^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Geslo^Za vero in narod — za pravico in reranco —• od boja do zmage! ^^^^^^^^^ glasilo slov. katoliškega delavstva V ameriki in uradno glasilo družbe ^^jžint^ttritvr^ _— s. p. dru2be SV. mohorja V ch1cagi in zapadne slovanske zveze V denver colo " I THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NE\VSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN i SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH I DRŽAVAH AMERIŠKIH. | ______ . ____ . .__1 ŠTEV. (No.) 117. CHICAGO, ILL., TOREK, 28. JULIJA — TUESDAY, JULY, 28, 1925. LETNIK XXXIV. Ravnatelj Qwen odstavljen, PRIŠLO SE JE DO DOKAZOV, DA SO PROHIBICIJSKI RAVNATELJ ZA DRŽAVO ILLINOIS IN VEČ DRUGIH V URADU SPREJEMALI DENAR OD "BOOT-LEGGERJEV." Chicago, 111. — Maj. Percv Owen, prohibicijski ravnatelj za državo Illinois je bil obdol-žen "grafta" in odstavljen od službo. Poleg Owena je obdol-žen istega prestopka tudi lialph \V. Stone, bivši ravnatelj še nekateri drugi višji uradniki. Vsi so zapleteni v graft, nekateri višji uradniki prohibi-cijske organizacije so prejemali milijon dolarske svote od pi-vovaren in izdelovalcev žganja, za kar imajo višje oblasti dokaze v rokah. Ravnatelja je suspendiral novi "diktator" prohibicijskih agentov, povelje zato je prišlo iz \\'ashingtona. Posebni detektivi iz \Vash-ingtona so prišli do dokazov, da se je pod protekcijo obdolženih . vršila velikanska kupčija s prepovedano pijačo. Tozadevni dokazi so poslani veliki poroti v ! \Vashington. V takozv. vinskem "graftu" so kolektali ])ol milijona dolar-j jev od vinskih trgovcev, za po-! narejt na dovoljenja prodaje vina, kot mašno vino. Najmanj, §200.000 tega denarja je slo v' žep ravnatelja Ovvena. Poročilo pravi, da ko je 0-wen prevzel to mesto se ie reklo, da je mož, ki se ne bo dal podkupiti. Ker pa so taki možje redko sejani, je tudi Owena zmotilo suho zlato, katero jej ' zamenjal za poštenje. Njegovo luksuzno življenje ga je izdalo, kajti živel je s svojo družino v, takem razkošju, da mu njegovaj plača kot ravnatelj nikakor ni mogla zadostovati. Njegovi advokati sicer pravijo, da je nedolžen in da se bo izkazala pravica, kar pa dvomijo, ker je preveč tehtnih dokazov. Owen, kakor tudi drugi ob-dolženi uradniki so položili i vsak po $10.000 varščine, obdolžencev je devet. Napad na "Fish Fans dub." Kapitan prohibicijskegnr oddelka Townsend je s strinajsti-mi agenti obiskal takozvani "Fish Fans club" na severnem koncu Lincoln parka v Chicago, 111. Tamkaj so našli 300 o-; maric, katerih lastniki so bili' člani kluba, in sicer sami "boljši" [z Chicago. Agenti so utak-nili nos v vsako omarico, katera se ni odprla z lepo, porabili so silo in trud je bil obilo poplačan, _kajti v vsaki omarici je bila skrita dragocena pijača s "tackom/' Ker pa je imela vsaka omarica svojo številko, jin bo lahko najti imena last-J nikov v knjigi klubovih članov, v omaricah so našli vse vrste žganja kakršnega smo imeli pred prohibicijo. Agenti so naložili celi truck steklenic in odpeljali v Chicago, kjer so dragoceni zaklad shranili v zvezno skladišče. Ustanovitelj kluba je bivši župan mesta Chicago W. II. Thompson, ako je tudi on imel tam omariao poročilo ne pove. • _ Pri Sovodnjem so potegnili iz Soče truplo novorojenčka. Zdravniki so izre- j kli, da je bilo dete mrtvo roje-1 no. i !DRAGOCENI DAR SV. j OČETA AMERIKI. Truplo sv. Kristine iz katakomb bo počivalo v Clevelandu, sedaj se nahaja na potu iz Rima. Rim. — Truplo sv. Kristine iz katakomb, je bilo dne 23. julija pod oskrbo preč. g. škofa M. J. Gallagherja odpravljeno iz Kima in je na potu proti Ameriki. Počivalo bo od slej j v Cleveland, Ohio. Ta dragoceni dar je podaril sv. Oče na j prošnjo preč. g. škofa Joseph Schrembsa, clevelandski škofi-i.. [.H- Truplo svetnice je bilo po prihodu v Pariz tamkaj shranjeno' v ne Ki kapelici, kjer je počakajo preč; g. škofa Schrembsa, ko >e je vrnil iz potovanja po sv. Ideželi, nakar je on prevzel v oskrbo ta dragoceni dar. Po prihodu v Cleveland bo truplo svetnice začasno shranjeno in vernikom izstavljeno, v katedrali, nato se pa določi \ prostor, kjer bo ostalo za vedno. To je prvo truplo svetnice iz katakomb v Severni Ameriki. Ta dragoceni dar se smatra kot posebno priznanje v znak hvaležnosti sv. Očeta clevelandski škofiji. Neka župnija clevelandske škofije je prispevala $35.000 za nadaljno izkopavanje v rimskih katakombah. Velik rop. Chicago, 111. — Trije elegantno oblečeni mladi moški so se 1 pripeljali v krasnem avto pred trgovino zlatnine na 3858 Og- j den ave. in oropali lastnika tr-j govine za $12,000 vrednosti v! zlatnini in $10,900 v gotovini. Svojo žrtev so zaprli v malo stransko sobo in se poslovili, ne} i da bi pustili za seboj kakšno sled. Lastnik, ko je videl pri čem da je, bi bil rad nekatere dragocenosti skril, kar je pa e-den od banditev zapazil in ga močno udaril po glavi z revolverjem. j Mattoon, III. — V soboto je tukaj divjal strašanski vihar, ki je trgal strehe raz hiš in pobijal okna, prebivalci so iskali zavetja po kleteh in čakali v igroznem strahu kaj da bo. Na več krajih je bila potrgana telefonska napeljava. Padal je tudi močan dež in postalo je veliko hladnejše. j Ročk Island, 111. — Silni vihar, ki je divjal nad pokrajino je napravil v spodnjem delu Ročk Island okraja nad $200.-000 materijalne škode. Pazite na otroke. Chicago, 111. — Pet otrok družine Joseph Huhla na 1846 W. 17. cesti je bilo doma brez nadzorstva. Prišli so do žvep-lenk s katerimi so se igrali, nastal je ogenj in dvoje od otrok je zadobilo hude, ostali lahke opekline. Ogenj so sostanovalci takoj opazili in poklicali gasilce, ki so otroke znosili iz gorečega stanovanja in ogenj pogasili. DANSKA BO RAZOROŽILA, Danska vlada hoče razorožiti svojo armado in mornarico, da pokaže pot drugim državam. — Načrt ima veliko nasprotnikov. Kopenhagen, Danska. — Danska vlada je napravila načrt, po katerem se hoče razorožiti na suhem in na morju. Te-jmu načrtu pa nekateri v državi nasprotujejo, kar je naravno, a kakor pravi poročilo, se vlada tega ne straši in hoče dejansko j pokazati, kar imajo druge države le na jeziku in na papirju. Kritiki namigujejo na sosedno Norveško, češ, kaj bo s pravico do ribolova v Greenlandiji, ako se razoroži mornarica. Danska ima poleg treh križark tudi 15 podmorskih čolnov, j Pred dvemi leti je danska vlada znižala svojo armado od 60.000 na 35.000 mož, sedaj bodo pa pri prihodnjem zasedanju državnega zbora predložili načrt za popolno razorože-nje, pod orožjem se bo pustilo < ;le toliko vojaštva, kar ga je neobhodno potrebno za vzdrževanje notranjega miru. NADALJEVANJE POGAJANJ S -PREM06ARJI. Atlantic City, N. J. — V pe-| tek se je glasovalo, da se pre-, kine pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov trdega! premoga do danes. Na današ-( njeni sestanku se bodo predlo-žila zastopnikom lastnikov še j nadaljne zahteve rudarjev.! Pretečeni teden se je razpravljalo o zahtevi po 10 odstot.j povišanju plače za kontraktne. rudarje in $1.00 več dnevno z& ostale. Zahteva za dve letno; j pogodbo najbrže ne bo predložena dokler ne bodo sigurni, da se bo sploh kakšna pogodba napravila. London. — Angleška vlada je napotila lastnike premogovnikov in( zastopnike rudarjev, da se sestane jo jutri v svrho pogajanj, da se prepreči stavka, katera se ima začeti dne 1. avgusta. Obe stranki z radostjo pozdravljati intervencijo vlade v tej krizi in polagajo veliko u-panja, da se bo s pomočjo vlade prišlo do sporazuma. Lastnik: pripoznajo zahteve delavcev kot upravičene, a izgovarja j a se, da se oni morajo ozirati na konkurenco njih produkta z drugimi državami, vs-led tega ne morejo povišati rudarjem plače. Princ Aage ranjen. Rim. — Semkaj je prišlo poročilo, da je bil danski princ Aagen, kapitan v francoski armadi v boju z Rifijanci ranjen. Stariši princa so bili takoj obveščeni. Princ se nahaja začasno v provizorični bolnišnici, od j koder bo najbrže prepeljan domov. Zopet strašanski tornado. Sydney, O. —25 oseb je bilo ranjeiiih in škoda povzročena po silnem tornado, ki je obiskal to okolico presega $750.000. Ranjeni so zadobili poškodbe ko se je podrl šotor v katerem je bila velika množica navzoča pri nekem predavanju. i KRIŽEM SVETA i j — Pariz. — Semkaj je do-|šlo poročilo, da je v Leningradu sovjetska vlada izvršila ek-|sekučijo nad 16. abiturijenti [imperialistične Aleksandrove a-kademije, in sicer, ne, da bi se vršila kakšna obravnava. Med usmrtenimi je tudi 76 let stari zadnji premier bivšega ruskega cara. — Ne\v York. — Mrs. Pey-;ton Van Rensselar iz Ne\vporta je skočila iz okna šestega nadstropja na 40. cesti v New Yorku. Bila je na mestu mrtva. Samomor je izvršila radi neozdravljive bolezni. Mrs. Rens-:eler je bila članica ene najstarejših ameriških^ družin. — Amiens. — Francosko vojno sodišče je obsodilo na smrt nemškega polkovnika Waechtersa, ki je pustil usmrtiti v avgustu leta 1914. enega Francoza in 11 Angležov, kakor tudi radi več drugih grozodejstev. ki jih je izvršil ko je poveljeval svojemu polku v Aisne. — Melbourne. — Podrla se je neka veranda raz katere je občinstvo opazovalo parado. 15 oseb je bilo mrtvih in nad sto ranjenih. — New Hampton, Xa. — Lo- j uis A. Hockspier je bil na me- i stu mrtev, ko je vozil z avto preko železniške proge in bil zadet od vlaka. —• Chicago, III. — Štirje svedrovci so na vrtali blagajno Cascade kompanije na 7939 S. Racine ave. in odnesli $200.00. Uslužbenec tvrdke Arthur Long se je banditom postavil v bran iii so ga pobili do smrti! pretepli so do nezavesti tudi dva na-j daljna delavca. Roparji so po-J begnili. — London. — Semkaj je prišlo poročilo, da je izbruhnil o-genj v novem pristanišču O-densen, Dansko. V plamenih so bila štiri skladišča in več par-nikov je bilo v nevarnosti. — Andover, Mass. — American Woolen kompanija je svojim uslužbencem znižala stanarino živečim v kompanijskih hišah zaL25 odst., da pa ne bo kompanija vsled tega trpela škode, je znižala delavsko plačo, in sicer 10 odstot. — Santa Barbara, Cal. — Koncem pretečenega tedna so tukaj zopet občutili lahke potresne sunke, ki pa niso napravili škode. Grozni umor in samomor. Chicago, 111. — Paul Orlan-do, 1129 S. Morgan St. je pretečeni četrtek o polnoči izvršil grozni umor, nakar je še sebi končal življenje. Z revolverjem je oddal tri strele na svojo ženo, katera se je mrtva zgrudila na tla, nato je pognal tudi kroglo v srce svoje hčerke Ma-ry in istotako usmrtil drugo hčerko Louise. Ko je izvršil trojni umor je tudi sebi pognal j kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Ko so policisti prišli v sobo so našli tri manjše otroke nesrečne družine v trdnem spanju, ki niti slutili niso kaj se je dogodilo., Orlando je bil brivec. Njegova žena je bila starejša od njega in kolikor se je moglo dognati sta se večkrat prepirala. Ostali otroci so v starosti 2 14 in 6 let. FRANCOSKA OFENZIVA.. Francozi zmagujejo v Maroku dolina Ouergha je iztreblje-na Rifijancev. — Izgube so velike na obeh straneh. Ain Aicha, Maroko. _ Dvanajst milj Ouergha doline, ob severni, kakor tudi južni obali reke so Francozi z veliko težavo iztrgali iz rok Rifijancev. Upornike so pognali v beg, do-čim je padlo veliko število mož na obeh straneh. Francozi so se utrdili na hribih v bližini reke, in sicer 50 milj od Feza. Francozi so se pri tej operaciji naiveč posluževali topništva^ delo je pa šlo po malem naprej, kajti domačini vajeni gora so se močno utrdili na vrhu hribov in vspešno sipali o-genj na prodirajočo francosko pehoto v dolini. Za občudovati je vstrajnost Rifijancev, ko so svoje pozicije branili in se niso umaknili, dokler niso francoski letalci bombardirali njih postojanke in jih silno veliko pomorili. Tedaj so se ostali spustili v beg, veliko njih je tudi padlo na begu, a drago so plačali Francozi ta napad, kajti tudi v njih vrstah so nastale velike vrzeli. BRYAN NA NAGLO- MA UMRL. Dayton, Tenn. — William Jenmngs Bryan, znan iz procesa proti profesor Scopesu je v nedeljo popoldan ko je spal pri svojemu prijatelju Richard Ro-gersu na nagloma umrl. Bryan je bil star 65 let. ZASTRUPLJEVALKA DOSMRTNO JEČO. Chicago, 111. — Mrs. Anna C u nningham, katera je, kakor je bilo poročano priznala, da je zastrupila svojega 10-letnega sina VValterja z arzeniko so obsodili v dosmrtno ječo. Obravnava se je vlekla dva tedna, sin obsojene, kateri je še v bolnišnici tudi vsled zavžitega strupa je celi čas stal poleg matere in jo zagovarjal ter dejal, da on ne veruje, da bi mati to storila in da je le priznala ker so jo v to prisilili. Zagovorniki so iz vojevali toliko, da se bo obravnava ponovila. Pri drugi obravnavi se bo mogla vpoštevati izjava okrajnega kemista, ki je dejal, da je v organih Walterja našel komaj toliko strupa, da bi bilo mogoče usmrtiti z njim kanarčka, kaj pa še človeka. -o- Nova vlada v Jugoslaviji za mir. Sofija. — Nova koalicijska vlada v Jugoslaviji je za sporazum z Bolgarijo. Meja v Bolgarijo bo zopet odprta, katera se je zaprla ko je bilo več jugoslovanskih državljanov aretiranih v Bolgariji. Z Grčijo pa ne bo prišlo tako hitro do prijateljskih odnošajev, kajti tudi nova vlada v Jugoslaviji zahteva kontrolo nad obmejno železnico proti Saloniku. Sirite "a. s. in edinost" Iz Jugoslavije. -o PRED KOALICIJSKO VLADO V JUGOSLAVIJI. — POPOLNI SPORAZUM MED DELEGATI RADIKALNE STRAN KE IN HSS. DRUGE ZANIMIVE VESTI. Kapitulacija HSS. Iz Belgrada poročajo, da je prišlo med delegati radikalne stranke in HSS. do popolnega sporazuma za sestavo nove koalicijske vlade RR. Tretji sestanek delegatov se je pričakoval z velikim zanimanjem, ker se je vedelo, da bo odlo-čivnega značaja. Ko so delegati šli iz ministrstva, se je na njihovih obrazih videla posebna vedrost in veselje, ki je dala takoj slutiti, da so v glavnem dokončali svoje posle. Izjavili so: "Vse je dobro! V vseh vprašanjih je doseženo soglasje." Kakor posnemamo po ameriških listih je prišlo do nove koalicijske vlade, do kar je veliko pripomogel kralj Aleksander. Tako je sedaj za upati, da se bodo razmere v Jugoslaviji v vseh ozirih izboljšale, in da se bo gledalo nato, da se popravi kar se je do sedaj zamudilo na gospodarskem polju, za pričakovati je tudi zboljšanja valute. Kakor posnemamo iz informacijskega biroja poslaništva j SHS. je nova vlada sestavljena j iz 18 članov radikalne in 1 čla- ! nov Hrvatske Seljačke Stran- j ke. Ministrski predsednik o-stane Pašič, tako tudi minister za zunanje zadeve dr. M. Nin-čič in finančni minister M. Sto-jadinovič. Na podlagi nove vlade je Nj. vel. kralj podpisal akt o aboliciji v korist Štefana IJadiča in j tovarišev, ki so bili takoj izpuščeni na svobodo. Nova vlada je povsod navdušeno pozdravljena, v Zagrebu so se vršile velike manifestacije v znak radosti nad doseženem sporazumu med Srbi in Hrvati. Po zatrdilih beograjskega časopisja odpotujeta na Bled Pavle in Štefan Radič, da izrazita vladarju svoje pozdrave. -o- Grozna nesreča v Zagorju. Ponoči 1. julija okoli 23. se je dogodila na železnem mostu rudniške železnice velika nesreča. Vlak, kiO\ vozil premog od premogovnega perišča na nakladalnice, je porinil štiri ženske, ki so čistile most, v potok. Padle so najmanj 10 metrov globoko na kamenje v deročem potoku. Eno so dobili mrtvo, dve težko, eno pa lahko ranjeno. Mrtva je dobila težko rano na glavi, se radi nje onesvestila in je v vodi utonila, ker si ni mogla pomagati. Krivda leži na vodstvu rudnika, ki štedi in uporablja ženske za nočno delo, dasi bi tega ne smelo. -o- Iz Južne Srbije. Iz Kočan poročajo, da je v neki noči zgorela v pola-ški občini cela velika vas Ni-vaninsko, ki je štela 250 hiš. Vaščani pravijo, da so jim domove zažgali naši četniki. Prejšnji dan so bili okoli vasi opre-zovali bolgarski četniki. Nastalo je streljanje, v katerem sta padla dva domača kmeta. Naši četniki so osumili vas, da i-ma zveze z Bolgari in jo zato zažgali. Prebivalstvo je brez , strehe in vse prestrašeno. Ljudje se boje i četnikov i stražnikov i Bolgarov. Najkrajše potovanje je zvezano z nevarnostjo. -o- Hud naliv je bil v četrtek dne 2. t. m. v okolici Št. Ju rja, Dramelj in Slivnice, ki je trajal nepretrgoma od 2. do 5. popoldne. Ljudje že davno ne pomnijo tako hude nevihte. Vsi vinogradi, ki so bili ravno en dan preje kakor tudi isti dan dopoldne na novo oškropljeni, so izgle--dali po nevihti kakor oprani, tako da morajo posestniki še enkrat škropiti.-Toče pa, hvala Bogu, ni bilo nobene. -o- Na Triki gori, župnija Št. Peter pri Novem mestu, so v nedeljo 5. julija j za tamošnjo romarsko cerkev slovesno posvetili z maziljen-jem štiri nove bronaste zvono-ive. Slovesnost se je pričela ob 9., uri. Tudi popoldanska služba božja je bila na Trški gori. gori. Krmelj. Menda pri nobenem obratu v Jugoslaviji ni tolik odstotek tujih nameščencev zaposijenih kot pri našem premogovniku. Med tem ko nešteto domačinov zaman službe in kruha i-šče, imamo tu že celo češko kolonijo, imamo Ruse, Italijane in nemške Avstrijce, morda dobimo še Japonce in Kitajce. -o- Umrli sc v Ljubljani: Frančiška Toni, žena železn. poduradnika in posestnika, 40 let. — Florijan Dežman, posestnik, 44 let. — Fran j a Krašovec, stavceva no-vorojenka, 27 ur. — Fran Ko-kalj, bivši kamnoseški pomočnik, 37 let. — Ivan Ančnik, posestnikov sin, 13 mesecev. — -o- Z brzovlaka je skočil blizu postaje . Rajevci jetnik Mehmed Mesimovič. Izročiti so ga hoteli sodišču v Sarajevu. DENARNE P0ŠIUATVE v jugoslavijo, italijo, avstrijo. itd. Naša t>anka iraa svoje lastne zrex< s pošto in zanesljivimi bankami f starem kraja in naše pošiljatre so 40-stavljene prejemniku na dom aH m* zadnjo pošto točno in brez vsakegr odbitka. Naše cene xe po&iljke ▼ dinarjih in S> rah so bile včeraj sledeče: Sknono t poštnino: 500 — Din......... $ 9.55 1.000 — Din......... $ 18.75 2.500 — Din......... ? 46.75 5.000 — Din......... $ 93.00 10,000 — Din......... $185.00 100 — Lir ........ $ 4.45 200 — Lir ........ $ 8.55 500 — Lir ........ $ 20.50 1,000 — Lir ........ $ 39.75 Pri pošiljatrah nad 10.000 Din. »8 nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat m+» nja, dostikrat docela nepričakovane je absolntno nemogoče določiti ccm vnaprej. Zato se pošiljatve nakažsj« po cenali onega dne. ko mi sprejmi mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO pošti kakor tudi brzojav. no. Vse poš'ljatve naslovl.e na—SLO VENSKO BANKO zakrajžek * cešarek 70—9th AVE, NEW YORK, CITX in najstarejii slovenski katoliški list ▼ ^ * -^^ . Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen feta 1891. Bdmost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec estaUished 1891. Edinost 1914. Utaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesdajr, Wednesday, Thursdaj and Friday. -published b y: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. ■AROČNINA: Za Zedinjene države zs celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 •UBSCRIPTION: For United States per year ....l..................$40Q For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ... ......$475 " For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October llth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870-__ Katoličanstvo v Maroko Resni dogodki, ki se odigravajo v Maroko in ki vzbujajo zanimanje ne sanio v Španiji in Franciji, temveč tudi po širnem svetu, nam stavijo pred oči vprašanje položaja katoličanstva v tej deželi. Prvi poskus, spreobrniti Maroko h katoliški veri, so napravili frančiškani. Ker sv. Frančišek Asiški ni mogel sam iti pro-povedovat vero v to deželo, je poslal 1. 1219. tja šest svojih so-bratov. Od teh je naslednje leto sultan maroški v lastni osebi obglavil petorico. Frančiškani se pa niso dali ustrašiti: v teku stoletij so neumorno delovali, da bi spreobrnili deželo, pri čemer so se jim stavljale nasproti težkoče najrazličnejših vrst, predvsem sovražnost domačinov in intrig evropskih držav. Bili so časi, ko so se nahajale okoli Marakeša, Cente in Seffija številne krščanske naselbine, katere so bile podvržene mnogim preganjanjem. Maroko je ena onih dežel, ki je prepojena s krvjo mučenikov. Sultani so slednjič frančiškane popolnoma pregnali, toda v drutfi polovici 19. stoletja se je španskim frančiškanom z velikimi tež kočami posrečilo, t=pet priti v deželo. Sadovi in zasluge njih neutrudljivega apostolata so bili tako veliki, da je sv. Stolica sklonila, zopet upostaviti misijon v Maroku in 11-stanoviti apostolsko prefekturo, ki so jo zaupali redovnikom iz provincije sv. Jakoba komposteljskega. Na prošnjo španskega kralja Alfonza XIII. je bila ta prefektura 14. aprila 1908. povišana v apostolski vikariat. Za prvega vikarja je bil imenovan msgr. Cervera iz reda sv. Frančiška. Ko je začetkom I. 1908. francoska vlada poslala pod poveljstvom generala d'Amadea, okupacijske čete v deželo, se je takoj stavilo vprašanje vojaške duhovniške službe. Od vseh strani so se stavile na vojaško oblast v tem oziru zahteve in napravili so se koraki v Parizu in Rimu, da se tem prošnjam ugodi. 21. februarja se je pet francoskih frančiškanov ukrcalo v Marseju za Maroko. Dve leti pozneje, ko je bila francoska kolonizacija že zelo napredovala, je zahteval msgr. Cervera od generala frančiškanov, naj mu pošlje novih redovniških moči, predvsem za civilno prebivalstvo, ki se je začelo v deželi naseljevati v vedno večjem številu. Temu se je ugodilo, predvsem ker je bilo treba nadomestiti nove mučenike, kot preč. o. Mihaela Fabuja, ki so ga ubili v Fezu 17. aprila 1912. Isto leto se je podpisal franeosko-španski dogovor glede Maroka. Člen osmi je določal,.da se imajo nadomestiti španski frančiškani v francoskem protektoratu s francoskimi. Ker pa je med tem bila izvedena v Franciji ločitev cerkve od države, je zadevo sv. Stolice uredila španska in ne francoska vlada. Ta nenormalni položaj se je končal šele 11. julija 1923., ko je odlok papeža Pija XI. upostavil v francoskem protektoratu avtonomni apostolski vikariat in imenoval Francoza o. Kolombana Dreyerja iz reda sv. Frančiška za prvega titularja apostolskega vikariata v Rabatu, Msgr. Dreyer je s pomočjo svojih duhovnih sobratov izvršil že veliko delo. V deželi se danes nahaja okoli štirideset redovnikov. Sezidanih je že štirideset cerkva in kapelic in njih število se neprestano veča. Nekatera mesta imajo že po več župnij, kot na primer Rabat, kjer je v zgradbi veličastna katedrala, Casa-blanca, Fez in Meknes. Večina verskih središč zelo prospeva. Dosedaj se oo. frančiškani predvsem posvečujejo verski službi Francozov, ki jih je v Maroku okoli 60.000. Izpreobrnjenje domačinov še pride. Sicer so pa med nji- mi in redovniki nepretrgane zveze še iz prejšnjih stoletij sem. Kar se tiče verskih potreb armade, je tam osem poljskih ku-ratov, katerih en del je odšel s četami na fronto. So. Chicago, 111. Nekaj novega — Naš ugledni in občespoštovani faran, večletni cerkveni odbornik Mr. Martin Shifrer si je postavil na E\ving Ave 9720 novo hišo. Stavba na zunaj lepo izgleda. Notranjščina je nad vse po okusu izborno urejena. Mi Mr. M. Shifrer j u in cenjeni njegovi družini častitamo nad tem lepim vspehom! Iz srca želimo, da bi cela družina srečno in krepkega zdravja preživljala dneve in leta ter zadovoljno u-jživala svoj lastni, novi dom! Živeli posnemovalci! Opazovalec. -0- Chicago, 111. V naši chicaški naselbini se je zopet storil velik korak naprej. Ustanovili smo namreč "Slovenski kat. dramatični klub," ki bo predvsem in najprej na razpolago slovenskim katoliškim društvom pri prirejanju iger. Upam, da bo to velika od pomoč društvom, da jim ne bo treba skrbeti za igralce. Nadejam se, da nas bo naselbina, predvsem slov. kat„ društva z veseljem pozdravila. Zadnji četrtek dne 23. julija je bila ustanovna seja, katere se je vdeležilo precejšno število mož, fantov, žena in deklet. Najprvo je pozdravil in nagovoril navzoče ter jim razložil namen sestanka sklicatelj, in obenem pripomnil, kako velikega pomena je za našo naselbino če ustanovimo dramatični klub. Takoj za njim pa je govoril Mr. Alb. Jazbec ter razložil pomen dramatike, med drugim je dejal, da je oder zr-calox kulture narodov, pri tem tudi pozival tukaj vzgojene, naj se ne sramujejo javno svojega maternega jezika. Priporočal je tudi ustanovitev kluba. K besedi so se priglasili skoraj vsi navzoči in priporočali ustanovitev kluba, zatem pa je prišla volitev odbora, in sicer: Mr. Alb. Zakrajšek predsednik, Mr. A. Skala tajnik, Mr. J. Gradishar blagajnik, Mr. M. Kobal zapisnikar, Mr. J. Faj-far, Miss Brigita Sponko in Fr. Auguštin nadzorniki. Režiserjem je bil enoglasno izvoljen Mr. Alb. Jazbec. S tem je bil led prebit in danes lahko rečemo, da imamo klub, ki bo gojil dramatiko in skrbel za zabave v dolgih zimskih večerih v naši slov. kat. naselbini. Druga seja kluba bo v četrtek dne 6. avgusta, na katero se vabi še vse, ki so bili morda pri zadnji seji zadržani. Za pogovoriti se imamo še marsi- kaj koristnega, zatoraj pridite vsi, ki Vam je pri srcu dramatika. Albin Zakrajšek. -o- Canonsburg, Pa. Cenjeni gospod urednik: — Da pridemo čim preje do potrebnega dnevnika Vam pošiljam svoto $3.00 za novega naročnika v staro domovino. Prepričan sem, da s to malo svoto bom napravil veliko veselje sorodnikom v domovini. Uverjen sem, da ne bo list ostal pri naslovniku, temveč bo potoval iz rok v roke po celi vasi. Videli bodo kako se naš list A. S. &. Edinost krepko bojuje nasproti svojim sovražnikom za sv. vero in za blagor celokupnega naroda. Delavske razmere niso pri nas najbolje, pa tudi ne najslabše. Med Slovenci jih ne vidim, da bi bili kaj brez dela. Kdor pa delo zdaj ima, ga pa tudi vsak drži, ker ni nič za zbirati. Glavni predmet je zdaj pri nas avtomobil. Skoro vsak Slovenec že ima avto, nekateri kar po dva. Da v resnici se kar sramujemo še tisti, ki jih nimamo. Jaz na primer se avtoja bojim, ker jih je vsa cesta polna. Kamor pogledaš zgleda, kakor e-na dolga veriga samih avto-jev, kar me skrbi, če bi ga tudi imel. saj bi še vmes ne prišel, in če bi, sedaj pa ta strah, da me kdo od zadej ne prisili, da bi mogel hitreje voziti. Ampak Rev. Trunkovi spisi so pa res zanimivi, ki padajo z uma svetlim mečem, kot bi s kladivom pribijal. Le naprej Father Trunk. Takih člankov potrebujemo, potem bi bila vojna dobljena in sovražnik bi ležal premagan na tleh, kakor je dolg in širok. Pozdrav vsem skupaj, John Pelhan. -O- Joliet, 111. Cenjeno uredništvo! Sprejmite teh par vrstic v nas priljubi jenr list, s katerim Vam naznanim žalostno vest, da je nemila smrt pobrala zopet enega Slovenca iz naše naselbine, in sicer umrl je Ignac Kostelc — 743 Summit St. Mož je bil jetičen že dve leti, proti zadnjem se ga je pa še lotila vodenica in mu pretrgala nit življenja dne 21. julija v bolnišnici šv. Jožefa v starosti 45 let. Previden s sv. zakramenti je izdihnil svojo blago dušo mož v najboljših letih. Pokojnik je bil doma pri farj St. Vid. — Stična. Tukaj zapušča ženo in štiri sine ter dve hčeri. Pripadal je k društvi sv. Jožefa, K. S. K. J. in k društvu sv. Barbare. Sprevod je bil v petek dne 24. julija ob 9. uri s peto sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa. Pokojni je potrpežljivo prenašal vse kar mu je Bog naložil trpljenja, bil je mirnega značaja in jako priljubljen. — Bog mu daj yečni mir in večna luč naj mu sveti. Marko Bfuth, zastopnik. Lemont, 111. Jaz sicer doslej nisem imel sreče s svojimi romanji k naši Mariji Pomagaj. Pri prvi slav-nosti v maju me je zeblo, kakor o božiču, pri drugi komaj tri tedne pozneje sem' mislil, da se mi bodo kosti užgale, pri tej zadnji sem bil pa moker kakor čeber pod kapom. Vendar kadar tam oznanijo kako slav-nost, me ne zdrži doma in me ne bo. Ce se pravi k Materi nas vabijo, takrat človek vse žrtvuje, vse riskira in vse pozabi. Tako sem "prištiman" jaz, in kakor sem pri zadnji slavnosti videl tudi drugi. Z menoj so prezebali 24. maja, z menoj so se kuhali 14. junija, z menoj so prišli in bili do kože premočeni 19. julija, a so tudi z menoj sklenili: Še pridemo, kadar bo kaj takega. Ko smo se to zadnjo slav-nost pripeljali pred cerkvico, smo takoj vedeli kaj bo. Zvonik je bil prazniško opravljen, ves v zastavah, z zelenimi venci okrog lin. Danes mora biti njegov dan. A kaj pomenijo raznobarvni trakovi, ki vise iz pročilne line do tal, to mi je bila uganka. Ni mi je bilo treba dolgo reševati. Malo pred deseto uro so se ljudje začeli po-[mikati s hriba navzdol proti j cerkvici. Precej težko je šlo, ker gori je imelo društvo sv. Štefana K. S. K. J. št. 1, svoje magnete, ki imajo na Kranjca tudi veliko privlačno silo. Vendar je bil magnet pod hribom zaenkrat močnejši. Vse se je zbralo pred zvonikom. Na stop-njicah cerkve se pokaže duhovščina. Rev. Hugo Bren je pozdravil navzoče in se zahvalil društvu sv. Štefana, ki si je za letos frančiškan, farmo izbralo za svoj piknik, ter s tem dalo povod za slovesni blagoslov zvonov. Nato je povedal, kaj tisti trakovi pomenijo. Zvonovi so že v zvoniku. Dohod do njih je težak. Da se njih botrom in botricam ne bo treba s težavo gori plaziti, naj stopijo na cerkvene stopnjice in naj primejo za trakove vsak svojega zvona. Ko bo blagoslovljen in krščen naj potegnejo za trak in se bo oglasil. Radoveden sem bil kateri so tisti botri in Jbotri-ce. Tudi to radovednost mi je Rev. Bren kmalu napasel. Povedal je, da je naravno, če so bili za botre in botrice izbrani tisti, ki so prevzeli stroške za zvonove. Za velikega so se zavezali vrli Jolietčanje, katere so zastopali pri krstu pridni kolektorji: Mr. in Mrs. Niko Vraničar, Mr. in Mrs. Anton Šraj, Mr. in Mre. Jakob Šega, Mrs. in Miss Wranešič, Mr. in Mrs. Joseph Muhič ter Mr. in Mrs. Marko Bluth. Ker so* bili nekateri teh zadržani oz. se šele za pozneje napovedali, so v njih imenu kumovali Mr. in Mrs. Vraničar ter Mrs. Wrane-šič. Za botra srednjemu, ki ga bo plačalo društvo sv. Štefana sta bila po društvu izbrana Mr. in Mrs. Gregorich iz Chica-ge kot starešina društva. Tretjemu sta kumovala Mr. in Mrs. Grill iz Oiicage, ki sta ga sama kupila. Ti so pristopili in prijeli za trakove. Vse je ne-trpno čakalo, kdaj bodo potegnili in jim razvezal* jezike. Po daljšem blagoslovu pride iz zvonika, kamor je splezal Rev. Bren s strežniki, poročilo, da je veliki blagoslovljen in krščen. Koj nato se je pokazal nastopnjicah eden izmej slovenskih mladih klerikov, Fr. Benedikt Hoge in s svojim močnim glasom naznanil: Veliki zvon je blagoslovljen in krščen na ime Marije Pomagaj, naj zapoje v slavo Mariji in zahvalo dobrotnikom! Botri in botrice so potegnili za trak in takoj se je odzval s svojo prvo lepo donečo pesmijo. Kmalu za tem se je cul drug poziv: Srednji zvon je blagoslovljen in krščen na ime društvenega patrona sv. Štefana, ki ga je kupilo, naj zapoje v čast sv. Štefanu in zahvalo dobrotnikom! Hitro za tem je sledil še tretji poziv: Mali zvon je blagoslovljen in krščen na ime sv. Frančiška, naj zapoje v čast sv. Frančišku in ,zahvalo dobrotnikom Mr. in Mrs. Grill. Za tem so pa vsi skupaj zapeli slovensko pesem, ki jo znajo izvabiti iz bronastih grl samo slovenski k len kar j i, kot sta v Chicagi samo Mr. Kosirach in Mr. Ant. Kremesec. Žq za to se je splačalo ta dan priti k Mariji Pomagaj. Sledila je dovesna maša z leviti. Pred njo je imel Rev. Bl-en slavnostni primeren kratek govor o značilni slovenski ljubezni do zvonov, ki se je najlepše pokazala proti koncu vojne. V svoji znani zvestobi do bivše domovine in njene vladarske hiše so Slovenci vse dali, kar so imeli, ko je bila v stiski. Še mesingaste oz. bakrene kljuke in kotle za katere 'pošten K ran j c življenje da' jim je pobrala. Malo so godrnjali in robantili a dali so in .ostali zvesti, ko so se drugi že puntali. Toda ko je začela jemati še zvonove, da vojnim žrtvam, ki so Bog ye kje padli za domovino, pri fari niso mogli več z vsemi štirimi zvoniti, takrat je tudi slovenskemu pa-trijotizmu začelo k pogrebu zvoniti. Pesti so se začele stiskati zobje škripati, usta sikati — proti Avstriji. Da, takrat se je pokazalo, da so slovenska srca zraščena z zvonovi. To pa zato, ker tam zvonovi takork-koč živijo z ljudstvom in ljudstvo z njimi. Prve jutranje žulje in zadnje večerne jim ma-žejo z balzamom svojih lepih melodij, ki jim jih znajo izvabiti le tisti globoki verni, ki vedo, da so zvonov* usta in grlo njih matere sv. cerkve, po- katerih se veseli in žaluje s svojimi otroci. Da ta navezanost in zraščenost z zvonovi tudi pri ameriških Slovencih še ni izumrla, priča današnja slavnost. Vsi trije so našli dobrotnike in še četrti bi jih bil, če bi bilo prostora zanj. Ko bodo ti že počivali v pozabljenem in pre-raščenem grobu, bodo oni še vedno hvaležno oznanjali njih ljubezen in darežljivost, ter jim kot ustanovnikom vsako leto na vernih duš dan zapeli na-grobnico. — To so v kratkem misli, ki jih je razvijal govornik. Po cerkvenem opravilu so nas zopet magneti na hribu potegnili nase. Ta ljubezen se je pa kmalu ohladila. Komaj smo si malo znotraj zmočili, je prišla ploha od zunaj. Ker smo preveč verovali vremenskim prerokom, da bo sicer malo završalo, a se kmalu zopet razkadilo. smo se zatekli pod hraste in v avtomobile. Toda hrastova streha je začela puščati vedno bolj. Ni nam kazalo drugega kot po najkrajši poti jo ubrati pod solidnejšo streho. Pa ravno takrat je šlo kakor za stavo. Ce pravim, da smo bili do kože premočeni, je to slabft priznanje za dež. Ker smo bili letno oblečeni, n\ imel veliko težav, da je do živega prodrl. Tako se je skorajžil, da bi nam bil krn^lu do kosti prišel. A Kranjec se ne da tako zlepa oplašiti, zlasti če ima upanje, da bo od znotraj napovedal protiofenzivo. Toda ker je bila ofenziva od zunaj le presil-na in prevstrajna se je nazed-nje le umaknil. Samo nekaj jih je počakalo, da vremena Kranjcem so se ujasnil?. Proti večeru je postalo tako prijetno, da so se grla razvezala v veselo pesem. Samo premalo nas je bilo, ki smo vstrajali. Nekateri so zdihovali, ko so odhajali, kako so mokri. Mr. Kosmach je na pol zares na pol za "spas,'' da kadar bo suša, ni treba druzega kakor na frančiškanski farmi, kako slavnost prirediti, za katero seveda ne sme nihče dežnika doma pozabiti. Odbor društva sv. Štefana je pa sklenil: Zaenkrat smo se morali iz strategičnih ozirov u-makniti, a v nedeljo 2. avgusta nepreklicno napovemo ofenzivo. Ker je 2. avgusta,ravno por-cijunjiula in sicer prva v cerkvici Marije Pomagaj, ki se bo zato slovesno obhajala, pričakujemo, da bo tudi več drugih, ki ne spadajo v društvo, prihitelo v Lemont. Cekarje topot lahko doma pustijo, ker bo za grla in želodce društvo zadostno poskrbelo. Kdor tedaj ni iz "cukra"' naj že danes napiše v svoj program: V nedeljo 2. avgusta nikamor drugam kot v Lemont! P. Smrtna nesreča. Mesar Karol Weissenstein v Ptuju se je na vožnji s tovornim avtomobilom iz Ljutomera v Ptuj smrtno ponesrečil. SPOMINI Z NAŠEGA ROMANJA K MARIJI POMAGAJ V LEMONT, ILL. Piše Mihael Hochevar. -—o- Po končanih cerkvenih obredih, smo se podali v šolsko dvorano, kjer je bil pripravljen sijajni banket, začela se je živahna domača zabava, ko smo si pri bogato obloženih mizah okrepčali želodce z vsem raznovrstnimi telesnimi dobrotami, ki so jih pripravile prijazne kuharice, ki so izvrstno zvežbane v tem poslu, se je vršil nadalj-ni program, kakor je že bilo poročano v listu Anj. Slov. & Edinost. Slišali smo mnogo zanimivih govorov in koristnih nasvetov od č. g. duhovnikov in ostalih delničarjev, vsem se je poznalo, da so navdušeni za delo in dobrobit v korist milega slovenskega naroda. Posebno globok vtis je napravil na vse navzoče govor č. g. Kazimir Zakraj-šeka, ko je omenil, koliko truda in grenkih ur, je bilo treba prestati, od strani rojakov vseh vrst, v začetku, ko je začel izhajati list "Ave Maria". Z solznimi očmi je povdarjal, da so mnogokrat po cele noči delali, on sam ter brat Albin in sestra Uršula, da so zal silo zdržavali, kar so bili z dobrim namenom začeli, a narod jih je za to delo tepel in zaničeval. Le počasi so začeli verni Slovenci spregledovat njih požrtvovalno delo, očividno je bila Božja pomoč in Marija tu zraven, kajti po 18. letih težkega boja, je danes slovenski kolegij in Marijina Božja pot v Lemontu največji dokaz, koliko koristnega za versko probujo se je storilo med rojaki širom Amerike, naj pa narod sam sodi. Ginljivemu govoru je sledilo burno pritrjevanje. Hitro je potekal čas, tega važnega sestanka, razšli smo se v nadi, da bo ta sestanek, obrodil veliko dobrega in uresničil ideje, ki so bile tu izražene v splošno korist katoliških Slovencev. Da, enakih prireditev je nam potreba, skupnega sodelovanja od naših voditeljev duhovnikov in tako od lajikov potrebujemo. Boljšega sporazuma med seboj, prinašajo take prireditve, zato bi bilo v veliko korist, če bi se enaki shodi pogosteje vršili. Drugi dan 16. julija, smo se poslovili od č. g. Kazimir Zakrajšeka, ki so odpotovali v staro domovino, želeč jim srečno pot in vesel povratek nazaj med ameriške Slovence. Ob enem je tudi naš čas prišel, da gremo še naprej, kamor smo namenjeni. Zato smo se poslovili od prijaznih Chi-cažanov, katere bomo ohranili v trajnem spominu posebno pa Mr. J. Jeriča, Albina in Uršulo Zakrajšek, ter vse, ki so bili navzoči na sestanku. Z Chicage smo se podali proti mestu Joliet, da po dolgih letih zopet vidimo, naše drage sorodnike in znance, med potom smo se še enkrat ustavili pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Nemalo smo se začudili, ko zagledamo Father Johna v polni farmarski obleki, ravno tako vse ostale Fratre, zaposlene pri raznovrstnih delih. Eni so sobe papirali, drugi urejevali električne lučke, tretji so zgledali kot kaki strojniki, zdelo se je nam kot ena velika družina. Vsi so marljivo z veselim in zadovoljnim o- brazom vršili svoje ^elo. Res je lepo, kjer vlada mir Božji. Father John so nam takoj priredili okusen obed, ogledali smo nato še enkrat ta krasni kraj in lepo urejeno samostansko poslopje, ki je vse domačega dela, kar znači, da ti vrli sinovi sv. Frančiška ne drže križem rok, ter so pripravljeni prijeti za vsako delo, ko se gre za čast Božjo in zveličanje duš. Blag je njih namen in brez dvoma jih bo verno slovensko ljudstvo podpiralo, da bodo z Božjo pomočjo in svojo vstraj-nostjo dosegli cilj, ki so si ga začrtali. Cas je prihajal za odhod. Še enkrat smo se pred Marijino milo podobo priporočili njenem mogočnem varstvu. Bog ve, bomo li i-meli še kedaj priložnost pomoliti pred njenim altarju v tej prijazni cerkvici. Z Bogom draga matir z Bogom služabniki Božji in mili nam kraj, Ostaneš nam v spominu do hladnega groba. Naša pot se je nadaljevala v mesto % Joliet, ki je oddaljen k&kih 17 milj od Le-monta. Po kratki vožnji s poulično železni- co smo bili na cilju. Joliet, kako pomenljivo in važno zgodovino za vernega Slovenca hrani to mesto. Tukaj je pred 31 leti, tekla zibelka naši mogočni K. S. K. Jednoti; od tukaj se je širila katoliška zavest med slovenski narod po Ameriki, dolgo vrsto let. Tukaj so živeli nekateri in še žive pijonirji našega probujenja v organizaciji. Take in enake misli so nas navdajale, ko smo prišli v to znamenito mesto, ki napravi na tujca s svojo lepo lego in okolico ter mnogobrojni-mi Cerkvami jako dober utis. V sredi mesta se ponosno dviga veličastna stavba, slovenska Cerkev sv. Jožefa s svojima visokima dvema stolpoma, ki je največja in najlepša med vsemi drugimi cerkvami v Jolietu. Po kratki vožnji po mestm smo bili na prijaznem gričku na Broaday, pri našHi sorodni-. kih' Mr- John in Frank Papesh, John Gre-" gorčič ia Štefan Smrekar, prisrčno smo se pozdravili, saj se že nekateri nismo videli 25 let, z nekaterimi še le prvikrat. (Dalje sledi.) Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley. 9. po bink. — Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. 2 Nedelja — Porcijunkula. Alfonz Lig. 3 Pondeljek — Najdba Sv. Štefana. I Torek — Dominik, spoz. 5 Sreda — Marija Devica -Snežna. , 6 Četrtek — Justus. Spremenjen je na gori. 7 Petek — Kajetan, spoz. 8 Sobota —* Cirijak, m. -o- / DEVETA NEDELJA PO B1N KOŠTIH. Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in videl mesto, se je razjokal nad njim. Luk, 19, 41. Žalostno sliko nam podaja današnji evangelij: Kristus Go-j .-pod joka! Njegove oči, ki soj /vedno ljubeznjivo zrle, so da nesr polne solza. Njegova lista, ki so sicer vedno tolažila, vdanes britko tožijo. In ta slika je toliko žalost-nejša, če pomislimo okoliščine, ob katerih se je to dogodilo. Bilo je to v poslednjem času, zemeljskega življenja našega Gospoda. Kristus Gospod je bil na poti v Jeruzalem s svojimi Učenci, in ker je bilo to tik pred velikonočnimi prazniki, potovale so v Jeruzalem iz vseh krajev neštevilne množice, da bi praznovale Velikonoč v Jeruzalemu. Komaj se je raznesla novica, da potuje Jezus v sveto mesto, so se množice pridružile njemu. V Betfage so mu učenci pripeljali oslico z žrebetom, posadili so Gospoda na žrebe in ga v slavnostnem - sprevodu peljali v mesto. Seka-. Ii so veje raz drevje, jih metali na cesto; drugi zopet so razgrinjali svoja oblačila* pa so radostno, navdušeno vpili: "Hozana Sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!" Pot jih je vedla preko Oljske Gore. In ko je Gospod dospel na vrh, je obstal. Pred njim je ležalo mesto, staro in slavno, ki je bilo* središče Judovskega naroda. In ko je Gospod videl to mesto, se je nad njim bridko razjokal. V sredi veseleče, radu-joče se množice je Gospod jokal. Prijatelji, stopimo v duhu k Gospodu, vprašajmo ga, zakaj joka ? Vzrok njegovih solza je moral biti gotovo velki, gotovo zasluži, da bi o tem vzroku danes premišljevali, pri tem premišljevanju pa pomislili tudi, nili pri nas tudi kaj takega, da bi moral Kristus Gospod jokati nad nami. "In ko se je Jezus približaj Jeruzalemu in videl mesto, se je razjokal." Zakaj pa je jokal ? Vzroka ni težko najti, vsaj ga nam je povedal Kristus sam: "O da bi bilo poznalo • i ti,'* pravi "vsaj v ta tvoj dan, SLOVEČI UMETNIŠKI FOTlRiFIST -^ ir Nentfeeerv 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! svoj poklic vrsi 2e s 30-LETNO IZKUŠNJO! JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Z*loga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO,^nXu Izvrstni sladoled — mize za goste. kaj je tebi k miru P Kaj pa je imelo biti Jeruzalemčanom k pokoju? Česa pa niso hoteli poznati ? V njihov pokoj je bil knez miru, Kristus, Izvelicar; ta Bog, o katerem so angeli pri rojstvu prepevali: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Tega pa niso hoteli sprejeti. Kristus Gospod je torej jokal nad Jeruzalemom radi njegove nevere. Na poseben način je pripravljal Bog Izraelsko ljudstvo na prihod Odrešenika. Pošiljal mu je preroke, ki so mu na jasen način pripovedovali o bodočem Izveličarju. Prorokovali so, ke-daj se bo rodili Očak Jakob, ki je živel 1700 let pred Kristusovim rojstvom, je napovedal, da bo Zveličar rojen, ko bode Judovsko ljudstvo imelo tujega kralja. Znano je prerokovanje preroka Miheja, ki je živel 750 let pred Kristusom: "In ti, Betlehem Efrata, ki si najmanjši izmed tisočev v Judeji, iz tebe bo izšel, ki bo vladal Izraelu." , Prorokovali so, kake čudeže bo , delal Odrešenik; prerok Izaija, j ki je živel 700 let pred Kristu- ! rsom, je prorokovah "Bog sam s bo prišel in vas rešil: takrat se bodo odprle oči slepcev,"odprla se bodo ušesa gluhih; kakor jelen bo poskočil kruljavi, razvezal se bo jezik muta-stih . . Čas se je končno izpolnil, Zveličar je prišel. Judje so zgubili kralja iz judovskega rodu, tujec Herod jim je kraljeval. Odrešenik je bil rojen v Betlehemu, kakor je bilo prerokovano. Delal je čudeže: slepci so spregledali, gluhi slišali itd. Jeruzalemčani so lahko jasno spoznali, da je Kristus obljubljeni Mesija. Pa ga niso hoteli sprejeti. In zakaj ? Ive;- je nasprotoval njihovim strastem. Hoteli so gospodariti nad celim svetom, hoteli so i-meti Mesijo, ki naj bi jim bil podjarmil celi svet, a Kristus jim je rekel: "Moje kraljestvo ni od tega sveta;" bili so častihlepni, a Kristus jim je rekel : "Učite se od mene, ker senj krotak in iz srca ponižen;" Jeruzalemčani so ljubili razkošje, veselice in zabave, a Kristus jim je oznanjal: "Kdor hoče za menoj priti, naj vzame križ na svoje rame in hodi za menoj!" Takega Mesijo pa Jeruzalemčani niso marali, zato so ga, zavrgli, če so tudi videli, da se na njem izpolnuje vse, kar so prerokovali preroki, dasi so videli Kristusove čudeže. Zato je jokal Kristus nad njimi, ker niso hoteli spoznati, kaj je v njihov mir. Prijatelji, ko bi Kristus danes stopil med nas, ko bi se o-zrl po našem slovenskem naro- du, aH ne mislite, da ne bi imel dovolj vzroka, da bi se razjokal nad našim milim slovenskim narodom? Da, imel bi vzroka j dovolj. Tudi med našim narodom je žaKbog le premnogo takih, ki so Kristusa zavrgli. Zavrgli so njegovo vero. Pravijo, da Kristusova vera ne soglaša z njihovim "razumom." V resnici bi morali reči, da Kristusa vera ne prija njihovemu življenju. Zato so pa zavrgli vero v Kristusa. Jokal bi dandanes Kristus nad temi, ki so kakor trst, katere maje veter semter-tja, ki danes verjejo, jutri pa že od vere odpadajo; jokal bi nad temi, ki hočejo sicer biti katoličani, pa po veri ne žive! Mnogo je takih ljudi med nami. Kristus je jokal nad Jeruzalemom radi njegovih krivieno-sti. Brezverstvo vede človeka k krivičnostim ;. kdor se ne boji Boga, varuje se zlega le toliko časa, dokler se boji ljudi. Sicer pa živi tako, kakor se ravno njemu prilega. Ne smemo misliti, da je bila v Jeruzalemu sama pobožnost, ker je stal tam tempelj Gospodov. Bilo je tam precej farizejske po-božnosti, kakor je rekel Bog po preroku Izaijur "To ljudstvo me časti s svojimi ustnicami, njihovo srce je pa daleč od mene.'' Raznovrstno zlo, raznovrstne hudobije so bile razširjene med judovskim ljud-st vom : bogokletstvo, prešestvo, odiranje, stiskanje vdov in sirot, da Jeruzalemčani se niso niti bali oskrunjevati svojih rok s krvjo pravičnih, kakor je to Kristus sam označil, ko jim je zaklical: "Jeruzalem, ki moriš preroke, in kamenjaš te, ki so poslani k tebi . . ." In v duhu je videl Kristus, kako si bodo omadeževali svoje roke tudi z njegovo krvjo, kako klicali njegovo kri, maščevanje iz neba na se: "Njegova kri naj pride nad nas in naše otroke." Zato je Kristus Gospod jokaj. Prijatelji, pravim zopet, ko bi Kristus Gospod stopil med naš ljubljeni slovenski narod, aH ne bi imel v tem oziru dovolj vzroka, da bi se razjokal nad nami? Ne slepimo samih sebe, če vidimo med našim narodom po Ameriki toliko krasnih slovenskih cerkva, če se naše ljudstvo pogosto v tako obilnem številu po raznih naselbinah odziva raznim pobožno-stim, če se druži, spoju je v katoliških društvih--mnogo' Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to «troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav Ijam na dom. Cene zmerne. 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. jih je med njimi, ki so tudi v katoliških društvih le navidezni katoličani, ki hodijo le iz navade v cerkev, ki odhajajo potem iz cerkve hujši, kakor so v cerkev prišli. In mnogo jih je, mnogo tudi med našim slovenskim ljudstvom, ki so docela podobni Jeruzalemčanom glede hudobij, glede krivičnosti. To slišimo, to vidimo, to beremo dnevno v bogokletnem časopisju. Da, Zveličar bi imel vzrokov dovolj, da bi jokal nad našim narodom! Končna je pa jokal Kristus nad Jeruzalemom radi kazni, ki jih je čakala radi njihove nevere in hudobij. "Prišli bodo nad te dnevi, ko te bodo sovražniki obdali z nasipom in te oblegali, zrušili te bodo in ne bodo pustili kamena na kamenu." Tako je prerokoval Gospod. Judom se je zdelo to popolnoma nemogoče. Slavni, trdni Jeruzalem razrušen, da ne bo kamna na kamnu ! In vendar se je vse tako zgodilo, kakor je 1 prerokoval Gospod. Ko je bila mera hudobij polna, ko so Kristusa, svojega Mesijo, pribili na križ in hoteli uničiti njegov evangelij--tedaj je prišla napovedan kazen. Štirideset let potem, ko je Gospod vse to prerokoval, prišel je rimski vojskovodja Titus z ogromnim vojaštvom in--čudna reč — ravno na onem mestu, kjer je Kristus Gospod jokal nad Jeru-zalen om in prerokoval njegov; konec, ravno na tem mestu na Oljski Gori je postavil Tit svoj' tabor, odtod je začel »: sl:ako-vati mesto. Kakšen je bil konec Jeruzalema, je vam znano. Prebivalce je pomorila lakota in kuga, kar jih ni umrlo, je prišlo v sužnjost, Jeruzalem je uničil ogenj, tako da v templju ni ostal kamen na kamnu. Prijatelji, ko bi danes Kristus stopil med nas ,ali ne bi imel vzrokov več kot dovolj, da bi se razjokal nad nami radi kazni, ki nas čaka? Ljudje nočejo verovati v poslednjo sodbo, ker Bog prizanaša in čaka. Toda Kristus je z jasnimi besedami napovedal kazen za take ljudi. Vprašajmo se danes, ali ne bi imel Kristus vzroka, da bi jokal nad.nami? In če nam pravi vest, da bi Gospod jokal nad ' PODPISANI želim zvedeti za naslov Frančiške Petek in Janeza Petek. Pred nekaj časom sta bivala v St. Louis, Mo. Ako sama citata ta oglas naj se mi javita, ako pa kateri drugi od rojakov ve kje se nahajata, prosim, da mi naznanijo, ker jima imam nekaj važnega za poročati. Joseph Nanut — Webb Hotel HIBBING, M1NN. nami, vrnimo se k njemu, vrzi-mo se k njegovim nogam! Kakor Marija Magdalena jokaj-mo nad svojimi grehi! Bog pa naj rras potrdi in utrdi v vsem dobrem, da bomo sta-1 novitni ostali in se z Zveličar-jem veselili tu in v večnosti. Amen. Preienite s PAIN-\ mfjf expellerjem 1 svoje bolečine. lim Trdno »ribajte, da bo ta čudoviti H Umment prodrl .kozi luknjic« ter M> £LTr čouJtlt},etl mest> / jKA i**in-Kxpeller od pomore zbiranju Poriroia pravilno kroženje krvi. 35 in 70 centov po lekarnah, Paiitc na tvormiko znamko Sidra f. ad. fichter 4 co Berrjr St South Sth Stm. BrookJyn, N. Y. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (HoIy Family Society) it. 1. D. D. D. Joiiet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za verov dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranicfcar, Joseph A*»-celt Jakob StrukeL Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore. Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. * Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broad-way; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson-St. Vsi v Jolietu, 111. - Žalostno stanje verskega pouka na goriških ljudskih šolah. ■ "Goriška Straža" poroča o žalostnih razmerah na goriških ljudskih šolah za slovenske o-troke ne samo v narodnem, ampak tudi v verskem oziru. Otroci v nobenem predmetu ničesar ne znajo, a o veri nimajo najmanjšega pojma, ker pač učnega jezika ne razumejo. Tako ne more iti dalje, piše "Straža"; ali naj uvede šolska oblast za slovenske otroke posebne ure za krščanski nauk ali pa bodo morali za verski pouk slovenskim otrokom poskrbeti župniki v cerkvah. Poleti na severni tečaj. Od leta 1594., ko je neka ho-landska ekspedicija, pod vodstvom William Earentz-a naredila prvi poskus doseči sever-no-polarne kraje, je že več drugih ekspedicij nameravalo doseči severni tečaj; toda šele, 6. aprila, 1909. je Američan Com. Robert E. Peary dosegel to, tako dolgo zaželjeho točko. Zadnji poskusi, dospeti tja z e-roplanom, se niso obnesli, kajti Amundsen se je moral že vrniti, ko je komaj preletel 100 milj proti severu. Vseeno pa pravi, da bo s svojim poletom še enkrat poskusil. Vse velike stvari je treba večkrat preskusiti, predno jih je mogoče praktično izvesti ali doseči. Tudi Trinerjevo grenko vino je moralo prestati večletne in drage poizkuse, predno je doseglo sedanjo popolnost in zanesljivost. Dandanes je Trinerjevo grenko vino najboljše zdravilo, če imate slab okus, neprebavo, zabasanost; če vaše ledice in jetra ne delujejo pravilno, ali če ste vsled nervoznosti potrti. Vaš lekarnar ima to zdravilno vino v zalogi. Tam boste tudi lahko dobili Trinerjev Lini-ment, izborno sredstvo proti utrujenim nogam in oteklini, ^išite za obširen cenik vseh Tri-nerjevih zdravil na: Joseph Triner Co., Chicago, III. Ker zapuščam mesto prodam po ceni svoj "bunga!ow" s šestimi sobami. — Poizve se naj 1SK>8 So. — 58th Ave. CICERO, ILL. t. s. č. p. JAZ MARY STALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahči-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila Wahčičere Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase raka r se r. Wahčiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kozo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHČIC ROJAKOM ¥ CLEVELANDU Da moremo našim naročnikom v Clevelandu bolje postre-či, sma pooblastili za našega zastopnika MR. FRANK KURNIKA, ki ima svoj stalni lokal na 6121 St. Clair Ave. V vseh zadevah, tikajočih se našega podjetja in listov A. S. Edinost, Ave Maria, St. Fran-cis Magazine, se obrnite do njega: Ce želite plačati naroč- j nino ali premenit naslov, naro- ! čiti oglase ali tiskovine, bo Mr.! Kurnik uredil vse potrebno. Ima v zalogi tudi naše knji- i ge, melitvenike, devocionalije j i. t. d. Postregel Vas bo po-1 steno. Rojakom ga toplo priporočamo. ' Upravništvo. S0LNĆNI ŽARKI. Piše, zbira in objavlja posebni opazovalec. Vsaka nova stvar je boljša, če se najprej dobro preizkusi počasi in ne na preveliko daljavo; če se je obnesla od blizu, potem naj se preskusi še na daljavo. Ko bi bil K. T. B. imel to v mislih, ko je začel metati svoj "žarkomet čez devet gora in devet voda," bi se ne bil že tolikokrat vgriznil v jezik. Slavni pisatelj "žarkometa" obžaluje Rev. Trunka, da preveč dela, da preveč piše, 16 ur itd., komaj deset čevljev od "žarkometarja" Moleka pa se-1 de oče Zavertnik že leta in le- ■ ta vedno z eno in isto željo, da ■ bi Molek vsaj Malo več pisal i in napisal, oče Zavertnik ne žele, da bi Molek moral delati celih 16 ur, žele pa, da bi vsaj osem uric RES delal . . . Pa ne smete misliti, da je to kaka NOVA želja očeta Zavertnika, o ne, to je jako stara resnica in po Lawndale jo že vsi vrabci čivkajo . . . Civ, čiv . . . Ko bi se bil K. T^ B. njegov žarkomet obnesel v bližini, potem bi bilo še le varno poskušati ta "inštrument" na daljave, tako bo moral pa K. T. B. "žarkometar" kmalu sam čutiti, da izginja in pohaja moč njemu in njegovemu žarkome- tu . . . . * * * Človek bi mislil, da vlada v Chicago po gotovih krajih pravcata egiptovska tema, pa hvala Bogu, da so "Solnčni žarki," katerim ne ostane nič prikritega. Gospoda okoli Prosvete zelo, zelo rada prikriva, kar je za eno ped daleč, a gorje, če se kaj pripeti ali se je pripetilo 5000 milj daleč, tisto morajo pa vse obesiti na veliki zvon, tisto mora biti vse razsvetljeno, pogreto in pregreto in v pavovo perje zavito,' da ne bi zgrešilo svojega cilja. I i-» Pa vsaka še tako kričeča reklama se je izkazala, za hum-bug, in mislim, da bo treba gospodi na Lawndale tudi odgovor , dajati za stvari, ki zanimajo i vsakega člana in članico, prišel bo čas, ko bodo vsi ti "resnični'' . dogodki vsakega člana in članico, prišel bo čas, ko bodo vsi ti "resnični*' dogodki prenehali. Zakaj ? Ker bodo člani hoteli imeti tudi RESNIČNE dogodke iz Lawndale. Lepo in zanimivo je, biti izvoljen za gospodarja, toda gospodariti je pa zopet druga reč, jaz mislim : GOSPODARITI ZNATI. Pri vsakem podjetju gleda gospodar, da dobi dobre delavce, a na Lawndale se še nikoli niso ravnali po tem načelu. Njihovo PRVO vprašanje je: Ali je "dober" socialist? Ce je, potem pa ima možakar zagotovljeno delo, pa če je še tako SLAB delavec. Kaj pa je slab delavec, ve pa vsakdo, ki zna do pet šteti! Zato je čas, da "Solnčni žarki" posvetijo in razsvetijo najbolj temne kote v Chicago, da bodo "zavedni" člani S. N. P. J. videli BREZ ŽARKOMET A. LEDI LED! LED! V vročih dneh mora imoti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne sadiii, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še n« kupupe naj to storr: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: J O E P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, BUL On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevala tudi pohištvo ob časa selitev. Rojakom se toplo priporoča. Naše zveze s staro domovino t v vseh denarnih zadevah so neprekosljive-Vi živite lahko kjerkoli sirom Združenih Držav in vendar je vam mflLgoče poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU ter podvržene spremembi, toda zmerne in poštene. Denar pošlje- ____________ „._„ ____ mo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po tamošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. J0UET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. Cha». G. Pcarce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMEB V CHICAGL Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za grebe, krste in ženitovaaja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Chicago. Phone«; CANAL 5903 in 5666. , SEVEDA F0REST CITČANI Vedo, da se kupi naj^ »boljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri graje-^ nju domov, garaž ali ^ karanegakoli poslopja, kakor rtudi najboljše raznotero ' pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu i B E N J. EIGHHOLZER i i Trgovec t vsakovrstno železnino i 527 — Main Street. Forest City, Pa, (T.) ' i fiLADIATORjJ Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Kakor okamenela, s smrtnobledim obrazom in brezizraznimi očmi zre Mariamna na padlo postavo. Valerija pa plane na noge in pozabi za trenutek svoj položaj in svojo okolico —. Placid stopi k svojemu nasprotniku z dvignjenim trizobom v levici in s svojim zanimljivim nasmehom na krutem, zlobnem licu. Ni mu težko, najti vzrok, ki je edin iz-premenil njune vloge in njemu rešil v zadnjom trenutku življenje. Kri je curljala iz rane na Eskini nogi —. Kakor smo že povedali, se je bil Manliju zlomil meč pri padcu in se zabodel v pesek pocl njim. Ko so odstranili njegovo mrtvo truplo, niso opazili zlomljenega meča, in Eska se je nabodel nanj v divjem teku, si prereza 1 stopalo, se spotaknil na njem in padel. - Te misli so šle zmagovalcu po glavi, ko je stal z eno nogo na svojem nasprotniku in se pripravljal, da mu zada sunek, ki bi naj poravnal vse račune, ter gledal k Valeriji, čakajoč na znamenje —. Blazna od jeze in ljubosumnja — vsa razburjena od divjih, bolestnih čustev ter na-zavedajoč se, kaj dela, je Valerija hotela dati usodno znamenje, ko jo Licinij prime za roke in jih nji šiloma tišči navzdol. — Nato pa se s številnimi svojimi prijatelji in klienti odločno oglasi v prilog nesrečnemu Britancu. Pa tudi brzina in gibčnost premaganega in oČividni vzrok njegove nesreče sta ugodno vplivala na večino gledalcev. Toliko rok sa je dvignilo kvišku in toliko palcev je kazalo proti tlom, da tribun ni smel izvršiti svojega krvoločnega namena. Izročil je torej svoj trizob enemu izmed sužnjev, ki so vstopili, je vzel svojo togo iz rok drugemu, se priklonil občinstvu in zanič-ljivo obrnil hrbet svojemu padlemu sovražniku. Pričakujoč smrtni sunek je obrnil Eska svoje oči k Mariamni. Toda odkar je padel, ni videlo in čulo ubogo dekle ničesar več. Zadnje kar so zrle njene oči, je bil oblak peska in prahu, zamotana mreža in grozeča postava z dvignjeno roko — in pregraja in arena, divji obrazi in bele obleke in ves amfiteater s stebri, peskom in nebom, — vse* se je zavrtelo krog nje, tema jo je objela in nezavestna se je zgrudila Kalhi v naročje DRUGA KNJIGA. ANTEROS.* I. __ Za zastorom. Ranjen, premagan, ločen od dobrosrčnega Licinija in bolj kot kedaj oddaljen od svobode je bil Eska v resnici vsega pomilovanja vreden. Besedilo stave je dalo tribunu pravico do življenja in do osebe njegovega nasprotnika in Placid ni bil človek, ki bi se bil iz nepremišljene velikodušnosti odpovedal takemu dobitku. Nasprotno, — za vsako ceno ga je hotel imeti. V Britancu je videl uporabno sredstvo za dosego ciljev, ki jih mu je zapeljiva podoba Valerijina delala dan za dnem mikavnej-®e —- S pomočjo svojega novega sužnja si je hotel pridobiti naklonjenost nje, ki je edina dosedaj zavladala nad njegovim neuklonljivim in sebičnim srcem. Vkljub temu pa nikakor ni kazal Ijubez-njivosti svojemu ujetniku, niti mu ni lajšal suženjstva. Težkih del Eska zavoljo svoje rane sicer ni mogel opravljati, toda za vse druge, tudi najbolj ponižujoče posle ga je tribun brezobzirno uporabljal. Zares, čisto drugačna je bila njegova sedanja usoda v primeri z življenjem, ki ga je imel pri velikodušnem Liciniju, in bridko je čutil plemeniti Britanec svoj izpremenje-ni položaj. In podlegel bi bil vednemu zbadanju, žalitvam, sirovostim in svoji dušni bridkosti, da ga niso držale po koncu besede, jvi mu jih je pred par dnevi Kalha tako prepričevalno govoril, in ki je vanje, se mu je zdelo, tudi Mariamna verovala. Kalhove besede so dihale up in tolažbo tudi v najhujših nesrečah, kar jih je nalagalo življenje —. In Eska je nosil svoje breme mirno, molče, potrpežljivo, — četudi je tlel skrit v njegovem srcu ogenj, ki bi z njim častitljivi njegov učenik nikakor ne bil zadovoljen, — o-genj, ki je le čakal na priložnost, da se raz-vname v požar, tem nevarnejši, kolikor dalj časa je bil šiloma zadržan. Z zlobnim dopadajenjem prirojenim njegovi naravi, je dajal Placid Britancu ravno taka naročila, ki so ga stalno vezala na njegovo bližino. Dobro je delo njegovemu samo-ljubju, da je imel vedno pred očmi orjaško postavo, ki jo je premagal. Tudi je s tem nudil svojim številnim prijateljem in gostom in klientom priliko, da so se porazgovarjali o njegovem junaštvu in o njegovi izurjenosti in ' * proslavljali njegovo zmago nad silnim sužnjem. In tako se je zgodilo, da je Eska pripravljal nekega dne kopel za svojega zapo-vednika in ves zavzet začul ime, ki mu-je bilo neprestano v spominu. — Tribun je sedel v sosednji sobi v tajnem posvetu s I lipi jo, borbenim učiteljem, ter Dama sipo n. in Oarsesom. Eska se je preplašil in vsa kri mu je šinila k srcu. 44 — Mariamna —Zares! Zopet je čul to ime, Oarses je nekaj zašepetal in tribun se je polglasno in prav hudobno nasmejal. Ni bilo dvoma — mislili so, da so sami. In res je Eska danes bolj zgodaj ko navadno pripravljal kopel in mazila in dišave in krtače in drugo orodje, ki ga je rabil rakzošni I Rimljan pri umivanju. Kopalna soba je bila I poleg Placidove zasebne sobice, kjer je se- ! del s svojimi zaupniki pri posvetu. Težak žametast zastor je ločil oba prostora —. Izgubljen v svoje otožne misli, je Eska dalje nego je bilo treba obsedel med toaletnimi pripravami svojega gospodarja in še le Mariamnino ime ga je zdramilo. Razburjen in splašen sf je komaj upal dihati. — Previdno je zlezel k težkemu zastoru in napeto poslušal. Nemirno in obenem tiho kakor tiger v svoji kletki je stopal tribun po sobici. Hipija je udobno sedel v naslonjaču in z dobrovoljno samozavestjo strokovnjaka-izvedenca na licu ogledoval umetno izdelan prsni oklep, polog njega pa.sta slonela Damasip in Oarses. Prvi je z občudovalnimi pogledi namignil svojemu tovarišu pri vsaki tribunovi besedi, drugi pa mu je z ljubeznjivokrotkim pogledom in smehljajem prikimaval in tako sta z molčečim odobravanj«^! podpirala mnenje in opazke svojega patrona. "Dve tretjini legij sta že pristopili k nam!" je pripovedoval Placid in naglo našteval, koliko čet je že na Vespazianovi strani. "V Španiji, v Galiji so se vojaki izjavili zoper Vitelija. Da je Cremona padla, se ljudstvu dolgo ni dalo več prikrivati. — Alek-sandrija, žitnica vsega imperija, je že v Ves-pazianovih rokah. * Bog sovraštva v grško-rimskem baje-slovju. ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slavno« ti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pecati, štampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDČAN JE! f kadar potrebujete pogrebnika se j spomnite vedno na prvi slovenski oosrrebnj zavod , GRDINA IN SINOVI f, flk 1053 — E. 62nd St. F C L E V E L A N D, O H I O Primite za bližnji telefon in po-( kličite: ^S* Randolph 1881 sli 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naro> čila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohištvi ob Času selitev in vse kaf spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21 st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. Milijon lir škode v Idriji in okolici. Nevihta, ki je divjala nad žirmi in Poljansko dolino, je zadela tudi Idrijo in vso njeno okolico. Veliko škodo imata rudniška in gozdarska uprava. Spodftji del idrijskega mesta je bil ves pod vodo, po nekaterih hišah je stala en meter visoko. Idrijca in Nikova sta narastli, porušiji ceste na več krajih in ogrožali mostove. V Spodnji Idriji se je navalilo z gorovja toliko kamenja na cesto, da se je moral poštni avto, namenjen v Sv. Lucijo, vrniti v Idrijo. Tudi okoli Zagoda je mnogo škode. Vojaki zdaj vr-i --i i- še nujno potrebna dela, da se omogoči zopet i»edni promet in popravi škoda. -o- Iz Soške in Baske doline ' poročajo o škodi, ki jo je napravila nevihta, ko je divjala nad celo pokrajino od Poljanske doline do Idrije in Soče. Na Ponikvah in v Bači sta hudo zadeta zlasti posestnika Pod-gornik in Božič. Škoda po nevihti se ceni na 30.000 lir. V FLutu so bila porušena cestna dela. Hudournik Koritnica je hudo poškodoval občinsko cesto na daljavo 35 m. Tudi oko-ili Tolmina in v gorenjem delu 'Soče je napravila veliko škode. Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaie domove opremiti s trpežnim in dobrim f ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer i« tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti ▼ Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1*07 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. JOHN TERSELICH SLADOLED - SLAŠČICE - SMODKE - CIGARETE IN ŠOLSKE POTREBŠČINE. Priporoča svojo trgovino, katero vodi v bivših prostorih Mrs. II. Kušar. ZA DOBRO POSTREŽBO JAMČI. 1847 West 22nd Street, ChicagO, 111. Phone: CANAL 2115. TRETJE SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO K če včasih tudi h kakemu pravemu jezuitu, dasi drugače jezuite črti, ko hudič žegnano vodo. Izvajanja jezuita Dr. " Mu-ckermanna so mi seve na razpolago le, kolikor in kakor jih prinaša Glas Svob. O čem razpravlja Muckermann? O odpravi paragrafa 218 (odprava človeškega zaroda), o spolnih boleznih, o polnem poželjenju sramežljivosti in nagoti, spolnem pouku. V št. 65 me član-! kar Glasu Svob. vprašuje, ali jaz mislim, da bi bila izvaja-j nja tega nemškega jezuita, ki je služil za "nemški vir''__ godla. Ne, uredniče, nikakor ne, pač pa je prava in ostudna godla to, kar člankar iz izvajanj jezuita sklepa. Edini pomislek imam, ako oblika izvajanj v Del. Slov. odgovarja resnici, na čemur pa malo dvomim, kaj je jezuit mislil, ko je govoril o fanatikih in koga. Glas Sv. seve pravi, da so zapopadeni kardinal Hayes, Trunk in podobno. Ali misli člankar, da je jezuit zagovarjal kontrolo, proti kateri je Hayes, sem #jaz in vsa katoliška cerkev ? To bi bil čuden jezuit, In ako je res jezuit, je kratkomalo nemogoče. Pa vem, da ni, saj je to jasno iz konteksta. On govori o zločinu odprave zaploda in pravi, da se mora pravično soditi in je treba poznati«gospodarski položaj, da ni dovolj kruha, o-bleke, stanovanj . . . Milo naj se sodi, milo postopa . . . to in edinole to pravi jezuit, nič drugega, in tako pravi gotovo tudi' "fanatik" Hayes in Trunk in vsak katoličan. Ako Glas Sv. v te besede polaga pomen, da bi bil Muckermann s tem hotel zagovarjati odpravo zaroda ali kontrolo, potem on jezuit izrablja v svoje namene, je toraj to njegova godla. In če je res jezuit govoril o fanatikih, potem ni mogel misliti onih, ki smatrajo odpravo zaroda za zločin, so proti kontroli, dasi tudi oni priporočajo in zagovarjajo milo postopanje in u-mevanje gospodarskega položaja. Jezuit je proti "jezuitu" Trunku . . . ne, ne . . . prezgodaj je pufnil člankar, to samo on hoče in zato je to — godla. Naravnost infamen je sledeči stavek: "Ta bela vrana med jezuiti in katoliškimi duhovniki sploh zahteva hrano, obleko in stanovanje za vse ljudi. Isto zahtevajo socialisti. Toda drugi katoliški maziljenci pa mislijo, da zadostuje, če dobi navadno n ljudstvo, priprosti delavec samo par drobtin z mize farja ali bogataša." Se čem, vprašam, morete to infamnost opravičiti? Ali še ničesar niste slišali o socialnem delu cerkve v preteklosti in sedanjosti? Ali Vam ni znano, da "rimski hlapci" u-čijo, da je vneboupijoč greli, a-ko kdo sirote zatira, delavcu odteguje zaslužek? Kar se je doseglo n. pr. na Nemškem za delavstvo v socialni zakonodaji, ni delo socialistov, dasi so pomagali, temveč delo krščanskih delavcev, toraj "rimskih hlapcev." jaz sam,nočem se hvaliti, sem v starem-kraj u ustanovil dve posojilnici, delal brezplačno nad 10 let v gospodarski zadrugi ; vsa Slovenija ve, kaj je samo Dr. Krek storil za delavstvo g-lede stanovanj, hrane. . . in se se to delo nadaljuje. Ko bi svobodomiselni člankar re-kel> da se ničesar ne stori od "maziljencev" ali "rimskih hla-pcev'' glede stanovanj, hrane... bi človek še požrl, ker to ni -tvar "kat. maziljencev,*' temveč stvar zakonodajnih zborov, na katere se mora delavec v prvi vrsti obrniti. Tako pa insul-tira, da "maziljenci" n islijo, da zadostuje, če dobi delavec samo par drobtin z mize farja ali imajo farji delavce zapos-Ijene ? ? ali bogataša ... in to je infamna svobodomiselna godla. Kar je jezuit Muckermann govoril o drugih navedenih predmetih, vse to je do pičice katoliško, vsemu pritrdim, in ni — — prav nič novega. Vse to smo obravnavali na | duhovniških konferencah že | pred 30 leti, in člankar najde to v vsaki katoliški moralki. Izvajanja člankarja glede pouka nevestam, so pa zopet svobodomiselna — godla. Za prihodnji članek priporočam sledeči naslov: Jezuiti se tepejo. Jezuit Dr Muckermann proti "jezuitu" Trunku Glas Svobode jih dobi pa po zobeh. Fanatik, črni gavran, kavka pa pred svobodomiselnim god-lačem ne bo utaknil meča. PRIPOROČILO IN NAZNANILO. Cenjenim naročnikom in vsem cenjenim rojakom po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista Amer. SI. & Edinost in Ave Maria in vse .druga naroČila v zvezi s temi podjetji. Vsem rojakom, ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo širiti katoliško časopisje, ki je dandanes za katoličane najvažnejši faktor. Uprava A. S. & Ed., Ave Maria. & , & .