ČITATEJ "X! Prosimo, poglejte na števil^ ^ % naslova za dan, ko V v V * potečo. V teh časih *]> %, an j a cen, potrebuje i \ >toranje. Skušajte imet o,. ^ ^naprej plačano. No. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, MARCH 8, 1943. - PONKDE LJEK, 8. MARCA,VOLUME LL_LETNIK LL | MA HtJLAJ VWti ROT I ^ na dan dobivate... J)C 'OL AS NAB ODA" I fir ro po6ti NAsaTMom Ma dom ČITAJTE, SAB VAS ZAHXMA GLAS NARODA _ tisf slovenskih delavcev r AmerikL -" 1" ' 1 M ^ »klWrta.?^ OflU. M N«w Taik. N. X- mmŠmt Act mi CWr«. ^ 1M W. im RUSI NAPREDUJEJO NA TREH FRONTAH... Rusi so odkrili strašna grozodejstva v Harkovu Nemške čete, ki so okupirale Harkov pred 16 meseci, so izvršile v tem enkrat cvetočem in zelo modernem mestu tolike zločine in tako opustošenje, da si je to le težko predočiti in še težje je verjeti. '—------------ Rdeča armada, ki pritiska na Vijazmo, zadnjo večjo u-' trdbo na osrednji fronti, ki je dolgo ogrožala Moskvo, je včeraj osvobodila okoli 100 vasi. — Na severovzhodu maršal Timošenko prodira proti Staraji Russi ter je zavzel eno veliko mesto južno od Umskega jezera. Rusko vrhovno poveljstvo poroča o močnih ruskih, napadih ter priznava, da se je nemška armada tmaVnMa po "načrtu" od Gžadska, ki so ga Rusi zavzeli v soboto. ■ rorenji zemljevid kaie mesta Kosten-, Voroeilovgrad iai Krasnodar, iz katerili so Rusi pregnatfi Nemce. Rusi sedaj prodirajo ob Azovskem loorju proti Tagaurogn. Boji v Afriki Velika bitka ob Mareth črti — ci, katerih se ue boje. Ko je reporter podražil fan-t«, ki so vsi pri tančnem oddelku, da je njih novi Brooklyn malo podoben pravemu, so se smejali in eden je dejal: "Kdo pravi da ne, tale prostor je čisto podoiben Prospect parku, z razliko, da so tam drevesa, tukaj jih pa ni, a če bi ga zagradili, "bi pa bil zares podoben . basebal igrefei „ EWbets Field doma." Eden od vojakov, narednik Gostrejp, je naročil poročevalcu, naj gre ob priliki v Brooklyn pogledati njegove dvojčke —smka in hčerko — "katerih on sam še ni imel priliko videti, ker mora nabijati Nemce. Reporter je, ko se je vrnil v Ameriko, res obiskal in slikal dvojčke, ter ponesel pozdrave od fantov tudi drugim brook-lvnčanom, o katerih je dejal, da so že taki ti oboževalci "Do-djerjev", da menijo, da so njih fantje zmožni pomesti z vsakim nasprotnikom, "Če bi povedal očetu (brook-Iynskega fanta," je zapisal importer Boyle, "da je njegov sLu izmaknil nemški, aeroplan, poletel z njim v Berlin in tam u-graibil Hitlerja, katerega ima sedaj na Bbbets letališču, pa so bi stari zgolj malo namrdnil in. dejal: 'No, kaj zato, saj je fant »z Brooklvna. ne?' " Angleška ofeina armada stalno odbija val za valom nemške tančne napade pod feldmarša-lom Ronunelom ob Mareth u-trjeni črti v južni Tuuiziji. Že dva dni so v teku zelo vroči boji in nobena stranka ne more doseči odločilnosti. Navzlic temu, da imajo Nemci zelo velike izgube, pri vsem tem še vedno z veliko silo napadajo, iz česar se more sklepati, da je feldmaršal Rommel dobil znatna ojačenja. Vsak sovražni napad pa se je zdrobil ofb tanoni in artilerijski sili generala Montgomeryja. Kako velike izgube ima nem ška armada, ni popolnoma znano, toda poročilo angleškega vrhovnega poveljstva omenja, da so Nemci izgubili 12 tankov. "Novi Brooklyn" v Tuniziji Nekje v afriški Tuniziji so fantje iz Brooklyna, N. Y., u-•stanovili 4' Novi Brooklyn' ki se od pravega Brooldvna razlikuje v tem, da nima na gosto posejanih hiš in ulic, so pa tam brooklvnski fantje od " Dodgerjev" in to tud^ nekaj šteje, so rekli ti fantje, ki so se tudi izrazili, da jim je veliko več na tem. kaj bodo rekli o njih Brooklvnčani, ki so vedno bili-nanje ponosni, kakor pa kako se bodo vanje zaganjali Nem so mimoidoči občutili nemško oblast, ki je razpolagala z življenjem ljudi po mili volji. Dva -dni po padem Ilarkova v nemške roke, so nac'ji obesili toliko ljudi, da -o visela trupla iz vsakega baikona ]>o dve milji dolgi ulici. Tri.; la so pustili viseti več dni in groza, ki je vladala med prebivalstvom je nepopisna. Poročevalci, ki so govorili s profesorjem, so na lastne oči videli, kar so smatrali za eno od najhujših strahot, na katere so naleteli na ruski fronti in to so bili vojni ruski ujetniki, katere so zmagujoči Rusi osvobodili, ■ko »o zaVzefi Harkov pred krat-kim. Ti nesrečniki, piše en poročevalec, imajo glave skoro kakor izsušene lobanje in noge in roke kakor palčice in čudež je kako so sploh ostali pri življenju vzl>c groznemu stradanju in pretepanju ter splošne-jnu neusmiljenemu ravnanju. Mnogi sploh ne morejo več hoditi brez bergelj vsled strašne oslabelosti. Vse te siromake "bodo Rusi zdaj okušali spraviti nazaj v normalnost in jih pozdraviti, kolikor -se pač bo dalo. Na tisoče ruskih otrok iz Har-kova je bilo odpeljanih in rav-notako mnogo prebivalstva. — Nijiče ne ve, kje se nahajajo in če so sploh še živi. Gotovo je, da in nogi jružnjijo v Nemčiji po tovarnah in drugod. Ko se je krvi sita nemška beštja umikala iz Harkova, je imela v sebi še dovolj moči, da je vršila nadaljne zločine nad J nedolžnim prebivalstvom. vseeno umirali od lakote,< ker naciji so bili odločeni, da jih izstradajo kakor pse. Kornejen-ko sam je izdeloval žveplenke, katere je njegova 62 let stara mati prodajala na ulicah. Nekaj časa si sploh ni upal iz stanovanja in potem, ko ga je nekdo ovadil, da je še v mestu, je moral skoro slednjo noč spati v drugem kraju, da je tako u-šel gestapovcem. Najbolj žalostno je bilo, ko so Nemci odprli tri šole za o-troke od 10 do 15 let, katere so učil vohunstva, da so jih po-j zemlju, kolikor so pač otroci, ki so jih v srcu sovražili, v resnici vohunili njim v prid. Ljudstvu je bila takoj odvzeta vsa zdraviliška in 4>olniška pomoč, šele po več mesecih je bilo dano prebivalstvu na razpolaga nekoliko prostora v mestni bolnišnicah, kjer pa ruskim Ibolnikom niso dajali lira-n<\ čeprav so morali bolniki plačati vso 'bolniško in zdravniško postrežbo. Šele po dolgem času so naciji določili, da smejo civilni 'bolniki dobivati po nekoliko juhe dnevno. Najstrašnejše, je bilo klanje nedolžnega prelbivals-tva. Obešanju in streljanju je moralo ljudstvo prisostvovati in naciji so najraje obešali obsojene z balkona (bivšega glavnega stana •komunistične stranke. Od tam so kruto in surovo porivali in spuščali nesrečne žrtve čez o-grajo balkona in jih potem pustili viseti na dolgih vrveh, da' __ . _ < Najprej so se Nemci spravili nad šole, ker njih namen je oropati podjarmljena ljudstva vseh prilik do izobrazbe, da so ljudje tako prisiljeni ibiti njihovi sužnji in garajoča ter brezpravna masa., V Harkovu je bila velika in lepa univerza in Nemci so takoj z Ibomlbami razstrelili najlepše stavfbe, 20 raziskovalnih institutov v mestu pa so zaprli in ravnotako so ukinili 107 srednjih šol v katere je pohajalo nad 100,000 študentov. Profesor Kornejenko. ki je bil profesor kemije na harkov. Univerzi, ter načelnik mestnega sveta za prosveto, je povedal, da so Nemci dovolili samo šolam do petega razreda, da so nudile pouk otrokom, a še to samo dva meseca in pol tekom 16-mesečne zasedbe. Kornejenko je .tudi pripovedoval kako so Nemci hiteli pleniti ddbro opremljene ruske laboratorije v Harkovu. Kar je bilo (bolj dragocenega in več vrednega v obliki instrumentov in drugpi priprav, je bilo vse odposlano v Nemčijo. Ko je »bilo vse oplenjeno, se je pričela~orgija terorja. Najprej so vojaki znosili na kup vse znanstvene ruske knjige, ki so jih našli, ko so ropali po laboratorijih in jih zažgali. Vseh teh knjig je bilo več kot 20 tisoč. Naciji so uničili in sežgali tudi vse izvode listov, ki so bili hranjeni na univerzi in drugod.Po-slopja so opustošili in razrušili z bomlbami in nekatera porušili do .tal ali jih uničili z o-gnjem. Gestapo se je podala na lov za učitelji in profesorji, katere je streljala in obešala na javnih trgih ali zato, ker so bili židje ali pa zato, ker niso hoteli sodelovati z okupatorji. Profesor Kornejenko je imenoval vse važne voditelje na izobraževalnem polju, ki so jih naciji pobesili ali postrelili ali pa so pomrli od stradanja, ker so se morali neprestano skrivati in niso mogli dob:ti nobene hrane. Mnogi učitelji in profesorji so morali opravljati kakršnakoli postranska dela, da so se za silo prež veli in mnogi so izdelovali žveplenke in milo, da so tako dobili pri ljudeh Igrano na skrivaj. Drugi so proda"-li vse kar so imeli ki so končno je pravo mesto žene *doma?" vprašuje Himmlerjevo glasilo. Berlinski poročevalec švedskega lista "Social - Demokra-ten' * poroča, da povzročaj o nove ženske delavke veliko težav in preglavic upraviteljst volji t tovarn. Rusi, ki prodirajo proti Vi-jazmi, se bore v velikem sneženem viharju po dnevu in ponoči. Kadar «e le nekoliko razjasni nebo, tedaj vdarijo na Nemoe stormovniki, ki povzročijo veliko razdejanje med umikajočimi se Nemci. Na južni fronti v svojem prodi ran ju zapadno od Rostova so Rusi navzlic močnemu sovražnemu odporu vdrli v nemške zakope in pobili 200 Nemcev. Jugozapadno od Vorošilov-grada je ruska artilerija rabila 14jaemskih tankov1 8 oklog-^ mi avtomobilov in 20 trukov. Stalin imenovan za maršala Predsedništvo najvišjega so-vjeta je imenovalo Josipa Stalina za maršala Sovjetske unije. V svoji lastnosti kot sovjetski obrambni komisar je Stalin vrhovni poveljnik rdeče armade ter tudi kot tak izdaja dnevna povelja. Ker je bil imenovan za maršala, je s tem dokazano, da je v tesni zvezi z vojnimi načrti ru-sk'»h poveljnikov. Pri vsem tem pa ostane v Kreinlju, kjer s svojimi svetovalci izdeluje vojne naičrte, in obišče le sem in am bojno fronto. Uerlm tudi poroča o velikih ruskih napadih na Orel, kjer se strinjate severna m južna fronta. Moskva ne omenja nikakili bojev v tem predelu, pravi sa-m>o, da rdeča armada dalje prodira zapadno od Sevska da preseka Briansk-Kijev železnico. To operacijo pa imajo tudi za cilj ofbkoljenja Orela. Rusko poročilo pravi, da je bilo v teh bojih zadnje tri dni Ubitih nad 1000 Nemcev. Rusi se od železnice nahajajo samo še kak h 20 milj, toda napredovanje je zaradi nemškega niočne-g* odpora zelo počasno. Rum '^tiskajo ]la Vijazmo na osrednJTfronti od dveh strani, od vzhoda in od severa. Rde- močnik zelo okusni in iftfdi 'Q6-volj hladen, da lahko stojif Viih-k> dlje v skledo in preiskrisi. re je močnik todi na sred} "onfcko .dober pji morda Se'Jboljil/kot '"a fcreju, je kar lepo zajadrala tja v sredo široke sklede in kni-«lu zaznala, da je bil tarrt' močnik mehak in redek, ker ga je najbrž nekdo meftaitaedterti, iro i ona brnela v solnfcu. To neprijetno dejstvo ?je muho vznenil-, rilo, da ji je postalo Ijar teArjo | pri srciu, kajti, občutila je ksVo j se pogreza v močnk, ki ji teii pefoti in noge, da f^ploh 11; kU -i mor ne more iz dobre, a zda j ! n email nekam dušeče gošče. ' Ko je tako gazila in se mučila j v močniku^ je videla^ kako droge nirihe pri lete m odlete od sklede, skribno. p3«eč, da ohranijo suha krila in odnesejo pol-ne trebuščke. Le to pa tam je ! katera zagazila v. neprijetnost, a ae je kmalu izmotala, doč^m ona ni mogla nikamor, t^ko težka so ji postala krila. "Kaj bo zdaj 7. menoj V* w je žalostno vprašala sredi m< č-nika sedeča muha, tu-le Žbprra v tej dobroti iti im'm res dovo15! močnika 11a razpolago za vs" svoje življenje, (ki v tem po'o-žaju najbrž ne bo dolgo trgalo) ali vzleteti ne bora mot-la več . . . soFnce mi je zasuš-io močnik na krilili rn to pomeni, da bom morala os tit i v močniku. žaiostna mi ma,?ka!" Kaka drusra navadne vr«l5 muha bi najbrž od groze na mestn pogrnila ob .spozna njn, da ji je v^let njenih mušjih pe-roti za vedno vzel dOft>ro 2 - e-i jeni močnik tetfee demokrnrr.T«. ali naša muha je bila pfeed naobražena in Studijsko iiaariij«?-na, pa se je takoj poglobila v situacijo, da pronajde, kaj bi'bilo 'daj najboljše ukreniti, da to ^aženje in mešanje semlorfja no močniku nc bo ena -a '•j • oredsmrtna labodja peseni muhe, ki je hotela pokusiti moT nik tete demokracije na najgl^^^-kejšem. mestu. Po dajjšem raZmotri-, je prišla do zaključka, in vredno obupavati. ker ko none bilo nespametno, če bi real: ''i rio-prakticna in duhovita ftKllia storla samomor v polni sklodi močnika. Poškilila je proti' nebu in solncu in -modrovala: "Tams ®or je res lepo hi pro?torno ali kaj Je muhi s-olp-ce, kaj cilj, kaj sever, kaj jug. kaj vxbod ali oafeod tn je ^kk-da iti <življen&ki eilj in amisf-l v njej — kaj več aiaj HMiha p:--čakaj* od zčrljenja? Oospa demokracije je skuha-j la skledo močnika in ga posta-j vila na Volivovo ploščo, da se raado ohladi. Pa prileti od nekod muha—takole bolj delavsko-buržujske sorte -i- in se zadivi nad prijetnim vzduhom, ki ga je nmdft gorak močnik. "0m," si je zaibrnela, "de-1 moknicije, ddbni testka, zna pa . res skuhati dober močnik svo-| . jim otrokom. To je treba malo • pokusiti, a prej naj se močnik . nekoliko pohladi, ker prav nič | r ani ni do tega, da bi naipravila 1 samomor v vročem močniku." Ker je bil dan lep, je torej kar . lepo obletavala polno skledo j močnika iti viivaia otb blagodej-i nem in prijetnem vonju dobro . zabel jenega močnika, ter priče-{ la brenčati s lav o speve teti de-L mokraeiji, ki ni prav nic skopa s svojim dobrim močnikom, aqj-pak ga kar takole po=tavi na 1 sredo Volivovega tnala, da se 1 j lahko ob njem nasiti vsaka muha, brez ozira na njeno prepri-1 čanjfc, barvo, požrešnost ali \ razred. JI "Tako, kot teta demokracija, 1 bi morali delati vsi po vsem • tem š rokem tnalu/' si je brun-5 dala razigrana muha, "potem • bi imele vse pametne muhe, in " še neumne zraven, popolno de-" mokracijo, ki bi povsod po-.tav-" litU dobro zabeljene sklede 3 močnika na tnalo.' Ta ideja, ki jo je inspirral priieten močnikov duh. se je 1 zazdela muhi takoj zelo imeni-1 t na in sklenil je. da jo bo od-i 4ej šir la tudi med drugimi mu-| hami, ki bodo pokazal sr>M.«el 1 za popolno demokracijo polnili l skled močnika. One. ki je vede- - la. da se ne bodo z njo strinjale. ker so znabit: :mele z demo- Jkratičnim močnikom kake snb-, jektivne izkušnje, je enostavno v svojih mislih prosrla«n'la za p nzroo1 oečene in neobjektivne B modri ji nke, nezadovoljni^, S-. EPnor'ntke in snloh ra>o. ki je oač imela v življenju smolo, da je orfnada'fl med tiste ma=o e mah. ki se jim tira vi oroletarko j m ki živijo pač v takih krajih, I kjer smrdi po življenski smol J rn znoju, pa je seveda umevno da fina tetka de^^okrscija ni vedno bila razpoložena, da bi no-0 sik svoj demokratičn' močnik 0 v ta Ve kraje, kjer bi ji ga tako onp>čed;li. da bi potem sploh ne . bil več už5*e jeno. Saj je tudi res, da so te r dežele, ako se jih "gleda iz Wit- , i sshingtona ali Lcmdona, videti neznansko oddaljene in nekako I teme; spominjamo se, kako" so s si Italijain prisvojili Istro, fca- ^ II ko je prišlo do tajne londonske s 1 pogodbe, kako je *DAnunzio s : zasedel' Reloc in kako je" bila ■ anektirana Albania — ali ni s ' vse tio dolga vrsta dokazov ^ i neodločnosti, neznanja in brez- ? brižnosti izavezniških državni- ^ i kov napram Jadranskemu pro- a blemu? Ia podrtih ambicij r 5 c^siača upajo laški fašistični s . srospodarji rešiti vsaj ono, kar I • so nagrabili na Balkanu. A*ko gledamo na stvar iz te -) perspektive, se nam bo odprl j • j drugačen razgled in razumeli | i bomo cilje italijanske politike ^ ».v zasedeni Jugoslaviji. Dal- ^ s'matinska obala in njeno zatedje ] - so neprecenljive vrednosti za T 1 italijansko strategijo in go- - "^odarstvo. Vzhodna obala Ita- j . lij: nima naravnih Ink a Dal- - macija ji nudi dvoje imenitnih, - zaščitenih hik z globoko vodio^ l ; pri Šiben?ku in Kotoru, dvoje ^ - idealnih skrivališč proti napa- * i(dom sličnim onemu, ki je sko- ^ - : o uničil laško mornarico v Ta- 1 , rento; razven tega pa je Dal- * , macija polna neštevilnih zaLi- 1 - vov in zalivčkov na otokih in * - vzdolž glavne obale ki so ideal- 1 1 no pripravni za baže podmor- 1 , nic. Trst in nekatera manjša r1 jadranska pristanišča pa so iz- 5 r hodišča gospodarskih potov v 1 Srednjo Evropo; sedanja itali- 2 janska meja vzdolž Dinarskih 1 " Alp nudi mnogo izvrstnih etra- 1 tegičnih oporišč za bodoče na-, J vale na vnhod. M Toda tudi gospodarske mož- ] 1 nosti Dalmacije sacne niso brez 1 j viednosti. Tam so ogromna ^ najdišča bauksita in precej ke- ( mične industrije, fiezerve alu- 1 _ minija in velike tovarne cemen- ' ? ta blizu Splita, arzenali mor- • ? narice, ladjedeTnice in tonaža • trgovske mornarice, vse to so 1 , pxiepeyki važni za italijanski 5 vojaški potencial. • Kako namerava Italija rešiti J iz vojne ta del svojega grabe- 1 žaT Ugrabila bo brez vsakega dvoma vsa sredstva in orožja-1' kar.jih premore orožarna nje- ; ne propagande. Kar je še važ-nejš?, ie to, da bo poskušala , oosta-riti na kljttcmh točkah -za|eljenega ozemlja zasigurati RABIMO ŠIVALKE na moško klobuke, dolga seslja. : Vsaka dobi «ne vrste kito in block sa celo sezono. Najvišja plačajo Good Value Sat & Cape Company, Inc., 19 West Street I ' Ifaw Tork City ^ V E S T r KmWUB>* AKO PRISPEVATE ZA u. s. d. PISATELJ ADAMIČ PROSI ZA PODATKE l Pisatelj Louis Adamič piše novo knjigo pod naslovom — j *'My Native Land", fo knjigo ps bi rad napisal kar najboljše j n o^oče, za to pa potrebuje nekaj podatkov, ki bi jih rad dobil , o I n^ših rojakov. . "... \ Mr. Adamič bi rad imej pojasnila na naslednja vprašanja t j Katere po po vašem mnenju poglavitne in najzanimivejše , značilnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbi? Bad bi vedel za i d vbre'in slabe značilnosti; tudi za take, ki so v nekaterih okol- j slinah dabre, v drugih pa slabe. ; Prosim, popičHe razne značilnosti s konkretnimi primeri ] posameznikov, popišite obnašanje narodnih skupin, ki ste ga 1 ami opazovali. Posebno to bi tsad dobro poznal. — t Kaj je vaše osebno mnenje o teh značilnostih? Kako so jih i ] o vašem meenju dobili T z j -j Kako se te znači'uosti razlikujejo med tremi jugoslovan- 1 k rni narodi, kakor tudi med posameznimi razredi med naro- ] .'om in v raz'ičnih krajih Jugoslavije! Tako n. pr. kako se raz- 1 Hkuje srb-ki meščan od kmHa; kako se razlrkuje bosanski Sib ' ali Hrvat razi kuje od Šumadijea ali Hrvata iz Hrvaške; ka- ( > o .«e dalmatinski Hrvat razlikuje od Hrvata v notranjosti itd. ' Kaj imajo poleg »emljepisne lege Jugoslovani še skupne- s r-n,.kar se more smatrat za gotovo ali možno podlago za sodelovanje in bodoča skupno življenje teb treh narodovi Prosim, podajte mi nazorne dosrodke v zsrodovini. ali iz vaše iskušnje, ( kar bi moglo potrjevali vaše mnenje z* tako bodočnost. Kateri go vzroki, zgodov^ski ali sedanji ^a nasprotje, ki | obsoja med tremi jugosloVan. narodrt Kako globoko gredo ta rasprotja? Katera so naravna in umetno ustvarjena in v kol - obsegu? Podnje ja-Tie zglede za ta nasprotja. Ksko so bila Vatera nasprotja poravnana? Če niso bHa, zakaj net Podajte zirlrde iz zgodovinertfe boljše pa iz svoje is košnje in opazovanja S^venska zgodovina je večinoma ločena od erborhrvatskr zgodovine, medtem Iro se je zgodov na Srbov in Hrvatov pogo--to* i.n za daUše dobe med 5-eboj v««la> Ako je to res, kaj je bil d« sta ta dva naroda tako welo ločila navzlic skupnemu jeziku T Pod kakšnim pritiskom? Katero zgodovinsko teorijo smatrate za pravilno? £'v - Kako je mog^o >po vašsm mnenhi dogoditi, da so Hrvatje postaU katoličani, Srbi pa pravos?avn:? Al^ misl'te, da je prišlo •o razkola ravno zaradi vere? Kdo ali kaj je odgovorno z>a to T Ali je za to možna ka>k5na rešitev? Zakaj naj sta dva bratska naroda sovražna zarždi dveh vrst krščanstva, ko obe vrste ( učila bratstvo med ljudmi? i * * - j Ali je bila zemljepisna lega Jugoslovanov kdaj koristna za nje? Ali je sedaj? Ako n«, ali more friti ali bo kdaj? Zakaj? Ka-1 ko? , . •" • - - v ' "j Kateri so pričet ki jugoslovanske ideje, ki je bila, četudi nepopolno, vresničena leta 1918?. \ , Po mojem mnenju so tuli zlobni činitelji proti edinosti jugoslovanskih narodov velesile, ker so zasledovale svoje imperija-listčne težnje. AM ste tudi vj tega tpnenja? Ali U« ali ne, povejte vzrok za tako svoje mnenje! A&o niste, kaj je po vašem nmonju najbolj zloben činifcslj v jugoslovanski zgodovini? j Kateri so najslavnejši, tragični, žalostni ali pogani gbdldi razvoji ali dobe v slovenski, hrvatski m sib^i zgodovini. Zakaj f V dolgi dobi svoje zgodovine so jt^oslovanski narodi imeli mnogo izvan rednih osebnosti. Bili so ali pa so predstavniki slovenskega, hrvatskega ali srbskega naroda, ali pa skupnega značaja jugoslovanskega plemena kot celote. Nekateri so bili veli-H, ki so premenili potek zgodovine in 90 dali posebno .obliko jugoslovanskemu značaju. Navedite kakfh 12 imen; povejte; k»j so delali, da po po vašem mnenju doprinesli kaj posebno važnega za nasod. f ~ c*r?o&ai k ^ y... < . i,\ k. ....... /..........7 Jugoslovanski narod pa je rodil tšdi razdirjajOce osebno-CH. Kateri so bili in Vaten' VoT Na-vedifce jih samo dvanajst. Za-laj jih smatrat« ra«dirafct ^it t>. i . Kateri Jjudje so po vasem mnenju danes n tfjboflj dni ali. pa nafbolj ra^rtfc^: molje v slovaški, lirvataki in «rbsk:. polltilri? Od vsake skupne fiavidte največ dvanajst imen. Povejfe tudi, zakaj j h smatrate kot take. (Pride Se.) . - ~ - ' IJIC.) — Angleški publknst St%>}wn Clišhold bivši časniški ataše v Zagrebu je napisal v londonskem listu 4 4 The Central European Observer" pod gor-ajlan nasloveim članek, katerega prinaša mo v celoti Stephen di&hodd je napisal «o slovenskem vpiašanju izvrstno brošuro "The Slovenes Want to Live **7 ki je našla mnogo odmeva «v ameriški favnosti in celo v UTadnih krogih. Xikdo v Italiji ne veruje več v motnost, da bi os išče zmagalo Italija si želi le 'Še- zmage zaveznikov, a to čimpreje, da bi trajen mir nastopil po možnosti takoj. To vidimo, kadarkoli vzamemo v rok? laški časopis, to slišimo kadarko li odpremo svoj radio aparat. Prijetno je tako govorjenje, tola-žilna (misel, v katero vsakdo z j zadovoljstvom in ipd verjame, 1 ne da bi si bedil glavo s tem, kaj naj to pomeni. In vendar ima : ta stvar globoke in močno - vznemirjajoče implikacije. Do-1 bro jih bo naglasiti, dekler je " še čaš. Želo verjetno je, da široka i masa laškega naroda zdaj zares j pričakuje našo, t. j. zavezniško zmago — in zato svojo politiko Spravlja v «klad s to mislijo: 1 Mussolini, ki je realist in prak-Itičen politik, si bo brez težav . prisvojil reklo, da je "vojna le . politika, nadaljevana s poseb-: nimi sredstvi.,, Toda vojna ni ) edino s:edstvo izvaja'nja na-. eionalne politike; neuspeh a _ orožjem nikakor ne Zahteva, da se brezpogojno opusti udej-stvovanje take pcOitik.e. , Imperijalizem je danes, in bo , ostal glavna teza vsakega fa-šjstičneg^ in pokrfa^ktičnega . režima v Italiji. Kakcr hitro t bo fašistična vlada začela zares rušniti, da svojih imperijalis-kičnih esede. . Tafko Blizu je vse in tako daleč; vse, kar je bilo glasnega, živega "in nagega; take blleu "je, da se nam ®e sžoe vije in para «od slovesa; tako daleč, da že groba ne vidimo več, ne -moremo zapetj želositinke, poet^viti » znamenja. Četna boefe.kiftalu » db-femela, kkmi^j žfipežejo "4e ob epomjjra, ki m gpre; I l"To «o f>» votel" ,nice;'z mirnim smehljajem gleda oelo na ciprese in grobove. ! Vse, kar je bilo, je njegoV* prava last; nobena vesela ura I ni izgubljena za zmerom, iapa-ivdc je nor cekin v skrinji bogastva, ki se ne da potrositi ^Skpli. In tkadar reče: "To so Ž a rože!" — se ne začudi nič, er rože *o v njegovem si cu. Ti pa, ki nisi Marec ki ši ko». maj šel tako in še huje. Kar| I sem nekoč doživel veselega, kar žalega, vse mi je biko p-6em; ; prijazen pozdrav, ljubezniv po-« ^rled, v^e mi je bila pesem in ; tndi bolečina, tudi ta mi je bila pesem, in ta še najslajša; Iju-; d je. so stali na polju, so se trj»o-. girdali in so poslušali z vese- Ko je prof. Berce umiral v( daljni ogrski deželi,''so mu nje- i ^•ove učenke poaLole iz Ljub-; ^jane šopek rož. Pogledal jih , je m rekel: "To so pa ro^e!''. V teh otreških in žalostnih \ iedah, privrelih iz umirajočega', srca, je bilo ne^asli|ano^aAu^ž-nje, že -s.traSu podobno, ' Čtfji mladosti, vesrfja 1n roft so bSi višje nego na onem svetu, globlje nego v giotbn; in prikazali -o se osuplim očem kaker'duhovi iz pozalblj-enega življenja. Grozota pa je, da je bilo v r*B-Hiei to poea%ecmilbi rkd.| Tr to ni starost; saj je vmes. komaj nekaj dni, le korak iz veže na prag^ ; . . i SfR'ec se »mehlia rožam nTC«-rti^ti. iih z 1 jub lčo rrko; Se z mrzli m^ibofii ^mr»tT saime «e «T»aia niih tcroli vonj, Z 7slinhl»enimi očrni e^ed« na bela. rr«in« liea, ki so iih rieVo? poljubljale njegove mlade ust- VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg 0Ml0%a Ve rmsvidno do. Maj Imate platno Dirofnln«. Prva a«Tiika umim mir, (trap dan ia, tretja. pa leto. I/a napi prtttra olte nepotrahaeca Jela ia mtrnSkvr, Vra orodno, da akaia«* aaraCal a« piaaaCaraa paeavaall. PaMIHa »nfl^n oaravocat nan all k 1 pa pUtajtc naVmn nitopolkc ▼ Vaim kraja ali pa kauno I uctApnlkov. knjlh faieaa ao tt*keaa ■ iitillail črkam!, ker «o nprarl 1 0eol obiskati tudi dnine aa^elbloe, kjer je kaj naMfa rojakov na** | 'Jenih ZaatopOLk bo Vam tsroCU potrdilo aa jla«ano oarutnln* ! • i-' 1 --^--» ■ I ------- KUHARSKA KNJIGA: ^ jt J .. 7-h ^ * * BRg Recipes gf Ali BuH Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 etrani"^el Secepti so napisali t angleškem jeziku: ponekod pa so tadi ¥ jeziku naroda, ki mu je kaka jed poa«bne v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one. Id se zanimajo za kuhanje in ae hočejo v njem čimbolj izveibati bi izpopolniti. ^^^^^Naročite pri KNJIGARNI SLOVENir. PUBLISHING €C 00 Wast XStb 8traet • Wow York, N ^ , » _ T _ 'j KUPUJTE . UNITED STATES WAR SAVINOt BONDS to STAMPS i Note | V" SS! za P f A N O - HARMONIKO • Ji ,• RLAYlt I TiMli yy BIa^SuM (Orocai eaal s SlXJVKNhKl F ANT J £ VSE BUM PKQ1>ALA_ = fO J£Z£BD KOLO = onio vAjJJai SYLVIA POLKA 5 TAM NA VRTNI MARIBOR WALTZ__E SPA VAJ MILKA MOTA ORPHAN WALTZ ,| 3 UEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA, PEOLJAJ 3 BAK&CA a MLADI KAPETAlf I gremo na Štajersko s »TAJERifl_ £ aAPPX POLKA 9 ČE NA TUJEM S 35 centov Jcomad i _ 3za$l. j MOJA DEKLE JB fiE MLADA « PaMekowiO: | Zvezek XQ alovensldiri pesmi za piano barme^ l _niko za $X.— i Narod ta vrt i NJI GARNI HMWENIC PUBLISHING UO | U« Waat ISth Bt.' Aw VM = OlcTHaad. Anton Bobek Chat Mar Uacer. Jacob Reanlk. Uirard, Anton Nafoda Lwrala, Loola Balaat. Jttu KuaUt Yonngatowa. Antoa KlkaU OBBGON- OHi»» UO. Kt»ai PSNNSXLVANLa: Beaaemcr, John Jer nikar Conemansti. J. BrntTH Ooverdale In okolfea. Joe. Palerad Export, Lauis SopančM Tarrell, Jerry Ok«t . Tor** City. Ma«fe Kaaria fr. Blodni kar ftiiaaan, mik Novak Homer City, Fr. Perencbak Imperial, Vence Palcicb Jobnstown, Jaka Pal—t« Krayn, Ant. TankeU I umi. Frank Ballaea MlOwa, Jmu Caat _ Plttabatgb okonca, PMlto Praca flteelton. A Hm Torti« Qreak. Pr. IpMha Weat Nawi«u JoaaNi Jovaa . ^IBCONHN. * Mttwaafcae, Weat AlUa, Pr. Okeft Shabojcaa. Jeaapfc Kakai WYOMING: Bock Bpftogfc LmSb TiifMf DlaaoadrOIa. Joa MoUaa Vanfc min tode nMte a M katera |a yreJaL liiliiifci te* aatoaMtoaa.*" ■ruvi *«ua iifl IAL^ OMNI A Ban Pranclaot. Jaaab U««M« COLORADO. 4 Pueuio. Peter Cal%. Waiaeobncs. M. J. MwM INDIANA: - Indianapolis: Fr. Markioh ILLINOIS: Oblcaco J. HevflM Clcern. J. rabina iObtoa«*.. Gtaar« la Ullaola i Jul let, J anale Banblck La Salle. J. Spellcb Mascoatah, Martin Dole'to North Chicago ta Waobagaa. Matt «uM MAMXLANU: KltamlUer. tr Vadaviva* MICHIGAN: DetroM. L rii rti MINNESOTA: chUhotm. J. r^kairfrb Brel«tti, Lonla GooSt ..GUbcrt. Lonla Vaeatf ■ Hlbbluf. John Porto MONTANA: Boa od tip, M. M. Paatae " Waaboe. L Obaapa NBBRA8KA: Omaha, P. Brodartak Wm IOK: Brooklyn, A^tbiaj Sva« OflwiMt ladtoMto .um« FaUa. Preab Hub ono: Btrbruo Feaat till GOVOR POI>PRETMB. VLADE DE. MUHA KREKA. i; (J1C.) — Slovenci na Savi, j Dravi in Sooi. sistre in bratje Iz Slovanske kiajine in krasne j Istre, moji mili'in dragi v A-meriki in vei ameriški Slovenci. n'.adi sktenski vojaki na Srednjem Vziiodn, vsi Sloven- ; ci v tigiptu in Južni Afriki, ; se nahajate, prožfcn vam roko j v pozdrav za novo leto in vam želiim, da bi vam Bog dal srečno J. to. Najl>o"lj pa se želim ponižno zahvaliti vsem našim materam in ženam, ki so v pre-| teldem letu žrtvovale svoje najdražje v borbi za svobodo. ! Pokloniti bi se hotel onim, ki j so razkropljeni v Nemčiji, Italiji in na Madžarskem, ki etra-jdajo in trpe po zaporih, "bolni iin poniževani, trp:če priče slovenske (požrtvovalnosti, rfoven-,«ke ^ve«totfee in ljabezni do naseda in domcwine. Pozdravil j bi rad "slovenske bolevnike, ki se i «>bi^kati naše de-lave* * A^neriki, M s neurnorno V8trftji»rf(t30 in v^stnito delom ■ u«tvaerja.ib poeoje " za velike wnasre «aver&i5keira oroSja Hotel bi, da me sliSfJo naši mornarji in piPoti, na Si i««Tiancl ;n b-grmci, da me »iiSijo vsii l Slovenci, ko jim kličem : * ' Bog : vam dai srečko noro leto t" tZa letrnn 194® 1 le bomo fe-l lovalf. Toda tudi obsojali ga ne bomo. Bodočnost ga bo o-cenila z bolj širokega vidika in mu prisodila njegovo pravo vrednost. Le eno moramo na-giasiti, ker je bolj jasno kakor vse drugo, Ker žari iz naših pogorišč in groliov, diha iz j vseh kotičkov islovenskih do-| mov in gori v očeh vsakega i slovenskega človeka, kljub po-Xnotam, zablodam in strahotam četa 1942. Naglasajtno, da je slovenski na:od leta 1942 v^dil junaštko borbo za Jugoslavijo in za svojo svobodo v njej. Sovražnik nas je ubijal in uničeval, ker je spoznal, da je jugoslovanski ideal bistveni del našega življenja. Naša borba je posvečena Jugoslaviji, ker je cejo vsako slovenskio defce čutilo in vedelo, da je jugoslovanska država prva in osnovna potreba našega svobodnega narodnega in socialnega življenja. Jugoslavijo proslavljajo naši junaki in Jugoslavijo bodo obnovile naše žrtve in zmage. Jugoslavijo naj obogate in probude v novo življenje nasi uspehi in naše zasluge. . Leto 1942 je zgodovinska in trajno svedočanstvo, da smo Slovenci s potoki krvi za-peča-tili svojo obljubo zvestobe Jugoslaviji, obljubo storjeno sredi groma in strahote prve Svetovne vojne, S tem neizbris-(1 ji vim pečatom vstopamo Sl»-venci v 1943 leto«. Pozdravljamo ga kot ljudje in žene velik« duše in krepkega srca. . Držali bomo svojo besedo dc kraja. Zvestoba Slovencev napram bratom Srbom in Hrva-tom je trda in neupogljiva. "V Sloveniji ima Jugoslavija najmočnejšo trdnjavo svojih fza INVESTIRAJTE V AMERIKO padnih meja. Vsi zavezniški narodi in državniki morajo računati s tem, da bp slovenski narod zvesto vi šil "svojo dolžnost napram zaveznikom,- za zmago in uspeh. . • 1 ~ Vemo, da ta obljuba ni lahka, beda to ne slabi trdnosti naše odločnosti. Izpolnjevali >ino to obljubo v letu 1942, ko nas je dušil dim požarov širon} SHovinije, ko nam je pogied zapiral prah iz naših porušeni^ domov, ko so peklenske" .sil<5 :naših sovražnikov, razsajale na ! naših tleh; tudi v fetn 1945 bomo ostali trdni^'vedpč, da gre j za velike upodepolne stvari ki , nam že vstajajo'ipred oiČmi ka-(korzora na jutro rešitve. Ako nismo zašli lani v popofaii ncei , negotovseeti, bomo tudi na^i jpiavo pot v novem letu, \i se začenja v sijaja zavezniških - - - - t (Nadaljevanje na 4. otar^: v ' ...'•■ - , ■ i' podndbja, prsti, časa, ki je na razpolago,, ki obsega družina. Z. lene, listnate zelenjave, kot so zeljo, solata, repa in korenje, je tako lahko pridelovati In se tako obimo izplačujejo, da more vsakdo postati Vrtnar in zalagati svojo diužino popolno-> ma. {Podrobna navadila ,kako naj! se sadL kako naj se vrt pri-! 1 pravlja in obdeluje, kako naj L|se prst pripravi, mere vsakdo dobiti, ako piše na State Ex-| l| tension Services ali državnim 1 poljedelskim šolam. Sledeče' Vknjkžice so tudi na razloiago s I strani federalnega poljedelske-1 ga depaitm^nta v Washington nu: Victory Gardens, City ' Home Garden, The Home ? Fruit Gaideri, Disease Beeist-t ant, Variety ci Vegetables -for the Home Garden^ ' Z obdelovanem takega vrta - more vsak Aaiferikanec poma- - gati, da zina^amo ' v bitki' na a fronti produkcije živeža. Faiv 5 marji bodo leta 1943 detoli za a največjo produkcijo vseh časov - ali narod potrebuje pomeč vaeh ^' Amerikanoev sploh. S tem, i da pridela in šhranl za zimo e zelenjave in š^dje, mora v*aka o dnvžlna povečati svoje zaldgo a če« to, kar bo :raelonirano. Do-a mače koneerve Se ne oštevajo a od kfličine, ki je dovoljena pod i- racijoniranjem. . Naročite to knjigo sedaj!, .. Zaloga je zelo omejena! I >m m I ji "Ko smo šli v | morje bridkosti" Spisal Rev. K Zakrajšek Knjiga "Ko eroo 6M t morje bridkosti" pripoveduje, kako J« \ Hitler nastavljal limanicp io z&njke" in pripravljal "strup", ta Jufadevaae ia Hjihoro država le dolgo prej kot jo je napadel. Z napadam ia odpri zalvaniice. skozi katere se je pričelo razlivati ' morje bridkosti" na Slovenijo In ostalo Jugoslavijo. Kakor -strašni "lintverni" a-> Nemec, Italijan In Madžar planili na naie ljudi In njihovo zemlja Pisate'j pravi: — Prepriftin nem, i se moglo vzadostovati vsem po- { I tr, bam naše vojske in onim zsu s vecnikov in še povrLp zalagati^ civilno prebivalstvo z normal-j ( nimi količinaimi. Radi te^aj ^ vrtnaretvo za zmago postaja letos del vojnega programa Uk j ker se spomlad približuje, je ( čas, da dbracamo svoje miii na .obdelovanje tat «Tt<>v. v J . Pmgram * *Vrtov za zmago" v letu 1943 vpošteva Štiri vrate vrtov: vrtov ria farmi, vrtov . pri' Hiši, šolskih vrtov in dmt-benlh vrtov. Vsaka farma, kjerkoli iptdnebje in vodna zaloga dovoljujeta", ibi morala pridelovati zadosti zelenjave vse potrebe cele drflžine, toliko kar s? tiče sveie zelenjave' za talcoj&n jo ralbo in one za domačo* Sfc:amlbo, kolikor po mc-go^-i no^ti ^adja. Trtovi na farmi naj se raaširijo in pridelovanje naj se tako vredi; da bo vedifti na rnapolago zadosti hrane za takojšnjo rabo oziroma za »hruffrfbo.. Vsakih poljedelska družina naj po mog^nosti napravi načrte za večje pridelovanje potrebnepa ?adja s t m. da pra«\-cča«no sadi iasrode, sadno trrmovje in piimerna ^pdna drevesa. Md/i mestni in predmestni prebivalci, ki imajo zadosti od-\prte, solnčnate in rodovitne 'zt mlje, naj s,, pripravi jo-za pridelovanje čim več zelenjave za ;domaoc rabo. Ljudje, ki imajo j hiše v predmestjih, naj sadijo | tudi za sadje, zlasti drobno jsatlje, kjerkoli imajo prostora , j za to. Po navadi, ljudje, ki ! stanujejo v m. stih in mestnih okrajih, nimajo zadosti rodo-; vifne zemlje, da bi pridelavah'j p.eeejšnjo "količino izmenjav. Ti [ pa naj se združijo s svojimi so-' [ sedi in some^canj za obdelova-' nje takocsvanili "community 1 plot" ali ^altotment.gardens'; na praznih industrijaUnih zem- 1 lji«čih ali n, kje zuiiaj mesta, do kamor je lahko iti s busom ali cestno karo. T nekaterih 2 »lučajih je mogaoe priti do &p°-razuma'jz bližnjimi farrilarji, ki bi sadili, oibdelovali in želi, ako bi meščani sodelovali in delili ' pridelek z njimi . Šole j>o dežel in v mestih raz-a Tajajo lolsk e'vrtbye, tžfto ZaČr-w tane in u^ria^Tjene, da bodo ! pridefcrvali za doistno Zalogo ze-~ lenjav, svežih in ža ^hrambo, za j §o.lske obede*. Ko so fed ti vr-tovi Eadili, bo jaloo VažUo Vtedr-e žovati zanimanja Ih navduSe-0 n^e tekom' vse- sezone, da se za-^ Čftill ^troSek semen ip gnojjl ddbro izpfača s primernim pri-a delkbm. vrta "in vrsta pridelka sta seved^ odvisna -od » • n (j or . Domača fronta MONDAY, MARCH 8,1943 ^ .v v bt ano vmw l. vm ~ J ■GLAS NAHODA" Ww Tirt H—T ašken t-M Ruska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEROV M Umi i ii—■—■ 11 muiuj i iheubuku uaami 141—iiffliwwtiniimiwiiiiitwi'Minii—' dan se je Miška potikal po baaaru med prodajalci, poslušal, koliko zahtevajo z r. krilo, koliko za b&uzo, koliko stane kruh, ali we plačuje z denarjem. Hotel je že tudi sam vzeti v/, vreče bahičino kri>*o. Mu ž i ki okrog se pogovarjajo. Kirgizi za Orenfcurigoin plačujejo dia^o razne stvari. Tja so je treba peljati. Miška, je pomiril: Se nekoliko počakam. Poskusi jo poprositi vbogajme, ali bianjevke so tukaj preveč srdite. Co jim poveš "Terjonjka" zafkriče in še pogledajo le ne. Začneš govorit^ •"Radi Kii^ta —" že stegnejo roke, da udari join noka je hotela udariti Miška po glavi. Spoznala je jiajbrže, da .je ukradel košček kruha pri mužiku. Zakričala j", da «e je slišalo po. vsem bazaru. "Pazi se, tatič neibodigatrefoa! Davno sem že opazila, kako -se smukaš tod okrog. ' Miška je povtzal staro očetovo kapo in zbežal. Sporoče v o rta čeko, pa bi moral presedeti kaka dva tedna. Ne bi niti mnogo govorili, neg^ samo vprašali: Kje je potni list? — Nimam. — Kje dovoljenje? — NHmam. — Zato; čim dalj od takega izpraševanja, tem bolje. Ser jaška ise je spomr.il šele proti večeru in bilo mu je, kakor da ga je nekdo sunil prav v srce. "Zakaj ne pogledaš, kako mu je? Obljubil si." Hotel je zbežati v boinico, a mužiki so ga prestrašili. "Vlak se pripravlja za TaSkent. Rnialu odpelje." Na mali se je lazklala. Miškova glava n dve polcviei. Ena polovica ukazuje dbžati k ScrjoŠki, u druga polovica stiaši: Ne hodi, zamudiš. A prva polovica zopet šepeče: Te ni srawn, tako pustiti s od ruga v tujem kraju? Sam. si tako dolcčil in se Obveaaf, a sedaj nočeš. Saj ni tako daleč. Posloviš se in se poteni odpeljiš. Tudi njemu bo lažje, ko izve in te ik> bo pričakoval. Druga polovica pa pomirjevala: Za tu slučaj -se nisi, zavezal. Po nepotrebnem ga obi&češ in zamudiš vlak zaradi U ga. t'akati boš moral ves dan in vso noč, nanresto tla bi že bii sto vrst daleč. Ako bi ga nalašč zapustil, da — ali ti ga ne boš nalašč. Miška se je dolgo muT-il. Odšel je na postajo. Gledal je bolnico, gledal je vagone. Ali se (premikajo vagoni! Vagoni se niso premikali. Miškova vest je premagala Mi-škovo neodločnots — sunila ga je naprej. Pri bi i žd!' se je na v«a »sapo do vrat bolnišnice in obstiill kakor okamenel. V teh oknih je bila tema, v četrtem1 je bilo videti luč. Suni1 je v vrata. Bila so zapita. Pomolil ji- glavo v ojeno, kjt-r je gorela luč, kar ga je nekdo potegnil za srajco. "Knnn lew*? Hočeš razbiti okno?'* MiiAka se je obrnil. Pred njim je stal mužik z metlo. '41 ščem Serjoškot'' "Kakšnega SerjoŠko?" I "Našega, lopatastega." "Nobenega Serjoške ni tukaj. Odidi." "Glej ga no. Dane* smo gu sem pripeljali in danes ga že ni. ljokomotiva na postaji je zažvižgala. . "Vlak." Miška je zbežal od bolnice. Noge ne čutijo zemlje. Pri-' "bežal je na postajo in ni ničesar raeumel. Ljudje hite sera, hite tja. nekateri pijejo čaj. Vprašal je mužika, a mužik je raztegnil roke. . > "Bratov, nič ne vem. Že štiri dni sedim tu. Kam 6e pelješ?" "V TaŠkrnt moram." "V TaiŠkent je vlak že davno odpeljal." "Odpeljal?" "Da, da." ' Miški je kar podstrelilo noge in roke. . Bežal je na drugo stra.i in v temi zadel v babo, ki je nesla vročo vodo za čaj. Vedro se je zazibalo in vrela voda ji je u parila prste. Baba je r pustila vedro in začela kričati: "Držite ga!" Miška beži, z rokami rxMranjuje vejevje. Za njim se dviga šum in po ušesih biča krik: ' "Ukral, ulkral, drži ga!" Mužiki so presekali Miški pot. "Ah, ti, sukin sin!" "Nikar ne bijte!" "Fozovite policijo!"1 "<31ej, sodrug m. lični k, ta sam ..." "Ukral je vrečo ženski." Na razno!" Ali se vrti zemlja okrog njega ali ne skačejo ljudje drug ^ drugega? No. Ne vrti se zimlja in ljudje ne skačejo. V Miškovih očeh eo Rdečega križa" tekom ka-te^ejga se bo nabiral vojni -klad Rklečega križa za leto 1943 v znesku $125,00,000. Prispevki k temu skladu zagotovijo nadaljno delovanje Rde- i £ega križa v prilog oboroženim 1 silam doma in v inozemstvu in v piihog civilni fronti Prispevajte! ■ * . Vojska in mornarica sta zaprosila Rdeči križ za 4,000,000 ' Jarov krvi v letu 1943. Iz njih se pripravi plazma, ki se rabi . za stranfuzije krvi. Za to in druga vojna delovanja Rdeče-} ga križa treba milijonov dolarjev. Prispevajte. Postanite da- 1 ncvalci krvi in darujte za vojni sklad Rdečega križa za 1. 1943. * Ameriški Rdeči križ upravlja več kot 150 klubov, poči-valnic in zabavišč za rabo a-meriških vojakov in mornarjev preko morja. Nahajajo se tam, kjer so vojakom in mornarjem pri roki, ko imajo dopust. in jim nudijo na tujem zatočišče za odmor in zabavo, kadar so izven taborišča. Vaši prispevki za Rdeči križ zagotovijo njih nadaljno vzdrževanje. . t Rdeči križ vas osebni zastopnik nnpiam ameriškim vojakom in mornarjem. Darujte vojnemu skladu za loto 1943. * Ko so so miši za rod Lie v novo zgrajeni vojašnici blizu Deu-verja, >o je tauncšnja oskrbo-valniea Rdečega križa lotila tu-l di toga posla in "odpravila zale-l go s pomočjo mačk. * A' slučaju t lemenlarnih nezgod je dostikrat prehrana vsega prizadetega prebivalstva odvisna od Rdečega križa. Podpirajte vojni **klad Rdečega križa! (Prostovoljni delavci Rdečega križa pripravljajo milijone pove®, ki se toliko rabijo v vojni. Rdeči križ potrebuje vašo pomoč za vojni sklad leta 1943. * Ameriški Rdeči križ upravlja tretjo največjo "verigo" kinematografičniih gledališč na svetu. Brezplačne predstave se vršijo po dvakrat na teden za" konvelescentne bolnike v vojaških in mornariških bolnišnicah širom Zdr. držav. Slike se redno spreminjajo kot v rednih komercijalnih kinematografih. 'Kinematogra-fična industrija sodeluje s tem, da daje sliko na razpolago ob. nizkih c naih. Vojni sklad Rdečega križa financira tudi! ta program. * Ko je kovina postala tako nujno potrebna za viojno, jej častni znak Rdečega križa, ki| =e podeli vsakemu darovalcu postal nekoliko drugačen. Sedaj je papirnat. To pomenja veliko stednjo kovine za vojne ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker želi, da s« čim bolj razširi za PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" Je Mr. Jerry W. Koprivšek uredil x založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni. to je Sedaj 35c Dva komada za 70 centov. NaroČite lahko tudi pri: Slovenic Publishing Ca 216 West 18tb St., Not York svrhe. Rdeči križ rassde&i več kot 60,000,000 znakov tekom kampanje za vojni sklad. * Pripravljanje gorkeh obedov v šolah in otroških dnevnih o-skrbovalnicah je tudi del programa Rdečega križa. Otroci v mnogih krajih imajo veliko korist od tega. Vaši prispevki za vojni sklad Rdečega križa bodo pomagali da se to delo nadaljuje. . Rdeči križ je že rekrutiral 35,000 bolničark za vojsko in momarfcjo. Tekom leta 1943 jih je treba 36,000 več. Rdeči križ preiskuje vagojo, izkušnje in druge kvalifikacije vseh re-'k rut i ranih bolničark. To postopanje olajšuje breme vojnih uprav, priskrbuje potrebne bolničarke in zagotavlja našim fantom v uniformi najboljšo bolničarsko oskrbo. * Zaradi oskrbe naših oboroženih sil Almeriški RdcČi križ ne zanemarja pozabljenega človeka današnjega dne, vojnega ujetnika. Omoti živeža, cigarete, tobak, zdravniške.potreb-Hčine. in oblačila so potom Mednarodnega odbora Rdečega križa v Genevi pošiljane ameriškim in zavezniškim vojakom in mornarjem, ki so imeli nesrečo. da so prišli v ujetništvo. Tako "blago se dostavlja našim fantom na Daljnem vwhodu in v Rvropi. Da se to in enaka d lovanja Rdečega križa nadaljuje, mora vsak Aanerikanec podpirati vojni sklad Rdečega križa. * Da 96 se naveličafli živeti v sovražni zemlji na vzhodu. Ameriški Rdeči Križ MONDAY, MARCH 8,1943 NOVA IZDAJA-- Dobri Atlas je nujno potreben ... m ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad'-NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam zemueptari svctcrminj «ftor i« tam iom* 1 « y v. vet Umi slik UM nmJMjte barvan« rf&e— dežel, provinc—navaja površino, u zbirka je lak« p«p«taa, 4a h ia vsakega a«-prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Evropa (ianm), osrednja Evropa («fc izbru- hu vojne). Angleško otofjo, Francija, Nem- Seznam mest in trgov—navaja «J». it»«J», Sffca, Hetantaka, Rrfrfja* S™*. 1 • i . . j ~ »ka. Norreška, Danska, Unija sovjetskih soeja. ime kraja, okraj, m državo, pre- »sti^n. repouk, Boicanka, Bamroka, bivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih drzav-v pol- %%VST nih barvah, vsega skupaj 36; ce- -inin« Amerik« (jntni Afrika. Severna Ia vrsta narednik barv. »^h.'SXISK " ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih rado- SEDAJ vednost nima obzorja JM ^^V T« atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen f J H H ______ « ~ . refill marsikatera nasprotujoča si vprašanja, mAi ■ M C^f Xtij\ ki nastanejo v raznib razgovorih. Strani so A ^^ skladih svetovnega znanja ln podajajo rat- oefnort zemlje, prvine sončnega sestava, pokra- PO POŠTI jlne ln j?lobo^1no oceanov ln jezer, dolgost najdaljših rek ln prekopov, po^rSino pogUvitnlh V URADU — 35 CENTOV otokov In vi«nko*t svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga danaSnja vpraSanja. — "-— 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N, Y, mmovuii L. iw KLIC IN VABILO SLOVENCEM. !Na severni strani Chicaga smo se zbrali dne 13. februarja im sta.novili postojanko Sloven s'ko ameriškega narodnega sveta. Seja in obenem shod se bo vršil dne 14. maitja v Fleiner dvorani, 1638 N. Haktead St ob 2.30 popoldne. . Rojaki in rojakinje, zanimajte se za to važno delo in pridite na to eejo in shod. Na loga naša je velika in potrebujemo sodelovanja vas vseli! Ne pozaibke označenega dneva, ker vaša prisotnost je potrebna. John Morsi. taj. Chicago, 111. DVA CITATA IZ HITLER J EVE PROKLAMACUE. (JIC.) — 1. Nemška vojska se nahaja v srditem boju z zaroto newyonskih in londonskih 'bank ter moskovskih Židov, 2. Kakor zadnjo zimo eo nam elementarne sile tudi zdaj iztrgale ia nok del(!) uspeh**?, ki so jih naši vojaki dosegli poleti. UPORABA STRUPENIH PLINOV. (JIC.) — Znani publicist Johannes Steel je pred par dnevi na radio goixxril « tem vprašanju. New- York Post z dne 3. marca poroča kakor sledi o t-eim radio govora. **Nevarnost, da začne Nemčija uporabljati strupene pline >r bližnji bodočnosti, je zelo ve- lika. Poročila isz zanesljivih vine v trde, da se nekateri iz-a brani plinski oddelki Hitlerje-a ve vojsko sadijo v vojskovanju n s plinom na ozemlju zasedene y _____ Jugoslavije. Ni nemogoče, da začne Nemjčija prej ali slej z neomejeno plinsko vojno tudi proti civilnemu prebivalstvu Anglije, . Molitveniki v krasni vezavi importirane iz ftarega kraja... Slovenski molitveniki: nebesa naš dom— (m. 4is> —x 4Va Ineov—a«4 strani kvišku srce — (it. 355) ^ cen 75* 2k x inCev — 224 strani ___ t belem ce'°i,itja (Ker ae nam je poarečUo dobiti u Cena 7o centov ,olitrefiIk. ^ wJo ^^^ ^ Ja KVIŠKU SRCE—Štv. 415 tudl more®o prodaja« po *ori » 2)4 x 344 lnCer — 224 ptranl znaCenl ceni. Zaloga pa nI posebne Cen* 75 ceotav I velika, zato jlb naročite čimprej, RAJSKI GLASOVI — (M. 4M) dlL Van> •»"»o mogli i njimi po-2% i 4 i ndev — 256 straal »tre«. ▼■torH St. Kriiev Pal____ Cena $1JM Angleški mohtv.nlld: vatevil Sv. kriltr Pek CeM I1.M (za mladino) nebesa nas dom — (it 41s) kkv ar mcivm I X .H M - a« ............JI Cena 75c ▼ nanje roano .M Slovenic Publishing Company 2U WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. n^ra - m ^»...n - - - _______.__-_'."-'' ^