LETO xxii. — številka 44 Ustanovitelji: o!>č. konference SZDL Jesenice, Kranl, Radovljica, Šk. Loka * Tržič. - izdaja ČP Gorenjski tisk ^anj. — Glavni urednik Igor Janhar * Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze kranj, sobota, 7. 6. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob siedah in sobotah delovnega ljudstva za gorenjsko Samoupravljanje Normalno in povsem logično je, da v našem vsakdanjem življenju pregledujemo in ocenjujemo delo, napake, uspehe. Zato VI. plenum CK ZK Slovenije, ki je bil v sredo in je obravnaval Samo-uPravljanje in organizacijo dela v delovnih organizacijah, ni nič posebne-8a. Nič posebnega namreč do tiste mere, ko ugotav-Uamo, da je tudi naš samoupravni sistem podvrže« nenehnemu razvoju. Vsekakor pa je bil plenum zelo pomemben, saj Je načel vrsto odprtih vPi"ašanj s področja samouprave in notranjih °dnosov v delovnih organizacijah. Dokazal je, da nfts samoupravni sistem ni neki namišljeni cilj, niarveč vsakdanja oblika, "sebina, medsebojni odnos, reševanje najrazličnej- ših vprašanj, uresničeva- nje dogovorov, skrb za cloveka — skratka, naše v»akdanje življenje, še Ve*- Plenum je dokazal, da Je tako kot razvoj gospodarstva, novih gospodarskih odnosov, uresničevanje reforme, tudi samoupravljanje nenehen Proces. Prav zato tudi ne preseneča sklep, da bo plenum v petek, 13. junija, še enkrat razpravljal o tem in sprejel tudi sklepe. Če bi danes hoteli potegniti črto pod dosedanjimi uspehi in tudi dilemami v raznih oblikah samoupravljanja, potem je najbrž jasno eno: Rezultati, ki smo jih dosegli s samoupravnim načinom obravnavanja in reševanja gospodarskih in drugih družbenih vprašanj, so veliki. Res pa je tudi, da bi pomenilo čakanje, kaj nam bo nepričakovano prinesel jutrišnji dan, zaostajanje in hkrati zaviranje pri razvijanju samoupravnih odnosov. Ne le v gospodarstvu, tudi v samoupravnih odnosih je treba kreniti naprej. Treba je odgovoriti na marsikatera vprašanja: Kakšna naj bo resnična samoupravna odgovornost? Kaj pravzaprav pomeni samoupravni dogovor? Kako povečati učinkovitost samoupravnih odločitev? še bi lahko naštevali, kajti proces je nezadržen. — Proces samoupravljanja. A. žalar Ob razstavi o velikem učitelju in voditelju Indije Maha t me Gandhija, ki so jo ob stoletnici njegove smrti pripravili veleposlaništvo Indije, občinska konferenca SZDL Kranj in Gorenjski muzej, je o tem duhovnem vodju govoril predstavnik indijskega veleposlaništva ing. Sinha. Miča Udir in Jože Kovačič pa sta nastopila z recitacijami. — Foto: F. Perdan STE SE 2E ODLOČILI IN IZPOLNILI OBVEZNICO ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE, KI STE JO °0BILI PO POŠTI? CE SE šE NISTE - ODLOČITE SE šE DANES. Posvet predsednikov gorenjskih občinskih konferenc SZDL Kranj, 6. junija — Danes dopoldne so se v Kranju sestali predstavniki vseh sedmih občinskih konferenc SZDL na Gorenjskem. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi nekateri sekretarji občinskih konferenc oziroma izvršnih odborov SZDL, so ocenili letošnje priprave in potek volitev. A. ž. Sovjetska gumarska delegacija v Savi Delegacija gumarskih proizvajalcev iz različnih kraijev Sovjetske zveze se te dni na povabilo jugoslovanskih gu-marjev mudi na obisku v naši državi. Hkrati vrača lanski obisk jugoslovanskih gu-marjev v Sovjetski zvezi. V torek in srodo si je sedem članov delegacije ogledalo tudi podjetje Sava v Kranju, kjer so se s predstavniki podjetja pogovarjali o proizvodnji, produktivnosti, odnosih med zvezo komunistov in delovno organizacijo, o samoupravljanju in vodenju, delitvenem sistemu itd. Teh pogovorov se je v sredo dopoldne udeležil tudi predsednik kranjske občinske skupščino Slavko Zalokar. Do sedaj so si predstavniki sovjetskih gumarskih proizvajalcev že ogledali tovarno Borovo in nekatere druge, včeraj (petek) in danes pa potekajo sklepni pogovori o jugoslovanski gumarski industriji v Crikvenici. A. Ž. Jeseni združitev slovenskih železarn Konec maja je bilo v što-rah posvetovanje predstavnikov družbenopolitičnih organizacij železarn Ravne, štore in Jesenice. Govorili so o pripravah za združitev slovenskih železarn. Menili so, da so osnovni materiali, ki so potrebni za referendum, že pripravljeni in da ni nobenih razlogov, da se ne bi mogli začeti pripravljati nanj. Predvideli so, da bo referendum o združitvi letošnjo jesen, do takrat pa bodo v posameznih kolektivih razlagali članom morebitne nejasnosti. Prodaja volne po znižani ceni! TRGOVSKO PODJETJE VOLNA ZA ROČNO PLETENJE MACA V 16 BARVAH dosedanja cena za 1 kg 121,00 N din v prodaji po znižani ceni 86,00 N din Obiščite naše prodajalne *n zadovoljni boste z ugodnim nakupom volne! V PRODAJALNAH VOLNA, Kranj, Cankarjeva 6 ELITA, Jesenice, Kidričeva 15 ELITA, Bled, Grajska 26 K R A N J mm. Druga seja skupščine občine Škof ja Loka Novi odborniki, nove težave Že druga seja skupščine občine škof j a Loka, ki je bila 28. maja letos, je potekala v dokaj vročem ozračju. Najdlje so se odborniki zadržali pri 6. točki dnevnega reda, pri razpravi o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Spremembe je predlagal svet za urbanizem in komunalo, trdeč, da nekatere določbe odloka, potrjenega konec lanskega leta, niso dovolj natančne in da zaradi tega prihaja do neupravičenih pritožb zavezancev, ki si posamezne čkine razlagajo po svoje in jiih obračajo sebi v prid. Ljudje menijo, da zemljišče zunaj ožjega mestnega okoliša, ki nima urejene kanalizacije, ne more veljati za komuinail.no opremljeno in da bi zato njih lastniki morali biti oproščeni plačevanja prispevka. Vendar, kot je povedal predsednik sveta Lado Bernard, so to pomanjkljivost upoštevali že pri coimra-nju zemljišč (celoten grad- beni okoliš občine je namreč razdeljen v štiri skupine, odvisno od komunalne opremljenosti, višina prispevka pa se določa na podlagi tega, pod katero cono sodi neko zemljišče). Svet torej predi aga, naj bi za komunalno opremljeno veljalo vsako območje, ki ima vodovodno in električno napeljavo ter kolikor toliko solidno urejene dostopne poti. K razpravi o predlaganih spremembah se je najprej priglasil odbornik volilne CBOte Trata Marjan Lužnik. Naselje Trata zaradi pomanjkljivih komunalnih naprav sodi v četrto plačilno cono. Govornik je poudaril, da prebivalci tega okoliša tudi po novih dofočliHh niso upravičeni plačevati prispevka, saj električno omrežje na Trati spričo nfizke napetosti (le 150 do 160 voltov) čez dan praktično ni uporabno. Razen tega je pozimi večji del vaških poti neprevoznih, čistiti in urejat1 so jih doslej morali občani sami. Marko Vraničar, bivši član sveta za urbanizem in komunalo, je zbranim odbornikom pojasnil, da prispevek za mestno zemljišče ni davek na urejenost, ampak vir sredstev za bodoče urejanje komunalnih naprav v občini. Denar, zbran na ta način, vlagajo nazaj v zemljišče. Pristavil je še, da se v te namene trosijo tudi prispevki, ki jih plačujejo gospodarske organizacije. Kot smo zvedeli, prebivalci Trate lansko leto, ko je bila na dnevnem redu razprava o višini in načinu določanja prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, niso ugovarjali. Takratni njihov predstavnik v svetu za urbanizem in komunalo je ignoriral malone vse najpomembnejše seje. Odbornik iz Stare Loke Ivan Jti^ovic, pravi, da bi tamkajšnji kmetje denar za ureditev komunalnih naprav raje zbirali prek vaške skupnosti ali v obliki samoprispevka in ne pod formulo prispevka na mestno zemljišče. Lado Bernard je nato pojasnil, da bodo prav lastniki zemljišč četrte vrednostne skupine imeli od spornega prispevka največ koristi, saj plačujejo le 5 S din na kvadratni meter stanovanjske površine, čeprav bo komunalna ureditev njihovega območja najdražja. Obrazložil je tudi sklep sveta, da naj se investira po posebnem prioritetnem redu (izdelujejo ga predstavniki vseh krajevnih skupnosti v občini), pač gle- de na to, katera območja so najmanj urejena. Razen teg* nima smisla drobiti sredstev in graditi povsod hkrati, an* pak je bolje naenkrat VoX' sem dokončati samo eno n3" selje, drugo leto drugo itd- Nazadnje so odbomiiki sklenili, naj svet znova razprl' Ija o predlaganih spreme10" bah in naj po možnosti up* števa tudi dodatno zahtetf Janeza štera, ki meni, da t" bč'lo pri odmerjanju višfor prispevka treba upoštevati 9 četrti element — velikost zemljišča. L G* Domicil kamniškemu batalfonu Skupščina občine Kamnik je na svoji zadnji seji sprejela tudi sklep o podelitvi domicila kamniškemu bataljonu. Pravzaprav je ta predlog že lani sprožila organizacija zveze borcev Kamnik. Kamniški bataljon je bil ustanovljen leta 1941, bojeval se je na območju kamniške in ostalih gorenjskih občin ter se po dražgoški bitki vrnil na kamniško območje. Iz borcev, ki so se bojevali na kamniškem področju, je bil ustanovljen kamniški odred' ki je deloval do ustanoviti šeste slovenske narodnoosv*' bodilne udarne brigade Si**' ka šlandra. Odborniki kamniške ske skupščine so tudi sldei" H, da bodo odlok o podelit/' domicila kamniškemu batah^ nu sprejeli na slavnostni sej 26. julija, domicili pa naj bi b'J taljonu podelili ob otvorit*1 spomenika talcev. v* ŽELITE ZASTONJ OSEBNA AVTOMOBILA FIAT 850 nagrad 1 Potem varčujte pri GORENJSKI KREDITNI BANKI kjer sta razpisani dve nagradni žrebanji lastnikov vezanih hranilnih vlog in deviznih računov Pogoj: VLOGA din 1000 — vezana na odpovedni rok dveh let ALI VLOGA din 2000.- vezana na odpovedni rok enega leta PRVO ŽREBANJE BO 13. AVGUSTA 1969 V TRŽIČU JESENICE # KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA •TRŽIČ Videli smo ga večkrat s praporom na raznih proslavah in borčevskih prireditvah po IVAN DEBENEC škofjeloškem in Gorenjskem. Toda vedno nekje zadaj, brez besed, skromen, tih. Šele on-dan smo se srečali na njegovem stanovanju v novem bloku Groharjevega naselja v škof j i Loki. Pripovedoval je, kako je bilo, ko oče kot oglar ni mogel zaslužiti ne kruha ne čevljev za vseh 10 otrok in so morali v črnem vrhu nad Polhovim gradcem služiti kot pastirji, hlapci . t. Tako je Ivan, zašel še mlad med zidarje in tam prvič slišal o komunističnih načelih za pravičnejši svet. To ga je navdušilo, mu vlilo vere, da bo enkrat odpravljena krivica. S takim prepričanjem je bil po nemških rudnikih med rudarji, v politični šoli v Sovjetski zvezi in še posebno kot polit-delegat v španski vojni. Po umiku iz Španije ga je usoda vodila v francoska taborišča, po osvoboditvi Francije 1944 pa z največjim navdušenjem znova v dokončni boj prek Italije v Jugoslavijo v sklopu V. nrekomorske. kier ie bil Krst ob Ebru politkomisar III. bataljona. Polno ima spominov, ganljivih, pretresljivih, dramatičnih, a tudi duhovite, polne optimizma in zanosa. Stotero zgodb bi bilo. »Pri vsem tem razburkanem življenju v predvojnem in vojnem revolucionarnem gibanju — kdaj ste bil najbolj razočarani, morda že izgubili upanje v zmago pravice, v svoje življenje?« Dvakrat je to bilo, kot je povedal Ivan. Prvič, ko so fašisti ob Ebru v polno zadeli njihovo topovsko gnezdo. Vsi trije topovi so utihnili. Osem naših je bilo v hipu mrtvih in precej ranjenih. Ob mrtvih truplih svojih zvestih tovarišev je Ivana hudo potrlo. Komandant Koča Po-povič mu je dajal poguma. Umaknili so se. To je bil najhujši, prvi krst za Ivana. Drugo veliko razočaranje pa je doživel, ko so zaradi diplomatskih spletk in ne kot premaganci morali iz Španije v Francijo in- tam izročiti orožje. To je bil še hujši udarec. Upanje na zmago pravice se je lahko obdržalo le v prepričanju, da bo znova prišel čas za obračun nad tiranijo. In največje zadoščenje, veselje? To pa je bilo, kot pravi Ivan, 24. avgusta 1944, ob osvoboditvi Pariza. Ivan je bil med prvimi, ki so organizirali pomoč našim partizanom in podobno. V jugoslovanskem poslaništvu v Parizu je z največjim zadoščenjem strgal sliko kralja Petra in iz Humaniteja izrezal sliko tovariša Tita in jo slovesno dal na steno. »To je bil dogodek, ki se ne da povedati,« pravi Ivan. Poleg teh vprašanj je ostalo še eno — kako se Ivanu zdi današnji razvoj, kaj meni o uspehu tolikih žrtev, domala vsega njegovega življenja za revolucionarne ideje? Zlasti pri njegovi skromnosti. III1HIIIIIHHI lllll lil HIP Drugi so namreč povedali.^,, so ga pred leti morali ^f., sedno prepričati, da se * < selil iz 300 let stare ni*y novo udobno stanovanje, % je šele ob svojih 70 Id'11^ živel s svojo družino kot vek. J »Za mojo osebo m tem razočaran, kajti ko-_ A munist iz mladih let se" J sprijaznil in izpoln jev*' J je ozke, več za vse človeštvo, z* "jjjjjfj bo. A to je doseženo, vq\/ nas, za velik del naroda. ni sovražnik — fašizem J $i pobit, vsaj navidezno, c«(f se dandanes polinom* Ylf kod še dviga in se dogaj*^ pl. ing. Bojan Urlep nam je povedal, da bo njihova skrb v prihodnje veljala izboljšanju delovnih pogojev, večji kvaliteti izdelkov in tudi povečani proizvodnji. Na kancu naj povema še tx>, da je bil Exoterm prvi proizvajalec talil in aksotormmlh zmesi dn da danes njihova proizvodnja pokriva 50 odstotkov celotnega jugoslovanskega tržišča. V. G. Občinski sindikalni svet v Kranju je v četrtek na razširjen seji razpravljal o usklajevanju samoupravnih aktov delovnih organizacij z novimi predpisi. — Foto: F. Perdan Z razširjene seje občinskega sindikalnega sveta Kranj Ne gre za formalnost, marveč za kvaliteten korak naprej Uskladitev samoupravnih aktov z novimi predpisi ne bo tako enostavna, kot je morda videti na prvi pogled — Hitra in formalna odločitev lahko povzroči kasneje vrsto težav »Sindikalne organizacije naj se povežejo z organi, službami in družbenopolitičnimi organizacijami v delovnih organizacijah in čimprej prično s pripravami in razpravami o spremembah samoupravnih aktov. Vedeti je namreč treba, da sprejete spremembe ustave in nekaterih zakonov ne zahtevajo le formalne rešitve nekaterih samoupravnih vprašanj in določil v statutih in drugih predpisih v delovnih organizacijah, marveč gre predvsem za različne vsebinske spremembe oziroma za rešitev in uskladitev tistih vprašanj, določenih v samoupravnih aktih, ki so se do sedaj pokazala kot preživeta. Prav zato, da bi ta vprašanja in morebitne dileme obravnavali čimbolj načrtno in nekampanjsko, se je tudi občinski sindikalni svet odločil za razpravo in dogovor, da bi v prihodnje to problematiko spremljale tudi nekatere druge organizacije in strokovne skupine v oblini. < To pa je le del dogovora in ugotovitev s četrtkove razširjene seje občinskega sindikalnega sveta v Kranju, ki je hkrati pomenila začetek širših razprav o spremembi j samoupravnih aktov delovnih organizacij v kranjski občini. Uvodne misli je na seji povedal predsednik komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu Borut Snuderl. Dejal je, da spremembe ustave in nekaterih zakonov terjajo od delovnih organizacij, da do konca leta z njimi uskladijo statute in druge akte. To delo pa ne bo majhno in bo terjalo daljšo pripravo. Prav zato je komisija že izdelala okvirni program sodelujočih v tej razpravi in v njem opozorila na vse tiste spremembe, ki jih bodo v delovnih organizacijah morali upoštevati oziroma uskladiti. Opozoril je, da ustava določa le delavski svet, kot obvezen organ samoupravljanja v delovnih organizacijah. Vse druge organe in kakšna naj bi bila njihova vloga pa bodo m orade delovne organizacije same določiti v statutih. Prav zato se ponekod že srečujejo z nekaterimi nejasnostmi. Tako nekateri menijo, naj bi vlogo sedanjih upravnih odborov prevzeli kolektivni — izvršilni organi. Podobne nejasnosti se pojavljajo, kako naj bi bilo v prihodnje z delovnimi enotami in kakšne odločitve, če bodo ostale tudi v prihodnje, naj bi Je-te sprejemale. Precej novosti pa je tudi na področju dditve dohodka, delovnih razmerij itd. Skratka, vse zakonske in ustavne spremembe dajejo delovnim organizacijam večjo svobodo in zato z analizami in predhodnimi d e m o k r a t i čni m i razpravam i ne bi smeli odlašati. Čeprav je v kranjski občini še malo delovnih organizacij, ki so že začele obravnavati ta vprašanja, pa lahko povemo, da so se v kranjski Iskri odločili, da bodo o posameznih spremembah in odločitvah z anketo vprašali za mnenje več ljudi in organov v podjetju Tako predvideva- jo, da bodo že julija razpravljati o osnutku statuta. Večina udeležencev se je na četrtkovi seji zanimala za anketo, ki jo bodo pripravili v Iskri in predlagali, da bi bila le-ta takšna, da bi jo lahko koristno uporabili tudi v drugih delovnih organizacijah; posebno tam, kjer nimajo posebnih pravnih in drugih strokovnih služb oziroma posameznih kadrov. Poudarili pa so tudi, da bi se na to razpravo, tako v občini kot v delovnih organizacijah morali temeljito pripraviti tudi delavska univerza, občinska skupščina, društvo pravnikov, ekonomistov, združenje knjigovodij itd. Skratka, čim širši krog bo obravnaval ta vprašanja, tem boljše in tudi enotnejše bodo posamezne odločitve, ki jih bodo delovne organ r.-,:. e zapisale v svoje (notranje) predpise. Pri vseh obravnavanih vprašanjih pa velja še enkrat opozoriti na naslednje: • Rok za uskladitev večine sairj ):*7>ravrt,'ih j.ktov s spremenjenimi zakoni in ustavo je letošnji 31. decem-berber. Ker ne gre zgolj za formalne spremembe, marveč za sistematično in daljšo delo, v delovnih organizacijah ne bi smeli odlašati s konkretnimi razpravami. Sicer se lahko zgodi, da bedo zadnji hip sprejete odločitve sila nedemokratične in nepravilne ali pa bodo kasneje v delovnih organizacijah tarnali, da je bilo za kvalitetno opravljeno delo premalo časa. <3 Upoštevati je treba, da bo sprostitev, da delovne organizacije same rešujejo pre-nekatera, do sedaj z zakoni določena vprašanja (sprejemanje in odpuščanje delavcev, vloga in naloge direktorja, vloga posameznih kolektivnih organov, itd.) povzročala marsikje vrsto težav pri odločanju. Prav zato bi bilo prav, da bi programe, podobnega kot ga je izdelala komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu, izdelali tudi v delovnih organizacijah. £ Vedeti je treba, da pri uskladitvi samoupravnih aktov z novimi predpisi ne gre za formalnost, marveč za kvaliteten korak naprej v naši samoupravni praksi. Ta uskladitev pa ne bo tako enostavna, kot je morda videti na prvi pogled. Hitra in formalna odločitev namreč lahko kasneje povzroči vrsto težav in prizadene tudi posameznega člana kolektiva. ® Prav zato lahko tudi ugotovimo, da razširjena seja občinskega sindikalnega sveta v Kranju pomeni šele okvir k vsem prihodnjim razpravam v občini. Za vsako posamezno vprašanje pa bodo potrebne tudi v občinskem merilu temeljite in strokovne razprave. A. Žalar Dva nova spomenika v Kamniku V letošnjem proračunu kamniške občine so predvideli tudi 2 milijona S d farjev za postavitev spominske' ga obeležja padlim talccifl na Trgu talcev v Kamniku* Odborniki občinske skupi* ne so na svoji zadnji s^1 podprli zamisel o novem sP0-merniku talcev in naložili OP ganizaciji zveze borcev kamniški občini, da skupaj strokovnimi službami obC*f Kamnik pri republiškem, odboru ZZB NOV ugotovi, kaj; šno obeležje bi bilo najbolj pri merno. Odborniki so menili, da P najbolj ustrezal obelisk, & katerem naj bi bilo posveti^ ali pa imena vseh talcev. K° računajo, bodo nov sp°nlCJ^T odkrili že ob letošnjem einskem prazniku — 26. ju*1' ja. Poleg sklepa o posia^} novega spominskega obeleži padlim talcem je kamnaš* občinska skupščina sprej*** . tudi sklep o postavitvi SP°" menika legendarnemu ralu Rudolfu Maistru, ki s je rodil v Kamniku. Spon1 nik naj bi odkrili 29. novefl* bra 1970. leta, v odboru: P postavitev spomenika pa jj~ do poleg predstavnikov niške občinske skupščine, spodarskega, družbenega kulturnega živi jenja obč*J Kamnik še zastopniki ških borcev, skupščine obe' Maribor, skupščine sks v ZZB NOV Slovanijc. V. c' 25. obletnici ustanoviti I.sIovensK^ artileriK ske brigaj V nedeljo, 15. junija, 0*j^j uri dopoldne bo na ^a,n!0^y Dvoru — Žužemberk P1 jt-va ob 25. obletnici ve i. slovenske arti'01'^ brigade. Ker pripravlja"! jjy odboru niso poznani v?L^t'/ slovi pripadnikov te br'^V obvešča vse borce, ki n Lfi do dobili vabila, naj naslov sporočijo st:i.iiiini1' odboru I. SAB — Lju™ Miklošičeva ccst.i Sa, I1 ^ g Na proslavi bo S°^° ustanovitvi I. sloveo*** j$ lerijske brigade toV*V, $P Borštnar, odkrili b°d°^ minsko obeležje v , f na ustanovitev brigaj pj ukazu predsednika ]3 tubo brigada ta dan &° dd odlikovanje. RazC ..jpi^' pripravljalni odbor ^3lTl, lja tudi kulturni ]?r°s p Sobota _ 7. jlnija i%9 GLAS * 5. STRAN Obisk v tržiškem TRIU o manjša »Res je, da smo bili v začeten precejšnj.i optimisti, saj &mo predvidevali, da bomo jKdelali 7 do 8000 not ran ji-k°v dnevno. Dogovarjali smo se a Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO se je pred nekaj i jnescci specializirala na proizvodnjo notranjikov — delov za "delovanje obutve, čeprav so ob otvoritvi novega obrata za j . .a.vo notranjikov predstavniki tovarne dajali precej opti- i nustične izjave, pa v zadnjem času prodaja teh izdelkov ne napreduje najboljše. Kje so vzroki in s kakšnimi ukrepi nameravajo odpraviti te težave? To je bila tema našega pogovora 2 direktorjem tržiškega TRIA Marjanom Romihom. delno že uspeli. Naše notra-njike že uporablja tržiški Peko, tovarne obutve v Novem mestu in čevljarske delavnice v Ljubljani. Tik pred zaključkom pa je podpis pogodb s kranjsko Planiko, zagrebškim Šimeckim, Derven-to iz Dervente :n tovarno obutve v Karlovcu. Poleg tega smo naše notranjikc ponudili v prodajo tudi drugim jugoslovanskim izdelovalcem obutve.« »Trio je edini specializirani proizvajalec notranjikov pri nas, ker imajo druge tovarne obutve notranjike le kot del druge proizvodnje. Kako boste nadomestili trenutne težave v prodaji notranjikov?« »Čeprav upamo, da so ome- z več tovarnami obutve, da bi kupovale naše notranji-ke. in deloma tudi uspeli. Pravim deloma, ker nam trenutno v prodaji notranjikov •nalo »škriplje«. Vzrokov za t° je več. Eden izmed njih ie razRna tehnologija v tovarnah obutve, poleg tega pa imamo težave tudi glede cen. Tovarne obutve nam namreč ne zaupa;.o popolnih kalkulacij za ceno natranjikov, nam Pa bi popolna kalkulacija tmogočilu hitrejšo prodajo. Upam, da te težave ne bodo 'jo trajale, sicer pa smo Sprašujemo »Tovariš šnuderl, na četrtkovi razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta ste uvodoma povedali, da uskladitev samo-npravnih aktov z novimi Predpisi pomeni za delovne organizacije večjo svobodo pri določanju notranjih odnosov. Opozorili ste na vrsto vprašanj, jih bodo morale delovne organizacije urediti in *te hkrati poudarili, da r°k za uskladitev ni predolg, kot je morda videti, Pa tudi ne prekratek, če °°do delovne organizacije takoj začele pripravljati *Premembe. £e izhajamo iz vaše "gotovitve, da bodo imele delovne organizacije v Prihodnje večjo svobodo, |**em se lahko zgodi, da ^do v nekaterih delov-JJ"1 organizacijah, če jih oo čas prehitel, ugotovili, j*8 ni treba ničesar spremeniti. Drugače poveda-"°: Z£\ovoljili se bodo, T* tako kot imajo do se-urejeno, lahko ostane JJd* v prihodnje. Kaj me-, o tej predpostavljeni saiornonski« odločitvi in pišizadovoI,Uvi pred- »Najbrž bi bila takšna ^citev možna; če že ne y <^llo*i, pa vsaj delno, ^kakor pa bi ji vsaki °vru organizaciji odsve- predsednlka komisi-!je za samoupravlja-| nje pri občinskem sindikalnem svetu Kranj tovariša Boruta šnuderla toval. Prepričan sem namreč, da bi biila to le začasna rešitev, ki bi se prej ko slej lahko pokazala kot bumerang tistim, ki so jo predlagali in sprejeli. Gre namreč za preprosto dejstvo, da pri delu o usklajevanju samoupravnih aktov s predpisi ne bodo sodelovali le posamezni vodilni delavci. V razpravi bodo morale namreč sodelovati najrazličnejše službe v podjetju in občini, družbenopolitične organizacije in v manjših delovnih organizacijah tako rekoč vsi člani kolektiva. Prav zato si težko zamišljam, da bi kje poskušali obiti, če tako rečem, tako široko družbeno kontrolo. Strinjam se, da bodo lahko kje z usklajevanjem kasnili. Vendar velja tudi za te, da bodo podvrženi določeni družbeni oceni, in bodo morali takšno kasnitev prav tako opravičiti. In če ne bo šlo drugače, se lahko zgodi, da tudi s sankcijami, ki jih je v tem primeru predvidel zakonodajalec. In prav zato bi rad še enkrat povedal, da pri vsem tem ne gre za formalne uskladitve, marveč za vsebinski razvoj, ki pa ga na današnji stopnji našega samoupravnega sistema ne moremo zanemarjati.« A. Žalar V njene težave le bolj prehodnega značaja, smo kljub temu nekoliko preusmerili našo proizvodnjo. Predvsem smo pospešili proizvodnjo konfekcije, ki gre dobro v promet. Kmalu bomo tudi kupili nove stroje za izdelavo konfekcije in s tem povečali njeno proizvodnjo za okoli 30 odstotkov. Pred kratkim smo odprli tudi trgovino z varnostno opremo, ki je kljub močni konkurenci že v zelo kratkem času prodala za okcOi pol milijarde S dinarjev izdelkov.« »Vaše podjetje tudi tesno sodeluje s tovarno obutve Peko. Kaj nam lahko rečete o tem sodelovanju.« »o poslovno tehničnem sodelovanju s Pekom lahko rečem vse najboljše. Predstavniki našega kolektiva in Peka smo ustanovili poseben odbor, v katerem skupno rešujemo vsa vprašanja, ki jih poslovno tehnično sodelovanje poraja. Sploh pa mjn:m, da je ravno poslovno tehnično sodelovanje med posameznimi proizvajalci, zlasti če gre za isto stroko, porok za uspešnejšo proizvodnjo in s tem v zvezi tudi za boljše poslovne rezultate.« V. Guček Transverzala kurirjev in vezistov MOV Slovenije Prihodnji teden, v petek, 13. junija bodo odšli na »transverzalo kurirjev in vezistov nov Slovenije« mladinci in mladinke izobraževalnega centra PTT iz Ljubljane. Kasneje pa se bodo na to — več kot 750 kilometrov dolgo pot — potekala bo od Gančanov v Prekmurju do Slavnika na Primorskem — podali tudi delavci ptt podjetij in tudi občani. Namen te transverzale — pokroviteljstvo nad njo je prevzelo združeno podjetje za ptt promet iz Ljubljane — je povezati vse bivše kurirje in veziste nov ter ohraniti tradicije narodnoosvobodilne borbe oziroma tradicije kurirjev in vezistov. S to trans* verzalo želi združeno podjetje za ptt promet doseči, da se bodo vsi tisti, ki bodo po tej poti hodili, seznanili z zgodovinskimi dogodki, zlasti pa žele, da bi mladina z obiskovanjem pomembnejših krajev iz zgodovine nob spoznala vso veličino naše borbe. Kdor bo želel na to pot, si bo lahko na vseh večjih poštah v Sloveniji kupil vodnik in vodnik poti po transverzali, po uspešno zaključeni poti pa bo dobil spominsko značko. V. G. Prilagoditi poslovanje potrebam Z letne konference društva knjigovodij Kranj Prejšnji teden je imelo letno konferenco društvo knjigovodij Kranj. v hotelu na Šmarjetni gori se je je udeležilo nad 150 članov in gostov, med katerimi je bil tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Za-lokar. Ta je v razpravi tudi poudaril, da bo skupščina redno vabJla predstavnike društva, kadar bo rabila pomoč pri reševanju finančno-materia'.nih vprašanj v občini. Na konferenci so med drugim poudarili, da bo prav od naših računovodskih kadrov odvisno, kako borno znali prilagoditi, poslovanje računovodskih služb potrebam delovne organizacije, če je bil do pred kratkim vodja računovodstva tista odgovora,* in zaprisežena oseba, ki je moral le točno beležiti poslovne dogodke itd., je sedaj njegova naloga precej drugačna. Računovodja namreč postaja organizator, ki mora knjigovodsko evidenco v prvi vrsti prilagoditi upravnim in izvr- šilnim organom delovne organizacije. Novo obdobje terja tudi modernizacij o računovods k, h služb v delovnih organizacijah. Preživele klasične oblika knjigovodskih t videne bo treba nadomestiti z novo tehniko. Večji poudarek pa bo moralo društvo dati vsebini računovodskega dela in manj knjigovodski tehniki. Srednja in večja podjetja pa bodo morala uvesti tudi sodobnejšo avtomatizacijo obdelave podatkov, da bodo lahko zagotovila potrebne podatke za operativno odločanje in za vodenje poslovne poiitike. Zato so poudarili i, da bo društvo knjigovodij stremelo, da knjigovodja ne bo ostal to, kar je bil včasih, morveč, da bo on tisti, ki bo seznanjal finančni kader s sodobno organizacijo ob uporabi mehanizacije. Na koncu so desetim zaslužnim članom društva knjigovodij Kranj razdelili lepa knjižne nagrade. H. K. Jeseni razprava o celotni cestni mreži Če bomo hoteli vsaj kolikor toliko urediti slovensko cestno omrežje, bo morala sodelovati vsa slovenska skupnost Sekretariat za informacije republiškega izvršnega sveta je v torek dopoldne pripravil za pokrajinske časnike in radijske postaje tiskovno konferenco o izgradnji hitrih cest v Sloveniji in o regionalnem prostorskem planiranju ter o razvoju regij. Na vprašanja časnikarjev so ob tej priliki odgovarjali predstavniki republiškega cestnega sklada in Urbanističnega zavoda v Ljubljani. Na konferenci so poudarili, da razporeditev sedanjega prometnega davka na bencin med zvezo in republiko ni logična. Zato si bodo v prihodnje prizadevali, da bi ta največji prometni davek pri nas smiselneje uredili, tako, da bi republiki ostalo več denarja. Le tako bi lahko vsaj delno uredili slovensko cestno omrežje (obnovili in zgradili tudi novega). Menili so namreč, da izgradnja slovenskega cestnega kri/a ne pomeni samo izgradnjo prvega, marveč tudi drugega dela (Podkoren—Ljubljana in Ljubljana—Zagreb). Tako bodo že jeseni razpravljali o celotni slovenski mreži oziroma tudi o drugem delu slovenskega cestnega križa. Menili pa so, da dosedanja sredstva vsekakor niso dovolj velika, da bi v Sloveniji lahko kaj hitro uredili vse ceste (tako obnovil,-v starih, kot gradnja novih). Če bi hoteli, da bi v prihodnjih desetih letih vsaj delno rešili vprašanje cest v Sloveniji, bi morala pri tem sodelovati vsa slovenska skupnost. Na konferenci so tudi pojasnili, da priprave za gradnjo odseka od Ljubljane proti morju normalno potekajo in da bodo že jeseni s strokovnjaki mednarodne banke razpravljali tudi o odseku Hoče—Leveč. Posebej pa so tudi poudarili, da bo do 1974. leta treba zgraditi predor pod Karavankami pri Podkorenu, ker bo do takrat predvidoma zgrajena in odprta Turska cesta. Ko so v drugem delu pogovora govorili o regionalnem prostorskem planiranju pa so povedali, da kaže, da se bodo kmalu tudi sporazumeli o trasi bodoče gorenjske ceste in o odpravi nekaterih rezervatov v gorenjskih občinah. A. 2. Občinska konferenca ZKS Kamnik Ocena volitev in aktivnosti članstva Kamniški komunisti so se V četrtek popddne zbrali na •eji občinske konference ZKS, na kateri so najprej ocenili minule volitve in aktivnost članstva, vodstev in organizacij zveze komunistov, nato pa so razpravljali še o pokongresni aktivnosti in Izvolili enega člana v republiško konferenco ZKS. Med razpravo o minulih volitvah so ugotovili, da je v celoti predvolilni in volilni aktivnosti bolj kot kd-ijkoli do sedaj prišla do izraza neposredna vloga delovnih ljudi kot temeljnih dejavnikov samoupravnega in demokratičnega odločanja o vseh pomembnih družbenopolititičnih vprašanjih. Zato so tako predvolilno in volilno aktivnost kot tudi zelo visok odstotek udeležbe na volitvah (91,2 odstotka) dobro ocenili. Neposredna aktivnost komu- nistov pri volitvah je bila na splošno večja v delovnih organizacijah in na terenu. Šibka točka je mesto, kjer so zabeležili zelo slabo obiskane kandidacijske konference in zbore volivcev. Kamniški komunisti so na svoji seji zelo ugodno ocenili precejšnje število kandidatov za občinske odbornike. Tako je za 56 odborniških mest kamniške občinske skupščine kandidiralo 130 kandidatov, kar 107 kandidatov pa je prvi i kandidiralo za odbornika občinske skupščine. V večini primerov sta za odborniško ali poslansko mesto kandidirala najmanj dva kandidata. V novi 56-članski izvoljeni skupščini je skoraj 34 odstotkov članov zveze komunistov, kar je znatno več kot v prejšnji mandatni dobi. čeprav so s sestavo nove knmniške občinske skupščine zadovolj- ni, pa jih moti zlasti majhno število mladih, saj je le en odborniki mlajši od 25 let. Da bi v bodoče to pomanjkljivost odpravili, se bodo zavzemali, da bo vsaj v tistih delovnih organizacijah, ki imajo več volilnih enot, kandidiralo več mladih. Kamniški komunisti so poudarili, da je SZDL v pripravah in izvedbi volitev pokazala izredno aktivnost, ravno tako tudi sindikat in druge organizacije. Res je, da so se pojavile posamezne težave, katerih vzroki so bili predvsem v veliki časovni stiski in v novem postopku kandidiranja. Zaradi tega so proceduralna vprašanja zahtevala mnogo več časa, ki bi ga lahko namenili vsebinski pripravljenosti in aktivnosti. V. G. flllfl*>lSblll h lillBOI aauUMStfSV**«« ■ ■■iillltlUIIHIIIIIIIIIHIMB«»IIIIIUIIMMIIIMItMIMIII»««llRSilHIBIIlll|lL.ki«UaiUilillfei> Franko Ivan - Zrinfski I Franko Ivan-Zrinjski, rojen ▼ Ljubljani 16. IV. 1921., izhaja iz delavsko-proletarske družine. Oče Franko Janez je bil po poklicu mizar, rojen 25. V. 1887 na Jesenicah (kraj rojstva ni preverjen), mati pa je bila po rodu Ljubljančanka. V družini je bilo 9 otrok, Štirje od teh so umrli v zgodnji mladosti. Družina je ži-rela v zelo težkih življenjskih razmerah. Oče je s svojo dru-fcino stanoval dalj časa v Karlovcu v škof j i Loki, nato nekaj časa pri Sv. Duhu, odkoder se je leta 1938 preselil na Godešič. Bil je napredno usmerjen in je bil že v stari Jugoslaviji član KPJ. Zaradi Svojega političnega prepričanja ni mogel dobiti stalne zaposlitve in je delal kot sezonski delavec na cesti. Na avojem stanovanju je imel vedno preiskave, žandar ji so ga povsod zasledovali. Njegov sin Ivan je vse to videl in doživljal. To so bili tudi razlogi, da je Franko Ivan-Zrinjski še zelo mlad zasovražili takratni režim in njihove oblastnike. Po okupaciji Jugoslavije so Nemci junija leta 1941 aretirali očeta in ga odpeljali v taborišče Buchenroald, češ da je komunistični agitator. Tu 'je leta 1942 umrl. Mati pa mu je umrla že leta 1940. Tako je Ivan v teh usodnih časih ostal še z dvema sestrama sam. [ Franko Ivan-Zrinjski je bil .takrat zaposlen v sedanji Gorenjski predilnici. Med svo-tjimi delovnimi tovariši in prijatelji je bil zelo priljubljen zaradi odkritega značaja in tovarištva. Očetov svetovni nazor je vplival nanj, da je postal tudi on somišljenik naprednih idej. Bil je velik nasprotnik že takratne pete korene v stari Jugoslaviji in ob razpadu tudli nasprotnik Hitlerjevega režima. Decembra leta 1941 je odšel v partizane in stopil v Cankarjev bataljon. Udeležil se je tudi slavne dražgoške bitke. V Dražgošah je močno ozobol v noge, tako da ni bil dalj časa sposoben za operativne enote. Poslan je bil na teren kot politična delavec. Takoj nato pa imenovan za sekretarja rajonskega odbo- ra osvobodilne fronte za področje škofje Loke. Na terenu je organiziral vaške odbo re osvobodilne fronte, vodil propagandne akcije in pridobival ljudi za osvobodili no fronto, predvsem pa zbiral fante za odhod v partizane. Kot politični delavec se je zadrževal predvsem v Gode-šiču. Pri organiziranju osvobodilne fronte na terenu je dosegel hitre uspehe, ker so mu ljudje zaupali. Uspelo mu je v kratkem času postaviti vaške odbore osvobodilne fronte na območju rajonskega odbora. Junija leta 1943 je dobil nalogo, da s posebno ekipo partizanov izvede akcijo za likvidacijo dveh gestapovcev. (šturh in Erkar iz Reteč). Ta naloga omenjeni ekipi ni uspela, ker se določenega dne gestapovca nista vračala domov. Ekipa se je nato umaknila v gozd za vasjo Godešdč in tam prenočila z nalogo, da akcijo izvedejo naslednjega dne. 7. junija 1943 so nemški vojaki iz kasarne škof j a Loka v zgodnjih jutranjih urah imeli v tem gozdu vaje. Izsledili so ekipo, jo obkolili ter v celoti zajeli. Ko so jih ujete vodili proti vasi Go-dešič, je vseh pet tovarišev skušalo pobegniti. Uspelo je le Luskovcu Framcu-Cvetu. Keber Karol-Savo je bdi na begu ranjen in ponovno ujet. čemetič Metod in Longo sta bila takoj ujeta in nato 26. 6. 1943 ustreljena. Franko Ivan-Zrinjski pa je padel na begu zadet od nemške krogle. Z vojaške vaje: tehnika, pogum in spretnost sobota _ 7. junt.ta 1969 GLAS * 7. STRAN Lovilec prahu in plinov prestal preizkušnjo Obiskali smo novatorja Aleksandra Šmuca — Naprava je poceni in zanesljiva 0 novatorju in upokojencu Aleksandru Šmucu, ki stanuje na Planini 4 pri Kranju, smo v našem časniku že pisali. Približno pred dvema Jetoma je začel s poskusi, kako \>i na preprost in cenen način v večjih industrijskih ■naseljih oziroma delovnih organizacijah lahko lovili odvečen in neprijeten prah. Kaj Dl takšna naprava pomenila, ^ajbrž nI treba posebej raz-*agati. Zano je namreč, da Ponekod po svetu dajejo podaja težke milijone za različne čistilne naprave za čiščenje zraka. Približno dve leti je torej Rajalo, da :e Aleksander ffnuc lah :..l, kako de- "i )rava. Pred Kratkim so tiauireč v Industrij] gumijevih, usnjenih in Kemičnih izdelkov Sava £-ranj preizkusili lovilec pra-u> ki sedaj uspešno čisti s aJami nasičen zrak v bližini tovarne. ,. smo pred dnevi obiska-1- jeksandra šmuca, spiva 1 nič kaj rad sodeloval pri Pogovoru. »Veste, naveličal sem se že raznih zbadljivk na račun mojih poskusov. Preveč težko in preveliko truda je bilo, da sem lahko dokazal, kar sem želel. In prav hvaležen sem predstavnikom podjetja Sava, da so mi pomagali pri razvijanju te naprave.« »Za kakšno napravo pa gre?« »Imenoval sem jo univerzalni lovilec za cement, železov prah, svinčen prah, saje itd. Z njo pa je moč ujeti oziroma prestreči tudi razne strupene pline, ki se topijo v vodi. Skratka, z napravo ni moč prestreči le delcev, ki so težji od vode in plinov, ki se v vodi topijo, marveč celo prah, ki je lažji od vode.« »In koliko takšna naprava stane?« »Pričakoval sem to vprašanje. Ker je v podjetju Sava šele prototip, bi težko odgovoril. Vsekakor pa sem prepričan, da ni dražja od 1,5 milijona starih dinarjev. Za primerjavo naj povem le to, da različne naprave, ki jih **ndcr Smuč: »Naprava je poceni in zanesljiva.« delajo v tujini, stanejo težke milijone in menda niso niti tako zanesljive kot ta v Savi.« »Tovariš šmuc, povejte nam prosim, kako s pokojnino zmorete kriti najbrž precejšnje izdatke, ki jih imate s takšnimi poskusi? Saj je najbrž res, da različni materiali itd. niso ravno poceni.« »Imate prav. Morda boste zadovoljni z odgovorom, da sem novator in da se moram pač znajti. Da pa odgovor ne bo preveč dvoumen, naj povem, da se tudi z odpadnim materialom in skrbnim ter dolgotrajnim delom da veliko narediti. Prav sedaj razmišljam, kako bi izdelal napravo za loven je izpušnih | plinov pri bencinskih motorjih oziroma motorjih z notranjim izgorevanjem. Kot veste je zrak v nekaterih večjih mestih z veliko motoriza-ciijo že povsem zastrupljen s plini. Prav zato menda Angleži razmišljajo, da bi začeli spet izdelovati avtomobile na paro, kar pa je po moje precej smešno. Sam imam že izdelan načrt za takšno napravo, žal pa bi bil prototip zanjo precej drag in ne vem, če jo bom lahko izdelal.« Ko smo se poslavljali od Aleksandra Šmuca, ki se že dvajset let ukvarja z nova-torstvom in je že nekajkrat uspel, posebno pa pred kratkim s svojim univerzalnim lovilcem za prah in v vodi topljive pline, nam je povedal še tole ironično misel: • »Pri nas znamo predpisati zdravila in določiti celo kraj zdravljenja za bolezni, katerih izvor je lahko tudi v strupenem prahu oziroma v zraku okuženem s plini in prahom. Za naprave, s katerimi bi čistili zrak, pa pravimo, da jih ni ali pa da so predrage. Res je, da ni še vseh naprav in res je tudi, da so nekatere precej drage. Res pa Je tudi, da raje plačujemo denar za zdravljenje s prepričanjem, da naprav za reševanje takšnih industrijskih problemov ni moč narediti. Prepričan pa sem, da danes ni več težko narediti ceneno napravo za či.šče-je zraka. Le malo več »posluha« bi včasih morali imeti za te stvari.« A. žalar " , °s v< i -4 Aleksander šmuc Pri izvajanju varstva pri delu se tudi z majhnimi ukrepi dosega dobre rezultate Delovna organizacija je po načelu temeljnega zakona o varstvu pri delu osnovni nosilec nalog in zadev s področja varstva pri delu. Med najpomembnejše in obenem najzahtevnejše naloge spada tudi pravica in dolžnost, ne samo da izvaja že priznane ukrepe, marveč tudi v polni meri pospešuje varstvo pri delu. Zato je dolžna spremljati, preučevati in izkoristiti vse izsledke ter izkušnje za čim popolnejše varstvo ljudi. Na podlagi teh načel smo v Industriji gumijevih, usiljenih in kemičnih izdelkov »SAVA« Kranj prisluhnili novatorju ALEKSANDRU ŠMUCU, ki nas je prišel seznanit s patentom univerzalnega filtra za lovljenje prahu, ki se odvaja iz delovnih prostorov na prosto in s tem kvari zrak v okolici tovarne. Ker vsakemu prigovarjanju ne verjamemo, posebno ne takim, ki se nanašajo na probleme, katere so reševali že mnogi domači in tuji strokovnjaki ter dosegli več ali manj uspešne rezultate, nam je moral tudi tov. šmuc na svojem miniaturnem prototipu dokazati utemeljenost njegovih trditev. Strokovni delavci in samoupravni organi v tovarni so se odločili za odkup licence filtra za lovljenje prahu ter po idejnih načrtih novatorja izdelali filter. Saje so v naši tovarni zelo pereč problem, ker jim je zaradi nizke specifične teže težko preprečiti prodor v sosednje prostore oz. okolico. Iz tega razloga je bil prvi lovilec prahu predviden prav na mesto, kjer se iz zaprtega prostora odvajajo saje na prosto, že med razgovori, nato med izdelavo filtra in kasneje med montažo, so bile pripombe, da je vse to zaman in da je bil denar nepravilno vložen. Pokazalo pa se je drugače. Pri dokončni izdelavi filtra je sodeloval tudi avtor. Treba je bilo odstraniti še nekaj pomanjkljivosti in ko je naprava začela obratovati, se je pokazalo, da je cilj dosežen — zid prebit. Z meritvami smo ugotovili, da se v filtru ujame 90—95 H saj, katere se odplakujejo v sedimentacijsko jamo. Skozi filter sedaj izstopa le zelo majhna količina saj, vendar še za te trdi avtor, da se morajo ujeti, če filter še malo dopolnimo (podaljšamo). Princip delovanja filtra je v tem, da se z vrtinčenim dovajanjem pare in saj v filter le-te sprimejo (kondenzirajo). V filtru pa so vgrajeni vodni tuši, ki kondenzate izplakujejo in odvajajo v sedimentacijsko jamo. Ugodni rezultati se lahko vidijo tudi v sedimentacijski jami, iz katere vsak drugi dan iz vodne gladine posnamemo 50 do 601 nabranih saj. Voda iz sedimentacijske jame odteka popolnoma čista. Skratka, z rezultati smo zadovoljni. Verjetno bomo take filtre izdelali še na preostala mesta, kjer se iz zaprtih prostorov odvaja zrak na prosto in s tem veča prašno emisijo v okolici tovarne. Ce izhajamo iz varstvenih načel, navedenih v prvem odstavku, bi bile take ukrepe na Gorenjskem dolžne podvzetl še mnoge delovne organizacije. S tem bi zavarovale sebe — svoje delavce, kot tudi bližnja naselja pred zaprašenostjo in morda tudi pred boleznimi. Cilji gospodarstva ne smejo biti samo v tem, da se izvajajo produkcijski procesi in izdela čim več dobrin, marveč morajo biti tudi v tem, da se živi v čistem, zdravem in vedrem okolju. inž. Nadiževec R. Petek, 30. maja. Na dvorišču loškega gradu je vse živo, pionirji iz vseh šol Slovenije in iz drugih republik prihajajo otovorjeni s pri;|ago, domači pionirji iz škofje Loke in mnogi starši čakajo na goste. Srečna svidenja, nova spoznavanja, novi prijatelji se ustvarjajo s stiskom rok. Če predstavljanje ne gre, pomagajo starši. Potem gostov ni več. Domačih gostiteljev pa je še veliko, ki bi radi sprejeli na dom pionir-ja-slikarja. Starši so nejevoljni, ker bi radi pogostili na svojem domu ob svojih otrocih še eikega, dva, ne, še celo več pionirjev od drugod. Loški pionirji odhajajo žalostnih Oči. Prišli so vprašat še v soboto pred začetkom dela, zvečer . . . Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije je moral prav zaradi bojazni, da bi ne bilo mogoče prenočiti pri domačih pionirjih vseh udeležencev kolonije, znižati število prijav od pet na samo tri z vsake šole. Lahko bi ostalo pri petih, po vsem tem, kar smo videli: Še petdeset pionirjev bi prenočili na domovih loških pionirjev. Zato in prav zato vsem staršem: najlepša, res najlepša hvala za vso vašo pomoč. Za Malo Groharjevo slikarsko kolonijo: A. Pavlovec Učni uspehi jeseniških gimnazijcev Letos je četrti razred v jeseniški gimnaziji obiskovalo 66 dijakov, od tega 23 fantov in 43 deklet. »Z uspehom nismo zadovoljnu,« je dejal ravnatelj gimnazije, »lani je bil boljši.« Od 66 dijakov je 4. razred izdelalo 49 učencev, dva sta padla in bosta razred ponavljala, 15 dijakov pa ima eno ali dve slabi oceni ter pravico do popravnega izpita. Dijaki, ki so uspešno končali šolsko leto, bodo maturirali 12. junija, tisti pa, ki morajo še prej opraviti poprav:").! izpit, pa bodo delali maturo v začetku septembra. S prav dobrim uspehom je izdelalo 12 dijakov, odlični pa sta bili dve dijakinji in to Ivanka Hribar z Javornika in Francka Černe z Breznice. Če bosta odličnjakinji opravili pismeni nalogi na maturi z odličnim uspehom, potem sta oproščeni ustnega dela izpita J. V. Avtorji, udeleženci Male Groharjeve slikarske kolonije, so s svojo spretnostjo in darom za opazovanje presenetili vse. Razstava je zares vredna ogleda. — Foto: F. Perdan Prof. Fabjan o svojem zboru Od jeseni leta 1966 vodi kranjski gimnazijski pevski zbor prof. Fabjan. Redno je sicer zaposlen pri Ljubljanskem radiu, kjer vodi mladinski radijski zbor, vendar pa so mu kranjski pevci tako prirasli k srcu, da jih ni zapustil tudi ob odhodu na novo službeno mesto. Delo zborovodje najbrž ni posebno lahko. »Pomislite, krotiti moram kakih sedemdeset mladih ljudi ali še več. Zato je treba imeti kar precej trdne živce.« Med pogovorom se prof. Fabjan igra s ključi. Na prstu se mu sveti pečatni prstan /. vdelanim violinskim ključem. »Pred kratkim je zbor, ki ga vodite, na mladinskem tekmovanju pevskih zborov v Celju dosegel velik uspeh. Ali ga lahko ocenile?« »Pravzaprav nam je bilo letos v Celju teže. že pred dvema letoma smo prinesli domov enako priznanje, to je prvo mesto v skupini mešanih zborov. Letos smo morali nekako obraniti to mesto, kar Je za nas pomenilo, da smo morali zapeti bolje kot na prejšnjem festivalu. Skrbelo nas je tudi zato, ker je bila obvezna pesem makedonska. Peli pa smo tudi pred žirijo, v kateri je bil samo en slovenski glasbeni strokovnjak, ostali štirje pa iz drugih jugoslovanskih republik. — Letos je bila konkurenci tudi večja, saj je nastopalo kar šest mešanih mladinskih zborov, pred dvema letoma pa le štirje.« Pa je vendarle šlo. Do zlate plakete jim je manjkalo sicer samo štiri desetinke točke. Dobili so isto število ročk kot zbor celovške gimnazije, ki pa je nastopal izven konkurence. »Kolikokrat pa se pevci zbc. rejo na vaje?« »Enkrat na teden imamo vaje, vendar je to zelo malo. Pred koncerti vadimo tudi ob sobotah popoldne pa tudi ob nedeljah smo že. Posebno maturantje pridejo teže na vaje pa tudi vsi, ki se vozijo v Kranj. Vendar je maj ravno pravi čas za taka tekmovanja in nastope, čeprav je tu tudi konec šolskega leta. Vem, da bodo jeseni spet težave kot so vsako leto. Precej maturantov je v zboru in jasno je, da vsi ne bodo ostali v zboru. Vendar pa je v zboru precej nekdanjih dijakov, ki Še pojejo, čeprav niso na gimnaziji. Zato moramo pevce načrtno vzgajati. Prvi letniki samo hodijo na vaje, nastopajo pa potem šele nasiednjc leto. Ni posebno lepo, vendar le tako poskrbimo za kvaliteto. Sicer pa z vključevanjem v pevski zbor ni posebnih težav. Kranjčani radi pojejo.« In veliko pojejo. Gimnazij- ski pevski zbor ima za seboj že celo vrsto koncertov. Že dlje časa sodeluje z zborom jeseniške gimnazije, s katerim prireja skupne koncerte. Lani so bili tudi na Češkoslovaškem. Ko so jih slišali peti v Celju, so jih češki predstavniki povabili na gostovanje. Letos še ne vedo, če bodo šli na češkoslovaško. Za tako po'ovan je je treba kup denarja, ki ga je malo kljub razumevanju šole in občine. Prof. Fabjan ne skriva, da mu je od dveh zborov, ki jih sedaj vodi, gimnazijski zelo pri srcu. To delo postane zelo hvaležno, ko se uteče. In še posebno potem, ko. pridejo večji uspehi in priznanja. Ti so spodbuda za naprej. L. M. • GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa spominska razstava ob stoletnici rojstva Mahatme Gandhija. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul.43 je v I. nadstropju na ogled stalna muzejska zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava slikarskih del Ive šubica. V II. nadstropju je odprta etnografska zbirka Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa razstavi Poezija — grafika (F. Pibernik — H. Mar-chel; F. Zagoričnik — š. Simonič) in Gradovi ob Loiri. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17. — 19. ure. Maksi m Sedej Profesor Maksim Sed^J' akademski slikar in profet na Akademiji za likoV* umetnost v Ljubljani, je *' maja praznoval 60-Ietn^0; Rojen je bil na Dobra** pri Zireh in je bral sH'^ ja samouka Janeza SecteK' Razvijati se je začel v S&* zagrebške Akademije, ustv ril vrsto nepozabnih "v^ žinskih portretov v tri setih letih, potem je v tem desetletju bogatil realistično slikarsko P1^* čanje, ter naposled v setih in šestdesetih letih v stopili nova pota i*^^ ustreznega umetnostnega raza. Najznačilnejša V° ( umetnika Sedeja je odlič^. s katero preobliLkuje W* »redno življenje po ia^ci>M Lepote. Slikar je v živUc^ veliko prestal in bi upi"3^ no lahko slikal pekel* prirojena plemenitost ga A slikati nebesa. Prav zato 5 , dolžni Sedejevo timetf^^ pravilno vrednotiti in se ob njegovi 60-Ietnici s |° vico skromno oddolžit'- Kranjski gimnazijski pevski zbor GLAS * 9. S TRAM I I LIH Razburljivi filmski sporedi so večkrat na naših platnih. Okus številnih jugoslovanskih distributerjev se že leta in leta ne menja. Njihovo (ne)-poz.iavanje sedme umetnosti se je močno zakorenindlo in gledalci si pač morajo sami pomagati v stiski. Slovensko podjetje »V\sna< j2 Ljubljane odkupuje povečini zanimiva in domiselna d-ia. Njen izbor je po umetniški vrednosti daleč pred v&emi drugimi. Tudi tokrat moramo na prvem mestu omeniti film, ki ga lj ubijan ska Veima ponuja kinematografom: angleška drama »Joy, ubogo dekle« se ponaša z mnogimi priznanji. Film so ndHčno ocenah' na festivalu v Karlovih Va-rih. V manj kot dveh urah se pred našimi °čmi odigra žalostna zgodba mladega, čustvenega dekleta, •j spoznava grenkobo življenja na celi črti. Njen zakon 2 nepridipravom ne tre-, j a dol-g°- Tudi njena druga ljubezen je trn jeva. Dekle pa ne PrizaaVa poraza in se silovito , ^Poprime z vsemi težavam: ! Njen cilj je daleč, vendar pa Junakinja gleda predse z i zvrhano mero zrelosti in op- j ll'n:zma. Angleži so mojslr-oblikovalci družinskih ?ram. V tem filmu so se iz *aza.li kot izvrstni poznava': Cl, človekovega boja z okrut-n,1m okoljem. Film, ki ga pri Poročamo, je zrežiral Ken-Jjeth Loach, zaigrali pa sc Spance Stamp, Carol VVhite, °hn Bindon in drugi. °rugo angleško delo, ki bo Va sporedu prihodnji teden, j * I>o obrtniški plati na rav- ' in bo marsikaterega gfe- kv . Priklenilo na sedež. rnitev iz pepeia« je napet ^•amotan film. Ničevost po- meznih nosilcev vlog nam sna-ni režiser L. Lee Thom- ?f?n razgali plastično bi do- JJ**-' Hudičevski naklep ^OKvarjene Fabi in okrutne- *a^tanisilava, ki hočeta obo- ^ct-' na račun skrušene Vrlraviv;ce, se stopnjuje do gj unca, na katerem dva z:o- nH°a klavrno končata. Po uuariH OclP" .moramo predvsem jnJ~J° igro znanih igralcev Schej; T!lulm in MawmiKana ncP.r"'ne pustolovščine, stra-fjvJte obračune med golju-"J3. zapeljivo Silvo Koschi Cu* &'mpatičnega in ob konici dolžnega Horsta Buch-Bta ,si lahko ogledate v lil-iaČH* lnny Banco«. le na ob iTU je na dlani, kdo bo ^ Koncu potegnH daljši ko Car'i lv°Pisne barve, M on te beze° 2 !graInico vred in JJn-^ vn^ *i je ni para na svetu zlep;y .to so fihnarji posneli, no V111 Vr8h na široko plat-bojij^dor liubi godljo naj-Šte; " XTste, potem naj od-*»2 iCn' dva ali tri stotake z rov°avo' ki so J° skuhali rej' " Na-;'ednji teden bo to-b0rr,Q nemirljiv po svoje. Ali tci?~ Naslednjič imeli boga-Ji5° zbirko? Bomo videli. B. česen ::4 Gozd je galerijski prostor neomejenih razsežnosti. — Foto: F. Perdan B.ojze Zupane: Poletna obleka Četudi smo šele v začetku junija, so se ženske, ki so iznajdljive, oblekle v poletne obleke; krilca so še krajša, kot so bila, narejena iz tankega, lahkega, prozornega blaga. Nekatere imajo na sebi le še nekakšno pajčevino, ki bi si jo moški lahko zložil in namesto odišavlj enega robčka vtaknil v naprsni žepek. Oni dan sem se odločil, da bom reformiral moško modo. »Prelomi! bom z duliom preteklega časa,« sem si govoril. »Namesto hlač dopetač mi bo krojač sešd kratke hlače in dolg, fraku podoben suknjič, kakršne nosijo popevkarji.« Pohitel sem v trgovino. »Dva metra lahkega, poletnega blaga, prosim!« sem dejal črnolasi prodajalki. Razgrnila je pred menoj ži-vopisano blago. »Ah, saj ne mislim na dam-sko obleko,« sem se nasmehnil. »Blago za poletno moško obleko bi rad.« Pozorno me je premerila od temena do stopal. »Ali ne bo dva metra premalo?« me je vprašala. »Saj niste otrok, ampak kar zajeten mož.« Predstave se bodo vršile vsaki dan ob 18 in 20.30 uri. Predstave bodo vsak dan ob 18. in 20.30 V četrtek 12. 5. 1969 se je voznik Fiata iz Jesenic zaletel v hišo Jclenca. V četrtek, 12. 5. 1969, se je voznik fiata z Jesenic zaletel v Jelenčevo hišo. če mi posodite pet sto dinarjev, vam bom garantirano dal do petka nazaj. Če mi posodite petsto dinarjev, vam jih zagotovo vrnem do petka. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. »Dva metra!« sem ponovil glasneje, da je vzela škarje in odrezala od bale dva metra lahkega sivega blaga za poletno obleko. Plačal sem polovico pokojnine in odšel. Doma sem ženi povedal, da sem si kupil dva metra blaga za poletno obleko. »Koliko?« »Dva metra. Dovolj ga bo. Reformiral bom moško modo.« Položila mi je dlan na čelo. »V redu,« je rekla sarkastično. Nato mi je poti pala še žilo v zapestju in mi velela, naj ji pokažem jezik. »Vročine nimaš,« je nadaljevala. »Srce bije normalno.« »Glej, kratke hlače so zdaj moderne. Suknjič pa bo dolg in s kratkimi rokavi. Dva metra blaga bo kar dovolj, videla boš!* In ker je zaskrbljeno molčala, opazujoč me izpod trepalnic, če se mi morda ne blede, sem nadaljeval: »Všeč ti bo. če bom nosil takšno obleko. Težko pereš, pa bom v poletni obleki shajal tudi brez spodnjic, pod modernim suknjičem pa je srajca nepotrebna. Tisto zaradi spodnjic je še nekako razumela, a da bi hodil po svetu brez srajce, ji ni in ni šlo v glavo. »Ampak, ljubi moj, saj takšna obleka ni za poročenega moža!« je ogorčeno vzkliknila. »Kratke hlače in dolg, fraku podoben suknjič? Kaj pa si bodo ljudje mislili, ko te bodo videli brez hlač tekati po mestu? Jaz te ne bom šla nikamor s teboj, da veš!« In že so ji visele solze v očeh. Pomislil sem, da ima prav. Kratke hlače bi sc sploh ne videle izpod dolgega suknjiča. Vendar sem ji že iz navade pričel ugovarjati: »Aha, takšna je torej ta reč s to prekleto modo! Kadar si ti izmisliš nov klobuk, si ga kupiš, pa če je meni všeč ali ne, če je podoben svitku ali marcli, samo da je moderen. Če pa hočem jaz postati moderen, mi tipaš žilo, me prijemaš za čelo m ugibaš, ali nimam morda vročice. Vrag naj vzame še poletno obleko. Kar zimsko, lodnasto bom nosit in se znojil ko nilski konj.« Pograbil sem zavitek in prijel za kljuko vrat. »Vrnil bom blago, upam, da mi bodo povrnili denar.« »Počasi, burja!« je zaklicala žena, da sem obstal na mestu ko prikovan. »Samo pomisli, kakšen boš v hlačah, ki segajo do sredine stegen in v suknjiču, ki sega do kolen,« je zažgolela. »Sam praviš, da si sovražnik klečeplazenja. Samo poglej, kakšna kolena imaš!« Zavihal sem hlačnice, jih potegnil čez kolena in se Zgrozil: kolena so bila porasla s črnim mahom. »Ne, takšen se ne morem kazati ljudem,« sem pomislil. »In nikar se ne smeši,« je rekla žena, zdaj že s toplino v glasu. »Saj ti denarja ne bodo vrnili. Kar doma pusti blago in vprašaj krojača, če ga je dovolj vsaj za poletni suknjič.« In pri tem je ostalo. A ko sem se čez kakšen teden vrnil s popoldanskega sprehoda domov, sem zagledal ženo, vso nasmejano in v novi sivi obleki. »Saj to je...« sem za jecljal. »Da, blago za tvojo poletno obleko. Ali nisem čedna?« je zaplesala pred menoj ko manekenka pred ocenjevalno komisijo modnih strokovnjakov. »čedna«, sem izdavil in požrl slino. In tako ima moja žena novo, sivo pomladansko obleko, jaz pa še zmeraj tekam okrog v hlačah d~>petačah, v staromodnem suknjiču in se v teh vročih dnth znojim ko nilski konj ... Galerija v gozdu! Prejel sem vabilo in sklenil razvozlati njega pomen. Na vabilu je namreč napisano: TTP /Marko Pogačnik/ PG / avtocesta Ljubljana Kranj pri meji / 1. 2. 3. junij 1969 / aluminijeva selekcija /, 324 debelnega/ gozda. Skromnega besedila je ravno dovolj, da vzbudi radovednost, ki je lastna človeku nasploh in še toliko večja, če gre za poklicno radovednost poročevalca o razstavah in likovnem življenju na Gorenjskem. Vabilo je najprej povzročilo dobršno mero nestrpnosti, da bi čimprej videl najnovejši likovni izdelek Marka Pogačnika, akademskega kiparja* živečega v Kranju in č'ana skupine OHO. Zato sem seveda pravi prostor zgrešil .n taval po gozdovih ter že obdolžil Pogačnika, da je z vabilom samo hotel odtegniti meščana vsakdanjosti, ga prestaviti v gozd, kjer naj išče, pričakuje in sc razburja, kajti že to naj bi bilo dovolj za likovno kreacijo Končno sem našel smerokaz z besedilom »P. GOZD«. Vstopil sem v ta gozd s smeho/n človeka, ki ve, da ga lam, kamor vstopa, čaka neko presenečenje, ne ve pa, kakšno in zagleda smreke opasat.e z za pred širokimi obroči iz polirane aluminijaste pločevine. Sprehodil sem se po tem 324 debel nem gozdu in končno mi je smeh zamrl, kajti dojel sem, da vabilo ni bilo potegavščina in da je za s:cer abstraktnim naslovom skrito resno likovno delo. Gozd je galerijski prostor neomejenih razsežnosti, smreke so hkrati podstaviti in plastično telo, so s;avoa, stene in hkrati okna, skozi katera proseva svetloba ki se lovi na premišljeno v ^šino očdšča obešene svetle aluminijaste pasove. Ti pasovi so zdaj v črti, zdaj tvorijo skupino zajeto v kompo/ Lisko urejeno enoto, so str, > ni in razgibani, pogledov o nešteto, odsevnih vzorcev v aluminiju odsevajo vsi e e-menti gozda, ki zaradi ozkega formata ostajajo prirez* ni in tako ustvarjajo s> slikovito in ne samo plastično poanto) kolikor hočete. Celotna »aluminijeva selekcija 324 debelnega gozda« miruje dokler miruje tudi gledaicc, ko se ta premakne, se ariblja ves likovni projekt. Poznamo mobile, ki se gibljejo .-> pomočjo zračnih ali vodnih struj ali s pomočjo mehaničnih pripomočkov, tu v i.-ra. gozdu pa se nam ; krvaveli in umirali pred Turki in drugimi sov? niki, zanje pa se življenje ne more bistV^jj spremeniti, izboljšati. Vsaj ne hitro. Ob tej f?1 so se mi ljudje kar smilili. Zlasti otroci, k' & li p'■ SO nam povsod mahali v pozdrav, posamezni , ^ žaki, ki so spraševali o Kamniku, Celju, Beč kot so povedali. Samo, da bi videli današ-Jo brigado. Brkati možak je ponujal natočen kozarec »ljute«. »Mi smo za časa vojne dali vse za naše. Vi JjMnOvi nasledniki,« je dejal in z vso naglico akal mimoidočim, odraslim seveda, da je ste-*"> več na tla kot v usta. a Jjuta' je bila tudi partizanom všeč.« pjc drugem kraju, ko srno se že spuščali proti vi;iu, so nas iznenadile žene. sir- nt'e! Pro'eteri! Vzemite mimogrede zalogaj dip Požirck kislega mleka, da boste lažje ho-zar" So klicale in ponujale neke napolnjene kole n° ^ar užalicne st bile, ko smo v glavnem Pozdravljali in hiteli naprej. je Cnadoma zaslišim zadaj lepo ubrano: »Po •« V prijetnem občutku, da sem nevede kitice se je zataknilo. Pogledam, sprašu- tolik« " v Plemen Prit naprcJ Pred našimi, sem sc ustavil in takoj tisnrl zraven svoj tenor. Toda pri drugem .c'u kitio«.__i-__t»-_i-j------x.. Jem SkoWi Smo iz Valila- K vam hodimo v planine. U&jj vVsako leto- Zvečer po kočah smo se naje o iVaširi Pesmi. Vaše planine so izredno lepe,« ogovarjalo postavno črnolaso dekle. i, Tako je bila pot krajša. , -"ivu je bila pot krajša. Mimogrede smo pri-CrnV PlcvlJe- Šele naslednje jutro v Žabjaku, ob smm Jezeru pod slikovitim Durmitorjem, ko čun-Se po macJe umivali in razgibavali, smo ob-krn i otrplc noge zaradi pohoda. Toda to je po x minilo. Le vtisi iz petdnevnega potovanja p0 sc neznanih krajih, spomini tolikih srečanj in 12 g°vorov po sandžaških planinah, ti vtisi pa so oneva v dan še močnejši, globlji in lepši. K Makuc Tri ure je prijazni »čiko« pešačil, da nas je pozdravil Mladina iz vseh republik s svojimi prapori na startu iz Prije polja Na prireditvi na Jabuki je sodelovala mladina Sandžaka. — Foto: K. Makuc POKLICNA INDUSTRIJSKA ŠOLA pri železarskem izobraževalnem centru JESENICE Razpis za sprejem učencev 1969/70 za učenje naslednjih poklicev — talilec v železarni — valjavec v železarni — ključavničar (splošni, orodni) — kovinostrugar — vodovodni instalater — industrijski kovač — elektrikai (obratovni. instrumentarci) 25 učencev 25 učencev 53 učencev 10 učencev (od lega 4 dekleta) 6 učencev 2 učenca 30 učencev nega-izpiti m h ina 8. ure in ter-' Pogoji za sprejem so: — dovršen osmi razred osnovne šo'e, lahko z tivno oceno iz tujega jezika ali s popravnimi (pogojen vpis) — starost do 18 let telesno in duševno zdrav kjer bo prijav več kot je na razpolago mest, bo preizkus znanja iz matematike oz iz ročnih spretnosti. šolanje traja 3 leta. Sprejem v šolo za vse poklice bo 3. julija od dalje. Oddaljeni lahko prenočijo v šolskem natu. Prijava: Prijavo pošljite na vodstvo šole najkasneje do 2. julija in ji priložite: — spričevalo o osmem razredu osnovne šole — rojstni list — mnenje šole kratek življenjepis 2 znamki po 0.50 din — 1 državni kolek za 0.50 din V prijavi točno navedite izbran poklic. Ugodnosti: Delovna organizacija, s katero lahko sklene učenec pogodbo, mu na osnovi veljavnih določil lahko prizna mesečno nagrado za vsa leta šolanja. Železarna Jesenice izplačuje svojim učencem na osnovi sedaj veljavnih sklepov naslednje zneske: a) Za talilce in valjavce: I. letnik od 180-230 N din II. letnik od 210-260 N din III. letnik od 240—290 N din b) Za ostale poklice: I. letnik od 90—180 N din II. letnik od 120-220 N din III. letnik od 140-280 N din Višina nagrade v obeh primerih je odvisna od uspeha in izostankov. Tem zneskom se doda še gibljivi del nagrade, ki je odvisna od učinka dela učencev v učnih delavnicah. Po opravljenem šolanju imajo pogodbeno vezani učenci možnost zaposlitve v Železarni Jesenice. Za vsa leta šolanja prejme vsak 3 delovne obleke brezplačno. Oddaljeni lahko stanujejo v šolskem internatu. Posebno prijavo je potrelno poslali na naslov: Dom učencev Železarskega izobraževalnega centra Jesenice Ravnateljstvo šole TEHNIŠKA ŠOLA METALURŠKE IN STROJNE STROKE pri Železarskem izobraževalnem centru Jesenice JESENICE Razpis za sprejem učencev 1969/70 a) ODDELKI ZA MLADINO 1 oddelek metalurgov 1 oddelek strojnikov Pogoji za sprejem so: — z uspehom dokončan osmi razred osnovne šole s pozitivno oceno iz tujega jezika — starost do 18 let — zdrav — uspešno opravljeni sprejemni izpiti iz matematike in slovenščine Sprejemna izpita iz obeh predmetov bosta v sredo, 25.6.1969, od 8. ure dalje. S seboj prinesite pisalni pribor. K prijavi za sprejem je potrebno priložiti in je oddati najkasneje do 2^.6 naslednje: — spričevalo o osmem razredu osnovne šole v originalu — rojstni list — kratek življenjepis — mnenje šole — prošnjo kolkovano z 0 50 N din — državni kolek — 2 znamki po 0.50 N din. Ostala navodila za prihod v šolo bodo posredovana še isti dan ob razglasitvi rezultatov, šolanje traja 4 leta. Za bivanje v dijaškem domu morate vložiti posebej prošnjo na naslov. Dom učencev Železarskega izobraževalnega centra Jesenice. b) ODDELKI ZA ODRASLE 1 oddelek metalurgov 1 oddelek strojnikov Pogoji za sprejem: — uspešno dovršena poklicna industrijska šola ustrezne stroke —- obveza, da bodo sami poravnali stroške šolanja — soglasje kadrovskih služb, če bo podjetje nosilo stroške šolanja ali nudilo druge ugodnosti za to obliko šolanja. K prijavi je potrebno priložiti: — zaključno spričevalo o uspešno opravljeni poklicni industrijski šoli — rojstni list — prošnjo kolkovano z 0,50 din — državni kolek — 2 znamki za 0,50 din. Prošnje je treba vložit: na upravo šole do 30.6. 1%9. Šolanje traja 4 leta po 18 ur tedensko v popoldanskem času od 16. do 20. ure. Višina šolnine je odvisna od števila kandidatov, teh pa mora biti najmanj 15, da bo oddelek odprt. O pričelku pouka boste obveščeni pismeno. Ravnateljstvo šole RAZPISNA KOMISIJA ZLIT RAZPISUJE prosto delovno mesto skladiščnika ŽAGANEGA LESA Pogoji: delovodska šola ali visoka kvalifikacija s prakso v primarni predelavi lesa — ali srednja šola, lesna smer, po možnosti s prakso. Poskusna doba 3 mesece. Osebni dohodki po pravilniku OD. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o strokovnosti in praksi v splošni sektor v roku 15 dni. O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v osmih dneh. t M - MM Kmetovalci in sadjarji! Prodamo večje količine nabojev od piva, ki so primerni za transport in uskiadiščen je sadja in poljskih pridelkov. Informacije na upravi podjetja VINO, Kranj, Mladinska 2, i tel. 21336 Upravni odbor OBRTNEGA PODJETJA »OKOVJE« KAMNA GORICA razpisuje prosto delovno mesto tehničnega vodje Pogoji za sprejem: 1. srednješolska izobrazba »trojne ali elektro smeri 2. več let prakse 3. smisel za vodenje Interesenti naj pošljejo prošnje v roku 15 dni od objave na upravo podjetja. Osebni dohodek P° pravil!«:ku o delitvi OD, Z delom lahko prične takoj ali po dogovoru. S stanovanjem ne razpolagamo- PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE na Gorenjskem razglaša prosti delovni mesti: — KV kuharice —• PKV žtvinorejke Rok prijave do 15.6.19^' Tovarna vijakov PLAMEN Kropa razpisuje nasl^' javno licitacijo njo vsebino 0 8 stružnih do 0 7 mm avtoni3*°V % 2 stružna avtomata 0 12 mm Licitacija bo 14 . 6. 1969 9. uri v prostorih pcnUelJ k r vaje bilo ja^!° DE janeiro, 31. ma-iiti ^"ski delavci so izve-v. 1 ^°slej najuspešnejšo ge-^v2r° stavko, v kateri je ^elovalo več kot dva milica udeležencev. Ker je vla-« s»avko razglasila kot proti-«Konit0, so izbruhnili ^neredi, v katerih vec mrtvih. ' *KJE?GRAD' L ^uniJa -del JC *poro^ila. da se »Jena SviM8aCi*a ne bo udeležila potovanja komunističnih in partij v Moskvi- nijo Vanski komunisti me-• da takšna posvetovanja enoSJO koristiti uredit,vi l»„Ji1 v mednarodnem tle-Idvskem gibanju. slov^?A' 1 >uni'a - Ce5k°-tirai Partua je rehabili- avTL!ečtoseb' ki so >ih lani ce i t obs°Jali k°t »izdaj al-teiri'0 laboi"acioniste«. Med la g-,V^'a ^asti omeniti Vasi-Vi(v-> ? > Barnireka, Hruško-Ianika in druge. ko^S°; L Jun!*a - Tu se je tV f letošnji jugoslovanski Hbj'*uVa1' na katerem je te-bra»ki studio Ljubljana po-Pa tri prve na8rade. krotn2' 2* Jun'ia — v Prvem v Predsedniških volitev Slaso??' &ta dab"a največ Alain\iškm ga presekala tem je umrlo V Kolumbiji in E'.vadoru so bili konec prejšnjega tedna spopadi, v katerih je bilo deset ljudi ubitih, n .d sto pa ranjenih. PoLcija in vojska sta streljali, ker z običajnimi sredstvi nista mogli zatreti demonstracij, ki so bile naperjene proti guvernerju države New Yo.k Nelsonu Rockefeilerju, osebnemu odposlancu predsednika ZDA Nixona. Ko je Nbcon prišel na oblast, je obljubil, da bo začel do Latinske Amerike novo politiko, drugačno, kakor je bila politika njegovega predhodnika Johnsona. Ni pa povedal, kakšna bo ta politika. Latinska Amerika še vedno čaka nanjo. Že takoj v začetku se je Nixonu zataknilo v Peruju, kjer je sedanji predsednik general Velasco Alvarado po državnem udaru razlastil imetje petrolejske družbe IPC, podružnice Standard Oi-Ia iz New Jerseya. Peru je uradno zahteval od te družbe več sto milijonov dolarjev odškodnine za neplačane davke v razdobju štiridesetih let. Washington pa je zahteval, da mora Peru plačati odškodnino za nacionalizirano imetje IPC. Vojaška vlada predsednika Alvarada ne samo da se ni vdala, ampak je pred obiskom Nixonovega odposlanca — Rockefeller bi moral priti v Limo 30. maja — spo- Zaprta listnica Potas pesim'stično izrazil o 6UfcSh štirih ve,esil ° V Poie"T vzhodu. Dejal je, da *ti a^anJJh ne vidi možno- pfare"itev- ja _ ^ HARBOUR, 3. juni-skem d "»anevri v Kitaj-leta| morju je avstralska NUteT a zadc,a ameriški )3p_ mornarjev. NSAD* 4- juniJa - Je feja/!,,lk 2IS Mitja Ribičič *vet st V da b° zvezni izvršni Javnoj^ cl tudi 23 to- da bo z »jei.^ . ""bolje seznanjena Mos■ de,om- k^k\ *VA' 4- »unija — Sov-ftcra 5avt°matski postaji Vezali nm Venera 6, ki sta pri-sh encri Prejšnji me-L n SpJ°roči,i na Zemljo, j. .Veneri izredno vro- ^HOr JC Vclik Pritisk-!jCM 5. junija - Na-x • lw*i ka v počastitev r°J iS, " "bdenja AV-.,so* ^,la zlate kovance po £*Uto. dvesto, sto pet-l>ARi7 dv;,Jsct dinarjev. ScijjV5- «u"'ia - V ^'avii: do slovesno te > da ročila, da ga ne mara videti, hkrati pa je zahtevala, naj vse ameriške misije odidejo iz Peruja. VVajhington je v precepu. Za zdaj omahuje. Ne ve, ali naj začne gospodarske sankcije proti Peruju aH naj popusti. V prvem primeru bi se dv'gnil po vsej Latinski Ameriki tak protiameriški val, kakršnega ta celian še ni doživela. V drugem primera pa bi se — kakor se bojijo v \Vashingtona — začele po vsej »zeleni celim« nacionalizacije ameriških firm. Čilski predsednik Eduardo Frei je zahteval nacionalizacijo ameriških družb, ki izkoriščajo Ogromne rudnike bakra, številne venezuelske stranke na levici in desnici zahtevajo od predsednika, naj odpove Rockefellerjev obisk. Zahtevajo pa tudi nacionalizacijo ameriške petrolejske družbe »Creole Petroleum«, ki je prav tako kakor IPC v Peruju podružnica Standard Oila. Danes je tudi v VVashlngto-nu vsem jasno, da je organizacija Zveze za napredek, ki naj bi bila po zamisli pokojnega predsednika Ken-nedvja pomagala Latinski Ameriki, doživela popoln neuspeh. Sam Nixon ne ve, kaj je hotel doseči, ko je poslal Rockcfellerja na obisk v vse latinskoameriške drža- Čigava je jugoslovanska ljudska armada? vsej pro- lž'Crc^nj^?t'»ico zavezniškeg v Normandiji. Republiški sekretariat za narodno obrambo SR Slove-nbje je pred kratkim razpisal štipendije za šolanje na srednjim šolah. Za štipendije se lahko potegujejo učenei slovenske narodnosti, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo po končani srednji šoili vstopili v ono od vojaških akademij (pehota, letalstvo, mornarica, razne službe in poklicne smeri). Natečaja se lahko udeležijo tudi učenci osnovnih šol, ki so letos (ali pa bodo) us-pešj!K> končali šolanje. Njim štipendija pripada od začetka šolanja na. srednji šoli. Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripada: prvi razred srednjih šol 40.000 S dim, druga razred srednjih šol 45.000 S din, tretji in četrti razred srednjih šol 50.000 S din mesečno. Rok za prijavo je podaljšan do konca šolskega leta, oddeLki za narodno obrambo pri občinskih skupščinah pa lahko še kasneje sprejmejo prijavo. j Do 15. julija pa je v veljavi razpis državnega sekretariata za narodno obrambo za j sprejem dijakov srednjih šol I za gojence vojaških akademij. Moram odločno povedati, da JLA ne primanjkuje kad- ra. Prijav je dovolj, v nekaterih krajih še preveč. Gre le za nacionalni sestav vojaškega kadra. Slovenci se kaj težko odločimo za vojaški poklic, zato je slovenskih pod-oficirjev in oficirjev v armadi vse manj. To pa ne MM biti v armadi, ki vzgaja vojake vseh narodnosti. JLA ni vojska te ali one republike, ampak vseh narodov Jugoslavije. Vojaški poklic res ni lahek, ni pa več tako težak, kot je to bilo v prvih povojnih letih, ko smo oficirji spabi po vojašnicah, delovni čas, ki je bil sicer uradno določen, pa se je raztezal od ranega jutra do pozne noči. Vsak poklic ima sv ore bleščeče in temne strani. Ali je lahko delo rudarja v jami, mar-tinarja ob žareči peči, železničarja itn. Bil sem 23 let aktivni oficir in dobro vem, da skrb za človeka ni nikjer tako razvita kot v naši armadi. Mladini naj povem še to: ko smo oficirji iz NOV po vojni morali podpisati izjavo, da bomo ostali v službi JLA, smo sc odločali za služenje do pokojnine ali smrti. Danes ni več tako. Če nekomu služba v JLA nc bo všeč, se bo po določenem času neovirano lahko spet vrnil v civilno življenje. V vojaških akademijah pa si lahko pridobi znanje, ki mu bo v civilu odprlo pot do službe. ve, razen na Kubo. Rockefel-ler ima velikanske »interese« v Venezueli in zastopa koristi tistih, ki so v bistvu proti spremembam v sedanjih gospodarskih odnosih med ZDA in južnimi sosedi. V ZDA govorijo, da je šel Roc-kefeller v LA »poslušat in sc učit«. Dosti se ne bo naučil, ker ga je na primer samo v Bogoti stražilo 20.000 vojakov, v La Pazu, glavnem mestu Bolivije, pa je ostal samo dve uri — na letališču, ker ni bilo priporočljivo, da bi se odpeljal v mesto. To, da je pišel »odprt-tih oči, odprtih ušes in odprtega duha«, narodov Latinske Amerike ni ganilo. Bolje bi bilo — je posmehljivo dejal neki komentator — če bi prišel z odprto listnico. Potem bi Nixon res lahko trdil, da je obrnil nov list v zgodovini, odnosov med ZDA in Latinsko Ameriko. V nedeljo prvega junija so bile v Franciji volitve novega predsednika. Kakor so skoraj vsi pričakovali, ni noben kandidat dobil nad 50 odstotkov glasov in zato se bodo morale po francoskem volilnem zakonu volitve ponoviti v nedeljo 15. junija. V »drugem krogu« volitev pa se bosta pomerila samo tista dva kandidata, ki sta na prvih volitvah dobila največ glasov. V jeseniški občini je na srednjih šolah pet vojaških štipendistov, ki redno vsak mesec dobijo od 40 do 50 tisoč starih dinarjev, toda ni- To sta nekdanji premier V de GauIIovi vladi Georgea Pompidou, ki je dobil 44.14 odstotkov glasov, in predsednik senata Alain Poher, ki je dobil 23,38 odstotka. Ta-koj za njim je kandidat KP Francije Jacques Duclos, ki je presenetil z 21,43 odstotka glasov, čeprav so prvotno napovedovali, da jih bo dobil samo 10 odstotkov. Po prvih volitvah je glav« ni kandidat Pompidou pozval svojega tekmeca Poher-ja, naj odstopi, toda ta je izjavil, da ne bo odstnnil in da se bo pomeril s Pompi-doujem v »drugem krogu«. Prej so Poherju napovedovali, da bo v »drugem krogu« zmagal, če bodo prve volitve odločene. Toda zdaj je videti, da bo le Pompidou zmagovalce, ker ima preveč naskoka nad svojim tekmecem. Toda presenečenje ni Izključeno. Ljudje in * dogodki hče iz četrtega razreda srednjih šol se ni prijavil za vojaško akademijo. Ali nam jo res vseeno, kakšen bo poveljniški sestav v naši armadi? J. V. Kam je izginila stara partijska legitimacija? Na Jesen icah so močno zaskrbljeni, kam je na razstavi, posvečeni 50-let-nici boja KPJ, Skoja in sindikatov skrivnostno izginila 50 let stara partijska legitimacija. Pretokli teden je razstavo obiskal Anton Cudan iz Ljubljane, ki je pred vojno živel na Jesenicah. Čuden je bil dolgo let v prvih vrstah revolucionarnega delavskega gibanja na Jesenicah. Po prvi svetovni vojni je bil prvi predsednik javorniške organizacije komunistične partije Jugoslavije. Njegova partijska legitimacija je nosila številko štiri, izdana je bila leta 1920., na njej pa je pisalo, da je Anton Čuden član KPJ od 1. VI. 1919. leta. čuden je povedal, da je bulo 1920. ieta na Javorni-ku 300 članov komunistič- ne partije, v javorniškšh obratih železarne pa je takrat delalo le okrog 500 delavcev. Torej je bila več kot polovica delavcev organiziranih. Anton čuden je pretekli četrtek zelo nerad izročil organizatorjem razstave svojo legitimacijo, čez dva dni je skrivnostno izginila in jo zdiaj iščejo. Nihče ne ve, ali je posredi navadna kraja ali hobi zbiralca starin, morda pa jo je vzel kdo izmed starejše generacije, ki s čudnom ni bil v najboljših odnosih. 50 let staro partijsko le-litimacijo je že prejšnja leta za svoj arhiv skušal dobiti CK ZKS, toda Čuden jo je hotel obdržati dio smrti in jo bi šele potem dobili muzej. J. Vidic Sclcjev nasmeh je bil ledeno mrzel. »Dogodki,« je odvrnil bahavo. »Nagli in izdatni dohodki.« čez nekaj trenutkov je nadaljeval: »še na misel mi ne pride, da bi se opravičeval. Trideset let sem bil pri policiji in pred desetimi leti sem postal višji inspektor, toda moja plača ni dosegla niti zaslužka srednjega tr-govčiča. Ostra, sovraštva polna poteza se je zarezala okrog njegovih ust. Leta 1944 sem odšel v Francijo in s tem se je začelo. Tedaj je ležal denar na cesti. Ne bom vas dolgočasil s podrobnostmi, kratko in malo, znal sem izkoristiti priliko. Bilo nas je nekaj, ki smo bili enakih misli — in v nekaj mesecih smo si nagrabili lepo premoženje.« »Lisgard tudi?« Je vprašal Peter. »Lisgard in še nekaj drugih. Na Lisgardu ni bilo nič posebnega, toda Rovve je delal z menoj. Ko je odslužil vojake, se je vrnil v London. Najemanje novih moči za nas je bila njegova zamisel, on je prvi zaslutil ugodno priliko, ki se nam je ponujala. Uničenih eksistenc je bilo takrat na pretek in nešteto ljudi je obupavalo. Onstran sem ostal še dve leti, Rovve pa je že organiziral v Londonu.« očeh se je grozeče posvetilo. »Od tiste noči dalje, ko je padel Mac Grath, sem neprestano mislil na vas. Vi ste me videli, še več — slišali ste moj glas in mogoče bi bilo, da bi me spet spoznali, tega si pa nisem mogel dovoliti, Rae. Na noben način mi ne bi ušli.« »Vem, da ne!« je zamrmral Peter, potrt, toda srce mu je začelo divje razbijati v prsih. Za širokim Salejevim hrbtom so se začela počasi odpirati vrata. Peter se je nekoliko vzravnal, toda dobro se je zavedel, da niti s pogledom niti s kretnjo telesa ne sme opozoriti Salcja na to, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Samo vzdihnil je in priprl oči. »Ne, saj se zavedam tega!« je dejal kolikor mogoče brezbrižno. »Preveč ste zviti, Sale, to vam je brez ne-voščljivosti treba priznati.« Mišičasta roka se je stegnila skozi špranjo pri vratih in tipala po steni. »še nekaj bi rad vprašal,« je dejal Peter in se obvladoval z zadnjimi silami. »Ali mislite ...« Naenkrat je ugasnila luč in v istem trenutku se je Peter že vrgel na tla. Dva strela sta počila in Peter je slišal, kako sta izstrelka zažvižgala nad njegovo glavo. Slepo se je vrgel na- bi teh stopnic ne bilo! Ali je tisto, kar tamle stoji, steklenica? Poglejte no, če je kaj v njej!« Nevvall je kritično pogledal. »Dejal bi, da je vvhiskv,« je ugotovil zadovoljno. »Black and White.« »To je moja najljubša znamka,« je vzdihnil Flagg in cmoknil z jezikom. »Nikar ne iščite kozarca — steklenica kar zadostuje.« Pograbil jo je s preizkušenim prijemom in napravil izdaten po-žirek. Peter Rae si je oblizal okrvavljene ustnice. »Zdi se mi, da sem tudi jaz potreben majčkenega osveženja,« je dejal skromno. Flagg ga je pogledal izpod čela in mu dal steklenico. »Zelo pregrešna navada to, se že ob belem dnevu nacejati z whiskyjem,« in pokazal na Petra. »Na ta način boste vi mladi v kratkem prišli vsi na nič!« Peter si je privoščil krepak požirek, nato pa se skesano obrnil k lastniku Meglenega kroga. »Za marsikaj vas moram prositi odpuščanja, Mr. Dar-gi,« je dejal. S svojimi domnevami sem se pošteno ure-zal. To je vedno tako, če hoče časopisni poročevalec igrati detektiva. Vedno sem mislil, da ste vi Mortimcr Chark!« MEGLENI KROJ Peter se je čudil. »Zato je Flagg trdil, da vsi člani Tolpe Sov govorijo francosko, tega spočetka misem razumel. Mislil sem, da se Flagg šali.« »Ne, mislil je popolnoma resno,« je ostro odvrnil Sale. »Hm, škoda, da ste sc morali vtakniti v to zadevo, Rae!« Dvignil je orožje. »Osebno nimam ničesar proti vam, gre za nerodno nalogo, ki jo je treba predvsem izpolniti.« »Tako kot se je to zgodilo t Lisgardom,« je dejal Peter s tresočim glasom. »Ne tako!« je odvrnil Sale. »Lisgard je bil izdajalec. Dosti sicer ni vedel, toda tisto, kar je vedel, je hotel prodati Flag-gu in tega nisem smel tvegati.« »Kaj pa Rowe?« Šef Tolpe Sov je zaničljivo mahnil z roko. »Dokazilnih sredstev človek nikoli ne sme pustiti razmetanih naokrog. Jaz ljubim red. Rowe je bil edini človek, ki me je poznal in če bi ga Flagg vzel kdaj v precep, bi bil klonil, šel sem v Dargijev apartment in ga naročil tja. Bilo je zelo lahko in prišel je, ne da bi vprašal, zakaj. Potem sem ga umoril.« Peter je presunjen molčal. »Ravno tako kot bom zdaj umeril vas,« je nadaljeval Sale in naperil nanj orožje. »Sledil sem vam tu sem in bi bil z vami lahko obračunal spodaj, toda pokanje strelov Je tako neprijetno pa tudi nevarno.« V njegovih prej in posrečilo se mu je zgrabiti svojega nasprotnika. Počil je tretji strel. Peter je z roko segel navzgor in s prsti objel pištolo. Z vso divjo silo Je v borbi na življenje in smrt skušal izviti Saieju orožje iz roke, toda Sale je bil močan kot bivol. »Prekleti pes!« je zasikal. Zdajci pa je spet zagorela luč in med vrati je zagledal Peter širokoplečo Dargijevo postavo, s stopnišča pa se je oglasil topot težkih korakov. Dargl je planil z enim samim skokom naprej in z vso silo udaril Saleja po roki. Pištola je odletela na tla. Sale je zaklel in spet segel po njej, toda Peter in Dargi sta ga povlekla stran in vsi trije so se tesno objeti valjali po tleh. Tedaj pa so se vrata odprla na stežaj in na njih se je prikazala impozantna postava inšpektorja Flagga, za njim pa je že gledal v sobo suhi Nevvall. V naslednjem trenutku je bilo boja konec. Seržant Nevvall Je s posebnim zadovoljstvom zaklepal lisice. »Tako, pa smo vendarle opravili,« je hropel. »Pa naj ml še kdo pripoveduje o Herkulovih junaštvih in podvigih starih Grkov...« — »Nevvall, ti veleum,« mu je presekal nadaljnje modrovanje višji Inspektor Flagg in se zasopljen vrgel v Dargijev naslonjač. »Prinesite mi raje nekaj, da si namočim grlo, to bi bilo pametnejše! Ah, če Višji inspektor Flagg se je nagajivo muzal. »Tako, to ste mislili?« je momljal. »Pa js bil tako malo kot naš prebrisani Nevvall tu. Ali kaj vse drugo! Toda skrbi, skrbi, ki sem jih imel z vami, da se ne bi s svojimi prismojenimi poizvedovanji usedli v koprive in nazadnje še vse pokvarili!« Nato pa je s široko gesto pokazal na Dargija. »Zdaj pa, Mr. Rae, bi vas rad seznanil s svojim dobrim prijateljem — njegovo ime je Ma-rigold.« Peter je odprl usta in zijal. »Marigold?« je zajecljal. »Višji inspektor Marigold?« Flagg je zamahnil z roko. »Ne, Mr. Marigold, namestnik šefa,« je popravil in po-mežiknil. »Eh da, nimajo samo Sove skrivnosti!« 33. Mr. Nataniel VVebbs je sedel za svojo pisalno mizo izredno dobre volje in z veliko naslado risal s svinčnikom tiskane črke na belo polo. Ko je prenehal s pisanjem, je z zadovoljnim smehom prebral, kar je napisal: Scotland Yard je stri Tolpo SOV Izredno kriminalistično delo novega namestnika šefa In nekoliko nižje spodaj: Novo zmagoslavje višjega inšpektorja Flagga — član redakcije ORATORJA odigral veliko vlogo v primeru, ki vzbuja splošno pozornost. Nič ne skrbi, Zofija, drugi teden te bom priigral nazaj! v Časi se spremlnfafo Med neko selitvijo je uradnik v Bostonu našel hišni red podjetja iz leta 1872. Med pravili so bila tudi takale. Vsako jutro morajo uslužbenci s plinom napolniti plinske svetilke ter obrisati steklo na njih. Vsi uslužbenci morajo prihajati na delo z enim vedrom vode in vedrom premoga. Vsak uslužbenec lahko po svoje prireze pero, vendar mora to delati zel° skrbno. Uslužbenci moškega spola lahko enkrat na teden dvorijo osebi ženskega spola pod pogojem, če redno hodijo V cerkev. Na plačilni dan morajo uslužbenci odšteti del pla^ za slabe čase, da ne bi bili ostareli v breme družbi. Vsak uslužbenec, ki kadi, pije alkohol, igra biljard in se brije Prl frizerju, bo imel manjši ugled v službi. — Najdeni pravilnih je hotel omenjeni uslužbenec prebrati še svojim kolegom * uradu. Pa jih ni bilo — vsi so odšli v bližnjo kavarno na kavo- VODORAVNO: L član strelske družine Kranj, ki je bil ptŠ tremi leti odlikovan za 40-lctno delo (Stane), 7. skupina, S* sovjetski admiral, za časa II. svetovne vojne načelnik Gk»v' nega štaba vojno pomorskih sil, po vojni komandant voj0e mornarice (Ivan Stepanovič), 13. mestece v Boki Kotors ki, 14. slov. slikar, ki živi stalno v Parizu (Veno), 15 .mestece m gornjem toku vefetoka Jenisej (Sibirija), 16. ločilni števni*' 17. narodni muzej v Madridu, 18. otok na severu Jadrana, kje je bilo italijansko koncentracijsko taborišče, 19. poljski del vec, 2(3. najvišja točka gore, hriba itd., 23. moška oseba romana Pod svobodnim soncem, dvorni častnik v BizaP^ ' 25. tvar, 26. drugo ime za škrlat'nko, 28. posadka, moštvo, pristanišče v fjordu Bokn v južni Norveški, 30. slov. s'''iar'.fg živi stalna v Trstu (Lojze), 31. gora v gorovju Sierra M^r (Mehika), 32. brenkalni instrument. NAVPIČNO: L tovornjak zvračalnik, prekucnik, 2. 0 5(| resa na klasu, 3. aboten človek, šleva, 4. kratica organa o med II. svetovne vojno, začasna vlada Jugoslavije, 5. *® tren delec, 6. kratica za »kilovolt«, 7. zob pri zvereh, \ *po' no mesto Saudske Arabije, 9. planina med Triglavom i*j jl< hinjskim jezerom, 10. kratica ameriške letalske družb* jji ime ameriške filmske igralke Bluth, 15. m«sto v R° niet'' blizu jugoslovansko-madžarske meje, 17. drobni delci ^ 19. obrežje, 21. hudodelec, 22. izraz zahvalnosti, 24. iz #t 25. »električna« morska riba, 26. vrsta trave, 22. pisane ^^>u papige« 28. pripovedne pesmi, 30. kratica za »smučarski INFORMAZIONI TURISTICHE FREMĐENVERKEHRSNACHRICHTEN lj£ y Bohinju sta zaprta zaTk.V drugih hotelih in v Ko?™ turističnih sobah je Vo i pros'to,ra- ličnica na Sr^?1 redno obratuje. V Br^r?^ Vasi Je odprta nova bvr . RUPa- 0dr>rt Je rib°" v v jezeru in na Savi. Do-hoiorlCe., pr°daJajo nekateri &ki ribogojnica v Bohinj-Stvr. Jftrici in turistično dru-Stv^ Bohinj. stor ^a Bledu J« dovolj pro-Bo&n V Poči'tniškiih domovih, &ličr!'ka'h in v zasebnih t«ri- Mtoto&t?1' V h0teiih Pa ' ,iVtajo rezervacije. ■°*tSm J*atecah J« prostor v bajt) p m v zasebnih so-0nu' p v tako tudi v pcmzi-lko6i t renjlka in v Planinska je r,riamar- V domu v Planici ^ostora dovolj. Prta X ^niski gori sta za- V rt-S*61« Erika in Razor. Kih ^hotelih in turisiič- PoWn\^ je Še pros'tor-*> od i 060 1112 Vršiču bo- V druS'/^ (v nedeljo). Pa je domovih na Vršiču Ha Jes2£0st°ra dovolj. Tudi Se prostog3" in V okol'ici Jc ^%LjubeJ?Ču' p°dljubelju in Postaj *ju Je dovolj prostih Že W?&tc>ra Pa je tudi N Si * ' Kofcab. v domu &otn jT1^« in na Dobrči. **ovati , Kriški gori je oskrbne -0 ob sobotah po-ca naVJ »b nedeljah. 2ični- • V v'00 ne c,bratuje. °H&h , ^anju je prostor v lllristi^°!el'ih in v zasebnih stora . b sobah. Dovolj pro-8ori Je tudi na Šmarjetni domu na Joštu, na Krvavcu, na Jezerskem, v hotelu Grad Hrib v Preddvoru in v počitniškem domu Rade Končar v Bašlju. Češka koča je odprta samo ob sobotah in nedeljah. # V Škofji Loki je prostor v hotelu Krona in pri zasebnikih. Dovolj prostora pa je tudi v planinskem domu na Lubniku, v loški koči na Starem vrhu, pri zasebnikih v Retečah, v li tost roj skem domu ma Soriški planini in v Poljanski ter Selški dolini. Dovolilnice za rib i lov prodajajo v turističnem informacijskem biroju v Škof j i Loki. £ Dovolj prostora je tudi v Kamniku, Kamniški Bistrici, na Veliki planini in v Domžalah. Prireditve 9 Jutri (nedelja) ob 14. uri bo pri spomeniku Simoina Jenka na Podreči proslava ob stoletnici smrti tega velikega pesnika. Hkrati s proslavo bodo prebivalci krajevne skupnosti Mavčiče praznovali krajevni praznik. # V nedeljo, 15. junija, ob 10. uri bo v Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici tovariško srečanje gorenjskih internirancev. Komisije za internirance pri gorenjskih občinskih odborih ZZB NOV vabijo,da se intemi-ranciin njihovi svojci prijavijo pri krajevnih odborih Zveze borcev na Gorenjskem. £ V Domžalah bodo danes (sobota) zvečer priredili slamnikarski ples. Pred tem tem bo tudi opereta Janka Gregorca Oj,ta slamnik domžalski. Vreme Sredozemsko področje nizkega zračnega pritiska povzroča nevihte tudi pri nas. Zato bo danes in jutri še sorazmerno hladno. Možne pa so tudi še krajevne plohe. Planinsko društvo Jesenice je že pred leti postavilo na Vršiču prodajalno spominčkov. Te dni pa so postavili še eno prodajalno, last planinskega društva Nova Gorica. V sredini med njima je stara italijanska utrdba. Tod je bila nekoč meja. Planinsko društvo Nova Gorica je svoj kiosk postavilo bliže Gorenjski, toda še vedno na svojem terenu. Menda naj bi s tem dokazali, da so Jeseničani »zasedli« del njihovega ozemlja. (Pa ne vzemite tega komentarja zares, slišal sem ga namreč od znanca na Vršiču). — Foto: J. Vidic TRANSTURIST — Hoteli Bohinj — Bohinj Obiščite DANCING BAR. Alpskemu kvintetu so vzorniki Avseniki Krepko čez deset let je tega, odkar je začel svojo popularno pot na novo ustanovljeni kvintet Bratov Avsonik. Z edinstvenim privlačnim načinom igranja narodno-zabav-nih viž in napevov in veliko lastnih skladb je ta kvintet postal kaj hitro priljubljen doma in na tujem. Posebno še v deželah Avstrije, Nemčije, Švice in Francije. In po vzoru in sestavu teh, se j« pri nas kaj hitro rodilo še mnogo drugih tovrstnih ansamblov. Tako so se sešli tudi mladi fantje iz gorjanske in jeseniške okolice pred tremi leti. (Nadalj. na 16. str.) ZŠZ hoteli Vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu. Izkoristite prijetno vožnjo PO NOVI CESTI BLED—BOHINJ Radovna v encijan u Turistično društvo Dovjc-Moj strana je letos drugič organizirali o prireditev RADOVNA V ENCIJANU. Sicer precej pozno, ker je bil encijan v najlepšem razcvetu v maju. »Še tako so ljudje potrgali dosti encijana, ki je z zakonom zaščiten: če pa bi bila ta prireditev prej, bi ga potrgali še več,« pravijo na turističnem društvu. To, kar so za Planino pod Gotico narcise, je za Radov-no encijan. Planina pod Goli- co ima več izkušenj, toda tudi v Mojstrani se trudijo, da bi prireditev vsako leto privabila čim več turistov v Radovmo. Letošnje prireditve v Ra-diovni se je udeležilo okrog 700 turistov med njimi tudi zastopniki gorenjskih turističnih društev. Ob desetih do-poildine je v nedeljo iz Mojstrane proti Radovni krenila povorka okrašenih kmečkih voz s foklorno skupino, pevca in zabavni ansambel. Osrednja prireditev je bila pred gostilno Lipovec v Radovni. Folklorna skupina KUD »Jaka Rabič« je zaplesala deset domačih plesov, nastopali so pevci, po programu pa je bila prosta zabava. Med prireditvijo so žrebali vstopnice. Obiskovalceml so razdelili 100 nagrad, ki so jih prispevala gorenjska trgovska in gostinska podjetja. J. Vidic Alpskemu kvintetu so vzorniki Avseniki (Nadalj. s 15. strani) Nadeli so si ime Alpski kvintet, ki je bil uradno ustanovljen 24. septembra 1966. leta. Sestavljajo ga: Jože Antonič iz Zg. Gori j — kitarist, vodi tudi pogodbene posle, Ivan Prešeren iz SI. Javornika — trobentač, glasbeni vodja ansambla in komponist, Niko Kreigher iz Zasipa — harmonikar, Vinko Kozjek z Jesenic — klarinetist in dosedanji basist Peter Kejžar z Jesenic (ki pa se mendia bo ali se je srečno ponesrečil — vso srečo) — in ga bo zamenjal bivši član ansambla Veselih planšarjev škroba Branko, ki je doma z Štajerske). Poprečna starost tega mladega kvinteta je 25 let. Že kmalu po ustanovitvi so odšli na turnejo po Franciji (3 mesece) in od tam so jih zvabili v Švico, kjer kioncen-tirajo in igrajo za ples po vseh mestih Švice. Igrajo vsak večer po tri ure. So lako rekoč profesionalci in kot ml pravi kitarist Antonič, so v tujini bolj poznani kot doma. Nastopajo vedno oblečeni v slovenske narodne noše, igrajo in pojo zvečine naše domače viže in napove, posebno pa gredo kar se da točno po Avsenikovih melodijah in pa po melodijah Borisa Franka, ker sta ta dva ansambla najbolj popularna. In ker gredo ti naši fantje trdno po sledi Avsenikov, so v Švici zelo priljubljeni in tudi zelo iskani. Imajo sklenjene pogodbe za nastope že za leto 1970. Posneli so tudi že dve plošči; na eni so štiri, na drugi pa dve melodiji. Eno so posneli za neko nemško, drugo pa za neko švicarsko firmo. Vse skladbe je napisal in skornponirai član ansambla Ivan Prešeren. Jeseni nameravajo posneti prvo veliko ploščo s štirinajstimi posnetki slovenskih polk in valčkov. Ta mladi ansambel je pri nas še zelo malo znan in si fantje želijo igrati tudi doma, posebno na občasnih prireditvah,' saj so kos vsem zahtevam in željam poslušalcev. Trenutno so doma na dopustu, pridejo zopet v drugi polovici julija in čez Silvestrov© za tri tedne. Kdor si želi slišati ta dober mladi kvintet s pristnimi domačimi vizom i in napevi, potem naj se obrne na Jožeta Antoniča iz Zg. G ori j. Iz razgovora z Antoničem sem lahko dojel, kako je cenjena naša slovenska pesem in narodna metodika posebno v alpskih deželah. Vprašal sem ga tudi, kako to, da so naši gorenjski godci tako iskani in čislani v teh evropskih deželah, mar doma nimajo ansamblov? »Imajo,« pravi, »toda ne morejo in ne morejo se uigrati v način izvajanja slovenske narodne melodike, ki je tako živahna in obenem prijetna za uho. Slavko Avsendk je to prvi ponesel v svet im igra tako dovršeno, da mu niso kos v tej zvrsti glasbe niti najboljši evropski mojstri harmonike, čeprav so jim dali v preizkus originalne note njegovih melodij. Majhna je naša deželica, mislim predvsem na gorenjski kot, pa nam je dala toliko slovesa z našo narodno pesmijo in glasbo, ki jo uspešno prenašajo v svet naši mladi fantje, ki gredo zvesto po vzoru Slavka in Vilka Avsonika. J. Ambrožič Še en prizor s kmečke ohcetl v Ljubljani: medtem ko je 12 parov ženinov in nevest izrekalo tisti usofrit »da« (ali »ves« ali »ano«), so pred maestralom plesni pari s svojimi spretnostmi zabavali številne gledalce. — Foto: F. Perdan škofjeloška razglednica — Foto: F. Perdan na snežnem plazu Preteklo nedeljo je vlečnica ina Vršiču zadnjič (za letošnjo sezono) obratovala. Prenosna žičnica, last Ljubljana transporta, se je te dni preselila na snežni plaz pod Prisojniik. Tam bo obratovala še junija in julija. »Na plazu pod Prisojinikoim je gotovo 40 met rev debela snežena plast. To je večni sneg, ki nikoli ne skopni,« mi je ondain pripovedoval Evgen Skrile, stroj n'k prenosne žičnice. Potoval sem prek Vršiča pa sem na snežnem plazu opazil samo enega smučarja, ki se je vozil z vlečnico. Radovednost me je gnala j na sneg in tako sva se začela pogovarjati o snegu, smučarjih in kačah. Da, tudi o kačah. Strojnik skrile se kač takole spominja: »Čudno, da letos po skalovju okrog plazu še ni kač (pogovarjala sva se preteklo soboto). Dobro se spo min jam, da je bilo lani petega maja po skalovju tolik« kač, da se smučarji niso upali usesti na skale. Nekaj kač smo celo opazili lazit] preko snežnega plazu. Letos pa še nisem opazil nobene kače.« Skrile je zadovo'jivo povedal, da ie maja z vlečnico prepeljal 18.000 smiuarjev. Vprašal sem ga, če se ni-^ koli ne naveliča snega, saj . c6 živi kot ptica selivka, ki ,, seli iz kraja v kraj. izdaljj je samo: »Pod Prisoj ni bo letos še dolgo prijel smučarija.« • U Smučarji v gore, tam Je dovolj snega! J. v. GOSTILNA 'JtamC M Oglejte si izredno lepo sotesko na poti v KOR TE (Trogern) 0 Trogernerklamm In obiščite gostilno FRANZL — samo 11 km od železne Kaple >e»®®®®®e®$®®d#o®9®® TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj nekaj za vse boste dobili v gostilni tn trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega Predora Govorimo slovenskol Ugodna menjaval Dobrodošli! **9«®*>«eQa®®®*&®®®® TE™ UIBLJANA VOSMJAKOVA 1 dohPr,por°ea !n vabi v sv°ie so" aia]"" °Prcmlicnc SODe in apart- ^■'jctne restavracije, restavracijski m m terasa. t£ 'Ha izbira kulinaričnih specialist in odlična vina. !bPHancln8 ban« Ples, glasba in "-»»narodni, artistični program ^°stni parkirni prostori in garaža 18 °bisk se priporoča Hotel LEV Ljubljana tel. 310-555 telex. 31-350 ••••fc©®®®«*®®®*©«,©*- mm •1 ■ »t* " r <*> a K R u R B « » « » ■ ■* m r- ■ Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Visitateci. Ci prenderemo premura di serviri bene. Cucina casalinga e vini de!la Slovenia. :yiiiiaiiE»i»aiiBiiiiti '«••••«•0®®»®®®«®®®® PENSiON Alp Pension HERLEC ELA IN ROMAN TUPALICE 38 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba i®©< 'rijazno vas vabi GOSTILNA M j r p U | |( Klrichanlcuar — KoZanlavn III L L U il I «A • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko 1B km od ljubeljskega predora ob ceall v Celovec NAJVEČJA ZALOGA KMETIJSKIH STROJEV NA PRIMORSKEM TERPEN TVRDKA I L II I I II IMP (ustanovljena leta 1927) ŠTEVERJAN (S. Floriano del Collio) GORiZlA — ITALIA tel. 87218 (3 km od Gorice) TRAKTOR s pogonom na vsa štiri kolesa tovarne NI3BI (1 električnim vžigom in lučmi) V zalogi imamo še sledeče stroje: MOTORNE KOSILNICE 10—13 KS in Diesel — motokulti-vatorje 14—18 KS tovarne NI3BI KOSILNICE tovarne ALPiNA KOSILNICE tovarne IRUS TRAKTORJI od 30 do 80 KS na dvo ali štiripogonska kolesa tovarne LAMORGHINI STROJE ZA KLETARSTVO znamke ZAMBELLI BENCINSKE IN DIESEL motorje tovarne LOMBARDINI ZA VSE STROJE VELJA ENOLETNA GARANCIJA. ZANJE IMAMO STALNO V ZAIOGI NADOMESTNE DELE IN OPRAVLJAMO BREZPLAČNI SERVIS. PIŠITE V SLOVENŠČINI • NA RAZPOLAGO SMO VAM ZA VSA POJASNILA obiščite nas v 100 trgovinah po gorenjski IVIL-A Josef Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: strauss STROJE in APARATE za ob delavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohištveno okovje, železnina '/a»/aFyi Magacin Madotto - Fužine (800 m od mejnega prehoda Rateče v Italiji — na desni strani ceste) VAM NUDI V VELIKI IZBIRI Z NAJNOVEJŠIMI VZORCI, IZREDNO KVALITETO PO NIZKIH CENAH • damske jutranjke, I*a£|H*Oda |<1 komplete in kostime, pra]n,h strQJev • PerUo za otroke' CANDY 68 - ALGAR — IGNIS - po izred- ženske in moške, 0 visoke in nizke čevlje no nizki ceni Lit 65.000 Postrežemo vam tudi z vsemi gospodinjskimi stroji in pripomočki. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE. ELEKTRO - EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — TRBIŽ, telefon 21-37 vam nudi po izredno nizkih cenah: 0 električne potrebščine 0 pralne stroje 0 radio -— televizijske aparate 0 šivalne stroje —• dvokolesa U I | mm m 0 vozičke — peči na olje — Olivetti računske in pisalne stroje auto radio Blaupunkt in Grundig St režemo v slovenščini! — Poseben popust sa izvoz. LINIOR orodje za vsak dom! (Z) 1 Misliti rl BUTAN CD POMAGAJ SI SAM II 'JUNIOR TI BO POMAGAL vam nudi frotir na metre — brisače za plažo, dom m potovanje — kravate iz slntetike, krojene po najnovejši modi VSE TO LAHKO KUPITE V NAŠI TRGOVINI V KAMNIKU kamntk CAMPLIN — AVTOPLIN Kraj polnjenja: Kamping v Zaki — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (za Litostrojem) telefon 316-798, 315-759 CAMPLIN — AUTOGAS Fiihlungsstelle: Camping in Zaka — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (hinter Litostroj ) Telephon 316-798, 315-759 obiščite KOMPAS G A R N I HOTEL KM KOMPAS Z AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM IN RESTAVRACIJO NA LJUBELJU. Za reprezentance podjetij dajemo posebne popuste. Vabt Kompas GARNI HOTEL BLED in Kompas MOTEL KRANJSKA GORA Ljubelj INDUSTRIJA TRANSPORTNE EMBALAŽE KANAL TELEFON 78-020 Je prvi jugoslovanski proizvajalec standardnih EUR box palet po JUS M. Z. ?.310, ki so atestirane od posebne komisije Jž. Zunanje dimenzije: 1240 x 835 x 970 mm Tovorna prostornina: 0,75 m' Nosilnost: 900 kp x 5-kratno zlaganje v višino Lastna teža 85 kg. K« KOMPAS VABIMO VAS NA IZLET rbiz (Visarje) V soboto, 14. in 28.6.1969 odhod ob 7. url izpred poslovalnice Kompas - Kranj, povratek ob 14. url. Prijave Kompas Kranj, tel. 21-431 Ko pridete v Slovenijo, ne pozabite obiskati starega mesta Kamnik z idilično planinsko okolico Po najnižjih cenah vam nudimo A v naših trgovinah usnjene izdelke in vse vrste tehničnega blaga: damsko, moško in otroško konfekcijo, pletenine in perilo, steklo, porcelan in drugo kvalitetno blago v bogati izbiri. Pri plačilu v tuji valuti 10 % popusta. Se priporočamo za obisk! KOČNA — KAMNIK VELETRGOVINA Tekstilni center Kranj I TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA razpisuje sprejem dijakov v prvi letnik za šolsko leto 1969/70 V prvi letnik bo sprejetih po 30 dijakov v predilski, tkalski, pletilski, tekstilno-kemij-ski in konfekcijski odsek. II. TEHNIŠKA ČEVLJARSKA ŠOLA razpisuje v prvi letnik za šolsko leto 1969/70 sprejem 30 dijakov. Pogoji za sprejem: — uspešno dokončana osnovna šola, s pozitivno ocenjenim tujim jezikom, — sposobnost za opravljanje fizičnega dela, — sposobnost za ločevanje barv. Kandidati ne smejo biti starejši od IS let. K prošnji za vpis je treba priložiti naslednje listine: — spričevalo o dokončani osemletki, — rojstni list, — zdravniško potrdilo, — prijavo za vpis (obrazec D 73 1,20) kolkovano s kolekom 2 din. V prijavi naj kandidati navedejo v kateri odsek želijo biti sprejeti Prijave za sprejem v šolo je treba poslati v tajništvo šole v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 33, do 23 junija 1969. Kandidati opravljajo preizkus iz slovenskega jezika in iz matematike v sredo, dne 25. junija, ob 8. uri. S seboj naj prinesejo pisalni pribor. Šola ima za svoje dijake zagotovljena mesta v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2. Prijave za sprejem v dom je treba vložiti neposredno upravi doma. Velik del dijakov, zlasti fantov, štipendira tekstilna in obutvena industrija. % Loški muzej v škof j i Loki je odprt vsak dan od 9. d° 12. in od 14. do 18. ure. Istočasno je odprt tudi muzej na pt'0' stem in galerija, kjer razstavlja 200 otrok udeležencev Male Groharjeve slikarske kolonije svoje slike in risbe Skupinskim obiskom priporočamo, da prej prijavijo svoj prihod, posebej še, če žele obiskati muzej izven uradnih u*"- 93 6 SOBOTA 7. JUNIJA 1969 GLAS * 19. STRAN Tradicija tržiškega čevljarstva (24) Plavi ponedeljek Na binkoštno nedeljo leta 1937 sem spet pripravil za svoje čevljarske vajence izlet čez Ljubelj do gostilne »Zum deutschen Peter« v ljubeljski dolini. Od tam smo krenili čez Oselco in prišli zvečer v Sele. Prijazno smo bili sprejeti in pogoščeni pri »Užniku«, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan zjutraj, po maši, smo šli nazaj skozi Vajdiše, Borovlje in po Ljubeljski dolini čez Ljubelj v Tržič. To je bil marš! Tržiška čevljarska zadruga je leta 1939 priredila prikro-jevalni tečaj za mojstre in pomoćnike, ki ga je vodil strokovni učitelj Jože Stein-rnann iz Ljubljane. Nedeljski pouk strokovnega risanja na strokovnih nadaljevalnih šolah je bil ukinjen že 1. 1934, le v Krizah sem zaradi pomanjkanja prostora omenjeni dve leti izjemoma še poučeval v nedeljah. Takrat je bil tam upravitelj šole Viljem Baltazar. NEKAJ OBIČAJEV Med tržiškimi čevljarji so Se še do prve svetovne vojne ohranile razne navade in običaji iz cehovske dobe, vendar je vse to po prvi, posebno pa po drugi vojni zaradi novih gospodarskih razmer počasi zamrlo. Se do danes pa se je delno ohranila navada »Luč v vodo«, in sicer na večer pred sv. Gregorjem, 11. marca. Ko se tega dne zmrači, zagori kres na desnem bregu Bistrice nad nekdanjim mostom (sv. Janeza). Šolarji napravijo v ta namen hišice iz lepenke; v sredo primerne deske, ki služi za osnovo, postavijo svečo, pribijejo hišico na desko in prižgejo svečo. Skozi okna hišice, prelepi j ena z barvastim prozornim papirjem, sveti plamen sveče. Hišice dajo v vodo; privezane jih imajo na vrvice, da takoj ne odplavajo s tokom navzdol. Nekateri jih potem spuste, drugi pa jih vzamejo s seboj domov in shranijo za prihodnje leto. V prejšnjih časih smo se ob kresu zbrali tudi vajenci in pomočniki zavoljo veselja, da od sv. Gregorja pa do sv. Mihaela (29. septembra) ne bo treba delati pri luči. Ta navada izvira v Tržiču gotovo še iz davne cehovske do- be. Lepo je, da sc ohrani, čeprav čevljarjem danes ni treba več delati ob luči pozno v noč. Ta običaj pa ni ohranjen samo v Tržiču, ampak tudi v Kamni gorici, Kropi, v Železni Kapi i na Koroškem in drugje. V Železni Kapli pa ima drug pomen kot v Tržiču. Tam nesejo otroci na večer pred svečnico (1. februarja) na drogovih papirnate cerkvice, prav tako postavljene na deske in s svečami znotraj. Na mostu jih spuste v reko Belo, da plavajo po njej, dokler ne potonejo. Ta navada je v Železni Kapli v spomin na veliko povodenj (glej koledar Družbe sv. Mohorja, Celovec 1969!). Ko že omenjam staro navado »luč v vodo«, moram povedati tudi, da so takrat, ko sem bil še jaz vajenec, to je pred prvo svetovno vojno, ponekod praznovali »Mišelva-vanje«, in sicer v nedeljo po prazniku sv. Mihaela (29. 9.). Od tega dne dalje do prihodnjega sv. Gregorja so delali namreč spet pri luči. — Tudi ta stara navada izvira še iz cehovske dobe v alpskih pokrajinah, že okrog 1. 1852 je že omenjeni začetnik čevljarskih strokovnih šol Robert Knolel zložil pesem »Zum Lichterbraten«; pri nas smo ji rekli »Michelibraten«. Tisto nedeljo po sv. Mihaelu je mojster pripravil za vso družino ter tudi za vajence in pomočnike slovesno večerjo s svinsko pečenko, ki so jo zalili z »bržanko«, istrskim vinom. Te navade so se držali v Tržiču le premožnejši mojstri, ki so delali za izvoz, in sicer zato, da bi pomočniki raje delali »pri luči« bolj pozno v noč, če se je za naročilo mudilo. Po prvi svetovni vojni je ta navada prenehala. Po državah zahodne Evrope čevljarji še danes časte patrona čevljarjev sv. Krispina, mučenca, ki je umrl proti koncu 3. stoletja n. št. v Franciji. Praznuje se 25. oktobra. Njegove slike vidimo po delavnicah, celo v čevljarskih podjetjih, lep njegov kip je v muzeju Offenbach pri Frankfurtu itd. Tržiški čevljarji so ugotovili, da je bil sv. Krispin mučen in da je umrl na ponedeljek, zato naj se v ponedeljkih ne dela. Tako so nastali »plavi« ponedeljki; pesem poje: Nedela j nedela, po"delek je plau, v torek ne delam, v sredo pa an man, v četrtek poprimemo, v petek pa udarmo, v soboto je rajtenga, v nedelo pa dnar. Skup so se zbrali, vzeli s seboj veliko črno ponev (ka-strolo), ovčje ali kozje meso, začimbe, krompir, kruh, jedilni pribor in seveda vino. Šli so navadno »Za farovž«, se utaborili blizu kakega studenca. Šli so tudi na Brčev rovt, Zali rovt, Največ jc bilo samskih pomočnikov, pa še ti ne vsi. Izgubljeni ponedeljek se je moral nadomestiti z delom pozno v noč, ob petkih marsikje kar celo noč. Tudi ta navada, bolje razvada, je prenehala po prvi svetovni vojni. Andrej Tišlcr 111 1Jličile J Razceistja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL To in zaničljivke, ker sva "da z mamo Slovenca, so nama dolgo bivanje v tujini še bolj zagrenile, čeprav sva imela tam tudi dobre ljudi, kakor je bil moj ded, očetov °ce, dokler ni umrl. On, vojni slepi invalid — gospodar, pri katerem sva z mamo stanovala, niegova žena in še nekateri ljudje so bili najini Pfjatelji in se zavzemali za naju, a kaj, ko so •i proti županu in drugi penzberški gospodi, ki Se je zarotila proti mami in meni, dolgo časa brez moči. V največjo tolažbo mi je bila tedaj Povest »Pod svobodnim soncem«, ki mi jo je ?raIa mama in ob kateri sem se učil slovensko brati in pisati. Pa ne samo v tolažbo, ta povest ° Ponosnih pradedih in ponosnem Iztoku je ut'jevala tudi mojo slovensko zavest in sloven-p> ponos. Sklenil sem, da bom tak kakor Iztok da se bom zaničevanju in sramotenju s štrajk1 svojih sošolcev postavil po robu in jim do-*azal, da se Hinderburga, tako so klicali so-oica, ki so se mu vsi podrejali, ker so se ga *\a"» prav nič ne bojim. Navdahnjen z Iztoko-"n vzgledom sem najprej obračunal s svojim astnim strahom, ki sem ga čutil pred gospo-Kltn in pretepaško nasilnim sošolcem. »Ne bo me več zaničeval, ne bo me več preteki.« sem sklenil, da mu bom silo vrnil s silo, Sl v gozdičku, skozi katerega sem- hodil v šolo, Urezal dolgo palico in jo skril v neki grm. Ko de konec pouka, sem se najprej odtihotapil do i k* me Je- odkar me je Hindenburg zasle-dav * SvoJimi in tepel, vselej čakal pred šolo, hii il,me P°sPremil domov, zaradi česar so se ^^"hidenburgovci posmehovali. Tokrat nisem ded. ded da k' me Pred HindenBurgom varoval Če ' Sam sem hotel obračunati z nasilnikom, Prav je bil večji in močnejši od mene. Tako sem se sam napotil skozi gozdič. Vedel sem, da bo Hindenburg s svojimi krenil za menoj, čim bo opazil, da sem sam. Kmalu je bil za mano in me začel že od daleč psovati z ušivim Slovanom in me izzival, naj počakam, če se upam spoprijeti z njim, svojim pa je kričaje zagotavljal, da bom bežal, kakor so bežali Rusi pri Mazurskih jezerih pred pravim Hindenbur-gom. Toda jaz sem šel samo do grma, v katerem sem imel skrito dolgo in proti vrhu tanko palico, ki je švigala in opletala kakor bič. Tam sem se ustavil, obstal pa je tudi Hindenburg, ki najbrž ni verjel, da ga bom upal počakati. »Beži, dokler ne pridem do tebe in te zagrabim,« je kričal in čakal, da bi mu pokazal pete, a se je tokrat uštel. »Le pridi bliže, če bi bil rad tepen,« sem mu vrnil. »Podelal te bom v kašo,« je kričal. »Nisi sam. Vso svojo vojsko imaš s seboj. Zato se naraščaš. Ko bi bil sam, bi se mi niti približati ne bi drznil.« »Ho, ta pa je lepa! Ali ste slišali?« se je zarezal podobno, kakor se reže nemški oficirji. »Sam te bom premikastil. Sam, da boš črn ka-kakor smradljivi zamorec!« je viknil in ukazal svojim naj ostanejo, kjer so, potem pa se je zapodil proti meni. Jaz sem samo bliskovito segel po palici in že je palica zažvižgala skozi zrak in se ovila Hindenburgovih nog, potem pa zopet švignila in švigala, dokler se Hindenburg ni spustil v beg in od daleč kričal drugim, naj me napadejo In zgrabijo. Dva od gosposkih sta res ubogala, a sta jo ucvrla še hitreje kakor on, drugi pa so zaploskali meni: »Dobro si jih! Že davno bi jih moral nekdo pretipati, pa bi se ne naraščali, da so nekaj več kakor mi rudarski otroci!« Bili so rudarski otroci, zakaj Penzberg je rudarsko mestece kakor Idrija, le da tam kopljejo premog. »Mi nismo bili nikoli tvoji sovražniki. Tudi naši očetje spoštujejo tvojo mamo in sovražijo penzberško gospodo,« so mi zagotavljali. Tako sem dobil svoje prve prijatelje. Toda časi so za naju z mamo postajali vseeno čedalje težji. Da bi nama bilo lažje, je postala mama delavka v tovarni šote, a so njeni penzberški sovražniki kmalu dosegli, da so ji delo odpovedali. O tem, da je bila mama dvakrat zaprta, pi> vič pod sumom, da je vohunka, ne bo pisal. Pravzaprav je zadnja dva stavka prehitro zapisal, ker ga je zmotilo kričanje italijanskih vojakov na cesti in tako mu je ušla misel, ki jo je hotel zapisati, ker se mu je zdela za njegovo spoznanje ob obračunu s Hindenburgom pomembna: takrat sem spoznal, da nasilju, s katerim si posamezniki podrejajo druge, lahko hitro napraviš konec, če se nasilju postaviš po robu, pa tudi zaničevanju, če pokažeš, da imajo tudi revni, zaničevani in ponižani pesti in palico. To je hotel napisati in še to, da revni in ponižani, odvisni od gosposke milosti, ne čutijo nobene potrebe po sovraštvu do drugih narodov. A če to delajo, sovražijo samo iz strahu pred gospodo, pred tistimi, ki si delijo bogastvo in oblast in ki se jim zde močni, nepremagljivi. Ko pa spoznajo, da močni in silni le niso tako močni in silni, da bi jih ne mogli ugnati, se nenadoma revni in ponižani začutijo močni sami in se otresejo strahu, s katerim so se pustili vladati. To je hotel napisati Slavko, a so se mu te misli utekle in preskočile v čas, ko je umrl ded od žalosti, ker je Slavkova penzberška babica zasipala mamo s takim sovraštvom in zlobo in jo dvakrat spravila celo v zapor, njega pa, potem ko je premagal Hindenburga, prepustila šikaniranju učiteljice, ga skušala nahujskati proti mami in se zaklela, da ga ji iztrga, kar bi se ji skoro posrečilo, saj je Slavko ostal tako sam, ko se jc mama začela voziti delat v Starnbeiv. Hudo je bilo. Mama si je morala poiskati delo v neki tovarni v Starnbergu, jaz pa sem čedalje bolj razmišljal o mamini Borjani, ki sem jo imel tudi za svojo Borjano, za svojo pravo domovino. Ko sta nono in nona preko Švice pisala, da so se kljub soški fronti vrnili v domači kraj, sem v mislih romal s pismi preko neznane Švice in po zemljevidih iskal poti, ki bi me popeljala iz osovraženega Penzb^rga k maminim staršem v domovino. In nekega dne sem se res odločil, da pobacne.n. Roparski zak lad Buge waz primi, gralwa Venus! (Bog vas sprejmi, kraljeva Venera!) Kmalu bo minilo tričetr tisočletja od onega prvomajskega dneva (leta 1227), ko je koroški vojvoda Bernard pozdravil s temi prisrčnimi slovenskimi besedami potujočega viteza in trubadurja Ulrika Lichtensteina. Tako povemo vodniki vsakokratnim izletnikom, ki pripotujejo z nami s Koroške v Kanalsko dolino ali pa v obratni smeri. Takrat, ko hitimo od Podkloštra proti Trbižu nad divjo sotesko, ki jo je izdolbla Ziljica — da bi bila čimpreje v materi Zil ji. . . Tako ozka je ta soteska, da se je komaj posrečilo vsekati v njene bregove cesto in železnico. Prava vrata iz Kanalske doline v Koroško so to; zato se kraj tudi imenuje tako, Vrata. Ker pa avtobus hiti in ker je treba že pripovedovati o gorski verigi zahodnih Julijcev, o Mangartu, Višu in Montažu — pa tudi o slovenskem značaju Kanalske doline, ki se tako iznenada odpre pred popotnikovimi očmi — tedaj kar zmanjka časa za podrobnejšo pripoved o mičnem dogodku, tako pomembnem za dokazovanje nekdanjega slovenskega značaja celotne koroške dežele. Pa še cela naša vrsta prijateljev in znancev je, ki se s svojimi vozili poda na našo pot »po Prešernovih stopinjah po Koroški in Kanalski dolini«. Mnogi pridejo, da jim čimveč povemo o krajih, ki jih kot zavedni Slovenci žele obiskati, mnogi s svojimi družinami. — Starejši mož je nedavno v pismu napisal med drugim: »Hvala za nasvet in spodbudo, ki sem jo prebral v Glasu, kajti šel sem na pot po Prešernovih stopinjah po Koroški. Z menoj sta bili obe hčerki — srečen sem bil, ko sem videl, kako se je s to potjo okrepila njuna narodna zavest. Vsi Slovenci, ki smo zaradi blagostanja pri nas, že precej pozabili na zamejske Slovence in njihove boje, težave in upanja, bi morali iti na to pot, ki jo že več let tako neutrudno priporočate in opisujete.« VOJVODA BERNARD wi dinole ustoličenje koroških vojvod v slovenskem jeziku se more po pomenu primerjati Bernardovemu slovenskemu pozdravu. Tujekrvni plemič (Bernard Sponkeim-ški je bil po rodu iz daljnih krajev med Renom in Mozelo v visoki Nemčiji) je s slovensko govorjeno dobrodošlico sprejel prav tako tujekrvnega viteza (Ulrik Lichensteinški je sicer imel svoj grad na Zgornjem štajer-jškem, a korenine njegovega rodu so bile j V Saški)! Deželni, uradni in tako rekoč slovesni ali obredni jezik je bil celo na koroškem vojvodskem dvoru in v plemiški družbi še 1. 1227 slovenski! i Bernard, vojvoda koroški je veljal za modrega in dobrega vladarja. Bil je ljubitelj LUmetnosti in poezije. Na njegovem dvoru v FSent Vidu ob Glini, kjer je bila v onih časih [prestolnica Koroške, so se shajali tedaj naj-[bolj znani trubadurji — vitezi pesniki: VValter [ Vogelvvcidški, Cahej s Sokolovega, Konrad Sovneški, Leopold Ostrovrhar in Ulrik Lich-tensteinški. Bernard jc bil tudi prvi, za katerega se je ohranilo sporočilo, da je bil na Gosposvet-skem polju vmeščen po starodavnem obredu v slovenskem jeziku. i} Žena Bernardova je bila Juta (Bogoslava), hčerka češkega kralja Otokarja I. Pfemisla. I Bernard je vladal izjemno dolgo dobo; kar .celih 54 let! Od 1. 1202 do 1. 1256. Umrl je V starosti osemdesetih let. VITEŠKI TRUBADUR ili so časi križarskih vojn, ko se je mnogo vitezov navzelo nemira. Želja po pustolovščinah in po slavi, je gnala potujoče viteze oć gradu do gradu. Nekateri so sc zabavali z boji na turnirjih, drugi so zlagali pesmi. Nekateri pa so se ukvarjali kar z obojim. No in eden teh, v naših krajih najbolj znanih trubadurjev, je bil Ulrik Lichensteinški. Dom je imel na Gorenjem Štajerskem, kjer sc še tedaj morejo opaziti lazvaline njegovega gradu Fraucnburga blizu Unzmarka. Bil je nenavadno vnet za žensko čast in lepoto. O njegovi trubadurski ljubezni do nedolžnih devic in do častitljivih zrelih žena pričata dve njegovi obsežni pesnitvi: »Frauen-dienst« in »Fraucnbuch« (Služba ženam in Knjiga o ženah), ki sta se ohranili v rokopisih le v Parizu in v Monakovem. Nemški učenjaki so dolgo premišljevali, kaj neki bi pomenili vrstici v Ulrikovi pesnitvi Frauendienst: »... ir gruos vvas gegen mir alsus buge waz primi gralvva Venus.« Potem pa so le dognali, da je ta vložek slovenski, čeprav pisan z nemško pisavo. Bila pa je ta celotna romantična pesnitev pravzaprav le poetično poročilo o viteški poti Ulrika Lichensteinškega od Mester pri Benetkah pa do čeških dežel. Ves prežet z vzvišeno miselnostjo o božanski vrednosti žene, se je Ulrik dne 25. marca 1. 1227 odločil za potovanje na sever, od gradu do gradu, kjer bi se bojeval na turnirjih — v čast ženski lepoti in milini . .. Preden pa je krenil na pot, si je dal napraviti 13 ženskih kril, 30 rokavcev (bluz), 2 kiti z vdelanimi biseri, 3 plašče iz belega žameta itd. Odločil se jc namreč, da bo potoval in se tudi boril na turnirjih v ženski obleki — kot kraljevska Venera, starorimska boginja ljubezni. Po dovršenih pripravah je po razposlanih slih pismeno naznanil vitezom Lombardije, Furlanije, Koroške, Štajerske in Avstrije tja do češke meje, da namerava kot kraljica Venera potovati po njihovih pokrajinah. Vabi Jih in izziva, naj se pripravijo na viteške turnirje, ker sc želi boriti na slavo ženstva. — Onemu vitezu, ki bo Venero premagal, bo podarjena roža in zlat prstan s čudodelno močjo v ljubezni. Kogar pa bo Venera premagala, se bo moral njej in vsem ženam sveta na čast pokloniti v vse štiri r.meri neba. Na Markovo 1. 1227 je Ulrik, ves v belem, res krenil na pot. Tudi vse njegovo spremstvo je bilo odeto v belino. Dvanajst oprod je bilo oblečenih v.snežnobela ženska oblačila, j tudi vse drugo je blestelo v belini: kopja, šlemi, odeje, sedla, konjske oprave. Tudi konji so bili sami belci. Ulrikova pot proti severu je bila polna dvobojev. Boril se je z grofi in vitezi — vse je užugal. Cez Pontabelj je prišel v Kanalsko dolino. Dne 30. aprila I. 1227 se je utaboril visoko nad Trbižem. Ko pa je naslednjega jutra, bil je prvi rnaj, odrinil do Vrat, od koder se odpreta koroška, Ziljska dolina in Rož, je naletel na vojvodo Bernarda, ki je hotel prav tu pričakati svojega gosta. Sprejem je moral biti prisrčen in bučen. Kajti tudi vojvoda Bernard je prišel tu sem z močnim spremstvom slovenskih vitezov. In turnir se je kar koj pričel. Osemnajst kopij se jc križalo v borbah, ki so trajale do noči. Prenočil pa je Ulrik s spremstvom v bližnjem Beljaku. Na nadaljnji poti, polni bojev in zmag, so se merili z njim še mnogi vitezi. Ti turnirji pa niso bili nič kaj krvavi. Bili so hkrati zabava in vaja v moči, spretnosti in pogumu. Zadostovalo je za zmago, če je vitez nasprotnika s kopjem tako zadel, da je ta omahnil s konja in padel v prah. Zanimivo srečanje je imel Ulrik v Kind-bergu. Tu ga je pričakal vitez Oton z Bukova, ki je bil napravljen v nošo, kakršno so tedaj nosile Slovenke, doli čez sedlo sta mu visel-dve dolgi kiti in na sebi je imel dragocen šapelj. Oton je poslal miljo daleč nasproti poslanca s pozdravom: »Prežlahtna kraljica! Žena Slovenka vam v tej deželi kliče: Dobro došla! Ker v tej dolini ni viteza, ki bi se z vami bojeval, se hoče slovenska žena spoprijeti z vami, s kopjem na borišču.« To vse je, žal, le zgodovina. Sedanjost pa je vse drugačna: v deželi, kjer so nekoč slovenščino Cenili celo na dvoru, ko sc odlična gospoda ni odrekala jezika svojih podložnih, pač pa se ga učila in se ga naučila, danes mnogokrat doživiš, da slovenščine sploh ne razumejo ili pa je nočejo razumeti. C Z. JULIUS MADER Funk je osramočen povesil glavo. »Videli ste film, zlate zobne mostičke, proteze in drugo zobovje. Ali se vam ne zdi, da ni nihče nikdar kaj takega deponiral v banki, ali se vam ne zdi?« je naskakoval Dodd Funka. »Kar zadeva zobovje, je to seveda nekaj posebnega. Od kod so ti zobje, ne vem. Tega mi niso poročali. In kaj se je s temi zobmi zgodilo, tudi ne vem,« je skušal Funk dalje varati sodišče. pa še z gospodom Friedrichom Wilhelmom, članom di rek toče so ji bile poslane, izročiti zavodu za plemenite kovine, saj banka ni bila predelovalnica zlata. Rajhovska banka po mojem mnenju sploh ne bi smela takih stvari predelovati. Tudi ne vem, če je banka sploh imela tehnične priprave za to. To mi ni znano.« Dodda taka izmikanja ne morejo spraviti s tira. On vrta dalje: »Ne samo, da ljudje nikoli niso zalagali zlatih zob, tudi očal niso nikoli deponirali, kakor ste jih videli na sliki, ali ne?« »Da, to je res. Seveda,« mora priznati Funk. »Take stvari niso običajni depoziti. To se razume.« Dodd navezuje na film. »In vi ste videli različne predmete, ki so bili določeni za pretopitev. Na zadnji sliki smo videli nekaj, kar je bilo očitno že pretopijeno. Saj ste videli? Odgovorile mi prosim, da ali ne. Ali ste to videli?« »Ne morem natanko povedati, ali je bilo to treba pretopiti. O teh tehničnih stvareh nimam nobenega pojma. Nikakor pa mi ni jasno, in mi doslej tudi ni bilo znano, da bi se reichsbanka sama pečala s tehnično predelavo in pre-tapljanjem zlatih predmetov.« »No, bomo videli, kaj pravi k temu vaš sodelavec, gospod Puhl, o katerem ste nam včeraj rekli, da je zanesljiv človek, in ki ste ga navedli kot razbremenilno pričo. Tukaj imam njegovo izjavo, ki jo je podal pod prisego 3. maja 1946 v Badcn-Badenu v Nemčiji.« Dodd čita: »Jaz, Emil Puhl, izjavljam pod prisego: 1. Imenujem se Emil Puhl. Rojen sem v Berlinu v Nemčiji in sem bil leta 1915 imenovan za člana direktorija reichs-banke, leta 1939 pa za njenega podpredsednika. Ta položaj sem imel nepretrgano do nemške kapitulacije. 2. Poleti leta 1942 se je predsednik reichsbanke in minister za gospodarstvo VValter Funk pogovarjal z mano, pozneje pa še z gospodom Fridrichom VVilhelmom, članom direktorija. Funk mi je rekel, da se je dogovoril z državnim vodjo Himmlerjem, da bomo za SS hranili zlato in nakit. Funk ml je dal navodilo, naj se o vsem potrebnem dogovorim s Pohlom, ki je bil vodja gospodarskega oddelka SS, in ki je upravljal ekonomsko plat koncentracijskih taborišč. 3. Vprašal sem Funka o poreklu zlata, nakita, denarja in drugih predmetov, ki naj bi jih prejeli od SS. Funk je odvrnil, da gre za zaplenjeno imovino iz zasedenih vzhodnih dežel in da naj ne sprašujem dalje. Jaz sem protestiral proti temu, da bi reichsbanka prevzela te vrednosti. Funk mi je rekel, naj opravimo vse potrebne dogovore za prevzem teh vrednosti in čuvamo stvar v popolni tajnosti. 4. Nato sem se o vsem potrebnem dogovoril s pristojnimi uradniki, ki so upravljali z blagajno in safeji, in na naslednji seji poročal direktoriju o storjenih ukrepih. Naslednjega dne me pokliče po telefonu Pohl iz gospodarskega oddelka SS in me vpraša, če sem o stvari poučen. Jaz se nisem hotel o teh stvareh pogovarjati po telefonu. Nato je prišel k meni in rekel, da ima SS nekaj nakita, ki ga hoče izročiti reichsbanki v hrambo. Dogovorila sva se o vsem potrebnem glede prevzema, in odslej so od časa do časa prihajale take pošiljke; od avgusta 1942 dalje skozi vsa leta. 5. Med predmeti, ki jih je SS deponirala, so bili nakit, ure, okviri za očala, zlati vložki in drugi predmeti v veliki množini, SS je to pobrala Židom, žrtvam koncentracijskih taborišč in drugim osebam. To smo spoznali, ker so esesovci poskušali to blago spraviti v denar, za kar so se s privolitvijo in vednostjo Funka obrnili na osebje reichsbanke. Poleg zlata, nakita in drugih podobnih predmetov, je SS pošiljala v reichsbanko tudi bankovce, devize in vrednostne papirje, s katerimi so ravnali na običajen, legalen način. Glede nakita in zlata mi je rekel Funk, da sta se Himmler in finančni minister von Krosigk dogovorila, da se zlato in denar od prodanih predmetov izroči državni blagajni. 6. Med izvrševanjem svojih dolžnosti sem od časa do časa obiskal safeje reichsbanke in videl, kaj je bilo tam shranjeno. Tudi Funk je po uradni dolžnosti od časa do časa pregledal safeje. DELO, BO v -O PRI L.ZALO/.BI BOREC Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič Bled OBVESTILO Gorenjske kreditne banke Po odločitvi guvernerja Narodne banke Jugoslavije, Narodna banka Jugoslavije v prihodnje ne bo več poslovala z osebnimi deviznimi računi. Vse osebne devizne račune bo prenesla na poslovne banke. Lastniki deviznih računov imajo pravico sami izbirati poslovno banko, ki naj vodi njihov račun. ZARADI TEGA OBVEŠČAMO VSE LASTNIKE OSEBNIH DEVIZNIH RAČUNOV PRI NARODNI BANKI, DA BO gorenjska kreditna banka kranj s svojimi podružnicami na jesenicah, v radovljici, škof ji loki in tržiču ter ekspozituro na bledu, prevzela in vodila vse osebne devizne račune, ki jih bodo lastniki želeli prenesti nanjo in njene podružnice. S prenosom ne bodo v ničemer oškodovani, ker Gorenjska kreditna banka Kranj posluje po veljavnih predpisih ter točno in hitro izpolnjuje naloge svojih komitentov. Naložena devizna sredstva obrestuje Gorenjska kreditna banka po istih pogojih kot ostale poslovne banke. S svojimi deviznimi sredstvi pa se lastniki lahko vključijo tudi v stanovanjsko varčevanje. Interesentom smo pripravljeni dajati vse informacije ustno ali pismeno. orenjska kreditna banka rcator RAZSTAVA BO ODPRTA VSAK D A N, TUDI OB NEDELJAH OD 9. DO 18. URE Občani Kokrice in njene okolice Obiščite razstavo in prodajo sodobnega pohištva, stanovanjske opreme ter tehničnega blaga od 12. do 22. 6. 1969 v kulturnem domu na Kokrici pri Kranju. Velika izbira, ugoden nakup, prodaja na potrošniška posojila, brezplačna dostava. Za obisk itn nakup se priporoča MERCATOR PE PRESKRBA TRŽIČ Glasbena šola Kranj razpisuje vpis novih učencev za šolsko leto 1969/70 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko. Vpisovanje bo v ponedeljek, 9. junija 1969, ob 9. in ob 18. uri na Glasbeni šoli v Kranju, in ob 17. uri na osnovni šoli v Šenčurju; v torek 10. junija 1969, ob 12. uri na osnovni šoli v Cerkljah in ob 17. uri na osnovni šoli v Preddvoru. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo. Mercator Ali poznate revijo maši očetje in stari očetje so se učili gospodariti z zemljo in rastlinami v sadjarju in vrtnarju. danes to nalogo °pravlja NAŠ vrt — revija za Vrtnarstvo in sadjarstvo. Naš Kdor hoče uspešno pridelovati sadje, zelenjavo in okrasne rastline ali pa si urediti lep vrt — stanovanje na prostem, mora redno prebirati Naš vrt. »Veliko ljudi veliko ve« — tega načela se drži naša revija, zato pri njej sodeluje mnogo strokovnih piscev. Naš vrt je tudi lepa revija, z barvnim ovitkom in bogato ilustrirana. Naročila sprejema Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. Letna naročnina znaša 20 din. Na zalogi so še vsi trije letniki. Ne odlašajte z naročilom! ,,Delava kot bi imela šele 20 let" Za zlatoporočenca Marijo in Andreja Ziherl iz Lipice zakonski jarem ni bil nikdar breme Avtomobil se je zamajal in grgraje utihnil. Izstopili smo. Razsez.no kmečko dvorišče, posuto s tolstimi kokošmi, velik skedenj in hiša, katere novi del še ni ometan, so pričali, da gre za trdno kmetijo, eno največjih v vasi. »Dober dan. Ali je tu pri Vodniku?« sem vprašal ženo, ki jo je ropot motorja zvabil na prag. »Seveda. Ja kdo pa ste?« »Novinarji, mama. Menda Ste vi in vaš soprog včeraj praznovala zlato poroko. Bo držalo?« »Drži,« je pribila Marija Ziherl. »Ampak danes bi ne smeli priti. Vse imamo razmetano. Veste, sinočnje sva-tovanje se je krepko zavleklo, nisem še utegnila pospraviti.« »In kako je bilo?« sem ,firb-cal' dalje. »Krasno, mnogo lepše kot pred 50 leti. Saj razumete, takrat smo tolkli revščino. Manjkalo je denarja, hrane, obleke, vsega. Toda včeraj ...« Potlej sem zvedel, da so ju poročili na občini in da jima je govoril sam župan Zdrav-ko Krvina. Celo šrange ni manjkalo. Postavili so jo va-ščani. In šele ko je Vodnikov ata segel v žep ter plačal zahtevano vsoto, sta lahko odšla naprej. »Saj res, kje imate pa ženina? Ali počiva?« smo se spomnili. »Počiva? Ne. V hlevu krmi živino. Čakajte, precej stopim ponj,« je rekla in lahkih nog, kot bi imela 30 in ne 73 let, odhitela čez dvorišče. Miza sredi stare kmečke izbe z rebrastim stropom, majhnimi okni in krušno pečjo v kotu, je bila polna kozarcev in vinskih steklenic, krožnikov, posod, raznovrstnih čaš ter vaz, da sem vmes komaj našel dovolj prostora za beležko. Luštno, zares luštno so se morali imeti svat je. Kako tudi ne, saj jim je ves čas prepevala izbrana druščina škofjeloških pevcev. Med tem sta vstopila Andrej in Marija. Tako čilih zlatoporočencev zlepa ne najdete. On krepak, še vedno raven kot sveča, z od sonca porjavelim obrazom, ona živahna, zmeraj nasmejana in polna dobre volje. »Pa ja niste edini gospodar na kmetiji?« sta mi kolega Franci in Andrej, ki smo se oni dan skupaj dajali po terenu, snela vprašanje z jezika. »Za zdaj še zmerom. Včasih pride pomagat tudi vnuk, sicer pa z ženo vse sama opraviva. Dalava kot bi bila stara šele 20 let. Ampak ni druge pomoči. Štiri hektarje obdelovalnih površin imava, šest glav živine in konja, zato si ne moreva privoščiti betežnosli,« je povedal Vodnikov ata ter dodal, da bi kljub temu še nekam šlo, da pa so davki prehudi. »Sto jurjev na hektar moram odriniti vsako leto, pomislite!« Potlej smo obrnili pogovor drugam. Zanimalo me je namreč, kako sta se Andrej in Marija spoznala. Leta 1914 je bilo, pravi Ziherl, na železniški postaji na Trati. Hodil je nekaj tam okrog in pogledal za deklico, ki je šla mimo. Tudi ona je pogledala njega. Nasmehnil se ji je in ona mu je nasmeh vrnila. Še isti dan sta začela govoriti. »če bi danes izbiral, bi spet izbral Marijo. Dobra žena je, vedno me razume. Kadar sitnarim, molče potrpi — in obratno, seveda.« Že kmalu po začetku prve svetovne vojne so mladega Andreja vtaknili pod orožje. Najprej se je boril v Tirolah, potem v Rusiji, kjer je sovražnik zajel polovico njegovega regimenta, in nazadnje na soški fronti. »Tamkaj bi bil skoraj ob življenje,« pripoveduje Vodnikov ata. »Ob eksploziji topovske granate, med bitko na Sveti gori, me je zasulo. Sa-nitejci so mislili, da sem mrtev. K sreči je nekdo pravočasno opazil zmoto. Potem sem dolgo ležal v bolnišnici v Mariboru, kasneje pa še v Brnu na češkem. Zračni pritisk mi je namreč poškodoval sluh in oglušel sem za cele pol leta.« Toda vse se je srečno končalo. Mladi Ziherl je popolnoma ozdravel in 31. maja 1919, kmalu po vrnitvi domov, sta Andrej in Marija stopila pred oltar. »Ampak najbrž vama tudi potem ni bilo z rožicami postlano?« smo spraševali dalje. Naš sobesednik se je zresnil in začel pripovedovati o gospodarski krizi v letih od 1930 do 1935, ki je kmeta hudo prizadela, o trpljenju med zadnjo vojno, o partizanih, ki so bili v Lipici kot doma ijn o pokojnem sinu Rudiju, ki je padel nekje v Rusiji (zakoncema Ziherl se je rodilo troje otrok — sin in dve hčeri). Sami grenki, žalostni spomini. Ni prijetno drezati vanje. Ob slovesu smo zato raje podebatiralii o nedeljski svatbi ter sklenili, da se čez 10 let, za biserno poroko, spet dobimo. P. s.: Andrej pozdravlja vse svoje nekdanje bojne tovariše in jih vabi naj se oglasijo pri njem doma, v Lipici blizu škofje Loke, na hišni številki Ivano smo našli na polju, Janez je pa zidal. — Foto: F. Perdail Zlatoporočenca Ivana in Janez Narobe Služila sva, »f let no« le pa vseeno bilo 4. I. Guzelj V ponedeljek, 2. junija, sta dočakala 50 let skupinega življenja Ivana in Janez Narobe s Podreče. Ko smo ju ta dan obiskali, da z njima malo pokrarnljamo, smo bili nemalo presenečeni. Čeprav kovač in že v 82. letu, je Janez vneto zidal, žema Ivana, ki jih ima že 84, pa je bila na polju. »Kaj nimata danes 50. obletnico poroke?« sem popra-šal malo naglušnega Janeza. »že, že. Toda mar naj zato križem rok sedim in čakam?« mi je odvrnil. Žena pa je še dodala, da sta pač od mladih nog navajena delati. »Pa dosti teže je bilo takrat. Po deset ,štantov' rži in pšenice Vedno dobra volj« — Marij« in Andrej Ziherl. * PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ razpisuje po 12. členu Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Kranj (Ur. vestnik Gorenjske, št. 11 in 16/67) javni natečaj za oddajo 3 stavbnih parcel na Trsteniku — k. o. Babni vrt: — pare. št. 730'8 s površino 842 m2 — pare. št. 730/9 s površino 908 m2 — pare. št. 730/7 in 730/11 s površino 1153 m2. 0 Rok za začetek gradnje je eno leto, za dokončanje štiri leta od objave razpisa. 9 Izklicna cena parcel je 13,00 N din za 1 m2 (vključeni so stroški tehnične dokumentacije in pravnih del). 0 Celotni znesek je treba plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe. • Višina varščine je 500,00 N din. 9 Rok za predložitev pismenih ponudb je do L julija 1969 do 12. ure. Na ovojnico napišite »natečaj za zemljišče na Trsteniku — ne odpiraj!« Odpiranje ponudb bo 2/7-1969 ob 14.30, v sejni sobi Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Prednost pri izbiri ima, kdor ponudi več kot je izklicna cena. Obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na razpolago v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4 ob ponedeljkih od 9.—12. ure in ob sredah od 14. do 16. ure. smo morali na roke poze t i in potem zmlatiti, danes pa kosilnice, traktorji... Ja, saj to se ne da povedati, kako je bilo včasih treba bolj delati kot danes. Ampak »flet-no« je pa vseeno bilo. čeprav je bilo dela čez glavo in čez, se je še vedno našel čas, da smo kakšno ugnali** je pripovedovala Ivama. Spoznala sta se, ko sta služila. Ivana je morala že Z dvanajstimi leti oditi služit, ker so jI umrli starši. Potern pa je prišla prva vojna i*1 Janez je moral v vojsko. Med' tem ko je bil on v Galic#< Karpatih itd., ga je ona čakala. Vrnil se je novembra lc)l^' leta in naslednjo pomlad sta se vzela. Pet otrok se jima je rod:Jp-vendar so kar trije umriii, s*1 pa je padel v drugi vojn1. Tako jima je ostala saiin0 hčerka, ki pa je tudii že po'co-čerta in živijo sedaj skupaj t& Pod reč i. Po domače se pri hiši P?*J vi pri Kovač. Jainez je bil namreč kovač. S tem poki'' cem je imel posebno v vojni precej dela. Pod k o vi" je konje in drugače skrbf za vojno opremo, še lani r podkoval zadnjega konj^ Potem pa ga je bolezen 1 nekaj časa priklenila na Pjj steljo in tako je kladivo ložil. Med kramljanjem nam Je potem Janez povedal, da W liko bere. Naročen ima in TV 15. Že ko smo se VfQ slavij ali in jima zaželeli -veliko sreče in zdravja i° bi se srečali na biserni P0, ki, nas je Janez nemalo, P senetil z vprašanjem: »Kdo izmed vas pa je ^ r^ ci? Pa kje imate tist*jL »spačka«, ki ga včasih or" njate pri pisanju?« , Še enkrat smo se mu P1 P, stavHii in mu razkazal! "£r3. ga službenega »spačka«, h '0 ti pa obema zaželeli f srečo. A. z EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER V KRANJU, Tomšičeva 7, objavlja razpis za sprejem novincev in novink v I. letnik za šolsko leto 1969/70 v naslednje šole: EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA — 60 učencev in učenk Pogoji za vpis: L dokončana osnovna šola (iz tujega jezika je obvezna pozitivna ocena) 2. starost do 18 let 3. izpisek iz rojstne matične knjige 4. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom 2.— din 5. dopisnico z naslovom prijavljenca(-nke). Sprejemnih izpitov ne bo. Prijave pošljite ali oddajte osebno do vključno 23. 6.1969. UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA (štiriletna) — 60 učenk Pogoji za vpis: ti dokončana osnovna šola (iz tujega jezika je obvezna pozitivna ocena) 2. starost do 18 let 3. izpisek iz rojstne matične knjige 4. zdravniško spričevalo o zdravih očeh in rokah 5. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom za 2.—din 6. dopisnico z naslovom prijavi jenke. Sprejemnih izpitov ne bo. Prijave pošljite ali oddajte osebno do vključno 23. 6.1969. ADMINISTRATIVNA ŠOLA (dvoletna) — 30 učenk Pogoji za vpis: L dokončana osnovna šola (tudi brez ocene iz tujega jezika) 2. starost do 18 let 3. izpisek iz rojstne matične knjige 4. zdravniško spričevalo o zdravih očeh in rokah 5. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom za 2.—din 6. dopisnico z naslovom prijavljcnke. POSEBNO OPOZORILO Ce bo prijavljencev več, kot je razpisanih mest, bomo tiste prijavljencc, ki bodo imeli najslabši uspeh v 8. razredu osnovne šole, klicali na preizkus znanja. Za ekonomsko srednjo šolo in upravno administrativno šolo bo preizkus znanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, za administrativno šolo pa iz slovenskega jezika in računstva. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ NASLEDNJE AVTOMOBILE: 1. sanitetni avtomobil (furgon), znamke fiat 1300 2- terenski avtomobil »Land-Rower« s prikolico. Ponovna prodaja avtomobilov bo v torek, dne 10. junija, od 9. do 12. ure v reševalni postaji Kranj. Vozila so tudi tam na ogled. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI SEKCIJI ZA VZDRŽEVANJE PROG JESENICE razglaša PROSTI DELOVNI MESTI 1. K V ključavničar za nadzorništvo zgradb Ilrušica 2. KV klepar za nadzorništvo zgradb Hrušica Pogoji pod: 1. izučena obrt z znanjem avtogenega varjenja 2. izučena obrt in da je vešč vodoinstalaterskih del Prošnje s podatki o izpolnjevanju pogojev razglasa naj kandidati vložijo pri kadrovsko administrativni službi Sekcije za vzdrževanje prog Tesenice v 15 dneh od objave razglasa. Loterija Poročilo o žrebanju srečk 23. kola, ki je bilo 5. 6. 1969. Prometno podjetje Poslovna enota Jesenice razglaša NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA 1. VEĆ ŠOFERJEV D KATEGORIJE 2. VEC ŠOFERJEV C KATEGORIJE 3. VEČ KD NATAKARJEV — za hotel »Špik« v Gozdu Martuljku Pogoji: pod 1. in 2. strokovna izobrazba v prometni stroki, pod 3. KD delavec gostinske stroke. Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem poskusnega dela. Nastop dela možen takoj. Ponudbe pošljite v 10 dneh na upravo poslovne enote. Srečke s končnicami 40 50 34140 873530 30551 323641 917741 32 142 18282 46722 817192 3723 61033 92903 524283 14 34 5194 912164 75 38755 50705 90785 1536 6636 . 527786 7 17017 24547 86347 98037 196337 955567 8 959728 59 699 8339 08549 45359 324899 758239 so zadek din 10 30 510 100.000 500 10.000 10.000 20 100 2.000 500 ■ 10.000 200 500 1.000 10.000 10 10 200 10.000 20 500 500 1.000 200 200 10.000 4 i.004 2.004 504 504 10.004 1 10.004 4 10.004 10 50 200 500 510 10.000 50.000 M!immii!iiii!iiiimmmii!miiiiiiiimiiiiHii!iiwii!iim Objava Pri oddelku za splošno upravne zadeve skupščine občine škofja Loka so v hrambi naslednja najdena dvokolesa: j= 1/364 — žensko kolo, znamke ROG, št. 191998, sive barve, i 2/365 — žensko kolo, znamke LASTA, št. 883112, sive barve, S I 3/366 — moško kolo, znamke ROG, št. 169848, zelene barve, B ■ 4/367 — moško kolo, znamke GOVICKE, št. 1494722, črne barve, I I 5/368 — moško kolo, znamke ROG, št. 819999, črne barve, ; 6/369 — moško kolo, znamke ROG, št. 530370, črne barve, S 7/370 — moško kolo, znamke ROG, št. 285366, zelene barve, 8/371 — moško kolo, znamke DIAMANT, št. 4299370, modre barve, 9/372 — moško kolo, znamke ROG-ŠPORT, št. 536468, črne barve, g 10/373 — moško kolo, neznane znamke, št. 83943, modre barve, 11/374 — žensko kolo, neznane znamke, št. 159981, temno modre barve, ^ 12/375 — žensko kolo, neznane znamke, neznane številke, drap barve, 9 13/376 — moško kolo, znamke ROG, št. 805415, modre barve, E 14/377 — moško kolo znamke »ROG TOURING«, št. 799596, zelene barve, = 15/378 — moško kolo, znamke ROG-ŠPORT, št. 183480, zelene barve. Pozivamo lastnike, da kolesa vzamejo najpozneje v enem letu po objavi, ker po preteku tega roka postanejo družbena lastnina. Ob prevzemu je treba predložiti dokumente o lastništvu. E E Oddelek za splošno upravne zadeve S E skupščine občine škofja Loka E TT;iiiit iiiiLiEitittiiiiiiit(E&L:i3i:zii;:£ti)iitit&tiEiiiii;ititttiiiii:iiitsi;ffiiiii[iititsiitiititiAfiii;1111i«ti(i£iiiiiiiiiMitttiiiititiis^iiiniiiiiiitittiiinsttittfcitiiktkii^^ •VU« UUU'J * Na starem pokopališču Rad bi vam opisal, kako je bilo nekoč, ko smo imeli šole prost dan. S starim atom sem šel na sprehod. Dolgo sva že hodila, ko mi jc rekel, da bova obiskala še staro, opuščeno pokopališče v bližini. Najprej sva naletela na grob leta 1929 umrle mladinske pisateljice, učiteljice in vzgojiteljice Elce Jocifove. Stari ata se je spominjal, da je bila v družbi rada vesela in da je zelo lepo pela narodne pesmi, posebno tisto »Kaj ti je deklica?« Bila je tudi ljubiteljica planin, o čemer priča njen izrek, vklesan na nagrobniku: »Paradiž je na vrheh in vse je tam kakor pesem božja.« Kot pisateljica se je skrivala za psevdonimom Bistriška. Njeni prispevki so izhajali v raznih mladinskih listih. Lani, ko je umrl Elcin soprog Peter Jo-cif, šolski vodja, so jo izkopali in prenesli na novo pokopališče, kjer počiva poleg svojega soproga. Malo naprej ob zidovju sva zapazila grob in spomenik trem padlim borcem, bratom Šenk iz Potoč. Eden je padel v Novi vasi, drugi je bil umorjen v Buchwaldu, tretji pa je zgorel v vasi Kokra, ko so jo Nemci požgali. MoJ Lisko Moja najljubša žival je pes. Dobil sem ga za rojstni dan. Dal sem mu ime Lisko, ker je imel na čelu liso. Vsak dan sem mu nosil hrano. Ni bil izbirčen. Naučil sem ga tudi skakati, prositi ju druge umetnije. Zdaj je star že dve leti in pol. eJ zelo dober čuvaj, samo mucka ne more videti. Tega sovraštva se je navadil pri sosedovem psu. Kadar grem po mleko, me Lisko vedno spremlja. Toda če se pelje mimo kak kolesar, dirja z njim toliko časa, da ga dohiti. Nekoč je nekoga ujel. Kolesar je dal noge na krmilo in gledal, kako pes laja. Zato se je zaletel v grmovje. Poklical sem Liska nazaj, vendar ga nisem ošteval. Psa Liska imam zato najraje, ker ima tudi on mene rad. Sva najboljša prijatelja. Marjan Dolinšek, 4. b razred os. š. Matija Valjavec Preddvor Tam blizu je tudi grob in spomenik nadučitelja Rudolfa Završnika, ki je leta 1909 po nesreči našel smrt v narasli Kokri. Končno sva se ustavila še ob spomeniku, ki je vzidan na levem pročelju cerkve, zraven vhoda. V ploščo vklesane besede so komaj še vidne, tako da sem jih le s težavo razbral. Takole piše: .Lovro Pintar, bivši breZhriški župnik ter deželni in državni poslanec kranjske zemlje. Rojen je bil v župniji pri sv. Tomažu pod selškim zvonom v 8. dan avgusta 1814. leta. Umrli v Preddvoru v 10. dan septembra 1875. leta. Svečenik, pastir, je duše vodil, ljubil narod svoj do konca dni. Z modrim umom v boj je modro hodil. On, ki tukaj v miru božjem spi.' Spomenik so mu postavili deželni poslanci in njegovi gostitelji. Slavko Cuderman, Tupaliče pri Preddvoru Moj najdražji zaklad Ob koncu šolskega leta 1967 68 sem za pridnost in odličen učni uspeh dobil knjigo Rolf gozdovnik, ki jo je spisal Ernest Thompson Seton, prevedel pa Rudolf Kresal. I To knjigo sem prebral že večkrat. Vendar jo še vedno I rad vzamem v roke in preli-; stavam. Moje največje veselje je, čeprav imam Še vell-{ ko drugih knjig, ki so prav I tako zanimive in lepe. Rolf gozdovnik mi je prirastel k srcu, navezan sem nanj kot je navezan otrok na mater. To branje so mi podarili v šoli in je dokaz, da se učenje obrestuje, da za znanje nekaj dobiš in da le tako v življenju nekaj veljaš. Dobra knjiga je največji zaklad za otroka. Meni so starši že v rani mladosti kupovali slikanice. Prve črke, ki sem se jih naučil pisati, sem videl v knjigi. Kako hudo M bilo brez knjig! še majhni otroci, ki ne znajo brati, presedl-jo ure in ure ob knjigi. Z zanimanjem ogledujejo slike, saj se iz njih učijo spoznati živali in drugo prirodo. Dobra, poučna in lahko razumljiva knjiga je moj največji zaklad. Kondi P:žon, 4. a razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor i\a zemlfo pada mrak Prvomajske praznike sem I preživela pri teti na vasi. To-ta stanuje vrh griča, ki se dviguje nad cesto. Tiste dal sem večkrat opazovala naravo, potapljajočo se v večerni mrak. Sonce jc kot velika zlata krogla hitelo proti zahodu. Z zadnjimi žarki je poljubljalo hribe, valovita okoliška polja in travnike. Visoke, s snegom pokrite gore, katerih vrhovi so se še pred kratkim bleščeče svetili, so tonile v temo. Voda pod gričem je postajala črna. Kra-I gulj nad gozdom je neslišno plaval skozi zrak, čez čas pa se je tiho spustil med drevje. Le še samotna domačija sredi pobočja onkraj doline se je kopala v soncu, a kmalu so tudi njo zagrnile sence. Zaželela sem si, da bi ne bila sama, da bi prišel kdo in mi delal družbo v teh prelepih trenutkih. Toda življenje v vasi je utihnilo. Le pasji Ia-jež je motil nočno tišino. V hišah se prižigajo luči. Topel večer je bil in spodaj v vasi je vesela družba sedela pred neko hišo. S klopi ob vhodu so se oglasili glasovi harmonike. Po utrudljivem dnevu so mladi ob zvokih glasbe skušali najti razvedrilo, čeprav sem vesele narave, sta me smeh in govorica motila. Želela sem si tišine, da bi spet lahko prisluhnila petju črička, ki se je oglašal v grmovju, da bi slišala šelestenje vetra, ki je kot vciik glavnik česal vejevje breze ob poti. Skozi okno hiše se je prikradel sladek vonj po vročih žgancih. Vstopila sem in sedla za mizo ob peči. Ker je bilo že temno, je teta prižgala luči. Šele žgane i, ki so se kmalu zatem znašli na mizi, so me dokončno zdramili iz premišljevanja. Ljubica Horvatin, Zvirče 11, Tržič Videla sem veverico Sedela sem v kuhinji pri oknu in strmela v gozd. Ko nekaj časa tako gledam, naenkrat opazim nekaj temnega, čisto majhnega, s košatim repom. Takoj sem vedela, da je veverica, šla je k studencu in pila vodo. Tam je malo posedela, potem pa hitro smuknila na bližnje drevo. Ko je priplezala do vrha, je skočila na sosednjo smreko. In tako je preskočila pet dreves. Kmalu sem jo izgubila izpred oči, kajti dosegla je gozd. Brat Jani, ki sem mu kasneje pripovedovala o dogodku, je bil žalosten, ker veverice ni videl. Jelka Luskovec, 5. a razred os. š. France Prešeren, Kranj Peter Jovatiovfč riše za vas iVjUllliAKl : . / i, i Pit , ^ % mm — Še slaba dva meseca, počitnice bodo tu in torbica bo samevala v kotu. Bo res? Hudi trenutki Začela se je vojna. Stara mama In ata sta z mojim očetom bivala v Železnikih. Starega ata so kmalu odvedli na prisilno delo v Nemčijo. Pobegnil je in se pridružil partizanom. Boril se je na Primorskem. Bilo je poleti 1944, med veliko hajko v Poljanski In Selški dolini. Moj stari ata je nekega dne prišel z važno nalogo v Železnike. Utrujen od poti je sklenil prenočiti kar doma. Ob dveh ponoči pa je stara mama opazila, da so na trgu Nemci. Zbudila je ata in mu rekla, naj se skrije. Spomnila se je stare jame v kleti, kamor so včasih spravljali zelenjavo, takrat pa je bila v njej voda. Odprla je loputo in ata je hitro zlezel v notranjost. Potem je pokrov posula s smetmi in nanj zavalila sod. Nemci so med tem že trkali na vrata. Mama je odprla in vprašali so jo po možu. Rekla je, da je na delu nekje v Nemčiji in jim v potrditev pokazala naslov. Toda Nemci so kljub temu odšli v klet in začeli preiskovati, že je eden hotel premakniti sod, ko je vstopila lastnica hiše. Ponudila jim je domačega žganja in jih s tem zamotila. Ko so spili, so odšli. Popoldne je mama odnesla atu v klet čaja. Ko je vzdignila loputo, je stari ata rekel, da niti minute več ne bo ostal v jami, ker mu pri" manjkuje zraka. Razen tega ga je zeblo, ker je stal do gležnjev v vodi, oblečen lc v spodnje perilo. Ves se Je tresel, nog pa še čutil nI vei> Mama se je spraševala, kaj sedaj. Potem ji je v glavo nila dobra misel. Spravila le očeta v posteljo, zagrnila okna, po nočni omarici pa naložila stekleničke z različnimi zdravili. Komaj je končala« že so vstopili Nemci, a oa srečo drugi kot zjutraj. K0-mandant je vprašal, če je o& ranjen. Stara mama mu Je zašepetala, da ima jetlko. P°* zdravili so in po prstih odšli ven. Od takrat vso hajko nI bilo v hišo nobenega Nemca več. Tako je stara mama s jo Iznajdljivostjo rešila ata« Ta se dogodka zelo dobro spominja, saj ga vsako Iet° huje bolijo noge. želi, da * bi bilo nikoli več vojne. Marjan Peternelj, 4. b razred os. š. Trata šolsRiH Piše dr.Valič Helena Marta svetuje Rh faktor Znano je, da imamo ljudje različne krvne skupine in da smemo pri transfuziji krvi prejeti le naši povsem podobno kri. Za medsebojno ujemanje krvi je poleg istoimenske grupe (A, B, AB, O) potrebna še skladnost glede na druge sestavine. Ena od njih je na primer Rh faktor. Nekateri ljudje ga imajo, drugi spet ne, zato pravimo, da so eni Rh pozitivni, drugi negativni. Rh negativne žene se pogosto zelo boje, ko zanosijo, ker veđo, da je lahko otrok Rh pozitiven po očetu in se \ v tem torej ne ujema z materjo. Materino telo lahko občuti plodovo kri kot tujek In začne tvoriti pratisnovi. Te otroku zelo škodujejo, ker uničujejo njegove rdeče krvničke. Težave lahko naslonijo le pri zvezi Rh pozitivnega moža z Rh pozitivno ženo, pa še pri teh zakonih •e v petini primerov. Včasih namreč rte podedujejo vsi otroci Rh faktorja, temveč le Polovica. Tudi preobčutljivost matere na plodovo kri ni povsod enaka, prav tako ne tudi tvorba protisnovi. Zato lahko Rh negativne rnatere rojevajo zapovrstjo zdrave otroke ali pa je šele drugi ali tretji otrok bolj slabokrven in ziateničen kot otroci pred njim. Splav, nirtvorojenost, nevarna zlate-rnca prvega dne torej niso obvezna usoda otroka Rh negativne matere, čeprav moramo tudi take posledice podati. Vendar pri nas noseča Rh negativna mati zares ni Prepuščena sama sebi. V ši-^ki mreži posvetovalnic za noseče vsaki materi določijo faktor. Pri vseh materah * RH negativnim fektorjem ^ posebej s preiskavami ftadzoruje kri, da bi se pravočasno ugotovilo nastanek Preobčutljivosti. Novorojenca Rh negativne rnatere v porodnišnici še po-*tbeJ skrbno opazujejo, da je fKrepanjc pri prezgodnji in Premočni zlatenici pravočas-n° in uspešno. Izmenjalna transfuzija krvi je danes pri nas že dobro vpeljana ter v Ve^čih rokah izurjenih ekip *a otroka nenevarna in učinkovita. ^ zadnjem času . poznamo Ul-» zdravilo, tako imenova-"e Rhogam injekcije, ki se Qaiejo 72 ur po tem, ko Rh "egativna mati rodi Rh pozivnega otroka ali pa če »Plavi. Strokovnjaki zatrjuje-J°. da to zdravilo učinkovito eze nastala protitelesa in "niči preobčutljivost matere, tem pa tudi morebitne nemarnosti za naslednjega otro- D. F. iz Tržiča — Vaša rubrika mi zadnje čase vse bolj ugaja. Prosila bi vas za nasvet, kako naj si dam sešiti I obleko za poletje. Kupila sem namreč blago v karo vzorcu. Je drap barve z zelenimi in belimi črtami. Obleko bi rada kombinirala z zelenim blagom. — Stara sem 15 let, visoka 158 cm in tehtam 47 kg. Marta odgovarja: Za vas sem izbrala tri modele za poletje. Pri prvem in zadnjem modelu je vzorec položen diagonalno, srednji model pa ima na sprednjem delu vložek v poševnem kam. Ce je blaga malo, ga seveda ne boste mogli obračati diagonalno. Prvi dve obleki sta pošiti z enobarvnim blagom, pri zadnji pa lahko oko'!>i vratu Zavežete enobarvno rutico iz muslina. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Vrtna lekarna V poletnih mesecih je v vrtu poleg rednega zalivanja, dognojevanja in okopavanja najvažnejše zatiranje bolezni in škodljivcev na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah, zelenjavi in sadnem drevju. Med številnimi škropivi za zatiranje bolezni in škodljivcev, je potrebno poznati vsaj nekatere, ki se med seboj dopolnjujejo. Od sredstev za zatiranje bolezni na vrtninah preprečujejo razvoj rje in plesni (z izjemo pepelaste plesni) dithan, delan, zineb, cuprablau. Uporabljamo jih na krompirju, paradižniku, fižolu, kumarah ter zatiranje ožiga in rje na ribezu ter plesni in škrlupa na sadnem drevju in listne pegavosti na vrtnicah. Jagode in vrtnice napadajo poleg pepelaste plesni še druge bolezni, zato jih škropimo z euparenom, ki učinkuje pri vseh boleznih. Gomoljaste begonije rada napade tudi pepelasta plesen, ki jo zatiramo s cosanom in carathanom. Od vrtnih škodljivcev so najnadležnejše listne uši, ki pa jih z lahkoto zatremo z etolom ali lindanom. S temi škropivi zatiramo tudi razne gosenice in druge škodljivce. Vrtičkarji lahko dobe manjše količine škropiv primernih za škropljenje gredic z zelenjavo, sadnega drevja, vrtnic ali lončnic pri Hortikulturnem društvu v Kranju obenem z navodili za uporabo. Za zatiranje rdečega pajka in kaparja, ki sta nadležna in trdoživa škodljivca sadnega drevja, jagodi-ievja in okrasnih rastlin (fikusov, aralij, bršljanov, oleandrov, trdolesk ipd.) pa je najuspešnejše škropivo mctasystox, ki pa je zelo strupen in ni v prosti prodaji. Zato raje uporabljamo manj strupena sredstva. Tudi poleti radi oblečemo pletenine, seveda če nit nI volnena, pač pa je sintetična oziroma iz »garna«. Dvodelna obleka na sliki ima nekoliko razširjeno krilo in malo daljšo jopico. Jopica Ima pod vratom luknjičast vzorec, ki se ponovi tudi na majhnih žepih tik nad pasom. Pazljivo ravnanje z živili Poleti se pogosto pojavijo obolenja, ki so jih povzročila zaradi toplote pokvarjena živila. Število takšnih obolenj je še vedno veliko, čeprav ima naprave za hlajenje že skoraj vsako gospodinjstvo. Ali to pomeni, da jih ne znamo uporabljati? Kadar prinesemo živila do-dov, jih ne smemo puščati na toplem, pač pa jih takoj de-nemo na hladno oziroma v hladilnik. Posebno pazljivi moramo biti pri mesu kot so piščanci, ribe, potem pri mleku, kuhanem krompirju, stročjem fižolu, jajčnih je-| deh in podobno. Pogosto so I ta živila že nevarna za uži-1 Tanje, čeprav svojega videza in vonja še niso spremenila, i S takimi živili ravnajmo ta-: ko kot s sladoledom, ki ga v I večjem zavitku nosimo družini za posladek, če ga bomo nosili slabo zavitega T opol- danski vročini, bomo prinesli na pol raztopljenega in ne bo več užiten ali vsaj ne tako dober. Prej omenjena živila so prav tako občutljiva za toploto, čeprav sprememb takoj ne opazimo. V nekaterih družinah ne gre brez pripravljanja hrane za drugi dan. Zmotno je mnenje, da se lahko meso samo malo popeče, da potem »počaka«. V notranjosti meso še ni prepečeno, zato lahko mikroorganizmi delujejo še naprej, četudi smo meso postavili v hladilnik. Na pol zdušen golaž nam ne bo v pomoč, pač pa lahko povzroči hudo zastrupljen je. Zato hrano skuhajmo do konca, ohladimo na sobno temperaturo in nato pokrito postavimo v hladilnik za drugi dan. Tako shranjeno živilo pa moramo drugi dan prav tako dobro prevreti. Bodo športni funkcionarji AMD Tržič odstopili? » . . . Zaradi rotacije svetovnih prvenstev v naši državi smo imeli poseben sestanek in sklenili, da celotna ekipa športnih funkcionarjev avto-moto društva Tržič odstopa s svojih položajev, če bo prireditev za svetovno prvenstvo v motocrosu rotirana . . .« takšen je v grobem sklep informacije, ki so jo poslali predstavniki tržiškega AMD skupščini občine Tržič. Za takšne korake so se tr-žiški športni delavci odločili predvsem zaradi dejstva, da prihodnje svetovno prvenstvo v motokrosu ne bo več v Tržiču, temveč v Orehovi vasi pri Mariboru. Odločitev jugoslovanskih športnih forumov o rotaciji svetovnega prvenstva je Tržičane še bolj zbodla zaradi tega, ker je ravno Tržič prvi izpolnil vse pogoje za tekmovanje — zgradil predpisano startno napravo, tekmovalno progo in poleg nje tudi moderno tribuno. Gradnja naštetih objektov še ni končana, ker bo treba zgraditi še objekte za vodstvo prireditve, urediti dohodne poti, parkirne prostore za tekmovalce in goste ter tudi ograditi glavni del prireditvenega prostora. LJUBELJ — ZIBELKA MOTO ŠPORTA Že pred vojno so se vsako leto ina stari ljubeljski cesti pomerili med seboj najboljši gorski motoristi. Ko pa so bila ta tekmovanja ukinjena, so v Tržiču začeli prirejati mednarodna tekmovanja v motokrosu. že prvo tekmovanje je biLo mednairodno in Tržič je spet postal prvi v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Do sedaj so tr-žiški športni delavci pripravili poleg drugih mednarodnih in državnih prvenstev tudi šest tekmovanj za Veliko nagrado Jugoslavije, od teh pa so dve tekmovanji — lani in letos — organizirali za svetovno prvenstvo v kategoriji motorjev do 250 com. Ob tem naj poudarimo neizpodbitno dejstvo, da je bil Tržič prvi v naši državi, M sd je uspel zagotoviti organizacijo svetovnega prvenstva. Ravno zaradi dobre organizacije mednarodnih tekmovanj Tržič danes v svetu nI več nepoznano mestece. Tržaško AMD se je pri svojem delu spoznalo tudi s posameznimi klubi in športnimi centri v Avstriji, ČSSR, Sovjetski zvezi, Francija, Vzhodni in Zahodni Nemčiji, Bolgariji, Madžarski, Romuniji, Švedski, Finski in Veliki Britaniji, še posebno tesne stike pa imajo z mestom Hoiice v Češkoslovaški. ŠTEVILO GLEDALCEV — MERILO? Kot rečeno, kljub dolgoletni tradiciji, kljub dobnim organizacijam velikih mednarodnih prireditev, pa je društvo v zadnjem času naletelo pri jugoslovanskih športnih forumih na določene težave. Na zahtevo drugih moto-kros centrov — Orehova vas pri Mariboru, Zabok, Karlovac — so se namreč odločili za rotacijo svetovnih prvenstev — se pravi, da bi bilo svetovno prvenstvo vsako leto v drugem kraju. Takšni politiki se upravni odbor AMD Tržič upira in zahteva, da so svetovna prvenstva v tistih kira-jiih, kjer so primerni športni objekti, kjer imajo primeren strokovni kader in kjer imajo dolgoletno tradicijo. Če ob tem zapišem Še svojo misel, potem se ne morem strinjati z nekaterimi, ki menijo, da je število gledalcev porok nekega tekmovanja. Vse je videti, da so pristojni organi pri AMZJ pozabili na sredstva, ki so jih Tržičani vložili v organizacijo svetovnih prvenstev, pozabljajo na ljudi, ki svoj letni dopust izkoriščajo za delo pri svetovnih prvenstvih in ne nazadnje, tudi dolgoletnih tradicij ne gre zanemarjati. V. Guček 0 V torek, 3. junija 1969, je bila otvoritev nastave del akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja v Mestni galeriji v Piranu. Vinko Tušek je v Piranu pokazal dela, ki jih je že pred nekaj meseci razstavil tudi v Kranju. Razstava v Piranu bo odprta deset dni. % V Vili Bled je bila v četrtek, 5." junija 1969, odprta I. razstava grupe 69. Svoja dela razstavljajo rBernik, Ciuha, De-bcnjak, IIozo, Jemec, Kiar, Maraž, Rotar, Stupica, šuštaršič, Tihec in D. Tršar ter gostje razstavljavci: Buić, Dam janovič, šutej, Veličkovič. To je po lanskoletni otvoritvi Vile Bled z razstavo Sodobno slovensko slikarstvo razstava grupe 69 druga prireditev v Vili Bled. Ta razstava je hkrati ena izmed mnogih likovnih manifestacij pred otvoritvijo Mednarodne grafične razstave v Ljubljani. Rokometno moštvo Veterani (ne vsi) — športno poročilo berite na športni strani. Kaj pravite, zakaj konj in voz pri športnikih? Pred kratkim so igrali v Kamniku (neodločen izid) in se pripeljali kar s konjsko vprego. Ker so imeli spremstvo in okrepčilo, sta bila konja dva. Koliko časa so se vozili? Tri ure. Koliko časa so se vračali, pa žal ne vem. — Bralci* če veste še za primere, da se športniki vozijo na tekme s konjsko vprego, nam kar sporočite Najbrž ne bo nobenega sporočila. — U. A. i Otroci vrtcev tekmovali s skiroji V torek popoldne je bilo na Titovem trgu v Kranju tekmovanje s skiroji. Za prehodni pokal na tej tradicionalni prireditvi se je pomerilo 42 otrok iz kranjskih vrtcev in iz Šenčurja. Tekmovanje sta tudi letos pripravila AMD Kranj in Komisija za vzgojo in varstvo v cestnem prometu. Na pri- W % reditvi so nastopili tudi pionirji s prometnimi znaki, narodnimi nošami din pionirji — prometni miličniki. Vsaka tekmovalna skupina iz vrtcev je za nagrado dobila šest skirajev, vsak tekmovalec pa knjigo Tri ulice do šole. Nagrade so prispevali AMD Kranj, Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu ter vrtci. Pred tekmovanjem so se otrooi pomerili tudi v poznavanju prometnih pravil oziroma prometne vzgoje. Zanimivo je, da so vsi znali odgovoriti na postavljena vpra*' sanja. I A. 2. Cicibani Kamne gorice se zahvaljuje!** Vas Kamna gorica šteje le 450 prebivalcev, vendar v njej že 18 let deluje vzgojno-var-stvena ustrnova oziroma otroški vrtec, kot tej ustanovi še vedno pravijo domačini. Letos vrtec obiskuje 23 predšolskih otrok. V okviru ustanove deluje tudi mala šola, v katero so zajeti vsu vaški otroci, ki bodo letošnjo jesen stopili v prvi razred osnovne šole. Prostori otroškega vrtca so v stavbi bivše šole. S pomočjo temeljne izobraževalne skupnosti Radovljica in tovarne Plamen, Kropa, so te dni prenovili prostore kupili nekaj novih učili igrač. Otroci se v novih P1^ storili udobno počutijo, za so mi ob obisku dejali: »N ^ lepše se zahvaljujemo vS0\£ ki so prispevali denar za T* novitev vrtca in nakup w° igrač.« j VidiC- Radio ^SOBOTA — 7. junija 8.08 Glasbena matineja — ^•55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10-00 Danes dopoldne — 10.15 pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 &ve viziji za orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi in plesi iz Srbi-|4.25 V vedrem ritmu — 14.55 Je — 13.30 Priporočajo vam — Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podli-stok — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino — 17.35 Koncert zbora jeseniških že-lezarjev ob 100-letnici železarne — 18.00 Aktualnosti doma *n Po svetu — 18.15 Vsako soboto Top-pops 11 — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko n°č, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Avsenik — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sortni glasbeni mozaik — 20.30 ^abavna radijska igra — 21.30 *z fonoteke radia Koper — *2'5 Oddaja za naše izseljen-Ce — 23.05 S pesmijo in plesni v novi teden Drugi spored 14.05 V soboto popoldne z napovedovalko Vero Bohorič J*"" 15-00 Zvoki s tekočega tra-*u — 20.05 Pota našega gozdarstva — 20.15 Minute s ^■mfoničnim orkestorm RTV ^ubijana — 20.30 Okno v ?Vet — 20.45 Melodije za so-°otni večer — 21.20 Operni Koncert _ 22.20 Glasbene J^ojstrovinc našega stoletja 00.05 Iz slovenske poezije ^NEDELJA — 8. junija . 6-00 Dobro" jutro - 7.30 Za julijske proizvajalce — 8.05 8^dijska igra za otroke — 9"JJ Mladinske skladbe — Sl"cčanje v studiu 14 — hVto Se Pomrute tovariši — in i- Pcsrni borbe in dela — SJ5 Pet minut za EP - 10.50 Bffs! Poslušalci čestitajo in Upravljajo _ 11.00 Turistič-U ,.naPotki za tuje goste — 13'.^ Pogovor s poslušalci —■ ^ Zabavna glasba — 13.30 2Oljska reportaža - 13.50 vižnovimi ansambli domačih bav~? 14-05 Popoldne ob za-&ka glasbi — 1430 Humore-ncd tega tedna - 15.05 Glasba s. Pozna meja — 16.00 Radij-k '8ra — 17.05 Nedeljsko Glalr ° Popoldne — 19.15 «sbcne razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 32.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov Drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Carmcn — opera — 17.55 Glasbena skrinja — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža 21.30 Narodne pesmi raznih narodov — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije J?ONEDELJEK — 9. junija 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Percv Faith — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Pripo- t-.** m ~ — ročaj o vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Madrigal chor iz Holandije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Ognjeni ange] 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali _ 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z [ ansamblom Dorka Škoberne-! ta — 19.25 Pet minut za EP I — 20.00 Simfonični koncert i orkestra Slovenske filharmo-' nije — 22.15 Za ljubitelje ja-! zza — 23.05 Literarni noktur-! no — 23.15 Lahko noč s pevci I zabavne glasbe Drugi spored 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije z orkestrom madžarske RTV — 20.30 Svet in mi — 20.45 Godala v ritmu — 21.20 Večer umetniške besede — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih TOREK — 10. junija 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poje basist Boris Hri-stov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejst-vovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd Drugi spored 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Kon-certanti na naših odrih — 23.05 Za ljubitelje in poznavalce — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 11. junija 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Narodne ob spremljavi harmonike — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Arija in suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mednarodni zdraviliški koncert Slatina Radenci — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki izvajajo skladbe Paula Hindemitha — 18.40 Naš razgovor — 19.00 I..ahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: % kokoši nesnice In piščance 0 krave molznice in teleta % prašiče % koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra Drugi spored 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Jugoslovanski producenti glasbenih gramofonskih plošč in resna glasba — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 12. junija 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo —9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva prizora iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru —- 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital fagoti sta Srečka Korošaka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Bele vrane — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Domače vi/e in napevi — 20.30 Prenos prvega večera festivala Slovenska popevka — 22.15 Večer poljske plashe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z zabavnimi melodijami Drugi spored 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.1" V tričeirtinskem taktu — 20.30 Pričevanje o glasbi — 21.20 Majhen večerni koncert — 23.15 Minute za Prokofjeva — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 14^ junija 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10,00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Rok Klopčič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.43 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18 00 Aktualnosti doma in po svetu —- 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Poje Komorni zboi RTV Ljubljana — 20.30 Prenos drugega večera festivala Slovenska popevka — 22.15 Med malo izvajanimi deli Slravinskega in Kodalvja — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Oddaja o morju in pomorščakih Drugi spored 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.42 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -— 22.05 Kblnski glasbeni dogodki — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki Imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Televizija SOBOTA — 7. junija 9. 35 TV v šoli, 16.40 Giro d'Italia (RTV Zagreb) — 17.45 Po domače s Henčko-vim ansamblom (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.15 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 T V magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Maščevalci - serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladinska igra, 19.15 Jugoslovanska revolucija (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 8. junija 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Ljubljana) — 9.25 Poročila, 9.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 11.50 TV kažipot, 13.45 Od kubizma do dadaizma, 14.15 šahovski komentar, 14.45 Rokomet Medveščak : Partizan (RTV Zagreb) — 16.00 Planica 69 — nagradna oddaja TV Bled 69 (RTV Ljubliana) — 16.45 Giro d' Italia (RTV Zagreb) — 17.30 TV abecednik — TV Bled 69 (RTV Beograd) — 18.15 Dekle z naslovnih strani — angleški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik t RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje) — 21.45 Športni pregled JRT, 22.15 TV dnevnik, 22.35 Evropsko prvenstvo v boksu (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V PONEDELJEK — 9. junija 17.15 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna medigra, 18.30 Kajenje in pljučni rak - II del (RTV Ljubljana) — 18.50 Človek ne jezi se — zabavna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Znanost in mi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Burleska o Grku - TV drama, 22.05 Aktualna tema, 22.30 Poročila, 22.45 Glasbena oddaja, 22.50 En Francais (RTV Ljubljana) -- Drugi spored: 17.30 TV zaslon, 17.45 Oddaja za otrofce, 18.00 Mali svet jfRTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Sarajevo) — 18.50 človek ne jezi se - zabavna oddaja, 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 10. junija 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Indijanski deček - lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Propagandna medigra, 18.45 Novosti iz studia 14 (RTV Ljubljana) — 19.15 Voda kot horda - reportaža (RTV Sarajevo) —19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Najlepši čas — češki film, 21.50 The Illinois jazz band, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Indijanski deček, 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 11. junija 17.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.30 En francais, 19.45 Velika pustolovščina (RTV Ljubljana) — 19.15 Zvezdni trenutki, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Knjigovodja — iz cikla Mali oglasi (RTV Ljubljana) — 21.30 Pikova dama — opera (RTV Zagreb) 22.50 Vidmarjev šahovski memorial, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Rastimo, 18.30 Svet divjine, 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Zvezdni utrinki (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 12. junija 17.45 Pionirski TV dnevnik, 18.15 Naši zbori (RTV Ljubljana) — 18.45 Kaj hoče Zofija - TV Bled 69 (RTV Beograd) — 19.05 Mati - narodna glasba (RTV Skopje) — 19.35 Risanka (RTV Skopje — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 32-1, 20.35 Jubilej - iz cikla Mali oglasi, 21.20 Ustvarjalne paralele pesnika in slikarja, 21.55 Slovenska popevka 69, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Narodna glasba (RTV Ljubljana) — 18.45 Kaj Hoče Zofija (RTV Beograd) — 19.05 Mati, 19.35 Risanka (RTV Skopje) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PETEK — 13. junija 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa, 17.45 Srečni metulj (RTV Ljubljana) — 18.15 Diapazon, 19.00 Žena v svetu, 19J0 Kratek film, 19.45 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Slovenska popevka 69, 21.35 VVojeck - serijski film, 22.25 Nadaljevanje prenosa Slovenske popevke 69 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Srečni metulj (RTV Ljubliana) — 18.15 Diapazon (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik (RTV Sarajevo) — 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV Kino Kranj CENTER 7. junija amer. barv. risanke PRIGODE TOMA IN JE-RRYJA ob 15.30., amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 17. in 19.30., premiera italij. barv. C S filma DRUGA STRAN ZAKONA ob 22. uri 8. junija franc. barv. film SMER SANTA COSTA ob 15. uri, italij.-špan. barv. CS film ADIJO, TEXAS ob 17. uri, franc. barv. film BLEDOLIČ-NI UBIJALEC ob 19. uri, premiera franc. barv. CS filma JOHNNY BANCO ob 21. uri 9. junija angl. CS film VRNITEV IZ PEPELA ob 16. uri, anrjjl. barv. film JOY, UBOGO DEKLE ob 20. uri 10. junija franc.-italij. barv. fiilm JOHNNY BANCO ob 16. in 18. uri, angl. barv. film JOY, UBOGO DEKLE ob 20. uri Kranj STORŽIČ 7. junija franc. barv. film BLEDOLIČ NI UBIJALEC ob 17. uri, franc. barv. film SMER SANTA COSTA ob 19. uri, premiera angl. filma VRNITEV IZ PEPELA ob 21. uri 8. junija franc. barv. film BLEDOLIČNI UBIJALEC ob 14. uri, amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 16. in 18.30., premiera angil. barv. filma JOY, UBOGO DEKLE ob 21. uri 9. junija amer. barv. film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 17. in 19.30 10. junija angl. CS film VRNITEV IZ PEPELA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 8. junija amer. barv. film POROČNIK ROB IN CRU-SOE ob 17. in 19.30 Tržič 7. junija amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 16., 18. itn 20. uri 8. junija amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 7. junija franc.-italij. barv. CS fihm JOHNNY BANCO ob 18. in 20. uri 10. junija amer. film FRAN-KENSTEINOV SIN ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 7. junija amer. barv. film 40 UBIJALCEV ob 20. uri 8. junija amer. barv. film 40 UBIJALCEV ob 15., 17. in 19. uri škofja Loka SORA 7. junija amer. barv. CS film POT NA ZAHOD ob 18. in 20.30. 8. junija amer. barv. CS film POT NA ZAHOD ob 17. in 20. uri 9. junija amer. barv. CS film POT NA ZAHOD ob 19. uri 10. junija angl. barv. CS film DALEČ OD RAZUZDANE MNOŽICE ob 20. uri Radovljica 7. junija amer. barv. film HONDA IN APAČI ob 18. uri, italij. barv. film MADE IN ITALY ob 20. uri 8. junija italij. barv. fiilm MADE IN ITALY ob 16. uri, amer. barv. film HONDA IN APAČI ob 18. uri, italij. barv. film STARI GANGSTER ob 20. uri 10. junija italij. - amer. barv. film STARI GANGSTER ob 20. uri Bled 7. junija amer. film MAŠČEVALEC IZ RIM ROCA ob 18. in 20.30. 8. junija amer. film MAŠČEVALEC IZ RIM ROCA ob 10., 15., 18. in 20. url uri 9. junija amer. barv. CS film TIGER ob 18. in 20.30. 9. junija franc. film POROČENA ŽENA ob 20. uri 10. junija amer. barv. CS film TIGER cb 18. in 20.30. Jesenice RADIO 7.—8. junija amer. barv. CS film VERA CRUS 9. junija jugoslovanski film PREBUJANJE PODGAN 10. junija franc. barv. VV film OSAMLJENA VOLČIČA Jesenice PLAVŽ 7. -8. junija franc. barv. VV film OSAMLJENA VOLČIČA 9.—1.0. junija amer. barv CS film VERA CRUS Žirovnica 8. junija amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLE-ETA Dovje-Mojstrana 7. junija amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLE-ETA 8. junija amer. barv. CS film BOSONOGA V PARKU Kranjska gora 7. junija amer. film TARZAN IN NJEGOV SIN 8. junija franc. barv. fiilm OBREKOVANJE Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 7. junija, ob 20. uri I. Cankar: HLAPCI uprizoritev na XII. srečanju dramskih družin Slovenije v Brežicah NEDELJA — 8. Junija, ob 20. uri I. Cankar: HLAPCI gostovanje v Novem mestu Prodam Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. BašeJj 33, Preddvor 2757 Prodam stoječo TRAVO. Poženik 36, Cerklje 2759 Prodam malo rabljeno KOSILNICO gutbret, primerna za vsak teren. Hude 1, TržiČ 2764 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Poizve se v trgovini Astra, Kranj (Pav-šič) 2777 Prodam 3 m3 suhih meces-novih DESK. Gluhar Štefan, Kosovelova 12, Slov. Javornik 2778 Prodam KRAVO, ki bo koncem meseca teletila. Praprot-na polica 6, Cerklje 2779 Prodam vprežno KOSILNICO, Zg. Brnik 70 2780 Prodam motorno KOSILNICO alpina, odlično ohranjena. Naslov v oglasnem oddelku 2781 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Sp. Bela 9, Preddvor 2782 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Pot za krajem 2, Kranj - Ore-hek 2783 Prodam 330 kosov monta OPEKE. Markič, Podbrezje 4/a, Duplje 2784 Prodam stoječo SENO in OTAVO v Goricah. Poizve se Golnik 19 2785 Poceni prodam kuhinjsko OMARO in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Bernard, Šenčur 401 2786 Prodam rabljen LES (lege) razne dimenzije, PUNTE, 3 OKNA 90x100 in balkonska VRATA 140x 180 z dvojnimi krili. Vidic Alojz, Zg. Dobrava 15, Kropa 2787 Prodam dvodelno OKNO in vezana balkonska vrata. Naklo 64 278» Prodam STRUŽNICO, stružna dolžina 500 mm. Jezeršefc Stane, Zg. Bitnje št. 76, Žab-nica 278^ Prodam skoraj nov KO^" TRABAS. Grad 13, Cerklje 2790 Prodam univerz. STRUŽNI" CO 900 mm. Debenc, Hafnerjevo naselje 71, Škofja Loka. 400 m od železniške Post^ Prodam italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK, POM1' VALNO MIZO z enim Uj* kom in kuhinjsko stensk OMARO. Kranj, Ljubijans** 18 2792 • * • Neprodani polavtomaticin u ški PRALNI STROJ po ugodni ceni. Poklukar Andrej Poljšica n. h., Zg. Gorje ™ Zamenjam 2 t. traktorski PRIKOLICO za GUMlVUfj enake nosilnosti. PodljuJJ-J 61, Tržič 21 ^ Prodam mladega PSA b^ nardinca. Javornik 9, &ctjg$ ca Prodam KRAVO s telet« po izbiri. Mlaka 21, Kranj ^ Prodam dve GTr,r » JjJ tor 400 x 8, pri tianceigjj dvorišče hotela Jelen. Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamno scštvo Naklo telefon 21-056 Prodam dobro ohranjen italijanski avtomatični PRALNI STROJ castor, 5 kg. Ogled od ponedeljka dalje. Horjak, Stritarjeva 6, Kranj 2798 Prodam SLAMOREZNICO, enovpie/ni VOZ in dva kolesa, moški in ženski. Šimenc Mirko, češnjevk 10, Cerklje 2799 Prodam KOŠNJO sena. Medvode 83 2800 Prodam DESKE za opaže. Serajnik Tine, Partizanska 6, Kranj 2801 Prodemo VODNO ČRPALKO z elektromotorjem za hišni Vodovod. Gasilsko društvo Ribno — Bled 2802 Prodam SLAMOREZNICO Z elektromotorjem. Strahinj 17, Naklo 2803 Prodam vprežno motorno KOSILNICO švicarske znamke. Urbane, Rupa 15, Kranj 2804 Prodam 450 kg CEMENTA, Voklo 44, Šenčur 2805 • Prodam vprežne GRABLJE in ročno SLAMOREZNICO. Mavčiče 15, Medvode 2806 Prodam malo SLAMOREZNICO in ELEKTROMOTOR 4k\V. Mače 5, Preddvor • 2807 Prodam dva MLADICA VOLČJA k A. Hosta 5, škofja Loka 2808 Prodam stoječo TRAVO v Snakovem. Golob, pečar, Tržič 2809 Prodam ugodno SOD, 3601, 2a namakanje sadja, pralni STROJ s centrifugo — rondo, TERMO PEC, plinski ŠTEDILNIK, 3 plošče, električni ORELEC, MIKSER — NIKO »J RADIO lorenz. Kranj, Go-sposvetska 8 2810 Kranj — delovišče Cerklje obvešča kmetovalce, da bo na javni licitaciji v sredo, dne 11.6. 1969, ob 8. uri zjutraj prodalo najboljšim ponudnikom prvo in drugo košnjo '*ave na travnikih v Zalogi pri Cerkljah. Licitacija b° na kraju samem. Prodam KRAVO, ki bo v 10 dneh tretjič teletila. Grad Cerklje 2811 Prodam SENO za košnjo in 3 okna kozolca, Zg. Brnik 1 2812 Prodam 2 ha stoječega SENA. Dvorje 58, Cerklje 2813 . Prodam PUNTE, BANKINE ln tesane GREDE. Poženik 34, Cerk|jc 2814 frodam PRAŠIČA, 80 kg težkega, Cerklje 46 2815 Prodam KRAVO, dobro jnekarico, ki bo v kratkem drugič teletila. Pšata 19, Cerklje 2816 Prodam desni vzidljiv ŠTE-DFLNlK in dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Žargar, sO. Bitnje 11, Žabnica 2817 Ugodno prodam stoječo SENO. Zg. Brnik 4 2818 Ugodno prodam skoraj nov OTROŠKI VOZIČEK (kombiniran). Naslov v oglasnem oddelku 2819 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, ki bo tretjič teletila. Voglje 65, Šenčur 2820 Prodam dvodelno OKNO, zasteklcno z leseno roleto. Bistrica 25, Tržič 2821 Prodam ali zamenjam KRAVO za KOBILO, 8 let staro, primerno za vsako delo. Voklo 53, Šenčur 2822 Na zalogi imam večjo količino CEMENTA. Velesovo 25, Cerklje 2823 Ugodno prodam kompletno DNEVNO SOBO (spalni kavč). Naslov v oglasnem oddelku 2824 Prodam trboveljski CEMENT. Predoslje 21, Kranj 2825 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom, GUMI VOZ na 3 kolesa 20 col, KRAVO, 9 mesecev brejo, dve TELIČKI, 220 in 280 kg težki, in 2000 kg krmilne PESE. Za-poge 11, Vodice 2826 Prodam 10 m pol suhih BUKOVIH DRV. Naslov v oglasnem oddelku 2827 Prodam po ugodni ceni FOTO OPREMO. Milic Milivoje, Škofjeloška c. 47, Kranj 2828 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO ali menjam za starejšega KONJA, 3 PRAŠIČKE, 25—30kg težke. Kokrški log 10, Kranj — Primskovo 2829 Prodam dobro ohranjen visok športni OTROŠKI VOZIČEK. Feldin, Kranj, Jelenče-va 33 2830 Prodam BAS KITARO, dva MIKROFONA 25 VV, OJAČEVALEC RIZ z zvočniki, mali komplet BOBNOV »TAKCTO-NO«, skrinje ZVOČNIKOV 5x3Wiinčetrtinsko VIOLINO Poizve se: Pečnik Miro, Bodovi je 1, Škofja Loka 2831 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno in GRABLJE, bočne, v dobrem stanju. Zalog 30, Cerklje 2832 Prodam dobro ohranjeno diatonično triglasno HARMONIKO. Povše, Ul. St. Rozmana 7, Kranj 2833 Prodam košnjo SENA. Je-gorovo 25, Škofja Loka 2834 Prodam MIZARSKO STISKALNICO 6 (pre^o). Jarc Tine, Smledniška 62, Kranj 2835 Prodam nov GRAMOFON sl.anderberg stereo. Flegar, Flegar, šorlijeva 33, Kranj 2871 Prodam MOPED na tri prestave, dobro ohranjen. Dvorje 14, Cerklje 2837 Prodam MOPED na dve prestavi in PRIKOLICO za osebni avto. Knapič, Predoslje 135 283S Ugodno prodam neregistriran MOPED kolibri puch na zaganjač v voznem stanju. Šmartno 32, Cerklje 2839 Ugodno prodam motorno KOLO NSU-MAKSI. Košan Mirko, Hosta 4, šk. Loka 2840 Kupim FIAT 850 ali 850-ku-pc. Koželj Franc, Sp. Brnik 57 2841 Predam MOTOR NSU-MAKSI 175 cem, prevoženih 11.000 .km. Otočel, Podnari. 2842 Prodam dobro ohranjen MOTOR puch 250 ccm. Mali, Golnik 27 2843 Prodam MOPED, zelo dobro .ohranjen. Bukovnik, Hotemo-že 18, Preddvor 2844 Prodam NSU - PRIMO in MAGNETOFON philips. Šče-tinec Zmago, Planino 2, soba 54, Kranj 2845 Prodam FIAT 600. Grad 2, Cerklje 2846 Poceni prodam MOPED T-12, škofjeloška c. 22, Kranj — Stražišče 2847 Prodam VW KOMBI — odprt, po generalni. Lahovče 32, Cerklje 2873 Kupim Kupim dve OMARI. Kranj, Gosposvetska 8 2848 Kupim dve GUMI 16 x 55,0, nove aH malo rabljene, Polj-šica 13, Zg. Gorje 2849 Kupim dve skobelni MIZI (mizarski ponk). Jarc Tine, Smledniška 62, Kranj 2850 Obvestila Prodam karamboliran avto FIAT 750. Poizve se: Zg. Ve-terne 1, Križe 2836 ROLETE LESENE, PLASTIČNE, ŽALUZIJE naročite zastopniku Špilerju, Gradni-kova 9, Radovljica. Pišite, pridem na dom. 2601 ŽIČNE MREŽE za ograje, mreže za presipavanje peska, karo pletivo, ŽIČNE VLOŽKE, ŠLARAFIJO dobite pri Ribiču Justin, Bled, Riklijeva 5 2438 TAPETE, TAPISOME polagam. Telefon 22630 2855 POLAGAM VSE VRSTE PARKETA. Šivic, Dobropolje 3, Brezje 2865 Zaposlitve SPREJMEM VAJENCA za kovaško obrt. Kuhar, kovač, Predoslje 6, Kranj 2815 Iščem redno ali honorarno ZAPOSLITEV AVTOL1ČAR-STVA Ponudbe poslati pod »vesten« 2852 Iščemo SEZONSKO KUHA RICO, lahko priučena, za penzion v Železni Kapli. Govorimo slovensko, znanje nemščine ni nujno. Informacije dobite v posredovalnici za delo Kranj 2853 Iščemo NATAKARICO ali NATAKARJA od 20 let dalje za gostinski lokal v Železni Kapli. Ekspresno in avtomatično KEGLJIŠČE. Govorimo slovensko. Dober zaslužek. Informacije daje Posredovalnica za delo v Kranju. 2854 Enodnevne piščanec rjave, srednje težke, lahko tudi samo petelinčke prodaja vsak torek valilnica v Naklem pri Kranju. Enodnevne piščance najmanj 20 kosov pošiljamo po železnici. Zahtevajte brezplačen prospekt. KZ Naklo, valilnica Staribvarija Oddam DELAVNICO za dobro vpeljano obrt. Ponudbe poslati pod »primerno za vsakogar 2856 Oddam opremljeno SOBO solidnemu fantu. Naslov v oglasnem oddelku 2857 Prodam najboljšemu ponudniku I nadstropje dvosta-novanjske hiše v Kranju, vrt garaža, vseljivo jeseni. Engel-man, Tekstilna 3, telefon 22922 2858 Soliden MOŠKI išče sobo, po možnosti v središču Kranja. Najemnina do 10.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 2859 Iščem enosobno stanovanje za dobo dveh let. Ponudbe poslati pod »nujno« 2860 3- ali 6- sobno STANOVA- NJE na Rakeku zamenjam za komfortno dvosobno v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Lepa prilika« 2861 Prodam polovico HIŠE z vrtom na Jesenicah. Naslov v oglasnem oddelku podruž. Jesenice 2862 Opremljeno SOBO oddam dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 2863 V središču škofje Loke prodam LOKAL, primeren za vsako obrt. Ponudbe poslali pod »gotovina I« 2864 Izgubljeno Izgubil sem gumiran SUKNJIČ od Primskovega do Vo-gclj. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne Voglje 44 2866 Izgubil sem AVTOGUMO. Najditelj naj jo proti nagradi vrne, Visoko 94 2867 Ženitve Iščem zakonsko družico, staro do 25 let, vajena kmetije. Naslov v oglasnem oddelku 2868 Želim spoznati resnega in treznega FANTA do 32 let, najraje z Gorenjske. Imam svoje stanovanje, stara sem 30 let. Zaželena slika proti vrnitvi. Ponudbe poslati pod »Lepo je biti v dvoje« 2872 Prireditve GOSTIŠČE pri JANČETU v Sr. vasi priredi vsako soboto ' in nedeljo ZABAVO s plesom. Vabljeni! 2869 ZM Cerklje priredi 7. 6. 1969 ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra trio Frenkv. Vabljeni! 2870 POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL L ZASTAVA 600 D, letnik 1961. prevoženih 35.000 km Začetna cena 2200 N din. Z. ZASTAVA 750, letnik 1968, prevoženih 18.000 km. Začetna cena 7000 N din. ?. ZASTAVA 1300, letnik 1968, prevoženih 9.000 km Začetna cena 13250 N din. Ogled vozil pod točko 1 in 2 |e možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ, pod točko 3 pa pri Janku Poljancu, šk Loka — Vincarje 27, od 14. ure do 20. ure. Pismene ponudbe za vsa vozila sprejema ZAVARO VALNICA SAVA PE KRANJ do srede dne 11.6.1969 do 12. ure z 10 kavcijo od izklicne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Svet brez bleščic Tantal Mislim, da še ni leto tegat ko sem v tej rubriki pisala o dekletu, ki ni imelo kam z dojenčkom. Mati je ni hotela sprejeti, ker sta že pred časom pretrgali vsako čustveno vez. Otroka je nato oddala v rejo, ker pa ni imela kam iti, je ostala pri rejnici še sama. Pred kratkim sem jo srečala. Prihajala je iz zapora. Mesec dni je bila zaprta. Po členu tem in tem ji je sodnik odmeril kazen, ki jo poznajo vse, ki se poskušajo v najstarejši obrti na svetu. Sedela je že drugič v enem letu. V službi ni zdržala, otroka je pustila rejnici. Družila se je z ženskami dvomljive morale. Lepo življenje? Sploh ne. Večkrat brez kruha, v nesnagi, slabega zdravja. Zdaj ji je tega dovolj. Spet bi rada imela otroka pri sebi. Delala bi zase in zanj. Jokala je. Za vse, kar se je do sedaj trudila, se ji te izmuznilo iz rok. Če se je sklonila, da bi pila, se je voda odmaknila, Če je segla po sadju, se je veja odmaknila. Kot Tantal. Z voljo, da si vse uredi, je odšla. Želim si, da ob letu ne bi več pisala o njej. Ker so urejeni, srečni ljudje pač manj zanimivi. Krafe mopedov in avtomobilov Einn turistično prometno podjetje K KANJ BO SPREJELO V ŠOLSKEM LETU 1969 70 ZA POTRESE SVOJIH ENOT: — servis avtobusov in tovornih avtomobilov v ža-novi ulici — servis osebnih avtomobilov, Ljubljanska c. 22 — Kmetijska mehanizacija, Cerklje VEČ UČENCEV V GOSPODARSTVU V RAZLIČNIH POKLICIH Na podlagi teh potreb razglaša komisija za delovna razmerja pri podjetju naslednje število prostih učnih mest za učence v gospodarstvu po poklicih: — AVTOMEHANIK 11 učencev — STRUGAR 2 učenca — AVTOKI.EPAR 2 učenca — AVTOLIĆAR 2 učenca — AVTOELEKTRIČAR 2 učenca — A VTOTAPETNIK 1 učenec — ELEKTROVARILEC 1 učenec — KLJUČAVNIČAR 1 učenec — KOVAČ 1 učenec Komisija za delovna razmerja pri podjetju bo sprejemala prošnje za uk v navedene poklice do vključno 16. junija 1969. Prošnji za sprejem v uk morajo kandidati priložiti: — kratek življenjepis —- spričevalo o uspešno končani osemletki. Komisija bo po končanem razglasnem roku obravnavala vse prispele prošnje in o izbiri učencev vsakega kandidata posebej obvestila. Komisija ne bo upoštevala prošenj kandidatov, ki so starejši od 17 let in ki niso v rednem roku končali osemletnega šolanja. Kandidati za sprejem v uk naj pošljejo svoje prošnje na naslov: Komisija za delovna razmerja pri podjetju CREINA Kranj, Trg revolucije št. 4. V torek, 3. junija, zvečer, je bil v Kranju ukraden osebni avtomobil spaček KR 100-56, modre barve. Vozilo so še isti večer našli na Jesenicah in ga vrnili lastniku Francu šifkoviču iz Kranja. Avtomobil je nepoškodovan . V noči iz torka na sredo so v Kranju ukradli avtomobil zastava 750 (reg. št. CE 176-31), last Alojza Praha iz Kranja. Vozilo je izginilo z dvorišča hiše na Kocjanovi 22. Avto so našli naslednji dan v Zgornji Besnici na neki poljski poti. Otroka zašla pred avto Na Jezerski cesti v Kranju je minuli torek, 3. junija ob 18.40 prišlo do hude prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 7-letni Stane Bre-gar, njegov spremljevalec Anton Kerta, rojen 1960. leta, pa je bil hudo poškodovan. Otroka sta neprevidno prečkala cesto, tako da se voznik osebnega avtomobila KR 136-28 Jablan Milic, ki je prav tedaj peljal mimo, ni več mogel izogniti trčenju. Materialna škoda na vozilu znaša približno 5000 NT din. Usodni most v Bistrici Minuli četrtek, 5. VI. zjutraj se je v vasi Bistrica pri Naklem, na lesenem mostu pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 30-letna Marija Šolar, doma iz Podnarta. šolarjeva je vozila po stari obvozni cesti iz Podbrezja proti Kranju, kjer je bila zaposlena. Zaradi spolzke ceste je avtomobil na mostu zaneslo, da se je zasukal za 360 stopinj in trčil v desni rob mostu. Voznico je Sunek vrgel na piano. Rane, dobljene ob padcu, so bile tako hude, da jim je že na kraju nesreče podlegla. Minulo sredo, 4. junija, so v Gorjah našli moped, ki je bil ukraden dan po- prej na Bledu. Moped so vrnili lastniku Marjanu Potočniku. Zasilni pristanki jadralnih letal V torek popoldan je ob cesti v Tenetišah zasilno pristalo jadralno letalo, last letališča iz Lesc. Istega dne ob 17.55 je podobno letalo prav tako last letališča Lesce, pristalo v Preddvoru. Z uprave letališča so sporočili, da pogrešajo še tretje jadralno letalo. Domnevajo, da je tudi to moralo nekje zasilno pristati. Podrobnosti o njeni niso znane. Plaz skal na dvorišče V soboto dopoldne je Lojzka Razinger iz Most pri Žirovnici kupovala v trgovini. Ko se je vrnila in je doma stopila skozi vrata, se je na dvorišče vsul plaz skal. Razingerjeva stanuje v nekdanji Tefkarjevi kovačiji v grapi Završnice. Nad -njeno hišo se dviga 16 metrov visoka pečina, na vrhu pa je zidana ograja in cesta. Ljudje so že prej opazili, da je debela kamnita ograja povsem zrahljana. V soboto dopold- ne pa jo je rahlo zadel neki tovornjak in na dvorišče Razingerjeve hiše se je z višine 16 metrov navpično zvalilo 10 skal, težkih preko 100 kilogramov. Kamnita ograja na najožjem delu ceste na starih ovinkih v Mostah je na dolžini osmih metrov podrta, je pa tudi nevarnost, da se zruši podzidani del ceste. če Cestno podjetje ne bo takoj ukrepalo, lahko pride do večje nesreče. J. Vidic Zahvala Ob hudi izgubi dobrega moža, očeta in starega očeta Franca Kotnika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bohincu, č. duhovščini za spremstvo in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Angela, hčerki Danica in Vida z družinama ter drugo sorodstvo Dvorje, 3.6.1969 Zahvala Ob nepričakovani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jožeta Sekneta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in kakorkoli pomagali ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. prof. Krakarju za spremstvo in poslovilni govor, g. kaplanu Slabetu iz Šenčurja za pogrebni obred, zvonarjem, Tonetu Liparju za pomoč, podj. Central Kranj, SZDL, kolektivu Tekstilindus in kolektivu Sava Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Frančiška, sinovi Francclj z družino, Lojze z ženo, Miha, Ivan, Peter, Kristina in Anica z družinama ter Albinca Voglje, 2. 6.1969 GLAS # 31. STRAN Pogovor tedna Adi Založnik: Judo je umetnost Vsi športniki kranjskega Triglava so že zapustili telovadnice, le judoisti še vztrajajo in si nabirajo novega znanja. Med njimi jc tudi 20-letni Adi Založnik, nosilec zelenega pasu, ki je prav letos dosegel svoj največji uspeh — drugo mesto na mladinskem državnem prvenstvu. # Kako si prišel med judoiste? »V domači vasi blizu Ptuja so judoisti Impola priredili propagandni nastop in tu sem spoznal judo In svojega vzornika Topolčnika. Ko sem prišel v Kranj, sem se takoj vključil med Judoiste Triglava.« % Kaj ti pomeni judo? »Poleg športa tudi umetnost, saj s svojo izredno pestrostjo dopušča vsakemu, da pokaže svojo fantazijo v različnih kombinacijah metov, vzvodov itd. Obenem Pa zahteva celega človeka in prav v tem je tudi njegova vzgojna moč. Sele po treh letih ostrega treninga lahko dojameš njegovo globino in smisel.« # Pogoji dela? »Treningi so precej zahtevni, prostor pa ne ustreza *a veliko število borcev, saj Je praktično brez zračenja. Podrli pa so nam tudi štiri prhe. želim, da bi klub ustanovil tudi pionirsko šolo, s čimer bi si zagotovili mlade in dobre borce za ekipo.« # Tvoji uspehi in življenjski cilj? »Lanskoletnemu nazivu slovenskega prvaka sem letos dodal še drugo mesto na državnem mladinskem Prvenstvu. Prav borba v finalu pa mi bo ostala še dolgo v spominu, saj mi je zmaga za las ušla iz rok. Kot vsak človek, si tudi jaz želim uspehov v življenju, ko pa bom prestar za tekmovanje, se bom posvetil trenerstvu.« J. Rojšek Ljubljanska conska rokometna liga Danes odločitev Tekmovanje v ljubljanski conska rokometni ligi se bliža koincu. Vse boilj pa je odprto vprašanje novega prvaka, 5§0 sta trenutno v vodstvu Kranj in Krmelj z enakim številom točk. Odločitev o novem prvaku, ki si bo pri-"^il pravico nastopanja v ^Publiški liigi, bo bržkone Padla že danes, ko se bosta J® igrišču v Stražišču sreča-*a oba glavna favorita za sto Kram j in Krmelj. v" preteklem kolu so imeli Gorenjski predstavniki polo-Prvo mesto Kranj in Krmelj. metaši so v Zagorju z naj-Večjo. težavo iztržili dragoce-n° točko. Neodločen rezultat pa so zabeležili tudi rokometni Križ, ki so igrali v šent-jj4u. Radovljica je ostala brez izkupička, Duplje pa so pleniagale Hrastnik. Rezultati: Duplje : Hrast-n»k 21:14, Šentvid : Križe 17: jj7. Zagorje : Kranj 15:15, Kadeče : Radovljica 26:17. V vodstvu sta Kranj in Kr-J^j, oba imata po 27 točk, \ret.ie so Križe 26, sledi Ra-?°vljica 24, ,c 22 itd. Radeče 23, Dup- V predzadnjem kolu se bodo gorenjski predstavniki pomerili takole: Križe : Duplje, Radovljica : Šentvid in Kranj : Krmelj. J. Kuhar Letošnja in lanska sredstva približno enaka na Jesenicah Upravni odbor sklada za telesno kulturno dejavnost občine Jesenice je na svoji zadnji seji razpravljal o fi- nanciranju telesino-kultume dejavnosti v 1. 1969 in odobril 281.075,86 N din letne dotacije za financiranje os- Klavora Je bil najboljši igralec oziroma strelec v ekipi Veteranov, ki so osvojili naslov prvaka Gorenjske v rokometu za leto 1969. Končano je tekmovanje v gorenjski nogometni ligi Lesce novi prvak Odločitev o novem prvaku je padla šele v zadnjem kolu. V derbi srečanju Jesenice : Lesce so nogometaši iz Lesc dosegli neodločen rezultat in obdržali prvo mesto in s tem naslov gorenjskega prvaka za leto 1969. S tem so si pridobili pravico za nastopanje v kvalifikacijah za consko ligo. V letošnjem prvenstvu sta razočarala Tržič in Svoboda, ki sta bila pred pričetkom prvenstva glavna favorita za prvo mesto. Ekipi sta namreč tekmovali lani v conski nogometni ligi. Rezultati zadnjega kola: Lesce lezniki 3:1. Lestvica: Jesenice 0:0, Svoboda : Že- Lesce 15 11 1 3 39:23 23 Jesenice 15 10 2 3 47:24 22 Svoboda 15 8 1! 7 36:25 16 Tržič 15 6 0 9 21:36 12 Železniki 15 5 0 10 34:42 10 Preddvor 15 3 l 11 19:49 P. Didie 7 Gorenjska košarkarska liga Pričakovani rezultati V tretjem in četrtem kolu moške gorenjske košarkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Kranj : Radovljica 62:50, Kropa : Kladivar 40:44, Radovljica : Baskct 36:37. Lestvica: Basket 4 4 0 200:144 8 Kranj 3 3 0 192:159 6 Kladivar 4 1 3 199:204 2 Radovljica 4 1 3 173:187 2 Kropa 4 1 3 167:202 2 Medvode 3 12 131:166 2 V naslednjem kolr se bodo pomerili: Medvode : Kropa, Baskct : Kranj, Kladivar : Radovljica. V mladinski ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: 3. kolo — J. Peternelj : Jesenice 43:26, Kroj I : Triglav 30:65, Radovljica : Kroj II 20:0; 4. kolo — Jesenice : Kroj II 43:38, Triglav : Radovljica 84:20, j. Peternelj : Kroj I 49:48. V vodstvu je kranjski Triglav, ki je brez poraza. V petem kolu pa se bodo pomerili naslednji: Kroj I : Jesenice, Radovljica : J. Peternelj in Kroj II : Triglav. V gorenjski košarkaški ligi za pionirke pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: Jesenice : Mladi rod 24:10, Triglav : : Tabor 8:31, Trata : Triglav 25:9, Mladi rod : Tabor 12:22, Trata : Mladi rod 22:6, Tabor : Jesenice 51:7. V vodstvu je Tabor s 6 točkami. P. Pokorn Končano je tekmovanje v gorenjski rokometni ligi Veterani prvi Z nedeljskim kolom je bilo končano letošnje prvenstvo v rokometu. Naslov prvaka je osvojila zasluženo ekipa Veteranov, ki ni izgubila nobenega srečanja. Vsekakor ta ekipa zasluži za svoje prizadevanje veliko priznanje, saj se igralci oziroma ekipa sama vzdržuje, igralci sami plačujejo potne stroške, organizacijo tekmovanja, sodnike itd. Presenečenje so pripravili rokometaši iz Kamnika, ki so zavzeli, čeprav novinci v tej ligi, odlično drugo mesto. Rezultati zadnjega kola: Kranjska gora : Veterani 21:24, Kamnik : Jesenice 27:22, šešir : Tržič B 12:18, Selca : žabnica 29:18. Lestvica: Veterani 12 11 1 0 301:221 23 Kamnik 12 7 2 3 307:268 16 Selca 12 7 0 5 259:223 14 šešir 12 6 2 4 241:214 14 Žabnica 12 5 1 6 237:231 11 Kr. gora 12 2 0 10 204:314 4 Jesenice 12 1 t) 11 199:277 1 izven konkurence Kranj B 16 8 1 7 276:261 17 Tržič B 16 6 1 9 255:243 13 novne dejavnosti športnih društev in zveze ter 35 tisoč novih dinarjev namenske dotacije za vzdrževanje športnih objektov. Obenem je UO sklada razpravljal o delitvi odobrene dotacije med posamezne panoge telesne kulture in v zvezi s tem sprejel sklep, da sredstva sklada namenjena za financiranje dejavnosti športnih društev in zveze, občinska zveza za telesno kulturo razdeli med posamezne panoge po naslednji lestvici: splošna telesna vzgoja — 20 odstotkov, tekmovalni šport 30%, vrhunski šport 15%, vzdrževanje športnih objektov 10 %, stroški tečajev in občinskih tekmovanj 7 %, funkcionalni izdatki zveze 13 odstotkov, taborjenje 2% in za štipendije 3 %. Z. Fclc Najboljša Tabor in Triglav V obeh skupinah gorenjske košarkarske lige za pionirje je bilo pred dnevi 'končano tekmovanje. Prva skupina je igrala na Trati, kjer so bili dosežena naslednji rezultati: Trata : Tabor 30:25, Mladi rod I : Gorenja vas 65:9, Trata : Gorenja vas 43:4, Tabor : Mladi rod I 29:19. LESTVICA: Tabor Trata Mladi rod I Gor. vas 6 5 1 236:94 10 6 4 2 206:147 8 6 3 3 221:158 6 6 0 6 39:303 0 Druga skupina pa je igrala na Jesenicah. Rezultati so bili naslednji: Jesenice : Mladi rod II 62:23, Triglav : Jesenice 37:19, Triglav : Šenčur 37:21, Mladi rod II : Šenčur 44:33. P. Didič LESTVICA: Triglav Jesenice Šenčur Mladi rod II 6 6 0 279:137 12 6 4 2 277:188 8 6 1 5 293:283 2 6 1 5 151:312 2 Tabor, Trata, Triglav in Jesenice se bodo na posebnem turnirju pomerili med sabo za razvrstitev od 1. do 4. mesta, ostali pa za mesta od 4. do 8. P. Pokorn Kranjska gora žanje zmage V ljubljanski conski ženski rokometni liigi je Kranjska gora premagala Selca B 11:3, šešir iz škofje Loke pa Steklarja B s 17:10. Jutri je na Sporedu zadnje kolo. Pomerili se bodo: Selca B : Šešir, Olim-pijaB : Storžič, Kranjska gora : Borac. J. Kuhar G Iv AS SOBOTA — 7. JUNIJA 19o9 točilni h3 JeSf"icfh nl8° n?°8» v avtobus, ker ni bilo več prostih sedežev, so negodovali in preklinjali, a nič ni pomagalo. — Foto: F. Perdan Osem preklinjajoči!^ in več Sledili smo avtobusu Ljubljana Transporta Za sedemindvajset ljudi ni bilo prostora Sedežev Je malo, ljudi pa veliko. V borbi za prostor vse prav pride - komolci, čevlji, dežniki pesti in jezik. Od nedelje dalje na avtobusnih postajah vlada »zakon močnejšega«. Stareiši potniki ^vri Um seveda potegnejo »ta kratko«. — Foto: F. Perdan Koma; teđan dni je v veljavi novi pravjlnik o avtobusnem prometu, ki določa, da lahko vozlilo prevaža le toliko potnikov kolikor ima sedežev, a že smo priče ogorčenim protestom in ostrim kritikam na račun tega ukrepa. Ljudje negodujejo, preklinjajo, nadirajo sprevodnike — le-ti so pri vsej stvari še najmanj krivi — in poš.ljajo protestna pisma časopisom. Nešteto delavcev in uslužbencev, ki bivajo v enem, zaposleni pa so v drugem kraju, zamuja službo, saj morajo na postajališčih čakati tudi celo uro, preden se zanje najde kak prost sedež. En teden je premalo, da bi 0 novotariji lahko izrekih dokončno sodbo. Za zdaj se tehtnica brez dvoma nag ba na stran kritikov in vprašanje je, če ne bo tako tudii v bodoče. Avtobusna podjetja verjetno niso posebno navdušena nad spremembo, saj utegne biti tJnamčni efekt — kljub zvišani m cenam vozovnic — zanje porazan. Resda je v tujimi (iin že skoraj povsod v Jugoslaviji) pravilo, ki določa, naj avtobus prevaža samo toliko potnikov, kot ima sedežev, že dolgo nekaj običajnega, vendar se tam ljudje bodisi manj poslužujejo javnih cestno-prometnih sredstev, bodisi je vozni park dovolj močan in zato kos potrebam. Za Slovenijo ne velja niti eno niti drugo Avtobusov smo imeli premalo že prej, kaj šele sedaj. Celo v navadni h dneh in ob najmanj kritičnih urah potniki ne morejo odpotovati kot bi hoteili, saj je vozilo že zasedeno. Da bi to de/kazali, smo se odločili za majhno akcijo. Naš avtomobil, v kate 1 em sta bila fotoreporter in novinar, se je minulo sredo dopeildan — naj povemo, da je lilo kot iz škafa in da smo ob postajališčih zabeležili zares minimalno število čakajočih — obesil za rep bržemu avtobusu Ljubljana Transporta (KR 160-57), ki vozi na progi Kranjska gora — Ljubljana, in mu sledili od Jesenic do Medvod. Ugotovitve so dokaj poučne. Pri jeseniški železniški postaji, kjer smo začeli z zalezovanjem, je avtobus naložil še vse čakajoče (16). Toda že spodaj, na glavnem postajališču nasproti Železarne, je za šesterico zmanjkalo prostora. V Javorniku sta se od treh ljudi lahko vkrcala samo dva, stara ženica pa, ki ni bila dovolj urna, je lahko samo žalostno gledala za odhajajočim vozilom. Na Koroški Beli se je sprevodnik nagnil skozi vrata in oznanil, da sprejme le potnike, ki gredo do Kranja ali Ljubljane. Mnogi zato niso niti poskušali vstopiti. V Žirovnici je bilo dovolj prostora samo za trojico, osmero drugih, ki so ostali na dežju, pa je sočno preklinjajoč zapustilo postajališče. Čeprav ni nihče izstopil, sta se naslednjič, v Vr- bi, vkrcala dva čakajoča. Od i petindvajsetih ljudi, koliko* i smo jih našteli ob pločniku I v Lescah, je kar deveterica — j večinoma starejši, trije s prtljago — morala čakati naslednjega avtobusa. Možaku, ki si je že priboril sedež, njegove ženo pa so drugi odrinili in prehiteli, ni ostalo drugega, kot da je ves besen izstopil. In sedaj pride glavna zanimivost. Že na radovljiški postaji je avtobus zapustilo kar 18 ljudi, vstopili pa so samo štirje. 14 sedežev je torej ostalo praznih in skoraj polovica tistih, ki se poprej m-so smeli vkrcati, bi sedaj lahko sedelo. Kajti vse do Medvod, kjer je čakalo dvanajst potnikov, vozi:'a pa n* zapustil nihče, je bilo prostora na pretek. Pogovarjali i smo se z nekaterimi razočaranimi potniki. Vsi po vrsti novost obsojajo. »Vsaj malo ljudi bi lanko pustili stati.« »Že dvakrat sem zamudil službo. Vstajati moram dve uri prej kot običajno, če hočem biti pravočasen.« »V ponedeljek sem se t družimo namenil v Ljubljano. Sele na četrti avtobus smo i uspeli priti vsi štirje.« I »To je nesramnost! Vrh vsega so celo cene zvišali.« »Rad bi vedel, katera glava je avtor te bedaste novosti.« I. Guzelj Jutri javna tribuna v Žireh Jutri (nedelja) bo v Ž* reh javna tribuna, na ka teri bodo občani razprav IjaJi aH bodo v prihodnje spadale žiri pod logaško ali škofjeloško občino. O tem se bodo prebivalci Ži ri dokončno odločili na referendumu, ki bo v ne deljo, 15. Junija. Počitnice za poslance po 20. juliju Tanjug poroča, da se 1«" tos počitnice za poslance zvezne skupščine ne bodo začele pred 20. julijem-Po predvidenem delovnem programu čaka namreč novoizvoljene poslance *a in prihodnji mesec še obširno zakonodajno delo.