208. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 14. septembra.
XVIII. leto, 1885.
Ithaja vsak dan avećer, mm i »edelje in praznike, rer velja po polti prejeman za a v a tri i s k o-oge r h k o dozele za vHo Iftto 15 rili., za pol lota 8 gld., M četrt leta 4 gld., xa jaden meseo 1 gld. 40 k.. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto l'i gld. za oeft leta :> ^Id. VO kr., fea |«Ueti  m.i*.-- 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po
10 kr. za metec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko voč, kolik.r- po-ttuiiia juaS* Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se p&natulo jedenkrat tiska, po 5 It., če se dvakrat., hn r»o 4 Kr., £e a<» trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai s« izvole traukovati.     Bokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravuišlvo J« \  Rudolfa Kirbi&a tudi. „GUMiaiiika stolha". Up ravnil t v ti naj'se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. i. ve« numi ■nrttnu.tviuj »tvari.
Uf
Izpodjedan kmet.
„Der Jude, dor Subhastationsrichter und der Auswanderungsagent nagen an unserem Bauemstande und wenn dieser nieht das Schicksal des Vogels Dronte auf Madagascar oder deB IJorkenthieres in Kamtschatka theilen soli, so muBS bald etwas zu seineui Sctiutze vor diesen Fein-den geschelien, vvelelio sich gegenseitig tli die H^nd arbeiten: der ersto dem zvvei-ten und beide dem dritten."
Ta lapidarni stavek napisal je tajni svetnik H. Wagener, nestor nemških socijalnih politikov v nekem glasilu pruskih agrarcev. Ujema se ta sodba z gospodarskim stanjem nemškega kmeta. Jednaka pa se izreči in obrazložiti da glede na kmeta v osredji Evrope sploh. Kmet je tukaj svoboden, je premičen; njegovo gospodarstvo je testo, katero živi pod uplivi in utisi neomejeno in trdo gospodujoče nacijonalne ekonomije. V istih razmerah ista uzročna zveza — isti posledek. Propada tudi slovenski kmet, ker je tudi on postal samostojen, kakor trst, ki ga gospodarski veter maje „simo — tamo".
"VVagener z gore rečenim gotovo ne misli Žida v narodopisnem oziru, nego v gospodarskem. V gospodarskem oziru pa pravimo Slovenci, da se nahajajo tudi „krščeni židje". Obrezanih Židov v našo veliko srečo slovenski kmet sedaj še nema na tilniku. Pač pa ga stiska že „krščeni židtf. In kakor pravi žid ima tudi on dvojno pot, da zahaja v kmetovo obližje in razdira kmetovo gospodarstvo. Jedna pot je, ker so zemljišča razkosana, druga pot se zove o deru št v o.
Gasio: „zjedinjenimi močmi" nema več veljati za kmeta. „Vsak za-se" — to je sedaj vodilo tudi za kmetske razmero. Razdelili so se obči pašniki. Ker naj sedaj vsakdo le „po svojem" pase, odpadla je s tem za marsikoga prilika, da bi redil živine toliko repov, kolikor poprej, ko je je mogel še zaganjati na obči pašnik. Moral se je torej pogled obrniti na njivo: njiva naj bi dala, kar se potrebuje. Treba pa je čedalje več, ker na zemljišči rasto tudi dolgovi. Čisti prihodek iz poljedelstva pa je le tisto, kar ostaja, če se je odbilo delo in sploh, kar vzame navadno obdelovanje. Tu sem je šteti iz večine tudi stroške za živilo kmeta in njegovo družino. Toda le-ti navadno več snedo, nego-li pri-
store, to tudi tedaj, ako so vsi za delo sposobni in vneti, in sicer zategadelj, ker na majhni kmetiji ni zmirom glavnega dela, je pa se najmanj trikrat na dan. Veče kmeti e dajejo zmirom dela dovolj, na njih se lahko delo razdeljuje. To pa ni pri majhnem gospodarstvu. Tukaj so stroški za hrano preveliki z ozirom na mali obseg kmetije. Kdor more, ima torej v nekem oziru prav, če si prikupi nekoliko oral zemlje; zavoljo tega mu gospodarstva ni treba bistveno izpremeniti, a stroški se pri tako povečanem gospodarstvu odnosno znižajo, ker moči ne stojijo brez dela; se ve da tako le malokdo preudarja, navadno se v proračun, če ga je kaj, postavlja „brutto", nečisti dohodek za „netto", za čisti dohodek.
Vse to pa dobro vidi prebrisani kapitalist, pravi ali „krščeni" žid. Kmetija se mu je zadolžila, „žene jo naprej", kupi jo kot celoto na javni razprodaji. Potem pa jo „razmesari", odproda parcelo za parcelo. Že pri tem ima dobiček, da se mu kar v glavi vrti. Še večji je navadno dobiček, ker se mu kupnina ne plača, ampak dvojno uknjižiti da na parcelo in pa na prvotno kmetijo kupčevo. Če je poprej žid imel jedno skledo, iz katere je zajemal, sedaj jih ima toliko, kolikor je odprodal parcel in kolikor je kupcev, ker tudi ti mu zastavijo lastnino, dokler ne plačajo kupnine za posamezne parcele. To dolžno razmerje pozneje morda izpod-makne stalo temu ali onemu kupcu in tako se kupčija vrsti druga za drugo tako dolgo, da je vse ostalo zadolženo in Židu ne kaže več upati nobene parcele. Kar je bilo poprej kmetskega imetka, to ima sedaj on v žepu in svobodoljubiva eksekucija — der Subhastationsrichter — pomore mu čez kratko ali dolgo do lastnine. Kmet je ločen potem od lastnine, ni več kmet; delavec je in gostač, če ima zdrave in pridne roke, sicer pa je berač ali postopač.
To, da kmet, če hoče iz zemljišča dobiti velik prihodek, mora delati v razmerah neugodniših, negoli n. pr. zemljan, ki ima obsežniše gospodarstvo, in pa to, da se pri večjem gospodarstvu, tudi če se prikupi novo zemljišče, zavoljo tega bistveno ne pomnožijo splošni stroški, mika tudi zemljane, večje kmete, da si pridobivajo celo kmetije ter jih privezujejo k svoji lastnini. Tu torej kažejo svojo moč bolj tehniški oziri in drobijo kmetski stan, toda
svoj namen dosezajo le tedaj, če so zemljišča zadolžena. Kmet brez dolga nikdar ne proda.
(Dalje prih.
Politični razgled.
Notranje tlcželc.
V Ljubljani 14. septembra.
V soboto se je «'c«ur pripeljal v Požego, kjer je bil slovesno vsprejet. Posebno slikovita bila je bosenska dpputt:ija. Ta deputacija je jako mnogobrojna. Šteje namreč 467 članov in sicer 245 mo-hamedancev, 13fi pravoslavnih, 75 katolikov in 11 Židov. To deputacijo vodi general konjice baron Apel. V soboto popoludno jo je cesar vsprejel. Po raznih nagovorih zagotavljal je cesar, da bode skrbel za ti dve deželi in sicer jednako za vsa veroizpovedanja. Pri tej deputaciji so mej druzimi nadškof Stadler, metropolit Sava Kosanović, katoliški škof Vukonjie, vladika Ignatić, MuHi Ali efendi, Džabić, okrožni načelnik hercegovinski Sauerwald. okrožni načelniki bosenski, župan Serajevski, Fazli paša, župan Mostarski, Mohamed Alaj Begovie in mnogo plemenit-nikov.
Vitez Schmerling pisal je pismo na državnega poslanca dr. Sturma, v katerem ga opominja, da naj dela na to, da levica ostane jedina. Schmerling misli, da le jedina levica more Nemcem priboriti prejšnji prednostni položaj. Najbrž bode to pismo ostalo brez vspeha. Skrajni Nemci vsekako hočejo imeti v državnem /liom svoj poseben klub. Ta klub bode brojil kakih 20 do 40 poslancev. — Na desnici bodo pa ostali prejšnji 4 klubi, kakor so bili dosedaj. Poseben katoliški klub se ne bode osnoval, Hohenvvartov in Lichtensteinov klub se pa tudi ne bosta zjedinila V poslednji klub naznanila sta svoj ustop že tudi dr. Zallinger in dvorni so-vetnik Lienbaeher. — Novi državni zbor gibal se bode v svojih dosedanjih tirovih, kakor piše ,.Po-kroku, Čehi bodo skušali, kolikor bode največ mogoče, pridobiti zase. V zvezi z druzimi avtonomisti bodo skušali doseči, da se deželnim zborom datld one pravice, katere jim je odvzela prejšnja liberalna večina Poganjali se bodo da se še bolj izvaja narodna jednakopravnost ter se bolj strogo gleda na jezikovno naredbo. V šolskih zadevah bodo delali na to, da se bolj razširi češko vseučilišče, pred vsem osnuje tudi češka bogoslovska fakulteta, da se češke občinske srednje šole vzamejo v državno skrb in da se pomnoži število gimnazij in realk na Morav • skem. Država bode zahtevala od poslancev mnogo novih žrtev, katerih jej poslanci ne bodo odrekali, a pravico imajo zahtevati, da se da deželam in narodom, kar potrebujejo za svoj razvoj.   Pri obnov-
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(HumoriBtiški roman. — Češki spisal Svatopluk Ooch.)
IV. (Dalje.)
Brzobohatv je vzprejel iz oči njegovih nemo plačilo priznanja in nadaljuje: Sodim seveda nekaj drugače o okolnostih književnosti, kakor takozvani literarni krogi. Mislim namreč, da zavisi pri knjigah neprimerno več od tega, da se čitajo, nego od njihove literarne ocene, kakor to nazivajo. Kaj so nam vredni najsolidarnejši plodi literarni, pohvalne kritike je treba do nebes, da leže v zalogah, od nikogar čitani, razun trohice ljudij, ki morajo o njih pisati v časopisih ali poročati v društvih, in kateri je dobodo večinoma zastonj ?! To je res žalostno prepričanje ne za narod, kakor pravijo oni, ampak za knjigo samo, da se mora občinstvo zaklinjati pri svoji izobraženosti, pri svojem dobrem okusu, pri svojem narodnem spoštovanji, da bi vender pristopilo in iztisnilo nekoliko grošev za vse te krase, od kojih vro usta ocenitelja dotično knjige. Po mojem
mnenji ni treba literaturi, da bi k svojim plodom čitateljstvo naravnost za lase vlekla, temveč knjiga mora hraniti sama v sebi ta čar, ta magnet, ki vabi k nji čitateljstvo: v svojem napisu, v svoji upravi, v svojem obsegu, v ugodni mikavnosti in potrebi občinstva. Naj jo tudi nazivajo nestvorom, samo da se narod za-njo trga in da potuje v tisočerih proizvodih po široki češki domovini. Dosti o tem. Spojite se z menoj, seznanite se hitro popolnem z mojimi sodi o teh stvareh. Pogovoriva se zato samo o namerah, ki se tičejo vas. Literatura prinaša več gmotne podpore nego platonsko prijateljstvo. Zato hočem po svojih močeh vender postaviti jednega mladega, nadobudnega pisatelja tako, da bi se mogel brez skrbi za vsakdanji kruh baviti popolnem in izključljivo s plemenitim poklicem in tako dalje. Ali sto že dali kaj v tisk?"
„Poslal sem nekoja dela v časopise, toda uredništva so mi ali ne odgovorila, ali pa zavrgla moj donesek z naravnost smešno oceno."
„Nič ne de. Ne dvomim, da pišete pravilno češki?"
»Prijatelji mi gotove, da pišem v preveč kla-siškem zlogu."
„Izborno. Nemški umete seveda tudi?"
„Dovršeno.   Prelagam tudi   iz francoščine in vlaščine  in začenjam se ravno učiti novogrščine."
„Oh, to je že preveč učenosti. Meni zadošča popolnem, da pišete pravilno češki in umete prevajati iz nemščine in iz ostalih evropskih jezikov, to je zopet iz nemščine. Punctum! Pridenete li k temu idealno smer in skromnost, je mera mojih želja dovršena. Vso drugo dostavi se samo ob sebi. Ne potrebujem nobenih znanih literatov. Neso mi za kaj. Že preveč so zrastli v svojih navadah in svojih blagih nazorih o slavi pisateljski, in pretili so vednost s svojo domišljavo velikostjo in bajalno neskromnostjo. Na ustnih imajo sam idejalizem, z roko pa odvažajo lakomno podle gmotne dobičke. Kakor vidite, so moje zahteve jako skromne; nasproti temu morem se ve da tudi ponuditi dobičke, katere predpokladajo idealistu, človeku malih materijalnih potreb. Glejte, kaj bi vam mogel ponuditi! Dal bi vam za brezplačno stanovanje prijetno sobico, ki je kakor narejena za gnezdo poeta, pri tleh, z oknom, ki gleda naravnost v moj vrt, kjer bi lahko pozabili na ves šiharni svet in povzdigali se od jutra do večera do čistih višin entuzijazma
ljenji nagodbe z Ogersko bode vlada imela priložnost pokazati svojo dobro voljo. — Kakor .Narodni Ii*ty" pišejo, bode dr. Šrom predložil eksekutivnemu komiteju desnice sledeče zahteve moravskih Čehov: Deželni zbor naj se razpusti, spremeni naj se vo-1 i 1 s k i red za Moravsko, češke srednje šole v Morav-skej naj so pomnože in upelje razne osobne premene pri moravskih politiških uradih, kjer so do-sedaj nastavljeni večinoma Nemci — Nekateri poljski poslanci bi radi vlado interpelovali zaradi iztirova-nja Poljakov iz Prusije. O tem se bode poljski klub posvetoval takoj z začetkk zborovanja državnega zbora. Ker pa vlada ne želi take interpelacije, bode tudi najbrž izostala Čemu bi tudi interpelovali, če se že najprej ve\ kakšen bode odgovor? BCzas", kateri velja za oncijozen poljski organ, ve povedati, da potni listi veljajo samo za potovanje, nikakor pa ne dado komu pravice dalj časa naseliti se v kakej državi. Po tem takem je Prusija popolnem opravičena izganjati avstrijske Poljake. Če vladni krogi res tako mislijo o tej zadevi, potem puč dru-zega ne ostaje, nego da Avstrija nastopi isti pot, kakor ga je Nemčija. V Avstriji biva tudi mnogo Prusov, ki so gotovu bolj nevarni našej državi, kakor so Poljaki pruskoj. Mnogo teh Prusov s svojo ošabnostjo napravlja zdražbe in tako ovira spora-zumljenje mej narodnostmi. Tu bi imelo pač veljati gaslo: kakor ti meni. tako jaz tebi.
„Dzieimik Polski"  ve  povedati,  da  je vojni budget že sestavljen. Vlada bode letos precej velike vsote zahtevala od <lelcgii4*ij za nekatere utrdbe. Več železnih trdnjavskih stolpov je neki že naro- j čila pri nekej netnškej Hrmi. Ti stolpi, katerih bode j vsak stal 800.000 mark,  bodo se na posebno zato j narejenih  železniških  vozovih  prepeljali  na svoja mesta.
Poročila, da na urni minii.ster Conrad odstopi in da pride na njegovo mesto baron Wid-mann, so neki izmišljena. Morda se je pa že res kaj tacega nameravalo, a ko je Taaffe spoznal, da bi s tem le desnico razdražil, je pa opustil to misel. Kdo ve?
V soboto je bila v 1'ratgi volitev župana. Voljen je bil s sedemdesetimi glasovi prejšnji župan dr. Černy. Ta se je zahvalil za zaupanje, katero se mu je s tem izkazalo, hkratu pa tudi izjavil, da volitve ne more Vbprejeti. Zato bode nova volitev v Četrtek.
Viiunje <Iriave.
Težko je vedeti, kako se glasi poslednja nota, katero je poslala španj-slta vlada v Berolin. Poročila o tem se ne strinjajo Po nekaterih poročilih je Španija v tej noti že izjavila svoje obžalovanje, da se je žalila nemška zastava v Madridu, po drugih pa Španija zahteva, da se prej Nemčija odreče pretektoiatu nad Karolinškimi otoki, kakor jej ta da kako zadoščenje zaradi razžaljenja nemške zastave.
At*£uiiNlto vprašanje je že poravnano. Dotični zapisniki so se že podpisali. Polovico ozemlja, zaradi katerega je bil prepir, dobi Afganistan, polovico pa Rusija.
Povedali smo že, da so vlastelini na Itiisko-JPol jsltoiu začeli odpuščati nemške sluge iz slu-žeb, ker 1'rusija izganja Poljake, Varšavski tovarnarji so tudi začeli odpuščati nemške delavce in jemljo v delo iz Prusije iztiraue Poljake. Pomenljivo je pa tudi to, da ne odpuščajo nemških delavcev le poljski tovarnarji in obrtniki v Varšavi, ampak tudi nekateri nemški. Tako je storil nemški tovarnar Lindlev in tovarna „Union". Najbrž se hočejo ti tovarnarji s tem prikupiti domačemu prebivalstvu. Sicer bi morda od njih ne hoteli kupovati poljski trgovci.
Francoski glavni poveljuik v Anama, general Courcv, zahteval je od vlade pooblastila, da bi smel odstaviti mladega anamskega kralja, ko bi se
mn to potrebhd zdeta. Vlada mu je odgovorila, da naj stori v Anamu, kar hoče. To, da je Courcv kaj tacega zahteval, svedoči, da razmere v Anamu za Francoze neso najboljše.
Dopisi.
Iz Požege 12 sept. [Izv. dop.] Točno o polu jednajstej uri pripeljalo se je Njegovo Veli-častvo v Požego. Ker je bil zabranjen hrupni vsprejem, se je vse vršilo mirno, dostojanstveno, jedino so motili svečano tišino zvonovi župne cerkve sv. Terezije. Ni bilo vojaške parade, samo glavna straža stopila je pod puško in je propisno pozdravila cesarja. Mestno zastopstvo pozdravilo je cesarja pri slavoloku zunaj mesta, v mestu pa, kjer so bile natrpane vse ulice, koder se je cesar vozil, so ga čakali v županijski ulici, katera je bila ljudstvu ne-pristopna, biskupi, 14 generalov, magnati, razne deputacije in višje činovništvo.
Cesar vozil se je na čveterouprežnih  kolih, • poleg njega je sedel ogerski minister Tisza.   Ko je ; izstopil, podal je roko kardinalu, patrijarhu, Stross- ' majerju in drugim biskupom, zatem nadvojvodi Jo- | sipu, generalom  Rambergu in  knezu  Lobkovitzu, ! banu Hedervarvu, ministru Bedekoviču, grofu Pe- j jačeviću  in velikemu županu Svetozaru Kuševiću, : zatem, ko je še pozdravil ostalo tesno stoječo go- J spodo umirjeno in prijazno, podal se je spremljan živnhnimi živioklici v svoje stanovanje.   Oblečen je bil cesar v generalsko uniformo in videlo se je, da j ga je dolgo potovanje utrudilo, tako, da je izostala iz programa točka, po katerej je imel obiskati fran- j čiškansko cerkev.
Vreme danes nemarno ugodno, v jutro okolu 4. ure namreč ulila se je tukaj velikanska ploha, : in zdaj opoludne je oblačno in dež škropi naše ulice. Zastave, katerih imamo v izobilji, tako, da na nijednej hiši ne manjkajo, so vse zmazane in zamrljene, pa če se vreme do noči ne popravi, ne bo niti razsvetljava tako sijajna, kakor so jo Požežani prirediti nameravali.
Društvo „Kolo" prišlo je danes zjutraj semkaj do kože mokro. Na potu iz Novegradiške, kjer so se naši pjevači predolgo mudili, jih je zatekla ploha, pa ko se je jeden voz zvrnil v grabo, moralo je „kolo" (44 pevcev) peš iz Brestovca hoditi do Požege.
Požega pač nema sreče, Če je vse drugo v redu, pa pride grdo Vreme in pokvari veselje, pokvari vse, kar so tolikim trudom pripravljali, da pokažejo svetu, kaj zamore složno delovanje, ter da izkažejo ljubav in udanost svojemu ljubljenemu vladarju.
Iz Borovnice 10. septembra [Izv. dopis.] (Naša svečanost.) Blagohotno pero je v Vašem cenjenem listu od ponedeljka že napisalo poročilo o naši Metodovi svečanosti dne 6. t. m. Poročilo je skoro popolno, a dovolite še meni nekoliko dodatkov, to tem rajši, ker pri nas nikakor še ni prestala govorica o prelepi zadnji nedelji in ker vse kaže, da se je globoko utisnila nam domačinom v srce.
Ne moremo pozabiti, da se je zadnjo nedeljo Borovnica odičila s tolikimi in tako odličnimi gosti. Imeli smo pred 9-timi leti slavnost blagoslov ljenja
nove šole, pred 4-imi leti svečanost Jugov&erve rlate maše in blagoslovi jenja zastave nar. bralnega društva in vselej se je napolnila naša vas z neštetim brojem vnanjih — toda »adnja Metodova svečanost je tudi v tena oziru prekosila svoje prednice, dasi-ravno jej vreme ni bilo ugodno. Slavnostni prostor pri g. Vrbici, ki je jako obsežen in je bil za svečanost — to naj še jedenkrat poudarim — „en pleine parade," ves v cesarskih in narodnih zastavah, pokazal se je premajhen, zlasti na večer, ko se je „vzdignila šranga" ustopnine. Omenjeno je že, da je bilo zastopano sedmero gasilnih društev, a to ne po deputaciji, nego „in pleno," od vsacega društva po 20—30 mož s svojimi načelniki in odborniki. In zbrali so si težavniše potovanje, zato pa tudi gla-sovitejše in zaslužniše. Iz daljnega Gor. Logatca in še bolj odmaknenega Horjula je vsako gasilno društvo prišlo peš na Vrhniko in od tod naprej z Vrhniškim in Verdskim gasilnim društvom vred je korakalo proti Borovnici ter bila so vsa na Dolu vzprijeta od našega gasilnega društva. Kakor dolga četa vojakov so z godbo na čelu vsi prišli na slavnostni prostor, navdušeno pozdravljeni od nav-zočnih. Da so krasota in ponos slavnostnemu prostoru, to je bilo mnenje vseh. Uzorno vedenje njihovo gotovo uplivalo na vse; vladala je do zadnjega veselost in dobra volja, ali nereda ni bilo niti sence.
Tudi o tem,  da se je program svečanosti v vsem, v petji, v govorih in v predstavi vršil izborno, se je že pisalo. Petje imeli smo umetno in narodno. Nastopili so na odru znani pevci iz Ljubljane in očarovali so nam dušo z dovršenim petjem, a oglasili so se tudi pevci  gasilnega društva Verdskega in pokazali, kako skrbno in ljubeznivo gojijo pesem slovensko. Posebnost v programu pa je brez dvombe bila tudi gledališka predstava.   Gojitelji dramatike z Vrhnike, ki smo jih že v Čitalnici Vrhniški imeli priliko z veseljem poslušati in gledati, igrali so nam „Zamujeni vlak " Jeden ali drugi se bo težko pre-dočeval naše gledališče.   Kar je bistvo, oder je bil tako urejen, da bi  tudi salonu  skaze  ne delal. Glavna stvar je, da imajo dobri igralci tudi dobro pripravo. To je torej bilo. Bil je tudi parter za sedeče in stoječe; na prvi galeriji so bili tisti, ki so po mizah stali, na drugi tisti, ki so s hodnika hišnega opazovali stvari, ki so so godile.   Lože? Ni jih bilo treba, ker nobeden ni vprašal po njih. Orkester? Bil je, a popolnem smo pozabili, da bi bil moral igrati pred igro. Vse je le komaj čakalo, da se je odgrnil zastor. Burka „Zamujeni vlak" je jako pripravna za narodno predstavo. Preprostemu in tudi boljših stvari navajenemu da mnogo smeha, ako se dobro zvišuje. Pri nas zvrševula ae je kar najbolje, zato pa tudi dobila burno popularno zahvalo. Najteži ulogi imela sta a mojster Peter",  g. Tomšič, predstavljajoč moža, „ki se mu vse pred očmi vrtiu in pa župan gosp. Stoječ, ki se je živo umislil v župana od starega „tajčkrajnarskega" kroja. Gosp. Stojca občudovali smo tembolj, ker je v isti igri bil tudi živ in resničen krčmar. Dvojno ulogo imela sta tudi gosp. F lis in  gosp. Bučar,  jedenkrat vsak pivec, drugič prvi učitelj, drugi „kapoštacijon;" vselej bila sta VBak na svojem mestu. Poleg „raojstra Petra" je bil narodu najbolj pristopen značaj občin-
in tako dalje. Gnezdili bi tam kakor tič v skritem gnezdu v sredi zelenja, gledaje do zmesi cvetja in listja —u
Oči Vojtehove se zasvetijo.
Brzobohatv opazuje mirno ta učinek svojih besedij in kramlja nadalje o zapeljivem zatišji: „Do okna vijo se listi vinske trte, z roko sežete po smijočem se ovočji pritlikavih dreves, ki si podajajo roke še le nad pisalno vašo mizo, sobo na-polnuje vonjava cvetja in zelene kobilice skakale bodo iz trave pred oknom naravnost na vaš po-pir. — A?"
„Takov stan bil bi popolnem za moje delovanje !"
„ Ponudil bi vara tudi malo mesečno plačo, da bodete mogli brez gmotne stiske v svoji zeleni samoti spisavati, prelagati, pripravljati, popravljati, s kratka pisati — pisati po zljubnosti svojega srca. Kaj pravite k temu?"
Vojteh molči, oslepljen od tako razkošnega razgleda. Ni se nadejal da pride do najsmelejše iz mej nade, ki so ga vodile na uteku z doma stričevega, že prvi dan, pa kaj pravim, prvo noč tako ponosne »polnitve. Pisati, pisati od rana do večera, sanjati in pesnikovati v vonjavi cvetja, v družbi me-
tuljev in zelenih kobilic ! In k temu lepo mesto z mesečno plačo, ki mu omogoči, da stopi pred kraljevsko srce svoje in je povzdigne iz neugodnega družbiuskega položaja ni višino svoje žene. Na strani njeni pa sanjati sanje ljubezni v tej rajski samoti!
„No, kaj rečete na to?" oglasi se z nova Brzobohaty.
„Vzprejmem z največo radostjo vašo ponudbo", odgovarja Vojteh z ginjenim glasom. „Nečem se sicer bahati, a upam,  da se ne bodete kesali —"
„0 tem sem prepričan".
„ Morda bi vam mogel prečitati nekatero iz svojih —"
„0, ne! Ni treba. Gotovo bi se utrudili".
„To ni za me nobeno utrujenje", zagotavlja Vojteh, vlečeč iz žepa rokopis. „Prečitam vam na ogled prvi spev svojega „Ahasvera":
„V bubny bvu uderil boufo kral zufivy, ze mračen pochvv uieč vvtaail ohuivy —"
„Poglejte mojstersko igro teh dveh dolginov", upozori za Brzobohaty. „To je pravi koncert!"
Vojteh pogleda zaničljivo na komično suho dvojico pri biljardu. Velika otroka ! Glejte, kako resna obraza pri tej malenkostni igri z barvastimi krogljami!
Zgrabi iz nova rokopis in nadaljuje: „V jezefe klikate blesky bo zaBkvelv, jak verše zlaceue v arabske oceli —"
„Bujno lepo opravilo/ polivali Brzobohat^ glasno jednega igralcev, ki se je po mojsterskern suneu okoli ozrl z otročjim ponosom. „Imate gotovo nadarjenost, gospod Koudela. Vender čas je, da bi šla spat."
Vstane in pokliče točaja. Vojteh spravi z vzdihom rokopis in se pripravlja, da bi ostavil s svojim prihodnjim mecenom kavarno.
V tem stopi po stolbah iz zadnje sobe ruso-lasi mladič in opazivši Koudelo, prihiti k njemu z vzklikom: „Vojteh! kaj pa ti delaš tukaj v tej pozni uri ? Pojdi gor k nam ! ■
„Som tu s tem gospodom, Stanislave —" „Oh, na-me se ne ozirajte," pravi Brzobohaty z usmehom. „Le ostanite in zabavajte se dalje s svojimi prijatelji. Jutri pa me posetite, najrajši po-poludne ob treh — dopoludne moram preskrbeti nekoje stvari, tikajoče se uredbe svoje male tiskarne —, da se zjediniva in narediva reden podroben pogovor o rečeh, ki sem je vam povedal. „Tu je moja adresa. Dobro spite!"
(Daljo prih.)
skega, potem pa železniškega Bluge, predstavljana oba od gosp. P rose na, znanega nam komika. Gospod Kunstelj, železnišk uradnik, imel je s Petrom, težave, a dobro se jih je znebil. Igra je tudi zategadelj bila prijetna, ker je imela prizore s petjem in godbo. Silno je je bil narod vesel in vse, dobra zvršitev in glasna pohvala bodi gospodom v vzpodbujo, da v svojem rodoljubji ne zamudijo na tak hvaležen način narod naš učiti in zabavati!
Obdajala nas je že trda noč, ko seje končala predstava. Živa pa je potem postala zabava na vseh koncih, zabava na dvorišči, zabava po sobah. Pri večih mizah se je ob jednem prepevalo,  na večih mestih po jedni godbi plesalo. Polno veselje je vladalo povsod. Toliko bratovstva se je prikazovalo še malokje.   Bilo je pa tudi lepo videti toliko odličnih rodoljubov, gospej in gospodičin pod jedno streho; j vsak kraj iz okolice nam je dal več dragih gostov, j Trud, ki so ga imeli odborniki našega gasilnega iu ] narodnega bralnega društva s prireditvijo te sveča- ! nosti, bil je tako obiino poplačan, hvala vsem ude- j ležencem!
Došla sta tudi dva telegrama. Jeden iz Pulja: „Čestita vzbujenosti, prospehu — Puljska Čitaonica," a drugi je poslal naš nepozabni nekdanji kaplan gosp. M. Kljun, sedanji predsednik bralnega dru- j štva v Železnikih; z njegovimi besedami sklepam ta opis Metodove svečan sti:
„Plamen sveti dvigaj ae visoko, Brate rodne nudi na Široko!"
P.
Domaće stvari.
— (Imenovanje.) Notarska kandidata dr. Adolf Mravi a g in Martin Kocbek imenovana sta c. kr. notarja, prvi za Rateče slednji za Kostanjevico.
— (Umrl) je včeraj po noči gosp Mihael Kraljic, bivši posestnik po vsem Gorenjskem dobro znane gostilne v Št. Vidu nad Ljubljano in vedno zvest narodnjak. Blag mu spomin!
— (Za novo nemško mestno deško ljudsko šolo) se do danes opoludne ni oglasil uiti jctlen učenec. In vender je bila ta šola tako nujna, tako krvavo potrebna!
— (V novo šolo nemškega „Schulve-reina",) za katero so se preredili prostori v tukajšnji realki, oglasilo se je včeraj in danes za oba razreda G6 učencev, kar ni posebno veliko, ako se pomisli, da se je silno agitovalo. Mej temi je več protestantov in zidov. Potrebno bode, si posebno zapamtiti imena s t ariše v, ki so svoje otroke upisali v „Scbulverein", kajti to so sami pra-germani, najstrastneji mej strastnimi, od prvega do zadnjega sami zastopniki „der scharfsten Tonart." Skušali  bodemo  poizvedeti imena, da je objavimo.
— (V izpraševalno komisijo za ljudsko in meščanske šole) so imenovani: Blaž Hrovath, vodja pripravnišća, ravnateljem; profesor Kreminger njega namestnikom. Kot člani komisije pa: Josip Cele s t in a, Viljem Linhart, Eduard Samhaber, Jakob Vodeb, Vilibald Zupančič, profesorji na pripravnišči; gimnazijski profesor Mih. Wurner, ljudski nadučitelj in vodja Andrej Praprotnik, učitelja na vadnici Ivan Tomšič in Anton Nedved. Za S i m o pa ni bilo prostora. On, ki že dolgo ni več nadzornik, sedaj tudi ni več član izpraševalne komisije. Si m o je slana pobrala
— (Dekoracija.) Včeraj ob 10. uri dopo-ludne je finančni ravnatelj g. Avgust Dimi t z v •svoji pisarni finančnemu komisarju iz Postojine gosp. vitezu Konstantinu F o d r a n s p e r g u mej posebni m ogovorom svečano pripel na prsi zlati križec za zasluge, kateri mu je podelil naš cesar, ker je z lastno nevarnostjo rešil utopljenca iz vode. PrLred-kej slavnosti bili so prisotni: uradniki finančnega ravnateljstva, računskega oddelka urada za odmer-jenje pristojbin, pa dva zastopnika c. kr. deželne blagajnice, glavne davkarije in carinskega urada in tukajšnje finančne straže nadkomisar s finančnimi stražniki.
— (Gosp. J.jMatjan) izdelovatelj hišnega orodja, tapecirar in umeteljni mizar na Dunajski cesti, dobil je na razstavi v Linzi prvo odlikovanje, zlato svetinjo. Razstavil je popolnem opravljeno spalno sobo, ki je po solidnem delu in finem okusu vzbudila občno pozornost in soglasno pohvalo vseh strokovnjakov. Dasi je bilo okolu 2000 razstavljal-cev, mej njimi Dunajčani in Parižani in sploh slavne firme, se je vender Matijanovo delo pripoznalo kot najboljše in najlepše. To odlikovanje g. Matjana,
ki je v svojej stroki itak že poznat kot prva tirma na Slovenskem, je v posebno Čast domači obrtniji.
— (Novo društvo) ustanovilo se je na Bledu, namreč „Društvo v povzdigo prometa tujcev s sedežem na Bledu". Načelnik temu društvu je knez Ernest Windi s ch g rat z. Nadejati se je, da bode novo društvo res vspeSno delovalo, da je bodo prijatelji in občudovalci naravnih krasot naše Gorenjske kot ustanovitelji ali pa kot dru-štveniki mnogobrojno podpirali, da bode doseglo svoj, v pravilih — ki so, „en passant" opomnjeno, nemška in slovenska — določeni smoter.
— (Knez £rnestWindischgratz) kupil je na Bledu  posestvo,  znano  pod  imenom „Prostija", ki se razprostira od Petrana  naprej mej jezerom in cesto, ki drži v Bohinj.   Na tem prosto t u sezidal bode že prihodnje leto lepo vilo, okolu nje pa zasadil in napravi lep park.   Gotovo bo ta vila in park prej gotova, nego takozvani veliki „bri-tof"*, kateri zida našim bralcem dobroznani baron Lazzarini že kakih  dvajset let,  ne da bi se kaj druzega videlo,  nego ledenica, hlev in cvetličnjak. Doslej bil je na Bledu pregovor: „Dela, kakor Noe barko," sedaj pa se govori:  Dela, kakor Lazzarini svoj   „britof".   —  Blejci   so jako   veseli,  da je knez \Vindischgratz na Bledu posestvo kupil in da bode njih državni poslanec vsaj polovico leta stalno mej njimi.
— (Popravek.) Našemu poročilu o občnem zboru društva „Narodna šola" urinila se je neljuba pomota. Pisali smo namreč, da so zbrani učitelji sklenili, kranjske hranilnice ne več prositi podpore. Temu ni bilo tako. Ko se je o tej zadevi mnogo debatovalo, stavil je pač. jeden nav/očnih gospodov predlog,  da se ne prosi  pri si. hranilnici podpore,
! a rečeni predlog se je ovrgel, kajti poudarjalo se je, da hranilnica kranjska svoje mnogoletne naklo-I n.j, nosti brez vsacega uzroka ne bode še dalje od-; tezala, in da se torej prosi podpore.
— (V novo kapelico pod Rožnikom) prenesla se je včeraj v ogromni procesiji podoba Lurške matere božje.   Na tisoče ljudij obiskalo je
: popolurlne Rožnik.
— (lian s Canon,) s pravim imenom Stra-širipka, jako znamenit slikar,  umrl je preteklo so-
! boto nenadoma na Dunaji. Pokojnik bil je sprva vojak in služboval je nekaj časa s pokojnim našim "VVolfom, s katerim sta bila iskrena prijatelja Pozneje sta oba zamenjala sablo s kistom, oba z veliko gorečnostjo, a z jako različnim gmotnim uspehom. Izmej Canonovih mnogih slik je jedna tudi v Ljubljani, v velikem altarji Križevniške cerkve. Canon obiskaval je večkrat naše Gorenjsko, obljubil tudi sliko za cerkev na Blejskem otoku, pa obljubo preprečila je prerana smrt.
-- (Utonil) je včeraj na Fužinah pod Ljubljano sedmošolec Rožnik, nadobudni sin g. Rožnika, pristava v Litiji. Bil je jako nadarjen in odličen dijak. Trupla še neso našli.
— („Ljudske knjižnice" ) izšel je 17. snopič. V njem je prav inična povest „Mirko Poštenja-kovič", katero je prosto poslovenil g. Janko Le ban , učitelj v Lokvi.
— (Banka „Slavija") sklenila je v mesecih april, maj in junij t. 1. 20.56G novih zavarovanj za 18,805.393 gld. 74 kr. kapitala ter je zato prejela 475 218 gld. 29 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v treh mesecih 165.2G5 gld. 34 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,481.060 gld. 13 kr. V 48 posojilnicah bilo je v tem času naloženih 394.703 gld. 51 kr., na zemljišča posojenih pa 586.153 gld. 31 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je šest občin. — Od 1. ja-nuvarija do 30. junija bilo je sklenenih 32.23G novih zavarovanj za 32,075.900 gld. Gl kr. ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin 837.611 gld. 99 kr., izplačalo pa za škode 259.934 gld. 63 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca junija 1885. že 1288 členov, ki so skupno zavarovali 146.024 gld. 39 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 521.172 gld. ulog. — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem junija t. 1. imel je že 54.460 gld. 30 kr. premoženja. Pri tej priliki naj omenimo, da so imeli pregledovalni odbori posameznih oddelkov kakor tudi samoupravnih oddelkov in poverjeniki banke „Slavije" pred letošnjim občnim zborom redni zbor. v katerem so sklenili: I. Priporočiti občnemu zboru banke v preudarek, na kak na-
čin bi se prišlo bolj nego do sedaj do razdeljenja dobička mej člane v oddelkih zavarovanja na življenje, na kar je že sklenil občni zbor, da se sta-rejim članom banke „Slavije", kateri so že s svojo zavarovalnino pokrili zavarovani kapital, izplača iz obresti zalog preostankov 50% tekoče zavarovalnine kot dividenda za leto 1885. — II. Dalje sklenil je pregledovalni odbor pod pred-sedništvom g. J. U. dr. Filrsta, advokata v Slanem, priporočiti pri dovoljevanji  posojil kolikor možno skrb, posebno da se gleda na veče poroštvo,  t. j. da bi bila posojila, kakor pri vseh založnicah, razen s knjižicami, krita še po drugem načinu. — III. Sklenil je pregledovalni odbor, da se ustanovi posebna rezerva v znesku 50.0 00 gld., ki ima služiti za pokritje diferencij pri možnem padanji kurzov vrednostnih papirjev, kar je tudi vsprejel občni zbor. — IV. Skleneno je bilo, obrniti se v zadevi zavarovanja kmetskih užitkov na gospodarske družbe, da bi pri zborovanji članov s predavanji upljivali na pro-speh samoupravnega odbora k zavarovanju užitka, in da bi posebno  mlajši   kmetski stan seznanjali s prednostmi tega zavarovanja; vrhu tega bilo je skleneno, naj se pozovejo tudi vsi  dosedanji člani samoupravnega društva  za  zavarovanje kmetijskega užitka, da bi v krogu svojih znancev in občanov s svojim upljivom d elovali na pomnoženje članov tega društva. — V. Ko se je prebralo in potrdilo poročilo o   vspehih drugega podedovanjskega društva (odd. III.), ki se je končalo z dnem 31. meseca decembra 1884, podal se je pregledovalni odbor v li-kvidačne prostore«, kjer so bili pregledani računi likvidnega letnika in najdeni v popolnem redu. Računski zaključek likvidnega letnika bil je potrjen jednoglasno. — VI. KoneČno bile so pregledane bančne blagajnice in se je proglasilo, da se v izkazih navedeno premoženje istinito nahaja v blagaj-nicah,  ter da je bilo vse najdeno v popolnem soglasji in redu.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Požega 14. septembra. Včeraj zvečer prišlo je Zagrebško pevsko društvo „Kolo" z vojaško godbo, lampijoni in zastavami pred stanovanje cesarja, kateri se je prikazal pri odprtem oknu vsprejet z navdušenimi /jvio-klici. Društvo „Kolo" pelo je cesarsko himno in narodne zbore" ter potem v sprevodu prehodilo vse mesto mej navdušenimi klici prebivalstva. Cesar ostal je do konca pri odprtem oknu.
Madrid 14. septembra. Časopisi poročajo, da so v Altei, v provinciji Alicante, grb nemškega podkonzula po noči odtrgali in zlomili. V ministerskih krogih se misli, da bode spor zaradi Karolinških otokov pred koncem tega meseca prijateljski poravnan. Govorice, da je notranji položaj Spanj ske nevaren, so neosnovane.
Pariz 13. septembra. Nadškof v Aix-u, msgr. Forcade, ki je obiskoval za kolero bolne, umrl je za kolero.
' PROGRAM
o razstavi goved in delitvi premij za govejo živino,
ki bode
v Postojini lO. oktobra 1H*5.
Visoko c. kr. ministcrstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Postojini za Notranjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen podarilo spodaj navedene državne premije.
Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je:
a) Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbujajo k napredku v živinoreji ter poučijo o po-manjklivostih njih reje;
b) da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripo-močjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živino;
c) da se glede na postavo zoper govejo kugo od leta 1879 več goveje živine izredi in oživi kupčija z domačo živino ne le doma na Kranjskem, teniuč tudi v vnanje dežele.
1. Pravico do premij v Postojini imajo vsi živinorejci okraja Logaškega in Postojinskega.
2. Na razstavo pripeljano živino postaviti je na določeni prostor t. j. na navadni  živinski  trg v
1 Postojini. 10. oktobra do 9. ure dopoludne mora pa
vsa živina na mestu razstave biti, in gicer posebej junci, posebej telice, in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže.
3. Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj že pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo nutavi. To mora razstavnik dokazati s apričalora svojega županstva, vrhu tega pa tudi imeti za vsako živinče potni list od dotičnega župana.
4. Iiazsojevalci se izbero po dotičnem pravilniku c. kr. ministerstva kmetijstva in ravnali se bodo pri premiranji po propisih za to določenih.
o. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pravilnik veleva.
6. V razstavo se sme privesti:
a) živina izvirnega Marijadvorskega, Murižkega, Belanskega in Pincgavskega plemena:
b) mešana živiua imenovanih 4, plemen, ali pa tudi z drugimi žlahtnimi plemeni in pa čisto domaČa živjna in sicer:
junci (biki), ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja zoba,
telice. ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja zoba, molzne krave, ki so imele jedno, dvoje, tri, Štiri ali k večemu pet telet. To velja za živino izvirnega rodu kakor tudi za mešano in domačo živino.
7. Za izvirna plemena so odločene premije tako-le:
jedna za 40 gld. .   40 gld. jedna  „ 30   „   .   30 „ dve po    20   „   .   40 „ jedna za 25   „   .   25 „ „    jedna za 20   „   .20 „ „     dve po    15   „   .   30 , krave: jedna za 25   „   .25 „ „     jedna za 20   „   .   20 „ „     jedna za 15   „        15 ,
telice;
I. Premije za bike:
BI.     .      . . I. II.
ni. „
ni.
Skupaj   ...   11 premij   .   .   . 245 gld. Za lepo mešano živino in za domaČo živino so odločene premije tako-le:
I.	Premije	za	bike:	jedna za	30 gld. .		30 gld.
n.	■	9	n	jedna za	20	»	20 „
ni.	»	B	B	dve po	15	n	30 „
i.	B	B	telice:	jedna za	25	T)	25 „
n.	n	B	»	jedna za	20	rt	20 „
ni.	n	B	B	dve po	15	n	30 „
i.	B	B	krave:	jedna za	25	n	25 „
n.	B	n	n	jedna za	20	B	20 „
m.	»	»	v	dve po	15	B	30 „
Skupaj
.   .   12 premij   .   .   . 230 gld. 8. Popoludne 10. oktobra se bodo premije slovesno delile; zato se ima vsako  živinče, katero premijo dobi na premijšče pripeljati.
Od glavnega odbora c. kr. družbe kmetijske.
Tkalci:
13. septembra. Pri Nlono: pl. Trojan z Dunaja. — Florio iz Trsta. — Cordo iz Gorice. — Satnčo iz Radovljice — Hlrschfeld z Dunaja.
Pri MVKirijMli«'iii cesarji: Struckl iz Gradca. — Deu iz Črnomlja.
Tržne cen*» * IJubijam
dne 12. septembra t. 1.
			gl. kr.		*l. kr 1
Pšenica, hktl.			ti 31	Speh povojen, kgr.	—
Rež,	rt	...	5 51	Surovo maslo, „	—,841
Ječmen,	n	...	4 23	Jajce, jedno ....	- 2-5
Oves,	n		2 99	Micko, liter ....	— 8
Ajda,	n		4 87	Goveje       meso, kgr.	- B4
Proso,	„		6*04	Telečje          „ „	— 58
Koruza,	b	...	r> 4	Svinjsko        „ „	— M
Krompir,	n		2 hi;	K ostru.no vo    „ „	— 34
Leča,		...	8 —		— 45
Grah,		...	8 —	Golob......	—i IS
Fižol,		...	8 50	Senn,   100 kilo    . .	1 69
.Maslo,		kgr. .	- <>,>	Slama,   „     ,,      . .	1 K<»
Mast,			— 80	Drva    trda, 4 (""] metr.	7 50
, Speh frUen,			—154	„   mehka,   „ „	5 40
Aleieorologično poročilo.
a Q	Cas opazovanja	Stanje barometra' v mm.	Temperatura	Ve- ! trovi	Nebo '	Mo-krina v mm.
11. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. 7. večer	732 25 mm. 728-91 na. 720 12 mm.	128" 0 lrt-0°C 13 2° C	si. sev. s\. znb. ■L zah.	obl. obl. dež.	37 OOmm. dežja.
12. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730-97 mm. 738-14 mm. 787416 mm.	10 8" C 17 8°C 10 0*0	si. vzh. b1. svz. si. vzh.	obl. obl. jas.	0-00 mm.
+3 ~~ m co *-<	7. zjutraj 2. pop-9. zvečer	741 37 mm. 740 7limm. 741 5(im».	7 2° C 18-8" C 12 8° C	brezv. ■1. vzb. si. j z.	megla jas. jas.	O-00 mm.
dne" 14. septembra t. 1. 'Izvirno teletjrafično poročilo.)
Srebrna renta ..........
Zlata renta ...........
5° o marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London  .... ....
Srebro...........
Napol. . .
(L kr cekini        . . Nemške marke
4°/0 državne srečke i* 1. 18.4 250 *ld Državne srečke iz 1  18(1. 100 glil
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta Odrska zlata renta 4a/0
t    papirna renta 5°/0 5B/0 Štajerske zemljišč  odvez oblig Dunava reg srečke 5%, 100 gld
Xemlj. obč avstr V/fV« zlati zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Pnor oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke Rudolfove srečke . Akcije anglo-avatr banke Trammway-društ velj. 170 ^Id
100 gld 10
83 gld.		30	kr.
83	n	75	
109		85	
100	n	05	
8«9			
289	n	80	n
12.r>		—	»i
9	n	91	
R	n	87	>
61	*	30	9
127	*	50	
170		7f>	
10'»	n	70	
b9		45	•
92		40	
UA		—	n
11«		50	
124		—	n
115	n	25	
1.06		—	■
176		50	
18		U	•
100		—	
190	*	50	
Hiša,
za prodajal nieo posebno pa za pek urijo pripravna, katera stoji blizo cerkve, pole* velike ceste v Snmriji pod Ljubljano, tla, se po nizki ceni precej v najem. Kaj več 80 izve pri A^iii >Iny,iU, posestnici v ftmarljl. ,521—3)
M.
Srednja temperatura 14-0°, 129° in 12 9», za 0 6°, 1'5° in 1*4° pod normalom.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre/alostno vest, daje naš preljubi oče, oziroma tast in ded, gospod
c. kr. zaloga šolski!i knji^r, pisalnega orodja in kupčija s papirjem, v Ljubljani, poleg zvezdnega drevoreda
it. 21 atara, 4 nova,
priporoča
normalne šolske knjige
za leto.
kakor tudi (532—1)
vse v šolsko stroko spadajoče stvari,
in sicer: Greiner-jcve in Pokorni-jeve, Gruhbauor-jeve in Mnsilovo plane zvezke in vsaker$ne risalno zvezke; peresa, držaje. Basno črnilo, črno, rudeče in modro. Svinčnike, llanlhnutb-ovc in Faber-jeve. Elastično ta« blloe, ploščice v lesenih okvirjih, črtala, gumije, razne peresnice, barvnloe in čopiče, zavitke, vplane knjige, nacrtane in nenacrtane, razne velikosti in debelosti. Papir za aeklrloe (note) itd itd.
Umetne
(489-6 t
mihael kraljić,   I ! x»he in z»b»vja :
po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj ob uri po noči, v 76. letu
svoje starosti, mimo v Gospodu zaspal.
Telo prodrazega pokojnega bode v torek dna 16. septembra ob 8. uri zjutraj na Šentviško pokopališče preneseno in tam v družinski rakvi pokopano.
Priporočamo ranjcega v blag spomin in molitev.
V Št. Vidu nad Ljubljano, 13. sept. 1885
J  ust avl j a po  na, no vej šem  a m e r i k a i. s k u m načinu j
+  brez vsakih bolečin ter opravlja i»1<»iii1m»vhuJm in e
* vse leoluie <»|»<rraui)e ♦
j zobozdravnik A. Paichel, i
e polff,' Hradeokega mostu, I. nadstropje. t-
♦........ e
Luoinka Odlazek, roj. Kraljic,
v imenu družin:
Odlazkove in Tomcove.
(533)
Boct-flivo
Zalivala.
Vsem prijateljem in znancem, kateri so nam o smrti našega nepozabljivega soprogu, oziroma očeta, gospoda
JANEZA HUDOVERNIKA,
c. kr. sodnijskega adjunkta v pokoji,
izrekli svoje sočutje, ter ga dne 8. t. in. spremili v tako mnogobrojnom številu k zadnjemu počitku, osobito č. gg. duhovnikom, #g. c. kr. uradnikom, gg. pevcem iz Višnje gore za njih ganljivo petje, in dariteljem prekrasnih vencev izrekajo presrčno zahvalo
(531) žalujoči ostali.
VZatičini, 10. septembra 1885.
f iz pivovarne
%  (6—37) priporoča
f    v zabojih po 25 in 50 steklenic I       A. MAYER-jeva
0| trgovina 3 pivom v steklenicah v Ljubljani.
1 1 »
Za trgovce in take, ki imajo veselje zidati.
Veliko, lepo zcml j i        z zelo ugodno ležo, kot
stavbeni prostor,
z vrtom, poljem ali travniki, za trgovino posebno pripravno, proda hc prost o v olj 110. Več se izvč v K m nji hI. 44. (525—2)
(348—22)
iccoli-eya esenca za želodec,
.G. PIĆCOL1,lekar. v Ljubljani.
f ),'drnvljn kakor je razvidno iz. zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval holezni v želodcu in trebuhu, bjdenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenici 10 novo.
Ur. Spraii8ft?r-J«»ve
kapi j i€ & mm želodec.
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski suvotnik dr. Colin, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete ko je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici. glavobolju, trebaholmlju, zaslizenju, aelodčnej kislini, vzdigovanjn, omotici) kolikn. škrofeljnoin itd., proti zlatej žili, zapretju. Uitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jodij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. .Tedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospoi'u lekurji .Svobodi, pri Zlutem orlu, nn JPreAimoveui iru"- (716—72)
Tinktura
za taja očesa.
Najboljše in iiaJKP(p,vejie sredstvo zoper kurja očesa in zoper trdo kožo na nogi. Ima to prednoBt, da se s to tinkturo kar s penzeljčUoiu pomaže bolni del na nogi. V kratkem času odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-ilino z bolnih delov na nogi. Stckleničica z rabilnim na-voduui in penzijom vred velja 40 kr. 408—10)
Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo:
„liEIiAltftA TltftliOlZir"
2$$T~ zraven rotovža v Ljubljani.
MT Gotovi zaslužek!
Brez kapitala in rizike
more  si  vsakdo h prodajo nvMtro-ogersklli držuviilh  in   preiti < jsk ili   Nrcck   proti plačilu na obroke po post. čl. XXXI. z leta 1883
vsak mesec 100—300 golfl. zaslužiti.
Ponudbo, v katerih se mora povedati, s čim se, je dotičuik do sedaj pečal, na (52G—2)
Glavno mestno menjiško družbo
ADLEE & Cie. BUDIMPEŠTA.
DSJ" ^amo na nemška pisma se bode oziralo.
pride najceneje, kdor se obrne na
ARN0LDA REIFA, DUNAJ, 1., PESTAL0ZZ1GASSE I,
najstarejša tvrdka te vrate. (023—50)
Nataiičueje izpuvedbe in prospekti zastonj.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne1
36