Ui»k«U»rs»eo »obot. nvdalj ™ ir premikov. PROSVETA w, UradniAkl In unravnilkl prostori: 8667 South I*wndalt Ave,. ' A fcily e«*pt Saturdays, Wtat sod Holidays. j * It ]▼ JCl m ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Office of Publication t 2667 South LawndaU Ava. Telephone, Rockwall «»04 J^IiTxxxi. 0* a Usta Je |6.00 ÜTeÜ-Í?- JSrríSr CHICAGO. ILL- PETEK. 25. AVGUSTA (AUGUST 25). 198» BohaortpUoa 86.00 Yearly &TKV.—NUMRICK IAA -Accaptanca for mailfaf at apaelal rata of postage provided for la seatioo 1108. Act ai Oct. S, 1P17, euthortaad on Jtwa 14, IBIS. fjetska Rusija in nacijska ■ mčija podpisali prijateljski pakt! Obvezali sta se, da ae ne boata zapletli v vojno in nc združili a katerikoli grupo držav, ki bi direktno ali indirektno ogražala njune interese. Diktator Hitler odločno zavrnil apel Velike Britanije glede mirne poravnave apo-ra s Poljsko. Nemčija mora dobiti Gdanak in vse druge pokrajine, katere je izgubila v svetovni vojni v«, 24. avg. — Rusija in iji sta dne« zjutraj pod-nenapadalni pakt, s kate-se obvezali, da bosta ži-¡1 miru v prihodnjih desetih in da ne bosta sklenili no-tveze s katerikoli drugo i drugih držav, ki bi ogra-interese. Dalje sta tli, da se bosta stalno ovali druga z drugo gle-apnih interesov in porav-ebojne diference z ar-V nobenem slučaju se poslužili sile in ne pod-i tretje stranke, ki bi pod-novražno akci jo proti pod-na pakta. ne vsebuje nobene pro-glede preklica v slučaju na Rusijo ali Nemčijo s i tretje stranke. Taka pro-ijeuključena skoro v vseh dalnih pogodbah, katere sovjetska vlada z ni državami v zadnjih ledni komunike pravi, da je tim von Ribbentrop, ki je dospel v Moskvo, tri ure iral z sovjetskim zuna-kominarjem Molotovom in urjem Stalinom. Konfe-je udeležil tudi Fried-Werner von der Schulen- svastike, embleme, katere so morali na ukaz višjih sovražiti dolga leta. Berlin, 24. avg. — Diktator Hitler je odločno zavrnil apel Velike Britanije glede mirne poravnave konflikta s Poljsko in zahtev o vrnitvi Gdanska in drugih koncesij. Apel je uklju-čeval tudi svarilo, da bo Anglija držala obljubo in priskočila na pomoč Poljski, če bo njena neodvisnost v nevarnosti, --r Hitler je dal razumeti angleškemu poslaniku Hendersonu, da obveznosti, katere je prevzela Velika Britanija, ko je obljubila pomoč Poljski, ne bodo premotile Nemčije. Ona bo šla naprej in zahtevala vse, kar smatra, da je njej v korist. Nekaj ur potem, ko je Henderson obiskal Hitlerja, je prišlo naznanilo o podpisu nena-padalne pogodbe s sovjetsko Rusijo. Podpis pomeni, da je vojaška in obrambna zveza med Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo izključena. Hitler je pojasnil angleškemu poslaniku! da bo vztrajal pri svojih zahtevah. Poljska ima izbiraii-~med vojno im mirom, j fgtg nemški poslanik v Moskvi. Odstopiti mora Nemčiji Gdansk, v in Ribbentrop sta pod-1 koridor in vse druge nemške te- pakt v navzočnosti Sta- ■ebina pakta je sledeča^ di Nemčije in Sovjetske (je «ta se v želji po utrditvi ni med obema državama in v hu provizij nevtralnostne po-ibe iz leta 1926 odločili: ^n L — Obe državi se od-wdujeta rabi sile, vsaki agre-akcij i in napadu druga dru^i, uključivfii vsako Uj«. spojeno z drugimi vele-sni tlen II. — V slučaju, da ena ipimica pakta |>ostane pred- * w>vražne akcije s strani fo stranke, ne bo druga pod- podpirala te stranke v *nem oziru. t HI. - Podpisnici po-«ne brota v bodočnosti stal-[fssvetovnli med seboj in in-^irali druga drugo o vseh ¡J^Jih skupnih interesov. n ,v - Nobena podpis-1» nc Ik) združila s tretjo ki bi direktno ali indi-rtn" nastopila proti eni ali i Podpisnici pakta. v - V slučaju kon-m«l pfKlpiHnicama glede ^«vakoli vprašanja bosta obe Poravnali diference ali "'«1 » prijateijMko izmenja- , ii deset let s pogojem, nt «n drqgH stranka ne Preklica |>ogodbe v do-™Té leU po |H»teku veljav-' '""»«tala v veljavi za na- peUh let. . ;r' - Pogodba mora »^'ftcirana v najkrajšem r' Izmenjava do- ' fikadjl se mora 'v Berlinu. Pogodba sto- H»*'* Ukoj P° podpisn." ' bila podpisana k!« Jt' zunanji aibUiitrop " * " »m »m priletel »wbnim letalom v je noarfo velik Klici: "Heil HiU "lr»e\ali na moakvo-v u ko ó lan i nem- KLTi4ni4fVi ozdravili zu- UF* '»'inutra ceremonije in r Rusi ao Z *™«nostjo in začude- aii ritorije, katere je dobila po svetovni vojni. Druga alternativa je vojna, v kateri bo Poljska razkosana in uničena kot država. Tudi v slučaju kapitulacije in vrnitve ozemlje bo Poljska prišla pod protektorat Nemčije. Zgodilo se bo z njo tako, kakor se je s Češko in Moravsko. Poročila iz Rima pravijo, da je Mussolini pričel pritiskati na Poljsko, naj pristane na, vse Hitlerjeve zahteve in s tem odvrne vojno. Varftava, Poljaka, 24. avg. — Poljska je pozvala nadaljnje rezerviste pod zastavo. Tu pravijo, da ima najmanj milijon mož pod orožjem. Poročevalci nemških listov odhajajo iz Varšave, odkar je prišlo naznanilo o sklenitvi nenapadalne pogodbe s sovjetsko Rusijo. Poljski uradni krogi skušajo omalovaževati pakt med Nemčijo in Rusijo, toda bojazni ne morejo prikriti. Neko poročilo, ki pa še ni bilo potrjeno, se glasi, da je sovjetska vlada že od-poklicala svojega poslanika iz Varšave in da se ne bo več vrnil. Poljska je »daj stisnjena med dvema mogočnima državama nacijsko Nemčijo In sovjetsko Rusijo. Njen položaj je obupen Možnost, da ji bosta pomagal Velika Britanija in Francija, je neznatna. Kljub opasnemu položaj M, v katerem se nahaja Poljska, vladni krogi naglašajo da se bodo borili z vso odločnostjo za ohranitev neodvisnosti republike. Predsednik oblačilne firme obeojen v zapor Elkina, ,W. Va., 24. avg. -Sanford Lerner, predsednik Standard Clothing Co., jt bi spoznan za krivega kršenja za kona minimalne mezde In ma ksimalnega delovnika in obeojen na šest mesecev zapora teh pla-čitev denarne kazni. Obsodbo je izrekel federalni sodnik William E. Baker. Sodnik je dalje odredil, da mora kompanija plačati delavcem $8126. vsoto, za j katero so bili prikrajšali. Roosevelt se vrnil v Washington Evropaka kriza pretrgala njegove počitnice Washington, D. C., 24. avg. — Predsednik Roosevelt se je danes vrnil v Washington. Ho-matije v Evropi, ki lahko pro-vocirajo vojno, so vzrok, da je moral pretrgati svoje počitnice na morju. Od ameriških poslanikov v Evropi prihajajo vznemirljiva poročila. Roosevelt je dobro nformiran o razvoju evropske situacije in preobratu politike, ki je prišel s sklenitvijo nenapa-dalnega pakta med nacijako Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Tu ugibajo, ali bo predsednik naslovil nov mirovni apel evropskim državam. Roosevelt je poslal apel diktatorju Hitlerju v septembru preteklega leta, v času češko-nemike krize, toda dosegel ni ničesar. Apelu je sledila konferenca v Monakovem, Nemčija, kjer sta Chamberlain in Dala-dier, premierja Anglije in Francije, kapitulirala pred Hitler-em in Mussolinijem. Kapitu-aclji je sledilo razkosanje češkoslovaške republike. Drugi apel je Roosevelt naslovil Hitlerju in Mussoliniju pozneje. Pozval ju je, naj skle-NMpadalno pogodbo s predstavniki enointrideset ne-odvlanih držav, zaeno pa je ur-giral sklicanje svetovne razoro-litvene in ekonomske konference. Hitler in Mussolini sta apel ignorirala. Včeraj se je vrnil v Washington državni tajnik Cordeil Hull z White Sulphur Springsa, W. Va., kamor je šel na počitnice. Takoj po povratku sta se oglasila v njegovem uradu grof Saint-Quentin, francoski poslanik, in Ronald Lindsay, angleški poslanik, ki bo kmalu šel v pokoj. O čem so razpravljali na konferenci, ni znano. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C__Predsednik Roosevelt je sinoči apeliral na Hitlerja, predsednika poljske republika Moscickega In na italijanskega kralja Viktorja Emanuela aa mir. Vsem trem je priporočil tri načine za pora v-nanje spora: 1) direktno konferenco med Nemčijo in Poljsko, 2) razaodiftče in S) posredovanje po zanesljivi nevtralni drla v i. Roosevelt Še ni prejel nobenega odgovora do danes ajutraj. MOSKVA.—Raiečarana in ponižana angleiko-ffancoeka misija odhaja domov«—Zasedanje vrhovnega sovjetskega sveta je bilo sklicano sa ponedeljek. VARŠAVA. — List Kuryer Warsawakl poroča, da je prejel is Moskve vest, da bo Stalin postavil pred aodltte neke visoke osebe na obtožbo, da ao se "za-rotile proti aovjetom s vojnim paktiranjem v zvesi s Anglijo In Francijo" — In Mhksim Litvi, nov, bivfti zunanji komisar, je na prvem mestu med obtoženimi. LONDON. — Angleški parlament je dal Chamberlainu dfkta-nrično oblast v izva jan ju izjemnih zakonov, če se Anglija spusti v vojno za obrambo Poljske. (PARIZ,—Franeoaka vlada je odredila izpraznitev Pariza. BELGRAD.—Mili Istrski predsednik Cvetkovlč In dr. Maček ata včeraj predloftila listo članov novega reorganlsltanega kabineta Jugoslavije. Na Ha t i je pet Hrvatov i dr. Mačkom vred, ki stopijo v novo vlado n* temelju sporazuma med Srbi In Hrvati. Italija na strani Nemčije v konfliktu Utrjevanje italijanakega obrežja Rim, 24. avg. — Tu poročajo sestanku med francoskim po slanikom in italijanskim zuna njim ministrom, na katerem sta razpravljala, kaj bosta Franci ja in Italija storili, ako bo Hitlerjeva armada vkorakal Gdansk. Francija in Anglija sta obljubili Poljski pomoč, če jo bo napadla Nemčija. Francoski poalanik Andre Francois-Poncet in italijanski zunanji minister Clano sta kon-ferirala »5 minut. Pozneje se je v Cianovem uradu oglasil Percy Loral ne, angleški posla nik v Rimu. Clano Je povedal obema diplomatoma, da bo Italija stala na Hitlerjevi strani, pa naj se zgodi karkoli. Italijanske vojne priprsve se nadaljujejo. Topovi so MU postavljeni na vseh strateglčnih točkah ob italijanskem obrežju Podmornice so zastražile vaa pristanišča od Neaplja do Civl ca Vecchije. Včeraj Je bil objavljen dekret glede rekvlzklje vseh trgoviskih ladij za vojno rabo. V fašističnih listih se izraža bojazen pred Izbruhom vojne Italija se ji bi rada izognila, ker sluti, da ne bi dosti pridobila, toda umik je nemogoč Morala bo podpirati Nemčijo, svojo za veznico. i Rusija pošilja vojaštvo ne fronto ** i Obnova apopadov z Japonci i - / Wa*hlngton, D. C„ 24. avg. — Rusija je poslala nadaljnje čete n veliko zalogo bojnega materiala na 45 milj dolgo fronto ob reki Kalki, kjer je meja med Mandžurijo in Zunanjo Mongo-ijo, se glase sem dospela poročila. Rusija, ki je naznanila sklenitev nenapadalnega pakta z Nemčijo, se, kakor vse kaže, pripravlja na novo ofenzivo pro-1,1 Japoncem na tej fronti. Japonske avtoritete ho priznsle ruski letalski naval na železniško postajo v Hailunrašu, Mandžurija. Prejšnje poročilo se je glasilo, da so Japonci uničili 40 ruskih bojnih letal, kar pa so v Moskvi zanikali. Veliko število ruskih vojakov je zasedlo pozicije na vzhodni strani reke Kalke in pripravlja-jo se na ofenzivo. To pomeni, da se Rusi še vedno nahajajo na mandžursketn ozemlju, čeprav se je vest iz ja|K>nakega vira glasila, da so bili |>ognani nazaj. Kitajdka, katero ao skoro vw države pustile na cedilu, je z navdušenjem sprejela poročilo sklenitvi nenapadalnega pakta med nacijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Ona vidi v tem možnost, da bo njena prijateljica, sovjetska Rusija, dobila prosto roko na Daljnem vzhodu in obračunala s svojo sovražnico, Ja|>onsko. Nevarnoet napada na Rusijo s strani Nemčije je bila odpravljena. Bojazen pred takim napadom je ovirala ruske operacije proti Japonski. Pozicija Japonske na Kitajskem je bila tudi omajana in morda bo morala odnehati v opoziciji proti Veliki Britaniji. t ; Ifongkong, 24. avg. — Angleške avtoritete ao odredile registracijo angleških žensk in drugih oseb pod starostjo osemnajstih let v svrho evakuacije. FRANCIJA MOBILIZIRALA MOGOČNO ARMADO Dva milijona mož pod oroijem VELIKA BRITANIJA V ŠKRIPCIH Pariz, 24. avg. — Prizori, spo-minjajoči na dneve pred in po izbruhu svetovne vojne I. 1914. so bili obnovljeni v Franciji. Na vseh vladnih poslopjih po vsej državi so se pojavili letaki s naznanili o mobilizaciji oborošene sile. Vsi rezervisti so bili pozvani k orožju. Francija le zdaj razpolaga z armado dva milijona mož in to število se bo kmalu povečalo. Avtoritete so odredile zasego privatnih avtomobilov in drugih vosil. Mrzlično vrvenje, ki se opaža povsod, je znamenje, da Francija vidi nevarnost vojne, ki lahko izbruhne v nekaj dneh. Vojaške posadke ob Maginot-ski trdnjavski črti, kjer je meja med Francijo in Nemčijo, so bile ojačane. Vojaške čete so bile poslane tudi v strateglčne kraje ob italijanski meji. Odločitev o mobilisaciji Je padla na seji članov vojnega sveta in Dalaidierjevega kabineta. Na seji vojnega sveta je bil navzoč premier Daladier, ki je tudi minister obrambe. Te so se udeležili general Gamelln, vrhovni poveljnik vse francoske oborožene sile; general Jo-seph E. Vullemln, poveljnik I talske sile;* zunanji minister Bonnet In drugi visoki vojaški častniki ter vladni uradniki. lxmdon, 24. avg. — Velika Britanija se pripravlja na voj no. Parlament se bo danes sestal v izrednem zasedanju, da podeli premierju Chamberlainu izjemno oblast, kar pomeni, da bo postal diktator. Laboriti ao že naznanili, dg bodo vodili o pozicijo proti |M>delitvi take obla stl, toda vse kaže, da ne bodo uspeli. Vlada je že odredila obram bne ukrepe, da se prebivalstvo zavaruje proti letalskim napa dom. Protiletalske topniške baterije so bile postavljene v Lon (Ionu in drugih mestih. Bro dovje več sCo bojnih letal Je bi lo mobilizirano za odbijanju mo rebitnih napadov. Domače vesti Oblaki Chicago. — Frank Brandula iz Clevelanda je 2». t. m. v spremstvu Ernestine Pogan iz Chicaga obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. — Dalje nas je istega dne obiskal Mihael Meinarič. železniški uradnik iz Maribora, Jugoslavija, ki je obiskal svojo mater in brate ter sestre v Chicagu in okolici, katerih ni še videl 80 let. Mežna-rič ae je pošalil, da navadno pride v stari kraj "stric iz A-mehke," zdaj je pa enkrat prišel "stric iz Slovenije" v Arne-riko. Tu se nahaja že tri mo-aece in ko se bo vračal domov, obišče svetovno razstavo v New Yorku. — Nadaljnji naš obiskovalec 24. t. m. je bil Utuis Speck iz St. Louisa, Mo. Spet amrtna nesroča pri delu Chicago. — Anton Adamič, star 24 let, je včeraj umrl v l>ol. nišnici za poškodbami, ki jih je dobil v torek pri dolu v predoru pod 47. ulico. Ponesrečenec je bival na naslovu 2764 W. 24th et Se ena pionirka umrla Waukegan, 111. — Pred dnevi je tu umrla Agnes Sutnikar, sta* ra 78 let. Bila jo tašča Pavla Bartla, predsednika JSKJ in je bila čez 40 let v Ameriki, Nov grob v Pennsylvaniji Imperial, Pa. — Dne 1H. avgusta je nagloma umrl John Gu-zel, tajnik društva 106 SNPJ, star 57 let, samski in rojen v Goričah pri Medvodah. Tu za pušča sestro, v Clevelandu brata in sestro, v stari domovini pa brata in dve sestri. Pokopan Je bil 21. t. m. civilno ob veliki u deležbl in prijateljev. Vesti Is Ckvelaada ♦ Cleveland. — Dne 22. t. m. Je umrla Mary Udovlč, roj. Pat«, stara AO let in doma is Kepče vasi pri Trebnjem na Dolenjskem. V Ameriki je bila 26 let in tu zapušča moža, dva sinova in štiri hčere. , Kaj store zdaj japonski militaristi? Na razpolago imajo dva načrta Tokio, 24. avg. — Voditelji japonske armade in mornarice m» zdaj posvetujejo, kaj storili vpričo nacijsko-sovjetske nenapadalne |iogodbe, katera Jim je zmešala vse dosedanje načrte. Kakor Javlja Ja|H>nska karska agent ura Domnl, na raz|Hilago dve |>oti: da Ja|Kinska nadaljuje na Kitajskem in riskira s sovjeli, drugič pa, da odneha od agresivnosti na Kitajskem in išče novega prijateljstva z Anglijo, Francijo in Združenimi državami. časni-imajo Prvič, vojno vojno Američani beže domov iz Evrope Vai parniki in letala zaaedena Pariz, 24. avg, — Prekomor ska pristanišča in letališča v K-vropl so danes tarča velikega navala ameriških turistov, ki bi radi ušli vihri vojne potem, ko so ameriški konzuli pozvali A-meričane, naj se čim prej vrne jo domov, Na francoski rivije ri Je na tisoče Američanov, ki so naglo zapustili letovišča, njiho va smola pa je, ker nI dovolj psrnlkov In letal, da bi mogli takoj vsi oditi. Naval zadnjih dni je (Hivzročil, da so kabine vseh ameriških paruikov zaae dene do I H. septembra, vseh franroakih paruikov do 1, aep tembra in angleške Cumiid lini Je do H. septembra, dočlm Je prostor na vseh ameriških letalih Cllpperjlh oddan do 17. *e| tembra. "Sedmorica malih99 pledira za mir AmerUki poročevalec izgnan iz Berlina Berlin, 24 avg - II W. Kaltenborn, ameriški poroča-valeč, ki redno poroča v radiu o dogodkih v K v ropi, Je včeraj doMjiel z letalom Iz I andona Berlin. Clm pa Je Kaltenborn a topil na tla na Templehofu, ga je nacijska policija obvestila, naj zasede prihodnje letalo In gre nazaj v l»ndon. kar Je tudi atoril. Ku- Rumunija pravi, da bo nevtralna BukaretU. 24 avg munaka vlada, ki je mobilizira-la 860.000 mož. je sinoči izjavila, da ostane nevtralna, če iz-bruhne vojna v Evropi. . Bruselj, Belgija, 24. avg — Belgijski kralj l^eopold III. Jej-- včeraj v imenu aedmorice malih Litvinov ne Mme nevtralnih narodov (Belglj* iz Rusije Holandlja, Lukaemburška, Danska, ftvedaka, Norveška In Fin- Kakor porode "Daily Mali , Je aka) naalovil goreč apel na ve- «ivjetekl politični I «aile za ohrano miru. Apel Je vu, bivšemu komlaarju za zuna Ml objavljen po konferenci sed nje zadeve, <»dklonil dovoljenje mor les v Brualju, kjer so se se-«*a potovanje v Inoetranstvo. Lit i Miali zunanji ministri teh dežel vim»v j* hotel v Vichy na zdrav lia povabilo belgijske vlade. Ijenje. SVET POTREBU-JE-MORALNE OBOROŽITVE' Veliki farizeji na zapad-ni obali v novi kampanji MED ODRESENIKI TUDI MAGNATJE San Francisco. — (FP) — Krščansko gibanje za "moralno oborožitev", ki se je lani pričelo v Angliji, je z velikim zamahom zajelo tudi pacifično obalo, kjer imajo vedno kaj sensacijskega za spremem!>o. Ce nimajo epi-cizma, imajo towsendizem; ko ta zgori, dola» "ham-and-eggl-zem". Zdaj je nasitila ozračje kampanja za "moralno olioroženje". Meščanski listi kar gore navdušenja za to gibanje in prav tako tudi !MJo, "ki kaj štejejo" — denarni mogočneži, industrialist i in drugi. Is kovačnic javnega mnenja grmi dan za dnevom, kar svet danes |K>trohuja, Je "moralna oborožitev" ali krščansko poboljSanje. Svet res že dolga stoletja in celo tisočletja poboljšujejo s pridigami o krščanskih čednostih, kakor tudi s strašen jem a peklom In hudičem. Toda vse to nič ne |K>maga. Se več: bolj kot se rasni farizeji prizadevajo, da bi svet isboljšall, slabše je povsod. Dr. Frank N. D. Buchmau, iuteranski pridigar, ki je včasih izganjal hudiča po Pennsylvaniji, potem pa se ju preselil v Anglijo, Je lanskega Junija v Londonu ustanovil novo religij-sko gibanje za "moralno oborožitev". Kakor poročajo, je gi-m nje med Angleži takoj dobilo večji zamah. Njegovi prtfctaši so poleg drugih tudi državniki, ndustrialci, delavski voditelji in plemiči. Dr. Buchman, oče te nove re-Iglje za "moralno oborožitev", svari človeštvo, ker se "kopiči sovraštvo med narodi, med delom in kapitalom In med razredi." Solucija vaega toga Je "po-vratek k nekaterim domačim preprostim resnicam* katerih smo ae naučili ua kolenih naše matere, tisla katere Je marsikdo izmed uaM (Nizabll in zapustil — poštenost, čistost, nesebičnost in ljubezen." Prežeti teh velikih moralnih nazlranj se Je zadnjič zbralo skupaj nad tisoč delegatov ua drugem mednarodnem kongresu za "moralno oborožitev" v Mon-tereyju v bližini San Francisca. Med apostoli te nove religije so biiu tudi imena nekaterih naj-bolj znanih mednarodnih kapitalističnih mogočnfkov. Ns primer T. S. M H Min, bral največje-ga jaiMinakega iudustrijea barona Mltsuija; Farrar Vickers, predsednik Vickers Oil, Ltd., Anglija, A. K. Jukea, predsednik Isinu' v Vancouverju; med vplivnimi Američani pa sta bila tudi Fred Carter, predaednik National l*ad ('o., In George K Kant man. bivši načelnik trgov-ake komor« v Isi» Angelesu. Pod njegovim vodstvom je ta orga» nizanju iNislala ost vseh Inijev proti organiziranemu delavstvu lil držala mesto l/os Angeles "open shop", Zn to gibanje s«' Imje /«nimata tudi ll«iiry Ford in Harvey Firestone. Vaekakor je razvidno, da je namen tega gibanja moralno reguliranje od-noša J* v med delavci !h deloda-Jaki, med izkoriščevalci In Izkoriščal« i. Ko Je neki reporter vprašal v informscijskem uradu v hotelu Fairmont v tem me-stu, "da bi rad vedel, kaj lahko MHA (kratica z« "Moral K*-Armament" all "moralno oborožitev") stori za delavca, ki sa-služi $IH na teden," Ja dobil od-govor: "Mi vam ne moremo do-(l»«lj« aa S. tirani.) PROSVETA TM KKLIGHTENMKNT GLASILO IM LAHTNINA «LOVEN««* NASOONK r«»0PO«NK J «MUT« I ofcmi 9t m4 i rt'i «» Um «mmw IUUmmJ SmmTM «Mtolr _______m tér*á*~ «rt**« 0$nm fill—» to K«m*» «.M M toi*. Hk üi^IMi, IIA« m torn fctei «I i« CiMrc |7 M m «*to tot«. »17« ** fot M«. m IwvmIn ■7 1 -f . ■ '■• PEOSTETI M—rtpttuf, rata* s fur Um UiSU"» HtaU» ln«i»i CbiM*»» »•4 Ca na.la U M »»r r**r, CkkMv a"4 l^tor» 17 M» »>•< r»». Ur*«» «walrlM M M» yr rmr Cmm mlMw pw 4tpr tu« »kukkatto f«««« Glasovi iz naselbin Dtlit» v <*tol»)u M pri«" IA»*-* Ii, IM») »»I*» IMM M i»*4«vu 4* »««■ to » <*■» «SU»»*« r-tofcto re4nlna Po^lU J« »IIMiM« '. «to - v«» H* y ytsrl Razočaranja je komaj začetek! Morska kača v Mo«kvi, ki «e je vlekla in vlekla zadnjih pet menecev, je zdaj zaključena. Namreč morska kača pošiljanja med Angliji» in *r»ncijo na eni «trani in »ovjetsko Rusijo na drugi. Pogajanja «o «e vrtela okoli «porazuma za skupno obrambo proti nacij«ki Nemčiji» med Um je pa nacij«ka Nemčija prehitela Angleže in Francoze in za njihovim hrbtom je «klenila i «ovjeti nov trgovin«ki pakt m—nenapadalm pakti Dejatvo, da je SUlin «klenlí « Hitlerjem ne nspsdslni pakt, je ja«en dokaz, ds ne more «kle-psti s Anglijo in Francijo obrambnega pakta proti Hitlerju. KakAen pomen bi imel nena-psdslen pakt z Nemčijo, če bi Stalin hotel, da Rusija pomaga Angležem ln Francozom ln Poljakom v vojni «oper Nemčijo? V«e to, kar do dan«« poročajo, kale, da je Stalin izborno potegnil naivne Angleže In Fran-cose—in z njimi vred v«e one naivneže po širnem «vetu, kl «o verjeli in le verjamejo, da bo Stalin brsnil demokracijo . . . Toliko ča«a Je Stalin vlekel Angleie ln Ftaneose, da Je izvlekel Iz njih vee Informacije, katere bo zdaj lahko Izročil prijatelju Hitlerju. To Je, kar je hoteli Drugače ni moglo biti. Saj je vendar znano veemu «vetu—razen naivnim naprednim "•opotnlkom" v New Yorku, Clevelandu, De-troltu, Chicagu ln Ae kje drugje—da diktator Stalin in demokracija nikakor ne gre«ta «kupaj, je pa veliko bolj logično, da dlktutor Stalin in diktator Hitler «padata skupaj 1 Walter KrivlUkl—o katerem pravijo ame-riftki komunisti a «loven«kimi "sopotniki" vred, da je prevarant—je dobro vedel, kaj Je zapisal, ko Je pred nekaj meseci pisal, ds je Stalin velik oboževatelj Hitlerja. Stalin Je dobil velik re-Apekt do Hitlerju ob koncu juniju 1084, kadar je Hitler čez noč dal postreliti okrog 2000 rebel-nlh nacijev, med katerimi «o bili njegovi blvtl najbolj«! prijatelji. Stalin je takrat «poznal, da je Hitler mo* železne pesti—in kdorkoli ima telesno pest, ga Stalin «poAtuje, kajti.on «am Je mot železne pe«tl—In že boljAi kot Je Hitler, ker jih Je dal po«trelltl veliko več v zadnjih dveh letih, kakor Je «toril Hitler. Krivitaki. ki Stalina dobro pozna, «aj je bil dolgo let v njegovi alužbi kot žef sovjetske vohunske organizacije v zapadnl Kvropi, je tudi povedal, da Stalin nima do demokracije nič drugega kot globoko zaničevanje. Kako so torej mogli re«ni ljudje pričakovati, da se bo Stalin mogel združiti s demokratično fronto? Zlasti Stalin te od nekdaj «ovraži Anglijo, katera «i car ni noben vzor demokracije, je pa že od «ve tovne vojne «labo zapisan* pri boljževikih. Na drugi «trani «ovraži Anglijo tudi Hitler. Stalinova želja je vedno bila, da bi «e Hitler zapodil na zapad ln začel rotiti angleAki imperializem. Naposled je Stalinu toliko mar z* Poljsko kot mu je z« lanski sneg. Tri leta že itče Stalin zveze « Hitlerjem, toda vmes je ves ta čas stal Litvinov, ki je zadrte-val to sveto kolikor je mogel in numeato tega Je poakutal približati sovjetsko zunsnjo politiko zapadnim demokracijam. Ko je bik» Stalinu tega dovolj, Je likvidiral Litvinova in zdaj ima proste roke. Ns drugI strani je Hitler likvidiral—komunistično atraillo, s katerim je »tratil naivne nemtke in angletke kapitaliste toliko ča-«a, da Je lahko med tem s Mu««oliniJem vred zadavil plansko demokracijo, pri čemur je pomagal tudi Stalin « tem, da je A|»an*ko republiko diskreditiral in ji udaril pečat boljtevlsma. Yes, za vse one, ki so tako naivno verjeli v Stalinovo "tirmok racijo," Je pritlo veliko razočaranje—ampak to je komaj začetek. Stratno rssočaranjc čaka vse one, ki so upali, da Stalin uniči Hitlerja in reši Evropo pred njegovo diktaturo. Diktator naj rež! neluj in nekoga pred diktaturo! Kaktna neapamet. kaktna zabloda! Demokracija ae mora SAMA retiti, če ae hoče retitil N i hči* drogi je ne roti, najmanj jo i* roll diktator Stalin, kateri bi demokracijo zadavil raje dane« kot Jutri. Yea, veliko razočaranja te čaka naivne ljudi, ampak vaeh naivnih ljudi tudi to ne ozdravi; oni bodo te verjeli, te bodo upali, te pričakovali —čudežev. Kaktna aroča za naa, aorialne demokrate, da ne verujemo v čudeže. Ml dobro vemo, da lahko pride najhujte—pa ne bomo nikdar razočarani. Mi vemo, čeaa lahko pričakujemo . .. Razno iz Cleveluiulu ('leveland. Br. Joseph lrman iz Akrona, O., pite v Prosveti z dne 17, avgusta, da ga nisem pravilno "trefil" v mojem dopi-mu v Prosveti, kjer m zapisal, da je predsednik ondotne federacije druttev SNPJ. No, mačka kosmata, ako je bil kdo užaljen, naj mi oprosti. Jože je predalnik društvu &U SNPJ, ne pa fe~ deracije. Živeli vsi skupaj! Z 1 rmanom sva se pogovarjala o raznih stvareh—o druttvib, federacijah, socializmu, komunizmu in tudi o tistih «krog PitU-burgha in drugje. O vsem tem sva razpravljal* kukor dva stara politika! S prijateljem in «obratom Irmanom «e je imenitno pogovarjati o vnem, tudi o «vetov-nih problemih. Jaz bi želel, da bi lrman opisal «voje počitniee v naši metropoli, te najbolj pa nate izletniške prostore in zabavo, katero je Imel z nami vred na teh prostorih. Ali nas ni bilo res dosti? In to korajžnih in veselih. Skoda, Jože, ker si tel prehitro od nas. O priliki pa te pridi na nato farmo in pripelji te Mvoje prijatelje in prijateljice, ako mogoče tudi vse društvo ali federacijo SNPJ. V takem slu- povabil tut jednotin dan v La Kalle in povrhu Ae predsednika develaiplske federacije SNPJ Matu Petrovicha, ki naj bi bil nat vodja. Tri ako bi bil finančni minister še kaj bolj darežljiv, bi «e za nekaj časa "zmufali" še v vato "ziito" Caüfornijo, Tony! Potem bi mi te eokrat pqvwJal o tistem groznem polžu v Vilni* gori. 1/dajalec z marulo Ae vedpo eine* Iii cinca. In cjscal bo, 4" kjer bo prepozno. Mali na codi pa čakajo, se zvijajo in tresejo kot fnlad" jagnje, kdaj bufjo ¿veri pridrle, da jih raztrgajo. ,To so tlanaAnje krvoločne zveri, ki narode grozno mučijo, da visijo med življenjem in smrtjo. Poglejte Avstrijo, Češko, Špansko! Papeževa band* je vedno krhala: "Socialisti, zverine, rdfči mesarji! Poglejte, kako grozno koljejo in posiljujejo nune in stratno mučijo duhovne in škofe!" Franco, Mussolini in Hitler so pa sami angeljčki, ki nikomur nič slabega ne store! Sedaj, ko v Španiji ves čas po civilni voini na debelo ubijajo ln more loja-liste samo zato, ker so se brani ji, sedaj pa ni nobenega protestnega glasu iz papeževih in kato- ÄsmJtj\ ■. > ■ Predsednik Roosevelt zasedanju kongresa. podpisuje predloge, sprejete v zadnjem čaju bi se vam pridružili tudi mi, ličkih krogov. Kaj Ae! Vse to * . . ... . . i .I..1.. i.. I,. »,1../. munam ! Ivupiki ' Iz metropole in bili bi res pravi ljudje. Korajža velja, Jože, pa naj bo kdorkoli predsednik! Ali ne? Pred nekaj dnevi mi je pisal prijatelj "Big Tony" iz zlate Ca-llfornije. Saj ga menda polovica Amerike pozna, menda Ae bolj ko večnega popotnika. Tony je Ae vedno humorist. No, pa saj vemo, da so tuAtttrji iri muzikanti polni vseh muh. S*mo nekaj je težko zanj oziroma družino in za vse njihove prijatelje, ln to je, ker je njegova ženica že dolgo časa težko bolna. Kot sem že omenil, ima Tony TomAič in njegova družina po vsej Ameriki mnogo prijateljev. In gotov sem, da mu vti prijatelji iskreno želimo, da bi njegova soproga čim prej popolnoma okreval*. V tem pismu ml je Tony poslal poAtno nakaznico z* celolet no naročnino na Cankarjev Glas delajo le rdeči me«arji! IzvrAki! Toda izdajalec z marelo bo Ae izdajal in prodajal. To je nj» govtt stara nesramna Ukttku. Zagrizena poljska vlada pa ne mara, da bi ji Rusija pomagal*. Ta zagrizenost bo Poljsko Ae ugonobila, kot je SlovsAko. Nazadnje se bodo Ae bridko jokali. Toda tudi sveti oče papež jim ne bo pomagal. Anton Jarfkovkh. 147, zastopnik Prosvete. Razmere in klubov piknik Milwaukee, Wis. — Delavske razmere se od dne do dne slab-Aajo ln armada brezposelnih raste kakor gobe po dežju. Pri vludnih relifnlh delih bo za nedoločen čas odslovili vse one delavce, ki so bili uposleni nad 18 mesecev, in nekateri so začeli Aele sedaj godrnjati, ko so spoznali, kam jih tira žalostna uso- nik. Družina TomAič je vedno .da v tej dolgotrajni krizi. podpirala dobre, pottene in na prodne liste, kot so Prosveta, ProleUrec in Cankarjev Glasnik. Torej hvala, Tony, z* priznanje. Med drugim mi tudi piAe, da me je leto« prlčakovul n* njih Kranjski hrib pri Zlatih vratih. Ja, Tony, kot sem ti že v pi«mu omenil, je sitnost s finančnim ministrom. Ta je trdovraten in se noče pa noče omehč*ti, d* bi ml poalal ali vrgel torbo copa-kov. PosluAaJ, moj dobri prijatelj, ravno «edaj sem poslal proA-njo finančnemu ministru, da bi mi podaril eno samokolnico tistih copakov, da bi Ael na vsejednotin dan v L* Salle, III., v prijazno slovensko naselbino, kjer že nisem bil mnogo let ln kjer se bo gotovo zbralo tisoče In tisoče za~ vednega članstva SNIM. Kaj mi finančni minister odgovori, Ae ne vem. Ve«te, uko bom dobil ugoden odgovor, bom Ael v L* Sulle in oovabil vse zavedno članstvo. Se posebej bom pa povabil vse moje kolege, predsednike in predsednice vseh 28 Cleveland-sklh druttev SNPJ. Torej 28 predsednikov in predsednic bom Jeze, jamranja in kletvic imamo v izobilici, toda to nam nič ne pomaga in se bomo polagoma vsemu privadili. Pri prihodnjih volitvah, ki se nam bližajo, bodo nekateri zopet lepo krAčansko pozabili ter volili ln agitirali za "nestranskarske" gospode, kl so nalltpani z demokratsko in republikansko Ma-mažo. Razredno zavedno delavstvo bo znalo poseči v boj, toda velika večina nevednega delavstva bo pa obrnila ost proti nebi in svoji družini. Zadnjo nedeljo, 20. avguste, smo imeli velik piknik v Rarn Grove parku. Delavstvo je pri-Alo od vseh strani skupaj in se zabavalo od jutra do večera. Ta piknik smo priredili skupaj socialisti in progresivci, in moram priznati, da je v vseh «sirih zelo dobro izpadel. Hilo je dosti zabave in pouka za stare in mlade. Imeli smo Atl* ri »vrstne govornike, ki so nam rarodeli marsikaj novega In delavstvo vzpodbujali k združitvi, skupnemu delu in ruirttopu z* rta-Ae pravice in za potteno člo\ e.lfco življenje. Pred vsemi se je od- likoval naA državni poslanec so-drug Andrew J. Biemiller. Igrala je godba mladih socialistov pod vodstvom naAega rojaka Johna Pavlicha in moram priznati, da je bila izvrstna in je vseskozi zabavala sUre in mlade. John Pavlich podučuje mladino že več let. Ima to prednost, da je vedno prvi poklican, kadqr ga vodstvo organiziranega delavstva potrebuje v takih slučajih. Sezona piknikov se bliža svojemu koncu. Pred nami je Ae en važen piknik, ki ga delavstvo ne sme prezreti in zanemariti. Priredi ga klub At. 37 JSZ v nedeljo, 27. avgusta, v Kozmuto-vem parku na W. Beloit Rd. in S. 02 St. v West Allisu. Sodrugi, prijatelji in vsi de lavci! Zavedajte se kritičnega položaja, v katerega smo zabred li deloma radi delavske brezbrižnosti in zavedajte se, da je na£a usoda v naAih rokah. Vsled tega je naAa dolžnost, da sporazumno skupaj delamo v lastno korist. Vedite, da je bil klub zato ustanovljen, da se bori za naAe interese. NaAa dolžnost torej je, da ga vsestransko podpiramo, da bo živel, napredoval in uspeAno odbijal napade delavskih nar sprotnikov, ki nas želijo spraviti na kolena in nas tirajo v prerani grob. Dobrot tega piknika ne bom opisoval, ker bodo take kakor smo jih Slovenci vajeni. Pripravljalni odbor je pridno na delu in «em prepričan, da ne bo nobene stvari manjkalo in da bo nas* postrežba vsem ugajala. Kdor nima avU, naj vzame ulično karo Burnham At. 84 in se vozi do konca proge, Um ga bodo pa sprejeli naAi vozniki in brezplačno privedli v park. Vabljeni vsi. L. Ambrozich, član kluba. O potovanju po Kanadi Cheswick, Pa,—Potovanje po New Yorku in Kanadi se mi je precej dopadlo. Toronto je lepo mesto. Tudi Slovencev je veliko tam, samo raztreseni so drug oc drugega. Obiskal sem jih veliko, kukor tudi farmarje Beamsvlllu, kjer imaj« zelo lepa posestva. Na 6. avgusta je njihovo dru-Atvo imelo piknik 60 milj od To-ronta v Hesmsvillu- Udeležil sem se ga tudi jaz. Bilo je vse iz^ vrstno. Nekateri «o pekli janj-ce, drugi praAičke. Ker je bi lep dan, so imeli veliko udeležbo Tudi precej naAih je bilo iz Go-wande in Ruffabt in neknj tud iz Pen n«y Ivan i je. Torontsko druAtvo precej dobro napreduje. /Tam je Ae dosti mladine, ki bi se lahko dobila v SNPJ, samo malo agitacije bi bilo treba. Kar se tiče starejAih članov, sem siIAal kritiko radi izrednega asesmenU. DruAtvene uradnike imajo dobre in fgjn fante. Nobeden noče piti, no pa saj je bilo nas dosti drugih, ki se nismo branili. Imajo enega fanta po imenu Škof, ki je majhen pa hud. Na farmi v Beamsvillu sem ostal čez noč, drugi dan, 7. avgusta, pa nazaj proti USA. UsU-vll sem se tudi pri Cesarju v Kanadi, ki ima jako lepo farmo. Do Um je Ael z menoj tudi moj brat. Tam smo se poslovili in odAli jiaprej do Gowande, N. Y. Tam sem obiskal mojega znanca Hočevarja, ki ima gostilno, in tudi Matekovicha. Hvala za postrežbo. V Gowandi sem spil nekaj železne vode, potem pa jo ubral proti domu. Slo je kakor >lisk. Moral sem hitro voziti, ker sem se bal, da se mi ribe ne pokvarijo in ker so me doma pri-iakovali, da dobijo ribjo pečenko. Toda imel sem smolo. PriAedAi domov, grem po ribe, toda teh ni bilo nikjer. Izgubil sem jih, oda .pe yem kje. Srečen, kdor jih je naAel. i Torej vsem Kanadčanom naznanjam, da sem sedaj doma. Pozdravljam Klemenčiča, Matja-Aiča, Ogolina, Terčka, Ručigaja, Nahtigala, Petriča, Cesarja, Mo-žino, Alberta, Sukleta, Leskovca in vse druge. Kar se tiče razmer v Ches-wicku, se sedaj dela Ae precej dobro. Tudi Slovenski klub do->ro napreduje. Sedaj smo kupili en aker zemlje v lepem kraju v Chesvvicku. Upam, da do irihodnje konvencije SNPJ bomo že imeli svoj Slovenski dom. Naj za enkrat zadostuje, o divjih lovcih bom pa že kaj poročal. Anton Klemenčlč, 586. ti it' K r Slika I« ftanghaja. KH«J*ka, kale barikad«« pred tiskarno natega lista. fHmUvljena je MU pro! leroHatois. Kačji strup kot zdravih Uporaba kačjega «trupa *ot zdrfcy novega, že pred desetletji so url i priporočali resni zdravniki *a viaL?V lezni in bolečine. *ot saravUoT^* odpovedal, ker ni pokazal ueposr^mL*! na rast rak*stih oteklin, vendar 1 vsi raziskovalci, ki delajo v t,, ^ blaži bolučine. Pogostna zad^/ ,^1 i^kcija^upa r^ark, da ae U lik * 4M de*£ dO» rafedi bolečin, A* teip pokarali kakžni drugi nezaželit,ii\ n.ipr. odpor proti jedi ali nagnjenk d(, nja strupa, kakor se to dogaja n. pr.^ril Nadalj-nji poskusi so pgkaiali, da ne evrpp4klhumodrasov v primernih mZi\ ličinah l*hko te uspetneje uporablja smeri nago strup n*Qčark. Uporabljan d*nes z uspehom tudi z* druge «boleti,A pri nevralgijah, trganju, naduhi itd ' V zadnjem času pa so kačji „trup p^i proti padavici. Ze pred tridesetimi len nekem epileptjku iz Teksasa ugotovili imel nobenih n#padQv, bolezni-več, ko gi ji koč pičila kača klopoUča. Dr. Spangler iz | Yorka je tedaj začel obravnavati epilenti strupom klopoUč in je o tem 1912. obšii poročal. Potem p* je njegov* metoda zar. pozabi j en ju in jo je Aele južnoafriški zdral dr. Simon* začel spet uporabljati. Preizlf je strup drugih kač. Po mnogih poskusil priAel do prepričanja, da vsebujejo kačji k pi lečilne snovi, ki vplivajo na epileptičtJ pade tako, kakor niso vplivali doslej nc drugi pripomočki. »Dr. Simons poroča, da ji poskusih z več sto epileptiki imel neuspel mo v 4-4 odstotka vseh primerov. Treba je seveda Ae mnogo poskusov, da , dognali, ali niso Simsonova pričakovanja optimistična. Postopek je preveč preprosti bi drugi zdravniki ne imeli malo nezauj do njega. Simmons uporablja kačji strjj ga danes tovarniško "pridelujejo", v podo^ jekcij, in sicer vbrizgava pacientom spol pod kožo enkrat na teden komaj odlomke grama tega strupa. Pozneje narase koli strupa na 1 do 2 mg, in sicer le v primeri je pacient prenesel prve injekcije brez hi posledic. Težjih reakcij sploh ne sme bil jih dr. 8immons doslej tudi ni imel. Maj vnetja na mestih, kjer je izvršil injekcijo, včasih pojavijo, pa so brez pomena. V ^ in dvajsetih urah izginejo. Napadi padavic v,začetku zdravljenja sicer malo pomnd kmalu pa dobe lažje oblike. Celotno zdraj nje trajg običajno pol leta, tako da je nekaj potrpljenja Uko s pacientove, kaj» di z zdravnikove strani. . Zahvala St. Mary's, Ps.—Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem, ki so me obipkali za časa moje bolezni. Dne 12. aprila sem se moral podvrsči težki operaciji na kili. To sem srečno prestal in po 15 dneh v bolnišnici nem se zopet vrnil na svoj dom. ^dftj se mi zdravje počasi vrača. Osemnajst tednov sem bil večinoma na postelji. Zdaj «e pa naj prvo lepo zahvaljujem Slovenski narodni podporni jednoti za hitro mi izplačano odAkodnino in podl>oro. Priporočam vsem,,ki Ae niso njeni člsni, da «e ji pridružijo, ker ni kdo ne ve, kaj gp čaka. I .epu hvala tudi RUUim društvenim brstom in suaVrsm, sosedom in drugim prijateljem, ki so me obiskali v bolmtnici .in potem doma in za c velike is druge darove. Ko je ¿lovek bolan, se mu dobro tdl, ko ga pridejo prijatelji obiakat. ln jaz nisem va-del, da imam toliko prijateljev, ki so «e me «pomnili in obiakali v tej bolezni od blizu in daleč. Hvala mr. Rozi Kocjančičevi in sinovoma Joevu ter Rudyju;' Franku Bo«tjančiču h Kena, Ze-riju Gorjupu, Antonu Ovnu iz VHkakasa (?), Josephu Krav-carju is Mclntyreja, Jacku Moži-ni iz Smith PorU, Antonu Zu-pancu is Pittsburgh*, Louisu Oljanu, Tony ju is Smithfielda, Franku Suttarju is Oevelanda. 1 Johnu Zupančiču in sinovom, i Joevu GorAetu is Glea«ontowna, | (Dalje na S. «trani.) | Znameniti uspehi ruske znanosti Moskovski listi poročajo o presenetlji odkritju ruskih učenjakov, akademika Ci in protf. Deržavina, ki sto r*vnok*r izit javnosti sadove svojega mnogoletnega pi kuAevanja in raziskovanja. S križanjem ustvarila dve novi vrsti pAenice, ki bost* pravili temeljit prevrat v dan*Anjem km stvu. Izvršila sU veliko delo in uresničila poved svojega velikega učitelj* Mičurina, 1 napovedal, da bo znanost na temelju njefl okritij o križanju rastlin kmalu ustvaril«! goletno pšenico (triticum perenne). Imen na znanstvenika sU vpraAanje rešil* vok svoj način, Uko da «U ru«ko poljedeUtvo gatila za dva primerka različne rnnogoi pšenice. Na prostoru kmetijske razstave kolici Moskve sU letoAnjo pomlad dsla P« jati dve njivi pAenice, ki «edaj dozoreva katerima romajo tisoči in tisoči prebival ruske prestolnice. Akademik Cinin je križal pšen^^U» pririko, nadležnim plevelom, prof. Ueria» pa se je posrečilo križanje pAenice s viwW sko ržjo s Kavkaza. V obeh primerih je la nova pAenična bilka, ki je zelo odpor»! ti mrazu in proti suAi, nje glavna odlika P> v tem, da se enkratni posevek isnje v«č « poredoma. PožeU pAenica naslednje let» » sam* zraste iz sUrih korenin in s tem ^P mnogo napornega dela s plugom in brsnoj I skemu poljedelstvu sU učenjak* napra is slugo neprecenljive vrednosti, zato je p« Ijivo, da je odkritje povzročilo v ruslu j« viharno navduAenje in d* v^^judoj ka, ki «te ustvsril* novo velekon-ti o r*ui Od letoAnje žetve bodo razdelil» no^ posev državnim veleposestvom, preiu^ Ačem in večjim kolektivnim gosP^«^ ko da se bo po par letih n« Ruskem « mo mnogoletna pšenica. Prihodnji ^ i ugotovilo, za katere kraje ogn.m* ^^ ve je primernejAa Cicinova m IS vinova pAenica. Pred dT^i^imi M (Iz Prcvet*. 26 »vr«»u Domofr ««M. DopLniki. U ^ , Javljajo v Pro«viti o »pevko» ia otrok» v »Ure» kr.j« D,U,v,ke r«i. WUr»kiJkU«' " me»tih k pripravljajo na ,,r*"1 ^ h ,no»mMm. N. < Ta panti vlada »«^^¿SjSS Sovjetska , Joden«*" rajo prostovoljce v Nemčij» «a ristično armado. Unija ADF zahteva nove volitve «i Boj proti klavnuki uniji CIO Chlcago, 24. avg. — Unij» Amalgamated Meat Cutters & Butejtfr» Workmen ot America, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je vložila peticijo pri federalnem delavskem odboru, naj odredi nove volitve v klavnicah Armour A Co. Naznanilo je objavil Patrlck Gorman, predsednik unije ADF. Pri volitvah v klavnicah Armour A Co„ ki so se vršile v zadnjem oktobru, Je zmagala u-nija CIO, nakar Jo je delavski odbor proglasil sa predatavnleo vseh dolavcev pri kolektivnih pogajanjih. Kompanija je |m>-lem i «javila, da so bile volitve nepravilna in tirala zadevo pred federalna sodišča. Peticija glede razveljavljanja odloka delavskega odbora je bila predložena federalnemu prizlvnontu sodišču. Haywood Broun in njegova žena na plketnl straži pred Hearato-vim poalopjem v Chicagu. kjer člani časnikarske unije CIO slav« kajo it devet meagcev. Ilroun je bil ponovno Isvoljen za predsednika American Newspaper G uilda. , Nemec Busch zaključil kariero Glasovi iz . naselbin (Nadaljevanje s t. strani.) Johnu Pivcu in familiji iz Glea-sontowna, Pavlu Zelencu in hčeri Mary, Johnu Zelencu in ženi, mrs. Frances Zidar in sinu Loui-su ter mins Rodič Iz Emporiu-ma, Joevu Sterbenku in sinu Joevu ter hčeri Josephini iz Portlanda, Mich., mrs. Josephini Klancar in hčeri Beverli, družini Corneliusa Klančar, llenryju ßkrabcu, Joevu Lenardu, Joae-phu Vidgaju, družini Louisa Korbarja iz Gowande, N. Y., Leonu KAŠiči in ženi, Louisu Ter-šellču in Ženi, miss Annie Londer iz Ridgewayja, Antonu Kordonu iz Gowande, N. Y„ Majku Pru-diču iz Sheffielda, Louisu Prudl-ču iz Norfolka in mrs. Johanl Rozman iz Kena. Ne morem po- {»isati vseh imen, toda Ae enkrat epa hvala vsem skupaj/ Zahvaljuje se tudi moja družina. Louis Bon, blagajnik družtva 581. lektivna last delavcev, bi pa bil seveda največji blagoslov za delavca. Ne vem, zakaj nafti zakonodaje! v kongresu in državnih zbornicah, kjer delajo zakone, ne sprejmejo postav, ki bi protektira le delavce, katere stroji vržejo na cesto, to je, da bi bili taki delavci upravičeni do dividend, katere producirá družba s stroji. Se več: treba bi bilo aociali-zirati vso premogovno industrijo, sploh vse temeljne industrije in sredstva za pridobivanje in izdelovanje produktov. Drugače se sploh ne more pričakovati izboljšanja, se ne more pričakovati trajnih boljših ¿asov za delavsko maso. Delavci so izumili stroje, toda lastujejo jih kapitalisti, da jim grmadljo velikanske profite. Torej moramo delovati na tem, da dobimo uaše ljudi v urade, v lokalne, okrajno, državne in zvezne urade, kjer bodo zastopali delavske interese, da se 4im prej uresniči socializiranje produkcije U) distribucije, tako da se bo čim prej izboljšal življenjski položaj vseh delavcev. Citati moramo napredne liste, kot sta Pro-sveta in Proletarec, ki nam nudita pod učljivo čtlvo, kako «e moramo ravnati, da se izvlečemo iz teme in pridemo v svotlo bodočnost, Da je med nami še vedno vse povsod toliko mizerlje, je v veliki meri kriva nezavednost delavskih mas. Marsikdo dvomi v možnost izpremembe družabnega reda, a se moti. Izpremem-ba bo prišla, ker jo bodo zahtevale razmere.Zato naj Ae enkrat omenim, naj čl tamo naše napredne liste kot sta Pros veta in Proletarec, ki nas učita, po kateri poti moramo hoditi,'ds pridemo Iz teme in mizerlje v novi avet prosvetljenja in blagostanja. Naš Slovenski dom in pevski zbor Savica priredita na delavski praznik, 4. septembra, veliko zabavo z obširnim programom (»opoldne in plesom zvečer. Program se lirične ob 2:30 popoldne. Sodelujejo razni jiosumezniki in skupine. Podrobnosti o progra mu so v Proeveti od zadnje grede. Vabljeni ste vai, da ae udeležite v velikem številu. Joaeph Zorko. U Paa. Bolivija (Južna A-merlka), 24. avg. — Nemec Buach, M-letnl predsednik-dik-tator republike Bolivije, si je včeraj pognal kroglo v sence. 8prva so poročali, da ae je Busch ustrelil po nesreči, toda kasneje je bilo pojasnjeno, da se mu je zmedlo- vsled prevelike Živine napetosti in Izvršil je samomor. General Curloa Qulntanilla, šef generalnega štaba, je prevzel začasno predsedniAtvo in naznunil, da bo v programu in smernicah sledil Buschu. Busch si je prilastil predsedniAtvo v juliju 11KH7 z nekrvavim voja-Akim pučem in čez nekaj mesecev je dal Boliviji totalitarni značaj s tem, da je odpravil zakonodajno oblast kongresa ln prevzel kontrolo nad finuncami in gospodarstvom republiko. Bolivija ima okrog tri milijone prebivalcev, ki so večinoma Indijanci. Župan dobil petnajst lot zapora Waterburry, Conn., 24. avg. — Župan Frank iiayes, ki je bil na obravnavi spoznan za krivega zarote In plenitve mestne blagajne, je bil obsojen na pet. najst let zapora. Z njim vred Je bilo obsojenih 22 drugih u-rudnikov in jKilItikov nu obtožbo, du so ukrudll več ko milijon dolurjev iz mestne blagajne v zadnjih osmih letih. "2ivio It Morim rdoča fronta!" Berlin, 24. avg. — Ruski bolj-Aeviki so zdaj predmet novega pozdrava v Nemčiji, Nacljski uradniki se zdaj v Aall pozdravljajo: "lleil Uitler-rot Fronti (Zivio Hitler In rdeča fronta!) Pred nekuj tedni bi bil tak pozdrav povzročil obsodilo v koncentracijsko taboriAče. Čehi izgubili zadnje upanje Nem&ko«ruski pakt podrl vse nade Naše razmere in zabava Waat Newton, Pa.—Tukajšnje delavske razmere so srednje. Rovi Pittsburgh Coal Co. obratujejo aedaj s polno paro, to je pet dni na teden, rovi drugih družb pa polovično. Prostori v rovih ao dokaj različni, od česar je tudi v dobršni meri odvisen zaslužek. . , j Slišijo ae razne govorice, čeA da je preveč rudarjev. To se ponavlja, čeprav ni resnica. Vzrok je v tem, ker družbe bolj in bolj uvajajo stroje v rove in potem ne potrebujejo toliko na-kladalcev premogu ko prej. V rovih, kjer imajo stroje, naloži vsak stroj do sto vozov premoga na Aiht. Vsak stroj te vrste Je odstranil 25 rudarjev, torej ao Štirje stroji odjedli kruh 100 rudarjem, Radarji, ki ao bili vsled strojev odalovljeni, bi morali biti upravičeni do dividend, ki jih prejemajo lastniki strojev. Toda kaj takega se ¡x>d sedanjo družabno uredno ne more pričakovati, 8troJ, če je privatna last, kakor je danes, je največje zlo za delavca. Ce pa bi bil stroj socializiran, to je, da bi bil ko- Praga. 24. avg. — Na stotl- soče rehov, ki so upali, da jim bo sovjetska Rusija pomagala do svobode, so zdaj izgubili zadnje upanje. Sovjetska radlo-isistaja, ki je doslej navduševala Cehe z dobrimi novicami, je včeraj prenehala s češko uro. Tukajšnji Cehi so prepričani, da se je to zgodilo na zahtevo iz Berlina. Sovjetski govornik ns tej postaji, ki je doslej redno napadal Hitlerja, je tudi prenehal z napadi in kritiziral je v nemščini samo Ae — italijanske faAiste. Svet potrebuje— "moralne oborožitve" (Nadaljevanje a 1. sireni) biti več denarja, toda lahko vam jmkažemo, kako ste lahko zadovoljni z |18." Z drugo besed"! delavec z nizko plačo naj se tolaži s — poštenostjo, čistostjo, nesebičnostjo in ljubeznijo — do svojega delodajalcu In vladajočega razreda, seveda! TakAna Je ta nova religija. Zato jo tudi časopisje ixmelmo v l/is Angelesu, kjer ima nekoč sloveča evangellstlnja McPher« son Ae vedno svoj taliernukelj, tudi oglaša kot aa stavo to — novo razodetje. Pa tudi drugod že dobiva plodna tla. V Imp« rial Valleyju, kjer vlada brezmejno i/koriščenje brezpravnih |M»ljetl*| Jakih kalijev in kjer je bilo |»ozorišče I«« maral-katerega umora kot posledica razredne vojn«, je gibanje sa "moralno oliorožltev" te dobilo vso oporo notorilne organizacije Associated Farmers. Kot poročajo. Je neki G. G. Bunnell, načelnik Aoeodeted Farmarjev v Brnwnieyju, a lemMe beseda mi poj—nil spojitev obali gibanj svojim vigiiantom: "Fantje, Uia rough stuff is out. (ki sedaj naprej bomo naše aeje odprli a molitvijo." Nadaljnjo odstavitve . relifnih dolavcev Chicago, 24. avg. — Charles K. Miner, načelnik državne administracije WPA, je naznanil, da je bilo v zadnjih tednih 16,-000 relifnih delavcev odslovjje-filh po vsej državi, med temi 90#Tv Chicagu. Do 1, septembra bo izgubilo delo okrog A4,-(KM) oseb na podlagi v kongresu sprejetega zakona, ki omejuje zapoalenoet pri relifnih projektih na osemnajst mesecev. Smrt ¿•luna \*m Angelea, Ca!. — Po dolgi in mučni bolezni je 21. avgusta umrl George Kotchrilk. Bolan oziroma isihabljen je bil 10 let in jednota mu je bila vea Aus njegove bolezni najboljša pomočnica, kar je tudi upošteval. Rojen je bil v Ribnici na Pohorju, štajersko. 13. aprila 1H73. Ob smrti je bil star 00 let in tri meseca., V Ameriko j« prišel leta Ipofi v Bessemer, P«., kjer zapuiča tri polbrate — Johna in Andyja Kopni ka in Tony j« Potočnik* Tam je pristopil v društvo Krim V7 SNPJ. Član jednote je bil 30 let in tudi soustanovitelj našega društva Alfi, katerega ¿lan je bil do smrti, izbral mu Je tudi lepo ime Gora Wilson. Tu je živel s svojo družino 17 let. Zapušča žalujočo ženo, sina, sine h«i, vnuka, |x#|i»#*tro in več ožjih mi stolpi In trdnim obsidjem. V grajski kapeli no imeli luteran-sko bogoslužje. V rodbinski grobnici so pokopavali tudi u-g led ne protestante iz ljubljene. Grad je začel razpadati in leži danes popolnoma v razvalinah. — Tudi na Konfinu pri av. Trojki je sUl nekdaj grad Kopriv-nik (Ksbensberg), tudi Stari ali Tovorov grad imenovan, (¿rajske razvaline je pozneje kupi) pokojni senator dr. Vrfentin Rožič, domači tmjiški rojak,— Med zanimivostmi naj še omenimo. da so pred nekaj desetletji še kopeli premog v Soteski pri Moravčah. Pod cerkvijo sv. Andreja v Krasceh, ki J« Ml* prvotna farna cerkev moravške župnije, pa Je zanimiva kraška jama "Veternlrs", iz ketere vedno enakomerno veje veter. Rudolf Ik>atal.' Dies našel ipiona med svojimi ljudmi Washington. D. C., 24. avg.— Kongresnik Dies je včeraj zahteval, naj ee takoj začne lož-Uno postopanje proti Fraaerju Gardnerju, kl se mu je ponudil v službo pomožnega preiskovalca, zdaj Je jie Dias izvedel, da Gardner prejema tedensko $M od fašistična organizacije Srebrnih srajc. Gardner Uj!, da Je Apioii. sorodnikov. > V»em naše iskreno a« dial Je. Mary Krualin, predsednica. PEOSVlTi r Roman Treh Src JACK LONDON f — Mene? — je vprašal poglavar presenečeno. — Zelo me veseli, gospod — ae je nasmehnil Henry. — Vam je bila dana prilika, da me ustrelite. Poskusili ste, pa se ni posrečilo. Zdaj sem na vrsti jaz. Dajte mi puško. Toda poglavar je v svoji jezi in razočaranju pozabil, da je bil v puški samo en naboj. Naglo je nastavil cev na Henryjeva prsa in sprožil. Načrt se seveda ni obnesel, ker je bila puška prazna. — 2e prav — je dejal poveljnik, mu odvzel puško in jo nabasal. — O tvoji zahrbtnosti obvestimo Krutega Sodnika. Izid dvoboja je seveda veljaven in vsi smo se prepričali, da nisi ravnal tako, kakor ravna pošton človek. Poglavar je pogledal |>oveljnika kakor ranjeni bik, ki išče po areni kotička, kamor bi se skril. Toda osramočen in obupan je videl samo puške kordillerskih čuvarjev, zmagoslavne smehljaje na Leoncinem in Franciaovem obrazu, radovedne poglede svojih orožnikov in s krvjo zalite oči plemičevih spremljevalcev, ki jim je bil dvoboj nadomestilo za bikoborbo. Poveljnik je zavezal Henryju oči in mu izročil puško. — Zakaj ga pa ne obrnete z obrazom k steni, dokler še nima zavezanih oči? — je vprašal poglavar in zvonček je zapel v njegovi drhteči roki. — Zato, ker je pošten, se je oglasil odgovor. — On je prestal preizkušnjo. Zahrbtnosti torej ni zmoten. Zdaj si na vrsti ti, da prestaneš preizkušnjo. Ce si pravičen in pošten, te krogla ne zadene. Taka je volja boija. Toda poglavar je imel v prvem slučaju več sreče kakor v drugem. Stal je na drugi strani arene, nasproti Henryju, in ai na vse načine prizadeval, da bi ostal miren. Toda Henryjeva puška je tako precizno tipala po zraku, da se je mož nehote stresel in zvonček zapel v njegovi roki. Henry je stisnil puško in stal kakor vkopan. Zaman se je skušal poglavar obvladati, zaman je stiskal pesti. Zvonček ni hotel utihniti. Pel je v drhteči roki in v obupu ga je poglavar naposled vrgel proč ter počenil, da bi ga Henry ne zadel. Henry je pa dvignil puško, IHimeril v smeri pojočega zvončka in sprotil. Poglavar je vzkliknil. Krogla mu je prebila ramo. Ranjenec je planil pokoncu; potem se je zopet zgrudil in obležal. i e e e V isti podzemni votlini je Slepi Bandit v prisotnosti prekrasne meatize izrekel svojo obsodbo. — Ta mož, ki je bil v dvoboju ranjen in ki ve toliko povedati o zakonih panamske republike, se mora prepričati, kaj so kordillerski zakoni. Preizkušnja Kače in Ptice je dokazala, da je on kriv, Za njegovo glavo mora biti plačana odkupnina v zneaku 10,000 zlatih dolarjev. V nasprotnem slučaju ostane tu. Sekal bo drva in nosil vodo dotlej, dokler ne polože njegovih kosti v grob. Razsodil sem in vem, da je moj glas boftji glas. Vem pa tudi, da mu botja volja ne bo dovolila dolgega življenja, če odkupnina ne bo kmalu plačana. Nastala je dolga pavza, in celo Henry, ki je v bojnem vrtincu brez pomisleka ubijal sovra-ge, je izjavil, da spvrati tako hladnokrvno napovedane umore. — Zakon je neusmiljen — je dejal Kruti Sodnik. In zopet je nastala tišina. — Naj umre bres odkupnine — se je oglasil eden izmed plemičevih spremljevalcev. — Vsi smo videli, da je zahrbten lo|>ov. lx>pov drugačne smrti sploh ne zasluži. — Kaj porečeš na to ti? — Je vprašal Slepi liandit s svečanim glasom. — Kaj porečeš ti, peon, ki si toliko pretrpel in ki si se danes drugič rodil. Povej svoje mnenje ti mož iz plemena Maya, ki si ljubil prekrasno žensko. Ali naj poglavar umre, če ne dobimo odkupnine? — Ta človek nima srca — Je dejal peon. — Toda moje srce je danes zelo usmiljeno. Ce bi imel 10,000 zlatih dolarjev, bi plačal sanj (»dkupniiio. Da, sveti in pravični sodnik, če bi imel 250 |k»zov, bi poravnal celo svoj dolg plemiču, ki sem se mu prodal. Slepčev obraz se Je sjasnil od neke čudne notranje svetlobe. — Tudi it tebe govori danea božji glas — je dejal. Toda Francis, ki je U čas nekaj pisal v svojo čekovno knjižico, je odtrgal listek in ga izročil mestizi. — Tudi jaz bi rad nekaj povedal — je dejal Američan. — Naj ne umre ta mož kakor pes, dasi smo se vsi prepričali, da je zahrbten lopov. Mestiza je prečitala na glas, kar je bilo napisano na Francisovem čeku. — Ni treba pojaanll — je segel Slepi Bandit Francisu v besedo. — Ne smete misliti, da stoji pred vami divjak. Saj nisem vedno živel v Kordillerih. Bil sem trgovec v Barceloni. Bil aem v stikih s Chemical National Bank of New York in potom svojih agentov sem kupoval njene delnice. Gro za deset tisoč zlatih dolarjev. Mož, ki je napiaal ček, je danes enkrat že govoril resnico. Cek je pravilen. Človek, ki plača tebi nič meni nič odkupnino za svojega sovražnika, je aH plemenit ali tepec ali pa zelo bogat. Povej ml, prijatelj, je-li igrala pri tem odločilno vlogo prekrasna ženska? IFrancls se ni upal ozreti ne na desno ne na levo, ne na Henryja, ne na Leoncio. Gledal je Slepemu Banditu naravnost v obraz, in odgovoril tako, kakor mu jo velel notranji glas: — Da, o Kruti Sodnik, ženska je dala mojemu srcu ta plemeniti nagib. In ta prekrasna ženska je tu. XII. Na istem kraju, kjer so jim zavezali oči, ko so jih odvedli v gore, se je eskorta ustavila. V eskortl je bil odred slepčevih vojščakov, Le-oncie, Henry in Francis, vsi trije na mulah in z zavezanimi očmi. Poona so prignali peš. Tudi on je imel zavezano oči. Pol ure poprej je privedla enaka eskorta na ta kraj plemičeve spremljevalce, Torresa, poglavarja in njegove orožnike. Z dovoljenjem strogega poveljnika so si u-jetniki odvezali oči. — Prav zdi se mi, da sem nekoč že bil na tem kraju — se je zasmejal Francis in se oziral po okolici. ... — Vse kaže, da nafta še vedno gori — je nadaljeval Francis in pokazal a prstom na obzorje, nad katerim so se valili oblaki črnega dima. — Peon, le poglej, kaj si storil! Za človeka, ki razen duše nima ničesar, je to velika potrata. Ti si najbolj zapravljiv človek, kar sem jih kdaj videl. Nekoč so mi pripovedovali o pijanem petrolejskem kralju, ki al je prižigal smot-ke s tisočdolarskimi novčanicami — ti si pa sežgal v eni minuti najmanj milijon dolarjev. — Saj nisem Uko siromašen, kakor mislite, — se je pobahal peon s tajinstvenim ponosom. — Preoblečen milijonar! — se je nasmehnil Henry ironično. — Kje p« imaš naložen svoj kapital? — se je oglasila Leoncio. — Morda tudi v Chemical National Bank of New York? Peon ni razumol teh zbadljivk, pač pa je instinktivno čutil, da se mu posmehujejo. Zato je užaljeno dvignil glavo in molčal. Kar se je oglasil strogi poveljnik: — Zdaj great« lahko po svojih potih. Tako je zapovedal Pravični Sodnik. VI, senori, morate razjahatl svoje mule, da jih vzamemo s seboj. SenorlU pa lahko obdrži svojo mulo, zakaj Pravični jI jo je podaril, ker smatra, da nima pravice siliti žensko, da bi hodila peš. Oba senora pa lahko gresta tudi peš. Pravični priporoča take sprehode osoblto bogatemu se-noru. Bogastvo — pravi naš slepec — ima vedno za posledico to, da človek malo hodi peš. Kdor pa ne hodi peš, se zredi. Debelost pa ovira moškega na potu k prekrasni ženski. Taka je modroat Pravičnega. Ponovil je tudi svoj nasvet peonu, naj ostane v gorah. V gorah najde prekrasno žensko, če že ne more živeti bres nje, sakaj modrost zahteva, da je ženska istega plemena kakor moški. Ženske v nižavah so namenjene moškim is nižav. Kor-dillerske ženske ao pa samo za moške Iz Kor-diller. Bog nima rad, če se plemena križajo. Mulo vea svet prezira. Narava ni hotela, da bi se kri mešala, toda človek si je marsikaj sam izmislil. Kriftanje dveh čistih raa da nečiato raso. Olj« in voda se nikoli ne moreta mešati. Tako pravi Pravični, ki mi je zapovedal, naj ponovim njegov« b«sede. Zapovedal mi je tudi pripomniti, da •• dobro zaveda, kaj govori, zakaj tudi on j« nekoč grešil. (Dalj« prihodnjič.) Pingvini Pingvini Imajo v živalskih vrtovih isto vlogo kakor klovni v cirkusih in gledalci jih telo radi o|wzujejo. Za svojo učinkovl-tost ar m<»rajo v veliki meri zahvaliti pokončni drli, ki daje nji. hovi vnanjoMti nekaj človeškega, ta vide« pa še (»odkrepita njihovo častitljivo Vfdrnje in njihtiva družabnost. Rndi ae med seboj prepirajo, tško da so tudi v tam Izgledu zelo podobni ljudem in vidijo tako ljudje v njih svojo karikaturo. Telo iijih prirojena rac um n<>« t jim dokaj pripomore do «mešnooti. 8 «\ojo klovnov- ako dušo počenjajo vae mogoč« neumnosti. Malo je pa manjkalo, da Jih ne bi naša doha poanala samo po poročilih starih mornarjev, kajti komaj ao ti odkrili pingvl-ne na njihovih izgubljenih malih otokih, že ao jih sač«li etraatno pobijati, samo sa zabavo, kakor ao nami priznali. 'Ta lov naa je «elo zabaval," so piaali. "Saj skoraj ni zanimivejšega od takšnega lova. Preganjali smo jih, «aiiledovall, ali pa «mo Jih obkolili in potem • palicami pobili." Mnd tem ao pa razumni ljudje «e začeli pisati o neumnosti tega škodljivega pobijanja in o njegovi posledici. Ali ao pingvini zaradi vztrajnega zasledovan ja pobegnili v polarno samoto? To je prav verjetno. Njihov rod Je selo aUr ln Je bil razširjen nekoč vaaj po vsej južni polovici zemeljske oble, kajti pingvine srečamo še dandanes ob Rtiču dobre nade Iti na Galapaških otokih ob po-lutniku. Zanesljivo pa je. da bi jih bili ljudje «e davno tstrebili, ker ne morejo letati, če ae ne bi bili zatekli v kraje, kamor ni mogoče priti, in če ne bi tu in tam dobili vaaj nekoliko zaščite. Pingvin, ki gn najpogosteje vidimo v živalskem vrtu, je pingvin-očalar. znan že izza Buf-fono vi h čaaov. Buffon piše o njem, da je visok povprečno pol-drug čevelj, in nadaljuje precej točno: "Ves gornji del telesa je škri-Ijaste barve, to se pravi pepel-nato črn. Trebušna stran je lepo bela, razen okoli vratu in sredi oprsja. Spodnja polovica kljuna je kakor topa. Drobne, zakrknjene peroti so čisto gladke, kakor bi bile pokrite z luskinami. Sčetlnasta pereaca jih pokrivajo kakor skodle streho." Prej je isti pisatelj popisal po Forsterju, Cookovem spremljevalcu, drugo vrsto pingvinov, največjo med vsemi, ki jo pogosto vidimo tudi po evropskih živalskih vrtovih in ki jo poznamo pod imenom "cesarski pingvin/' Učenjaki so dal» tej vrsti ime "Aptenodytes Forsterl." Pustimo, naj govori angleški raziskovalec, ki je tega pingvina odkril in občudoval njegovo velikost. Ob obali nove Georgije je srečal živali, ki so bile visoke več ko pet in sedemdeset centimetrov, ki so tehtale do trideset funtov. (V resnici so celo živali, ki tehtajo štirideset funtov ki še več.) "Velike gruče teh pingvinov," piše Foreter, "največjih, ki sem jih kdaj videl, sem opazil ob obali. Imeli so velike, napihnjene trebuhe, z debelo plastjo masti. Na obeh straneh glave so imeli svetlikajoče se rumene ali oranžne lise, obrobljene s črnim. Ves hrbet je bil črnkasto siv, trebuh, spodnja stran plavalnih okončin in sprednja stran telesa so bili pa beli." Ce prihaja ime piitjgvin, kakor trdijo, od latinske besede pin-guis (mast), se res poda za vse vrste pingvinov, zlasti pa za For-sterjevega cesarskega pingvina, kajti ta je čudno podoben zavaljenemu debeluhu, ki ga pri hoji ovira trebuh, in ima pod svojo široko, oljnato obleko debelo plast masti, Tretja družina so zlatočopi pingvini, Id so jih tudi že davno opisovali. Na prvi pogled jih spoznamo p? zlatorumenem dvojnem čopu; začenja se nad očmi In se končuje na hrbtu s tankim šopom perJa T« tri vrsfe vidimo največkrat žive, v filmu pa nam kažejo navadno drug« vrste, ki so jih odkrile šele v zadnjem času rasne odprave na Južnem tečaju. Vzrok je razumljiv. Ta ozemlja doslej še nimajo trgovskega pomena in so zunaj ppti, kamor zahajajo lovci na kite. Zato je tam živalstvo zavarovano in tam tudi srečamo velike kolonije pingvinov. Tt kraji spadajo pod Novo Gvinejo, deloma pa pod skupino južnih tečajsklh otokov. Vrsta pingvinov "Adelija" je večja kakor ostale; novogvinejski pingvini se ločijo od drugih po svojem rdečem kljunu. Sodijo, da živi na enem aamem otoku Južne Orknejske skupine več kakor pet milijonov pingvinov. Zasledujmo pingvinovo življenje od rojstva! Večino njegovih, v ostalem prav preprostih dejanj lahko razložimo prav po človeško. V večini primerov se rode dvojčki, in sicer v teku nekaj ur ali df\l. Ce se rodi en sam potomec, lahko v večini primerov aklepamo, da se je drugemu jajcu pripetila obžalovanja vredna nesreča. In da ga je najbrže kakšen roparski ptič požrl. Družine s tremi ali štirimi mladiči so izjeme. O prvih dolžnostih staršev ni vredno izgubljati besed; te dolžnosti so si pri vseh živalih do najnižjih vrst podobne. Kakor vsi otroci, ima tudi mlad pingvin nevarno željo, "da bi se poigral z ognjem," to se pravi, da bUpogledal, kaj se godi zunaj gnezda, kjer komaj čakajo ptice roparice, ki so požrle malega bratca v jajcu, na priložnost, da bi storile isto tudi a njim. Ce ga kljun staršev spravi nasaj v gnezdo, p« mali pingvinček godrnja in se upira. Starši morajo iti na lov, da po-skrbe za Živet zase. pa tudi sa svoj naraščaj. Oče in mati se v tem menjata. Pozdrav obeh zakoncev je hudo podoben posdra-vu dveh mladih zaljubljencev. Pingvin in plngvinka se namreč s okrnjenimi perutmi objameta kakor s rokami in drgneta drug drugega po glavi. Njuno vene-Ije Je tako očitno, da bi morali biti slepi, če tega ne bi opazili. Toda mladiča sta lačna, neizmerno lačna, zlasti v prvih dneh, ko ju je treba vankih dvajaet minut krmiti. Njuna hrana je nekakšna oljnata tekočina. Ta tekočina nastane iz rib, ki so jih odrasli pingvini prebavili, in mladiča jo srkata iz kljunov staršev. Mladi pingvin se kar vidno debeli, počasi mu starši nado-meste olje z ribami. Ta posebna dieta traja nekako tri mesece. Nekega dne skleneta oče in mati, da je tičanja v gnezdu zdaj že dovolj, ln da s« morata otroka naučiti osnovnih pojmov življenjske šole. Očetovo razburjanje, materin vidni nemir, ne-brzdanost mladičev, vse to bi bilo nerazumljivo, če ne bi bilo hudo podobno enakim dejanjem pri ljudeh. Plavanja uči mladega pingvina navadno mati. Mladič nima za ta šport nič več nadarjenosti kakor majhen otrok ali mlad mož. Najprej ga uči pingvinska mati z dobrim vzgledom. Ko ostane njen mladič še na bregu in pazi, da si ne bi zmočil nog, se požene ona v vodo in se potopi, in sicer zelo hitro, r Navadno se zbere več mater na bregu, le ena ali dve ostaneta vselej na kopnem, da nadzorujeta neprevidne otroke. Toda samo gledanje pri učenju nič ne pomaga. Mladi pingvin se mora zdaj sam vaditi. Navadno ga čez nekaj časa samica potisne v vodo, da brodi po njej, pomaga mu, dokler se otrok ne navadi te igre. To se naposled prej ali slej zgodi. Po treh mesecih je mali pingvin končal svoje šolanje ln zdaj si lahko začne sam iskati hrane. Pingvin je po svojih navadah bolj riba kot ptič, in morje je prav za prav njegov element. Zelo daleč se upa, sredi morja si išče hrano in spi tam kar na valovih. Le redko kdaj pride na obalo, razen tedaj, ko vali ali ko se goli. Tako srečamo našega pingvina drugo leto spet na istem kraju, kjer smo ga videli takrat, ko je še hodil v šolo. K?r je še mlad ln so njegovi starši zavzeli njegovo rojstno hišo, je zdaj brez bivališča. To ga pa le malo vsnemirja, dokler ne začne misliti na to, da bi si sam ustvaril svoj cfom. Nekega dne ga prevzame ljubezen. Kakor se spodobi, se prvič sreča z "njo" na obali. Hudo ji mora dvoriti, včasih celo več dni. Pri tem se pogosto zgodi, da dobi košarico. Ce si je pa le pridobil njeno srce, praznuje to zmago s poljubom. "To mislim dobesedno," pravi Cherry Kearton, eden najpotr-pežljivejših in najboljših opazovalcev pingvinskega življenja. "S kljunom se dotakneta, vrat iztegneta, visoko dvigneta glavo, potem pa se drgneta po kljunu. To traja do petnajst sekund. Njune peruti se razširijo in včasih ženin objame nevesto, ki si jo Je naposled pridobil, njen kljun pa drži ves ta čas v svojem." (Cherry Kearton: "Otok petih milijonov pingvinov.") Ko je zakon sklenjen, je treba poiskati stanovanje. Pingvini v tropskih krajih, ki jih je Kear ton opazoval, si izberejo za gnezdenje v večini primerov globoko jamo. V bližini Južnega tečaja imajo največkrat kamenita gnezdišča. Vsak ptič i m« svoje posebne muhe, svoje metode, lahko bi rekli svoj osebni smisel za lepoto, in med zidanjem doma ni težavno videti, kako se pingvini vedejo podobno kakor ljudje. Tu si gradi dvojica pingvinov-očalarjev gnezdo. Z ljubeznijo pokrijeta svoje stanovanje s travnato preprogo. Toda možu se zmerom preveč modi. Prehitro prinese travo v gnezdo. Žena jo mora odnašati nasaj pred gnezdo, da lahko dalje koplje, in to se malokdaj zgodi brez majhnega zakonskega prepira. Ko je naposled vae pripravljeno, ae gresta kopat. «a» V To je pogosto usodna lahkomiselnost. Pingvini so na svoj način tako človeški, da ao nam po-dflšmi celo v grehih in napakah, in rasen večine poštenjakov je med njimi tudi obilo lenuhov, hudobnežev in takšnih, ki žive na tuje stroške. Takšen nepridiprav gre mimo stanovanja, vidi lepo preprogo, ve. da bi mu do-bro služila, in jo vzame a seboj, takoj j Ali se pa kakšnemu Ijubezenske-Jmu partku preveč mudi, da bi imel svoje stanovanje, pa se kar na hitro vseli v tuje. V obeh primerih nastanejo hudi prepiri, če se vrnejo pravi laatnikL Največkrat pomeni takšna ugotovljena tatvina za neizkušen pingvinski zakonski parček pouk, da mora v bodoče vaaj eden izmed njiju varovati stanovanje, ko drOgi znaša vse potrebno. Nepravična prilastitev tujega stanovanja pa ima še čisto druge posledice. Včasih celo zagrizen boj do smrti. Tudi Obup preživelega, če zakonski drug po nesreči izgubi življenje, kaže, da pingvini niso brez razuma ali vsaj «brez spomina. Na enem najbolj obiskovanih otokov, kjer je imel Cherry Kearton svoja opazoval išča, so bila stanovanja pingvinov tako tesno drugo ob drugem, da so se nekega dne podrla in je eno izmed samic ubilo. Kearton je samico zakopal. Ko jo je polagal v zemljo, je zagledal na visokem kamnu pingvina, ki je gledal zdaj razvaline gnezda, zdaj sveži grob. "Ptič, ki je izgubil samico, je ostal šest dni na tistem kamnu, opazoval uničeni dom in—o tem niti malo ne dvomim—čakal, da se mu družica vrne. Kaj je moral pretrpeti med tem nepresta- nim čakanjem! , <*»< brez hrane ¡„ » U podveh dneh je h grobu in čakal tam . dni." 8 Ce je žalost znamenj*, na, se izraža rarum lud bežni do igre, ker domišljije, jA takrat ko ne delajo injne počivajo, radi igrajo. / Kopel, kam< jo v gručah in kjer m s svojim čudnim veden človeške kopalce, jim d volj priložnosti za zabavo vedrilo. SLOVENSKA NARODNi. PORNA JEDNOTA izdaja stoje publikacij« posebno list Prosveta u ter potrebno agitacijo društev In članstva ln u gando svojih idej. Nika ae sa propagando drtifU parnih organizacij. Va« ganizacija ima običaja« glasilo. Torej agitatoričai in naznanila drugih pod organizacij in njih droft ■• a« pošiljajo I bitu Prt» Novcu VELIKA KUHARICA Po 'dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah jI Felicita Kalinšek tvojo veliko Kuharico vne vič spopolnila in predelala. Ta izdaja je seda osma, kar pomeni za slovenske razmere ve kakor Se tako gostobesedna reklama. Na veš vsa «km fes od I Itn* ln pri ra ana aviarles kuhinjske umetnosti. Snov J* _ IsMm receptov je lsérpoa. TO g NAJPOPOLNEJŠE DELO, U OA IMAMO NA TEM PODROfJl'. knjige J« raskešna. Nešteto ja slik v besedila. M pa k tabal Id jih Je naslikal Dra«ottn Hum*. .. Vsaka gospodinja, ki z« zaveda svoje odgovornosti i zdravo in pravilno prebrano družine, si mora to knj go omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučil umetnosti, kako bo »vojim domačim nndila zdravo hn no v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinj« h hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranin jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljic« t SLOVENSKA KUHARICA četudi Je osmI natlsk knjige t vseh pegledib ne samo vseHiwks, sa pak tudi tehnična popolnejši od vseh dosedanjih kdaj, Je rena ksH sedaj znižana. $ f?