Poštnina pavšalirana SLOVENSKI UČITELJ GLASILO JUGOSLOVANSKEGA KRŠČANSKEGA UČITELJSTVA LETO XXIV. ŠTEV. 7.-9. LJUBLJANA, 1 ./VIII. 1923. SE ŠOLI, MLADINI, UČITELJSTVU IN STARŠEM! UREDNIK: FORT.LUŽAR Vsebina’ Porn9Žnošolski otrok. A. Lebar. — Relativna ali algebrajska števila. Milko • Jeglič. — Smernice krščanskodemokratične šolske postavodaje. Franc Terseglav. — Slovenske^ čilanke za osnovne šole. J. Polak. — Iz naroda. — Kultura in književnost. — Društvena in stanovska kronika. Pomožnošolski otrok. Anica Lebar. * (Dalje.) Vzgoja bodi jasno in veselo delo, četudi zahteva od vzgojitelja zapovedi in samozatajevanja. Pomožnošolska pedagogika je v tej dobi tudi podala dokaz o možnosti izobrazbe svojih otrok. Njen razvoj je tudi pokazal značilnosti, ki jo ločijo od metodike pouka na ljudski šoli. Spoznala je temeljni pomen konkretnega pouka, ki ga je izvedla v materialnem in idealnem oziru do najvišje stopnje. Spoznala je potrebo strnjenega pouka vsake učne snovi in tudi celotnega pouka. Spoznala je važnost spretnosti v ročnem delu in je uredila tudi svoj načrt po tej zahtevi. Uvažujoč počasen celotni razvoj pomožnošolskih otrok, uravnava učno postopanje z ozirom na učni smoter pa tudi z ozirom na potek posameznega duševnega procesa. Zaradi tako individualnega pouka zahteva pomožna šola maloštevilne razrede (največ 12), celotno organizirano šolo, možnost nadaljnje izobrazbe za odpuščene, ločitev od normalnih in posebno, ločeno vzgojo za moralno slaboumne. Smoter in pot pomožnošolske pedagogike sta določena, podrobnega dela pa je treba še mnogo. Hvalevredno je načelo pomožnošolskega učiteljstva, da pridobljenih izkušenj ne skriva in ne uporablja izključno samo zase, ampak jih da na razpolago in v uporabo svojim tovarišem. Na ta način so zlasti v sedanji dobi nastala obširna pedagoška dela. 3. Pozabiti pa ne smemo tudi na izrecno socialni uspeh, pomožne šole, ki ga je povzročil socialni pokret najnovejše dobe. Vedno bolj izginja zloraba slabonadarjenih in nerazsodnih za razna kazniva dejanja. Javnosti se je nekako zbudila vest, da se ne spotika več nad bedo slabo- umnih in je ne uporablja v svojo zabavo. Prišla je do zavesti, da je soodgovorna za njih razvoj, oskrbo in dobrobit. Kako dobro vpliva na starše takih otrok, ko vidijo razumevanje pri drugih in zato tudi ne smatrajo ponudene pomoči za vsiljivost. Pomožna šola je postala to, kar znači njeno ime: pomoč vsem onim otrokom, ki zaradi duševne nerazvitosti ne prejmo potrebne izobrazbe v ljudski šoli. Za pomožno šolo in slaboumne pa je bil ta socialni uspeh še z drugega stališča jako važen: splošnega socialnega skrbstva so postali deležni tudi ti otroci. Normalni ne potrebuje posebne oskrbe in posebnega nadzorstva, ampak čimprej preide k samostojnosti, nasprotno manjnadarjeni in duševno slabo razviti potrebuje tega nadzorstva v podvojeni meri, ker se sicer ne more obdržati v življenjskem boju zaradi premoči zunanjih vplivov. S pomožnošolsko vzgojo in poukom še ni vse končano. Tudi po izstopu rabijo ti otroci nadzorstva, sveta, navodil in varstva pred izkoriščanjem in oškodovanjem. To delo naj prevzame javnost, dobrodelna in skrbstvena društva, ki pa naj jih podpira občina, pokrajina in država. Našteti trije uspehi pa ne predstavljajo pomožne šole v njeni celoti in dovršenosti, ampak je v njenem ustroju še marsikatera vrzel. Oskrba za slaboumne ni še občna, zlasti ne v manjših krajih. Organizacija te oskrbe je ponajveč pomanjkljiva ali ni enotna. Prejšnja in nadaljnja izobrazba pomožnošolskega učiteljstva ni popolna. Praktično pomožnošolsko delo je utemeljiti v znanstveni teoriji. Vse naredbe, tičoče se pomožne šole, morajo imeti zakonito vrednost. Želeti je, da ostane pomožnošolsko delo v tesnem stiku s sorodnimi psihološkimi, pedagoškimi in socialnimi stremljenji, da ne postane, sledeč izključno le svoji ambiciji, enostransko. Te in druge zahteve pridejo prej ali slej do uresničenja, o tem ne dvomi nihče, ki je pazno zasledoval razvoj pomožnega šolstva po drugih državah. Za našo državo pa, ki v tem oziru s svojimi socialnimi uredbami namerja prve korake med svetovne države z dolgoletnimi izkušnjami, pa gotovo velja načelo, da izmed dobrega v tujini izbere najboljše za domovino, V zdravstveno - pedagoški literaturi ne najdemo gotove in točnp karakteristike pomožnošolskega otroka, pač pa prav zelo različno označbo za nje. Imenujejo jih slabonadarjene, slabozmožne, duševno zaostale, duševno manj vredne, duševno nerazvite, slaboumne, imbecilne, debilne. Zdi se, kakor da vsakdo ve, zakaj gre pri tem ali onem otroku, pa da hoče pravi izraz zamolčati, ali pa, da še ni na jasnem, kako naj ga točno imenuje. In to je tudi pravzaprav resnica. »Slabonadarjen« je označba za onega, ki je pod normalno nadarjenostjo navadnega človeka, pa ne tako nizko, da bi ga mogli imenovati »slaboumen« ali »bebast«. Slabonadarjeni, slaborazviti otroci so tudi v ljudski šolij torej med normalnimi in to poimenovanje jiikakor ni pečat za bebca. Pomožnošolski otroci predstavljajo vse skupine raznih stopenj duševnega razvoja od normalnosti do izrecnega slaboumja in težjih duševnih bolezni. Prehod iz normalnosti v abnormalnost je tako nejasen, nedoločen in netočno razmejen, kakor se ne da določiti prehod iz svetlobe v temo. V pomožni šoli srečavamo otroke, ki so na meji normalnosti, pa tudi take, ki se bližajo težjemu slaboumju. Dasi so prvi in drugi le izjema, vendar baš ti otežujejo točno določitev. Tudi znanstvena razpredelba ni povsem točna, pogosto je v rabi tudi ljudska označba. Najstarejši poizkusi za označbo bistva slaboumnosti imajo povsem subjektivno vrednost. Pri teh poizkusih pa je ostalo nejasno, kateri otroci zastopajo posamezne stopnje, t. j. manjkala je natančna proučitev specifične narave otrok. Temeljna označba je bila idioti ja, t. j. najnižje slaboumje, drugih označb manjka docela. Pozneje so označevali te otroke že točneje, in sicer z medicinskega, psihološkega in pedagoškega vidika. Zdravniki so sestavili značilne karakteristike otrok ponajveč iz svoje privatne prakse, vendar je to tudi prav dobro služilo za vzorec pri sestavi karakteristik pomožnošolskih otrok. Eksperimentalno-psihološka proučavanja so za pomožno šolo storila pravzaprav le malo. Prinašajo le splošna opazovanja, do popolne in jasne označbe bistva pomožnošolskih otrok še niso prišla in je do tja še dolga pot in mnogo intenzivnega dela. Pedagoški poizkusi za določitev bistva pomožnošolskih otrok se naslanjajo na trajno, t. j. vsakdanje opazovanje in skušajo izslediti celotno stanje vseh zmožnosti. To opazovanje se vrši celotno, brez razdelitve na posamezne struje in brez vsakršnih vnanjih sredstev. To pa predvsem zato, ker ima pomožna šola drug namen kakor pa znanstveno raziskovanje, namreč otrokovo izobrazbo, pa tudi zato, ker učitelj ne sme otro.ka rabiti za preizkusni objekt. Vzgojitelj - učitelj na pomožni šoli mora otroka celotno razumeti in po tem razumevanju uravnati vse svoje delo v njegovo korist. Kar more poleg tega še storiti v znanstvene svrhe, naj stori, a to ga ne sme ovirati pri njegovem glavnem delu. Ko primerjamo vSe tri poizkuse v svrho določitve bistva pomožnošolskih otrok, opazimo, da nudi največ podatkov v tem oziru pedagoško raziskovanje v pomožni šoli, vsi trije poizkusi pa se izpopolnjujejo med seboj. Ako opazujemo pcmožnošolske otroke v celoti, opazimo na njih neke posebnosti, značilnosti, ki pri posameznikih nastopajo jasneje, vendar so skupna last vseh in so važne zato, ker ločijo bistvo teh otrok od normalnih. Esquirol je navajal nerazločen govor za glavni znak slabo-^ umnosti. Vendar to ne drži, kajti govor ni nepobitni dokaz za psihično zmožnost ali nezmožnost. Seguin zvrača bistvo slaboumja na voljo. Vendar ne to, da noče, ampak to, da ne more, je značilno. Niti hoteti ne more! Solier je v svojem dokazu že bliže. Smatra namreč pomanjkanje in nestalnost p a z 1 j i v o s t i za glavni znak slaboumja. A tudi to še ni celoten dokaz: tudi vsi nadaljnji duševni procesi in njih značilne ne- točnosti in izpremembe so delni činitelji slaboumja. Dr. Heller smatra značilnosti apercepcije za bistvo slaboumja. Vendar manjka tu še mnogo znakov, ki se kot posledica oziroma učinek apercepcije radi pojavljajo pri slaboumnih, n, pr. značilnosti telesnega dela, razvoj itd. A vse te različne analize duševnih in telesnih zmožnosti še ne opredele bistva slaboumja oziroma manjnadarjenosti. Da spoznamo to, je treba pregledati glavne znake normalnega razvoja in vse znake nenormalnega, zaostalega razvoja pri težje slaboumnih. Poglejmo najprej normalnega otroka v telesni in duševni svežosti! V naravnem razvoju v predšolski dobi, razpolaga že ob vstopu v šolo s precejšnjo množino subjektivne energije in z odporno silo na-pram škodljivim vplivom. Dobro razviti čuti so kakor odprta okna, skozi katera prisije luč šolske izobrazbe in tudi jasen dan splošnih vplivov otrokove okolice. Z zdravimi telesnimi in duševnimi močmi more izvršiti precejšnje delo, preden nastopi utrujenost. V prvem šplskem letu obvlada najtežje delo svojega življenja: nauči se čitati in pisati. V tem času prejme tudi temeljne pojme za računsko razumevanje; računa tudi že abstraktno. Leta in leta sicer še dela z nazornimi predstavami in se tudi pozneje še pogosto vrača k njim. Kakšno množino predstav, pojmov, abstraktnih obratov in logičnih sklepov ima že otrok v četrtem in petem šolskem letu, ko abstraktno računa v neomejenem obsegu, ko razločuje vrednote, spoznava razmerja in jih zna tudi rabiti! Koliko spoznanja mora že imeti, da razume zgodovinsko in zemljepisno snov za srednjo stopnjo ljudske šole! Kako veliko duševno delo se je že izvršilo, ko na višji stopnji predela živalstvo in rastlinstvo, ko spozna zakone v delovanju naravnih moči, ko opazuje bistvo ljudske in državne zgodovine! Da si moremo predstavljati to ogromno abstraktno delo, pomislimo le, kakšna množina pojmov je potrebna pri podavanju zgodovinske snovi na višji stopnji ljudske šole, kakšna jasnost in točnost mora vladati med temi pojmi in s kakšno množino predstav mora razpolagati spomin in kako uslužen mora biti, da se pravilno izvršita percepcija in asociacija. S to izobrazbo, versko in moralno v pravilni smeri stopi otrok kot osebnost iz šole. Po lastni volji stopi zdaj v uk za svoj bodoči poklic, uglobi se vanj in zveže svojo osebnost z mnogovrstnostjo tega poklica, z njim in po njem pa z družbo in državo. Zmožen je razumeti vse sodobne razmere in prilagoditi svoje odnošaje javnim v družabnem življenju. Tako postane pravilno misleč in vestno sodelujoč državljan. Kako bogat čisto duševen pregled se nam nudi! Kako jasno logična razvrstitev ob pravilnem, t. j. normalnem razvoju! Ko opazujemo nato težko slaboumnega, vidimo, da se pomanjkljive duševne zmožnosti očitujejo že na obrazu, v njegovem obnašanju in vsem njegovem dejanju, ki je brezsmotrno, neokretno in nerodno. Njegov spomin hrani le nekatere zgolj zunanje in samo čutne izkušnje. Abstraktno mišljenje pri njem sploh ni razvito. Težko slaboumni otrok se ne more izobraziti, t. j. ne pride nikdar do zmožnosti smotrnega dela. Če se mehanično navadi kateregakoli dejanja, ga ne more samohotno rabiti, ker ne more priučenega porazdeliti in presoditi njegove vrednosti. Težko slaboumni otrok ne more niti z najmanjšim samostojnim delom koristiti v javnosti. Potrebuje trajne oskrbe v zavodu, ki mu jo nudi v principu ljubezni do bližnjega brez znatnega uspeha. Ako pa obrnemo svojo pozornost od teh dveh skrajnih krogov na manjnadarjene in slabonadarjene, tedaj opazimo, da se ločijo od normalnih z raznimi pomanjkljivostmi (defekti), od težje slaboumnih pa z raznimi zmožnostmi. (Dalje prih.) 1 -L" —| l—1^1—J 1——J 1 O* 1 || 1 1 1 ^ 1 i 1 | l O* 1 Relativna ali algebrajska števila. (Učna slika za VIII. razred.) Milko Jeglič, I. S čim merimo temperaturo teles? (S termometri.) Kako jo izražamo? (V stopinjah.) V fiziki smo se učili, kako dobimo razdelbo na stopinje. Ponovi na kratko! Nadaljuj! Ali zadostujejo zareze med 0 in 100 (med lediščem in vreliščem)? (Ne, treba jih je nanesti še pod ničlo.) Da določimo temperaturo kakega telesa, ne zadostuje torej, ako povemo, koliko je stopinj; kaj moramo še pristaviti? (Ali so stopinje nad ali pod ničlo.) Kako zaznamujemo stopinje nad ničlo (s +) in one pod ničlo (z —). Kaj torej pomeni | 10 11 C (10 "C nad ničlo) in kaj — 10 0 C (10° C pod ničlo)? V koliko je utemeljena raba znakov -f in —, razvidimo iz sledečega. Pomislite! Ako je prvotno kazal termbmeter 0 0 in se zviša temperatura za 10 °, imamo temperaturo (00 + 10 °), ako pa pade za 10 °, imamo (0" — 10"). Če zdaj v teh izrazih izpustimo ničlo, dobimo prej znane določbe + 10 0 in — 10 Zdaj pa poizkusimo rešiti naslednjo nalogo! Termometer je kazal opoldne + 5 11 C, to se pravi (da je živo srebro v cevki stalo pri peti zarezi nad ničlo), zjutraj pa 20° manj nego opoldne; koliko je kazal termometer zjutraj? Ponovi! Po danih pojasnilih moremo razrešitev dane naloge čitati na termometru. Koliko je kazal termometer opoldne? (+ 5° C) In zjutraj? (12° manj nego opoldne.) Računska vrsta? (Odštevanje ali subtrahiranje.) Pridi in odštevaj na termometru od pete zareze po eno! V katero smer bo odšteval? (Navzdol.) Pokaži 5. zarezo! Odštevaj! Do katere zareze smo prišli? (Do sedme.) Mhm! (Do sedme pod ničlo.) Prav; koliko je torej kazal termometer zjutraj? (— 7° C.) Katero razliko smo sedaj določili? (5"—12") Kaj je posebnega v tem računu? (Subtrahend je manjši nego minuend.) Ali smo dozdaj ž imeli kak tak račun? (Ne.) Kakšne pa? [Take, ki je bil v njih minuend večji nego subtrahend.) Ker se pa take razlike, v katerih je subtrahend večji nego minuend, nahajajo v življenju prav pogostoma, se hočemo danes natančneje učiti o njih. II. Da bo vselej mogoče odšteti večje število od manjšega, je treba izpopolniti številno vrsto ravno tako kakor termometrovo skalo (raz-delbo). Številno črto podaljšam čez točko, ki je zaznamovana z 0 (ničlo) in narišemo v nasprotno smer enake daljice ter zaznamujemo njih kra-jišča z —1, —2, —3 . .. Zakaj tako? (0—1, 0—2, 0—3 . . .) Na desni strani ničle pa zaznamujemo točke s +1, +2, +3..., dočim smo jih prej zaznamovali kar z (1, 2, 3...) [Na tabli nastane sledeča slika.] _6—5 -4 —3 —2 —1 0 + 1 -j-2 +3 +4 +5 +6 ^ ■___!____!____!___! S !_________!____! iJ !________!___!_>. Prečitaj to-le: + e (pozitivna elektrika) in to-le: —e (negativna elektrika). Kako bomo torej imenovali števila s predznakom + (pozitivna) in s predznakom — (negativna)? Kaj so torej pozitivna in kaj negativna števila? Ponovi! Kaj pa je pravzaprav vsako število? (Vsota enot.) Kaj je torej vsako pozitivno število (vsota pozitivnih enot) in kaj negativno število (vsota negativnih enot). Prav! Pozitivna in negativna števila pa imajo skupno ime: relativna ali algebra j ska števila. Kako lahko imenujem pozitivna in negativna števila skupaj? Na čem spoznam vsako algebrajsko število? (Na predznaku ali —.) Ali pa smo mi dozdaj pisali števila s predznaki? (Ne.) Zakaj ne? (Ker smo poznali samo ene vrste števila) in sicer (le pozitivna števila). Pomnite! Števila, ki imajo predznaka, se zavejo absolutna. Kaj so torej absolutna števila? S kakšnimi števili smo doslej računali? (Z absolutnimi.) Nadaljujmo! Naštej par absolutnih števil (-----------) in par algebraj- skih (----------). Povej še eno absolutno število in eno algebrajsko! [Na- pišem ju na tablo.] Iz koliko delov sestoji absolutno število? (Iz 1.) In algebrajsko? (Iz 2.) Imenuj oba dela! (Predznak in množina enot.) Mesto množina enot pravimo absolutna vrednost dotičnega števila. Ponovi! Kaj nam pove predznak? (Kakšne so enote, ali pozitivne ali negativne.) Kaj pa absolutna vrednost? (Koliko enot je v številu.) [Na tablo napišem + 5 in — 5.] Oglejte si ti dve števili! Kaj imata skupnega? (Absolutno vrednost.) Kaj pa predznaka? (Pa ne.) Spomnite se na elektriko! V kakšnem razmerju sta si bili + e in —e? (V učinkih sta si bili protivni, nasprotni.) Isto tudi tukaj! Pomnite! Števili, ki imata isto absolutno vrednost, a različna predznaka, imenujemo nasprotni števili. Kaj sta torej nasprotni števili? Naštej par nasprotnih števil! Vrnimo se k termometru! Kako opaziš na njem, da je temperatura višja? (Če stoji živo srebro v cevki višje.) No, zdaj pa poglejte na zgornjo sliko, ki nam predstavlja (številno vrsto) in pomislite, kdaj in kako rastejo ter padajo algebrajska števila! (Alg. število je tem večje, čim bolj stoji proti levi.) Primerjajmo 0 in -(-1 med seboj! (-f-l>0) In 0 ter —j—2? (_[_2>0) Pa 0 in —1 (—1<0) In 0 ter —2 (—2<0) itd. Kaj opazimo? (Vsako pozitivno število je večje nego 0, vsako negativno pa manjše nego 0.) Primerjajmo pa —1 in —2 (—1^>—2) ter —2 in —3 (—2^>—3) itd. Kaj opazimo? (Od dveh negativnih števil je ono večje, ki ima manjšo absolutno vrednost.) Isto je seveda tudi pri (pozitivnih številih). Ponovi! III. Združimo vse, kar smo se danes naučili! O čem smo govorili? (O relativnih ali algebrajskih številih.) [S primernimi vprašanji ponovimo zdaj vse bistvene stvari današnje lekcije. — Na tabli nastane sledeča shematična slika: % Števila s malim ideali, prozaičkim potrebama i kukavnim gestama«, Mnogokje bi dobrodošel tudi dandanes junak, da bi svet rešil raznih neumnosti, zavisti, podlosti in nasilstva. Malo in veliko (bi klicalo, kakor nekdaj v pesmi: »Bog da živi Kraljeviča Marka, koji zemlju od zla izbavio,35 koji satr3(l zemlji zulumčara;37 prosta m‘ bila i duša i telq!« 2t Odbije, odseka (opomba k strani 76); 22 junak (turška beseda) 2* v potrebi; 24 rusu je navaden pridevek za glavo, kakor rujno vince ali sinje. nebo; 25 snemi; 20 ostroge (turška beseda); 27 vodnjak; 28 »mene, sebe, tebe« je večkrat v narodnih pesmih mesto »meni, sebi, tebi«; 20 pisma čita; 30 bojni kij, iz turškega »bozdogan«; 31 težak ali hlapec; 32 zavoli = vzljubi; 33 joka; 31 do vekomaj; 35 rešil, oprostil; 36 zatrl; 37 zulum (t. bes.) — nasilje. Druge besede so umevne iz celotnih stavkov. — V zad. štev. »Sl. Uč.« na str. 74, proti sredi v 14. v„ je popraviti tisk. pomoto in citati »rod Mrnjavčičev po nasvetu vladike, ali kakor pravi pesem »prototop Nedjeljka«. Na str. 75 v 36. vrsti mora stati »pomogao« namesto »pomagao«. — Zgodovinska ugotovitev o smrti Uroša se nahaja tudi v že spredaj omenjenem »Gorskem vencu« na str. 24. Predkosovsko borbo je dobro opisal univ. prof. N. Radojčič v »Njivi« z dne 23. julija 1921. —.. Proti čitanju narodnih pesmi o kraljeviču Marku se je nekdo oglasil v »Našem glasu«, kar je pa odločno zavrnil dr. Janko Bezjak v svojem članku »O humanistični izobrazbi« (Pedagoški zbornik Slo- venske Šolske Matice v Ljubljani 1921, str. 57). Kultura in književnost Srebrni škofovski jubilej in zlatomaš-ništvo je obhajal dne 27.' maja ljubljanski škof dr. Anton Bon. Jeglič v visoki starosti 73 let. Ob lepem in redkem slavlju se na tem mestu spominjamo njegovega vnetega delovanja za mladinsko vzgojo. Že pred prihodom v Ljubljano je priredil kot kanonik v Bosni (1. 1887.) v hrvatskem jeziku »Uzgojeslovje«. Pozneje je tudi pri drugem obsežnem literarnem delovanju vedno obračal delo na vzgojo mladine in oskrbel vzgojne spise za odraslo mladino, starše, družine in druge. V knjigah Družbe sv. Mohorja je pozival v boj za krščanske resnice in krščansko življenje. V svojih pastirskih listih in poslanicah je vernikom svoje škofija pogostokrat poudarjal dobro ver-sko-nravno vzgojo mladine. Dejansko pa se je sam najbolj obremenil z ustanovit- vijo in vzdrževanjem zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. L. 1898. je izdal prvi poziv na duhovščino in ljudstvo za prispevke ter poslal na svoje stroške študirat mlade duhovnike za profesorje. L. 1905. se je začel pouk na novi gimnaziji, ž njo smo pa tudi dobili vse težko pričakovane in nujno potrebne slovenske učne knjige za srednje šole. Tudi našo Slomškovo zvezo je vedno moralno in drugače podpiral. Kot borilec za pravice slovenskega naroda in jugoslovanstva je vselej neustrašeno stopil na odločilno mesto in podprl zadevno strujo. Za znano majniško deklaracijo (30. maja 1917) je sam razvil agitacijo in jo skupno s kanoniki podpisal. Voditelju naše škofije in vzornemu učitelju naše mladine iskreno čestitamo in kličemo: Na mnoga leta! Živa slika. Katoličani v nemških pokrajinah so uvideli, da se povodenj slabih kinogledišč, četudi jih še tako prepovedujejo in preganjajo, vendar le širi; zato so jeli ustanavljati lastne filmske zavode, ki v njih proizvajajo filme z vzgojno, razvedrilno in poučno vsebino. Pred dvema letoma so ustanovili v Kolinu družbo z imenom » N e u -larid Kinematographie-Gesell-s c h a f t« Koln, Viktoriagasse 18. Osnovali so ta zavod najodličnejši porenjski katoličani. Vsak torek in petek pregleda filrtie in skioptične diapozitive strogo društveno nadzorstvo, nato jim je šele odprta pot v svet. — Največje katol. filmsko podjetje v Nemčiji je: »Leo Film-Gesellschaft« v Monakovem. Smoter tej družbi je: vzgajati, poboljševati in dvigati narod, širiti ljubezen do bližnjega, spoštovanje do staršev, vernost in poštenje. Najstarejši zavod te stroke v Nemčiji je »Die Lichtbildnerei-Gesellschaft« — M. Gladbach, ustanovljeno leta 1911. — Za mladinske predstave, ki naj vzgajajo deco, je osnovano v Diisseldorfu pod imenom »S t e 11 a M a-ris Lichtspiel-Gesellschaft« posebno društvo. Idealni delničarji darujejo vse dividende (čez 5%) za propagando dobrih filmov med mladino. Samo v Diissel-dorfu imajo sedem šolskih kinogledišč. Drugod pa deluje kinoodsek, ki se imenuje »Wanderkinoinstitut« s svojimi potovalnimi kinomatografi, ki so v zvezi s primernimi predavanji in tudi glasbo. V Berlinu so oskrbeli katoličani (1. 1921.) »Die S p e r a - F i 1 m g e s e 11 s c h a f t «, podjetje, ki se kosa z monakovskim »Leo-haus«c-om. Filme, ki jih tu izdelujejo, pošiljajo v Avstrijo, na Holandsko, v Sev. Ameriko. Najnovejše podjetje v Nemčiji je »Comenius-Gesellschaft« v Bochumu. V tem oziru smo pri nas še daleč, Kako malo vzgojnega! Ali bi se ne dalo doseči, da bi lastniki kinogledišč stopili v zvezo s poštenimi zavodi? Ali ni pričakovati v Jugoslaviji poštenega domačega zavoda za izdelovanje neoporečnih filmov? A. Č. Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Spisal Franjo Žgeč. Izdalo in založilo Udruženje Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. 1923. Cena s poštnino 12 Din. Naroča sc pri poverjeništvu UJU v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Temeljito razpravo, ki je bila odlikovana s svetosavsko nagrado Nj. Vel. kralja na ljubljanski univerzi, deli avtor v dva dela, katerih prvi je teoretičnega, drugi praktičnega značaja. V prvem razpravlja o nalogah, ciljih in smernicah vzgoje najširših plasti našega naroda, v drugem začrtuje pota za vzgojo teh plasti. V slovenski literaturi je knjiga prvo delo te vrste. Pisatelj analizira sodobno družbo in nalogo današnje pedagogike. Napravlja psihološko - sociološko analizo najširših plasti na- šega naroda in nas končno postavi pred glavna reprezentanta najširših plasti istega, t. j. pred kmečko prebivalstvo in idustrij-ski proletariat kot glavno maso našega naroda, ki smo ju do sedaj vzgajali po enem in istem kopitu, katerih narava pa zahteva stroge ločitve in razlike pri vzgoji. Posebno zajemljivo je poglavje o problemu družino in šole v vzgoji najširših plasti, ker posega pisatelj pri opisu v vse činitelje, ki vplivajo na vzgojo, t. j. na razpadanje družine, medsebojno razmerje vzgoje in družine ter razmerje družine in šole. V drugem delu, kjer orisuje avtor pota za vzgojo najširših plasti, deli sredstva in pota po vzgojnih dobah, in sicer v predšolsko, šolsko, pošolsko (od 14. do 18. leta) in mladeniško dobo (od 18. do 24. leta oziroma 30. leta). V vseh dobah strogo loči vzgojo kmečke mladine in vzgojo mladine industrijskega proletariata. V vsaki dobi posebej pa temeljito oriše psihološko strukturo duševnosti in socialni položaj mladine ter potrebe in usmirjenje vzgoje v vsaki dobi posebej. Šolo in njene hibe razgali v posebnem poglavju, kjer vzgojni in učni sistem, ki šolo vedno bolj odtujuje od realnih potreb in zahtev naroda. Kot vzor stavi produktivno šolo. S posebno temeljitostjo posega knjiga v rak-rano vsega vzgojnega problema, v temelj vsega vzgojstva, t. j. v vzgojo učiteljstva. Avtor govori o pogojih za izvrševanje izvenšolskega učiteljskega poklica, o hibah in ovirah, ki nastopajo pri vzgojnem delu učiteljstva danes, o vzgoji učiteljskega naraščaja in pomanjkljivosti vzgoje, ki jo prejema na učiteljišču, z ozirom na vzgojno nalogo med najširšimi plastmi naroda. Knjiga nas seznanja z novimi smermi vzgojne organizacije v Rusiji, z ljudsko visoko šolo na Danskem, v takozvano Grundtvigovo ljudsko visoko šolo in temi problemi s posebnim ozirom na naše razmere in smeri, ki jo bi morali ubrati pri nas. Skratka, ves problem je vsestransko, popolno in temeljito nazpravljan in obravnavan v vseh podrobnostih. V prvi vrsti je knjiga namenjena učiteljstvu, preko nje nc bo moglo preiti učiteljstvo naših učiteljišč in srednjih šol, in tudi vodilni možje naše šolske in prosvetne uprave ne, predvsem nadzorniki knjige ne bodo mogli prezreti, ker globoko reže v delo in nalogo vseh. Toplo pa priporočamo knjigo tudi vsakomur, ki je aktiven delavec na nariodnorprosvetnem polju ali, ki se zanima za usodo našega naroda; tudi politikom in vsem javnim delavcem odpira knjiga nove globoke moderne poglede vzgoje naroda, ki jih morajo poznati in s katerimi se mora seznaniti vsak inteligent. Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1.1923. — V založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani je izšla 217 strani obsegajoča knjiga »Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923«, sestavil in izdal višji šolski svet v Ljubljani. Statistični pregled šolstva in učiteljstva v Sloveniji. Po stanju 31. XII. 1922. I. Meščanske šole. Leto 1922. N fl jos t|iua([AOu ■Bisn OAOU OJJA3;g lUJBOIUpOJOdZA Z AopoiztlJ OJlA3}£ V) O a > o a 6 OUA3Up|od BUJOJ -3p - 0|00 BlUO]D[) IJJ8l0AJl|-O>J*qjS IO? ZI OIU •jtupod ‘oiupajotizA 'Aop •3J2BJ i{38A oifAa^s oudn>|<; pu3in>|s>fd jo? i|iuqasBZ iui3) pa\^ lodnjjs -J N <8 >U >(0 O > C8 N (0 fl ► O fl T3 o t ► >w o o O o fl a a o C0 (d N ► o o a 0) Vi O 'o •oc N ► (0 N oT a o fl o ja ^3 vSo cd N »N T3 O ► (0 N Dnevna zavetišča ! število i (edn^s 3 w 3!PI®P M A05|?3p S DUBAnO 0[IA3}? oudn^s m 'o u o i? iBdn^s t- c- ajppp »« s > 'J* >t/3 O u O 6) HO AOJfDOp o DIJCUJ.l A l{l>J?OiJO -f * OJIA3JS oudnijs n Zavodi za slaboumne otroke število iBdnjjs -t 01 [>jop a> M AO>J?3p »rt r- BA}S "!l3l!?n u? AOpaiZBJ N O(fAd)? oudnjjs > 0) (cdn>js •* Zavodi za vzgojo slep< o V 6) MO afppp 00 A03|?ap to UA}S -Ijajjjn n AOpaiZBJ M 0|IA3)? oudn^s - i Zavodi za gluhoneme o }odn>js O o* 3»IOT ■'f AO^^ap o» -* BA)S -jja^on CM Aopsjzcj 00 OJlAdl? oadn3|s - Knjiga ima nastopne razpredelke: 1. Šolsko oblastvo; 2. univerza v Ljubljani; 3. osnovne in meščanske šole; 4. srednje šole: gimnazije, realne gimnazije, realke, učiteljišča; 5. strokovno šolstvo; 6. imenik upokojenega učiteljstva Slovenije; 7. krajevni imenik; 8. osebni imenik. Knjiga je urejena pregledno. Iz nje je razvidno stanja vsega šolstva v Sloveniji. Ob robu vsake strani je toliko prostora, da se lahko nanj vpisujejo izpremembe in dopolnila. Svetilnik na morju življenja, spisal Anton Čadež, duhovni svetnik in katehet v Ljubljani, 1921. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Vsebina ročne knjižice v obliki majhnega molitvenika je sledeča: Predgovor, Slovo, Na razpotju, Goljufiva vaba, Mati, Tvoj prijatelj, Dva lopova, Na straži, Vi-teštvo, Biser, Delo, Delopust, Pri dobrem pastirju, Trnki, To vem, Korenjak, Moje društvo, Duhovna mati, In potem? Vprašanje. Dodan je zraven molitvenik za dve sveti maši in druge molitve doma in pri službi božji. Kakor je spis istega pisatelja »Most | v življenje« namenjen ženskemu spolu, tako je ta spis namenjen moški mladini. Pri nevarni vožnji skozi življenje doma in na tujem je mladini potreben zavetnik svetilnik. Po lepi šolski dobi so še potrebni blagohotni nauki in opomini za varstvo pred lahkomišljenimi in neznačajnimi ljudmi. Z delom, samopremagovanjem, učenjem in posnemanjem vzornih mož se mora mlad človek potruditi, da postane vreden član človeške družbe. Zanesljiv zdravnik proti lenobi je »Dokton Delo«. Premnogo-krat se je treba varovati raznih vabljivih trnkov, pa tudi lastne domišljavosti po končani šoli, češ »meni ne bo nihče ukazoval«, itd. Plemenito veselje in razvedrilo daje dobra izobraževalna društva. Knjižica je opremljena z lepimi podatki iz življenja vrlih mož ter je vredna vsega priporočila in razširitve med mladino v pošolski dobi. Stane samo 5 Din. F. F. L. E. Gangl: »Sin«. Drama v štirih dejanjih. Drugi natisk. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din. Pisatelj pravi sam v uvodu drugega natisa: Prvič so igrali »Sina« v Ljubljani v letu 1898. pod režijo odličnega igralca R. Inemana. Naslednje leto je izšla drama v tisku pri Gabrščku v Gorici. Svoje delo sem takrat posvetil Antonu Aškercu, ki se je živo zanimal za dramatiko in je tudi sam začel pisati drame. (Izmajlov, Red sv. Jurja, Tujka), Poslej so »Sina« igrali po vseh večjih in manjših odrih skoroda neštetokrat — vsaj jaz ne vem števila. Kdo me je tudi vprašal? Malokdo! Pa še ti povečini: »Igramo v ta in ta namen. Dovoli, da uprizorimo »Sina« brezplačno. Morda še sam primakneš kaj v označeni namen . ..« Vsaj to se je zgodilo, da je knjiga prvega natiska popolnoma razprodana. Ker pa še vedno povprašujejo po njej, a povpra-ševalcem ni mogoče ustreči, prihaja »Sin« v drugem natisku na svetlo .,. Vitomilova železnica. Spisal Josip Kor-ban, nadučitelj v Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 14 Din. Vsebina: Naša Majdiča. — Majdiča se dolgočasi. — »Vitomil naj pride.,.« — »Železnico napravite, pa pridemo!« — »Ju-huhul Kolodvor že imamol« — Gospod inženir pride... — Gospod inženir se loti dela. — Gospod inženir prejme plačilo. — Sitnosti in težave inženirjevega pomagača. — Gospod nadgobar. — Gospod Andrej. — Gospod Andrej pripoveduje. — Skalarjev Tonček dobi novega delodajalca. — Tončkov delodajalec se ponesreči. — S pticami selivkami. — Okusno ilustrirana naslovna stran nam kaže glavne junake naše povesti, Vitomila, Skalarjevega Tončka in Majdico, ki ponosno prepeljavajo Vitomilovo lokomotivo. Povestica je vzeta iz otroškega žiV-Ijenja na deželi. Mestni otrok Vitomil prinese s svojo lokomotivo novega življenja in govoric med vaško mladino. Zidanje železnice pa ima za posledico tragikomičen konec, tako za »inženirja« Vitomila samega kakor za njegovega »figuranta« Tončka. Po ponesrečenem poizkusu se igra obrne in se Vitomil posveti Tončkovemu »poklicu« — nabiranju gob, ki s prodajo vaškemu trgovcu donaša Tončku lepe dohodke. Glas or-gelj privabi dečka v sredi gozda v hišo gospoda Andreja, starega samotarca, ki prične Vitomila vzgojevati za vijolinskega virtuoza. Ciganski vrtiljak izneveri Vitomilu prijatelja Tončka. Vitomil postane glavni junak proti Tončkovemu novemu gospodarju ciganu, ki je oblegal hišo gospoda Andreja. Gospod Andrej proda svoje posestvo in se vrne z Vitomilom v mesto. Vitomila pa bogato obdari. Knjižica je lepo darilce naši mladini in je posebno prikladna za mladino od 8. do 12. leta, ker je vzeta snov iz te otroške dobe. Slepi slavčki. Te dni je izšla v založbi Katoliškega Tiskovnega Društva v Gorici nova knjiga, ki je bodo posebno otroci veseli. To je knjiga, ki jo je za našo deco spisal Karel Širok z naslovom »Slepi slavčki«. V knjigi je zbranih 7 najlepših otroških povestic: »Slepi slavčki«, »Tinetov Janček«, »Belinka«, »Divja raca«, »Kastorček«, »Bra-ma«, »Gož«. Naslovno stran in sedem vinjet je narisal naš primorski umetnik Avgust Černigoj. Knjiga je prav krasno opremljena in na najboljšem • papirju. Goriški Slovenci so s tem delom na literarnem polju lahko ponosni, naša šolska mladina ima v tej knjigi novo vzorno čtivo in naše otroško slovstvo, ki je do danes tako pomanjkljivo, je stopilo s to knjigo mogočen korak naprej Knjiga stane vezana 5 lir, 108 KD Človek. Rabindranath Tagore v Indiji pravi: Ljudje v Evropi gledajo vse z znanstvenega stališča. Toda človek je več kakor saina fiziologija ali biologija ali psihologija ali sociologija. Človek je neskončno več kakor le to, kar uči o njem naravoslovje. Domoznanstvo za osnovne Sole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Učencem osnovnih šol v ponavljanje sestavil Josip Brinar. Cena vez. izvodu 20 Din. Izdala in založila -Goričar & Leskovšek v Celju. Opetovano je že učiteljstvo izrazilo željo, da bi osnovne šole dobile primerne realne knjižice, iz katerih bi mogli učenci tudi doma ponavljati učno snov, ki se je v šoli obravnavala. Tej občni želji hoče zadostiti Bmnarjevo »Domoznanstvo«, ki prinaša v jedrnati, vzorni obliki najvažnejše podatke iz zemljepisa in zgodovine o naši kraljevini jugoslovanski. Doslej so si morali učenci učno snov iz domoznanstva v šoli sproti napisavati v svoje beležnice, kar je po nepotrebnem jemalo obilo dragocenega časa. Tudi Čitanke podajajo domoznansko gradivo samo v nepopolnih odlomkih, ker se izvečine Ozirajo največ le na leposlovno nalogo pouka. To občutno vrzel bo 'vsaj v najvažnejšem realnem predmetu odpravilo pregledno sestavljeno »Domoznanstvo«, ki prinaša nastopna poglavja: Prvi del: Zemljepisni podatki. I. Slovenija (kulturno-zemljepisne enote: Savinjska dolina in Savinjske Alpe; Pohorje; Ptujsko polje; Slovenske gorice in Prekmurje; Posavje; Dolenjsko; Ljubljana in okolica; Gorenjsko; Slovenski Korotan; Notranjsko; Julijska Krajina). — Pregled Slovenije. — II. Hrvatske in srbske pokrajine {Hrvntska in Slavonija; Dalmacija; Bos. na in Hercegovina; Črna gora; Vojvodina; Srbija), — Pregled Jugoslavije. Drugi del: Zgodovinske slike. Zgo- dovinska snov je obdelana v 44 slikah, ki so metodično vzorno oblikovane ter poraz-vrščene v naslednje pregledne skupine: I. Iz najstarejših časov. II. Ustanovitev Jugoslovanskih držav. III. Srbija na višku moči. IV. Slovenci in Hrvati pod tujo ob- lastjo. V. Državne in družabne uredbe v sned. veku. VI. Doba turške sile. VII. Pro-bujanje Jugoslovanov v Avstro - Ogrski. VIII. Osvoboditev Srbije. IX. Ujedinjenje Jugoslovanov. Kot izpopolnilo v »Domoznanstvu« priporočamo: Ročni zemljevid Jugoslavije, izvršil dr. Šenoa, v merilu 1 :2,500.000. Članek »O slovenski izreki« še ni popolnoma končan ter se je moral odložiti za malo pozneje, ker je bil g. prof. dr. A. Breznik v zadnjem času izredno zaposlen z drugimi opravki . Najlepše na svetu. Kaj je lepo, ni vselej lahko določiti, ker so subjektivna mnenja zelo različna in ima pri tem velik vpliv mnogovrstna vzgoja. Še težje je splošno izreči, kaj je najlepše na svetu. Švedski časopis »Dagens Nyheter« j razpisal natečaj, da vsakdo o tem kratko odgovori po svojem subjektivnem mnenju. Došlo je mnogo resnih in šaljivih odgovorov. V 1025 odgovorih je bilo rečeno, da je najlepše s o 1 n -c e , za njim se pa omenja priroda v različnih barvah. Prvo nagrado je dobil mladenič, ki je odgovoril »Materine oči«,'drugo pa oni, ki je dejal, da so najlepše »sanje o onem, česar ne moremo doseči«. F. F. L. Naznanilo. Te dni izide v založbi Socialne Misli dr. Gosarjeva knjižica »Za krščanski socializem« — pomisleki in odgovori — s sledečo vsebino: Ali je krščanski socializem sploh potreben? — Socialni programi in krščanska pravičnost. — Sebičnost krščanskega socializma. — Sovraštvo kršč. socialiema. — Krščanski socializem in dobrodelnost. — »Neznatno« socialno in ve liko etično vprašanje. — Krščanski socializem in sv. Frančišek Asiški. — Moderni kapitalizem — fraza? — O zasebni lastnini. — Najvišja premoženjska meja. — Proti socializaciji! — Dolžnost del^ za siromake! — Stavka -- neumestno iskanje pravice? — Ker bo, kakor je že iz naslovov posameznih odstavkov razvidno, vsebina te knjižice zanimiva in aktualna, opozarjamo na njo naše čitatelje ter jo priporočamo. Društvena in stanovska kronika Poročilo o odborovih sejab. 1, seja, 14. januarja 1923: 1 Konstituiranje odbora: podpredsednik Lužar, tajnica Lebar, namestnik Kržišnik, blagajnik Slap-šak, namestnik R. Wagner; urednik lista Lužar, upravnik R. Wagner, odgovorni urednik Labernik, blagajnik sklada Pirc. Od- borniki: Junjevčič, Lavrič, Pirc, Pogačar, Sadar - Kleinmayr, Vrhove. — 2. Določitev kandidatov za zastopstvo učiteljstva v višji šolski svet. — 3. Poročilo o izvršitvi sklepov občnega zbora. — 4. Zastopstvo Slom. zveze v pripravljalnem odboru za V. kat. shod. — 5. Predsednik poroča o nameravani reorganizaciji društva; v tozadevni odsek se izvolijo: Štrukelj, Lužar, Slapšak, Kržišnik, Wagner R., Vrhove. — 6. Vstop: Izidor Horvat, Crenšovci, Rezika Peršuh, Št. Peter pri Mariboru, Mirko Bitenc, Negova, p. Ivanjci. — 7. Interne zadeve: Naročnina sama znaša 20 Din, za dijake 5 Din, za Julijsko Krajino 10 lir. — 8. Slučajnosti. 2. seja, 8. februarja: 1. Spomin na t urednika in podpredsednika Fabinca. — 2. Društveno zborovanje za Štajersko in Prekmurje 1. ali 2. marca. — 3. Na kat. shodu bodo poročali zastopniki učiteljstva na ljudskem zborovanju o šolstvu, da se smisel za izobrazbo in šolo zanese med najširše plasti ljudstva. — 4. Poročilo novomeške in gorenjske podružnice se vzame na znanje. — 5. Vstop: Minka Lešnjakova, Banja Loka, p. Nova sela, Devetak Marija, Vič. — 6. Interne zadeve: blagajniško stanje koncem januarja: dohodki 2407-54 Din, izdatki 11% Din, preostanek 1211 '54 Din. — 7. Slučajnosti. 3. seja, 26. februarja: 1. Nova pravila Slom. zveze. — 2. Sklene se, da se v okrožjih, kjer je zadostno število članov, ustanove podružnice Slom. zveze. — 3. Priprava za kat. shod. — 4. Odgovor višjega šolskega sveta na vlogo glede noše društvenih odznakov se vzame na znanje. — 5. Interne zadeve: Pečjakovo predavanje o razvoju slovenske lirike. Blagajniško poročilo izkazuje za februan: 5226-59 Din do- hodkov, 3484-25 Din izdatkov in 1742-34 Din preostanka. :— 6. Slučajnosti. 4. seja, 27. marca: 1. Spomin na f bivšega poverjenika dr. Karla Verstovška. — 2. Predsednikovo poročilo o zborovanju podružnice v Celju. Ustanovile se bodo štiri podružnice: savinjska s sedežem v Celju, podravska s sedežem v Mariboru, posavska s sedežem v Krškem in pnekmurska, v manjših krajih pa podružnični odseki. — 3. O priliki kat. shoda v avgustu bo zborovala tudi Slomškova zveza. Ker se bo učiteljstvo udeležilo te prireditve, odpade za letos -®cialno-pedagoški tečaj. Podružnice naj na svojih zborovanjih razpravljajo o delu za kat. shod in o novih pravilih Slom. zveze. — 4. Vstop: Cilka Volk, Sodražica, Ela Čampa, Sodražica, Alojzij Markič, Sodražica. — 5. Interne zadeve: Blagajnikov mesečni obračun izkazuje za marec: 5603-54 Din dohodkov, 1993-95 Din izdatkov, torej 3609-59 Din preostanka. — 6 Slučajnosti. 5. seja, i. junija: 1. Resolucije pripravljalnega odbora za kat. shod se pretresajo in opremijo z izpreminjevalnimi predlogi. — Odposlati jih je vsem podružnicam. — 2. Čitanje in razglabljanje novih društvenih pravil. — 3. Ustanovno zborovanje za posavsko podružnico bo v Cerkljah pri Krškem dne 14. junija. — 4. Poročilo o zborovanju novomeške in litijske podružnice se vzame na znanje. — 5. Za katoliški shod: a) Sl. zveza zboruje v soboto, b) člani se v nedeljo korporativno udeleže manifestacije, c) podrobni program sc bo objavil pozneje. Glede hrane in stanovanja za vnanje udeležence stopi R. Wagner v stik s pripravljalnim odborom. — 6. Interne zadeve: Na prošnje za založbo raznih pro- izvodov je odgovoriti negativno. — Intervencije v raznih zadevah. — A k o sta mož in žena člana Sl. zveze, plača eden 50 Din, drugi 1 e 20 Din. — Stanje blagajne koncem aprila: dohodki 6598.34 Din, izdatki 2259.50 Din, ostanek 4338.84 Din, na koncu maja: dohodki 7137 dinarjev 84 par, izdatki 60.70 Din, saldo 7077.14 Din. — 7. Slučajnosti. Zborovanje podružnice Slomškove zveze za novomeški okraj dne 5. maja 1923 v Št. Vidu pri Stični. To zborovanje je bilo združeno z zborovanjem litijske podružnice ter so sc ga udeležili tudi gg. tovariši: pnedsednik Slom. zveze Štrukelj, profesor dr. Breznik in duhovščina iz okolice. Dnevni red: 1. Predavanje prof. dr. Breznika. — 2. Referat gdč. Primožičeve. — 3. Referat g. Jevnikarja. — 4. Slučajnosti. Ad 1. Skupno zborovanje otvori tovariš Polak ten pozdravi navzoče. Prvi predava profesor dr. Breznik o lepoti slovenskega jezika. Predavatelj je podal zgodovino našega jezika, odkrival njega lepoto in bogastvo ter razložil pravilno izreko glasu 1. Ad 2. Gdč. Primožičeva je referi-rala: »Gospodinjstvo na osnov- nih šolah« in podala smernice za teoretični pouk v gospodinjstvu na osnovni šoli. Ad 3. Tovariš g. Jevnikar referira: »D eška ročna dela v ponavljalni šoli« in pokaže končno izdelke deških ročnih del, ki so jih učenci letos izdelali pod njegovim nadzorstvom. Izdelki so vse hvale vredni, ker vsebujejo, sicer pomanjšani, praktičnost za razna gospodarska orodja in njih izdelovanje. Podcenjuje pa roko-tvorni pouk in izrezljavanje, češ da je to samo igračkanje, čemur pa ugovarja tov. Štrukelj, trdeč da vsaka rokotvornost vzbuja večje produktivne duševne sile, kakor je to doznala eksperimentalna pedagogika. Ad 4. Pri slučajnostih omenja tov. Štrukelj, da bo centralni odbor Slomškove zveze izdelal in razposlal podružnicam resolucije za Katoliški shod, ki jih naj podružnični člani obdelajo, da bomo za shod pripravljeni. Po izčrpanem dnevnem redu sc zboro- vanje zaključi in zapisnik podpiše. Popoldne so si nekateri zborovalci ogledali zanimivosti stiškega samostana. Vseh udeležencev pri zborovanju je bilo nad 40. P. M. Š. Ministrstvo prosvete v Beogradu je z odlokom z dne 19. aprila 1923, št. O. N. 16.915 odločilo, da se smejo učiteljske in šolarske knjižnice zopet naročati na »Slovenskega Učitelja«. Iz mestnega Šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila 5. junija 1923, smo prejeli naslednje obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče, med njimi nove zastopnike mestne občine v mestnem šolskem svetu z dostavkom, da se izreče bivšim za mnogoletno marljivo sodelovanje pismena zahvala, kar se soglasno sprejme. Na znanje se vzame poročilo o bistvenih prezidialijah izza zadnje upravne dobe in odobri se zapisnik zadnje redne seje z dne 23. marca 1923 brez ugovora. Poročila o personalijah in pa o daljših dopustih izza zadnje seje, dovoljenih ali pa prošenih, se odobrijo. Za razpisana učna mesta na II., IV. in V. mestni deški osnovni šoli se predlože višjemu šolskemu svetu terno-predlogi. Poročila o nadzorovanju zasebne deške osnovne šole v »Marijanišču«, V. mestne deške osnovne šole, zasebne- dekliške meščanske šole ,v Licht. sirotišču, IV. mestne deške osnovne šole, mestne manjšinske šol®, zasebne deške osnovne šole na Rakovniku, II. mestne dekliške meščanske šole, IV. mestne dekliške osnovne šole, I. mestne deške meščanske šole in mestne šole na Barju —* vsa za šolsko leto 1922-23 — se vzemo soglasno na znanje in predlože višjemu šolskemu svetu v odobnenje. Zajedno ž njimi se pritrdi tudi vsem nasvetom, oz. naročilom glede poprav in nabav na teh šolah, ki jih je na pristojnem mestu izposlovati. Ko se reši še dvoje internih vprašanj, zaključi predsednik sejo ob polsedmih zvečer. — Drugo letno poročilo Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani za 1. 1922, Sestavil Fran Lavtižar. Nameravali smo izdati za leto 1922 obširno letno poročilo o društvenem delovanju za leto 1922 z imenikom društvenih članov in dobrotnikov društvenega sirotišča sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano. Vsled visokih tiskarskih stroškov in pomanjkanja sredstev smo morali to misel opustiti in se omejiti na to, da podamo društvenikom in dobrotnikom v glavnih potezah obračun o društvenem delovanju v preteklem letu. I. Namen društva. Namen društva je vsestranska skrb za sirote in za zanemarjeno mladino, V dosego tega namena ustanavlja in vzdržuje lastna sirotišča in zavode (Mladinske domove), sprejema sirote in zanemarjeno mladino v svoje zavode, jo oddaja v vzgojo krščanskim družinam in dobrodelnim zavodom, kakor tudi v uk in k rokodelstvu, jo nadzoruje ter ji daje pravno varstvo. Potrebna denarna sredstva si društvo pridobiva z doneski svojih članov, nabiranjem darov, z volili, zbirkami, podporami, itd. II. Društveniki: Društveni člani so: a) ustanovni (100 dinarjev), b) redni (letno od 5—100 Din), c) podporni, ki podpirajo društvo z radovoljnimi doneski. Društvo je štelo v letu 1922: 29 ustanovnih, 195 rednih in 166 podpornih članov ter 80 dobrotnikov društvenega sirotišča sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano. III. Račun za leto 1922. V 1. 1922 je imelo društvo 863.228-32 K stroškov. V pokritje stroškov so prispevali: a) usta- novni člani 10.640 K, b) redni člani 16.787 kron 40 vin., c) podporni člani 61.732-60K, d) svojci sirotiških gojencev 42.099 kron, e) odsek za zaščito dece in mladine v Ljubljani za drž. oskrbovance 279.368-04 krone, f) odsek za javno pomoč za drž. oskrbovance 41.600 K, g) mestna občina ljubljanska za mestne otroke-sirote 90.000 K, h) Kranj. Slov. Kat. Jednota v Jolietu po svojem zastopniku č. g. župniku Ažbetu 181.680 K, i) č. g. župnik Turk iz San Frančiška 32.550 kron in j) Višji šolski svet v Ljubljani s podporo 34.000 K. Z velikodušno podporo ameriških rojakov nam je bilo omogočeno, da smo mogli podpirati večje število bednih siromašnih družin v bivši Kranjski, Štajerski in Primorski, Na Kranjskem je prejelo podpore 214, na Štajerskem pa 27 družin, ki štejejo skupno 114 vojnih in 60 drugih vdov s 453 vojnimi in 382 nevojnimi sirotami. Poleg tega več revnih družin vojnih invalidov, nekaj siromašnih družin in pa 99 posameznih popolnih sirot. Pa tudi iz lastnih sredstev smo po možnosti podpirali posamezne sirote v zavodih in po družinah z denarnimi podporami, kakor tudi z obleko in obutvijo. V več slučajih pmo posredovali oddajo sirot v dobre družine, v mnogih slučajih pa smo pomagali z navodili, dobrimi nasveti in pisanjem prošenj. — Blagajniški promet društva je znašal 1,672.404-93 K. Društveno blagajno teži še znaten dolg iz prejšnjih let Računski zaključek za leto 1922 je bil odobren na društvenem občnem zboru dne 12. aprila 1923. IV. Društveno deško sirotišče sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano 1. 1923. Zavod je štel dne 31. decembra 1922 64 gojencev. Med temi a) popolnih vojnih sirot brez staršev 11, delnih vojnih sirot brez očeta 21, b) ne-vojnih sirot brez staršev 5, brez očeta 3, brez matere 6, c) nezakonskih 13, d) ne-sirot 5. Med njimi je bilo: 50 zdravih, 11 bolehnih, 4 pohabljeni. Po starosti: 4 letni 4, 5 letna 2, 6 letni 3, 7 letni 4, 8 letnih 8, 9 letnih 13, 10 letnih 12, 11 letnih 7, 13 letnih 4. Po rojstvu: 40 iz bivše Kranjske, 6 iz Štajerske, 2 z Hrvatske, 16 iz Goriške. Vzdrževatelji otrok: Škofijsko društvo za varstvo otrok brezplačno 15, proti delnemu povračilu oskrbnih stroškov 13, skupno torej 28, odsek za zaščito dece in mladine v Ljubljani 36 otrok. Tekom štiriletnega obetoja je bilo v si-notišču 153 otrok. Izmed teh je zapustilo zavod 89 otrok, in sicer: 30 se jih je oddalo v nadaljnjo oskrbo poštenim družinam, 39 roditeljem oziroma svojcem, 13 begunčkov sc je vrnilo na svoje domove, 2 je sprejel škof. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu, 2 Marijanišče v Ljubljani, 1 državno vzgajališče na 1. drž. zavodu za gluho-nemce v Ljubljani. Skupni stroški za vzdrževanje sirotišča so v preteklem letu prekoračili vsoto 700 tisoč kron. Vsled stalno naraščajoče draginje se mora potrebščina za leto 1923 pro-računati na 950.000 K. V. Zahvala in prošnja. Na društvenem občnem zboru dne 12. aprila t. I. je bila izrečena vsem društve-nikom in dobrotnikom sirotišča, zlasti pa velikodušnim ameriškim rojakom, v imenu društva kakor tudi v imenu oskrbovanih sirot najiskrenejša zahvala in tisočeri: Bog plačajl S posebno hvaležnostjo se spominjamo tudi blagih ranjkih, ki so se spomnili našega sirotišča v svoji poslednji volji. To so: 1. č. g. dr. Josip Gruden, stolni kanonik v Ljubljani, ki je vse svoje imetje zapustil sirotišču, katerega je on ustanovil; 2. g. Marija Košak; 3. gdč. Minka Lampič; 4. g. Janez Kosec. Naj so prejeli za dobra dela, ki so šla ž njimi, obilno plačilo iz rok Najvišjega zaščitnika sirot! Vsled sklepa obč. zbora se obrača društvo do svojih članov, podpornikov in dobrotnikov s prošnjo, da ohranijo svojo naklonjenost sirotam tudi v prihodnje ter jim pridobivajo še novih prijateljev in podpi-rateljev. Podpore, milodare, denarne zbirke, obleko, obutev, živila, vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejelo: »Škofijsko dru- štvo za varstvo sirot v Ljubljani (Mestni trg 8/1)« ali pa »Vodstvo sirotišča sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano.« Tisti pa, ki je rekel: »Karkoli ste kateremu izmed mojih najmanjših bratov storili . ..« naj po priprošnji naših sirot bogato blagoslovi darove in darovalce! Odbor: Ig. Nadrah, predsednik; Fran Lavtižar, podpredsednik; dr. Ivan Stanovnik, tajnik; dr. Fran Perne, blagajnik; Janko Bajec, Josip Borštnar, dr. Gregor Pečjak, Alojzij Stroj, Janez Sušnik, dr. Fran Ušeničnik, Albin Zajec, odborniki. Nadzorstvo: Janko Barle, predsednik; Anton Čadež, Janko Petrič, člana. Zakon ali postava. Zakon je vse ono, kar odobrava zbrano ljudstvo in je zapisano, kaj naj se izvršuje in kaj naj se opušča (Sokrat). — Zakon je duša države (Demosten). — Zakon mora biti kratek, da si ga lahko zapomnimo. Kar ne prepoveduje zakon, prepoveduje dostojnost (Seneca), — Le zakon nam more dati prostost (Goethe). Dolžnost. Svoje stanovske dolžnosti moremo tudi takrat izvrševati, ko se je treba boriti s težavami; bati se nam je treba edinole sramote, sicer pa ne smrti ne česa drugega (Platon). — Čim nižja je stopinja, ki jo posedujemo, tem svetlejša je čednost, ki jo izvršujemo (Ambrozij). — Skušaj izvršiti svojo dolžnost in videl boš, koliko je na tebi (Goethe). Delo. Brez truda in pridnosti ne dajo bogovi človeku ničesar, kar je dobrega in lepega (Ksenofont). — Neprestana žetev oslabi njivo. Dovoljuj počitek: njiva, ki se je odpočila, vrača bogato, kar je dolžna dati (Ovid). — Uporabljaj pri svojih opravkih potrebno pridnost, ne prihajaj pa pri tem nikoli v vročino in nemir (Frančišek Sal.). V. Katoliški shod v Ljubljani se bo vršil v dneh od 25. do 28. avgusta 1923. Povodom tega shoda bo imela tudi »Slomškova zveza« svoj izredni občni zbor. Natančen spored bo objavljen v »Slovencu«. škofijska gimnazija v Št Vidu nad Ljubljano je imela koncem šolskega leta 307 dijakov. Dovršilo jih je razred z odliko 81, z dobrim uspehom 183, ponavljalni izpit so dovolili 34 dijakom (23 iz enega predmeta, 11 iz dveh predmetov), razreda ni dovršilo 6 učencev, neizprašani so ostali 3. Duhovne vaje za gospodične učiteljice. Kakor vsako leto bodo tudi letos duhovne vaje za gdčne učiteljice v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Ker bo ob katoliškem shodu že tudi udeležba gdčen učiteljic gotovo velika, se zdi najumestneje, da se prično duhovne vaje dne 28. avgusta zvečer in končajo 1. septembra zjutraj in nimajo gospodične dvakratnega pota. Pridite v obilnem številu! Sklad »Slomškove zvez««. Zbirka povodom zborovanja litijske in novomeške podružnice Slomškove zveze v Št. Vidu na Dolenjskem dne 5. maja 1923 Din 70.20. »Slovenski Učitelj« izhaja v dvojnih številkah vsak drugi mesec. Uredništvo (Fort. Lužar) je v Ljubljani, Glinška ulica 5/1. Upravništvo (Rudolf Wagner) je v Ljubljani, Jenkova ulica 6. Naročnina znaša 20 Din, za dijake 5 Din, društvena članarina 50 Din in prejema vsak član list brezplačno. Naročnina za Italijo je 10 lir, — Članke in dopise sprejema uredništvo, reklamacijo in naročnino pa upravništvo. Last »Slomškove zveze«, Oblastvom odgovoren I. Labernik, učitelj na Rakovniku. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.