. JJSCHAFl MARBURG List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za cc!o leto 4 K, pol :.... 2 K : za četrt leta 1 K. Naročnina za Nerabir 6 K, za druge izvena.stri .;c dež Je S K. Ku^r hodi sani po njega, p!ača na leto -."ino 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slov. u^k^i C, v Mariboru. — List se dopoš;'ia do odpovedi. — Udje „Kite;! . > tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — ■ Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Korc.šr ce-ta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. -- Upravništvo: Koroška cesta štev! 5, sprejema naročnino, inserate in :reMamadje. Za ii^serare se plačuje od enostopne pelitvrste /a enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni ct vu>«; ..a «¡¿ne 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 viri. Parie in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inseratt se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. čete prodirajo Kdo? varčuje, ima bodočnost. Danes vsi varčujemo. V to smo v več slučajih primorani že rajdi tega, ker mnogo blaga, ki se je poprej uvažalo v našo držalo, sedaj radi zaprtja meje ae prihaja več k nam. Ali ne bi bilo mogoče po končani strašni vojski — kar Bog daj, da bi se že kmalu zgodilo — nadalje z izdatki tako var čet vati ? Najpametnejše varčevanje po vojski bi pač bilo, ako bi ustavili uvoz nepotrebnih rečfi, posebno še razkošnih, potratnih izdelkov. Za nakup razkošja in potrate potrebni denar — večinoma zlato — s katerim se mora to blago v tujini plačevati, naj ostane v deželi, da na ta način našo borno denarno vrednost, -takoimenovano valuto, ojačimo, Cim več zlata in srebra gre v tujino, tem manjša je naša |denarna vrednost, ker se državne zaloge zlata zmanjšajo in papirnati denar nima dovolj pokritja. Gre se torej pri tem tudi za vrednost našega denarja, ki je podvržen tujemu kurzu (dnevni vrednosti). Ta kurz je že zelo globoko padel in njegova višina še vedno ni stalna. Za 100 mark nemškega denarja moramo sedaj plačati celo 150 K 75 v, za 100 francoskih frankov 166 K 25 v, v nrrnih časih pa je veljala marka 117 K 80 v, frank pa samo 95 K 50 v. Vsak nakup tega ali drugega blaga v tujini,' ki se mora plačati z zlatom, tišči našo denatrno vrednost k tlom v veselje naštih sovražnikov in k naši veliki š-kodi. Domoljubna in družabna dolžnost vsakega poštenega Avstrijca tedaj je, da opusti sedaj vsako razkošje in ne kupi nobene nej;otrebne reči! • Ali pa je teh razkošnih predmetov toliko in za tako pomembno vrednost, d'a bi se tudi v bodoče lahko prihranilo pri njih upoštovanja vredne denarne svote ? Poglejmo malo v sezname o našem uvozu v letu 1913, torej pred vojsko, da se prepričamo, koliko smo za razkošne, t. j, skoro popolnoma nepotrebne reči vrgli denarja v tujino! V prvi vrsti so to pomeranče, mialndairine itd. Teh se je uvozilo v Avstrijo, večinoma iz Italije, za okrog 10,000.000 K na leto. Starejši ljudje se še pač predobro spominjajo, da nekdaj te laške robe v naših krajih skoro poznali niso, a so kljub temu dobro živeli. Ta positavka pri izdatkih se torej čisto lahko -Črta in se nadomesti z domačim sadjem, ki . je vrhu-tegh boljše kot tujo in Se celo laško sadje glede dobrote posebno naidkriljuje. Italijani in drugi naši sovražnika so našemu domačemu sadju že itak 9 tem dovolj škodovali, d!aj .so uvažali na leto za okroglo 4,300.000 K hrušk in jabolk, suhih sliv za 1,100.000 K. vkuhanega sadja aa 1,000.000 K, žlahtnih sliv, bresk, črešjenj iz a okroglo 4,00'0.000 K. Torej za samo sadje, ki je namenjeno večinoma samo za kinč, izdamo Avstrijci v tujini in sicer zopet večinoma v sovražni Italiji, veliko svoto 26,000.000 K. To svoto na leto čisto lahko prihranimo ! K temu še pride zelenjava, večinoma taka, ki bi jo lahko pogrešali, za približno 16,000.000 K, i t popolnoma nepotrebne cvetlice in rože za 7,500.000 K. Kako lepo bi se lahko naše sadjarstvo, vrtnarstvo in gojitev rož razvijala, ako bi se le del teh velikih svot uporabilo za procvit teh strok! Pri gorej navedenih vrstah sadja niti nismo všteli raznih vrst drugega sadja, kakor so: banane, ananasi, dateljni, rožiči in kostanji, za katere izdlamo v tujini zopet 5 mil. K. Za žafran, papriko in vanilo plačamo na leto našim sovražnikom 5,600.000 K / Skupno torej izdamo v tujini za sadeže, katere bi v naših gospodinjstvih lahko pogrešali, okrog 60 milijonov K na leto. Poleg teh še izdamo velike svote za rastlinske pridelke, !ri sicer ne spadajo pod razkošne predmete, a bi ge pn nakupu istih vendar lahko mnogo prihranilo, Za kavo plačamo n. pr. v tujini 90,000.000 K, za kakao 9.000.000 K, za Čaj 5,000.000 K, torej tza tri \ predmete, ki se rabijo zn pijačo, celih 104,000.000 K. ! Za čokolado izdamo 1,000.000 K, za tuja vina (to so večinoma peneča vina) četi 8,000.000 K, za krompir (večji del rani, torej tudi izvečine nepotrebno razkošno blago) skoro 7,000.000 K, za tuj tobak in smodke čez 61,000.000 K! Za stvari, ki spadajo med pravo razkošno blago izdamo izredno velike svote in sicer: Za tujo perje za lišpanje 13,500.000 K, za kaviar 2,600.000 K, za tujo razkošno obleko in perilo (ang-leško-francosko blago) okrog 7,000.000 K,. Ztaj zlatnine in žlahtne kamne 40,000.000 K, za bisere in korale 7,500.000 K, za tuje'dišeče praške 5,000.000 K. Ako odraČunamo 104,000*000 K 2a tvarine za pijačo, nam še vedno ostane na leto ogromna svota 160,000.000 K za predmete in blago, katero bi čisto lahko p,ogre-Šali. Poleg tega še moramo upoštevati uvozno blago, ki se sicer ne more popolnoma pOgrešatti, a se uvoz istega lahko močno zniža. K temu blagu prištevamo fige, dateljne, citrone, grozdne jagode, mandeljne in bisernice itd. Teh predmetov nakupimo na leto v tujini za 9,000.000 K. Za svileno blatgo in svilene niti damo celo 115,000.000 K! Kožuhovina r*as stane krog 27,000.000 K. Torej izdamo v tujini s prej navedenimi tvarinami za pijačo vred na leto predmete, pridelke in tvarine, katere bi la1 Ire p^ šali, velikansko svoto 416,000.000 K. Koliko bi se lahko tukaj - pri 'ako ogromnih svotah — prihranilo! A žalitk.^, že vnaprej lahko rečemo, da se naši ljudje naštetim raz,košnim in nepotrebnim predmetom ne bodo prostovoljno odrekli, a-koravno nam je dolgotrajajoča vojska dala v tem 0-ziru dovolj dobrih naukov. Država sama pa bo lahko ljudstvo napeljevala k varčnosti in ga odvajala, da ne bi kupovalo nepotrebnih tujih predmetov. Pred vsem bi se dalo to doseči z visokimi dar i nami na tuje predmete, ki jih lahko pogrešamo ali pa so nam popolnoma odveč. S tem bi najhuje kljubovali sovražnim tujcem, ki bi nas sedaj tako radi izstradali in uničili. Vprašanje, ali bi se pri nepotrebnem tujem blagu ne dalo prihraniti v naš prid na leto velikih svot, je resno vprašanje. S tem vprašafnjem se bavijo že mnogi odločilni krogi; Ravnatelj velike dunajske lom-bardne in eskomptne banke, Ernst Lemberger, je s-klical te dni na Dunaju zborovanje, na katerem so bo posvetovalo in razpravljalo o naši denarni vrednosti. Na dnevnem redu tega zborovanja je tudi v-prašanje: K'a.ko bi se naj preprečil uvoz nepotrebnega (razkošnega) blaga? Marsikateri naš čitatelj bo zadovoljen s predlogom, da se tuje razkošne sfvari ne bi več uvažale v našo državo in bo vskliknil: „Le začnite v mestih s tem gibanjem, na deželi smo pred vojsko in tuidi sedaj videli le malo takih nepotrebnih predmetov, ker nimamo Časa, da bi se vadili v razkošju." In priznati tudi moramo, da ima naše kmečko ljudstvo prav, ako se drži lepe stare kfmečke priprostosti in čisla staro kmečko nošo in častitljive staroslovenske šege. Naše pravilo za bodočnost pa bodi: Kdor hoče imeti prihodnjost, naj varčuje! l>obro ljudstvo ne obupaj! Z velikim sočutjem in žalostjo slišimo, da v nekaterih krajih žene skoraj obupavajo in se za gospodarstvo dosti več ne zmenijo. Gospodar je pri vo; -kih, poslov ni, sama — tako misli marsikatera — n. bo zmogla ničesar. Res so veliko reve take uboge žene; toda ni treba obupati, Ali se ne vidi že pri vremenu, da nam hoče Bog pomagati? Kolikokrat smo pa še orali sredi mesca januarja, kakor se je to letos zgodilo? Vse se lahko dela v sedanjem ugodnem vremenu. Ljudje so si napravili drva in stelje, izvozili so gnoj, izorali za oves in pripravili vsie za pomladansko delo. Ibani Naši poslanci, ki so neprenehoma v stiku z našim ljudstvom, nam pravijo, da je za galico in za s-pomladansko setev že poskrbljeno. Galice bo dobila štajerska dežela dobri dve tretjini in sicer po okrajnih zastopih. Cena bo sicer višja, kakor navadna leta, a vendar ne previsoka. Spomladansko seme bode nekoliko dražje kot je cena žitu pri vojnožitnem zavodu, a tudi ne neprimerno dražje. Žito bode skrbno očiščeno. Način naročevanja bo kmalu razglašen. — Zadnji teden sta v teh gospodarskih zadevah na Dunaju in v Gradcu posredovala dr. Korošec in dr. K. Verstovšek. Iz kroga istih poslancev tudi izvemo, da bo za spomladno delo vojaška in politična oblast poskrbela za potrebno število ujetnikov, kajti v javno in splošno korist je, ako se rodovitni Spodnji in Srednji Sta-jer do zadnjega kosa zemlje obdelata. Občine se že sedaj naj potrudijo, da dobijo potrebno Število ujetnikov na razpolago, kakor hitro se začnejo dela v vinogradih, na njivah in v gozdovih. Vsakdo čuti z našim kmetskim ljudstvom, z njegovim velikim trpljenjem in z njegovimi mnogobrojni-mi skrbmi. Vse se bo storilo, da se mu olajšajo njegove razmere. Za to pa, dobro kmečko ljudstvo, ne obupavaj, ampak imej pogum, zaupaj v svojo lastno moč in posebno v božjo pomoč! Dalmatisaci pri cesarju. Ko so Italijani začeli vojsko, so željno obračali svoje oči na našo kršn'ato Dalmacijo. Dopajdala so se jim varna pristanišča, kraji polni prirodnih lepot in ljudje kjrepke rasti in vitkega stasa. Dalmatinci so videli koprneče italijanske pogleide ter šli Italijanom nasproti — do soške fronte. In tam sedaj strašno klestijo Italijane ter jih kaznujejo za njih pregrešne želje. Tudi dalmatinsko prebivalstvo, ki je ostalo doma, je gnalo srce, da bi izrazilo preljubljenemu vladarju zvestobo in udanost. Ta prilikla se jim je ponudila dne 28. jan. Nekdanji mariborski okrajni glavar, sedaj cesarski namestniki grof Attems, je popeljal odlične zastopnike dalmatinskega prebivalstva pred preisvitlega cesarja. Pred cesarjem je v imenu vseh govoril dalmatinski deželni glavar dr. Ivčevič. Govoril je izključno v hrvatskem jeziku. Cesar se je na to milostno zahvalil ter rekel med drugim: Junaški sinovi Dalmacije so z navdušenjem sledili mojemu klicu in so izvršili v tej vojni izgledne Čine hrabrosti in samožrtovanja. „Proslavljeni stojijo že mesce v najsprednejših vrstah tam, kjer je treba odbijati naval po Številu moČnejega. nasprotnika, ki je v požrešni pohlepnosti zastonj poizkušal stegniti Ve po našem morju, ki pomenja za nas življenje in bodočnost, in tudi po naši domači grudi. Z njim tekmuje vse prebivalstvo dežele v prizadevanju, da z voljnim prenašanjem vseh nadlog vojne in požrtvovalnimi čini domoljubja posnema po svojih močeh tiste, ki so dan na dan in v vsaki uri pripravljeni, da svoj najdragoceneji imetek zastavijo za domovino. In vidno je božji blagoslov nad našo pravičlno stvarjo* Ob neprodirnem zidu so se razbili vsi napadi sovražnika in ravno fe dni so bili moji bojni sili usojeni na Dalmacije južnih mejah slavni uspehi — blesteč list slave v naši zgodovini — ki bodo pripomogli v. Stran 2. to, da važne dele tega kraljestva odslej zavarujejo pred sovražnim ogroževanjem. S pomočjo Vsemogočnega in po junaštvu moje vrle armade in mornarice se posreči, da svojim ljubljenim narodom pripravim časten mir." H koncu se je zahvalil vsem Dalmatincem za, izražena čustva ter jim poslal svoj cjesarski pozdrav» Cesarjeve besede so jasno donele po celi dvorani in vzbudile v poslušalcih največjo radost. Sledili so jim navdušeni klici. Na to je cesar osebno nagovoril nekatere člane dalmatinskega zastopstva. Najprej je nagovoril dež. glavarja Ivčeviča in ga podrobno izpraševalo delovanju deželne uprave v Dalmaciji in o razmerah v deželi. Nato se je obrnil cesar k zadrskemu nadškofu dr. Pulišiču in ga vprašal, kako je prestal dolgo potovanje. Z bivšim namestnikom baronom pl. Nar-dellijem jo cesar govoril o dnevnih .vprašanjih,- grš-ko-pravoslavnega škofa dr. Brankoviča je vprašal o razmerah v njegovi škofiji. Vojni superior in mestni župnik v Dubrovniku, msgr. Crni)ca, je ocsarju na kratko opisal sedanje razmere v Dubrovniku in poročal o uspešnem delu na polju vojne oskrbe, kar je cesarja vidno razveselilo. Z grofom Borellijem in vitezom pl. Vukovičem je cesar govoril o gospodarskih stvareh Dalmacije. Poslancu Biankiniju je rekel cesar po prijaznem pogovoru o njunem zadnjem srečanju: „Upam, da kmalu nastopijo redne razmere in se zopet naseli mir in blagostanje v zadovoljstvo v-seh narodov," Nato je govoril s poslancem dr, Balja-kom o razmerah v njegovem volilnem okraju in s poslancem mesta Sibenika dr. Dulibičem o nekaterih primorskih vprašanjih. Med pogovorom je dr. Duli-bič izjavil, da se šibeniško in okoliško ljudstvo prav trdno zanaša na končno zmago in se spričo mogočnega varstva vojne mornarice prav nič ne boji sovražnika. Nato je cesar pripomnil: „Da, tudi vojna mornarica je resnično velika dela izvršila." Cesar je govoril potem še z zadrskim, trogirskjim in prčanjs-kim županom. Končno se je obrnil k namestniku grofu Attemsu in rekel, da je današnja udanostnaj izjava po poklicanih zastopnikih Dalmacije njegovemu srcu zelo dobro dela. Nato je stopil cesar par korakov nazaj, se s povzdignjenim glasom ponovno zahvalil odposlanstvu in zapustil dvorano. Spremljal ga ja navdušen trikraten „živijo!" Italijansko bojišče. Na naši soški fronti so živahni boji in sicer smo sedaj mi napadalci, Dosegli smo, kakor poroča general Kadorna sam, prav lepe uspehe pri Oslavju, na Kalvariji in tudi italijanske postojanke na Malem javorčeku se zdijo celo Kadorni ogrožene. Vsled dogodkov na soški fronti se je italijanski kralj tako vznemiril, da je hitro zapustil Rim in prihitel na fronto med svoje vojake. Nič se napi tudi Čudno ne zdi, ako poročajo laški listi, da je vojaška uprava zopet odstavila več poveljnikov. Stari poveljniki gredo, novi prihajajo, mi pa stojimo trdno kakor skala. V Italiji narašča nevolja nad sedanjim ministrstvom, Oni, ki niso bili za vojsko, kažejo na onemoglost italijanske armade, ki v teku osmih mescev m mogla priboriti niti enega uspeha. Sedaj še bode to težje, ker se odpira za Italijane novo bojišče v Albaniji. Oni pa, ki so sicer za vojsko, pripisujejo vse neuspehe tudi sedanjemu ministrstvu, ker baje postopa prepočasi in premalo odločno. Veliko se piše, da pride francoski ministrski predsednik Briand na obisk v Italijo. Spremljala ga bosta zunanji minister Bourgeois in generalisimus Joffre. Toda obisk odlagajo od tedna do tedna, znamenje, da se ne morejo zediniti zaradi zadev, o katerih bi potem ob obisku razglasili celemu svetu, da so edini. Sedaj se pravi, da pride francoski obisk še le v sredini mesca februarja. Pogajanja še bodo torej trajala vsaj 14 dni. Zakaj se gre, ali za Balkan, ali za skupen nastop v severni Afriki, ali pa sporazumno postopanje pri že tolikokrat naznanjeni spomladanski ofenzivi, ne vemo. Naši uspehi na soški fronti. Avstrijske čete se na soški fronti zadnji čas živahno gibljejo. Zadnjič smo med najnovejšimi poročili poročali o lepem uspehu pri Oslavju (severozahodno od Gorice). Te dni so došla zopet poročila o nadaljnjih uspehih naših čett SLOVENSKI GOSPODAR. Na Kalvariji. i < Gora Kalvarija na južnozahodni strani Gorice { je bila že od začetka vojske tori.sče hudih in krvavih bojev. Italijani so polagoma zavlzeli črto postojank na Kalvariji. A naši so dne 24. jan. te postojanke zopet srečno iztrgali Italijanom iz rok. Zvečer, dne 24 jan. so, kakor pravi italijansko uradno poročilo, na višinah zahodno od Gorice (Kalvarija) močne avstrijske sile pod Varstvom megle napadle italijanske postojanke. Vsled premoči avstrijskih čet so se italijanski oddelki umaknili s prve črte v strelske jarke druge črte, da bi se tako izognili nevarnosti, da jih naši popolnoma pogazijo. Boj Za. kalvarijske postojanke je bil izredno srdit. Na Malem Javorčeku. V bovškem ozemlju se razvija zadnji čas prav živahno gibanje čet na obeh straneh. Italijani zaman napadajo naše postojanko na visoki gori Rombon, ki prevladuje bovško okrožje. Mi jim vračamo z napadi na Mali JavorČek, južno od Rombon a, V četrtek, dne 27. jan., je, kakor-poroča KadOrnav naša artilerija silovito obstreljevala že itak ogrožene italijanske postojanke na tej gori. Po dobr.' arnlerijski pripravi pa so naši pešci trikrat naskoči J gv.ro. Kadorna pravi, da so bili vsakokrat odbiti, Pri Sv. Luciji. Dalje proti jugu je vas Sv. Lucija. Pri Sv. Luciji se izliva Idrijca v Sočo. Vas in še več ozemlja na zahodni strani Sv. Lucije je v naših rokah. General Kadorna pa v svojem poročilu dne 25. jan. poroča, kakor da bi bila Sv. Lucija last Italijanov. Iz avstrijskega časnikarskega stana, torej iz popolnoma zanesljivega vira, se poroča, da je italijansko poročilo glede Sv. Lucije popolnoma neresnično in da je Sv, Lucija naša. Boji za Doberdob. Od dne 24. jan. naprej Italijani zopet z vso sir lo obstreljujejo naše postojanke na Doberdobu. Posebno hud artilerijski' ogenj je pri Sv. Mihaelu in Sv. Martinu. Vojaška onemoglost Ita.ije. Ob početku vojne se je ppesosjalo italijlansko vojno silo na okroglo 1.2 milijona prvovrstne armade, viso izvežbano silo pa na 1.6 milijona največ. — Takrat se je tudi videlo, iia hoče Italija porabiti svoje voj'ake samo ob svoji meji z namenom, da se raztegne na ozemlje, katero hoče zavojevati. Ko je čet-verozveza silila Italijo na Balkan, se je sodilo, da Italija na izhodnji obali Adrije more odposlati k večjemu 50.000 mož, in sicer po večini črnovojnike. Dogodki so pokazali, da jo bilo presojanje pravo. Italija ni pomagala nič na Balkanu, njena balkanska politika je zlomljena, Italija povdarja dan na dan, da potrebuje ob svoji fronti proti Avstriji dtvoje vojaštvo, vse to pač jasno spričuje onemoglost Italije Italija sama s tem priznava svojo vojaško onemoglost. Italija pa je tudi izgubila že 600.000 mož svoje prvovrstne armade, to je polovico svojih najboljših čet, dočim so branitelji ostali čvrsti in krepki v svojih postojankah in se je njihovo razpoloženje visoko dvignilo. Kar smo odbili v četrti soški bitki, to so bile že deloma površno izvežbane čete, Ako zadenejo Italijane zopet take izgube, potem bodo morali zamašiti že svoje vrzeli s črnovojniki, kolikor jih še ostane. Število napadalca v primerju z braniieljem je še vedno večje, ali v tem pogledu se pri rovem italijalnskem ponesrečenem napadu in ako bodo proste avstrijske čete na kakem drugem bojišču,, lahko hitro marsikaj izpremeni. Kako je v Gorici. Crnovojnik Martin Tržan iz širja nam piše dne 21. januarja iz Gorice: Kje je živahnost Gorice? Tako se nehote vprašam in premišljujem, kadar grem slučajno zvečer po ulici, čeravno se mi to malokedaj zijubi. Kje je tisto veselo gibanje, tista čarobna električna razsvetljava, katera je še pred enim letom tako lepo razsvetljevala celo mesto? Kje je cestna železnica, katera je s tako hitrostjo vo/.ila noč in dan z južnega kolodvora na državni kolodvor in nazaj? K|e so one lepe hiše, katere so krasile mesto? Mno„'o jih je porušila in požgala izdajalska granata; med njimi je tudi škofova palača in »Gregorčičev Dom«, kateri je tudi precej poškodovan. Ako si prišel poprej v katerokoli cerkev, kako so bile lepe in okinčane, a tudi to je izginilo vsled strahu pred grdim izdajalskim početjem, kajti ostudni in hinavski Judež ne prizanaša niti cerkvam. Posebno težko in občutno je prizadeta cerkev čč. oo. kapuci-nov, katera je bila šele leta 1911. dovršena in po- 3, fabruarja 191Gv svečer^a, a sedaj je zelo občutno poškodovana. Kje je ljudstvo, katero se je tako živahno sprehajalo po ulicah, naj si bo v toplih letnih, kakor v mrzlih z-mskih večerih? Vse je izginlo, deloma so ljudje pobegnili, ostali pa se skrivajo v podzemskih kleteh, posebno kadar talijo in divjajo sovražne granate in šrapneli nad mestom, da si tako rešijo življenje, kajti mnogi izmed njih so našli tudi vsled sovražnih granat prezgodnji grob. Res občudovanja vredno ljudstvo, katero tako vneto ljubi rodno grudo, da ga ne premakne niti strah pred smrtjo. Ono hoče ostati na svoji zemlji in v svojih hišah. Čudil bi se dragi bralec, ako bi z lastnimi očmi videl to, kar se tukaj godi. Tukaj je porušena iu požgaoa lepa visoka hiša, a tik nje pa je še odprta trgovina, katera ima le bolj majhne poškodbe. Ko tako stojim zamišljeno v neki ulici, pa se mi v resnici milo stori, ko gledam te podrtije, groblji podobne. Bleda luna ražsvetljuje poprej tako lepo razsvitljeno, a sedaj tako zapuščeno mesto. Poprej živahno gibanje ljudstva in drvenje vozov, samo-drčev in tramvaja, sedaj pa pogosto in divje tuljenje izdajalskih granat in šrapnelov nad mestom. Poprej tolika živahnost, sedaj tolika otožnost Zdi se ti, da luna in zvezde žalujejo in se zgražajo nad to polectarsko predrznostjo in grozoto. Ali upati je, da bo ijubi Bog tudi laški predrznosti storil enkrat konec. Zaupajmo! Mogoče nam zašije letos lepše pomladno scince, katero prinese nam vsem skupaj lepšo bodočnost, po kateri bo pa tudi Gorica dobila počasi lepše lice in se bodo vrnile pobegie družine nazaj in mi vojaki pa tudi k našim družinam domov. Ti pa laški izdajalec, boš se še gotovo kesal, ker boš imel tudi težke vojne občutke, za svojo trdo in pa hinavsko butico, kar ti bomo pač vsi skupaj prav iz srca privoščili Kapelica na bojišču. Četo vodja Josip Zdenk o, doma od Sv, Andraža v Slov. gor., piše svojemu prijatelju J. Stel-carju v Mariboru: Na kamenitem Krasu, kjer prej ni bilo videti nobenega stanovanja, stoji danes na stotine barak! v katerih prebiva našo vrlo vojaštvo, katero stoji na straži proti izdiajalcu-Lahu. Večkrat me dovede v moji službi pot tudi k taboriščfem naših domačih slovenskih vojakov. Prav živahno življenje je v teh taborih. Sliši se prepevanje milih mi slovenskih pesmio, tu mi zopet udarja na uho glas lepo ubrane harmonike : zdi se mi, kakor bi prišel naenkrat v hrupno mesto. Tam na višini zapazim nekaj posebnega: majhno stavbo, narejeno prav priprosto iz desk, in okoli te stavbe, oziroma pred vhodom, se zbira vrlo naše vojaštvo, eni odhajajo, drugi prihajajo. Tudi mane vleče srce tje, da vidim, kakšen pomen ima. li ta. priprosta staJvba. Začudim se, ko zagledam pred seboj prav mično kapelico, v ka.teri se daruje naš Iz-veliČar Jezug Kristus pod podobo kruha in vina, ter deli duševne in telesne milosti- našim hrabrim vojakom. V to kapelico se zateka torej naše vojaštvo, proseč pred podobo Križanega in Marije Pomočnice za svojo in za srečo naše domovine. Tu se torej morejo vojaki večkrat udeleževati daritve sv. maše ter prejemati sv. zakramente ter se žajivaljevati Vsegamo-gočnemu in Mariji Prečisti Devici za vse prejete dobrote in milosti. Kapelica je okrašena s sv. podobami in zelenim bršljanom. T,ako torej se zabavajo naši vojaki dandanes na bojnem polju. Torej ne branijo samo s puško domovino in presvtitlega cesarja, ampak tudi z rožnim vencem v roki. Tudi sv. rožni venec je orožje, kate* ro nas brani pred sovražnikom. Pozdrave! Boji na koroško-italijanski meji. Franz Turki doma iz Orehovec pri Radgoni nam piše s koroško italijanske meje. Lah nas je neki večer pred kratk m močno z naskokom napadel. S?al sem na straži. Mesec je svetil na nas vojake. Naenkrat se zasvetijo bajoneti ter zagrmijo strojne puške in težki topovi, kakor da bi se približal sodnji dan. Zbudil sem hitro svoje prijatelje in sem jim rekel: »Vstanite! Vstanite! Sovražnik se nam bliža!« Že smo videli od daleč polenta rja, ki so se mu svetili bajoneti. Že so žvižgale krogle mimo naših glav in Lahi so zavpili: »Avante! Avante!« To je trajalo dve uri in polentar se je moral umakniti. Okoli 9. ure po noči je začela naša artilerija močno obstreljevati polentarja in kmalu jih je ležalo vse polno na zemlji. Lah je moral zopet pobrati svojo ropotijo in se umaknit'. In tako včasih gre dan za dnevom. Iskreno pozdravljamo vse bralce »Slov. Gospodarja« in vse štajerske Slovenke! Franc Tiirki, Vinko Druškovič od Sv. Pavla pri Celju; Franc Koražija iz Slatine pri Bogatcu in Franc Lipovec iz Kamenščaka pri Ljutomeru. Polentarji se bojijo avstrijskih alpincev. Naš zvest prijatelj Jakob Felicijan nam piše z koroško-italijanske meje: Za mesca oktobra lansMega leta smo bili prestavljeni z visokih planin v prav prijazno dolino. Naša bojna črfa je razvita po lepem B....polju in po nekem griču navzgor. Pred nami leži lepo slovensko mestece B., katero še pa ima sedaj sovfražnik v rokah in je po večini razrušeno. Naši nasprotniki so najboljši italijanski vojaki „bersaljeri", kateri so nas nekaj časa silno močno obstreljevali in napa' ii. A i>osebno veselje je pa imela* do nas artilerija itera nas je večkrat obsipala z granatami', kakor z >rehi. Zadnji čas pa so polentarji že postali utrujeni ni kakor se nam dozdeva, jim ni več dosti mar za povelja njihovega Kadorna. Pa saj ni čudno, ker jih dobijo povsod po buči. Kako polentarji zvesto stražijo tn svoje postojanke, priča sledeči slučaj: 400 korakov pred našo bojno črto je mal grič. na kalerem ,so imeli Italijani svojo poljsko stražo in sicer prav močno. Mesca decembra 1915 je dobila naša sioinija povelje, poizvedeti za moč sovražnika in če mogoče, grič zasesti. V temni in megleni noč' smo se priplazili na tri korake pred italijansko str . na kar šele nas je ta zapazila, toda bilo je že pi no, kajti takrat so bili naši ge v njihovih strelskih \r-kiii in kar jih ni zbežalo ali ise takoj udalo, so uii žrtev naših pušk in bajonetov. Mi smo se seveda morali zopet umakniti, ker 90 prišle močne italijanske rezerve. Dne 18. jan. smo dobili zopet povelje, zavzeti ta grič. Zjutraj po zahodu lune smo se zopet priplazdi do njihove postojanke. Tokrat pa, ko so nas opazili, so jo na hitrem pobrisali, ne da bi od nas padel en strel. Se- na svoje velike klobuke so pozabili. Posebni strah imajo pa tudi pred našo izvrstno artilenjo, katera jih večkrat naredi neumne, da kar,tekajo sem in tje. Takšni so verolomnega kralja vojaki, s katerimi seveda ne bo Emanuel nikoli na Dunaj priromal, za to bomo že tudi skrbeli slovenski aipinci. Pač pa mislimo mi enkrat malo v Italijo pogledat, potem pa, ako nani Bog ohrani življenje, se povrnemo nazaj na svoje dnmove kot zmagovalci. Pošiljamo bratske pozdrave vsem cen j. bralcem „Slovenskega Gospodarja": Slovenski aipinci na. tukajšnji poljski straži. Jakob Felicijan, poddesetnik, doma iz Vurberga pri Ptuju: Franc Raunik, Jakob Cerar in 'J. Smidlmajer. Crnagora je naša. Črnogorci so odložili orožje ter poiskali svoje domove, ali pa se zaradi prehrane prostovoljno javili za ujetništvo. Od lo. jan. ni počil nobeden strel več na Crnigori. Sedaj prihajajo prva zanesljiva poročila, zakaj je kralj Nikolaj zbežal iz Crnegore. Vlada mu je na-svelovala, naj beži, ker se je bala, da, ga bomo mi proglasili za ujetnika. Iz istega vzroka se je tudi še kraljevič Danilo umaknil iz Crnegore. Del Črnogorske vlade je šel s kraljem ¡v Lyon, druge del je ostal na, Crnigori-. Princ Mirko ni zbežal, niti se postavil na čelo četam, ki bi se naj do zadnjega borile proti nam, — ampak je ostal v KrušeVcu pri Podgorici. Kompanija avstrüskih voj'akov oskrbuje stražo pred njegovim gradom. Naši višji Častniki ga večkrat pozovejo k skromnim pojedinam. Princ Mirko se rad odzove ter je dobrodošel gost našim oficirjem. Tudi general vojvoda: Janko Vukotič, brat kraljice Milene, ni proti nam organiziral odpora, ampak nasprotno je dal svoje čete v Nikšiču mirno razorožiti. Iz Lyon a prihajajo glasovi, da se namerava kralj Nikolaj odpovedati črnogorskemu prestolu. Nasiyzasedli Šavaik, Goransfco in Gusinje. Črnogorci mirno odlagajo orožje. Naše čete pa imajo v lasti že si oro celo Crnogoro. Zadnje dni poprejšnjega tedna smo zasedli še nekatere kraje, ki dosedaj niso bili v naši lagti: G o r an s ko (v severozahodnem kotu dežele), S avn i ld (južno-tzhodno od Goranske) in Gusinje (v južno-izhodnem kotu Crnegore). Prebivalstvo, ki v teli krajih mnogo drži na črnotrors,ki narodni ponos', se vkorakajočim Avstrijcem ni popolnoma nič ustavljalo. V krtiju Gora>>s-ko so bile naše čete celo ja,ko slovesno sprejete. Med pritrkavanjem tvorov so vkorakali Avstrijci v kra;. Naproti jim je prišlo domače ljudstvo z duhovščino. Dasirahmo so bili Črnogorci znani kot dobri Worilci, in so vedno branili svoj dom do zadnjega, vendar sedaj z veseljem skušajo pomagati našpm četam, da bi se povrnila v deželo zopet red in mirno življenje. T11 vsepovtsod vlada med našimi četami in Črnogorci lepo soi-dasje. Kakor poprej v Srbiji, tako se sedaj tudi tukaj, a seveda še v večji meri, priteguje prebivalstvo k sodelovanju, da iS« povrnejo zopet redne razmere v dosedaj po vojski razburkane kraje. Prometna sred-stvla, t. j. ceste in mostovi, se izboljšujejo in podaljšujejo. Glavna skrb naše vojaäke uprave je, da za-sigura preskrbo vojaštva in prebivalstva z živili. A skrbi se tudi, kolikor mogoče, da se zdravstvene razmere zboljšajo. Radi dolgotrajne vojske in nezadostnih zdravstvenih sredstev, ki jih je Četverosporazum dal deželi na razpolago, ter vsled dohoda ostankov srbske armade in srbskih beguncev v izhodno Crnogoro, so nastale zdravstvene razmere take, tla je bila v tem oziru nujna pomoč silno potrebna. Vodstvo naših čet in vojaštvo samo se trudi na vse mogoče načine, da, bi nedostatke odpravilo in da bi' iz Crnegore nastala zadovoljna dežela- V Crnigori. mir ali nemir? Naša uradna poročila zatrjujejo točno in jasno, da vlada mir v vsej Crnigori in tudi v okolici Skad-ra;, ter da je že velika večina črnogorskih čet razo-rožena- A četverosporazumove časopisje priobčuje Še vedno vesti o odporu Črnogorskih čet pod princem Mirkom ter generaloma Martinovičem in Vukotičem. Zanimiv dokaz o nezanesljivosti teh poročil podaja naslednja vesti, iz Kotora, objavljena, po „Siidslavi-sclie Korrespondenz", ki pravi: „Agence Havas" trdi. da, stoji na čelu črnogorske armade, ki nadaljnjo ' oj proti Avstriji, general Janko Vukotič. V resnici se je general Vukotič z dvema drugima Črnogorskima generaloma sam u-dal avlstro-ogrs® emu po vel jni šivu v Dapilovigradu. Da sedaj tudi že četveros >orazumovo Časopisje polagoma prihaja do spoznanja, da je v Crnigori le drugače, kaklor pa bi si želel četverosporaizum, je že razvidno iz pariškega „Journala", ki svari, naj se ne razširja preveč vest o nadaljnem obstoju Crnegore. Dejanski s,"1 nahaja vse kraljestvo v rokah avstro-o-grskih čet. Položaj na Balkanu postaj,! vedno neugodnejši. Nadalje je razvidno iz pariškega časopisja, da je zaseden;e Skadrn napravilo na Francoskem globok vtisk. Listi pripominjajo, da brezdvomno črnogorska. armada ne obstoja, več. Usodepolno ravnanje kralja Nikolaja. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov se je izrazil: Kralj Nikolaj je hotel biti preveč z,vit. S tem je k večjemu oškodoval bodočnost svoje lastne rodbine, za katero se je bližala najboljša nada, da bo vladala' nad povečano Crnogoro. ■ ■ i * Kralj Nikolaj molči. Kralj Nikolaj se je pripeljal dne 24. jan. v Lyon. Na kolodvoru so ga pozdravili minister Denis Co-chin in lyonski župan. Kralj ni odgovoril besede, — temveč samo z glavo prikimaval- Videlo se mu je, da mu hrupen sprejem ni ljub, ampak da bi najrajši tiho in neopaženo smuknil v hotel, kjer ga je že čaka^-la kraljica. Kralj Nikolaj je zelo potrt. Baje se misli odpo\;edkiti prestolu ter se kot zasebnik naseliti v južni Franciji: Narod v Crnigori. Po zadnjem ljudskem štetju ima. Crnagora krog 475.000 ljudi; na vsak kvadratni kilometer pride bi oseb. V Cetinju je 5300 duš. Največje mesto je Pod-gorica s 10.053 prebivalci. Ulčinj jih šteje 5081, Nik-šič 4972 in Bar 2500. 'Največ prebivalstva je pravoslavno, Turkov 14,000 in katoličanov 12.5(70. Državno oblast ima. kralj skupno s skupščino, v kateri sedi 74 mož. 02 jih volijo po splošni volilni pravici na 4 leta. 12 jih imenuje kralj. Albanija. AvstrijsEe čete so zasedle L ješ in Sv. Tvana Meduanskega, južno od Skadra ob obali Jadranskega morja. ERad-paša je vsled tega zbežal iz Drača in se v Valoni pridružil italijanskim četam. Italijani nameravajo vendar le držati Valono, čeprav izražajo ugledni italijanski listi' bojazen, da bodo kmalu premagani. Bolgari so že baje v Bera,tu, torej komaj le kakih 15 km proč od Valone. Vsled tega se tudi Va-lona ne bo dala tako utrditi., l^akor bi bilo dobro in potrebno. Francozi in Angleži svetujejo Italijanom, naj pustijo Valono in se jim s svojimi Četami pridružijo pri Solunu. Ljes in Sv. Ivan ALduanski rasa. Avstrijske čete, ki prodirajo ob Adriji iz Crne-goro v Albanijo, so dne 28. jan. zasedle važni pristanišči Sv. Ivan Meduanski in Lješ (južno od Skad-ra). Srbski, italijanski in nam sovražni Esad-paševi oddelki so se pred dohodom naših čet umaknili proti DraČu, kamor jim sledijo mvše vstrajno prodirajoče čete. Prodiranje od Lješa proti DraČu in Valoni je radi močvirnatega in deloma silno hribovitega ozem- lja zelo težavno. Nekatera poročila pravijo, da so sovražniki Drač že izpraznili. ftuski zunanji minister o položaju. Koncem januarja je poklical ruski zunanji minister Sasonov petrograjske časnikarje k sebi in jim povedal, kako sodi o sedanjem svetovnem položaju. O C r 11 i g o r i ne more nič reči, ker še mu niso znane podrobnosti, katere pričakuje dan z n dnevom. Vendar je mnenja, da se je del črnogorske armade s srbsko pravočasno umaknil in se nanovo organizira. Mogoče šie bo v zvezi s srbskimi četami koristil skupni stvari, Sasonov je priznal, da je položaj na B a 1 k a -11 u vsjed uničenja srbske armade, kar, je tudi Crnogoro upropastilo, brezupen. A minister upa, da- bosta Srbija in Crnagora še videli boljše dneve, ko bo slavila skupna četvero^.prazumova stvar svoje zmagoslavje. Grčija je nepristranska, toda dalo bi se pa priekati o tem, ali prisiljeno ali prostovoljko. Toda upamo, da bo Grčija razumela svoje koristi in se ne bo odločila proti četverosporazumu. Razmerje Rusije do R u m u n i j e je po vol j 110, in kakor dozdaj prijateljsko. Zadnji1 čas se ie v Ru-muniji pojavil strali, da bodo osrednje vlade sovražno ali nasilno postopale j)roti Rumuniji. Te vlade se nadalje trudijo, da bi dobile Rumunijo ob svojo — stran. iToda gotovo se modra in pametna Rumunija tega zaveda, da se njene narodne želje ne dajo uresničiti ob strani osrednjih držav. Ti podatki naj zadostujejo kot razlaga za trditev, da bo Rumunija ostala nepristranska. Glede Švedske priznava, Sasonov, da je fam Nemčija priljubljena in da Anglija razburja, švedsko javnost, ker tako trdo pošto >a napram švedski pomorski pošti. Vendar izjavlja, da se nima Švedska od strani Rusije ničesar bati. Z Angleško in Francosko postopa Rusija sporazumno in enotno. Da bi bila enotnost' še večja, se je v Parizu ustanovil vojaško-politični odsek. ki se je že dobro izkazal. (Zanimivo je, da Sasonov imena Italije niti v usta ni vzel. Tudi novim zaveznikom se gabi govoriti o tej Širokoustni verolo-mnici.1 Nemogoče je, da bi kateri izmed zaveznikov s-klenil posebej mir. Tako dejanje bi pomenjalo popolno politično propast, Vojska se mora tudi radi tega nadaljevati, ker ie treba ustvariti predpogoje, da se bodo lahko vse države politično in narodno razvijale, ne da bi jih samovoljnost in samopašnost osrednjih držav pri tem ovirali. V to svrho je potrebno. da Nemčijo potlačimo. Kar je Sasonov govoril o trajanju vojske, pri-občujemo med novicami ruskega bojišča. Pred Solunom. O gitfanju Čet pred Solunom ni nikakih poročil. Gotovo je, da se naši in sovražniki dobro pripravlja-jo na bodoče boje na ozemlju med Solunom in Dojra-nom. Pozornost vzbu ja idejstvo. da so mornariški vojaki četverosporazumovih držav (Angliji, Francija, Italija in Rusija), dne 28. jan. zasedli polotok Kara-burnu ob vhodu v solunsko pristanišče. Izkrcavanje se je izvršilo pod zaščito ladijskih topov. GrkOsv nihče ni vprašal, ali dovolijo zasedenje Karaburna, ali ne. Francoska pehota je kratkomalo obkolila grško trdnjavico na polotoku in zahtevala od vojaštva in prebivalstva, da se mora odstraniti. Grška posadka se sicer ni upirala, pač pa je grški poveljnik vložil oster ugovor proti angleško-francoski na/silnosti. Angleške čete so dne 29. jan. zasedle tudi, trdnjavico Kumkale nasproti Karaburnu. Pbsadka na Kumka-leju se je zoperstavljala vpadlim Angležem, a se je morala uda.ti'. Tudi grški poveljnik te trdnjavice je odločno ugovarjal zoper anglešklo nasilnost. Med grškim jirebivalstvom, posebno v Atenah, vlada veliko razburjenje. Cetverosiporazum se izgovarja« da so njegove čete zasedle Karajburnu, ker se domneva — da so nekje v njegovi bližini imeli nemški podmorski čolni, ki pridno potapljajo sovražne ladje, svoje zavetišče in shrambe za živež in strelivo. Angleži so se izkrcali tudi na Kreti in sicer v pristanišču v Rethymo. Italijaini pa so baje izkrcali na otoku Roclus dve diviziiji. Pred Solunom je nemlški podmotrski čoln potopil dne 18. jan. oboroženi angleški parnik za prevažanje čet JMarere", dne 23. jan. pa zopet neko drugo tako ladjo. Rusko bojišče. Rusi so dvnkr: t poskusili' vzeti naše obmostje pri TJščičko, a so bil i vsakokrat odbiti. Mi smo dne 28. jan. naredili močen izpad pri Toporovcu. Čete so dobile ukaz, da uničijo naprej potisnjene ruske pos- ■ Strao i. S I, O V E N S K I (¡ O S P O D A R. 3. februarja 1916. fojajnkje. Svojo nalogo so izvršili natanko in temeljito. Za fronto se vršijo na ruski strani neprestano ol> sežna premikanja čet. Težke topove spravljajo na fronto Vse to kaže. da se bo vnel pi^aiv kmalu hud boj. Kako dolgo še bo vojska. Kako dolgo še bo trajala vojska, o tem se je ruski zunanji minister Sasonov izrazil: „¡M enim, da vojska ne bo več trajala dolgo, kajti Nemčija je prva izmed državami, ki iz denarnih razlogov ne more nadaljevati vojske." A minister je pristavil, da je kljub temu potrebno, da se pripravimo tudi še za p o 1 e t j (e. — Potemtakem bi še imeli po leti vojsko. Toda hvala Bogu, da ministri niso v-sevedni in Ida se velikokrat motijo. Ruski car se dela korajžaega. Da iravno so Rusi v času od 23. decembra 1915 do 25. januarja 1916 izgubili nič manj nego 100.000 vojakov, vendar se baje ruski car in njegovi poveljniki še niso streznili in upajo, da bodo našo bojno črto v Bukovinj in Galiciji predrli. Listi namreč poročajo, da je car Nikolaj izjavil na pram nekemu časnikarju: »Bolj kakor poprej ke-daj, sem sedaj odločen. Ce me bodo okolnosti pri silile, da se bom s svo.o armado moral umakniti, se bom umaknil, če treba tudi dalje nazaj za reko Volgo, a kljub temu sem se odločil, da vstrajam in zopet vstrajam. Prišel bo zopet čas, ko bo rusko orožje zmagovalo.« Tako se tolaži car v tre-notku, ko je bila eaomesečna silna ofenziva njegovih čet popolnoma zaman in je okrog 100.000 Rusov obležalo pred našimi postojankami kot žrtev ruske trmoglavosti. Slovenski pionir ob Dnjestru. Pionir Ivan Dolinšek iz Savinjske doline piše svojim domačim: V zadnjih bojih ob bukovinsko-ruski meji so naši odbili vse sovražne napade. Bojna črta se je oddaljila od nas toliko, da nam sovražnik ne more več škodovati. Enkrat nam je sestrelil most; dvakrat ga je odnesel Dnjestr. Sam Bog zna, koliko materijala je že voda odnesla. Dnjestr je čudovita reka. V eni uri naraste za 1 meter. Dne 29. decembra 1915 je tako narasla, da smo morali most podreti, ker bi ga sicer odnesla voda, Sedaj delamo spet drugi orjaški most* Po pokanju topov soditi se vršijo na rumunsko-rusko-avstrijski meji živahni boji. Tudi na tukajšnji fronti napadajo, a ne tako silno. Gotovo bomo, kakor hitro se začne silovita ruska ofenziva, ki je naznanjena na prihodnje mesce, odšli spet na bojno črto. Od zadnjih bojev, ki so se vršili o Božiču, še sedaj ležijo kozaki pred našo fronto, namreč pred žičnatimi ovirami. Nikogar ni, ki bi jih pokopal. Prisrčne pozdrave! • jan. naval le na fronto pri mestu Erzerum (glavno in , utrjeno mesto turške Armenije). Turki so se morali ! Pred rusko premočjo umakniti in stojijo sedaj kakih i 15 km izhodno od Erzeruma. Iz novejših poročil je j posneti, da Rusi svoje napade na-del te fronte vstraj-■ no nadaljujejo. Ruski načrt je gotovo, zasesti mesto j Erzerum. Ce pade Erzerum, bi se morala tudi ostala, j turška ironta i omaikniti nazaj. V Perziji se ¿e zadnji čas položaj za Ruse j neugodno , razvil. Glavni upravitelj pokrajine Luris- tan, Nazim-ef-Sultaneh, ,se je javno proglasil za sovražnika Rusije. Rod Luri je poslal Turkom že več tisoč vojakov na, pomoč. V Mezopotamiji so se dne 21. jan. in naslednje dni vršili ob reki Tigris v bližini mesteca Kut-el-Amara hudi boji med Turki in Angleži. Angleška armada se je morala umakniti več kilometrov proti izhodu. Turki pravijo, da je v tej bitki obležalo 3000 Angležev mrtvih na bojišču. V bitki pri Šajih-Saidu dne 23. jan. je baje padlo tudi 3000 Angležev. Pri Korni pa 1000, Angleška poročila pa pravijo, da Turki v svojih poročilih pretiravajo. Ob Sueškem prekopu se Angleži močno pripravljajo na morebitne napade turških in naših čet. Utrdbe se delajo noč in dan. Francosko bojišče. Kakor mi ob soški fronti Italijane, tako živahno so začeli Nemci vznemirjati na svoji zahodni fronti Francoze. Dosegli so več krajevnih uspehov. Ugiba se seveda, zakaj naenkrat tako živahno gibanje. Nekateri so mnenja, da se mi in Nemci pripravljamo na ofenzivo. Drugi pravtijo, da hočemo zaposliti Ita-liiane in Francoze zaradi naših skupnih podvzetij pri Solunu in Valoni, Cim več da-mo Italijanom in Francozom dela doma, tem manj četi lahko pošljejo pred Valono in Solun. JNapad z bombami na P r z Dne 29. jan., proti 11. uri po noči, je priplul nemški zrakoplov nad mesto Pariz in je vrgel. — 13 bomb na mesto. Bombe so usmrtile 24 oseb, 28 oseb p-7, ranile. Tudi škoda, katero so povzročile bombe na poslopjih, je zelo v lika. Več oseb je bilo tako razmesarjenih, da jih ni bilo mogoče spoznati. Ena. bomba je predrla trinadstropno hišo, neka druga je porušila trinridtstropno hišo, zopet neka druga štirinadstropno liišo, l *rta bomba je napol razdejala petnadstropno hišo, peta bomba je padla na ulico, kjer je razbila vrata, in okna več bližnjih hiš ter napravila v zemljo lukn.io, globoko eden meter, široko pa šest metrov. Bombe so napravile v Parizu med prebivalstvom veliko strahu in razburjenja. Turška bojišča. Na Kavkazu ,so dobili Rusi prejšnji teden velika ojačenja. Z vso silo so se ruske čete dne 26. Slovens&B žrtve za domovine. — Anton Breg, Jernej Kumrič, Jožef Pesek, Franc in Miha Radolič in Franc Ules. Od S v. Marjete na Dravskem polju se nam poroča: Sedanja kruta vojska je zahtevala iz naše okiolice že izredno veliko število žrtev. Za domovino so prelili svojo kri, kolikor nam je znano, dosedaj sledeči možje in fantje: Anton Breg, Jernej Kumrič, Jožef Pesek, Franc in Miha Radolič ter Franc Ules. — O J. Pesku iz Prepolj se poroča, da je paldel že dne 24. avg. na italijanskem bojišču. Padli se je že poprej bojeval na ruskem bojišču, odkoder je prišel bolan v bolnišnico. Ko se je ozdraivil, je šel nad Italijane. Rajni se je pri odhodu zelo težko poslovil do svojega doma, kot bi že naprej znal, da, ne bo nikdar več videl svoje drage domače hiše. Vsem padlim junakom: Slava,! — Jožef Dvoršak. Desetnik Lenart Me »anč nam piše dne 18. januarja z italijanske fronte: Umrl je za domovino dne 22. okt. 1915, poddesetnik Jožef Dvoršak, doma od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Starši so izgubili edinega sina, ki je žrtvoval življenje za cesarja in domovino Zapustil je 801einega očeta in 711etno mater, katerima je bil edina opora. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z bronasto kolajno. Vili smo ga spoštovali, ker je bil vri mladenič. Nahajal se je že od začetka vojske na italijanskem bojišču. Naj mu bo slovenska zemlja lahka! — Leopold Klemenčič. Iz Šoštanja se nam piše: Sredi novembra 1015 je došla starišem tužna vest o smrti edinega «ina, padlega na južno-zahod-nem bojišču. Stotnik pl. Helly in nadporočnik Ženko, oba F. K. R. štev. pišeta ganljivo o padlem kor-poralu: „Žalostno vest Vam moramo poročati. Vaš sin Leopold, ki je služil pri naši bateriji, je umrl v-sled. rane, katero je dobil po eksploziji sovražne granate. Težki boji zadnjih dni so zahtevali tudi na naši strani marsikatero 'žrtev. Ne obupajte, da je med temi vrlimi moral pasti tudi Vaš sinko v zvestem izvrševanju dolžnosti za ljubljeno fdomdvino. Padli, kmalu rešen trpljenja, počiva, tovarišem v trajnem spominu, v Kostanjevici. Cela baterija žaluje ob njegovi smrti. Bil je jako priljubljen, tako pri častnikih, kakor pri moštvu; zelo marljiv in v vsaki stroki popolnoma uporaben, taklo da ne izgubimo v njem le dobrega tovariša, temveč tudi izvrstnega vojaka. A tolažite se s fem, da je umrl kot junak na polju ča^i in da je ni rodbine v teh resnih časih, kateri bi nesreča prizanesla. Najiskrenejše sožalje cele baterije., bodite ponosni na pridnega, vrlega fanta, ki je delal vso čast svojemu imenu." Po smrti je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Nepozabni Polde! Za-plakali' so za Teboj sta.riši in sestrica, Tvoji prijatelji, domovina: Daljna zemlja krije cvetjc, katero je ona zasadila . , . Vršil si vselej m vestno svojo narodno dolžnost, bil prežet tihega ognja zfi vse, kar je lepega, našega. Tvoj zadnji pozdrav je veljal domovini, ma,iki: „Umiram za-te, domovina sladka moja!" Tebi, dragi, ncvenljiv spomin naših src. To nai bo v tolažbo tudi težko prizadeti rodbini. Nežna pesem zveni Tebi v poslednji pozdrav v srebrno noč, kliče po zarii: wBračo draga i jedina, dom je tuge pun, a slovenska domovina, piše svoj račun. Nosi'ga pred Višnjeg Boga, da za krvcu svu dobi jamstvo prava svoga, zlpitnu slobodu." — Avgust Kokol. Piše se nam: Došla je žalostna novica, da je padel na italijanskem bojišču občepriljubljeni Gustav Kokol zadet od sovražne krogle. B<1 je vpoklican dne 21. junija 1915 Ma in sicer kot črnovojnik Srčno si je še želel videti svoj dom. In res se mu je posrečilo, da ga je vi del v «adnjem trenotku, predno je odšel na bo i-šče. Udan je bil v voljo Najvišjega. Prestal je-hude boje. Vojskoval se je junaško. Vzet je bil iz bojne vrste in presajen v drugo nebeško domovino, kjer ne pokajo puške in ne gonijo lope v . Bil je edini sin in vrl mladenič vreden spoštovanja dobre in poštene matere, ki ga je že v nežni mladosti navajala krščanskemu življenju. Bagi pokojnik je bil (udi naročnik »Slovenskega Gospo-soodarja«. Ko je vzel od doma slovo, si je še že lel rožnivenec in svetinjo Maere Milosti s sebe j vzeti, da ga bosta spremljala v dolgo večnost. Sladko spavaj, dragi prijatelj! Padli je b 1 doma iz D o b r o v c pri Mariboru. — Pavle Kožuh. Iz Zabukov ja nam piše prijatelj lista: Na severnem bojišču je blizu Kolo-meje mesca junija 1915 padel Pavle Kožuh Pred kratkim je prišlo uradno poročilo, da Pavleta ne bo več živega nazaj. Naj mu bo gališka zemlja lahka! — Jurij Macun. Iz S p uhlje pri Ptuju se nam poroča: Svetovna vojska zahteva tudi v naši vast svoje žrtve. Mesca oktobra je padel na južnem-bojišču častne smrti za domov no blag mladenič Jurij Macun. Služil je pri domačem peVpolku, bil v bojih v Galiciji ob Dnjestru ter došel po laški vojni napovedi na južno bojišče. Zadnja poročila je dobila rodbina dne 12. oktobra. Dne 21 januarja pa je bila globoko prizadeta obitelj Maeunova obveščena, da je padel njih sin, oziroma brat, ju naške smrti. Pokojnik je. bil izurjen, ve£Čak v tesarski, mizarski, zidarski obrti, največja podpora že priletnim starišem in sestri na obširnem gospodarstvu, zastopnik tvrdke mlatilnih strojev, t rzoparil-nikov »Alfa«, ter mnogoleten naročnik »Slov. Gospodarja«. Naj mu bo lahka žemljica solnčne Go riške! — Ivan Majcenič. Od Marije Snežne se nam piše: Neusmiljena smrt jena bojnem polju pokosila posestnika in moža Ivana Majcenič. Bil je priljubljen, priden in zvesti mož; vsi, ki so ga poznali, žalujejo za njim, posebno pa žena in pet nedolžnih in nedoraslih otročičev ter sosedi. Rajni je bil star 38 let. Služil je pri domačem domobranskem pešpolku. Bojeval se je od 24. majnika do smrti proti polentarju. Poslovil se je od svojih ljubih domačih, od ljube žene in malih o ročičev dne 15. februarja 1915. Želel nam je vsem veselo svidenje, če ne tukaj na zemlji, pa nad zvezdami. Dne 26. novembra je še sam pisal svoji ženi in otročičem, da je še zdrav. In še tisti dan ga je sovražna krogla zadela in 4 dni pozneje je izdihnil svojo blago dušo. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Sveti naj mu večna lač! — Franc Mastnak. Od S v. Štefana pri Š-marju se nam piše: Zvedeli smo dne 20. pros, žalostno poročilo, da je Franc 'Mastnak med tistimi, ki že spijo v daljni, tuji zemlji, odkoder se ne povrnejo več. Storil je smrt za cesarja in domovino, ko še ni niti dopolnil 20. leto. V cvetu svoj« mlaidosti je zatis- . nil svoje oči za vejdno dne 5. nov. 1915 v bolnišnici na Primorsklem. Zadet je bil od laške krogle v vrat. Bila je pač božja volja, tako, kakor se pravi: „Kar Bog stori, vse prav stori, Čerarvno se nam prav ne zdi!" Upamo, da si se preselil, naš dragi brat in sin, na boljši kraj. Na svidenje nad zvezdami! — Ivan Medved. Iz Pokleka pri R a j h e n -o u r g u se nam piše: Dne 12. sept. minolega leta je došla prežalostna novica v hišo Antona in Jožefe Medved, posestnika v Pokleku, da je nemila smrt pobrala v cvetu nežne mladosti mladeniča Ivana Medved. Služil je pri domačem pešpolku. Poslovil se je dno 26. oktobra 1914 od doma, od svojega očeta, od drage mamice, šesterih sestric in dveh bratov, od svojega starejšega brata Antona 'Medved, ki je kaplan v Majšpergu pri, Ptuju. Poslovil se je še zajdnjo-krat od svojega dragega, očeta, na obisku na prvo ad-ventno nedeljo 1914 v Celju, z besedami: „Z Bogom, ljubi ate, do srečnega svidenja, če ne tukaj na tem sivetu, pa gori n'ad zvezdami!" Zadnjokrat se je še poslovil od isvoje sestre Francke na obisku na dan sv, Štefana, z besedami: „Z Bogom, ljuba sestra, le bodi pridna, kakor si bila. dozdaj, upanje imam, d'a se vidiva, če ne tukaj, pa nad zvezdami, kjer ne bo več ločitve in ne več žalovanja!" Na diun novega leta 1915 je Sel s svojo armado z znanci v Galicijo, v Karpate in je bil dne 17. febr. smrtno zadet od sovražno krogle v svoja mlada prsa. Dne 14. febr. je še pisal sivojim domačim z željo, da bi še rad enkrat videl svoj dom. Pa žalibog, nemila usoda, je zahtevala drugače. Dne 17. febr. ga je večni Bog poklical k sebi in rešil zemeljskih muk. Bil je star 20 let, ko je daroval svoje mlado življenje za presvitlega cesarja, in domovino, Naj mu bo lahka tuja zemlja, ki je posrkala do zadnje kaplje njjiogovo kri in nazadnje še sprejela, v svoje naročje njegovo telo. Blagi Ivan! Trajen bo na Te spomin! Sveti naj Ti večna luč! 3. februarja 1910. SLOVENSKI GOSPODAH. Stran 5. — Franc Novak. Od S v. M a r j e t e pri Moš-kanjcih se na,m piše: Na južnozahodlnem bojišču je za domovino in cesarja padel dne 28. nov. 1915 enoletni prostovoljec desetnik Franc Novak. Dovršil je mariborsko učiteljišče ter stal tako na. pragu v živ-lienje, katero mu je pretrgala! kot junaku sovražni krogla. Obitelji, ki s tem izgubi že drugega sina in brata v tej vojni, naše sožjalje! — Alojzij Popošek. Iz Ptuja se nam po roča: Alojzij Popošek, edini s n Popcšekove dru ž;ne iz Podvinc je v najlepši dobi svojega cveto čega življenja — v 23. ietu — zapustil solzno do lino in se preselil v boljšo domovino. ■ Služil je pri j slovenskoštajerskem domobranskem pešpolku. Ra j njen je bil dvakrat v Galiciji, kjer je v bolnišnicah prestal strašne iolečine. In tretjič je šel na itali- j jansko bojišče; tam se je boril 3 tedne na Dober- j dobski plaaoti s sovražnikom. Njegovi znanci nam ; poročajo, da ga je dne 15. decembra 1 1915 raz- j trgala laška granata. Strašna usoda za stariše in j sestre! Bil je miroljubnega srca. Njegovo največje j veselje je bil domači pljug in vsa druga kmečka j opravila. Naj iru bo tuja žemljica lahka! Ti pa ; mili Jezus nas enkrat združi tam, k er ne bo ža- j losti in trpljenja in tudi vojske ne! Spavaj sladko v tuji zemlji, sinko dragi, nad zvezdami na nas ne pozabi! — Ivan Toplak. Z italijanskega bojišča ise nam piše: Nemila smrt nam je ugrabila mladeniča Ivana Toplak, doma iz P o d v i n c e v pri Ptuju, v najlepši dobi, starega 24 let Nagajal se je pet mescev na južnem bojišču, kjer ga je dne 7. jan. žadela sovražna krogla in mu predrla njegova mlada prša. Bil je priden, prijazen fant. Njegov tovariš ,Fr. Petek je naznanil žalostno novico njegovim domačim in pristavil: „Res, žalostno za vse, ki smo mu bili prijatelji!" Naj bo mlademu slovenskemu junaku doberdobs-ka žemljica lahka! Mirno počivaj, ljubi Iv^an! Na veselo svidenje nad zivezdami! — Alojzij Strakl, doma iz Radomerš&tka pri Ljutomeru; poddesetnik F. Petek od Sv. Tomaža pri Ormožu; Ivan Munda in Ivan Ceh iz Spuhlje. načrtov in dela pri svojem ljudstvu. To se je videlo tudi v Framii' ob smrti Muršičevi. Žalost za njim je bila nedopovedljiva. Pokazala se je posebno v nedeljo ob pogrebu.. Ko je dr. Medved govoril ppkojniklu zadnje besede v slovo, je glasno jokanje in ihtenje nativladalo njegov krepek glas. Muršič ni delal sa-■ mo v šoli in cerkvi, ampak tudi v društvih An denar-| nih zavodih. Hvaležno ljudstvo bo mu to delo sedaj | plačevalo z molitvijo in trajnim spominom. V širjih krogih spodnještajerskih Slovencev je i bil pokojni Muršič znan kot pridigar ob romanjih v i Marijino Celje, v Brezje in na Trsat. Njegov krepek | glas, njegova vznesena beseda, njegovo navdušenje za sveto stvar je vsakokrat globoko »učinkovalo n'a, pobožne romarje. f Župnik Fr« Muršič, I Cela framska župnija je glasno zaplakala,, ko se je dne 28. jan. izvedelo, da je umrl župnik č. g. Frančišek 'Muršič. „Ah, da so nam umrli dobri ka~ tehet", je zdihovala šolska mladina in se ni dala u-tolažiti. „Ah, da smo izgubili blagega gospoda", so govorili udani mu framski župljani ter niso mogli prav verjeti, da bi mogla smrt tako hitro in nepričar kovano opraviti svoje neusmiljeno delo. Vnetje pljuč in možganske mrene, katero je dobil na poti v plani-šfco šolo, je strlo njegovo v zadnjem času vsled preganjanj oslajbljeno telo in mu uničilo življenje. Bil je komaj 49 let star. Pof njegovega življenja je bila pot večine slovenskega razumništva. Sele po hudem boju s pomanjkanjem in z vsemi mogočimi ovirami je prišel do kruha. Ko je menil, da so težavnejša leta njegovega življenja za njim, ga .ie prijela smrt s svojo koščeno roko in ga odvedla s tega sveta. Rodil se je dne 8. oktobra 1867 v vinorodnem Zavrču. Svoje gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani, bogosloK'.Ske vi Mariboru. Dne 25. julija 1895 je bil posvečen v mašnika in Še isto leto poslan med ljudstvo. Mlad duhovnik je bil poln vzorov, poln načrtov in poln veselja za delo. Razpel je jadra in se podal j s temi bogatimi zakladi na široko morje življenja. Iz ljudstva je izšel, ljudstvu, dobremu in poštenemu svojemu ljudstvu je hotel posvetiti vse svoje moči. Bil je skrajno vesten v šoli, neumoren v spoviednici, nenavadno izboren v cerkvenem govorništvu in tudi. izven cerkve skrben za pravice in dobrobit v oskrbo mu izročenega ljudstva. Kjerkoli je služboval, še sedaj ni pozabljeno njegovo vzorno delovanje. Kaplanoval je najprej v Brežicah od 17. oktobra 1895 do 4. avgusta 189fi. '■•otcm v Koz<"em do 14, nov.. 1898 in na to pri Sv. Benediktu v Slov. gor. d0 25. julija 1903, ko je [ostal župnik v Framu. V politični zgodovini štajerskih Sk»venc/ev ostane posebej zabeleženo njegovo 'delovanje v Kozjem. Njegova ljubezen do ljudstva je našla odmev v širjih krogih in kadar so nastopili odločilni časi, šlo je ljudstvo za njim. In tako iSe je zgodilo, da so Slovenci dobili tržko zastopstvo v roke, katero so prej imeli ljudje približno iste poli čne barve, kakor so zdaj štaierčif^nci. Kozje je od -tega časa naprej ostalo slovensko. Kakor se je jovsod, kamor je prišel Muršič, poznalo njegovo katehefcsko, cerkVenogovorniško in s-povedniško delovanje, tako je tudi povsod vzcvetelo globoko katoliško-narodlno javno življenje. Murfč pač ni bil mož, ki bi šel mimo ka or senca, ampak mož, ki je krepko prijel za pljug ter rezal globoke brazde v zemljo. Da, taki možje najdejo tudi nasprotstvo, čeprav sami nikogar ne sovražilo, kateri razumen človek bi se temu čudil? Tlako je bilo in tako bo ostalo vedno! Samo puhle repe se nihče ne dotakne. Toda tudi veliko ljubezen in razumevanje» najdejo možje Pogreb je bil v nedeljo, dne 30. t. m. Velika množica je prišla skupaj, da je izkazala rajnemu zadnjo ljubav. Navzoči so bili tudi državni, in deželni poslanci dr. Korošec, Ozmec, Piše k in dr. Verstov-šek. Domača in planiška šola sta se udeležili pogreba polnoštevilno pod vodstvom vrlega učiteljstva. Pogreb je vodil preč. g. hoški dekan A. Gru-šovnik v spremstvu 23 duhovnikov, sosedov in prijateljev pokojnika. V slovo je govoril rajnemu prof. dr. Anton Medved. Omenjal je njeg(0v0 goreče delovanje na leei., v spovednici in v šoli. Ljudstvo je jokalo na ves glas med pogrebom. Ob grehu mu je zapel domači pevski zbor nagrobno žalostinko v slovo. Staro in mlado je ljubilo svojega prijatelja in voditelja, za to jim je bilo slavo tako neizmerno težko.. Pokoj njegovi duši! Na veselo vstajenje! * Duhovniške vesti. C. g. Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, bo dne L marca instaliran za župnika na župnijo Ljutomer. — C. g. IAT,an Jelšhik je bil dne 2. febr. umeščen na župnijo Zibikja. — Prestavljeni so sledeči čč, gg. kaplani: Ivan Bosina ,s Sladkje gore k Sv. Martinu na Paki, Anton Zupanič iz Loke pri Zidanem Mostu na Sladko goro in Jurij Cvetko iz Koprivnice v Loko. * Odlikovanje. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje za junaštvo in požrtvovalnost pred sovražnikom je dobil fregatni zdravnik dr. Ivan Fras, štajerski1 rojak iz Dragctincev pri Sv. Juriju ob Sč. Odlikovani junaki 87. pešpolka. S sreurno bra brostno kolajno 2. razreda je bil odlikovan račun ski podčastnik 1 razreda Jožef Gregorec,. Z bro nasto kolajno za hrabrost pa četovodja Anton Rozman, poddesetnik Franc Klobasa, pešca Janez Gro-belnik in Jožef Hentak. Odlikovani junaki 47. pešpolka. S srebrno hra-brostno kolajno 2. razreda so bih odlikovani: Ka det Ivan Kajfaž, četovodja Franc Lcngini, desetnik Janez Rumpler, desetnik Ferdinand Trojan, podde setnika Jožef Bok in Alojzij Scheucher ter pešca Avgust Volmajer in Franc Pregl. Z bronasto hra-brostno kolajno sledeči: Pešci Karol Fridinger, Rudolf Hofstatter, Janez Zohier, Anton Kaučič, Janez Jamernik Feliks Škrober, Anton Kitek, Ripert Ža beri in Jane? Maček. Junaki s „Zente« v Pulju. V ponedeljek 24. jan. so dospeli v Pulj junaki s »Zente«. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Sedaj, ko je Črna gora poražena, so se vrnili v domovino še pred koncem svetovne vojne, kar razveseli gotovo vsakega, zlasti pa njihove svojce. Naši junaki so bili v črnogorskem uietn štvu 18 me cev. Kapitaliziranje hrabrostnih svetinj. »Az Est« javlja, da pretresajo inerodajni ogrski krogi misel kapitalizirati mesečne prejemke imesieliev hrabrost nih svetinj, če imaio doiični samostojno obrt ali hočejo kupiti zeml išče. V tem slučaju bi se izpiralo imeteJj-m zlate hrabrostrie svetinje 4000 K, imeteljem vel. srebrne svetinje 2000 kron. imete ljem male srebrne svetinje pa 1300 kron. Tudi pre j jemki invalidov in sirot bi se kapital^irali. „Slovenski Gospodar" zvest tovariš slovenskih domobrancev Naši d mobr nci nam pišejo: Ko sem bil d< ma sem se vsikdar veselil dneva, ko je pismonoša prinesel »Slov. Gosp.. da sem posnel i njega razne novice, ki jih je imel v obilni men na razpolago Pa ko nas je cesar poklical a obramio dom >vine proti vero'omneinu roientarju, nas tudi sedaj pride »Slov Gospodar« obiskat na topli jug. Ne morete si doma pred tavljati, kako veselje za vlada v na3i sredini, ko ga zagledamo. Tedaj gre iz rok v roke in vsak hoče biti prvi, da ga čila, kako na vseh bojiščih naši slovenski fantje in možje bijejo sovražnika. In v kratkem času bomo tudi mi slovenski domobranci od pešpolka pokazali nezvestemu polentarju, kar znamo. Sedaj smo še namreč za rezervo in komaj čakamo, da brž pokažemo, čemu imamo puške in tedaj: »Hura po lentar!« Vse za vero, dom cesarja! Iskrene pozdrave pošiljamo vsem čitateljem »Slov. Gosp.« sledeči slovenski domobranci: Josip Krajnc od Sv. Ruperta v Slov gor.; Anton Weingerl od Sv. Jakoba v Slov. gor.; Lovrenc Ferlan od Sv. Trojice v Slov. ger ; Jos p Meško iz Polenšaka; Ludovik Skrbič iz Frama; Franc Arnejčič iz Haloz; Valentin Voga iz Trs i a; Ivan Hriberšek iz Brežic; Ivan Šišerko iz Leitersberga in Anton Resnik iz Rajhen-burga. Slovenski junak odlikovan z zlato kolajno. Iz Ljubnega v Savinjski dolini se nam poroča: Četovodja Franc Barbej, od slovenskoštajerskega pešpolka je b i dne 16. januarja odlikovan z zlato hrabrostno kolajno. Od visokih častnikov pa je za svojo izredno hrabrost in junaške čine dobil darilo 200 K, katere je takoj poslal svoji materi. Vzgle-den slovenski sin! „Slovenski Gospodar" med obmejnimi Slovenci. Poroča se nam: Naš »Slovenski Gospodar« si je med vojsko pridobil mnogo novih prijateljev. V župnijah Lučane, Kaplja in Arvež se je za Vaš list v zadnjem času oglasilo izredno mnogo novih naročnikov. Celo taki, ki so poprej zabavljali če i Vas, so si sedaj naročili »Gospodarja«. Mnogi, ki so večkrat naglašali, da ne razumejo čistega slovenskega jezika, so se ga sedaj naučili, ker vsebi na ki jo prinaša »Slov. Gosdodar«, ima posebno privlačno moč za naie kmečko ljuistvo, — Tudi iz Spieifelda in Cmureka se nam poroča, da so se mnogi, ki so poprej čitali edino nemške liste, na ročili na »Gospodarja«. Slovenski sanitejci na italijanskem bojišču. Piše se nam: Zima je tukaj na italijanskem boiišču precej ostra, čeravno ni mnogo snega. Zdravi še smo. Kužnih bolozni je le malo. Slovenski fantje smo kljub velikim težavam vedno veseli in židane volje. Iskrene pozdrave! Poddesetnik Jožef Vučina od Sv. Andraža v Slov. goricah; Anton Klemenčič iz Ro-žičkega vrha pri Sv. Juriju ob Šiavnici; Jožef Kropfl od Št. Janža na Dr. polju; Anton Laubič iz Dramelj pri Celju; Jakob Apat iz Škofije vasi in Konrad Kolar iz Središča. Živijo Slovenci! Za vojne begunce iz juga. V Mariboru se je ustanovil okrajni pomožni odbor za vojne begunce iz juga. Pojasnila se dajejo v poslopju c. k. okrajnega glavarstva, II. nadstropje, vrata 14 ob pone-peljkih, sredah in sobotah oi 10—12 ure predp. in od 2—4 ure popoldne. * Gonja zoper župane. Ker so tudi župani bili klicani k naboru, a se je reklo, da bodo nekateri o-proščfeni vojaške službe, so ponekod zalvistni ljudje uprizorili celo gonjo zoper nje> Tako se nam poroča, da ponekod gotovi ljudje pobirajo podpise po občini in v posebnih vlogah zahtevajo od političnih oblasti, da se naj županje na vs>ak način vpokliče, ker je še v občini dovolj starejših, mož, ki bi lahko vodili županske posle. „ * Rekviriranje žita. Kmečki posestniki mari-borsk|ega okraja so pritožuje,jo, da so mnogi zopet dobili poizive, naj do 15., oziroma 21. febr. oddajo go- Stran 6. < : * SLOVENSKI GOSPODAR. 3. februarja 1916. tove množine žita, dasiravno so že zahtevano žito oddali. Ljudstvo je bilo zelo razburjeno. O zadevi smo se poučili in zvedeli, da se godi mnogim posestnikom krivični. Urad na glavarstvu, ki vodi zapiske o oddanem žitu in fižolu, ni popolnoma in pravočasno izknjižil, koliko žita so posestniki oddali, Med tem čašom pa so drugi uradniki že izdelali in razposlali pozive, da se mora zahtevajo žito čim prej oddati, drugače se bo za isto po 21. febr. plačalo za 10 odst. manj in se bo, če bi .bila potreba, s silo odvzelo. Nase uredništvo je takoj v tej zadevi posredovalo in dp-liilo zagotovilo, da se bo občinam naz lanilo, da tistim posestnikom, ki so zahtevane množine žita in fižola že oddali, a so kljub temu dobili nov poziv, ni treba več oddajati žita. Občin^kia predstojništva morajo to dotičnim naznaniti in ob eniem poslati okrajnemu glavarstvu naknadno poročilo o oddanem žitu. Kaj bo z galico? Deželni vino- in sadjarski inšpektor Stiegler poroča v graških listih, da se je zasiguralo načelniku graške zveze kmetijskih zadrug, Barti od vlade 55—60 vagonov modre galice, s katero množino da se bo dalo izhajati, ako se ne bode škropilo z galico drevja. Pripominjamo, da danes galice še nima sigurno v rok; h nobena kmetijska korporacija, katera jo je kupila ;:a svoje člane. Upati je, da bo mogoče galico dobiti, ni se pa bati, da bi dobila ena korporacija vse, druge pa nič, temveč se bo blago po naročilih sorazmerno razdelilo. $ff| -figi Žetvenim komisijam! C. kr. žetveni komisar, vinarski nadzornik g. Fr. Matjašič bo imel v prihodnjem času v večih krajih posvetovanja, kako bi se prišlo v okom primanjkanju delavskih moči, ki preti prihodnjo spomlad. Gg. občinski predstojniki, ki so povabljeni na ta posvetovanja se poživljajo, da se jih polnoštevilno udeleže, ker se lu gre za velevažne zadeve kmečkega ljudstva- Posvetovanja se vrše dne 4. februarja v Rogatcu, 8. februarja v Sevnici, 9. februarja v Brežicah in 10. februarja v Kozjem. V sanjah dobil dar govora. V Strobelnu na Saškem je prišel v bolnišnico pešec Ivan Steven. Pred mesci ga je na Ruskem zasula granata Bil je živ pokopan. Patrulja ga je sicer izkopala, a govoriti ni več mogel. Od silnega strahu je izgubil dar govora. Neko noč je imel hude sanje; kar naenkrat zavpije, tako da so strežniki pritekli sku paj. Toda vesel začne »mutasti« vojak pripovedovati, kakšne sanje je imel, kako je v strahu zavpil in — sedaj lahko še naprej vpije. * Prihodnja petkova „Straža" prinese obširni seznam padlih, ranjenih in ujetih naših domačih polkov. Dopisi* * Maribor. Kakor izvemo, so se črnie koze, ki so divjale od Božiča naprej v našem mestu, posebno med vojaštvom, že t'a,ko omejile, da se bode vojaštvo tekom nekaj tednov zopet laliko prosto gibalo. * Studenci pri Mariboru. Dne 30. jan» je izvršil v svojem stanovanju v Studencih pri Mapriboru samoumor uslužbenec južne železnice Franc Ornik. Zmračil se mu je um, Kamnica pri Mariboru. Pretečeno nedeljo dne 30. januarja je imela tukajšnja Kmečka hranilnica in posojilnica svoj drugi občni zbor. Čeprav i.sia-novljena še le leta 1914, ima zaznamovati v tem kratkem času svojega obstoja jako povoljne uspehe. Na občnem zboru, ki je bil precej dobro obiskovan je v poljudni obliki predaval nadrevizor g. Pušenjak o važnosti cesarske naredbe glede razkosavanja kmečkih posestev ter o vzrokih sedanje draginje. Z vidnim zanimanjem so sledili poslušalci govornikovim izvajanjem. Dejstvo, da se naše dobro kmečko ljudstvo poslužuje v tako obilni meri svojega domačega denarnega zavoda, pač jasno dokazuje, kako potreben je bil za našo župnijo. Želimo mu, da bi se tudi v tekočem letu tako krepko razvijal. Kmetje, poslužujte se v obilni meri vašega domačega denarnega zavoda! * Št. Ilj v Slov. gor. V premogovniku v Kočevju je v nedeljo, dne 30. jan., ubilo 21 letnega rudarja Rudolfa Lorbeka, edinega siposestnice-vdove v Selnici ob Muri. — Nekemu Rusu-ujetniku je tv torek, dne 1. febr., pri veleposestniku Hornickyju rez-ni stroj odrezal dva prsta na desni roki in enega hudo poškodoval. Ranjenca so prepeljali v Gradec v bolnišnico. * St,. Ilj v Slov. gor. Fiirttova tovarna za debeli papir v Ceršaku bo zopet otvorila svoj obrat. Ravnateljstvu tovarne se je posrečilo, da so potrebni moški delavci oproščeni vojaške službe. — V Selnici ie umrla kmečka hči Terezija Dreier. — Vsled izredno ugodnega in toplega vremena smo v januarju o-pravili mnogo spomladanskih opravil. Nekateri so sejali ječmen in pšenico, drugi so delali praho i. t. d. Trte pa so večinoma porezane. — Na£ g, organist prav pridno prodaja „Slovenskega Gospodarja" in „IStražo." Ljudje tako z veseljem segajo po berilu, da vse doposlane številke naših listov razproda. Malanedelja. Tu je umrl po 4tedenski mučni bolezni g. Martin Šek, trgovec pri Malinedelji. Bil je obče spoštovan, to je pokazala tudi velika množica njegovih znancev, ki so ga prišli spremenit na njegovi zadnji poti. Mož ni nikoli skrival svojega verskega prepričanja. Bil je skrajno delaven, in Bog rnu je podelil tudi velike spretnosti, znal je več rokodelstev in bil vsled tega tudi sosedom v veliko pomoč. Rajni je bil tudi zelo napreden mož. On je prvi začel obnavljati po trtni uši pokončane gorice. Bil je tudi vnet za občni blagor in je z navdušenjem pomagal, če je občina priredila kako delo na roboto. Njegova smrt je naredila v fari veliko vrzel. Naj v miru počiva! * Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Vabilo k občnemu zboru strojne zadruge v Sv. Lovrencu na Dr. polju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, dne 20. lebr., v šoli. Začetek popoldne po večernicah. Dnevni red: 1. Poročilo načel-stva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1915. 4. Nadomestna volitev na-čelstva. 5. Volitev nadzorstva, (i. Slučajnosti. K pol-noštevilnr udeležbi vabi načelstvo. 68 * Sv. Vid pri Grobelnem, Tukaj je umrl 721et-ni nadučitelj Matijla Sumer. N. p. v m.! Sv. Jurij ob juž. žel. Podružnica c. kr. kmet družbe v Št. Jurju ob j*už. žel. ima svoj občni zbor v nedeljo dne 6. svečana ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri kolodvoru. Štore pri Celju. Nadporočnik saperjev, Artur Kauczuki, doma iz Štor, je bil odlikovan z voja škim zaslužnim križcem tretjega razreda z vojnim okraskom. Sv. Pavel pri Preboldu. Katoliško izobraževalno društvo ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 6. februarja v Društvenem domu. K obilni udeležbi vabi odbor. * Hrastnik. Štabni narednik Avgust Dolinšek, sin tukajšnjega čevljarskega mojstra in gostilničarja, je bil odlikovan z zlato hra.brogjfrno kolajno ter i-menovan za čaistnikovega namestnika. Zabukovje. V cvetju [dekliških let je dne 21. januarja neizprosna smrt pograbila 291etno mladenko zvesto članico Marijine družbe, Jožefo Kožuh. Pogreba se je udeležila cela Marijina družba. Sestrice iz Planine so ji zapele pri odprtem grobu žalostinko. G. župnik pa so se v posebnem govoru poslovili od vrle mladenke! N. p. v m.! Zadnja poroiila doil» v četrtek, 3. februarja. nrrmiMHBiiiTtm...... ..... t»"-, - - - ^^^ata«^»«:. Najnovejše avstrijsko, uradno poročilo. Dunaj, T. februarja. Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Crnogorsko-albansko bojišče. Položaj v Crnigori in y škaderskem ozemlju je nespremenjeno miren. Razpoloženje prebivalstva je tako, da ni želeti boljše. Dunaj, 2. februarja. Rusko bojišče. Pred mostnim okopom pri U š č i č k o je bil sovražnik z napadi z minami prisiljen, da je zapustil svoje prednje jarke. Na drugih mestih bojne črte so se vršili patrulmi boji. Italijansko bojišče. V dolini S u g a n a so bili napadi ¡sovražnega bataljona zahodno od Ronoegno odbiti, ,Na pobočju gore C o 1 d i L a n a je bila sovralžna saperska postojanka v ročnem metežu zavzeta in razstreljena. Na soški bojni črti topovski boji. Crnogorsko-albanBko bojišče. V Albaniji so naše prednje Čete dosegle brez boja reko Mati. V Crnigori popolen mir, nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. Polovica Albanije naša. Italijanski list „Secolo" potrjuje, 'da so naše čete zasedle že celo Crnogoro in dobro polovico Albanije. Naš zračni napad na Solun. Dne 1. febr. je zrakoplov-„¡cepelin" vrgel na Solun 20 užigalnih bomb v smeri proti poslopjem, v katerih je nastajvljen francosko-angleški generalni štab in drugi uradi. 8 oseb je mrtvih, okrog 50 pa ranjenih. Škoda na poslopjih se ceni na 1 milijon, Zmagovita avstrijska konjenica Ob spodnjem Styru se je, kakor se dne 1. febr,-poroča iz vojnega časnikarskega stana, vršil oster napad naše konjenice na t ruske postojanke. Vrli konjeniki so premagali mnogo močnejše sovražne čete in jih vrgli nazaj. Napad zrakoplovov na zahodno angleško obal. Berolin, 1. februarja. Oddelek nemškega zračnega brodovja je v noči od 31. jan. n'a 1 februar metal razstrelivne in u-žigalne bombe na. ladjedelnico, pristanišče in tovarniške naprave v in pri Liverpolu in Birkenheadu, železarne in plavže v Mainjšestru, tovarne in plavže v Nottinghamu in Sheffieldu, velike industrijskle naprave na Humberju in pri Great /Yarmouthu, Povsod se je opazilo močne učinke vsled velikih razstrelb in srdite požare. Ob Humberju se je poleg tega ena angleška baterija talko poškodovala, da je obmjolknila. Zračno brodovje so od vseh strani močno obstreljevali, a ni bilo nikjer zadeto. Vse zračne ladje so se kljub močnemu sovražnemu odporu dobro ohranjene vrnile. Rusi oblegajo trdnjavo Erzerum? Ruska poročila zatrjujejo, da je ruska kavkaš-ka armada začela oblegati turško trdnjavo Erzerum., Rusi se zelo trudijo, da bi trdnjavo obkolili, kar pa. se jim dosedaj še ni posrečilo. Novi ruski ministrski pred sednik. Iz Petrograda se poroča, da je odstopil ruski ministrski predsednik Goremykin. Na njegovo mesto je oa,r imenoval člana ruske državne zbornica, Borisa Stiirmer. Kot vzrok odstopa Goremykina se navaja njegova visoka starost in ne ravno razveseljiv položaj, v katerem se nahaja Rusija. Listi poročajo, da je novi ruski ministrski predsednik velik nasprotnik Nemčije. Upor na Kitajskem? * v Iz 'Mukdena se poročil), da se na Kitajskem širi uporno gibanje Mongolov« 20.000 Mongolov, Katerim se je baje pridružila uporna kitajska brigada, koraka proti glavnemu kitajskemu mestu Pektingu. Velika železniška nesreča na Francoskem. Na postaji St. Denis na Francoskem je brzo-vlak, ki je vozil iz mesta Calais, radi prenagle vožnje skočil iz tira. Večina vozdv se je prekujcnila in začela goreti. Pod gorečimi razvalinami so ječali številni ranjenci. Poroča j&e, da je «zgorelo in se ubilo 10 oseb. Število ranjenih je izredno veliko. Samomor turškega prestolonaslednika Turški prestolonaslednik princ Jusuff Izzedin-Effendi si je radi neozdravljive bolezni dne 1. febr¿ v Carigradu prerezal žile odvodnice in se tako usmrtil. Princ je bil rojen leta 1857. — Novi prestolonaslednik je mlajši brat sedanjega sultana, Vahid Ed-din-Effendi. Rumunsko žito. Med glavno rumunsko žitno nakupovalno komisijo ter Avstrijo in Nemčijo se vršijo pogajanja za zope t ni nakup f00,000 vagonov stare in nove koruze in drugih žitnih vrst. Loterij akt Stcvlike. W^Trst, dne 26 jannarja 1916: 38 rBW8t 64 74 S £DuDaj, dne 29. januarja 1916: 49J'.8l 78 19 66 Lepo posestvo pri cesti na prodaj, 7 oralov zemlje, lep adni »rt, ja-ko primerno ia ; eniionista aii z* letovišče. Cena 13.< 00 Kftn. Več pove g. Čretiii'*, pas. Bszc-qa 26 RuSe. 64 j Hia^BP, priden, trezen, pošten, vojaščine dio t ae spre.'me proti dobri mu plaž la 7 trsrovini P. iitara-šina, Cirkovce pri Pragersbfm 66 'doenoa iz poitene hiše sprejme takoj dobroznaua trgo»ina Fii:e-rik 8-iuSek, Metlika, Dolenjsko. 68 SSorif t?« lepega, 21 s eseeev starega, proda l 015-a Ccrjak, Artiče pri Brežicah > 3p. 8taje sko. JI " '.68 Kupim dobro naravno slivovke. PoBlati se ra re vzorec naprej in navesti ceno na moj n&ilov: Jos. Seve', Dun»j Vil L:n iesgasse 33. Sprejme se takoj čevjarskl uie-lec i« bcljše kiie. Vpraša se pri g. Ant n-u Kedella, čefljarskemu mojet s v Celju, R tovška ulica št. 12. Štajersso. 60 Dober čevjarskl pmgač kakor tadi učenec se takoj sprejmeta v stalno delo pri Joži fa Čas, čevljarski m jater v Slovenjgradcu, Cerkvena uiiea. 61 trta« Naznanjam poiestj-iiom vinogradov, ca ima-n aa prodaj enoletne »epi j t ne trte fine kakovosti na podlagi Rip Portalis. Cena je I, ?rste 100 k madov 8 kron Vrste: Laiki rizling, ž abtnina bela in rodeča, šipon, teli ranfol in fronta. Oglasiti se Je pismeno «li ust-mtno pri Francu Mnx?ič, posest,, trtnar in župan v Senčaku, pošta Juršinei pri Puju. tJ2 Krojaški učenec se sprejme takoj, tndi tak ki se je prej kje drugod cčil, pri g. C e lin Frane, krojaški mojster, Ma;:bor T gethoffstrasBe itev. 28. 62 3eaSn!k pri 8v. Petru proda ztrad-pretesnega prostora par lepih mladih volov. 64 Kišr, premičnina ter poiestro t Izmeri 4 on, lov polja, S orale hoste je tekoj naprodaj. Proda se tudi narazen razdeljeno. Kupci naj se sglase pri Leopoldu Repenšek v Mozirju. 66 les od ž! htrtega kotenja kupuje ,po najrišjih cenah Lovro K< rošcc, Mar bor, Reiserjeva ulica št. 28. Išče se snažno, solidno ter dobre vpeljano gsstlfiO, in sicer primerni za dve ženski. — Najljubše t nest a Celje a i pa kje v bližini. Ponudbe na njravo Slov. Gosp. pod „ugodno*. 16 Montoristlnja (zaSetnica) »možna stenografije, str iepisja, cbeh deželnih jezikov, želi primerne službe. Naslov pri uprarniitvu pod it 38. _____ 3000 izredna ssoSaih dvelstnlh trt cepi enih na R parija Portalis in GOtke, silvanec, bwi borgundec, rizling, š!pon, truat», lipošina. Pro ia, ker potrebuje prostora, prvo vrsto po 6 vin., drugo pa po 4 v. k mad. Kdor želi močen trs, naj takoj naroči; izkopale se bode kdaj kdo želi. Jakob Pignar, posestni t 7 Gaberniku, p. Juršinei. 39 Slafinl kraški .59MO se sprejme pri Emerik 1/ami ger, kovaški mojster, Burggasse v Maribora. 40 Pri zgradbi nove okrajne ceste Lesičao-Prevorjf-8v. Urban sprejme stavbeai vod «tvo še nekaj pred-dehivce» in izvežbanih cestnih delavcev. P nudbe naj se pošljejo okrajnemu odbora v Kozjem. 43 Kupiti želim hišs (z Kalim zem lji&čem) za trgivlno v sposobnem kraju. Ponudbe sp j&snilcm, e j 0-ganist ia oerkovmk dobi služba pri veliki romarski cerkvi M. B. na črnigori pri Ptcju, Štajersko, ker je tiosedanji pri vojakih. Do- ( hcdlri fdenar, ibirce, lastno gr B podarr tvo itd.) so prav dobri, sta novasje krasno, orgije umetno prenovljene. Oglasijo se naj le v vsakem oziru prvovrstni prošnjiki. Nastop 15. »ušca t. 1. Pisma z znamko na: Žapni urad Crnagora pri Ptuju, Štajersko. 31 Sprtjme se oSeneo v trgovino mešanega blaga pri tvrdki J. Traun, Ptujska gora pri Ptuju. Tudi od poštenih begunskih itarišev kateri razume slov. jezik se sprejme. 30 RUDOLF PEVEC trgovee v Mozirju kupi več vagonov krompirja ter jabolk, vsako množine masla, suhih gob. Cene po dogovoru. 748 Njiva je na prodaj na Lemba^ki cesti, za stavbeni prosto; ali ¡a za v najem Bidgasse o. Kolonija Maribor. 37 Lspe le sk-ro nova hiša ob držat ni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opek krita, studenec in lep vrt, rodovitna in solčna njiva in travnik i sadnim drevjem (več oralov), pripravno za rokodelca, obrtnika ali penzionista, se proda. Cena 18.000 kron. Rabi se le do 6000 K, ostalo lahko ostane. Hiša je v pro metnem kraju, pet minut od farne cerkve; do ene železniške postaje 20 minut do druge pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna cesta" pod št. 689. ua upravniš-tvo. arp za stalno in zimsko delo se spre; mejo za vojaške stavbe r Ljubljani. Sprejmejo se tudi fesat*jš za stalno delo. Za potovanje se potrebni uradno izdani p >tni listi Stavbenik Julij Glaser, Maribor Mellinghof. — Kupi se tudi vsaks množina stavbenega Ia rezanef! lesa po najboljših cenah. 68' [ KAVA! 50% cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele aromatična, izdatna in štedilns 6 kg posknsna rreča 12 K franke po povzetju. Pol kilogram vele prima najfinejši čaj K 2'40. 60 kc> madov različi. h lepih pohladnit 1 K oddaja A. Sapira, eksport kave in čaja Tiszabcgdan 49i Oprsko. g?« „»nižini Av^trlia.^ ! Izdal sem zopet dve novi krasni bojni pesmi]: j I. »Avst iji v pozdrav,« in II. »Plakajoča mati » \ Kdor mi pošlje za 25 vin. novih neporab^anili '' znamk in pa svoj natančen naslov, pošljem ma • takoj te dve pesmi. Tudi prejšnjih 10 pesmi je 84 I na razpolago. Toraj vseh 12 pesmi stane samo eno krono in 10 vin Na brezplačna naročila se nemo-rem obirati! Naročuje se pri Matiju Belec pri Sv. Bolienku v Slov. goricah pri Ptuja. Štajersko. a« Vam pl*cam, ako Veša kurji o&aza, br&davioa, obtlS&aa>> r txei: dneh braz bolečin ne iagi aejp s korcaiao vred Bi» bal s%siom. L .atak z garancijski* pismom 1 K, 3 lončki 2'50, 6 Ioni io» 4 50 Xameny. Koilo» ..S»««».! 3&0. I P»«ti«.ob 14, Offv 495 .Slovenski se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah: ¥ Hariboru: Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5. Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hoff-ova ulica. Trgovina g. Czainik v Stolni ulici. Trafika aa Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » g. Goretti, Grajski trg 7. » v Tegetthoff-ovi ulici 'g. Žifko, blizu glavnega kolodvora). Trafika a. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, » Žiiko, Melje. Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.) Trafika na Tržaški cesti '(nasproti mag-dalenski cerkvi). r ff,Trafika Nerat, Franc Joželova cesta 31. Brežic®: Trgovina g. Antona Umek. Iv. Jurii ob lui. lai. t Trgovina g. Janko Artrnam. .^Trgovina gospoda DruškovičaJ It#a Lenari ¥ Trgovina gosp. Antona Zemljič.| | Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu. Knjigarna gosp. Adler. Celovec: Trgovina g. J.Vajnceri, Velikovška cesta 5. Sv. Duh-Loie: Gosp. Josip Zalar (organist). Oobie pri Planini: Trgovina g. Amalije Tržan. Fram: Trgovina gosp. Janeza Kodrič. Fohnsdorf: Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Gornia Radgona; Trgovina gosp. Aniona Korošec. „ „ Franca Korošec. Gradec: Zeitungsstand A Klockl, Jakominiplatz. GuŠlanI (Koroško): Trgovina g. Vinko Brundula. It. Sli v Slov. gor,: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Slov. gor. t Trgovina g. Frid. Zinauer^ Jurklošter: Organist g. M. Hvaleč. mm "m Trgovina g. Alojzija Vršič. imm v dol.: Posestnik j. Franc Dežrnan. Muta: Trgovina gosp. Miloš Oset. Pefrinla: (Hrvatsko).' Gosp. Stepan Škrlec. Ptuj: Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.' Podlehnilc pri Ptnalui Trgovina gosp. Mateja Zorko. Ruše pri Mariboru: Organist g. Ivan Nep. Slaček. V Slov. Bistrici: Prodajalna g. Roze PičL j Slov. Gradec: Trgovina g. Bastjančič. Stari ti*S P" sTi aaesrt pcžiija brofisrsc -34 = Srečkrvno zastoj fctvo 15. ri2llj?na. Vabilo na frediil c^toenl zbor Hranilnice in posojilnic« na Vidmu reg, zadruga e neom. zavezo ki se vrši v nedeljo dne 20. februarja 1916, ob 3. uri popoldne v pcsojilniških prostorih. DNEVNI RED: 1. C tanje zapisnika o zadnji reviziji. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zakijučka za leto 1915. 4. Slučajnosti, Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na isti m mestu in po istem dnevnem redu dre g občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih ja družnikov. »5 N a č e 1 s t v o. Občni %bor Ljudske f o gojilnice v Oplotnki r. z. z o. z. se vrši v zadružnih prostorih dne 13. februarja 1916 ob tretji uri popoldne. Predmeti sklepanja so: sprememba pravil, potrjenje letnega raču čuna volitev načelstva in nadzorstva. Ako ta dan ni navzoča deseiin* udov, se vrši tri tedne pozneje drug občni zbor ob isti uri in ravnotasn brez na-daljnega obvestila. Posojilnica v Oplotnici, dne 29 jan. 19,6. 63 ...... „ADOL" alpski zeliščni liniaient. Najboljše, bolečino utehujoče sredstva se vri- še > WaiW*i Tužnim srcem; naznanjamo, da je po zelo Bcučci bolezni previden s "sv. zakramenti dne 15. jan. 1916 umrl naš ljubljeni soprog, očim in brat gospod Martin Šefe, / trgovec pri I ledelji. Sorodnikom, pri j?' i in znancem ga priporočamo pobožno molitev. Terezija Šek Avgust in Micka Sukečič. Boptoga Vincenc Šek brat. Marija Budja, Julijana Peršek, Ana Poštrak, sestre. Za obilne dekisse izkrenega sočutja, ki so Dam došli povodom smrti našega dragega moža o žiro ms očeta, tasta, starega o;eta. gcepoda izrekamo tem potom našo tiaiiskrenejšo za hvale Posebna zahvala pa bodi čast. gosp. Josipu Mihaliču župniku barbarskemu, 5. g. It?anu Topolniku, čč. gg. Salezijancem in č domačim gg. dalovnikom za spremstvo na zadnji poti, dalje gosp. Lojzi Coharič kot vodi tel j ei šolskih otrok, e. kr, šolskemu svetu ia krasen venec ¡n vs?m sorodoikom in zao-cem, ki so spremljali dragega ranjkega na zadnji poti. 39 Žalujoči ostali Etiwsa draginja je vedno večja, sasMek pa majhen, Ako hádete z malim trudom, doma v svojem kraju gotevo 10 K M dan E&sisžiti, mi pošljite v pisma svo» natančni naslov in znamko za odgovor Zaslužek je pripraven za moške in ženske. lürskü Bfe irisa li m fea») m Mestna lekarna .pri c. k. orlo" Friderik Prull, lekarnar ¥ Maribora, Glavni tr<>, zraver , ?>f¡ za enkrat zviša cena naslednjim izdelkom in sicer radi zvišanja cen vsem maščobam, embalažam, stekla i. t. d. Nove nadrobne cene so za Avstro-Ogrsko v vseh lekarnah in drožerijah sledeče: j,J Lysofcirm v originalnih steklenicah (zeleno steklo) a 100 gr. 250 gr. 500 gr. htž »feUžtjtčs ■iznfr Sidro-Liniment. ££ 3«>»iMffli m SÍ4r*-PftÍB>Ex|MB«|i. to»«. —r«, r—. _ -*i?!*Tl m ▼ l*»ra»k «U «inkta* * k- Rleht«r-fa lekwnl JM «latem X, ZUmbatai. owt» t. mmWr §1 1 — 2 — 350 LyS0fOrm»m IO v elegantni škatljici komad Pfeffermin z-Lysofor^i ustna voda steklenica J000 gr. 550 K 160 v K 160 v. Kupujte Lysoforítiove izdelk san- v originalnih zavojčkih znano varnostno znamko. Dr. Keleti & Mkirártyi» kemična tovarna Lysoffor in-deii^nicilUipeif m m itelj in Kaio?.ali: Katoüéku tiskovno dro&'/o. Oágotsi-:- 'i. r vh'íííUí ^íni ilHkara* a?. EftrUa > ISarib«!*,