nabavo in vzrejo osnovne črede, — v graditev in preureditev objektov za osnovno predelavo mleka, grozdja, sladkorne pese, sadja, vrtnin, rib ter hladilnic, sušilnic in skladišč za kmetijske pridelke iz lastne in kooperacijske proizvodnje, — v objekte in opremo za predelovanje vrtnin, — v kmetijske prostorsko-ureditvene operacije iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79) in za nakup kmetijskih zemljišč, — v nabavo, graditev in opremljanje objektov za vzrejo in ulov rib ter za transport rib. — v graditev skladišč za oblikovanje občinskih in republiških blagovnih rezerv živil, — v graditev skladišč in silosov za žita in mlev-ske izdelke, — v predelavo kmetijskih pridelkov in rib, — v trajna obratna sredstva pri vlaganjih ! prejšnjih točk. 12. člen Za vlaganja v razvoj surovinskih dejavnosti (druga alinea prvega odstavka 5. člena letnega zakona) se štejejo vlaganja v naslednjih panogah oziroma skupinah dejavnosti po enotni klasifikaciji dejavnosti: 01 01 01 — proizvodnja hidroelektrične energije 01 01 02 — proizvodnja termoelektrične energije 01 02 01 — pridobivanje črnega premoga 01 02 02 — pridobivanje rjavega premoga 01 02 03 — pridobivanje in sušenje lignita 01 04 — pridobivanje železove rude 01 08 10 — pridobivanje rude in koncentratov bakra 01 08 20 — proizvodnja rud in koncentratov cinka in svinca 01 08 30 — pridobivanje boksita 0108 90 — proizvodnja rud in koncentratov drugih barvastih kovin, proizvodnja rude in koncentratov antimona, pirita, kroma, živega srebra, zlata, srebra, mangana, urana in drugih barvastih kovin 01 11 11 — proizvodnja azbesta 011112 — proizvodnja magnezita in gline 01 11 13 — proizvodnja kremenovega peska 01 11 19 — proizvodnja drugih nekovinskih rudnin 0111 21 — proizvodnja morske soli 0111 29 — proizvodnja druge soli 0111 99 — druga predelava nekovinskih rudnin 01 1810 — proizvodnja kemikalij (razen za kmetijstvo) 01 18 20 — proizvodnja kemikalij za kmetijstvo 11 05 00 — geološka raziskovanja. 13. člen Za vlaganja v izgradnjo objektov za prenočevanje in oskrbo turistov (tretja alinea prvega odstavka 5. člena letnega zakona) se štejejo vlaganja: — v hotele, motele, penzione, bungalove in avtokampe, — v športno-rekreacijske objekte, ki so namenjeni turistom (igrišča, smučišča z žičnicami, marine in podobno), — v prehrambeno gostinske obrate za potrebe turistov, — v trgovino za oskrbo turistov (trgovine v avtokampih, turističnih naseljih in na plovnih objektih). 14. člen Za vlaganja po tem odloku se štejejo vsa vlaganja iz lastnih sredstev poslovnega sklada davčnega zavezanca ih anuitete (odplačilo glavnice), ki jih davčni zavezanec odplača v tekočem letu. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-01/80-6 Ljubljana, dne 9. aprila 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 597. Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 1. člen Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) sestavljajo obračun tega davka po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 42-3/79 Ljubljana, dne 6. aprila 1981. Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. Obrazec za obračun davka iz dohodka temeljnih or- ganizacij združenega dela in leto... delovnih skupnosti za Zap. št. Elementi Znesek 1 2 3 001 doseženi dohodek 002 del skupnega dohodka, ki pripada drugim organizacijam združenega dela iz naslova vračila združenih sredstev in nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi (prva alinea 4. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, v nadaljnjem besedilu: ZD) 003 del skupnega dohodka, ki pripada kmetom in drugim delovnim ljudem (druga alinea 4. člena ZD) 004 znesek obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za temeljne organizacije združenega dela v delovni ali drugi organizaciji združenega dela (tretja alinea 4. člena ZDI 1 2 3 005 del dohodka za amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki so večje od predpisanih minimalnih, vendar največ do višine 75 odstotkov amortizacije, izračunane po predpisanih . (minimalnih) stopnjah (četrta alinea 4. člena ZD) 006 prispevek za biološka vlaganja v gozdove (peta alinea 4. člena ZD) 007 del dohodka, ki ga je davčni zavezanec dosegel s poslovanjem v 'tujini, če je bil ta del dohodka obdavčen po predpisih države, v kateri je ■ bil dosežen (šesta alinea 4. člena ŽD) 008 del dohodka, ki pripada tujim osebam iz naslova vlaganja sredstev v domačo organizacijo združenega dela za skupno poslovanje (sedma alinea 4, člena ZD) 009 odstotni del povprečnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu (osma alinea 4. člena ZD) 010 dodatek za nočno delo, delo na dan tedenskega počitka in delo ob praznikih (deveta alinea 4. člena ZD) 011 del sredstev rezerv, ki jih je davčni zavezanec namenil brez obveznosti vračanja za pokrivanje izgub , v drugih temeljnih organizacijah združenega dela v letu, za katero "se ugotavlja davčna obveznost (deseta alinea 4. člena ZD) 012 skupaj zmanjšanje davčne osnove po 4. členu ZD 013 prispevek za pokrivanje stroškov poslovanja Železniškega gospodarstva Ljubljana (6. člen zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1981, v nadaljnjem besedilu: ZS) 014 zmanjšanje davčne osnove pri pogodbenih organizacijah združenega dela (8. člgn ZS) 015 odbitne postavke skupaj (zap. št. 012 + 013 + 014) 016 davčna osnova (zap. št. 001 — zap. št. 015) (A) 017 negativna razlika (zap. št. 015 — zap. št. 001) 018 vlaganja v kmetijstvo (prva alinea prvega odstavka 5. člena ZS) 019 vlaganja v ribištvo (prva alinea prvega odstavka 5. člepa ZS) 020 vlaganja v predelavo in skladiščenje živilskih proizvodov (prva alinea prvega odstavka 5. člena ZS) 021 vlaganja v izgradnjo gozdnih cest (prva alinea prvega odstavka 5. člena ZS) 022 vlaganja v razvoj surovinskih dejavnosti (druga alinea prvega odstavka 5. člena ZS) 023 vlaganja v izgradnjo objektov za prenočevanje in oskrbo turistov (tretja alinea prvega odstavka 5. člena ZS) 024 vlaganja v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju (druga alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 025 vlaganja v razvoj višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja (tretja alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 12 3 026 vlaganja v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin (četrta alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 027 vlaganja v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak (peta alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 028 vlaganja v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo (šesta alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 029 vlaganja v pridobitev materialnih pravic domačega izvora, ki se v skladu z zakonom štejejo za osnovna sredstva, in sicer patenti, licence, modeli, vzorci in žigi ter v opremo za uvedbo teh materialnih pravic v proizvodnjo (sedma alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 030 vlaganja v naložbe za odpravo nočnega dela (osma alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 031 vlaganja v programe ljudske obrambe in v zavarovanje družbenega premoženja po načelih družbene samozaščite (deveta alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 032' vlaganja v stanovanjsko izgradnjo (deseta alinea prvega odstavka 8. člena ZD) 033 štirikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na manj razvitih obmejnih območjih v SR Sloveniji in v investicije na manj razvitih obmcšjih v SR Sloveniji na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev (prva alinea' drugega odstavka 8. člena ZD) 034 štirikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na območju SAP Kosova (prva alinea drugega odstavka 8. člena ZD) 035 trikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec na drugačni osnovi vložil v investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji (druga alinea drugega odstavka 8. člena ZD) 036 trikratni znesek, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na območju manj razvitih republik v SFR Jugoslaviji (druga alinea drugega odstavka 8. člena ZD) 037 »/o delež izvoza, povečanega za izvozno stimulacijo v celotnem prihodku (9. člen ZD in 4. člen ZS) 038 zmanjšanje davčne osnove za delež izvoza (prvi odstavek 4. člena ZS) (zap. št. 016-krat %> iz zap. št. 037) 039 zmanjšanje davčne osnove za 50 °/o (prva alinea drugega odstavka 4. člena ZS) 040 zmanjšanje davčne osnove za 75 “/o (druga alinea drugega odstavka 4. člena ZS) 041 zmanjšanje davčne osnove za 100% (tretja alinea drugega odstavka 4. člena ZS) 042 skupaj davčne olajšave (zap. št. 018 do 036 in zap. št. 038 in ali 039 ali 040 ali 041) 043 osnova za obračun davka (zap. št. 016 — zap. št. 042) (B) 044 negativna osnova za obračun davka (zap. št. 042—016) 045 del osnove za obračun davka po 19. členu zakona o uporabi predpisov in n reševanju kolizi’ 12 3 med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (zap. št. 043 krat... ®/o bruto osebni dohodek) 046 davčna obveznost temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva (zap. št 043 ali 045 X 3 •/•) 047 davčna obveznost temeljnih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti (zap. št. 043 ali 045 X 0,2 %) 048 davčna obveznost delovnih skupnosti (zap. št 043 ali 045 X 0,5 %) 049 davčna obveznost temeljnih organizacij združenega dela s področja planskih prioritet (zap. št. 043 ali 045 X 1,0 %) 050 znižanje davčne obveznosti davčnih zavezancev, pri katerih je od celotnega števila delavcev za-, poslenih več kot 10% invalidnih oseb (drugi odstavek 10. člena ZD) — (zap. št. 046 ali 047 ali 048 ali 049 X 80 %) 051 znižanje davčne obveznosti davčnih zavezancev, pri katerih je od celotnega števila zaposlenih 5 do 10 % invalidnih oseb (drugi odstavek 10. člena ZD) — (zap. št. 046 ali 047 ali 048 ali Q49 krat 40 %) 052 znižanje davčne obveznosti davčnih zavezancev na manj razvitih območjih v SR Sloveniji (11. člen ZD) — (zap. št. 046 ali 047 ali 043 ali 049 krat 90 %) 053 skupaj davčna obveznost (zap. št. 046 + 047 + + 048 049 manj zap. št. 050 +- 051 + 052) 054 vplačevanje akontacije 055 obveznost za vplačilo davka (zap. ..št. 053 manj zap. št. 054) 056 kontrolni seštevek (izpolni služba družbenega knjigovodstva) Metodologija za izpolnjevanje obrazca za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti Zneski se vnašajo v celih dinarjih s parami. Posamezni zneski se vnašajo po zaporednih številkah obrazca takole: Zap. št. 001 — dohodek — znesek iz zap. št. 47 obrazga po- slovni rezultat med letom — bilanca uspeha (v nadaljnjem besedilu: BU) 002 — del skupnega dohodka, ki pripada drugim or- ganizacijam združenega dela iz naslova vračila združenih sredstev in nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi — znesek iz zap. št. 77 in zap. št. 75 obrazca BU 003 — del skupnega dohodka, ki pripada kmetom in drugim delovnim ljudem — znesek iz zap. št. 76 obrazca BU 004 — znesek obveznosti do delovnih skupnosti — znesek iz zap. št. 91 obrazca BU 005 — amortizacija — znesek iz zap. št. 95 obrazca BU1 vendar največ do višine zneska, ki je enak 75 °/o amortizacije, izračunane po predpisanih (minimalnih) stopnjah (dejanska, vendar največ 75 %>), krat zap. št. 20 obrazca BU 006 — biološka vlaganja — del zneska iz zap. št. 108 obrazca BU, ki vključuje prispevek za biološka vlaganja 007 — del dohodka dosežen v tujini — znesek iz zap. št. 68 in 69 obrazca BU 008 — del dohodka, ki pripada tujim osebam — zne- sek iz zap. št. 105 in 106 obrazca BU 009 — osebni dohodki — znesek se izračuna tako, da se povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur pod zap. št. 47 posebni podatki (PP) pomnoži s povprečnim mesečnim (bruto) osebnim dohodkom zaposlenih delavcev 010 — dodatek za nočno delo, delo na dan tedenskega počitka in delo ob praznikih — znesek, obračunan v dejanski višini, vendar največ do višine, določene z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom 013 — plačani prispevek za pokrivanje stroškov poslovanja Železniškega gospodarstva Ljubljana del zneska iz zap. št. 100 obrazca BU 032 — sredstva za stanovanjsko izgradnjo vključujejo prispevek za solidarnost in vzajemnost ter sredstva za lastne potrebe delavcev (podatek iz zap. št. 83 + zap. št. 11 obrazca BU) 598. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih sklepov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o spremembi in dopolnitvi. odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 32/80, 1/81, 3/81, 6/81 in 8/81) se v tabeli točke 2: — pri zaporedni številki 16 občina Kočevje stopnja 11,130 nadomesti s stopnjo 10,890. St. 420-26/80 Ljubljana, dne 3. aprila 1981. Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. 599. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 32/80, 1/81, 3/81, 6/81 in 8/81) Y tabeli po 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: 1. Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje se: — v stolpcu 6 stopnja 2,20 nadomesti s stopnjo 2,11; — v stolpcu 7 stopnja 1,64 nadomesti s stopnjo 2,01; — v stolpcu 8 stopnja 5,24 nadomesti s stopnjo 5,09; — v stolpcu 10 stopnja 0,37 nadomesti s stopnjo 0,39; — v stolpcu 12 stopnja 0,335 nadomesti s stopnjo 0,325 — v stolpcu 13 stopnja 0,87 nadomesti s stopnjo 0,86; — v stolpcu 16 stopnja 11,130 nadomesti s stopnjo 10,890; — v stolpcu 17 stopnja 26,440 nadomesti s stopnjo 26,570. 2. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se: — pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo 0,28 3. V tabeli točke 2 pod B c) »Prispevek iz dohodka od osnove dohodek« se: — pri zaporedni številki 59 občina Zagorje stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo 0,10. St. 420-26/80 Ljubljana, dne 3. aprila 1981. Po pooblastilu v. d. direktorja republiški podsekretar mag. Franc Škufca 1. r. 600. Na podlagi 22. člena zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med rt bliškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke 83 PREGLED stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posame*nee-a dnhnrft-(davek po odbitku) I. Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti so: g Š 0) ■a-g? S o Občina all-slil zi: plisK * d «s N > M -Z#* C O W srt II af l|it I-Sfitll 1 ■§gO,OftN^ v stifil! ° rg 5 N N > jJ-’N T! Pilil! I g aaac’d o 0 >w g N £ K, *5* -g a •c O iipl šilili im S^.S-agg ” •t' Tl c 5 § 0a.%sh** CO I h ■až O*1 I •» OJ 3 3 5 IlUoIS to QJ ■*-’ O O OJ ^0 to -z! i4 lliglag iltpis jacogvul^-g ilSill1 mu ^OCOnORO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Ajdovščina 20 20 20 20 30 20 40 2. Brežice 10 20 20 20 30 — 40 3. Celje 16 20 20 20 30 — 40 4. Cerknica 10 20 5 20 30 30 40 5. Črnomelj 10 20 , 20 30 — 40 6. Domžale 10 20 — 20 30 10 40 7. Dravograd 10 20 20 20 30 30 40 8. Gornja Radgona 10 20 20 20 30 20 40 9. Grosuplje 10 20« — 20- 30 20 40 19. Hrastnik 10 20 20 20 30 — 40 11. Idrija 10 20 20 20 30 20 40 12. Ilirska Bistrica 10 20 20 20 30 20 40 13. Izola 10 10 -1- 30 30 — 40 14. Jesenice 10 20 20 20 30 20 40 15. Kamnik 10 20 — 20 30 _ 40 16. Kočevje 10 20 20 20 30 10 40 17. Koper 10 20 20 20 30 — 40 18. Kranj 10 202 20 20 30 — 403 19. Krško 10 20 — 20 30 20 40 20. Laško 10 20 20 20 30 20 40 21. Lenart 10 20 20 20 30 . 40 22. Lendava 10 20 20 20 30 30 40 23. Litija 10 20 20 20 30 20 40 24. Ljubljana Bežigrad 10 20 — 20 30 10 40 25. Ljubljana Center 10 208 — 20 30 10 40 26. Ljubljana Moste Polje 10 20 — 20 30 10 40 27. Ljubljana Siska 10 20 — 20 30 10 40 28. Ljubljana Vič-Rudnik 10 20 — ' 20 30 10 40 29. Ljutomer 10 20 20 20 30 — 40 30. Logatec 10 20 — 20 30 10 40 31. Maribor 10 20 — 20 30 — 40 32. Metlika 10 10 — — 30 10 40 33. Mozirje 10 20 20 20' 30 — 40 34. Murska Sobota 10 20 20 20 30 30 40 35. Nova Gorica 10 20 20 20 30 40 40 36. Novo mesto 10 20 — 20 30 30 40 37. Ormož 10 20 20 20 30 — 40 38. Piran 10 20 . 30 30 — 40 39. Postojna 101 10 10 20 20 10 25 40. Ptuj 10 201 20 20 30 30 40 41. Radlje ob Dravi 107 20 10« - 30 30 10 40 42. Radovljica 102 202,4 20 20 30 — 40 43. Ravne na Koroškem 10 20 20 20 30 — 40 44. Ribnica 10 20 — 20 30 10 40 1 S 3 4 5 • 7 8 • 45. Sevnica 10 20 20 20 30 20 40 46. Sežana 10 20 20 20 30 — 40 47. Slovenj Gradec 10 20 20 20 30 30 40 48. Slovenska Bistrica 10 20 20 20 30 10 40 49. Slovenske Konjice 20 20 20 30 30 30 40 50. Šentjur 20 20 20 30 30 30 40 51. Skolja Loka 101 20 20 20 30 — 40 52. Šmarje 10 20 20 20 30 — 40 53. Tolmin 10 20 20 20 30 40 54. Trbovlje 10 20 20 30 30 O 40 55. Trebnje 101 20 20 20 30 — . 40 56. Tržič 10 202 — 20 30—25« 20 40 57. Velenje 10 10 10 30 30 10 40 58. Vrhnika 10 20 — 20 30 20 40 59. < Zagorje 10 20 20 20 30 — 40 60. Žalec 10 20 20 20 30 — 40 i in od doh. doseženih s prevozi mleka do zbiralnih mest, od opravljanja storitev KS, od prevoza otrok za potrebe šol, kult. in telesnokult. organ, in od dohodkov športnih vaditeljev amaterjev * in od občasnih del za KS, društva in družb. org. s in od zbiranja odpadnega materiala 4 in od doh. doseženih z opravljanjem postranskih kmet. dejavnosti 5 in od dohodkov na podlagi pogodbe o delu OZD 6 in od dohodkov lesene embalaže, pakiranja izd. dom. obrti in izdelovanja čipk 7 in od dohodkov doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od opravljanja kmetijskih del ter od dohodkov lesene embalaže s in od prepisovanja not Oprostitve davka iz obrtnih dejavnosti po odbitka: Zšt!?' Občina odpadni material prevoz mleka pluženje snaga Obiranje Storitve KS in dugim družb. org. Domača obrt — ročno delo kmetje ostali kmetje ostali in sadja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1. Ajdovščina da da da — — — da ■ — 2. Brežice da da da da da da da' da 3. Celje da — — — — da — da 4. Cerknica da da2 da da3 da — — da 5. Črnomelj da da da da3 da3 — da da 6. Domžale da da da da da — — da 7. Dravograd da da da da da da — da 8. Gornja Radgona da da da — — — da5 da 9. Grosuplje da da — da — — — da 10. Hrastnik da da da da da — — — 11. Idrija da da — da3 — — da da 12. Ilirska Bistrica da da — — — — da — 13. Izola dia — . — — — — da® — 14. Jesenice da — — — — — — da 15. Kamnik da da da da da — — da 16. Kočevje dal da — da — — — da 17. Koper da — — ■ — — — da« — 18. Kranj dal — — — — — da® — 19. Krško da da da — — da — da 20. Laško da da da — — da da da 21. Lenart da da da da da — — da 22. Lendava da da da — — — — da 23. Litija da da — da — — da da 24. Ljubljana Bežigrad da da — da — — — da7 25. Ljubljana Center da da — da — — — da7 26. Ljubljana Moste Polje da da — da — — — da7 27. Ljubljana Šiška da da — da — — — da7 28. Ljubljana Vič-Rudnik da da — da — — — da7 29. Ljutomer da — — — — — — da 30. Logatec da da da daS da — — da 31. Maribor da — —. — — — da® da 32. Metlika da — — — — — — — 33. Mozirje da da da da da da da1 da 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 34. Murska Sobota da da da — __ da da 35. Nova Gorica da da da — — — da da7 36. Novo mesto da da — — — da da da7 37. Ormož da — — — — — da da 38. Piran da — — — — da da 39. Postojna da — — — — — — — 40. Ptuj da da da — — da — 41. Radlje ob Dravi da da da — — da da 42. Radovljica da — — — — — da3 da 43. Ravne na Koroškem da — — — da —- da7 44. Ribnica da da da da da — da da7 45. Sevnica da da da das da3 da da — 46. Sežana da da da da da — da 47. Slovenj Gradec da da da da da da i-u" ’ ■ da 48. Slovenska Bistrica da — — — — — — da 49. Slovenske Konjice da da da da da da — da 50. Šentjur da da — — — da4 — da 51. Škofja Loka da — — da da — da8 da 52. Šmarje / da da da da da — — da7 53. Tolmin dal da — da — — da8 da 54. Trbovlje da da da da da — —- — 55. Trebnje • da — — — — — da8 dal 56. Tržič dal — - —. da — — da8 — 57. Velenje da da da — da — — 58. Vrhnika da da da da da — , da 59. Zagorje da da — da — — — 60. Žalec da — — — — da4 — da 1 v okviru posameznih gospodinjstev, šol in drugih VZU, RK in KS ter delovnih organizacij 2 in prevoz kruha 2 ter odvoz smeti in fekalij 4 in sadja 5 in invalidi iznad 60 °/o telesno okvaro 6 ter vodniki in trenerji v društvih, klubih STO 7 od izdelkov dom. obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti 8 od popisa prebivalstva 1981 Ce za posamezno vrsto dohodkov občina ni preu-pisala stopnje, tega ni razumeti tako, da se v tej občini tak dohodek ne obdavčuje (razen če je take vrste dohodek izrecno oproščen davka, kar je razvidno iz razpredelnice o oprostitvah), temveč je tak dohodek treba obdavčiti s stopnjo, ki najbolj odgovarja temu dohodku.' Na primer: v občinah, ki niso predpisale posebne stopnje za domačo obrt, se dohodek od domače obrti obdavči po stopnji iz kolone 9 kot dohodek od opravljanja storitev organizacijam združenega dela oziroma kot dohodek po pogodbi o delu, razen, če te vrste dohodek ni izrecno oproščen davka. V občinah, ki niso predpisale stopnje za dohodek od tovorjenja z delovno živino in če te vrste dohodka niso oprostile davka, se tak dohodek, obdavči s stopnjo za dohodek od postranske kmetijske dejavnosti, če gre za kmeta, sicer pa po stopnji iz kolone 9. Isto velja za prevoz mleka in pluženje snega. Za poklicno zbiranje odpadnega materiala je le par občin predpisalo posebno stopnjo. Večina občin je zbiranje odpadnega materiala oprostilo plačila davka. V občinah, ki so oprostile plačila davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala, pa niso predpisale posebne stopnje za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se te vrste dohodki ne obdavčujejo, če gre za obdavčitev po odbitku, v občinah, ki so pa predpisale stopnjo za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se obdavčuje samo poklicno zbiranje, priložnostno zbiranje (nepoklicno) se pa ne obdavčuje, če je občina sicer oprostila plačila davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala. II. Stopnje davka iz intelektualnih storitev so: Zsatp- Občina Stopnja 1 2 3 1. Ajdovščina 40 2. Brežice 40 3. Celje 40 4. Cerknica 40 5. Črnomelj 40 6. Domžale 40 7. Dravograd 40 8. Gornja Radgona 40 9. Grosuplje . 40 10. Hrastnik 40 11. Idrija 40 12. Ilirska Bistrica 40 13. Izola 40 14. Jesenice 40 15. Kamnik 40 16. Kočevje 40 17. Koper 40 18. Kranj 40 19. Krško 40 20. Laško 40 21. Lenart 40 22. Lendava 40 23. Litija 40 24. Ljubljana 'Bežigrad 40 25. Ljubljana Center 40 26. Ljubljana Moste-Polj^ 40 1 2 3 28. Ljubljana Vič-Rudnik 40 27.. Ljubljana Šiška 40 29. Ljutomer 40 30. Logatec 40 31. Maribor • 40 32. Metlika 40 33. Mozirje 40 34. Murska Sobota 40 35. Nova Gorica 40 36. Novo mesto 40 37. Ormož 40 38. Piran 40 39. Postojna 25 40. Ptuj 40 41. Radlje ob Dravi 40 42. Radovljica 40 43. Ravne na Koroškem 40 44. Ribnica 40 45. Sevnica 40 46. Sežana 40 47. Slovenj Gradec 40 48. Slovenska Bistrica 40 49. Slovenske Konjice 40 50. Šentjur 40 51. Škofja Loka 40 52. Šmarje 40 53. Tolmin 40 54. Trbovlje 40 55. Trebnje 40 56. Tržič 40 57. Velenje 40 58. Vrhnika 40 59. Zagorje 40 60. Žalec 40 III. Stopnje davka iz avtorskih pravic so: Davčne oprostitve na do- Višja Osnovna hodek od pa- 5tL Občina stopnja stopnja tentov in teh. izboljšav da ne 1 2 3 4 5 6 1, Ajdovščina 40 20 da 2. Brežice 40 20 da 3. Celje 40 20 da 4. Cerknica 40 20 da 5. Črnomelj 40 20 da . 6. Domžale 40 20 da 7. Dravograd 40 20 da 8. Gor. Radgona 40 20 da 9. Grosuplje 40 20 da 10. Hrastnik 40 20 da 11. Idrija 40 20 da 12. Ilirska Bistrica 40 20 da 13. Izola 40 20 da 14. Jesenice 40 20 da 15. Kamnik 40 20 da 16. Kočevje 35 20 da 17. Koper 40 20 da 18 Kranj 40 20 da 19. Krško 40 20 da 20. Laško 40 20 da 21. Lenart 40 20 da 22. Lendava 40 20 da 23. Litija 40 20 da i 2 3 4 5 6 24. Lj. Bežigrad 40 20 da 25. Lj. Center 40 20 da 26. Lj. Moste-Polje 40 20 da 27. Lj. Šiška 40 20 da 28. Lj. Vič-Rudnik 40 20 da 29. Ljutomer 40 20 da 30. Logatec 40 20 da 31. Maribor 40 20 da 32. Metlika 40 20 da 33. Mozirje 40 20 da 34. Murska Sobota 40 20 da 35. Nova Gorica 40 20 da 36. Novo mesto 40 20 da 37. Ormož 40 20 da 38. Piran 40 20 da 39. Postojna 35 20 da 40. Ptuj 40 20 da 41. Radlje ob Dravi 40 20 da 42. Radovljica 40 20 da 43. Ravne na Koroškem 40 20 da 44. Ribnica 40 20 da 45. Sevnica 40 20 da 46. Sežana 40 20 da 47. Slovenj Gradec 40 20 da 48. Slovenska Bistrica 35 20 da 49. Slovenske Konjice 35 20 da 50. Šentjur 35 20 da 51. Škofja Loka 40 20 da 52. Šmarje 40 20 da 53. Tolmin 40 20 da 54. Trbovlje 40 20 da 55. Trebnje 40 20 da 56. Tržič 40 20 da 57. Velenje 40 20 da 58. Vrhnika 40 20 da 59. Zagorje 40 20 da 60. Žalec 40 20 da Opombe: Po višji stopnji se davek iz avtorskih pravic odmerja od naslednjih vrst dohodkov: 1) od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-iilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del; 2) od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih posebnih del; 3) od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah; 4) od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prvega odstavka teh opomb ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke ne uporabi višja stopnja. Davka iz avtorskih pravic po zakonu o davkih občanov ne plačujejo avtorji: 1. od. nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter sklepov družbenopolitičnih organizacij, interesnih samoupravnih skupnosti, znanstvenih zavodov in gospodarske zbor- niče, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje; 2.. od nagrad za življenjsko delo, ki se daje kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom; 3. od nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo; 4. od osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 ali več let dela avtorja oziroma reproduktivnega umetnika; 5. od osebnega dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav umetniških del. Pri ugotavljanju davčne osnove se priznavajo normirani stroški v višini 40°/o od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčnemu organu nredložiti ustrezne dokaz« IV. Pregled objav občinskih odlokov o davkih občanov: Občina Objavljeno v glasilu Številka in leto 12 3 4 1. Ajdovščina Uradno glasilo 2. Brežice Uradni list SRS 3. Celje Uradni list SRS 4. Cerknica Uradni list SRS 5. Črnomelj Dolenjski list 6. Domžale Uradni vestnik 7. Dravograd Medobčinski uradni vestnik 8. Gornja Radgona Uradne objave 9. Grosuplje Uradni list SRS 10. Hrastnik Uradni vestnik Zasavja 11. Idrija Uradni list SRS 12. Ilirska Bistrica Primorske novice 13. Izola Primorske novice 14. Jesenice Uradni vestnik Gorenjske 15. Kamnik Uradni list SRS 16. Kočevje Dolenjski list Uradni list SRS 17. Koper Primorske novice 18. Kranj Uradni vestnik Gorenjske 19. Krško Dolenjski list 20. Laško Uradni vestnik Uradni list SRS 21. Lenart Uradni list SRS 22. Lendava Uradne objave 23. Litija Uradni list SRS 24. Ljubljana Bežigrad Uradni list SRS 25. Ljubljana Center Uradni list SRS 26. Ljubljana Moste-Polje Uradni list SRS 27. Ljubljana Siska Uradni list SRS 28. Ljubljana Vič-Rudnik Uradni list SRS 29. Ljutomer Uradne objave 30. Logatec Uradni list SRS 31. Maribor Medobčinski uradni vestnik 32. Metlika Dolenjski list 33. Mozirje Uradni list SRS 34. Murska Sobota Uradne objave 35. Nova Gorica Uradno glasilo 36. Novo mesto Dolenjski list 37. Ormož Uradni vestnik 38. Piran Primorske novice 39. Postojna Primorske novice 40. Ptuj Uradni vestnik 41. Radlje ob Dravi Medobčinski uradni vestnik 42. Radovljica Uradni vestnik Gorenjske 4/79 21/76 — 8/78 — 13/78 — 29/78 11/78 — 1/79 — 16/79 12/73 — 17/74 — 5/75 — 1/76 — 24/77 — 5/78 — 11/79 6/76 - 3/77 - 3/78 — 7/78 — 8/79 6/77 - 4/78 - 8/78 — 16/78 — 4/79 11/74 - 3/75 - 2/76 - 16/77 — 3/78 — 3/79 12/74 — 4/75 — 7/76 — 26/77 — 2/78 — 8/78 — 17/78 — 6/79 29/75 — 3/76 — 14/76 — 24/77 — 8/78 — 10/79 2/76 — 13/77 - 3/78 - 4/79 6/77 — 1/78 — 9/78 — 7/79 3/76 — 18/77 — 6/78 — 8/79 — 11/81 11/81 6/73 — 10/74 — 3/75 - 1/76 - 2/78 — 12/78 — 10/79 7/77 — 11/77 — 24/77 — 7/78 — 11/78 — 8/79 — 38/79 3/76 — 6/77 — 3/78 — 9/78 10/79 9/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77 — 7/78 — 8/79 — 10/81 6/73 — 23/73 — 8/74 — 5/75 — 24/75 — 7/78 — 10/78 — 12/81 5/76 - 5/77 — 32/77 — 10/78 — 28/78 — 9/79 — 10/81 8/74 — 1/75 6/76 - 6/77 — 24/77 — 11/78 — 6/79 - 10/81 29/75 — 6/77 — 24/77 — 10/78 — 14/79 12/74 — 8/75 — 8/76 — 6/77 — 3/78 — 13/78 — 6/79 — 10/81 — 17/81 29/75 - 4/77 — 24/77 — 9/78 — 10/79 20/76 — 6/77 — 4/78 — 8/78 — 8/79 — 38/79 — 10/81 16/78 — 10/79 — 38/79 29/75 — 6/76 — 6/77 — 4/78 — 8/78 — 10/79 — 38/79 — 10/81 12/77 — 4/78 — 8/78 — 29/78 — 10/79 — 38/79 — 10/81 14/74 — 5/75 — 29/75 — 6/76 — 5/77 — 3/78 — 9/78 — 11/79 — 38/79 — 10/81 9/76 — 9/77 — 26/77 — 12/78. — 6/79 — 17/8J 29/75 — 6/77 — 3/78 — 5/78 — 8/79 1/76 — 3/78 — 2/79 6/76 — 6/77 — 32/77 — 7/78 — 7/79 6/77 — 18/77 — 1/78 - 5/78 — 12/79 — 38/79 — 10/81 12/74 — 15/74 — 4/75 — 6/76 — 26/77 — 9/78 — 8/79 — 14/81 2/75 — 2/76 — 4/77 - 10/77 — 3/78 — 4/79 6/76 — 6/77 — 32/77 — 9/78 — 9/79 — 10/81 2/76 — 17/77 — 4/78 — 8/79 5/77 — 1/78 — 6/78 — 8/79 3/76 - 18/77 — 8/78 4/76 — 2/77 — 16/77 — 4/78 — 8/79 3/76 — 16/77 — 3/78 5/73 — 1/75 — 3/76 — 10/78 — 33/78 — 32/79 — 11/81 2 3 4 43. Ravne na Koroškem Medobčinski uradni vestnik 13/75 — 2/78 — 17/78 — 2/79 44. Ribnica Dolenjski list 3/76 — 6/77 — 32/77 — 8/78 — 8/79 — 13/79 — 10/81 45. Sevnica Uradni list SRS 11/73 — 16/^4 — 6/75 — 5/76 — 4/77 — 5/78 — 11/79 — 28/73 46. Sežana Primorske novice 2/76 — 18/77 — 4/78 — 8/79 — 10/81 — 10/81 47. Slovenj Gradec Medobčinski uradni vestnik 10/74 — 3/75 — 13/75 — ,3/78 — 4/79 48. Slovenska Bistrica Medobčinski uradni vestnik 7/78 — 3/79 49. Slovenske Konjice Uradni list SRS 13/78 — 1/79 — 10/81 50. Šentjur Uradni list SRS ' 15/78 — 27/78 — 10/79 51. Škofja Loka Uradni vestnik Gorenjske 2/75 — 1/76 — 21/77 — 7/78 — 10/79 — 11/81 52. Šmarje Uradni list SRS 12/76 — 6/77 — 3/73 — 10/78. — 9/79 — 29/79 — 10/81 53. Tolmin Uradno glasilo 5/81 54. Trbovlje Uradni vestnik Zasavje 3/75 — 1/76 — 12/77 — 3/78 — 2 79 55. Trebnje Dolenjski list 10/74 — 5/75 — 5/76 — 6/77 — 2/78 — 9/78 — 10/81 8/79 — 56. Tržič Uradni vestnik Gorenjske 1/76 — 21/77 — 10/78 — 11/81 57. Velenje Uradni vestnik 1/75 — 1/76 — 2/77 — ‘10/77 — 4/78 — 2/79 58. Vrhnika Uradni list SRS 6/77 — 4/78 — 6/78 — 28/78 — 10/79 — 38/79 — 10/81 31/80 — 59. Zagorje Uradni vestnik Zasavja 4/78 — 4/79 60. Žalec Uradni list SRS 7/76 — 6/77 — 11/76 — 5/78 — 8/78 — 1/79 — 10/81 12/79 — V. Pregled stopenj občinskega davka, davčnih oprostitev in objav občinskih odlokov je izdelan po stanju 31. 3. 1981. St. 420-26/80 Ljubljana, dne 3. aprila 1981. Po pooblastilu v. d. direktorja republiški podsekretar mag. Franc Škufca 1. r. 601. Na podlagi četrte alinee 128. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75, 23/79 in 25/80) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov I I a) Višina stroškov za celotni redni ali izredni tehnični pregled motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov znaša: din 1. za motorna kolesa s prikolico ali brez nje 50 2. za osebne avtomobile 170 3. za tovorna motorna vozila z najvefijo dovoljeno težo do 6000 kg 190 nad 6000 kg 230 4. za avtobuse 300 5. za dvo ali večosna priklopna vozila 130 6. za kmetijske traktorje 100 din 7. za traktorske priklopnike 80 b) Višina stroškov za ugotovitev tehnične spremembe na vozilu zn~ša 50 II Višina stroškov za izredni delni tehnični pregled motornega in priklopnega vozila ter kmetijskega traktorja in traktorskega priklopnika znaša sorazmerni del višine stroškov, ki je določena za posamezno vrsto vozil v I. točki te odredbe. III Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov (Uradni list SRS, št. 9/80). Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 13/4-S-22/24-9/71 Ljubljana, dne 13. marca 1981. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r. 602. Na podlagi 128. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75, 23/79 in 25/80) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o višini stroškov za izpite za voznike inštruktorje I Višina, stroškov izpita za voznika inštruktorja za posamezne kategorije motornih vozil znaša: din za kategorijo A 700 za kategorijo B 950 za kategorijo C 1.000 za kategorijo D 1.100 za kategoriji A in B 1.200 za kategoriji A in C 1.200 za kategoriji A in D 1.300 za kategoriji C in E 1.200 za kategoriji D in E 1.400 in Višina stroškov ponavljalnih izpitov za področja izpitnega programa znaša: posamez- dta poznavanje motornih vozil 200 osnove psihologije v cestnem prometu s kodeksom o vozniški etiki 200 ustni del Izpita iz didaktike 200 praktični del izpita iz didaktike vožnja motornega vozila: 400 II Višina stroškov izpita, če kandidat že ima dovoljenje za voznika inštruktorja določene kategorije, znaša: din za kategorijo A 400 za kategorijo B 650 za kategorijo C, če ima dovoljenje za kategoriji A ali B 700 kategorija A 190 kategorija B 300 kategorija C 300 kategorija D 400 kategorija E 300 Kandidat, ki ni opravil izpita iz predpisov o varnosti cestnega prometa, plača pri ponovni priglasitvi k izpitu 250 din. za kategorijo D, če ima dovoljenje za kategoriji A ali B 750 IV za kategorijo D, če ima dovoljenje za kategorijo C 650 za kategoriji D in E, če ima dovoljenje za kategoriji A ali B 800 za kategoriji D in E, če ima dovoljenje za kategoriji A ali B 950 za kategoriji D in E, če ima dovoljenje za kategorijo C 900 za kategoriji A in E, če ima dovoljenje za kategorijo C 700 za kategorijo E, če ima dovoljenje za kategorijo C 500 Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o višini stroškov za izpite za voznike inštruktorje (Uradni list SRS, št 9/80). Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 13/5-S-22/22-a2-3/81 Ljubljana, dne 17. marca 1981. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r. 603. Podpisniki dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 3/81) objavljajo METODOLOGIJO za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981* V skladu z določbo 22. člena dogovora bo SDK po podatkih iz trimesečenih, polletnih in devetmesečnih periodičnih obračunov v letu 1981 in po zaključnem računu za leto 1981 sporočala podatke in kazalce, kot so opredeljeni pod I., II. in III. točko. Podatki in kazalci bodo izračunani za posamezna obračunska obdobja v letu 1981 (januar—marec, ja- A. Kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja: *1. Prihodki na tujem trgu v primerjavi s celotnim prihodkom (v °/o z eno decimalko) 2. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (v o/o z eno decimalko) 3. Dohodek na delavca (v dinarjih) * Metodologija Je spremenjena In dopolnjena na podlagi spremembe bilančne sheme (Uradni list SFRJ. St. 2/81). nuar—junij, januar—september in za leto 1981), za enaka obdobja 1980 in indeks, razen podatkov in kazalcev, ki se po vsebini nanašajo le na leto 1981. Ob vsakem podatku in kazalcu je naveden vir podatka (oznaka za AOP) iz bilance uspeha in posebnih podatkov iz periodičnih obračunov oziroma iz zaključnega računa za leto 1981 ter način izračuna. I. Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na območju posamezne občine in posebej za delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva (področja od 01 do 11 enote klasifikacije dejavnosti), razen za delovne skupnosti bank in drugih finančnih organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti 1101, 1102), tele podatke in kazalce: (905 : 072) X 10 (072 :046) X 100-(047 :192) 4. Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v %> z eno decimalko) 5. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi (koeficient obračanja z eno decimalko) 6. Akumulacija v primerjavi z dohodkdm (v %> z eno decimalko) 7. Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v °/o z eno decimalko) B. Kazalci uresničevanja plana v letu 1981: 1. Dohodek v primerjavi, s planiranim (v °/o z eno decimalko) 2. Del čistega dohodka za osebne dohodke v primerjavi s planiranimi (v %> z eno decimalko) 3. Akumulacija v primerjavi s planirano (v % z eno decimalko) C. Podatki in kazalci o razporejanju dohodka ter oblikovanju sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo: 1. Dohodek (v dinarjih) **2. Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za osebne dohodke (v dinarjih) 3. Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za skupno porabo delavcev v TOZD brez sredstev za stanovanjsko graditev (v dinarjih) 4. Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za stanovanjsko graditev (v dinarjih) 5. Sredstva za akumulacijo (v dinarjih) 6. Možna sredstva za osebne dohodke glede na doseženo rast dohodka po 4. členu in prvem odstavku 9. člena dogovora (v dinarjih) 7. Možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke glede na doseženo rast dohodka po 4. členu in prvem odstavku 9. člena dogovora (v 0/o z dvema decimalkama) 8. Doseženi odstotek rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke (v°/o z dvema decimalkama) (Q47 :190) X 100 072 : (190—191) /(095 + 111 do 119) : 047/ X 100 /(095 + 111 do 119) : 190/ X 100 ((547 : 196) X 100 (108 :198) X 100 /(095 + 111 do 119) : 199/ X 100 047 906 (za obdobje v letu 1980) 108 (za obdobje v letu 1981) 110 109 095 + 111 do 119 /906 X (100 + «/o pod kazalcem 7/ : 100 /(108 : 906) X 100/ — 100 V D. Podatki in kazalci o osebnih dohodkih in zaposlenih: 1. Cisti osebni dohodki obračunani za obdobje (mase) v dinarjih 2. Povprečni mesečni čisti osebni dohodki obračunani za obdobje na delavca (v dinarjih) 3. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur E. Podatki in kazalci o izplačanih sredstvih za namene skupne porabe v OZD in delovni skupnosti: 1. Izplačana sredstva za namene skupne porabe brez sredstev za stanovanjsko graditev (v dinarjih) 2. Izplačana sredstva za namene skupne porabe, brez sredstev za prehrano delavcev in stanovanjsko graditev (v dinarjih) ***3. Izplačana sredstva za prehrano delavcev iz materialnih stroškov in sredstev skupne porabe (v dinarjih) 4. Izplačana sredstva za namene skupne porabe, brez sredstev za stanovanjsko graditev na delavca na mesec (v dinarjih) 5. Izplačana sredstva za prehrano na delavca iz materialnih stroškov in sredstev skupne porabe na mesec (v dinarjih) 6. Izplačana sredstva za regres za letni dopust na delavca (v dinarjih) 7. Izplačana sredstva skupne porabe za druge potrebe na delavca (v dinarjih) 147 147 : (192 X štev. mesecev v obdobju) 192 * 013 + 175 do 178 + 907 175 + 177 + 178 013 + 176 + 907 (013 + 175 do 178 + 907) : (192 X štev.. mesecev v obdobju) (013 + 176 + 907) : (192 X štev. mesecev v obdobju) 177 :192 (175 + 178) : 192 II. a) Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na območju občine in posebej za delovne organizacije, ki ki imajo v svoji sestavi temeljno organizacijo združenega dela s področja družbenih dejavnosti (13. čl. dogovora — področji 12 in 13 enotne klasifikacije dejavnosti), b) za vsako delovno skupnost iz 14. člena dogovora (področje 14 ter 1101, 1102 enotne klasifikacije dejavnosti): — podatke in kazalce, ki so našteti pod I. C/8, I. D, in I. E točko. III. Po vseh periodičnih obračunih v letu 1981 in po zaključnem računu za leto 1981 bo SDK obdelala: a) na ravni posamezne občine: — vse podatke in kazalce iz I. točke po posameznih področjih iz gospodarstva (področja od 01 do 11 razen 1101, 1102 enotne klasifikacije dejavnosti), — podatke in kazalce iz I. C/8, I. D in I. E točke po posameznih skupinah in panogah iz področja 12, 13, 14 in 1101, 1102 enotne klasifikacije dejavnosti, b) na ravni republike: — vse podatke in kazalce iz I. točke po posameznih podskupinah, skupinah, panogah in področjih iz gospodarstva (področja od 01 do 11 razen 1101, 1102 enotne klasifikacije dejavnosti), — vse podatke in kazalce iz I. C/8, I. D in I. E po posameznih podskupinah, skupinah, panogah iz področij 12, 13, 14 in 1101, 1102 enotne klasifikacije dejavnosti. IV. Udeleženci dogovora bodo spremljali uresničevanje 4. do 9. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. A. Prispevek živega in minulega dela k ustvarjenemu dohodku se ugotavlja na podlagi kazalcev iz 5. člena dogovora in točke I. A te metodologije. Ti kazalci se primerjajo z enakimi kazalci v delovni organizaciji, oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela, sorodnih organizacijah združenega dela in podskupinah dejavnosti. Kazalci na osnovi zaključnih računov za leto 1980 so priloga te metodologije. B. Odstotek rasti sredstev za osebne dohodke po opredelitvah 4. člena dogovora se izračuna takole: 1. možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke elede na planirano rast dohodka (p): p = _T5r(10°-z) pri tem je »r« planirana rast dohodka v letu 1981 glede na doseženi dohodek v letu 1980 (017/ZR 80) in »z« je odstotek zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke. 2. možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke glede na doseženo rast dohodka (pd): pd =-100-(100-z) pri tem je »rd« dejanska stopnja rasti dohodka v letu 1^81 — /(047 obdobje 1981 : 047 obdobje 1980) X 100/— 100 3. možni porast sredstev za osebne dohodke po določbah 7. člena dogovora ugotavljajo izvozne organi- zacije tako, da zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke izračunano po 4. členu zmanjšajo še: a) — pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku od 5 do 10 % za — največ 1 odstotno točko, — pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 10 do 20°/o za — največ 2 odstotni točki, — pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 20 do 40 °/o za — največ 4 odstotne točke, • — pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 40% za — največ 5 odstotnih točk, b) organizacije združenega dela, ki bodo ustvarile v letu 1981 z izvozom vsaj 5 % celotnega prihodka, lahko zmanjšajo zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke še: — za največ 0,5 odstotne točke, če se bo delež izvoza v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 povečal v celotnem prihodku za več kot 5 odstotnih točk, — za največ 1 odstotno točko, če se bo delež izvoza v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 povečal v celotnem prihodku za več kot 10 odstotnih točk PRIMERI: a) Ob planirani oziroma doseženi rasti dohodka (r):. 24 o/o znaša zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu (z) : 5 %. Možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke (P): p= "ižr (io°-z) 24 p =■ -^5- (100 — 5) = 0,24 X 95 = 22,8 «/o b) Zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu dogovora lahko izvozne organizacije zmanjšajo po 2. odstavku 7. člena dogovora: npr. pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 20 do 40 % za največ 4 odstotne točke (5 °/o — 4 odstotne točke = 1 %) tako, da znaša možna rast sredstev za osebne dohodke 24 p = —igo- (10° — 1) = °>24 x 99 = 23.8 %■ c) Po tretjem odstavku 7. člena pa organizacije združenega dela, v katerih se bo delež izvoza v celotnem prihodku v letu 1981 povečal za več kot 10 odstotnih točk, lahko zmanjšajo zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka še dodatno za 1 odstotno točko (2 + 1 = 3 odstotne točke), kar pomeni, da je zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke (5 odstotkov — 3) 2 °/o, tako da znaša možna rast sredstev za osebne dohodke 24 p = —io(j— (10° — 2) = 0,24 + 98 = 23,5 %. d) Zaostajanje rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka po usmeritvah 9. člena dogovora se za organizacije trgovine na debelo in zunanje trgovine izračunava podobno kot pri primerih a in b. e) Delovne skupnosti, pri katerih mora zaostajati rast sredstev za osebne dohodke za 5 ali 10% za rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu družbenopolitične skupnosti, bodo izračunale možni porast po obrazcu, navedenem pri primeru a) npr. porast osebnih dohodkov v gospodarstvu znaša 2Q%>; pri 5'Vo zaostajanju je možni porast 19°/o (0,20 X 95), pri 10% zaostajanju pa 18 V# (0,20 X 90). Vsi trije elementi, ki so označeni kot posebni podatki (pod A/l, C/2, E/3) bodo izkazani v periodičnih obračunih in zaključnem računu med posebnimi republiškimi podatki; • Oznaka za AOP 905 Za posamezna obračunska obdobja v letu 1280 in mi se vpiše znesek, ki je osnova za Izračun podatka o deležu Izvoza, povečanega za Izvozno stimulacijo v celotnem prihodku, ki se vpiše v »obrazec DD — Obračun davka Iz dohodka TOZD« (zap. št. 37). •• Oznaka za AOP 908 Za posamezna obračunska obdobja v letu 1980 se vPtče podatek o popravljenem delu čistega dohodka za osebne dohodke (razporejena sredstva za osebne dohodke), ki se izračuna tako, da se podatek iz obrazca Poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha, oznaka za AOP 108 za posamezno obdobje leta 1980 (stolpec 4) pomnoži s količnikom. Količnik se Izračuna po naslednji formuli: K + "TooTTj 100 oz. skrajšano 100 —D 100 —J prt čemer pomenijo: Količnik, s katerim množimo zneske (npr. obračunsko vrednost točke) kakršni so na podlagi osnov In meril po samoupravnih splošnih aktih veljali v decembru 1980. D seštevek stopenj davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, veljavnih 31. decembra 1930 v občini, kjer Je sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v odstotkih, v skladu s samoupravnim splošnim aktom. J seštevek stopenj davkov in prispevkov Iz osebnih dohodkov, veljavnih za obračun akontacij za Januar 1981 v občini, kjer Je sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v odstotkih v skladu s samoupravnim splošnim aktom. Oznaka za AOP 907 Za posamezna obračunska obdobja v letu 1980 se vpiše podatek pod oznako za AOP 195 Iz obrazca periodičnega obračuna — Dopolnilni podatki k poslovnemu rezultatu med letom, ki je veljal v letu 1980. V obrazec zaključnega računa za leto 1981 pa se vnese podatek za delo leto 1980 Iz knjigovodske evidence. Pregled možnih stopenj rasti sredstev za osebne dohodke po 4. členu dogovora v odstotkih Rast dohodka Zaosta- janje Možna rast OD 1 2 S 5 0 12,00 10 0 12,00 12 0 12,00 13 0,5 12,94 14 1 13,86 15 1,5 14,78 16 2 15,68 17 2,5 16,58 18 3 17,46 19 3,5 18,34 20 4 19,20 21 4,5 20,06 Rast dohodka Zaosta- janje Možna rast oo 1 2 3 22 5 20,90 23 5 21,85 24 5 22,80 25 6 23,50 26 7 24,18 27 8 24,84 28 9 25,48 29 10 26,10 30 11 26,70 31 12 27,28 32 13 27,84 33 14 28,38 34 15 28,90 35 16 29,40 36 17 29,88 37 18 30,34 38 19 30,78 39 20 31,20 40 21 31,60 41 22 31,98 42 23 32,34 43 24 32,68 44 25 33,00 45 26 33,30 46 27 33,58 47 28 33,84 48 29 34,08 49 30 34,30 50 31 34,50 51 32 34,68 52 33 34,84 53 34 34,98 54 35 35,10 55 36 35,20 56 37 35,28 57 38 35,34 58 39 35,38 59 40 35,40 60 40 36,00 Ta metodologija nadomešča metodologijo za spremljanje in izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 3/81). St. 113-19/81 Ljubljana, dne 1. aprila 1981. Kaz.-uVi prispevlia živega in minulega dela delavcev po 5. členu dogovora po podskupinah dejavno: 3 3 H 53 (oJUBtupap i z »/o A) u:o>;i>otiop Z fABf.t8UI -jjd A asipoijop suqaso sz BAjspais sua CaaodzEa (OiiiBuiioap i z o/, a) lA^SpSJS juifUAOjsod TuifuafiqBJodn oujajdAjOd s iab|: -jauijad a BfpBinuin^v (o^iBuipsp i z #/• a) uro2ipoqop Z {ABC -jsuipd a BfiOBtnuinsiv (OJiiBuipap i z *aqo 79021) . tA;sp9JS {uiiu;Bjqo iui -pdtiqBJodn z TABfaauipd 1 j«55 a 3ppoqiJd luppo (02nBUIp9p I Z 0/# A) jAjspaas luijUACisod fiu -{U9fiqBjQdn oujaadAod s lABpaauipd a 2tapoqoa (02lXBUip9p r Z 0/0 A) TAppSJS IUI -piafxqB.iod s pBfjsuipd a 2i9poqiJd pu^otao (mpBUfP A) BOABpp BU oqcjod oudn^s ui 92ipoqop 9uq9so t>co^03coooow»HOiOTHt> cvjascooicoi-iosm as o o o csi o os to 10 r— & S g' Š % 5 S § S s ^ S % n" % 3 S S s g gf 5 g Ž g ^ g g g CS3 r-(THCOOOOLOOS02^I>COD»COT^T} CO 00 T}^ c<]_ l> OS_ CD O 0_ I> CD LC CO lO ^ CO rH CD 10 CD ^ CO CO ^ ^ ^ ^ ^ ©~ ©' r-T o' © o' ^ rH r-T O CO o" 00 CO CO © ^ rg CO CO 5^ O U0 lO ci 00 oT gg ^ JO |0 -1 ® ^ ^ « -1 -# vi °l «1« » ® ^ «> ^ ^ 01 -1 ^ ^ n ^ ^ ^ W © (MOrlCSl irs eo CO CO T-i TH CM CO ^ CO CM CO CM CMC0r-iT-( CM ^ ^CM CMCSJ CM CM CM CM r-i ffM © rf C32 IO C0_ © rf tH t> 00 00 CO ^ © rf I> rH £> t« © CO ^ CO ©^ stf Ift rt^ ©_ rH CM CO © CO © CO CO ZO af rH co co" O rg CO ^ ^ CO © OO of th" o" © gg © ©" CO cg Jg CO cf © CMl>COO©lOrHI>CO©rHCMlO‘WCMrH© ^i-02'^C5COasCOcMl>COiOCO©COCMCOCM©© BZ BA;sPais BuafaloSzB^ ^ SSgggSSggggSg^^SgSggggggggggggSgggg I CMrHrHrHCMCMrHrHrHCM CMrHCMCM CMrHrHrH CMrHrHCM rHrH tHtH tHtH rHrHrHrHrHrH (mfjBUTP A) plsggllllllgSggllsgggglllpgsldgSl^ tjsjg juazasoa (mfaBuip A) EOABiap EU 5]3poqoa » .'[OBziugSjo oi!A3;s % c7 c HsouABfap eajx§ ^OSasMCO^ScOJOCDScOcOOSoŠoci^^cS^ScMcOCSOOSCoScO^HCMCOrHCO CM S S S S CM CM S cm ^ ^ ^ lO O" ^2 CM CO CM ^CMCI© ^ rH CO rH rH CO S CO CM CM CM CM ©©gCMrHt^^.rHOD-gC^O^HCM^rJi^CMO^lOoc^^gtO^COg^g©© Ss CNCO*?^ C^L^© © © cm S t^MCMTO £h 00 CM CO ^ S CO CO U0 © ^ CO ^ O Tf CM lO CM © CO UO CM CO iO © g O CO CO © © g ^ rH ©CO CO ^ © © © © ^ LO © CM CM ĆO ^ CO?^ CO rH ^ ^ ^ CO ©CM^^ S CM ^CM ^ ^ CO ^ CO ^ © CO © ©IOO© l°o©©CMC0©©rH © © © © © © 2 © ^ 2 © © ©OoOPOrH^^ O O O O O © © © O © © O © S ©OO© ©O © O ©0©©S©©© O © O S 3. :^;S «: S o ^ G H S > S a cz n > Q) ‘g % CD >N TJ S S “ g S a -a a -4 ^ >a .cz cd g o 'E o iS •£ > S 1.2. S S ^ 2 S T ^ - G S Ž § ^ o o ^ S5 'S S tž 2 2 o o t_ Sh --h 5^ Jh 5-1 ^ P-t D-i Q (li Ph a. Ph rt 2 o •r-> cz ,r*» . >0 o T5 § 2 c « > « .s H-i rt 2 rt ^ . £ 3 « ^ £ ^ m CO r/* - T3 i-i i| h i.s rt ii> ^ .S CD 1—1 ?n O > > ^ r S I 3 1 3 » 1 I > > > 2 ^ M N . N! O N N • rH »rH •■-< *7H *H •>-< o o o -d; o o 5h ^ ^H Sh kH ^ Ph P^ Ph Ph Ph Dh •r-» *r-» •3 '3 S S II > 'H h C rt i 0 *11 ■S”CSsl 3 •“ g Š g G3 rt zj rt ^ " S ^-§|P hJ rt S rd rt N I C M >0 *e *i ... W JJ S1 Sl d '3 G "M c ^3 «.3 g S i) 2 S SSS’S’S 2d|gbgo a x> u x) x cE iutig a “ cs acoSJsio^i >'f > > T T •S -a -o 000 'h 5-. 01 Oi 04 % >>>>>>>>>> 7] >>> > I I '3 '3 ’S '3 o o o o o '3 I '3 '3 '3 '3 S sssl lis S£ S§§§§222 lo 2S22 22 S.2 2222 oSSSSoSooSooooooooooooooSooooooooo co ca co o eo co oi co io co »h co in co c« o cn in w n »h «o in uo o co co »h co »h in cn ^ co o r-T o coc^cao cvf co c co in oT oT oT o rt^co co copcoco co c* co m’^'^min’^ in^^n^mco ^in^mm^co^ c* in in co^^oicotr-cooa c^coeoco cainco co^co^c^ot^ t^o^ooco^con oo o t» ^ o i> co co p ^ cb co 05cqincoi-^inco»Ht>cot>coo^ thcoc^ tjT in i> oi“ o> oo co »n oo irf t> r-T o> in in o> t-T in co co'" oj o" of co" cvf i-T co ^ in co" inn^inin^ ^incot-mmcoin ^ m in co inmmcocsjcoinco co^^t^ co in co ocot-Tf^-i-i i> o in o co i> Or-i»-iOinco^r> r^coeocncvioco t>coooco OininocooorHr>i>oco coc-m m-4 •» ^ *,#«», _*» p. »v *. M.^rsP.P.P.P.*s *. p. « » p. r. p. » p. p. ^ p. pp-pv^p.ppp. r. P. p. p. P ^ in co os co in o co os d- »h o m T^ornococococo c-D-cQin»HOO co © © © c- ©c-c-^incmos co rf © t-< in c- co ^ItH rH rH r-t CO »HtHtHiHtH ©^ t> i> cd i> th co i> co co in in m © in Tf^ © in t> os^ c> os^ in © in in cm © th t-h rf os rp ©^ co rt« os in in co co^ rf o? cn © os" in" cs os" csf co co co ©" oa" ©" ©" ©" co" csT ©" ©" rj<" ^ ©" t-" r-T os" ci ©" " ©' t>" co t-T d-" co" THC^T-trHT—tT—l *H»—IrHrHrHOI rH rHrHOlrHrH iHCQ© rH rH t-H rH CŠI CSJ C^O-l C © D- in^finCN© ^in©C5L-in©C- CM(Tq©in in CNJ l'- ^ _ r' r _ ^ p' _ r* p\ p. pn p. •. p pppppppp p« » p* p. ^ p. p p p p p pppppppp p p p p p pfc rH csi CS1 OQ rH M rH r-l CS] CSJ C rH CM CM C> ©^ O 00 LO © 00 C0 CO ©_ t> 0_ OS^ ©_ © C> © ©^ ©^ ©" cm" os" © tf" rH ©" cd ©" cm" ©" cm" I>" ©" ©" ©" th" cm" o" T-h" cm" cm" © ©" CM ©" ©" o" co" co" cs" rH co" ©" ©" ©" cT ©" ©" ©" 'd Oi r^©r}<©Ttiin©Tt©^’^rHCM © © CO rf 'T' © -Mi-^rH C-©©©©©TfOSCM©l>©CMOI>©©©©© ©©©©-^©CM^OCM©^ ©©CM©OS©©© C>C''©© CM©© * p p p p p p p p_p p p p p p p p p p ppppp. p*. pp p pp pppppppp p p p p ppp © © OS © © © OSOOOS©©i-HO©CM©^rH© © © I> t> © o L-^t^TOOS©^©^©^©© ©©©CM rHOS© •M-,©«^tF©© ©©©tr-I>rH CMrH©©^^f©OS ^OCM© ©O CM CMCMOCMI> ©I>©CMt-W©©© ©©r^^ © Tf r^ rH r-H rH »—( rH »HrHrHrHrHrH rH i-H rH rH rH- rH rH rH rHCMrHrHrHCMrH rHTHrHrHrH rHrHrHrHrHrHr-HTH iH rH rH rH rH rH rH O M © CO CO © © © © rH © © © © rH CO CM © © © Tf(©rHCO'H<©T^O©'H©CMOOCO©©CMrH© Tf rt' O © ’T* L- CM OS Tf co © © [> rH CM © CO © (M ©COrHT^O©©^ rH CMCM CM © ©© COOSOO©0©D- CMrH© © © © © rH CM © ©©•«^©CMOS©©OSCMCO©OS©I>©a5^©THCS©©^CM'^D-OS^t'-©©©©CM©©rHt>'^CO © CM CM 'tf ©OS© rHr}4©r^CMCMOŠr^©©©’cOrHrt<©C>©CMcd©l>OrJ'^^I>tH©rH H^in © L- o CO O D-trt>©©OS©OS©tHl>©I>Tt<©'>^Ttt©I>oS©©^©©0©©©CMCM©©©©OOS©rHCM©OOSI>0©D-rH rH ,-H rH CM rH THrHrHrHrHrHrHrHrHrHtHiHTHTH rH rH rH CM rH © rH rH rH rH rH rH rH rH rH CM rH rH CM CM tHCMtHtH CMtHtH OSrHCO©OSCO ©Th©©'t^T#l © rH OS OS t""* CO © © ©£>©©rH©rH CMOSCHCM©©rHCO©CM©CMrH CM rH OS © rH CO © SS^gSg2gg^SgSggSgg§Sggg.Pgg?2SgSSSSg£iSS2gS^ggS?§S rH CM CM rH CM CM CM CM CM CM CM rH CMtH rHrHrHCMCM CM rH rH CM CM © rH CM rH tHtH rHCMrHCM©rHCO© ©©CMCM ©CMCM CM © © © IH © Tfl © OS © rH rH ©©rHCM©TfCM©CM© rH © t- CO O © © rH''ft>rHTt,©©tHCH©r-HTHOS C- tH © rH rrlTStH rH OS CM © rH ^ IH CM Os OS © CS CM CO © rH OS CM CM Tf ^ CO © © IH © © © CM CM ^ OS CO rH rH CM © IH © © © © © OS O rH rH OŠ ©‘ © Tti © o CO OS cm' CM OŠinCOOŠCMCMcd© ©CŠrH©’ T-ilHtH CM © rH* © © TfJ co cš rH IH ©’ cd ^©-^in cd o ©' ©T^rH©CM © © © © © © Tf ^0 rH CS rH rH CO rH Ttl © © rH © ^ ^ © ^H©iO©CM©rHI>©'^'©t^© T^CO©© © Ih © CM © © CM © © ©©©CMCM© ©CMMCMCMCMr^eO CM CM CM CO © © ©CMrHCMCMrHCOcM©©CM^© © © -^ CO © CM © © © © © rH © © © © © rH lH©CM©CM©CMrH © © © © © rt< tH rH © CM CM © rH©t-©CMrH©© © rH O CM©CM rH CM © CM © CM © -šh rH © © © CM©©©©rH©© CM rH O rH CM © © rH©0©©0©rH©©©©rH THrHrH© rHO© ©o©©©© o o o o o o ©o©ooo©o o © O © © © © © © © © © ©©©©©OO© © © © o o o © § rH s ^ s | T3 > g °s fiir"”|in!itssi S U >N TJ 5 N p,s p* cs a “ > §1 u S 1=^ co p CS Si a s ® P c O rW c o . S-S § -ll > « 2 « - ^g'p 5 IS S4 n .o tl ^ N «. > g E - rU ca •ll o hJ a; 1 fl . .p, M I -3 =3 -S I 1 B a rtf a > i il ots > w . ca *73 s .a c$ ! ! ! ! ! ! ! 111 11111111111 .a .a .a .a I .a .a .a .a .a .a .a .a .a .a .a .a .a .a 11 imillllimžllžlllllll------------------ s 0 S! . H £ “ g s a > CS > > > ,a m .s .a n o 3 o o o pppppppp ppp pp ppp^w^i;^,^'< 5 ca tt rQ > > ca G CZ E ^ a) & ca oš a ^ /o r« a •rH .a -a -a .a .a .a .a -a .a .a .a .a .a .a -a oooooooooooooooopp in © © © rH rH CM © rH rH rH rH rH rH rH tH rH rH rH rH tHtHtH rH rH rH rH rH rHrHrHtH rH rH rH rH rH rH rH rH rHtHrH rH rH rH rH rH *-ItH rH rH rH CM CM SoopooooooooooooooSSSoooSoooooSSoooSooooooooooo s' I i" 1111“ s k' 1111 §" 5 31511 ir i 11 i 11' 111 i" ^ 111 i s £ 11 £ t s § 11 i' s H" S' 11S IS I s* 11 s" 3 11S i 111 g g 5 g 11 g g I g' 9" I g I g' 11 g' 3 11 S* I g* I S' os rH N m n'T. °1 ■'I ” ^'i. 'i. “i ^ 0- ^ ®. “i,H.'i ®. “i s. ^ n “ *1 o '"1 ■« « •n «„ °- O O CD CO C2 L'-COCOCDOC'jTf'COOiC— OSC^OOC^r- C-_ rH O « rH tO OJ 0_ ^ CO CO LtS W 00. OJ. (M. t-. C0 lO. » O. t£J. rf. IO tD N tO. W tD. CO_ pJ^gggSgSggSSSMgggSggSggSgSggggSSgggg^oSmgeJSS”«« otjtoosto-otts eocooojojcts •-> ’-j, '11> M oj. co i> co cs oj. -t co "O o?. c- to. oj. os oj. co oj oj. rt m rt eo o. i> o. co tj«, gŠg‘?^gggSg^3ggg®ggS”®S«"gSSSgggSgSggSoggg2S2g3S r-ti-Hf-HrHf—lrHr-4 rHi—I1-H1— ^ S >3 5 ^ C S ni . S -d x s I 5 .jž’S’S’s-Hg liti II lllllll 5'lili tili tili I lift tt i tli!| g cO ’g 'o N .S -S !g! s 1 > ■+J w >CJ > > > >' >>.«;,> > '3 5 "S tOMMN N N 3? N .a T3 C d co oT oo cT ^ co- co" oT ^ rf* co i> oo r-T csf csT rH o" eo oT t-'" ccT orT in csf in co" c»5 m 05^ ^^oob^i^^^cocooi-^inMoo m in co 03 i> cd cT rr' co t-h oT cd rd co" co" oT co o" in co co o" i> co" co" rH co in tjh' cd oT co of od' co" o 00" rd rd rd cT o" cd o" cT in" cd co" o irT rH tHCSJ r-H rH »H rH Csl CM rH rH »HtHrHrH co co cm 00 co^ »H co co co ^ r^cscMTfiMOincoineMoOrHiniHOineo 00 t> cm »h co^ »h 00^ in ra in m co co in in cm rd t> cd th" tj? r-T t-T od' bd čT hT in" cd co" ih" r-T co cd rj<" rn" incococTcdcfin cm" co cd rjT od co" o r-T od cm" cd cd cd co cor-Tincdco CMCM-SpCMCMCO^iHrHrHrHCMCM CM CM CM CO rH rH rH rH rH rH COCOrHCMCMrHrHrHCMCMrH rH rH CM V omrHcorH rarHcoraOiraTfc^c^cocMCMinc^r^coincMcoracointHcnc^oocoT^ocoo^coob^rHooocMoscora cd rd cd cd st? rH rH rH rH rH rH cd CM" CM" CM" rH CM" Cm" rH CM" CM rH CO s*? cd CO" cd rH rH rH co" CM" Cm" CM" Co" cd CM" cm" d" CM" rH o" co" CM o" rjT m co co ra o co co o cd rt^ ra c- ra ra st^ rt^ in • ra 05^ in co cm ra cm^ in ra co in tH ra co co i> th cn o i> co co cm ra ra ra »h ra" cd' cd co" cd co" ra" od ^ 10 o" ird rt? od st? cd cd rH- b-" i/d ird o" cd cd- cd r-T r-T od cd ud ra" cd od od cd- crT rd o" ra" co" t-T r-T m" co" ird TfrainincocosttTHCMcora^rHrHracorHCDincMracMCMras^orast^inracos^inrararab-corHO rncocMCM ra ra ra st< in corarHraraThcorar^rain^rarain^rat^CM^rast^cMb^rH^OrHOrH^cMrHCOrHr^oDracocnrH rHcoraracM cd' co" r-d td- ra" cd' cd cd in" co od cd cd' ra" m" nd l-" c-d o in" ird od th od cd in" m" ra" c— ra in ci cm t-h th co cm cm ih 00 ra t-h ih ra co co raraiHOcocoocM^rmraracoin ra o h co un rai in cm ra ^ cdrdinocMin cdordcdcM^Hcdocd cd ih cd cd -h ra s« cd cd sh ra cd cm cd rd oi o cd h h- cm ra’ co' cm ra’ mtHininiH rara ih ra ra co c-ramcococora^coco ^ co ra o co co ih ranjcoccHCoraoco shoih^co r—tr-icDiHiH 1—I rH rH rH 1—I i—iCMrHrHrHrH iHrHi—IrHrHrH CM rH rH r-H rH rH rH CM rH rH rH ,—iC-lrHTH i—IrHrHCMrH i—| CM rH rH rH CM CM CM rH r—l o ra ra th co in n o h ra h rara^oracMinrab-^ 00 ra ra ^ in ra raracM^raracMCMo lo co ra ^ cm h -h rH ^ co ra co ra ^ o rH co ra cm sf o t-h h lo ci co c-i h ih ra ra od ra cm ra t-h ni rd co r-^ ra ra cm co cm o h co ra rf in ra o o cdinincdin cd cd cd r-J id r-i ^cdcdtncdinoocMcM rdr-icdcdraiHCM r^rtirdcMcd - Jr n raco in ra cd cd ^ cd cd cd cd cd cm ra ra Hfi ra vn o in ih ih rHraininrarHOcocMra corHcoraraoo ^h ht ra cm ch tn co ra co- o co m c co o ih co CM CM ra CM CM ra in CM CM rH rH CMCMrHCMrHCMsfrHCMrH rH CM CM CM rH C0 ra CMraCMrHCMCMCMCMCM rH CM r—I rH CM CM CM ra rH rH ra in vf ^ o ih raco co ra coc^raocOrHrasfrat'- ih ra rH rH n co in r^r^Hracor-icoora co m ra co h co co ra rH ^h ra ih ra o m o i- co co ra ih raramorfoms^raco rnb-ra^ODocM tHracotHra-^cMt-TCM in co sf rH ih co ra r-n co co cd h co cj in Oicc-^t' cocor-j oraoraratHCOinrt^co Tt^inrainčMrHC^ coraocMcoracococM cococorHCMcocimrart^ cd rt1’ cm cd cc cdrt^iHcdtHCM cd rt1 o in o cd r-i cm' cd ud cd r-i ih r-i cd cd in rHojudosTfidcdodcM' orFcdmcd in’ cd ra ra’ ud ra CO un OD CO OCOCMCOlOCO rHCOrfinOrjrrHCOrHra r^CMCDOrHrHUOraCOOUDOraCMrt-ra CO rH rH Ht1 CM ra O rH rt1 'C cm ra rt1 ra ra in h ra ra cm cm Tt^mcMra^cMmcMracM cm ra ra ra cm rf co coraracMcocMcoracM cm ra cm cm 'ra rf ra co cm cm • ^-»rfrH^TfCOrHinb-rPrfrfraCMGDtHrHHtlCOOprflHCMIHinrHCMrHininOCMCMinCOrarHCOb-rarHrfrHrHrHraCO OrHOOO O O O rH O CO raOOCOOOOO^rH rHtHCO^OOOCMOrHCOinrHrHLnracMOOCOOOOOOC-M OOOOOOOOOOOOdOOOOOOOOOOOOOOOrHOOrHOOOOOoOOOOOOOOO 3-s CU H p s !l % H g S |ill> g, ft 2 5 g > > ž lij!- Hill Dh W t-4 W CU ra o rH cm o gi ^ cm co 2 cmocmooooo°cm ra^ooooo OOOOO ^ ^ T—1 q o^OOO o o o o ^ IlgilgssEssslglllllsssslIilliiislgsiissssslIlli 00000 000000 000000000^ o o o o o o ra ^ ^ 10 ir: in g in m cococococo cococococo lO L— t—(CD COC'1 COCO LO CD C^CiC^- C— OC5 COt—(COCO CO CC SOCOSC CO^ IO Tf ^ D- rH^ COlOt—( »—t E— O O t>-000 S « g 12 % * g g ^ 2 g g g i? g g g g g g g 3 g g g g“ S g" g g g g g g ? £ g g 5 g n' cf g K g' Od 05 t-H lO 05 ^',^®C^t>COTHOCQeOr-^OrHCO,«PlOOOo «0dOl>l>CKC^^€0««J« T^OOCO^C^^CO«OCOOO^»H odt^'lOc^COT-icOr-rcd'D^'oo'crOlO'^'tOCCriOOr^ CO^t-TT^cClO* to' r-T d co' CO csf rtT c--*' o*- CO I>^ (O to G) C£5 o" r-T u5COdt>.lOr-(lOCO',^«OCDCOiOir5^^’^r}HiOlOlO*!!rJ>lO lO lO R'i CO ^^^rfCOCO^COCNJ COCOCD OOCD CO O 05 CO^ CC lO^ (O D-ClO^ lO CO 00^ O CO^ 05^ C5^ lO C5 COCDC-COTHOOC^vHOST^t^t-OOOC-^^C^O^COCOr-^ d^dc^rHdco»4>^d^ddo"ddddco^dddo^d'iOTircocococoddco«©id'did»--rc4'irrir5ic OOCO C5 1/5 lO o C5 CO 0_ lO O ^COrHCOlOCOcsl ^ Oi CO Cn^ 05^ 03^ CO^ UO "^COOCOCO ^ ^COrHC^O^G^ d' '—T d d d d - d d d d d ddddddddddddddd d d d d d d d d d d 05 d d d d d d IS111 S* g g § & S | Z SIS 3 5 Ž S- S- s- S s g S S-111 g-15 «-1S 5121- g «-1- 2 J r-lr-lC^C^C^*—tneOC^t— CO 00 rH CS| rH CO Cr^ O C? lO D- lO O CS co’ d d 05 d d csj 05 co‘ cč d c2 r-i d co O CM 05 »-H ^ oa Oi n t— LO CO ’V" — CN —< CO^CO^flOCO^^^^r *tr C' kO t- <*5 Csi C'} isslaliilSisSsils I p. ra *i g sl A !i. ■s o a d S| o > "S ^ w 5 3 o § a p M '-S ^ Mr-S^ P g 'D s - •-S>N-3 S-SPo^ptJJ p>n^i N^CO N N c/5 W 42 tfl il!il.!?s!i|H!lliS«li > s a> n > o* s g - ra |sc. “ S S1 m o h *3 ra £ jj o ilflisl ^ N W N N N ca ■§ xi ^2 ri x5 ^ 5-, O) CU 0 (D O) O) •^3 'O 'U rO 'O 'U 'O co co co co co ca co C C q G C C G bi bi bi bi bi bi bi ^ ^ V-l L4 W|- Ui H fc-» H H E-* H H •s s c • -+-J ca N CO >1" s ° 73 ^ 73 CO G co G G G oi bi bi !H »-• Eh H H lis S* £ S g 0 73 G N d d d K CD D 73 73 "O CO CO CO G G G Bi ^ Bi H Eh £h bX) o i5 Os ^ £ “ = p § S -S > “S 1 -S ,N 13 O s N N X! bP Sf £f 3 ž c - - o W S S N 2 G G CD i- ts! N W Q gggg§§3g§-«22Sgg^g^ggSg§g^gSS2^ggSg|§g||g|2|^S ggggg£gg§SSSSSSSSSSSSSSSS. gggggggggg|||o|SS|ogo gggggggggSSS£SS££SSSSSSSSS£SSg£S£SSSSg££SSSS§§ 15 g' 11 g g' i I s 1‘ i s s s s 1119" 1111 S 51 g g IS 51 g' 1 K* g‘ g' 111 g~ s" E 11 « CD -S* in t> co eo os o,co_ eo n oo cn rn m ^ ^ co_ ffl oo ■»-_ -h co o rh ^ ° o_ m co o_ « os_ in io_ in to cn os c_o_ -Ji c-_ t> 03 co co rt o_ o_ « OJ os, os, co co in OS CO_ C-, rt CD rt_ CO CO_ OJ, 03 rt o_ O, OJ OJ, co, 0J_ ^C-lCOOOCOCVllO OO COlO r^COOC^rH OrHCOO T-H O L- CO O CO COlCO (MCOl—iOC co, « rt, co, ra co, rt ra, os, co, rt, t- os, os, » co, ra c- rt, ra, r> o, co, rt, in, o, rt, rt, to, CvjrCr-tCvlOiOCOOOT—lOtr-lOC5COTHOlOOCOOC5COOI>'—‘i-HCSJ-^OO r-JCOLO *^^CM T^O COLOO r-iO lOO r~i rH t—4 THrHrH^ ^ r-ICOCOrHCSJrHCOrH COCSJCOt-) rH CO r—I r—I j-H r—( t-H r-tr-t r^lCCOCSJ co os o c-, OJ, rt CD, OJ os co, oj, ra, co, rt, co c-, ra, ra, ra, os, os, rt, ra, oj, rt, oj, cs, co, c-, os, rt, ra, co, rt, ra, to, os, rt, oj, rt, oj, c-, rt,co_ co, to T-HC^r^CO^COCOCDOCNCOCNC^lOC^rHClT-HeOrHCOC^lOCJTfCOCSIC^COCOCO CMfMCOC^Cslr-Hr-tLOCM^COC^T-t rH CO ra, o ra, o c-, co, o, o-, ra. co, ra oj, rt os. ra, o. ra. o. os, rt ra o. co. ra ra. co. oj. c-, ra. co. rt. t>„ rt. ra. oj. oj. co. co. os, rt o o-, co. ra « co. COcOC-OCOr^C^OlOO^COlNCOD-i-lD-COt-OSrHCOi-HOieOOiOCOCOascO ■'tfCOO r^CO*^ rf lO COCO (MCO r-i COin^CDlO^^COlOrHCO(MCO^I>I>CDriHOl>I>CO L— CO CD CO ^ rH CQ rH lO Tf CO O CO CO tH »-H co [>■ Tf uo CO lO CDt>r>CO^rHrH COOC^rHCO^CSJCi iD^O^OCOCOCOCDlDO^COCO^lOO ^ CO !>■ C2 CO' 03 lO co w co co cT cT O aT g C^T M ^ O g' ^ 00 Cg g* CD* O ^ Ig ^ »-r ^ ^ 00 03 CO* ^ 10 rH* o" O CD ^ l> CO ^3 ^ JO C? JD" tHj—(t-Ht-Ht-It—(1—»i—It—ICOtH 03 03 t—l»H i-H rH C• CO CD CO lDrHc6»HCOt^C3C^"cOC3 O CO O ci CO CD^^^O CO CO C3 Tf lOin^fiOtOO-^Tj1 CD O CD CO CO 1^* O lOCOI> lO L- D- rf rHDrtL—COtOiDin CO CO CD CO CO O CO rH co CD CD D- CO rrt rHrH rH rH rHrH »HC<1C3 tH»H CSItH 03 rH rHD3 03 rH rH T—■* rH rH rH THrHrHC3C\lC3C3CSlC3C3C'3rHVHCOC0O3 02C3 03t> LDC3 OCOG} rJ^CD CO^ 0>?D rHrHCO COrHTfrt* D-t^rHCO 0t>0 COCOCO OC3D^ LOCO UO^"^ »HO^ CS’^ L- O CD 05 Ct CD rH CO Th CO O LOCDC-’-' O CD 03 05 Cl C5C— ^fCO '^'LOL-CN] OCOtH COLOC— rH CD L- [>- U- rH CO 05 CD UO CO 05 LO O C5 05 lO rH CD O CO CO CN) 000500 LO 05 CO CD ’D O 00 rH CO Oi-hlO CD [> LO ^ CO CD CD CO O ^D 03 CO lOO CO CD ^ rtH 05 O tH LO O o C3 r-i «N t> C3 t>' csi 05 05 05 r-i CO ^ csj M IO CD O CO CO 00 (M* r^ 05 CD C3 O ^ LO o CO COCO C3D3 05 rf CO LO CO CD LO rH CO LOL- tr-CO s—I [>• O rH rH LO 05 •'FlOrHO C3 05 rH LO 00 L-tr^CD CD 03 rH CD COCO rHrHCNC3rHD3C3COlOrHC3COD3COC3C3COLOC3COC^rFC3rHTHCOCOLOD3rHCSICOCOD3(MD3D3C3CO*=FCv3CS|C3CO'^CO rH trt COCO tF tF t»0 05 rH CO CO O rH tF C3tF rH lO O L- CD CD C3 rH LO rF CO 05 LO tF CO O CD COC3CD rH rF 05 ^ C^“ 0503 LO 03 rHOCOOCOOCOrHOO-^FOrHOLOOOOOTtF^OOOOOOOOrHrHOrHOOrHCOOOOOOCOOOrH OO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^O oo oo > s I -3 a 2 > -2 (ZJ a; -S s .^'3 rt g o H ^ -e ro •S .. w Sh O > Oj c Jo . O ^ - w Dh Q Ph W 1 ^ 0 x > o •'H 3 § 3 0 lili Isll » e.* HH * 3 s § C w bjO>g ,1 a aS 2 2 3 u Jh Sh *H 3 P Q Q H 0 1:3 1 o a > •s °-S| ^ X! g o ■■5 g .s ft > 2 1 “ rt U •42 J n O 2-§ rai5 . ° ^ n "S r Ig .S o, o Sh TJ cc • - a Q . rG CO in 0 s CO '> S'T^^Srt-Š’S’SaSrt^.ja S S S w^'3'Srox!'3iJ242 a’S’3 S"'g IS 2 ^ ^ « 11 'g § g 5 g I „ ^ ^ s 'S S S > 2 I - s £ § s >.!iT3 •s ft ■" « « r« S ° D, > rt M & rt g rt -S g s 0 ' ■ S ;3 •Srt' >tn m b o > C 0 o > TJ a co o •rH > 1 c o i> £ ČO .r-, co o c a 0 G o ^ ^ ^ U 2 ^ ° 0 •H 5C3 CO sp .2 2 >-«2"gra^SBc §0 P, O ft -O | .2 ° -g > 'g- g r HHcticO . .CO . . .rH..Shh 0rrt>fO rrt/Hp! •c| 1P lil 2| g.’S’SoJjsS’ScsasasasN _ • T3 TJ TJ TJ 'p "EU ^ ' N • •51 ^ g § a:g c 2 •p 2 g^ž g| >-S CPPOOQPh?P C005rHD3COC50rHCNiOrH(MCO-^F05rHC3C005000rHCs3 05rH(MC005rHCN]05rHC\]COOOOOOrHD10D3rHC3 rHrHC3(MC3CSJ0500rHC3(MCslCKlCSlCOCOCOCOTF.LOCOI>C^C--COOOCOCOOOOOOOOrHC3COrFlOl005000 rH rH rH rH rH rH rH C3 C3 rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH C3 C3 C3 rH rH rH C3 CO CO CO CO CO CO CO 03 CO CO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO COCO COCO COCO COCO CO 05 05 050505050505 050505 05050505 05050505 050505 050000000000 O rH rHrH OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOrHrHrHrHrHrHrHrHrHrHTHrHrHrH ✓ J3 I 05 CD CO oT t-'' co' io irs' oT o co m' ioiriif5io^Lf5io«DcoiOTt«m^co CO^ O rH Lft Irt t>^ CO CO r-^ O T-H^ O trt" aT to io io co irt o tjT od irt oo t- T—i rH T-H rH i—i rH rH rH CO 00^ C0 TO TO M C*? N TO 00^ l> t-^r-TodlfdcvrTOrJ^TOTHi-^cTr-^crTO tH TO tH TO TO CSI rH rH CO TO TO ’■■"• C0 cg 05 C0 TO ^ TO »H O rH 05^ O' O* O- O" Irt t- 05 I> TO" 05 cT TO0500TOTOTOTOTOI>THlrtTOlrt r-H r-H ^ TO C- TO^ TO^ 05^ TO TO^ rH rH rH !> O TO TO cd Irt" TO" TO" CO Csf t> ^ 05" -tf" CO" o" TOI>-^TOTOrtT-a5 rt*C5Cr50r-(Oa5T-H05a5^t'TOlrtTO C J O trt Irt C5 TO 05 cq TO C2 r-H ^ CO TO O r-H CO O O O rH o t> cd OOOOCOTOCOTOTOOlrtTOTOlrt TOTOTOTOTOTOi-HTOTOTOTOTOTOrH I rHTf05TOTOOl5-(MrHlrtTOlrt'«^^ '-fTOrflrtU-OCrtCO^TO^TOlrtCO TO'OC0TOTO0qC0t>05CGTOt>;iqO OCdcdoi^rHCOcdrH-^-t-T-HT-HTO i L—. O C0 lO O TO Irt O TO O C0 rH C5 TO^TOTO^TOTOTOTOTO-^TOTOi-H 0°^05CCTOTOTO'05TOTOt--a5g C-COTOTOOCOTOOOrHTOOi—tTO cdc^T^irtTOcdcdt^iTOrHcdcdcdcd TOCOTO^TOC—OTOTOTOOSTOOh^ CO-^^^^TOTOTOTOTOlrtTOrfTO rfO5tr-TOlrtrHTOrHrfC0lrtTOr^TO £2 TOOlrtrHTOOOrHOOOTOOO —: OOOOOOOOOOOOOO rj- O ' d) >0 > m I k s -a g a o u s u V B -5 g « „ Hlpfli ?I!o|f|li|l!s- s’šl e^|1 S5 § »S« Q^0QSi0C5WW0Wfi4 05t—ITOTO^trtOrHOrHTOTOT^O OOOOOOOrHTOOOOOO COr^-^rfrfrfirtTOTOCSOOOCD OOOOOOOOOOOOOO 1—< T-HrHrH?—It-HTHr-HrHrHrH rH rH r-H rH 1—l rH rH rH rH t—i rH tH rH tH tH rH tH !f J .B S a i J S5 o g Sf C/3 C ‘ 1 -S P m 604. Na podlagi drugega odstavka 32. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 8. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) so sklenili izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji ter Republiška skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DOGOVOR o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1981 1. člen Udeleženci so se dogovorili, da bodo za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije v zelo neugodnih razmerah na področju cen, ki se kažejo v visoki stopnji rasti vseh vrst cen v začetku tega leta, negativnem vplivu rasti cen na življenjske stroške in poslabšanju življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov ter v slabšanju konkurenčne sposobnosti gospodarstva, v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi na področju urejanja tržnih razmerij in politike cen v okviru široke in organizirane družbene akcije zagotavljali pogoje in sprejemali ukrepe, da se zaustavijo tendence rasti cen, ki so v nasprotju z določeno politiko ekonomske stabilizacije, in da bo rast cen in življenjskih stroškov v letu 1981 nižja kot pa v letu 1980. Hkrati bodo udeleženci izboljšali preskrbo gospodarstva s surovinami in reprodukcijskim materialom ter preskrbo prebivalstva z živili in drugimi proizvodi, ki so bistvenega pomena za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov. 2. člen V skladu z dogovorom o izvajanju politike cen v SFRJ v letu 1981 (Uradni list SFRJ, št. 16/81; v, nadaljnjem besedilu: zvezni dogovor) udeleženci ocenjujejo, da bo mogoče cilje iz 1. člena tega dogovora uresničiti ob predpostavkah: — da se zagotovijo materialni, vrednostni in drugi pogoji proizvodnje, predvideni z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 (v nadaljnjem besedilu: resolucija); — da se zagotovi skladno delovanje vseh nosilcev odločitev o spremembah cen in to organizacij združenega dela, skupnosti za cene, izvršnih svetov družbenopolitičnih skupnosti, organiziranih potrošnikov, itd; — da se pravočasno sprejmejo ekonomski in drugi ukrepi ter da se aktivnosti družbenih dejavnikov usmerijo v zagotavljanje pogojev za upočasnitev rasti cen; — da se čimprej sprejmejo vsi institucionalno-organizacijski ukrepi za celovito uresničevanje zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, tako da bo izvajanje politike cen v letu 1981 v celoti temeljilo na zakonu in ustreznih spremljajočih predpisih. Na tej podlagi predvidena rast cen ne bo presežena, če bo tekoči prirast cen v letu 1981 nižji od porasta cen, doseženega v letu 1980: — pri proizvajalčevih cenah industrijskih izdelkov za 1/4 — pri cenah na drobno in življenjskih stro- Skih za 1/5 ' — pri cenah storitev za 1/10 3. člen Udeleženci, zlasti izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: izvršni sveti občinskih skupščin) bodo v okviru svojih pristojnosti pospešili aktivnosti in zagotovili pogoje, da bodo najpozneje v prvi polovici aprila 1981. leta sprejeti vsi institucionalni in organizacijski ukrepi v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem skupnosti za cene. Skupnosti za cene na vseh ravneh morajo do tega roka v celoti delovati v skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zakon) 4. člen Zato, da bi dosegli cilje iz 1. in 2. člena tega dogovora, hodo udeleženci tekoče spremljali gibanja na trgu in analizirali spremembe ravni cen in razmerij med cenami ter sprejemali ekonomske in druge ukrepe za usklajevanje razmerij med ponudbo in povpraševanjem ter v gibanju cen. V ta namen bo Republiška skupnost za cene zagotovila medsebojno sodelovanje iii obveščanje z občinskimi skupnostmi za cene tako, da bosta dosežena njihova enotnost in poenotenje stališč glede opravljanja družbene kontrole cen pri tekočem izvajanju s tem dogovorom določene politike cen in še zlasti pri sprejemanju ukrepov neposredne kontrole cen. Izvršni sveti občinskih skupščin bodo med ukrepi iz prejšnjega člena sprejeli tudi ukrepe neposredne kontrole cen, ki se bodo nanašali predvsem na cene osnovnih in posebnih vrst kruha, na stanarine, na cene mestnega prometa in komunalnih storitev za individualno porabo ter cene v stanovanjski graditvi. Udeleženci menijo, da je potrebno pri spremljanju cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti posebno pozornost posvetiti cenam v proizvodnji kremenovega peska, kamna, gramoza in peska, cenam proizvodnje peciva; obrtnih, inštalacijskih in zaključnih del v gradbeništvu; avto-servisov, servisov -za gospodinjske in ostale električne aparate ter aparate profesionalne elektronike, ki jih opravljajo samostojni obrtniki, zasebnega avtoprevozništva, storitev v gostinstvu, obrtnih osebnih storitev, storitev za gospodinjstva, pranja in podmaza avtomobilov, skupine storitev »drugo izobraževanje« (posebni tečaji, avto šole, strojepisje itd.), družbenega varstva otrok in mladine ter domov za upokojence. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: izvršni sveti) bodo zagotovili medsebojno sodelovanje v aktivnostih pri intervencijah z blagovnimi rezervami 5. člen Izvršni sveti kot udeleženci družbenih dogovorov o skupnostih za cene prek svojih delegatov v svetih skupnosti ter Republiška skupnost za cene bodo spremljali uresničevanje novih sistemskih rešitev na področju cen in v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi pripomogli, da se bodo te celovito uresničevale tako, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v pogojih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samostojno oblikovali cene za svoje proizvode in storitve, izhajajoč iz meril za oblikovanje cen določenih z zakonom, ter iz sprejete politike cen v resoluciji. Hkrati bodo udeleženci spremljali in pospeševali samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev iz svoje pristojnosti, izhajajoč pri tem iz resolucije in politike stabilizacije gospodarstva. 6. člen Udeleženci bodo v okviru svojih pristojnosti čim-preje proučili vse spremembe cen po 31. decembru 1980. leta. V ta namen bodo udeleženci prek sodelovanja z Gospodarsko zbornico Slovenije, splošnimi združenji in medobčinskimi oziroma občinskimi gospodarskimi zbornicami vplivali, da bodo samoupravne organizacije in skupnosti proučile spremembe cen svojih proizvodov in storitev po 31. decembru 1980 ter jih v roku tridesetih dni po podpisu tega dogovora oblikovale v skladu z zakonom in politiko cen, določeno z resolucijo in tem dogovorom. Ce samoupravne organizacije in skupnosti v tem roku ne bodo oblikovale cen svojih proizvodov in storitev v skladu z zakonom in politiko cen, bodo udeleženci sprejeli ustrezne predpise in druge ukrepe, da bodo samoupravne organizacije in skupnosti vrnile cene na raven, ki je veljala 31. decembra 1980 oziroma pred tem. 7. člen Republiška skupnost za cene bo posebno pozornost posvetila spremljanju gibanja cen iz pristojnosti republike, ki so jih organizacije združenega dela v skladu z odlokom o oblikovanju cen za posamezne proizvode ih storitve po tržnih pogojih (Uradni list SFRJ, št. 61/80 in 67/80) povišale ob koncu lanskega leta. Pri spremljanju teh cen bo Republiška skupnost za cene zlasti ocenjevala odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka ter medsebojna razmerja v rasti teh cen z rastjo cen drugih proizvodov in zagotovila,' da bo njihova rast v letu 1981 znatno počasnejša. V primeru, da spremembe cen teh proizvodov v letu 1981 ne bodo v skladu s politiko cen določeno z resolucijo in tem dogovorom in jih z ukrepi Republiške skupnost} za cene ne bo mogoče uskladiti s temi N okviri, bo Republiška skupnost za cene za umiritev cen predlagala Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije ukrepe neposredne kontrole cen. K temu, da se bodo v letu 1981 oblikovale cene proizvodov, na katere se je nanašal navedeni odlok v skladu z veljavnimi predpisi o cenah, bodo z ukrepi v okviru svojih pooblastil prispevali tudi organi tržne inšpekcije. 8. člen Izvršni sveti občinskih Skupščin bodo pripravili programe potrebnih sprememb cen komunalnih storitev v letu 1981 in s postopnimi spremembami cen posameznih komunalnih storitev do konca leta 1981 zagotovili, da bodo spremembe teh cen v okviru dogovorjene politike cen minimalno vplivale na porast cen storitev in življenjskih stroškov. Za uresničitev ciljev iz prejšnjega odstavka bodo izvršni sveti sprejeli ustrezne ekonomske ukrepe, tako da bodo s predlogi za kreditne olajšave, znižanje obrestne mere in podaljšanjem rokov odplačila kreditov in drugimi ukrepi omilili pritisk za povečanje cen komunalnih storitev. 9. člen Udeleženci bodo s selektivnim in diferenciranim izvajanjem politike cen pri procesu postopnega prehoda na ekonomske stanarine izhajali iz politike ekonomske stabilizacije, sprejete politike cen in življenjskih stroškov in zagotovili, da bo porast stanarin v letu 1981 izveden le na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana stanovanjskih skupnosti, v katerih bo hkrati zagotovljeno uveljavljanje subvencij za zaščito življenjske ravni občanov z nižjimi prejemki. Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov naj stanovanjske skupnosti predvidijo upočasnjeno rast stanarin zlasti v tistih občinah, kjer so stanarine že sedaj višje kot so poprečne stanarine za enaka stanovanja v SR Sloveniji. 10. člen Udeleženci bodo za' uresničevanje sprejete ekonomske politike medsebojno sodelovali in usklajevali ukrepe, s katerimi se vpliva na raven cen in njihova medsebojna razmerja, zlasti pa ukrepe na področju politike delitve družbenega proizvoda in dohodka ter skupne, splošne in osebne porabe, kreditne politike, ustvarjanja in uporabe blagovnih rezerv, uvajanja kompenzacij itd. V primerih, če z uki’epi iz prejšnjega odstavka tega člena ne bo mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih razmerij na trgu, ki so pomembna za uresničevanje politike cen v letu 1981 in za uresničitev drugih ciljev in nalog določenih v’ resoluciji bodo izvršni sveti na predlog skupnosti za cene predpisali ukrepe neposredne kontrole cen za posamezne nroizvcde in storitve iz svoje pristojnosti. 11. člen ' Udeleženci bodo politiko cen proizvodov ih sto • ritcv izvajali selektivno in diferencirano z namenom, da se postopoma odpravijo najbolj izrazite razlike med conami in pogoji pridobivanja dohodka, pri čfe-mer bodo pri popravkih cen proizvodov in storitev upoštevali stabilizacijske programe in ukrepe na ravni samoupravnih organizacij in skupnosti, ki morajo biti usmerjeni v varčno in smotrno porabo energije, surovin in reprodukcijskega materiala in s tem v zvečanju produktivnosti in ekonomičnosti gospodarjenja ter v delitev dohodka v okvirih in razmerjih, ki jih določa resolucija. 12. člen Glede na opredelitev v resoluciji, da bo rast cen in življenjskih stroškov v letu 1981 nižja kot pa v letu 1980 in ker dinamika rasti cen v začetku letošnjega leta negativno vpliva na življenjski standard delovnih ljudi in občanov ter na uresničevanje stabilizacijske politike, udeleženci soglašajo,. da se pri oblikovanju cen proizvodov in storitev iz 4i. člena zakona v prvi polovici 1981. leta spodbujanje razvoja ne vgrajuje kot element v strukturi cen. V tem roku se bodo udeleženci dogovorili, za katere proizvode in storitve ter v kakšni višini je mop"v letu 1981 spodbujanje razvoja vgraditi y ceno. 13. člen Udeleženci bodo tako z ekonomskimi in drugimi ukrepi kot tudi z izvajanjem politike cen pripomogli, da bodo realni osebni dohodki na zaposlenega ohranili raven iz leta 1980. V ta namen bodo cene mleka in jedilnega olja do konca septembra 1981 zadržane na sedanji ravni, za celotno višino podražitve kruha oziroma moke bodo uvedene kompenzacije, a za podražitev posameznih vrst mesa, ki so najpomembnejše za preskrbo občanov, bo višina kompenzacije določena do konca marca 1981 v dogovoru z Zvezo sindikatov Jugoslavije v skladu z zveznim dogovorom. Pri eventualni spremembi cen sladkorja se bo proučila možnost uvedbe kompenzacije odvisno od ravni cen sladkorja in njihovega vpliva na življenjske stroške. Za zaščito socialne varnosti in standarda delovnih ljudi in občanov z najnižjimi prejemki bodo sprejeti ustrezni ukrepi v okviru socialne politike. 14. člen Izvršni sveti se bodo v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi zavzemali, da bodo skupnosti Za: cene pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah proizvodov in storitev, pomembnih za neposredno porabo delovnih ljudi in občanov, pospeševale vključevanje organiziranih potroš^-nikov v izvajanje politike cen teh proizvodov in storitev. Hkrati bodo izvršni sveti pripomogli, da se z ustanavljanjem in aktivnostmi potrošniških svetov na vseh ravneh uresničuje njihova vloga v novem sistemu cen in v reševanju problemov v zvezi s preskrbo. 15. člen Z namenom, da se spodbudi proizvodnja in upočasni rast cen v 1981. letu, bodo udeleženci, zlasti pa izvršni sveti, v sodelovanju s poslovnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in združenji v gospodarski zbornici sprejeli ukrepe, da se poveča proizvodnja blaga široke porabe, ki ga na trgu primanjkuje ter hkrati predlagali poslovnim bankam, da z vidika vplivov pogojev kreditiranja na gibanja in razmerja cen te pogoje proučijo, in to predvsem pri tistih organizacijah, ki proizvajajo blago vsakodnevne, rabe. 16. člen Izvršni sveti bodo za nemoteno in kvalitetno preskrbo s proizvodi osnovne preskrbe občanov, predvsem pa Z živili, spodbujali, da bodo organizacije združenega dela, ki proizvajajo te proizvode, pospeševale svojo proizvodnjo ter ob dogovorjenih prioritetah pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala zagotavljale redno dobavo dogovorjenih količin teh proizvodov. 17. člen Izvršni sveti bodo tekoče spremljali stanje preskrbe s proizvodi iz prejšnjega člena in se medsebojno obveščali. Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve bo v sodelovanju s pristojnimi organi občin in organizacijami združenega dela, zadolženimi za preskrbo z osnovnimi živili, sproti sprejemal ustrezne ukrepe za izboljšanje preskrbe. Za preprečevanje motenj v preskrbi prebivalstva bodo izvršni sveti intervenirali z blagovnimi rezervami ter sprejemali ustrezne ukrepe za intervencijski uvoz proizvodov osnovne preskrbe občanov. V primerih, ko bo na trgu potrebna intervencija z blagovnimi rezer- r' vami, bodo najprej intervenirali z občinskimi. in republiškimi tržnimi blagovnimi rezervami, nato z občinskimi stalnimi blagovnimi rezervami in šele nazadnje z republiškimi stalnimi blagovnimi rezervam'. 18. člen Izvršni sveti soglašajo, da je za skladnejša razmerja med ponudbo in povpraševanjem blaga osnovne, preskrbe občanov in organizacij združenega dela potrebno krepiti vlogo blagovnih rezerv. V ta namen bodo izvršni sveti zagotovili, da bodo pristojni organi oblikovali blagovne rezerve v skladu s sprejetimi programi. Sredstva za oblikovanje teh rezerv in izgradnjo skladiščnega prostora v proračunsko dopolnjevanih občinah se bodo delno zagotavljala tudi iz republiškega proračuna v okviru materialnih možnosti in v skladu s sprejetimi merili. 19. člen Izvršni sveti bodo v mestih in večjih potrošniških središčih pospeševali aktivnosti za oblikovanje in učinkovito delovanje samoupravnih skupnosti za preskrbo. Prav tako pa bodo pospeševali samoupravno povezovanje proizvodnih in trgovskih organizacij združenega dela, ki ima poseben pomen za zagotavljanje kakovostne in stabilne preskrbe prebivalstva. 20. člen Izvršni sveti bodo zagotovili, da bodo organi tržne inšpekcije ob uveljavljanju novih sistemskih rušitev na področju cen nadzorovali skladnost samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo vprašanja cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih, z zakonom ter jih opozarjali na njihove obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz predpisov o cenah. Poleg tega bo Republiški tržni inšpektorat svojo dejavnost usmeril zlasti v odpravljanje dejanj, ki spodkopujejo enotnost jugoslovanskega trga in ki povzročajo motnje v blagovnem prometu, ter na kontrolo kakovosti blaga v proizvodnji. Občinski organi tržne inšpekcije pa bodo poleg nadzora predpisov o cenah posebno pozornost posvetili kršitvam predpisov, ki urejajo vprašanja'varstva potrošnikov. Organi tržne inšpekcije bodo tekoče seznanjali pristojne izvršne svete o negativnih pojavih na trgu in pri oblikovanju cen ter jih o tem najmanj trikrat v letu obveščali še s posebnimi celovitimi poročili. 21. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblašče- ' ni delegati udeležencev. 22. člen Dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 380-02/81-54 605. Na podlagi 14. točke resolucije o glavnih smernicah in okvirih politike družbenoekonomskega razvoja ter o izvedbi sklenjenih dogovorov o temeljih družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981—1985 v letu 1981 (Uradni list SFRJ, št. 74/80) sklenejo udeleženci družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov,.. ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 1/81) ANEKS o skupnih usmeritvah za urejanje rasti obsega stroškov za dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške na službenem potovanju, izdatkov za reprezentanco, izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov po pogodbah o delu in izdatkov za reklamo in propagando 1. člen Z namenom, da prispevamo k uresničitvi ciljev politike ekonomske stabilizacije, smo se udeleženci s tem aneksom dogovorili o skupnih usmeritvah prh odločanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in pri drugih uporabnikih družbenih sredstev (v nadaljnjem besedilu: v temeljnih organizacijah) o obsegu rasti materialnih stroškov, določenih s tem aneksom. 2. člen Udeleženci smo se sporazumeli, da pri določanju družbenih usmeritev glede urejanja rasti stroškov po 1. členu tega aneksa, izhajamo iz naslednjih dveh izhodišč, ki naj bi jih delavci v temeljnih organizacijah uporabili pri planiranju rasti celotnega prihodka, materialnih stroškov in dohodka: — da mora porast teh stroškov kot celote zaostajati praviloma za rastjo celotnega prihodka, prihodka oziroma dohodka; zaostajanje teh stroškov za rastjo dohodka ugotavljajo tiste temeljne organizacije, v katerih delavci uveljavljajo delež pri skupaj ustvarjenem dohodku, ko združujejo delo in sredstva in sicer, če izkazujejo prihodke, dosežene iz skupnega prihodka ali iz skupnega dohodka; — da se pri določanju porasta upošteva doseženo razmerje teh stroškov do dohodka oziroma prihodka v posamezni temeljni organizaciji v primerjavi s povprečnim razmerjem teh stroškov do dohodka oziroma prihodka v posamezni podskupini dejavnosti. 3. člen Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah pri uresničevanju določil svojih planskih aktov upoštevali usmeritve iz tega aneksa ter usklajevali te stroške po naslednjih skupinah stroškov: 1. dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške na službenem potovanju in nadomestila za uporabo lastnega avtomobila na službenem potovanju; 2. stroški reprezentance; 3. izdatki za avtorske honorarje in izdatki po pogodbah o začasnem ali občasnem delu; 4. izdatki za reklamo in propagando. 4. člen Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah zagotovili, da rast stroškov iz 1. in 2. točke 3. člena ne bo večja od rasti celotnega prihodka, prihodka oziroma dohodka v tistih temeljnih organizacijah, v katerih je razmerje teh stroškov do dohodka oziroma prihodka manjše od povprečnega razmerja v podskupini dejavnosti. V temeljnih organizacijah, v katerih je razmerje teh stroškov do dohodka oziroma prihodka večje od povprečnega razmerja v podskupini dejavnosti, pa morajo ti stroški rasti praviloma počasneje od rasti celotnega prihodka, prihodka oziroma dohodka. V temeljnih organizacijah, v katerih povečujejo udeležbo izvoza v celotnem prihodku, lahko stroški iz 1. in 2. točke 3. člena, povezani z opravljanjem del in nalog v tujini, rastejo v skladu s planom temeljne organizacije, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena. 5. člen Udeleženci se bomo zavzemali, aa ooao v temeljnih organizacijah zagotovili, da bo rast stroškov iz 3. točke 3. člena nižja od rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke. Ne glede na usmeritev prvega odstavka tega člena smejo temeljne organizacije, ki opravljajo založniško oziroma časopisno-založniško dejavnost,' ter organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih sredstev na področju znanosti, kulture in informacij in tiste vzgojne izobraževalne organizacije, ki so po 120. členu zakona o usmerjenem izobraževanju članice Zveze delavskih univerz Slovenije, planirati in izplačevati izdatke za avtorske honorarje do višine, ki jo je s sklepom o višini teh izdatkov določil organ upravljanja temeljne organizacije oziroma ustrezni organ upravljanja drugega uporabnika družbenih sredstev. 6. člen Udeleženci predlagamo, da delavci v temeljnih organizacijah določijo obseg stroškov za reklamo in propagando v svojem letnem planu skladno z vplivom teh stroškov na povečanje dohodka v tekočem in prihodnjih obdobjih oziroma skladno s povečanjem deleža izvoza v celotnem prihodku. 7. člen Delavci temeljnih organizacij v ustanavljanju, temeljnih organizacij, ki so re^.strirale novo dejavnost, temeljnih organizacij, ki začno dejavnost zaradi katere so bile ustanovljene kot tudi temeljnih organizacij, ki v preteklem letu niso imele s tem aneksom predvidenih izdatkov, ali se ti izdatki pojavljajo občasno, naj pri določanju obsega stroškov iz 3. člena tega aneksa upoštevajo sklep o višini teh stroškov, ki ga sprejme organ upravljanja temeljne organizacije oziroma ustrezni organ upravljanja drugega uporabnika družbenih sredstev. 8. člen Udeleženci bomo zagotovili na podlagi metodolo- • gije, ki je sestavni del tega aneksa, objavo povprečnega razmerja teh stroškov do dohodka oziroma prihodka ali osebnih dohodkov, po podskupinah dejavnosti za obdobje prvih devetih mesecev do konca novembra tekočega leta, zato da bodo delavci v temeljnih organizacijah lahko v svojih letnih planskih aktih , upoštevali usmeritve iz tega aneksa. Za leto 1980 bo ob sprejemu tega aneksa Služba družbenega knjigovodstva objavila te podatke iz predpisanih obrazcev »OI«. 9. člen Udeleženci se bomo zavzemali, da bo v poslovnem poročilu k zaključnem računu vsebovana tudi analiza v.eh stroškov, v kateri bo tudi primerjava razmerja eh stroškov do dohodka oziroma prihodka v temeljni organizaciji s povprečnim razmerjem v posamezni podskupini dejavnosti. Ce se v analizi ugotovi, da je razmerje teh stroškov do dohodka v temeljni organizaciji nad povprečjem podskupine, mora poslovodni organ ob razpravah zaključnega računa navesti razloge ali pa predložiti program ukrepov in nosilce zadolžitev za znižanje teh stroškov. 10. člen Udeleženci soglašajo, da temeljne organizacije in delovne skupnosti v delovni in sestavljeni organizaciji kot celoti, s svojimi samoupravnimi splošnimi akti usmerjajo rast materialnih stroškov v skladu s tem družbenim dogovorom. 11. čler Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. 12. člen Ta aneks začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SE.S. Uporablja se od 1. 4. 1981, usmeritve glede obsega sredstev pa veljajo od 1. 1. 1981. St. 113-11/81 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Udeleženci: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodaiiska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. eos. Da bcmo v skladu z interesi združenega dela čimbolj učinkovito uresničevali temeljna načela štipendijske politike v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki in družbenem dogovoru o štipendijski politiki V SR Sloveniji delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Ajdovščina, Brežice, Črnomelj, Dravograd, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Krško, Maribor, Metlika, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje, Ravne, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Velenje in Zagorje sprejemamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju v občini .1. TEMELJNA NAČELA 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumemo o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini, o enotnih merilih in kriterijih pri podeljevanju in določanju višine štipendij, o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji, o organih udeležencev tega samoupravnega sporazuma in o drugih zadevah, pomembnih za učinkovito uresničevanje dogovorjene štipendijske politike. 2. člen Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo nosilci štipendijske politike,, zato je naša pravica in dolžnost, da se pri oblikovanju štipendijske politike neposredno zavzemamo za uresničevanje načel, določenih v družbenem dogovoru in za smotrno, uporabo sredstev, namenjenih ža štipendiranje. Zaradi tega bomo zagotovili, da bodo pravice, obveznosti in odgovornosti, kriteriji in merila ter druge zadeve, ki jih urejamo s tem samoupravnim sporazumom, uveljavljene v naših samoupravnih splošnih aktih. Udeleženci tega sporazuma so tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali njihova združenja, ki pristopajo k temu, sporazumu in imajo enake obveznosti in pravice kot ostali udeleženci sporazuma. 3. člen V letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih kadrov organizacij združenega dela ter samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti bomo udeleženci opredelili, koliko in kakšne kadre si bomo zagotavljali s štipendiranjem. S tem bomo prispevali k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela, k usmerjanju mladine pri izbiri poklica in k racionalni uporabi sredstev. Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipendiranja razvoja družbenoekonomskih odnosov, družbenim potrebam in vzgojnoizobraževal-nemu sistemu. Pri izvjanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmerjanje in svetovanje tako, da bodo nagnenja in sposobnosti mladine, ki se odloči za nadaljnje izobraževanje v vzgojnoizobraževalnih programih, usklajena s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi v razvojnih planih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. 4. člen Pri določanju štipendijske politike in podeljevanju, kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev bomo zagotavljali, da bodo vse štipendije temeljile na, kadrovskih potrebah, da bo upoštevan socialni vidik, tako da omogočamo šolanje tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti in se brez Štipendije ne bi mogli šolati. Zato bomo udeleženci zagotavljali, da bodo štipendije: — sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo, — instrument kadrovske politike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjenem izobraževanju, — oblike povezovanja in vzpostavljanja .razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija mladine za takšno povezovanje, — spodbuda mladine za boljše učenje, — ena izmed oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje. 5. člen Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi' potrebami opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane. Razlike h kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipendistom, katerim kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega sporazuma, ne dosega zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo iz združenih sredstev. 6. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma kot ustanovitelji Titovega sklada v SR Sloveniji se obvezujemo, da bomo še nadalje razvijali štipendiranje družbeno aktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev v okviru tega sklada. V ta namen bodo zagotavljali sredstva iz združenih sredstev za to štipendiranje. Sodelovali bomo pri oblikovanju politike in upravljanju sklada ter enakopravno z organi tega sklada odločali o merilih in kriterijih za podeljevanje štipendij iz Titovega sklada. 7. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo podpirali štipendirani raziskovalnih kadrov v skladu z interesi združenega dela v okviru sklada Borisa Kraigherja s tem da bomo prispevali del sredstev za štipendiranje po kriterijih in merilih tega sklada ter da bomo po svojih delegatih sodelovali pri oblikovanju politike in pri upravljanju sklada. 8. člen . Višino sredstev, ki jih bomo udeleženci združevali v Titov sklad in sklad Borisa Kraigherja, bo za vsako leto določila skupščina udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike na podlagi predloženega programa in finančnega načrta, sklada. II. KRITERIJI IN MERILA ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ IN DOLOČANJE VISINE ŠTIPENDIJ 9. člen Udeleženci smo sporazumni, da se poleg načel iz 4. in 5. člena tega samoupravnega sporazuma pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov ža izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov sdcialno-ekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 85 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe glede na ugotovljene potrebe ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se bomo sporazumeli udeleženci samoupravnega sporazuma v občini. Za štipendije in razlike iz združenih sredstev zaprosijo kandidati katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55 odstotkov poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana, ob enakem socialnoekonomskem položaju pa imajo prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin. 1. Kadrovske štipendije 10. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipendij določala po naslednjih merilih; točk a) za učenca z zadostnim uspehom 400 z dobrim uspehom 480 s prav dobrim uspehon 590 z odličnim uspehom b) za študenta 720 s poprečno oceno 6,0—6,5 oz. 2,0—2,4 600 s poprečno oceno 6,6—7,2 oz. 2,5—2,9 650 s poprečno oceno 7,3—7,9 oz. 3,0—3,4 720 s poprečno oceno 8,0—8,6 oz. 3,5—3,9 800 s poprečno oceno 8,7—9,3 oz. 4,0—4,4 SOO s poprečno oceno 9,4—10 oz. 4,5 —5 1080 Število točk za posameznega štipendista bomo določali vsako leto na novo, tako da bomo upoštevali doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 480 točk in študentih 650 točk. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bomo udeleženci samoupravnega sporazuma sporazumeli v skupščini delegatov v občini pred razpisom štipendij. Štipendistu, ki bo predčasno uspešno končal študij, se bo izplačala štipendija kot enkratna nagrada na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas. ko bi mu pripadala po pogodbi. ' 11. člen Ob začetku vsakega šolskega leta se bo vrednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Vrednost točke bo določila skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma na ravni republike. 12. člen Štipendist, ki bo prejemal kadrovsko štipendijo, bo lahko uveljavljal iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med naj nižjo štipendijo iz 10. člena, ki je za učenca 400 točk za študenta 600 točk In višino štipendije, ki bi mu pripadala (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 17. in 18. členu tega sporazuma. Štipendist, ki ima stalno bivališče izven SR Slovenije, bo lahko uveljavljal pravico do razlike v občini, kjer je sedež štipenditorja. 13. člen Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja. ki je za posamezne vzgojnoizobraževalne organizacije določena s predpisi. Izplačujejo se do roka, ko je štipendist dolžan skleniti delovno razmerje s štipenditorjem. Štipendiranje se praviloma začne na začetku leta. 14. čle. Štipendist, ki prejema kadrovsko štipendijo in ponavlja letnik ali se zaradi ponavljanja ali drugih razlogov vpiše v drugo šolo ali smer, v naslednjem šolskem letu ne more prejemati štipendije niti razlike iz združenih sredstev, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor. , 15. člen Udeleženci smo sporazumni, da si medsebojno ne bomo prevzemali štipendistov, razen v primeru, če se bosta tako sporazumela štipenditor in organizacija združenega dela ali drugi, ki bo imel interes pridobiti štipendista in če bo štipendist s tem soglašal 16. člen Kadrovska štipendija in osebni dohodek iz delovnega razmerja, se medsebojno izključujeta. 2. Štipendije iz združenih sredstev 17. člen Podlaga za določitev višine štipendije iz združenih sredstev so življenjski stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju. Štipendija iz združenih sredstev obsega: — osnovno štipendijo, ki upošteva življenjske stroške udeležencev v usmerjenem izobraževanju, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in ki sme dosegati za učence največ 25 odstotkov ter za študente največ 30 odstotkov poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji ugotovljenega za preteklo leto; — dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znača največ 25 odstotkov poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto; — dodatek za stroške prevoza v šolo. ki presegajo 3 odstotke poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega zu preteklo leto. Upoštevajo se samo stroški prevoza v medkrajevnem prometu. Dodatka iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta. Višina štipendije izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena se zmanjša za prispevek staršev v višini, določeni v 18. členu tega samoupravnega sporazuma, s tem da celotna štipendija ne sme presegati 55 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma na ravni republike bo za vsako šoKkp leto usklajevala višino osnovne štipendije iz združenih sredstev z uradno' ugotovljeno višino porasta življenjskih stroškov v SR Sloveniji in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 55 odstotkov porvečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Ce znaša izračunana štipendija do 4 odstotke poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, se štipendija ne podeli. 18. člen Pri izračunu štipendije se šteje, da znaša prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov udeležencev v usmerjenem izobraževanju: a) če znaša mesečni dohodek na člana (vključno z otroškim dodatkom) poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto »/o 50.1— 55 45.1— 50 40.1— 45 35.1— 40 30.1— 35 25.1— 30 20.1— 25 pod 20 b) če znaša delež staršev od dohodka na-, družinskega člana 1. če se šola učenec oziroma študent v kraju stalnega bivanja % 75 70 65 \ 60 55 50 40 0 2. če se šola učenec oziroma študent izven kraja stalnega bivanja »/o 50 45 •> 40 35 30 25 15 0 19. člen Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka (stimulacije) za dosežen učni uspeh. Učencem in študentom ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v naslednji višini: a) učencem: za prav dober uspeh 5 °/o od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji ugotovljenega za preteklo leto za odličen uspeh 10 %> od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto b) študentom: s poprečno oceno 8 do 8,6 oziroma 3,5 do 3,9 5 °/o od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto 8,7 do 10 oz. 4 do 5 10% od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Dodatek k štipendiji za učni. uspeh ne pripada učencem in študentom prvih letnikov. nje Zveze socialistične mladine Slovenije v krajevni skupnosti in vzgojnoizobraževalnih organizacijah. 21. člen Kandidati, ki bodo zaprosili za štipendijo iz združenih sredstev, se bodo dolžni hkrati prijaviti tudi na razpis kadrovskih štipendij, če bodo te razpisane za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali. ■v 22. člen Pravico do štipendije iz združenih sredstev bodo imeli učenci in študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje iz 2. odstavka 9. člena in ki se bodo prijavili na razpisano kadrovsko štipendijo za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh v katerih se bodo izobraževali, pa jim te ne bodo podeljene ter učenci in študenti, ki se bodo izobraževali za-izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so v družbenem planu občine izražene dolgoročne potrebe, vendar kadrovske štipendije za njih niso bile razpisane. Stipendist, ki bo po oceni štipenditorja iz neutemeljenih razlogov odklonil kadrovsko štipendijo, bo izgubil pravico do štipendije iz združenih sredstev. 20. člen Pri presoji dohodkov morajo biti upoštevani vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Katastrski dohodek v družini prosilca se pri uveljavljanju pravic iz tega samoupravnega sporazuma upošteva po enakih kriterijih, kot se uporablja za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in to le pri prosilcih, pri katerih družina plačuje prispevke in davke iz katastrskega dohodka. Merila, po katerih se upošteva katastrski dohodek, opredeli ob vsakem razpisu štipendije iz združenih sredstev skupščina udeležencev samoupravnega sporazuma na ravni republike. Za presojo upravičenosti do štipendije bo štipenditor po potrebi pridobil tudi mnenje krajevne skupnosti in skrbstvenih služb oziroma skupnosti ter mne- ' 23. člen Stipendist, ki bo ponavljal letnik ali se zaradi ponavljanja ali drugih razlogov vpisal na druge vzgoj-noizobraževalne programe oziroma smeri, v naslednjem šolskem letu ne bo mogel prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih bo ocenil štipenditor. . - 24. člen Udeleženci bomo štipendiste iz združenih sredstev stalno preusmerjali v kadrovske štipendije. Štipendist, ki bo prejemal štipendijo iz združeni^ sredstev, je dolžan iskati kadrovsko štipendijo. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN SOLIDARNOST 25. člen Udeleženci tega sporazuma smo sporazumni, da bomo zagotavljali materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti. Za uresničevanje nalog iz prvega odstavka bomo oblikovali udeleženci na območju občine sklad združenih sredstev za štipendiranje. 26. člen V skladu združenih sredstev za štipendiranje (V nadaljevanju sklad združenih sredstev) v občini se stekajo: — sredstva, ki jih združujemo udeleženci iz dohodka in sicer v višini do 0,5 odstotka od izplačanih bruto osebnih dohodkov, — sredstva iz vračil štipendije, — druga sredstva, i . 27. člen Sklad združenih sredstev v občini je družbeno pravna oseba. 28. člen Sredstva sklada v občini se uporabljajo: — za izplačevanje štipendij in razlik iz združenih sredstev po kriterijih in merilih tega sporazuma, — za solidarnostno zagotavljanje sredstev za štipendiranje v občinah, v katerih na njihovem območju zbrana sredstva ne zadoščajo za izplačilo štipendij in razlik iz združenih sredstev po osnovah in merilih tega sporazuma, — za izplačevanje štipendij Titovega sklada po kriterijih in merilih Titovega sklada, — za zagotavljanje dela sredstev, skladu Borisa Kraigherja po kriterijih tega sporazuma. 29. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka nakazovali sredstva iz prve alinee 26. člena na zbirni račun za štipendiranje pri Službi družbenega knjigovodstva v občini. Po letni bilanci porabljenih sredstev se morebitni ostanek sredstev poračuna z obveznostmi za naslednje leto. Način razporejanja sredstev, s katerimi po načelu solidarnosti zagotavljamo materialne pogoje za uresničevanje, enotnih osnov in meril po tem samoupravnem sporazumu, ki ga sklenejo skupščine udeleženk v občinah. 30. člen Sklad združenih sredstev za štipendiranje v občini bo upravljala skupščina udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. 31. člen Finančne in administrativne tehnične naloge sklada bo opravljala strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje. 32. člen Pri oblikovanju meril za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami bomo udeleženci upoštevali naslednje kriterije: — možnost šolanja v občini, — število mladine v osnovni šoli, — število kadrovskih štipendij v občini, — socialnoekonomsko razvitost občine, — program razvoja občine, — kadrovske potrebe po določenih poklicih v občini. Občina, na katere območju zbrana sredstva ne bodo zadoščala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev, imajo pravico do solidarnostnih sredstev le v primeru, če so v tej občini podpisniki tega samoupravnega sporazuma vse organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti. IV. ČO^ODB*- 33. člen Medsebojne pravice in obveznosti učencev oziroma študentov, ki prejemajo štipendijo in organizacijo združenega dela in drugo samoupravno organizacijo in skupnostjo, ki daje štipendijo, se podrobno uredijo s pogodbo o štipendiranju. Pogodba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila: — obveznost štipendista do štipenditorja glede šolanja, — določila o višini štipendije, — čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom 'pri štipenditorju, — obveznosti štipenditorja, da redno nakazuje štipendijo in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje dva meseca po zaključku šolanja; v nasprotnem primeru ima štipendist pravico zaposliti se po lastni izbiri in druge obveznosti, — obveznost štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni pogodbene obveznosti razen v primerih ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti za delo ali drugega opravičljivega razloga, ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti, — morebitna druga določila, s katerimi podrobneje urejamo razmerja med štipendistom in štipenditorjem. Stipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini s pogodbo prevzemajo obveznosti, da se bodo po končanem šolanju zaposlili v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti na območju občine v kateri so prejemali štipendijo. V. RAZPISI 34. člen Udeleženci bomo zagotavljali dosledno uresničevanje načela javnega razpisovanja štipendij. To bomo uresničevali tako, da bomo vsako leto skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževanju objavili skupen razpis kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev v SR Sloveniji. Razpisni postopek in podelitev kadrovskih štipendij morata biti zaključena do 15. septembra, za štipendije iz združenih sredstev pa najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso v občini podeljene vse kadrovske štipendije, razpisane za poklice oziroma smeri, za katere se kandidati za štipendije iz združenih sredstev izobražujejo. VI. ORGANI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 35. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo oblikovali skupščino delegatov udeležencev samouprav- nega sporazuma, izvršne organe in organe samoupravne kontrole v občini in republiki, preko katerih Bomb zagotavljali neposreden in odločilen vpliv delavcev v združenem,-delu na uresničevanju štipendijske politike v skladu s tem sporazumom in na smotrno gospodarjenje s sredstvi, ki jih združujemo. Mandatna doba teh organov traja štiri leta. 1. Skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma 36. člen Izvajanje štipendijske politike v občini po tem sporazumu uresničujemo podpisniki sporazuma / skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje. 37. člen Skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje sestavljajo delegati, ki so opredeljeni v samoupravnih splošnih aktih te skupnosti, obvezno pa imajo v skupščini po eno delegatsko mesto občinske konference SZDL, občinski svet Zveze sindikatov ter občinska konferenca ZSMS. 38. člen Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje opravlja v zvezi z izvrševanjem tega samoupravnega sporazuma zlasti naslednje naloge: — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini s tem, da na podlagi ugotovitve o stanju spodbuja in organizira družbenopolitično dejavnost za uresničevanje tega samoupravnega sporazuma, — razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu z 12. členom tega sporazuma, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev in k drugim vprašanjem, ki jih zastopajo njihovi delegati v skupščinah udeležencev v republiki, — sodeluje z drugimi dejavniki v občini, ki s svojo dejavnostjo lahko vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike v občini, zlasti z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjanja ipd., — najmanj enkrat letno poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, — obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja udeležencev k poročilu iz prejšnje alinee, — ugotavlja kršitev samoupravnega sporazuma in izreka sankcije, — oblikuje predloge in daje pobudo skupščini delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma na ravni republike za usklajeno akcijo obravnave in sprejemanja predlaganih sprememb in dopolnitev, — voli delegate v skupščino Titovega sklada za štipendiranje in zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada, — opravlja druge naloge, za katere je zadolžena ali jo zanje pooblaste udeleženci samoupravnega sporazuma. 39. člen Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje opravlja svoje delo skladno z določili svojih samouprav- nih splošnih aktov, pri tem pa mora najmanj dvakrat letno obravnavati zadeve v zvezi s štipendijsko politiko po prejšnjem členu samoupravnega sporazuma. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, ki bo obravnavala vprašanja štipendijske politike, na zahtevo. ene petine udeležencev tega sporazuma ali Občinske konference SZDL. Ce predsednik seje ne skliče v 20 dneh po prejemu predloga, jo skliče predlagatelj. 40. člen Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje veljavno sklepa o vprašanjih štipendijske politike po tem sporazumu, če so navzoči, poleg delegatov občinske skupnosti za zaposlovanje, tudi delegati občinske konference SZDL, občinskega sveta Zveze sin-iikatov in občinske konference ZSMS. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje tudi večina navedenih delegatov. 2. Izvršni organi 41. člen Za izvajanje tega sporazuma in skladno s smernicami skupščine delegatov, uresničevanje sklepov skupščine, pripravljanje gradiva za seje skupščine, pripravljanje predlogov za podeljevanje štipendij in razlik ter za izvrševanje drugih nalog skrbi odbor za štipendiranje, ki ga izvoli skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje za izvrševanje nalog v zvezi z štipendijsko politiko po tem sporazumu 42. člen V odboru za štipendiranje skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje morajo biti zastopani kot člani tudi delegati občinske konference SZDL, občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference ZSMS. 43. člen Seje odbora za štipendiranje občinsKe sKupnosti za zaposlovanje sklicuje in vodi predsednik tega odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, da razpravlja o vprašanjih štipendiranja, če to zahteva skupščina skupnosti, predsednik skupščine skupnosti, tretjina članov izvršilnega odbora ali odbora za šti-oendiranje ali občinska konferenca SZDI 44. člen Predsednik odbora za štipendiranje opravlja v zvezi s štipendiranjem še naslednje naloge: — podpisuje pogodbe iz združenih sredstev; — je odredbodajalec za sklad združenih sredstev; — škrbi za izvrševanje sklepov v zvezi s štipendiranjem ter s tem v zvezi daje naloge strokovni službi; — opravlja druge naloge v okviru sklepov skupščine in izvršilnega odbora. 45. člen Strokovne, tehnične in administrativne naloge z uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma in zagotavljanje pogojev za delo organov upravljanja udeležencev tega samoupravnega sporazuma bo opravljala strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje. 3. Organi samoupravne kontrole 46. člen Odbor samoupravne kontrole občinske skupnosti »a zaposlovanje nadzoruje pri izvajanju štipendijske politike po tem sporazumu: — uresničevanje samoupravnega sporazuma pri udeležencih samoupravnega sporazuma na pobudo skupščine, izvršnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in na lastno pobudo; — uresničevanje sklepov skupščine in izvršilnega odbora skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje v zvezi s štipendiranjem; — uresničevanje kriterijev in meril pri podeljevanju štipendij in določanju višine štipendij; — druge naloge, potrebne za dosledno uresničevanje tega sporazuma. 47. člen Odbor samoupravne kontrole pri občinski skupnosti za zaposlovanje sodeluje pri izbiri članov samoupravne kontrole na ravni republike v skladu s sporazumom o oblikovanju ter nalogah organov udeležencev sporazuma o štipendiranju na ravni republike. VII. JAVNOST DELA IN EVIDENCA PODATKOV 48. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo zagotavljali javnost pri podeljevanju kadrovskih štipendij iz združenih sredstev. Samoupravnim organom udeležencev bomo posredovali podatke za spremljanje uresničevanja dogovorjene štipendijske politike. Podatki bodo podlaga za sprejemanje odločitev o usmerjanju in uporabi združenih sredstev v skladu s potrebami združenega dela in za programiranje družbene aktivnosti za uresničevanje načel, kriterijev in meril iz tega. samoupravnega sporazuma. Sklepi skupščine udeležencev in izvršilnega odbora udeležencev samoupravnega sporazuma v občini se pošljejo vsem udeležencem v štirinajstih dneh po seji. 49. člen Udeleženci bomo posredovali strokovni služfcii skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala strokovpo tehnične naloge za samoupravne organe udeležencev naslednje podatke: — predvideno število kadrovskih štipendij, ki jih bomo razpisali na posameznih smereh in stopnjah šolanja v tekočem letu, — podatke za skupen razpis kadrovskih štipendij, — pregled podeljenih kadrovskih štipendij, ki sp bile razpisane v tekočem letu in podatkov o štjpendi-stih, , — pregled razpisanih kadrovskih štipendij, za katere ni bilo prijavljenih kandidatov in zato niso bile podeljene, — pregled vseh štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, — druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu. Če se bomo tako dogovorili udeleženci samp-upravnega sporazuma. 50. člen Skupščina delegatov udeležencev v občini je ob koncu leta dolžna dati udeležencem podatke o podeljenih štipendijah iz združenih sredstev. Iz navedenih podatkov mora biti razvidno zlasti: — število podeljenih štipendij, — socialna struktura štipendistov, — število štipendistov po posameznih smereh ih stopnjah šolanja, — podatki o štipendistih, ki prejemajo razlike h kadrovskim štipendijam. VII. KRŠITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN SANKCIJE ZOPER KRSILCF 51. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju in skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju imajo pravico predlagati uvedbo postopka za ugotovitev kršitve samoupravnega sporazuma. Za kršitve samoupravnega sporazuma štejemo: . . — če udeleženec prevzame štipendista brez soglasja prejšnjega štipenditorja in štipendista, — če udeleženec ne razpiše štipendij v skladu z ugotovljehimi potrebami, — če udeleženec daje napačne podatke, ki se nanašajo na štipendiranje, — če udeleženec , ne pošilja pravočasno podatkov ustreznim službam, — če ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o štipendiranju in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — če podeljuje štipendije mimo meril in kriterijev, — če nenamensko uporablja združena sredstva, — druge kršitve, ki jih ugotovijo udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. 52. člen Udeleženci bomo uveljavljali moralne sankcije • proti tistim udeležericem samoupravnega sporazuma, ki ne bodo spoštovali dogovorjenih pravic in obveznosti. 53. člen O izreku ukrepa udeležencu, ki ne izpolnjuje samoupravnega sporazuma bomo odločali udeleženci na seji skupščine udeležencev v občini. Če bo skupščina ugotovila, da kateri od udeležencev ne izvaja določil samoupravnega sporazuma, lahko sprejme naslednje ukrepe: — da ugotovi kršitev sprejetih obveznosti in to ugotovitev pošlje organu upravljanja udeležencev samoupravnega sporazuma, da o njej razpravlja in ukrepa, — od udeležencev zahteva, da o ugotovitvi o neizpolnjevanju sprejetih obveznosti razpravlja na zboru delavcev, — da izreče udeležencu opomin, ki se skupaj z obrazložitvijo objavi v sredstvih javnega obveščanja. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 54. člen Ta sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišeta dve tretjini organizacij združenega dela, samou- pravnih organizacij in skupnosti na območju občine in velja za podpisnike. 55. člen Evidenco udeležencev tega samoupravnega sporazuma vodi kadrovska služba občinske skupščine. 56. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. 57. člen Ko začne veljati ta sporazum, sedanje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni občine najkasneje v treh mesecih izvedejo postopke za izvolitev in konstituiranje vseh samoupravnih organov po tem samoupravnem sporazumu. 58. člen Ko skupna komisija podpisnikov veljavnega samoupravnega sporazuma o štipendiranju ugotovi, da je dve tretjini organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine podpisalo ta samoupravni sporazum, se preneha uporabljati sedaj veljavni samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. 59. člen Občinska skupnost za zaposlovanje mora v roku 60 dni od dneva sklenitve in veljavnosti tega sporazuma v občini s statutarnim sklepom vskladiti svoje samoupravne splošne akte in organizacije skladno z določbami VI. poglavja tega sporazuma. Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah ____ i 607. SKLEP o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij 1 2 1 Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji je 24. 3. 1981 sprejela sklep o valorizaciji vrednosti iočke kadrovskih štipendij za 18,6 °/o v skladu s porastom osebnih dohodkov v SR Sloveniji v letu 1980. Vrednost točke se tako poveča od 3,26 din na 3,86 din, kar velja od 1. januarja 1981 dalje. 2 Zaradi uveljavitve novih samoupravnih sporazumov o štipendiranju se izvede valorizacija kadrovskih štipendij tako: — da prejmejo štipendisti, ki bi po novih samoupravnih sporazumih o štipendiranju imeli ugodnejše število točk pri kadrovski štipendiji, izračunano štipendijo po tej točkovni vrednosti in valorizirano v skladu s točko 1, — štipendisti, ki bi po novih samoupravnih sporazumih o štipendiranju imeli manjše število točk pri kadrovski štipendiji, kakor so jih imeli po Starem sporazumu, obdržijo že priznano število točk, ki se enako valorizira v skladu s točko 1. 3 V skladu s točko 1 se valorizirajo tudi kadrovske štipendije v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer samoupravnega sporazuma še niso podpisali in zanje velja še stari samoupravni sporazum o štipendiranju. Predsednik skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju Boris Feldin 1. r. 608. Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na podlagi 69. člena statuta Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na seji dne 30. marca 1981 sprejela SKLEP o združevanju sredstev za program skupnih nalog Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije za leto 1981 1 Občinske skupnosti za zaposlovanje združujejo sredstva za izvajanje programa skupnih nalog Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na osnovi sprejetega finančnega načrta za leto 1981, ki znašajo 30,705.000 din. 2 Občinske skupnosti za zaposlovanje združujejo sredstva za izvajanje programa skupnih nalog Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov zaposlovanja v enakem odstotnem deležu od planiranih BOD v občinah za leto 1981. Na podlagi planirane mase BOD v občinah ter ob upoštevanju enotne stopnje 0,02299 znašajo prispevki posameznih občinskih skupnosti za zaposlovanje (v ti- sočih din): Celje 1.479 Grosuplje 274 Laško 200 Hrastnik 152 Slov. Konjice 242 Idrija 245 Šentjur 111 Kamnik 346 Šmarje 228 Kočevje 281 Žalec 423 Litija 175 Koper 809 Logatec 96 11. Bistrica 189 Ribnica 126 Izola 184 Trbovlje 417 Piran 284 Vrhnika 209 Postojna 304 Zagorje 190 Sežana 326 Maribor 3.465 Kranj 1.304 Lenart 93 Jesenice 539 Ormož 109 Radovljica 468 Ptuj 638 Škofja Loka 586 Slov. Bistrica 287 Tržič 212 Murska Sobota 641 Ljubljana 7.871 Gornja Radgona 240 Bežigrad 1.543 Lendava 229 Center 3.046 Ljutomer 186 Moste 1.047 Nova Gorica 1.044 Šiška 1.440 Ajdovščina 270 Vič-Rudnik 795 Tolmin 235 Cerknica 190 Novo mesto 974 Domžale 494 Črnomelj 213 Metlika 111 Dravograd 95 Trebnje 150 Mozirje 135 Sevnica 185 Radlje 158 Brežice 379 Ravne 462 Krško 420 Slov. Gradec 227 Velenje 905 Občinske 3 skupnosti za zaposlovanje vplačujejo sredstva Iz druge točke tega sklepa v enakih mesečnih obrokih, ki znašajo eno dvanajstino letne obveznosti. Sredstva se vplačujejo na račun pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije najkasneje do 25. v mesecu za tekoči mesec. Predsednik skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije . Igor Ponikvar 1. r. OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 609. Skupščina Območne vodne skupnosti Dolenjske, Novo mesto je na svoji seji, dne 27. marca 1981 na podlagi določb 25. in 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1981—1985 sprejela SKLEP o tarifi vodnega prispevka za leto 1981 1 Stopnje in tarife določene v 26. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1981 do 1985 so v letu 1981 naslednje: — splošni vodni prispevek 1,15 “/# od davčne osnove — od proizvedene električne energije 0,0072 din na kWh — od količine uporabljene in izkoriščene vode 1,68 din/ms — od stopnje onesnažene vode 57,43 din/E — od količine porabljene pitne vode 0,71 din/m2 3 — od obrtne dejavnosti 1,15 %> od doseženega dohodka — od naplavin 23,92 din/m8 — od katastrskega dohodka Odstotek od k. d. za občino Trebnje 1,05 za občino Brežice-Krško 1,03 za občino Novo mesto 0,99 za občino Sevnica 0,98 za občino Črnomelj 0,88 za občino Laško (del) 0,81 za občino Metlika 0,77 Dopustniki od uporabljene vode: — Tovarna celuloze in papirja »D j uro Salaj« Krško: za celulozo 0,16 din/m3, za papir 0,58 din/m3. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine OVS Dolenjske Jože Grubič, kmet. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 610. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 45. seji zbora združenega dela dne 2. aprila 1981 in na 41. seji zbora občin dne 2. aprila 1981 sprejela ODLOK o proračunu mesta Ljubljana za leto 1981 1. člen S proračunom mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: mestni proračun) se zagotavlja financiranje in izvajanje splošnih družbenih potreb, ki so jih skupščine ljubljanskih občin poverile mestu. 2. člen Skupni prihodki mestnega proračuna <|lp za leto 1981 znašajo: 383,654.000 — lastni prihodki upravnih organov 6,000.000 — prispevki iz proračunov DPS 377,654.000 Od tega se sredstva razporedijo za: — skupne mestne potrebe 381,532.000 din — tekočo proračunsko rezervo 2,000.000 — sredstva izločena na posebno partijo proračuna 122.000 3. člen Sredstva za mestni proračun v znesku 377,654.000 dinarjev zagotavljajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana ViŽ-Rudnik, ki v svojih odlokih o proračunih določijo delež od vseh prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev, ki jih občine združujejo za financiranje skupnih mestnih zadev. Sredstva nakazuje mestnemu proračunu Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni prazniivi. 4. člen Od prihodkov, ki se združujejo v letu 1981 pri Skupščini mesta Ljubljane za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti, se 1 °/o izloča v sredstva rezerve mestnega proračuna. 5. člen Sredstva mestnega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 6. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev upravnih organov se bodo zagotavljala v skladu s sprejetimi resolucijskimi načeli in ne bodo presegla dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da skrbi za realizacijo naslednjih dogovornih nalog: — izvajanje programa »Ljubljana 2000«, — ureditev prostorskih problemov upravnih organov mesta, — izdelavo načrta za centralno avtobusno postajo, — izdelavo načrtov velikih Žal in uredi'.ev Navja, — sklepov pogodb za financiranje investicij, ki so izvzete iz omejitvenega zakona. 8. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim in drugim organom (v nadaljnjem besedilu: državni organi), — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — upravi za ljudsko obrambo za posebne namene, — skupnosti občin in Stalni konferenci mest Jugoslavije. Uporabnikom, navedenim v prejšnjem odstavku, se nakazujejo sredstva neposredno iz proračuna. 9. člen Nosilci sredstev, so naslednji: — za dejavnost mestne skupščine: sekretar skupščine, — za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij: komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, — za anuitete: upravni organ zadolžen za finance, — za znanstveno dejavnost: Komisija za znanost in tehnologijo pri Skupščini mesta Ljubljane, — za kulturnoprosvetno dejavnost: predsednik izvršnega sveta ali pooblaščeni podpredsednik izvršnega sveta, — za komunalno informativno dejavnost in računalništvo: predsednik izvršnenga sveta, ali pooblaščeni podpredsednik izvršnega sveta, — za komunalno dejavnost: geodezijo — funkcionar upravnega organa, skupna komunalna potrošnja — predsednik izvršnega sveta ali pooblaščeni član izvršnega sveta. Sekretar skupščine mesta ter predsednik komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij imata glede razpolagalnih pravic in odgovornosti za zakonito uporabo sredstev, katerih nosilca sta, položaj predstojnika upravnega organa. 10. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna mesta uporabljati z^ namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. 11. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun mestnega proračuna. prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1981 razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščin ljubljanskih občin ne določi drugače. Upravni orgafti, ki se financirajo iz mestnega proračuna, oziroma delovne skupnosti smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. 12. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodek mestnega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 13. člen Upravni organi v skiadu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Za svoje delo uporabljajo tudi prihodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo ali za dela po pogodbah. Upravni organi ta sredstva skupno s proračunskimi sredstvi razporedijo s finančnim načrtom delovne skupnosti oziroma predračunom sredstev za delo upravnega organa. Za lastne prihodke upravnih organov se štejejo sredstva, ki jih upravni organ prejme po pogodbah in vplačana razlika pri predaji tiskovin in obrazcev. 14. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnemu organu odobrena v mestnem proračunu je odgovoren funkcionar organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja računovodstva. 15. člen Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najkasneje do 31. decembra 1981 vrniti v mestni proračun. , - ’ 16. člen O razporeditvi tekoče. proračunske rezerve odloča izvršni svet. Sredstva tekoče rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena. sredstva ne zadoščajo. 17. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 1,300.000 dinarjev v primeru, če so nastale izredne okoliščine v smislu 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74). 18. člen Oddelek za finance spremlja pri proračunskih po-, rabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz pro- računa in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane sprejem potrebnih ukrepov. Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1981 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 5. člena tega odloka zmanjša poraba. 19. člen Sredstva, ki so bila v odloku o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane, dana posameznim uporabnikom se poračunajo po sprejemu proračuna mesta. 20. člen Odredbodajalec za mestni proračun je predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. 21. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. ' 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS, uporablja pa od 1. januarja 1981. St. 400-1/81 Ljubljana, dne 2. aprila 1981 Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljana za leto 1981 Vrst« Prihodki prihodka Skupaj din namen Razpored prihodkov Skupaj din 7 Prispevki iz proračunov družbeno- 01 Dejavnost org. družbenopolitičnih političnih skupnosti skupnosti 244,492.000 Ljubljana Bežigrad 73,239.000 02 Ljudska obramba 11,303.000 Ljubljana Center 184,730.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- Ljubljana Moste-Polje 18,464.000 nizacij in društev 22,028.000 Ljubljana Šiška 54,163.000 04 Negospodarske investicije 51,892.000 Ljubljana Vič-Rudnik 47,058.000 06 Znanstvena dejavnost 19,268.000 Skupaj 377.654.000 07 Kulturnoprosvetna dejavnos. 750.000 6 Drugi prihodki 6,000.000 10 Komunalna dejavnost 7,319.000 16 Gospodarske intervencije 19,278.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 3,487.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv 3,837.000 Skupaj prihodki 383,654.000 Skupaj razpored prihodkov 333.654.000 611. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 45. seji zbora združenega dela dne 2. aprila 1981 in na 41. seji zbora občin dne 2. aprila 1981 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin 1. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega' urejanja zemljišča znaša na dan 31. 12. 1980 za območje ljubljanskih občin 12.400 din. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 1,11% od poprečne gradbene cene, določene v prvem odstavku tega člena. 2. člei. Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju ljubljanskih občin za Ul. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev znašajo na jlan 31. 12. 1980: — stroški za individualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine — 740 din, — stroški za kolektivne komunalne naprave za m“ koristne stanovanjske površine — 627 din. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 10'76, 12/77, 12/78, 19/79 in 12/80). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/81 Ljubljana, dne 2. aprila 1981. Predsednike Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 612. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78). 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 52. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 43. seji zbora združenega dela dne 5. marca 1981 in na 39. seji zbora občin dne 5. marca 1981 sprejela ODLOK o poslovnem času z. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa okvirna razporeditev, začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve, ter druge storitve v lekarnah, bankah, poštah in turističnih poslovalnicah ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne in gostinske storitve ali prodajajo na drobno, na območju mesta Ljubljane. Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določijo v okviru določil tega odloka poslovni čas v poslovnih enotah (v nadaljnjem besedilu: prodajalne oziroma poslovalnice) v sodelovanju s sveti potrošnikov, pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov, turizma, načela dobrega gospodarjenja in predpise o javnem redu in miru. 2. člen Zaradi poslovnih interesov lahko poslovne enote poslujejo vse dneve v tednu tudi v daljšem poslovnem času kot ga določa ta odlok. Zaradi nemotene preskrbe občanov in turistične ponudbe poslujejo v ožjem mestnem središču stalne dežurne prodajalce oziroma poslovalnice. 3. člen Razpored poslovnega časa med, tednom in pregled dežurnega poslovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma poslovalnico, kakor tudi v prostoru. 4 5 4. člen Prodajalne oziroma poslovalnice, ki poslujejo ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih imajo lahko med tednom skrajšan poslovni čas ali dela prost dan. Za skrajšan poslovni čas ali prosti dan, si je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. 5. člen Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da se posamezna prodajalna oziroma poslovalnica zapre zaradi adaptacije, kolektivnega dopusta ali inventure. Prodajalna oziroma poslovalnica mora na vidnem mestu ob vhodu, vsaj tri dni prej obvestiti občane, koliko časa ta enota ne bo poslovala. Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnih dopustov ne sme biti daljša kot 30 dni. V času kolektivnih dopustov morajo biti izvršena v prodajalni oziroma noslovalnici vsa tekoča vzdrževalna dela. V drugih upravičenih primerih lahko pristojni občinski upravni organ, po predhodnem mnenju sveta potrošnikov v krajevni skupnosti dovoli, da prodajalna oziroma poslovalnica posluje v krajšem poslovnem času oziroma da se začasno zapre. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na vidnem mestu ob vhodu v prodajalno oziroma poslovalnico. 6. člen Prodajalne in gostinski obrati, ki prodajajo oziroma točijo alkoholne pijače, lahko poslujejo pred 7. uro zjutraj; med 4. in 7. uro pa ne smejo prodajati oziroma točiti alkoholnih pijač. 7. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtnik navedeni v 1. členu tega odloka morajo poslovni čas prodajaln in poslovalnic priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 8. člen V primerih, ko ta odlok predpisuje, da se poslovni čas ali stalne dežurne prodajalne oziroma poslovalnice določijo s samoupravnimi sporazumi, vodijo postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov pristojni upravni organi Skupščine mesta Ljubljane. Samoupravni sporazumi morajo biti sprejeti do 1. decembra za prihodnje leto, lahko pa se v istem roku njihova veljavnost podaljša za naslednje leto. 9. člen Posamezni, v tem odloku uporabljeni izrazi, imajo tale pomen: 1. »Prodajalne oziroma poslovalnice« so vsi prodajni prostori, vključno kioski in tržnice ter obratovalnice in gostinski obrati kakor tudi poslovni prostori lekarn, bank, pošt in turističnih poslovalnic, ki so namenjene poslovanju s strankami; 2. Trgovine so po tem odloku prodajalne, ki prodajajo: — živila, tehnično in drugo industrijsko blago, — reprodukcijski material, — tobak in tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednotnice (trafike), — nafto in naftne derivate (bencinski servisi), — kurivo in gradbeni material, — knjige, papir, šolske in pisarniške potrebščine (knjigarne), — cvetje (cvetličarne), — blago na živilskih trgih; 3. Ožje središče mesta zajema območje med Trgom OF—Resljevo cesto—Kopitarjevo ulico—Krekovim trgom—Grajskim predorom—Karlovško cesto— Cojzovo cesto—Aškerčevo cesto—Trgom mladinskih delovnih brigad in Cesto 7. korpusa; 4. Turistični predeli mesta so: Trg revolucije, Čopova, Nazorjeva in Wolfova ulica, Miklošičeva cesta, Cankarjevo in Gallusovo nabrežje, Ciril-Metodov trg, Krekov, Mestni in Prešernov trg, Breg, Jurčičev , trg, Stari trg, Trg osvoboditve, ter Trg OF; 5. Mestne prometne vpadnice so glavne ceste, ki vodijo v Ljubljano, in sicer: Celovška, Dolenjska, Titova in Tržaška cesta; 6. Poletni čas je od 1. aprila do 30. septembra; 7. Zimski čas je čas od 1. oktobra do 31. marca. 41. POSLOVNI CAS 1. Trgovine 10. člen Prodajalne na drobno lahko poslujejo: — v dopoldanskem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu; — v deljenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote,, ko poslujejo najmanj do 14. ure; — v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 14. ure. 11. člen Poslovni čas prodajaln z dopoldanskim neprekinjenim poslovnim, časom je 7 ur s tem, da določijo prodajalne živil začetek poslovnega časa med 5.30 in 7.30, vse ostale prodajalne pa med 8. in 9. uro. Prodajalne z deljenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 8. in 9. uro, popoldne pa med 15. in 17. uro. Konec poslovnega časa določijo prodajalne dopoldne med 12. in 13. uro, popoldnen pa med 18. in 20. uro. Ob sobotah lahko določijo konec poslovnega časa med 14. in 15. uro. Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro, konec pa med 19. in 20. uro, oziroma ob sobotah med 14. in 15. uro. 12. člen Prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servis) določijo začetek poslovnega časa med 5. in 6. uro, konec-poslovnega časa med 20. in 21. uro. Najmanj eden bencinski servis ob vsaki mestni vpadnici in vsaj eden v ožjem mestnem središču posluje vse dneve v tednu vključno praznike od 0. do 24. ure. 13. člen Centralni trg in tržnice, ter odprti trgi Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Živilski trgi poslujejo: 1. Centralna tržnica v pokriti tržnici na Pogačarjevem trgu 1 — posluje vse leto od ponedeljka do četrtka od 6. do 16. ure v petek od 6. do 17. ure v soboto od 6. do 14. ure v nedeljo ne posluje 2. Centralna tržnica na Vodnikovem trgu in Dolničarjev! ulici posluje a) v poletnem času od ponedeljka do sobote od 5. do 18. ure v nedeljo od 7. do 12. ure b) v zimskem času od ponedeljka do sobote od 8. do 16. ure v nedeljo od 8. do 12. ure 3. Centralna tržnica v Plečnikovih arkadah posluje vse leto od ponedeljka do sobote od 6. do 18. ure v nedeljo v poletnem času od 7. do 12. ure v zimskem času od 8. do 12. ure . 4. Tržnica Bežigrad posluje vse leto od ponedeljka do petka od '6. v soboto od 6. v nedeljo ne ppsluje 5. Tržnica Moste posluje vse leto od ponedeljka do petka od 6. v soboto od 6. v nedeljo ne posluje do do 18. ure 14. ure do do 18. ure 16. ure 6. Tržnica Šiška posluje a) v poletnem času od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure v soboto od 6. do 14. ure v nedeljo ne posluje b) v zimskem času od ponedeljka do sobote od 7. do 15. ure v nedeljo ne posluje 7. Odprti trg na Viču posluje vse leto od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure v soboto od 6. do 16. ure v nedeljo ne posluje 8. Odprti trg na Zalah za prodajo cvetja, sveč in cvetličnih izdelkov posluje vse a) v poletnem času od ponedeljka do sobote ob nedeljah b) v zimskem času od ponedeljka do sobote ob nedeljah 14. člen Prodajalne tobaka, tobačnih izdelkov, poštnih in taksnih vrednotnic, časopisov in revij poslujejo vse leto med 5.30 in 23. uro s tem, da poslujejo najmanj 7 ur dnevno. 15. člen Prodajalne živil in drugih proizvodov v kioskih,1 razen prodajaln, navedenih v 14. členu tega odloka, poslujejo v poslovnem času kot ga določa 10. člen tega odloka. 16. člen V ožjem središču mesta morajo poslovati stalne dežurne prodajalne: — od ponedeljka do sobote od 20. do 21. ure 1 prodajalna z živili — v soboto od 14. do 19. ure 3 prodajalne z živili 1 blagovnica 1 knjigarna in papirnica 1 prodajalna s spominki 2 cvetličarni 5 trafik — ob nedeljah in praznikih od 8. do 11. ure 3 prodajalne z živili- 1 prodajalna z spominki 2 cvetličarni 5 trafik Med 12. in 16. uro pa morajo poslovati prodajalne s sadjem, cvetjem, konditorskimi izdelki ter trafike na Zaloški cesti pred in v Kliničnem centru in ob Celovški cesti pri občini Šiška za bolnico Petra Deržaja. 17. člen Stalne dežurne prodajalne iz 12. in 16. člena tega odloka se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo organizacije združenega dela za svoje trgovine v ožjem središču mesta in mestna konferenca svetov potrošnikov. ' 18. člen Za zagotovitev nemotene preskrbe občanov v posameznih krajevnih skupnostih in naseljih tudi ob so- od 6. do 18. ure od 7. do 12. ure od 8. do 16. ure od 8. do 12. ure botah se lahko organizacije združenega dela in sveti potrošnikov krajevne skupnosti s samoupravnimi sporazumi dogovorijo, da bodo posamezne prodajalne poslovale ob sobotah od 14. do 19. ure. 2. Lekarne 19. člen Lekarne poslujejo vse delovne dni v tednu. Začetek poslovnega časa določijo med 7. in 8. uro in konec med 20. in 21. uro, razen ob sobotah, ki ga lahko določijo med 14. in 15. uro. Stalna dežurna lekarna je Centralna lekarna na Prešernovem trgu 5 vse dni v tednu, vključno praznike od 0. do 24. ure. 3. Gostinstvo 20. člen Gostinski obrati določajo poslovni čas: — hotelske restavracije začetek med 6. in 12. uro, konec med 22. in 24. uro, ob sobotah in nedeljah najkasneje ob 1. uri; — restavracije začetek med 6. in 12. uro, konec med 23. in 1. uro; — kavarne začetek med 6. in 10. uro, konec med 23. in 1. uro; — gostilne začetek med 7. in 12. uro, konec med 22. in 24. uro; — okrepčevalnice začetek med 5. in 9. uro, konec med 21. in 23. uro; — bifeji začetek med 5. in 9. uro, konec med 21. in 23. uro; — slaščičarne začetek med 7. in 9. uro, konec med 21. in 23. uro; — nočni bari in drugi nočni lokali med 20. in 4. uro; — disko klubi, namenjeni mladini, lahko poslujejo najpozneje do 23. ure.. Gostinski obrati na železniški postaji Ljubljana in avtobusni postaji na Trgu OF poslujejo neprekinjeno. 21. člen W Gostinski obrati lahko poslujejo v daljšem poslovnem času ne glede na določila prejšnjega člena, na dan 28. in 29. novembra, 31. decembra, 26., 27. in 30. aprila, 1. maja, 3., 4., 21. in 22. julija, na pustno soboto in pustni torek. Ob prireditvah ali zaradi turističnih in drugih potreb lahko gostinski obrati poslujejo tudi v daljšem poslovnem času kot je navedeno v 20. členu tega odloka, morajo pa o tem predhodno obvestiti pristojni občinski upravni organ. V upravičenih primerih lahko dovoli pristojni občinski upravni organ poslovanje gostinskemu obratu tudi v krajšem poslovnem času, kot je določen v 20. členu tega odloka. 22. člen Gostinski obrat je lahko zaprt en dan v tednu. Pri določanju prostega dne morajo gostinski obrati upoštevati obseg poslovanja ter krajevne in turistične potrebe. ■ Obrat, ki posluje sedem dni v tednu, lahko obratuje dva dni s skrajšanim poslovnim časom, vendar ne manj kot 5 ur dnevno. Za prosti dan ali skrajšan poslovni čas si mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa, ki usklajuje proste dni med gostinskimi obrati na svojem območju. 23. člen Zaradi turističnih potreb gostinski obrati, razen nočnih barov s programom, ne smejo načrtovati kolektivnih dopustov v času od 1. maja do vključno 30. avgusta. 24. člen Zaradi turistične ponudbe in potreb občanov Ljubljane morajo v turističnem predelu Ljubljane in ob prometnih vpadnicah obratovati,, ob nedeljah in praznikih stalni dežurni gostinski obrati in sicer: — vse restavracije, — vse kavarne, — najmanj 8 gostiln v turističnem predelu in najmanj po 3 gostilne ob vsaki mestni prometni vpadnici, — vse slaščičarne in — vse okrepčevalnice ter bifeji v turističnih predelih mesta. 25. člen Organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost in samostojni gostinci, ki imajo svoje obrate v turističnem predelu mesta in Ob mestnih prometnih vpadnicah, se s samoupravnim sporazumom dogovorijo, kateri obrati stalno obratujejo ob nedeljah in praznikih. 4. Turistične poslovalnice 26. člen Turistične poslovalnice poslujejo vse dni v tednu s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom. Začetek poslovnega časa lahko določijo med 8. do 9. uro; konec pa med 20. in 21. uro oziroma ob sobotah med 14. in 15. uro. 27. člen Zaradi turistične ponudbe in potreb občanov Ljubljane morata poslovati v soboto od 14. do 21. ure dve stalni turistični poslovalnici, razen, v mesecih julij in avgust, ko morajo poslovati tri stalne turistične poslovalnice. Ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure mora poslovati ena stalna turistična poslovalnica v ožjem mestnem središču. 28. člen Stalne dežurne turistične poslovalnice iz prejšnjega člena tega odloka se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo organizacije združenega dela za svoje turistične poslovalnice v ožjem Središču mesta in Ljubljanska turistična zveza. 29. člen Turistični informativni biro posluje vse dni v tednu, vključno praznike. a) V letnem času od ponedeljka do sobote od 7. do 22. ure ob nedeljah in praznikih v deljenem poslovnem času od 8. do 12. ure in od 17. do 20. ure b) V zimskem času od ponedeljka do sobote od 8. do 21. ure ob nedeljah in praznikih v deljenem poslovnem času od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. 5. Obrt 30. člen Organizacije združenega dela in obratovalnice, ki poslujejo: — z neprekinjenim dopoldanskim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 5.30 in 8.30, konec poslovnega časa med 14. in 17. uro oziroma ob sobotah med 13. in 14. uro. — v nedeljenem poslovnem času določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 5.30 in 7.30 ter popoldne med 15. in 16. uro, konec poslovnega časa pa dopoldne med 12. in 13. uro in popoldne med 18. in 19. uro oziroma ob sobotah med 13. in 14. uro; — v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času določijo začetek poslovnega časa med 5.30 in 7.30, konec poslovnega časa med 19. in 20. uro, ob sobotah pa med 13. in 14. uro. 31. člen Zaradi zadovoljitve potreb potrošnikov so dolžne organizacije združenega dela in obratovalnice, ki opravljajo storitve občanom, in poslujejo v neprekinjenem dopoldanskem poslovnem času, poslovati ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 19. uro. Organizacije združenega dela in obratovalnice so dolžne ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 19. uro zagotoviti'storitve tudi na domu za popravilo radijskih, televizijskih ter gospodinjskih aparatov in notranjih instalacij. 32. člen Organizacije združenega dela so dolžne organizirati neprekinjeno intervencijsko službo za okvare na električnem omrežju, plinovodih, plinskih instalacijah ali jeklenkah v stanovanjih in na vodovodnem, toplovodnem, električnem in plinskem omrežju. Organizacije združenega dela in obratovalnice so dolžne zagotoviti neprekinjeno vlečno službo za odstranjevanje poškodovanih vozil. Če organizacije združenega dela in obratovalnice ne organizirajo intervencijske službe in neprekinjene vlečne službe, kot to; določa 1. in 2. odstavek tega člena, določi razpored pristojni up''!1''r') r"""'=,r' mesta Ljubljane. 33. člen Za zadovoljitev najnujnejših potreb občanov in turistične ponudbe mora ob sobotah od 14. do 20. ure ter ob nedeljah in praznikih od 7. do 13. ure poslovati (dežurati) najmanj ena stalna servisna delavnica oziroma obratovalnica naslednje dejavnosti; • — moški in ženski frizerski salon, — elektroinstalacije, — vodovodna instalacija, — mehanična delavnica za popravila avtobusov in tovornih avtomobilov, — mehanična delavnica oziroma servis za popravilo osebnih avtomobilov in servisne delavnice za popravila dvigal. Razpored poslovnih enot in obratovalnic iz prvega odstavka tega člena se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo organizacije združenega dela, samostojni obrtniki in rhestna konferenca svetov potrošnikov. 6. Banke in pošte 34. člen Banke in pošte, ki poslujejo; — z neprekinjenim dopoldanskim poslovnim časom, določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro, konec poslovnega časa pa med 14. in 15, uro, — z neprekinjenim popoldanskim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 12. in 13. uro, konec poslovnega časa pa med 18. in 20. uro; ob sobotah ne poslujejo, — z deljenim poslovnim Časom, določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 8. in 9. uro ter popoldne med 15. in 17. uro, konec poslovnega časa pa dopoldne med 12. in 13. uro ter popoldne med 18. in 20. uro; ob sobotah poslujejo od 7. do 11. ure. — s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom, določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro, konec poslovnega časa med 18. in 20. uro; ob sobotah pa med 14.. in 15. uro. 85. člei. Za zagotovitev nemotene preskrbe občanov in turistične ponudbe se določijo stalne dežurne banke in pošte: — v soboto od 14. do 19. ure 1 banka v ožjem središču mesta, — ob nedeljah in praznikih od 8. do 11. ure 1 banka v ožjem središču mesta, — vse dneve v tednu vključno praznike, za vse nujne Ptt storitve: Pošta Ljubljana Center v Praža-kovi ulici od 0. do 24. ure. 36. člen Stalne dežurne banke in pošte iz prejšnjega člena tega odloka se določijo s samoupravnim sporazumom. III. KAZENSKE DOLOČBE , 37. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor nima objavljenega razporeda poslovnega časa med tednom in dežurnega poslovnega časa na vidnem mestu pri vhodu v poslovalnico, kakor tudi v poslovalnici. Denarno kazen izterja takoj na mestu tržni inšpektor. 38. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 dinarjev ge kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki: 1. skrajša poslovni čas ali določi' prosti dan brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (4. člen); 2. zapre prodajalno v nasprotju z določilom 5. člena; 3. ne priglasi poslovnega časa pristojnemu občinskemu upravnemu organu (7. člen). Z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 39. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 dinarjev se kaznuje samostojni obrtnik, ki stori prekršek iz 38. člena tega odloka. 40. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki: 1. v trgovini posluje v nasprotju z določilom 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 18. člena tega odloka; 2. v lekarnah posluje v nasprotju z določilom 19. člena tega odloka; 3. v gostinstvu posluje v nasprotju z določilom 20., 22., 23., 24. in 25. člena tega odloka; 4. v turističnih poslovalnicah in turističnem informativnem biroju posluje v nasprotju z določili 26^, 27., 28. in 29. člena tega odloka; 5. v obrti posluje v nasprotju z določili 30., 31., 32. in 33. člena tega odloka; 6. v bankah in poštah, ki poslujejo v nasprotju s 34. in 35. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 41. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki: . 1. v svoji prodajalni oziroma gostinskem obratu posluje v nasprotju z določilom 11., 14., 15., 16. in 18. člena tega odloka; 2. v svoji obratovalnici posluje v nasprotju z določili 30., 31., 32. in 33. člena tega odloka. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti poslovni čas svojih prodajaln in poslovalnic in skleniti s tem odlokom predpisane samoupravne sporazume najkasneje v enem mesecu od dneva njegove uveljavitve. Pošte so dolžne uskladiti poslovni čas do 1. junija 1981. Ce samoupravni sporazumi iz tega odloka niso sklenjeni v roku, ki ga določa ta odlok, odloča o zadevi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 43. člen Nadzor nad izvrševanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija. 44. člen Ko začne veljati ta oxllok, prenehajo veljati: 1. odlok o okvirnem poslovnem času v trgovini na drobno (Uradni list SRS, št. 23/75); 2. odlok o poslovnem času obrtno-storitvenih dejavnosti na območju Ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 29/75 in 3/76); 3. odlok o obratovalnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 29/75, 1/76, 3/76, 11/76 in 3/78); 4. odlok o poslovnem času lekarn (Uradni list SRS, št 5/76). 45. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-1/81 Ljubljana, dne 5. marca 1981. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane ' Marjan Rožič 1. r. 613. Na podlagi 95. in 290. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slo- venije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 89. in 169. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 46. seji zbora združenega dela dne 2. aprila 1981 in na 41. seji zbora občin dne 2. aprila 1981 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o razporeditvi delovnega časa in uradnih urah za stranke v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane 1. člen Odlok o razporeditvi delovnega časa in uradnih urah za stranke v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 8/77) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS; uporablja pa se od 1. maja 1931 dalje. St. 14-2/81 Ljubljana, dne 2. aprila 1981. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 614. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) in 169. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 174. seji dne 31. marca 1981 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v mestnih upravnih organih 1. člen Ta odredba določa začetek in konec ter trajanje in razporeditev delovnega časa v mestnih upravnih organih in v mestnih upravnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: upravni organi). 2. člen Delovni čas v upravnih organih traja 5 dni v tednu in sicer od ponedeljka do petka, kar je 42 ur. 3. člen Delovni čas v upravnem organu se razporedi tako, da obvezno zajema čas prisotnosti med 8. in 14. uro, ob ponedeljkih in sredah m--1 8. in 17. uro in v petek med 8. in 13. uro. Za notranje organizacijske enote je delovni čas posebej določen. 4. člen Premakljivi delovni čas je vsak dan med 7. in 8. uro, 14. in 16. uro oziroma v petek od 13. do 15. ure, V ponedeljek in sredo pa med 17. in 18. uro. 5. člen V upravi za notranje zadeve, v oddelkih za prometne zadeve, potne liste, matične zadeve, javni red in mir, prijavno odjavni službi, oddelku za splošne zadeve in upravi za ljudsko obrambo, v oddelku za vojaške zadeve, prijavno odjavni službi, kjer je opra-Ijanje del in nalog organizirano dvoizmensko, se delovni čas razporedi tako, da začne prva izmena ob 6. uri, druga izmena pa konča delo ob 20. uri. Izmene določi funkcionar. Delovni čas v oddelku za izpite za motorna vozila in inštruktorje je razporejen v ponedeljek in'sredo od 11,30 do 20. ure, torek, četrtek in petek od 5,40 do 14. ure. V oddelkih iz prvega in drugega odstavka tega člena ni premakljivega delovnega časa 6. člen Delovni čas v geodetski upravi za terenske delavce, v času od aprila do vključno oktobra, določi funkcionar. 7. člen Delovni čas snažilk in vratarjev je organiziran po razporedu, ki ga predpiše funkcionar. Razpored mora zagotoviti vratarsko službo 24 ur na dan. . 8. člen Razporeditev delovnega časa in uradnih ur mora biti označena na vidnem mestu v poslovnih prostorih upravnega organa. 9. člen S posebnim nalogom odredi funkcionar opravljanje določenih del oziroma nalog tudi v soboto, nedeljo in na praznik, kadar je to nujno potrebno za izvršitev posebne naloge. 10. člen Delavci upravnih organov svojo 42-urno tedensko delovno obveznost obračunavajo mesečno za pretekli mesec. Pri tem pa ne smejo preseči 10-urne delovne obveznosti na dan. 11. člen .r Prihod in odhod delavca na delo in z dela se mora evidentirati na način kot je' določeno v navodilih za evidentiranje in obračunavanje delovnega časa. Funkcionar, ki vodi upravni organ, je zadolžen za izvajanje navodil. 12. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge osebe (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) so v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa še od 13. do 17. ure razen v tistih upravnih organih, ki imajo delovni čas posebej opredeljen, 13. člen V sprejemnih pisarnah upravnih organov so uradne ure v ponedeljek in sredo od 8. do 17. ure, v torek in četrtek od 8. do 14. ure in v petek od 8. do 13; ure. 14. člen V upravi za notranje zadeve, v oddelkih za prometne zadeve, potne liste, matične zadeve, javni red in mir ter prijavno odjavni službi, v upravi za ljudsko obrambo v oddelku za vojaške zadeve, prijavno odjavni službi, so uradne ure od ponedeljka do petka od 6.30 do 19.30 ure. 15. člen V upravi za inšpekcijske službe je stalna dežurna služba od ponedeljka do sobote od 7. do 19. urr 16. člen Delovni čas v organu za postopek o prekrških se razporedi tako, da obvezno zajema čas prisotnosti v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14. ure ter v sredo od 7. do 17. ure. Premakljivi delovni čas je v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 7. ure in od 14. do 16. ure ter v sredo od 6. do 7. ure in od 17. do 18. ure. V organu za postopek o prekrških'mora biti organizirana stalna dežurna služba v skladu z določili zakona o prekrških. 17. člen Določbe te odredbe, razen določb 5., 14. in 15. člena, veljajo tudi za strokovne službe Skupščine mesta Ljubljane in njenega izvršnega sveta in za samostojne organe mesta. 18. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, izvajati se začne s 1. majem 1981. St. 572/1-81 Ljubljana, dne 2. aprila 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana Borut Miklavčič 1. r. BREZICE 615. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74 ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice V odloku o davkih občanov — prečiščeno besedilo (Ur. 1. SRS, št. 21-1030/76) in v odloku o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8-516/78) se spremeni in dopolni' 1. člen V zadnjem odstavku 5. člena odloka o spremembah In dopolnitvah odloka se stopnja 6 V# nadomesti s stopnjo 10 °/o. 2. člen V drugem odstavku 13. člena odloka o davkih občanov — prečiščeno, besedilo se znesek 1200 nadomesti z zneskom 2000 din. Doda se tretji odstavek, ki glasi: Ne glede na določbo drugega .odstavka tega člena se prizna olajšava za otroke, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali gospodinje v višini stroškov šolanja. 3. člen Doda se 13. a, 13. b, 13. c, 13. č člen, ki se glasi: 13. a člen Zavezancem davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti katerim kmetijstvo ni glavni poklic se davek lahko predpiše po dejanskem dohodku, če se ukvarjajo predvsem: 1. s farmsko rejo perutnine, — vzrejo brojlerjev nad 20.000 kg letno, — vzrejo kokoši nesnic z jato nad 1000 kom., — vzrejo puranov nad 20.000 kg letno, — vzrejo jarkic nad 5000 kom. letno; 2. s pitanjem govedi in prašičev v prhnerih, ko gre za tako imenovano industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelavo krme na kmetiji, 3. s proizvodnjo — z drevesničarstvom s površino nad 1 ha, — s trsničarstvom s površino nad 1 ha, ' — z gojenjem cvetic, okrasnih rastlin in sadik zelenjave na površini nad 20 a. 13. b člen Občinski davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova Stopnja do 30.000 18 od 30.000 do 60.000 21 od 60.000 do 100.000 24 od 100.000 do 150.000 28 od ' 150.000 do 200.000 30 nad 200.000 32 13. c člen Zavezancem davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku se priznavajo vsi stroški, ki so potrebni pri doseganju dohodka za naštete vrste proizvodnje ob hkratni uporabi normativov, ki veljajo za kooperantska razmerja pri določeni vrsti proizvodnje. 13. č člen Zavezanci davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku so dolžni vložiti letno davčno napoved do 31. januarja naslednjega leta za katero se davek odmerja. 4. člen Prvi odstavek 14. člena odloka o davkih občanov — prečiščeno besedilo se spremeni in praviloma glasi: Davek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu:- Osnova Stopnji °/o do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 55 5. člen Besedilo 20. člena odloka o davkih občanov (prečiščeno besedilo) se spremeni in pravilno glasi: Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov po naslednjih.stopnjah: Osnova Stopnja % do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 ^ od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 55 6. člen Besedilo 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS; št. V392/80) se spremeni in pravilno glasi: Stopnja davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) so proporcionalne in znašajo •/. 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. io 2. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem, del ob pretežni uporabi lastne moči, od dohodkov domače obrti in od dohodkov, potujočih zabavišč 20 3. od provizij poslovnih agentov in poverjeništev ter zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne vrednosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravlja- jo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem dei po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge ali tretje točke, od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 5. Ne glede na določbe po prejšnjem odstavku se davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) ne plačuje — od dohodkov občanov doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, — od dohodkov občanov, zasebnih kmetov, doseženih z zbiranjem in prevažanjem mleka do zbiralnice ter pluženjem snega, — od dohodkov sezonskih delavcev doseženih z obiranjem hmelja, sadja,- grozdja, pri organizacijah združenega dela, — od dohodkov trenerjev, vodnikov v društvih, klubih, športnih in telesnovzgojnih organizacijah. 7. člen Davek od intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po stopnji 40 »/o. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 8. člen Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 20 »/o. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 40°/o od osebnih dohodkov od avtorskih pravic: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastike, reklamnih pisanih in govorjenih besed, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi reprodukcijskih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih deb 3. od dohodkov artistov, plesalcev in. podobnih poklicev doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, 4. od dohodkov reproduktivnih umetnikov, od izvedb glasbenih del na zabavno športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah. Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. 9. člen V 37. členu odloka o davkih občanov (prečiščeno besedilo) se doda drugi odstavek, ki glasi: Davek na posest stavb se ne plačuje od stavb, katerih vrednost ne presega 20-kratno povprečno gradbeno ceno za leto odmere davka. Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 10. člen Izvršni svet Skupščine občine Brežice se pooblašča, da izdela prečiščeno besedilo odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja .1981 dalje razen določb 6. člena, ki se uporablja od 1. aprila 1981. St. 422-12/81-1 Brežice, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 616. Na podlagi 1., 4., 16. in 17. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-419/72 in 28-377/73) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvedov in od plačil za storitve 1. člen V tarifni številki 2 se v točki 1 a znesek 2 din nadomesti z zneskom 4 din pod točko Ib pa se znesek 4 din nadomesti z zneskom 8 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-11/81-1 Brežice, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 617. Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68 in 7/70) ter 142, člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) ' je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 19-535/74) se znesek 3 din nadomesti z zneskom 8 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-2/81-1 Brežice, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 618. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 103. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora, združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve 1. člen Odlok o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 1/79 in 13/1980) se v drugem odstavku 3. člena spremeni tako, da se pravilno glasi: din — za uro terenskega dela geodetskega strokovnjaka 200, — za uro pisarniškega dela geodetskega strokovnjaka ISd din — za uro geodetskega risarja 110 — za uro figuranta-šoferja 100 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/81-1 Brežice, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice . Stanko Rebernik 1. r. 619. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Brežice za obdobje od leta 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Brežice po predhodnem usklajevanju v Skupnosti socialnega varstva Brežice na 10. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. marca 1981 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. — 1.000 din mesečno otrok če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.200 din mesečno na družinskega člana 2. — 600 din mesečno otrok če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.200 do 2.800 din mesečno na družinskega člana 3. — 400 din mesečno otrok če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.800 do 3.900 din mesečno na družinskega člana. Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, oziroma na osnovi dejanskega socialnega položaja otroka. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih ima družina ali otrok. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. Dohodek delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov se ugotavlja na osnovi bruto davčne osnove. II Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: — 320 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok — 150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do denarne pomoči, če je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zavoljo tega, ker ima otrok edinega hranilca v bistveno težjem socialnem položaju. III Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne presega 1.300 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 6-krat-nem znesku katastrskega dohodka IV Občanu, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti kolikor ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. V 'Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 15. marca 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči. VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. maja 1981. leta. Brežice, dne 26. marca 1981. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Brežice Anica Hotko 1. r. 629. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Brežice za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Brežice po predhodnem usklajevanju v Skupnosti socialnega varstva Brežice na 10. skupni' seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. marca 1981 sprejela SKLEP o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 198* I Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin) imajo pravico do denarne pomoči v znesku 360 din mesečno. II \ Težje telesno ali duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečane denarne pomoči: — 320 din mesečno, če so težje telesno ali duševno prizadeti — 150 din mesečno, če je roditelj pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec. Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do denarne pomoči, če je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zavoljo tega, ker ima otrok edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju. III 1. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. * 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če. živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. 3. Skupnost otroškega varstva v občini lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kot je določena v I. točki tega sklepa, če, je to utemeljeno s socialnem stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru sredstev na podlagi števila otrok in višine denarne pomoči, določene iz I. točke tega sklepa. 4. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi drugi dohodki. IV Za člane občanove družine se štejejo starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne presega 1.300 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 6-kratnem znesku katastrskega dohodka. V Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 1. aprila 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. VI Ta sklep .se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. maja 1981. leta. Brežice, dne 26. marca 1981. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Brežice Anica Hotko 1. r. CELJE 621. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80, 38/80), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80), 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 2/81) na svoji seji dne 25. marca 1981 sprejel ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za cene občine Celje v potrditev 1. člen . Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (ter samostojni obrtniki in njihova združenja), ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene v potrditev cenike oziroma cene naslednjih proizvodov in storitev: — 013021 Proizvodnja kruha — osnovne in posebne vrste kruha — 060601 Prevoz potnikov v mestnem prometu — 060602 Prevoz potnikov s taxi avtomobili — 100200 Stanovanjska dejavnost — cene za stano- vanjsko graditev, stanarine in najemnine za poslovne prostore — 100310 Proizvodnja in distribucija vode — 100320 Prečiščevanje in odvajanje odplak — 100330 Proizvodnja, prenos in distribucija plina — 100340 Proizvodnja in distribucija toplote — 100350 Vzdrževanje snage v mestih in naseljih — odvoz smeti in odpadkov v gospodinjstvih in organizacijah združenega dela — 110301 Storitve tržnic na debelo in na drobno — 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok — 130231 Socialno varstvo normalnih odraslih oseb 2. člen Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena pošiljajo cenike občinski skupnosti za cene v Celju preden začnejo prodajati proizvode in opravljati ‘ storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. Za organizacije združenega dela, združene v samoupravnih skupnostih, lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti. 3. člen Skupnost za cene občine Celje izda navodila o pošiljanju cenikov v potrditev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 622. Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) predpisuje Skupnost za cene občine Celje NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Celje zaradi spremljanja .1. Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skunnosti in druea samo- upravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki in njihova združenja morajo občinski skupnosti za cene pošiljati obvestila o cenah oz. o vsaki spremembi cen naslednjih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine zaradi spremljanja: — 011113 Proizvodnja kremenovega peska — 012001 Proizvodnja in obdelava kamna — 012002 Proizvodnja gramoza in peska — 012003 Proizvodnja surovega mavca — 013021 Proizvodnja peciva — 050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki — 060609 Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi — 0801 Vse vrste gostinskih storitev s področja na- stanitve, prehrane, nastavitvenih storitev ter drugih gostinskih storitev — 090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil in koles — 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike — 090123 Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov — 090129 Druge storitve kovinsko predelovalne obrti — 090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov — 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih, tele- vizijskih aparatov in naprav — 090133 Izdelava raznovrstnih električnih izdelkov — 090139 Popravilo in vzdrževanje električnih stro- jev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav — 090140 Izdelava in popravilo lesenih predmetov — 090182 Izdelava in popravilo ortopedskih pripo- močkov — 090201 Moške' in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve — O902O2 Pranje, čiščenje perila in oblačil — 090209 Druge osebne storitve in storitve gospo- dinjstvom — 100390 Druge komunalne dejavnosti — 110909 Druge neomenjene storitve — razmnoževa- nje in fotokopiranje — 120190 Drugo izobraževanje — pridobitev poseb- nega znanja tujih jezikov in vožnje z motornimi vozili — 120331 Dejavnost delavskih univerz — 120364 Predvajanje filmov — 130212 Dijaški in študentski domovi 2. Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ni treba pošiljati obvestil o cenah. To velja tudi za samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenik'-Republiški skupnosti za cene v potrditev. 3.. Obvestilo o cenah mora vsebovati: 1) ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti, 2) mersko enoto. 3) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena), 4) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo), 5) ceno proizvoda oziroma storitve, katerih cena se spremlja, prejšnjo ceno v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene, 6) naziv samoupravnega akta in datum sprejetja na osnovi katerega se oblikujejo cene, 7) datum sklepa o potrditvi cenika, ki je poslan v spremljanje, 8) ugotovitev samoupravnega organa v delovni organizaciji, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori o uporabi meril ter kriterijih sprejetih v okviru dejavnosti, 9) obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembe cene. Samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne občinski skupnosti za cene predložiti podatke in pojasnila iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80). Obvestilo o cenah se pošlje v treh izvodih najpozneje 7 dni pred začetkom prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestila. 4. Obvestila o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi pri sklenitvi katerih je sodelovala Skupnost za cene občine Celje, oziroma družbenimi dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet Skupščine občine Celje. 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta Skupnosti za cene občine Celje Edi Podpečan 1. r. 623. Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 m 38/80) izdaja Skupnost za cene občine Celje NAVODILO » pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Celje v potrditev 1. Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki in njihova združenja pred začetkom uporabe cen oziroma povečanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike občinski skupnosti za cene. 2. Cenik mora vsebovati naslednje podatke: 1) ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti, 2) mersko enoto, 3) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena, ipd.), 4) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo), 5) sedanjo ceno proizvoda oziroma storitve oblikovano po'veljavnih predpisih do pošiljanja cenikov v potrditev, -prodajne pogoje in odstotek povišanja cene, 6) naziv samoupravnega akta in datum sprejetja, na osnovi katerega se cene oblikujejo, 7) datum sklepa o potrditvi cenika, ki je poslan v potrditev, 8) ugotovitev samoupravnega organa v delovn5 organizaciji, da predlog za spremembo cen temelji n: predpisanih merilih in skladno z dogovor} o uporab meril ter kriterijev sprejetih v okviru, dejavnosti, 9) obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnii elementov, kj vplivajo na spremembe cene. Samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne občinski skupnosti za cene predložiti podatke in pojasnila iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in dajati po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev. Če cenik ne vsebuje podatkov iz 1. odstavka te točke, bo Občinska skupnost za cene opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz 5. odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in o družbepi kontroli cen. Štelo se bo, da cenik , ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ustrezno dopolnila v določenem roku. 3. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupnosti za cene občine Oelje Edi Podpečan 1. r. 624. Izvršni svet bisupščine občine Celje je na podlagi 11 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 12. marca 1931 sprejel S K L E P o javni ragTpifvi rrpJloga razširjene I.n z« razširitev farm za pitanje govedi v Žepinj 1 javno se razgrne predlog razširjene lokacijske dokumentacije za razširitev farme za pitanje govedi v Žepini (v nadaljnjem besedilu: predlog LD). Predlog LD je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v mesecu januarju 1981 pod št. projekta 12/79. 2 Predlog LD bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo v prostorih, ki jih določi Krajevna skupnost Ljubečna. 3 Pripombe k predlogu LD lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. A: 350/A-521/77 Celje, dne 12. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zelezina 1. r 625. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 18. marca 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga programskega zazidalnega načrta Dolgo polje 3 1 Javno se razgrne predlog programskega dela zazidalnega načrta Polgp pqlje 3. (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Zazidalni načrt je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v mesecu februarju 1981 pod št. 1/81, mapa I, II in III. 2 Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo in v prostorih,; ki jih določita krajevni skupnosti Lava in Dečkovo naselje. 3 Prippmbe k zazidalnemu načrtu lahke daje de-lovni ljudje in ebčani, prganizacije združenega dela ter druge prganizacije in ergani. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. Št. 350-3/79 Celje, dne 18. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zelezina 1. r. CERKNICA 626. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Cerknica za leto 1981 1. člen Proračun občine Cerknica za leto 1981 obsega:., din — prihodke v skupnem znesku 52,134.009 od tega: — lastni prihodki 38,765.009 — dopolnilna sredstva 13,369.000 — razporejeni prihodki 51,634.009 — nerazporejeni prihodki (tekoča proračunska rezerva) 500.000 2. člen Od prihodkov iz prvega člena odloka, zmanjšanih za prihodke prenesene iz leta 1980, se izloča 1 % v rezervni sklad proračuna občine Cerknica. 3. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se sredstva za redno dejavnost nakazujejo po dva-, najstinah povečanih za 15°/o glede na lansko realizacijo. Sredstva za posebne namene se trošijo skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna. Dokončna razporeditev sredstev proračuna bo izvršena po dokončnem proračunu dopolnilnih sredstev s strani republiškega sekretariata za finance v skladu z zakonom o republiškem proračunu za leto 1981. 4. člen V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 °/o ustvarjenih prihodkov v preteklem mesecu. Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov, uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada. 5. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih oziroma opredeljenih družbenih potreb, odloča Izvršni svet SO Cerknica in o tem naknadno poroča občinski skupščini 6. člen Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih prihodkov ne bodo v celoti realizirane, se pooblašča IS, da ostanek sredstev z virmiranjem razporedi na ostale postavke, kjer sredstev primanjkuje. 7. člen izvršni svet skupščine občine odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74). 8. člen Tabela »Bilanca prihodkov in splošna razporeditev prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1981« je sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 400-2/80-9 Cerknica, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž L r Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1981 Vrsta prih. Prihodki Znesek Glavni namen Odhodki Sredstva prenesena iz leta 1980 1,455.009 01 Dejavnost organov DPS 1 Davki iz OD in na dohodek 12,900.000. 02 Dejavnost' LO 2 Prometni davki, davek na premoženje 03 Dejavnost DPO in na dohodke od premoženja 19,960.000 04 Negospodarske investicije 3 Takse 2,200.000 08 Socialno skrbstvo 6 Prihodki upravnih organov 09 Zdravstveno varstvo in drugi prihodki 1,100.000 10 Komunalna dejavnost 7 Odstopljeni prihodki 1,150.000 11 Dejavnik KS Splošna dopolnilna sredstva 13 Odstopljeni prihodki republik 13,369.000 16 Investicije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva Omejevanje splošne porabe 18 Izločena sredstva rezervnega Skupaj 52,134.009 Skupaj Znesek 29,589.058^90 4.322.000. 00 3,438.860,00* 2,085.203,05 3.884.863.00 575.460,05 3.368.000. 00 1.000. 000.00 490.000. 00 624.360,00 500.000. 00 1.756.204.00 sklada 500.000,00 52,134.009,00 627. Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica 1. člen V odloku o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74, 38/74, 5/75, 1/76, 24/77, 5/78, 11/79 in 16/80) se drugi odstavek 10. člena spremeni in glasi: . »Davčni zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter niso kmetje-ko-operanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo poleg davka po 8. in 10. členu tega odloka še občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 10°/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in 24% od dohodkov iz gozdov.« 2. člen Za 12. členom se dodajo 12. a, 12. b, 12. c, 12. d in 12. e člen, in se .glasijo: »12. a člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti ter niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev letno s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali, vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo, oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetja oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel. 12. b člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 12. c člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od presežka osebnega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: Ce znaša oseb. dohodka presežek — dinarjev Stopnja ®/o nad do •• 30.000 15 > 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante. 12. d člen Zavezanci davka iz 12. a člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov. 12. e člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 12. a člena tega odloka se preuvrsti na obdavčenje po dejanskem dohodku. Pogoje za preuvrstitev za obdavčenje po dejanskem dohodku ugotovi občinska uprava za družbene prihodke in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.« 3. člen 15. člen se spremeni in glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša presežek davčne osnove — dinarjev nad do Stopnja •/. 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53« 4. člen V 16. členu se stopnja 30% nadomesti s stopnjo 28% ter dodata drugi ali tretji odstavek: »Občanom, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na osnovi dohodka iz kmetijstva ter poleg kmetijske dejavnosti opravljajo tudi obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost (izdelovanje izdelkov iz lesa) kot postranski poklic, se prizna posebna olajšava, ki znaša 50% letno odmerjenega davka po določbah prejšnjega odstavka. Davčna olajšava se prizna, če letni osebni dohodek iz postranske obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ne presega osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, in da je občan sklenil s kmetijsko organizacijo dogovor o kmetijsko proizvodnem sodelovanju in se dogovoril o izdelovanju izdelkov iz lesa. Ce pa občan preseže osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, ni upravičen do davčne olajšave.« 5. člen V 19. členu se črtata drugi in tretji odstavek ter nadomestita z novim drugim odstavkom, ki se glasi: »Občinski davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona.« 6. člen V 28. členu se za prvim odstavkom doda drugi odstavek, ki se glasi: »Zavezancem, ki oddajajo poslovne prostore v najem ter v odmernem letu vložijo nad 50.000 dinarjev v popravilo in obnovo poslovnih prostorov se lahko odmerjeni davek delno zniža ali pa v celoti odpiše. Na vlogo zavezanca s priloženo dokumentacijo o vloženih sredstvih, o znižanju oziroma odpisu davka odloča izvršni svet skupščine občine na predlog pristojnega upravnega organa za prihodke.« 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 1., 2., 3., 4. in 6. člena pa se uporabljajo od 1. januarja 1981. St. 422-18/72-9 Cerknica, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 628. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 3/81) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 16/75, 18/75, 1/76, 10/76, 20/76, 22/77 in 1/81) se prva in druga alinea v prvi točki tar. št. 2 spremenita in glasita: dinarjev od litra — od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač 4 — od penečega vina 8 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-9/72-9 Cerknica, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 629. Na podlagi 43. .člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76, 8/78), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni Ust SRS, št. 20/71) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica za leto 1981 1. člen S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica za določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče, za leto 1981 2. člen Povprečna gradbena cena za m2 uporabne površine stanovanja na območju občine Cerknica znaša 9151 din. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 20 °/o od vrednosti zgradbe. Kot osnovo za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3 °/o od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače. 3. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 6/80). 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-7/73-3 Cerknica, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. GROSUPLJE 630. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Uradni list SRS, it. 33/80) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti, na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 in na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 3/76, 14/76, 24/77, 8/78 in 10/79) se v 6. členu spremeni prvi odstavek in se glasi: Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo Stopnja % — za drugo skupino 16 — za tretjo skupino 14. . — za četrto skupino 11,5 2. člen Za 11. členom odloka se dodajo 11. a, 11. b, 11. c, 11. d in 11. e člen in se glasijo: 11. a člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja parutnihe. 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel. 11. b člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78, člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 11. c člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od presežka osebnega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: * 11 Ge znaša presežek stopnja osebnega dohodka dinarjev ot J nad do 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante. . 11. d člen Zavezanci davka iz 11. a člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov. 11. e člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 11. a člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi po-* goje o preuvrstitvi na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 3. člen V 12. členu odloka se davčna stopnja 32% nadomesti s stopnjo 27 %. Za prvim odstavkom se dodata nova odstavka in se glasita: Občanom, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva ter poleg kmetijske dejavnosti opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost — izdelovanje izdelkov iz lesa — kot postranski poklic, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 50% letno odmerjenega davka po določbah prejšnjega odstavka. Davčna olajšava se prizna, če letni osebni dohodek iz postranske obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ne presega osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov in da je tak občan sklenil s kmetijsko organizacijo dogovor o kmetijsko proizvodnem sodelovanju in se dogovoril o izdelovanju izdelkov iz lesa. V primeru, če občan preseže osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, do davčne olajšave ni upravičen. 4. člen 13. člen odloka se spremeni in se glasi: Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev nad do Stopnja °/o 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 5. člen V 14. členu odloka se spremeni naslednje: V 2. točki se črta besedilo: »od dohodkov lesene embalaže ter od pakiranja izdelkov domače obrti in izdelovanja čipk«. V 4. točki se spremeni drugi odstavek in se glasi: Davek še ne plačuje od dohodkov, doseženih s prodajo izdčlkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona. Sedanji 3. odstavek se črta. 6. člen V 18. členu odloka se davčna stopnja 32% nado mesti s stopnjo 27 %. ' 7. člen 24. člen odloka se spremeni in sc glasi: Občinski davek na dohodke od - premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev Stopnja 8/e nad do 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 8. člen V 26. členu odloka se doda nov drugi odstavek in se glasi: Kadar zavezanci oddajajo sobe turistom preko turističnega društva ali turistične organizacije so do davčne osnove 60.000 din oproščeni plačila davka. 9. člen V 34. členu odloka se spremeni prvi odstavek in se glasi: Vrednost točke znaša. 61 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1980. leta. 10. člen V 35. členu odloka se leto 1977 nadomesti z letom 1980. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 5. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. St. 422-11/81 Grosuplje, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 631. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 in 3/81) ter 190. člena sfcafuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 in na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77 in 6/80) se v tarifni številki 3 spremeni prva točka, ki se glasi: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra dinarjev — od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač 4 — od penečega vina 8 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 421-3/81 Grosuplje, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 632. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti, na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 in na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Grosuplje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oz. uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: 1. Za kmetijska zemljišča če znaša prometna vrednost za m2 površine Nad din Do din Din + •A, Znaša davek 5 12 5 10 0,60 18 od presežka nad 5 10 15 1.50 24 od presežka nad 10 15 20 2,70 30 od presežka nad 15 20 25 4,20 36 od presežka nad 20 25 6,00 42 od presežka nad 25 2. Za stavbna zemljišča če znaša prometna vrednost za 1 m2 površine Nad din Do din Din + •/a Znaša davek 50 15 , 50 70 7,50 21 od presežka nad 50 70 90 11,70 27 od presežka nad 70 90 120 17,10 34 od presežka nad 90 120 150 27,30 41 od presežka nad 120 150 200 39,60 48 od presežka nad 150 200 63,60 55 od presežka nad 200 3. Za gradbene objekte če je prometna vrednost za 1 m* površine Nad din Do din Din + '/• Znaša davek 6.000 6.000 12.000 1.020 17 23 od presežka nad 6.000 12.000 18.000 2,400 29 od presežka nad 12.000 18.000 24.000 4.140 35 od presežka nad 18.000 24.000 6.240 40 od presežka nad 24.000 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče. če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene; plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, 4. \člei.. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 28/75 in 6/80). St. 421-4/81 Grosuplje, dne 30. marca 1981. 1 Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 633. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) ter 10. in 12. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 5/81) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 31. marca 1981 sprejel Panoga Skupina Podskupina 0120 01200 012002 0130 01302 013021 0901 09017 090171 0501 05010 050100 1002 10020 100200 1003 10031 100310 10032 100320 10035 100352 1302 13021 130211 130222 13023 130231 ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Grosuplje v potrditev 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki in njihovo združenje (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati Skupnosti za cene občine Grosuplje v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev: Ime in opis dejavnosti Proizvodnja gramoza in peska Proizvodnja kruha in peciva — osnovne in specialne vrste kruha Visoka gradnja Stanovanjska dejavnost — stanarine in najemnine Proizvodnja in distribucija vode Prečiščevanje in odvajanje odplak • Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkot Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok Varstvo otrok in mladine z motnjami v razvoju in vedenju Socialno varstvo normalnih odraslih oseb 2. člen Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo cenik Skupnosti za cene občine Grosuplje preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo ceno proizvodov in storitev. Za organizacije združenega dela, združene v samoupravnih skupnostih, lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti. 3. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ne pošiljajo cenikov za proizvode in storitve iz 1. člena te odredbe, če zanje oblikujejo cene na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o ce- nah, katerih udeleženec je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje oziroma Skupnost za cene občine Grosuplje. 4. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi • Uradnem listu SRS. St. 38-8/81 Grosuplje, dne 31. marca 1981. ' Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 634. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Grosuplje za obdobje 1981—1985 ter dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina Skupnosti otroškega varstva Grosuplje na 10. seji dne 25. marca 1981 sprejela SKLEP o višini denarne pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1..850 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada do 2.200 din mesečno na družinskega člana 2. 550 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od .2.200 do 2.600 din mesečno na družinskega člana 3. 350 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.600 do 3.000 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine po 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. II Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok oz. otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju in sicer: — 320 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok — 150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Til Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.200 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. IV V IV Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. V Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 320 din mesečno. VI Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih družin, ali so brez dohodka — da živijo ,v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. VII Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka določenega v prejšnji točki se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah, zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi, dohodki. VIII Za kmečke otroke se za priznanje pravice do povečane denarne pomoči uporabljajo določbe tč. II. tega sklepa. Prav tako se smiselno upoštevajo tudi določbe o upoštevanju članov družine in o višini dohodkov ostalih članov družine iz III. in IV. točke tega sklepa. IX Občani, ki so uveljavili pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti najpozneje do 10. aprila 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči X Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. maja 1981. leta. St. 68/81 Grosuplje, dne 25. marca 1981. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Grosuplje Avgust Gril 1. r. IDRIJA 635. Ila podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih, skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Idrija za leto 1981 1. člen s proračunom občine Idrija za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Idrija v letu 1981. 2. člen Občinski proračun za leto 1981 obseda prihodke v skupnem znesku 68,395.000 din in se razporedijo r ' din — po posebnem delu proračuna V znesku 63,824.780 — za tekočo proračunsko rezervo v znesku 613.220 — za intervencije v gospodarstvu (posebna partija žiro računa proračuna) v znesku 3,957.000 3. člen Prihodki iz drugega člena se oblikujejo: — iz virov, določenih v 29. členu zakona o finan- ciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, . . — iz dopolnilnih sredstev republiškega proračuna. Viri in splošen razpored prihodkov so razvidni iz bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1981, ki je ssetavni del tega odloka. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Idrija izvršuje proračun in sprejema sklepe za: — ohranitev skladnosti rasti splošne porabe z rastjo družbenega proizvoda v občini, z določili resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1981 in z določili družbenega dogovora o omejevanju splošne porabe v letu 1981; — ohranitev skladnosti priliva in odliva sredstev občinskega proračuna med letom. Naloge iz prvega odstavka tega člena uresničuje izvršni svet tako, da odloča o začasni omejitvi proračunske porabe vsem uporabnikom ali samo1 tistim, ki v času potrditve proračuna še niso verificirali svojih programov pri ustreznih republiških organih. 5. člen V občinskem proračunu se oblikuje tekoča proračunska rezerva višini največ 1 °/o od celotnih proračunskih sredstev. Izvršni svet odloča o porabi tekoče proračunske rezerve in jo usmerja za prenizko predvidene ali nepredvidene namene v proračunu za leto 1981. 6. člen Najmanj 1 % vseh realiziranih prihodkov občinskega proračuna se izloči v sredstva rezerv občine Idrija. O porabi sredstev rezerv odloča Skupščina občine Idrija. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov med letom najema posojila iz sredstev rezerv občine Idrija do njihove skupne višine. 8. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev v obdobju začasnega financiranja se morajo uskladiti z občinskim proračunom za leto 1981 najkasneje do 31. marca 1981. 9. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 402-3/81 Idrija, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r- Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov Zap. št. Prihodki Znesek Zap. št. Splošni razpored prihodkov Znesek i Davek na ~ dohodek in davek 1 Dejavnost organov DPS 30,360.540 iz osebnega dohodka 16,422.000 2 Dejavnost ljudske obrambe 3,901.470 2 Prometni davek, davek na premoženje 3 Dejavnost DPO in društev 3.818.920 in na dohodek od premoženja 21,491.000 4 Negospodarske investicije 10,394.800 3 Takse 2,960.000 5 Socialno skrbstvo 9,144.900 4 Dohodki po posebnih predpisih 1,227.000 6 Zdravstveno varstvo 40.000 5 Dohodki upravnih organov in 7 Urbanizem in geodezija 1,657.900 drugi dohodki 1,083.000 8 Dejavnost KS 2,700.000 6 Dohodki pđ drugih DPS 24,400.000 9 Investicije in intervencije 7. Prenesena sredstva 812.000 v gospodarstvu 967.700 . ' 10 Tekoča proračunska rezerva 613.220 11 Rezervni sklad 644.380 12 Obveznosti iz preteklega leta 194.170 13 Posebna partija žiro računa 3,957.000 Skupaj: 68,395.000 Skupaj: 68,395.000 636. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1901 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1931 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Idrija . 1. člen V odloku o davkih občanov občine Idrija (Uradni list SRS, št. 6/77, 1/78, 9/78 in 7/79) se v tretjem od- stavku 6. člena stopnja »6 %>« nadomesti s stopnjo »10 %>«. 2. člen ............. _. Za 11. členom odloka o davkih občanov se dodaja' 11. a, 11. b, 11. c, 11. d in 11. e člen, ki se glasijo: »11. a člen • . ~ Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci,- kateri dosegajo-višje;do-' hodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar dosežejo: ■ 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 100 glav govedi oziroma 300 prašičev s pogojem, da se le-ti v celoti ali pretežno krmijo s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo ' oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000. komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja v vrednosti 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. ..... Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo ža rejo. ovac in gojenje čebel. 11. b člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76. in 77. člena-zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 11. c člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od presežka osebnega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: Ce znaša presežek osebnega dohodka dinarjev nad do Stopnja v •/• 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 • 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje kooperanti, ki niso zdravstveno zavarovani na podlagi kmetijstva. V davčno osnovo se za te zavezance všteva tudi osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov oziroma se za te zavezance osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov ne ugotavlja. 11 11. d člen Zavezanci davka iz 11. a člena tega odloka so dolžni voditi poslovne kjnige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in so dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 11. e člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 11. a člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke določi o preusmeritvi na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.« 3. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev nad do Stopnja V °/o 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55« 4. člen V 14. členu se stopnja »22 °/o« nadomesti s stopnjo »28 %«. 5. člen V 15. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki na novo prično opravljati samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vložijo najmanj 100.000 dinarjev za nabavo osnovnih sredstev, se prizna posebno olajšavo na občinskem davku v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka, in sicer: za prvo odmerno leto 100% od odmerjenega davka za drugo odmerno leto 50% od odmerjenega davka za tretje leto 25% od odmerjenega davka Zavezancem, ki na novo prično opravljati storitveno dejavnost, se olajšava prizna ne glede na višino vlaganj.« 6. člen V 18. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Občinski davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: — od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženi s prevozom smeti in fekalij in od pluženja snega, — od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, — od dohodkov doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, — od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev, ki jih občani opravljajo za krajevne skupnosti, — od dohodkov dijakov- in študentov, kadar oprav-i.iajo določeno delo po pogodbi, če je zaslužek namenjen za kolektivno porabo razrednih skupnosti ali drugače organiziranih dijaških oziroma študentskih skupin, — od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev, ki jih občani opravijo za hlevske in pašne ter druge podobne skupnosti s področja kmetijstva. 7. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki opravljajo intelektualne in druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Ce davčne nad znaša presežek osnove dinarjev do Stopnja v •/• 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55« 8. člen V 21. členu se stopnja »22%)« nadomesti s stopnjo »28 %>«. 9. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša davčna osnova dinarjev nad do Stopnja V '/l 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 40 100.000 150.000 45 150.000 200.000 50 200.000 300.000 55 300.000 60« 637. Na podlagi i. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradno glasilo občine Idrija št) 1/73, 2/73, 4/73, 8/73, 2/74 in Uradni list SRS, št. 7/76, 13/76, 17/76 in 23/77) se v tarifni številki 3: — 1. točki prve alinee znesek »2« nadomesti z zneskom »4« din, — v 1. točki druge alinee znesek »4« nadomesti z zneskom »8« din. 2. člen • Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981. St. 421-13/77 Idrija, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj L r. 638. Na podlagi 24. c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma za leto 1981 10. člen V tretji alinel prvega odstavka 35. člena se stopnja »0,30 %>« nadomesti s stopnjo »0,60 Vo«. 11 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981, razen določb 6. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. St. 42-7/77 Idrija, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1. člen , Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, delavci v delovnih enotah temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež izven občine ter občani, ki z osebnim delom a sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter o obsegu in kakovosti vzdrževanja in obnavljanja na območju občine Idrija za leto 1981, so po določilih tega odloka dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje In obnavljanje komunalnih objektov in naprav . skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev* 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma, plačujejo prispevek po stopnji 2,13 Vo od bruto osebnega dohodka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1981. St. .420-9/81 Idrija, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 639. Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list 'SRS, št. 2/76) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK ’ o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1981 1 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1981, so po tem odloku dolžni plačevati prispevek. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko, dejavnost se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma plačujejo prispevek po stopnji 0,50 %> od bruto osebnega dohodka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni- dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. v 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1981. St. 420-8/81 Idrija, dne 26. marca 1981. - . v Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 640. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občifte, Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela SKLEP o pristopu k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1981 1 Sprejme se dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1981. 2 Ta sklep velja takoj. St. 42-3/81 Idrija, dne 26. marca 1981, Predsednik * Skupščine občine • Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 641. Na podlagi 19., 20. in 21. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvržnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 206. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981, seji zbora krajevnih skupnosti dn 26. marca 1981 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 sprejela STATUTARNI ODLOK o spremembi statuta občine Idrija 1. člen V statutu občine Idrija se 273. člen spremeni in se glasi: Individualno vodeni upravni organi so: 1. Oddelek za občo upravo in družbene službe 2. Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja 3. Oddelek za ljudsko obrambo 4. Oddelek za notranje zadeve 5. Uprava za družbene prihodke 6. Geodetska uprava Kolegijski upravni organ je: Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/81 Idrija, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 642. Na podlagi četrtega odstavka 4. člena zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78) je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981, zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 in zbora združenega dela dne 26. marca 1981 sprejela SKLEP o urejanju, vzdrževanju in varstvu grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija v letu 1981 1. člen Sprejme se program urejanja, vzdrževanja in varstva grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija za leto 1981. 2. člen Skupna vrednost del znaša 423.700 din in to za: din Partizansko grobišče Otalež 7.000 Partizansko grobišče Godovič 3.000 Partizansko grobišče Crni vrh 15.000 Partizansko grobišče Sebrelje 35.000 Grobnica Orehek delno 35.700 Grobnica Cerkno 155.000 Brdci-Cerkno 150.000 Porezen 3.000 SVPB Pavla 20.000 3. člen Finančna sredstva se'zagotovijo v proračunu SO Idrija. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-2/81 Idrija, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Suigaj 1. r. 643. Svet skupnosti za cene občine Idrija je na podlagi poprejšnjega soglasja Skupnosti otroškega varstva občine Idrija z dne 26. februarja 1981 in soglasja Skupnosti socialnega varstva občine Idrija z dne 27. februarja 1981 sprejel na seji dne 20. marca 1981 SKLEP o soglasju k oskrbninam v VVZ Štefke Majnik občine Idrija I VVZ Štefke Majnik se daje soglasje k ekonomski ceni in lestvici diferenciranih oskrbnin v enotah v Idriji, Sp. Idriji in Cerknem. II Ekonomska cena za leto 1981 se poveča za 19 "/o v primerjavi s ceno v letu 1980. i .III Enoti v Idriji in Sp. Idriji Ekonomska cena za oskrbovanca na mesec znaša 2.827 din. Lestvica oskrbnin: Mesečni dohodki na člana družine dinarjev Prispevek staršev k ekonomski ceni °/o udeležbe Mesečni znesek din do 2.600 30 848 od 2.601 do 3.000 38 1.018 od 3.001 do 3.400 42 1.188 od 3.401 do 3.800 43 1.357 od 3.801 do 4.200 53 1.439 od 4.201 do 4.700 57 1 612 od 4.70,1 do 5.200 62 1.753 od 5.201 do 5.800 66 1 386 nad 5.801 70 1.979 Za odsotnost od drugega dne dalje se odšteje 20 din za stroške hrane. Enota v Cerknem Ekonomska cena za oskrbovanca na mesec znaša 2.602 din. Lestvica oskrbnin Mesečni dohodki Prispevek staršev Mesečni na člana družine k ekonomski ceni znesek dinarjev •/o udeležbe din do 2.600 30 783 od 2.601 do 3.000 36 936 od 3.001 do 3.400 42 1.G92 od 3.401 do 3.800 48 1 249 od 3 801 do 4.200 53 1.379 od 4.201 do 4.700 57 1 483 od 4.701 do 5.200 62 • 1 613 od 5.201 do 5.800 66 1 717 Režija se zaračunava tako, da se od pripadajoče dnevne oskrbe odšteje stroške za hrano v višini 20 din. IV Ta sklep začne veljati z objavo v Uradnem listu SRS. St. 38-29/81 Idrija, dne 20. marca 1981. Predsednik Stojan Petrič, dipl. oec. 1. r. KAMNIK 644. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80), ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78 in 27-1375/80) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen \7 odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/77, 11/77, 24/77, 7/78, 11/78, 8/79 in 38/79) se spremeni 21. člen in se glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku, od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah: •/. 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, ter od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 10 2. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge ali tretje točke; od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: a) od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, b) od dohodkov, doseženih z zbiranjem odpadnega materiala, c) od dohodkov občanov in zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega, d) od dohodkov občanov, doseženih pri popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981.« 2. člen 24. člen se spremeni in se glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo občinski davek od presežka po naslednjih stopnjah: če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev: Nad Do Stopnja °/« 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 Občani katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davtdh občanov poseben davek po stopnji 28^/0.« 1 3. člen V 2. točki 25. člena odloka se vstavi dodatni odstavek in sicer: »Ta olajšava pa ne velja za občane, ki jim opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic in če je kdo drug izmed družinskih članov že opravljal v isti delavnici dejavnost iste ali sorodnih strok.« • 4. člen 26. člen se spremeni in se glasi: »Občani, ki opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo občinski davek od presežka po naslednjih stopnjah: če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev: Nad • DO Stopnja Vo 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 Občani, ki jim opravljanje intelektualnih ali negospodarskih storitev ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 28%«. 5. člen V drugem odstavku 27. člena se stopnja »25%« nadomesti s stopnjo »40%«. 6. člen V 28. členu se spremeni drugi odstavek in se glasi: »Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se plačuje davek po stopnji 40% od naslednjih dohodkov: — od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih, pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov,"' reklamne glasbe, ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.« 7. člen V prvem odstavku 29. člena se davčne osnove in stopnje spremenijo in se glasijo: »če znaša davčna osnova dinarjev Nad Do Stopnja Vo 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55« 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje razen določb 1. in 5. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. St. 020-6/81 Kamnik, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 615. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 27/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79 in 5/80), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 4-411/73 in 27-1375/80) na skupnem 'zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Stopnje posebnega občinskega davka od alkoholnih pijač v tarifni številki 2 odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 7/77, 23/77, 7/78 in 12/79) se spremenijo in znašajo: Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač se plačuje občinski posebni prometni davek: din/l 1. od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50% iz domačih surovin, računano od vrednosti v 'določenem znesku od litra — od naravnega vina in vinsko sadnih pijač vključno vina tipa »Biser« 4 — od penečega vina 8 «/. 2. od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od prodajne cene — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 60 3. od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od prodajne cene 70 2. člen Tarifna številka 6 se spremeni in glasi: »Od vstopnic za prireditve, razen za kinematografske predstave 10« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 020-5/81 Kamnik, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 646. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-46/74 in '4-199/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 4-411/78 in 27-1375/80) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Kamnik se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabna površina gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter za naslednje: 1. Za kmetijska zemljišča Nad din za m' Do din za m* Znaša davek din' + •/. do 5 12 5 10 0,60 + 18 od presežka nad 5 din 10 15 1,50 + 24 od presežka nad 10 din 15 20 2,70 + 30 od presežka nad 15 din 20 25 4,20 + 36 od presežka nad 20 din 25 6,00 + 42 od presežka nad 25 din 2. Za stavbna zemljišča Nad din Do din Znaša davek za m! za m2 din + "/o do 50 15 50 70 7,50 + 21 od presežka nad 50 din 70 90 11,70 + 27 od presežka nad 70 din 90 120 17,10 + 34 od presežka nad 90 din 120 150 27,30 + 41 od presežka nad 120 din 150 200 39,60 4- 48 od presežka nad 150 din 200 63,60 + 56 od presežka nad 200 din 3. Za gradbene objekte Nad din Do din Znaša davek za m' za m2 din + '/t do 6.0QO 17 6.000 12.000 1.020 + 23 od presežka nad 6.000 din 12.000 18.000 2.400 + 29 od presežka nad 12.000 din 18.000 24.000 4.140 + 35 od presežka nad 18.000 din 24.000 S.240 + 40 od presežka nad 24.000 din 3. člen Poleg oprostitev po 4, členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče. Ce bo zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8/75 in Uradni list SRS, št. 9-630/80). St. 020-4/81 Kamnik, dne 26. marca 1981. • Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. KOČEVJE 647. Na podlagi 23. člena zakona o imar.ciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Kočevje za leto 1981 1. člen Občinski proračun za leto 1981 obsega: din — Prihodke v znesku 61,460.022,40 Od tega: — razporejene po posebnem delu proračuna 55,677.218,25 — nerazporejene (tekoča proračunska rezerva) 450.000,00 — izločene na posebno partijo žiro računa proračuna 5,332.804,15 2. člen Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo skupščini občine Kočevje v letu 1981 pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 "/o. 3. člen Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo skupščini občine Kočevje v letu 1981, se v skladu z odlokom o občinskih blagovnih rezervah nameni 4 °/o za financiranje občinskih blagovnih rezerv. 4. člen Prihodki, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo upravni organi ter prihodki, ki jih ustvarjata Temeljno sodišče Ljubljana — enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške Kočevje na območju občine Kočevje, so prihodki občinskega proračuna. 5. člen - Izvršni svet občinske skupščine Kočevje je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sredstva rezerv se smejo uporabljati največ do višine 50% zbranih sredstev. 6. člen Izločena sredstva na posebno partijo žiro računa proračuna občine Kočevje ne smejo uporabljati za kompenzacije za zaščito življenjskega standarda, za oblikovanje blagovnih rezerv in za odpravljanje posledic naravnih nesreč. 7. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna občine Kočevje za leto 1981, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 8. člen Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1981 so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1981. 9. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov se proračunska poraba začasno omeji za 10 %. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje se pooblašča, da to omejitev po potrebi in 'v okviru možnosti glede na dotok proračunskih prihodkov delno ali v celoti sprosti. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 400-2/81-3/9 Kočevje, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 648. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/73) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK a spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1 1. člen V odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št, 3/76, C/77, 3/78 in 9/78 in Uradni list SRS, št. 10/79) se 6. člen spremeni in glasi: »Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: — za tretjo skupino • 14,0% — za četrto skupino 11,5% Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja po stopnjah, ki so za 10% nižje, kot so določene v prejšnjem odstavku. 2. člen V 11. členu odloka o^davkih občanov se stopnja 32 nadomesti s stopnjo 27.' Za prvim odstavkom 11. člena se dodata nova odstavka, ki se glasita: »Občanom, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva ter poleg kmetijske dejavnosti opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost — izdelovanje izdelkov iz lesa — kot postranski poklic, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 50% letno odmerjenega davka po določbah prejšnjega odstavka. » Davčna olajšava se prizna, če letni osebni dohodek iz postranske obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ne presega osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, in da je tak občan sklenil s kmetijsko organizacijo dogovor o kmetijsko proizvodnem sodelovanju in se dogovoril o izdelovanju izdelkov iz lesa. V primeru, če občan preseže osebni dohodek iz 10, člena zakona o davkih občanov, do davčne olajšave ni upravičen.« 3. člen Za 12. členom odloka o davkih občanov se dodajo 12.a, 12.b, 12.c, 12,d in 12.e členi, ki se glasijo: »12.ačlen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki njso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: , . / r * 1. farmska reja perutnine 20.000 kom. letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 kom. prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno, \ 4. specializirano drevesničarstvo oziroma , vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 kom. letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetlic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel. 12,b člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški. ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 12.c člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po de-•janskem dohodku, plačujejo davek od presežka osebnega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih ' stopnjah: , • - - če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev Nad DO » , Stopnja Vt 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante. 12-d člen Zavezanci davka iz 12.a člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in so dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 12.e člen > Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku' oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 12.a člena, se preuvrsti na obdavčenje po dejanskem dohodku, Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi o preuvrstitvi na obdavčenje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.« 4. člen 12. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove dinarjev Nad Do Stopnja '/o 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53« 5. člen V 1. točki prvega odstavka 13. člena se besede »dohodkov domače obrti ter vleke lesa z delovno živino črtajo.« Drugi in tretji odstavek 13. člena odloka o davkih občanov se črta ter nato doda nov odstavek, ki postane drugi in se glasi: »Občinski davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: : a) od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, b) od dohodkov, dosežnih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, c) od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega.« 6. člen V 18. členu odloka o davkih občanov se stopnja 32 nadomesti s stopnjo 27. 7. člen 24. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Občinski davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah- če znaša davčna osnova dinarjev Nad Do Stopnja “/• 30.000 30.000 60.000 - 30 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 6. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. gt. 420-18/76-4/1 Kočevje, dne 27. marca 1981. PredsedniK Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. 649. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Kočevje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča Nad din za m* Do din za m* znaša davek din + #/o 5 12 5 10 0,60 -t- 18 od presežka nad 5 din 10 15 1,50 + 24 od presežka nad 10 din 15 20 2,70 + 30 od presežka nad 15 din 20 25 4,20 t 36 od presežka nad 20 din 25 6,00 + 42 od presežka nad 25 din b) za stavbna zemljišča. Nad din za m* Do din za znaša davek din 4 «/„ . 50 15 50 70 7,50 + 21 od presežka nad 50 din 70 90 11,70 + 27 od presežka nad 70 din 90 12H 17,10 + 34 od presežka nad 90 din 120 150 27,30 ■+. 41 od presežka nad 120 din 150 200 39,60 + 48 od presežka nad 150 din 200 63,60 + 55 od presežka nad 200 din c) za gradbene objekte: Nad din Du din znaša davek " za m za m? din + "/# 6.000 6.000 17 12.000 1.028 + 23 od presežka nad 6 000 din 12.000 18.000 2.400 + 29 od presežka nad 12,000 din 18.000 24.000 4.140 + 35 od presežka nad 18.000 din 24.000 6.240 + 40 bd presežka nad 24.000 din 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona - o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, zasebna pravna oseba ali občan kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča, z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče. Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prosiora, kadar je poslovni prostor, zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76 in 8/76). St. 421-9/75-4/1 Kočevje, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Kočevje . Jože Novak 1. r. 650. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proiz-. vodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33 72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 7/77) ter 195. člena statuta .občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prome ta proizvodov in od plačil za storitve v občini KO' čevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76, 8/76, 17/76 18/76, 1/78 in Uradni list SRS, št. 14/80) se točka 1. tarifne številke 3 spremeni in glasi: 1. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra — od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinske sadnih pijač 4 din, — od penečega vina 8 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-2/75-4/1 Kočevje, dne 27. marca 198 Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 651. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 195. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1981 sprejela SRS, št. 24/79) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na svoji seji dne 20. marca 1981 sprejel ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih '''čine Kočevje 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 7/72), se prvi odstavek tarifne številke 3 spremeni, tako da se glasi: »Za začasno bivanje turistov in potnikov v gostilnah, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah, se v občini Kočevje plačuje turistična taksa v znesku 10 din dnevno po osebi«. 1. člen Ta odredba določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in v / službi sodnika za prekrške občine Kočevje (v nadalj- ' njem besedilu: upravni organi). 2. člen Delovni čas v upravnih organih je razporejen: 1. V času od 1. aprila do 31. oktobra (poletni čas) 2. člen — ponedeljek od 6. do 14 ure Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v — torek od 6. do 14. ure Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja — sreda od 6. do 16. ure 1982. — četrtek od 6. do 14. ure St. 423-5/72-3/1 — petek od 6. do 14. ure Kočevje, dne 27. marca 1981. 2. V času od 1. novembra do 31. i Predsednik čas) Skupščine občine — ponedeljek od 7. do 15. ure Kočevje — torek od 7. do 15. ure Jože Novak 1. r. — sreda od 7. do 17. ure — četrtek od 7. do 15. ure "■■■" 1 1 — petek od 7. do 15. ure marca (zimski 652. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter -o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o razveljavitvi odloka o delovnem času pri upravnih organih Skupščine občine Kočevj' 1. člen Razveljavi se odlok o delovnem času pri upravnih organih Skupščine občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/73). 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-3/73-81-2/1 Kočevje, dne 27. marca 1981. Delovni čas snažilk določi v skladu z razporeditvijo delovnega časa po tej odredbi načelnik oddleka za občo upravo. 3. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so: — ponedeljek od 8. do 13. ure — sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure — petek od 8. do 13. ure 4. člen V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa oziroma način njihovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Kočevje, razporedi delovni čas drugače, kot je to določeno v 2. členu odredbe, oziroma določi večji obseg uradnih ur kot je to določeno v 3. členu te odredbe. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 653. Na podlagi 94. In 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list 5. člen Upravni organi morajo v okviru svojega delovnega časa tudi izven uradnih ur zagotoviti stalno poslovanje z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi pravnimi osebami zlasti za opravljanje naslednjih del in nalog: — dajanje pojasnil in napotkov, ki so pomembni za uveljavitev njihovih pravic in izpolnjevanje obveznosti, — spremljanje vlog ter strokovno pomoč pri ser stavi vlog. 6. člen Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti objavljen in na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnega organa. 7. člen Ta odredba- začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-3/73-2/1 Kočevje, dne 20. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Alojz Petek, dipl. iur. 1. r. ročilih Skupščine SRS za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SRS (Uradni list SRS, št. 35/79' 3. člen Pri upoštevanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini Kočevje in v širšem migracijskem območju občine; — razvojne možnosti širše družbene skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981—1985; — temeljne usmeritve razmeščanja preselitve glede na razvoj mesta Kočevja in ostalih naselij v občini; — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih vrednot; — cilje na haloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 654. Na podlagi 2. in 113. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list, SRS, št. 1/80) delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Kočevje kot uporabniki ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci, organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za Obdobje 1981—1985 1. člen , Udeleženci samoupravnega sporazuma o, temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje opredeljujemo s tem sporazumom za uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 zlasti: — obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj; — prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje; — zmogljivosti izvjalcev za uresničevanje predvidenega . obsega stanovanjske graditve, prenove' in vzdrževanja stanovanjskega sklada; — združevanje in zagotavljanje sredstev; — obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razreševanja stanovanjskih vprašanj; — osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim skladom; — naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; — medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov. 2. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega ■ gospodarstva v obdobju 1981 do 1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, opredeljena v stališčih, sklepih in pripo- 4. člen Udeleženci bomo na osnovi cen in pridobljenih ter usklajenih, elementov med seboj ustvarjali pogoje in uresničevali dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981—1985 po sledeči strukturi in vrsti: Površina m! I. Stanovanjska graditev: a) družbena gradnja — družbena najemnina 220 12.760 58 — solidarnostna 60 3.480 58 — etažna zasebna 20 1.000 50 b) zasebne enodružinske hiše 300 27.000 90 Skupaj: 600 44.240 74 povpr. II. Prenova 80 5. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma — izvajalci bomo zagotavljali koncepte za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri izboljšanja produktivnosti v gradbeni dejavnosti in sprejemanja ukrepov v smeri racionalizacije in modernizacije tehnologije gradnje. 6. člen Udeleženci tega sporazuma — izvajalci — se zavezujemo, da bomo gradili stanovanja v taki kvaliteti in izvedbi, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja in da bodo poudarjeno upoštevani ukrep) kompleksnega varčevanja z energijo. 7. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma — izvajalci — bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 8. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma — izvajalci — upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SRS ter tvorno sodelovali pri snovanju samoupravnih sporazumov o izgradnji stanovanjskih sosesk oziroma stanovanjskih objektov na področju občine Kočevje. 9. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo med seboj in v drugih oblikah samoupravnega dogovarjanja uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena predvsem na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. 10. člen Udeleženci načrtujemo, da je potrebno za predvideni program stanovanjske izgradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj združiti v obdobju 1981—1985 (v cenah iz leta 1979): din 1. za solidarnost v občini 74,200.000 2. za solidarnost pri gradnji kadrovskih stanovanj v občini 8,800.000 3. za solidarnost v republiki 14,100.000 4. za vzajemnost v občini 52,800.000 5. za vzajemnost pri gradnji kadrovskih stanovanj v občini 6,600.000 6. za gradnjo doma ostarelih občanov v Kočevju 47,000.000 7. za prenovo starih stanovanj 32,000.000 8. za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v občini 96,300.000 11. člen Udeleženci načrtujemo, da bomo financirali stanovanjsko gradnjo, vzdrževanje, in adaptacijo stanovanj, prenovo starih stanovanj, gradnjo doma ostarelih občanov v Kočevju, gradnjo dijaških in študentskih domov v SRS, sofinanciranje kadrovskih stanovanj in subvencioniranje stanarin iz sledečih virov (po cenah za leto 1979): 1. iz dohodka din 103,400.000 2. iz čistega dohodka 160,600.000 3. iz sredstev občanov 145,000.000 4. iz sredstev bank 108,800.000 5. iz amortizacije stanovanjskega sklada 41,000.000 6. iz prispevka od izplačanih pokoj- nin in varstvenega dodatka 32,000.000 7. iz stanovanjskega prispevka zasebnih obrtnikov in pri njih zaposlenih de- lavcev 1,000.000 8. iz stanarin 87,300.000 b) zadružna gradnja: KS Ivan Omerza, KS Stara cerkev; c) zasebna gradnja: na urejenih stavbnih zemljiščih po zazidalnih načrtih, ki jih sprejme Skupščina občine Kočevje na predlog SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. 13. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka v višini 1,80 "/o na bruto osebne dohodke nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti za naslednje namene solidarnosti v občini Kočevje: — reševanje stanovanjskih vprašanj starejših občanov, — reševanje stanoyanjskih vprašanj upokojencev, — reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, — reševanje stanovanjskih vprašanj invalidov, — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov, ki so nesposobni za delo, — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov z nižjimi dohodki, — delna nadomestitev stanarine. Solidarnostna sredstva združena v občini Kočevje bomo po potrebi uporabljali tudi za kreditiranje adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš solidarnostnih upravičencev in občanov, ki — združujejo sredstva nepovratno v ta sklad. Razmerja med sredstvi za posamezne namene solidarnosti v občini Kočevje so opredeljena v letnih planih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. 14. člen Udeleženci tega sporazuma združujemo sredstva iz čistega dohodka za solidarnostno graditev kadrovskih stanovanj v občini Kočevje v višini 0,20 0/o na bruto osebne dohodke nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje. Dodeljevanje solidarnostno financiranih stanovanj za kadre ureja pravilnik, ki ga sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. 15. člen Udeleženci se sporazumemo, da se bodo v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje združevala nepovratno stanovanjska sredstva, ki se oblikujejo v višini 4°/o od izplačanih pokojnin in izplačanega varstvenega dodatka upokojencev in občanov na področju občine Kočevje. Ta sredstva bodo namenjena: — za nakup stanovanj za upokojence, — za izgradnjo doma ostarelih občanov, — za kreditiranje nakupa in adaptacije stanovanj in stanovanjskih ftš v zasebni lasti upokojencev. O namenski uporabi tako zbranih sredstev bosta odločali skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti in skupščina skupnosti socialnega varstva občine Kočevje. 12. člen Udeleženci načrtujemo stanovanjsko graditev na sledečih področjih, ki bodo podrobneje opredeljena z letnimi plani SSS: a) družbena gradnja: KS Kočevje - mesto - naselje 4. maj in Trata II., KS Rudnik - Salka vas, KS Kostel, KS Osilnica, KS Draga, KS Struge; 16. člen Udeleženci tega sporazuma se sporazumemo, da se bodo v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje združevala nepovratna solidarnostna stanovanjska sredstva, ki se oblikujejo v višini 4'Vo od izplačanih bruto osebnih dohodkov delavcev zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo de- javnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina, združujejo na enak način solidarnostna stanovanjska sredstva, ki se oblikujejo v višini 4% od dela dohodka, ki je osnova za plačilo davka na dohodek. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje s pravilnikom ureja namensko uporabo tako združenih sredstev za nakup družbenih stanovanj in kreditiranje nakupa in adaptacije stanovanj v zasebni lasti delavcev iz prvega odstavka tega Člena, ter delovnih ljudi iz drugega odstavka tega člena. 17< člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma združujejo sredstva v višini 0,32 %> na bruto osebne dohodke nepovratno v Samoupravni stanovanjski skup-.nosti Kočevje ža naslednje namene solidarnosti na ravni republike, opredeljenimi s samoupravnimi sporazumi sklenjenimi v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije: — reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v manj razvitih občinah in na manj razvitih območjih in obmejnih območjih v višini 0,025% BOD, iz čistega dohodka; — gradnjo domov za učence in študente v višini 0,292% BOD, iz dohodka; — bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij v višini 0,003% BOD, iz dohodka. ' : /' «... ■' ’ • 18. člen Jdeleženci tega samoupravnega sporazuma, se zavezujejo združiti del sredstev sklada skupne porabe začasno za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj in sicer: — za kreditiranje izgradnje družbenih najemnih stanovanj; — za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj; — za kreditiranje graditve in adaptacije zasebnih stanovanjskih hiš. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo združevali sredstva za namene vzajemnosti v vsem srednjeročnem obdobju, tudi če v . posameznem letu nimamo potreb po pridobitvi družbenih stanovanj. 19. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo začasno združevali za namene vzajemnosti iz 18. člena tega sporazuma del sredstev sklada skupne porabe v višini 1,20% na bruto osebne dohodke, največ za 20 let in po obrestni meri 2%. 20. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo dodatno in pod pogoji iz 14. člena tega sporazuma začasno združevali del sredstev sklada skupne porabe za namene vzajemnosti pri graditvi kadrovskih stanovanj v občini Kočevje v višini 0.15% na bruto osebne dohodke. 21. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se sporazumemo, da bodo razmerja med sredstvi namenjenimi za gradnjo družbeno najemnih stanovanj in kreditiranje nakupa etažnih stanovanj ter za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občanov taka, da bo njihovo medsebojno razmerje sledeče: ! ■o h >B IS g w ll S Is 0 08 n u ra 5 N % X W 57% 3% 40% 100% Udeleženci se sporazumemo, da bomo ta razmerja po namenu spoštovali. Če bi se razmerja pomembno spremenila, bomo ocenili ta del samoupravnega sporazuma in predlagali ustrezne ukrepe. 22. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše ob upoštevanju enotnih temeljnih meril za vso občino Kočevje. 23. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala od 1% do 20% vrednosti stanovanja. Lastna udeležba se pri pridobitvi nadstandardnega družbenega najemnega stanovanja na lastno željo, zviša za celotni del cene stanovanja, ki presega standard. 24. člen Lastna sredstva pri nakupu etažnega stanovanja in gradnji stanovanjske hiše bo taka, da bo znašala maksimalna vsota kreditov: — 80% pri nakupu etažnega stanovanja — 75% pri zadružni stanovanjski gradnji — 60 % pri gradnji stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne gradnje, od predračunske vrednosti oziroma od končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino za etažno stanovanje in za stanovanjsko hišo v zasebni lasti. 25. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, vplača se za dobo 10 let. Višina lastne udeležbe je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine in se vrača v enkratnem znesku s 3% obrestno mero. 26. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih za razreševanje stanovanjskih vprašanj v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti v občini Kočevje. 27. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije in merila za pridobivanje družbenih najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanj, za delno nadomeščanje stanarin opredelili v pravilnikih samo- upravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih temeljnih organizacij združenega' dela in delovnih skupnosti in pri tem upoštevali enotnost kriterijev in meril za vso občino Kočevje. 28. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine do. leta 1985 uveljavili ekonomske stanarine v letni višini 3,11 °/o od nabavne, revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada v občini Kočevje,, in tako zagotovili materialno osnovp za ohranjevanje nezmanjšane realne vrednosti družbenih stanovanj. Stanarine bodo določene po enotni metodologiji za določanje stanarin v SR Sloveniji. Prehod na ekonomske stanarine se opravi tako, da znašajo stanarine po letih v naslednjem 'odstotku od ekonomskih stanarin: 1981 — 56 0/o, 1982 — 87 »/o, 1983 — 78 °/o, 1984 — 89«/» in 1985 — 100«/». Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje določi vsako leto vrednost točke na podlagi zakonskih predpisov. Prehod na ekonomske stanarine se uveljavlja skladno z revalorizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini 1. aprila vsakega leta. 29. člen Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje usklajuje programe . vzdrževanja, prenove in upravljanja stanovanjskih hiš, ki so jih sprejeli zbori stanovalcev tako, da se podeli poraba stanarin v srednjeročnem obdobju po sledečih okvirnih kriterijih: 32°/o za amortizacijo, 20°/o za,gospodarjenje v okviru zbora stanovalcev hiše, 33 %> za vzajemno gospodarjenje v okviru vseh družbenih stanovanj v pbčini Kočevje, 4«/o -za funkcionalne stroške, 3°/o za sredstva za požarno opremo, opremo za prvo pomoč iii reševanje ter za kolektivno radiološko, biološko in kerriično zaščito, 8% za stroške upravljanja hiš in strokovnih služb. Zbor uporabnikov skupščine SSS občine Kočevje sprejema z letnim planom vzdrževanja, prenove in upravljanja podrobnejše kriterije za delitev porabe stanarin. 30. člen Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje s posebnim pravilnikom določi merila in pogoje ter višino za delno nadomestitev stanarine imetnikov' stanovanjske pravice z nizkim družinskim dohodkom na člana njegovega gospodinjstva. V letih prehajanja na ekonomske stanarine se določa delna nadomestitev stanarine praviloma za dobo enega leta’med dvema dvigoma1, stanarine,, vendar v vsakem primeru šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. 31. člen, Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo združevali del sredstev za stanovanjsko gradnjo organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za zagotavljan j e. študijske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjskem področju s ciljem pospeševanja dosežkov znanosti na to področje. ” 32. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 83. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje za družbenega investitorja nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi. Samoupravna stanovanjska skupnost lahko pooblasti za opravljanje strokovnih poslov v zvezi z investitorstvom ustrezno organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost. 34. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno’ stanovanjsko skupnost občine Kočevje za tekoče, spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev/samoupravnega sporazuma. 35. člen .Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo .v primeru odstopanja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili zakona o sistemu družbenega ■ planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80). Udeleženci samoupravnega , spoi-azuma bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih'sredstev in zmogljivosti izvajalcev potrebnih za izvedbo mir^imalnega programa stanovanjske graditve opredeljenega tudi. v družbenem planu občine Kočevje. 36. člen 'Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih in pravilnikih. 3,7. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. .38. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpišeta dvč 'tretjini udeležencev, in. zdčne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Kočevje, dne 13. marca 1981. Udeleženci: . v 1. DES, Elektro Kočevje 2. »Slovenijales« LIK Kočevje — Delovna skupnost sktipnih služb 3. »Slovenijales« LIK Kočevje — TOZD Žaga 4. »Slovenijales« LIK Kočevje — TOZD Pohištvo 5. »Slovenijales« LIK Kočdvje — TOZD TMP 6. »Slovenijales« LIK Kočevje — TOZD Jelka Draga 7. INKOP Kočevje 8. ITAS — TOZD Prikolice in nadgradnje 10. ITAS TOZD za proizv. opreme PIRCE 11. ZKGP — DSSS 32. Kmetijsko gospodarstvo DSSS 13. Kmetijsko gospodarstvo — TOZD Co', ede eia 14. Kmetijsko gospodarstvo —■ TOZD Prašičereja 15. Kmetijsko gospodarstvo — TOZD Kooperacija 16. Kmetijsko gospodarstvo — TOZD Agroservis 17. Kmetijsko gospodarstvo — TOZD Mesarija 18. ZKGP — Interne banke 19. MELAMIN — TOZD Melapan 20. MELAMIN — TOZD Komeloli 21. MELAMIN — TOZD storitvene dejavnosti 22. OPREMA Kočevje — DSSS 23. OPREMA — TOZD Sintep 24. OPREMA — TOZD Mizarstvo 25. OPREMA — TOZD Pleskarstvo 26. TRIKON DSSS 27. TRIKON — TOZD Pletenina 28. TRIKON — TOZD Konfekcija 29. Avto Kočevje DSSS 30. Avto Kočevje — TOZD Tovorni promet 31. Avto Kočevje — TOZD Mehanične delavnice 32. SGP Zidar Kočevje DSSS 33. SGP Zidar — TOZD Gradbeni sektor 34. SGP Zidar — TOZD Strojni sektor 35. Tekstilana Kočevje 36. »Mercator« TOZD Trgovina Kočevje 37. Tiskarna Kočevski tisk 38. Kovinar Kočevje 39. TOZD Stojna, SAP 40. Veleblagovnica NAMA Kočevje 41. Gostinsko podjetje Hotel Pugled 42. Varnost Ljubljana, TOZD Kočevje 43. Zdravstveni dom Kočevje 44. Osnovna šola Vas Fara 45. Osnovna šola Zbora odposlancev 46. Center poklicnih šol 47. Ljudska knjižnica Kočevje 43. Delavska univerza Jože Šeško 49. Lekarna Kočevje 50. Vzgojno varstveni zavod Kočevje 51. Skupščina občine Kočevje — delovna skupnost 52. Izobraževalna skupnost 53. Telesnokulturna skupnost 54. Občinska konferenca SZDL 55. Občinski svet ZSSS 56. Avto moto društvo 57. Vezenine Bled — TOZD Kočevje 58. Služba družbenega knjigovodstva Kočevje 59. Krajevna skupnost Draga 60. Krajevna skupnost Osilnica 61. Krajevna skupnost Rudnik Salka vas 62. Občinska organizacija ZB NOV 63. Gimnazija Kočevje 64. PTT Kočevje 65. Krajevna skupnost Kostel 66. Posestvo »Snežnik« Kočevska Reka Kočevje, dne 23. marca 1981. 655. Na podlagi 21. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na svpji seji dne 30. marca 1931 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum, o temeljih pla^a Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1GS1—1385 I Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje ugotavlja, da1 je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker sta ga sprejeli dve tretjini delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja. II V skladu z 38. členom navedenega sporazuma se Samoupravni sporazum in ta sklep objavita v Uradnem listu SRS. St. 151/81-Or Kočevje, dne 30. marca 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske • skupnosti občine Kočevje Alojz Eržen 1. r. 656. Na podlagi 6. in 12. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje ter 34. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na seji 30. marca 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu: — po stopnji 1,80 °/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini, — po stopnji 0;295 °/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 0/0 na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 °/o na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA) — po stopnji 0,20% na BOD nepovratno iz čistega dohodka za kadrovska stanovanja v občini Skupaj 2,095% na BOD nepovratno iz dohodka in 0,20% iz čistega dohodka za potrebe solidarnosti; 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — po stopnji 1,20% na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini, — po ptopnji 6,15% na BOD iz čistega dohodka povratno za kadrovska stanovanja v občini Kočevje; 3. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: — po stopnji 0,025 "/o na BOD iz čistega dohodka nepovratno za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2 in 3) 1,375 Ve na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. II Sredstva iz. tč. I. tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. m \ r ' Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 151/81-Or - ■ e . ■ ■. -■ Kočevje, dne 30. marca 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Alojz Eržen 1. r. KRŠKO 657. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Krško za obdobje od leta 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Krško po predhodnem usklajevanju v Skupnosti socialnega varstva Krško na 11. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30.’ marca 1981 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 I II I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1.000 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri .otrok živi oziroma v katero spada do 2.200 din mesečno na družinskega člana, 2. 600 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.200 do 2.800 din mesečno na družinskega člana, 3. 400 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.800 do 3.900 din mesečno na družinskega člana. Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, oziroma na osnovi dejanskega socialnega položaja otroka. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih ima družina ali otrok. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. Dohodek delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov se ugotavlja na osnovi bruto davčne osnove. II Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: — 320 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok, — 150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do denarne pomoči, če je družina zaradi otrokovne prizadetosti ali zavoljo tega, ker ima otrok edinega hranilca v bistveno težjem socialnem položaju. III Za člane občanov družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne- presega 1.300 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 6-krat-nem znesku katastrskega dohodka IV Občanu, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti kolikor ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. V Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 15. 3. 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči. VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. maja 1981. leta. St. 53/81 Krško, dne 30. marca 1981. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško Slavko Sribar 1. r. 658. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Krška za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Krško po predhodnem usklajevanju v Skupnosti socialnega varstva Krško na 11. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30. marca 1981 sprejela SKLEP o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 I Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin) imajo pravico do denarne nomoči v znesku 360 din mesečno. II Težje telesno ali duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečane denarne.pomoči:. ... , — 320 din mesečno, če so težje telesno ali duševno prizadeti, — 150 din mesečno, če je roditelj pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec.' Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do pomoči, če je družina zaradi otrokove prizadetosti sili zavoljo tega, ker ima otrok edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju. III 1. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka, — da živijo v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega -9.000 din -oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. , 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, ’ katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. 3. Skupnost otroškega varstva v občini lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kot je določena v I. točki tega' sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okvhu sredstev na podlagi števila otrok in višine denarne pomoči, določene s I. točko tega sklepa. 4. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi drugi dohodki. IV Za člane občanov družine se štejejo starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne presega 1.300 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 6-kratnem znesku katastrskega dohodka. V Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 1. aprila 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. VI VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. maja 1981. leta. St. 52/81 Krško, dne 30. marca 1981. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško Slavko Srlbar 1. r LAŠKO 659. Izvršni svet Skupščine občine Laško je po 59. in 60. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), in 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih organov občine Laško na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 1/81) in 195. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na svoji seji dne 25. marca 1981 sprejel ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za cene občine Laško v potrditev i .. 1. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in--druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene v potrditev cenike oziroma cene naslednjih proizvodov in storitev: — 013021 Proizvodnja, kruha — osnovne in posebne vrste kruha, — 060602 Prevoz potnikov s taxi avtomobili, — 100200 Stanovanjska dejavnost — stanarine in najemnine za poslovne prostore ter cene v stanovanjski gradnji — 100310 Proizvodnja in distribucija vode, — 100320 Prečiščevanje in odvajanje odplak, — 10035 Vzdrževanje snage v mestih in naseljih — odvoz smeti in odpadkov v gospodinjstvih in organizacijah združenega dela, — 110301 Storitve tržnic na debelo in na drobno — 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje Organizacije združenega'dela in samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega člena pošljejo cenike Skupnosti za cene občine Laško in smejo začeti uporabljati cene iz cenika z dnem, ko skupnost za cene potrdi cenik. 3. člen , Skupnost za cene občine Laško izda navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev. 4. Člen Ta odredba velja dokler se razmere na trgu ne spremenijo oziroma izboljšajo, vsakih šest mesecev pa je potrebno ugotavljati ali so še razlogi, da se s to odredbo predpisani ukrepi obdržijo. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidentiranje (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/73). 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/81-1/2 Laško, dne 25. marta 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Srečko Brilej LITIJA 660. Na podlagi 2. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/78), 2., 29., 137. in 138. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 42. člena statuta občine Litija, odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985, doseženega družbenoekonomskega razvoja in sprejetih smernic za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 ter sklepov delavskih svetov oziroma drugih organov upravljanja, sklenemo — temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela, — samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, — krajevne skupnosti, — Izvršni svet Skupščine občine Litija, — Občinski svet zveze sindikatov Litija, — Gospodarska zbornica — Medobčinska zbornica Ljubljana, — poslovne banke, — druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, kolikor se v teku dogovarjanja ali pozneje pokaže potreba, da pristopijo k temu družbenemu dogovoru DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s svojimi interesi pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti in nalog, izhajali iz: — uresničevanja vloge delavca in temeljne organizacije ter njune odgovornosti za lastni in širši družbeni razvoj, — zagotavljanja družbenoekonomskega razvoja, ki bo omogočen z rastjo gospodarstva na podlagi kvalitetnih dejavnikov razvoja in stabilizacijskih usmeritev, kar bo omogočalo skladen razvoj krajevnih skupnosti in enakomeren razvoj družbenih dejavnosti kot tudi družbenega in osebnega standarda, skladno z možnostmi gospodarstva v občini, — zagotavljanja doslednega uresničevanja delegatskega sistema v vseh sredinah in razvijanja družbenoekonomskega sistema s poudarkom na doslednem uresničevanju ustavnih načel in vseh sistemskih zakonov s ciljem uspešnega uresničevanja planskih nalog, — uveljavljanja prostovoljnega združevanja dela in sredstev za reševanje skupnih nalog v krajevnih skupnostih, — zagotavljanja samoupravne organiziranosti, ki bo ustrezala gospodarskemu in družbenemu razvoju v posamezni sredini in omogočala uveljavljanje ustavne vloge delavca v temeljni organizacrn združ na bruto OD za namene družbene pomoči, — z združevanjem sredstev iz čistega dohodka v višini 0,600 "/o na bruto OD za dobo 20 let in 4%> obrestno mero za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj, — z združevanjem nepovratnih sredstev iz čistega dohodka v višini 0,300 "/o na bruto OD za kadrovska stanovanja v občini, — z združevanjem sredstev iz čistega dohodka v višini 3,130 °/o na bruto OD za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti bodo ta sredstva v globalu razdeljevala 60:40 v korist družbeno usmerjene blokovne gradnje. 2. Za zagotovitev možnosti kontinuirane družbeno usmerjene blokovne in individualne gradnje bomo zagotovili sredstva za pravočasno komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Uresničitev tega cilja bomo realizirali z združevanjem nepovratnih sredstev iz čistega dohodka v višini 1,300 "/o na bruto OD. 3. Za namene solidarnosti v republiki bomo združevali nepovratna sredstva iz dohodka v višini 0,320 odstotka na bruto OD. Ta sredstva bomo porabili za gradnjo domov za učence in študente, za ureditev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih brigad in za reševanje stanovanjskih problemov kadrov na manj razvitih obmejnih območjih. 4. V tem obdobju bomo uveljavili ekonomske stanarine. S tem bomo zagotovili potrebna sredstva za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v skladu s tehničnimi normativi ih standardi. Stanarina bo rastla tako, da bomo v letu 1985 dosegli letno višino stanarine v višini 3,05 °/o od revalorizirane vrednosti, stanovanja. Z revitalizacijo starejših stanovanjskih objektov bomo izboljšali bivalne pogoje občanov. 5. Tudi pri najemninah bomo uveljavili družbeno ekonomske odnose — prehod na ekonomske najemnine. Pri tem bomo izvajali, selektivno politiko najemnin za uslužnostne dejavnosti. Prizadevali si bomo. povečati fond najemnih prostorov in. zagotavljanje stavbnih zemljišč za obrtno dejavnost. 6. Za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva bo potrebno še naprej krepiti in razvijati hišno samoupravo. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 28. člen 1. Naraščajočemu razvoju gospodarstva mora za nemoten in usklajen potek celotne družbene reprodukcije slediti tudi razvoj družbenih dejavnosti. 2. Poglavitne naloge bodo v realizaciji programa, sprejetega s III. občinskim samoprispevkom. Za dokončanje nalog II. samoprispevka bodo organizacije združenega dela združevale sredstva predvsem za vračilo anuitet po samoupravnih aktih, sprejetih v letih 1976—1980. 3. Za uresničitev tako zastavljenega in z referendumom sprejetega programa III. občinskega samoprispevka bomo prispevali 2,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov s 1. januarjem 1982, kar bo vključeno v združevanju sredstev skupne prispevne stopnje, medtem ko občani prispevamo po 2 odstotka od svojega čistega osebnega dohodka od 1. julija 1980 do vključno 30. junija 1985. Vir za financiranje programa je tudi združevanje amortizacije, kar je določeno z odlokom o uvedbi občinskega samoprispevka. Sredstva samoprispevka, sredstva iz prispevne stopnje in amortizacije se zbirajo v samoupravni interesni skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka. 4. Uddeleženci dogovora se bomo zavzemali, da bomo na načelih svobodne menjave dela zagotavljali sredstva za redno dejavnost v prihodnjih letih na osnovi in v okviru programov leta 1980. Povečanje oziroma razširitev in novi programi pa bodo odvisni od rasti dohodka in dogovorjene porabe za posamezno plansko leto. 5. Osnovni cilj na področju otroškega varstva bo vključili v predšolsko vzgojo in varstvo najmanj 30 odstotkov vseh otrok z izgradnjo novih objektov in širjenjem enot otroškega varstva v krajevnih skupnostih, v katerih bodo interesi in možnosti. Za uresničevanje načela enake razvojne možnosti vsem otrokom bomo nadalje razvijali vključevanje 4 in 5-letnih otrok v skrajšane vzgojne programe, ki bo zajelo vse otroke. Prav tako bodo v malo šolo vključeni vsi šestletni otroci. 6. Za osnovnošolsko izobraževanje bomo v naslednjem obdobju še izboljšali prostorske pogoje. V občini bomo razvijali centralne šole v Gabrovki, Šmartnem in Litiji. V naslednjem obdobju bo odpravljen kombiniran pouk na višjih stopnjah, s tem da bomo zagotovili redni prevoz otrok na matične šole. Nadaljevali bomo z razvijanjem podaljšanega bivanja. Se boljšo kvaliteto izobraževanja bo mogoče doseči z razvijanjem celodnevne šole. 7. uveljavljali pa bomo tudi usmerjeno izobraževanje v obsegu, ki bo izviral iz potreb združenega dela. Izvajanje usmerjenega izobraževanja bo možno preko Delavske univerze Litija v povezavi z ustreznimi izobraževalnimi institucijami in ustreznimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. 8. Glavni poudarek kulturne dejavnosti bo v širjenju poklicne in amaterske kulturne dejavnosti. Posebno pozornost bomo posvečali ohranjanju kulturne in krajinske dediščine. Del sredstev kulturne ‘skupnosti bo namenjen za obnovo kulturnih domov v krajevnih skupnostih. 9. Z novimi objekti bodo podani pogoji za boljšo kvaliteto zdravstvenega varstva, ki mora biti usmerjeno zlasti v preventivo in varstvo pri delu ter obsežnejše nudenje specialističnih uslug. K zmanjševanju odsotosti z dela in boljšemu zdravstvenemu varstvu pa bo prispevalo tudi organiziranje obratnih ambulant za vse večje organizacije združenega dela. 10. Na področju socialnega skrbstva bodo glavne naloge v skrbi za otroke, ki nimajo zagotovljenih urejenih družinskih razmer, za vključevanje motenih mladoletnikov v družbo in zagotavljanje socialne pomoči najšibkeišim članom družbe Izboljšal se bo tudi standard članov domske skupnosti v Domu Tišje. 11. Raziskovalna skupnost bo spodbujala inovacijsko dejavnost v gospodarstvu in na področju družbenih dejavnosti ter pospeševala vlogo raziskovalnega dela. Raziskovalni programi sp bodo financirali na osnovi konkretnih programov dela. 12. Na področju telesnokulturne dejavnosti bodo imele prednost naloge, ki razvijajo množično aktivno vključevanje občanov, in nekatere tekmovalne dejavnosti, ki jih bo opredelila telesnokulturna skupnost. KRAJEVNE SKUPNOSTI 29. člen Skladen razvoj krajevnih skupnosti mora biti temeljno načelo in izhodišče, prisotno v vseh planskih dokumentih vseh nosilcev planiranja. Zato bomo s posebnim samoupravnim sporazumom opredelili kriterije za določitev stopnje razvitosti krajevnih skupnosti in ukrepe, s katerimi bodo posamezni subjekti pospeševali razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti in predelov občine. 1. Vsi udeleženci dogovora, še zlasti samoupravne interesne skupnosti, bomo zagotavljali, da bodo v planskih dokumentih prisotni interesi krajevnih skupnosti in da bodo naloge usklajene s potrebami krajevnih skupnosti. 2. Za izvajanje posameznih nalog, ki jih ni mogoče financirati s programi samoupravnih interesnih skupnosti, bo v krajevnih skupnostih sklenjen poseben samoupravni sporazum, s katerim bo opredeljeno združevanje sredstev v višini najmanj 600 din na zaposlenega z izhodiščem v letu 1981. Praviloma 75 °/o tako zbranih sredstev se bo med krajevne skupnosti razdelilo solidarno. S temi sredstvi bodo krajevne skupnosti izvjale prioritetne naloge na področju prometnih komunikacij, vodooskrbe, elektrifikacije in urejanja pokopališč, ki jih bodo opredelile s svojimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana za obdobje 1981—1985. 3. Med pomembne naloge na področju krajevnih skupnosti sodi tudi ureditev prostorov za delo krajevnih skupnosti; tako naj bi v vseh krajevnih skupnostih v naslednjem srednjeročnem obdobju pridobili svoje prostore za delovanje. Prednost med nalogami v krajevni skupnosti pa imajo tudi gradnje večnamenskih objektov, v katere se vključuje več interesentov (pošta, trgovina, banka, krajevne skupnosti itd.). 4. V okviru sredstev za splošno porabo si bomo prizadevali za financiranje delegatskega sistema in drugih nalog v krajevnih skupnostih. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 30. člen Vsi udeleženci dogovora bomo v svojih planskih dokumentih vključili naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki mora posebej vsebovati ukrepe za primer elementarnih nesreč. 1. Za zagotovitev materialnih pogojev v tem ob-dobju združevali 2,300.000 din sredstev za ljudsko obrambo z izhodiščem v letu 1981 po stopnji 0,41. Združena sredstva bodo namenjena zlasti za razvoj civilne zaščite v krajevnih skupnostih, teritorialno obrambo, obrambno vzgojo, sofinanciranje obrambnih nalog širšega družbenega pomena. Konkretno opredelitev nalog za posamezno leto bo določal poseben samoupravni sporazum. 2. Na področju požarne varnosti bomo morali zagotoviti materialne pogoje,, za kar bomo združevali 1,145.000 din z izhodiščem v letu 1981- od teaa združe- no delo 1,000.000 din. Tako združena sredstva bodo namenjena predvsem za opremo, usposabljanje, gasilske domove, vračilo anuitet. Za posamezno leto bodo naloge konkretno opredeljene in financiranje sprejeto s. samoupravnim sporazumom oziroma odlokom občinske Skupščine. 3. S pridobitvijo prostorskih pogojev v Gabrovki bo ustanovljen oddelek milice, s čimer bodo zagotovljene bolj.se možnosti za uresničevanje družbene samozaščite na območjih krajevnih skupnosti Gabrovka, Dole, Polšnik in Primskovo. . .. DELOVANJE SKUPŠČINE, ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI 31. člen 1. Sredstva za financiranje splošne porabe se bodo oblikovala skladno z materialnimi možnostmi v občini in določili tekoče politike. 2. Z izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta občine Litija bodo zagotovljeni prostorski pogoji za delovanje skupščine in organov občine Litija. 3. Za učinkovitejše izvajanje nalog pa bo potrebno okrepiti vse tiste službe, ki so nujne za izvajanje zakonodaje, delegatskega sistema in potreb občanov, posebno na področju analiz in plana ter obveščanja. 4. V naslednjem obdobju je potrebno v občini zagotoviti pogoje za ustanovitev enote Temeljnega sodišča in organizirane oblike pravne pomoči. 5. Zagotovili bomo prostorske pogoje za boljše delovanje družbenopolitičnih organizacij: Občinski konferenci ZSMS, Občinskemu odboru ZZB NOV in Občinskemu svetu zveze sindikatov. 6. Skladno z možnostmi bomo zagotovili boljše pogoje za delovanje strokovnih služb družbenih dejavnosti. 7. Vse službe, pomembne za poslovanje z občani, bodo dejavnost organizirale tako, da bodo zagotovile čimbolj racionalno poslovanje in omogočale občanom hitro opravljanje zadev (trgovina, banka, PTT, uprava, strokovne službe SIS in druge). 32. člen Sestavni del dogovora so planski elementi delovnih organizacij in bilanca sredstev za posamezne namene porabe za obdobje 1981—1985 ter pregled programiranih investicij po delovnih organizacijah. 33. člen V družbenem planu občine in planskih dokumentih samoupravnih interesnih skupnosti bomo naloge natančneje opredelili in predvideli ukrepe za njihovo izvjanje. Z letnimi planskimi dokumenti (resolucija in drugi) bomo na vseh ravneh vgrajevali smernice za pripravo plana občine Litija in določila tega dogovora in družbenega plana občine in preverjali njihovo uresničevanje (analiza plana), zlasti pa določali nominalno rast družbenega proizvoda oziroma dohodka in na tej osnovi tudi vse druge planske opredelitve, posebno na področju financiranja posameznih nalog (poraba). 34. člen Osnova za izračun vseh oblik obveznosti in združevanja je dohodek, razen v primerih, ko zakon določa drugače, da je to Bruto osebni dohodek oziroma druga osnova. Iz te osnove sledijo obveznosti za posamezne nosilce združevanja sredstev. V dogovarjanje in sporazumevanje za financiranje skupnih nalog so vključene poslovne enote in druge oblike delovanja temeljnih organizacij, ki imajo poslovni sedež temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije izven občine. Njihov delež bo opredeljen na podlagi poprečnih rezultatov prizadete temeljne organizacije in gospodarstva v občini. 35. člen ^ Udeleženci dogovora se bomo po potrebi in na podlagi dogovorjenih skupnih interesov povezovali z nosilci planiranja v drugih občinah in v primerih trajnejšega sodelovanja sklenili posebne samoupravne sporazume oziroma družbene dogovore. Na tej osnovi bomo sodelovali v dogovorih ljubljanske regije -in revirskih občin, podpisali pa še poseben dogovor o ugotovitvi skupnih interesov z občino Ljubljana Mo-ste-Polje. 36. člen Za spremljanje uresničevanja določil dogovora udeleženci formiramo odbor udeležencev dogovora. Odbor sestavljajo stalni delegati, ki jih imenujejo udeleženci in sicer po enega s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in osebnih storitev, stanovanjske in komunalne dejavnosti, bančništva, izobraževanja, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, kulturne in telesnokulturne dejavnosti, socialnega skrbstva, zaposlovanja in krajevnih skupnosti. Po enega delegata imenujejo izvršni svet občinske skupščine, Občinski sindikalni svet, Združenje zasebnih obrtnikov, Samoupravni sklad za gospodarski razvoj občine in Skupnost za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka Litija. Formiranj.e in konstituiranje odbora izvede Občinski svet zveze sindikatov, vsa strokovna opravila pa opravljajo organi občinske uprave. 37. člen Vse spremembe dogovora se sprejmejo po istem postopku kot dogovor. 38. člen Dogovor prične veljati, ko ga sprejme najmanj polovica udeležencev. 39. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-7/78 Litija, dne 15. januarja 1981. Udeleženci: IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji, Predilnica Litija, Lesna industrija Litija (vse temeljne organizacije), Mizarstvo Gabrovka, SGP Slovenija ceste Tehnika TOZD Industrija apna Kresnice, TOZD Gozdni obrat Litija, Mesarija in prekajevalnica Litija, TOZD Grametal Litija, TOZD Komunala Litija, Kovina Šmartno pri Litiji, Mizarstvo Litija, TOZD Pletilja Litija, Gostinsko podjetje Litija, PKT Litija, Kmetijska zadruga Gabrovska — Dole, TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji, TOZD Centromerkur — prodaja na drobno Blagovnica Litija, Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Osnovna šola Lojze Host- nik-Jovo Gabrovka, Osnovna šola Franc Rozman-Sta-ne Šmartno pri Litiji, Delavska univerza Litija, Dom »Tišje« Šmartno pri Litiji, Vzgojnovarstvena -organizacija Litija, Kmet. zadruga Litija, Elma TOZD »Elektro-material« Čatež, DO Varnost TOZD VP Ljubljana Moste, Istra benz Koper, Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, Des TOZD Elektro Ljubljana okolica, DES TOZD Elektro Trbovlje, TOZD Elektro Novo mesto, TOZD Gozdarstvo Radeče, SAP Viator TP Viator, TOZD Ceprom tovorni promet, Poslovna enota Litija, Krajevna skupnost Sava pri Litiji, Dole pri Litiji, Jevnica, Polšnik, Ribče, Hotič, Šmartno pri Litiji, Stangarske Poljane, Velika Stanga, Primskovo, Litija — desni breg, Jablaniška dolina, Vače, Izobraževalna skupnost Litija, Kulturna skupnost Litija, Telesnokulturna skupnost Litija, Raziskovalna skupnost Litija, Občinska zdravstvena skupnost Litija, Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija, Skupnost otroškega varstva Litija, Skupnost za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka Litija, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost Litija, Samoupravna komunalna skupnost občine Litija, Kmetijska pospeševalna skupnost Litija, Kmetijska zemljiška skupnost Litija, Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Litija, Skupne strokovne službe SIS občine Litija, Delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti in komunalne skupnosti Litija, Obrtno združenje Litija, Avto-moto društvo Litija, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja Ljubljana, Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet Litija, Občinska konferenca ZSMS Litija, Izvršni svet Skupščine občine Litija. 661. Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 184. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1981 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Litija za leto 1981 1. člen S proračunom občine Litija za leto 1981 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Litija v letu 1981. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 55,205.000 din in se razporedijo din — za splošne družbene potrebe 54,885.000 — izločeno na posebno partijo žiro računa proračuna — za tekočo proračunsko rezervo 320.000 3. člen Od prihodkov proračuna za leto 1981 se izloča v sredstva rezerve občine Litija 1 °/o prihodkov. 4. člen Uporaba sredstev, ki so v proračunu občine razporejena za posamezne namene se začasno omeji za 10 °/o. O preklicu omejitve odloča izvršni svet, ki je o preklicu dolžan obvestiti Skupščino občine Litija; 5. člen Ce se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike, skladno z dotokom sredstev, če ni z odlokom ali drugim aktom SO Litija ali Izvršnega sveta SO Litija drugače določeno. 7. člen Občinski upravni ofganj in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na . podlagi odloka ali drugega akta. Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna občine oziroma delavci delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev proračuna občine, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbo ali samoupravnim sporazumom prevzamejo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe. Za izvajanje določil *iga člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu občine je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec, vodja proračuna pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev proračuna občine. 8. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov in v okviru proračuna razporejenih sredstev, če bi se izkazalo, da so za posamezne podskupine zagotovljena sredstva v višjem ali nižjim znesku kot bi jim pripadala po spreietih programskih nalogah. 10. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Litija do višine 100.000 v posameznem primeru, za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suša, požar, potres in podobno). 11. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija na I. trimesečju 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev nroračuna za leto 1980. 12. člen St. 010-11/63 Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih je sestavni del tega odloka in se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. Litija, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. Pregled prihodkov plana preračuna Skupščine občine Litija za leto 1981 Prihodki Plan 1981 0 Prenešena sredstva 238.000 1 Davek na dohodek in davek n? osebni dohodek 22,045.000 2 Prometni davek na prem. na dohodke od premoženja 25,947.000 3 Takse 2,625.000 5 Prihodki po posebnih pred. 1,550.000 6 Prihodki uprav, organov 2,800.000 55,205.000 662. Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 7/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 4/77, 24/77, 9/78 in 10/79) se 6. člen spremeni in glasi: »Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin), se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: — za drugo skupino 16 Vo — za tretjo skupino 14°/o — za četrto skupino 11,5 °/o Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja po stopnjah, ki so za l0 nižje, kot so določene v prejšnjem odstavku.« Razpored prihodkov Plan 1981 01 Dejavnost organov DPS 31,347.595 02 Financiranje LO in OSTO 2,701.350 03 Dejavnost DPO in društev 3,899.988 04 Negospodarske investicije 8,172.982 08 Varstvo borcev in socialno varstvo kmetov 4,303.345 09 Zdravstveno varstvo 18.000 10 Geodezija, urbanizem in komunalna dejavnost 1,925.480 11 Krajevne skupnosti 1,053.500 16 Intervencije v gospodarstvo 942.760 17 Tekoča proračunska rezerva 320.000 18 Izločanje v rezervni sklad 520.000 55,205.000 njem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5000 kosov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel.« »10. b člen: Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.« »10. c člen: Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od presežka osebnega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. čleha zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: 2. člen Za 10. členom odloka o davkih občanov se dodajo 10. a, 10. b, 10. c, 10. d in 10. e člen, ki se glasijo: »10. a člen: Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki so oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejŠ- če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev nad do st0Pnia 30.000 15 30.000 60.000 16 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 2.7 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante. »10. d člen: Zavezanci davka iz 10. a člena odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in knjigo izdatkov pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.« - »10. e člen: Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed, pogojev iz 10. a člena, se. preuvr-sti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem, letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.« 3. člen V 12. členu odloka o davkih občanov se stopnja »30 %« nadomesti s stopnjo »28 °/o«. 4. člen 13. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: ■ »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove dinarjev nad do St°PnJa 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 , 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000' 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 5. člen V 19. členu odloka o davkih se stopnja »30« nadomesti s stopnjo »28 °/o«. 6. člen 25. člen odloka o davkih se spremeni v celoti in se glasi: »Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje pp naslednjih stopnjah: 7. člen V 14. členu odloka o davkih občanov se drugi odstavek 3. točke spremeni in se glasi: »Davek po tej točki ne plačujejo občani: a) od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka y zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega, b) od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona.« 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 6. in 8. člena, ki, se uporablja oi dneva veljavnosti dalje. • St. 010-3/65 Litija, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 663. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davim na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Litija se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen ( Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijski zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekt ter so naslednje: , 1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA če znaša prometna vrednost: Ce znaša davčna osnova dinarjev nad do topnja 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 Nad din za m' 3 4 5 7 10 Do din Znaša davek za m' din + °/o 3 4 5 7 10 0,35 + 18 od presežka nad 3 0,55 + 24 od presežka nad 4 0,80 + 30 od presežka nad 5 1,40 + 36 od presežka nad 7 O /l PL -4- AO r\r\ v\v»oor>vlrn nn/l 1 ft 2. STAVBNA ZEMLJIŠČA ■ če znaša prometna vrednost: Nad din za m2 Do din za m* Znaša davek din + •/« 50 15 50 70 7,50 + 21 od presežka nad 50 din 70 90 11,70 + 27 od presežka nad 70 din 90 120 17,10 + 34 od presežka nad 90 din 120 150 27,30 + 41 od presežka nad 120 din 150 nad 200 200 39.60 + 48 od presežka nad 150 din 63.60 + 55 od presežka nad 200 din 3. GRADBENI OBJEKTI če znaša prometna vrednost: Nad din Do din Znaša davek za m' za m’ din + “/« do 6.000 6.000 12 000 12.000 18.000 18.000 24.000 nad 24.000 17 1020 + 23 od presežka nad 6.000 din 2400 + 29 od presežka nad 12.000 din 4140 + 35 od presežka nad 18.000 din 6240 -i 40 od presežka nad 24.000 din 3. člen Poleg oprostitve po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče. Ce bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29/75 in 7/80). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-23/65 Litija, dne 31. marca 1981. / Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 664. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list FLRJ, ?t. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 63/80) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve na območju občine Litija 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75, 4/76, 18/76, 24/77 in 7/80) se št. 3 spremeni tako, da se v celoti glasi: Posebni občinski prometni davek se plačuje: 1. Od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti v določenem znesku od litra din r— od naravnega vina in vina tipa »Biser« 4 — od penečega vina 8 2. Od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od davčne osnove »/. — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 60 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 odstotkov domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od "/o davčne osnove 70 Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku enega litra pijače. Davčna osnova za druge pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika, prodajalca na debelo oziroma na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za posebni občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 o/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo predpisi o kakovosti teh pijač. 2. člen V tar. št. 5 se pri naštetih oprostitvah pred besedo »krojačev« dodatno vključi beseda »fotografov«. 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1981 dalje. St. 010-23/65 Litija, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 665. Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti d^ne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov 1. člen S tem odlokom se predpiše prispevek uporabnikom mestnega vodovoda Litij a—Šmartno—Bogen-šperk (v nadaljnjem besedilu: mestni vodovod) za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov kar pomeni oblikovanje trajnega vira sredstev za financiranje gradnje mestnega vodovoda. 2. člen Prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov plačujejo vsi uporabniki vode iz mestnega vodovoda in sicer v naslednji višini: — gospodinjstva 4,60 din za ms porabljene vode, — ustanove 9,90 din za m3 porabljene vode, — TOZD, OZD in ostali 13,60 din za m3 porabljene vode. 3. člen Prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov obračunava in pobira upravljalen mestnega vodovoda skupaj s ceno in ga odvede do 15. v mesecu za pretekli mesec na račun 50150-661-19067 — Sambupravna komunalna skupnost občine Litija — samoupravna enota za gospodarjenje z individualnimi komunalnimi napravami. 4. člen Prispevek za razširjeno reprodukcijo se uporablja za uresničevanje plana izgradnje in rekonstrukcije mestnega vodovoda. Plan izgradnje in rekonstrukcija mestnega vodovoda, s katerim se opredeljujejo celotni stroški investicij, sprejme skupščina komunalne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6. člen Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovnih naprav in objektov (Uradni list SRS, št. 20/77). St 010-7/77 Litija, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 666. Na podlagi 40. člana zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 285. člena statuta občine Litija ((Uradni list SRS, št. 12/78, 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1981 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija 1. člen S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija za leto 1980. 2. člen Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine na območju občine Litija znaša 9.068,33 din. Povprečni stroški komunalnega urejanja v občini Litija pa znašajo 1.300 din za m2 uporabne stanovanjske površine. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 1,76 %> od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače. 3. člen Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija (Uradni list SRS, št. 1/80). 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po on javi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Št. 010-19/71 Litija, dne 3. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 667. Na podlagi 146. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 12/78) je Skup- ščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1981 sprejela ODLOK ' o odpravi odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu 1. člen S tem odlokom se odpravlja in preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št 9/77). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/72 Litija, dne 3. marca 1981. Predsednik Skupščine občine v Litija Jože Dernovšek 1. r. 668. Na podlagi določil tretjega odstavka 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) in 285. člena statuta Skupščine občine Litija (Uradni list SRS,'št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija 1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje poglavje V. Oddajanje stavbnega zemljišča (14. do 23. člen odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija — Uradni list SRS, št. 12/78) tako, da se glasi’ »14. člen Stavbno zemljišče oddaja v uporabo upravljalen. Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo. 15. člen Brez javnega natečaja neposredno s pogodbo se odda stavbno zemljišče ki je potrebno: — za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, objektov za potrebe družbenih dejavnosti, nadomestnih objektov v zvezi s potresom ali drugimi naravnimi nesrečami in v zvezi z razlastitvijo, — za graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu s planom stanovanjske skupnosti, — za graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge, — za graditev objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja ter zemljišče, ki je potrebno za smo- trno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meja, funkcionalno zemljišče in podobno), — za graditev nadomestnih stanovanj zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnega ali zazidalnega načrta 16. člen V vseh primerih, ki niso določeni v prejšnjem členu tega odloka, se oddaja stavbno zemljišče v uporabo z javnim natečajem, na podlagi javnega obvestila o pogojih oddaje zemljišča za gradnjo 17. člen Upravljalec sme oddati stavbno zemljišče v uporabo le za graditev takega objekta, ki se po veljavnem urbanističnem dokumentu sme graditi na takem zemljišču ter da je gradnja v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini. 18. člen Upravljalec odda v uporabo praviloma urejeno otavbno zemljišče. Delno urejeno stavbno zemljišče lahko odda upravljalec v uporabo le ob pogoju, da investitor na lastne stroške zgradi manjkajoče komunalne objekte in naprave. V pogodbi o oddaji stavb-. nega zemljišča v uporabo se v skladu s programom, planom in urbanističnim ali zazidalnim načrtom določi način in rok za izgradnjo manjkajočih komunalnih objektov in naprav. Sporazumno določen rok za izgradnjo manjkajočih komunalnih objektov in naprav ne sme biti daljši kot tri leta. * Če investitor, kateremu je bilo 'oddano v uporabo delno urejeno stavbno zemljišče, ne uredi stavbnega zemljišča v skladu s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sme upravljalec po določilih 39. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem odstopiti od pogodbe. 19. člen Javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo se opravi s- pismeno pogodbo. Javni natečaj izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje skupščina upravljalca stavbnega zemljišča za dobo treh let. Člani komisije imajo namestnike. Tudi namestnike imenuje skupščina upravljalca stavbnega zem--Ijišča za dobo treh let 20. člen Razpis javnega natečaja se objavi v CHasilu občanov. Med objavo razpisa in izvedbo postopka o ugotovitvi, kateri ponudniki v največji meri izpolnjujejo pogoje natečaja, mora preteči najmanj 15 dni in ne več kot 30 dni. Razpis javnega natečaja mora vsebovati zlasti: — naziv in sedež upravljalca stavbnega zemljišča, — zazidalne in zemljiškoknjižne podatke ter izmero zemljišča, — ceno za m2 zemljišča, — način in rok plačila, 1 — višino varščine in način plačila, — čas in kraj, kjer bo izveden javni natečaj. V razpisu javnega natečaja se tudi določijo razpisni pogoji, pri čemer se upoštevajo tudi socialni in drugi pogoji tako, da se določi prednost pri oddaji stavbnega zemljišča. Za sestavo prednostne liste za oddajo stavbnega zemljišča se upoštevajo naslednji kriteriji: — družinsko stanje, — stanovanjske razmere, — višina poprečnega dohodka na družinskega člana, — čas bivanja in čas zaposlitve v občini, — čas namenskega varčevanja za gradnjo hiše, — posebne okoliščine (udeležeba v NOB, invalidnost), — zmanjšanje oddaljenosti od delovnega mesta, — drugo. Kriteriji se ovrednotijo s točkami. Točkovno ovrednoteni kriteriji so sestavni del tega odloka. 21. člen Javnega natečaja se lahko udeležijo pravne osebe in občani. Vsak udeležnec natečaja mora pred pričetkom natečaja vplačati varščino v višini kot je določeno v pogojih natečaja. Vplačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, neuspelemu udeležencu natečaja pa se vrne brez obresti. Ce pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne. V izjemnih primerih (smrt zakonca, neozdravljiva bolezen oziroma invalidnost, službena premestitev) pa se varščina vrne. 22. člen Predsednik komisije za izvedbo javnega natečaja pred odpiranjem ponudb seznani udeležence natečaja s pogoji objavljenega javnega natečaja. Objavljenih pogojev ni dopustno spreminjati ali dopolnjevati. Po izteku natečajnega roka komisija z zapisnikom ugotovi naslednje: — število prispelih ponudb in od tega tudi eventualno število nepravočasno prispelih ponudb, — popolnost prispelih ponudb (ali so priložene vse priloge za možnost izvedbe točkovanja), — določi rok za dopolnitev nepopolnih ponudb. Po opravljenem odpiranju ponudb pa komisija za Izvedbo javnega natečaja opravi naslednje delo: — točkuje ponudbe in določi prioritetni vrstni red ponudnikov, ki v največji meri izpolnjujejo pogoje natečaja na podlagi katerega ponudniki izbirajo stavbno zemljišče in o tem izda sklep, — določi kraj in čas izvedbe postopka izbire stavbnega zemljišča ponudnikov, — izda sklep ponudnikom o ugotovitvi, katero stavbno zemljišče so v postopku javnega natečaja pridobili rok za izdajo sklepa ne more biti daljši kot 30 dni. 23. člen Stavbno zemljišče se odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje kriterije iz 20. člena tega odloka. Oddaja stavbnega zemljišča se opravi tako, da tisti ponudnik, ki je na podlagi kriterijev pridobil naj-višje število točk in je na prvem mestu prioritetnega vrstnega reda, prvi izbere stavbno zemljišče in tako naprej. V primeru, da se ponudnik iz kakršnihkoli razlogov ne udeleži postopka izbire stavbnega zemljišča, mu komisija izda sklep o pridobitvi' stavbnega zemljišča, ki je ostalo. Zoper sklep o izboru ponudnika, kateremu se je oddalo stavbno zemljišče, lahko vsak udeleženec javnega natečaja vloži v 15 dneh od dneva vročitve sklepa ugovor na izvršni organ upravljalca, ta pa mora odločiti o ugovoru v nadaljnjih JO dneh od dneva, ko je ugovor sprejel in v tem roku o svoji odločitvi obvesti pritožnika. Odločitev izvršnega organa upravljalca lahko tisti, ki mu je bil ugovor zavrnjen izpodbije pri pristojnem sodišču v 30 dneh od dneva, ko je sprejel odločitev o ugovoru oziroma ko je preteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor 24. člen Po pravnomočnosti sklepa o izboru ponudnika >Kleneta upravljalec in izbrani ponudnik pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, s katero se določi rok za začetek in dokončanje gradnje in tudi stroški za urejanje stavbnega zemljišča, katere je investitor dolžan povrniti upravljalcu in roki plačila teh stroškov.« 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo ve* Ijati členi od 14. do 23. V. poglavja odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija (Uradni list SRS, št. 12-857/78). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/66 Litija, dne 3. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. Merila in kriteriji za pridobivanje stavbnih zemljišč družbene lastnine v občini Litija za gradnjo stanovanjskih hiš, obrtnih delavnic in garaž Število točlr I. Za gradnjo stanovanjskih hiš 1. Družinsko stanje glede na število družinskih članov pripada naslednje število točk: — 2 člana družine 2 — 3 člani družine 4 — 4 ‘člani družine 6 — 5 članov družine 8 za vsakega nadaljnjega člana družine se doda 2 točki 2. Skupni dohodek gospodinjstva z ozirom na skupni dohodek na člana gospodinjstva pri- pada naslednje število točk: — do 3.500 12 — od 3.501 do 4.000 10 — od 4.001 do 4.500 . 8 — od 4.501 do 5.000 7 — od 5.001 do 5.500 6 — od 5.501 do 6.000 4 3 Stalno prebivališče v občini Litija. Občanu s stalnim prebivališčem v občini Litija pripada naslednje število točk: — do 2 let 5 — nad 2 do 5 let 10 — nad 5 do 10 let 17 — nad 10 do 15 let 24 — nad 15 let 30 4. Zaposlitev v občini Litija. Občanu, ki je dalj časa zaposlen v občini Litija pripada naslednje število točk: 14 — nad 1 leto do 2 let 1 — nad 2 do 3 leta 3 — nad 3 do 5 let 5 — nad 5 do 8 let 8 — nad 8 do 10 let 10 — nad 10 do 15 let 15 — nad 15 do 20 let 20 — nad 20 let 30 5. Občanu, ki je zaposlen v kraju, kjer na- merava graditi stanovanjsko hišo pripada naslednje število točk: 20 6. Občanu, ki je kot mlada družina pridobil »solidarnostno stanovanje« v občini Litija pripada 15 7. Namensko varčevanje. Občanu, ki namensko varčuje za gradnjo stanovanjske hiše pripada naslednje število točk: — varčevalna doba od 1 leta do 2 let 2 — varčevalna doba od 2 do 3 let 4 — varčevalna doba od 3 do 4 let 7 — varčevalna doba nad 4 leta 10 8. Posebne okoliščine: — invalid nad 70«/o 5 — vojaški invalid nad 70 %> 10 — udeleženec v NOB 20 9. Stanovanjske razmere. Glede na stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca v stanovanju pripada naslednje število točk: —*do 8 m2 12 — nad 8 m2 do 10 m2 8 — nad 10 m2 do 12 m2 3 10. Občanu, ki izprazni družbeno najemno stanovanje pripada 10 11. Prevoz na delo do javnega prevoznega sredstva — od 5 do 10 km 3 — od 10 km do 15 km 5 — nad 15 km 8 12. Občan na začasnem delu v tujini 35 II. Za gradnjo obrtne delavnice. Poleg kriterijev iz poglavja I. se upošteva' še naslednje: 1., dejavnosti, ki so opredeljene v programu urejanja drobnega gospodarstva 30 2. soglasje Izvršnega sveta Skupščine občine Litija k vrsti obrtne dejavnosti — III. Za gradnjo garaž. Poleg kriterijev 3., 4. in 7. I. poglavja se upošteva še: oddaljenost lokacije od stanovanja — do 200 m 20 — nad 200 do 500 m 10 669. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 103. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list -SRS, št. 24/79) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o cenah za geodetske storitve 1. člen S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve na območju občine Litija 2. člen Za zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem odloku, se štejejo storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe, ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov. Te storitve so: — ugotavljanje posestnih meja parcel izven sodnega postopka, — prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba, — določanje mej parcel oziroma posestnih meja parcel v naravi na podlagi izvedbenih aktov za urejanje prostora, odločb v zvezi z razlastitvijo in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, komasacijo ali arondacijo kmetijskih zemljišč in sklepov sodišč, — parcelacija zemljišč, — zakoličba stavb in objektov, , — izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, - — izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 3. člen Cene geodetskih storitev iz drugega. člena tega odloka znašajo: din — za terensko geodetsko delo od ure 200 — za pisarniško geodetsko delo od ure 180 — za figurantsko delo od ure 80 Stroški prevoza se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Prihodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo so prihodki posebne postavke proračuna občine Litija in se namenjajo za geodetsko dejavnost. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve v občini Litija (Uradni list SRS, št. 22/77). 6. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/71 Litija, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 670. Na podlagi 67. in 71. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 3. marca 1981 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Lilija na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri oblikovanju nalog skupnosti za cene na območju občine Litija I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Litija na področju družbene kontrole cen ter način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Litija. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) v okviru svojih pooblastil usklajuje razmerje med ponudbo in povpraševanjem ter zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka. Izvršni svet opravlja naloge iz prejšnjega odstavka s sprejemanjem in predlaganjem ukrepov na. področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov’, izvajanje skupne politike ekonomskih odnosov s tujino in skupne devizne politike prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. Izvršni svet opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena tudi s predpisovanjem ukrepov neposredne kontrole cen. 3. člen Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje svojih interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen, ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti z območja občine Litija skupnost za cene na območju občine Litija. Naloge in dela skupnosti za cene so posebnega družbenega pomena. Skupnost za cene ima javna pooblastila. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 4. člen Izvršni svet sklene s pristojnimi organi v SR Sloveniji in Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije dogovor o določitvi pristojnosti republike in občin na področju družbene kontrole cen. 5. člen Izvršni svet lahko sklene s pristojnimi organi v SR Sloveniji in z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije dogovor o izvajanju politike cen, ki je določena v 'aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 6. člen Izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za bene, ki se nanaša na izvrševanje njenih javnih pooblastil. Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene. 7. člen Izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini občine Litija, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti in določi rok za začetek postopka. 8. člen Če izvršni svet oceni, da cene posameznin proiz vodov in storitev iz občinske pristojnosti ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi naj višje cene oziroma naj višje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet uvede kompenzacije v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih za oblikovanje cen, določenih z zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela 9. člen Če nastopijo motnje na trgu in v gibanju cen ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na tem področju, ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenim planom in z drugimi akti, oziroma če pride do monopolnih vplivov na oblikovanje cen ter tega ni mogoče urediti z ekonomskimi ukrepi iz drugega odstavka 2. člena tega odloka in z ukrepi določenimi v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih lahko izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen 10. člen Če izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti, mora o ukrepu takoj kc je mogoče obvestiti Skupščino občine Litija. 11. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti in se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. , II. SKUPNOST ZA CENE 12. člen Skupnost za cene iz 3. člena tega odloka s samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice in dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno deV Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo izvršni svet, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Občinski svet zveze sindikatov, Občinska konferenca SZDL in Občinska konferenca sveta potrošnikov. V upravljanju skupnosti sodeluje poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi udeležnci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka. 13. člen Z družbenim dogovorom iz drugega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene, 2. dela in način opravljanja teh del in nalog, 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev, 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene in določanja sredstev za delo skupnosti, 5. temelji organiziranosti skupnosti za cene, 6. način upravljanja, vrste organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti, 7. način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov, 8. način sprejemanja delovnega programa, 9. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo za cene, 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti. 14. člen Skupnost za cene opravlja zlasti naslednja dela in naloge: 1. sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji, 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen, 3. upravlja z zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter Izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zakon, 6. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov, 7. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zakon, 8. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah, 9. sodeluje z republiško skupnostjo za cene v SR Sloveniji. 15. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat^ letno Skupščini občine Litija ter izvršnemu svetu o izvajanju sprejete politike cen. 16. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje z drugimi skupnostmi za cene, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iz 12. člena tega odloka na delo skupnosti za cene, se ustanovi svet skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 17. člen Člane sveta bodo v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti za cene imenovali oziroma delegirali Izvršni svet Skupščine občine Litija, občinska konferenca SZDL, občinski svet zveze sindikatov, občinska konferenca sveta potrošnikov, obrtno združenje občine Litija ter samoupravne organizacije in skupnosti, katerih cene so v občinski pristojnosti. Skupno število članov in način delegiranja se določa s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti za cene. 18. člen Svet zlasti: 1. predlaga skupaj s pristojnimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen, 2. odpravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah, 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja v zvezi z razčlenitvijo meril za oblikovanje cen in zavzema do njih stališča, 4. obravnava izvajanje določene politike cen, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen določene z zakonom, 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen in druge ukrepe na področju cen, 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost za cene ne sodeluje z drugimi skupnostmi za cene, 8. sprejema statut skupnosti za cene, 9. sprejema letni delovni. program skupnosti za cene, 10. sprejema finančni rezultat in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti za cene, 11. določa kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost, 12. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost, 13. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo, 14. voli in razrešuje predsednika skupnosti v soglasju z izvršnim svetom, 15. voli in razrešuje predsednika sveta, 16. sprejme poslovnik o svojem delu. 19. člen O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno, o drugih vprašanjih pa odloča z večino glasov. Ce se v svetu pri odločanju o vprašanjih neposredne kontrole cen ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet. 20. člen Predsednik sveta skliče sejo na svelo v'''ido ni zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo izvrš- nega sveta ali na zahtevo predsednika skupnosti za cene, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti. 21. člen Predsednik Skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost in je odgovoren za zakonitost njenega dela. Mandat traja dve leti. Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedno. 22. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta, za uresničevanje sodelovanja z drugimi skupnostmi za cene, izvršnim svetom in upravnimi organi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 23. člen Predsednik zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet, 2. določa predlog, poročila o delu skupnosti za cene, 3. predlaga delovni program skupnosti za cene in spremlja njegovo izvrševanje, 4. opravlja naloge in dela, ki so po statutu za cene, aktih sveta in tem odloku v njegovi pristojnosti. 24. člen Če predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom, tem odlokom ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti za cene, opozori na to svet. Če kljub opozorilu vstraja pri svojem delu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet. 25. člen S statutom skupnosti za cene so urejeni notranja organizacija in razmerja med svetom in predsednikom ter določenimi akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti za cene. Statut skupnosti za cene potrdi Skupščina' občine Litija, IV. KONČNI DOLOČBI 26. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73). Ta odlok začne veljati naslednji dan' po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-1/81 Litija, dne 3. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 671. Skupščina občine Litija je na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1981 in 19. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 na podlagi drugega odstavka 391. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) sprejela SKLEP o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Litija 1. člen Prične se s postopkom za spremembo statuta občine Litija zaradi uskladitve njegovih določb s pobudo tovariša Tita o uresničevanju načel o kolektivnem delu, povečani odgovornosti in nadaljnji demokraciji družbenopolitičnih odnosov ter z amandmaji k ustavi SFRJ in SR Slovenije. Prične se tudi postopek za spremembo statuta v delu, ki se nanaša na pristojnosti zborov občinske skupščine in število delegatskih mest v nje’ 2. člen Osnutek sprememb statuta pripravi komisija, ki je bila ustanovljena z odlokom o ustanovitvi komisije Skupščine občine Litija za statutarna vprašanja (Uradni list SRS, št. 7/80). 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 011-2/64 Litija, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 672. Na podlagi 93. člena zakona o sistemu državne uprave o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in '193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o določitvi organa, ki odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa oziroma funkcionarja, ki vodi upravni organ občine Ljubljana Bežigrad 1. člen V upravnih organih občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organ) vodi upravni postopek in odloča o upravnih stvareh samo delavec, ki je v skladu z zakonom pooblaščen za opravljanje teh zadev in za katere osebno odgovarja v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblasti) 2. člen O izločitvi delavca — uradne osebe občinskega upravnega organa, ki je pooblaščen za vodenje upravnega postopka in odločanja o upravnih stvareh iz določene vrste zadev, odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ. 3. člen O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski *upravni organ, odloča Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 4. člen O izločitvi člana občinskega kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika občinskega kolegijskega upravnega organa odloča Izvršni svet SO Ljubljana Bežigrad. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/80 Ljubljana, dne 26. marca 1981 PredseaniK Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 673. Skupščina občine Ljubljana Bežigrad je na podlagi 617., 622., 626., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 3/78) na 34. seji Zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Dom FSPN Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 1 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad ugotavlja, da so v delovni organizaciji Dom FSPN Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 (v nadaljnjem besedilu: dom FSPN) nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take izrecno določata 619. in 620. člen zakona o združenem delu in 1. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. , 2 V delovni organizaciji Dom FSPN, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, se zaradi kršitev določil 619. in 620. člena zakona o združenem delu imenuje začasni individualni organ. 3 V delovni organizaciji Dom FSPN se imenuje za začasnega organa Edvard Gabrovšek. Ko začne z delom v delovni organizaciji Dom FSPN začasni organ, ta prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima ta po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije. Individualni začasni organ zastopa in predstavlja delovno organizacijo. 4 Začasni organ se imenuje za čas uveljavitve tega sklepa za dobo do enega leta. 5 Začasni organ je dolžan: — zagotoviti sprejem planskih aktov delovne organizacije Dom FSPN v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in v tem okviru razjasniti dejanske pogoje za opravljanje dejavnosti Dom FSPN in njene realne perspektive; — zagotoviti pogoje za uskladitev samoupravne organiziranosti Dom FSPN z zakonom o združenem delu in zakonom o usmerjenem izobraževanju; — zagotoviti sprejem vseh samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije Dom FSPN, ki niso bili sprejeti v zakonskem roku, skladno s 1. in 2. alinejo; — opraviti vse druge naloge, ki bodo izhajale iz analize poslovanja po zaključnih računih delovne organizacije Dom FSPN za leto 1980. 6 Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet ter delavce Dom FSPN o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. 7 Začasni organ in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad lahko predlagata občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom roka, za katerega je imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan. 8 Delovna organizacija Dom FSPN je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Začasnemu organu delovne organizacije Dom FSPN pripada mesečna denarna nagrada kot nadomestilo za osebni dohodek za dodatna opravila in naloge, v odvisnosti od angažiranja na nalogah za izvajanje ukrepa družbenega varstva. O višini mesečne nagrade odloči izvršni svet, po poprejšnjem soglasju zbora delavcev, na podlagi poročila o opravljenem delu. 9 Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 10 Za spremljanje uresničevanja začasnih ukrepov družbenega varstva po tem sklepu je pooblaščen izvršni svet. 11 Ta sklep začne veljati 27. marca 1981. leta. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/81-1 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA CENTER 674. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. člena in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni Ust SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 36. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1981 in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981 1. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1981 znašajo 409,327.000 din, od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 221,027.000 dinarjev, — za tekočo proračunsko rezervo 2,200.000 dinarjev, — za združevanje sredstev v Ljubljani 184,730.000 dinarjev in — za intervencije v gospodarstvu 1,370.000 dinarjev. 2. člen Občina Ljubljana Center združuje del prihodkov / mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skuprph nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Center pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 46,54%) od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks na promet parkljarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov in se prazni do zneska 184,730.000 dinarjev. 3. člen Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100 °/o na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 4. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1 odstotek vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v členu 2, ki jih obračunava mesto. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 7. člen Ce prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za intervencije v gospodarstvo. 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet. 10. člei. Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 2. in 10. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna. 11. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev mb-rajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1981, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 12. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno azpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišče Ljubljana in Temeljno javno tožilstvo nakazujeta lastne dohodke v proračune občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 13. člen Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilnopravne pogodbe. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet 'skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, — o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1,000.000 din, — o uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena zakona' o financiranju splošnih družbenih potreb odloča izvršni svet skupščine občine. 16. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 17. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 18. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 400-7/80 Ljubljana, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija L r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Vrsta prihod. Prihodki Skupaj Presežek prihodkov po proračunu iz preteklega leta Davki iz osebnega dohodka Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja Takse Denarne kazni Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki ; 120,717.000 242,010.000 28.500.000 11.500.000 6,600.000 St. glav. namena Razpored prihodkov Skupaj 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 109,788.000 02 Ljudska obramba 3,948.500 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 17,916.000 04 Negospodarske investicije 29,470.500 07 Kulturno-prosvetna dejavnost - 540.000 08 Socialno skrbstvo — varstvo borcev 7,176.000 09 Zdravstveno varstvo 60.000 10 Komunalna dejavnost 7,970.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12,878.000 12 Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti 184,730.000 16 Intervencije v gospodarstvu 28,010.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 3,150.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 3,690.000 409,327.000 ► 675. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 36. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1981 in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov / 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16/78, 10/79, 38/79 in 15/80) se v drugem odstavku 6. člena stopnja »6%>« nadomesti s stopnjo »10%«. 2. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtno an drugo gospodarsko dejavnost kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek po naslednjih stopnjah: Osnova nad dinarjev do Stopnja •/o. 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 Občani, katerim opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek po stopnji 27 %.« , 3. člen V prvem odstavku 13. člena se točka 1 črta. V 5. točki 13. člena se v besedilu številka »1« črta, stopnja »35 %« pa nadomesti s stopnjo »40%«. V drugem odstavku 13. člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi: »— od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega .zakona.« 4. člen V 17. členu se stonnia »35 %« nadomesti s stopnjo 5. člen Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »Stopnje davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo: Osnova nad dinarjev do Stopnja •/. 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55« 6. člen Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da s glasi: »Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe, se prizna posebna davčna olajšava pod naslednjimi pogoji: — kadar oddajajo opremljene sobe preko ustreznih organizacij kot so zveza študentov, turistična društva, turistične organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, znaša davčna olajšava 50°/o od odmerjenega davka, — kadar oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in turističnih organizacij so do višine davčne osnove 60.000 dinarjev oproščeni plačila davka.« 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 3. in 4. člena. St. 422-2/78 Ljubljana, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 670. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 63/80) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 36. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1981 in na 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13/75, 29/75, 6/76, 17/76, 24/77, 29/78 in 7/80) se prva in druga alinea v točki 1 tar. št. 2 spremenita tako, da se glasita: »— od naravnega vina, vina tipa »Biser« Dinarjev , , , od litra in vinsko sadnih pijač 4 — od penečega vina s« 2. člen V tarifni številki 5 se 4. in 7. točka črtata. V opombi 1 tarifne številke 5 se na koncu stavka črta pika in doda naslednje besedilo: »ter popravljanja gospodinjskih strojev in naprav.« , 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 421-1/78 Ljubljana, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 677. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) je Skupščina občine Ljubljana Center na 36. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1981 in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 11/77, 7/80 in 8/81) se v tarifi komunalnih taks prvi odstavek tar. št 3 spremeni tako, da š§ glasi: —■ »Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine se plača: — od nočnine 15 din — od nočnine V campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah 8 din« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 423-03/74 Ljubljana, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. LJUBLJANA SISKA 678. Na podlagi 4., 29., 112., 113., 116. in 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 8., 12. in 13. člena zakona o skupnih osnovah Svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), dogovora o C temeljih družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 ter 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SKIS Ljubljana Šiška sklepamo I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek in delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti — kot uporabniki ter II. delavci DO IPK TOZD: Mestni vodovod, Kanalizacija, Plinarna in Komunalna energetika; Komunalno podjetje »Vodovod« Kranj; »Hidrometal« Mengeš; DO Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD: Javna higiena, Rast, Javna razsvetljava, Živilski trgi, Komunalne gradnje, Zale, Dimnikarstvo; DO Mestni potniški promet — kot izvajalci SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana komunalne dejavnosti in urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 UVODNE DOLOČBE 1. člen Skladno s sprejetimi samoupravnimi in planskimi dokumenti Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška s tem samoupravnim sporazumom konkretno ureja naslednja področja medsebojnih odnosov, pravic in obveznosti podpisnikov sporazuma: 1. Opredelitev nalog, ki jih bomo v tem srednjeročnem obdobju skupno uresničili na področju ko- munalnega gospodarstva in urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana Šiška. 2. Ureditev odnosov na področju pridobivanja in uporabe sredstev za realizacijo nalog Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška. 3. Združevanje sredstev za uresničevanje skupnih interesov v mestu . Ljubljani. 4. Kontrola izvajanja sporazuma. 2. člen Podpisniki so na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 ocenili, da so temeljne naloge Komunalne skupnosti Ljubljana Šiška v tem obdobju: 1. Urejanje stavbnih zemljišč po programu stano vanjske, industrijske in poslovne gradnje. 2. Zaščita podtalnice. 3. Odprava komunalnega deficita. 4. Izenačevanje komunalnega standarda na celot-em območju občine Ljubljana šiška. 3. člen Ta sporazum o temeljih plana komunalne dejavnosti občine Ljubljana Šiška opredeljuje: nosilca in obseg nalog, potrebna finančna sredstva in vire sredstev. UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 4. člen Urejanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko, poslovno in industrijsko ter ostalo gradnjo. Nosilci: SOb Ljubljana Šiška in Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška. Obseg nalog: Zazid. otoki oznaka Naziv Vrsta urbanistične dokumentacije Komunalno urejanje sekundar Število zgrajenih stanovanj 1 2 S 4 5 a) Stanovanjska in poslovna gradnja ŠS 1/1, 1/3 Spodnja Siska ZN ŠS 3/1, 2 Spodnja Šiška ' — da — ŠS 4/1 Stara cerkev — da 128 ŠS 4/2 Na Jami novelac. GUP, ZN — — SO 1/1, 2 Urban ZN — — SR 4 Pod hribom ZN — — ŠS 5/1 Zg. Šiška — da — ŠS 6/1 SO 2/1 Zg. Šiška da ŠS 7/1 Dravlje — da — ŠS 8/1 Dravlje novelac. ZN da 88 ŠS 8/2, 3 Nove Dravlje novelac. ZN da 1226 ŠS 9/1, 2 Koseze V. faza novelac. ZN da — ŠS 10 SR 10, 1, 2 Draveljska gmajna _ da 352 ŠS 11 izločena območja Stanežiče (ŠS 113/2, ŠS 115/2, 3) ZN da ŠS 11-1 Nove Stanežiče novelac. GUP, ZN da — ŠS 12-6c Podutik novelac. ZN dal 213 ŠS 12-4a, 3a, 3c, 4c Podutik I. faza — daj ŠS 12 Podutik II. faza, 1. etapa ZN da — ŠS 13, SS K6 Poljane — da ŠS 107/1 Šentvid I. novelac. ZN da 345 ŠS 108/1, SO 6 Šentvid II. novelac. ZN da' — 1 a 3 4 s Ss 109 Gameljne ZN da — SS 110 Vižmarje nad Klancem ZN da — ss 111 Vižmarje pod Klancem ZN da 176 SS 112 Vižmarje-Brod ZN da — SS 201-4 Tacen • ZN da s SS 201-5 Tacen ZN da 80 SS 202-la Gameljne ZN da — SS 202-lc Gameljne ZN daj SS 202-2a Gameljne ZN dat SS 202-4a Gameljne ZN da 30 SS 202-3b Gameljne ZN da — SS 218/3 Vodice — da 108 MeC 1, 2, 3 Medvode-center ZN da — Mer 2 Medvode-Preska — da 10 MeS 5 Medvode-Goričane ZN — — MeS 7A Medvode-Preska ZN ia 196 MeS 13 Medvode-S vet j e — ia 8 MeS 14 ■ Medvode-Svetje ZN da — MeS 19 Medvode-Verje ZN da — SS 102, Si 2 Litostroj novelac. GUP, ZN — — b) Industrijska gradnja SP l/l Union ZN — — SP 1/2 med Rusko in Gasilsko novelac. GUP, ZN da — SP 2, SM 1 Industr. cona ob Kamniški progi ZN da SP 3 ISKRA, IMP ZN da — SP 4, 5 Industr. cona ob Celovški cesti _ da 130 SM 2/1 Metalka-Vižmarje — da — SP 6 Agrostroj ZN da — SP 1 ISKRA-PRZANJ ZN — — SP 8 SKIP ZN da — SP 9 1, 2 Vižmarje-Brod ZN — — SP 11 Stanežice ZN — — SM 11-1 Stanežice novelac. GUP, ZN — — SP 12 Podutik ZN — — SP 13 1, 2 Poljane ZN — — SP 218/1 Vodice ZN — — Mep 1, 2, 3 Medvode ZN da — G 1 Gramoznica Jeprca ZN — — G 2 Gramoznica Gameljne ZN — — G 4 Gramoznica Stanežiče — da — c) Izdelava urbanističnih načrtov UN \ Medvode novelac. UN UN Smlednik-Vodice- Bukovica urbanistični načrt PD Polhograjski Dolomiti novelac. UN — — d) Mestna obvoznica — zahodni del — — — e) AC Naklo—Ljubljana — — — f) Urejanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko, poslovno in industrijsko gradnjo za obdobje 1986—1990 — Stanovanjska gradnja SS 11/2, 3 Stanežiče ZN _ SS 12 Podutik II. faza TI. etapa ZN . . . SS 201-6a Tacen ZN — — SS 202-6b Šmartno ZN — — SS 201-7 Šmartno ZN — — Potrebna finančna sredstva: Vrednost za realizacijo urejanja stavbnih zemljišč je detajlno prikazana v srednjeročnem planu urejanje stavbnih zemljišč. Viri sredstev: Sredstva investitorjev izgradnje na posameznih zazidalnih območjih SOb Ljubljana Šiška (po 12. in 26. Členu zakona o upravljanju s stavbnim zemljiščem), krediti — za čas premostitve do znanega investitorja. INDIVIDUALNA KOMUNALNA PORAB/ 1. Enostavna reprodukcija 5. člen - Oskrba s pitno vodo, odprava odpadnih in atmosferskih voda, oskrba s plinom in toplotno energijo. Nosilci: DO IPK — komunalni TOZD, Komunalno podjetje »VODOVOD« Kranj, »HIDROMETAL« Mengeš in krajevne skupnosti, ki upravljajo z lokalnimi vodovodi. Dejavnost: Vzdrževanje in obnova objektov in naprav vodovodnega, kanalizacijskega, toplotnega in plinskega omrežja. Naloge: TOZD IPK so dolžni prevzeti v upravljanje celotno omrežje individualne komunalne rabe. TOZD Mestni vodovod prevzame po dogovoru v upravljanje določene lokalne vodovode, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja »VODOVOD« Kranj in »HIDROMETAL« Mengeš. Viri sredstev: Sredstva zagotavljajo upravljale! iz cene storitev. 2. Razširjena reprodukcija 6. člen Kanalizacija Nosilec: IPK TOZD Kanalizacija in Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška ter krajevne skupnosti. Objekti: a) Kanalizacija — viri: Razširitev čistilne naprave Brod za 10.000 EF b) Kanalizacija — primar: Povezovalni kanal za sosesko SS-12 Podutik I. faza: — zbiralnik A2 in črpališče — zbiralnik Gunclje-Brod (nadaljevanje izgradnje) — zbiralnik A4 (Drenikova-Linhartova) — povezovalni kanal Brod-Tacen-Vikrče-Verje — povezovalni kanal Medvode-Svetje in črpališče čez Soro — podaljšek zbiralnika Iskra do ceste Bratov Komelj — povezovalni kanal (O) od CN Gameljne do otoka SS 202-la — primarni kanali za meteorno in odpadno vodo za SS 11 Stanežiče (delno) — Zbiralni kanal SM 1 — Zbirni kanal za soseski MeS 5 in MeS 7 — povezovalni kanal Tacen—Šmartno—Gameljne c) Kanalizacija ceste: Severna obvoznica — odsek Celovška—Titova, Šiška—Bežigrad 'd) Kanalizacija — sanacija: kanaliziranje zaščitnih vodnih con: II. cona: Šentvid in Vižmarje e) Kanalizacija — sekundar: — Stanovanjska in poslovna gradnja: — SS 4/1 Stara cerkev — SS 8/2 Nove Dravlje — SS 10 faza 3 D Draveljska gmajna — SS 113/2, SS 115/2, zazidalni otoki StanežiCe — SS 12/6C, 12/4a, 12/3a, 12/3c, 12/4c, Podutik I. faza — SS 107/1 Šentvid I. — SS 13, SS K6 Poljane — SS 109 Gunclje — SS 110 Vižmarje Nad klancem — SS 111 Vižmarje Pod klancem — SS 112 Vižmarje—Brod — MeS 5a Vaše—Goričane — MeS 7a, MeR 2 Medvode—Preska — MeS 14, MeS 13 Medvode—Svetje — MeS 19 Medvode—Verje — SS 201/5, SS 201/4 TSG Tacen — SS 202/la TSG Gameljne — SS 202/lc TSG Gameljne — SS 202/2a, SS 202/4a TSG Gameljne — SS 218/3 Vodice in čistilna naprava — Sanacija naselij: — KS Hinko Smrekar — kanalizacija po Murnovi in Bel jaški ulici — KS Dravlje — kanalizacija za Krajem in po Sojerjevi ulici — KS Bratov Babnik — kanalizacija ob Kamno-goriški ulici — KS Koseze — kanalizacija po Uraničevi ulici — KS Podutik — kanalizacija po Elerjevi, Boletovi, Dolinarjevi, Kropovi in Murkovi ulici — KS Šentvid — kanalizacija po ulicah Bratov Komelj, A. Bitenca, Arharjevi, Podgorska, Ob izvirih, Stefanova, pri M. Komen, pri V. Komen, pri Borštu, Jerajeva, Stula, Arkova, Tacenska, Pustovrhova — Industrijska gradnja: — SP 4, SP 5 in SP 3 — SP 8 Skip Vrednost: glej člen 10. Viri sredstev: glej člen 10. 7. člen Vodovod Nosilec: IPK TOZD Mestni vodovod, Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška in krajevne skupnosti. Objekti: a) Vodovod — viri: — črpališče Skaručna — objekti in napajalni vodovodi proti Šmartnem in Gameljnam — vodama Sorško polje — bogatenje podtalnice na Ljubljanskem polju (priprava projektne dokumentacije in odkup zemljišč) — vodarna Šentvid IL faza b) Vodovod — primar: — Vodnikova c. (Stara cerkev) — Gunclje — Dvor — Stanežiče I. faza — Pržanj, Podutik prva etapa — Goriška ob žel. progi Ljubljana—Jesenice — povezovalni vodovod Kleče L, II. — povezovalni vodovod Srednje Gameljne c) Vodovod — ceste: — Celovška III., Ruska, Drenikova d) Vodovod — raziskovalna dela: — dokončanje raziskav na pilotni napravi v Mednem — bogatenje podtalnice — raziskava vodnega vira v Skariičenski kotlini, vodnjaki, pezometri, hidrološka merjenja, končni elaborat .... .. , : . — makro raziskave na Sorškem polju, sofinanciranje s Škofjo Loko in Kranjem e) Vodovod — magistralni vodovodi: — zunanja zahodna zanka — povezava vodovoda Kleče na severno zanko — povezava vodovoda Šentvid, Poljane, Tacenska (po Miheličevi) f) Vodovod.— lokalni vodovodi: —, Šmartno—Tacen (izdelava tehnične dokumentacij e) — študija lokalnih vodovodov na območju občine Ljubljana Šiška — vodovod Golo brdo (izgradnja) — Žlebe—Seničicp (izgradnja) — Studenčice (zajetje) — Topol I. (izgradnja) — Goričane—Vaše (izgradnja) g) Vodovod — sekundar: — Stanovanjska in poslovna gradnja: — ŠS 4/1 Stara cerkev — ŠS 8/1 Dravlje — ŠS 8/2 Nove Dravlje. — ŠS 9 Koseze območje G — ŠS 10 Draveljska gmajna — ŠS 12 Podutik I. faza — ŠS 12 Podutik II. faza, 1. etapa — ŠS 107 Šentvid I. — ŠS 109 Gunclje — ŠS 111 Vižmarje pod Klancem — ŠS 112 Vižmarje—Brod — ŠS 201/5 Tacen — ŠS 202/la Gameljne — ŠS 202/2a. Gameljne — ŠS 202/4a Gameljne — ŠS 202/3b Gameljne — ŠS 202/lc Gameljne — ŠS 218/3 Vodice (Hidrometal 1 engeš' — MeS 7a Preska (Vodovod Kranj) — MeS 14 Svetje (Vodovod Kranj) — MeS 19 Verje (Vodovod Kranj) — MeC 1, 2, 3 Medvode center (Vodovod Kranj) — Sanacija naselij: — ŠS 106 (naselje Pržanj) KS Šentvid — Območje KS Vižmarje-Brod — ŠS 11 (povezava slepih vodovodov v krozm sistem — Dvor) KS Stanežiče—Medno — ŠS 11 (povezava slepih vodovodv v krožni sistem — Stanežiče) SK Stanežiče—Medno — ŠS 204 (sanacija obstoječega vodovoda na Rašici) KS Gameljne—Rašica — ŠS 223 (zamenjava vodovodnih cevi v ' KS Smlednik) Vodovod Kranj — ŠS 219 (izgradnja vodovoda v naseljih Dobru-še, Dornice, Zapoge v KS Vodice) Hidrometal Mengeš — ŠS 212, 215 (izgradnja vodohrama v vasi Selo — KS Bukovica-Šinkov turn) Hidrometal Mengeš — Industrijska gradnja: — SP 3 Iskra-IMP' — ŠP 4, 5 Industrijska cona ob Celovški cesti — ŠP 6 Agrostroj — Men !, 2, 3 Industrijska cona Medvode (Vodovod Kranj) Vrednost: glej člen 10. Viri sredstev: glej člen 10. 8. člen Toplotna energija Nosilec: IPK TOZD Komunalna energetika in Komunalna skupnost. občine Ljubljana Šiška in samoupravna stanovanjska skupnost Objekt: a) Toplovod — viri: — TOŠ obratna sredstva za prvo polnjenje rezervoarja 20.000 m3, 35/C-30 TOŠ — toplarna H. faza II. etapa, 35/C-30 TOŠ toplarna II. faza HI. etapa — kotel 100t/h, 35/C-30 TOŠ — objekt delavnic in skladišč — začasna kotlarna Stanežiče —prevozna kotlarna z rezervoarjem (3 enote) Šentvid b) Toplovod — primar: — 35/C-1902 Stegne — IMP Odsek: odcep Elektro-optika — odcep — 35/C-717 Avtomontaža — Stegne. Odsek: servisna cesta—Stegne — 35/C-P-9100 TOŠ — Slovenija vino, Odsek — TOŠ — Ljubljanske mlekarne (parovod), TOŠ Stanežiče — investicijski program c) Toplovod — ceste: — 35/C-1900 TOŠ Stegne, Odsek — preko obvoznice d) Toplovod — sekundar: — Stanovanjske soseske: — ŠS 4/1 (Stara cerkev) •— ŠS 8/2 Nove Dravlje — ŠS 107/1 Šentvid — Sanacija: — ŠS.3 Ljubo Šercer — ŠS 3 KS Litostroj — ŠS 5/1, ŠS 5/3 Šišenska, Martina Krpana, Der-čeva — ŠS 107/1 Šentvid, območje Zvezde, Bumerangi, Hafnerjeva — ŠS 8/1 Študija ogrevanja področja individualnih hiš — Šentvid — študija ogrevanja Vrednost: glej člen 10. Viri sredstev: glej člen 10. 9. člen Plin Nosilec: IPK TOZD Plinarna in Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška in samoupravna interesna skupnost. Objekti: ' a) Plinarna — viri: — postrojenje za proizvodnjo mešanega plina s spremljajočimi objekti v plinarno na Verovškovi cesti, — dokumentacija za rezervoarski prostor za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina s spremljajočimi objekti, — priprava zemljišča za rezervoarski prostor za utekočinjeni ZP in razširitev obratovno distribucijskega objekta, — kompresorska postaja v plinarni Koseze (strojni in elektro del), — povečava rezervoarskega prostora v plinarni Koseze, — prenosna napajalno-mešalna postaja za proizvodnjo mešanega plina, — avtocisterna za prevoz propan-butan plina. b) Plinarna ,— primar: — plinovod od plinarne Koseze od obstoječega plinovoda na Celovški cesti, — reducirna postaja Žibert na primarnem plinovodu za RP, — plinovod od Kosmačeve ulice do Stanežič z RP, — odcep od primarnega plinovoda za ZP z RP Stanežiče, — priprava obstoječega omrežja za distribucijo zemeljskega plina, — dokumentacija. c) Plinovod — sekundar: — stanovanjska in poslovna gradnja: — SS 4/1 Stara Cerkev, — SS 8/2 Nove Dravlje, — SS 9 Koseze, območje L — ŠS 12 Podutik I. faza (otoki 3a, 3c, 4a, 4c), — SS 10 faza 3D, 3c. — Sanacija naselij: — SS 1/1 — 1/3 (območje KS Milan Majcen), — SS 5/1, SS 6/3 (Šišenska, Martina Krpana, Der-čeva) KS Zgornja Šiška, — SS 6/2 (Vodnikovo naselje) KS bratov Babnik, — ŠS 107 (Dremšarjeva, K. Babnika, 15. maja, Mesesnelova, J. Jame, Poljane) KS Šentvid. — Industrijska cona Vrednost: glej člen 10. Viri sredstev: glej člen 10. 10. člen Vrednost in viri sredstev Vrednost za realizacijo izgradnje kanalizacijskega, vodovodnega, toplovodnega in plinskega omrežja je detajlno prikazana v srednjeročnem planu razširjene reprodukcije temeljnih organizacij DO IPK Ljubljana in komunalne skupnosti. Sredstva za financiranje bomo zagotovili: — iz solidarnostnega združevanja sredstev organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s sedežem na območju občine v višini 1,20‘Vo na BOD iz čistega dohodka oziroma sredstev, ki jih delovne skupnosti zagotavljajo z letnim finančnim načrtom, — iz prispevka investitorjev poslovne, industrijske in druge gradnje: — iz prispevka investitorjev za meteorno kanalizacijo, — iz prispevka občanov, ki ne združujejo sredstev iz prve alinee, — iz kreditov, — del cene za enostavno reprodukcijo, ki je namenjen za plačilo anuitet. Organizacije združenega dela se zavezujejo sredstva iz prve alinee tega člena solidarnostno in nepovratno združevati za financiranje izgradnje komunalnih naprav individualne komunalne rabe (viri, primar, sekundar). 11. člen Javna higiena Nosilec: KPL TOZD Javna higiena. Objekt: Javne utrjene površine. Dejavnost: Čiščenje javnih prometnih površin, ročno in strojno čiščenje, spiranje, luženje, odvoz smeti in odpadkov. 12. člen Zelene površine Nosilec: KPL TOZD Rast. Objekti: parki, zelenice, parkovni gozdovi. Dejavnost: Redno vzdrževanje. 13. člen Javna razsvetljava, semaforji, cestno prometna signalizacija. Nosilec: KPL TOZD Javna razsvetljava, TOZD Elektro Kranj. Objekti: Objekti in naprave javne razsvetljave, semaforske naprave in cestno prometna signalizacija. Dejavnost: Redno vzdrževanje in plačilo tokovine. 14. člen Cestno omrežje v objektu, zimska služba Nosilec: KPL TOZD Komunalne gradnje, Komu-lalna skupnost. Objekti: Lokalne ceste, mestne ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki Dejavnost: Redno vzdrževanje in opravljanje na log zimske službe. 15. člen Ostale storitve Nosilec: Krajevne skupnosti, komunalna skupnost. Objekti: Vzdrževanje cest z objekti in zimska služba, vzdrževanje zelenic, vzdrževanje otroških igrišč in igral, zelena in čista Ljubljana, železniški prehodi, vzdrževanje fonda, anuitete za Zale, komunalni nadzor. Dejavnost: Vzdrževanje, obnova, plačilo anuitet, funkcioniranje delovanje delegatskega sistema občinskih komunalnih skupnosti, mestne in republiške zveze ter njihovih delovnih skupnosti, financiranje zakonskih in drugih obveznosti, ki jih skupnosti imajo. 16. člen Financiranje Potrebna sredstva za financiranje dejavnosti na področju kolektivnih komunalnih storitev bomo zagotovili z združevanjem sredstev prispevka, ki ga plačujejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih OZD in delovnih skupnostih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek. Vzdrževanje kolektivne rabe temelji na skupno dogovorjenih programih vseh komunalnih skupnosti ljubljanskih občin, upoštevajoč vzajemno uresničevanje programov in postopno izenačevanje komunalnega standarda. Plan je skupno dogovorjen po enotnih kriterijih in izhodiščih, zaradi tega je stopnja prispevka in višina finančnih sredstev opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana dejavnosti Hbmunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih občin. 3. Individualna komunalna poraba — enostavna in razširjena reprodukcija v okviru KPL in KS ter mestni potniški promet 17. člen ^astranjevanje smeti in odpadkov, vzdrževanje javnih sanitarij in javnega higienskega kopališča Nosilec: KPL TOZD Javna higiena. Naloge: odvoz smeti in odpadkov ter kosovni prevoz, urejanje in sanacija centralne sanitarne depo- nije na Barju, reciklaža odpadkov, postopno širjenje območja odvoza, izpopolnjevanje tehnologije in povečanje intenzitete odvoza, ureditev začasnih deponij na področjih, kjer še ni organiziran odvoz, investicijsko vlaganje v opremo in objekte za realizacijo programa, vzdrževanje javnih sanitarij in javnega higienskega kopališča. Viri sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Javna higiena iz cene storitev. 18. člen Pogrebna in pokopališka dejavnost Nosilci: KPL TOZD Zale, Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška in krajevne skupnosti. Naloge: opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev ter vzdrževanje pokopališč in pokopaliških naprav, urejanje celotnega kompleksa Zal po posebnem programu, postopno prevzemanje pokopališč od KS po skupnem dogovoru, pričetek izgradnje novega pokopališča za področje Medvod, Sore in Pirnič. Viri sredstev: Sredstva zagotavlja upravljalec iz cene storitev in najemnine. 19. člen Javne tržnice Nosilec: KPL TOZD Živilski trgi in Komunalna skupnost. Dejavnost: Vzdrževanje tržnih površin. Naloge: Obnova tržnih površin in izgradnja novih tržnih površin (tržnica v SR 7). Viri sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Živilski trgi iz prispevka uporabnin in komunalna skupnost. 20. člen Javna parkirišča Nosilec: KPL TOZD Živilski trgi Dejavnost: Vzdrževanje parkirišč. Viri sredstev: Sredstva zagotovi TOZD Živilski trgi iz cene storitev. 21. člen Dimnikarske storitve Nosilec: KPL TOZD Dimnikarstvo. Dejavnost: Redno vzdrževanje dimnikarskih naprav in napeljav. Naloge: Postopna razširitev dejavnosti na celotno ljubljansko območje. Viri sredstev: Sredstva zagotavlja KPL TOZD Dimnikarstvo iz cene storitev. 22. člen Opravljanje javnega mestnega potniškega prometa Enostavna in razširjena reprodukcija Fizični obseg storitev izražen v številu prevoženih kilometrov in številu prepeljanih potnikov bo rastel v obdobju 1981—1985 hitreje kot do sedaj, in sicer: — število prevoženih kilometrov se bo v naslednjem petletnem obdobju povečalo po povprečni letni stopnji rasti 5,0%; — število prepeljanih potnikov bo v istem obdobju naraščalo pp povprečni letni stopnji rasti 3,5 %. 23. člen Naložbe v enostavno in razširjeno reprodukcijo so ovrednotene v skunni višini 827.341 din (oriloea tabela št. 7). 24. člen Lastno Udeležbo za pokrivanje investicij v osnovna sredstva bomo zagotavljali: a) iz .. sredstev amortizacije v skupni višini 159,959.000 din. Na osnovi dogovorjenega programa bo amortizacija naraščala po povprečni letni stopnji 21,6%; b) iz sredstev prispevka ob ceni oziroma ustreznega deleža v strukturi cene v skupni višini 114,168.000 din. Prispevek ob ceni bo na osnovi dogovorjenega programa naraščal po povrečni letni stopnji 16 % (priloga tabela St. 8). 25. člen Stanovanjsko komunalna banka bo za realizacijo dogovorjenih nalog zagotovila 522.614 tisoč din kreditnih sredstev. NOVOGRADNJE IN REKONSTRUKCIJE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 26. člen visce objektov: izgradnja in obnova cest, mostov, ulic, svetlobne in nesvetlobne prometne signalizacije, javne razsvetljave, pločnikov, sprehajalnih poti, odbojne ograje, avtobusnih postajališč in obračališč, zelenic in parkovnih gozdov, pokopališč z objekti, sanitarni nadzor nad krajevnimi vodovodi in sofinanciranje vodovoda in kanalizacije za odpravljanje komunalnega deficita. Nosilci: Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška, krajevne skupnosti in IPK. Vrednost: Za izvedbo programa po KS je potrebno zagotoviti ca. 175 milijonov din, poraba sredstev je razvidna iz programa komunalne skupnosti. Viri sredstev: Sredstva iz pristojbin za pogonska goriva in cestna motorna vozila, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, združevanja sredstev občanov in KS, sredstev IPK in sredstev iz urejanja zemljišč. OBČINSKE CESTE IN DRUGI KOMUNALNI OBJEKTI 27. člen Vrste objektov: Izgradnja in rekonstrukcija cest din — Vikrče—Smlednik IV. faza !,000.000 — Tacen (most)—Vikrče .,5,000.000 — Vojsko—Koseze III. faza 13,000.000 — Tacenska c. (od Miheličeve do mostu) 50 % Šiška (občinski program) 9,000.000 50 % RSC-— Vikrče—Verje 30,000.000 — Izgradnja dveh podhodov do industrijske’cone ISKRA—IMP 50 % združena sredstva 15,000.000 50 % investitorji IC — Sora—Trnovec (makadam) 12,500.000 — Trnovec—Topol 0,000.000 — Cesta Stanežiče 30 % združena sredstva (občinski program cest) 15,000.000 70 % IC in nova stanovanjska soseska — Novosradnia Šmartno—Gameline I. faza 28,000.000 — Obnova Bukovica-—Utik — Vračilo anuitet SKUPAJ: din 4,000.000 19,850.009 213,350.000 31. člen Na podlagi tega sporazuma sprejme skupščina komunalne skupnosti plan komunalne skupnosti za obdobje 1981—1985 v soglasju s skupščino občine. Nosilci: Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška. Vrednost: Skupna vrednost znaša ca. 213 milijo- EOV, Viri sredstev: Financiranje izvedbe občinskega programa cestnega omrežja se bo zagotavljalo iz naslednjih virov: — solidarnostnega nepovratnega združevanja sredstev iz dela dohodka temeljnih organizacij združenega dela in dohodka občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost v višini 2% čistega dohodka zmanjšanega za izplačane osebne dohodke v višini — 25 % prispevka od motornih vozil in prispevka od pogonskih goriv v višini — 250/o od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Skupaj din 115,000.000 30.040.000 68.310.000 213,350.000 Organizacije združenega dela materialne proizvodnje (panoga 1 do 11) se zavezujejo sredstva iz prve alinee tega člena. nakazovati mesečno kot'akontacijo v višini 1/12 obveznosti izračunane za preteklo leto, na poseben račun Komunalne skupnosti. Poračun pa bo izvršen do 30. 3. za preteklo leto. SOFINANCIRANJE IZGRADNJE MAGISTRALNIH IN REGIONALNIH CEST 28. člen Objekti: — pododsek Celovška cesta—Dolgi most, — odsek Naklo—Ljubljana (AC), — pododsek Celovška cesta—Črnuče, — Celovška III. faza. Investicijsko vzdrževanje: — Vodice—Sp. Brnik, — Tacen—Vodice, — Medvode—Šentvid. Nosilci: RSC in SIS za 10-letni program. Vrednost: Po sprejetem sporazumu izgradnje cest 10-letnega programa je' Komunalna skupnost obvezna odvajati SIS za izgradnjo cest 50 o/o sredstev iz pristojbin za pogonska goriva in cestna motorna vozila ter nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN PLANOV 32. člen Za uresničevanje samoupravnega sporazuma smo odgovorni podpisniki sporazuma, vsaj v obsegu obveznosti, ki jih ima v okviru tega sporazuma. 33. člen Udeleženci sporazuma smo dolžni spremljati uresničevanje tega sporazuma ter uresničevanje srednjeročnega plana in letnih programov. O uresničevanju sporazuma, plana in programov se bomo obveščali na skupščini komunalne skupnosti najmanj enkrat letno. 34. člen Skupščina Komunalne skupnosti je dolžna redno spremljati uresničevanje sporazuma in programov Komunalne skupnosti. Izvršni odbor skupščine Komunalne skupnosti je dolžan dajati pobude za sklepanje sporazumov in dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje tega sporazuma, srednjeročnega plana, letnih programov plana, kakor tudi pobude za morebitne spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma. 35. člen Nosilci izvajanja posameznih nalog se obvezujejo pripraviti predlog letnega programa izvajanja del in nalog, s katerimi se zagotavlja izvajanje srednjeročnega plana v naslednjih letih in ga predlože skupščini skupnosti v potrditev. 36. člen Ce udeleženci tega sporazuma ugotovijo, da programov ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in kvaliteti in če ni mogoče zagotoviti sredstva v dogovorjeni višini, o tem obvesti skupščino in se prične postopek za spremembo tega sporazum' 37. člen Za enoten in skladen razvoj komunalnega gospodarstva v Ljubljani bo Komunalna skupnost občine usklajevala svoje programe z ostalimi komunalnimi skupnostmi v Ljubljani, pri čemer bo upoštevala načelo solidarnosti financiranja. 29. člen Z ustanovitvijo stavbno zemljiških skupnosti se vse naloge, ki jih predvideva zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, prenesejo v njeno področje delovanja. 30. člen Naloge iz tega samoupravnega sporazuma temeljijo na. programih stanovanjske in industrijske gradnje ter programih izgradnje šol, vrtcev in drugih objektov. V primeru spremembe teh programov bo program izgradnje komunalnih objektov in naprav sledil spremembam le-teh. Vrednosti, izkazane v spo-razumu, so izdelane na osnovi vrednosti iz leta 1980. 38. člen Udeleženci sporazuma bomo Skupščino občine Ljubljana Šiška seznanili s predlogom srednjeročnega plana in realizacijami. NADZOR NAD IZVAJANJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 39. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma ter izvajanje srednjeročnega plana in letnih programov bo opravljal odbor za samoupravni nadzor v okviru pri stojnosti in■ nalog, ki so določene v aktih TComunnlre skupnosti. 40. člen Odbor za samoupravni nadzor ima dolžnost najmanj enkrat letno seznaniti skupščino Komunalne skupnosti o svojih ugotovitvah in predlagati ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Z ugotovitvami, ki presegajo pristojnost skupščine Komunalne skupnosti, mora seznaniti pristojne organe občine in družbenega pravobranilca samoupravljanja ter jim predlagti ustrezne ukrepe. 41. člen O morebitnih sporih, ki nastanejo iz tega sporazuma, odloča pristojno sodišče združenega dela. 42. člen Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga sprejmejo in podpišejo izvajalci komunalnih storitev ter več kot polovica uporabnikov komunalnih storitev. Sklep o sprejetju tega sporazuma pošljejo delavci Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Ljubljana Šiška. 43. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo delavci in občani najmanj 2/3 samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in najmanj 2/3 samoupravnih organizacij in skupnosti izvajalcev in velja tudi za vse nepodpisnike. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme skupščina komunalne skupnosti. Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. 44. člen Sporazum začne veljati 15 dni po objavi v Urad-, nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Ta samoupravni sporazum je sprejelo in sklenilo več kot 2/3 vseh uporabnikov komunalnih storitev na območju občine Ljubljana Šiška' in vsi izvajalci komunalnih storitev. Izvirnik tega samoupravnega sporazuma hrani občinska komunalna skupnost Ljubljana Šiška, seznam skleniteljev sporazuma pa Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose občine Ljubljana Šiška. 679. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Šiška je v skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) na 11. seji delegatske skupščine dne 24. marca 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1980 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, 'povišajo za 23,8 % od 1. 3. 1981 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1980 se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka, glede na čas, kc so bile določene, in sicer če so bile določene: % do konca januarja 1980 za -29,8 do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 23 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1880 za 20 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za 15 do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10 do konca oktobra 1980 za 7,5 do konca novembra 1980 za 5 do konca decembra 1980 za 2,5 3 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine OSSS Ljubljana Šiška Jože Lejko 1. r. 680. Na podlagi 4. ciena zakona o referendumu (Uradni nst SRS, št. 23/77), 167. člena statuta občine Ljubljana Šiška in 39. člena statuta krajevne skupnosti »Komandanta Staneta«, je Skupščina krajevne skupnosti »Komandanta Staneta« na 13. seji dne 26. marca 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o prostorski delitvi krajevne skupnosti »Komandanta Staneta« 1. člen Za območje krajevne skupnosti »Komandanta Staneta« se razpiše referendum za delitev sedanjega območja KS »Komandanta Staneta« na tri krajevne skupnosti in sicer: 1. KS »Komandant Stane« I., ki obsega območje naslednjih ulic: Celovška 177, 179 in 181; Groš-Ijeva; Osterčeva; Lubejeva; Rašiška 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13; Šišenska parne št. od 2—46; Ulica Ane Ziherlove; Vavpotičeva; Vodnikova 126, 128, 130. 2. KS »Komandant Stane« II., ki obsega območje naslednjih ulic: Adamičeva; Bitenčeva; Gotska parne št. 2—16; Kavadarska 25; Lakotence; Podgornikova; Porentova; Rašiška parne št. od 6—20; Vodnikova parne št. od 162—188. 3. KS »Komandant Stane« III., ki obsega območje naslednjih ulic: Celovška 185, 189, 195 in 199; Gotska neparne št. 1—13 in 18; Ob žici; Kogojeva; Kavadarska; Trg komandanta Staneta. 2. člen Prostorska delitev krajevne skupnosti »Komandanta Staneta« se izvede na osnovi analize javne razprave o delitvi KS »Komandanta Staneta«, iz katere izhaja, da so se delovni ljudje in občani načelno odločili ■ za delitev KS, kot je navedeno v 1. členu 3. člen Referendum bo v nedeljo 10. maja 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih v KS, ki bodo določena in objavljena. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi delovni ljudje in občani KS »Komandanta Staneta«, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. 5. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se z delitvijo krajevne skupnosti strinjajo in z besedo »PROTI«, če se z delitvijo krajevne skupnosti ne strinjajo. 6. člen Volilna komisija vodi referendum, ugotovi rezultate in izdelala zaključno poročilo ter objavi izid glasovanja v Uradnem listu SRS. Glasovanje o referendumu na glasovalnih mest'ih vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. 7. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno, uporabljajo določila zakona o volitvah in delegirajo v skupščine DPS (Uradni list SRS, št. 24/77). . 8. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS »Komandanta Staneta«. 9. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi. Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti »Komandanta Staneta« Stane Vlaj 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 681. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na 32. seji zbora združenega dela dne 25, marca 1981 in na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 1. člen S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981. 2. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1981 znašajo 314,000.000 din od tega: din — za razporeditev po posebnem delu proračuna 234,077.000 — za tekočo proračunsko rezervo 980.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 47,058.000 — za intervencije v gospodarstvu 31,885.000 3. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik odstopa mestu Ljubljana del proračunskih prihodkov. Odstopljene prihodke mesto na podlagi dogovora, s svojim proračunom združuje in razporeja za financiranje skupnih mestnih zadev in za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov, odvaja v proračun mesta 15,41 °/o od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov in se "••azni do zneska 47,058.000 din. 4. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100 Vo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turističnih dejavnosti. Prihodki upravnih organov niso limitirani po merilih, ki veljajo za splošno porabo, čeprav so v bilanci prihodkov evidentirani, v. delu razporeda prihodkov pa razporejeni. Morebitni vpliv teh sredstev nad planiranim zneskom 7,170.000 din se neposredno odvede v finančni načrt 'upravnih organov oziroma se za toliko povečajo sredstva za delo občinskih upravnih organov. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1 % vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v 3. členu, ki jih obračunava mesto. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. * 7. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8. člen Izvršni svet lahko spremeni namen v višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih organov in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da, za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, ražen sredstev za intervencije v gospodarstvo. 9. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjih uporabnikov: — upravnim organom občine, mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim. Sredstva iz tega člena, in našteta v 3. členu tega odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna. 11. člen Organizacije, skupnosti in organi, morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oz. o razpolaganju z. njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1981, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače, 12. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. 13. člen Izplačilo iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokor 15. člen Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Odredbodajalec za sredstva upravnih organov je podpredsednik izvršnega sveta; Poleg odredbodajalca je za zakonito in smotrno porabo sredstev odgovoren tudi računodajalec 16. člen • Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da smi tudi odločati o uporabi sredstev rezerve do višim 1,000.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, potres, suša, požar in podobno). 17. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik v I. trimesečju 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 18. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 19. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS 20. člen ra odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 400-3/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. Bilanca prihodkov in razpored prihodkov proračuna Vrsta pjfjhodka Prihodki Skupaj St. glav. namena Razporeditev prihodkov Skupej 1 Davki od osebnega dohodka in na dohodek 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohod, od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in dru- gi prihodki Skupaj 205,740.000 87,955.000 7.195.000 4.580.000 8,530.000 01 Dejavnost organizacij družbenopolitičnih skupnosti 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 07 Kulturnoprostvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Prispevek proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj 99.029.000 6.386.000 12,842.900 35,979.430 1.100.000 13.434.000 200.000 8,876.700 15.851.000 47.058.000 37,864.170 1,163.800 34.215.000 314,000.000 314,000.000 682. Na podlagi 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) ter na predlog predsedstva občinske konference SZDL in Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. marca 1981 sprejela SKLEP o poimenovanju Osnovne šole Vič I Osnovna šola Vič se poimenuje po padlem borcu Marjanu Novaku-Jovu in se imenuje Osnovna šola Marjan Novak-Jovo, Ljubljana Vič, Nanoška 2. II Sklep o poimenovanju velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St 022-11/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. 683. Na podlagi 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) ter na predlog predsedstva občinske konference SZDL in Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. marca 1981 sprejela SKLEP o poimenovanju vzgojnovarstvene organizacije Bičevje I Vzgojnovarstvena organizacija Bičevje se poimenuje po narodnem heroju Milanu Cesniku in se imenuje Vzgojnovarstvena organizacija Milan Cesnik, Ljubljana, Vidmarjeva 10. II Sklep o poimenovanju velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-4/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine ' Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 684. Na podlagi 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) ter na predlog predsedstva občinske konference SZDL in Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana ViS-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. marca 1981 sprejela . SKLEP o poimenovanju vzgojnovarstvene organizacije Vrhovci I Vzgojnovarstvena organizacija Vrhovci se poimenuje po revolucionarki Angeli Miklavc-Mami in se imenuje Vzgojnovarstvena organizacija Angela Mi-■'lavc-Mami, Ljubljana, Vrhovci c. XIX. II Sklep o poimenovanju velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-5/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981 Predsecn,-Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VUi Belič 1. r. LOGATEC 685. Na podlagi 35. člena o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1980 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Logatec za leto 1980. Zaključni račun proračuna vključuje tudi sredstva občinskih rezerv. 2. člen Zaključni račun proračuna občine izkazuje: din — prihodke 30,275.739 — odhodke 20,696.141 — presežek prihodkov nad odhodki 1,579.589 Sredstva občinskih rezerv izkazujejo: — prihodke 1,325.210 — odhodke 14.862 — presežek prihodkov nad odhodki 1,310.348 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine v višini 1,579.589 se prenese namensko v proračun za leto 1981: — za popis živine 40.950 din, — za stroške odhoda v JLA 22.853 din, — za sofinanciranje programa občinskih blagovnih rezerv 300.930 din, — za financiranie urbanist.ičnesa načrta 1.214.678 dinarjev. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv občine Logatec v višini 1,310.348 din se prenese za isti namen v leto 1981. 5. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1980 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/81 Logatec, dne 31. marca 198a Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1980 I. Prihodki ' n. Odhodki 1 Davek na dohodek in iz osebnega dohodka 12,882.307 2 Prometni davek, davek od premoženja in na dohodke od premoženja 12,710.071 3 Takse 996.196 . 4 Prihodki po posebnih predpisih 472.459 5 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 1,167.040 G Prenesena sredstva 2,047.666 Skupaj prihodki 30,275.739 01 Dejavnost organov DPS 15,761.142 02 Ljudska obramba 6,140.934 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 1,795.000 04 Negospodarske dejavnosti 1,381.729 08 Socialno skrbstvo 1,423.032 09 Zdravstveno varstvo 9.860 10 Komunalna dejavnost 30.201 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,055.000 16 Intervencije v gospodarstvu 841.787 18 Izločena sredstva rezerv 257.456 Presežek brihodkov 1,579.598 Skupaj odhodki 30,275.739 C86. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1981 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuni znašajo , . Od tega: — za razporeditev po jtosfebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2. člen Sredstva rezerve se oblikujejo v višini 1 “/o v • proračunu predviđenih prihodkov. 3. člen Sredstva,, ki so razporejena v posebnem delu proračuna še delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec , oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna. 4. člen Vsi porabniki proračunskih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, /ki so iirp določene s tem proračunom. Porabniki ne morejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, dolo- čene za leto 1981 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti dogovorjene ali določene z odlokom ali drugim aktom Občinske skupščine. 5. člei Vsi porabniki sredstev občinskega! proračuna razpolagajo s sredstvi samostojno v skladu z zakonom. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah, so prihodki proračuna občine Logatec za leto 1981. 6. člen Za pravilno in zakonito uporabo- sredstev proračuna in sredstev' pridobljenih za delo upravnih organov Skupščine občine Logatec sta odgovorna predsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec, ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti in računovodja. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv .do zneska 300.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin po določbah 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 8. člen za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega in materialnenga poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna pri čemer so mu uporabniki sredstev občinskega 'proračuna dolžni pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev, O ugotovitvah je dolžan poročati Izvršnemu svetu Skupščine občine Logatec dir* 32.180.000 31.860.000 320.000 9. člen St. 010-4/81 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta vsebovani v bilanci občinskega Logatec, dne 1. aprila 1981. proračuna, ki je Sestavni del tega odloka. Predsednik Skupščine občine Logatec Iranc Godina, dipl. inž. 1. r. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1981 I. Prihodki 1 Davek na dohodek in iz osebnega dohodka 13,590.000 2 Prometni davek, davek na premož. in na doh. od premoženja 14,220.000 3 Takse 1,300.000 4 Prihodki po posebnih predpisih 5 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 940.000 6 Prenesena sredstva 1,580.000 ^ Skupaj prihodki 32,180.000 n. Odhodki 01 Dejavnost organov DPS 19,997.000 02 Ljudska obramba 3,060.000 03 Dejavnost DPO 2,215.000 04 Negospodarske dejavnosti 2,346.000 08 Socialno skrbstvo 1,325.000 09 Zdravstveno varstvo 20.000 10 Komunalna dejavnost 30.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,194.000 16 Intervencija v gosp. 1,373.000 18 Vezana in izločena sredstva rezerv 620.000 Skupaj odhodki 32,180.000 687. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 6/76, 31/76 in 8/78) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejel? ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/77, 3/78, 5/78 in 8/79) se 4. člen spremeni in glasi: Glede na proizvodne in ekonomske pogoje, se zaradi določitev različnih stopenj davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, območje občine razdeli na dve skupini katastrskih občin. V tretjo skupino se uvrščajo katastrske občine: — Blekova vas, Dol. Logatec, Gor. Logatec in Hotedršica. V četrto skupino se uvrščajo katastrske občine: — Grčarevec, Hrušica, Laze, Medvedje brdo, Novi svet, Petkovec, Ravnik, Rovte, Vrh, Log in Zibrše. 2. člen 5. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: Občinski davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in sicer: — v tretji skupini katastrskih občin po stopnji 14 — v četrti skupini katastrskih občin po stopnji 11,5 Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispe-ek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja po stopnjah, ki so za 10 Vo nižje kot so določene v prejšnjem odstavku tega člena. 3. člen . Za 10, členom odloka o davkih občanov se dodaja 10. a, 10. b, 10. c, 10. d in 10. e člen, ki se glasijo: »10. a člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso ali so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku, plačujejo po dejanskem dohodku kadar doseže: 1. farmska reja perutnine na 20.000 kom letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 kom prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednosti 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 kom letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetlic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac In gojenje čebel. 10. b člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 10. c člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od presežka oseb- nega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: Ce zna&a presežek nad osebnega dohodka dinarjev do Stopnje */• 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje, ter kmetje kooperanti, ki niso zdravstveno zavarovani na podlagi kmetijstva, 10. d člen Zavezanci davka iz 10. a člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov. 10. e člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 10. a člena, se premesti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o premestitvi na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem , leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.« 4. člen V 11. in 18. členu odloka o davkih občanov se davčna stopnja »31%>« nadomesti s stopnjo »28°/o«. 5. člen 13. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša presežek nad davčne osnove dinarjev : do Stopnja •/• 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 6. člen V 14. členu odloka o davkih občanov se 2. odstavek spremeni tako, da se glasi: Občinski davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: a) od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, b) od dohodkov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, c) od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženim s pluženjem snega. 7. člen V 15. členu se doda novi odstavek, ki se glasi: Kmetje, ki v svojih kmečkih gospodarstvih po določilih obrtnega zakona sprejemajo na prenočevanje goste ter dajejo tem gostom hrano in pijačo, so od dohodkov, ki jih dosežejo s to dejavnostjo, oproščeni davka. 8. člen 24. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: Občinski davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša davčna nad osnova dinarjev do Stopnja Vi 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 ' 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določbe 4. Člena, ki se uporablja od dneva veljavnosti dalje. St. 010-4/73 Logatec, dne 1. aprila 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 688. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 38/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 40/73, 45/73, 16/74, 9/75, 4/76, 18/76, 26/76 in 24/77) se v tarifni številki 2: — vi. točki prve alinee znesčk »2« nadomesti z zneskom »4« din; — vi. točki druge alinee znesek »4« nadomesti z zneskom »8« din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa Se od 1. aprila dalje. St. 010-26/72 Logatec, dne 1. aprila 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 689. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 123. in 184. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je občinska skupščina na skupni ' seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1981 sprejela SKLEP o sestavi komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje 1. člen S tem sklepom se določajo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje (v nadaljnjem besedilu: komite). 2. člen Komite s svojim delom zagotavlja usklajeno delovanje in stalno sodelovanje pri pripravljanju nalog iz svojega delovnega področja med temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 3. člen Komite na svojih sejah v mejah svojih pristojnosti obravnava vprašanja priprave planov na posameznih področjih, njihovega spremljanja in izvajanja v občini, obravnava analize o stanju na posameznih področjih ter predlaga določene ukrepe, pripravlja odloke in druge splošne akte, ki jih daje v obravnavo in sprejem občinski skupščini in izvršnemu svetu, oziroma jih sprejema v lastni pristojnosti, obravnava in odloča o reševanju nalog iz svojega delovnega področja ter opravlja druge naloge skladno z zakonom in odlokom. 4. člen Na posamezne seje komiteja so lahko vabljeni tudi predstavniki drugih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki niso določene s tem sklepom. Predstavniki teh organizacij in skupnosti sodelujejo v razpravi, posredujejo stališča in predloge temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, prispevajo k reševanju nalog in k sprejemanju odločitev, nimajo pa pravice glasovanja. 5. člen Komite sprejme za svoje delo poslovnik, s katerim določi način in metode dela, postopek sprejema- nja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja za pripravo in vođenje sej; pravice in dolžnosti članov komiteja, način sodelovanja ih usklajevanja stališč in predlogov samoupravnih organizacij in skupnosti in še druga vprašanja. 6. člen Komite sestavljajo predsednik in 6 članov. Člane komiteja delegirajo naslednje temeljne samoupravne organizacije in skupnosti: — delovna organizacija KLI Logatec — TOZD Valkarton Logatec, — GG Ljubljana — TOZD Gozdarstvo Logatec skupaj s TOK Gozdarstvo Logatec in Kmetijsko zadrugo Logatec, — SIS s področja družbenih dejavnosti, — SIS s področja gospodarskih dejavnosti, — izvršni svet. 7. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad- lem listu SRS. St. 010-8/81 Logatec, dne 1. aprila 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž., 1. r. 690. Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 37. ter 38. čkna zakona 6 varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 19. marca 1981 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec 1. člen ^ V odredbi o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 28/80) se v 1. in 2. členu beseda »ogroženo« nadomesti z besedo »okuženo«. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-2/80 Logatec, dne 19. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar 1. r. MOZIRJE 691. Na podlagi 28. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 sprejela j ODLOK o proračunu občine Mozirje za leto 1981 1. člen S proračunom občine Mozirje za leto 1981 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Mozirje v letu 1981. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 47,894.000 din in se razporedijo: din — za' tekoče občinske potrebe 47,416.360 — za tekočo proračunsko rezervo 477.640 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1981 se izloča v sredstva rezerve občine Mozirje 1 °/o vseh prihodkov. 4. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev proračuna morajo organizirati opravljanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. 5. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, razen sredstev za nove naložbe v namenu negospodarskih investicij in sredstev za blagovne rezerve, ki se ne izvršujejo, dokler niso verificirani od ustreznih republiških organov in prejetih dopolnilnih sredstev. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen da odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, kadar proračunski prihodki pritekajo neenakomerno in o uporabi tekoče proračunske rezerve do zneska 100.000 din. Za zakonito izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za posebne namene v okviru proračunskih namenov. 7. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev upravnih organov in njihovih delovnih skupnosti sta odgovorna predsednik IS SO Mozirje kot odredbodajalec ali drug od njega pooblaščeni funkcionar in vodja računovodstva. 8. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje sta sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 010-9/81 Mozirje, dne 20. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1981 Vrsta prihodka Prihodki Skupaj St. glav. namena Raz-poreditev prihodkov Skupaj 1 Davek iz osebnega dohodka in na 01 Dejavnost organov DPS 30,677.505 dohodek 13,300.000 02 Ljudska obramba 2,300.000 2 Prometni davek, davek od premože- 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- nja in na prihodke od premoženja 22,335.000 nizacij 2,466.595 3 Takse 2,420.000 04 Negospodarske investicije 2,396.641 5 Prihodki po posebnih predpisih 1,055.000 08 Socialno skrbstvo 4,907.460 6 Prihodki upravnih organov 1,310.000 09 Zdravstveno varstvo 284.846 7 Prihodki od drugih družbenopolitič- 10 Komunalna dejavnost 1,620.000 nih Skupnošti 4,474.000 16 Intervencije v negospodarstvu 2,271.523 17 Tekoča proračunska rezerva in ob- veznosti iz preteklih let 490.490 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 478.940 Skupaj prihodki 47,894.000 Skupaj razporeditev prihodkov 47,894.000 692. na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem pla-niranju (Uradni list SRS, št: 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 152. člena, statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79) je Skupščina občine Mozirje skupnosti dne 19. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Mozirje 1. člen V odloku o urbanističnem redu v občini Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 11-142/68) se 3. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi: Graditev objektov po 2. členu odloka se sme dovoljevati znotraj strnjenih naselij. Izjemoma se v utemeljenih primerih graditev teh objektov dovoli s privolitvijo Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje, tudi izven strnjenih naselij ob upoštevanju naslednjih kriterijev: — lokacija ne sme biti na izpostavljenih legah (tudi počitniške hišice v določenih conah), — zaposlenost v kraju predvidene gradnje in potrebe tega kraja, če v kraju ni organizirane gradnje, — da je zemljišče delno komunalno opremljeno in ni primerno za intenzivno kmetijsko obdelavo. Privolitev ni potrebna za gradnjo goznih cest in komunalnih naprav. V strnjenih naseljih lahko znaša velikost stavbnih zemljišč za graditev družinskih stanovanjskih hiš od 400 do 700 m2. 2. člen Prvi odstavek 5. člena se spremeni in dopolni tako, da se pravilno glasi: Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v naseljih oziroma na območjih, ki se urejajo po urbanističnem redu, je potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. 3. člen Črta se prvi odstavek ter prva in druga alinea 6. člena in se to besedilo nadomesti z novim, ki se glasi: Gradnja počitniških hišic se dovoljuje v naseljih oziroma conah, ki so določena v 2. členu odloka o urbanističnem programu občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 32-730/72). Ti objekti morajo oblikovno ustrezati urbanističnim zahtevam in predpisani arhitekturi neposredne okolice. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 010-7/81 Mozirje, dne 20. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 693. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/78) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 sprejelo ODLOK o zazidalnem načrtu Podvrh II. Mozirje 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Podvrh II. Mozirje. 2. člen Zazidalni načrt je v skladu z urbanističnim načrtom Mozirje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje, Ulica XIV. divizije 14, pod št. 14/79 v septembru . 1979. 3. člen Območje zazidalnega načrta Podvrh II. Mozirje je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal Arhitektni biro, Ljubljana, Cankarjeva 5 pod št. 269 v septembru 1980 in ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Pri izbiri in gradnji objektov je treba upoštevati tipe, ki so določeni v zazidalnem načrtu in pravilnik za izvajanje tega zazidalnega načrta , . 5. člen Večje spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Mozirje po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt. 6. člen Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka nadzoruje upravni organ za urbanizem in urbanistična inšpekcija. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8. člen Po uveljavitvi tega odloka, preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske enote Podvrh II. v Mozirju (Uradni list SRS, št. 8-451/79). St. 010-6/81 Mozirje, dne 20. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r. 694. Na podlagi 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine Mozirje 1. člen V odloku o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 30/80) se črtajo 12., 13. in 14. člen. Namesto teh členov se vstavi nov 12. člen ki se glasi: »Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo kazenske sankcije iz zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78)«.• 15. člen odloka postane tako 13. člen 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/81 Mozirje, dne 20. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 695. Na podlagi 42. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79), 24.c člen zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75 in 13-688/77) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 sprejela ODLOK j določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981—1985 niso sprejeli 1. člen S tem odlokom se predpisuje prispevek za zagotovitev srednjeročnega plana samoupravne komunalne interesne skupnosti ter družbenega plana občine Mozirje za področje komunalnega gospodarstva za obdobje 1981—1985. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka so dolžni prispevati delavci — v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih — samoupravnih organizacijah in skupnostih ter — občani, ki samostojno z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavc' 3. člen Zavezanci za plačilo prispevka iz 2. člena tega odloka plačujejo prispevek od naslednjih osnov: — 1 »/o na BOD iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti ter iz sredstev občanov, ki samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko aji negospodarsko dejavnost in sredstev pri njih zaposlenih delavcev, — 2% od katastrskega dohodka delovni ljudje in občani iz kmetijske dejavnosti, — 10 din od prodanega m3 lesa lastniki gozdov. 4. člen Prispevek iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti se odvaja na posebni račun SKIS občine Mozirje ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici SDK, od obrtnikov in kmetijskih proizvajalcev pa obračunava davčna uprava Skupščine občine Mozirje na osnovi določenih osnov, ki so navedene v 3. členu tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/81 Mozirje, dne 20. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 696. Na podlagi 98. in 99. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79), 12. in 13. člena zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73), na podlagi pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih, na podlagi družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega „turizma v SR Sloveniji in na podlagi 152. člena statuta občine. Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 sprejela ODLOK o sprejemanju gostov na prenočevanje in nudenje drugih turističnih storitev pri občanih v občini Mozirje 1. člen Občani smejo v svojih gospodinjstvih, kmečkih gospodarstvih ih počitniških hišicah oddajati sobe za prenočevanje gostom, samo preko OZD s področja gostinstva in turizma oz. preko turističnih društev, na podlagi medsebojnih pogodb o poslovnotehničnem sodelovanju. Pogodbe so občani dolžni predložiti v potrditev oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje kot prilogo k vlogi za priglasitev za oddajanje sob. 2. člen Občani, ki sprejemajo na prenočevanje goste ter dajejo gostom in abonentom hrano in pijačo, se razvrstijo v skupini z naslednjimi oznakami: 1. Kmečki turizem 2. Turistične sobe 3. člen 1. Kmečki turizem: Kmetje, ki se želijo ukvarjati s kmečkim turizmom morajo imeti — najmanj preusmerjeno kmetijo, s tem, da predstavlja kmečki turizem dopolnilno dejavnost kmetije; — biti kmetijsko in turistično urejene; — imeti sklenjeno dolgoročno pogodbo o poslovnotehničnem sodelovanju za kmetijsko in turistično dejavnost s pristojno OZD; — izpolnjevati mora minimalne tehnične in sani-tarno-higienske pogoje; — všaj en član gospodinjstva mora imeti strokovno izobrazbo gostinske ali živilske stroke ali uspešno končan ustrezen tečaj. Kmečki turizem (turistične kmetije) lahko nudijo naslednje vrste turističnih storitev: a) prenočišče, hrano in pijačo penzionskim gostom, ki jih tja napotijo organizacije navedene v 1. fclenu tega odloka; b) prenočišče, hrano in pijačo penzionskim gostom in sprejemanje organiziranih skupin, ki jih na kmetijo usmerijo organizacije iz 1. člena tega odloka; c) nudenje storitev iz prvih dveh alinej penzionskim gostom, organiziranim skupinam, drugim gostom in izletnikom v Logarski dolini in Podolševi. 2. Turistične sobe: Turistične sobe oddajajo občani, ki lahko nudijo prenočišče in zajtrk, pod pogoji določenimi v 1. členu tega odloka. 4. člen Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske sankcije iz obrtnega zakona (Uradni' list SRS, št. 1/79). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 4/78). St. 010-12/81 Mozirje, dne 20. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 697. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 in seji družbenopolitičnega zbora dne 18. marca 1981 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Mozirje 1. člen Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta občine Mozirje, preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/74). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/81 Mozirje, dne 20. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 698. Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in v skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 20/80), 8. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 1/81) in 8. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 30/80) je izvršni svet na svoji seji dne 18. marca 1981 sprejel ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve v potrditev Skupnosti za cene občine Mozirje 1. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki in njihova združenja, ki proizvajajo oziroma opravljajo storitve, kate- rih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati Skupnosti za cene občine Mozirje v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev: 013021 proizvodnja kruha — osnovne in posebne vrste kruha 100200 stanovanjske dejavnosti — stanarine in najemnine za poslovne prostore 100310 proizvodnja in distribucija vode 100320 prečiščevanje in odvajanje odplak 10035 vzdrževanje snage v mestih in naseljih — odvoz smeti in odpadkov za gospodinjstva in, organizacije združenega dela )501 visoke gradnje 2. člen Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena pošiljajo cenike Skupnosti za cene občine Mozirje preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. Za organizacije združenega dela združene v samoupravni skupnosti lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti. 3. člen Skupnost za cene občine Mozirje izda navodila o pošiljanju cenikov v potrditev. 4. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12 Mozirje, dne 18. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Anton Vrhovnik, dipl. oec. L r. 699. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/ 72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 18. marca 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka razširjene lokacijske dokumentacije za enodružinske hiše v »Medici« pri Solčavi I Osnutek razširjene lokacijske dokumentacije za enodružinske hiše v »Medici« pri Solčavi, ki jo je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. 127/81 v marcu 1981, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje in Krajevne skupnosti Solčava. II Osnutek razširjene lokacijske dokumentacije za enodružinske hiše v »Medici« pri Solčavi je na vpogled 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko k osnutku podajo pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in organi. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRg. Št. 350-13/80-3 Mozirje, dne 18. marca 1981. ■ Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Anton Vrhovnik, dipl. oec. 1. r. SEVNICA 700. Na podlagi 41. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica na svoji seji dne 26. marca 1981 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 1 Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 730 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi, oziroma v katero spada do 2.200 din mesečno na družinskega člana; 2. 550 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada od 2.200 do 2.600 din mesečno na družinskega člana; 3. 340 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada od 2.600 do 3.200 din mesečno na družinskega člana; 4. 290 din vsak otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada od 3.200 do 3.900 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine (vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodka od opravljanja kmetijske ali. samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarova-vanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, vajeniške nagrade, preživnine ter vse že dodeljene socialne dajatve). Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. II Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: ' — 320 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok; — 150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alineje prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki ne presegajo 1.395 din mesečno. Komisija pri Občinski skupnosti otroškega varstva ima pravico, da v izjemnih primerih določi drugače-(bolezen v družini itd.). III Za člane občanove družine se štejejo še starši, sorodniki in drugi, ki so z darilno pogodbo oddali zemljišče in si izgovorili preužitek, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.395 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. IV Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 20. marca 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. maja 1981. Predsednik skupščine OSOV Sevnica Jože Gole 1. r. 701. Na podlagi 41. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica na svoji seji dne 26. marca 1981 sprejela SKLEP o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 I Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem bes'eđilu: drugih družin) imajo pravico do denarne pomoči v znesku 300 din mesečno. II Težje, telesno ali duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečane denarne pomoči: — 320 din mesečno, če so težje telesno ali duševno prizadeti; — 150 din mesečno, če je roditelj pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec. Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina ali drug dohodek ne presega 1.395 din mesečno III 1. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka; — da živijo v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, lahko komisija pri Občinski skupnosti otroškega varstva prizna pravico do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnost staršev. 3. Občinska skupnost otroškega varstva Sevnica lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč, kot je določena v I. točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru sredstev na podlagi števila otrok in višine denarne pomoči, določene s I. točko tega sklepa. 4. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/78-3 Sežana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Sežana Boris Bernetič 1. r. SLOVENSKA BISTRIO; IV Za člane občanove družine se štejejo starši, sorodniki in drugi, ki so z darilno pogodbo oddali zemljišče in si izgovorili preužitek, ki jih občan in njegov zako-Viec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.395 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. V Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 20. marca 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. VI 703. Po 35. členu zakona o financiranju splošnih druž-oenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. členu statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1880 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1980. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. maja 1981. Predsednik skupščine OSOV Sevnica Jože Gole L r. SEŽANA 702. Na podlagi 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora, sprejetega na seji dne 25. marca 1981, dne 25. marca 1981 sprejela 2. člen Zaključni račun proračuna za leto 1980 obsega tudi zaključni račun rezervnega sklada. 3. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1980: din 1. Proračun — prihodki — razporeditev prihodkov — presežek prihodkov od tega: — presežek prihodkov v dovoljen' proračunski porabi — presežek prihodkov nad dovoljeno proračunsko porabo 69,794.077,30 65,554.591,35 4,239.485,95 650.021,70 3,589.464,25 ODLOK o spremembi In dopolnitvi odloka o zavarovanju Škocjanskih Jam 2. Rezervni sklad — prihodki — odhodki — presežek prihodkov 5j0ai.017,00 420.000,00 4,601.017,00 1. člen V drugem odstavku 2. točke 5. člena odloka o zavarovanju Škocjanskih jam (Uradni list SRS, št. 17/80) se doda nova šesta alinea, ki se glasi: »— gojiti in loviti divjad po posebnem režimu, ki ga sprejme komisija za lovstvo pri Skupščini občine Sežana.« Besedilo prve alinee tretjega odstavka se črta in nadomesti z naslednjim besedilom: »— zastorno gospodarjenje z najmanjšo stopnjo, ob upoštevanju varovalne, krajinske in socialne namembnosti gozdov. Prednostna drevesna vrsta naj bo hrast.« 4. člen Presežek prihodkov v višini 650.021,70 din se po zaključnem računun proračuna za leto 1980 razporedi za prenos v naslednje leto. Presežek prihodkov v višini 3,589.464,25 din, ki je bil v skladu z dogovorom o omejevanju splošne porabe v občinah odveden na posebno partijo žiro računa proračuna, se razporedi za vzdrževanje obstoječih ter oblikovanje novih blagovnih rezerv in za kompenzacije za določene živilske proizvode. 5. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o razporeditvi presežkov prihodkov na posebni partiji žiro ra- čuna proračuna za blagovne rezerve oziroma kompenzacije. 6. člen Presežek prihodkov rezervnega sklada v višini 4,601.017,00 din se po zaključnem računu rezervnega sklada za leto 1980 prenese v prihodke tega sklada za leto 1981. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-400-4/81 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler L r. 704. Po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. členu statuta občine Slovenka Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1931 1. člen din Skupni prihodki proračuna za leto 1981 znašajo 79,625.001 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 78,432.000 — za razporeditev v tekočo prorač. rezervo 200.000 — za odvod proračunskih presežkov (po dogovoru o omejevanju splošne porabe) 993.000 2. člen Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal znesek sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. 3. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1981 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. 4. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1981, in tudi ne ustvarjati obveznosti za proračun. 5. člen Kolikor se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo uporabljena v ce- loti, se za neporabljena sredstva poveča tekoča proračunska rezerva. Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih dohodkov na posameznih postavkah in nepredvidenih odhodkov. 6. člen Tekoča proračunska rezerva ne sme presegati 1 % v proračunu predvidenih prihodkov. 7. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna. Odstopljeni prihodki iz naslova republiških davkov se do višine, določene v posebnem delu proračuna, uporabljajo za napredek davčne uprave. 8. člen Sredstva, ki so predvidena v posebnem delu proračuna za financiranje organov in zavodov, se odvajajo na njihove račune, skladno s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporab, /fedstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) do zneska 100.000 din za posamezni primer, vendar največ do skupnega zneska 300.000 din. 10. člen Odsek za finance nadzira celotno finančno in materialno prelivanje sredstev med proračunskimi uporabniki in zagotavlja, da se sredstva namensko uporabljajo. 11. člen Pregled prihodkov proračuna za leto 1981 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1981, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 1/1-400-3/81 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 705. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76, 8/78) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V 4. in 5. členu odloka o davkih občanov (Medobčinski uradni vestnik, št. 7/78, 3/79 in 9/80) se besedilo »davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja« nadomesti z besedilom »davek iz osebnega dohodka delavcev«. Naslov III. poglavja odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi »Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev«. 2. člen 706. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. 1. SFRJ, št. 33/72, 55/72, 12/73, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 63/80 ter 3/81) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK V 7. členu se stopnja »5,5 %« nadomesti s stopnjo »10 °/o«. 3. člen V četrtem odstavku 10. člena se nazivi katastrskih občin »Sv. Ana« in »Sv. Urh« spremenijo v »Stari grad« in »Urh«. 4. člen V 15. členu se spremenijo osnove in stopnje tako, da znašajo: nad Osnova do Stopnja •/. 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 . 51 300.000 55 5. člen V 27. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Davka po odbitku po tem členu so oproščeni dohodki oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za državne organe za izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981. 6. člen V 30. členu se spremenijo osnove in stopnje tako, da znašajo: Osnova Stopnja nad do •/. 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 40 100.000 150.000 45 150.000 200.000 50 200.000 300.000 55 300.000 60 7. člen V 32. členu se znesek »5.400« nadomesti z zneskom »6.000«. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 1/1-422-3/81 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi posebnega občinskega prometnega davka (Medobčinski uradni vestnik, št. 16/77 in 7/79) se v tarifni številki 3 v točki 1 znesek »2« nadomesti s »4 din« in v točki 2 znesek »4« nadomesti z »8 din«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 1/1-421-2/81 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 707. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 29/65, 7/7o'in 7/72)-ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska. Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1931 sprejela ODLOK o komunalnih taksah 1. člen V občini Slovenska Bistrica se uvede komunalna taksa za začasno bivanje v turističnih krajih (turistična taksa). Višina turistične takse je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Taksni zavezanci so osebe ali potniki, ki kot turisti začasno prebivajo v objektih organizacij združenega dela, društev, zasebnih gostinskih obratih ali pri občanih na območju občine Slovenska Bistrica. 3. člen Turistična taksa je dohodek Turističnega društva Slovenska Bistrica. 4. člen Pravica za izterjavo turistične takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti plačana. Pravica do povrnitve preveč plačane takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila plačana. 5. člen Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje posameznik ali odgovorna pravna oseba, ki v določenem roku ne prijavi storitve za katere je predpisano plačilo turistične takse, pravne osebe pa z denarno kaznijo do 2.000 din. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih taksah (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/71). 7. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. TARIFA KOMUNALNIH TAKS Tar. št. 1 Za začasno bivanje na območju občine Slovenska Bistrica se plača turistična taksa 8 din dnevno na osebo. Opomba: 1. Za začasno bivanje se šteje bivanje do 30 dni 2. Število dni prebivanja se šteje po številu nočnin 3. Turistične takse ne plačujejo: a) otroci do dopolnjenega 15. leta starosti b) udeleženci šolskih ekskurzij c) vojaki in gojenci vojaških šol d) člani zveze slepih in zveze gluhih e) člani planinskih društev, če bivajo v planinskih domovih in postojankah f) vojaški vojni invalidi 4. Takso obračunava in pobira gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče. Pobrano takso je treba do 5. v mesecu za pretekli mesec vplačati na žiro račun Turističnega društva Slovenska Bistrica. St. 1/1-423-2/81 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 708. Po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 218. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica po sklepu zbora združenega dela na seji dne 25. marca 1981 in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 25. marca 1981 enakopravno s skupščino Občinske zdravstvene skupnosti' Slovenska Bistrica na skupni seji zborov uporabnikov in zborov izvajalcev zdravstvenega varstva dne 28. februarja 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica za leto 1981 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v letu 1981 (MUV, št. 3•'31) se .spremeni stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in sedaj znaša: 1. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih a) iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti, upoštevajoč kot osnovo osebni dohodek, po stopnji 9,63 °/o b) iz osebnih dohodkov po stopnji 1,39 %>. 2. Delavci v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, delavci v delovnem razmerju s civilnopravnimi in fizičnimi osebami ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom udeleženci za plačevanje prispevkov a) iz dohodka občanov, upoštevajoč kot osnovo osebni dohodek po stopnji 9,63 “/o b) iz osebnih dohodkov po stopnji 1,39 % '2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 1/1-420-83/1980 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. v Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 709. Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 36/74 in'31/76) in 218. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) sta Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela 25. marca 1981, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 in skupščina kulturne skupnosti na seji dne 19. marca 1981 sprejeli ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture v letu 1981 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture v letu 1981 (MUV, št. 3/81) se spremeni 1. odstavek 1. člena in sedaj glasi: Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,22 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 1/1-420-5/78 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. 710. Na podlagi 20, člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane za obdobje 1981—1985 ter po 205. členu statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane v občini Slovenska Bistrica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ustanovi se sklad za izvajanje intervencij na področju proizvodnje ih porabe hrane v občini Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih določa statut sklada. 3. člen S sredstvi sklada upravljajo podpisniki samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane (v nadaljnjem, besedilu: podpisniki samoupravnega sporazuma) in delegati proizvajalcev in porabnikov hrane. 4. člen Sklad se ustanovi za intervencije na področju pro-iz.vodnje in porabe hrane za srednjeročno, obdobje 1981 do 1985. II OBLIKOVANJE, PROGRAMIRANJE IN NAČIN UPRAVLJANJA S SREDSTVI ZA INTERVENCIJE 5. člen Sredstva za intervencije se oblikujejo iz sredstev, zbranih po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane in sredstev proračuna občine Slovenska Bistrica ter drugih dohodkov sklada. 6. člen Sredstva, zbrana v skladu za intervencije, so namenska in se lahko uporabljajo za izvajanje nemotene oskrbe občine Slovenska Bistrica, in sicer: 1. pospeševanje proizvodnje kmetijskih proizvodov, katerih primanjkuje na tržišču v obliki premiranja proizvodnje; 2. pokrivanje dogovorjenega rizika v okviru dogo-, vorjenih količin za nemoteno oskrbo v proizvodnji in distribuciji; 3. intervencijske nabave manjkajočih količin kmetijskih živilskih proizvodov; 4. pokrivanje razlik .v ceni v primeru, ko predpisane prodajne cene ne pokrivajo povprečnih družbeno priznanih stroškov; 5. regresiranje obrestne mere za kredite, odobrene za intervencije v zasebnem kmetijstvu kmetom, ki združujejo delo, zemljo in sredstva s KS Slovenska Bistrica; 6. financiranje pospeševalne službe; 7. premiranje gradnje silosov za konzerviranje živalske krme. 7. člen Organ upravljanja sklada je skupščina sklada. 8. člen V skupščino sklada delegiranje polovico delegatov proizvajalci hrane, ki imajo sklenjene dolgoročne ali letne pogodbe s KZ Slovenska Bistrica in so povezani v Kmetijski razvojni skupnosti in v Zadružni zvezi Slovenije, drugo polovico pa temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti/ ki so združile sredstva š samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v sklad za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane za obdobje 1981—1985. — -- 9. člen Skupščina sklada šteje 30 delegatov. Iz vrst proizvajalcev hrane 14 delegatov, KZ Slovenska Bistrica kot organizator in povezovalec zasebnih proizvajalcev 1 delegata, občinska konferenca svetov potrošnikov Slovenska Bistrica 1 delegata, Skupščina občine Slovenska Bistrica 1 delegata. Iz vrst potrošnikov hrane 13 delegatov. Delegate iz vrst proizvajalcev hrane delegira zbor združenega dela Skupščine občine Slovenska Bistrica, iz vrst potrošnikov hrane pa občinska konferenca SZDL Slovenska Bistrica. Podrobnejšo ureditev organizacije in delovanje skupščine sklada določa statut sklada. 10. člen Skupščina sklada sprejema zlasti letni program dela in finančni načrt sklada. 11. člen Z letnim programom dela se določijo predvsem: — potrebe po glavnih prehrambenih proizvodih, — obseg potreb proizvodnje industrijskih rastlin, — obseg pitanja klavne živine za potrebe v občini Slovenska Bistrica, — obseg sklenjenih pogodb o zagotavljanju glavnih prehrambenih proizvodov pri KZ Slovenska Bistrica, — obseg in višino dajanja regresov za kmetijska reprodukcijska sredstva, — višino premije za prirejo žive živine, ki se določa na podlagi ugotovljene razlike med garantirano — minimalno odkupno ceno živine in dejansko ceno živine, — stroški kmetijske pospeševalne službe na podlagi verificiranega pospeševalnega programa 12. člen Z letnim finančnim načrtom se določijo predvsem: — obseg zbranih sredstev na podlagi samoupravnega sporazuma, — višina in obseg sredstev, potrebnih zy financiranje potreb po 6. členu, — stroški poslovanja sklada. 13. člen Administrativno tehnična ter druga opravila za sklad opravlja Kmetijska zemljiška skupnost občine Slovenska Bistrica. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Uporabo sredstev za intervencije v proizvodnji hrane nadzira 7-članski odbor, ki ga imenuje skupščina sklada. Podrobnejšo organizacijo in delovanje odbora določa statut sklada. 15. člen Sklic ustanovne skupščine sklada iz ciena rega odloka izvede občinski komite za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica. Konstituiranje sklada iz prejšnjega odstavka se opravi najpozneje v 30 dneh po uveljaviti tega odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-402-10/81 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 711. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-199/67, 27-255/72 in 8-478'78) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč 1. člen Zaradi nemotene izdelave zazidalnih načrtov se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč v naseljih Slovenska Bistrica in Pragersko. 2. člen Meje področij, za katere velja prepoved po prejšnjem členu, so razvidne iz grafičnega prikaza na kopijah katastrskega načrta v merilu 1 :2880 in na temeljni topografski karti 1 :5000, ki so sestavni del tega odloka. 3. člen Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega upravnega organa Skupščine občine Slovenska Bistrica. 4. člen Splošna prepoved velja do dneva, ko stopi v veljavo odlok o sprejetju zazidalnih načrtov v naseljih Slovenska Bistrica in Pragersko, vendar ne dalje kot tri leta od dneva, ko stopi v veljavo ta odlok. 5. člen Graifčni prikaz območij za naselji SlovensKa rsi-strica in Pragersko, je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Slovenska Bistrica, pristojnem za urbanizem ter pri Stknbiroju — Biro za urbanizem Slovenska Bistrica. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja skupna medobčinska uprava inšpekcijskega nadzora občih Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-464-1/81 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 712. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 213. členu statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela dne 25. marca 19,81 in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica 1. člen Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno 1 m! stanovanjske površine in odstotek od povprečne gradbene cene stanovanjske površine pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za stavbna zemljišča, na katerih je prenehala lastninska pravica. 2. člen Povprečna gradbena cena za 1 m! stanovanjske površine kot osnova za izračun odškodnine znaša 7000 din. Povprečna gradbena cena iz prvega odstavka tega člena ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča. 3. člen Korist za 1 m* razlaščenega zemljišča se določi v višini 0,84 odstotka od povprečne gradbene cene stanovanjske površine, določene v prejšnjem členu tega odloka. '4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/80). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-38-4/81 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. SLOVENSKE KONJICE 713. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 162. člena statuta občina Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1981, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjiče za leto 1981 1. člen S proračunom za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Slovenske Konjice v letu 1981. 2. člen Skupni prihodki proračuna ža leto 1981 znašajo in se razporedijo: — za občinske potrebe — za tekočo proračunsko rezervo — sredstva izločena na posebno par- dln 59.812.640 58.286.640 596.000 930.000 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna 3. člen V sredstva rezerve občine Slovenske Konjice se izloča 1 °/o od skupno doseženih prihodkov proračuna. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim sklepom Skupščine občine Slovenske Konjice ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 6. člen Da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo za finance pristojen občinski upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna proračunskim uporabnikom, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega' proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Slovenske Konjice in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo proračuna. 8. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve občine do višine 500.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78' 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/81-1 Slovenske Konjice, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine cbčine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1981 vrsta gt elav prihod- Prihodki Znesek namena Splošni razpored prihodkov Znesek 1 Davki na dohodek in iz osebnega 01 Dejavnost organov družbenopolitič- dohodka 30,737.000 . nih skupnosti 35,033.391 2 Davki 21,928.000 02 Ljudska obramba 5,90X000 3 Takse 2,230.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- 5 Prihodki po posebnih predpisih 3,308.000 nizacij 3,076.852 6 Prihodki upravnih organov in drugi 04 Negospodarske investicije 779.213 prihodki 1,475.000 08 Socialno skrbstvo 5,481.122 Prenešena sredstva iz preteklega 09 Zdravstveno varstvo 167.GOO leta: 134.640 10 Komunalna dejavnost 1,451.00') \ 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,164.661 13 Odstopljeni prihodki 2,717.000 Nv 16 Intervencije v gospodarstvu 1,835.280 17 Tekoča proračunska rezerva in ob- veznosti iz prejšnjih let 638112 N. 18 Izločena sredstva rezerv 596 0C0 18/a . Izločena sredstva na posebno par- N. tijo 930 009 Skupaj: 59,812.640 Skupaj: 59.812.f4d 714. Skupščina občine je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/ 74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 Jn 8-483/78) in po 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/78, 1/79, 7/80 in .1/81) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: Tretji odstavek 5. člena odloka se spremeni in se glasi: »Za ostale zavezance: V I. skupini 20 »/o v II. skupini 17 Va- v III. skupini li °/o« 2. člen 1. točka 12. člena odloka se spremeni in se glasi: »Na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija in komasacija — 5 let.« 3. člen Za 15. členom se vstavi 15.a člen, ki se glasi: »Posebna olajšava od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se prizna lastnikom konj, ki imajo vojni razpored, za vsakega. konja se zniža odmerjeni davek za 500 din. Olajšava se priznava na podlagi seznama, ki ga vsako leto dostavi upravi za družbene prihodke oddelek za ljudsko obrambo.« 4. člen V prvem odstavku 16. člena odloka se znesek »500« nadomesti z zneskom »1.000«. Za tretjim odstavkom 16. člena se vstavi nov odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se prizna olajšava za otroke, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali gospodinje v višini plačane šolnine, če bodo prevzeli kmetijo.« 5. člen 21. člen odloka se spremeni in se glasi: »Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtniih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: osnove din stopnje v °/« do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 37 od 60.000 do 100.000 41 od 100.000 do 150.000 45 od 150.000 do 200.000 49 od 200 000 do 300.000 51 nad 300.000 53« 6. člen 29. člen odloka se spremeni in se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah osnove din stopnje v °/» do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 37 od 60.000 do 100.000 41 ' od 100.000 do 150.000 45 od 150.000 do 200.000 49 od 200.000 do 300.000 51 nad 300.000 53« 7. člen Za 38. členom se vstavi 38.a člen, ki se glasi: »Na dohodek dosežen z oddajanjem turističnih sob (kmečki turizem) plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30 odstotkov. Odmerjeni davek se zniža za 50 odstotkov vsem tistim, ki organizirano oddajajo sobe preko agencij, turističnih društev ali gostinskih organizacij. Od doseženih dohodkov iz prvega odstavka tega člena se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 50 odstotkov.« 8. člen 44. člen se spremeni in se glasi: »Vrednost točke znaša 40 dinarjev. Vrednost točke se vsako leto valorizira s porastom cen stanovanj in stanovanjskih stavb po navodilu o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj, ki ga vsako leto izda predsednik Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora za preteklo leto. Vrednost točke vlorizira na cele dinarje tako, da se Znesek 50 in nad 50 par zaokroži navzgor, znesek do 50 par pa navzdol.« 9. člen Za 52. členom se vstavi 52.a člen, ki se glasi: »Stopnja davka na posest gozdnih zemljišč občanov, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in imajo v lasti gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha, znaša 60 odstotkov katastrskega dohodka tega gozda. Ta stopnja se uporablja tudi za odmero davka od gozda za leto 1980.« 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi \ Uradnem listu SRS, uporablja'pa se od 1. januarja 1981 dalje, St. 422-8/81-1 Slovenske Konjice, dne 31. marca 1981. 715. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 20/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 63/80) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 13-984/78, 5-375/79 in 7-539/80) Tarifa — Tar. št. 3 se v prvi alineji: — od naravnega vina, vina tipa »biser« in vinsko sadnih pijač znesek »2« nadomesti z zneskom »4«. V drugi alineji Tar. št. 3: — od penečega vina pa se znesek »4« nadomesti z zneskom »8«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po o^iavi v Uradnem listu SRS. St. 421-2/81-1 Slovenske Konjice, dne 31. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 716. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. decembra 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8 %> in to od 1. marca 1981 dalje. Preživnine, določene v letu 1980, se od 1. marca 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka glede na čas, kdaj so bile določene in sicer, če so bile določene: •/» do konca januarja 1980 za 29,8 do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 25 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1980 za 20 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za 15 do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10 do konca oktobra 1980 za 7,5 do konca novembra 1980 za 5 do konca decembra 1980 za 2,5 Sklep začne veljati z dnem objave. St. 56-2/81 Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Jože Hlačar 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 717. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti in seji zbora združenega dela dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1981 1. člen S proračunom za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Šentjur pri Celju za leto 1981. Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 72,470.886 in se razporedijo: — za razporejeno porabo 66,898.112 — za tekočo proračunsko rezervo in pokrivanje obveznosti iz leta 1980 700.000 — za izločanje na posebno partijo proračuna in rezervni sklad 2,032.774 — obveznost po samoupravnem sporazumu za pospeševanje kmetijstva v celjski regiji 540.000 — za kritje obveznosti iz leta 1980 2,300.000 Pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev sta prikazana v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz prejšnjega člena se 1 odstotek izloča na posebno partijo in pripada rezervnemu skladu občine Šentjur pri Celju. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se razporejajo med letom enakomerno med nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali sklepom Skupščine občine Šentjur pri Celju ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi z uporabnikom sredstev ni določeno drugače. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za posebne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Šentjur pri Celju in predlagati ustrezne ukrepe oziroma spremembo ob-‘•‘nskega proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov v okviru razporejenih sredstev in v skladu z nalogami posameznih organov, če med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 7. člen Organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim s proračunom odobrena. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati, na račun občinskega proračuna, obveznosti, ki bi presegle s proračunom določena sredstva ali ne bi bila v skladu z njegovim programom dela, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. 8. člen Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki so posameznemu upravnemu organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec. Poleg tega je za zakonito uporabo sredstev proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 9. člen Prihodki, ki jih na podlagi pogodb ali sporazumov ustvarijo upravni organi, pripadajo tem organom in se uporabljajo za modernizacijo službe v skladu s programom izvršnega sveta. 10. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku — dejavnost ljudske obrambe — ja svet za ljudsko obram- bo, varnost in družbeno samozaščito; za ostale razdelke je nosilec izvršni svet. 11. člen sredstva, Ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo razporedila po merilih, za katera se bodo le-te dogovorile najkasneje do 31. maja 1981. 12. člen nosilci oziroma uporabniki sredstev preračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi ali drugimi akti o njihovi uporabi 13. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv Skupščine občine Šentjur pri Celju, vendar le v skladu z nameni po 1. točki 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74). 14. člen Pristojni občinski upravni organ opravlja nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev proračuna ter investicij, ki se v celoti ali delno financirajo iz občinskega proračuna. 15. člei Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Št. 400-4/81-2 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r. Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1981 v7rsta prihodkov Znesek din Vrsta odhodkov Znesek din 1 Davek iz dohodka in iz osebnih dohodkov 18,140.000 2 Davki na promet in premoženje 17,150.000 3 Takse in odstopljeni republiški prihodki 5,610.000 5 Prihodki upravnih organov in drugi dohodki 900.000 Dopolnilna sredstva 30,670.886 72,470.886 01 Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti 02 Dejavnost ljudske obrambe 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 08 Socialno varstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 18 Izločanje na posebno partijo proračuna in rezervni sklad 19 Obveznost po samoupravnem sporazumu za pospeševanje kmetijstva v celjski regiji 20 Obveznosti iz preteklega leta Skupaj 34,954.604 3,511.862 3,437.414 9,450.699 8,590.452 123.777 2,873.402 1,890.544 2,065.358 700.000 2,032.774 540.000 2,300.000 72,470.886 ( 71*. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji družbenopolitičnega zbora ter na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih ukupnosti doc 27. marca 1981 sprejela ODLOK • spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 15/78, 27/78, 10/79 in 1/80) se v 3. členu za prvim odstavkom vstavi nov drugi odstavek in glasi: »Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se obdavčujejo po dejanskem dohodku, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih ter evidenco o osnovnih sredstvih. Glede vodenja teh evidenc veljajo določila 1. odstavka tega člena.« Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. 2. člen Besedilo 4. člena se spremeni in glasi: »Stopnja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se nanaša na dohodek od gozdov, je proporcionalna in znaša za zavezance zavarovane bodisi kot kmete ali kmete — kooperante kot osebe v delovnem razmerju 23 %>, za ostale zavezance pa 47 %.« 3. člen V 5. členu se črtata katastrski občini Marijina vas in Mrzlo polje, namesto njih pa vpišejo novonastale katastrske občine Prapretno, Podpeč in Laziše 4. člen Besedilo 1. odstavka 6. člena se spremeni in glasi: »Stopnje občinskega davka iz dohodka od kmetijstva, ki se nanaša na katastrski dohodek negozdnih površin, so proporcionalne ter različne za zavezance — zavarovance in za ostale zavezance ter znašajo: Za zavezance Za ostale — zavarovance zavezance "/• •/. v II. skupini kat. občin 7 17 v III. skupini kat. občin 4,5 14,5 v IV. skupini kat. občin 2 12 V 2. odstavku istega člena se na koncu besedilo: »ki niso zavezanci kot osebe v medsebojnem razmerju v združenem delu« spremeni in glasi: »ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju«. 5. člen V 8. členu se besedilo 2. odstavka spremeni in glasi: »Davčna olajšava se prizna za eno oziroma največ tri leta. Odstotek olajšave v odnosu do odmerjenega davka je odvisen od razmerja med vloženimi sredstvi in katastrskim dohodkom negozdnih površin ter znaša: Ce so vložena sredstva v razmerju do KD nad do Olajšava “Z« Za dobo let 50°/» 150 0/t 50 i 150 °/» 250»/, 100 i 250 "/o 400 »/o 75 2 400*/. 500 »/♦ 100 2 509*/. 600%!* 75 3 600 •/• 100 3« spremeni besedilo 9. odstavka in glasi: »Pod enakimi pogoji se priznavajo olajšave po tem členu tudi zavezancem, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje, se pa po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete. Obračunani znesek olajšav po 2. odstavku se v tem primeru zniža za 40 Vo.« 6. člen Besedilo 3. odstavka 9. člena se črta. 7. člen V 10. členu se spremeni besedilo 1. odstavka in se glasi: »Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju in vzdržujejo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža in sicer: 1. za otroke, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali gospodinje — do višine plačane šolnine, vključno s stroški internatske oskrbe 2. za otroke, ki se šolajo na drugih šolah 1.000 din« V 3. odstavku se besedilo »nad 1.000 din mesečno« spremeni in glasi: »nad 2.000 din mesečno«. 8. člen V 12. členu se spremeni 1. odstavek in glasi: »Davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje od oshov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Od osnove din ' Stopnja v •/• do 30.000 31 nad 30.000 do 60.000 36 nad 60.000 do 100.000 40 nad 100.000 do 150.000 44 nad 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56 9. člen V drugem odstavku 16. člena se na koncu briše pika in stavek nadaljuje s temle besedilom: »in dohodku po pogodbah o delu v zvezi z opravili pri popisu prebivalstva«. 10. člen V zadnjem odstavku 24. člena se znesek 3.000 din nadomesti z zneskom 6.000 din. 11. člen Besedilo 34. člena se spremeni in glasi: »Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se zahteva za dejavnosti: avtoprevozništvo, avtotaksi in izvajanje storitev z gradbeno mehanizacijo. Poroštvo po 1. odstavku se zahteva za opravljanje drugih obrtnih ali gospodarskih dejavnosti, če zavezanec v postopku za pridobitev dovoljenja dejavnosti ne predloži dokazov, da je poravnal vse davčne in prispevne obveznosti.« 12. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 422-11/81-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r 719. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/22, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/68, 26/79, 5/80, 63/80 in 3/81) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju, na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1981 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o dopolnitvi in spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi o odloku o posebnem občinskem aavKU od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/76, 6/76, 18/76, 2/77, 4/77 24/77, in 10/79) se — spremeni v tar. št. 2 znesek občinskega prometnega davka od naravnega vina, vina tipa »BISER« ter vinsko sadnih pijač od 2 din na 4 din po litru in pri penečih vinih od 4 din na 8 din po litru; — doda v tar. št. 5 pod točko 2 »FINOMEHANI-KA«; — doda v tar. št. 5 pod točko 8 »RAZMNOŽEVANJE IN KNJIGOVEZNISTVO«. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja osem dni po objavi, uporablja pa se od 1. maja 1981. St. 421-1/81-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r. 720. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj v občini Šentjur pri Celju 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine, ki služi za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj v družbeni lastnini, ki se prodajo občanom in civilno pravnim osebam. 2. Ben Poprečna gradbena cena za Im* stanovanjske površine znaša 11.310 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 1.696,50 din za m2 koristne stanovanjske površine, od tega: — 55 °/o za individualno komunalno ureditev v znesku 933,07 din, — 45 Vo za kolektivno komunalno ureditev v znesku 763,43 din. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 10/79). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-41/81-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. ftiž. 1. r. 721. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečno gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen Tretji člen odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 32/80) se spremeni in glasi: »Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša 11.310 din. Odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,6 odstotka.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-19/81-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r. 722. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78 ter 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) sprejela na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu soseske V. I Odlok o zazidalnem načrtu soseske V. Šentjur (Uradni vestnik Celje, št. 33/66), se dopolni z dokumentacijo številka 0-1-1540-80, ki jo je izdelal Skupni servis SIS — Enota za urbanizem in gradbeništvo, novembra 1980. • II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/81-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r. 723. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, 16/67, 27/72 in 8/78) ter 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) sprejela na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Hruševec« I Odlok o zazidalnem načrtu soseske Hruševec (Uradni list SRS, št. 1/74) se dopolni z dokumentacijo številka: 0-1/106-80, ki jo je izdelal.Skupni servis SIS — Enota za urbanizem in gradbeništvo Šentjur pri Celju, novembra 1980. II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-1/81-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r. 724. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1981 sprejela ODLOK o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti I. SPLOŠNE DOLOČBE ' 1. člen S tem odlokom se ureja najkrajši in najdaljši delovni čas v delovnih organizacijah in zasebnih obrtnih delavnicah, ki opravljajo trgovsko, gostinsko in obrtno dejavnost ter dejavnost posebnega družbenega pomena. 2. člen Občinski upravni organ pristojen za gostinstvo, turizem, trgovino in obrt lahko v izjemnih primerih da soglasje, da se delovni čas poslovalnice podaljša, skrajša ali zapre. Za podaljšanje v primerih prireditev in javnih shodov daje soglasje oddelek za notranje zadeve. 3. člen Poslovni čas mora biti v vsaki trgovini in gostinski poslovalnici ter obrtni delavnici vidno izobešen v obratu in ob vhodu vanj. 4. člen Za poletni čas se po tem odloku šteje čas od prvega aprila do tridesetega septembra, za zimski čas pa od prvega oktobra do enaintridesetega marca. 5. člen Obrati, ki poslujejo neposredno s strankami imajo lahko največ dva prosta dneva v tednu, če si za to pridobijo soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. Pri določanju prostih dni se upoštevajo: — gospodarske potrebe občine, — krajevne potrebe, — bolezen ali smrt v družini, — načela dobrega gospodarjenja 6. člen Trgovski, gostinski in obrtni obrati morajo priglasiti obratovalni čas in vsako spremembo obratovalnega časa oddelku za občo upravo Skupščine občine Šentjur pri Celju. II. POSLOVNI ČAS OB DELAVNIKIH 1. Trgovina 7. člen Vse trgovine s prehrambenimi artikli morajo biti odprte vsak dan od 7. do 15. ure. Trgovina Merx — samopostrežba Planina, trgovina Kmetijskega kombinata Šentjur — poslovalnica Prevorje in trgovina Kmetijskega kombinata Šentjur — poslovalnica Loški dom v Loki, morajo biti odprte vsak dan od 7. do 15,30 ure. Blagovnica Merx in trgovina — samopostrežba KK Šentjur, pa morata biti odprti od 7. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Ob dnevih, ko so trgovine zaprte več kakor dva dni, se uvede dežurstvo v Blagovnici Merx in samo-potrežni trgovini Kmetijskega kombinata Šentjur, ki so izmenoma dežurne tretji dela prosti dan — najmanj štiri ure dnevne Trgovine z reprodukcijskim materialom morajo biti odprte vsak dan od 7. do 15. ure, trgovina Re-sevna pa od 7. do 17. ure. Poslovalnice v manjših krajih lahko svoj obratovalni čas prilagode krajevnim potrebam. Delovne organizacije pa si morajo poprej izposlovati dovoljenje pristojnega občinskega organa. Trafike morajo biti odprte t'sak dan razen nedelje od 5,30 do 17. ure, lahko pa delovni čas prilagodijo krajevnim potrebam. Bencinska črpalka mora poslovati vse dni v tednu, vključno z nedeljo in prazniki od 6. do 20. ure. Bencinska črpalka KK Šentjur — enota Planina pa mora biti odprta v'se dni, razen nedelje od 7. do 15. ure. Lekarna mora biti odprta vsak dan od 7. do 18. ure, razen sobote, ko mora biti odprta od 7. do 12. ure. Nočno dežurstvo in dežurstvo oo nedeljah in praznikih mora opravljati Zdravstvena postaja Šentjur pri Celju. Vse pošte v občini morajo poslovati tudi ob sobotah od 8. do 12. ure. 2. Gostinstvo 8. člen Za gostinske poslovalnice se določi najdaljši obratovalni čas . od 7. do 22. ure s tem, da se odpirajo najkasneje ob 9. uri in zapirajo najprej ob 20. uri. Ob delavnikih pred državnimi in republiškimi prazniki ter na pustno soboto in pustni torek smejo gostinski obrati biti odprti vso noč. Sprejemanje gostov na prenočišče je časovno neomejeno. Gostišče je lahko na delovni«dan zaprto s soglasjem pristojnega upravnega organa oddelka za občo upravo. Gostinski obrati, ki imajo dovoljenje za obratovanje ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih imajo lahko krajši obratovalni čas, kot to določa prvi odstavek tega člena. Gostinski obrati, ki želijo imeti podaljšan delovni čas, pa si morajo pridobiti posebno dovoljenje pri pristojnem organu oddelka za občo upravo. 3. Obrt 9. člen Obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami morajo imeti odprte delavnice ob delavnikih najmanj od 7. do 14. ure s tem, da dosežejo najkrajši obratovalni čas 42 ur tedensko. Obrtne delavnice, katerih narava dela je taka, da opravljajo del uslug ali storitev izven delavnice, morajo obratovati vsak delavnik najmanj dve uri v delavnici. Delovni čas posameznih obrtnih delavnic se lahko prilagodi krajevnim potrebam v soglasju s pristojnim organom Skupščine občine Šentjur pri Celju. 10. člen Vsako spremembo delovnega časa, kakor tudi Izvajanje tega odloka daje oddelek za občo upravo Skupščine občine Šentjur pri Celju. III. KAZENSKE DOLOČBE 11. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje delovna organizacija ali samostojni obrtnik: 1. če ne priglasi obratovalnega časa pristojnemu upravnemu organu za izdajo obrtnih dovoljenj; 2. če nima obrata odprtega v določenem času; 3. če ima obratovalnico odprto dalj časa, kot določa odlok; 4. če nima ob vhodu v obrat in v obratu primerno označen obratovalni čas; 5. za prekršek iz prvega odstavka se kaznuje odgovorna oseba delovne organizacije z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din. 12. člen Za prekršek iz 11. člena se lahko izreče delovni organizaciji, odgovorni osebi delovne organizacije, ali samostojnemu obrtniku mandatna kazen 500 din, ki jo lahko izterja tržni inšpektor takoj na mestu. IV. POJASNILO IN NADZOF 13. člen 1. Podrobnejša navodila o izvajanju tega odloka daje oddelek za občo upravo Skupščine občine Šentjur pri Celju. 2. Nadzor nad izvrševanjem določil tega odloka opravlja tržna in delovna inšpekcija občine Šentjur pri Celju. V. KONČNE DOLOČBE 14. člen t, uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih objavljen v Uradnem listu SRS, št. 42/72. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-8/81-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1981. Predsednik - Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r ŠMARJE PRI JELŠAH 725. Na podlagi 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih' skupnosti dne 11. marca 1981 sprejela ODLOK o obveznem čiščenju brežin, potokov in jarkov na območju občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Za potoke in jarke se po tem odloku štejejo vsi vodotoki na območju občine Šmarje pri Jelšah. Za brežino potoka po tem odloku šteje 5 m širok pas pribrežnega zemljišča od zgornjega roba struge na obeh straneh vodotoka. 2. člen Lastniki oziroma uporabniki in vzdrževalci pri-brežnih zemljišč ob potokih in jarkih so dolžni redno čistiti brežine in struge tako, da odstranjujejo neprimerno zarast in naplavine, da ni moten pretok. Ce poteka potok ali jarek med zemljišči različnih lastnikov oz. uporabnikov, je vsak dolžan čistiti in vzdrževati svoj del brežine, strugo vodotoka pa so dolžni čistiti skupaj. 3. člen Kot neprimerna zarast na brežinah potokov in jarkov se šteje grmovje in drevje, ki vidno ogroža pretok. Kot primerna zarast za zaščito brežin se štejejo gojene grmovne vrste, ki ščitijo brežine pred bočno erozijo. 4. člen Čiščenje zarasti ob potokih in jarkih je treba opraviti v času, ko rastline ne rastejo. Naplavine iz struge je treba odstraniti, če so take narave, da je moten naravni odtok in so ogrožene brežine. 5. člen Pri čiščenju in vzdrževanju brežin je treba upoštevati naslednje: 1. Drevje in grmičevje, ki ovira normalen pretok vode, je treba posekati in odstraniti iz struge in brežin. Posek je treba opraviti čim nižje z gladkim rezom na panju. 2. Za sanacijo poškodovanih brežin je treba uporabljati vrhove, poplete in podtaknjence, ki jih je treba redno vzdrževati in gojiti. 3. Trava na brežinah se mora pokositi najmanj enkrat letno. 4. Posekano grmičevje, vejevje in pokošeno travo je prepovedano odmetavati v strugo. 5. Posek drevja zaradi čiščenja in gojenja zarasti na brežinah vodotokov na gozdnih zemljiščih in v gozdovih, mora odkazati strokovni delavec pristojne gozdnogospodarske organizacije. 6. člen Na brežinah in strugah vodotokov je prepovedano: v Odlaganje vseh vrst odpadkov — vožnja z motornimi in vprežnimi vozili, če na njih ni utrjenega vozišča — sajenje drevja, postavljanje posestnih ograj in drugih objektov — odpiranje gramoznic ali kopanje jam za pridobivanje zemlje, odstranjevanje oziroma pridobivanje ruše — odpravljanje del, ki bi ovirala odtok vode oziroma bi poškodovala brežine ali povzročila rušenje brežin. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja upravni organ pristojen za vodno gospodarstvo v sodelovanju z rečno nadzorno službo vodno gospodarske organizacije in člani ribiških družin v občini Šmarje pri Jelšah. 8. člen Ce pristojni upravni organ pri nadzorstvu ugotovi, da zavezanec ne izvršuje obveznosti po določbah tega odloka, odredi z odločbo izpolnitev potrebnega ravnanja in v primeru kršitve določb tega odloka predlaga kršilce za kaznovanje. 9. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, kadar ravna v nasprotju z določbami: — prvega odstavka 2. člena tega odloka — 6. člena tega odloka — prvega odstavka 4. člena tega odloka. 10. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, kadar ravna v nasprotju z določbami: — prvega odstavka 2. člena tega odloka — prvega odstavka 4. člena tega odloka — 6. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, kadai stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 11. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-1/81-1 Šmarje pri Jelšah, dne 23. marca 1981. Predsednik Skupščine občine . Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r 72S. Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77). 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti z dne 11. marca 1981 sprejela ODLOK o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Šmarje pri Jelšah i. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju naselij Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Mestinje, Šentvid pri Grobelnem Rogatec, Bistrica ob Sotli, Kozje je obvezno zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov iz stanovanj, industrijskih objektov, javnih zgradb, parkov, dvorišč, parkirišč in drugih virov na posebno odlagališče na način, ki ga določa ta odlok. 2. člen V vseh ostalih naseljih občine Šmarje pri Jelšah se smeti in odpadki odlagajo v posebna odlagališča (v nadaljnjem besedilu: vaška smetišča). 3. člen Odlaganje in odvoz smeti in odpadkov se mora opravljati v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi predpisi. 4. člen meti in odpadki po tem odloku so: — smeti in odpadki, ki nastajajo pri pripravi živil, konzerve, pepel, porcelan, steklenice, keramika, kovinski odpadki, tekstil, papir, plastika, razen večjih trdnih predmetov, ki lahko poškodujejo smetnjake ali vozila ža odvoz smeti, — za smeti in odpadke iz drugih virov se štejejo zlasti: odpadni gradbeni material, prerpog, dvoriščne smeti, odpadne smeti iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov, odpadki iz industrijske in obrtne predelave, nevtralizirani (očiščeni, sežgani odpadki iz industrije), ostanki živil gostinskih obratov, embalaža obrti in industrije ter večji kosovni odpadki iz gospodinjstev, obrti in industrije. 5. člen .'Je štejejo se za smeti in odpadke. — strupene in druge okolju nevarne snovi (kemikalije, zdravila, topila, herbicidi, kisline, strupi, snovi za zaščito rastlin, lugi in podobno), naftni derivati, usedline iz galvana, kolikor so nevtralizirane, usedline iz čistilnih naprav, maščobne usedline in masti ter živalski odpadki. II. ZBIRANJE IN ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV 6. člen Upravljale! in lastniki zgradb in objektov na območjih iz 1. člena tega odloka morajo odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev in ostalih virov v tipizirane smetiščne posoda — smetnjake ali kontejnerje. 7. člen Prostor za postavitev posod za smeti in odpadke določi organizacija združenega dela pooblaščena za komunalno dejavnost sporazumno z upravljale! in lastniki zgradb in drugih objektov. . Prostor, ki je določen za postavljanje smetiščnih posod mora biti lahko dostopen in ustrezno urejen tako, da je možno čiščenje. Posode za smeti je dolžan uporabnik redno vzdrževati in čistiti, dotrajane posode pa zamenjati takoj, ko le-te ne zadoščajo minimalnim higienskim pogojem. Vrsto in tip posode določi organizacija, ki odvaža smeti. in odpadke. Potrebno število tipiziranih posod nabavijo lastniki oziroma investitorji zgradb in drugih objektov na svoje stroške ali organizacija za odvoz smeti in odpadkov na stroške investitorja oziroma lastnika. Tipizirane smetiščne posode za nove zgradbe morajo biti nabavljene pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt. Lastniki in uporabniki, obstoječih zgradb morajo tipizirane smetiščne posode ali, kontejnerje nabaviti v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka 8. člen Ce so smeti in odpadki iz drugih virov taki, da jih ni možno odlagati v tipizirane smetiščne posode ali kontejnerje, mora organizacija združenega dela ali samostojen obrtnik skleniti pogodbo s pooblaščeno organizacijo za odvoz smeti, v kateri se določi drug način odlaganja. Dogovorjeni način odlaganja ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi in higiensko-tehničnimi predpisi. 9. člen Za kosovne odpadke (štedilnike, hladilnike in ostalo gospodinjsko opremo, kolesa, gume in druge avtomobilske dele, sode ipd.) se določi poseben odvoz najmanj 6-krat letno z določenega kraja v naselju s tem, da se o času takega odvoza obvesti uporabnike najmanj 5 dni pred odvozom. Te odpadke odvaža pooblaščena organizacija združenega dela na posebno odlagališče po predhodnem soglasju upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve in v dogovoru s pooblaščeno organizacijo za odkup takšnih odpadkov, ki te odpadke razvrsti. 10. člen V naseljih iz 2. člena tega odloka se smeti in odpadki, razen odpadkov iz 9. člena tega odloka, odlagajo na vaška smetišča. 11. člen Ob gostinskih lokalih, trgovinah, kioskih, slaščičarnah in drugih javnih zgradbah, sejmiščih, tržnicah, parkiriščih, javnih sprehajališčih, športnih in drugih javnih površinah, morajo upravljale! namestiti koše za odpadke. Koše za odpadke, nameščene na javnih mestih, mora upravljalec redno čistiti in vzdrževati ter odpadke redno odlagati v tipizirane smetiščne posode. Upravljale! iz prvega odstavka tega člena morajo potrebno število košev za odpadke namestiti v treh' mesecih po uveljavitvi tega odloka. 12. člen Prepovedano je: 1. odlagati v smetiščne posode vroč ali žareč pepel, ogorke, tekočine, mrhovino in snovi iz 5. člena tega odloka ter vse ostale smeti in odpadke, ki lahko povzročijo smrad ali požar; 2. puščati smetiščne posode odprte; 3. odlagati smeti ali odpadke poleg posod ali izven prostorov namenjenih za odlaganje smeti in odpadkov; 4. odlagati smeti ali odpadke v smetiščne posode tako, da se ne dajo zapreti. III. ODVOZ SMETI 13. člen Odvoz smeti in odpadkov na območjih iz 1. člena tega odloka opravlja pooblaščena organizacija, ki se ukvarja s komunalno dejavnostjo. Odvoz smeti se opravlja po vnaprej določenem razporedu, katerega na predlog ppoblaščene organizacije potrdi Komunalna skupnost in upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Razpored odvoza smeti in odpadkov se javno objavi. 14. člen Pooblaščena organizacija mora za odvoz smeti in odpadkov uporabljati specialno vozilo, ki je urejeno tako, da je omogočeno higiensko nakladanje, odvažanje ter praznjenje. Tipske posode za smeti mora pooblaščena organizacija prazniti tako, da jih ne poškoduje in ne onesnaži prostore okoli njih. Po praznjenju mora posode vrniti na prejšnje mesto. Okolico posod za smeti, ki jo onesnažijo pri praznjenju, so dolžni delavci pooblaščene organizacije takoj očistiti 15. člen Odvoz smeti in odpadkov iz 2. člena tega odloka opravlja lastnik oziroma upravljalec zgradbe na način, s katerim se pri prevozu in odlaganju na vaško smetišče zagotove minimalni sanitarni in higienski pogoji. 18. člen Snovi iz 5. člena tega odloka ni dovoljeno odlagati na javna smetišča ali izven njih, ampak opravi odvoz in deponiranje le-teh po posebnem naročilu ali pogodbi pooblaščena organizacija v skladu s posebnimi predpisi in soglasji pristojne inšpekcije na posebna odlagališča. IV. ODLAGALIŠČA SMETI IN ODPADKOV (SMETIŠČA) 17. člen Lokacijo in pogoje ureditve smetišč določi upravni organ pristojen za urbanizem in komunalne zadeve v soglasju s pristojno sanitarno, požarno in vodnogospodarsko inšpekcijo. Predlog za lokacijo smetišča poda pooblaščena organizacija za odvoz smeti in odpadkov, Komunalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah in krajevna skupnost. 18. člen Smetišča upravlja in vzdržuje pooblaščena organizacija za odvoz smeti in odpadkov v skladu s pogoji lokacijske odločbe. Vaška smetišča upravlja in vzdržuje ^krajevna skupnost pod istimi pogoji, kot organizacija iz prvega odstavka tega člena. 19. člen Vzdrževanje smetišč obsega zrasti pravimo m pravočasno izravnavo zemljišča, zasipavanje organskih odpadkov, razkuževanje ter uničevanje mrčesa in gledalcev. Po prenehanju odlaganja mora upravljalec oziroma vzdrževalec smetišča le-to prekriti, zasuti z zemljo. 20. člen Za pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov iz 4. člena tega odloka ter za upravljanje in vzdrževanje smetišč, so dolžni lastniki oziroma upravljale! zgradb in objektov plačevati mesečni prispevek organizaciji, ki odvaža smeti in odpadke ter vzdržuje smetišča. Na območju naselij iz 1. člena tega odloka so stroške za odvoz smeti in odpadkov dolžni plačevati vsi občani in organizacije združenega dela v obsegu določenih meja organiziranega odvoza smeti in odpadkov ne glede na to ali smeti odlagajo ali ne. Meje območja organiziranega odvoza smeti in odpadkov v naseljih Iz 1. člena tega odloka določi Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na predlog pooblaščene organizacije za odvoz smeti in odpadkov. Za urejanje in vzdrževanje vaških smetišč plačujejo lastniki oziroma upravljale! zgradb in objektov prispevek krajevni skupnosti. 21. člen Cena za odvoz smeti in odpadkov iz 4. člena tega odloka se določi od m2 koristne površine stanovanja. individualne stanovanjske hiše, garaž in poslovnih prostorov: — za koristno površino stanovanja se šteje tlorisna površina stanovanja, ki je osnova za določitev stanarine, — za koristno površino individualne stanovanjske hiše se štejejo tlorisne površine vseh koristnih prostorov. Prav tako se štejejo med koristne prostore individualne stanovanjske hiše tudi tlorisne površine vseh pomožnih objektov, ki se nahajajo na funkcionalnem zemljišču individualne stanovanjske hiše (drvarnice, kotlovnice, kleti ipd.), — za koristno površino garaže šteje tlorisna površina garaže, ne glede na to ali je garaža v stavbi ali v posebnem objektu in ne glede na njeno oddaljenost od bivalnih prostorov, — za koristno površino poslovnega prostora šteje tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. 22. člen Pooblaščena organizacija za odvoz smeti in odpadkov je dolžna vzpostaviti in voditi evidenco Vseh površin zavezancev za odvoz smeti in odpadkov iz 1. člena tega odloka v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. Občani in organizacije združenega dela, ki plačujejo storitev odvoza smeti in odpadkov v skladu s 1. in 20. členom tega odloka so dolžni dostaviti natančne podatke o obsegu površin, ki so potrebne za izračun cene za odvoz smeti in odpadkov na zahtevo pooblaščene organizacije za odvoz smeti in odpadkov v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. Vse spremembe pri osnovah za določitev cene odvoza smeti in odpadkov so zavezanci dolžni prijaviti pooblaščeni organizaciji za odvoz smeti in odpadkov v 40 dneh po nastali spremembi. 23. člen Za odvoz odpadkov iz 5. in 8. člena tega odloka se zaračunavajo dejanski stroški in po posebej sklenjeni pogodbi. 24. člen Cene iz 20. člena in 21. člena tega odloka potrdi Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na predlog organizacije, ki odvaža smeti in vzdržuje smetišča, po predhodnem soglasju Komunalne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah. VI. NADZORSTVO 25. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravlja upravni organ pristojen za komunalne zadeve v sodelovanju s sanitarno inšpekcijo (Skupščina občine Šmarje pri Jelšah) vodnogospodarsko inšpekcijo, veterinarsko inšpekcijo in urbanistično inšpekcijo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 26. člen če pristojni upravni organ v okviru nadzora ugotovi nepravilno ravnanje in izvrševanje določil odloka ali opustitve predpisanega ravnanja po določbah odloka, odredi za odločbo ukrepe za odpravo tega stanja; v primeru kršitve določb tega odloka pa predlaga kršilce v kaznovanie. VII. KAZENSKE DOLOČBE 27. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija (pravna oseba): 1. če odlaga smeti in odpadke izven prostorov namenjenih za odlaganje (1. in 2. člen), 2. če ne odlaga smeti in odpadkov v tipske posode za smeti in če ne postavi posode za smeti na za to določeno mesto (6. člen in prvi odstavek 7. člena), 3. če redno ne vzdržuje in čisti posode za smeti (drugi odstavek 7. člena), 4. če tipske posode za smeti niso nabavljene takoj, ko je zgradba vseljiva ali če v roku, ki ga določa ta odlok ne nabavi potrebno število posod (četrti od-.stavek 7. člena), 5. če smeti in odpadke ne odlaga v skladu s pogodbo (8. člen), 6. če v roku, ki ga določa ta odlok, ne namesti potrebno število košev za odpadke (11. člen), 7. če krši določbe 12. člena tega odloka, 8. če ne opravlja odvoza smeti po razporedu (13. člen), 9. če opravlja odvoz smeti in odpadkov v nasprotju s sanitarnimi in ostalimi varstvenimi pogoji (14. in 15. člen), 10. če odlaga smeti in odpadke iz 5. člena tega odloka na smetišča (18. in 19. člen), 11. če ne skrbi za redno vzdrževanje in ureditev smetišča (18. in 19. člen). Z denarno kaznijo 500 do'2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz 1. odstavka tega člena. 28. člen Z denarno kaznijo 500 din se lahko kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek iz 1., 2., 7., 9. in 10. točke 27. člena tega odloka, če gre za lažji prekršek, ki ni povzročil hujših posledic. Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterjajo od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških delavci milice ali pristojne inšpekcijske službe. VIII. KONČNE DOLOČBE 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe od 13. do vključno 24. člena odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naselij v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 2/67). 30. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Šmarje pri Jelšah, dne 23. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak L r 727. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. marca 1981 sprejela ODLOK o zaščiti, prepovedi parcelacije zemljišč in gradnje v območju jezera Vonarje 1. člen Zaradi nemotenega izvajanja programa akumulacijskega jezera. Vonarje ter zaščite bodočega vira pitne vode pred onesnaževanjem se razglasi splošna zaščita, prepoved parcelacije zemljišča in graditve na območju jezera Vonarje. Območje za katerega se določajo zaščitni ukrepi, prepoved parcelacije in gradnje, je določeno z mejo vrisano na katastrski karti 1 :2880 in 1 :10.000 in je sestavni del tega odloka: Izhodiščna točka je na reki Sotli v k. o. Vonarje na meji parcel 838—839, nato prečka lokalno cesto št. 890. Od tu poteka meja med pare. št. 829/2—830/2, 829/2—829/1, 827/1—829/2, 820—827/1 in 820—821 do občinske ceste št. 949. Od tu se nadaljuje po občinski cesti 949 ter nato ob obč. cesti 846 vse do stičišča mejnih pare. 771, 782/1 in 650/1, od tu poteka meja med pare. št. 650/1—782/1, 650/5—652, 650/2—650/4, in preide v k. o. Sv. Ema ter poteka med pare. št. 251 k. o. Sv. Ema in severno mejo pare. št. 650/2, k. o. Vonarje, nato pa po severni meji pare. št. 259, 261 in 262 vse do obč. ceste št. 471/2, nato po obč. cesti št. 471/2, ki preide v obč. cesto št. 856 v k. o. Vonarje. Od tu pa poteka meja po obč. cesti št. 558, ki preide v obč. cesto št. 619 v k. o. Vidoviča vse do k. o. Ranjkovec. Od tu po mejnih parcelah k. o. Vidoviča in k. o. Ranjkovec št. 285/16—420/2, 285/16—420/1, 290 do 420/1 ter 290—594/1. Od tu naprej poteka meja po zahodni meji pare št. 594/1, 417/2, 416/2, 415, 397, 398, 395, 329/2, 328, 329/1, 326, 324, 320, 319, 192, 594/1, 188/2, 187, 168, 167/1, 167/2, 163, 161/4, 161/3, 161/1, 104/2, 160, 159, 158, 157/2, 156/1, 155, 154, 153, 151/1, 152 do obč. ceste št. 595 vse do stičišča pare. št. 25 in 27 z obč. cesto št. 595. Od tu naprej pa po meji pare. št. 25—27, 36/3 do 38, 37—38, 42/2—43/1, 43/1—44/3, 43/1—44/5, 43/1 do 44/2,. 43/1—45, 43/1—49, 43/1—50/1, nato pa po severni meji pare. št. 50/2, 588/1, 587/1, 587/3 vse do Sotle v k. o. Ranjkovec in po reki Sotli do izhodiščne točke 2. člen <7 območju jezera Vonarje je prepovedano sleherno nenačrtno poseganje v vodni režim, ki bi kakorkoli vplival v količinskem in kakovostnem pogledu na bodoči vir pitne vode. Uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola in drugih snovi ni dovoljena. Gradnja novih stanovanjskih objektov in drugih objektov ni dovoljena. Tranzitni promet ž nafto, tekočimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedano. 3. člen Dovoljena je adaptacija obstoječih objektov, ki izboljšujejo obstoječe higienske razmere. Nadomestna gradnja objektov se dovoljuje pod pogojem, da se odstrani prejšnji objekt, ob vselitvi v nadomestni objekt in da ima novi objekt zgrajeno nepropustno tripre-katno pretočno greznico in rešen problem dispozicije odplak. Ne glede na prvi odstavek tega člena se ne dovoljuje gradnja in adaptacija objektov v petdeset metr- skem pasu od obalne visoke vode akumulacije jezera Vonarje. 4. člen Prepoved parcelacije zemljišč in gradnja v območju jezera Vonarje traja vse dokler ne bodo izdane vodnogospodarske osnove za varstvo vira pitne vode in izdelan ureditveni načrt, vendar največ 3 leta od začetka veljavnosti odloka. 5. člen Navodila za izvajanje tega odloka daje urbanistična inšpekcija občine Šmarje pri Jelšah. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St. 352-2/81-1 Šmarje pri Jelšah, dne 23. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. VRHNIKA 728. Na podlagi 9., 17., 18. in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 36. in 202/1 člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73) in 195/4. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 19. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odlok o urbanističnem redu v občini Vrhnika je izdelan na osnovi: a) urbanističnega programa občine Vrhnika iz leta 1967, b) odloka o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti (Uradni list SRS, št. 3/76), c) zakon o urbanističnem planiranju, .d) zakon o graditvi objektov, ter predstavlja novelacijo temeljne urbanistične dokumentacije zaradi potreb družbenega razvoja. . Urbanistični red v občini Vrhnika določa urbanistične ukrepe v območjih, ki niso zajeta z urbanističnimi in zazidalnimi načrti in niso razglašena za zavarovana območja posebnih namenov. 2. člen Gradnja je v vseh območjih krajevne skupnosti občine Vrhnika dovoljena v območjih zazidljivosti, ki so omejena z mejami zazidljivosti. Območja zazidljivosti so določena S posebnim odlokom (glej točko Ib) in. določajo: a) območja, ki se urejajo z urbanističnim redom (po pogojih, ki jih določata ta odlok) in b) območja, ki se urejajo samo z zazidalnimi načrti. Samo z zazidalnimi načrti se urejajo posamezna območju v krajih Bevke, Blatna Brezovica, Brezovica, Breg, Dol, Dragomer, Drenov grič, Janezova vas, Log, Lukovica, Sinja gorica, Stara Vrhnika in Vrhnika mesto ter druga območja, ki sp določena s posebnimi odloki Skupščine občine Vrhnika. 3. člen Gradnja novih objektov ni možna: a) izven meja zazidljivosti, b) na zemljiščih znotraj mej zazidljivosti, ki jih kmetijski prostorski načrt občine Vrhnika opredeljuje skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, kot zemljišča trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo (1. območje) in na zemljiščih, ki jih kmetijski prostorski načrt občine Vrhnika po svojih kriterijih opredeljuje za kmetijsko rabo (III. in IV. kategorija zemljišč, v višinskih predelih pa tudi V. kategorija zemljišč, če strnjene površine pokrivajo najmanj 3 ha, ne glede na velikost pa tudi kvalitetne in fukcionalne površine ob poslopjih kmetij), c) v območju varovalnih in lesno-proizvodnih gozdov od I. do VII. skupine (po podatkih GG Vrhnika). V izjemnih primerih je možna gradnja s soglasjem organizacije, ki gospodari z gozdovi. d) v območju vodnih virov, e) v območjih krajinskega in spomeniškega varst-sta po določilih ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo in elaborata »Spomeniška karta in seznam zavarovanih kulturnih in naravnih spomenikov v območju občine Vrhnika«, f) v območju infrastrukturnih rezervatov, g) v območju za posebne namene. 4. člen Izven območij zazidljivosti (2.a člen) je dovoljena gradnja: a) gospodarskih objektov, ki se uporabljajo izključno za kmetijske namene (hlevi, silosi, kašče, kozolci, seniki itd.), b) nadomestnih gradenj za stanovanjske objekte, vendar le za občane, ki imajo status kmeta, c) investitor, ki želi graditi po tem členu si 'mora pred naročilom lokacijske dokumentacije pridobiti potrdilo občinskega upravnega organa za kmetijstvo o statusu kmeta ter, da zemljo tudi obdeluje. Za gradnjo nadomestnih objektov izven mej zazidljivosti veljajo isti pogoji kot za gradnjo istih objektov znotraj mej, kar je opisano v 8. členu, č) komunalnih objektov, če so lokacije teh usklajene ali jih je mogoče uskladiti z. ostalo urbanistično dokumentacijo, d) objektov za katere je ugotovljen splošni družbeni interes, e) vojaških objektov. 5. člen Poseben spomeniško varstveni režim velja za ob-lekte in območja ob njih, ki so registrirani kot kulturni spomeniki v zvezi z njihovim vzdrževanjem, revitalizacijo, preurejanjem ali novogradnjami. Isto velja tudi za objekte, ki leže ali se jih predvideva v zavarovalnih območjih spomeniškega, naravovarstvenega in krajinskovarstvenega značaja. Pri teh primerih se upoštevajo določila iz elaborata »Spomeniška karta in seznam zavarovanih kulturnih in naravnih spomenikov v območju občine Vrhnika« (karta a) Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Ljub Ijana in pismena določila, ki jih izda imenovani zavod II. NAČIN UREJANJA IN SANACIJE NASELIJ TER GRADNJE OBJEKTOV 6. člen Na območju, za katerega velja 'urbanistični red (2.a člen) je dovoljena gradnja in adaptacija objektov po določilih iz 7. in 8. člena tega odloka 7. člen Na območjih, ki se urejajo po urbanističnem redu je dovoljena gradnja in adaptacija naslednjih vrst objektov (v oklepaju je označena vrsta dovoljenj, ki so potrebna za določeno gradnjo): — stanovanjskih objektov (lokacijsko in gradbeno dovoljenje), — nadomestnih stanovanjskih obejktov (lokacijsko in gradbeno dovoljenje), — javnih objektov lokalnega značaja (lokacijsko in gradbeno dovoljenje), — obrtnih delavnic, če obstoja potrebna komunalna infrastruktura in če obrtna dejavnost izpolnjuje zakonska določila glede oddajanja emisij v bivalno okolje (lokacijsko in gradbeno dovoljenje), — preurejenih obstoječih objektov v počitniške hišice (lokacijsko in gradbeno dovoljenje), — kmečkih gospodarskih objektov, ki niso našteti v 12. členu (lokacijsko in gradbeno dovoljenje), — samostojnih garaž (lokacijsko in gradbeno dovoljenje). 8. člen Za gradnjo novih objektov in za adaptacije obstoječih, pri katerih se spremeni zunanjost, velikosti ali namembnost, veljajo v območjih, ki jih urejamo po urbanističnem redu naslednji pogoji pri urejanju zemljišč in oblikovanju objektov. Uporabljajo se pri izdelavi lokacijskih pogojev: 1. pri izdelavi lokacijskih dokumentacij za nadomestne gradnje veljajo naslednji pogoji: a) nadomestni objekt se dovoli po sklepu posebne komisije Skupščine občine Vrhnika potem, ko ta ugotovi, da stari objekt iz slabih gradbeno tehničnih oziroma sanitarnih pogojev ne more več opravljati sedanje funkcije; b) nadomestna gradnja je dovoljena delno ali v celoti na temeljih starega objekta ali v okviru funkcionalnega zemljišča starega objekta; Funkcionalno zemljišče je zemljišče, ki ga zavzema objekt in površine okrog njega, ki so nujno potrebne za njegovo uporabo (dostop, dovoz, osončenje itd.), kot to določajo predpisi in normativi; c) pred izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestno gradnjo je treba stari objekt porušiti; d) za objekt, ki je zgrajen na podlagi dovoljenja o nadomestni gradnji ni možna ponovna nadomestna gradnja; e) nadomestni objekt mora biti iste namembnosti kot stari objekt, ki ga nadomešča; f) komisija Skupščine občine Vrhnika lahko dovoli, da lastnik, ki ima status kmeta in je zgradil nadomestno stanovanjsko hišo, stari objekt uporablja kot gospodarski objekt, v primeru če nadaljna raba objekta ne bo ogrožala življenja in zdrayja ljudi. 2. v primeru, da se predvideva zazidava na večjem kompleksu ali za več investitorjev je treba lokacijske pogoje opredeliti na podlagi zazidalne skice celotnega obravnavanega območja. Skico se izdela v okviru loka- cijske informacije ali lokacijske dokumentacij e.•Zazidalna skica je tudi osnova za razdelitev večje parcele na posamezne gradbene parcele, katerih velikost pa ne sme presegati 500 m2, če dejavnost ali oblika terena ne zahteva večje površine. 3. odmiki med objekti ali prizidki morajo biti tolikšni, da ustrezajo higiensko tehničnim in požarno varnostnim predpisom. Pri enodružinskih individualnih objektih je minimalni odmik od od parcelne meje 4 m, lahko pa je manjši s pismeno privolitvijo soseda. Pri vrstni, atrijski in podobni zazidavi so odmiki ob upoštevanju zgoraj imenovanih predpisov lahko manjši. 4. odmiki novih objektov in prizidkov k obstoječim objektom ter ograj in opornih zidov od ceste morajo biti v skladu z zakonom o cestah. Objekt mora biti najmanj 5m, ograja pa najmanj Im odmaknjena od roba nekategoriziranih cest in vaških poti. 5. vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali v skladu z veljavnimi predpisi. Ob izdelavi zazidalne skice (opredeljene z 2. točko tega člena) ali skupinske lokacijske dokumentacije je treba stremeti za tem, da se za več objektov predvidi skupen priključek na obstoječo cesto. 6. enodružinske stanovanjske hiše so lahko pritlične, visoko pritlične in največ enonadstropne, kot pritličja ne sme segati višje od 1 m nad koto terena. Strehe so dvokapne in strme, ravne strehe na novih stanovanjskih objektih in prizidkih niso dovoljene. V naseljih z izrazito regionalno tipiko objektov se novi objekt prilagodi obstoječim v prostorski dispoziciji, horizontalnem in vertikalnem gabaritu, izboru materiala in barvam, naklonu in izboru strehe, značilnih detajlih ter velikosti in proporcih okenskih in vratnih odprtin. 7. v primeru, da investitor preuredi staro kmečko hišo v počitniško hišo je dolžan prvobitno arhitektonsko tipiko objekta. Konkretna gradbena določila se opišejo v lokacijski dokumentaciji. 8. vrsta in velikost ograj in opornih zidov je predpisana v lokacijski tiokumentaciji za objekt, ki se bo gradil. Dovoljene so žive meje in lesene ograje. Vsak investitor mora okolico objekta hortikulturno urediti, dovoljena je zasaditev avtohtonih vrst drevja (lipe, kostanj, hrast, oreh, gaber, sadno drevje itd.). Rastline tuje temu okolju niso primerne. Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor izvršiti zunanjo ureditev kot je določana v lokacijskem in gradbenem dovoljenju. 9. v naseljih, kjer obstojijo komunalne naprave (vodovod, elektrika, kanalizacija, PTT, ceste) se mora vsak objekt priključiti na javno omrežje s soglasjem upravljalca. 10. v naseljih, kjer ni vodvoda mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne službe. Pri tem. j e treba stremeti, da se zajetje ali vodnjak zgradi za več stavb skupaj in,, da se primemo zaščiti. 11. v naseljih, kjer ni kanalizacijskega omrežja mora investitor odvajati odplake v greznico, ki mora biti zgrajena po sanitarno tehničnih predpisih; 12. gnojišča se morajo pri gospodarskih objektih zgraditi po sanitarno tehničnih predpisih na način, določen v sanitarnem soglasju; 13. v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti, je obvezno treba zgraditi smetiščne jame po pogojih vodnogospodarskih in sanitarnih soglasij; iS za javne objekte veljajo enaki pogoji, ki pa so v lokacijskih dokumentacijah' definirani za vsak primer posebej; 15. ni dovoljeno postavljanje počitniških prikolic, vozil, šotorov in barak, z namenom, da bi kdo v njih začasno ali stalno bival. III. POSTOPKI ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOLJENJA 9. člen Preden naročnik zaprosi z vlogo za izdelavo lokacijske dokumentacije si mora pridobiti lokacijsko informacijo, ki jo izdela pooblaščena strokovna organizacija. Lokacijska informacija, ki je lahko ustmena ali pismena (grafična) vsebuje: — ugotovitev o zazidljivosti zemljišča, — osnovno določitev gradbenega zemljišča' (v primeru zazidalne skice pa tudi predlog parcelacije in situacijo objektov), ki služi upravnemu organu pri zakoličbi gradbene parcele, — opis nadaljnjih postopkov oziroma utemeljitev v primeru negativne informacije. V primeru kot ga določa 8. člena (2. točka), je potrebno izdelati zazidalno skico. 10. člen Za pomembnejše in tehnično zahtevne objekte ter za posamezne objekte v območju spomeniškega in krajinskega varstva izdela za urbanizem pooblaščena organizacija na zahtevo naročnika lokacijske smernice. Te služijo kot osnova za izdelavo idejnega načrta objekta ter za izdelavo lokacijske dokumentacije. 11. člen Lokacijsko dokumentacijo izdela za urbanizem pooblaščena organizacija. Ob naročilu predloži naročnik pozitivno lokacijsko informacijo in kopijo katastrskega načrta. Lokacijska dokumentacija vsebuje: 1 poročilo s podatki o legi, funkciji, višini in oblikovanju objekta, okolja in komunalnih naprav, 2. kopijo katastrskega načrta v merilu 1 :2880 ali 1 : 1000, 3. topografsko katastrski načrt sedanjega in prihodnjega stanja terena, objektov in komunalnih naprav v merilu 1 : 500 ali 1 : 1000, 4. arhitektonsko situacijo objekta, parcele, dovoza, zunanjo ureditvijo itd. v merilu 1 : 500 ali 1 : 1000, 5. soglasja pristojnih organov in upravljalcev komunalnih naprav, ki so pogojena z zakoni, odloki in predpisi teh organov. 12. člen Lokacijska dokumentacija in lokacijsko dovoljenje sta potrebna za gradnjo objektov (razen tistih, ki so opisani v 13. členu, poleg tega pa še za posege, ki vplivajo na spremembo prostora in sicer: — za nasipavanje (odkopavanje) zemljišč do višine, ki je višja (nižja) od sosednjih zemljišč, komu-nanih naprav, komunikacij in stavb, — za odpiranje gramoznice, kamnolomov, peskokopov, glinokopov, — za odlagališče smeti in odpadnega 'materiala, — za večje rekonstrukcije ali odstranitev objektov in naprav, razen tistih iz 13. člena, — za odstranjevanje dreveš iz krajinsko značilnih drevesnih sestojev ali javnih parkov. 13. člen Lokacijsko in gradbeno dovoljenje ni potrebno: — za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objek-un, ki ne spremenijo zunanjega izgleda (sanacija stavb), — za adaptacije s katerimi se ne spreminja zunanjost, velikost, stabilnost in namen objekta, — za spremembo zunanjosti se ne šteje zamenjava oken in vrat, obnova dimnikov, ostrešja, strešne kritine in fasade (v enakih dimenzijah, naklonu, materialu in barvi). — za postavitev začasnih objektov in naprav ob proslavah in drugih prireditvah, vendar ob pogoju, da se jih najkasneje v 24 urah po končani prireditvi odstrani in vzpostavi na zemljišču prvotno stanje, — za graditev pomožnih objektov, ki se uporabljajo za potrebe posameznega občana. Za pomožne objekte se po tem odloku štejejo pritlični objekti tlorisne mere največ 3 X 4 m kot so drvarnice, kurniki,i čebelnjaki, zajčniki, steljniki, lope, seniki, — za izgradnjo manjših gnojišč, greznic, smetišč in ponikalnic (za potrebe enega kmečkega gospodarstva), če si je investitor predhodno pridobil soglasje občinske sanitarne inšpekcije, — za izgradnjo vodnih rezervoarjev, ki bodo služili za namakanje za izgradnjo kapnic in manjših zajetij pitne vode, — za postavitev ograj, podpornih in opornih zidov do višine 1 m, — za gradnjo nizkonapetostnega elektrovoda ali kablovoda, — za obnovo obstoječih komunalnih vodov pri katerih se spremeni trasa ali niveleta naprave, — za gradnjo vetrolovov v maks. dim. 1 X 1 m, — za postavitev prestavljivih montažnih kioskov. Za vse naštete objekte mora investitor priglasiti gradnjo pri upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem in komunalne zadeve pri Skupščini občine Vrhnika. Pri priglasitvi mora predložiti naslednje dokumente: — opis gradbenega objekta in zemljišča na katerem namerava graditi, — mapno kopijo z vrisanim objektom — zemljiškoknjižni izpisek, — idejno skico novega objekta, — za objekte, ki so kulturni spomeniki ali za graditev neposredno ob njih še soglasje pristojnega Zavoda za spomeniško varstvo, — lokacijsko informacijo za kioske in vetrolove. i Omenjeni gradbeni posegi se obravnavajo na enak način tudi izven mej zazidljivosti 14. člen Vlogo za lokacijsko dovoljenje preda investitor pristojnemu organu., za urbanizem in komunalne zadeve Skupščine občine Vrhnika s prilogami: — dokazilo o razpolagalni pravici z zemljiščem, — lokacijsko dokumentacijo. 15. člen Za izdajo gradbenega dovoljenja mora mvestuor predložiti organu za izdajo gradbenega dovoljenja Skupščini občine Vrhnika, naslednjo dokumentacijo: 1. pravnomočno odločbo o lokacijskem dovoljenju, 2. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja UJGD po zakonu o graditvi objektov), ki je usklajen s pogoji iz lokacijske dokumentacije, 3. potrebna soglasja, kot jih zahtevajo pooblaščeni organi inšpekcij in organizacije, ki upravljajo z komunalnimi napravami. Za objekte, kjer se energetske kapacitete spreminjajo nebistveno (t. j. povečava do 1/2 obstoječih kapacitet) ni potrebno soglasje za vodovodni in elektro priključek, 4. za družbene objekte veljajo še ostala določila 26. člena zakona o graditvi objektov. 16. člen Zakoličevanje objekta opravi pristojni upravni organ ali pooblaščena strokovna organizacija po izdaji gradbenega dovoljenja, v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Zapisnik o zakoličevanju je treba poslati: — investitorju, — pobiaščeni strokovni organizaciji, ki je izdelala lokacijsko dokumentacijo (Zavod za načrtovanje Vrhnika), — pooblaščenemu upravnemu organu, ki je pristojen za geodetske zadeve (geodetska uprava Vrhnika), — organu, ki je izdal lokacijsko dovoljenje (Skupščina občine Vrhnika). IV. UPORABA ZEMLJIŠČA 17. člen Zemljišča se smejo uporabljati le za namene, ki jih določa urbanistični program občine Vrhnika. Gradbene posege naselitve odrejajo in usmerjajo zazidalna območja znotraj mej zazidljivosti kot sestavni del urbanističnega programa, vendar s pogoji, ki jih določa ta odlok. 18. člen Za parcelo v okviru meja zazidljivosti štejemo tisto, ki je v celoti ali delno znotraj začrtanih meja, vendar omogoča postavitev objekta še'znotraj meja zazidljivosti z vsemi potrebnimi odmila. V. KOMUNALNO OPREMLJANJE ZEMLJlSCi 19. člen Komunalna oprema objektov mora biti izvedena na osnovi strokovnih rešitev, ki morajo biti usklajene z obstoječo komunalno opremljenostjo, upoštevati pa mora tudi načrtovane rešitve širšega območja. 20. člen Urejanje stavbnih zemljišč v območju urbanističnega reda, to je izven. območij urbanističnih in zazidalnih načrtov, planira in izvaja skladno z zakonom krajevna skupnost ali Samoupravna komunalna interesna skupnost, če se za posamezna območja sporazumno tako dogovorita. VI. KONČNE DOLOČBE 21. člen Pri izvajanju tega odloka je obvezno upoštevanje in usklajevanje zahtev ter potreb splošnega ljudskega odpora. 22. člen Nadzor nad tem odlokom izvaja pristojna občinska urbanistična, komunalna in gradbena inšpekcija v okviru svoje pristojnosti na lastno pobudo ter na pobudo pooblaščene strokovne organizacije, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in občanov. 23. člen Pri izvajanju tega odloka se smiselno uporabljajo kazenske določbe veljavnega zakona o urbanističnem planiranju ter zakona o graditvi objektov. 24. člen Sprejeti urbanistični red bo Skupščina občine Vrhnika uskladila s temelji družbenih planov dolgoročnega razvoja (prostorsko komponento) in jih tudi v nadalje usklajevala z etapnimi srednjeročnimi plani. 25. člen S sprejemom tega odloka preneha veljati: 1. odlok o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 33/67), 2. odlok o določitvi naselij in posameznih območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnjmi načrt, samo z zazidalnimi načrti ali smo z urbanističnimi redi (Uradni list SRS, št. 13/68), 3. odlok o urbanističnih redih v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/68), 4. odlok o spremembi odloka o določitvi naselij in posameznih območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, samo z zazidalnimi načrti ali samo z urbanističnimi redi (Uradni list SRS, št. 12/71), 5. pravilnik odloka o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti (Uradni list SRS, št. 3/76), 6. odlok o spremembi odloka o urbanističnih redih v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 9/80). 26. člen Ta odlok začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/6-300-8/80 Vrhnika, dne 19. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. POPRAVEK V ugotovitvenem sklepu o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe 'solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija za leto 1981, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 9-473/81 z dne 20. marca 1981 se v 1. točki pod zaporedno številko 2 v prvi alineji besedilo »po stopnji 2,50 odstotka na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD« nadomesti z besedilom »po stopnji najmanj 2,50 odstotka na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD.« Predsednik izvršnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija Adolf Podobnik 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 583. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih 819 584. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi nomadske paše 821 585. Zakon o določitvi zaokroženega urbanega območja občin Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Ruše, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno 822 586. Zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1980 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma 822 587. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1981—1985 823 588. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o vzajemnem priznavanju enakovrednosti šolskih spričeval in diplom, izdanih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in Ljudski republiki Madžarski 823 589. Odlok o razrešitvi sodnika Sodišča združenega dela SR Slovenije 823 590. Odlok o razrešitvi dveh sodnikov Višjega sodišča v Mariboru 823 591. Odlok o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani 824 592. Odlok o izvolitvi dveh članov Upravnega odbora skla- da za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade 824 593. Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika Odbora za družbenoekonomske odnose Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije 824 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 594. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 824 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE \5D5y Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka 825 / 5S6.J Odlok o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav, za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 825 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 597. Odredba o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 828 598. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih inte-resnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 830 / 599-)Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz V / osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih ^potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 830 600. Pregled stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) 830 601. Odredba o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov 836 602 Odredba o višini stroškov za izpite za voznike inštruktorje 836 603. Metodologija za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-, hodka v letu 198) 837 / 6Q4.')Dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in stori-v^Ktev v SR Sloveniji v letu 1981 847 / 605./Aneks o skupnih usmeritvah za urejanje rasti obsega v—'^stroškov za dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške na službenem potovanju izdatkov za reprezentanco, izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov po pogodbah o delu in izdatkov za reklamo in propagando 850 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 606. Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini 851 Stran 607. Sklep o valorizacijski vrednosti točke kadrovskih štipendij 858 608. Sklep o združevanju sredstev za program skupnih nalog Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije za leto 1981 858 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 609. Sklep o tarifi vodnega prispevka za leto 1981 (Dolenjska) 859 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 610. Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1981 859 611. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in popreč- nih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin 861 612. Odlok o poslovnem času (Ljubljana) 862 613. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o razpore- ditvi delovnega časa in uradnih urah za stranke v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane 866 614. Odredba o razporeditvi delovnega časa v mestnih upravnih organih (Ljubljana) 866 615. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice 867 616. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Brežice) 869 617. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Brežice) 869 618. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Brežice) 869 619. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 870 620. Sklep o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Brežice) 870 621. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvo- de in storitve skupnosti za cene občine Celje v potrditev 871 622. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Celje zaradi spremljanja (Celje) 871 623. Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Celje v potrditev 872 624. Sklep o javni razgrnitvi predloga razširjene LD za razširitev farme za pitanje govedi v Zepini (Celje) 873 625. Sklep o javni razgrnitvi predloga programskega zazidalnega načrta Dolgo polje 3 (Celje) 873 626. Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1981 874 627. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih* občanov Cerknica 874 628. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Cerknica) 876 629. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica za leto 1981 876 630. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Grosuplje) 876 631. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Grosuplje) 878 632. Odlok o davku na promet nepremičnin (Grosuplje) 878 633. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Grosuplje v potrditev 879 634. Sklep o višini denarne pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Grosuplje) 880 635. Odlok o proračunu občine Idrija za leto 1981 880 636. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Idrija 881 637. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil» za storitve (Idrija) 883 »38. Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma za leto 1981 883 639. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1981 884 640. Sklep o pristopu k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1981 (Idrija) 834 Stran Stran 641. Statutarni odlok o spremembi statuta oocine Idrija 884 612. Sklep o urejanju, vzdrževanju in varstvu, grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija v letu 1981 885 643. Sklep o soglasju k oskrbninam v , VVZ Štefke Majnik občine Idrija 885 644. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kamnik) 886 645. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kamnik) • 887 616. Odlok o davku na promet nepremičnin (Kamnik) 887 647. Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1981 888 648. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kočevje) 889 649. Odlok o davku na promet nepremičnin (Kočevje) 890 650. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kočevje) I 891 651. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje 891 652. Odlok o razveljavitvi odloka o delovnem času pri upravnih organih Skupščine občine Kočevje 892 653. Odredba o razporeditvi delovnega, časa v upravnih •organih občine Kočevje 892 654. Samoupravni sporazum o temeljih plana Samouprav- ne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981—1985 893 655. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo- razum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981—1935 897 656. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na pod-roču stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za leto 1981 897 657. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Krško) 898 658. Sklep o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Krško) 898 659. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz- vode in storitve skupnosti za cene občine Laško v potrditev 899 680. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1381—1985 900 661. Odlok o proračunu občine Litija za leto 1981 907 662. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Litija) 908 663. Odlok o davku na promet nepremičnin (Litija) ‘ 909 664. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija 910 665. Odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov (Litija) 911 666. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija 911 M7. Odlok o odpravi odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Litija) 911 668. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uprav- ljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija 912 669. Odlok o cenah za geodetske storitve (Litija) 914 670. Odlok o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skup- ščine občine Litija na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega Interesa pri oblikovanju nalog skupnosti za cene na območju občine Litija 915 671. Sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Litija 917 672. Odlok o določitvi organa, ki odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa oziroma funkcionarja, ki vodi upravni organ občine Ljubljana Bežigrad 917 673. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v de- lovni organizaciji Dom FSPN Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 (Ljubljana Bežigrad) 918 *74. Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981 918 *75. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) 920 676. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Center) 921 677. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Center) 921 678. Samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne dejavnosti in urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana Siska za obdobje 1981—1985 921 - 679. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Ljubljana Siska) 929 680. Sklep o razpisu referenduma o prostorski delitvi krajevne skupnosti »Komandanta Staneta« (Ljubljana Siska) 929 681. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 930 682. Sklep o poimenovanju Osnovne šole Vič (Ljubljana Vič-Rudnik) 932 683. Sklep o poimenovanju vzgojnovarstvene organizacije Bičevje (Ljubljana Vič-Rudnik) 932 684. Sklep o poimenovanju vzgojnovarstvene organizacije Vrhovci (Ljubljana Vič-Rudnik) 932 685. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1989 932 686. Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1981 . 933 6S7. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih .občanov (Logatec) 934 688. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Logatec) 935 689. Sklep o sestavi komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje (Logatec) 936 690. Odredba o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec 936 691. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1981 937 692. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Mozirje 937 693. Odlok o zazidalnem načrtu Podvrh II. Mozirje 938 694. Odlok o spremembi odloka o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine Mozirje 938 695. Odlok o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih piana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981 do 1985 niso sprejeli 939 696. Odlok o sprejemanju gostov na prenočevanje in nu- denje drugih turističnih storitev pri občanih v občini Mozirje 939 697. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Mozirje 940 698. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz- vode in storitve v potrditev Skupnosti za cene občine Mozirje 949 699. Sklep o javni razgrnitvi osnutka razširjene lokacijske dokumentacije za enodružinske hiše v »Medici« pri Solčavi (Mozirje) 949 700. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Sevnica) 941 701. Sklep o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Sevnica) 941 702. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka • zavarovanju Škocjanskih Jam (Sežana) 942 703. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1980 942 704. Odlok o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1981 »43 705. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Slovenska Bistrica) 943 706. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenska Bistrica) »44 707. Odlok o komunalnih taksah (Slovenska Bistrica) 944 708. Odlok o spremembi odloka o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica za leto 1981 945 709. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje pri- spevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture v letu 1981 (Slovenska Bistrica) 945 710. Odlok o ustanovitvi sklada za intervencije na pod- ročju proizvodnje ih porabe hrane v občini Slovenska Bistrica) 946 711. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zem- ljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in snrempmh* kulture zemljišč (Slovenska Bistrica) 947 Stran 712. Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica 947 713» Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1981 948 714. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 949 715. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenske Konjice) 950 716. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Slovenske Konjice) 950 717. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1981 ' 950 718. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šentjur pri Celju) 952 719. Odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju) 953 720. Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj v občini Šentjur pri Celju 953 Stran 721. Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Šentjur pri Celju) 953 722. Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu soseske V. (Šentjur pri Celju) 954 723. Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Hru- ševec« (Šentjur pri Celju) 954 <24. Odlok o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti (Šentjur pri Celju) 954 725. Odlok o obveznem čiščenju brežin, potokov in jarkov na območju občine Šmarje pri Jelšah 955 726. Odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Šmarje pri Jelšah 956 727. Odlok o zaščiti, prepovedi parcelacije zemljišč in gradnje v območju jezera Vonarje (Šmarje pri Jelšah) 959 '28. Odlok o urbanističnem redu v občini Vrhnika 960 — Popravek ugotovitvenega sklepa o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija za leto 1981 973 OBVESTI L.O! ČZ »Uradni list SRS« je v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje izdal publikacijo DRUŽBENO PLANIRANJE V publikaciji so objavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbengm planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št 1/80) ter združeno besedilo odloka o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št 27/79) in odloka o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih (Uradni Ust SRS, št 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ. št. 52/79) in navodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 31/79). TA PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK ZA VSE NOSILCE DRUŽBENEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU, SPREJEMANJU IN URESNIČEVANJU PLANOVI Sprejemamo naročila Izdela Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone TomSIS, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklameclje se upoštevajo te mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva Tla poštni predal 379/VIJ - Telefon dlrektoi uredništvo, uprave In knjigovodstvo 80 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteje za Informiranje št. 431-1/73