AMERIKA
Izhaja dva krat na teden.
NEODVISEN LIST ZA
DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, O. TOREK, 17. DECEMBRA igia.
stne novice.
konzul v Clevelan-du je dobil od vlade poziv, da skliče Avstrijce v Ohio pod zastavo.
i
k
Iv"
I
I (
NEKATERI ŽE GREDO.
—V soboto zjutraj jc dospelo v avstrijski ko#zuilat v Cleveland« sporočilo, da naj konzul pokliče vse vojaški dolžnosti podvržene državljane Avstrije, po<l orožje. Nad 2000 Avstrijcev je že ddbilo povelje, da se povrnejo k svojim zastavam. Poročajo, da je iz Youngstowna odpotovalo 80 Avstrijcev. V Ohio živi 42.000 Avstrijcev. Da razmerje med Avlstrijo in Srbijo, nikakor ni najbolje, je temu dokaz vojnega ministra, ki je razposlal1 potom konzulatov po vabila na vse v inozemstvu stanujoče državljane, naj se takoj oglasijo v svojih domačih mestih. Ta klic zadeva kakih 250.000 orožja sposobnih mož.
—Umrl je rojak Anton Ba-budar, v starosti 31 let. Umrl je za pljučnico, dasiravno je bil krepak in opravljal teška dela, pa ga je vzela bela žena smrt. Zapustil je udovo in 5 otrok. Ranjki. je bil član društva Tabor S.N.P.J., in bival v Ameriki kalki pet let. Do-rtia je iz Plrimordkega. Naj v miru počiva!
-—Umrl je John Blatnik, tudi član SNPJ, spadajoč k društvu Zarja Svobode. Ranjki je bil doma v. vasi Bruse na Dot V Ameriki je bival 15 let. Zapušča soprogo in 4 otroke, ki se nahajajo v bedi in siromaštvu. Siprevod se vrši v torek zjutraj. Počivaj v miru!
—V našem uredništvu se je oglasil g. FVank Bambič, zlatarski trgovec iz Jolieta. G. Bamtoič nam je mnogo povedal o napredku zavednih Jo-letčanov. Odšel je naprej po opravkih, pa se v kratkem zopet vrne.
^ —Umrl je 13. dec. John Pir-nat, 6416 Spi Iker ave. Doma je bil iz Velikih Poljan pri Ribnici, star 32 let. V Ameriki je bival deset let. Skoro v$s čns je deda? v United Salt Co. Nakopal si je bolezen, ki ga je po enoletnem ibolehanju spravila v prezigodnji grob. Po fcojni je bil blagega in mirnega značaja. Zapušča žalujočo soprogo in dve hčerki ter enega brata. Društvo Snca Jezuso-mu je priredilo lep po-b v pondeljeik' zjutraj. Vsem jateljem in znancem ga priporočamo v blag spomin.
—Vsa znamenja, kažejo, da smrt policista Boukerja, ki e bil ustreljen na zahvalni dan, Eevana. Detektivski poroč-WaJker, šofer onega avtoma, v katerem so se mo« :i peljali ter lastnilk mesari-ki je bil oropan, so se pe-v Bufalo, kjer so dobili tri •ike. Toda pripeljati jih ne >rejo v Cleveland, dokler to : dovoli guverner države New c. šofer in mesar sta lore prav dobro spoznala, t • -V petek izjutraj se je pri itarju Wiegandu na Ad-di-Rd. Wizu Superior ave. iz-enak rop kakor lansko le-zlatarju Hueterju. Lo-so vrata trgovine prive-z vrvjo ob kol, nakar so v izložbeno okno te-opeko, ^^e je olono utoi-craidli	100 vre-
diamannlH^redno je za njimi, Iff že zginili.
zveza se je vse polici-
soboto ponoči ukazal nekemu policistu, naj zapre saloon, kje se ie čez uro točilo, toda policist mu je odgovoril', naj se briga za svoje posle, policist že ve tudi; kaj so njegov: opravki. Od tega izvira jeza baptistov.
—Letos izvoljene uradnike slovenskih ^društev za prihodnje 'eto, priobčimo v božični številki.
—Sedaj, ko snujejo nove postave, po katerih se bo država Ohio ravnala, se govori tudi o j davkih. Davek >e bo moral Občevati tudi bd prihrankov v bankah, in sicer po pol pro-centa, od vsakih sto dolarjev centov, od tisoč dolarjev 00 na leto. Banke same bodejo morale plačati ta davek od denarja, ki ga hranijo, ma država jim bo dala pra-
iov da te davke pripišejo oziroma odpišejo od obrest1' vloženega denarja.
—Prav prijetno zabavo nam je priredil "Orel ' v Grdinovi dvorani. Dobiček je bil name njen za balkanske reveže. 1st a "Zamujeni vlak'' je vzbudila polno smeha med občinstvom. ko so ljudje v vasi pričakovali špannkega kralja, a pišel je pijani mizar s svojim moralnimi mačkom. Turek in Srb sta bila zelo huda, konečno s? je pa Turek le moral zvr-n':' iz soda, ker je bil Srb še huj' od Turfca. Tudi licitacija za purmana je bila živahna, in naredil se je precejšen dobiček v korist Bal'kancem.
—Da je pomenil pretečem petek, 13. decembra nesreč., mote pričati P. Ross. Najprvo je zjutraj zaspal, radi česar je
T^vibil svojo službo kot hišni hlapec. Potem pa je šel k svojemu "prijatelju Hillu, ki inr» Avtomobil-. Ker pa prijatelja ni bil:> doma, je sam vzel avtomobil, da se odpelje na svež zrak. Na 87. cesti se je pa nekemu policistu zKlel preveč neroden, radičesar ga je zapTl. In da je nesreča Še večja, p dobil od sodnika MoGannona 100 dolarjev kazni in tri me-scce zapora.
—Sodnik Collister iz Common Pleas sodnije je poklical zadnji petek sodnika Le vina i/ mestne sodnije pred svoj sodr.i stol. Le vine je prišel, tod^a ker sodnik Collister ni hotel takoj začeti <z Levinovo razpravo, je Levine ves jezen odšel Sedaj je pa Collister zagrozil, tla bo Levina ukazal s šerifom pripeljati pred sebe, česar pa Levine ni pustil in jc raje sam prišel.
—Letošnja božična številka
našega lista bo nadkrila vse druge. Imela bo 24 stranij v treh delih z bogato vsebino različnega berila, krasnih po-vestij, dobrih člankov in drugih zanimivostij. Zanimanje za njo je splošno, ker do današnjega dne je naročenih že nad 300 za staro domovino. Naročila se še vedno sprejemajo ter pošljemo za ioc eno številko na visak naslov, ki ga nam prinesete. Požurite se, ker na razpolago imamo samo še 300 iztisov.
—»Slovenci, ki kupujejo za božične praznike, najlbolje store, če kupijo svoje potrebščine pri Slovencih. Zid ne pride nikdar k Slovencu, Slovenec pa gre k židu. Zaftaj ne bi šel Slovenec k Slovencu ? Naša božična številka, ki izide 20. dec. ima nebroj slovenskih oglasov slovenskih trgOvtev vseh strok. Preglejte to številko, preglejte oglase in odločite se, da kupite letos vse božične potrebščine samo pri Slovencih.

Newark, O. Gotovo ste že misiili g. urednik, da sem jo* odkuril na Balkan, prikrajšati nekaterim Turčincm njih široke hlače, ali celo biti navzo-ivm, ko bodejo odhajali Turki v Malo Azijo. Toda motite s?, ker vam mora-m na uho povedati, da. sem ta posel že izročil pred nekako mesec danom tukajšnjim Bulgarom, ki so šli sviojim bratom na pomoč. Priporočil sem se jim saj za pol ducata, da spihajo s pbvršja te barbarske mesarje v človeški podobi.
Resnica je, da je vojska rnedi kulturno napredujočimi narodi danes nekaj nazadnjaškega, :.o(ta pripoznati se mora, da slovanskim narodom na Balkanu ni preostajalo druzega koL< pr jeti za orožje, da si pribore tlačeno svobodo. Če bi se to> zgodilo par stoletij prej koliko manj krvavih dejanj bi imela zgodovina napisana. Kdo nt bo občudoval naših bratov na Balkanu, ki so pokazali brez-primerno hrabrost, ki so se rešili suženjskih okov. svojim potomcem pa priborili boljšo bodočnost, nazadnjaškega Turči-na pa poslali tja, kamor spada, k Mohamedu in Bismarku ter Alahu, kjer bodejo skupaj točili krokodilove solze.
Prite'la se je sezona pristno slovenskih klobas, gorke po-rice in domačega vina. toda zadnje ostane le na papirju za mene; imam namreč tisto smolo, da se nahajam meti isto vrsto ljudij, ki ne sadijo ne trgajo, torej ttiidi naravno vina nimajo. Pač pa semi je posrečilo tlrupo v polni meri. Pre-tečene dtiij me preseneči "old l<ady" z gorko potico. Takoj sem se spustil v boj in osta> sem zmagovalec. Rečem pa, čast našim prednikom, ki so nam zapustili lepe šege in običaje, nam pa tudi, ker jih le« po spolnujemo.
Kar se tiče dela, se imamo še precej dobro. Zasluži se, da se pošteno preživimo. Pritisni* je mraz in nas spravil za peč, ubogo starko, ki je ležala vse poletje med staro ša-to, sedaj se ji pa smehlja staro in mlado. Slovencev, nas je tukaj bolj pičlo število. Kaj je vzrok, da nimamo dbstanka, je res čudno, dasi se delo lahko dobi, posefono v poletju, pozimi bolj teško.
Pretečeno nedeljo se je mudil tukaj rojak g. Frank Turk iz Cleveland, O.. Prišel je na sestanek katoliških borštnar. jev po svojem opravku. Obiskal je ffudi nas .Slovence ter povedal mnogo zanimivega o Clevelandu, kako tam Slovenci napredujejo. Isti dan je imelo tukajŠno društvo "Javornik" svojo sejo, ker nas pa je bilo bolj malo število, nas je vpraša), kako sklepamo o debatah in predlogih, m odgovorili smo mu, da eden stavi predlog, drugi ga podpira, tretji se pa mora udati večini. Članice se navadno vz<tržijo glasovanja.^
Božični pozdrav vsem naročnikom tega lista.
Ivam GabrovSek.
Susie, Wyo. Cenjeni g. urednik, Prosim vas za mal kotliček, da se tudi jez oglasim iz tega pustega kraja in iz teh hribov, kjer rastejo žlahtne ovetlice, ki se imenujejo divji pelin, in ker nisem bral še nobenega dopisa iz našega kraja, se moram nekoliko oglasiti. Naznanjam, da se dela s polno paro ponoči in podnevu. Delavcev vedno primanjkuje, ker premog v teh krajih je visok komaj od 4 do 5 čevljev, le redkokdaj jc do 7 čevljev. Tudi kamenja se ne manjka; včasih ga tako zbiram, kakor sem včasih zbirat fižol za
Judovski viAji duhoven Louis] Nove'poštne odredbe, ki sto- Balkanski narodi bodejo na
Wolsey je oznanil vse samce kot najslabše državljane.
LASTNI DOM.
"Dokler bodejo na svetu samci, ki si nečejo poiskati svojega doma, toliko časa bo-demo im.li slabe državljane, ker od samcev ne moremo pričakovati doftirof«ih potomstva, in rni se ne zavedajo. da so dobri državljani-i Cerkve raznih ver bi morale podučevati v dobrem državljanstvu. Doktrine kierikev, nai si bodejo v katoliški ka:edrnli. protestan-tovski cerkvi ali v judovski si-ragogi, se š'rijo. Nauki, ki se tič io, prihajajo i'/, bogatih sku-šeni življenja.
Možje in žene so sklepali zak. n-ke vezi z bolnimi telesi. Sirot šniče so polne posledic. Dokler ne bodejo možje razumeli pravi pomen dobrega državljanstva ter se v vseh oz:r:h posvetiti s svojimi -močmi. toliko časa bodejo vladale dosedajne razmere. Dobrodelnost ljudij bo kmalu postal gro^i človeške družbe. Protestiramo proti vsakemu možu, da bi se ga častilo radi njegove daru, če ima pri tem kak: skrite namene. Ljudje mnogokrat darujejo, ne razlitega, ker se dobrota potrebuje, pač pa iz vzroka, da samim sebi zadovoljijo. Revščina je škandal- vsakega mesta. Dobro državljanstvo je najfoolja r:šitev enakih razmer.
2e 'samo ime socijalizeni prestraši nekatere ljudi. To pa raditega, ker niso nikdar podrobneje proučevali ta problem. Mesto, da se vsakdo o vsaki stvari 'dobro pouči, pa prebere samo naslovne vrste, in misli, da je s tem zadostil svojemu znanju. Le kdor z zanimanjem preiskuje današnji položaj, si dcibi skušenj in potem lahko sodi o življenskih vprašanjih, ki se morajo danes rešiti.
ža in enega Japonca, in vedno kaj tacega pričakujemo, kakor je že navada v premogovnikih.
V društvenih razmerah smo prav ibobro zvezani. Imamo dr. sv. Mihaela in društvo Podporne iZVetze, ki se imenuje "Miroljub". Oboje prav dobro napreduje, kar nam je v korist in veselje. Imamo tudi večkrat veselico, in sicer kar skupno oba društva. Večinoma • mo t udri vsi tipisani pri obeh društvih. Oba društva sta v Diamondville. Tudi se moramo zahvaliti (?) tukajšnjim saloonarjem, ki nam pridno do-važajo potrebne pijače v te puste hribe. Kakor Anglež pra vi "bizmus-menu" je tukaj -polovica preveč; ker hoče vsakdo zunaj jame svoj kruh služiti. In tudi na dan plače, ko nam kompanija plača trdo zasluže* ne denarje, pa pride vsak po svoje. Druzega bogastva torej pri nas nimamo kot milvvauški ječmenovec in californijsko vino.
Tukaj ni veliko Slovencev, večinoma so sami Japonci, ker ta zver je najbolj obrajtana pri tej komipaniji. Naznanjam, da zimo imamo snho, imamo tudi že Mieg, pa vendar se še vidi žlahna roža pelin.
Drugega posebnega nimam danes. Konečno pozdravljam vse naročnike in naročnice tega lista in jim želim vesele in zdrave božične praznike ter srečno novo leto.
A. Klobučar,' naročnik.
Ali imate
pijo po novem letu v veljavo, bodejo mnogo pripomogle proti draginji.
PAKETNA POSTA.
Washington, 15. dec. Cesar so se Zjedinjene države najbolj bale dolga in dolga leta, to bodemo dobili po novem letu/ Vlada bo namreč uvedla paketno pošto kakor jo imajo tudi druge države po svetu. Dosedaj je njflfireč pošta Zje-dinjenih držav sprejemala samo ppkete. ki niso smeli tehtati več kot štiri funte in pol, odslej se bo pa po pošti lahko pošiljalo vsakovrstno blago, različne teže. In s tem, pravijo izvedenci, bo mnogo pomaga-nega, posebno pr'oti draginji, ker bo lahko vsak prebivalec v mestu dobival po pošti svoje potrebščine za živiljenje, naravnost od farmarjev ter ne bo treba plačevati dtobička trem ali štirim kompanijam, ki danes v velikanskih množinah nakupujejo od farmarjev blago ter ga potem z velikim dobičkom prodajajo naprej. Pošta Z jedrn jen ili držav vam bo lahko prinesla v hišo vse potrebščine od farmarja.
Pošta js izdala posebne določbe, pod kakimi pogoji bo pošiljala pakete na razne naslove. Maslo, mast, sveže meso. zaklane kokoši, zelenjava, sadje, jagode in enako se bo pošiljalo samo na manjšd razdalje, toda sveže meso samo do gotove razdalje. Predmeti, ki se lahko zdrobijo, polomijo ali pokvarijo, morajo biti zaznamovani z izrazom "fragile", Pošta pa je dala tud-i dolodbe, kakšnih pre-dmetov ne bo sprejemala: Opojne pijače vsake vrsli, strupe, strupene živali, žuželke, kače, razstreljivne snovi, žveplenke, peklenske stroje, pištole, revolverje, bakterije, nenravni predmeti, ki so postavno prepovedani, mrtve živali, ptiči, kože in pred meti. ki "smrdijo".
Knjige in tiskovine se ne »ine^o pošiljati po cenah, ka kor paketi, pač pa veljajo za take pošiljatve cene 3. razreda poštnih pošiljatev.
17.000 na strajku.
Weeling, W, Va., 15. dec. Nad 1000 premogarjev v vsho-.iiem dehi države Ohio je danes odšlo na štrajk. Premogar-ske unije se posvetujejo med seboj, kako b« se štrajk razširil po celi Ohio. Vsi dosedaj-iji pogovori delavcev s kompa-ni?t i, niso imeli nobenega uspeha. Unijski voditelji računajo, da zaštrajka 17.000 mož. Pet dnij so se posvetovali unijski uradniki in kompanisti, p t se niso mogli zjediniti. Delavci Zahtevajo večje plače. V Crescent in Belmont County je nad 1200 štrajkarjev. Ta štrajk je v ozki zvezi s štraj kom delavcev v West Virgi-niji.
DENARJE V STARO DOMOVINO pollljamo:
		$ 10.30
		20.40
200 kron ...	.......za	40.80
400 kron ...	.......za	81.00
500 kron ..	....... za	102.00
		203.60
		400.00
		1016.00
Poštar I na J« v«t«ta pri Uh ivotah. Doma m nakazan« »vote popolnoma Izplačajo braz vinarja odbitka.
Nai« d«narn« pollljatve Izplačuj« c- kr. pottni hranilni urad v 11 do 12 dn«h.
Dona r J« nam po«lati J« najprillčn«j« do 16040 v gotovini v prlporot«n«m ali rcfiotrlranom platmi, v«čj« zn«-•ke po Doma«tlc Poatal iff pa Now York FRANK
vsak način zahtevali, da se Turčija razdeli med balkanske države.
PRED NOVIM LETOM.
London, 15. dec. Xa predvečer mirovnih pogajanj so se izrazili zastopniki balkanskih držav, da oni, kot zmagovalci, nikakor ne morejo prositi Turčije, da sklene mir, pač pa zahtevajo za svoje hrahre boje t ud' pošteno plačilo, in četudi mora pri tem Turčija krvaveti.
Balkanski delegatje drže ja-kn lesno skupaj ter so se dosedaj vse njih seje vršile v popolnem soglasu. Zelje vsakega posameznika se upoštevajo Kadar govore o svojih zahtevah,. tedaj se jim pojavi veselje na licu. Vsi so navdušeni, ker vedo, da prihaja veliki dim. ko bo potlačena velika siti Evrope, Turčija, petsto 1 r t strah belih prebivalcev v najstarejšem delu zemlje.
Bulgarski delegaije so rekli: Povejte Amerikancem, da računamo na njih simpatijo in dObro voljo, ker smo se bojevali za enake stvari, kakor so se Amerikanci po<l Georg VVa. shmgtonom. Da bojevali smo se obupno, prelili smo svojo najboljšo kri Zastavili smo vse. kar smo imeli, za našo svobodo in neodvisnost. Povejte Amerikancem, da se v balkanskih vrstah bojujejo na stotine ameriških državljanov, ki so pa k veseljetfi prihiteli -v svojo staro domovino, ko so zagledali solnce svobode. Na te junake smo mi enako ponosni 'kaftor strijc Sam.
Nadalje so se izrekli balkanski delegaije: Mi ne bodemo trpeli, da se bo mir zavlačeval od stranij Turkov. Ne, mir se bo hitro sklenil, in sicer formelno med novim letom, v resnici se pa bo sklenil mir okoli Velikenoči med gromom in treskom balkanskih topov v mestni Carigradu. Se daj smo zadovoljni z malimi zahtevami; pofzneje pa zahtevamo več, ker če porazimo in razdeljimo celo Turčijo v Evropi in Aziji, še to ni nobena kazen za pregrehe, katere so Turki počenjali nad Evropo tekom svojega obstanka.
Glavni pogoji balkanskih zaveznikov bodejo, da Turki ta koj izročijo njim v roke trdnjave Drinopolje, Janina in SkadeT. Turškim posadkam v teh mestih se skažejo polne vojaške časti. Turki se morajo umakniti- do Čatalje. nadalje morajo vse svoje otoke v egej-skem morju odstopiti Grkom, celo tiste, kateri so bili Italijanom zastavljeni kot svedok, da Turčija plača vojno odškodnino. Nadalje morajo Turki plačati vse stroške, katere so imeli balkanski narodi z vojsko ter plačati tudi za hrano in preskrbo turških ujetnikov.
Zavezniki se pa zato zavežejo. da podelijo vsem turškim prebivalcem v okupiranih krajih popolno amnestijo, izročijo Turkom vse ujetnike, priznajo turškemu sultanu, da ima duhovno nadoblast nad Turki v balkanskih provinci-jah, in plohamedancin lahko ukrenejo vse po svojih željah n svobodno, kar se tiče njih vere.
Dunaj, 15. dec. Sem je dospela novica, da se misli Bul garija priklopiti trozvezi, torej Avstriji, Nemčiji in Italiji. Ker so pa to novico prinesli nemški listi baje iz "diploma-tičnih" krogov, se ji ne more veliko vrjeti, ker x\vstrijcem
se gre v prvi vrsti za to, da ■
Delegati v Londoi
Zbrani mirovni delegatje balkanskih držav so imenovali avstrijsko početje napram Srbiji bluf.
VAŽNI POGOVORI.
London, 16. dec. Dr. Dane v, načelnik btilgarske delegacije, se je včeraj povrnil iz Pariza v London, in pričakuje se, d» bo mirovna konferenca otvor-jena v pondeljek opoldne. ' Najprvo bo govoril Sir Eid-vvard* Grey, angleški tajnik za zunanje nadeve. Prosil bo zbrane delegate, naj bo-diejo mirni in naj bo njih delovanje v priti miru, da bi prineslo obilo sadov vsem. Potem bodejo pa delegatje sami zborovali.
Delegatje so s; ves dan mirno zabavali. Iz ust nikogar ni prišla kaka žaljiva beseda aH pa kako mnenje, če pride do kakega spora na konferenci. Delegatji sami še ne vedo, kako stališče zavzamejo grški delegati. Jaka slabega mnenje so balkanski delegati glede Avstrije. Pravijo, da Avstrija samo blufa in bi ši rada z jezikom in politiko to pridobila, kar si ne more z orožjem, ker se boji balkanske zveze. J)ele-gatje so rekli:
Avstrija je imela že nel svoje oči obrnjene na Sol katerega bi srčno rada pre^ la v svojo last. Sedaj pa, so vsi njeni načrti z nei (Hplomnikc vred splavali vodi, pa kriči Avstrija, i ra l*iti Albanija avtonor in hoče radi te malenkosti četi vojno, ki bi zahtevala milij-on vojakov. Toda strija bo kmalu sprevidela, da se norčuj? sama iz sebe, ker svetu nima druzega zaves kot same Nemce. Slovani v Avstriji nikakor ne morejo za nemške koristi v boj za A strijo. Tako se ostali svet Avstriji smeje, ki je tekom zad^ njega meseca doživela nesmrtno blamažo, na polju politike in na polju diplomatike. Če pa hoče še na bojno polje, je pa balkanska zveza tudi pripr" Ijena, da ji natlači močnega kihalnega duhana v nos.
Toda konečno se Avsti _ ne oborožtije toliko proti Srbiji, pač pa, ker pričakuje na domačih tleh nemirov. Mažari vlada velika nezadovoljnost. Hrvatje so že nad leto dnij tlačeni huje kot sJo-vanska raja pod Turkom. V taki občni nezadovoljnosti mora Avstrija se pripraviti, začne ob pravem času streljati na svoje državljane, ki so nezadovoljni z vsenemško politiko. ki se v Avstriji tira. Avstrija na vojsko niti misliti ne more, ker .v trenutuku napovedi vojske, se narodi v Avstriji dvignejo. Pa tudi denarja nima na razpolago, ker pred kratkim je dobila posojilo iz New Yorka, in je morala plačati za to posojilo tako velikanske obresti, kot še nobena druga država pred njo.
Petrograd, 15. dec. Tu vlada mnenje, dri je ruska država vizela svoje denarne vložke iz * nemških bank. Nemci seveda! to zanikajo.
Carigrad, 15. dec. Turška torpedovka je nameravala danes zjutraj zapustiti dardanel-sko morsko ožino, toda sta jo napadla dva torpedna rušilca, ki sta ško torpedovko potopila.
Amerka.
V TOREK IN MTEK.
NAROČNINA:
...................fl.oo
..........$a.oo
I po polti.................. $2.80
> številk« po 3 ooato.
I brez podplM in oMbnosti m nt ipr«|«m*fo
Vm piitmn, dopisi in dcnnr naj ne __ pošilja na:	'' i
CLEVELANDSKA AMERIKA,
•11» ST. CLAIR AVE. N. E.
CLEVELAND. O.__
edward KAUSH. Publisher. LOUIS J. PIRC. Editor._
issued TUESDAYS AND FRIDAYS.
Kritil I,y l.'.ooo Hlit mlati* iKrulncmt In t!K City • 11 hrt\ nd and H»cwhere. A<1-cr. r-te« on request.	»
TtL. CUY. PRINCETON 180
ttntmd n» »econd-cl«u»« matUr January nth	at the pout office cit Cleveland, O.
wider the Act of March a, 1 H 79.
No. ioi Tue. Dcc. 17*12 Vol V
H3
Zapisnik pravil za SlovenskoZavetišče
USTAVA IN PRAVILA ZA SLOVENSKO ZAVETIŠČE.
Ustava.
Ta družba se imenuje Slovensko Zavetišče, okrajšano S. 7. (Slovenian Home), ter ima svoj sedež v Chicagu, III.
Namen.
Kamen S. Z. je: 1) Preskrbeti skupni dom za tre, onemogle in poškodova-
i) Zgraditi bolnišnico ter pb rebi in sredstvih še druge >de.
Sredstva.
Sredstva v dosego tega namena so: članarina, ustanovni-na, darila, volila in razni drugI
dohodki.

Uprava.
I
Družbo S. Z. upravlja direktorij.
Direktorij.
Direktorij sestoji .iz zastop-likov, ktere volijo vse Slovenske podporne organizacije, ktere sestoje iz več kot jednega društva, po jednega; vsi slovenski listi vsak po jednega ir, vsa samostojna slovenska društva skupno jednega. Zastop nike Slovenskih podpornih organizacij in listov voli prvi občni zbor. v kolikor jih je prisotnih. Glavni odbor dotičn* organizacije ali Jisti pa imajo pravico imenovanje premenitl vsak čas. Vse zastopnike se voli za je dno leto. Potem se volijo novi ali se potrdi stare.
'Podporne organizacije naj volijo pozneje te zastopnike it* njih namestnike na konvencijah.
Direktorij izvoli izmed sebe predsednika. podpredsednika, tajnika, blagajnika, nadzorni odbor in vse druge potrebne odbore.
Predsednik vodi vsa predsedniška dela. zlasti pa pazi na to. da opravlja vsak odbornik kakor tudi vsaka skupina svoje delo. Opravlja še vse druge v njegov delokrog spadajoče posle in je Zajedno predsednik vseh odborov.
Tajnik opravlja vsa tajniška dela, uknjižuje in izkazuje v javnosti prejemke in izdatke, skrbi /a reklame, prejema denar. kterega pošilja po uknjiž-bah na blagajnika tedensko. Hrani vrednostni pečat in opravlja še vsa druga dela*spadajoča v njegov delokrog.
Blagajnik prejema denar in ga nalaga obrestonosno na ime S. Z. ter ga ne sme dvigniti drugače, kakor,s podpisi predsednika in tajnika in blagajnika in jednega člana nadzornega odbora. Hrani naj manjši znesek 11a čekovnem računu.
Nadzorni odbor se voli izmed direktorija. ozirajoč se na manjše stroške in krajevne razmere. Nadzira polletno, es pa. kadar se mu zdi po-ali kadar zahtevajo to ..........riia-
Celoleten direktorij je • največja oblast, ktera ima vse pravice tako glede gospodarstva, kakor tudi glede izpremerrfb v ustavi in pravilih. Rešuje pra-vcmočne prizive in vse zadeve.
Seje direktorija.
Seje direktorija morajo biti pri vseh važnih zadevah javne in vsa glasovanja priobčena v javnost z zaznamkom, kako je kdo glasoval. Pri volitvah v odbore pa se voli tajno z listki.
Direktorij sme sklicati skupne seje vsega direktorija v slučaju važnih uprašanj kot nakupa zemljišč, zgradb in kaj podobnega. Sicer pa nima skupnih sej ampak rešuje vsa uprašanj a pismenim potom. Razpošlje se tozadevna uprašanja in predloge na vsakega direktorja. kteri naj odda v določenem času svoje mnenje.
m
Menjanje direktorjev.
Poleg pravic menjave direktorjev od strani organizacij in listov ima tudi direktorij sam pravico menjati ali zavreči vsakega direktorja", če glasuje tako tri četrtine vseh direktorjev tajno.
■
Uradna glasila.
Uradna glasila so vsi Slov. listi v Zdr. Drž. Vsak list prejme iz tajniškega urada vse potrebno. Nadalje naj vsak list po svoje dela za zavode S. Z. in pobira zase prispevke, ktere odaja potem na tajnika mesečno.
Zavodi S. Z.
Družba si preskrbi najprej potrebna sredstva za nabavo zemljišča, ktero naj odgovarja zdravstvenim in klimatiičniin razmeram ter drugim ugodnostim. Pri nabavi izbere direktorij dva ali tri naj umestnejše kraje, na ktere vzame kupne predpravice, Potem se splošno glasuje, ktero zemljišče dafbi večino, tisto se kupi.
Zemljišče naj se potem skuša po možnosti obrestovati, dokler se ne prične z zgradbami. Zgradi naj se najprej poslopje za stare in poškodovane, po. tem za bolnišnico. Zavode naj se zgradi tako, da jih je mogoče popolnjevati prema sredstvom in potrebam.
Kdo ima pravico do zavodov.
Zavodi S. Z. so v principu določeni za vse Slovence in Slovenke, kteri si radi starosti ali poškodovanja ali pešanja ne morejo služiti kruha. Bolnišnica je za bolnike. Predpravice do zavodov imajo vselej čla-ni, kteri že delj časa podpirajo zavode.
Po' možnosti, sredstvih ti« razmerah se potem ozira tudi na nečlane.
S čim se vzdržujejo zavodi.
Zavodi se vzdržujejo z rednimi in izrednimi dohodki, ka kor tudi z gospodarstvom. Vse potrebno glede zadnjega naj določi tedanji direktorij prema razmeram in zahtevam iza vse zavode. .
Kakšni naj bodo zavodi.
Zavodi naj ostanejo za vselej la.-t in v vodstvu Slovenskega naroda v Zedinjenih državah, torej last članov in organizacij, ki jih redno podpirajo. Zavodi so narodni, ter izključena vsa strankarska viprašanja. Zavodi torej puščajo popolno svo bodo prepričanj glede verstva, politike ali drugih podobnih uprašanj po principu: vsakemu svoje —• ne sili nikogar, ne brani nikomur.
Kdaj prenehajo zavodi.
Zavodi prenehajo kot narodna last, kadar pad.1 število direktorija pod tri V tem slučaju naj se porabijo za splošno ko-distne namene v dobrobit delavstva. predpravice v zavodih pa imajo vselej Slovenci.
PRAVILA.
Članstvo.
Za člane se vzprejemajo podporna društva ali v ta namen vstanovljene skupine. Posameznike se vzprejema za člane samo. če pristopijo h kaki taki skupini, ali pa če sami plačajo najmanj iednoletno članarini
centov ali 60 centov na leto, ter se plačuje mesečno ali pa drugače. Vsak član prejme knjižico, kamor pride kot pobotnica »za plačano« članarino, znamka ali znamke, ki se dobe pri tajniku S. Z. po pet centov ena.
Poleg članarine plača vsak novopristopili član 25 centov zaznak in knjižico ter za začetne stroške.
To so redni člani,
Ustanovniki so tisti člani, kteri plačajo enkrat za vselej naenkrat, v obrokih ali volilih ne manj kot sto dolarjev. Njih imena pridejo v zavodu V častno spominsko knjigo zA vse-le*. Ustanovnik zamore biti posamezna oseba, skupine ali organizacije.
Podporne člane imenujemo vse tiste, kteri podpirajo 11a ta ali oni način zavod.
Prispevki in pravice.
Poleg ustanovnin, članarin in dohodkov od podpornih članov iintajo še volila, ktera zapusti kak dobrotnik zavodu in .zamo-rejo biti v blagu, denarju ali čem drugim.
Direktorij 1» po svoji previdnosti skrbi še za druge dohodke, kot nabiralnike, razne blago, kterega delni dobiček gre za zavode itd.
Pravice članov so: udeleževati se sej, svetovati, predlagati in glasovati v svojih kupinah. Poleg tega imajo predpravice v zavodih S. Z. Dolžnosti pa so, delovati vedno in povsod v dobrobit S. Z.
Občni zbori društev.
Vsako leto se enkrat vrše občni »bori vseh društev, kar jih je v jedni naselbini in spadajo k družbi Slovensko Zavetišče. Občni zlbori naj volijo izmed vseli društev poseben krajevni glavni odbor, kteri rešuje na svojih sejah vsa krajevna vprašanja, odloča skupne veselice in ukrepa o koristih S. Z. Na občnem zboru vz-prejeti sklepi ali nasveti glede S. Z, naj se pošljejo osrednjemu odboru v prevdarek in rešitev.
Splošne določbe.
Glasuje se pri ustavi z dve-trjetinsko večino. Jednako pri pravilih in vseh važnih določbah razven kj-er predpisujejo dotične točke drugače. Pri iza-devah preporne vsebine in glasovanjih glide volitve zadostuje absolutna večina. Glede temelja družbe iz oziroma zavodov pa mora biti blasovanje soglasno.
Kjer govore ustava in pravila o članih ali Slovencih, se misli na Člane in članice, oziroma na Slovence in Slovenke
Član s pravicami sme postati ali zamore vostati samo Slo-vuicc in Slovenka. Člane drugih narodnostij se smatra za podporne člane brez pravic.
Kot dodatek k pravilom se smatrajo sklepi direktorija.
Iz stare domovine.
KRANJSKO.
Tudi v Litiji tovarna zaprta.
Govori se, da so zaprli radi bal kanske vojske tudi tovarno v Litiji, vendar dajo podjetniki delavstvu polovico plače.
Kdo je zanetil ogenj v št. Petru? Iiz Novega mesta poročajo: Pred kratkem je v podstrešju hiše trgovca Rebola v St. Petru izbruhnil ogenj, ki so ga pa k sreči pravočasno opazili in zadušili, še predno je prišlo do kake večje nesreče. Takoj po tem dogodku pride Rebolova žena k sosedi, ženi Florjančiča, pa ji razburjena pripoveduje, da se je na podstrešju njene hiše pojavil ogenj, ki ga je najbržje zanetil njen mož. o katerem ji je zna no, da je bil ob 8. zjutraj predno je odiše! od doma, na podstrešju. Ta rajzgovor je slišal Florjančič in ker je *ze dvakrat pogorel, ga je skrbelo, je li se je ogenj res varno zadušil. Napotil se je z Rebolkovo na lice mesta, kjer je našel ogenj res že pogašen, toda zraven pa se nekaj drugega. Gorelo je fižolovje/ Na enem kon-
zani krompir. To opravičuje sumi, da je ognj moral biti za-neten. Floriančič je to javil žiupanstivu. Ko je prišla zadeva v preiskavo, je Rebolova ta»ji ta, da *bt bila ona obdolžila svojega moža. Rebol je pri sodišču povedal, da je zavarovan za 1100 K. Zdaj pa se je zvedelo, da» je Rebol zavarovan pri klerikalni .zavarovalnici za svoto 7500 K. Rebol je proti Florjančiču vložil tožlbo radi žaljenja časti, Rajzprava pa se je preložila, ker Florjančič navaja še šest prič, proti katerim je Rebolova sama obdolžila svojega moža.
Nova pošta. Trgovinsko ministrstvo je ukrenilo, da se mesto sedanje poštne nabiralnice v Beli cerkvi na Dolenjskem preuredi in tekom leta 1913 istotam ustanovi c. kr. poštni urad.
Za zgradbo železnice Vipa-va-Postojna, oziroma zdal j sanje proge Ajdovščina-Vipava-Postojna se je začelo zanimanje 'zlasti od vojaške strani. Pred kratkem <>0 dobile vse interesovane občine okrožnico, da se izjavijo, da želijo gori imenovano zvezo.
Postojnska nova električna centrala, ki se gradi pri Ribniku. bode v kratkem končana ter bode z novim letom že pričela delovati. Odslej 'bode namreč mestno oskrfaništvo dajalo električni tok jamski uipravi. Ker so se nabavili "Diesel-" motorji, se bodo režijski stroški znatno zmanjšali.
Uboj. 7. dec. se je vršila cel dan do pozno zvečer v Ljubljani obravnava proti Valent. Golobu, 21 let staremu zidarskemu pomočniku v Godicu. Golob je bil tožen, da je v noči na 18. septembra K)V2 s peto kose ubil v Spod. Stranah fanta Antona Gradišeka. Sodišče je pozvalo k razpravi 21 prič. Obdolženec je bM v preiskovalnem zaporu, — Stvar se je vršila sledeče: Dne 17. sep. popivala sta pokojni Tone Gradišek in čevljar Jer. Stirn iz Spodi Stranij. Ker je imel Gradišek drugi dan košnjo v Tuj ene i, pregovoril je Stirna k temu. da sta šla oba skupaj 11a košnjo. Stirn je bil zelo pijan. Po polnoči sta šla proti Tujnicam. Nasproti so jim prišli fanjte Valentin Golob. Ai. Kemperle in Janez Dobovšek. Vračali so se iz Stolnika, kjer so pili pri Francetu Komatar-ju. Od teh treh se ga je najbolj nalezel Dobovšek. Culi so se običajni "auf-klici" in blizu Hremčevega kozolca je prišlo do spopada. Stirn je padel v neko gra-po in med tem, ko ga je Gradišek na suho vlekel, je dobil 11a levo stran čela močan utdarec z neko trdo stvarjo. V temi Gradišek napadalca ni spoznal, vendar se je v preiskavi dognalo, da je storilec edi-nole Valentin Golob, ki pa taji. Ker je bil Dobovšek pijan, ne pride v poštev, marveč le Golob in Kemperle. Ta dva pa skušata eden na drugega odvaliti krivdo. Kakor Dobovšek pripoveduje, je Kemperle prvi pri spopadu zbežal, za njim |>a Dobovšek. Na licu 'mesta je ostal sam Golob s svojima nasprotnikoma, ki je pa čez nekaj časa ves preplašen in zaposljen za svojima tovarišema pribežal. O11 «trdi. da se je pri spopadu umaknil na nasprotno stran v grmovje in šele zfbežal ko je Stirn s koso po grmovju udaril. Golobovo krivdo kaže dejstvo, da je on, ko je prišel za svojima tovarišema, dregnil Kemperla in mu za šepetal nekaj na uho. Nato sta Dodovška odslovila domu. češ. da naj gre spat. Golob in Kemperle sta šla pa nazaj na lice mesta. Ker nista tam nikogar našla, napotila sta se na GradUkov dom. in ker je bilo v hiši tema, sta šla pred Stir-nov dom. Tu je bila soba razsvetljena in videla sTa v sobi Gradišnika z obvezano glavo, ki je s Štirnovo družino govoril. Ranjen Gradišnik je dne 20. septembra popoldne umrl. Bil je pred smrtjo še pri popolni zavesti. Glasom mnenja zve-deiutev je imel Gradišnik vtisnjeno čelo in zlomljeno čelni»-00. Udarec je bil zadan s peto kose. Pripomniti je še, da Gradišek ni precej po udarcu padel, marveč je šel s Stimom
edinole Golob storilec. Por niki se niso mogli ztdiniti za njegovo krivdo in so z devetimi gasovi krivdo zanikali. Sodišče je nato Valentina Goloba oprostilo.
Ljubljanska državna policija. Vlada se res hvalevredno trudi, da ustvari vse pogoje, da nastane tista "večja atrakcija", o kateri minister Bilinski s tako vnemo je govoril v delegaciji. Tako je vlada zdaj preT skrbela, da bo vodstvo dnž^v-ne policije v Ljubljani strogo nemškO-nacijonalno, Ravnatelj še ni imenovan, je pa kakor čujemo od verodostojne strani popolnoma zagotovljeno, da dobi to me^to nemški nacijo-nalec. Ravnateljev namestnik, ki bo faktični vodja državne polilcije. pa je že tu. in sicer je to nadkomisar dr. Skubl, ki je bil že v septembrskih časih v Ljubljani. Dr. Sku^I ni v statusu tržaškega policijskega ravnateljstva, nego ga je vlada zdaj v ta status vrinila, vsled česar je preteriranih več tržaških policijskih uradnikov. Dr. Skubl je še mlad, po svojih nazorih je odločen nemški na-cijonalec, seveda s Časom primerni klerikalnimi alurami in je pravzaprav že prevzel vodstvo bodoče ljubljanske državne policije, kajti on si je že ogledoval tiste, sedaj v mestni službi stoječe policijske organe, ki žele vstopiti v službo državne policije.
PRIMORSKO.
Vojaška straža pri. predoru pod Kostanjevico. V sredo tzv. okoli 10. ure je zapazil vojak, ki straži pred predorom Ivostan jevico dva neznana moška, ki sta se skrivaje približevala predoru.Vojak jima je zaklical, da naj obstojita, toda neznana sta urno zbežala. Vojak je za njim uistrelil, toda bržkotne ni nobenega zadel.
Napad na li&r. Santa Klun, hčerka stavbenega nadzornika v Miljah je pred kratkem vsled 'leprestanih domačih prepirov (ona ima mačeho) pobegnila od doma. Oče je biT zaradi tega sihio razjarjen in je prepovedal hčerki povratek domov. Ko se je peljala Klunova iz Milj k Sv. Mraku, je zagledala na parniku tudi svojega očeta. Zatekla se je h kapitanu, ki jo je zaklenil v svojo kabino. Toka' ko se je i krcala je skcičil oče za njo in jo začel silno pretepati. Konečtio je potegnil nož in ga ji je zasadil v hrbet. Dekle je padlo, težko ranjeno, on pa je pobegnil. Deklico so od-oeljalt v brezupnem stanju v bolnišnico, oče na se je kmalo no zločinu sam javil policiji.
Pri nas plačate lahko vse račune za plin. Prihranite s> pot in odstotke.
Feeling "nt"Every
Napadi influence, ka-Sija ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izfrincjo, če bodete imeli vedno
Dr. iter
PAIN-EXPELLER
v svoji hiši in 6e ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50e. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb.
r

»«S
sedaj zastonj
"_
. ml norm a ci, aiiM:K. «•»?■*. a t
Dr. Ri«hUrJ*v« Coafo Plini« aU^Jo. (29«. alianr.)
LAIJBOV (iOLDKIV
KRUH
je nerejen v pekari i tako čist, kakor od vaše matere. dr*ga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi pročelji.
Tke
Jacob Laub
Kadar vas napade hripa --
kadar vas muči influenza ali prehlad v glavi — prva stvar storiti je, uživati
Severove tablete
zoper prehlad io gripo
'■ 1
(Severa's Cold and Grip Tablets) 25 centov.
Da uteši mučni kašelj, da .olajša vnetje sapnika in davico, da ozdravi bolna pljuča in da- preprečate bolj r.sne bolezni, uživajte
Severov Balzam za pljuča
(Severa's Balsam for Lungs) 25 in 50 centov.
Ta dva zdravila sta zelo uspečrta za zdravljenje tistih bolezni, ki so navadne v tem Času teta.
Ako je hripa. prehlad1 ali kaka druga bolezen osla-l>ela vaš u'stroj, storite kar so tisočeri drugi, namreč uživajte
Severov
želodčni grenčec
(Severa's Stomadi Bitters)
Ta vam bo povrnil slast in prejšnjo moc. Priporoča se tudi zoper neprebavo, kislo izpehavanje, težko prebavo, napihovanje in žolčnico. Poskusite steklenico.	$1.00.
Severova zdravila prodajajo vsi likarnarji. Zavrnite nadJomeftsive. Pismeni .-zdravniški svet zastonj. Pišite na

ki}.
W. F. Severa Co.
CEDAP 3AP!D! I0WA
iuiiiiniiniininunmimm
GEO. TRAVNKAR,
Old Bank Cafe
Fina domača slovenska gostilna z najbolj&o in totno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino. izvrstni likerji in 1 Šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
vagal' 55 ceste.
GLEJTE NA KIŠO S STOLPOM.
m
M
—
Ustanovljena , novembra 1910.
Glatni sedež: Cleveland, 0.
Predsednik: JOHN GORNIK,. 6106 St, Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARI6. 1188 B.-Olst 81 Tajnik: FRANK HUDO VERNIK. 1243 E. 60th Street.' Zapisnikar:. JOHN JALOVEC, 1284 Baat 65th Btreet. Blagajnik: MIHAEL. JALOVEC, 6424 Spilker Avenue. (Id: ANTON OflTIR. 6030 8L Clair Ave,; FRANK tORIC, 1366 Baat 56th St.; MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6.128 Glasa Avenue. ANT. AHCIN, 6218 St Clair Ave.; FR. ilBERT, 6124 Glaaa Ave. ANTON QRD1NA, 6127 8t. Clair Avenue, zdravnik: J. M. SEIJSKAR, 6127 St. Clair Avenue.
in druge uradne atvari, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zveztno glasilo "CLEVELANDBKA AMERIKA"
mb

i
Slovenski denarni zavodi za žalko šolstvo. Letos se otvo-ri v Trstu za Slovence pre-potrebna slovenska obrtno-na-daLjevalna |o!a. Slovenski fantje so morati do sedaj obiskovati italijansko šolo. Tam se n,iso (e samo ničesar naučili, marveč so bili izpostavljeni tudi sr»motenju Italijanov, kar je sila slal>o upijivalo na nje. Seveda tudi te šole vlada sama ni dala, marveč so si jo morali tržaški Slovenci, ki so nam v tem oziru lahko za vzgled, u-stvarili sami. Slovenski denar-mi zavodi v Trstu so se zavezali, da prispevajo letno dve tretjini *a šolo in tako je morala konečno vVada privoliti eno tretjino.
Plača goriškega župana. Goriški itrpan Jurrij Bombig je imel do sedaj letne plače 6ooo kron. Od leta 1913. Pa imeti Botrfbig 2000 kron več, torej letno 8000 kron. Ta svo-ta je stavljena tudi že v mestnem proračunu za leto 1913 ^Meščanstvo je proti temu zvti šanju in vse stranke in vsi sloji so mnenja, da bi ne bilo umestno zvišati sedaj županske plače in to še celo za 2000 kron na enkrat.
Aretiran špijon. V Červinja-41 i &o aretirali nekega neznanca, ki se izdaja za dr. phil. B. Steinmetz, ker je na sumu, da je »pfijoniral za Italijo. , železniški mostovi in železniški predori v obsegu goriike posadke ep po vojaštvu zastraženi. Goriško c. kr. okrajno glavarstvo naznanja sledeči oglas: Daje se v splošno zna nje, da šo od danes naprej ponoči po vojaštvu zastraiene in z vojaškimi stražami z nablti-| mi puškami zavarovane vse
• važne železniške, zgradbe, katere leže v okrožju goriške posadke, in sicer predora in ga leriji v sdški dolini, južno od Sv. Ahaca, solkanski most, predor pod železnico na severnem koncu državnega kolodvora, prfcdOr kostanjeviški in most južne železnice pri Podgori. Po ner zgradbah muditi se smejo edino le železniški uslužbenci. — Prehod preko železniškega mosta pri Podgori je prepovedan. — Vojaške straže imajo ukaz, da streljajo na vsakega, ki se ne ustavi na prvi poziv ali ki bi se na sumljiv način vedel okoli omenjenih naprav.
Pookušen atentat na dreadnought "Tegethoff. V Trstu so aretirali nekega neznanca, !;r ki mora bioi iz boLjsih slojev, zaradi poslkušenega atentata na avstrijski dreadnought "Teget hoffM. Moža so zasačili baje ravno, ko je pripravljal neke i instrumente, katere pa je vrgel v morje. Zaprli so ga na tor pedno križarko "Panthe" Pomagal mu je neki človek, ki pa je pri aretaciji pobegnil in ga še niso dobili.
VM1 ;
||	ŠTAJERSKO.
Drobne novice. Iz Celja.— rožno sodišče-je obsodilo A. ončnika iz Kebkja na Pohor-u na 18 mes&cev in njegovega rata Simona na 3 mesece tež ' ktf ječe. Kakor smo svoječasno ►oročali, sta u"bila brata svoječasno v pretepu kmeta Urle-Isto sodišče je obsodilo rmeta Antona Vidica iz Jur-rloštra na mesec dni ječe, ker svojega očeta, ki je prevžit-, tako pretepel, da je dost arec več pOškodb. — Iz ora. Blizu pokopališča v u se otvori v soboto mestna z vsemi molderni-rati in sredstvi preskrb-
zganja v tej trgovini, da se je na cesti zgrudil na tla in so morali fanta takoj zapeljati v> bolnišnico. Kako se more da-, jati in prodajati otrokom žganje? — Umrl je v Gradcu v starosti 54 let vpokojeni sod~ nik Julij Glaser. — Iz Maribora .poročajo: Dne 27. novembra je peljal neki posestnik 73 let starega flosarja E6terajbarja i® Janževega v mariborsko bol-* tiico. Ko pa preide voznik v mesto. opazi, da* je pripeljal mrtveca. Stari flosar mui je med potjo umrl. — Iz Maribora poročajo, da je stroj za testo v vojaškem oskrbovališču zmečkal pekovskemu pomočniku P. Ambrožičiu obe roki. — Iz Laškega trga poročaijo: Na tukajšnji petrazredni slovenski šoli je razpisano definitivno mesto učitelja. Graškl "Schuf-tenblatt" poziva sedaj nemške učitelje, naj bi prosili za to mesto in jim namiguje, da je laiški okrajni šolski svet nem-škutarski. Pozor! — Iz Zidane mosta poročajo, da sta pokradla iz cementne tovarne in rz Mjižnjega gozda, ki je tovarniška lastnina, delavca FJis in Smarčan za skoro 1000 K lesa. Uzmoviča so sedaj dobili. — Iz Svetinj poročajo, da -so mački nekega mrtveca v Breb. zovniku, ko je ostal sam, po obrazu tako ogrrzli, da ni bil več spoznati. — V Ptuju so prijeli neko Evo Horvat, doma iz Čakovca, ker je kradla ženskam na tfgu in žepov dinar.
-o-
jetike še črevno je-j vedno iz enega kozarca in ne pusti, da bi drugi jedli s tvojo žlico. Tvoje perilo naj se posebej pere, tvoji žepni roSci naj se ne valjajo okrog in ne mešajo iz drugim perilom. Posebno na otroke pa~zT, ne puščaj jih spati v tvoji postelji in če je mogoče, naj ne bodo niti po dnevi niti po noči v tvoji sobi. Tvoja najsvetejša dolžnost je, da jih varuješ vsega hudega in bdiš v prvi vrsti nad njihovim, zdravjem. Če začneš kašljati in slabeti, poj«di k zdravniku in poslušaj njegtov svet, jej mnogo in krepko hrano: meso, mnogo mleka. V začetku s-e lahko brez velikega truda rešiš bolezni, seveda, če so že vsa pljuča inficirana, je tudi najskrbnejše zdravljenje zastonj in ppekasno.
- * * *
Kdior misli zidati hišo, naj dobro prevdari, ka mjo bo postavil. Tlo ne sme biti močvirno in podajno; bolje je zidati malo v bregu, kakor doli v dolini. Za zidanje j-e treba rabiti dober materijal, da bo stavba trpežna. Hišo obrni tako, da bodo gledala okna proti jugu ali jugovzhodu; pazi tudi na veter in burjo, čla se ti ne bo zaganjala po zimi naravnost v vežo. Jamo za gnoj izkopaj izza hiše, da ti ne bo smrad nadležen in da ti gnojnica ne more kvariti vode iz studenca ali vodnjaka. Pobrigaj se za kl«et, hiša bo bolj topla in suha, tudi je težavno brez kleti. * * +
Razno.
Petika je zelo nalezljiva bo lezen, to ve danes že vsak o-trok in vendar se ljudje tako malo čuvajo pred njo. Slovani smo sploh vsi več ali manj fa-talisti in mi Slovanci posebno radi skomignemo z ramami, češ "sojeno"'. Ampak pameten človek ve, da ni vse "sojeno" in se bo ogibal gmotne in te lesne škode, kolikor je le 1 njegovi moči. Lenufiu in za pravljivcu ni "sojeno", da bi bil bogat, nemarnežu in pijancu ne, da bo zdrav in čvrst in da bo dolgo živel. Res jI: marsikaj odvisno tudi od slučaja, ampak razumen človek ne bo čakal na slepo srečo, delal bo in varče-val in se varoval nesreče. Samo nespametnež se trka na prša in se. baba, da njemu m škodi nič. Ampak vsak lonec se enkrat ubije in kdor se v ne varnost podaja, bo v h ji pogi nil. Taka je tudi z jetiko. Paz se pred njo. Ni treba, da se ogneš jetičnemu človeku na klafter daleč, ampak poljubljaj ga tudi nikar. Če živiš iz bolnikom pod eno streho, ga lepo poduči, naj ne pljuje po tleh. Pljunek ae posuši in bacili se s prahom vzdignejo v zrak in okužijo druge zdrave ljudi. Če sam nisi ravno trdnega zdravja in pokašljavaš, je tvoja dolžnost, da čuvaš ne le siebe, ampak tudi druge ljudi, če imaš otroke, ne poljubuj jih na usta, zakaj bi jih okuževal brez po-hrebe. Tebi ne bo boljše, četudi obolijo vsi, ki so okrog tebe. Pripeti se pa tudi lahko, da tvoja narava bolezen zmaga in, preboli, da ozdravišr a tisti, ki si jih okužil s svojo nemarnostjo, hirajo in umrejo, da poko-paš z eno ali otroka, ki so na lezli bolezen^ od tebe, Bog je dal človeku pamet, da se ve varovati zlega. Če kašljaš, pljuvaj v posodo, v kateri je voda in 6: daš malo karbola
. .. ... „ _ ' .
.. „ -JL11 m —
za vesele božične praznike in srečno novo le|o. Vsem svojim odjemalcem, ki so v prete^ klem letu kupili od mene hiše, želim, da bi tudi v prihodnjem letu živeli srečno in veselo, v največji zadovoljnosti in z vedno večjim premoženjem. Cenjeni odjemalci, prosim vas, da kadar bodete Izplačali prve ali drudge t&buliringe, pridite k meni, ker bi bil rad zraven takrat, da vam stvar pravilno uredim in vse to brezplačno. Voščim tudi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim prijateljem in znancem, da bi tudi naprej vsi skupaj srečno živeli v tej mili naši novi domovini in naselbini clevelandski. Objednem se pa tudi priporočam vsem Slovencem, da kadar koli nameravate kupiti hišo, da se oglasite pri meni, ker imam vedno mnogo hiš naprodaj. Jaz garantiram svoje delo. Ako kaj narobe naredim, pa s svojim denarjem sam plačam. John Zulich, 1197 E. 61st St.
(102)
Kdor hoče imeti drugo leto dobra in lepa jabolka, naj po zimi jablani večkrat pognpji z gnojnico, ampak ne preblizu debla. Precej daleč, kolikor je pač krona velika, naj izkoplje luknje in večkrat zalije z gnojnico. Luknje je treba vselej zopet pokriti. Tudi tomaževa žlindra, vapno in kaj nit so dobra gnojila za jablane. * * *
Nekateri angleški in ogrski kmetje ne sušijo sena za domačo potrebo, kakor pri nas. Travo spravijo še mokro, takoj ko jo pokose, zložijo jo na vote pa z njo pod sušo, kjer jo še dobro pokrijejo z raznimi plahtami, da ne more zrak notri. Po zimi krmijo potem s to travo, ki je baje sveža, kakor da bi jo ta čas pokosili. Tudi odpadke od koruze, repe in pese spravljajo na ta način: Poskusiti ne velja dosti, pa bi kakšen gospodar lahko tvegal kakšen o:nt trave za tak poskus, ki bi, če se obnese, prihranil kmetu mnogo deta. * * .*
Toplina hleva je velikega pomena za zdravje naše živine. Premrzli hlevi so škodljivi, blago ostane suho in podvrženo boleznim in prehlajenju. Ena ko pa tudi prevroči hlevi niso najboljši. Živina postane občutljiva, zrak se prej pokvari itd. Vsak šolarček se uči že v šoli, kaij je toplomer, pa bi ga moral imeti tudi kmeti. Za konje in govejo živino je^ najboljša toplina 10—14 R. ali 15 Celzija. Kobiile, žrebci, krave in teleta potrebujejo večjo toplino in so bolj občutljivi za mraz. Prevroč seveda naj hlev tudi ne bo. Živina s težavo in prehitro diha, poti se in shujša. Za pre šiče je potrebna temperatura od 10—12 Reumirja, Če je hlev velik, glav pa malo, je treba nametati slame v staje in pod streho. Tudi stljati je treba dp'
bro, da živina ne prezeba. « * *
Zamazano, posebno pa mastno in zakajeno posodje se kaj lahko očisti z žaganjem in starim zmečkanim papirjem. Na deželi, kjer, se pomije rabijo v hrano prešičem, bi se moralo sploh bolj paziti, da ni ostanejo vse saje na loncih, ko jih vtakneš v vodo za pomivanje; n6 le, da na ta način ne boš posodja nikoli pošteno 0-prala, tudi pomije ne bodo prida.
Hiše naprodaj.
Hiša na Bonna ave. 6 sob, za eno družino, škriljeva streha, veliko podstrešje in klet. Cena $2700. Hiša na Bonna ave. 10 sob, škriljeva streha, podstrešje in klet. Proda se na mesečne obroke. Cena $3150 Hiša za tri družine, 9 sob na 58. cesti. Proda se za $2500. Hiša na 49. cesti, 10 sob, za dve družine, kopališče, škriljeva streha; samo $3100. Še več drugih hiš. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 6ist 9t.
C)
V najem se oddajo stanovanja
na 677-679-683-685 E. i6oth-st, med St. Clair-av in tovarno Lake Shore, Za 5 sob zgoraj $8, za 5 sob spodaj mesečno $10. Sobe so nanovo' papirane in slikane, tudi očiščene vsega mrčesa. Notri ni ščurkov ne stenic. Vprašajte 1316 Scho field bldg.	101
■.......»t......

POZOR MOŽJE.
Prvi slovenski trgovec vshod-no od 55. ceste na St. Clair ave. Naznanjam, da sem kupil od naj boljših tvrdk veliko zalogo modernih in trpežnih čevljev. V zalogi imam tudi vsakovrstne moške potrebščine po najnižjih cenah. Se priporočam in zagotavljam, da bo vsak odjemalec ki pri nas kupi, najbolje postrežem	(12) LOUIS GORNIK. 5823 St. Clair Ave. Ne pozabite zgorejšnjega naslova.
Maj večja Slovenska trg«
X3>T POGSEBin ZL-ZL:
Kaadeljena v dva dala la v polni mert « preskrbljena. Trgovina za nakup pohkfcve, barve, atekla la drugo. Pogrebni aavad |§ a preskrbljen. Ml preekibujeaa najlopt* »rmw r loud I J, zakar Imamo bres itevUa aakvai Za vmki aMal ambulance ia fina kodje. Trgovina odprta a«C ta *ai rocam vaem Slovencem ln »loveneklm drnttvoaa
Tel. Princeton 1381
Bell Eaat 1881 A« GRMNA, UtTw'cLAill AVIWC
'iiTi^n^vimi^i^vi^iii^v^iiiiii imvnnvn 'rwmnmifiatnMOini
Za božične praznike.
CANDLER'S COAL CO.
Tu si lahko prihranite denar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago za vsa prevažanja. Telefonirajte Park 209 W. Nai urad je 163x1 Sa-ranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard".	(4)
Mali oglasi,
Dve sobi se oddaHo v najem, porzve se na 1023 East 62nd
Str.
V
Soba še odda v nijem s hi
Za Rudeči Križ.
Po $1.00 A. Zgonc, Terbo-vec, Tramipush, po 50c 'M. Lav-rich, M. Mlinar, Denirch, Hiti, J. Pihnat, Culovič,. Šmalc, Šuštar, Markovič, Rokavec, Ja_ kopič, Lunder, S. Terzen, M. Dukovič, po 35c Petrovčič, po 30c Merplikar, Se dlar, po 25c Modic, Modic, Mirtik, A. Bizjak, Sever, Kavčič, Lavrič, Lu-žar, P. Kos, C. Kos, Pihlar, Skufca, Volf, po 15c M ožina, Jamšek, po ioc žurga. Skupaj nabrano $15.85, nabral zaveden narodnjak John Ulaga iz Nottinghama, Ohio. Srčna hvala vsem cenjenim daroval cem, kakor tudi nabiralcu. Denar ?e odipošlje naprej, ko dospe še kaka svota, ker prva je že od"posfana.
Opremljena soba za žensko se odda v najem. Vprašajte na 6620 St. Clair ave.	(102)
Naprodaj je izvrsten "pool table". Mera 4x8. Prav poceni. Vpraša se na 2134 Prospect ave.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam članicam dr. Srca Marije (staro), da se vrši 19. decembra izvan redna se^a, pri kateri se volijo nove uradnice za leto 1913 Prošene ste torej vse sestre imenovanega društva, da pri dete v največjem številu na sejo in vsaka sestra na; dobro premisli, koga bo volila, da ne bo nepotrebnih besed po javnih prostorih. Osebno sovraž-tvo naj ostane zunaj, delujmo za napredek društva. S sestr ski m pozdravom,
Ivana Pelan, tajnica.
Deklica' dobi delo v hotelu, mora znati angleško. Najboljša plača. Vpraša se na 6107 St. Clair ave,	Cl02)
Dvoje stanovanj se odda v na jem na 70. cesti. 4. sobe, plin in voda. Samo $10. na mesec. Vprašajte na 6914 St. Clair Av. Stanovanja so na 825 in 827 E. 70th Str.	(101)
Cuy. Telefon Wood 58
Harold E. Emerich,
javni notar t
Zavaruje proti ognju. Prodaja hiše in lote.
16205 M. Clair Av«., Car. Hohmra,
mk
COLLINWOOD

Naprodaj ali v najem imam dve hiši, vsaka za štiri drifžine, rent zgoraj $8.00, spodaj $:o.oo na mesec. Se lahko najame za vsak čas. Cena hišam $5500. Ob vogalu, blizu dveh postajališč za kare, »ma plin, vodo, dober tlak. Jako ugodni po goji. Majhno plačilo zaenkrat. Vprašajte E. Emerih, 16205 St. Clair Ave. vogal Holmes in 162. ceste, Collinwood. Telefon Wood 58.	(107)
{♦♦»♦»»♦»»♦»»♦»»♦»♦♦»»♦»»i
Priporočamo se vsem našim prijateljem m rej v nakup našega na turnega domačega vina kakor tudi žganja.
Znižane cene.
Za vsako naročilo od eden galon naprej. Pri naročbi znaten popust.
Pristna tropinjevec sodček
5 galonov	. .
Pristni drožnik sodček
5 galonov Pristna alivovka sodček
5 galonov .... Francoski konjak sodček S galonov	^
VINA:
DomaČe naturno rudeče vino
sod 50 galonov Domače naturno rudeče vino sod 50 galonov
$13.50 $13.50 $13.50 $13.50
$22.50 $30.00
Anstro* Americana f
S. S. CO.
Dlrektua vožnja med New Yorboai laa ^ * Avatr>»<Ograko
NIZKE CBNB.
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega ras-■ reda na Indiji Kaiser Frans ;; ' Joseph I. in Martha Wa-J • shihgton. Qovoryo se tli J - avstrijski jeziki. \	4>
t«Bpmija ima aledečt dvovtyakef Katar t t mm% joeeph I., Martha £ Washington, L*«re, Alka, Argentina, Oceni«, ffl ftott ladije at k delajo. Za vw podroWoati ae obrnit« na generalne agorte.
I Phelps Bros, k Co. I
2 VukbglM St New Y«rt, M.;[
ali pa na prisnane agente ' v Z. D. in Canada
Ako bi kateri od rojakov rad svedelceae dragih pijač katere niso tuk^j priobčene, prosimo naj sc piaaieae aa nus obrne. V zalogi imamo vse kar kdo ro>akov poitftpe najnižji ceni. Za ubila naročila ae pripovata:
f*»'VH Nloveimkn družba
» OHIO BRANDY DISTILLING ft
6102-04 St. Clair Ave.. Cleveland, OU»

if i

^OOOOQOOOPOOOOOOOOQOfrOQOP*^
ROOSEVELT IMA
lepe zobe, radičesar jih ka. ae, ko se smeje. Ali vas je sram pokazati svoje? Ali pokrivate usta z roko, kadar se smejate? Če je tako, bi vas rad videl. Slabi zobje veliko pomenijo kakor slab želodec, slaba sapa, glavobol, upljiv na oči, rak na jeziku, gnjiloba ustnic, pege na obličju in več drugih boleznij. Tudi zastrupljenje krvi nastane. Moje cene so najnižje v Clevelandu za izvrstno delo. Z vsakim delom gre desetletna garancija. Samo pošteno delo je pri nas. Nizke cene. D*ugi zahtevajo do 50% več. Prosta preiskava, ženska postrei-ba. govorimo v različnih jezikih. Vaš sosed je najbolje spričevalo za nas. Noben slučaj ni preteža-ven za mene. Zdravstveni urad. Prvi slovenski zobozdravnik v državi Ohio. Ne poslušajte posnemal-cev, ki vas lahko presle-parijo. Glejte, da pridete v slovenski- urad.
Dr.U.Kaltfleisch
WhHe Cmss zobozdravnik.
—
6436 »t. Clalr-av.

Cleveland ima najcenejši plin.
Nobeno drugo ameriško aiesto nia« tako poceni plin kot CkvelanA.
Vi ve-te, da je to res, fr ste iivcli v dragih mestih. Če žgete plin v Cleveland«, hranite denar, Hišne stroške jako manjšate.
Važa faižo
ie bolj čista in ugodnejša* U imate pfia. Jed je hitrejša ia maaj draga. Če hočete kaj zvedeti o pHna, pridite ▼ naš urad in vprašajte. Mi vsekj radi < dgo-varjartio vprašanja.
The East Ohio Gas to,
Ml East Mi Street
"M
'M
m
IAQID 7CT C SLOVENSKI POGRHB-JUalr	nik in trgovbc. n
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti afc vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen m najfinejšo opravo in finifi kočijami f Zaloga pqliijfef% železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noč ia dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST CLAIR ^
»TTIITTIIITT riTTTTTTTTTTTTTTrnTTITt H I H H 11 MIM
JOHN QORNIK «*"»»»
■^mnnBBmmBBHi ^■PaHammnmnmrnnM
rojak« v
Priporočam m alh Jesenskih la po marl ta ia aarajaaa. ▼ napravo uniform ta tavrtajem vaa Priporočam tudi svojo vsUko
fi^ Edini	vseh
I «108 9t. Clair Ave.
te
i
.M®
jm
■ w
Dame de Paris,
is 15. stoletja po zgo-
dovinskih zapiskih.
O SPISAL VICTOR HUGO.
ZA X1EVELANDSICO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P.

M
m

Nobemga ircnulka ni smel zg»biti. .Spodaj so it udarjali na vrata. Z mečjo, kije bila \le-scAr.it pomnožena v nevarno->ti, ki mu je pretila, hitro iz-Iietc največje in najbolj teško bruno, ga privleče na mesto, kjer je stal prej ter spustil navzdol v prepad. Velikansko bruno je pri parlanjn lomilo »ve
tiar živi, so gledali naokoli. Dva potoka stopljenima svinca li-jeta svoje vrelce iznad balustrade na najbolj gosto gnje-čo ljudi j. Tam kjer je vrel svinec nad glave oblegancev, sta se naredili dve črni masi, ravno tako kakor naredi vrela voda, če z njo polije te sneg. Tu so umirali vagabundi, v groz-
—

m i

postave, poškodovalo nih krikih in krčih; nekateri si zid ter sc večkrat preobrnilo, imeli počene glave, drugi zo-Konečno dospe bruno na tla. pet zalita usta in oči s svin-Grozen krik sledi. Cmo bruno oem. Prizor je bil strašen. Vaje zgledalo kakor kača na tleh, | gabundi so zagnali velikansko
ki preži na svoj plen.
Kvasimodo je videl, kako so se lopovi razkropili pred brunom, kakor p pel pred vetrom. In docim bandit i prestrašeni m vedo, kaj narediti, se Kvasimodo potrudi ter prične noski rob strefie bruna, kamenje, orodje in druge stvari, da zaene z resno obranlho. Kakor fcitro «o lopovi začeli udarjati ob vrata, je pričelo kamenje deževati j, Vsakdo, ki bi videl ICvasimoda v tem trenutku, ki se moral smrtno prestrašiti. Tu je bil, sklonjen in dvigajoč se, pripogibajoč in grozeč. Premikal ge je silno tirno po platformi. Njegova velikanska glava ft bila večkrat stegnjena preko balustrade. In tn je padel velikanski kamen, zopet eden in še eden. Večkrat je pogledal če kaj zadene. In kadar se je kdo lopovov zvrnil na tla, je zagodrnjal: "Hon, knar
Lopovi pa niso bili zajk-j. Več kol dvajsetkrat se je cerkev it zatresla pred velikanskim brunom. Mnogo sto oseb je dr« Silo bruno. Vrata so bila že -precej razbita, in bi se tudi žž vdala, da ni bilo v vratih več irleza kot lesa. Toda Kvasi-naodo sam je bil prepričan, da kooecno morajo tmli vrata -pasti. Past ni mogel slišati ve-likamkih udarcev, vendar je čvtil tresenje cerkve. Videl je •otfrgo pod seboj, kakor je se« daj triufirala, sedaj se jezila. Kvasivmloo se je pričel bati. Kamenja bo kmalu zmanjkalo, nakar se mora tudi udati v usodo, ker napadalcev je prejet
V tem trenutku dušnega atrafra opazi nekoliko bolj spodaj pod seboj, dva dolga ka-memtna žleba, ki sta se izlivala nad cerkvenimi vrati. Mteel m» pride v glavp, Hitro teče ▼ zvonikarjevo celico po prot-ja, šibja, lesa in žaganic. Vse to zloži v cev, tam, kjer se je 3eb na balmtradi začenjal. Na vrhu pa nameče smole in velikansko težo trdega avinca. In ko je bilo vse urejeno, se je približal s svojo laterno pro-tjn in smoli, ter zažge vse sku-
.14	i
Med tem presledkom pa. ko je kamenje nehalo padati, vaga* bradi niso več gledali navzgor, pač pa so se rufijani, ki so ki-kali kot psi, ki napadajo divjega mrjasca, se zbirali z velikim šnndrom okoli vrat, ki so ne vsa tresla od mogočnih pritiskov, toda vendar še stala. Z nekako nr potrpežljivost j o so pričakovali zadnjega udarca, ki ki razdrobil vrata v prah. Vsakdo je hitel, da pride najbližje k vratom, da bi prvi skočil k bogatim zalogam cerkvenih dragocenostij, ki so se zbirate v cerkvi že stoletja in stoletja. Kar rjoveli so od veselja, ko so si eden druzemu pripovedovali o krasnih srebrnih cerkvenih križih, o srebrnih kipih, Svečnikih, tabernakeljnih, kandelabrih, o zlatu in diamantih. Gotovo so v tem trenutku bolj računali na plen in rop kakor na rešitev ciganke. In če se nam hoče vrjeti, so imeli ti vagabundi osvoboditev Es-meralde samo kot izgovor, da so laMco cerkev oplenili.
Naenkrat pa, ko so se ravno pripravljali na zadnji udarec na cerkev, ko je vsakdo napel oči, se začuje kot tedaj, ko j
bruno na umirajoče in mrtve tovariše ter so zbežali na vse strani. V eni sekundi je bil prostor pred cerkvijo očiščen. Oči vseh so bile iz daljine dvignjene proti vrhu cerkve. Tu s« jim je nudil čuden pogled. Na najvišji galeriji, nad sredniin pročelnim oknom, se je dvigal velikanski Ogenj, ki je pošil-Jjal iskre na vse strani. Pod tem ognjom, pod balustrado, pa li-jeta dva vrelca neprestano vreli svincc, in oba vrelca sta se prav dobro razločevala v temni noči s svojo srebrno-bela teko čino. Nad ognjeni sta se pa svetlikala oba ogromna stolpa, edn teman, drugI rudeč, kakor dve pošastni senci. Zdelo se je vagalbundem, da se velikani smejejo, vodna žrela odpirajo, salaniandri pljujejo žveplo, da bruha in piha ves svet. In med velikani, ki so bili probujeni iz k a me ni tega spanja radi ognja in dima, je bil eden, ki se je neprestano premikal, se vedno sukal okoji ognja, kakor palica pred svečo.
Strašna groza združena s tihoto prevzame vagabunde. in v tej tihoti se je lahko slišal jok kanonikov v cerkvenih stanovanjih, odpiranje in zapiranje oken, zadnji v,zdihi .umirajočih in neprestano padanje vrelega svinca na tlak pred cerkvijo.
Medtem so se pa vodje lum-pov pri Gondelaurijevi hiši kjer so se zbrali posvetovali Egiptovski vodja sedi na nekem kamnu in bojazljivo zre v ogenj, dvesto čevljev nad njim. Klo-pin Trulefu se tolče s pestjo po glavi. "Nemogoče je priti v cerkev," mrmra s seboj.
"Zakleta cerkev!" kriči neki star cigan.
'tPri papeževi bradi", kolne star vagabund, "ta dva cerkve-na žleba pihata zlodja in peklo na nas."
''Ali vidiš hudiča, ki hodi tja in sen* pred ognjem?" vpraša Egiptovski vojvoda.
"Zlodja," reče Klopin, "pro-kleti zvonikar je, Kvasimodo.
"Jaz pa rečem," ponavlja stari -c^igan, "da je to Satanov duh, demon trdnjave. On s« prika« že kot oborožen vojak z levjo glavo. On' spreminja može v kamenje, nakar gradi stolpe i njimi. Pod svojo komando ima petdeset legijonov. Dobro ga poznam — on je pravi." *
"Ali res ni nobenega sredstva, kako bi ulomili ta prokle-ta vrata?" vpraša Klopin, ko silovito tolče z nogo ob tla.
Egiptovski vojvoda pa tiho pokaže na oba vrelca, Wi sta še vedno sipala pogubo in smrt na cestni tlak.
"Cerkve so znane," reče, "da se v slučaju napada branijo same brez moških Ko so Sara-ceni vzeli v Carigradu sv. Zofijo, se je vsa cerkev stresla in pobila na tisoče Turkov. Viljemi Pariški, ki je sezidal to cerkev, je bil čarovnik."
"Ali naj prenehajo s svojim delom, kakor bojazljive seme?" reče Klopin. "Ali naj pustimo svojo sestro za seboj, da jo jutri obesijo, ti tuleči volkovi?"
"In aH naj pustimo tudi •zakristijo. kjer j? toliko zlata, da ga teško odpeljemo na dvajsetih vozovih?" pristavi neki drugi lopov.
"Mohamedova brada!" za-kriči Klopin.
"Poskusimo še enkrat,'* reče govornik.
"Jaz grem nazaj," reče Klopin? Toda, zlomka, kje je Ivan, dijak, ki se je dosedaj tako hrabro boril?*'
"Mrtev, najbrž," odvrne nekdo. "2e nekaj časa nisem* slišal njegovega smeha."
Klopin se vgrizne v ust mice 'Hraber vojak je bil," reče "in mojster Peter Gringoire, k e je on?"
"Kapitan Klopin/' odvrne neki lump, "pobral se je od nas kakor hitro se je začel boj
Klopin -zacepeta z nogo "Prokleti lopov. On n^s je zapeljal v to afero, sedaj se je pa pred cerkvijo zmuznil
"Kapitian f" zakriči eden izmed vagabundov, "poglej, tam prihaja naš študent?"
"Hvala 'Plutonu!" odvrne Klopin. "Toda kaj zlodja vlači za sel>oj!"
Bil je v resnici Ivan Frolo, ki je prihajal kolikor mu je hitro dopuščala teška obleka, za seboj vleče s pomočjo kakih šestih Ijudij teško lestev, dvajsetkrat tako dolsro kot on.
"Zmaga! Te Dnini!" kriči dijak.
Klopin stopi k njenim. "Kaj hudiča pa nameravaš s to lestvijo?"
"Dobil sem jo!" odvrne Ivan komaj sepeč. "Vedel sem. kje jo imajo — pod hlevom, ki je last poročnika. Znan sem z neko deklo tam. ki misli, da sem ves neumen za njo. Ubo-era d klica je prišla napol naga k meni, da mi odpre vrata — in tu je lestva."
LEDAR
leto 1913.
"2e vidim," reče Klopin, "toda kaj nameravaš z lestvo?"
Ivan pa pogleda z važnim pogledom in poka s prstmi kakor s kastanjeto.
"Kaj boni naredil z lestvijo, vzvišeni 'kralj vagabundov?" reče Ivan. "Ali vidiš ono vrsto kipov, tam zgorej pri balustra-di?"
"To so kipi francoskih kraljev.*
"In kaj zato?" vpraša Klo-» pin.
"Crtj! Na koncu one galerije so vrata, ki so vedno odprta. S pomočjo te lestve pridem do teh vrat, nakar sem v cerkvi."
"fti jaz prvi splezam pcfyijej", reče Klopin.
"Ne, ne. tovariš. Jaz sem prinesel lestev. Ti boš drugi, če hočeš."
"Naj te Belcehub zadavi," odvrne Klopin, "jaz nečem biti nikdar drugi."
"Če nečeš pa ^poišči lestev sam za sebe."
In Ivan se napoti naprej ter vleče lestev za seboj: "Za menoj, tovariši!" V trenutku je bila lestev dvignjena in postavljena nad balustrado pri nižji galeriji, med glasnimi klici vagabundov, ki so prihiteli zraven. Ivan si je pridržal pravico, da prvi stopi p<j lestvi. Počasi stopa navzgor, v eni roki držeč ščit, z drugo se je pa prijemal lestve. Ko je bil približno na polovico, pogleda melanholično mrtva trupla pod seboj, ki so ležala na tlaku. Potem pa koraka zopet naprej, njeirvu pa slede vagabundi. Kdorkoli bi to podobo videl od daleč, bi mislil, da se stegtuje železna kača proti cerkvi.
■Dijak pride konečno do galerije in skoči z lestve na balustrado. Vsa druhal zakriči kot iz enega grla. Čutil se je mojstra trdnjave, torej tudi sain zakriči. Naenkrat pa umolkne, ves pre\izet strahu. Opazil je Kvasimoda, kii se je plazil za kipi svetnikov in kraljev. I'z oči mu sije peklenski ogenj.
In predno je mogel kak drugi stopiti na balustrado, je že skočil grozni grbec do lestve, in ne da bi zinil, jo prijel za oba rogova, ki sta bila prislon-jena na balustrado. Z nadčloveško silo jo vrže od zida. Velikanska lestev, ki je kar je-čala pod težo vagabundov, ki so plezali po njej. obstoji za trenutek vertikalno v zraku; zdelo se je, da se obotavlja. Potem pa naenkrat, ko se za-brne na nogah pade z večjo silo, kot pade most, ki je na ve-ijah, ki so bUe mahoma pretrgane. Silna zmešnjava na-< stane. Vse je naenkrat umolknilo, le tfupasem je plazil kak živ mrlič iznad kupa pobitih. Kvasimodo pa sklene, obe roki pod prsi in gleda na ljudi pod seboj kot zmagoslaven vojskovodja.
svojih tovarišev se
neg*: Kvas In dočfcn se je Kvasimodo igral z lestvijo, j: tekel dijak k majhnim vratam, katera je mislil, da so odprta. Toda zmotil se je {2iel ter je dobiti za 30^ s j ti Kvasimodo je zaprl vsa poštnino vred. — Koledar je vrata. Hitro teče za kip neke- obsežen in ima več alik ter ga svetnika, zadržuje sapo in nmogo zanimivosti. Dobite je gled. groznega	. .ilnim ^ SLQVENIC puB CQ
pogledom. Kvasimodo sprva ni opazil dijaka, toda naenkrat
a zadene njegov pogled, in Kvasimodo stopi k Ivanu Fro-
lu.
Ivan se pripravi, na grozen boj, toda Kvasimodo stoji mirno pred njim, le z očmi ga opazuje. "Hoho!" kriči Ivan, "k-j me pa gledaš tako grdo?" In Tyan Frolo napne svoj lok. "Kvasimodo, doslej so te ime- i novali gfuhega, odslej boš pa! imenovan slepi.'' Ivan Frolo eproži puščico, ki zadene zvo-niknrja v levo ramo. Toda Kvasimodo se ne zmeni za to rano več kot bi se zmenil, če bi se uprasnil z iglico. Z de-no roko prime za puščico, po-potegne iz rane in z lahkoto člomi nad svojim kolenom. Ivan ni imel časa, da bi ustrelil z drugo. Kvasimodo hipoma s>koči kot'kobilica in pade nad dijaka, ki se v svoji železni oblek? stisne proti zidu. Grozen pogled je bil videti na balu-stradi; še grozneje je bilo, ker so ves prostor obsevale številne baklje. Kvasimodo trga že-lezje z dijakovega telesa in meče kos za kosom pred dijakove noge.
Tn ko Ivan opazi, da je izgu->il obleko, da je bre« orožja, brez moči, tedaj se začne smejati Kvasimodu nesramno v obra.z, kakor šestnajstletni deček. Toda smejal se ni dolgo. Kmalu opazi množica spodaj, cako stoji Kvasimodo na robu balustrade, drži Ivana <za eno nogo ter ga vihti nad groznim prepadom. Naenkrat se pa začuje glas, kakor bi kdo zagnal kokosov oreh ob zid; nekaj so videli da pada, toda na tretini pota se je zapletlo ob zid. Bilo je to mrtvo telo. ki je obtičalo na nekem1 kipu cerkvenega zidu. dvakrat zlomljeno, z zlomljenim hrbtom in prazno glavo.
Krik groze se pojavi pri va-gabimdih. "Maščevanje!" Kriči Klopin. "Udri! Udri!" odgovarja moiožica. Smrt uboge ga Ivana je podžgala novo veselje za boj. Začeli so se sra movati, ker jih je toliko časa zadrževal pred cerkvijo en sam grbec. Jeza je našla lestve in pommožila bakltje, in v trenutku je videl Kvasimodo, da lereio banditi od vseh stranij proti njemu. Nekateri so imeli lestve, drugi vrvi. Tu ni bilo nobene pomoči več, ker jeza je dvakrat pomnožila maščevanje banditov. Vse grozne pošasti so se pričele zbirati okoli Kvasimoda.
Medtem pa je bil trg pred cerkvijo razsvetljen s tisočini bakljami. Povoden luči j je naenkrat obdala trg. Ogenj, ki je bil prižgan na platformi, je še vedno gorel ter je razsvetljeval mesto v precejšnji razdalji. Oddaljeno zvonenje je naznanjevalo, da se je nekaj zgodilo. Vagaibundi so kričali, vriskali, prisegali in plezali, in Kvasimodo brez moči proti tolikemu številu sovražnika, tresoč se za ciganko, je pokleknil in molil k nebesom za čudež. Obupno vije roke in zdihuje.
Dalje prihodnjič.
82 Cortlandt St. New York, 6104 St. Clair A v. Cleveland, O.
■ • ,	■ ■ 1
u	■,»	1
Dobro delo!
po nizkih cenah
K •,

SLOVENSKI FDTOGRA F.
«122 OT. IJLAIR AVE. N. £,
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otr< slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.0 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliki v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. I
LJUDJE SI MORAJO MEDSEBO, POMAGATI.
Nase delo je izvrstno naša postrežba je boljša naše cene so vedno nizke.
Oba t.Ufon« t
}
EAST M25 L
CENT. MM 1C
Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
Naša želja je, da vam pomagamo in to dokužemo s da je balo na tisoče bolnikov v naših uradih tekom 18 let. Mi go izmed teh ljudij so vaši prijatelji in sosedje, katerih ii na in naslove lahko poizveste, da lahko osebno z njimi rite, če hočete.
Nekaj teh ljudij je trpelo že leta in leta na želodcu, plji čah ali jetrah, imel-i so nosni katar, v grlu, pljučab, revmati-. zem, krvne bolezni. Ti so že zavrnili vsako upanje, da ozdra-1 vijo, toda danes so edTavi, in ti so živi dokazi o našem iz- -a vrstnem zdravljenju. In kar so zdravila naredila za te ljudi, lahko naredijo za vas. Predno se more koga zdraviti, se mora natančno vedeti, kaj je bolniku, torej se mora vršiti dobra, popolna preiskava. To delamo rili popolno, ker imamo v našo pomoč najboljšo, najnovejšo zdravniško učenost, k< mične, laboratorične, mikroskopične in X žarke aparate, in vsa ta zdravniška preiskava se naredi za normalno ceno $2.00. Po tako popolni preiskavi ne vemo samo, kakšno bolezen imate, pač pa tudi vemo, če se da ta bolezen ozdraviti, in koliko časa bo zdravljenje trajalo. Če je pa treba mnenja več zdravnikov, jih pokličemo, ne da bi vas to kaj več veljalo.
Samo eno svarilo: Ne zanemarrite svojega zdravja. Posebno v tem letnem času. Majhen kašelj,, prehlad, lahko pre-n eni leta bolezni za vas. Profesor Nothnagel, najslavnejši zdravnik na svetu, je rekel: "Skrivnost zdravja je, da se obvarujemo najJinih bolezni, da ne nastanejo velike.
pisal
Mike Stepic nam je 15. aprila 1912 pismo:
Dragi zdravnik: Ne morem se vam zahvaliti dovolj za moje zdravje. Leta in leta me je tlačil revmatizem, nikdar skoro nisem mogel delati. Odkar ste
r» H. MER V AR, me pa zdravili, sem zdrav in
vsak dan na delu.
IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH.
133« EAST 5Sth ST.
Mrs. Helena Kecso, 2641 K. 93rd St. Cleveland, Ohio.
Moja hči je bila eno leto v Warrensville bolnišnici, posta-jala je vedno slalbejsa. Dva meseca se je potem zdravila pri vas, in sedaj je kakor novorojena. Njene prijateljice ne motajo vrjeti, da je to ista deklica. Mi vsi smo vam hvaležni.


DR. L. E. SIEGELSTEIN,
746 Euclid Ave. blizu 9. certe.
Uradovne ure od 1». zjutraj do 4. popoldne. Od 7. do 8. zvečer. Ob nedel ah od 10—12.
PRATIKE.
V zalogi imamo pratike, katere prodajamo ioc komad, po poŠti i2c. Kdor jih več naroči dobi popust
Najnovejše za rojake
L
• JJSJU	- • V »
&
Jedini nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih ie ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v b.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siyeli. Revmatizem, kostibolj, trganje v rokah nogah in krtžicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street.
CLEVELAND, OHIO.
SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
fllSl H T. CLAIM A VB.
T»l. Prlnwton	L.	1|
Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in krstne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim)


KDOR HOČE DELA SZZft?"*
HT> V«Hkl Blovenako • AuyleAkl Tolmač "VI
da m bo lahko In hitro bm utttelja prtu«! a
anfl. ramoTor «a vaakdaalo potrebo, a« vodila aa angl. pUaro, aplaovaak aBfleikth pi*em la kako ar postane amerlkanekl drftaetJaa. Vrhutega k*H«a Ima doadaj naj«c{jf aloe. angl. la angl. mIot. eloear. Kqjtga trdo ta okaaao e platna eeaaaa (nad 438 atraal) atane »a.OO In ac dobi prit
V. J. KUBELKA, » f. U6 S, ltow lat, K l.
Bdtno In aajedge caloSnUteo aloe. angl. In rasnih aloe, kaj m- PlWte poi
_________
Mi imamo American Express Co. money ordre, ki so ravno tako dobri kot poštni. Kadar pošiljate prijatelju ali kakemu društvenemu tajniku denar v kako drugo mesto, obrnite se na nas.
ogenj! Zavarujte se proti nezgodam! ooenji
Kje?
Pri ■loyenakem iav»roe«lnem »S«
-J"
Zavarujem Mfte. poblttvo, atoMan« Up« (plato gUm) blago, (•took) vseh vrat, konje, tomv«, ter »ploh v*e kar vam mort
tujec itvarovatL
POSEBNOSTI Kadar as eeUte, ne poaabhe Krt" "gff* zavarovalni polici, kar v »luCaJn ognja W ne dobili odškodnino valja todt kadar oddasta poaeat komu drugemu. '>, m pnM ta ta nepotrebnih aitnoatlj pridite k meni ta Jss ra» an potrebno In gaatonj. Vae Informacije (lede »ararovaialae Oclaalte ae prt meni prej ko oddnato m^v^Im kakemu 8e prtporofiam fbjakom. — Na uradu Cleveland Truet Oo. 8t In 40. ceete od k. ure zjutraj do ft. ure sveder.
A. HAFFN33®, "SV
jitmaaiiiiiBitiiiianmraOTia paiTiimitimiiimmiwmrtiitimitimiiiiiiiinpqittiaiiiiiiiiiiiiiitiaiiiiipiiiiiittiiiim;
Edina slovenska trgovina s cvetlicami._
Se trn. boitfne praznike priporoča v obilen poaet. Po-sebao se priporpča slovenskim pogrebnim zavodom, dm-*tvom in vsem Slovencem. Yenee »delujemo od $1 naprej Šopki za ženine in neveste od 60c naprej.
Prva slovenska trgovina s cvetlicami
JOSIPINA TURK.

NAJBOLJ OKUSNI KRUH
Ali veste, kje ga dobite? Pri prvi slov. pekarni
1126 E. 68TH ST.
X Sveži piškoti, sveže slaščice vsake vrste, posebnost pa je
TORTA ZA POROKO
Priporočam tc
di< "