Slev 195. Danalnfa številka stane 1 Din. v LMam v Ceinett dns 7. septembra 1922. Leto L Naročnina za državo SHS: sa celo 'Cio naprej Dl><. 1^0*— sa pol leta u .. „ 60-— sa četrt leta „ .. „ 30-— sa en uiesec „ .. „ 10*— za inozemstvo i eetole no..... mcečno , , , . i. 18-— s Sobotna Izdaja: s * Jugoslaviji . . . Din IS — v inozemstva ... .. 3i—• Posomaa Slev. 75 par. sbe Cene insoratomiaa Kaoatoipaa peUtaa Trati mail oglasi po K 4'— Im E 6 —, veliki oglasi aad 4S nm vt-itao po K 8 —, poalaaa itd. po K 12 —. Pri večjem aaročlla Izhaja vsak dan poneHiljkalndnava po pr nlkn ob 5. ari rjatrai. Mesečna priloga: Vattafc Uredništvo le * Kopitarjevi altol itev. S/UL L Rokopisi se ne vračajo; nelr.nkirana ptsmr se at sprejemalo. Uredn. teloL it*. 50, opravn. štv. 328. Političen list za slovenski narol Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Batan poitao bran. ljnbl|an«!ce it. 050 sa naročnino In it. 349 sa oglaao, sagreb >9.011, sarajev. 7563, pra&ke ln dana]. 24.797 D indeksu. Pred dobrim tednom so bila končana mezdna pogajanja med trboveljsko družbo in med rudarji. Pogajanja so se končala s tem, da sta obe stranki pristali na uvedbo takozvanega indeksa kot podlage za določanje višine dnevnih mezd. Indeksne številke določajo, za koliko so se dvignile ali pa padle cene najpotrebnejših živil v neki določeni dobi in na tej podlagi se bodo izračunavale tudi rudarske plače. Za kolikor procentov se bo dvignila cena moke, masti itd., za toliko procentov se morajo rudarjem tudi plače povišati, in sicer avtomatično, brez pogajanj in brez štrajkov. Okolnost, da rudarjem ne bo več treba voditi ljutih mezdnih bojev za vsakdanjo skorjo kruha, ampak da bodo brez boja dobili vsaj to, kar najnujnejše potrebujejo za svoje vsakdanje življenje, mora vsak uvideven človek iskreno pozdraviti Indeksne številke sicer ne omogočajo in ne garantirajo luksuznega življenja, ohranijo pa človeku vsaj to, kar neobhodno potrebuje. To je dobra stran indeksnih številk. So pa tudi slabe strani, ki utegnejo postati za celokupnost silno opasne in naša dolžnost je, da tudi na te okolnosti opozorimo. Rudarji bodo prejemali mezde na podlagi indeksnih številk. Ker pa draginja ne pada, ampak raste kljub vsem vladnim odredbam in brezštevilnim ukazom »o su-zbijanju rkupoče«, je jasno, da se bodo plače rudarjev avtomatično dvigale, ž njimi vred fca se bo avtomatično dvigala tudi cena premogu. Z dviganjem premogove cene pa se bodo dvigale tudi cene raznih industrijskih izdelkov, tudi tistih, ki so za agrarno produkcijo neobhodno potrebni. Neizbežna posledica dviganja premogovnih cen in cen industrijskih proizvodov pa bo ponovno dviganje cen agrarnih produktov, ker kmet mora od nekod dobiti denar za nabavo novega in za popravo starega orodja. Vlada sicer lahko to krizo nekoliko omili z ukinjenjem uvozne carine na razne industrijske produkte, toda to sredstvo bi pomagalo le malo, ker bi država, ki naslanja svoj državni proračun v prvi vrsti le na carino in na indirektne davke, na drugi strani zopet toliko izgubila, da bi njen proračun ravnotežje popolnoma izgubil (če ga je sploh kdaj imel, op. ur.). Neuravnotežen proračun pa ima za neizogibno posledico nov padec naše valute, če-gar posledica je nova draginja in nove indeksne številke, in cela povest se začne lahko zopet od kraja, kakor smo to doživeli in še doživljamo v naši najbližnji soseščini, v Avstriji. Na drugi strani pa je jasno, da se izračunavanje dnevnih mezd na podlagi indeksnih številk ne bo omejilo le na rudarje, ampak bo seglo počasi na vse delavske stroke in na vse nameščence, javne in privatne. Kolikor bolj pa se bo ta način plačevanja širil, toliko večja je »avstrijska« nevarnost. Temu pa se moramo na vsak način izogniti. Avstrijo je pripeljal indeks v popoln polom zato, ker je računala samo izdatke na podlagi indeksnih številk, ne pa tudi svojih dohodkov, zlasti davčnih. Indeks namreč v bistvu ne pomenja nič drugega kakor računanje v zlatu, ker je blago zlato. Kdor pa troši v zlatu, prejema pa v papirju, mora prej ali slej svoje račune zaključiti z velikansko ničlo. Avstrija je to lahko storila, ker avstrijski državniki dobro vedo, kako ogromen interes ima zapadno-evropski, zlasti francoski kapital na obstoju Avstrije. Na obstanku Jugoslavije pa tega interesa zapadno-evropski kapital nima. Zato pač Avstrijci lahko računajo na tujo pomoč, o Jugoslaviji pa se to ne da trditi. Mi moramo hoditi po drugih potih finančne politike kakor Avstrija. Najboljša pot bo pot indeksa, pa ne samo pri izdatkih, ampak tudi pri dohodkih. Na ta način bi si naše državne finance prej od-pomogle, kakor z vsemi anketami o draginji, ki šc nikomur niso pomagale. Boj proti draginji. UKINJENJE RA5PTTH UVOZNIH CARIN. Belgrad, 6. (Izv.) Ministrski svet je imel danes popoldne sejo, ki je trajala od 3. do 6. ure. Sprejet je bil pravilnik o pobijanju draginje. Izvoljen je bil v ta namen poseben odbor, v katerem so med drugimi ministra Markovič in Vilovič ter pomočnik finančnega ministra Popovic. Ukinila se je uvozna carina na moko, mast, premog, drva in sočivje. Izvozna carina na - T0VIŠANJE ČASTNIŠKIH PLAČ. žive in zakane prešiče se bo regulirala po izvozni carini na mast. Ministrski svet je dalje sklenil, da dobe od 1. oktobra naprej častniki pri četah oženjeni po 400 do 800 dinarjev, neoženjeni po 200 do 500 dinarjev, častniki po pisarnah, oženjeni po 400 do 700 dinarjev, neoženjeni po 200 do 400 dinarjev dra-ginjskih doklad na mesec. Avstrijsko vprašanje na ženevski konferenci. Ženeva, 6. septembra. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov eo se vršile volitve podpredsednikov za posamezne odseke. Med izvoljenimi podpredsedniki se nahaja tudi dr. N i n č i č. Ženeva, 6. septembra. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov je po volitvi podpredsednikov govoril kot prvi bolgarski delegat R a d e v, ki je naglašal, da Bolgarija ne smatra kontrole Društva narodov v narodnih manjšinah nikakor za poniževalno, ker se to nestrankarsko nadzorstvo popolnoma strinja z državno suve-reniteto. Za njim je govoril lord Robert Cecil, ki je naglašal velike uspehe Društva narodov v povoljni rešitvi aland-skega in albanskega vprašanja. Omenjal je tudi velike zasluge Nansenove za pomožno akcijo za gladujoče v Rusiji. Govor lorda Cecila je bil sprejet z velikim odobravanjem. Ženeva, 6. (Izv.) Na današni seji Društva narodov se je priznala politična važnost avstrijskega vprašanja. Povdarila se je dolžnost Društva narodov, da to vprašanje hitro reši. Na popoldanski seji je bra-jziljanski zastopnik Da Gama, ki je predsedoval, govoril samo o avstrijskem vprašanju ter končno pozval avstrijskega zvezanega kancelarja dr. Seipla, naj poda situ-acijsko poročilo o Avstriji. Dr. Seipel je jiato podal v nemškem jeziku izčrpno poročilo, katero so dobili ob otvoritvi seje vsi člani spisano v francoskem jeziku. Poročilo je zbudilo veliko zanimanje. Da Gama se je dr. Seipelu zahvalil za poročilo, nakar je bila javna seja zaključena in se je takoj otvorila tajna seja, na kateri so razpravljali o avstrijskem vprašanju. Roj proti draginji. Grški poraz v bodo več pošiljali dijaki v inozemstvo, da spopolnijo svoje študije, ker ni nobenega kredita za to. Ko bo dovoljen tozadevni kredit, bo ministrstvo razpisalo natečaj. Angleški predlog za razoro* žen je. Berlin, 5. sept. »Vossische ZeitungEre Nuove«, izjavil, da piora Italija osvojiti Nittijevo idejo o carinski uniji nasledstvenih držav in kolikor mogoče pospešiti njeno uresničitev. V tem tiči gospodarska rešitev Trsta, ker bi tržaška luka po naravni meji potegnila nase zopet vso zunanjo trgovino centralne Evrope, kakor se je to godilo pred vojno. Mažarska agitacija v Burgen-iandu. Bratislava, 6. (Izv.) Mažari skušajo avstrijsko krizo izrabljati v Burgenlandu. Poslali so tjakaj svoje emisarje, ki pripovedujejo ljudem, da je avstrijska krona brez vsake veljave. Ljudstvo vsled tega noče več sprejemati avstrijskega denarja. Mažari so tudi prepovedali izvoz žita v Burgenland, da bi tako povečali nezadovoljnost ljudstva. Poleg tega agitirajo za monarhijo. Mažari pričakujejo, da bodo v Burgenlandu izbruhnili nemiri. MAŽARŠCINA NA ČEŠKEM. Bratislava, 6. (Izv.) Mažarščina je a 1. septembrom prenehala biti uradni jezik pri tukajšnjem sodišču. VELIK VIHAR NA CEH0SL0VAŠKEM. Budjevice, 6. (Izv.) Pri Preboju je strašen vihar napravil v tamkajšnjih gozdovih velikansko škodo. V desetih minutah je poruval več dreves, kakor jih posekajo v 50 letih. TISKARSKA STAVKA V AVSTRIJI. Dunaj, 6. (Izv.) Tiskarska stavka traja neizpremenjeno dalje. Čuje se, da se bo stavka jutri poostrila, ker se bodo pridružili tudi stavci tiskarne, ki tiska bankovce. Vsled neodjenljivosti na obeh straneh ni pričakovati, da bi stavka končala pred nedeljo. SOVJETSKI KOMISAR NA DUNAJU. Dunaj, 6. (Izv.) Ljudski komisar ukrajinske sovjetske republike za prosveto, Vrinlco, je prispel na Dunaj, da prouči tamkajšnje prosvetne naprave. STRAHOVI V ITALIJANSKEM FAŠIZMU. Milan, 6, septembra, V italijansko fa-šistovsko organizacijo so se polagoma .vri- Razsiaviteljem na velesejmu se nudi najboljia prilika za vepešno reklamo v petkovem in nedeljskem „Slovencu•«. Ta dva dneva bo iziel nai list v izrednem obsegu in znatno zvišani nakladi. Pri svojih sejmskih poročilih se ozira »SLOVENEC« v prvi vrsti na razstavitelje-inserente. I~NSERATNA NAROČILA se oddajo lahko kar na sejmišču na stojnici pri vhodu ali pa v upravi, Jugoslovanska tiskarna. nili temni elementi, ki jo groze razkrojiti. V obrambo je milansko fašistovsko vodstvo uvedlo svojo notranjo policijo, ki bo vsakega fašista, ki bo zakrivil kako brez-častno dejanje, aretirala in kaznovala, če treba tudi z najskrajnejšimi telesnimi kaznimi, oziroma izročila oblastem. PRIJAZEN SPREJEM PAPEŽEVEGA ODPOSLANSTVA V RUSIJI. Rim, 6. (Izv.) »Corriere d'Italia« poroča, da je bilo papeževo odposlanstvo za Rusijo v Odesi, Sebastopolu, Roskovu in Novorosijskem zelo prijazno sprejeto. RUSKI IZDATKI ZA ARMADO. London, 6. (Izv.) Iz Rusije je dosla brzojavka, da jo v proračunu sovjetske vlade za leto 1922 in 23 postavljenih za rdečo armado 400 milijonov zlatih rabljev, t. j. 34 odstotkov proračuna. IZTOČNI SEMENJ. VarSava, 5. septembra. (Izv.) Danes SO otvorili v Lvovu veliki iztočni semenj. Otvoritvi je prisostvovalo tudi več članov poljske vlade. _, Proslava 25 letnice Rokodelskega doma na Vrhniki. Na angeljsko nedeljo 1. 1897. je tedanji knezoškof ljubljanski dr. Jakob Missia blagoslovil Rokodelski dom na Vrhniki. In na angeljsko nedeljo, 3. septembra t 1. se je slovesno obhajala 25 letnica. Seveda bi bila vsa slavnost veličastnejša, da bi bilo vreme zanesljivo. Tako pa je izostalo mnogo napovedanih gostov iz sosednjih župnij in tudi nekateri domačini so se zbali dežja. Toda vendar lahko rečemo, da je celodnevna prireditev naredila najlepši vtis na udeležence kakor na tiste, ki so samo od daleč bili priče naše slavnosti. Lepo se je razvila pisana povorka po prihodu godbe iz Rakovnika in korakala skozi trg v župno cerkev k sv. maši. Pribiti moramo, da je bilo v sprevodu prav malo tujcev, da so bili tako orlovski ter orliški kroji, kakor narodne noše s prav malimi izjemami vse doamče. Sijaj sprevoda je povečevala konjenica Orlov fanfaristov in fantov v narodnih nošah, zlasti pa še zasluži vso pohvalo impozanten okrašeni voz z narodnimi nošami iz Ligojne. Predsednik kat..društva rok. pomočnikov g. dekan Janez Keteje daroval ob 9. uri sv. mašo, med katero je kor pel v staroslovenskem jeziku. Po sv. maši je šel sprevod na župno pokopališče, kjer so se položili venci na grobe največjih dobrotnikov Rokodelskega doma, namreč na grob pokojnega g, Franca T r š a r j a st., gdč. Jerice Novak in g. dekana L o v r o t a Gantarja. Pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljano, pod vodstvom g. Vel. Tomca ,je na pokopališču zapel dve žalostinki. Dočim se je sprevod iz pokopališča pomikal na vrt Rok. doma, je deputacija nesla še venec na grob pokojne dobrotnice gospe Marije P e t r i č na pokopališče v Verdu. Na vrtu Rokodelskega doma se je nato vršilo slavnostno zborovanje, ki ga je otvoril in vodil kot predsednik kat. društva rokodelskih pomočnikov g. dekan. Zboro-valce sta brzojavno pozdravila prevzv. g. knezoškof dr. A. B. Jeglič in bivši Brno-lju^jana. Pred 20 leti so začeli katoliški kulturni delavci uvidevati potrebo po snovanju telovadnih odsekov v naših izobraževalnih društvih. Morda bi pa ne bili začeli izvajati teh načrtov 1. 1906. in 1907., ako ne bi nestrpno in nepočakano svobodomisel-Btvo v Sokolu začelo z resolucijami občnih zborov, govori voditeljev, sokolskim tiskom in neznosnim zbadanjem versko prepričanih članov siliti, da si omogočijo svobodo mišljenja in življenja kot telovadci zunaj neznosne sokolske atmosfere. — Morda bi bilo došlo iz ozira na enotnost narodne fronte po prevratu do zedinjenja teh dveh telovadnih zvez, ako ne bi zopet vstal in zavladal v Sokolu isti zli duh po-litizujočega svobodomiselstva, ki onemogoča vsako misel ih ubija vsak blagi čut srca, hrepenečega po vesoljnem narodnem bratstvu. Danes je za vedno onemogočena ta, nekdaj skoro splošna želja in up. Katoliški mislec je danes za to žalostno delo lahko hvaležen svobodomiselnim zaletom, ker sokolska vzgoja brez versko-etične podlage ne more zadostno vzgajati katoliške mladine, ki potrebuje moralne opore v jasnih verskih načelih, sv. zakramentih, molitvi in nadnaravni sankciji ter ji nikakor ne zadostujejo visokodoneče fraze so-kolskih prednjakov o narodnosti.* * Prim. zaključek letaka dijaštvu za nastop na letošnjem zletu: »Lepota mladosti, sila telesnih vrlin, vzornost moralnih kreposti, zavest narodnega in državnega edinstva, rodoliubnost, treznost in brezhibnost 'discipline — vsa ta množina idealov jugoslovanskega dijaštva »e iasno in istmito izpričaj iw»d očmi naižkSe wwmo»ti, a bodi pred vsem kaplan vrhniški, župnik v Št. Petru na Dolenjskem g. F r. V o v k o. Pismene pozdrave pa so izmed preč. gospodov, ki so delovali v Rok. domu kot vrhniški kaplani, poslali: g. župnik v Slavini LukaSmol-nikar, profesor ljubljanskega konserva-torija in skladatelj g. Stanko Premrl; iz Golnika na Gorenjskem, kjer se zdravi, je čestital k 25 letnici župnik iz Krškega g. LeopoldTuršič. Osebno pa so se ude_ ležili slavnosti iz Ježice g. F r. Košir, ki je imel tudi slavnostni govor in gg. kaplana Janko Sedej iz Šmarja in Anton T o r k a r od Sv. Petra v Ljubljani. V imenu kat. društva rok. pomočnikov vLjub-Ijani je pozdravil zborovalce g. V. Tome. Po pozdravih, katere je občinstvo navdušeno oklamiralo, so ljubljanski rokodelci zapeli himno kat. rok. pomočnikov. V svojem jedrnatem govora je kot takratni kaplan in požrtvovalni voditelj priprav za zgradbo doma podal g. župnik F r. Košir zanimivo zgodovino graditve in omenjal odlične osebnosti, ki so velikodušno gmotno in moralno pripomogle do tako lepega doma. G. prof. Iv. Mazovec je v priznano ljudskem tonu govoril o kat. mladinskih organizacijah in spodbujal k marljivemu delu v njih. V globoko zamišljenem govora je nadalje navduševal narodni poslanec g. dr. Andrej Gosar zborovalce za nevstrašeno praktično krščanstvo v zasebnem in še bolj v javnem življenju. Popoldanski program je začetkoma skušal ovirati dež. A Orli so neustrašeno nastopili točno ob uri in zdelo se je, kot da so s svojo odločnostjo prisilili dež, da je odnehal popolnoma. Telovadbo, ki je obsegala 10 točk in trajala skoro dve uri, je zelo številno občinstvo vsesplošno hvalilo. Nastopili so izključno člani domače organizacije in pokazali lep uspeh tako v prostih vajah, kakor na orodju. Posebno pozornost je vzbudila takoj po telovadbi »j u ž i n a iz Blatne Brezovice«, katero so naši vrli Blatničani inscenirali po lastni ini-cijativi. Razpoloženje je prikipelo tu do viška. Dež, ki je proti večeru zopet nagajal, ni dobri volji udeležencev nič škodoval. Gostje so do zadnjega kotička napolnili prostore Rok. doma, oddaljeni so pa itak že odšli domov. Po odhodu godbe ob 8. uri, smo se razhajali s prijetnim občutkom, da smo v bratski slogi zaključili dobo 25 letnega kulturnega dela in da začnemo s po-življenimi močmi stremiti za napredkom nadaljnih 25 let. Zastonj čaka razboriti, idealni sokolski prvak, ki je pred 12 leti pisal v »So-kolskem Vestniku« o Orlu, da tako nenaravna organizacija z zgolj negativnimi cilji mora kmalu razpasti in se, kar je v njej zdravega povrne v sokolske vrste, in ki je še lani ob nastopu najvišje funkcije isto misel razvijal; zastonj tolažilno in upapol-no namiguje dobromisleč sokolski delavec Orlom, o katerih meni, da jih bo do skesanih želja po povratku v priveligirano so-kolstvo presunil plačan sijaj ljubljanskega zleta in jim med »Političnimi vestmi« (»Jugoslavija«, 11. 8., št. 181) odpira vrata med sokolstvom in orlovstvom: »Sokolstvo in orlovstvo. Te dni se nanovo odpira vprašanje razmerja med sokolstvom in orlovstvom in to predvsem za pripadnike orlovskega gibania. Razumemo, da morajo svečani dogodki, katerim prisostvujemo te dni, globoko raniti njihova dozdevna čustva o enakopravnosti različnih kulturnih gibanj v naši državi. To pa ie zmotno. Države ne more biti ravnodušna napram takemu kulturnemu gibanju, kakor ie Sokolstvo. Da ie prišlo do razcepa med Sokolstvom, oziroma, da so klerikalci ustanovili svoie posebno orlovstvo, izhaja iz tega, ker so hoteli zanesti tudi v ta telesnovzgoini pokret strankarstvo, Zamislili so si orlovstvo kot izrazito bojno orodje in inštitucijo klerikalne politične organizacije. Če bi te politične zahteve ne stavili na sokol-sko gibanje, tedai bi ne bilo potrebno, ustanavljati še posebnega orlov^tva in govor o nekaki državni protekciji sokolstva bi bil odveč. Sokolstvo je telesnovzgojna in etična in-štitueiia ter upravičeno zahteva od države, da jo podpira vsestransko. Toliko v pojasnilo tistim, ki jih te dni bode, da bodo izpadle sokolske slavnosti tako slovesno in zmagujoče.« izraz vseh čednosti, ki so bistvo mladih duš in srci Domovina pričakuje od najlepšega najlepše in ne bo prevarana v tem pričako-▼antuJ« Pri proslavi 25 letnice so složno sodelovale vse kat. organizacije na Vrhniki, a posebno požrtvovalnost so pokazali člani vajenškega odseka. Čast vam fantje, le vrlo naprej! Na tem mestu naj bo izrečena najtoplejša zahvala vsem veleuglednim tvrdkam, ki so nam izkazale svojo blogodušno naklonjenost, iskrena hvala gg. govornikom, priznanje izvrstni rakevniški godbi, zahvala vsem darovalcem dobitkov in vsem, prav vsem, ki so kakorkoli pripomogli do lepega uspeha našega slavija. Bog bodi plačnik! Politične novice, -f Glede razmer v slovenski demokratski stranki objavlja današnji »Slov. Narod« sledečo veleznačilno izjavo: »Beseda v svojo obrambo. V komentaru zaupniške-ga zbora demokratske stranke v Celju, pri-občenem v mariborskem »Tabora«, čitamo tudi tale passus: »Po javnem predavanju, ki ga je imel narodni poslanec dr. Kukovec v Mariboru dne 24. avgusta in so se ga udeležile vse stranko, začelo se je vsestransko razpravljati o potrebi sporazuma za oživljenje mariborske oblasti. Edini »Slovenski Narod«, ki je danes v rokah osebnih častihlepcev in nima svojega programa več, odklonil je idejo z zasmehom iz finančnih razlogov. Ne glede na to, da kaže slog tega komentarja, da je potekel izpod peresa dr. Kukovca, je g. poslanec dr. Kukovec osebno odgovoren za ta brezstiden napad na naš list, ker je notorično, da je »Tabor« njegovo glasilo. Za to veljajo naše besede, ki bodo mirne in brez vsakega žela, v prvi njemu. »Slovenski Narod« se je od početka do danes boril za narodno in napredno idejo, odkar pa je nam zasinila svoboda, se je z vsem notranjim prepričanjem oklenil velike misli narodnega in državnega edinstva. Tej ideji je podrfedil vse, prav vse, tudi eventualne strankarske interese in ozire. In ker je državni interes zanj najvišji zakon, zato ga tudi strankarska pripadnost ni mogla motiti, da bi ne izrekel svoje kritike, čim je opazil, da se vodi naša politika v smeri, ki ni v interesu ne stranke, ne države. In da je naša strankarska politika od prevrata sem v svojem bistvu zgrešena, je danes jasno vsakomur, ki ni slep, saj je ta politika spravila stranko, ki je imela ob prevratu najlepše šance za bodočnost, docela v razsulo in v politično brezpomembnost. Podpirati to politiko še nadalje, slepo slediti sko^i drn in strn Zastonj ignorira sokolski svet naše gibanje in uspehe, zastonj spravlja nas tabor v Brnu (ki se je vršil pred svetovno javnostjo, pred mednarodnimi sodniki, o katerem pišejo in objavljajo slike nešteti listi skoro v vseh evropskih in ameriških državah in ki ga že kaže 30.000 m dolg film vernim in nevernim Tomažem) v »SI. Narodu« (št. 186, z dne 18. 8.) s sveta s poznamko brnski tingltangl papeževe garde; zastonj se tolaži z vprašanjem »Čigava je bodočnost?« in številkami sokolskih izletov v Pragi (Slov. Narod«, št. 193, z dne 31. 8.). Mi živimo svoje lastno življenje, imamo svoj temelj, svoje cilje, svojo hišo, svojo pot, svojo voljo. Mladi smo pa smo že veliki in močni; zrastla nam je samozavest, celo tradicijo že imamo in občutljiv ponos. Drzni smo postali, nikogar se no bojimo, za milost nobenega človeka ne prosimo. Pravice lačni in žejni, svobode željni, oboje tirjamo in si bomo neizprosno izvojevali. Privilegije prepuščamo tistim, ki brez tega poživila ne morejo obstati. 20.000 nas je v Jugoslaviji, bratev in sester imamo nad milijon po celem svetu. Revni smo po imetju, visoki in mogočni tega sveta se ne štejejo k nam, a bogati smo po svojih mislih, volji, upanju in delih. Poklicani smo od Njega, ki izbira kar je malega in slabotnega da s tem osramoti veliko in silno, ki ni od Njega. Nas čas je prišel in mi smo tu... Ko smo še dobili za en dinar češkoslovaško krono in smo smelo upali na podporo držav%smo sklenili: 400 nas mora iti v Brno. Ko pa so nam tisti možje, ki so za sokolstvo iz skupne državne posode zajeli težke milijone, povedali, da za nas ni oeta- posameznikom, ki jih skušnje zadnjih let in zadnjega časa niso izučile in ne spametovale, bi pomenjalo toliko, kakor pripravljati državi isto usodo, ki je zadela v Sloveniji demokratsko stranko. Ker pa nočemo, da bi v doglednem času stali ob ruševinah države tako, kakor se nahajamo danes zgolj po krivdi naših voditeljev ob razvalinah narodne in napredne Ljubljane, zato smo jeli rahlo in obzirno kritizirati delovanje onih, katerih politika vodi po našem globokem prepričanju, ako se bo trdovratno nadaljevala v istem pravcu, do popolne katastrofe, pri čemer pa bo država tista, ki bo največ trpela, ker bo s tem zadan najhujši udarec baš državni ideji. Ako nas za to, ker zastopamo to naziranje, katerega delimo s pretežno večino naših najboljših somišljenikov, imenujejo »osebne častihlepce«, svobodno jim, eno pa ugotavljamo: »Slovenski Narod« je v preteklosti in sedanjosti ohranil svoj ščit kot naroden in napreden list čist in neomadeževan, ho-, dil je vsikdar po jasno opredeljeni poti — ne oziraje se ne na desno, ne na levo —i svojim narodnim in naprednim ciljem nasproti in ni nikdar delal s svojo politiko kravjih kupčij, kar se dandanes žal tako često dogaja v naši javnosti. To naj zadostuje za danes, ako bo treba, pa še spregovorimo.« — O stvari bomo spregovorili ob prvi priliki podrobnejše. 4 Italija in Avstrija. Rimska »Tri-, buna« poroča, da so italijansko-avstrijska pogajanja v bistvenih točkah dovršena, Črtež glavnih potez bodočega dogovora se v kratkem predloži obema vladama. Na račun svojega deleža, ki ga prispeva Italija za avstrijsko posojilo, bo Italija še tekom tega tedna plačala 30 milijonov Er, ostalih 40 milijonov pa v najkrajšem času. + Giolittijevi spomini. Italijanski listi poročajo, da izda Giolitti za svojo osemdesetletnico svoje spomine. Knjiga izide koncem tekočega leta in je domalega že napisana. Svojo notranjo politiko označuje Giolitti kot p»Htiko levice in ugotavlja, da je delal za izboljšanje delavskih razmer. \l Ljubljanski veSesemenj NEMŠKA STROJNA INDUSTRIJA NA SEJMU. Pri razgledanju sejmskih razstavnih prostorov vzbuja največjo pozornost vseh paviljon F z raznovrstnimi stroji, ki so razstavljeni, posebno oddelek velikega industrijskega podjetja »Eisen- und Stahl-industrie Essen«, iz Essena v Nemčiji'. Ude-ležitev tega svetovno znanega podjetja je lep dokaz, kako se ljubljanski sejem uva-žuje tudi v inozemstvu. Imeli smo priliko govoriti z enim od gospodov ravnateljev tega podjetja. Kakor nam je dejal, je imelo podjetje pri transportu za razstavo namenjenih predmetov največje težkoče in se je posrečilo za sedaj dobiti le mal del onega, kar namerava razstaviti. Tvrdka je odposlala na sejem nekaj vzorcev strojev in orodja, ki se predvsem uporabljajo pri zidanju hiš v obdelavi lesa in v rudnikih. Vsi stroji in orodje je prvovrstne kakovosti. Dosedaj prispeli stroji dokazujejo, da se tehnično izpopolnjevanje vrši nemoteno kljub splošno neugodnim I gospodarskim razmeram. Posebno zanimanje vzbuja nov, pa-j tentiran stroj, s katerim je mogoče kriviti lo tam ničesar; ko smo še zadnje tedne v ngotovosti hodili lcriževi pot za potnimi listi in brali, da je čsl. krona presegla dva dinarja; ko smo slišali da bomo ob vzhodu velikega sokolskega solnca v Ljubljani izginili kakor sneg — nas je šlo v Brno 1200. 120Q iz vseh katoliških pokrajin Jugoslavije: polovica iz Slovenije (tudi zasedene), polovica iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Istre, Bosne, Hercegovine, BaČ-ke in Banata, večinoma mladi revni kmečki fantje in dekleta, 260 telovadcev, 80 telovadit, v orlovskem kroju 260 članov in 86 članic, 406 v narodni noši, 434 v civilni obleki. Zastopani so bili vsi stanovi in sloji, zlasti učiteljstvo in duhovništvo, s kne-zoškofom Jegličem. Po dolgi vožnji je ogromni vlak s 33 vozovi v četrtek, 10. avgusta ob 2. uri pop. dosegel Breclavo, kjer je nad 2000 bratov in sester češkoslovaških nad vse prisrčno sprejelo in pogostilo naše izletnike. Po 6. uri je v Brnu do 8000 oseb, z ministrom Šramkom na čelu ponovilo sprejem in gledalo sprejem in gledalo veličastni sprevod Jugoslovanov skozi mesto. 6 dni so bili ju-gosl. Orli v Brnu, 400 jih je šlo tudi v okolico — zlasti v Macocho — 200 jih je obiskalo Prago. Udeležili so se v masi ali po zastopstvu vseh nastopov, prireditev, zborovanj in povzročili povsod prisrčne pozdrave Jugoslaviji pred očmi zastopstev 11 narodov. Med vsemi skupinami so po številu in lepem nastopu vzbudili največ pozornosti in želi največjo hvalo. Pri tekmah so dosegli prvenstvo v vseh oddelkih, izvzemši lahko atletiko. V Brnu so nastopali kot discipliniran polk s 6 prapori v čast narodu in državi. Težke žrtve so s tem veselega srca doprinesli domovini Ko Ra 80 se pofilftvili- oziroma uravnati vsako železno tračnico v poljubnem kotu. Za ravnanje s strojem, ki je za transport zelo praktičen, je potreben samo en delavec. Dosedaj izdeluje le stroje edino to podjetje. Drugo zanimivost tvorijo tako imenovani »KreissSgelager Herma«, ki se odlikujejo po svoji praktičnosti in vsled tega, ker zahtevajo malenkostno uporabo olja. O ostalih nemških tvrdkah še spregovorimo. V paviljonu F so razstavile tudi Strojne tovarno in livarne, naše največje podjetje v tej stroki, ki so razstavile večje število industrijskih strojev, ki so vsi neprestano v obratu, in tudi poljedelskih strojev. Občinstvo z radovednostjo ogleduje, kako razni stroji izvršujejo naravnost neverjetne stvari. Ogleduje pa si tudi druge kovinske predmete teh tovarn. Te tovarne so postavile na prostem tudi tri bronaste zvonove lastnega izdelka, na katerih naši podeželski obiskovalci kaj radi izkazujejo svojo umetnost v ubranem zvo-nenju. Dalje omenjamo še sledeče tvrdke, ki zaslužijo vso pozornost: FUŽINA F. KAJETAN AHAČIČ Tržič na Gorenjskem, izdeluje predvsem kose in srpe, resnice, slamoreznice, nože za slamorezne stroje, lopate, motike. — Ker gleda tvrdka predvsem na to, da izdela dobro blago, izdeluje večinoma kose v naravnosivi barvi, kjer poznavalec že na prvi pogled spozna pravo kvaliteto. Kose so iz najboljšega jekla (švedskega). Do zadnjega so se vobče izdelovale le narav-nosive kose. Ker pa so zlasti po južnih delih naše države prišle v rabo polirane kose, in da bi si tvrdka pridobila tudi te pokrajine, si je preteklo leto nabavila stroje za poliranje in drugo olepšavo, da zamore ustreči vsem željam. Letošnja razstava je pokazala ta lepi napredekj kar smo z veseljem konštatirali. Fužina F. Kajetan Ahačič v Tržiču je preostanek nekdaj tako sloveče in močno razvite kosar-ske obrti v Tržiču. Je to stara slovenska, kovaška rodovina, katere predniki so bili vsi kovači. Stari dokumenti kovaškega delavnega reda, ki se še hranijo v rodovini, segajo v čase Marije Terezije. Že tedaj niso delali kos samo za domači kraj, temveč so jih kramarji nosili celo v Črno goro in notranjo Italijo. Prvotna fužina je bila majhna fužina »Germovka«. L. 1895^ pa se je pridružila tej fužini velika fužina »Njiva«, 'ki je bila last »Kranjske industrijske družbe«, ki se je selila na Jesenice. Co tedaj pa se izdelujejo v »Germov-ki« lopati',' motike, sekire itd., v fužinj »Njiva« pa največ ko^e in srpi. Vodna moč fužine »Njiva« je 100 HP in je danes urejena ne le z velikimi vodnimi kladvi, temveč tudi z najmodernejšimi stroji. »TRIBUNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4, Zvo-narska 1. Trgovina Stari trg 28. Edina te vrste v Jugoslaviji in njen cilj je z geslom »Brez truda ni kruha.« Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne oddelke za emajliranje z ognjem, brusilnico, pobakrenje in poni-klanje. V kratkem času obstanka je dobilo novo podjetje odjemalce iz cele države SHS. Poseben oddelek sprejema v popolno popravilo dvokolesa, otroške vozič- ke, šivalne kakor tudi vse v mehanično stroko spadajoče stroje itd. Podjetje ima v zalogi vsakovrstne strojne dele in pneu-matike.. Lastne izdelke razstavi podjetje v paviljonu F št. 152, na kar občinstvo posebej opozarjamo. Ceniki frankol JUGOSLOVANSKO IMPORTNO IN EKS-PORTNO PODJETJE (Ing. Rudolf PeSlin) Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lokomo-bili in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe in novokonstruirani pisalni stroj »Rofa« brez barvnega traka. Tvrdka, ki ima svoj sedež v Mariboru, Trubarjeva ulica št. 4, je na sejmu razstavila v pavi-' Ijonu H št. 360. KIRURGICNI INSTRUMENTI. Na velesejmu v paviljonu J št. 402 je razstavila zagrebška tvornica za kirur-gične instrumente, bandaže, ortopedične stroje, umetne proteze, obveze itd. Lastnik tvrdke je J a k o b H1 a v k a, ki ima tudi v Ljubljani, v Prešernovi ulici svojo zalogo. Proizvodi so res prvovrstni in vzbujajo na velesejmu splošno zanimanje. PAVILJON ZDRAVILNIH ZELIŠČ. Na ljubljanskem velesejmu je izstavila tvrdka Ant. Stergar iz Kamnika v paviljonu H 301 zdravilna zelišča, cvetja in korenine. To je edina tvrdka, ki je zastopana v tej panogi na ljubljanskem velesejmu. Zanimivo je videti v okusno opremljenem paviljonu 21 vzorcev raznih zdravilnih oziroma farmacevtskih drog, katere so vse zrasle, se nabirale in sušile v naših kamniških hribih in alpah! Je pa ta panoga velike narodno-gospodarske važnosti, ker se z nabiranjem teh stvari prvič reši velik del narodnega premoženja, kateri bi drugače segnil, drugič pa si prislužijo dokaj denarja ravno revnejši in za drugo delo nezmožni sloji. Tvrdka eksportira te predmete po večini v inozemstvo. JfEDIČ, RAKOVC & ZANKL, d. z o. z., TVORNICA LAKOV IN BARV V LJUBLJANI. Podjetje se je ustanovilo že leta 1838. Ustanovitelj je bil g. Adolf Hauptmann. Pozneje so prevzeli tvrdko A. Zanki, sinovi in nato sedanja tvrdka Medič, Rakove & Zanki. Tvrdka se bavi z izdelovanjem kemičnih in rudninskih barv, lakov, firnežev in steklarskega kita ter razpečava svoje izdelke po celi Jugoslaviji. Povprečni letni promet znaša več sto vagonov. Podjetje se bo znatno razširilo, ker bo v najkrajšem času zidalo največjo in najmodernejšo tvornico za izdelovanje gori omenjenih predmetov v naši državi. Izdelki so priznano dobri. Tvrdka ima pri glavnem vhodu na desno (koja št. 471) razstavljen na ogromnem podstavku kip iz kita, ki je izgotov-ljen iz preko pet vagonov kita. Privatni paviljon 526. »SINGER«-JEVI ŠIVALNI STROJI. Kaj vse zmore moderna tehnika s pomočjo elektrike, nam jasno kaže paviljon F, kjer ima v oddelkih 123 in 124 tvrdka Singer nameščene vrsto praktičnih šivalnih strojev na električno silo. Naše pridne gospodinje, šivilje, krojači in drugi so ves dan v gostih skupinah oblegali ta paviljon ter strmeli na praktično in sigurno delujoče stroje. Največje zanimanje vzbuja šivalni stroj za šivanje gumbnic. Šivanje lukenj za gumbe je posebno pri perilu najzamud-neje in najsitneje delo vsega šivanja. Stroj za gumbnice pa sam reže in šiva gumbne luknje na obeh straneh sigurno In s tako brzino, da jih napravi na dan do 3500! Koliko tednov bi rabila šivilja v to. Dalje je tam stroj za prišivanje gumbov, tamburiranje, obšivanje jopic itd. Stroji sami odrezujejo, šivajo, robijo, vse pa goni elektrika. Stroj za majice itd. šiva na tri niti, stroj za vezenje pa izvršuje 9 različnih načinov vezeninske tehnike. Gospodinje in šivilje, oglejte si na vsak način ta Singerjev oddelek v paviljonu F. — II. Dolenjski orlovski tabor v Novem mestu se vrši, kakor določeno dne 10. t. m. Zadnje dni raznašajo Sokoli po Novem mestu in okolici vest, da je tabor prepovedan, češ, da se je bati izgredov, ker ima isti dan tudi novomeški Sokol neko prireditev. Namen teh govoric je prozoren; hočejo doseči, da bi naše ljudstvo nasedlo njih lažem in ostalo v nedeljo doma. Če že stoji politična oblast na tem, da se isti dan ne smeta vršiti obe prireditvi, naj prepove Sokolom, ne pa Orlom, ki imajo dan za tabor določen že od pomladi. Bila tii več kot enostranost, če bi okr. glavarstvo ugodilo Sokolom, ki so si izbrali nalašč isti dan kot Orli I — Katoliško dolenjsko ljudstvo, Ti pa v nedeljo vse v Novo mesto, da bodo Sokoli, ki te dni trgajo orlovske plakate videli, da stoji za našim orlovstvom močna armada tudi podeželskega ljudstva! — Izkaznice za polovično vožnjo s posebnim vlakom v Novomesto na II. dolenjski orlovski tabor v nedeljo 10. t. m. se dobijo v pisarni Orlovske podzveze v Ljudskem domu, na deželi pri orlovskih odsekih. Vlak odhaja ob 5. uri iz Ljubljane in se vrača zvečer okrog 8. ure iz Novega mesta. — Javna telovadba na II. dolenjskem orlovskem taboru v Novem mestu v nedeljo 10. t. m. se bo vršila na telovadišču v Bršljinu poleg novomeškega kolodvora. Sv. maša in tabor bo na trgu pred kapiteljsko cerkvijo ob devetih. — »Jutro« in orlovski tabor na Bleda. Jutrovi prijatelji z Bleda ne morejo preboleti veličastnega orlovskega tabora, in ne iistih zasluženih batin, ki sta jih prejela, kakor se nam poroča, dva Sokola, ker sta po surovi sokolski navadi brez povoda izzivala Orle s psovkami. Zato ti tepeni junaki pošiljajo »Jutru« popolnoma zlagane in docela izmišljene notice, da si tako potolažijo onemoglo jezo in pohlade gorke batine. Če pa misli r-Jutro«, da lahko še nadaljuje s svojimi lažmi, mu mi lahko postrežemo z resničnimi dogodbicami iz kraljestva Baha in Venere ob času vse-sokolskega zleta, N. pr. tivolska noč, s svojo Sodomo, in kaj brat Sokol Š. pripoveduje o Sodomi in Gomori ob Gradaščici. Ali hočemo na dan s častivrednimi imeni iz kraljestva Bahovega? Ali hočemo sploh primerjati vse noči v Ljubljani ob času vsesokolskega zleta z nočmi v Brnu, ko je bil ob pol enajstih po cestah tak mir in samota, da je bilo zapoznelega potnika strah iti po tistih dolgih ulicah. Če Vam je prav, začnemo, kar smo dosedaj z ozirom na človeške slabosti in z ozirom na javno dostojnost prizanašali. — Srbski kmetje t Sloveniji. V torek popoldne je prišlo v Ljubljano 120 srbskih kmetov iz Šumadije. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki pokrajinske uprave, magistrata, sejmskega urada itd. Prenočevali so v Marijanišču. Včeraj dopoldne so si ogledali velesejem, nakar so jih okoliški kmetje odpeljali na svoje domove. Srbski kmetje bodo obiskali tudi Bled in Maribor. — 0 odhoda našega kralja v Pariz ni prejela belgrajska vlada do 5. t m. ni-kakega obvestila niti od kraljevske pisar-ne niti od našega poslaništva v Pragi, čisto gotovo imajo na Češkem ravno tako dobro brzojavno upravo kot pri nas. — Neverjetne govorice. Zaradi tiskarskega štrajka ne izhajajo na Dunaju nobeni listi. Tak mir je pa silno ugoden za širjenje najneverjetnejših govoric. Tako se je med drugimi na Dunaju raznesla vest a nekem atentatu na kralja Aleksandra. Ni treba poudarjati, da so vse take in sličn® vesti gladke izmišljotine. — Nove Pucljeve afere? Zadnjič smo omenili, da je pisalo belgrajsko »Videlo« o neki izvozni aferi ministra Puclja, češ, da je dalo njeg'ovo ministrstvo — ne on —- njegovi soprogi dovoljenje za izvoz 20 tisoč svinj, Sedaj pa naznanja belgrajska Tribuna, torej list, ki stoji v jako ozki zvezi s Pašičem, da bo obelodanila informacije o novih velikih aferah glede izvoza živine in mesnih izdelkov, s katerimi aferami stoji baje v zvezi minister Pucelj, — »Narodni dom« v Kranju. 3. t. m. so položili z običajnimi slovesnostmi temeljni kamen imenovani stavbi, ki je pravzaprav Sokolski dom. A ker so graditelji videli, da ne kaže nastopiti pod pravim imenom, so agitirali vsepovsod za »Narodni dom« ter kot taki prosili (bolje rečeno: zahtevali) tudi pri naših ljudeh; da, celo pod pretvezo »gasilski« dom so si upali zbirati prispevkov od ljudi, ker bo gasilsko društvo imelo nekaj prostora v prizidku poslopja. Mnogo naših je nasedlo, mnogi so se uklonili sitni nadležnosti ter dali ali obljubili lepe prispevke. Tako to mislili priti prav poceni do lepega zabavišča: občina je na škodo občanom dala prekrasen prostor skoraj zastonj sredi lepega drevoreda, okoličani bodo dajali lesa in kamenja, država bo seveda tudi prispevala. Potom plakatov so začetkom avgusta z indirektnim pritiskom (»nič ne bo pozabljeno«) silili ljudi, da so navozili ogromno peska iz Savske struge, seveda brezplačno. Precejšnjo napako pa je bil napravil g župan Ciril Pire, ko je 28. maja t 1. prepovedal javen shod SLS na prostoru pred župniščem. Tedaj so se slišali glasovi: »aha, naše smreke so pa dobre, ne boste jih dobili«, in marsikdo je izpregledal, pa ni dal obljubljenega prispevka. To treba popraviti! In kaj si izmislijo? V soboto, 2. t. m., se poda deputacija h g. dekanu ter ga zaprosi, da blagoslovi temeljni kamen »Narodnega doma«. Seveda je g. dekan odklonil, kajti da bi cerkveno blagoslavljal temeljni kamen hiše, v kateri se bodo oznanjevala protikatoliška načela, to vendar ne gre. Kako zelo zmešane pojme imajo ti ljudje o blagoslovih sv. cerkve! Enako zmešanost pa prisodijo celo funkcionarju cerkve, kar je še lepšel Ker zastopnik cerkve noče biti zdaj za štafažo, čezenj seveda zabavljajo. Če bi se bil g. dekan so zapustili v Brnu in v 150.000 taborjanih neizbrisen spomin kot jugoslovanski bratje v svoji severni domovini. Nismo si prepevali visokih himen in zažigali kadila — z žrtvami smo si izkazali bratsko ljubezen. Nismo si bili le bratje po Orlu, občutili in utrdili smo zlasti siovansko in katoliško bratstvo, pokazali smo brez visokodonečih fraz svetu novo bratstvo slovanskih narodov. Čehi so nam rekli: v Brnu ste prodrli fronto, in Francozi so dejali: s tem nastopom ste vdrli luknjo v zemeljsko oblo. Za podrobnejši opis slavnosti tu ni mesta, govore naj številke. Prvi nastop 30. julija (naraščaj): 18 posebnih vlakov, več ojačenih rednih vlakov je navozilo vzorno izvežban in oblečen naraščaj v Brno. V sprevodu je šlo: 4500 dečkov in 3400 deklic šolskega, 2250 dečkov in 2460 deklic izvenšol-skega naraščaja, spremljanih od 46 Orlov-vojakov 640 članov in 530 članic, 8 godb in 88 praporov. — Po izločitvi premalo izvežbanih je pri javni telovadbi nastopilo: 3520 dečkov in 2880 deklic šol. nar., 2704 dečki (s palico) in 2140 deklic (z obroči) izvenšol. nar. (skupaj 11.244 pred 60.000 gledalci). Glavni nastop 13. avgusta (člani in članice). 31 posebnih in nad 100 rednih oja-Senih vlakov. V sprevodu (1 in pol ure): 600 Orlov:vojakov (ne komandira-nih!), 25.000 Orlov in Orlic v kroju (par tisoč v telovadnem in navadnem), do 30 tisoč brez kroju z znakom, 200.000 gledalcev v špalirju. Med Čehoslovaki so bile uvrščene skupine: 53 legijonarjev, 72 skavtov, 20 konjenikov (vojaščina ni dala konj), 18 koles, 4 avtomobili, več voz, 664 Orličic, 692 Orličev, 670 narodnih noš, 205 praporov, 8 Angležev, 294 Belgijcev (nad 300 jih je ostalo v špalirju), 220 Francozov (250 v špalirju), 5 Poljakov, 4 Rusi, 11 Švicarjev, 33 Amerikancev (180 v špalirju), 32 Rusinov, nekaj Nizozemcev in Dancev, 1184 Jugoslovanov s 6 prapori in dr. Korošcem, 24 godb, 16 fanfar, 1630 Slovakov, iz Češke 1784. Ostali so bili iz Mo-rave in Šlezije, 207 iz Dunaja. Pri sv. maši, orlovski prisegi in blagoslovitvi praporov je bilo 80.000 ljudstva v stadionu. Pri javni telovadbi je nastopilo: 3328 Orlic in 4288 Orlov (proste vaje), posebej 72 jugoslov. vaditeljev, 136 Orlov-vojakov (s puško), 5 vrst Belgijcev (1 ženska), 9 francoskih društev (180 telovadcev), na drogu 13 vrst, na bradlji 16, na konju 4, krogih 4, skok s palico 1 vrsta. Skupno nad 8000 telovadcev in telovadk, gledalcev 120.000. 14. avg. je telovadilo 360 dijakov Orlov in 304 dijakinje (ne komandirani) pred 50.000 gledalci. Zvečer je v natrpanem gledišču pri mednarodni akademiji uspešno nastopil naš Orel. 15. avg. (dan narodnih krojev): v sprevodu 6328 oseb v narodni noši (med drugimi skupinami 1500 deklet v masi osmero-stopov, enako 1000 fantov), 966 Orlic in 1720 Orlov v kroju, številna skupina jugosl. nar. noš z vozom »Gorenjska svatba«. Skupno 11.000 krojev in 18.000 civilnih. Popoldne je nastopilo se 2016 članov s prostimi vajami in 2000 Omladine z 22 točkami narodnih običajev (svatbe, postavljanje mlajev itd.) pred 90.000 gledalci. Tekmovalo j<- mož, med njimi 8 iz Amerike, 14 Be 24 Francozov, 7 Švicarjev in 35 Jugoslovanov, ki so tekmovali v vseh kategorijah (za prvenstvo 2, v lahki atletiki 2, v višjem oddelku 8, v nižjem 26). Dosegli so: I. ceno v prvenstvu, 1. ceno v višjem in L in II. v nižjem oddelku, 1. do 8. mesto v višjem in 1. do 6. v nižjem oddelku. Odkod so zajemali Orli sredstva za priprave, ki so stale 8 mil. Kč? Od vlade so imeli na posodo: 135 vagonov lesa, 10.000 odej, nekaj kuhinj, od mestne uprave šolske prostore, od pokrajinske uprave svet; Orli-vojaki so dobili nevštet dopust z redno plačo, železnica je dovolila polovično ceno, transportom 60 odstotni popust. Mestnega davka so morali plačati od vseh vstopnic 60 odstotkov. Stotine članov in članic je hodilo delat v stadion v prostem času brezplačno, zložili so 1 milijon Kč garanč-nega fonda, vse katoliške organizacije pa so posodile denar ali dale kredit. Vse, kar je bilo darovano in storjeno, je bilo prostovoljno. Vojaki in dijaki so bili izključno člani Orla. Ker ima med Čehi Orel še več nasprotnikov nego pri nas, si moremo misliti, kako ogromno delo, kolike žrtve jo zahteval tabor v Brnu in kolika mora biti moč, življenska sila Orla. Ni čuda, da tišče pri nas nasprotniki Orla pred taborom v Brnu glave v pesek, v republiki pa, kjer ga ni moč prezreti, besno napadajo »klerikalno reakcijo«, se pohujšujejo nad obleko članic in kličejo obupno na boj za ohranitev brezverstva v Husovi domovini. Z ljubljanskim zletom Sokola se ne morejo tolažiti, ker stotine njihovih ljudi, ki so videle ljubljanski zlet in priprave brnskega tabora so bile razočarane v Ljubljani. Tolažijo se s preteklostjo v Pragi... Dolge so kolone in visoke himne, s ka- terimi se je Sokol slavil tedne in mesece v liberalnem časopisju. Težki so milijoni, ki so ga podprli iz javnih in privatnih blagajn. Bele so ceste, ki so mu jih gradili mestni delavci, vojaki in kaznjenci zastonj. Krasno je telovadišče, a kdo ga je plačal? Prišel je kralj —• prvi Sokol mu pravijo — s kraljico, prišli bo vsi ministri-So-koli, navozili so iz cele države vojake-So-kole (sicer je bilo tudi par sto Orlov in se več neorganiziranih vmes), in Wranglovce, pripeljali so se za četrtinske cene dijaki in dijačice, napredno učiteljstvo je razvilo vso svojo vnemo za sveto sokolsko stvar, kraljev manifest je postavil Sokole za zgled vsemu narodu in jih zahvalil za udanost sokolskim idealom, številne in visoke kolajne so bile pripravljene resničnim sokolskim delavcem, leto in dan je sivi Sokol vežbal jugoslovansko šolo in vojsko ter ji vcepljal svojega duha... in bilo je lepof Samo premalo glav je bilo. Hrvatov ni bilo, naroda ni bilo, dijaštva ni bilo, naraščaja ni bilo, članov in članic pa je bilo nekoliko. »Jugoslavija« navaja številke »Slov. Narod« in »Jutro« nista preklicala): Naraščajski dan 22. in 23. jnl.: pri skušnji 960 dečkov in 660 deklic, pri javni telovadbi 820 in 680, v sprevodu 960 in 700. V teh številkah je 315 Čehoslovakov (mnogi so izgledali kot člani). Torej: v sprevodu 1700, pri telovadbi 1620 sokolskoga naraščaja. DijaSkl fn vojaSki dan 6. avg.: v sprevodu 500 dijakov in 300 dijakinj, pri telovadbi 400 in 360, pa 2400 vojakov. Ko bo dobili dijaštvo med letom k temu nastopa, so pritiskali tudi na neorganizirane in na Orle-telovadce, vse šole so morale vaditi sokolske vaje, dovolili so cetrtinsko vožnja, SLOVENEC. 3m T. septemftra 1923. Sfran % »ploh mogel udati njih prošnji, kaj bi bili potem storili? Zavijajoč oči in sladko govoreč bi bili rekli: Kako morete biti zoper »Narodni dom«, saj ga je gosp. dekan sam blagoslovil! Le dajte, le prispevajte! In tako bi se bila dala vendade spet dobiti kaka smreka ali priagitirati kak me-česen. Zidajte si sami, kar le hočete, toda sezite v svoj žep, pa ne v tujega in cerkev pustite v miru. To velja gg. demokratom, pa tudi nekaterim, ki v svoji kratkovidnosti demokratov in njihovih namenov ne spoznajo. — HI. Kongres Profesorskega Društva, ki zboruje od 7. do 9. septembra v Ljubljani, nam je poslal sledeči dnevni red v srbskem jeziku: 1. Otvaranje Kongresa. 2. Izbor verifikacionog odbora za pregled punomočja. 3. Konstituisanje Kongresa (Izbor predsednika, dva potpred-sednika, pet tajnika i dva overača zapisnika). 4. Izveštaj o radu Glavne Uprave — •Izveštaj blagajnika. Profesorsko Društvo kao profesionalna organizacija. Referent g. dr. Svetolik Stefanovič. 6. Upoznavanje kao sredstvo za nacionalno nivelisanja i omladinski pokret u ferialnom savezu. Referent g. Stevo Markoviž. 7. Današnje stanje naše srednje škole. Referent g. Jer. Živa-novič. 8. Današnje stanje (ustroj) meščanskih in strokovnih šol v Sloveniji. 9. Predloži: A. Glavne Uprave: a) da Sekcije za 1922-23 god. dadu glavnoj Upravi 25 % članarine, b) da se blagajniku Glavne Uprave dade 1.200 dinara nagrade za rad 4921-1922 god. c) da se dvojici tajnika Glavne Uprave dade 1200 dinara nagrade za rad 1921-1922 god. d) da se odobri pod-neseni proračun za 1922-1923 godinu. B. Eventualni predloži po članu 28. tač. b. Profesorskega Društva. 10. Izbor novih članora na mesto članova kojima ističi rok a to su: Brankoi, Živkovič, Giga Konstan-tinovič, Josip Lenič, Josip Reisner, Lepo-sava Boškovičeva, Mileva Petrovičeva, Miograd Ristič i dr. Svetolik Stevanovič. Izbor zamenika. 11. Izbor članova Nad-fcornog odbora. 12. Odredjivanje mesta gde če se držati IV. Kongres. Glavna Uprava predlaže Sarajevo. 13. Razgledanje škola i prosvetno-kulturnih ustanova u Ljubljani. — Jula 1922 god. — Beograd. Glavna Uprava Profesorskega Društva. — Ponarejeni kolki. Ker so se pojavili falzifikati taksnih mark (kolkov) v vrednosti 10 do 30 dinarjev emisije, ki velja v pokrajinah izven Srbije in Črne gore, je odredila generalna direkcija posrednih poreza z razpisom št. 21.497/1922, da se vzameta te dve kategoriji kolkov s 16. septembrom 1922 iz prometa in da s tem dnevom pre-staneta veljati. Taksne marke teh dveh kategorij se zamenjavajo proti izpravnim taksnim markam do vštetega 15. decembra 1922 po veljavnih predpisih. — Vič - Glince. Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 10. t. m. v društvenem domu na Viču priljubljeno in povsod z velikim uspehom igrano N. V. Gogoljevo komedijo »Ženitevc, veseloigro v 3 dejanjih. Ta igra je polna poštene zabave in zdravega humorja, ter vzbuja cele salve neprisiljenega smeha. Obisk te igre priporočamo cenj. občinstvu najtop-leje. — Tacen. Čebelarska veselica, ki bi se imela vršiti 8. t. m., je preložena na nedeljo, dne 24. septembra v prostorih Koširjeve restavracije v Tacnu. Gostje bodo postrežem med drugim tudi z medico in medenim pecivom. Vabljeni so posebno čebelarji in vsi prijatelji sladkega medu. — Nameravani izlet. Izlet Slov. planinskega druStva na Plitvička jezera od 8.—10. ure radi neprilik odpade. — Iz Velikih Poljan, p. Ortnek smo sprejeli: Na hodniku Prlvoz št. 8 se je našel dežnik. Lastnik naj se oglasi isto-tam na levo. — Avtomobilna prometna i, d. sporiCai Cenjeno občinstvo »« opozarja, ^a se bo Vozilo na avtomobilni progi Ljubljana—Vransko od 8, septembra t. 1. samo enkrat na dan, in sicer: Odhod z Vranskega ob 8. uri, prihod v Ljubljano ob 10. uri, odhod iz Ljubljane ob H-30, prihod na Vransko ob 16-30. Navedeni avtomobili imajo zvezo na Vranskem z avtomobilom iz Celja in v Celje. Na progi Vransko—Celje vozi avtomobil dvakrat na dan po zimskem voznem redu, odhod popoldne z Vranskega torej ob 16-35. Vsled zo-petnega podraženja obratnih sredstev in zvišanja državne trošarine na 20kratni iznos smo primorani zvišati vozne tarife na progi škofja Loka—Železniki in na progi med Celjem in Vranskim za 66 odstotkov. Novi tarifi stopijo v veljavo dne 9. septembra t. 1. 2665 — Oseba, ki je dne 3 septembra Izgubila na kolodvoru v St. Vidu nad Ljubljano mošnjiček z denarjem, naj se oglasi v Zavodu sv. Stanislava na St II. 40. — Gozdna tatvina. Posestnicl Mariji Babnik iz Bizovika je bilo Iz njenega gozda ukradeno 5 voz hoste. Nekaj tatov so orožniki v Štepanji vasi že izsledili. — Smrtno nevarna poškodba. V nedeljo dno 27. avgusta ponoči so se stepli na Bregu pri Litiji fantje. Med pretepom je sunil Matija Smuk Janeza Drnovška s Save v trebuh in ga je smrtno nevarno ranil: čreva so Drnovšku kar ven visela, ob rezal ga je tudi na levi roki in sunil z nožem trikrat Jožeta Lambergerja. Orožniki so Smuka aretirali. — Nepoštena šivilja. Marija Orel je kot hišna šivilja okradla, ko je šivala, Marijo Mttller st in Marijo Mttller ml. v Zagorju in ju je oškodovala za 1680 kron. Sedela bo za to 2 meseca v ječi. — Ker je šalil župana. Franjo Novak is Ple-ševlee je 10. maja očital županu Janezu Mavsarju, da je lažnlk in da so je v neki vlogi lagal. Novak bo moral zato plačati 1000 Din globe. — Od doma pobegnil je 11 letni Ivan Hribar z Bleda. Fant se že od meseca julija klati po svetu Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je izšel v novi, Izpopolnjeni in pomnoženi IzdajL Prikladna knjižica je sestavljena po strokah v abecednem redu In obsega 80 tiskanih strani. Dobi se pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani po 10 dinarjev za tiskovne stroške in 30 par za poštnino. Denar je vposlati vnaprej. š Iz Slov. Bistrice. Kmetijski list št. 85 poroča iz Slov. Bistrice, da se je vršila po kat. shodu veselica, ki je bila tako polna ogabnih slik, da so se ljudje vpraševali, ali so še v Slov. Bistrici ali pa v Sodomi in Gomori. Proti tej ostudni laži javimo, da so se udeleženci kat. shoda ob 1. uri popoldne že razšli in niso imeli sploh nobene veselice. Če pa bistriški demokrati in samostojneži po cele noči svoje so-doma-gomorske orgije uganjajo v neki gostilni na obronku mesta, zato ne more nič katoliški shod. š Na deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje v pni razred dne 11. in 12. t. m., vsakokrat od 7. do 13. ure. Učenci naj pridejo po možnosti v spremstvu roditeljev in naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list ali izpisek, do-movnico in izpričevalo o cepljenju proti kozam. V prvi razred imajo pravico vstopa učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili peto šolsko leto. Ob istih dneh in istih urah se morajo javiti tudi učenci, ki so se koncem preteklega šolskega leta priglasili za vstop v drugi, tretji ali četrti razred, da bo do 18. t. m. natančno določeno število učencev v posameznih razredih. Šolska maša je dne 14, t. m., pričetek pouka 15. t. m. U2enci naj ne kupujejo nikakršnih knjig in drugih šolskih potrebščin, dokler ne dobe v šoli potrebnih navodil. š Občni zbor celjskega pevskega okrožja, pri katerem je bila večina odsekov zastopana, «e je vršil ob navzočnosti Zveznega pevovodje g. prof. Bajuka v Celju dne 5. t m. Izvoljen je bil sledeči odbor: Anton Lasbacher, kaplan v Celju, predsednik; Franc Jerič, tajnik in referent; Albert Praust, Št. Juri, blagajnik; Alojz Mi-helčič, okrožni pevovodja. Zbori, kateri še niso pristopili k okrožju, naj to nemudoma store! p Tržaški vzorčni semen) so ob navzočnosti genovskega vojvode otvorili mi-nolo nedeljo. Celo ob tej gospodarski prireditvi so Italijani Slovence tako prezirali, da niti slovenskim listom niso pošiljali vesti o pripravah v objavo. p Popačevanje slovenskih krajevnih imen. Za raznimi drugimi slovenskimi kraji, za katere so si Italijani izmislili več ali manj nemogoča in nesmiselna italijanska imena, je prišel sedaj na vrsto tudi goriški Rihenberk. Italijani so ga prekrstili v »Monte maturo« — Zreli hrib, p Izgredi brezposelnih v Trstu. Dne 4. t m. so se v Trstu vršile demonstracije brezposelnih. Demonstranti — večinoma ženske — so napadli nekaj pekarn in mesnic in napravili več ali manj škode. Zaprli so veliko oseb, p Kongres društva »Dante Alighieri« se vrši letos v Zadru, in sicer od 16, do 18. t, m. g Žitni trg. Cene žitu na novosadski produktni borzi so bile sledeče: pšenica 18 kron, ječmen 15.49 K, oves 13.20 K, koruza 15.09 K, pšenična moka (št. 0) 25.80 do 26.00 K. g Lesni trg. Na lesnem trgu je kupčija zadnje dni zelo živahna. Največ lesa se izvozi preko Reke v Italijo in Levant, kjer lahko konkuriramo b svetovnimi cenami Cene lesu neprestano rastejo. g Sladkor poslane cenejši. Ampak ne pri nas, temveč na Češkem, in sicer zaradi dviga češke krone. Kadar bo naš dinar več vreden, bomo tudi mi sladkali kavo s sladkorjem po 40 krajcarjev kilo. g Izvoz živine iz Ogrske dovoljen. Peš-tanska vlada je zopet dovolila izvoz živine. g Jeklo in železo v Ameriki dražje. Vsled povišanja delavskih mezd so cene železu in jeklu v Zjedinjenih državah poskočile. g Stanje papirnatega denarja v Avstriji je znašalo po izkazu z dne 23. avgusta 144.76 miljard kron. g Devizna centrala na Ogrskem. Na Ogrskem nameravajo razpustiti devizno centralo. g Podraženje pisalnih strojev v Nemčiji. Pisalni stroji v Nemčiji so se podražili za 60 odstotkov, tako da stane en pisalni stroj danes 42.000 mark. g Iz Nemčije. Nemška vlada je sklenila omejiti uvoz in bo izdala najstrožje odredbe. Sladkor se je povišal za 30 odstotkov. Rensko vestfalski cement stane 27.000 mark za vagon. g Pariteta zlatu v Avstriji. Od 4. do 10. t. m. je določena pariteta zlatu v Avstriji s 15.460 K. g Povišanje železniških tarif in nje posledice na Mažarskem. Toliko da so se mažarske železnice podražile, pa so se br-zovlaki in osebni vlaki jako izpremenili, zakaj prvi in drugi razred v omenjenih vlakih je skoraj prazen, in ljudje, kateri morajo kam odpotovati, se vozijo v tretjem razredu, dasi so doslej smatrali to na Mažarskem za malo častno. BORZA. Zagreb, 6. septebra. (Sklep.) Dolarji 300 do 320, avstrijske krone 0.48—0.50, češkoslovaške krone 11.20—11.60, marke 28-92, lire 18.80—18.88. Dunaj, 6. septembra 1922. (Izv.) Devize: Pešla 32.05, Berlin 57.35, Italija 3271.—, London 3360.60, New York 75175.-, Pariz 59.19, Praga 26.22, ZUrich 14285.—, Sofija 424.50, Zagreb 819.-, Varšava 8.75, Holland 29300.—. Curih, 6. septembra 1922. (Izv.) Devize: Pešta 0.21 Vi, Berlin 0.395, Italija 22.05, London 23.52. New York 526, Pariz 41.50, Praga 18.70, Dunaj 0.00 n. a. K 0.00'/», Bukarešt 3.—, Zagreb 1.45, Varšava 0.06 yt. Zagreb, 6. septembra 1922. (Predborza.) Devize: Berlin 24.—, Italija 15.80, London 1550.—, New York 320.—, Praga 12.—, Dunaj 0.42, Zttrich 65.—._ IJuhNar*''« novico. lj Razpis občinskih volitev. Mestni magistrat je izdal naslednji lazglas: Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za ^ Bta«. 1» notranje zadeve, Je t razpisom i dne 26. avgusta 1922, 8t 31.491 odredila, da so ima volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov vršiti v n»-deljo, dne 3. decembra 1922. To se daje javno na znanje z dostavkom, da tte bodo natančnejša določila o razdelitvi meata na volivne okraje ter dodelitve posameznih okolišev na določena volišča razglasila pravočasno s posebnim razglasom. Isto-tako se pravočasno po razpoložitvi pravno^ veljavnih volivnih imenikov za občinske razglase določila glede vlaganja kandidat-nih list. Po določilih čl. 12. zakona o volivnih imenikih z dne 30. maja 1922 se smejo popravki stalnega volivnega imenika za ob. činske volitve, ki je glasom tuuradnega razglasa z dne 19. avgusta 1922 ob običaj-nih uradnih urah, to je od 8. do J4. ure pri mestnem magistratu (v mestnem popi kovalnem uradu) razgrnjen vsakomur na vpogled, zahtevati le še 15. dni po razglo-sltvi ukaza o volitvi občinskega odbora. Glede na to določilo smejo se popravki vo. livnega imenika zahtevati le Se do vštetega četrtka, dne 21. septembra 1922. Popravek volivnegs imenika se zahteva neposredno pismeno aH ustno od mestnega magistrata ali pa cd prvostopnega (deželnega) sodišča, toda od tega samo pismeno. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti potreb-ni dokazi, za katere morejo služiti samo polnoveljavne listine. Mestni magistra* v Ljubljani, dne 6. septembra 1922. Vladni komisar: dr. Senekovič 1. r. lj Smrtna kosa. V torek dopoldne fe nenadoma umrl dvorni svetnik in bival sanitetni referent g. dr. Franc Zupane. Prišel je na svojo vsakodnevno zdravniško inšpekcijo v zavarovalnico zoper nezgode; nenadoma mu je prišlo slabo in kmalu nato je umri. Poklicani zdravnik dr. Volav-šek je mogel le ugotoviti nastop smrti. Zardela ga je kap. —• Isti dan je v splošni bolnici umrl vpokojeni polkovnik g. Josip M i 1 a v e o, star 70 let. Blag jima spomini lj Slovensko zdravniško društvo poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba dolgoletnega člana g. dvornega svetnika dr. Zupan ca. Mesto venca je darovalo društvo 100 Din za pokojninski fond zdravniških vdov in sirot. lj Lichtenturnov zavod. Vpisovanje ,v tukajšnjo šolo je 12. in 13. septembra, od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. Sveta maša je 15. septembra ob 8. uri, redni pouk se prične 16. septembra. lj Prosveta frančiškanske fapnije priredi v nedeljo, dne 10. septembra izlot na Žalostno goro. Odhod z jutranji*^vlakom ob 5. uri 50 minut z južnega kolodvora. Peljali se bomo do postaje Preserje, odkoder je pol ure na goro, kjer bomo imeli sv. mašo. Povrnemo se preko jame Pekla. Izlet se vrši le ob lepem vremenu. Hrano naj vsakdo s seboj vzame. K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje društva odbor. lj Srbski iu hrvatski profesorji v Ljubljani. Včeraj popoldne so se pripeljali v Ljubljano srbski in hrvatski srednješolski profesorji, ki se udeleže profesorskega kongresa. Na kolodvoru so jih pozdravili ljubljanski tovariši. lj V petek na Rožniki V petek, na praznik Mar. loistva bo imelo delavstvo tobačne tovarne (oddelka smodk) ob 9. uri na Rožniku sv. mašo. Prijatelji in prijateljice delavstva se vljudno vabijo. Sv. maso in cerkveni govor bo imel gosp. dr. Jerše. Sv. raaša se vrši ob vsakem vremenu. lj Glasbena Matica v Ljubljani Ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani uljudno prosi vse gojence in gojenke, ki nameravajo v šolskem leta 1922/23 obiskovati na konservatoriju pouk solopetja, da se vpišejo do vštetega 12. t* m. Na pozneje vstopivše gojence ae bo moglo ozirati le v tem slučaju, ako bo še kaj prostora na razpolago. lj Invalidi, vdove in sirote pridite vsi v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne na javen protestni shod, ki ga sklicuje v dvorani Mestnega doma Centralni odbor Splošne organizacije vojnih invalidov v Ljubljani v smislu sklepa Sre-dišnjega odbora Ratnih invalida v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Invalidski zakon. 2. Poročilo Srbov in Hrvatov. 3. Izplačilo zaostalih doplatkov. ^.Invalidni domovi in zdravilišča. 5. Slučajnosti tovarišev. Vso invalidom naklonjeno javnost vabimo, da nam z obilno udeležbo pripomore do naših pravic. — Centrala. lj Vpokojenec je izgubil od Cankarjevega nabrežja čez čevljarski most do Gosposke ulico Sivo, obrobljeno listnico, v kateri je bilo 1800 K pokojnine za september — in železničarska legiUmacija-Pošten najditelj se prosi, da odda najdeno v Gosposki ulici 6, III. nad. lj Začetek šolskega leta 1922/38 n« mestni ženski realni gimnaziji in na t njim združenih oddelkih. Petrazredna gimn. osnovni šola. Vpisovanje v I. razred ta ostale razrede se vrši v torek, dne 12. septembra od 9.-11- aro-Pouk se prične v sredo, dne 18. septembra i L za I. razred ob 9. url, za ostale razrede ob 8. uri. — Mestna ženska realna in ref. realna gimnazija in lice j. Vpisi>-vanjc za n a u o v o vstopivše gojenke v I-VIII. razred se vrfi v torek, doe 12. septembra od 9.—10. ure. Sprejemni izpiti za gojenke razne olajšave in napovedovali, da jih bo nastopilo 5000 (dijakov samih). Iz 5000 jih je narastlo 4001 Oba dneva (naraščajski in dijaški) sta šla skoro brez sledu čez Ljubljano. Glavni dnevi 11. do 15. avg.: Mednarodnih tekem se je udeležilo po 6 mož iz Češkoslovaške, Luksemburga, Jugoslavije, Belgije in Francije. Sprevod 13. avg. je obsegal 5000 oseb; bil je enoličen, prevladovali so v njem Čehi, ki so prišli v številu 3740 (2186 članov, 1554 članic) s 4 vlaki. Pri javni telovadbi je nastopilo: 3280 članov (vmes 1100 Čehov, precej vojakov — tudi nesokolov in Orlov! dijakov in nekaj Wranglovcev), 2400 članic (vmes mnogo dijakinj), 64 čeških legijonarjev, 6 Francozov, 8 Alžircev, po 6 Belgijcev in Luksemburžanov. Gledalcev 40.000. 15. avg. je bil obhod večji: do 8000 OBeb (3245 jug. članov, 1614 jug. članic, Čehov 1776 in 916, 96 Wranglovcev in 10 Rusinj, 7 Francozv, 9 Alžircev, 9 Belgijcev, 12 Rumunov, 8 Poljakov, 42 čsl. vojakov in >nekaj< narodnih noš), vmes 9 godb, 11 fanfar in 216 konj (vojaških). Telovadba pa je bila mnogo slabše obiskana kot 13. avgusta. Posebni in redni vlaki so bili po večini slabo zasedeni, >naroda< je prišlo bore malo v Ljubljano in še ti so prišli po večini gledat kralja in kraljico, ki je do tedaj še niso videli. Špalir občinstva je bil redek, mnogokje pretrgan. Manifestacije za zasedeno ozemlje so bile tako nespretne, da so Italijani zaprli 34 goriških Sokolov ob povratku domov. Z ozirom na podporo države,' mesta in kapitala, ogromno rekla- mo s plakati in časopisjem, UJU, šolstvo in vojaštvo, kraljevo prisotnost, dolgo pripravo, visoke stroške in napovedane številke — je uspeh I. jugosl. sokol, zleta vzlic lepim telovadnim točkam: v e 1 i k fi a s k o, očit ne 1 e delavcem, ki imajo vpogled za kulise in v blagajno, ampak celi trezni javnosti. » Da Sokol danes ni silnejši, ni hib? njegovih številnih in sposobnih tehničnih delavcev, ampak neuspeh njegovih ideologov in politikov, ki obenem hočejo da bodi Sokol avantgarda svobodomiselstva in skrajnega centralizma, pa sposoben sprejeti v svoje vrste ljudi vseh slojev, vseh veroizpovedanj in strank. Mi katoličani hočemo svobodo v snovanju in razvoju naših organizacij na vseh poljih; priznamo pa tudi isto svobodo drugače mislečim. Zahtevamo le jasnosti in doslednosti od vsakogar. Kakor je Orel telovadsko vzgojna j zveza verne mladine, tako more zbirati So-| kol svobodomiselno mladino; ako si žele j osnovati druge skupine v narodu tudi svojo telovadno zvezo, jim po pameti tega nih-; če ne more braniti. Na drugih poljih združevanja tega tudi nihče ne skuša, le Sokol ! brez upa zmage vzlic naraščanju katoliških ; in socialističnih zvez dalje ponosno trdi, da ima izključno sam patent na telesno vzgojo. Morda se ne bodo več razburjali prijatelji Sokola, kadar slišijo peti orlovsko mladino: Kisa pada, kiša pada — sokolstvo propada ..., ako se zamislijo nad primero Brno — Ljubljana. Morda priznajo tudi Orlom — egalitč, libertč, fraternitč, iz ozi-rov na celokupno u jed in jen je troimonslcega naroda SHS. J, H. I. mred in n gojeuke w ostale viije razrede to y uredo 13. septembra ob 8. uri. Gojeuke, kJ so bile že na zavodu, se javijo dne 18. septembra od 9.—11 ure z zadnjim spričevalom. — Ponav-IJalni izpiti za Hcej in gimnazijo a« vrže v sredo, 13. septembra ob 8. ura., — Enoletni trgovski tečaj. Bok za vpisovanje je do-lofon na petek, dne 29. septembra t. 1. od 13. do 17. ure. Sprejemni izpit j. v soboto, 30. septembru ob 8. uri. — Enoletna gospodinjska šola. Rok *a vpisovanje je določen na dan 2. oktobra t. 1. od 10. do 12. ure. * ]j Vsled velikega pomanjkanja prani dru-tina državnega uslužbenca, ki šteje 7 oseb in ima mesečnih dohodkov 3000 kron, usmiljena srca, da ji poklonijo kako malo darilo bilo v denarju ali obleld. Darila na upravo našega lista za >1. G.<. lj Posledica prepira. Ivana Starčeva se™je dne 2. Julija na Sv. Petra cesti 78 prepirala s sinom Frančiške Sattlerjeve. Med prepirom je pri-Ea Frančiška Sattler zraven in jo od zadaj udarila Starčevo z loncem po glavi in jo težko ranila. Sattlerjeva je bila obsojena na 14 dni ječe. lj Nepošten delavec. Japelj Simon je delal kot mizarski pomočnik 3 mesece pri Trinku in Brezniku. Vajenec Brezovar je zapazil, da je Japelj kradel, kar je Javil poslovodji Intiharju, ki je ugotovil, da je Japelj ukradel Trinku in Brezniku orodja v vrednosti 3160 kron. Deželno sodišče je prisodilo Japlju 2 meseca težke ječe. lj Policijska kronika. JSeparja Ignacij Franz in Ivan Kunstelj, o katerih aretaciji smo že poročali, «ta silno nevarna človeka. Policijska preiskava, katero vodi proti njima okrajni policijski nadzornik Toplikar, je ugotovila, da sta Franz in Kunstelj brez potnih listov in broz vizumov prepotovala Belgijo, Francijo in Italijo, meseca junija sta si ogledala Bruselj, Pariz in Rim, od tam sta se vrmia v Jugoslavijo, kjer so ju zaprli. Nemalo se je cadil Franc, ko mu je okrajni nadzornik Toplikar povedal, da so ga kmetje 5. oktobra 1S21 v Vrbovtu pošteno pretepli, ker so ga zasačili, ko je ukradel nekemu kmetiču denarnico. >Kako to, da to pri Vaši kriminaliteti znaste?« je ves začuden vprašal. »Zapisano imamo vse,< se je glasil odgovor. Kunstlja in franza so na policijski direkciji fotografirali in daktilokopirah in od, podali njune slike in opise raznim oblastem, da se bo ugotovilo, koliko zločinov imata nevarna mednarodna žeparja na vesti. — Krtačarju Ignaciju Medenu iz Cerknega je bilo ukradeno -1800 kron, Ignaciju Gabriču pa 15.000 kron. Cerkveni »vestnik. c Križevniška Moška Marijina družba iron jutri na praznik Malega Srnama običajno duhovno opravilo zjutraj in zvečer, vselej ob 6. uri. Zjutraj je sv. masa s skupnim obhajilom, zvečer pa običajni shod. Orlovski vestnik. Orol sr. Jakob, Ljubljana. Danes točno ob pol 8. uri odborova seja v prostorih Prosvete, Ker je seja važna, naj se Je gotovo udeleže vsi odborniki. — Predsednik. Orliški krožek Spodnja Šiška. Redna telovadba so prične v četrtek, 7. t- m. ob 7. uri zvečer. Sprejemajo se tudi nove članice. GLEDALIŠKE PREDSTAVE OB ČASU IL VELESEJMA V LJUBLJANI. Opera: Petek, 8. septembra: Smetana, Prodana nevesta. Nedelja, 10. septembra; Puccini, Trip-tychon. Torek, 12. septembra: Bizet, Carmen, Drama: Četrtek, 7. septembra: Molierova komedija »Namišljeni bolnik«. Sobota, 9, septembra: Gogoljeva komedija »Revizor«. Resolucije javnih nameščencev S. H. Sr Pooblaščeni zastopniki -.Osrednje Zveze javnih nameščencev za Slovenijo«:, >Saveza javnih namještenika za lirvatsku i Slavoniju«, vSaveza staleškib organizacija državnih namještenika i umirovljenika za Dalmaciju-, :Saveza državnih namještenika za Bosnu i Hercegovinu« in >Organi-»acije poštanskih in brzojavnih nam.ještenikac so sklenili povodom dne 22. in 23. avgusta 1922 v Zagreb sklicanega sestanka iu po ugotovitvi soglasnosti sledečo resolucijo: 1. Pooblaščeni zastopniki zgoraj navedenih organizacij ugotavljajo z zadovoljstvom, da je vlada v zadnjem času osvedočila resno voljo za rešitev vprašanja' civilnih državnih nameščencev. Dejstvo, da je vlada predložila zakonodajnemu odboru načrt zakona, ki veljaj za civilne državne nameščence vse kraljevine, pozdravljajo tem radostneje, ker bo ta zakon po njili prepričanju na enoten in pravičen način uredil razmerje, ki veže državo z njenimi nameščenci in tako dovedel do popolnega izenačenja dolžnosti in pravic državnih nameščencev vseh treh narodnostnih plemen. Vendar pa morajo ob tej priliki opozoriti vlado, da bi uveljavljenje samo tega zakona državnih nameščencev, kojili socialni položaj zaostaja dane« daleč za onim manuelnili delavcev, no zadovoljilo in jim ne prineslo zadostnega in trajnega izboljšanja njih življenjskih prilik. Zato zahtevajo: 2. Da ,se iz razlogov, ki so jih podpisane organizacije naglašale že v neštetih predstavkah in resolucijah, ukine reSenje gospoda finančnega ministra od 7. aprila t. 1. D. K. br. 47.412 o maksimiranju rodbinskih doklad nižjim državnim uslužbencem. 3. Da kraljevska vlada izboljša obupni gmotni položaj državnim nameščencem z neodločnim in vsakokratni draginji odgovarjajočim zvišanjem draginjskih doklad ter v tem smislu preuredi zakon 6 dravinjskih dokladah z dne 28. februarja 1922 (>Službene Novine« br. 54 od 10. marca 1922) na način, ki bo zagotavljal državnim nameščencem stanu primeren življenski obstanek. Za najizdatnejši pripomoček za ureditev avtomatično rastočih In padajočih doklad, smatrajo podpisani zastopniki takozvano >gliding< skalo ali indeksni lakon, ki zagotavlja tudi nameščencem ostalih modernih držav v vseh draginjskih fazah redno preživljanje. Podpisani zastopniki so sicer z ozirom na potrebo končne ureditve državnega budgeta načelni nasprotniki vsake po draginji izzvane do-klade, ne morejo pa v iinenu 3vojih organizacij čakati na gotovi uspeli od vlade zoper draginjo ravnokar započete akcije. 4. Uveljavljenje novega zakona o civilnih državnih nameščencih z dnem, ko se zopet prvič sestane Narodna skupščina smatrajo podpisani zastopniki za nič manj važno zadovo kot zvišanje draginjskih doklan. Zato odločno zahtevajo, da razpravlja Narodna skupščina o tem zakonu kot prvi točki dnevnega reda in izjavljajo, da bi vsak junktim za ceno neodložnega uzakonjenja službene pragmatike izzval v vseh vrstah državnih nameščencev najodločnejši odpor. 5. Plačevanje 10 % prispevka od osebnih draginjskih doklad, ki ga imajo za enomesečno dobo in skozi pet let plačevati državni nameščenci v smislu uredbe o nabavljalnih zadrugah z dne 5. decembra 1920 (< Službene Novinet br. 292 od 30. decembra 1620) Savezu toh zadrug, naj se brezpogojno ukine. Ta odtegljaj je iz razlogov splošne draginje nevzdržen. Državno namežčen-stvo ga opravičeno smatra kot akt brezpravnosti in to tem bolj, ker Save/, nabavljalnih zadrug še do danes ni položil računa o milijonskih od finančnega ministra prejetih vsotah. Tudi je trgovska konjunktura še vedno takšna, da izključuje vsako izdatnejšo konkurenco, vsled česar namen nabavljalnih zadrug ne more odgovarjati v uredbi določenim načelom, ki pa jih vlad asama ne upošteva v zadostni meri. 6. Vzporedno z ureditvijo pod točko 2—5 navedenih zahtev je iz razlogov pod točko 3. po načelih gliding/ skale (indeksnega zakona) izvesti temeljito revizijo uredbe o potuih stroških z dne 30. septembra 1020, D. K. br. 96.900 (>Službene Novinec br. 222 od 8. oktobra 1920. 7. Ker nudi člen 51. zakona o draginjskih dokhviah z dne 28. februarja 1922 (»Službene No-vi ne c br. 54 od 10. marca 1922) zadostno elastl-citeto za dopolnitev ali izpremeinbo tega zakona, vlada napram zahtevam pod točkami 2, S in 6 no more uveljavljati tehtnih pomislekov. Rešitev kreditnega vprašanja ne more delati težkoč, ker bi biio mogoče višje izdatke začasno in akontativno kriti iz 7% investicijskega posojila, ki gotovo ne pride do takojšnje in popolne investicijo, marveč se uporabi v gotovih rokih. 8. Podpisane pokrajinske zveze izjavljajo, da si pridrže v slučaju neizpolnitve ravnokar navedenih zahtev glede nadaljuih korakov proste roke, opozarjajo pa *e zdaj vlado na neizbežno in nedo-glcdne posledice, ako ao loj resoluciji v polni meri uc ugouj. V Zagrebu, dne 23. avgusta 1922. Mežeorologičao poro^floT Mubljaua 306 m n. m. viš. Položimo dar slepim na oltar! Podporno društvo slepih v Ljubljani, IVolfon ulica štev. 12. HI IA I/ A za Prv0 srednjo šolo LllvAIVA sprejmem na stanovanje in hrano. Cerkvena ulica štev. 15. Dr. BOGDAN NOVAK Zdravnik, bakteriolog in Specialist za injekcijske bolezni ordinira od 11. do 12. are dop. in od 1. do 4. are pop., Kersnikova ulica (Nova ulica) št. 5, I. nadstr. Kot družabnik bi vstopil b kakemu podjetju s primernim kapitalom. Ponudbe pod »ugodna prilika« na upravo »Slovenca«. Meblovana SOBA sc takoj odda. — Naslov pove upravni-štvo »Slovenca« pod štev. 3696. Kuharico popolnoma veščo kuhe, hišnih in vrtnih opravil, išče graščina Bokalcc, pošta Vič pri Ljubljani. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Reflektira se samo na osebe z dobrimi in dolgimi spričevali. Knjigovodja potnik. perfekten, ter (knjigovod-kinja), verzi ran v žitni stroki, se sprejmeta. - Ponudbe na Žitni zavod, d. z o. z. v Ljubljani. 3704 Išče se vesten uradnik spreten v dopisovanju, če mogoče tudi vešč knjigovodstva; s pisarniško prakso imajo prednost. Zahtteva se matura, smisel za organizacijo in da je somišljenik. V poštev pridejo le reflektanti, ki hočejo prevzeti mesto za stalno. Pogoji ugodni, plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod štev. 3676 sprejema uprava »SLOVENCA« do 14. t. m. nilablnin K »prejme na hrano in UlJdftlllJU stanovanje. Glasovir na razpolago. — Vpraša se v upravi »Slo-vcnca« pod številko 4000. rifalfiina 30 Jc "eila eno let0 iu pol šivanja, išče mesta pri šivilji. Pomagala bi lahko pri hišnem delu. Naslov v upravi lista pod št. 3699. Sprejmem dva izvežbana, strojna mizarska pomočnika Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. — Andrej Kregar, ^trojno mizarstvo. St. Vid nad Ljubljano. za vsa hišna dela dobi mesto pri mali katoliški v Belgradu. Plača zelo dobra. -Predstaviti se jc dopoldne od 8. do 10. v Ljubljani, Bleiweisova cesta 21, priti. Služkinja rodbini Iščem poštenega in zanesljivega za trgovino. Nastop takoj. -Naslov pri upravništvu lista pod št. 3706, (3 sobe s priti-klinami) v Mariboru zamenjam z enakim v Ljubljani. -Naslov pove upravništvo pod štev. 3617. Stanovanje Oglasna in infor Cat opar.o-Vrtujft Ha romate 1' v mm Termometer v O 1'aihrom diioronca v O Nebo, vetrovi ..... 1'mlnm« v mm 5. 9. 21 h 735-1 144 Oii obl. 0,9. 1 i 736-5 15 1-5 obl. jvzh. 0i B 9 14 a j 736'oJ 17 3 5 polob. V- sprejema anončni in informacij zavod DRAGO BESELJAK, LJUBLJANA, Sodna alica štev. 5 v pisarni, in v PAVILJONU E 94 na Ljubljanskem velesejmu. Nasiovi dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in DIJAKINJE se dobijo pri g. LIKAR, Poljanska cesta 87, vila >Bergman<. Prijatelji glasbe! Prodam PIANOLO (samoigralni stroj) na glasovir, in sto kosov NOT od najboljših skladateljev, samo za 20.000 din. Le resnim kupcem v pogled vsak da/i od 10.—15. ure jsri tvrdki O. F. Jurisek v Ljubljani, Woliova ulica 12. 3660 Več vagonov dobrega preša-nega inia za prodati Fr. Mastnak, Št. Jurij, j. ž. konjskega sena Javljamo žalostno vest, da je naš šefzdravnik, gospod dr. Franc dvorni svetnik v p. v torek, dne 5. t ra., pri izvrševanju svojega človekoljubnega poklica nenadoma umrl. Svoje srce in svoje znanje je posvetil najpotrebnejšim — trpečim invalidom s tiho skromnostjo, ljubeznijo in vestnostjo. Bodi mu ohranjen časten spomin! Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava! v Ljubljani. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagreta, izpostava li v Ljubljani. PofcajnUi zavod za nameščence v Ljubljani. Ajour ŠSVALNI STROJ je poceni naprodaj. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3634. Psa volčje pasme kupim tekom današnjega dne pri g. Ko-šaku._ 3702 Prostovoljna dražba. V ponedeljek dne 11. t. m. ob 9. dop. se vrši prostovoljna dražba mehaničnega orodja v mehanični delavnici, Kolodvorska ul. št. 26, na dvorišču. Prodado se zlasti: I elektromotor, 1 dinanio, kompletna struž-niča, brus, trije stroji za poliranje, dve J kopelji za niklanje, ena transmisija itd. -; Predmeti se lahko ogledajo vsak dan. - i Podrobni pogoji sc izveuo v odvetniški pisarni dr. D1NKO PUCA, Bethovnova ulica štev. 15. 3707 Priporoča se industrija perila POVH & MEDIC NOVOMESTO. RAZSTAVA: PAVILJON L 617. Naprodaj takoj:,, 2 salonski _ garnituri, dva pisalnika, 2 vel. zrcali, svetilka ter kar-nise. — Krojaška ulica 4. Vreče za oglje in bencinmotor 5—8 fiP, kupim. — Srebotnjak, Kolodvorska ulica štev. 31. Poravnajte naročnino! BglBBBggaBBBBBBBBBatBBffaBaBB 0troškT~^2ičkr, dvokolesa, r.ovi motorčki na ženska kolesa, šivalni stroji, pneumatika, najccncjc pri BAT-JELU, Ljubljana, Karlovska ccsla st. 4, Stari trg štev. 28. 3688 £111=111=111=111=111-111= ~ Lastni izdelek! ^ F. in J. Goričar, LjufoSjan?! Sv, Petra cesta 29 priporoča veliko zalogo volnenih (opic, različnih damskih bluz, predpasnikov, perila za gospode in dame po konkurenčnih cenah. KUPIM TAKOJ železne sode od 100 i dalje, pločevinaste kante od petroleja ali bencina. — Cenjene ponudbe pod šifro »Železni sodi« na anončno in reklamno družbo Aloma Company, Ljubljana. 3675 ~ Lastni L« =IIIEIII=lll=lll=!ll=HI MASLO kuhano in surovo, kupi vsako množino V. BIZJAK & DRUG, tvorn. keksov, Rogaška Slatina. HSHU<£S!SBaBBBBBBBBtBBHBR»BMB Enonadstropna ^ LEPA HIŠA ^c s štirimi stanovanji, 12 minut od pošte, stanovanje za kupca prosto, je radi posebnih razmer JB|F- ugodno naprodaj. Pismena vprašanja pod: »REDKA PRILIKA 3670t na upravo »Slovenca«. BBBBBBBflBBBBBBBBBHBBBIHGlBBB Dne 9. septembra ob 10. uri dop. sc bo vršila PROSTOVOLJNA JAVNA DRA2BA v Jenkovi ulici št. 18 (na dvorišču. Naprodaj bodo vozovi, konjska oprema, verige, železnina, poljsko orodje, slamorcznica, otroška postelja in voziček, staro pohištvo, les. baraka itd. Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova cesta 97, telefon it. 88\ veletrgovina sena, slame, drv. koruze, ovsa, sadja itd. Brzoiavi: Oset Andrej. Madfcor. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava POTOGRASKJ ATBLIJE: Orabiee Franjo. Mikioiiieva cesta 1». »ILIRIJA«. L ESN A TRGOVSKA IN INDDSTKIJALNA DRUŽBA Uabljana, Kralja Petra tr* it. 8. KLEPARJI: Remicsr & Smerkol, Florljanska nL 18.j Produktivna »adrnaa kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in kroveev v Ljubljani, Kolodroraka ulica ite». 28. Kom T., Poljanska cesta itev. 8. MEHANIČNA. DELAVNICA U popravo gramofonov in drugih jjodb.j strojev A. Rasberger, Sodna nlica 5] (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA m pis. stroje:! Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.) KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE:] Kuno t ar Ivan, Stari trg itev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE; Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.j PARNA PEKARNA: Imi Sehrcva nasl. Jakob Kariii, Gra-diiie itev. 5. 4 Din.) IPLESKARJI, SOBO- IN ČRK0SLIKARJ1; [Produktivna zadruga, rcg. tadr. i o. L, Ljubljana, Gosposka ulica it. 4. SOBNO SLIKARSTVO: jžuran Marti«. Mestni tre itev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA; !>0rient< d. i, Sodna ulica 8, Tel 463. [Baniinger R., Cesta na iui teleznico 7—9. STAVBENO PODJKTJB: iViiintin Ivan, Ljubljana, Vodmatakl tr«7. (STAVB. IN G\LANT. KLEPARSTVO: Fercne & Fuehs, Ljubljana. Mirje 6t 2. TRGOVINA Z ŽELEZNINO: 'SuSnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TRUOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI; |Mikui L„ Mestni tri; 15. jTRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri Mlati lopati«, Valvu- zorjev trg itev. 7. jURARSKA POPRAVILNA DELAVNICA (SeliSkar Ivan, Pot v Rožno dolino fiL 10 (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: I F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta IT. IIHH E8B Og BS BBI MS EBB tffl EgiHEB ■ tMitii;tiin ii 111 iriiiiii iiii: mi iimi 11 ti ca a S v II. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za strapac, 2. . „ rudnike, 3. , w šport in nogomet, 4. „ po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov: 1. specijalni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chrom-stroj, 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. C. Konfekcija za dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefcuilles itd. iz vegelabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, sporfni pasovi itd., tržne torbice. n e n« * _ e e Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.). Brzojavke: Zadruga Kropa. - Telefon interurban: Podnart 2. Paviljon G 263. ~ Pzmllon G 263. Žeblji za železnice, Žeblji za ladje, črni ali pocinkani, Žeblji za zgradbe, Žeblji za čevlje, Spojke za odre in prage, Spojke za ladje in splave, Železne brane, Zobje za brane, Kljuke za podobe, zid. itd., Vijaki z maticami, Zakovice za tenderje, kotle in mostove, VijaCni čepi, Verige. i XI4C DCV LJUBLJANA OPALOGRAPH najboljši razmnoževalni aparati. H U # H ™ Jf^h ^^ I fl ■ M................................................^^ ^^ ........................................................................... 1 1 I Gradišče št. 10 UNDERWOOD najboljši ameriški pisalni stroj. • •M.l..n.M...MMM««M..........M.«M...M. W * * * W W ..........................I............................................................. UHiiuuiiuiiniiiiJiiiiitiiiiiiiiiuim^^ Paviljon K, prostor štev. 485. □ □ □ □ JI.26§ NOVOST: PotpValnl.J^ wtifwiiiiiwiBiiiHiminiiNHmwiiiiiiiil(ll-l>,,H,l,H1MH||n|1|(||||||m(Mni|,| W Strojno, cilindrsko iu plinove olje, bencin, petrolej, parafin, tovorno mast ter tehniško-industrijske potrebščine. A. Lampret Reprezentanca Standard Oli Company of New York Ljubjana, Krekov trgr štev. IO Telefon 2-47 Paviljon F. 30 |t,Hii'M[MivMn'mi'~V"r"ilVi"n» H11 utiun n m n 11 n m n t i U iblifl M Tovarna parkefov Sn parna žaga Ustanovljena 1912. FVAN SISKA Telefon int. št 244. LJUBLJANA, Metelkova ulica Si. 4 priporoča svojo zalogo hrastovih parket, bukovih parjonib parket, smrekovega brodskega poda in vsake vrste trdega in mehkega rezanega lesa. — Izdelujem tudi: B PT^PI*©^© "eTo^fraktftoe LTpre° proge za cerkve, predsobe, kopalne sobe, hofiniko iu &ploh za K lokale s kamenitim tlakom. Lesena preproge se izdelujejo tudi v obliki predpražnikov, kateri so jako trpežni. — ieseie preproge v manjših oblikah bo jako lični namizni podstavki. — Lesene preproge so jako B trpežne ter vsleH tega mnogo ceneje kot navadne kokus preproge. __ Lesene preproge eo vsled enostavnega in hitrega sn&ženja tudi v higiieniCnem oziru zelo priporočljive. — Lesena preproge se izdelujejo v raznih uzorcih in merah točno po naročilu. 5£ Trgovci dobijo maten popust. Na IL ljubljanskem vehkem semnju 1922 — Paviljon „E« St. 79 BBia^^OHilEPEiagSBEgBBESIgSPatasaEi^^Š Nemška tovarna za anilinbarve v svTho ustanovitve skladišča 7,a Slovenijo in Hrvatsko dobro, protokolirano tvrdko, ki hi razpolagala s primernimi prostori. — Ponudbe pod šifro: »VERTRETUNGk na Ann. Exped. ELSNER, Wien VIIL, Josefstadterstrasse 103. leleton 114, Fran Kosmač stavbeno ključavničarstvo in specijalna delavnica za vzidne štedilnike Ljubljana, Jeranova ulica štev. 5. Razstavljeni štedilniki v paviljonu „6" št. 284. lesnoindustrijska družba z o. je. OuiiajsRaL cesta 66. Teleion 114. ................m. na veliko in malo I. obrat: Parna žaga. — Tesarstvo: izpeljava in naprava s rešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrt~ nih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaže. IL obrat: Strojno mizarstvo. — Stavbeno mizarstvo: okna, vrata, portali, stop-njice, steklene stene. . obrat: Tovarna lesenih žaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu. Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon št. 21. Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: SLEO. Interesna sknpnosl s: Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kar-lovcu ter GospodarsKo banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in r&zerve skupno nad čez K 69,009.030'-, Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombnrdira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškere v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Stavbeno Mcffc .0 Prevzeme!© se vsaftovrsfne gr&tinic. Naprava natrčov. sfrošftovEsiftov. - Tehnična mnenja m ocenitve. Svila modni nakit, vse potrebščine za šiVilje in krojače najceneje pri: A. Mm nos!. K. Sess Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Prijstelli dobre kapljice naj ne zamude obiskati paviljona !£ »Osrednje vinarske zadruge«! So najboljša in najcenejša vina iz Štajerske in Dolenjske, ker so nabavljena direktno od članov-vinogradnikov. — Lahko se sklenejo tudi kupčije na debelo. — Cene na drobno v PAVILJONU so: Dolenjska črnina 48 in 52 K, Beli Štajerc 52 K, Ljutomerčan 60 K. ©ei® solidno m nssro. cene nlzKe. telefon šfcvilha 42®.