VSEBINA:
POGLED NAZAJ IN NAPREJ
™^ZccmK - —™K ™:: »
Mitja Košir . . . BESEDA O NAŠEM ALPINIZMU......lit
m^sJ\zgodba z gora.........
Marijan Krišelj . .
IN MEMORIAM ' ..............
Tone Kuntner .
POREZEN	...............
Janez Jeram . . .
LAN IN TKALEC	..............
Joža Vršnik ...
RODIL SE JE MAJ	.............
Ludvik Zorzut ... PLANINSKIMUZEJ IN SPOMENIŠKA SLUŽB A NA PODROČJU PLANINSTVA
Jernej Suštaršič ....	9fi,
ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK .......Z,
MISLI O DVEH KOMISIJAH........
Ing. Pavle Segula..........0KQ
AMERIŠKI VZPON NA EVEREST .'.....„«
DRUŠTVENE NOVICE . .	.....
OBČNI ZBORI ...	........74
ALPINISTIČNE NOVICE !........."J
IZ MLADINSKIH ODSEKOV	.....Z,
RAZGLED PO SVETU . . ........
PRVENSTVENI ZIMSKI VZPON .'.'.''' 288 NASLOVNA STRAN: NA SREDNJEM VRHU Foto Joško Dolničar, Ljubljana
obrtno
gospodarsko podjetje
Cuetiičabne
ljubljana, wolfova 10
Telefon 22-513
Yestnik« -le glasilo Planinske zveze Slo-
oSn, nft33 Hga ,PZf " ure-iuje ®a «redniški odbon Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik:
ke\e>o?i',fi^eVi-ia i2,haja dvanajstkrat na leto Član:
ke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana Uprava: Planinska zveza Slo '2e?-:f'-rnJUbljana' Dvoržakova 9, p. p 214 telefon o2-5o3 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevalo
Si moH.eas? »°JŠdU ?tevllke>- "ar°čnina hono-JV • I ,S1, razvld naslovov / Tiska in klišeie izdeluje Tiskarna »Jože MoŠkrič« v Ljubljani / Let™ naročnina je din 1200.-, ki jo morete nlačati S v štirih obrokih po din 300,- (na^očn L za inozem
SbinOkid600T40060^,n ^ekOČ-i raK revijeprf Narodni oanKi bao-14-608-10 Spremembo naslova iavliaite na
Upravo Planinskega vestnika, pri čemer navedb
poleg prejšnjega vedno tudi novi nasTov, m !
nosti s tiskanimi črkami.
nfEla1"^ letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do l. decembra za prihodnje leto.
poštnina plačana v gotovin
planinski vestnik
priporoča svoje
poslovalnice: »CVET«
Wolfova 10, telefon 22-513 »CVETLICA.«
Titova 3, telefon 22-337 »ORHIDEJA«
Nebotičnik-prehod, telefon 20-897 »R02A«
Nazorjeva 1, telefon 23-194
»CIKLA M A« Titova 54
»MIRTA« Čopova ul.
»ZVONČEK« Tromostovje
junij • letnik 65.
planinski vestnik
glasilo planinske zveze slovenije
1895- 1965
Pogled nazaj in naprej
(Iz nagovora predsednika Fedorja Koširja na VII. rednem občnem zboru PZS 4. aprila 1965)
Iz poročil, ki ste jih prejeli, je razvidna dejavnost naše planinske organizacije, kakor se odraža v naših komisijah. Po zadnji izredni skupščini, na kateri je bil sprejet nov statut naše organizacije, smo prepustili našim komisijam široko samoupravo in zato so poročila komisij dejanska slika vsega dela, ki sta gci upravni odbor in predsedstvo PZS opravila med obema skupščinama. Število članov naše organizacije narašča, oživlja se delo v alpinističnih odsekih, število mladinskih odsekov in njihovih članov raste, vrste se uspešne odprave v inozemske gore, planinska propaganda je postala intenzivnejša, število naročnikov Planinskega Vestnika je sorazmerno visoko in še polagoma raste, oživela je planinska publicistika, utrjuje se reševalna služba in varnost v godali, gospodarska osnova planinstva s kočami in domovi pa je več kot zadostna. V zadnjih letih naše gore oživljajo vse bolj tudi pozimi, kajti smučarstvo je gore postavilo v prvi plan zimske turistične sezone, o kateri smo dolga leta samo govorili. Obisk gora narašča, narašča tudi inozemski obisk in tako postajajo končno gore tisto, kar v resnici so: prirodni pogoj za razvoj množičnega oddiha v vseh letnih časih.
Jasno je, da se ta razvija v naših Alpah v precej drugačnih okoliščinah kakor v bolj razvitih alpskih državah. Vendar ima splošni pojem planinstva v glavnem isto sestavino, iste motive in temelje in se z vsem tem vključuje v svetovni pojav planinstva. To ni več romantično odmikanje od življenja in družbe, temveč je nujna dopolnitev v življenju današnjega človeka, ki živi v hitrem tempu modernega sveta, ki človeka mnogo bolj izčrpava kot idilično življenje polpretekla dobe. Prepričan sem, da planinstvo vrši svojo družbeno nalogo, čeprav tudi tu ni vse tako, kakor bi želeli. Vsakomur nekaj daje, zanj je značilno, da zadošča celi vrsti interesov in to pri mladem in starejšem človeku. Ta si krepi telo in vztrajnost, drugi si širi geografsko in prirodoslovno obzorje, tretji osvaja vrhove, četrti uživa v stenah in brezpotjih, peli nastopa pionirsko pot v neraziskana gorska področja. Od navadnega planinskega popotnika in skromnega hodca se pne lestvica udejstvovanja do plezalca, alpinista, ki ob svojih vzponih občuti doživetja, ki jih je težko izraziti. Mladino vselej pritegnejo skrajnosti, izrednost in dinamika. Moralna vrednost planinstva je med drugim tudi v tem, da omejuje samozadovoljstvo posameznika, usmerjeno na komfort, motorizacijo in mehanizacijo, ki je mnogim ljudem začetek in konec vsega življenja. Doživetje preprostih stvari zunaj območja modernega sveta z gibanjem v naravi je danes tudi v naših razmerah že pravo zdravilno sredstvo za človeka, ki v svojem poklicu ne more uiti mestnim oblikam življenja. Človek se v gorah sprošča in tako dopolnjuje ozki tir vsakdanjega življenja, se preizkuša, se spoznava in S'2 s tem krepi in v resnici obnavlja za vsakdanji delovni dan.
Bil sem počaščen in zadovoljen, da sem bil dolga leta v vodstvu slovenske planinske organizacije. Ko premišljujem njeno delovanje po vojni, mi stoje pred očmi tudi njeni
problemi, njene naloge, njeni uspehi in neuspehi skozi vsa ta leta, od Kar sem prevzel predsedniško odgovornost. Dovolite mi, da zato s kratko analizo dela zadnjih let združim tudi nekaj misli in pogledov v bodočnost. Pred letom dni je predsednik PSJ dr. Marijan Brecelj pozval planinske organizacije, naj kritično pretresejo organizacijske oblike in svojo delovno vsebino. Naše planinske organizacije so sprejele pospeševanje planinstva kot svojo družbeno obveznost. »Da bi jo zmogle, se bodo morale notranje okrepiti in preiti k večji splošni ekspanziji svojega dela. Opustiti moramo pojmovanje, ki ponekod pravladuje, da je dovolj, če planinska društva zadovoljujejo samo svoje članstvo in da je povezovanje z ostalimi družbenimi činitelji in vključevanje v splošne družbene akcije nepotrebno. Vsako planinsko društvo bi moralo na svojem področju čimveč storiti za prebujanje smisla za planinstvo v delovnem človeku in za njegov redni stik z naravo. Treba je še bolj na široko odpreti vrata za vpis v članstvo, v smislu sedanjih življenjskih pogojev pa je treba sprejeti nove delovne metode, se povezati z družbenim življenjem svoje okolice in z večjo samozavestjo uveljaviti planinstvo kot splošno družbeno koristno dejavnost. Ne more biti edino merilo o delavnosti organizacije samo število vpisanih članov. Uspešno delo se bo merilo predvsem po tem, kako bomo omogočili čim-večjim množicam obiskovati gore. To pomeni, da planinska organizacija mora jjostati vodilni in družbeno odgovorni činitelj te dejavnosti, ker samo tako bo mogla zahtevati, da se planinstvu zagotovi v družbi tisto mesto in taki pogoji njegovega bodočega napredka, ki ustrezajo njegovemu družbenemu pomenu. Zato je nujno, da posamezne družbene politične skupnosti in ustrezne ustanove ter organizacije vključijo vprašanje eksistence in napredka teh dejavnosti v svoje splošne delovne programe, v svojo splošno politiko. Treba je premisliti, če naš način dela ustreza mladini in odraslim in če niso naše forme le preveč ozke in preživele in če niso morda naša društva sem in tja izolirana in če so pri roki minimalni materialni pogoji, ki bi omogočili zaželeno planinsko dejavnost« Nekatera naša planinska društva so o organizacijski strukturi, za katero smo se odločili leta 1948, sklepala pred občnimi zbori in se posvetovala na nekaterih sestankih. Društva, ki imajo svoje tradicije zakoreninjene v svo-
jem teritoriju, so se izrazila zoper organizacijske spremembe, verjetno med drugim tudi zaradi zapletov, ki bi nastali pri lastništvu in upravi planinskih postojank. Mimo tega stališča pa se nadalje utrjujejo in uspešno delujejo naše skupine in društva, ki so nastale v delovnih organizacijah. Ker je bistven namen vsake reorganizacije in vsake reforme organizacijskih oblik predvsem izboljšanje delovanja organizacije, naj bi bilo naše stališče za prihodnost naslednje: Važno je, da se naša društva čimbolj elastično prila-gode novim družbeno političnim skupnostim in te prilagoditve obrnejo v prid svojim programom, potrebam in nalogam. Obenem naj bi bilo naše vodilo, da v večjih delovnih organizacijah ustanavljamo nove planinske skupine ali pa tudi društva, če so zato dani pogoji, to pa v sporazumu s področnimi planinskimi društvi in v skladu z njihovim delovnim programom.
Z zadovoljstvom lahko pogledamo na razvoj našega podmladka. Ko smo pred desetletjem klicali k življenju prve mladinske odseke, si pač nismo mogli predstavljati, da bomo v takem številu zajeli mlade planinske rodove, niti si nismo mogli misliti, da bo v tako kratkem času prišlo do tako izdelanih delovnih oblik in do tako pisane delovne vsebine. Kadri naše mladinske komisije in naših mladinskih odsekov delajo tako, da v njih lahko z zaupanjem gledamo bodoče vodnike slovenske planinske organizacije, vredne njenih dosedanjih uspehov. Pomlajevanje katerekoli organizacije ni samo sebi namen, vendar je že napočil čas, da mladino uvedemo tudi v delo drugih komisij in ne samo mladinske. Pripraviti jo moramo, da bo izoblikovana in pripravljena prevzela vse, kar smo v planinstvu dosegli in bo s svojim znanjem in sposobnostmi bogatila naše planinstvo v prihodnosti. Premalo je neposrednega delovnega stika med mlajšimi in starejšimi pla-ninskimi rodovi, potreben pa je ne morda zaradi kakega mentorskega odnosa starejših do mlajših, marveč zaradi vzajemnega priznavanja kvalitet, ki obstoje tako v izkušnjah starejših in dinamiki mlajših. V najožji zvezi z delom mladinske komisije je delo alpinistične komisije, čeprav sta obe komisiji organizacijsko močno ločeni zaradi svojih programov. Mladinska komisija goji splošno planinstvo, alpinistična komisija pa stoji zunaj te integracije kot komisija, ki pospešuje predvsem plezalstvo in
vežba kadre za inozemske odprave in za gorsko reševalno službo. Bodočnost bo verjetno kmalu pokazala, ali bodo potrebne v tem pogledu kake organizacijske spremembe, ki bodo olajšale in pospešile delo v naših alpinističnih odsekih, mu dale trdno smer in zagotovile stalen napredek. Ugotoviti moramo namreč, da smo imeli zadnja leta z deloma v alpinistični komisiji težave, da naši alpinistični odseki niso tako napredovali, kakor je to kazalo nekoč, dalje, da nismo mogli biti zadovoljni z oblikovalnimi metodami v njih, kolikor smo o metodah sploh lahko govorili. V letu 1964 je iz vrst AO-jev samih prišla pobuda, da se vajeti v AO-jih trdneje primejo v roke, da se uredi evidenca, kartoteka, da se alpinisti osvobode bremena preveč liberaliziranih nazorov, ki so se nam po letu 1950 zdeli primernejši, ki pa niso rodili zadostnih in dobrih sadov. Tudi alpinizem je šport, ki združuje sproščenost in red, svobodo in nujnost. Svobodno udejstvovanje je za človeka le toliko vredno, kolikor se uresničuje v določeni obliki iii v določenem redu. Zato je mnogo vredna pobuda za trdnejšo organizacijo alpinizma, ki je prišla iz vrst mladih ljudi. Dober športnik, dober alpinist sam pride do notranje zveze med svobodo in nujnostjo, si to zavest o njeni vrednosti pridobi s tem, ko se z alpinizmom ukvarja. Ta zavest pa je prav v današnjih časih največ vredna. Istočasno z reformo dela v alpinistični komisiji in alpinističnih odsekih bo treba misliti tudi tu na trdnejšo delovno povezavo med plezalskimi generacijami raznih razdobij. Najti bo treba take delovne oblike, ki generacije zbližujejo in omogočajo vzajemno učinkovanje. Dvigniti bo treba intelektualni nivo navez, ki je dandanes nujno potreben. Gre zato, da gojimo alpinizem z vso njegovo fizično in duhovno vsebino, kakršna je temu pojavu dala upravičeno mesto tudi v svetovni človeški kulturi. Ena velikih nalog nove alpinistične komisije bo tudi ta, da bo odpravila že skoraj neodpustljivo zamudništvo pri evidentiranju naših alpinističnih storitev vse od leta 1932 do danes, t. j. da bo nadaljevala z delom pri izdaji novega »Našega alpi-nizm a« in to s sodelovanjem kulturno literarne in propagandne komisije PZS in pripravila vse potrebno za ustanovitev stalne alpinistične šole.
Izboljšanje dela v alpinističnih odsekih pa je končno tudi v interesu komisije za odprave v tuja gorstva.
Ta komisija je v letu 1963 in 1964 z velikim poletom nadomestila to, kar smo opustili po naši prvi jugoslovanski odpravi v Himalajo. S svojim delom je obogatila našo planinsko dejavnost in jo primaknila svetovnemu nivoju, saj je ekspedicionizem zadnje desetletje postal stalna delovna oblika razvitih alpskih držav oz. njihovih planinskih organizacij. Zlato dobo himalaizma smo sicer zamudili, vendar je v velegorstvih našega planeta še dovolj pionirskih nalog, ki čakajo na svoje uresničenje. Pri tem stojimo pred istim problemom kakor v alpinistični komisiji. Sredstva, ki gredo za take odprave, moramo naložiti tako, da se obrestujejo in amortizirajo na čim širši fronti, t. j. ne samo v športnem osvajanju, ampak prav tako v spoznavanju in prikazovanju vseh dosežkov, ki lahko bogate našo lastno kulturno, znanstveno in raziskovalno tvornost. Komisija je svoje delo v to smer že usmerila.
Zeto težavna in kompleksna problematika je trla gospodarsko komisijo. Planinsko gospodarstvo predstavlja v našem narodnem premoženju milijardno vrednost. Mnoge naše planinske postojanke izkazujejo premajhen promet in že nekaj let pasiven saldo. Tipične za današnjo dobo so težave z oskrbniškim kadrom. Društva upravičeno tarnajo, da ni več oskrbnikov starega tipa. Vzdržuje se delovno razmerje med planinskimi društvi in oskrbniškim osebjem v koči, čeprav poslovanje ne more biti podvrženo njeni redni kontroli in običajni gospodarski evidenci. Postojanke, zgrajene v prvem desetletju po osvoboditvi, se starajo, po obnovi kliče oprema, potrebne so vsakoletne adaptacije. Dotacij ni več, kreditov ni lahko dobiti in naš sklad za vzdrževanje visokogorskih postojank zaradi majhnih sredstev ne more zadovoljiti velikih denarnih potreb. Spreminja se značaj mnogih planinskih postojank, potrebna je kategorizacija koč in njej ustrezno gospodarjenje s kočami.
Predsednik PSJ dr. Brecslj je na skupščini PSJ 21. 3. 1964 povezal problematiko planinskega gospodarstva s turizmom. Dejal je: »Sodim, da je treba priporočiti vsem našim društvom, da se konkretno vključijo v to delo in da vsako društvo in vsaka zveza v svoji družbeno politični skupnosti obenem s sorodnimi organizacijami čim natančneje predela vprašanje, kako pospeševati planinstvo in se vključiti v ustrezne perspektivne plane. Treba je konkretno in realno ugotoviti, kateri druž-
beni činitelji morajo podpirati razvoj planinstva, predvsem pa to, v kakšnih oblikah in v kakšnem obsegu bodo ožje in širše skupnosti nudile potrebno materialno pomoč nadaljnjemu razvoju planinstva. Jugoslavija kot izrecno turistična dežela, ki v svojih gospodarskih in splošno družbenih planih postavlja turiazem kot zelo pomemben činitelj razvoja, mora v mnogo večji meri in mnogo konkretneje tudi planinstvo vključevati v turizem.
O obisku domačih planincev je bilo že večkrat govora in preko 800 000 obiskovalcev naših postojank v enem letu je pač številka, ki zgovorno pove, da je domači planinski turizem tako močna dopolnitev splošnega turizma, da bi jo morali upoštevati vsi, ki bdijo nad usodo našega turizma in ki dajejo kredite za njegov razvoj. Tudi inozemski planinci so vse pogostejši gosti naših postojank, saj jih turistični prospekti vabijo v naše gore, toda naši organizaciji še do danes ni uspelo prepričati odgovornih faktorjev, da bi tudi naša organizacija morala participirati pri deviznem prilivu od turizma. Devize pa naša organizacija potrebuje predvsem za nabavo gorsko reševalne in alpinistične opreme, ki je ne izdeluje nobena tovarna v naši državi, češ da tovrstna produkcija ni rentabilna. Propagandna komisija v letu 1963 organizirala proslavo 70-letnice slovenske planinske organizacije in je za to priložnost posegla tudi v založniško oz. literarno dejavnost. Delovni program komisije je daleč presegel možnosti njenega proračuna, vendar je bil skoraj v celoti izvršen ali pa bo izvršen letos, ko obhajamo 70-letnico izdajanja Planinskega Vestnika. Propagandna dejavnost ima svoj splošni in komercialni značaj. Iz poročila komisije je razvidno, da so posamezne naloge propagande take, da bi jih najlažje opravljali opolnomočeni poverjeniki (npr. za radio, TV, film, komericalna propaganda), ki bi imeli dober pregled nad delom planinskih društev in zveze. Značilnost za propagandno komisijo v letih 1963 in 1964 je postavljanje obširnega programa za delo in poudarjanje nujnosti intenzivne propagande, na kar se je doslej rado pozabljalo.
Kult lir n o literarna ko-misija žal ni imela sredstev, da bi uresničila večji del svojega programa. S svojo navzočnostjo nas je opozarjala na važnost kulturnega programa naše organizacije, na večjo afirmacijo planinstva v javnem življenju in na nekatere na-
loge, ki so žal tudi v pretekli poslovni dobi ostale neizvršene.
Posebna skrb je veljala našemu glasilu Planinskemu V e s t ni ku. V letu, ko praznuje svojo 70-letnico, izšel je prvič 8. 2. 1895, ima približno 5600 naročnikov, naklada pa polagoma raste. Od leta 1952 je obdržal približno svoj obseg, ki znaša letno 550 do 650 strani. Oprema sicer ni taka, kakršno si želi uprava in uredništvo, vendar vsaj po svoji povprečni formi ne zaostaja za boljšimi inozemskimi planinskimi glasili in je eno od redkih slovenskih glasil, ki že 15 let izhaja v glavnem brez zamude. S svojimi številnimi rubrikami skrbi za organizacijski bilten in podaja revialni pregled čez svetovno planinsko literaturo in dogajanje. Z leposlovnim delom pa budi in ohranja smisel za planinsko leposlovje, ki se po svetu vedno bolj umika iz revij v samostojne knjižne publikacije. Z vsem obširnim gradivom, ki je ohranjeno v našem glasilu, pa je dokumentirano družbeno delo naših ljudi in naših organizacij za planinstvo.
Ker meri naša republika le nekaj čez 20 000 km2, na tem prostoru pa je razvrščenih nešteto naravnih lepot, med katerimi zavzemajo hriboviti predeli nad polovico površine, jc predvsem dolžnost planinske organizacije, da skuša naravne lepote in bogastvo naših planin zaščititi in obvarovati pred uničenjem. To nalogo si je zastavila komisija za varstvo narave in gorsko stražo, podpira pa jo pri tem tudi težnja mednarodne planinske organizacije UIAA, da se alpska priroda v svetu obvaruje pred pretirano tehnizacijo. Komisija bo začeto delo nadaljevala v okviru vseh možnosti, ki jih ima na razpolago. Naša gorska reševalna služba je storila nadaljnje korake, da bi se tehnično in kadrovsko izpopolnila. Pomen te službe raste obenem s povečanim obiskom naših gora. Z vzpenja-čami se bo verjetno tudi pri nas začela doba takih nesreč, ki se dogajajo zaradi obiska planin brez prave opreme in izkušenj. Razume se, da GRS s preventivnim delom lahko prepreči marsikatero nasrečo, obenem pa izsili potrebne predpise in ukrepe, ki bi zagotavljali varnejši obisk naših gora. S svojim javnim značajem in s svojo povezavo s službo javne varnosti in narodno obrambo bo GRS lahko dosegla tudi to, da bo šla vštric z modernizacijo reševalnih sredstev. Naj kot simbol omenim le helikopter, ki bi ga že morali imeti nekje v alpskem prostoru, kajti naglica
je pri obveščanju in še bolj pri reševanju prvi element, ki jamči za uspeh. V zvezi z varnostjo na naših gorskih potih naj omenim še delo komisije za gorska pota. Res je, potov imamo dovolj, treba pa jih je vzdrževati, zavarovati in stalno popravljati. Komisija je to delo v okviru svojih možnosti in z veliko požrtvovalnostjo nekaterih tovarišev zadovoljivo izvršila. Naj pri tem omenim, da je naša t r a n s v e r zal a našla posnemovalce v Švici in Avstriji, kjer zdaj okoli turističnih centrov markirajo razne manjše transverzale in jih vključujejo v lokalni in tudi širši program aktivnega dopusta tamkajšnjih obiskovalcev planin. Končno naj omenim še naše akcije za visokogorsko s m učanje, ki so važen del našega alpinističnega in propagandnega delovanja. Te akcije nakazujejo aktivni program za naše bodoče zimske sezone in to za takrat, ko bomo preboleli apetit ob vlečnicah in sedežnicah. Smučarske ture na daljše relacije po visokogorskem svetu so nedvomno višek smučarstva in z njimi ne smemo odnehati. Ko po skoraj 18 letih odlagam predsedniško funkcijo, imam le to željo, da bi slovensko planinstvo pod novim vodstvom rastlo in napredovalo v najboljših pogojih. Naj žive vsi, ki ljubijo gore in delajo za napredek planinstva!
Dr. Miha Potočnik
predsednik Planinske zveze Slovenije
So dogodki, obdobja in prelomnice v življenju posameznika, mimo katerih ne moremo brez prestanka, pa se jih kdaj pa kdaj spomnimo s pisano besedo, da bi ostali še dolgo žive priče preteklosti.
To nam je prišlo na misel 20. marca na Krvavcu, ko je Miha pred množico gorskih reševalcev odložil mesto načelnika komisije za GRS pri PZS. da bi se lahko lotil še te-
Dr. Miha Potočnik
žavnejših nalog v slovenski planinski organizaciji.
Bilo je skoro enajst let potem, ko je podoben zbor gorskih reševalcev na Vršiču postavil dr. Miho Potočnika pred težavno nalogo. Takrat, 21. aprila 1954, je bilo že vsepovsod čutiti sledove krize, ki jih tudi prizadevno delo začasne komisije za GRS pri PZS še ni moglo odstraniti. Vse kaže, in življenje to misel potrjuje, da je bil njen največji uspeh prav ta, da je v stiski našla pravega moža, ki je Gorsko reševalno službo po najkrajši poti povedel v prerod.
Z Miho je GRS dobila preudarnega vodjo, ki je imel vedno odprto srce za sodelavce, za ponesrečence i?eščo in žilavo roko, tanek posluh za dogajanje in hiter odziv, ko je bilo treba ukrepati. Če treba — in tudi do tega je prišlo — pa tudi trdo besedo in temu primerna dejanja. V skladu z nalogami tistih dni je poskrbel, da so se razvile in okrepile reševalne postaje v krajih blizu mestom nesreč in premagal ozka pojmovanja o tem,
kdo sodi in kdo ne v bratovščino gorskih reševalcev, pri čemer je nenehno zagovarjal načelo operativnosti in hitrosti posredovanja. Hotel je, da ob spretnih reševalcih plezalcih sodelujejo gorjanski kmetje, gozdarji, logarji, lovci in pastirji — vsi delavoljni, samonikli in zraščeni z naravo, kos vsaki — še tako težki nalogi.
Komisija za GRS pri PZS je pod njegovim vodstvom postala resnična vez med postajami, organizator vzgoje reševalcev, nosilec pobud za preventivne akcije, se borila za sredstva in opremo.
Leta 1960 je z referatom »Gorska reševalna služba — javna služba« v jugoslovanskem merilu začel akcijo, da bi pokazali, kje je mesto gorske reševalne službe v naši družbi. Kot specializirano telo opravlja prostovoljno človekoljubno delo v pogojih, ki jim niso kos poklicne institucije javne varnosti. V tem svojstvu naj bo deležna vsaj redne, zakonite podpore in pomoči javnosti! Ni ostalo samo pri programu. Skupno s sodelavci je dosegel, da so GRS na voljo sredstva za zveze, transport in obveščanje organov za notranje zadeve ter da je letni proračun komisije za GRS v rednem letnem finančnem planu RSNZ SRS. Še več. Urejeno je zavarovanje gorskih reševalcev, stroške za operativne podvige gorskih reševalcev v vse večjem obsegu prevzemajo zavodi za socialno zavarovanje. Tako je hkrati poskrbljeno za opravljanje težkih nalog na terenu in za finansiranje vzgoje kadrov, za tisk strokovne literature in za sodelovanje v mednarodnih organih gorske reševalne službe.
Res je, da je imel Miha ob tem delu zvesto podporo in pomoč sodelavcev iz vrst GRS. Toda ta ugotovitev njegovo vrednost še stopnjuje. Morda je njegov največji uspeh prav to, da je s toplim odnosom do sodelavcev in z veščo izbiro znal vzgojiti samostojne delavce in pomnožiti vrste organizatorjev GRS. Spričo nespornih zaslug tovariša Mihe nam ob njegovem odhodu ni lahko. Tesnobno občutje pa vendarle vedri misel, da bo tudi kot predsednik PZS še nadalje prispeval k razvoju in uspehu GRS.
Naj mu bodo te skromne vrstice zahvala vseh gorskih reševalcev za dolgoletno nesebično delo. Na novem mestu na planinskem Olimpu pa mu želimo kar največ uspehov in zadovoljstva.
PŠ
Črni graben
Mitja Košir
Lansko leto sta v bavarski smeri v severni triglavski steni preminula dva mlada, nadobudna alpinista — Bernard in Zupan. Pri reševanju so reševalci spuščali trupli preko 300 m visoke previsne vpadnice Črnega grabna. Takrat si je Uroš, ko je spremljal trupli, ogledal možnost prehoda čez previse in plati. Letos naju je navdušil za ta vzpon. Smer sva imenovala po Bernardu in Zupanu v spomin na pokojna tovariša.
Tistega sobotnega večera sva s Klavdijem sedela na klopi pred Aljaževim domom. »Ali nama bo uspelo ali ne?« Sto metrov gladkih plati že okrašenih s klini! Vendar so naju trli dvomi. Jutri bo odločilen dan. V temi stopava s težkimi nahrbtniki proti steni. Nemo slediva pramenu svetilke, ki nama kaže pot skozi temo. Na nebu se že poraja prvi svit in zvezde bledijo. Ko prideva pod steno, je že svetlo. Pogled nama vztrajno uhaja navzgor, kjer se proti nebu dviga gladek žleb, prekinjen s previsi — vpadnica Črnega grabna.
»Ali je prehod tam čez ali ni?« se nama zajeda v možgane. Pojeva malo čokolade, da se oskrbiva s prepotrebnimi kalorijami. Iz nahrbtnika priromata obe najlonki, številne vponke in še več klinov. Naveževa se in obesiva železo za pas ter pričneva s plezanjem. Prvi trije raztežaji nama ne delajo težav, saj imava naznačeno s klini smer že od prvega poizkusa. Po eni uri lepega plezanja stojiva tam, kjer sva se zadnjič morala obrniti. Še enkrat se ozreva navzdol v gladke navpične plati in previse, potem pa Klavdij brez besed prične. Vzpenja se po gladkem, strmem žlebu. Prvi klini lezejo v skalo in že se glasi: »Napni, potegni!«
Pet klinov je moralo obtičati v špranjah, preden je stal na dobrem stojišču. Ze Klavdijevo
odločno in zanesljivo napredovanje mi je dvignilo moralo in kar hitro sem bil pri njem. Sedaj je bila vrsta na meni. Z nič kaj težkim srcem pustim nahrbtnik na stojišču in prič-nem plezati. Toda izkazalo se je, da ne gre tako lahko, kot sem si v začetku predstavljal. Gladka in navpična skala mi takoj zbije vse pretirano podcenjevanje iz glave in šele ko sem vpet v dobrem klinu, lažje zadiham. S pomočjo stremen in vse druge navlake, ki jo rabi plezalec, nekako splezam na izredno slabo stojišče, če ga sploh smem tako imenovati. Ozka navzdol nagnjena polička mi ne nudi nobene dobre opore za noge. Stojim, oziroma bolje rečeno visim na klinih, ko varujem Klavdija. Smeje mi pokloni nahrbtnik v varstvo. Strmina je vedno hujša in Klavdija čaka lepo delo v previsu nad nama. Zapreke se loti premišljeno. Nobene kretnje preveč ali premalo. Z matematično natančnostjo gospodari s svojimi močmi. Človek uživa, ko ga gleda. Zavedam se, da bi težko našel še kje boljšega tovariša in soplesalca, kot je on. Medtem ko varujem, se ozrem po okoliških vrhovih. Rokavi, Skrlatica, Dolkova špica, Stenar in Pihavec žarijo v jutranjem soncu. Nehote pomislim, kako lep in veličasten je ta svet okoli Triglava. Oko se mi ustavi na žametni preprogi bukovja v dolini, ki že dobiva jesenske barve. Na uho pa mi udarja šumenje poskočnih slapov Bistrice, ki se svetlika v zelenih tolmunih globoko pod nama. Iz sanjarjenja me vzdrami klic: »Mitja, naprej!« Varovan od zgoraj kmalu pogledam v Klavdijev nasmejani obraz. Z veseljem mu pustim nahrbtnik, ki postaja, čeprav ga vztrajno prazniva, vedno težji. Brez besed ga sprejme na svoja pleča, mene pa čaka telovadba po zajedi, ki je prekinjena s previsom. S pomočjo klinov in stremen prilezem do previsa. Zanesem se na Klavdijevo varovanje, toda ko pogledam navzdol, ga vidim, kako me gleda skozi objektiv foto aparata. Vljudno ga vprašam, če bo snemanje kmalu gotovo, a on me v svoji veliki vnemi sploh ne sliši. Še en aparat priroma iz nahrbtnika, še enkrat škrtne sprožilec, potem pa lahko nadaljujem. Cez previs mi pomagajo klini, toda polica, ki sem jo pričakoval nad previsom, me je razočarala. Gladke strme plati so bile kaj slabo nadomestilo za pričakovano polico. Va-rovališče v stremenih ni preveč udobno, a mi ni preostalo drugega. Sreča je bila v tem, da je bil Klavdij dovolj hitro pri meni, sicer ne bi zdržal mučnega tiščanja v pasu. Bil je
tako zagnan, da mi je pozabil oddati nahrbtnik, zaradi česar se pa tudi nisem preveč pritoževal. Tako je zlezel cel raztežaj, ki bi ga lahko ocenil s skrajno težkim, z nahrbtnikom. Izginil je nad previsom, tako da mi je le preklinjanje zaradi nahrbtnika dalo vedeti, kje je. Kmalu je dosegel za te razmere dobro stojišče in me poklical za seboj. Komaj sem čakal, da sem si pretegnil otrple ude. Ko sem prilezel na polico, sem se pošteno oddahnil. Po nekaj urnem visenju v stremenih se izredno prileže, če lahko udobno sediš na ozki, izpostavljeni polički. Pojedla sva malo čokolade in že ogledovala možnosti za naprej. Silno ozka polička je držala v desno. Nisva vedela, kje in kako se končuje. To pa je bilo zaradi megle, ki se je kar naenkrat pripodila kdo ve od kod, tudi nemogoče. Odločila sva se zanjo. Hitro sem pritelovadil po njej v žleb za robom, še hitreje pa iz žleba, ker je tik mimo mene priletel kar čeden kamen. Znašel sem se v kaminu, po katerem sem prišel na široko travnato polico. Nad polico je teren za nekaj časa lažji. Mah med skalami nama je dal vedeti, da je tudi kompaktne skale konec. En raztežaj po lahkem svetu je bil hitro za nama. Za spomin nanj je tam ostala tudi moja kapa, ki sem jo pustil na stojišču. Skala je postajala vse bolj krušljiva, kar nama je dalo vedeti, da tudi vrh ni več daleč. Pred nama je bilo še za eno dolžino vrvi strmega, izpostavljenega stebrička iz zelo krušljive skale. S pomočjo nekakšnih akrobacij sem le prilezel živ in zdrav na dobro stojišče. Dva klina za varnost in že je tudi Klavdij na delu. Kmalu je pri meni. Dober raztežaj naju še loči od vrha. Treba je najti le primeren prehod. Orientacija je v tej gosti megli skoraj nemogoča, le to veva, da morava navzgor. Ko hočeva ugotoviti, koliko je ura, spoznava, da sva oba junaško pozabila ure doma. Naposled se Klavdij na hitro odloči za krušljivo zajedo. Skala ima barvo zrelega paradižnika. Zaradi megle ne vidiva, kakšna je videti zajeda v zgornjem koncu, zato Klavdij prične. Spričo ogromne količine kamenja, ki se je vsipalo navzdol, sem samo čakal, kdaj bo tudi Klavdij priletel za njim. Ampak zgodilo se ni nič takšnega. Kmalu mi je veleval, naj grem za njim. Ni me vleklo preveč v ta kamnolom, toda pohvaliti se moram, da sem spravil še za kakšen kamion več kamenja v dolino kot Klavdij. On je sedel na tako široki polici, kakršne že ves dan nisva bila vajena. Pokazal mi je po njej v desno. Sel
Sme t 1: Spominska smer Bernardu in Zupanu (plezala Mlekuš - Košir) Smer 2: Spominska smer Peternelu (plezala Butinar - Tancar) Smer 3: Varianta Fajdiga - Pintar
Foto Jaka Cop
sem po njej in čez gladek previsen skok, kjer sem zabil še zadnji klin, zlezel v kotel — dno Črnega grabna, oziroma cilj najinega vzpona. Hotel sem zavriskati, a sem v istem trenutku že zatulil od bolečine. Na levo roko se mi je zavalila precejšnja skala in čez rob priletela kak meter od Klavdija na polico. Priduša-nje mi je naznanilo, da je še živ. Med plezanjem za menoj pa se mu je jeza ohladila, ko pa je prilezel k meni, mi je žarečega obraza segel v roko. Krepak stisk roke je povračilo za vse prestane napore. Malo čokolade, da nadomestiva izgubljene kalorije, in že je treba misliti na povratek. Dve uri je trajal sestcp na bavarski turne, po gorenjski v nemško in po njej v dolino. Pri Bistrici sva se še enkrat ozrla nazaj. Triglav je bil ne-izpremenjen, ostal je nepremagan, prvobiten, kakor zmerom, včeraj, danes in jutri.
spodnji Žleb črnega grabna
(Severna stena Triglava)
Plezala: 16. 8. 1964 in 13. 9. 1964 Mitja Košir, Klavdij Mlekuž.
Cas plezanja: 7 ur 30 minut. Višina smeri: 300 m.
Tež. stopnja:	V. z mesti VI. v steni, ostalo ca. 40 klinov.
TEHNIČNI OPIS
Vstop isti kot za bavarsko smer, po kaminih na vstopni stolp. Iz stolpa prečka po polici desno 20 m. Na sredini žleba po dobro vidnih razčlembah navzgor na polico (4 k). Po polici 8 m desno pod
3 m visoko previsno poč (2 k), tu preko na sistem gladkih žlamborjev nazaj v levo na sredo žleba (k). Po žlebu naravnost navzgor 15 m, nato proti levi in preko strme stopnje na polico (4 k). Od tu po desnem gladkem žlebu (5 k) na slabo stojišče, od tu naprej se nadaljuje strm gladek žleb do stojišča pod previsno zajedo (8 k). Po zajedi 10 m, nato desno čez previs v gladke trebušaste plošče na slabo stojišče v stopnih zankah (7 k). Po gladkih počeh in ploščah naravnost navzgor 30 m, nato levo na (k) dobro stojišče. Iz poličke prečka 10 m desno, nato po poči navzgor in desno na ramo stojišča. Iz stojišča še prečka desno 5 m in preko strme stopnje proti desni na polico. Iz police poševno levo navzgor 30 m preko strmih in krušljivih odstavkov na travnato stojišče. Od tu desno pod navpično krušljivo zajedo, ki se proti koncu razširi v kamin in vodi v veliko votlino. Iz votline desno preko krušljivih odstavkov v dno Črnega grabna. Od t\i možna dva izstopa:
a)	po bavarski smeri in po Zimmer-Jahnovem izstopu na rob stene;
b)	po gorenjski smeri na vrh Triglavskega stebra.
Beseda
o našem alpinizmu
(Diskusija na 7. obč. zboru PZS)
Že leta 1963, na izredni skupščini, je bilo premalo govora o našem — slovenskem in jugoslovanskem — alpinizmu. Večina delegatov se je raje poglobila v gospodarstvo in druge dejavnosti naše organizacije — kot da bi bilo z alpinizmom vse v redu! V gradivu za skupščino je poročila komisije za alpinizem le za dve strani in pol — najmanj! Ne gre, da bi meril dejavnost po teži poročila. Kdor ga prebere in ne pozna trenutne situacije, bo morda še zadovo]jen — saj smo v dveh letih imeli štiri lepo uspele odprave: dve na Kavkaz, pa na Spitzberge in v Ande. Za letos pa se obeta še bolj bogata sezona — cdhcd II. himalajske odprave, Kavkaz, pa Bernina, Chamcnix itd. Toda to je le ena — sončna stran in še ta je povrhu vsega plod uspešnega dela komisije za odprave v tuja gorstva. Druga pa je porazna — komaj 278 registriranih alpinistov in pripravnikov v Sloveniji in ne mnogo več v vsej Jugoslaviji. Pred kratkim sem imel priložnost, da sem ponovno slišal podatke o delu sorodne organizacije na Češkem. Preko 4000 registriranih alpinistov imajo, cd katerih jih je vsaj 3/i ali pa še več takih, ki po kvaliteti odgovarjajo našim pogojem. Če to apliciramo na vso Jugoslavijo, kar je tudi povsem pravilno, saj tudi na Češkem alpinizem ni razširjen po vsej deželi, ugotovimo porazno razmerje — 10-krat več alpinistov imajo kot mi, pri tem pa le dobrih 14 milijonov prebivalcev! Pa ne samo to. Svoje edino gorstvo — Tatre temeljito poznajo in so ga obdelali že skoro povsem tudi pozimi in to sami! Mimo tega pa jim ne manka uspehov tudi v Zapadnih Alpah in na Kavkazu. Letos pa odhajajo prvič tudi na večjo ekspedicijo v Hindukuš. Morda bo na to kdo pripomnil — zakaj primerjam ravno s to deželo. — Zato, ker bi bila primerjava s katero koli drugo, npr. sosednjo
Avstrijo, bilanca še bclj porazna. In še nekaj me je nagnilo k temu — Čehi so zadnje čase vedno bolj česti gostje naših gora. Lani so preplezali raz Špika, oreh, ki je bil za nas dolga leta pretrd ali pa premalo interesanten. Prav te dni pa jih je bilo 19 zopet pri nas, da se izkažejo še pozimi. Niso povsem uspeli, čeprav so opi'avili več. kot mi skozi vso sezono. Škoda da niso! Morda bi se potem mi le česa spomnili?
Sredi triglavske stene, tik pod vstopom v Čopov steber — naš ponos, so štirje čakali dva dni, toda rušeče se kamenje, posledica toplega vremena, jih je zavrnilo. Tudi druga skupina ni uspela — isto se ji je dogajalo na Zeleni glavi, nad vstopom v Špikovo steno. Toda — uspela je tretja. Drugič v zgodovini naših gora je v zimskih razmerah preplezala direktno smer v Jalovcu.
In da bi bila mera še bolj polna — sedaj so pred Triglavsko steno Nemci! Naj vas spomnim, kako je bilo nekoč! Prav alpinisti so mnogo doprinesli, da tujci niso povsem preplavili naših gora. Res, da o tem sedaj ne more biti več govora, nekaj nacionalnega ponosa pa je — upam — v nas še ostalo?
Imamo 98 planinskih društev s preko 65 000 člani in 24 alpinističnih odsekov, toda le z že omenjenim, oziroma še nižjim številom alpinistov, zakaj praksa je pokazala, da aktivni še zdaleč niso vsi, ki imajo s pečatom to izkazano. Ob pregledu, koliko jih izpolnjuje pogoje za odprave v tuja gorstva, pridemo do še bolj porazne številke, komaj 34. za vse, za najtežje vzpone pa komaj 12! Ta številka bi res nekoliko narasla, če bi se naši odseki, pa tudi posamezni alpinisti bolj držali sklepov in napotil. — Komaj polovica jih je odgovorila s potrebnimi podatki, čeprav smo jih večkrat zahtevali, — nikakor pa ne bi dosegla one, ki bi jo smeli pričakovati od organizacije, za kakršno imamo našo PZS. Ali ne bi bilo prav, da bi se nad tem zamislili vsi?
In še nekaj, kar je s tem tesno povezano! Kaže, da po zadnji skupščini nismo uspeli sestaviti niti take komisije za alpinizem, ki bi bila zmožna vsaj vzdrževati stanje, če ga že ni mogla izboljšati! Tu odgovor, kdo je kriv, ni težak. Vsi smo krivi! Od upravnega odbora naše zveze pa do zadnjega planinskega društva!
Zavedati se moramo, da alpinizem ni samostojna struja ali stranska veja na drevesu
Slika je vzeta iz knjige
planinske organizacije, pač pa da je njen bistveni del, če že ne vrh. Alpinisti so bili nekoč in bi morali biti tudi danes nosilci novih idej, obenem pa tudi oni, ki s svojimi dejanji — v steni ali izven nje, dajejo zgled vsem ostalim. S tem nikakor ne mislim, da so nekaj več kakor tisti, ki hodijo le po stezah. Da pa je situacija še težja, kot je videti, naj navedem samo enega od paradoksov. Da bi se društva rešila materialnih skrbi, so se vrgla na gospodarsko dejavnost. Iz nje naj bi črpala sredstva za razvoj ostalih dejavnosti. Toda gospodarska dejavnost jih mori in če že pridejo do denarja, ni tistih aktivnosti, katerim naj bi bil namenjen.
™	-*—- —rrrr
Kmalu po	tvi, to -
»K predhodniki,	™ W
;^rlot pa^no sedai mi, .
S^r^n^na^esmo
lahko upravičeno ponosni?
le z delnim! leaaj u	MVzema danes,
zavzela tatoga f ^^T^a no-
in mladma loicTov tem videta mo^ost vega, še pcsebno, ce je v
„ sprostitev. AlpW- P* * bil še posebno
so prodreti tudi izven	evi.opskim. Pri
nizem je skoraj	na-
začetkih je tudi ostalo Ko b b.
«-¿S:«
ri-r
prav.
Ne bilo pa bi prav, če bi s tem zaključi, ker
n^tz^znafega ^ v *
Da qn CQ , , goJl! Saj smo usposobili, ali cev JU , ^ Sami' "ekaj mIadih Ple^l-
smereh T, " ^ P°*anja*> težjih smereh, tcda s tem, da smo jim dali fizično
spretnost, še zdaleč nismo storili vsega Bo-
Wer ne bo vzgoja kompleksna in ne bo ob
mo8or\Tga Cd tehnike do - bomo" mof biti zadovoljni. In tu čutimo posled"o
SrZ?nega S*an^a Primanjkuje nam staiejsega kadra, saj je danes štiri do petletni Plezalni staž že velik.	Peuetm
bi bila lahko osnova za ponoven in sist-matičen vzpon. Dokler ne bomo imeli jasnih konceptov in ne bomo razpolagali s mocki da bodo na terenu lahko vzga al! ^
aiez te pa tudi ni kvalitete Odprave, ki se morda zde komu v takem stanju razsipanje denarja, so činitelj, ki gane smemo zanemariti. Na eni strani £ J? zs k» se je vredno truditi, na drug,
predelih tujih gorstev. Ce bomo z njimi DTe nehah, stika z ostalimi alpskimi bomo mkoli več vzpostavili. Vprašanje^ Je kako bomo to izkoristili za naš nj^l
Tretji faktor je oblikovanje čuta odgovorno ^ pa ne kolektivne, pač pa pri
Naj bo študent ali delavec, dovolj da ie prepleza, nekaj težjih smeri/in Jf^. *
tako je vsaj z večino - dovolj je da plezam za ostalo naj TOskrbe drugi, M»'^ To je prevzetno in naivno obenem, kaže pa 1 PoPolno pomanjkanje zavesti.
Predlagam:
1. Odseki bi morali bo,j paziti pri dodeljevanju ugodnosti posameznikom. Ce kdoTe pSTa Pa se ne potrudi niti toliko, da bi pomaga,'
dS ^ 7' POlem naj si "Sod""« išče kje
«Plinska organizacija za take nima 252
Morda jih bo s tem nekaj odpadlo ali pa jih P^čan "p? V "T' 0drini,i — Pre-
odsetah vse ah pa vsaj precej, cd čevljev pa
moMh t , PraV UPlaTOi	društev
Zoli Z ' ^^ St°riti! Potažeio naj
~ cspa naj tudi gledajo'kak° -
2- Ze nekajkrat je bilo predlagano, naj bo
vZifr1^ °b:ezno n™
vatto J K 3 bl S= v Prihodnje tudi izvajalo, le da ta morali sklep pravilno formu-
S tem bomo dvignili naklado glasila in boli
"eno ^vali tudi na fzbor vsehtae teks,ov-kl bi pri~k
3. Zavarovanje alpinistov. Odkar ni več ceneno močno šepa in to na našo škodo. Za^j
Seg nT - SPre'eU k0t CSnOVno
Poleg „aiocn,ne na Vestnik, ne glede na ta kdo bo plača,, odsek ali posamez.Sk s tem ^bomo prihranili marsikaj neijubo jt"
4. GHS mera tudi skrbeti za delo AO saj se « Bpli rekrutira velika večina reševa l če
ZZ'ZZ TSl° ^ bi deMi s'oioo, ma !
2S! m "!0 tVeh t0	]očen,h
struj. P„ postajah GRS so zbrani stareiši
a am' ki ta«jo s plezanjem le še ob&sm
SoPaN?čto ne;mladim pa
- vzgojo mladine in alpinistov? ij So «'
^Jditrir — ~
z^tteroV6 "j18	alpinistov-,
?ragai
razi-edov, pač pa so to L	ustvarjamo
™ odpraVfh. ?rt^rb^o™je°
-katerih vzbudilo tudi hudo kri. ^nejL
ip tehničnih meni, pac pa tuui
imamo toliko ««^V^^Oni vodnik ranja gradiva -	^h tečajev.
^rin^STU našli us*ezno
naših stenah« se P™™ *™ £	ga
Toda z izjemo doline Ptan.ce se^
bomo morali ugrizniti tudi
prav je ^	Avčinov patent v
7. oprema. Oclkai °	bene «preme
Nemčijo, doma ne .zdelu em n	načine,
več. Saj si pomagamo na vse mog
od uvoza preko uvoznih pod^t^P	^
legalnega uvoza, pa do lastne vse to ne zadostuje!
Preprosta zgodba z gora
Marijan Krišelj
Selsetnv^^^;-^
razkazal svet, ki ga je ao j	Dolge
od *******	STToVo« za
tokrat fa^dvakrat dovolj za še neizkušenega prijatelja. Po drugii kaj	*
* spotegne
tako visoko, da mu šumi v g «, Na Krvavcu se nisva	olpa Z poti,
če mimo -lake	antenskega sto^P^ ^
1LT« «le nekofvabila ljudi, da so z
ljudje in da bo morda V^»*^ ... siti skodelo ^	" zvedavo po-
_ Poglej taude	Megleno dolino,
kazal prijatelj s prstem	ffie_
_ Da, te kar se jep «»ta^P mimogrede gle, je planšarska ko^ sem	prena-
odvrnil, ko sem sez vso tez ^ Sam po svetu, zaaisai y	potrebno
'T3 "a^krtr^a^dem
upali kmetje ^^^Ljudje jih v Res, imenitne so te Dolge	s51a
glavnem poznajo le pozirm, kei	^
pripravni tereni za smuke, 2Z*a ^ ^ ^
^ * v%k plaTe svojo vsakdanjo, zato
zelena dolma	* ' utrujenim obi-
pa toliko bolj privlačno ^	^^
skovalcem. Utrujenim in obe	^
da morejo dihati njen£ m s pogledom počivajo na zamen
nikih, ki jih tu ne manjka.	ga
Opazoval	sen,
vse do koče. Bil je Pies ece" ;krivnost, ki
a«a.gora.ln
je značilna za	^
pred kočo sva se u	prijazna pa-
staja. Z vrat naju e pozdia	^ ^
stu,ca. v pozdrav je atod P	^
pogrešljivi	°b °d-
v takem okolju, kot soj..g	^ ^
zdravljanju msem prezrl	mleko.
rega se je kadilo pravta namo	^
poprosil sem za	^ ¿ogledal po
vase še toplo mleko m obenem vremenu. Ni kazalo na dob«. Veter ,
ganjal megle in	* ^
se lahko vsak cas sprevrže v	^
v tih m Po— £zSkoraj je še
rg?—a^a Si I njej mogla Pri-voščiti nevihto s točo...	edramil
_ Greva naprej, » ».^šljanja prijatelj iz tega «^^tfe so postal, __ Hja, ne vem, kake, M	^ pQ
mokre... Sicer pa, tako je je dobro markirana. Ni se bati,
Pa pojdiva.
25
Izrekel sem to skoraj usodno besedo _ in ™ utegni, „¡srn, Sapa> Jm. ^ Nenadome ^	je tavalo.
sapo	56 ,6 Priiate«	Zajel Je
rZ:1::^bo mimu
- No zdaj greva, naj bo že tako ali drugače
t?koeJjemTVa Pri"' a" n6?
prXat T™™' P°Sebn°' fc «reš tod prvikrat... Popravil si je nahrbtnik se brez
besed obrni! i„ se spet zagrizei v strmTno Dez saj se niti na vrhu Grebena nisva
?TelSev/ da ^ ^ t0	^ -
-ah^lr „Tli * » *
Ne, ni daleč, sem malomarno odvrnil le nekaj- ovinkov. No poglej. Megla ti ga je lll-golila pokazati. Vidiš, da ni daleč Vrh Grebena se je pred nama pokazal v resni kot privid, ki mu ne smeš verjeti.. Na
J ta vS^Tf Pa SGm MI	da
je ta vih se daleč, hudo daleč... Dež ti ako razttelje ^ "	" - ™
ne™™ m ' H * ^ °Mutje v gorah «tao
«de« ne završi nevihta ...i d*Zo mo-krote pravzaprav nič ne škodi. Uspelo mi je prepričati samega sebe... ln ko prep™
samega sebe, ni težko pregovoriti "tudi t! Molče sva prišla na vrh. Pot je bila prena-
- Vidiš pa sva na vrhu, sem izdavil s kislo
veselo t	da bi tak0 pretrgal mok	^o
Počitek. Počitek, kot bi sedela na dnu jezera ne pa na vrhu gore. Požirala sva čokolado
v	" P"ijatelja' *
im?S2'sS5ableknem nenad°ma S P°I-
Daj no daj, sama megla pa razgled. «o ja, ob lepem vremenu mislim Sem e skušal izmazati. Od tu se lepo vi« Bis, " 1	Suhadolnik. Lahko „h- ,,-
doma veličastje.	J tam
Ne vem, če se je prijatelja to prijelo sai v
očitno rsrfni imei°
ucitno je bilo, da je bil zadovoljen, ko sem
i^ vanjoaJvnerdel * 2 ^ ^ v ro£ In vanJ0 vneto zapisoval
tel^r9"1"na njegov »*■• *«<»>.
Tcu Bral s	T°Pl° mi * ^lo pr
srcu. Bral sem: Prvikrat na vrhu »
»egla... Razgleda toliko kot nič... Kijub temu pa je lepo> tako ]epo> do ^ * **
sel... Zaprl sem knjigo in pogledal prijatelja Opazoval Je domačijo tam daleč^Tu
— Greva.
Čevlji so se zagrizli v razmočeno kamenje
Dobro morava paziti ri* „o ^	Je"
le tu Strm i«	e zdrsneva- Svet
Je tu strm, le en sam napačen korak, ena sa-
doln^Da	Pa ^ bil	v
dolini. Da, v dolini, kajti tu gredo grape prav
tja do Suhadolnika ..	P
Tovariš stopa pred menoj. Molči. i„ vem
mu je vzei dež * s
kako cim hitreje priti do varne koče..
zasluti ČUtitii ^ neVihta ni daleč" To sem zaslutil ze na vrhu Grebena... Prijatelju ni-
::tnnt	^j pomeni tisto L"
nostno brnenje, ki je sililo v ušesa ... m tisti zven okoli kovinske skrinjice... Vedel sen da strela ni daleč...	'
—	Poglej skalo!
kanS H913 " ^ " meglG iZlUŠČila ** velikanski kip neznanega božanstva.
—	Ja, prav tu preko morava
^ijatelj je prebledel. Njegov beli obraz je
boljMet V t6m ^ °k°ljU' V «	*
Njegov glas je tesnobno odmeval v čudnem kotlu. Stisnilo me je pri srcu ... In ta strahovita tesnoba se je na mojem obrazu kazala kot dobrodušen nasmeh, češ, kaj boš, saj ni tako težko, le videti je, da je nemogoče.
—	Poskusi, sem ga spodbujal.
—	Daj ti prvi.
Jaz bom šel za teboj... Tako bo bolj varno, pripovedoval mi boš vse, kar boš ob plezanju občutil. Videl boš, da ne bo hudo. In se je zagrizel. Na videz je šlo gladko, le tresoča se kolena so izdajala, da gre le z največjim naporom. Bo vzdržal? Pod njim je stotine metrov prepada. Tega se zaveda, čeprav ga ne vidi. Je že skoraj na vrhu. Niti besede ni izdavil... Ne potrebuje mojih nasvetov. Na vrhu je. Videl sem še, kako je omahnil med jeklene vrvi. Omagal je... No bo že
kako, samo da je preplezal. Taka stena v lepem vremenu ni nič posebnega. Igraje bi jo preplezal. Tako pa ti vse polzi iz rok, dez žre kožo po obrazu in rokah ... Poskusil sem še sam. Šlo je, saj sem vajen takih stvari. Od zgoraj ni glasu. Menil sem, da prijatelj počiva. Bil sem že sredi stene. Hitro sem napredoval, kljub ogabni mokroti. In čudno, nenadoma me roka ne uboga vec. Ne morem naprej. Ne morem, pa če bi tvegal, do kraja tvegal... Počivam. Ne upam zakli-cati prijatelju; bom že, ko se spočijem. Znova sem se zagrizel. Ni šlo. V roki ni bilo nobene moči. Spoznal sem, da steni ne bom kos ... Pa sem še poskusil. Poskus iz obupa. Daj, sem si dopovedoval, daj, ne smeš pustiti prijatelja samega. Prvič je tu, ti si odgovoren zanj... Spet ni šlo. Roka ne uboga, pa ce se tako silim. Pokličem:
S_ ,„ »M - Veliki „ianini, s — - — • — » ^ °<*>" -
-	Vrni se. Ne morem do tebe. Z roko nekaj ni v redu.
—	Ne, ne grem nazaj ... Ne morem... je zastokalo tam zgoraj med vrvmi.
-	Ne more nazaj... In jaz sredi stene. Nad menoj grom... Blizu mene je usekala strela kot razjarjena kača. Odlomljeno kamenje se je zgubljalo mimo mene v globino ...
—	Ne more nazaj... Ne more nazaj
Tedaj me je prvič v življenju resnično postalo strah. Brez misli sem čepel v steni, naslonjen na razmočeno jekleno vrv. Strele mi ni bilo mar.
Tedaj pa ... Spomnil sem se stare poti. Tam spodaj pod steno. Včasih smo hodili po njej. Je daljša, zato pa varnejša ... In sem obšel steno. To steno, ki mi ni pustila, da bi jo preplezal. Hodil sem uro in
pol po dežju, toči, med strelami, da sem jo obšel. Misli so bile pri prijatelju tam zgoraj ...
Zagledal sem rob, in tovariša ... Bil je tam, tak kot sem si ga predstavljal. Čakal me je.' Brez besed me je čakal... Dež je še vedno lil. Strele se še niso utrudile, le toča se je preselila nekam za Grintovec Ob takem srečanju se zaveš, da ti ni mar strele, dežja, vetra, mokrote, na razgreti koži... In da si se pravzaprav vsega tega že navadil. To pa ni brezčutnost, od sreče le pozabljaš na vse to... Ob sreči, ki jo zmore roditi samo uspešno opravljeno delo. — Daj mi roko, vredno je, da ti jo stisnem. Pogledala sva pod rob. Tam daleč spodaj se nama je iz megle ponujala koča — Cojzova koča.
In vse do vrat nisva spregovorila besede...
VRAČAM SE
In memoriam
Tone Kuntner
^HulaUh.GRUŠ°VNIKU iZ Vrh0veSa dola
(Zelo rad je imel planine. Ponesrečil se je v severm steni Jalovca. Star 18 let) Bil je lep poletni dan. Zgodaj dopoldne je pritekla sosedova Justa: »Tone je mrtev.« Bila je njegova sestra. Bil je moj prijateli Spominjam se ga s tole pesmijo:
Vračam se z zlatimi kamenčki v žepih, ki jih je morje ribicam vzelo in jih pustilo obalam otokov.
O, davno je ribicam morje odteklo.
Vračam se z zlatom. Čevlji raztrgani.
PA BO POZABLJENO
BELO CVESTI
Pa bo pozabljeno.
Sonce bo vse posušilo. Veter bo svečo ugasnil in prižgal druge plamene.
Sestra je brata imela, prijatelj prijatelja, Sonja bo Janeza vzela ...
Le mati se spomni in joče.
Belo cvesti je tvoje veselje,
nekje na sončnem obronku gozda proč od živine, daleč od koscev;
cvesti metuljem, cvesti čebelam, cvesti zaljubljenim in potem biti črn nepobran sadež,
belo odcvesti.
V zadnji vojni vojni porušeno Cerkno
Porezen
Janez Je ram
Porezen! Spominjam se ga, ko so italijanski žarometi v I. svetovni vojni izza Matajurja osvetljevali avstrijske položaje. Kadar je žaromet posvetil, je zažarel vrh Porezna, posvetilo se je okno planinske koče na vrhu. To mi je ostalo tako živo v spominu, od takrat pa je poteklo že skoraj pol stoletja, trgal sem tedaj šele prve hlače in o planinstvu nisem nič vedel. Od takrat naprej mi je bil Porezen vedno pred očmi. Kolikokrat sem gledal in si srčno želel povzpeti se nanj, vendar se mi je ta želja izpolnila šele po osvoboditvi. Med tem pa je Porezen doživljal tragedijo za tragedijo ter prisilno spreminjal podobo. Bil je
namreč na bivši jugoslovansko-italijanski meji in dostop nanj ni bil mogoč vsa leta italijanskega vladanja v teh krajih. Porezen (1632 m) je najvišji vrh na Cerkljanskem. Prav v njegovih nedrih se stiska Cerkno, ki je skupno s Poreznom doživljalo težke čase. Sosedi so mu Črna prst, Ratitovec, Blegoš in Kojca približno enake višine. Zanimiv je po zelo pestri flori kot njegovi sosedi, še bolj pa po svoji novejši zgodovini. S strmimi senožetmi je obdan prav do vrha, lastniki teh senožeti so kmetje iz vasi Poče, Gorje, Labinje in Tre-benče — vasi potisnjene prav pod strmino Porezna z razprostrtimi njivami krog njih, kjer še uspeva koruza, v jeseni pa cvete ajda, saj Porezen brani dohod mrzlim vetrovom, da v vsej Cerkljanski dolini sneg nima obstanka. Sonce upira vanj svoje žarke, da zgodaj spomladi na njegovi južni strani skopni sneg prav do vrha. Tik pod vrhom kaže nekaj skalnatih zob, pogled nanj je veličasten. Vse drugače je na severni strani. Davča, več kilometrov dolga vas, ima potisnjene velike kmetije prav pod vrh Porezna. Tu pa je zima neizprosna. Uspeva le krompir, oves ter lan, ki ga mladi rod že skoi-aj ne pozna. Tudi tu
se le redkokdaj še oglašajo trlice in malokje še belijo prijetno dišeče lanene rjuhe. Po I. svetovni vojni je Porezen zasedlo italijansko vojaštvo. Planinska koča na vrhu, ki jo je leta 1907 zgradilo SPD — podružnica Cerkno, je kmalu pričela zginevati. Italijansko vojaštvo jo je rušilo in uporabljalo njeno opremo in ves ostali les za kurjavo. Planinska koča na Poreznu je bila prva na Primorskem, ki je pod italijansko vladavino nehala obstajati, s tem pa je bilo tudi konec organiziranega planinstva na Primorskem. Tedaj se je začela za Porezen prava tragedija. Državna meja je Porezen razdelila med dva lastnika, vrh in južno pobočje je ostalo pod Italijo. Meja je tekla po severnem pobočju, preko planine, kjer se je pasla živina kmetov iz italijanske in jugoslovanske strani. Kakšne težave so potem imeli kmetje zaradi strogega režima na meji, je razumljivo, vendar je tihotapstvo kljub temu cvetelo. Marsikatera bohinjska kravica je menjala lastnika in se znašla na italijanski strani. Kmalu pa so italijanska vojaška poveljstva ugotovila, da je Porezen izvi-stna tarča za preizkus daljnometnih topov. Vsako leto so potem pripeljali v Cerkljanski vrh težke topove ter z njimi obstreljevali Porezen. To je bilo vedno v poletnem času, zato je morala za ta čas živina iz planine, kmetje pa so morali prekiniti s košnjo, po končanih manevrih pa pogosteje brusiti kose zaradi izstrelkov in razritih senožeti, ki še danes kažejo rane. Nekaj let pred II. svetovno vojno pa so pričeli na Poreznu graditi utrdbe, kajti napraviti je bilo treba protiutež Rupnikovi liniji, ki so jo na jugoslovanski strani gradili na Blegošu. Pripeljali so številne delavce iz notranjosti države, ki so začeli spreminjati podobo Po-rezna. Žične ovire so prepredle vrh in pobočja. Med gostimi stražarskimi mesti, da bi nepoklicani ne prišel v bližino, pa so začeli vrtati nedra Porezna in graditi bunkerje in kaverne iz betonske mase. Utrdbe na Poreznu naj ne bi samo branile vso cerkljansko dolino pred sovražnikom, marveč naj bi topovi iz teh utrdb pripz-avljali pot armadi v dolini. Leta 1941, ob napadu na Jugoslavijo, so x-es topovi iz teh bunkerjev bruhali železo onkraj meje na sovražnika, ki ga ni bilo; italijansko vojaštvo pa je kljub temu bežalo. Porezen pa ni služil le italijanskemu vojaštvu, temveč so v gozdnatih pobočjih našli zavetje tudi partizani. Prvi cerkljanski aktivisti so visoko pod Poreznom zgradili bunker
za »Tehniko Porezen«, kjer so razmnoževali propagandni material in je bil tudi shajališče ilegalcev. Da bi bil prehod iz nemškega raj ha na italijansko stran onemogočen, so Nemci prepredli bivšo italijansko-jugoslovansko mejo z visoko in gosto žično oviro ter nastavili poljske mine, ki pa so partizanom več koristile kot pa škodovale. To žico so prepredli tudi čez vrh Porezna, ki pa ni zadržala partizanskih enot na Gorenjskem, da se ne bi po potrebi umaknile v neprestanih hajkah v nekoliko bolj varno zavetje na italijanski strani. Tako je bilo tudi 22. julija 1943. Pred nekaj dnevi ustanovljena Prešernova brigada se je morala umakniti pred ogromno nemško premočjo skozi prej pripravljene prehode v žični oviri na italijansko stran Porezna. Nemci so to seveda sporočili Italijanom, da se tam nahaja partizanska enota. Italijani so zbrali ogromno vojaštva ter napadli Prešernovo brigado. Vnel se je hud boj. Na Poreznu so padle prve žrtve; kri je tekla po cvetočih livadah. Tu je nastala partizanska pesem Blaža Ostrovrharja:
Mrtvaških ragelj spev glasan
odmeva z gore v beli dan.
Svobodo terja pesem ta,
upor do zadnjega moža.
Italija je položila orožje, vojaštvo se je umaknilo iz teh krajev. Cerkno je postalo partizanska prestolnica. Porezen pa bi bil varno zavetje partizanom ob eventualnih vpadih Nemcev na osvobojeno ozemlje. To je Porezen tudi bil, čeprav so bile vasi pod njim ali požgane ali pa bombardirane, saj je dim požganih vasi pod Poreznom večkrat pokril Porezen.
Zadnja tragedija pa se je začela na Poreznu zadnje dni marca 1945. Začela se je sovražnikova ofenziva na IX. korpus, ki je operiral v teh krajih. Pred ogromno premočjo Nemcev so se na Porezen umaknili borci Kosovelove brigade, italijanskih partizanskih brigad, inž. bataljona XXX. divizije in še drugi. 24. 3. 1945 v zgodnjih urah so se na smrt utrujeni in premočeni partizani zbrali v italijanskih bunkerjih na Poreznu, misleč, da so tu varni. To jutro pa so se pod zaščito goste megle in zaradi izdajstva pričele valiti iz doline ogromne mase nemškega vojaštva ter se priplazile v bližino bunkerjev. Partizanske enote so presenetili v bunkerjih, kjer so se nahajale v obupnem položaju. V borbi iz neposredne
Spomenik padlim partizanom pod vrnom Po—
bližine je padlo precej naših borcev, nekaj pa so Th Nemci ujeli in postrelili, drug: pa so
S^Tfemlledal na Porezen iz Cerkljanskega vrhi Po Poreznu se je tokrat svetilo orožje T vso uničevalno silo, svetile so se ^ nemških vojakov, ki so preiskovah texeer kasneje ujete borce odpeljali v vas Jesenico nad Orehkom, kjer so jih postrelili. To je bila
zadnja tragedija na Poreznu.
Pore en je svoboden, planinci ga množično ob skujej . V srcih planincev je vzkipela ze-Z da bi Poreznu zopet vrnili prejšnjo podobo Člani PD Cerkno so uredili postojanko v nekdanji kasarni. Na vrhu Porezna, kjer . stala prejšnja planinska koča pa ,eJB Cerkno postavila spomenik v zadnji ofenzivi padlim borcem, ki so darovali
se lahko svobodno sprehajamo po naših gorah. SvL se zopet mirno pase okrog bunker e in ostankov bodeče žice, ki sicer kvarijo^lepoto planinskega sveta, vendar mimcjdocega planinca spominjajo na težko P^f . f se pokloni pred spomenikom ter men šopek rož na gomilo žrtev iz zadnje tia
gedije na Poreznu.
Lan
in tkalec
Joža Vršnik
Lan je rastlina, ki je imela v komaj preteklih čas"h velik pomen kot surovina za predelavo T ekstil (manufakturno blago). ^ zato tudi slabša industrijska roba je lanpotismla v preteklost in ga sedanja mladina - vsa pri nas - že več ne pozna. Zato morda m odveč, če pridelovanje lanu in cel proces predelave v platno nekoliko opišem. Lan no seme je okroglo, ploščato in drobno L kostanjeve barve. Ze kar pri semenu. e zanimivo to, da zelo dolgo ohrani kaljivost.
Jo njegovo dobro lastnost so nekdanji gospodarji «koristili tako, da so imeli v vrečah v kasti po deset letnikov lanu. Vsako leto so vsejali najstarejše seme. Lan je bil še ka-Ijiv, seme plevela pa je že zamrlo. Na ta način je bilo seme očiščeno. Da bi bilo med lanom čim manj trave in plevela, so ga sejali
v star0	kjer je traya ^ zeiQ
l 2TJG 36 lan°m Še P°javila trava n plevel posebno predenica je bila zoprna
m škodljiva, ker je lanene bilke zvezala in ^^ Z3t0 Pa je bil° treba teme-
Ijito opleti.
Zelo lep je bil pogled na njivo cvetočega lanu v sončnem dopoldnevu, ko je lan v rahlem vetru tako lepo valovil. Popoldne pa laneni cvet zamizi, zato je lan popoldne videti nekoliko zaspan, veter pa mu še zmeraj daje lepoto in življenje.
Kadar lan dozori, ga je treba populiti s ko-
k6r ima tUdi v koreninah dobra vlakna. Puljenje lanu je edino delo, pri
katerem se ne rabi nobeno orodje. Zato takega, kl gre na kakršno koli delo že brez orodja, vprašajo sitni ljudje: Ali greš lan
Lan pulijo (pipljejo) tako, da ga zagrabijo na sredini bilk toliko, kolikor ga z obej r0! kama obseci morejo, ga stisnejo skupaj in izpulijo, zemljo otresejo ter laneno slamo lepo izravnano položijo-na tla. Ko ga izpulijo drugo pest, ga položijo čez prvo navskriž. Tako dajo več pesti navzkriž na en kupček ki pa ne sme biti prevelik. Ko je lan popu-' jen, lezi po njivi vse polno teh križ kraž kupčkov. Tudi na to je lep pogled, a ne za dolgo ker te kupčke takoj odnesejo na trav-
Zt!T eden odlaga pest za pestjo> druso
Poleg druge v dolgih vrstah, drugi pa te pesti razgrnejo tako, da bilke leže v strnjenih vrstah Zadnja vrsta mora biti razgrnjena (razprostrta) okrog in okrog vsega lanu. Tam kjer se vrsta stika, mora biti iz lanenih bilk napravljen križ, da ne more po lanu vrag plesati (vrtinec vetra) in lanu zmešati. Tako raz-
iTol;n/zpr,tav]jen soncu in dež^> —
an ostati tri tedne, da se uleži. Ko je uležan
SUh' ga s srP°m dvigajo iz trave in valijo po vrsti v precej velike snope, katere pove-
Ker je Avčinova knjiga »Kjer tišina šepeta« 260
ze o s srobotjo in znosijo ali zvozijo domov. Tu ga omlatijo, pri čemer morajo paziti, da lanene slame ne zmešajo. Laneno seme je dragoceno zdravilo za živino. Lanena slama
vrpLPTka ^ Primeren čas in Primerno vieme, da se otre. Za to pa mora biti zelo.
v frnažf " m°ra Pred tTenjem posušiti
Frnaža (pajštva) je zidana stavba z notranjim premerom 2 X 2 m in višino dober meter nad tlom Vanjo je speljan štiri metre dolg rov ki sluzi za kurišče in dimnik. V frnažo se na leseno mrežo (gosto iz lat zbito ieso) postavi lanena slama (snopi razvezani, tesno drug poleg drugega), tako da je frnaža polna m topel zrak ne more nikjer prosto odhajati. Kolikor se iz frnaže odvzame suhega lanu. se mora takoj dodati še ne suhega. V peč (kurišče) se mora zakuriti zgodaj zjutraj, da je lan ze suh, ko pridejo terice na delo. Kuriti se mora z bukovimi drvmi, ki ne pokajo dovolj močno, da se lan dobro suši, in ne prehudo, da se lan ne vžge. Zato mora biti kurjač zelo previden, pred kuriščem pa mora imet pločevinasta vratca, s katerimi ogenj
požene3 ^ ^ da kdaj	-
požene v frnažo pod lan.
Za trenje služijo trlice obsekovavke, s katerimi (navadno moški) posušen lan obsekajo (bolj na grobo otrejo) in glajavke, s katerimi ženske napol otrto predivo otrejo na fino zavijejo v pesti in odložijo v zato pripravljen
Trlice so napravljene (izdelane) iz bukovega lesa tako da se rezilo tesno prilega med dve deski. Rezilo se dvigne, na desko Se položi anena slama, na katero se z rezilom udarja ter s tem olušči zunanja koža (pazdir) lanenih vlaken. Trlice morajo biti krepko vstavljene, saj morajo po več dni vzdržati precej močno obtežitev. Trenje ali tretje - kaj tudi pravimo - ni lahko delo, saj terici, ki nekaj dni pridno tare, desnica za pestjo močno oteče. Naporno delo pa si »sladijo« s pripovedovanjem šal in zgodb, smešnih in resnih, resničnih in izmišljenih. V družbo tenc pa ni dobro priti. Hudomušne terice človeku hitro kakšno »ošpičijo«. še najmanjše je to, da ob odhodu nevede odnese kakšen
1 "pCK.
Nato je treba predivo še omikati. Za to po-rebujejo mikežn. To je komolec dolga in ped široka deska, v katero je zabitih tri vrste stinoglatih ostro zbrušenih žebljev. Žeblji so
V desko zabiti do ušes, tako da na drug. s ram špičasti in ostri konci ven gledajo. Ta «ukezn se pribije na tnalo, da dobro sto]., m tako da so ostri konci žebljev zgoraj. Skupaj zvite pesti prediva se dajo v toplo peč, da se dobro po-sušfjo in ogrejejo. Nato ga ena od žensk mika (češe) na mikežnu in tako iz prediva dobi fine povesme, iz katerih se prede in tke tančica. na drugi strani mikežna pa ostaja bolj grobo predivo (kodelje), iz katerih se prede fn tke debelejše platno za rjuhe. Kodelje ženske še pretresejo na fino zglajemh bu kovih palicah, da iz njih iztresejo pazd x (male resice, ki so v preji in platnu zelo odveč). To delo ni težko, je pa nekoliko zoprno, ker se zelo kadi (praši). Tako je lan pripravljen za prejo.
Prede se na kolovratu, ki ima na ogrodju pritrjen koželj. Na koželj je nataknjena pres-lica. na njo pa se priveže povesma ali pa položi kodelja. Predle so ženske pozum podnevi pač toliko, kolikor jim je dopuščalo drugo delo, zvečer pa so predle dolgo v noc pri svetlobi dimnika. Dimnik - kamin, po solčavsko smo mu rekli divnik, - je kakih 50 cm dolga in 30 cm široka in visoka votlina v zidu, iz nje pa je speljan dimnik, to je pa res dimnik, v zidu na vrhu strehe. V divniku je bila štmoglata železna koza, na katero so se polagala kratka polena (coli). Za toploto v sobi je skrbela krušna peč, v kateri so goreli zalogi, ogenj v divniku je dajal svetlobo, nekoliko pa je prispeval tudi k toploti. Svetloba iz divnika je bila migetajoča in dostikrat zelo skromna (slaba). Zdaj nam sveti elektrika mirno in svetlo, tiste prijetne topline in domačnosti kakor divnik pa elektrika nima. In te marsikdo pogreša. Zdaj so divniki zazidani in mlajši rod ne ve več, kaj je to. Ko je laneno predivo spredeno, se vretena previje na motovilo, kjer postane štrena, i a se sname raz motovilo in skupaj zvita shrani. Ko je vse predivo spredeno, to je proti koncu zime enkrat, je štrene treba oprati in posušiti Med pranjem in sušenjem štren se niti dostikrat zlepijo, zato jih je treba z lesenim batom premlatiti, da se razpustijo. Nato se štrene dajo spet na motovilo, njega pa pre-vijejo v klopčiče. Pri vitju v klopčiče mora nit teči skozi štritih. To je lesen, po dolgem prevrtan ročaj, ki je na sredi izrezan tako, da teče nit pod palcem, s katerim se nit zadržuje, da se klopčič ne navija prerahlo. Za
začetek klopčiča se nit navije na polovico orehove lupine, če pa teh ni, je treba na-žagati po 1 cm dolge koleščke od leskovih palic. Ko je štrena zvita v klopčič, se konec niti navije na polovico vžigalice in zatakne v klopčič, da ga tkalec lahko najde. Tako je zdaj lanena preja pripravljena za tkalca. Po dolgem in hudem mučeništvu ko je že sedemkrat spremenila ime in obliko, v bistvu pa je ostala še zmeraj to, kar je bila. Godi se ji pač tako, kakor naši domovini ki je že tolikokrat spremenila ime m obliko - vselej po hudem trpljenju - ostala pa je še vedno to in tam, kar in kjer je bila. Mučeništva lanene preje pa še ni konec. Se trikrat mora spremeniti ime. Tkalec mora imeti vsaj troje statev: Za hod-nje (grobo) platno, za tančico in za volneno sukno. Poleg tega mora imeti veliko motovilo za snovanje, dolg zaboj z osem predalčki za klopčiče (klopčičem pravimo tudi klancki) pri snovanju, kolovrat za navijanje preje na tuljave (za votek), en pom (lesen valj), na katerega se navije osnutek raz motovilo, m drugega, na katerega se pri tkanju navija platno. Poleg tega ima še veliko drugih drobnarij, od katerih omenim malo lično palico z nasajenim gamsovim rogom, s katerim raz-prostre niti. če so se mu sprijele. Osnutek raz motvilo je meril in štel na »lakti« in za vsak laket osnutka je rabil en funt votka. Nato je osnutek navil na pom, napeljal niti skozi statve in s tkalskim vozlom zvezal, vložil tuljavo z votkom v čolnič in tkanje se je pričelo.
Pri tkanju tkalec ni sedel in ne stal. Z nogami je stal na nekakih smučkah, z zadnjo naslonjen na poševno desko, z životom pa nagnjen naprej k statvam. V tako nerodnem položaju je delal leta in leta. Z desno roko je pognal čolnič z votkom skozi statve, z levo ga je ujel, medtem pa že z desno prijel ročaj na statvah in »potolkel«, to je, pritisnil je do kraja s čolničkom skozi osnovo speljani votek. Nato je z desno nogo pritisnil na smučko, levo pa dvignil in s tem niti osnove pre-menjal, zgornje spod, spodnje navzgor. Nato je čolnič pognal z levo roko, ga z desno ujel itd. Cela stvar se je ponavljala z neverjetno naglico dan za dnem.
Tkanje je bilo za tkalca zelo mučno, posebno v mrazu in ni čudno, če je tkalec pogosto potožil »Vse kosti me bolijo, pa čisto sem
trd.« Tudi preja je trpela, obenem pa na moči pridobila.
Pokojni Urh Ušovnik, zadnji tkalec v Solčavi, ki je še tkal, je pripovedoval: Zgodilo se je nekoč, da se je tkalec naveličal življenja na svetu. Znosil je svoje stvari pred nebeška vrata, potrkal in prosil za sprejem Sv. Peter je pogledal skozi vrata, ko pa je videl precejšen kup tkalčeve ropotije, je zaloputnil vrata in tkalec je ostal zunaj. Ce tu ni nič, si je rekel tkalec, bom pa poizkusil še v peklu, saj druge izbire ni. Znosil je svojo ropotijo pred pekel, potrkal in prosil za sprejem. Tu so bili pa malo bolj gostoljubni. Kar noter, kar noter, mu je zaklical peklenšček, pa hitro, da ne bo prepiha! Tkalec je hitel metat svoje stvari skozi vrata, a jih kar ni hotelo zmanjkati.
Ali imaš še veliko tega zunaj? se je oglasil peklenšček.
»Še en pov,« mu je odgovoril tkalec. »Še en pov! (pol),« se je začudil peklenšček. »Kam pa naj spravim vse to! Pri nas je za prostor že zdaj stiska, kaj šele bo!«
Druga za drugo so tkalčeve stvari prifrčale skozi vrata nazaj, vrata so se zaprla in tkalec je ostal spet zunaj.
Tako je tkalec ostal na svetu še naprej in bo ostal, dokler bo živel človeški rod in njegovih izdelkov potreboval.
Ker je od takrat preteklo že precej let, ne morem trditi, da je Urh pripovedoval dobesedno tako.
Tkalec je za svoje delo prejel plačilo v denarju. Za vsak laket določeno ceno. Poleg tega pa še »pravdo«, to je pol piskriča pšenice (9—10 kg).
Potem je bilo treba platno še obeliti. Za to so ga v lepih sončnih dneh razgrnili na trato in ga polili z vodo. Ko se je posušilo, so ga spet polili z vodo. To se je ponovilo še večkrat na dan in več dni. Ko je bilo platno obeljeno, so ga zvili v bale, konec platna pa so k bali prišili, da se platno ni moglo odvijati. Tako je končan prvi del mučeništva lanene niti.
Kakor smo videli, mora lan »skoz dati« zelo trdo šolo, preden je sposoben, da služi svojemu namenu. Ko je pa predelan v rjuhe ali obleko, se pa njegovo trpljenje nadaljuje. Zato so včasih rekli, da je lan »en ubog siromak«.
Zdaj je v Solčavi še en tkalec, ki zna tkati, a ne tke, ker ima kot kmet (Zibovt) drugega dela čez glavo. Kolovrati še drdrajo za volno, a še to zelo malo, za predivo pa so povsem utihnili.
S tem se je zgubila v preteklost zanimivost m velik del poezije kmečkih domov. Minile so tudi povesti, ki so se pripovedovale ob preji, minilo je petje ter uganke, ki so jih spraševale in nanje odgovarjale predice. Zal' Ena praznota več tam, kjer je je že tako preveč.
Ludvik Zorzut
Rodil se je

maj
Na vrancih vihramo čez polja in trate cez dole, vrhe na veliko botrinjo. Kaj njemu darovi? Iz dote bogate prejel je zlata in srebra polno skrinjo.
Po dragah vse smreke in jelke, macesni, vse bukve brsteče v pomladni naslaji, molčeče ponosno v tej uri slovesni v vseh soncih, viharjih - njegovi so mlaji.
Škrjančki pod nebom, po lokah strnadi in zvizgovci kosi, hreščavke še šoje in slavčki zaljubljenci na serenadi — njegovi so pevci. Ves zbor njemu poje.
Marjetice, travce v dišeči otavi encjančki, narcise tam gor v senožeti, vijolce, solzice v omamni dišavi in vse tavženf rožce — njegovi so cveti.
Kdo čustva preliva, ki v nje pelin kane se v sanjah blodečih nad temnimi brezni zdravila kdo daje gaseč srčne rane» Njegova so srca od prve ljubezni.
Na tihih jezerih, v grmečih slapovih, tam v biserni rosi, ki pada z neba v srebrnih vseh vrelcih, v bučečih valovih na širnih obalah morja — krstili ga bomo. - Kdo ta je, odkod in
Ime mu je Maj!	°dkdaj?

Planinski muzej
in spomeniška služba na področju planinstva
Jernej Sušteršič
Planinstvo je tesno povezano z našim na-" kar se kaže zlasti v borbi slovensk.h planinskih društev z nemškimi planu.skrtn društvi, ki so delovala do leta 1918 na slo venskem ozemlju. Zaradi sinne, ki ga za vzema planinstvo danes, —o imenovati planinstvo slovenski narodni po letu 1918 se je položaj v nekaj letih spre
, t 109» ko sta dr. Pruszik in menil. Po letu 1928, ko sta ui.
Szalav preplezala svojo znano smer, Nemcev Sli k nam. Priznali so s tem, da na našem
terenu nimajo več kaj iskati. Delavski razred se je pri nas začel gibat,, po letu 1867 skupno z večjim vzponom burzo az«e let nato ima že svojo politično orga, nizacijo s katero je tesno povezano delo ^ Henrika Turne. Dr. Henrik Turna v svojem v svojem alpinističnem delu n, zapadel zna lim napakam slovenske socialne demokracije, marveč se je ves posvetil osvoboditvi slovenskega naroda na alpinističnem področju in tu izvršil veliko delo. Dr. Turna je prvi slovenski alpinist in s tem začetnik nove dobe slovenskega planinstva in alpinistike. S svojim delom "Pomen in razvoj alpinizma-, je dal našemu alpinizmu ideologijo, katere do sedaj nismo imeli. Med obema vojnama je slovenska buržoazija samo na videz obvlada a planinski pokret pri nas. Imela je tu svoje ekonomske položaje, zelo omejeno število članstva, toda planinstvo se je vedno bolj razširjalo med ljudske množice ter ^o delavstvo in kmečki proletanat. SPD To se predstavljala večine obiskovalcev gor* To se je pokazalo tudi ob ustanovitvi akademske sekcije SPD, ki je bila v levičarskih rokah, v opoziciji po planinskih društvh ta je pro testirala proti gostilničarstvu, hotelski m delničarski miselnosti po podružnicah.
Planinske koče so v mnogih primerih služile !a i"Sne sestanke delavskih pokretov. Tako „p sta Planinski postojanki na Mrzlici s Hausenbichlerjevo kočo nudili varno zatoči olanincem - komunistom, ki so od leta WSU d!dje prirejali ilegalne sestanke, predavanja f„ vojake vežbe za borbo s kapitalizmom, m revolucijo. Ilegalne sestanke so vod^ pozr rli »orel za delavski	- J
t 0ize Hochkraut, Ivan Keše, Ferdo Sustar itd. Da je taka napredna miselnost planinstva pred drugo svetovno vojno res e— kaže tudi nadaljnji razvoj v NOB. SPD sicer L nekaj časa eksistira, a odločilni ljudje takoj ode Si z OP, drže kulturni molk, oddajajo rekvizite partizanom. Na Štajerskem m Do-enjskem so le redke izjeme. Slovenske gore med okupacijo nimajo več obiskov^ Ko
^	- času v erskem svetu
Tri kf L0 Ml-Sici nudile zatočišče partizanskim enotam, zavedni planinci pa so vzdrževali zvezo, prenašali orožje, hrano in pro oagandni material. Postojanke so bile v letu «požgane, ker so imeli tu zadnji; čas^voje hivališče okupatorski policijski oddelki, v NOB * delovalo ca. 75»/. vseh pred vojno včlanjenih planincev v SPD Trbovlje. Prav tako je bilo v Grintovcih, v Kamniški B trie v Matkovem kotu, pod Raduho na Uršlji gori, na Peci, na Pohorju, na Koban ^m na Menini in na Golteh. Tako je bilo Za jezeri, na Vojah v Mariu jku, v Vratih, Zajamniki, Trenti m na Kamnu.
Enako tudi v Jelovici, na Komn., Blegasu Poreznu pod Krnom in Matajurjem, skratka
S -w stopila noga
zana, zavednega borca proti tašizmu in zvestega branilca domače zemlje.
Za dokumentarični prikaz planinstva v Sloveniji bi bil že zadnji čas, da se pn-ne
s Sistematičnim zbiranjem
gradiva preteklosti in sedanjosti. Planinska
razstava je zaradi nerazumevanja posameznikov in društev v letu 1949 propadla. Čeprav v tem letu iz navedenih vzrokov do razstave li prišlo, se s samo razstavo ne zadovoljujemo
več temveč moramo korak naprej, moramo si ustvariti planinski muzej.
metli PlaTSk° raZStaV°' ki naj bi bila zametek bodočega »Gorskega muzeja Slovenj«, je v okviru Planinske zveze Slovenije bila v letu 1948 začeta akcija za zbiranje grl! diva na terenu. Društvom so bile razposlane okrožnice z navodili za zbiranje gradiva. Prejetih je bilo le nekaj odtisov društvenih štam-piljk m žigov. Zbranih je bilo nekaj etnografskih predmetov, med drugim zbirka pip in njihovih polizdelkov in priprav, ki j/^
B O l . mUZej v LJubljani in so služili B Oilu pn obdelavi gorjuškega piparstva v članku »Piparstvo na Gorju.ah v Boh.
- nasa stara domača obrt« (Slovenski etno-« ^ Tehnično je bilo posn ^ neka, planšarskih stanov (Velo polje, Velika Planina) m stara hiša na Gorjušah Ideja o planinskem muzeju ni nova, a vendar je do danes še ni bilo mogoče realizirati čeprav so bili pred to vojno pogoji, zlasti glede dokumentarnega materiala ugodnejši. Vendar ne bomo pustili, da propade še to, kar je
"S13IO.
na nZ T"' PlaninSke ZVeze Kenije
kot!sk, V dneh 4" " 5" marCa 1950 Je bil kot 13. sklep organizacije in propagande sprejet, naj se prične zbiranje gradiva za organizacijo planinskega muzeja
stdLr " deS6t,etje je biIa «a
spodbud za postavitev Slovenskega planinske-ga muzeja, vendar do ustanovitve ni prišlo.
Šele v etu ^ naj b. bUo pr.gio ^ ustano_
vitve planinskega muzeja na pobudo propagandne komisije Planinske zveze Slovenije jeseniškega muzeja in ObS Jesenice Vendar stvar ne gre gladko od rok.
Koncept planinskega muzeja izpred 15 let je bd precej obširen, kot to kaže vsebinska shema v tem članku. Ta koncept je zajemal tudi jamarstvo, ker je precej jam in brezen tudi v višjih predelih npr. Triglavsko brezno. Vsekakor planinski muzej mora vzeti v svoj delovni program tudi jamarstvo, če ne , celoti Pa vsaj delno, to je jame in brezna višjih predelov Slovenije. Zato bo potrebno tudi sodelovanje jamarjev, toda tudi v tem prikazu jamarstva ne bi smel manjkati krajši informativni pregled jamarstva v Sloveniji in
ODŠKODNINSKI ZAHTEVFK ■
MH
wm»3mmwm
«iliH
msmmsmm
264
Koča Petra S^a PoC	ena — o^ Pa en.	— -
Jugoslaviji, kot opozorilo vsem, ki stopajo v Jugoslavijo na bogat jamski fond. Z organizacijo slovenskega planinskega muzeja se pojavlja tudi vprašanje, kaj naj bi ta muzej bil. Zaradi ambienta bi bil najprimernejši Ljubljanski grad. Za ^anski grad oz. za Ljubljano govori sedež Slovenskega planinskega društva (Planinske zveze), širok stvarni koncept muzeja (jamarstvo, turizem), vseslovenski in jugoslovanski značaj muzejskega koncepta.
Vsebinski koncept planinskega muzeja bi po bogatem programu mogel obstajati tudi iz dveh ali treh lokalno ločenih, tematsko različnih zbirk, npr. v Ljubljani, na Jesenicah ali že morda v Trenti ali nekje na Štajerskem Z dvemi ali tremi lokalno ločenimi zbirkami a različno tematiko bi dosegli večjo popularizacijo zgodovine planinstva m spomeniškega varstva, saj bi npr. neka razstavna zbirka lahko bila pol leta na Jesenicah, nato
v Ljubljani in potem npr. na Štajerskem. Končno'so moderni muzeološki principi v menjavanju ne pa v konstantnosti muzejskih zbirk S takim menjavanjem bi bila dosežena maksimalna publiciteta razstavnih predmetov in bi praktično depojev skoro ne bilo. Razumljivo je, da ta sistem menjavanja zbirk zahteva enotno vodstvo.
Bogat vsebinski program planinskega muzeja in dvoje ali celo troje razstavnih objektov, s prostori v dveh ali treh različnih krajih, bodo zahtevali visoko kvalificiran vodstveni kader ki bo sposoben organizirati zbiranje po jasnem neamaterskem konceptu, ki bo zmogel postavljati zbirke in razstave po sodobnih muzeoloških principih, jih menjavati m dopolnjevati zaradi spremembe kraja razstavne
zbn-ke.
Program muzeja bo zahteval široko sodelovanje z drugimi muzeji, kulturnimi in znanstvenimi ustanovami, s turističnimi in planin-
skimi društvi v Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu, kar prav tako zahteva sposoben kader. Kader bo moral znati pravilno usmerjati amaterske pobude, ki pa ne morejo biti osnova strokovnemu muzejskemu delu Sposoben kader zahteva tudi sodoben način prikazovanja v muzejih, saj se moderna muzeo-logija poslužuje naprednih tehnično dognanih zvočnih in vizuelnih prijemov od magnetofonskih trakov do filmov in televizije. Tesno s slovenskim planinskim muzejem je povezano tudi spomeniško varstvo, ki vključuje naravne znamenitosti z narodnimi parki etnografski, arheološki, tehniški, umetnostni in NOB spomeniki gorskih predelov Slovenije. Poleg tega pa je v okvir kulturnih spomenikov treba vključiti tudi planinstvo, ki po svojem kulturnem, političnem in športnem poslanstvu zasluži tudi obravnavo spomeniške službe.
Skrb za premične kulturne spomenike bo predvsem delo planinskega muzeja, medtem ko naj bi za nepremične spomenike skrbela spomeniška služba, v sodelovanju s planinci Treba je misliti na vzdrževanje in restavracijo spomeniških plošč ponesrečenim planincem. Nekatere plošče so zaradi spremenjene smeri poti nedostopne, oziroma pozabljene
Treba jih je postaviti ali omogočiti njihov ogled.
Posebno skrb naj bi planinci posvetili pokopališču na Dovjem, kjer je pokopanih vrsta slovenskih in tujih planincev.
Cas je že, da se ohranita v naših gorah vsaj dve najstarejši planinski koči in se ne modernizirata, temveč ohranita kot planinski skansen.
I. Razstavne zbirke:
VSEBINSKI KONCEPT SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA IN SPOMENIŠKE SLUŽBE NA PODROČJU PLANINSTVA
Ce že govorimo o slovenskem planinskem muzeju in spomeniški službi na področju planinstva je potrebno, da si očrtamo v shemi tako vsebino muzeja kot tudi spomeniške službe in si tako ustvarimo sliko, kaj vse more biti predmet obravnave v okviru muzeja oziroma spomeniškega varstva. Muzej naj bi imel tri oddelke in to:
I.	Razstavne zbirke
II.	Dokumentacijo s knjižnico
III.	Oddelek za konservacijo s fotooddelkom
Prikaz planinstva v Sloveniji A) Prikaz razvoja:
a)	prvi podvigi planincev na naše gore do ustanovitve planinskega društva na slovenskem etničnem ozemlju:
b)	ustanovitve posameznih društev do danes-
c)	porast in padec članstva posameznih dru-stev;
č) skupni statistični pregled števila članov vseh društev na slovenskem ozemlju-
d)	skupni statistični pregled društev
e)	statistični pregled naklade in naročnikov Planinskega vestnika;
f)	tiskovine in razni dokumenti (pisma, fotografije, formularji itd.).
B)	Oprema planincev:
a)	oprema prvih planincev;
b)	oprema današnjih planincev;
c)	oprema današnjih plezalcev;'
d)	slike in rekviziti ponesrečenih planincev z navedbo datuma in krajev nesreče.
C)	Reševanje v planinah:
a)	reševanje in oprema reševalcev pred ustanovitvijo gorske reševalne (akcije);
b)	reševanje in oprema reševalcev, razvoj akcije, lavinski psi doma in na tujem;
c)	znaki za pomoč.
D)	Makete, slike koč in bivakov:
a) pri vsaki maketi oziroma sliki naj bi bili podatki o razvoju koče, kdo si je za postavitev posebno prizadeval, katero društvo jo je postavilo, imena oskrbnikov in vse funkcije ki Jih je koča oziroma njena predhodnica imela, npr. (Tičarjev dom je bil med obema vojnama karavla). Skratka vsaka maketa naj bi imela kratek zgodovinski oris. Pri maketah bi lahko bile razstavljene tudi vpisne knjige obiskovalcev. Makete naj bi bile vse v istem merilu s prikazom najbližjega terena-b) pregledni zemljevid bivakov in koč slovenskega etničnega ozemlja. Vsaka koča naj bi bila na zemljevidu naznačena kot skica z naslovom koče in karakteristikami legende ki b, prikazovala katero društvo (nemško' slovensko) je za časa obstoja upravljalo kočo.
E)	Planinski znaki (značke):
a)	posameznih društev;
b)	ob posebnih priložnostih;
c)	gorske reševalne.
F)	Članske knjižice:
G)	Vodniške knjižice s slikami vodnikov.
H)	Vodniški znaki.
I) Žigi in štampiljke:
a)	društev;
b)	postojank, j) Planinska pota:
a)	vse vrste poti;
b)	plezalne smeri z označbo stopnje;
c)	planinske transverzale;
d)	prelazi, predori in prazgodovinska pota v
planinah;	v .
e)	markacijska znamenja nekoč m danes, s posebnim ozirom na laška, madžarska m nemška društva, ki so delovala oziroma Te delujejo na slovenskem narodnostnem
ozemlju.
2. Slovenski planinci v tujih gorah
A)	Posamezniki.
B)	Večje akcije npr. Trisul i. dr. 3 Prikaz planinstva v Jugoslaviji
A)	Za planinstvo najpomembnejši predeli Jugoslavije z oznako markiranih potov m plezalnih smeri.
B)	Karta koč ostalih delov Jugoslavije.
C)	Pregledna karta planinskih društev in planinskih zvez ostalih predelov Jugoslavi,e z oznako sedeža Planinske zveze Jugoslavije.
D)	Statistični pregled razvoja članstva m društev v Jugoslaviji. 4. Planinstvo v svetu
A)	Mednarodna planinska organizacija.
B)	Organizacija planinstva v posameznih državah (zveze, društva).
C)	Najpomembnejši podvigi v svetovnem merilu po posameznih nacijah in zlasti med-narodne.
5. Gcrska narava
A)	Gorovja:
a)	panoramski pregledi na vrhove gora m
razgledi z njih;
b)	reliefni zemljevidi pogorij.
B)	Reke, potoki, slapovi, naravna in umetna jezera nekoč in danes v naših gorah.
C)	Narodni parki in zavarovana področja v karti in sliki.
D)	Geologija:
a)	geološka karta planinskih predelov Slo-veni je;
b)	kosi značilnih gorskih kamenin;
c)	rudnine, ki so vplivale na razvoj rudarstva in fužinarstva v planinskih predelih, kot je to npr. bobovec.
E. Meteorologija:
a)	kartografski pregled glavnih in lokalnih vetrov v naših planinah in njihovo delovanje v posameznih letnih časih:
b)	kartografski pregled padavin;
c)	ljudsko znanje o padavinah in vetrovih in njihovo poimenovanje.
F) Glaciologija:
a)	pregledna karta stalnih ledenikov, sne-
žišč in plazov;	, ,o_ik„
b)	slike triglavskega in kanmskega ledenika in prikaz njunega nazadovanja in napredo-vania v skici;
c)	Ledenik pod Skuto in predeli, kjer se sneg najdlje ohranja v poletje (datumi).
G) Flora naših gora:
a) prikaz planinske flore s Panoramskim, diapozitivi, s filmi in diapozitivi, v risbi m vernih posnetkih, v herbarijih (npr. repi o-dukcije Hacquetovih risb iz Plantae alpmae
r"gorn^e in spodnje meje gozda in meje tipičnih alpskih rastlin na karti.
H)	Favna naših gora:
a)	značilne živali (stalne in selivke) v naših gorah kot preparati;
b)	zoografske meje;
c)	fosili.
I)	Jamarstvo v gorah:
a)	brezna in ponori v gorah (Triglavsko brezno);
b)	jamarske akcije v planinah;
c)	jame in arheološke najdbe;
d)	jame v ljudskem izročilu.
6.	Arheološke najdbe in spomeniki v naših gorah
7.	Etnografski prikaz goratih predelov
A) Ljudska arhitektura (seniki, staje, stanovi, vodnjaki, znamenja, mostovi, ograje, vas L zaselki oziroma samotne kmetije višjih predelov Slovenije) v maketah slikah a kot skanseni, s prikazom zunanjosti n notranjosti ter poudarkom na teh objektih kot kulturnih spomenikih.
B)	Ljudska noša teh predelov nekoč in danes.
C)	Domača obrt, domača delavnost živinoreja s sirarstvom, oglarstvom, gozdarstvom, zbirnim gospodarstvom, poljedelstvom prebivalcev naših gorskih predelov.
D)	Običaji gorjancev s posebnim ozirom na živinorejo.
E)	Naše gore v ljudski pesmi, pripovedki pregovorih in vremenoslovju.
F)	Novi napisani običaji planincev, oskrbnikov, turistov.
8. Gore v vojni
A)	Partizanstvo in gore.
B)	V vojni padli planinci.
C)	V vojni nastala škoda v planinskih objektih.
D)	Seznam v obeh vojnah padlih planincev. 9. Umetnost, literatura in gore
A)	Proza in pesništvo v naših gorah.
B)	Arhitektura (umetnostni spomeniki).
C)	Naše gore in planinci v likovni umetnosti
D)	Filmska umetnost (prikaz filmov) in umet-niska fotografija.
10.	Tehniški spomeniki v naših gorah
A) Rudarske in topilniške naprave, pogoni.
11.	Filatelija
A) Domače in tuje znamke z gorskimi motivi.
12.	Planinstvo in turizem
A)	Planinstvo kot predhodnik turizma.
B)	Izrazito turistične naprave in središča v naših gorah (žičnice, weekend naselja, hoteli planinske avtoceste).
II. Dokumentacija s knjižnico in depojem bo služila za študij, za dopolnjevanje in spreminjanje razstavnih zbirk in popularizacijo tako muzeja kot planinstva sploh.
1.	Knjižnica z domačo in tujo planinsko literaturo, s kartotečno obdelavo literature.
2.	Akti in pravila posameznih društev
3.	Privatna pisma in drugi dokumenti kot neobjavljene kronike.
4.	Izrezki iz časopisov.
5.	Negativi, diapozitivi in filmi.
6.	Seznam diapozitivov, filmov in drueesa gradiva, drugod.
7.	Foto slike.
8.	Klišeji.
9.	Zemljevidi.
10.	Načrti koč.
11.	Lastni arhiv.
III. Oddelek za restavracijo s fotooddelkom Brez tega oddelka si resno muzeja ni možno zamišljati, saj se na kapacitete drugih muzejev v celoti ne bo moč zanašati, saj jim
njihove kapacitete niti ne zadoščajo za lastno delo.
Čeprav je program zbirk zelo obširen, ni v celoti izčrpan. Marsikaj bi se še moglo uvrstiti v planinski muzej. Prikazana shema tudi m shema razstavnih zbirk. Naloga kustosa je kako bo v razstavnih zbirkah smiselno povezoval razno gradivo v zaključeno smiselno celoto. Npr. pri obravnavi potov bo lahko zajemal pota od prazgodovine do planinskih transverzal ali pa bo prazgodovinska pota iz-ocil m jih obravnaval v arheološkem prikazu. Kustos bo pesmi o g9rah prikazal v okviru etnografskega dela, skupaj z ljudsko pesmijo. Morda se bo v etnografskem prikazu odločil za fonetični prikaz ljudske pesmi.
SPOMENISKA SLUŽBA IN PLANINSTVO
Urednev tega oddelka kot tudi razstavnih zbirk bo morala biti opremljena s kartotekami, ki naj bi imele čim obširnejše krajevne stvarne in imenske pokazatelje.
Spomeniško varstvo v povezavi s planinstvom se nam kaže v dveh oblikah, in to kulturni spomeniki kot kulturni spomeniki gorskih oziroma planinskih predelov in kulturni spomeniki, ki jih je s svojo dejavnostjo ustvarila pri nas planinska organizacija, med katere bo kot celoto treba šteti tudi bodoči planinski muzej.
Kulturni spomeniki gorskih predelov:
A)	Tehniški spomeniki (rudarstvo in fužinar-stvo).
B)	Umetnostni spomeniki (npr. Jenkova kasarna na Jezerskem).
C)	Arheološki spomeniki.
D)	Etnografski spomeniki (stanovi na Veliki planini, kmetija Macesnik, kmetija na Pohorju in Srednji vrh, celotna vas).
E)	Prirodne znamenitosti z narodnimi parki m varstvena organizacija v okviru Gorske straže.
F)	Vojno zgodovinski spomeniki:
a)	do druge svetovne vojne:
b)	NOB in druga svetovna vojna.
Skrb za te spomenike bo predvsem v okviru resorov spomeniške službe, ki jim ti spomeniki po svojem karakterju pripadajo, vendar pa bo sodelovanje spomeniški službi dobrodošlo. Ob teh spomenikih v naših goratih
predelih se nakazuje potreba po tesnem sodelovanju planinskih organizacij, turističnih društev in spomeniške službe. Ob varovanju prirodnih znamenitosti, predvsem gorske flore, je planinstvo s svojo gorsko stražo samo aktivno poseglo na področje spomeniškega varstva kot prvi pobudnik prirodnega varstva.
Kot posebna zvrst se v spomeniški službi pojavlja varstvo kulturnih spomenikov s področja planinstva. V ta okvir bi sodilo:
A)	Zavarovanje ene ali dveh planinskih postojank (najstarejših).
B)	Skrb in zavarovanje plošč padlim planincem ter možnost ogleda teh plošč.
C)	Skrb za spominske plošče padlih planincev. Zaradi spremenjenih smeri so nekatere nedostopne, zato jih je treba ali prenesti ali jim omogočiti dostop.
D)	Skrb za pokopališče plezalcev v Dovjah.
E)	Skrb za spomenike pomembnih planincev in spominske plošče na njihovih rojstnih hišah.
F)	Prikaz tehnike prvih planinskih potov na terenu kot sestavni del skansena. Ljubljana, dne 8. aprila 1950, z dopolnili 15. januarja 1964.
G)	Registracija in varstvo privatnih planinskih zbirk in posameznih predmetov.
Misli
O dveh komisijah
(Diskusija na 7. obč. zboru PZS) Ing. Pavle Segula
Ko mineva čas in se nam kopiči delo, opravljeno poleg nedovršenega, uspešno ob neuspešnem. si kaj radi za hip oddahnemo. Taki trenutki so pravzaprav redki, a zagnanim in prizadevnim so še ti le priložnost za odmoi pred novim navalom, pregled sil, da bi iz doživelega izluščili kar se da dobre zaključke, napotke in pobude za delo v bodočnosti. Pestrost dejavnosti nehote sili k specializaciji, toda življenje je neogibno rezultanta posamič-
nih dogajanj. Zato tudi ta prispevek ne more obravnavati samo ozko področje ene komisije temveč nujno povezuje določeno interesno skupino v okviru planinske organizacije.	. Osnova je vera v uspeh. Prepričan sem, da nam te vere danes ne manjka več. Toda vec od prepričanja zaleže vsakdanja delovna izkušnja: gre, samo prizadevati si je treba, la misel mora biti vodilni motiv nas vseh. Biti moramo odločni, hoteti moramo storiti vse, da bi dosegli cilj. Vsak napor, ki ga vložimo v to smer, nas bo utrudil: pomagal nam bo pritegniti nove sodelavce, jih preobraziti m povesti v nove podvige.
Praksa je to misel potrdila celo tam, kjer smo najmanj verjeli v uspeh. Preko težav nam je pomagal do skrajnosti enoten nastop. Skupni cilj je postal skupni imenovalec naših prizadevanj. Uspeh celote je gonilna sila za nove naloge.	.
Obdobje med obema skupščinama nam je bilo naklonjeno. Čeprav kasno in šknpaje je voz slovenskega odpravarstva speljal m se po začetnem uspehu leta 1960 v Himalaji ustavil štirikrat. Kavkaz 1960, Kavkaz 1964, Svalbard in Cordillera Real so bile njegove nove postaje, vmes se je rojevala nova odprava v
Himalajo.	,
Naklonjena nam je bila predvsem tudi slovenska in jugoslovanska javnost ter nam nudila vse. kar je bilo treba za izvedbo nalog. Lahko si samo še želimo enakega sodelovanja v bodoče. Če bo tako, odprave naših alpinistov v tuja gorstva ne bodo več zamrle. Seveda je naša bodočnost odvisna predvsem
cd nas samih.	.	„
Začetek je bil težak. To je bil boj na n«, brez elegance, delo brez oddiha. Kaj nam
je dal?	, . ,
Predvsem samozavest in med planinsko publiko občutek, da se nekaj giblje, da ne spimo, da je v naših vrstah vse več tovarišev, ki vedo. kako naj snubimo gore, h katerim se podajajo le najmočnejši.
Pridobili smo nešteto izkušenj, našli prijatelje doma in v tujini, nabavili opremo m premagali začetno revščino. Danes citamo o naših dosežkih že tudi v tuji literaturi Nedvomno so to le povrhnji uspehi. Sli smo naravnost, za vsako ceno, samo kot alpinisti. Vse premalo je bilo v nas leposlovcev znanstvenikov. fotografov, filmarjev, botanikov po srcu vremenoslovcev, folkloristov, vzgojiteljev'mladine in širokega kroga planinske javnosti. V posameznih primerih smo se morali boriti za lik pravega planinskega delavca za ohranitev amaterstva in uspeli tako daiec, da danes vsak udeleženec odprav prispeva poleg dela tudi svoj materialni m gnanem prispevek. V tem smislu nas čaka se težko
Program komisije mora biti dolgoročen. Prepričali smo se o sposobnosti da delamo m ustvarjamo, sedaj moramo poskrbeti, da ciljev ne bo preveč, da jih bomo izbrali s preudarkom da bomo izvedbo posameznih nalog zaupali zdravniku, delovnim, iniciativnim sku-
pinam Kandidatov, potem ko bodo s prepričljivimi elaborati dokazale resnost načrtov in sposobnost, da z lastnimi silami premoste predvsem vse tehnične in osebne težave S tega vidika mora komisija za odprave v tuja gorstva v bodoče postati organizatorsko telo, ki bo člane PZS ter strokovne in znanstvene sodelavce vzpodbujalo k vsklajeni dejavnosti in jim omogočilo, da se bodo pravočasno lotili priprav, v kar največji meri razvili vse svoje sposobnosti in doprinesli sposoben delež za kritje stroškov odprave predvsem z delom kot inštruktorji in vzgojitelji, vodniki po naših gorah, kot publicisti m predavatelji. Začetni koraki komisije so za nami. Prav gotovo bodo njeni podvigi v bodoče manj številni, zato pa morajo biti težji, bolj premišljeni in dosežki trajnejše vrednosti. Ustvarjati mora arhive, kvalitetna poročila izbore podatkov, kartoteke materialov medicinske študije, slikovne in filmske arhive kartografske materiale.
Nedvomno so postavljeni cilji zahtevni in številni, da bomo nekatere le s težavo dosegli Boriti se zanje pa je vredno truda, saj v prizadevanjih vzgajamo sebe in množice mladih planincev.
Tod pridemo do točke, kjer se posebno očitno stapljata delovni področji komisije za odprave v tuja gorstva in komisije za alpinizem. Slednja naj bo predvsem vzgojiteljica planincev vseh vrst, zlasti seveda tistih, ki jih srce vleče v stene, tjakaj kjer narava najraje menja svoj obraz, kjer je ostalo največ njene prvobitnosti. Od preteklega februarja je v Sloveniji uradni sedež jugoslovanskega alpinizma, zato so naše naloge tem odgovornejše. Brez težav smo prišli do zaključka, da nam je potrebna alpinistična šola in vsebino vseh letošnjih tečajev začrtali tako, da bo na jesen moc dokončno postaviti prvi program šole. da bo z delom pričela prihodnje leto. Zametek bodoče šole je sedanji šolski odbor kl bo 2 Oblikovanjem nove komisije za alpinizem PZS moral preiti v njeno telo kot posebno delovno telo in nadaljevati začeto delo: načrtovati tečaje, programe tečajev pripravljati na daljša obdobja razpise in' neusmiljeno dosledno izbirati kandidate Obdobje, ko so se nekateri tečajniki leto za letom selili s tečaja na tečaj, je dokončno za nami. Pomagati je treba mlademu rodu. četudi v nekih mejah s primernimi predpisi in pravilniki, ki bodo odraz potreb, nikakor pa prisilni jopič gibanja. V tem smislu je tudi treba razumeti lanskoletno »klasifikacijo alpinistov-, ki predstavlja izbor njunih pogojev za alpinista, da ga bo njegovo PD brez skrbi za uspeh predlagalo v določen tečaj, tabor ali za člana odprave. Neka merila — ki jih ie vsekakor nujno sproti prilagajati potrebam — morajo obstajati, če želimo doseči napredek med članstvom pa jasno sliko o možnosti razvoja.
Delo komisije za alpinizem mora biti zelo načrtno tudi pri vzgoji jugoslovansko razgledanega alpinista. Preko tečajev in Še posebej
taborov mora poskrbeti, da bo dober alpinist ob kandidaturi za Kavkaz poznal vsa pomembnejša jugoslovanska gorstva ter imel za seboj vzpone v njihovih stenah. S primernim razporedom taborov in z izmenjavo inštruktorjev tega ne bo težko doseči. Med pomembnejše naloge AK sodi vskladitev planinskega šolskega programa s programom mladinske komisije in delno komisije za GRS Po dosedanjih zamislih bi naj kar največ članov — ne glede na starost — šlo vsaj skozi osnovno planinsko šolo. Nadaljnji tečaji in šole pa bi morale posredovati več ali manj poenoteno znanje mladinskim vodnikom in pripravnikom alpinistom na višnji stopnji pa specializirano znanje članom GRS, izprašanim gorskim vodnikom inštruktorjem alpinizma in GRS ter članom odprav — kot visokokvalitetnim alpinistom. Le tako bomo odpravili brezperspektivnost v vrstah mladih, ukaželjnih planincev in podprli izredna prizadevanja mladinske komisije ter posameznih naprednih AO. Čeprav počasi bomo vendarle ustvarili kolikortoliko enotno znanje absolventov tečajev. Osebnosti posameznika s tem ne bomo prizadejali škode nasprotno, dali mu bomo osnovo, da bo ob praktični preizkušnji kar najbolje razvil svoie sposobnosti.
Naj mi bo za zaključek dovoljena še ena ugotovitev: Organizirano planinstvo zahteva svoj red in disciplino ter spoštovanje sklepov ki jih posamezni organi doprinesejo v prid njegovega razvoja. Njim v pomoč so namenjena tudi sredstva skupnosti z edinim pogojem — biti morajo delovni člani PD V organizaciji, kjer si člani lahko po srcu in volji ubirajo delovno torišče, to ni težko. Kdor pa kljub vsemu ne more najti moči za tvorno sožitje bo pač gore ljubil in spoznaval po svoje brez obveznosti tako. kot bo do njega brez obveznosti naša planinska skupnost
Ameriški vzpon na Everest
Ameriški Everest pomeni resnični zaključek zate dobe himalaizma. V svetovnih planinskih glasilih so vzpon ameriških himalajcev na Everest popisali že razni avtorji, potem
11 «S?, JŠa poročila bila že pozabljena. V 1. 1964 so prinesle meritorne članke tudi vodilna francoska, nemška in švicarska revija V švicarski se je končno oglasil vodja ameriške ekspedicije Norman G. Dyhrenfurth iz btante Monice v Kaliforniji, sin dr G O Dyhrenfurtha, orakla himalaistike. Nemca po rodu, iz vojnih let pa Švicarja po državljan-
stvu Naj Dyhrenfurth mlajši sam spregovori: »Štirikrat sem bil v Himalaji. L 1952 s švicarsko ekspedicijo na Everest (SSAF), 1. 19&0 kot vodja mednarodne ekspedicije na Lhotse 1 1958 pri ameriškem iskanju jetija m i. I9bu s Švicarji na Dhaulagiriju.« L. 1960 mu je ne-palska vlada dovolila ameriško ekspedicijo, vendar prepozno, da bi se realizirala v 1 19bl. L 1962 je bilo rezervirano za drugo indijsko ekspedicijo na Everest. »Nato sem obnovil prošnjo in 10. maja 1961 je nepalska vlada dovolila AMEE 1963 (Ameriško Mt. Everest ekspedicijo 1963). Finansiranje, organizacija, izbira udeležencev, oprema in druge »malenkosti« so mi dale dela za poltretje leto. 20 febr. 1963 se je pripravljeni »stroj« premaknil: 19 Amerikancev, 1 Anglež, 1 nepalski zvezni oficir. 32 šerp naj bi skrbelo za napet alpinistični, znanstveni, fotografski m filmski nrogram. Prava armada nosačev je zadeia na rame 909 bremen, po 29 kg, ca. 27 ton. 1. marca je to armado prizadelo na visečem mostu cez Likhu Khole. več nosačev je padlo v vodo, k sreči so vse rešili. V Ghatu v dolini Dudh-Kosi smo zadeli na črne koze. Iz Kathmandyja smo dobili cepivo z letalom, zdravmki AMEE in zdravniki Hillaryjeve skupine so cepili 1000 ljudi in omejili epidemijo. Umrl nam je en nosač. V Namče - Bazarju (3350 m) smo 7 marca izplačali slabo oblečene nosace Ta-mang in jih zamenjali z ljudmi ^ Khumbuja^ Dva dni nato nas je sprejel veliki lama v Tengboče (3770 m). 21. marca smo v visim 5425 m postavili bazo, bliže ledenemu slapu Khumbu in prej kakor vse dotedanje ekspedicije na Everest. Zame kot vodjo je bil la-talen katar v grlu, več tednov sem govor.l hripavo, šepetaje.
Vsi problemi transporta so bili v redu oprav-lieni. transportni oficir nadporocmk James O. M. Roberts je bil pravi mojster v obravnavanju šerp in nosačev.
Imel sem v mislih Lhotse (8501 m) m Nuptse (7879 m). Tak trojni vzpon bi nekaj pomenil. Še več pa bi bilo vredno, če bi raziskali za-padni greben Everesta, enega zadnjih problemov v Everestu. Vsi smo bih vneti za to veliko dejanje. Kot odgovorni vodja sem moral uradno vztrajati za vzpon preko Južnega sedla in SE grebena, zapadm greben sem odrinil v stransko dejavnost.
2-? marca smo začeli z delom v ledenem slapu,
z markiranjem z zastavicami pritrjevanjem
vrvi Ze drugi dan nas je zadela težka nesreča: Johna E. Breitenbacha je pokopala ledena stena, ki se je zrušila. Njegovega trupla nismo mogli odkopati. Richard Pow-nall, njegov tovariš v navezi, je bil lahko ranjen, šerpo Ang Perno smo morali evakuirati v bazo. Po svojih izkušnjah iz 1. 19o2 m 1955 sem bil zoper tabor v ledenem _ slapu Khumbu in ta nasreča me je v tem se potrdila. Kakor 1. 1955 pa smo morali tudi to pot v višini 5850 m vzpostaviti depo, kar so 26 marca izvršili A. C. Auten, B. C. Bishop, J 'B Corbet in D. L. Dingman z 12 nosa«. Pritrdili so vrvi, naredili mostove preko_ razpok in pri depoju postavili še zasilen sotoi.
Prodor na rob ledenega slapu k taboru I (6160 m) so 28. marca izvršili W. F. Unsoeld, j W Whittaker, L. G Jerstad in šerpa Na-vang Gombu. Zadnja ovira je bila 20 m visoka ledena stena, ki je terjala tri ure dela z lednimi vijaki, škripci »Jiimar-Ascender« (izboljšana, mehanizirana Prusikova zanka), vgradili so celo aluminijaste lestve, maso pritrjenih vrvi, »family-stopnice« m celo maihen predor na zgornji rob, s katerega so zagledali končno Western Cwm med Evere-stom. Lhotsejem in Nuptsejem. V »Dolini molčanja« smo postavili tabor V (6o00 m), ki ie že 1. 1952 služil kot »gornja baza«. Od tu smo prvič iskali pot k zapadnemu grebenu in obšli nevarni ledeniški prag nad taborom 11 in prišli na velikanska snežna pobocjakise raztezajo vse do zapadnega grebena (<300 m). Vmes smo spet morali postaviti depo, za tabor tu ni bilo primerno zaradi plazov labor III je nastal pod grebenom zapadnega plečeta. Tedaj še nismo vedeli, če je zapadm greben prehoden in ali je možno tu postaviti še tri tabore.
Na klasični smeri je v višini 69801 m nastal tabor III in na višini 7950 m tabor IV S. Sledili smo smer iz 1. 1955. Do Južnega sedla smo morali ukrotiti še kuloar Lhotse in Rumeno polico z vrvmi. Ker tudi drugi ogled zapadnega stebra ni dal upanja na uspeh, sem sklenil pritisniti najprej v klasični smeri. 16. aprila so prišli Luther G. Jerstad, Richard Pownall in dvoje šerp preko Ženevskega robu na Col Sud. Tako zgodaj Južnega sedla dotlej še ni nikdo dosegel. Tu smo postavili tabor V S (7986 m). Nato smo deset dni vlačili v ta najvišji prelaz in tabor brasno, kisik opremo, šotore. Bilo je kar se da trdo delo! M aprila spet nesreča: Daniel E. Doody, nas filmar. je tožil, da ga boli noga. Dr. G Roberts ugotovi akutno vnetje žil s trombozo Evakuacija je bila nujna. 29 letni Dood bi bil moral filmati po možnosti vse do viha. Nadomestiti sem ga moral jaz, 16 let starejši, obremenjen že itak preveč z vodstvom. 25. in 26. aprila je snežilo delu v pobočju Lhotse j a so plazovi komandiralr. Stop. ¿e smo mislili na spodnjo bazo, ko se je 27. apn a zjasnilo. James W. Whittaker, imenovan B g Jim (195 6 cm) in Navang Gombu sta bila naveza za vrh, Ang Dava IV * za pomoč in za filmanje. Prenočili smo v taboru III S (6980 m) in smo prvič uporabili uspavalni kisik, po eno steklenico na 2 moza, 1 liter kisika na minuto. Za to operacijo potrebni T-komadi in specialne spalne maske so bile tako nadležne, da smo kasneje rabili samo še dihalne aparate Toma Hornbema. To je bistveno okrepilo spanje, pa tudi kisika je šlo dvakrat več.
28 aprila smo šli v tabor IV S (7950 m) z 12 mcčno otovorjenimi šerpami. Mi štirje smo takoj uporabili kisikove aparate, da bi stedin moči zaradi čestih postankov na vismski razliki 600 m pri filmanju. Zvečer moj regulator ni bil v redu, (to je mehanizem, ki reducira visoki pritisk kisika in dotok plina regulira).
Zvesti Ang Dava je takoj ponudil svoj regulator.
Naslednje jutro sem filmal odhod iz tabora IV S, vreme se je slabšalo, strmina proti Ženevskemu robu se je strašno vlekla. Tu smo skrajšali pot prejšnjih ekspedicij s tem, da nismo robu obšli. Tri šerpe so prišli s Col Sud, Pasang je moral z njimi, njegov tovor sva si morala deliti z Ang Davo. Kmalu sem videl, da je zame 32 kg preveč. Jim Whit-taker in Navang Gomb sta nama poslala s Col Sud dve šerpi v pomoč, kljub temu pa sem se na »naj samotne j šem kraju sveta«, na Col Sud opotekal od izčrpanosti. V šotor se je zaganjal vihar. Res negostoljuben kraj! Gombu pa je imel toliko energije, da je takoj prišel iz šotora, mi snel dereze in odveza 1 vrv. S kisikom in uspavalnimi pilulami smo razmeroma dobro pretolkli noč. Zaskrbela me je prevelika potrošnja kisika, 1 liter na moža in na minuto, in to pri počitku. 30. aprila je bilo jasno, vendar viharno, Everest si je »zataknil pero«, velikanska snežna zastava je vihrala z vrha. Startali so šerpe, nato Big Jim in Gombu, Ang Dava in jaz sva pa filmala. Jaz sem spet imel težave z regulatorjem, zato sva zaostala. Ze blizu SE grebena v strmem ozebniku me je potegnila vrv, dihalna vreča Ang Dave ni več dobivala plina. Sestopil sem k njemu, menjal kisikov cilinder in zavrgel praznega, kar je šerpi olajšalo breme za 6,35 kg. Porabil je že polovico kisika, kriv za to je bil pokvarjeni regulator. Iz kuloarja sva previdno stopila na greben SE, šla mimo ostankov najvišjega indijskega tabora in ostankov šotorov, v katerem sta 1. 1952 Tensing in Lambert prebila hudo noč. V višini 8370 m pa je medtem 8 šerp pod vodstvom Big Jima postavilo tabor VI S. Šerpe so nato sestopili, 7 s kisikovimi aparati, le Dava Tensing je svojega odstopil Ang Davi, vsi ostali se niso hoteli ločiti od njih, čeprav jih je Big Jim rotil. Ko sem prišel v tabor VI S, sem bil tako zdelan, da sem se komaj splazil v šotor. Šele kasneje sem zvedel, da so oba šotora VI S postavili za 130 m prenizko, (Hillary in Norkay Tensing sta ga imela v višini 8500 m).
1. maja nas je snežna zastava ovijala tako, da Lhotseja nismo več videli. Big Jim in Gombu sta odšla, jaz pa si glede vrha nisem delal iluzij, šest dni mi je še manjkalo do 45 let, nosil pa sem dva kisikova cilindra, dve fotokameri, 16 mm filmsko kamero, specialno obleko, film, vsega 25 kg, prav toliko je nosil Ang Dava. Veter je sproti zapihal sledove Big Jima, gazila sva nanovo, naočniki so bili vedno polni snežnega piša! regulator sva naravnala na 41 kisika v minuti, vendar sva se zelo počasi pomikala. Varovanje je bilo iluzorno, za ped snega je ležalo na slabi pečini: Prišla sva na raz tako, da sva cepin zasajala na tibetsko stran, na katero pada 3000 m visoka stena proti ledeniku Kangčung. Za vsak korak sva morala tri do štirikrat vdihniti, vsakih 20, nato vsa-sih 10 korakov sva počivala. Spet potegne vrv,
Ang Dava je spet brez kisika, menjam cilinder, pod južnim vrhom Everesta pa je bil tudi moj cilinder že napol prazen. Vedel sem: Z nama je glede Everesta konec. »Up go Bara Sahib?!«, je dihnil Ang Dava. Kisik bi porabila med južnim in glavnim vrhom, nanj brez kisika ne bi mogla priti, ostala bi mrtva heroja na najvišjem vrhu sveta. Privlekla sva težko filmsko kramo na višini 8600 m, da bi filmala Big Jima in Gombu, zdaj pa je vse v megli — torej nazaj! Ob 13,30 sva bila spet v taboru VI S (8370 m) v skrbeh za vršno (jurišno) navezo.«
Big Jim in Gombu sta v višini 8600 deponirala skoro polno kisikovo steklenico v upanju, da bosta imela po en cilinder za na vrh in sestop dovolj. Ob 11,30 sta bila na južnem vrhu (8760 m), okoli njiju je rohnel vihar vendar sta se odločila, da nadaljujeta mimo ogromnih opasti, ki vise na Kangčung, preko Hillaryjevega kamina na vrh. kamor sta po kratkem tovariškem prerekanju stopila oba istočasno, Amerikanec Whittaker in za poldrugo glavo manjši Gombu ob 13. 6 V2 ure po odhodu iz višine 8370 m. Jim je zasadil aluminijasti drog in obesil amerikansko zastavo Mao-Tse-tungove biste nista našla. Ko sta začela sestopati, sta imela prazne ki si ko ve cilindre. Pri garanju proti vrhu nista pazila na manometer in sta po dveh urah porabila kisik, ki sta ga naravnala za štiri ure. Odvrgla sta steklenice, lovila sapo in sestopala, Gombu prvi, sprožila opast, v sedlu med obema vrhovoma se je Big Jim zamudil četrt ure z neodložljivo potrebo in ko je hitel za Gombu jem. je zdrsnil z glavo navzdol. Klical je Gombuja, a vihar ga je pretulil. Končno se je ujel in začel garati za izgubljeno višino, pet minut za vsako stopinjo. Začel je resno dvomiti, če se bosta izmotala. Prisopel je na greben in obležal, loveč sapo. kot riba na suhem. Z vrha do južnega vrha sta rabila tri ure. Tudi Gombu je bil zdelan. Ko sta se privlekla do 8660 m, do kisika, sta prišla do življenja. V čutaricah pa jima je osvežilna pijača že davno zmrznila. »Ang Dava in jaz sva se medtem oddahnila, rabila 1 liter kisika na minuto in pripravljala jed in pijačo za vršno navezo. Big Jim in Navang Gombu sta prišla ob 17.30. Jaz nisem bil toliko pri moči, da bi jima v redu čestital, samo stokal sem. Pol ure sta rabila, da sta se opomogla, nato sta pila čaj, mesno juho, jedla posušeno teletino, breskov kompot in spet čaj.
S taborom V S (7986 m), kjer je čakala druga vršna naveza, nisem dobil radijske zveze. Slabo vreme je navezo priklenilo na tabor V S, nas pa na tabor VI S, drugo noč v taki višavi. Kisik pa gineva.
2. maja smo sestopili na Col Sud in jaz sem bil zaradi pomanjkanja kisika že blizu smrti. Ulegel sem se na sneg, Jerstad, Bishop in Pownal so mi pomagali natakniti masko in zajemal sem maksimum kisika. Končno sem imel toliko moči, da sem se splazil v šotor. Mislil sem na svojega dobrega prijatelja Sir
Torina Hunta. ki mu je 1. 1953 prav tako trda
3	Ker je bilo slabo vreme, kisika pa premaio, je morala druga naveza popustiti m
4	maja smo bili vsi spoda v bazi (5425 m) na Rekreaciji«, pri reševanju korespondence Tn pri reševanju problemov aprovizacije in transporta, ker so se šerpe upirali. Nadporočnik Roberts je s -^jo avtorae o lud to uredil in naš program je bil za naslednje t^ne takle- 2 navezi na zapadm greben, 1 na
^za n?južno smer, povsod potrebne pomožne nlveze Vzpon po zapadnem grebenu se poskusTinto v časovni koordinaciji s skupino na Col Sud.
na ^-oi ouu.
o maia je svet že vedel, da smo bili na vrhu Zi to so poskrbeli ncsači. Zmenili smo se, da fmen ne bomo objavili pred koncem ekspe-d?ci?e. V današnjem »svetu komun,kaci « se Sam to ni posrečilo, zato smo uradno objavili uspeh James W. Whittakerja m Navang
S°impotf proti zapadnemu plečetu smo pojavih majhno žičnico z močnim motorjem. Po le en i la nam je ves kisik v vismo 72a0 m, S nTw. Vendar kaj prida nismo imeli S nie bila je v plazovitem svetu. Kloža nam fe poSet a 4 šerpe in dva šotora k sreči smo šerpe rešili, materiala pa je šlo precej v
Tabor IV W (7650 m) smo postavili blizu gre-
vse skupaj ie začelo drseti navzdol proti ledeniku Rongpu, ki je 2000 niže. Na robu pla-toTa so se kakor po čudežu ustavili: raztrgana adrovina, zvite opornice in šotorsko ogrodje raztresena oprema in napol omamljeni moz e so pri drsel i do dvignjenega parobkaUnso.d in Horbein pa sta ostala na mestu, imela s a srečo Potern sta sestopila in pomagala rešiti, kar se je rešiti dalo.
Ob 9. je dobil Unsoeld zvezo z bazo. Ko nam je sporočil, da so morali „evakuirati tabor IV W je tudi Unsoeldov šotor izgubil tla, za vpil' je v mikrofon, da že gredo - v prent«? Tedaj je Tom Hornbein z glavo naprej Sečil iz šotora, zagrabil šotorsko palico za-bü noge v sneg in posrečilo se mu je ustavit, drsenje šotora Corbet je videl. da Unsoeld Se vedno govori v mikrofon, je zakričal. »Nehaj Barry, nehaj, ven iz šotora.« Za nas v baz'i je bila to pošastna slušna igra Corbet t skŽčil iz šotora. Unsoeld je zlomi anteno, vendar smo njegov komentar še, shjgb. Končno je utihnil, vedeli smo, da je taboi iv samo še razvalina.
Osem mož je rabilo eno uro. da so nasli svo e cepine in uredili tovore ter z njimi cdiimii na tabor III W (7250 m). Dva dni so tu mo-rali duškati.
Vendar nismo odnehali. Nova strategija, nov časovni plan: Po izgubi šotorov, kisika, butana bomo uredili na zapadnem grebenu en sam tabor ne dva. kakor smo prvotno mislili io bi bil ifurišni« tabor V W, vzpon na vrh pa
ie bil planiran za 22. maja. V koordinacijo z južno skupino pa nista verjela niti večna optimista Hornbein in Unsoeld.« 13 maja so Jerstad, Bishop in trije šerpe prišli' v zgornjo bazo (6500 m). Naslednji dan so prišli za njimi dr. D. L. Dingman, Girmi Doi je n 2 šerpi Tabor III S (6980 m) je zasul plaz vendlrTo ga spet vzpostavili 21. maja sta prodrla Bishop in Jerstad v taboi Vl b qq70 m) šerpi Pemba Tensmg m Nima len K pa ste jima to s svojimi tovori omo-
Tablr IV S (7650 m) je bil 20. maja zaseden. AUTndia Radio je napovedoval monsum. 2L mat staR Auten - Corbet načela^t po grebenu, sledili so jima Unsoeld, Hoinbem, r m. Emerson in 5 šerp, poldrugo uro kasneje. Popoldne so prišli v vismo 830 m, v tabor V W. Najprej so premagali »Diagonal Ditch« dolg prečni kuloar na severni saam nato prišli v grapo, v kateri je ležal plitev, sinek sneg na gladkih skalah strešne strukture Nato so prišli v bližino velikega kulo-aria' ki je igral veliko vlogo pri ekspedicijah f 1924 in 1933 Na vhodu v »Hornbeinov ku-oar< se je moral umakniti Emerson zdelala ga je gorska bolezen. Ves cas je vodil Cmbe vse do pomola 2,5 X 0,5 m. kjer so pnpUi taboi V W. Ko so to storili, so se vsi umakniliv tabor IV W, razen Unsoelda m Horn-heina S sla v 1 ^ uri brez kisika nadelala prostor za dvojček, ga zavarovala s klim in
K podala k počitku ob kisiku. Nastopil je 22 maj, dan kakor naročen. V taboru VI S (8370 m) sta začela z zajtrkom Lstad in Bishop ob 5 zjutraj. Zdajci jima eksplodira butanov gorilnik. Jerstadovo brado obliže plamen in uniči Bishopovo plastično masko,Pšotor poln dima. dovolj za. usodno zamudo - bilo je pol osmih ko sta zacela z delom proti vrhu in ga končala ob 15,30 vsa gfnjcna ko sta zagledala ameriško zastavo na vrhu. 45 minut sta fotografirala m filma a iei se ozirala v zapadno stran, a Unsoelda m Hornbeina od nikoder. Nato sta sestopila. 22 maja ob 7. uri ste Unsoeld in Hornbein fdšte l tabora V W (8300 m). Bilo je zelo težko. Hornbein je povrhu kar naprej kaslja in šele kasneje ugotovil da je ^radi de ekt nega regulatorja dobival manj od litei kisika na minuto. Ves čas je zato vodil Unsoeld Hornbeinov kuloar pa je biltako^kmtako strm, da nista mogla nikjer sesti, duskati Tudi na Rumenem robu (rumeni apnenčast fi it in peščenci) ni bilo lažje. Prvi je moral plezair brez rokavic, za klin skala m bila erimerna Ob 15 sta prekoračila »pomte ol no return«, za sestop nista imela dovolj khnov Tn vrvi. Zavijala sta malo preveč proti NE grebenu zato sta morala nazaj na raz W, k er te' je napadel veter, himalajski veter. Plezanje je bilo tu tako težko, da.rta> m^te sneti dereze in vrhnje čevlje. Stoje aztezaji
Ssrsrs«
sledi, hvaležna Jerstadu in Bishopu, proti južnemu vrhu. Unsoeld je s svojim »Wal-kietalkie« obvestil zgornjo bazo. geolog dr
RoS FrosSSTjel ^ ^^^ ]h'ika
... »I have promises to keep, und miles to go I sleep
Na južnem vrhu ju je zajela noč. Jerstad in Bishop sla ju počakala na 8625 m. Ko so vsi
^c' da 2 Iučjo ne bodo Pi-iHi do taoora VI S, so opolnoči pri 8530 m sedli na zavetrno polico, brez šotorov, kisika in spalne vreče, pn temperaturi -28« C. Comolungma Božanska mati, Mati bogov, se je vseh štirih usmilila, se jim milostno nasmehnila in pritegnila vajeti - »divjemu konju« vetru. V taboru VI S (8370 m) sta bedela to noč dr. Dingman, eden od zdravnikov ekspedi-cije in Girmi Dorje. 23. maja sta stopila brez kisika naproti onim v najvišjem bivaku na prostem vseh časov. Kmalu so se srečali, pa-
Do^ii Z v2dl2Vnii' pač naiviš^ ordinacija. Dobili so kisik in toplo pijačo, nato pa se vsi
se isti dan spustili v tabor II (6500 m) Zvečer 24. maja so bili vsi v glavni bazi Bishop in unsoeld z močno ozebhmi p sti na nogah. Isti večer je bilo na bazi tudi 275 no-sacevpripravljenih za evakuacijo AMEE 1963 F?Jlet n°C Je l VSO si]o ^bruhnil monsum v
kromphTm °bm0ČjU" Imeli Sm° res deb*>
Bishopa in Jerstada je odnesel helikopter v
UnitGd Missions H^P'tal ll'fiTtl 3 b,'la 26 V rokah kirurgov. Žrtvovati sta morala prste. 9. junija je bila eksoe-dicija v Kathmanduju.	P
Dvhrenfurth konča takole: »Everest je bil v zadnjih 11 letih moj prijatelj m sovražnik. Ko sem zapuščal Tengpoče, je bil v megli m slovo je bilo lažje.« - Povzeli smo Dvhrenfurth o vo poročilo nekoliko iz-crpneje, ker je iz njegove enostavnosti razvidna nenavadna natančnost, studiozna priprava, elastična strategija in dovršen program Pri orjaškem podjetju pa so imeli še nena-vadno veliko sreče. Vsekakor pa se iz takfhle poročil lahko marsikaj naučimo
Njegov spomin - opri na ustna izročila prednikov — seže poldrugo stoletje nazaj. O svoji dolgi življenjski poti ve s šegavo besedo marsikaj zanimivega povedati. Še v prejšnjem stoletju je planšaril v Lazu (1558 m) — in hodil vasovat k češenjskim maj en ca m na sosedno Krstenico. Potlej je gradil bohinjsko železnico. Kot gonjač na velikih lovskih pogonih je v letih pred prvo svetovno vojno često premeril visokogorski svet med Pršivcem, Toscem in Kanjavcem. Poslednji izmed predvojnih zakupnikov teh lovišč je bil dr. Wertheim, sloviti dunajski kirurg, znan po svoji operaciji raka na materničnem vratu.)
Štiri vojna leta, prebita v strelskih jarkih, Ceklina niso strla. Iz enajstih soških ofenziv ki se jih je udeležil v borbi na nož, je odnesel le neznatno prasko na roki.
društvene novice
TRIGLAVSKI KORENINI Janez Ceklin, po domače »Šmonc« pri Stari
S iS aVtoiizirani ^rsk' vodnik
iti 1926 ho'ia TUmep° Bohi'^kih gorah 2 w b° 31- maja letošnjega leta praznoval 85-letnico rojstva.
Kot lovski čuvaj v lovišču Dedno polje je med vojnama nad dve desetletji »pasel gamse« v gorah okoli Debelega vrha (2392 m) PrTaV1' ?a ga še ^daj »poznajo«, ko še zahaja v Laz kjer si je pred leti svoj planšarski stan preuredil v prikupno in zavetno planinsko
KOC1CO.
Leta so ga sicer nekoliko upognila. vendar ga oko se uboga, in »ta kriva« v vajeni roki še vsako leto »položi« odmerjenega srnjaka na rosna tla rovtov na priljubljenih Vozeh (— dolina Voje).
Najstarejšemu še živečemu triglavskemu vodniku in se vedno prizadevnemu članu »zelene bratovščine« - trdoživemu kot vihamik v triglavskih gorah - kličemo planinci in lovci-»Dober pogled - in trdno zdravje še vrsto
-lj
Nekdanja Prešernova koča na Stolu
PRVEGA AVGUSTA BOMO OTVARJALI NOV PREŠERNOV DOM NA STOLU (2098 m)
V desetletju pred prvo svetovno vojno so pionirji našega planinstva z izrednim navdušenjem gradili gosto mrežo planinskih poti m ponosne postojanke in domove, takoimeno-vane Trutzhiitten.
Za Kadilnikovo kočo vrh Golice so začeli misliti na gradnjo nove slovenske planinske postojanke na Stolu.
Pri tej gradnji so igrali vidno vlogo planinci iz Kranja.
Ti in planinci iz ostalih gorenjskih planinskih centrov so delali pod geslom: »Kot čuvarji tvojega groba postavljamo nad zibelko tvojega rojstva novo planinsko postojanko v Karavankah, na vrhu Stola«. Imenovali so jo Prešernovo kočo, (31. 7. 1910).
Skica nove Prešernove koče
V strupeno mrzli zimi leta 1942 so morali orvoborci jeseniške Cankarjeve čete 20. februarja spre j eti neenak boj s številčnomočnejšimi in dobro oboroženimi Nemci m domačimi izdajalci. Tomaž, Ciro, Slovenko Živan Vasja in nekaj drugih so se bili ves dan s sovražnikom, mrazom in izčrpanostjo. Na večer teda dne je padel na pragu Pre-šernove kcče prvoborec Jože Koder. Matija vSik-Tomal se je vrnil s žalostoo no^co da so na grebenu močne zasede intidnoskle n?en! obroči sovražnikov. Grozi jim uničenje do zadnjega moža.
V noč ie kres s pogorišča Prešernove koče kazalprvoborcem pot za umik skozi trdno skle-niene obroče v Zingarsko dolmo.
let pozneje. 20. februarja 1962 sodah rPdki nreživeli prvoborci pobudo, da se na Š ilu ruševinah nekdanje Prešernove koče na Malem Stolu zgradi nova plamnska postojanka, ki naj bo istočasno P^™^" ^toianka in spomin na najvišjo bitko v času NOB ter spomenik prvoborcu Jožetu Kodru, ki je t? v težkih časih žrtvoval svoje mlado
Pobtida.epreživelih prvoborcev je naletela na razumevanje in podporo ne samo pri članih ZB temveč tudi pri članih števUnih goren -skih planinskih društev. Kot pred letom 1910 so tudi to pot pokazali posebno prizadevnost «ani PD K?anj! dalje PD Radovljica in ostala gorenjska planinska društva.
Ž v preteklem letu so graditeljem novega Prešernovega doma na Stolu priskočili na pomoč tudi številni gorenjski	ektrn z Železarno Jesenice na ce u. Potiebm giad heni material je bil v najkrajšem času pu-pravljen za prenos na gradbišče. Kar m uspelo nrenesti na višino 2098 m požrtvovalnim planincem je prenesla mladina iz gorenjskih m tudi drugth mladinskih odsekov. Materialna finančna nabiralna akcija je prav tako^dobro usnela kot prostovoljna prenosna akcija že lani so graditelji vključili s temeljnimi, zemeljskimi deli in začeli graditi ostalp po-sfopfe po načrtih planinskega arhitekta Petra Dalla Valle iz Radovljice.
7p dokončno dozidavo Prešernovega doma graditolji v letošnjem letu nujno potrebujejo
le 20 do 25 milijonov dinarjev. Iz doline-bo treba prenesti še veliko cementa, lesa, zeleza n drugega gradbenega materiala ter notranje opreme Vse to bodo prenesli člani lovske Se Stol iz Žirovnice. Ako bodo mater -' in finančne nabiralne akcije potekale tako zadovoljivo kot lani, ako bomo našteli etos prav toliko prostovoljcev pri prenosu materiala kot lani, zagotavljajo graditelji, da bomo letos sredi poletja lahko^slovesno> o vai-iali novi Prešernov dom na Stolu, la de ovm nraznik bomo verjetno slavili v nedeljo 1. avgusta ko kovinarsko mesto Jesenice slavi svo^občinski praznik. Graditelji bode, *»«* zaključiti to akci o v počastitev 20-ietmce osvoboditve in v počastitev 70-letnice enega noThni i marljivih in prizadevnih planinskih Srištev na' Gorenjskem, PD Radovljica (27. 2. 1895).
StoTn ,'Se,n+W Plamnski	na Malem
S, b,°. lst°casno tudi spomenik Jožetu
iS? ^ tU 113 tem mestu 20- februarja 1942 žrtvoval svoje mlado življenje. V novem
prostora za vse, ki bodo obiskan stol z severa in juga, iz vzhoda in za-
in P^storne jedilnice s 30 sedeži bo v koči tudi prostora za 25 le-
f^' , StaVbi b? urejena tudi soba za lovce m gorske reševalce ter primerno urejena soba za zimske obiskovalce.
Iniciativni gradbeni odbor prosi vse ljubitelje in obiskovalce Stola in Karavank, da vsak po svojih močeh in sposobnostih prispevajo vsaj skromen delež k uresničitvi teh načrtov.
U.2.
OBČNI ZBORI
PD LITOSTROJ LJUBLJANA. Tudi to društ-^t°J%V Pf^lem letu dvignilo število član-
745 Cl4n°V' 0d tega 605 odraslih, 3,idmcf in 77 pionirjev. Ta porast nam dokazuje, da je društvo, najstarejše v tem podjetju, opravičilo svoj obstoj, da je rastlo
unSneln^jer,l0 -SeStnajSt let organiziranega v bn "/ /,613 je jamstvo za to, da bo tudi v bodoče dalo svojim akcijam pravo vsebino
Iat nniPO rebami njegovega članstva da
Jedrilo	V narav?; kjer b0 na«lo raz-
vedrilo, zdravje m novih moči za nadalinie
uspešno delo tako v korist samega sebe in
Sketnoc?sXb\RaZŠirJena aktivnost mladi" SK.ega odseka, ki zajema tudi smučarsko sek-
je °vkIiučngoledn° del° a'pin's^enega odseka, je vključilo v svoje vrste precej mladine
vendar se premalo in daje si i ti ti, da bo p"a-n.nska misel v bližnji bodočnos t zajela še večje število mladih ljudi. Mladinci so organizirali 10 izletov predvsem v Julijce in Kamniške Alpe. NajuspešneiS je bil izlet na Triglav, ki se ga £ ud?ležHo 35 članov. Ne dosti slabši po udeležbi in enaki po kvaliteti so bili izleti na Planjavo V?šič
kiTui ?^GŠeli' Jal0VCC- Sorico '» Golico; vir, organiziran tudi za starejše člane Velik uspeh je mladinski odsek dosegel tudi
odseka k/".'3 Prek° ?! ZViŠSl ^tevilcfčlanov odseka, ki so se z velikim veseljem in ljubeznijo do planin vključili v delo. Ni pa mladinski odsek zadovoljen s sodelovanjem in podporo mladinske organizacije, kakor tud"
liS \ndrUffn°-p0litiČnih o^nizaca Obljube so ostale več ali manj le na načinu mladina pa je bila prepuščena samas -
K s?Po'ini,n VI+ d°bri Volji Posameznikov. K sieci so se taki posamezniki našli in pripomogli, da je bil mladinski odsek poleg a?p -nisticnega odseka in smučarske sekcij! na -aktivnejši del društva. Alpinistični odsek je
opravil 45 vzponov in se tako dobro pripravil za vzpone v Waliških Alpah. Prvi vzpon je bil izveden po vzhodnem grebenu Matter-hoina, drugi je veljal pogoju Monte Rose z Dufourspitze kot drugem najvišjem vrhu v CenU-alnjh Alpah. Član tega odseka tov. Lojze glebla; Pa.se. J« udeležil odprave v Cordilliere Real v Juzm Ameriki. Smučarska sekcija je izvršila vrsto zelo uspelih prireditev kakor tekmovanje v veleslalomu, skokih in tekih na Soriški planini, dalje medobratno tekmovanje v rekreacijskem smučanju na Soriški planini, tekmovanje na prvomajskem veleslalomu na
za voriiterp Clan°V Se je udeležil° t^aja
za voditelje smučanja, organizirala je več skupnih spomladanskih smučarskih izletov v
?lDnetPrnn, Pq°b0Sa -iuli-jcev in- Kamniških AlP ter na Soriško planino in Šmarno goro.
sodelovala je pri izvedbi smučarskega tečaja
za šolsko mladino na Soriški planini med se
mestralnimi pocitnicam, člani te sekcije pa
Slna STT " ^T h;ad(icionalnem dvoboju Me-™ai STT in Litostroj na Pohorju ter na veleslalomu na Kureščku. Ce pogledamo le malo nazaj, ko je imelo društvo na vsakem izletu povprečno po 25 udeležencev, je to jasen dokaz, da je zanimanje za izlete dokaj veliko. Sicer pa se je propagandni odsek trudil da je slikovnim gradivom in s članki v domačem časopisu vestno seznanjal članstvo o najvažnejših novicah iz društvenega življenja. Na Planinski Vestnik je naročenih 80 tVrV'-t 1 °krog 10 0/» članstva Zaradi ob-Ienk' 'vmb razlogov je društvo izročilo svojo postojanko na Soriški planini v finančno n
Smov S° UP-raVljanje ^ravi počitniških
a Prepričano je bilo. da bo od čistega dobička postojanke prejelo za svoje sodelovanje vsaj del razpložljivih sredstev Nihče obiekti° na	Preko dejstva, da so bili
z fuU nniS l P'an,ini grajeni izključno I	VOVflnih ČIanov tega društva in
llkn ' J >spodarsklJ°dsek pokazal izredno ve-™, 7kr°S Za dobro gospodarjenje in po-oulai.zacijo tega doma. Vloga gospodarja društva je bila potisnjena v ozadje ker s^ danja uprava doma na Soriški planini ni hotela ali znala najti tiste poti. ki je za tesno sodelovanje absolutno potrebna.
?a ,novefa društvenega predsednika je bil no?rirf-r°V- ?lme V°gel»ik- Občni zbor so
PDP TT ¿n6dftaVniki PD L J ubij ane-matice, t>L> PTT, PD Avtomontaža, zastopniki mno-
za^VLdruzbeno-političnih organizacij in za PZS tov. France Pengal.
PD DOL PRI HRASTNIKU. Društvo je izvedlo svoj občni zbor šele po dveh letih To je storilo zaradi tega, ker je bil dosedanji
HniiI°J5 epii zadn->ega občnega zbora za-dolzen, da poskrbi za likvidacijo vseh dolgov
pJIf' 2 g,;adnj° njegove postojanke na Goreh Enoletna poslovna doba pa je bila prekratka da bi UO izvršil to zadolžitev. Poroči a, podana na tem občnem zboru, ki se ie vršil dne 10. 1. t. 1. v postojanki na Goreh ob
i™0!* 92 ČIan°V' Pa 80 dokazala> da je
bila odločitev o podaljšanju mandatne dobe
V korist oskrbnika, ragdno P^^J^mi
mwmm rnmmm.
mmMm
tudi kapaciteto jeditoice na250 sedeže
EfKH«--«
snrsS
«S«®--«
Safb"ščmSS nT M>
HifllS^SB
Hi nsFs » 55
mrnMsm
oLnco doma. Dokaj pa je delo Pv odseku'1 popustilo tudi zaradi. tega. ker se tov. Vitko Jurko aktivno ne udejstvuje vec
v odseku.	„ , . n
^eviK^Pef?^
fn^nemu pionirju za uspešno prehojeno Za-
SrSnsE-Sš«
S"SUamparedsednita je bil Izvoljen tov. Drago Kozole.	M. Lr.
nr, rnRTr ie sklicalo občni zbor 7. III. t. 1.
HiStfi-rS-S
nike m s Postojanko ^ se z g ^ ^ p
mladinski odsek. Z nJim n zbor.
PLANINSKI OBRAZI IZ BOVCA
Emil Kravati j a
Na zadale-n"
V narodnoosvobodilni vojski.
saj^foriPD1^'^ Za to važno funkcijo, GifelM	Tmniti še neutrudne
imela pn tem zmerom leD nsnph
Bovke0cindS°trniCa tUdi V ^^t^u ftvn in t m posrečeno povezovala planin-
neločljiva 1Zem' V B°VCU dva iS
vihkLtOV- GiZele žal nimamo Pri roki obia-vili pa smo jo v letniku 1958.	J
Zdenka Sozio
feVeSkVliuhifJ?' P°dŠOlarjeva iz Tolmina, je veiiKa ljubiteljica gora. Od leta 194fi Hali«
lSetaVOv°Bhnipn0if rik0 je Pr6Živela vsa Povojna leta v Bovcu, kjer je našla svoj drugi dom
ftl0jz Marka, predsednik PD Bovec ie aktiven član od leta 1946 dalje najprel kit
IilSPi°e dP^nat° k0t P^dsednikJ po?nih72 let žrtvovati se Gz1 ^SS^ST
s ^tK^er^^r-
J°oV: p""11' V Trenti in na' Predelu "
vsp nri ,, t6piC. je prav tak0 član PD Bovec
gospodar H5n?JAtVe- Bil, d0lga leta skrben gospoda! (15 let) in poskrbel tudi za to, da si
Joško Replc
Alojz Marka
PD IDRIJA je opravilo svoj redni letni ohnni
V^HKmwaiCa °b zel° veliki ud^ežbi članstva Vzpodbudno in razveseljivo je bilo tudi no roeilo predsednika ing. Ivana Ganterja ki t
ieV^r^"' POVedal- da se ; pri
gS-HSSS
ŽSlnt nt,^1?^ je nameščeno v kmečki ter je	Prek° 3 miliJo»e prometa
J* .11 doseglo skoraj 600 000 dohodka. S to
^Sa i^™ ^ ** **
Koča na Hleviških planinah je imela komai
idrijski meščani ne poslužujejo te koče v ve^t
večnkotaJu?:	«^U komaj nekdaj
n ie W i, P° 1<?Pem gozdnatem svetu m je toiej zelo primerna za nedeljske 17Wp
dobili IE™' Vse kaže- da bomo že letos dobili do koče pnmerno cesto tudi za moto-
fizacijo, ki naj bi v bodoče reševala to pošto-
ŠSTrsISbfiJUfra
nizKo ici J	. čeorav so se odboi-
postrežba ni bjla v redu, čeprav	so
niki zelo trudili, da bi jo ur^m.^
člani upravnega odbora .skah resrtev^
mmmm
probleme v tem pielepem p ozemlja. Finančno pa se nimt ^ jone odrezala, saj je	Ta? pa
£53=33*«*?=
r»
-na.»■=
ke, so člani morali ugotoviti, ta je čustvu ostalo bore malo za f-ljenjev tem letu Vse
solidnejše Pranje Razvese^ o 3
faliS tasu6 spomnila finskega odseka druS kf je postal prav živahen m je nakazala iz ustreznega sklada pr^erno,vsol£ Med zelo živahno razpravo so dali clani v
dobrih pobud za nadaljne delo končno pa so v glavnem izvolili dosedanji odbortaga. v* tudi tokrat niso toliko pomladih, kakoi so
redilo več planinskih izletov.	S. L.
v i ii
občni zbor	f	neopravičeni
v Trstu. Da se ne bi gnali v kaK neop
ssf« -HI
STi^feSKE
novem K—m ^^Ta.Su W ^K^SS, ^.smuča^a (na
g» ¿gaa
SSSS^SSRlS?AnieSfv novem Ku,-VTT S izleti po našem prezanimivem
B?SvKsa£3i5
obupno slabega vremena. Zanimanja p bilo več kot drug	Glinščici Je že
P°SrDoPkaS io obSoji. čeprav skromen.
novih, mladih.	"Jel-
279
SovSS1 OBCN' ZBOR	ZVEZE
SEf i M8ŽK SiiSTfij-
cev. Občnega zbora se je Sdeltžiloi* o°/a^0val"
SflSHBSB ilSPill
mmšmm
predsednika Goizm^3' ?ig0 Kimoica^1^
glavnega tajnika Turistične zveze Sloveniie Fr«n' četa Cvenklja, predstavnika Lovske zveze
ti m^ častnim z na kom in delegat eokovance z zla-
«ffSŠBS
' Marijan Brecelj, temu pa so sledili kraiši pozdravni nagovori ostalih gostov, z velikim anlav zom je občni zbor pozdravil v svili sredi n^edSav"
^L™meJS*ih f5laninskih društev iz G o r i c e in Celovca. Pismeno so občni zbor pozdravil i vensko planinsko društvo v Trstu, Planinskazve£ fovine°mje m Planinska zveza Bosne in Herce-
« SAafrSoit
KST«SBi5Svi?	¡¡T o° iS"
zaciji mladinski problematiki, založbi kutnrnn nostlh. 1 Zad6Vah in ostalih Planfnskih dejav-
P^s"'rRc°rJe -na,to sPrejeI zaključni račun UO «o ciei?u -Stanju poslovanja in upravljan a Kako
upravljajo ^alfinske^postojan'ke
tNufa°PZS °G temZbnredK,3el tUdi	sta-
immmm
mmmmim
1000 članov pa še pb ILgtSSegTta"1^ 23Četih ?SeZ^S.jeizvol?en! lTb\n- gIasova^ -voli,
Rado Lavrič m M^inM^	tajnika tov.
Peter Soklič' zana?in^,mladinske komisiie tov. tov. Tine Orel L napirn^ TCagandne komisije misije tovs tenko HHh? Jkultumo-literarne ko-
za alpinizem tov Pe"er /anef^na7CfInik-a, komisiJ'e
misije za odprave v tSia m L 3, "acelnika ko"
»s ssi^iS—'~ 280
Z2aannafllnlka k°mi'
darske komisije tov Fran® Skrlann,čeimka S?SP°-načelnika	-
odbora ^Zi?' tUdi člaif b^Sf upravnega
Slednji1 Sani^L^i^ nada,1e Voljeni še Kristan ingilan Juva M^n" Marusig, Milan
PZSSšeJv™ pPred0seainikfmSP0HHČl^ glavne*a «dbora in sicer zasavski m^drn^ŠtVenih odbo,'ov PD Franci Golob, koroškega ?	odbora tov-
tov. Rajko Vute marihnisii^ 1 ne®a odbora bora tov Franci ^mi?«	meddruštvenega od-
odbora tov. ^L GarJeblaher1f,1h^ddJUŠtveneSa društvenega odbora tov ^ ljubljanskega med-skega meddrušfvenega odboja w E*"*?1' ^oren.i-in primorskega mffitv« LlKlojčnifc Fili ter predsednik dpinvrio odbora tov. Janko PZS. Glavni odbor Stefe ?ore1 4f "Dnostl tajništva
~k oegen dr ToneCSk?ajnar;' Jank° Mlrnik- Albin Tofeili m
dnCiSpkokGokd^ciSSiiian°^- dr" Teod<"' Tomin-senc in Ciril P^ek a" Zmauer. Zivojin Pro-
Sčnaikde,Te^lee RS^HSSS nJ: t-OV" d'-" Miha
Tine Orel, Mirko Fetih R,?n0 ^nc' Peter Janežič, janc, ing. Friderik Dpwn bJ I11 ' Franc Sker-
SKv-:-
Št. 52 tov. Cirilu PračifiItHi Moreiu iz Jesenic, netu Koblarj u iz Jeseni c št u"* A StV?3 tov" sta" reniniju iz Jesenic št « f™	Drag°tu Ko-
te Jesenic, št. 56 tov Nadk^.ihf®11' Kramžarju št. 57 tov. Borisu Ostem?i?aIbe»gerju iz Tržiča. Benkoviču iz Kamnika %t Št' o8 tov" Karlu ninšku iz Celja	i Jnf Stanetu . Ve-
Ljubljane. št 61 tov Francu k?" «ajzelju iz Bovca, št. 62 tov. dr Duln, 11 Kravanji-Zajcu iz št. 63 tov. Frmcu TelSl pioar V '-2 Preval.i, Francu Šetincu iz Trbove i i, «-Va j' Št" 64 Simčiču iz Trboveli Žt fifi tm, t 6d tov" Viktorju Mojstrane, št. 67 tov Aleksandri,21- •Brojflnu ¡z n št. 68 tov. J o ž e t uM iUej ul z Me n g š aZ'iZ Iz°le
^SblSvČa|SSk^:JOŽetu Barbiču Iz Ma-dr. Ludviku B renče tu izM*-?^ lz, Maribora, tov. čevariu iz Mengša tov S o'3' tov' Lojzetu Ho-tov. Pavletu StarteSV SL?fe®i"cu iz Mengša, meneevi iz Mengša tov Stane?,??;,Minki Si~ tov. Pavletu Šimencu fc^f 12 Mengga, Kernu iz Ljubliane toJ ^ ^	tov- Rudolfu
liane. tov. Tončku liro^nuiz T-iub-Poljancu iz Ljubljane tov l-,o o'iaPe' t(Iv- Pavlu Ljubljane, tov stankotn	' Pavletu seguli iz
lic. tov. Leonoldu	12 «»mskih ToD-
prof. Janku Glieriu if ^ ,'z »'»skih Toplic, iz Ruš, tov.ing v2 Iku o5S,,t?VpK.arlu Kordežu Sulerjevi iz Ravennaim ? "n RVŠ" tov" Mi,fini iz Raven na Kor v u^v VnPavle,u Stropniku Ijane. tov. Darinki pliJS", pmerzelju iz Ljub-ing. Stanetu J rcfiz i Sni' lZ Hubl}ane. tov. točniku iz Ljubljane, tov vidu Le-°'3?ldu
asa. '^sSSS --
Jakobu Pogačariu iz Javorn la Č Javornika. tov. iz Javornika, tov Karlu Roimk,, ^" i,3"62" Tušk" tov. Ervinu Kralju ^Slo^n^a^Tm3^
kovi iz WubU.ne	Francu^ojškrc^ izj.jub;
ljane, tov. Kancjanu Kusarju i j fiki
ssss
Trbovelj, tov. Milanu CerinsKu	gkober-
tov. Jožetu Tomasevicu iz Jesenic io
Grebencu iz Zagorjatov. Kailu Pu*nK«	u
gorja, tov. Jožetu Polcu iz 2ggorja, to Zag0rja, Mlakarju iz Zagorja, ov A zu £v Francu Ple-tov. Karlu Pahorju PJ „"¡¡^„^ iz Poljčan, menitašu iz PoUCan, tov.. Antoniji F u Vogei-tov. Jožetu Težaku iz p np ,l"ku iz Maribora, niku iz Maribora, tov. Vilitoi PersaKu	Do-
tov. Teotu Pajniku iManbora, tov si Marj. linšku iz Maribora, tov. Alojzu kod«ji j albinu bora. tov. Viktorju Hajmiz Postojne, ™	jz
Benkoviču iz	Kamnika, tov.
Kamnika tov Heieni Luzanev^	u Repa šku
Andreju Mejaču iz KamniKa	Kamnika, tov.
sja^^^s^rrisssi^
birju iz Kamnika, tov Francu ^nmu	r_
tov. Mariji Kon^je iz Litije,Jov AgJJ^ mcarju z JezersKeBa. iuv- ohinia, tov. Lovru Kranja, tov Janku Cvetekv « Bohinja, ^ Bq Medji iz Bohinja, tov. JaKoou ^	strosovi
tov. Cilki Strosovi iz Bohinja, tov: grškega, tov. iz Bohinja tov. Antonu rm.	Franki-
Fanči Bratkovicevi iz Krekega, tov	Krškega,
čevi iz Krškega tov. Pavle u Stergarju	ntinu
tov. Slavi Kra jevi iz Celja, tov^ p	Celia
Stantetu iz Ceba tov Romanu Fec Qf jo_etu tov. Francu JakUču iz Celja	iz Celja,
Rotarju iz ^„^nhn iz Celja, tov. Božidarju Greb-tov. Lojzetu Golobu iz Celja t plauštajnarju iz
'¿¡51%?. vi adotu Flisu^z Cel j a. tov. ing. Jakobu
Rašpotniku iz Celja.	„„-*_rill sunčiču iz Bre-
HI. pismeno Pohvalo: tov Viktorju Sunfi cu^ ^
žic, tov. Zvonetu ^ab.sčkuiz janežu Kralju iz
Antonu Glušiču iz Brežic tov.	Trboveli> tov.
Trbovelj, tov. Janezu Bizjaki	. Znidar.
Francu Trebusakuiz Trbovelj, tov	Trbovelj.
šičvi iz Trbovelj, tov. Martinu kojsk	Gabru
tov. Mariji Golobov, iz Kamnika tov■ * j Kam. škovi iz Kamnika, tov Vincencu -gi	Leonu
nika tov. Mitji J^o^M «„Kmončiču iz Kam-Preglju iz Kamnika, tov. ivanu	Rudolfu
nika. tov. Francu Stefuli iz Kamnuc£i Zrimšku Završnikuiz Kamnte tov.J dimirj Mar_bora iz Kamnika, tov. Jožetu	Antonu
tov. Juriju Legvartu £ Hffiorju tov u ^ Levstku iz Ljubljane, tov Viktorju s	tov.
Ljubljane, tov. Mariji Bruoerje	ki Nova.
Antonu Langerholcu iz Kranja, rov	nj tov.
kovi iz Kranja, tov. Milošu i eiKv	Rakovcu
Sini mladincev
niku PZS tC^ Fedonu K°s>uu se ¿	aciji
nadvse uspesno delo v piam	lmenu obe-
17 letlhv,"3*BrhvBalil^deloti Predsednik tov. Milan nega zbora zahvalil ae uvmi w nageljnov. Nato pa Kristan in mu P°«onil , ek >Podgornik mu ie Dodoredsednik PSH tov katerim ga je
SSSiS	odobravanjem
sedniku IS SRS tov. Viktorju Avblju in predsed-
večjo oljnato s^o s posnetkom tega	^
Ob zaključku občnega ^ora je Povzel Mjha Po_ novoizvoljeni predsednik P S « -1 ložll noVo-točnik. ki je izjavil, da je odciu odgovorno na-
S0oiev-da?rgbon0pT \T bodoče opravljeno delo pokaralo, če	ysem dele. Nato se je delovni preaseanm ^ aktivnim
alpinistične
novice
CIZLJEVA PLEZALNA SMER V SEVEROVZHODNEM RAZU ŠPIKA
Prpd leti (1963) smo dragim češkim gostom prvič po vojni razkazovali veličastni plan.n-
naši koči Na Peči in na bližnjih cvetočih livadah Pri Jesenih S tThim spoštovanjem so se klanjah ob ste vilnih ploščah smrtno ponesrecemh g^n.ko, 7n Akom in Pod Srcem ter pod RiglJico, gio hoko na j h ie presunila tragedija v severo-zanadnf steni Špika. Na Peči pa so se pogo-o partizanu alpinistu, športmku .z Maribora Miranom Cizljem. ki je v času NOB žrtvoval svoj e mlado življenje Sam s—* in njegovo razgledno okolje ih je pjevzejo.
SLS^S vsestranskega ip«* —
Cizlja lahko štejemo v sam vrh našega a«^ nizma med obema vojnama. Bil je mea
S-lcTv! glavi, najdemo tudi njegovo ime s pripisom »do tu in ne dalje!«.	U. Z.
281
SviNSKm PSOVEDEK PRI VZGOJI
2LSS«? -di'U,gih gorsko reševalnih služb v GRS m-i P7cf - tudi pri nas «ntrala za S Ze 2!ta 1948 »&1» mislit, na načrtno VZBOJo vodnikov lavinskih psov in lavinskih psov samih.
SRSnrijp^dSek Iav.5Vskih PSOV pri centrali GRS pn PZS opravičil svoj obstoj.
Odsek lavinskih psov pri centrali GRS je
takoj ob ustanovitvi navezal najtesnejše in
uspesne stike s Kinološko zvezo SWni?e n
s poklicno solo službenih psov pri TNZ
Takifl^^-f S i2ka2al° nad vse uspešno.
nasl1 Števi ni ]jubite]ji in obiskovalci zasnezenega gorskega sveta, ki so imeli
varovancev. ^ "	^
?redaVanja so ** vršili redno vsako leto, v katerih so vodniki kakor tudi varovanci nenehno dobivali potrebno znanje in ga od tečaja do tečaja izpopolnjevali z novimi Posamezni najbolj prizadevni lastniki lavin-
mjS Su se/edno letno udeleževali tudi mednarodnih ečajev in seminarjev v Švic in drugih alpskih deželah. Lastniki lavinskih psov so se pojavljali v vseh
fS^atTSS? POSt3jah' kjer ^ bil°
Tako izvežbani lavinski psi iz Tolmina. Jese-
Ceiia 3--TrŽiČa S ,Kamnika' LJubljane in Celja so odlično prestali preizkušnje pri iska-
?iLin- evanju ponesrečencev plazov na
Lipanci v času lavinskih katastrof v debeli
in hudi zimi 1950/51, pozneje na Krvavcu
Mavrovem m pozneje na Bjelašnici
Posebno mladi kadri vodnikov lavinskih psov
z Jesenic so pokazali pri tem delu izredni
požrtvovalnost in so nekateri, sicer redkf
vztrajali do današnjih dni	'
V	času od 5. do 8. marca letos je postaja GRS Jesenice izvedla zelo uspešen tečaj latinskih psov v Planici pod Golico. Za vodni niso hoteli zaostati tudi njihovi varovanci in so odlično opravili svoje delo kljub slabim vremenskim in snežnim razmeram. Kljub temu
n Lit Prikazan velik in Pozitiven korak naprej, navzgor.
V	času od 4. do 11. aprila pa je prav tak ali pa se mnogo bolje pripravljen tečaj izvedla
K: gsrovna šoia lm iz ^ pod
in dobro iz-
?»d!?Jn pripravil §a ie priznani strokovnjak
SovTwi!ŽbeB?h SledUnih in obrambnih
psov te sole tov. Janez Klemenčič. ki je nad
Zt^Z1?V°Va]n? sodeloval pri ustanovita odseka lavinskih psov pri centrali GRS.
IpS? S? Jt V1TI,na odličnih terenih naše najlepše alpske doline Planice v planinski no-stojanki. Na tem drugem tečaji SSŠ LM je poleg vodje tečaja tov. Janeza Klemenčiča so! delovalo devet vodnikov službenih psov iz
PofeTlov^ L--na ogl'oženem Poleg tov Klemencica so predavali na tem
tečaju se drugi preizkušeni strokovnjaki, ki
so udeležencem tolmačili ogromen pomen Ssov	'T?6 tCr Šola"ja ]a^kU
E Rajniki so bili ob tej priliki seznanjeni tudi s zgodovino planinstva s posebnim ozirom na nevarnosti plazov, z organizacij
Snfm iP 0 PTOCJO ter s varnim in pospešenm transportom ponesrečencev iz objema
postajeSm << V d0lin° d° Prve sanitetske
Udeleženci tečaja iz Mislinja, Dravograda Ljubljane Kamnika, Tržiča, Škofje Loke jt zerskega, Radovljive, Jesenic in Tolmina tir Idrije so v tečaju pokazali voljo in izredno prizadevnost. Ob zaključku enotedenskega caja so vodniki .lavinskih psov s svojimi va-rovanci prikazali ekshibicijsko vežbo in opravili izpite pred posebno komisijo, ki so jo sestavljali predstavniki SSŠ LM iz Vikrčz direktorjem polkovnikom Radom škrabo na
U. Ž.
NAEVEILEZM1?5[jirLPINISTlCNI
gsesa
Skfvenije^ ŽVlS^k? »t {? t0: 16 *
Radovljica in 1 APD Ljubljana Jesemce- 1 ?afunVostaneČteVaJanikPO USP6Šn° "kljuCenem tebi Sf ?a vodnika v zimskih tečajih-
Is II^F---em ,ečaju-
str^ 82) °bjavl^en v Planinskem Vestniku 1. 1965. \PSrie Krušic: sodobni krnski alpinistični
SSSSr
Tos? iz	vratc (vzDonninn-jp6" 3
Grebensko prečenje'\£?na?ia	™ve2e:
vzhodu — 3 naveze- vernarJa oa zapada proti
™Sav)ezerh M ^^ ~ sesto» -	«ran -
fv^MT-SSA«® S'nih
SsSSaSS^S&iis
na Kredarico - odtodM nrPJ m^ JSkega sedla Triglav. Pet navez e šlo i?	na Veliki
3 SS^MSHSS
zvečer Valantovo predavanje: »O težavnostnih
|®S£ To	vzponi
S& M»» Solje-
Prečenje Vernarja od zapada na vzhod - 4 na-Vzpon na Mišel.i vrh po žlebu iz Minske pla-
iHii
Srv^SrS^rSaes Jorassesu, Ci-„.h vpI 7ini Matterhornu itd.).
Stsssss
^ v—r,£uč*u «i« sš« »
mmsmMm
čilo nadaljevalni tečaj, c^vei RazveseliiVo je, SaP[eatnoTSa3UČS 8 alVnistk, ki skoro niso zaostajale za fanti.
Po republikah in društvih je uspeh tečaja takšen:
Uspeh
Republika
Slovenija
Hrvatska
BiH Srbija
Društvo
AO-PD Ljubljana PD Ljublj.-Matica PD Maribor-Matica PD Jesenice PD Velebit-Zagreb PD Zeljezn.-Zagreb PD Mosor-Split PD Zelejzn.-Sarajevo PD Prenj-Mostar PD Zeljezn.-Niš
Vzpon na Jezerski Stög
Skupaj
Foto Jože Bernard
Skupno 27
* v m-eeledu so upoštevani tudi 3 člani iz Jesenic, ki soP bfi na tečaju kot pomožni inštruktorji.
surr'jsr sfiš»^. s
timmm^
Angele) in dobrim inštruktorjem. ^ ^
POMEMBNEJŠI VZPONI
ČEŠKOSLOVAŠKIH ALPINISTOV
V JULIJSKIH ALPAH V L. 1964
Z-SZ^tSSJZSSLJTi*
Skalaško-gorenjSka smer (znovo+varianto v goa-
^«UeM^U b™ m p«.
Rezek iz «senika).	Aachenbrennerjeva
Tri „ J*lsek chlumsky iz trsti n. L.). S», lJ k ' .skalašk°-goren3ska smer (glej »v naših stenah«, št. 10), opis variante:	J
Mu&aV
6 m V>	ln, nat0 P° SiadKi zarezi Navzgor
(b m, V), nazaj v kamin in po gladki maihni <Tt™ naravnost navzgor (5 m, V) na polico Po iohci 3 m na levo v zajedo pod previs. Cez previs naravni
hSr 'k,OC! daljši previs ter3»> dPesno na maThen
navzgor Tm VI°>	steni,.s Pomočjo klinov
udvzgoi (b m, vi) na daljšo polico. Od tu na levn
& Urulfvm nji v velik° votlino, iz vothne
čez krušljivo steno v široko gruščnato srZ V„ po nji pod malo steno, ki zapirag?apo fflni navzgor v škrbino med prvim stofpom in osrld-njim stebrom. Od tu glej vzpon št 10 »skallškn gorenjska smer« (»iz škrbine naravnost navz£°;
Sf^naSHaurSane Variante VI+' SSfizVZSa.,8-9- SGptembra 1964 Karel «n Aiois
Dr. VI. Krejči, Brno
iz
mladinskih
odsekov
TEČAJ MLADIH GORSKIH VODNIKOV NA GORENJSKEM
Na pobudo koordinacijskega odbora mladin-
Sw!VC1S ,3V Gorenjske in sporazumno z mladinsko komisijo pri PZS se je organiziral v dneh od 27 1. do 31. 1. 1965 J Planinskem domu na Lubniku tečaj za mladinske gorske vodnike. To je bil v tej postojanki v zadnjih letih ze drugi, oziroma tretji.
M'adi planinci, 11 PO številu iz 6 društev, so zbrali na predvečer tečaja v domu. kjer ie predsednik KO Lojze Hafner ©tvoril tečaj orisal njegov pomen ter petem na temo »spoznavanje gora« z barvnimi diapozitivi povedel
SverS1UŠalCe ^ SlOVemki Planinski
V	naslednjih treh dneh so se vrstila predavanja, ki so predpisana za izpit za mladega gorskega vodnika, ki so jih vodili izkušeni starejši planinci Uroš Zupančič, Rudi Zupan m Jože Pezdic.
V	soboto popoldne je prispel še Božo Lavrič Ki je v sliki m besedi označil pomen in naloge Gorske straže. V nedeljo so vsi tečajniki iz te zadnje teme opravili krajši izpit ter tako zopet povečali vrste gorskih stražarjev na Gorenjskem. Izpite iz snovi mladega vodnika pa smo sporazumno s tečajniki preložili za štirinajst dni z namenom, da doma še enkrat dobro preštudirajo vse obdelane teme iz raz-
položljive literature in zapiskov iz predavanj, katere so nekateri pridno beležili 13 oziroma 14. februarja so se mladi ljubitelji gora zopet srečali v prijetni od hrupnega dolinskega življenja odmaknjeni kočici AO Jesenice v Martuljku.
To soboto se je popoldan odpravila majhna
rn n Pnf p0?aj£i v Ma^jku na levo proti ?ot je kmalu zavila iz ravnice strmo po sneziscu m nato med poledenelimi skalami mimo spomenika pokojnemu Miranu Cizlju' Od od se je pot zlogoma vila do kočice. Varno je bila zaprta, ko smo prispeli do nje, pa je kmalu oživela. Dva sta sekala in žagala drva ti so sh po vodo, drugi se mučili s kurjavo v štedilniku, ki ni in ni hotel potegniti Večerne sence so spletle spokojen mir pod Špikom, spustile so se nad skromno spominsko plosco tik pod kočo, ki priča o veliki pla-fo-o era,gedjji za P^majske praznike 1. Ijenj V ' r je ugasnil° pet mladih živ-
K znanju novopečenih gorskih vodnikov pa meram zal nekaj pripomniti. Z redkimi izjemi"11 ™ ,bi!i odgovcri zel° skromni in nepopolni. Nekateri so se potrudili, drugi pa niso poznali niti tega, kar mera vedeti vsak planinec. S tako površnostjo res ne moremo pri-c a kovati v bližnji prihodnosti od teh tečajnikov dobrih mladih vodnikov.
Ti so sicer prejeli diplome o opravljenem izpitu, pa niso zaslužene. Ce bedo sedaj naleteli v društvu na razumevanje pri že obstoječih vodnikih m upravnem odboru, bodo tudi te težave nekako s praktičnim delom prebrodili Starejši planinci naj tem mladim ljubiteljem gora posvetijo več pozornosti in stikov Naj se ne ukvarjajo samo z gospodarsko problematiko koč.
Lojze Hafner
razgled po
svetu
RAKAPOSI (7790 m) je zelo znan vrh v Ka-rakorumu. V 1. 1964 je bil cilj prve irsk- himalajske ekspedicije J. P. O. F. Lynam'poroča o tej irski ekspediciji, da je imela namen priti na Kampir Dior (7143 m) v masivu Ba-tura ali na Ogre (7284 m) severno od ledenika Biafo. Končno je Pakistan odredil Ra-kaposi in sicer severozapadni greben. Ekspe-dicijo je vodil P. 0'Leary, imel je sedem mož, štiri nosace in enega zveznega oficirja 13 ju-
^nn 19u4 SOJ Darakušu postavili v višini ¿500 m bazo. Tri smeri so bile načete: Preko
Secord Peaka, kjer sta 1. 1938 poskusala Se-cord in Vyvan, 1. 1954 pa Band. To smer so opustili, ker je dolga, težavna za umik in ker je tu na NW grebenu mnogo snega. Druga jih je vodila po skalnatem robu na ledenik pod Col Tilman. ki sta ga 1. 194! dosegla Tilman in Gyr. Ta smer ima velike težave, nosači jim tudi ob fiksnih vrveh ne bi mogli biti kos, zato so se ji Irci odrekli: Levo od pekla. V smeri proti istem ledeniku pa so Irci našli lažjo pot in so v visim o930 m postavili tabor III, nekoliko pod Col Tilman. Nosači pa so odrekli nošnjo od 4250 m naprej, češ da niso opremljeni. Zato so od tu naprej nosili Irci sami in seveda precej sredstev prihranili. 6. julija se je utrgal ogromen bolvan na ledeniku in pometel pot med tabor II in III ter prigrmel prav do tabora I. Dva Irca sta tu komaj ušla smrti. 11 julija so se ostali umaknili zaradi snežne vihre, dosegli so komaj 6200 m. V Karakorumu 1. 1964 niso IjiiP ugodne vremenske razmere. Tudi v lepem vremenu je bilo hudo mraz. Ko je sonce ogrelo ozračje, se je plazil sneg, tako da so imeli Irci komaj dobrih šest ur za delo pri vzponu, od 4 do 10,30.	. .
Srečnejši od Ircev so bili Avstrijci na Momnu Sara. o čemer smo že poročali, na Minapinu pa so se morali tudi obrniti. Obrniti so morali tudi Kanadčani. Ti so bili prvič v Karakorumu, priti so menili na Hačinder Kis v Baturi. Pakistan jim drugega lažjega vrha ni dovolil. Brez uspeha so se vrnili tudi Bavarci, ki niso mogli priti na Mazena Peak (7000 m), prav tako je zavrnil Kg Berlinčane, torej res niz neuspehov v območju Karakoruma. Pet-tigrew in dr. F. Mohling sta organizirala eks-pedicijo na ledenik Bera Šigri in prišla na Kulu Pumori (6550 m) nad Concordio. Ta vrh je krstil za Schreckhorn Abinger 1. 1956. L. 1961 sta Stephenson in Mellor z ekspedicijo Šigri Parbat. dosegla točko 5780 na NW grebenu. Pettigrew in Mohling sta plezala po SW grebenu. Pettigrew in Mohling sta plezala po SW grebenu in sta postavila tabore v višini 5780 m in 6100 m. Gora leži v Labulu.to ie v Panjabu, himalajskem sektorju v državicah Čamba. Kangra, Lahul, Kulu in Spiti. H Day je vodil ekspedicijo univerze Cambridge v Čitral. vendar ni dobil dovoljenja za noben vrh. Zato je ekspedicija raziskovala visoko planoto Siri Dava in dosegla višino 6400 m.
G O DYHRENFURTH. nesporna himalai-stična kapaciteta, je postal 1. 1964 častni clan CAJ L. 1962 pa ga je za častnega člana imenoval O A V. Dyhrenfurth še vedno spremlja himalaistični razvoj po vsem svetu. Jeseni 1964 je priobčil vse, kar je bilo novega v 1. 1963 (Der Bergsteiger B 1681 E), in dopolnil vse, kar mu je v prejšnjih letih uslo.
SLEPEGA ALPINISTA je v Miroir de 1' Argentine povedel švicarski vodnik Gollut iz Solalexa. Alpinist je po rodu Holandec, oslepel je kot otrok med vojno pri bombardiranju. Gollut je izjavil, da je Holandec plezal bolje kot marsikak zdrav klient.
C AH (Club Alpin Hellenique) je 1. 1964 odprl svojo trideseto kočo, kar je za Grčijo m njene gore veliko. Koča stoji na Mt. Oeta (18o0 m) na mestu, ki se imenujte »trapeza« (miza) sredi smrekovih gozdov. Tu je pred 30 let, ze stala koča, med vojno pa je bila pozgana (ni rečeno ali od 1. 1941-1945 ali kasneje za časa generala Markosa). Koča je bila med prvimi šestimi, ki so bile v Grčiji zgrajene.
SENNOVA KOČA (Franz Senn-hutte — 9147 m) stoji v Stubaiskih Alpah je v L 1964 združila mladinske vodnike pod okriljem UIAA. Gostitelj je bil OAV, gostje pa so prišli iz Bolgarije, Nemčije, Grčije Jugoslavije, Lichtensteina, Poljske, Švedske Švice m Avstrije. Srečanje je imelo alpinistični pi°giam, ki je bil za nekatere — na priliko za Gike, ki še niso videli ledenika - pravo doživetje.
SNEG SE GIBLJE, tako so ugotovili glacio-logi Costin, Jemings, Black in Thom na ledenikih in osrenjenih sneziscih na M . Jwy-namu in Snowy Mountains v Avstraliju To so ugotovili ob študiju abrazije na skalni podlagi, na tem, kako se sneg odmika od os kal kov, na tem. kako se seseda itd Izsledke so objavili v Journal of Glaciology, st 38^ 1964 kot absolutno novost, čeprav so_ o tem evropski glaciologi in nivologi pisali ze pred 30 leti, švicarski, angleški m avstrijski. O starosti snega ugotavlja J. Weertmann da je pri prirastku 20—60 cm na leto ledenik z de belino 700 m potreboval za nastanek vsaj 22 000 let. medtem ko ga ablacija jemlje v mnogo hitrejšem tempu. Seveda zavisi to tudi od meteoroloških razmer, za katere pa nimamo nobene prave dokumentacije.
STANDARDIZACIJA markacij na pistah postaja nujna, pravijo ameriški smučarski strokovnjak . Piste bi morale biti opremljene z enotnimi signali, kategorizirati bi bilo treba vse piste glede na zmogljivost smucaijev (za začetnike, srednje težko, za izurjene ip., no-vtce-intermediate - expert), kakor ve jajo mednarodne norme tekmovalne proge (do-žina, višinska razlika, topografija, preglednost).	. Signalizacija na pistah je v Alpah-Se posebej potrebna zaradi akutne nevarnost pred pla zovi Kakor je za interkontmentalen letalski promet od Japonske do Cileja v, angleščini razširjen tekst, ki je potreben pilotom, tako naj bi angleščina veljala tudi za o signalizacijo (v Švici pravijo, da ze zato ker so Angleži krivi, da se je v Alpah zimski šport tako razvil). Signalizacija na terenu bi morala biti taka, da bi bila vidna tudi v megli in bi morala računati z neznanjem zacetmka Obsegati bi morala podatke o kočah SOb te lefonih, žičnicah in sedežnicah (če de ajo ali ne) letališčih in ledeniških pilotih, poledene-Hh gozdnih odsekih, vežbališčih (kjer je vsak »spust« prepovedan!), križiščih s¡trasamih£ tov cest steza, mostov in ozm, dalje o okoli ščinah na pisti: če so na njej delavci ali ne kakšen je sneg itd. »Ski safety« terja vec kot
samo dobra stremena, vezi in deske, terja predvsem disciplino, kavalirstvo. tovarištvo torej dobro vzgojo (eine gute Kinderstube). ' Strmi odseki, ki jih je treba predirkati, morajo biti jasno označeni. Kdor križa smučino dirkaču, mora vedeti, če je zrak čist. So točke na pisti, kjer se ne počiva, kjer je prepovedano ustavljati se. Ne gre zato. da bi na pistah postavljali znamenja o prepovedanem parkiranju, gre pa za to, da se smučar ne precenjuje m ne postane »producent kopalnih kadi« na pisti, to je, da s padcem ne izkopava tistih nesrečnih podolgovatih nečk na smučarskem dirkališču. Ker tu ni mogoče postaviti varnostnega trikotnika, morajo spremljevalci padlega nesrečnika poskrbeti za signalizacijo. Ker zadnji vozač v kakem tečaju nima na zadku »rdeče lučke« — označen bi moral biti s trikotnikom ali startno številko — ostali porabniki piste ne vedo, da lahko pride do usodnih kolizij. Smučarski učitelj bi moral imeti značilno uniformo in bi moral na vozače na pisti vplivati nekako tako kot policijska patrulja na šoferje, vsekakor »pa-citikatorsko«, zaviralno.
V smučarske tečaje je treba uvesti tudi poglavja v obnašanju na pisti in o prvi pomoči Cas m razvoj smučarije to terja. Ampak, ali je to dirjanje vzdolž markirane piste še tisto kar je bilo smučanje nekoč? Gora mora biti' prigarana, če ni, pri doživetju gore neka^ manjka. Ni čudno, če smučarske revije tožijo. da nimajo več kaj tiskati, razen reklamnih oglasov. Z žičnico gor, z brzino 60 do 80 km navzdol, to je premalo za doživetja, ki bi silila na dan v obliki bolj ali manj literarno ambicioznih zapiskov o smučariji S tem se je pač treba sprijazniti ali pa iz'»obstoječega stanja« najti izhod.
in 7 ,00 m. Kaze torej, da so Kitajci opravili solidno delo v velikem obsegu, počasi, previdno. Vrh je doseglo 6 Kitajcev in 7 Tibe-tancev, 2. maja ob 10,20 po pekinškem času.
FIAMMES je znan dolomitski pojem, v skupim Monte Cristallo v območju Cortine
k0t0 2898m PeIJe gondolska zicnica od Cortine do Somforce, nato od Som-
M ZQi Im? Staunies. Zapadna stran Monte Cristallo nudi verige plezalskih pri-oznosti, najbolj na zapadu pa so Fiammes (tudi Fiames, ki jih plezajo posebno spomladi in jeseni kot za ogrevanje za letno in zimsko sezono.) V južni steni so zdaj eno smer na-spikali s klini, tako da je dosegljiva vsakomur, ki se mu v glavi ne vrti, če je sicer kaj plezalca ali ne. Cortinski plezalci protestirajo m terjajo, da smer pietetno ostane nezavarovana L. 1901 so jo preplezali Anglež J. u Health, cortinski vodnik A. Dimai in A Verzi. Veljala je za klasično smer, okoli nje je nastala še vrsta stranskih smeri. Zavarovanje je terjala turistična industrija. Kdo bo zmagal, se še ne ve.
KITAJSKA BAZA pod Šiša Pangmo je obsegala kar 18 velikih šotorov, vsak za 20
¿n? m 10, "?anjših' .tako da je v višini oOOO m zrasla kar majhna vas. Vsi šotori so imeli električno luč. Izven teh šotorov so bili posebni šotori za kuhinjo, kantino, avditorij, ambulanto in meteorološko postajo. Ze ta shema baze kaže, kako širokopotezno so se Kitajci pripravili. Bazo so obdajali vrhovi Molhamongjim. Khampenjim, North Peak in Sisa Pangma. Na severni strani Šiša Pangma lezi 13 km dolgi ledenik Jebokangal od višine 6700 do 5300 m, ki napaja reko Bhong-Cu. Severovzhodna stran je strma, južna pa ena sama stena. Pod bazo se je raztezal dr-nast svet, gugast in poln jezer. Vreme je tu od novembra do marca viharno, od junija do septembra monsumsko. Samo april' in maj prideta za vzpon v poštev, pa tudi v tem času utegne živo srebro pasti na —30° C in veter biti strašanski, lepih dni pa troje skupaj največ.
Do baze so morali prevaliti 36 km. nato so od 18. marca do 6. aprila postavili štiri tabore, zadnjega v višini 6900. Dve skupini prva 37, druga 12 mož sta nato preiskali vso stran in se aklimatizirali. ko sta do 21. aprila postavili dva nadaljnja tabora na višini 7000
GRAD DARDAGNY, ki ga Švicarji radi zal-sajo s starim latinskim pristavkom — cura-rum dulce levamen, nekak švicarski Sans-souci, raj brez skrbi — je združil ob letni skupščini SAC, švicarske centralne planinske organizacije, najodličnejše goste. Skupščina je sploh bila prava parada za SAC. izkazana ji je bila nenavadna pozornost sicer razumljiva, saj je SAC v »turistični razprodaji« svicarskih Alp gotovo izredno pomemben neizogiben činitelj. Med protokolom na Dardagnyju, kjer je dr. Wyss-Dunant formalno prevzel predsedniško mesto UIAA iz rok Egmonda d'Arcisa, sta se zvrstila tudi dva govora, iz katerih je vredno navesti nekaj mi sli Predsednik centralnega komiteja CAS dr. Wyss-Dunant je ob predaji svojih dolžnosti iz ženevskih rok v roke planinskih organizatorjev mesta Berna dejal, da se planinstvo se ni znašlo v okoliščinah masovnega turizma, ki pomeni pravo revolucijo v družbenem življenju: Povsod pritisk množic, na cestah, v hotelih, na plažah, pa tudi v planinskih kočah, povsod je ogrožena samota in s tem vrednost, povsod »depersonalizacija« nekaj, kar je ravno nasprotno od tistega, kar isce alpinist in alpinizem. Alpinisti ne obžalujemo, da ljudje plačani dopust preživljajo vsak po svojem okusu, vendar moramo s tem računati, ce hočemo alpinizmu ohraniti njegove vrednote, ki jih je doslej nudil človeku ¿ato je prav, če v bodoče čim bolj pospešujemo gradnjo bivakov na takih mestih, kamor množica ne more. — Ali ni ta konkretni izhod iz zagate za alpinista upoštevanja vreden in zanimiv? In če ga primerjamo s prakso na vzhodu, kjer je alpinist navezan na šotor? Dr. Wyss-Dunantu je odgovoril A. Eggler ki bo v prihodnji poslovni dobi vodil CC v Bernu. Poudaril je duhovni, etični, kulturni pa tudi športni in ekonomski pogled na alpinizem m omenil izredno popularnost planin-
stva v zadnjih letih. Ampak, je dejal, ali ni planinska organizacija tu za to, da ga še bolj popularizira? Ce je vsak obziren, se bo našel prostor za vse. Zato bo CC CAS ta napredek planinstva še bolj posploševal, čeprav prinaša to s seboj tudi slabe strani, predvsem nesreče in vdor nepripravljenih, nepoučenih in slabo opremljenih mas v gore. Kako to poučiti in pripraviti, to je naloga planinske organizacije. Pouk in vzgoja morata okrepiti občutek odgovornosti pri pripravi in izvedbi ture. To delo je treba izboljšati po sekcijah in to na turah, ki naj jih vodijo izkušeni alpinisti. ki imajo še posebne vrline za vodstvo. Biti morajo energični, ne smejo podlegati familiarnosti. Zato je dobro, če jih sekcije izmenjavajo med seboj. Naveze, ki delajo mimo sekcij, pa je treba stalno učiti preko tiska, RTV, z analizami nesreč, z opozarjanjem na važnost opreme, študija itd. Poleg vzgoje in pouka je prav tako važno ponazorilo, praksa v tečajih na vežbališčih in na terenu, kjer naj mladina spozna pod vodstvom vse, kar jo iahko doleti v gorah, tudi ek-stremno plezanje!
Eggler se je zavzel tudi za revizijo zavarovanja tako reševalcev kakor plezalcev. Zavarovalne družbe ravnajo po kriterijih izpred 30, 40 let, časi pa so se spremenili in z njimi tudi plezalska tehnika ter pojem o povprečni objektivni nevarnosti, težavnosti vzponov. Glede masovnega turizma je povedal to, kar smo že večkrat zapisali: Kdo pa je prvi, ki je opozarjal na gorske lepote in koristi planinstva, mar ne planinske organizacije in najvidnejši ljubitelji gora? Že desetletja propagiramo planinstvo, razširjamo planinsko literaturo, prirejamo razstave planinskih slikarjev (pri nas gre to bolj težko od rok!) in fotografov, predavanja z diapozitivi in filmi! (Die Geister, die ich rief... priklicali smo jih v ris, duhove, zdaj pa jim nismo kos!). Ne kaže drugega, kot da se s tem sprijaznimo kot s pozitivnim pojavom, ki smo ga sami pomagali spraviti na svet in ki bo še rastel. Ne bo lahko. Kako te množice bolj razporediti po času in po kraju, kako več storiti za njihovo varnost? Res bi bil izhod, če bi svo.ie tečaje prenesli v kraje, kamor množice ne morejo. Kaj pa če se ne moremo odreči udobnosti' in družbi v športnih središčih? Ali se potem še lahko pritožujemo nad gnečo in njenim vriščem?
Zanimivo je, da se je novi predsednik švicarskega ČC izrekel za večje sodelovanje z državno zvezo za telesno vzgojo. Temu se je SAC doslej upiral. Novi časi pa terjajo, da se pretehta vse, kar govori za in proti temu sodelovanju.
JUŽNA STENA DACHSTEINA je sicer znana. celo slavna, vendar za današnjo rabo ek-stremnih plezalcev ne več dovolj mikavna. Pleza pa se še, posebno za zimske vzpone je pripravna. Dunajska naveza Schlagzeilen — Neuwirth je vstopila za novo leto, zatel jo je snežni metež in jo pribil na mesto. Plezalca sta vzdržala v steni ves teden, da sta doča-
kala zjasnite v, in sta sama prišla iz stene. Nedvomno ju ni rešila sama »kondicija«, moc in odgovornost, ampak prav toliko, če ne še bolj, moderna oprema. Pozimi je bila ponovljena tudi znamenita direktna smer v severni steni Laliderer, smer, ki so jo leta 1946 naredili Rebitsch, Spiegl in Rainer, takrat najbolj čislani avstrijski plezalci. Ponovila sta jo brata Wagner v štirih mrzlih januarskih dneh. Bivakirala sta na ozkih policah, sede, brez spanja, vse, kar sta imela s seboj, sta morala obesiti na kline, skratka, stvari, ki so bile pred 10 leti sen, uresničujejo naveze, ki še zdaleka niso tako nadpovprečne, kakor so bili očetje preteklih velikih dejanj.
JAN BOON je pojem holandskega alpinizma. L. 1964 je organiziral »Nizozemsko himalajsko ekspedicijo 1964«, za pomoč pri vodstvu pa je izbral tirolskega vodnika Schriebla. 1000 km so Holandci prevalili peš v treh mesecih. Boon je posnel medtem 1000 m ozkotracnega filma. Nepalske oblasti so Boona privijale, ker se ni omejil samo na en sedemtisočak. Plazovi so mu namreč preprečili priti na Hi-malung, zato je prišel na severni vrh Mana-slu. V Kathmanduju so zato Boona »ustrelili« še za eno pristojbino, za novih 700 DM. Ce niso prišli na vrh obeh sedemtisočakov, ne šteje. Pristojbina se plača že za namen, za še nedoseženi cilj.
SMUČARSKE VISOKOGORSKE TURE vsaj za alpiniste ne bodo izgubile svojega mika. Ker vreme ni vedno naročeno in ker je treba računati z vsem, ne samo s slabim vremenom, ponovimo, kaj mora vzeti visokogorski smučar s seboj, imeti vedno pri roki, to je v žepih in v nahrbtniku ali preko ramen. Torej ne vse v nahrbtniku! Višinomer je v megli in snežnem metežu še važnejši od kompasa, če ima smučar dobro karto in skico ture, na kateri je označena linija višin. Bezardov kompas je za visoke gore najboljši, samo z njim je mogoče vizirati na cilje, ki so višji ali nižji od stojišča. Lavinska vrvca mora biti pri roki v anoraku. Ce je v nahrbtniku, je brez pomena. Ne ustrašite se roganja tovarišev, ki ne vedo, kaj je plaz. Pojdite vsaksebi tudi po nenevarnem svetu, da se temu privadite, ljudje tako radi tiščimo skupaj, posebno če nam je tesno pri srcu. V nahrbtnik spada lavinska lopata, ki pride prav tudi za iglu, za bivak itd., spada šotorsko krilo, rezervna reparaturna krivina za smuči, apoteka. v kateri naj ne manjka knjižica o prvi pomoči. Dalje lahke dereze ali tricouni — ro-bovje za čevlje, mački za sren in »beton« m širše krpi j ice za smučarske palice, vse troje zaradi štednje z močmi na strmem, trdem ali prsnem snegu. Cepiča mora zavarovati tuch ušesa, ne samo teme. V nahrbtnik spada se rezervni kabel (vezi) ali jermen. Fotopavze naj ne bodo predolge in prepogoste, da vas večer ne prehiti. In če je strmina z vrhov le prehuda, nikar naj vas ne bo sram peljati previdno! Bolje nekaj cik-cakov, kakor pa z nogami naprej na akia čolnu — v gipsarno.
3500 ALPINISTOV Štejejo na Češkem, vendar je od teh le 150 I. kategorije, 700 II, 1500 III, ostali pa so začetniki. O enakem številu poročajo Bolgari. O kvaliteti čeških vrhunskih alpinistov smo lahko že večkrat poročali, saj so se zadnja leta uspešno uveljavljali v Alpah, zadnji dve leti pa so nastopili v Zapadnih Alpah tudi Bolgari.
PREČENJE LA MEIJE je bilo med obema vojnama bolj popularna kot po vojni, čeprav je la Meije še vedno zaželen in ugleden cilj tudi najboljšim alpinistom. Zanimivo je. da se naše odprave v Zapadne Alpe ustavljajo v Chamonixu, ne da bi pomislile na lepote okoli Glacier des Etançons in Glacier Carré. Lani je prečil la Meije tudi Wolfgang Stefan z Brunom Winterstellerjem in Geruinom Ederjem. Od počivališča, ki ga Francozi imenujejo »Odlaganje ženičk«, opisuje vrsto težavnih mest, ki jih je vredno poznati. Tudi spuščanja z vrvjo pri sestopu je na pretek. Nemška plezalska trojica je bila oborožena s filmsko kamero, in snemanje je poskrbelo, da so bila mnoga plezalska mesta solidne V. stopnje še težja.
PRVENSTVENI ZIMSKI VZPON V ZAPADNI STENI CIPRNIKA (1746 m)
Smer še ni bila plezana poleti. Plezali: Jože Oman, Jože Bernard, Janko Šilar Janez Krušic (2 navezi). Datum: 28. 2. 1965. Cas plezanja: 7'/s ure. Višina stene: ca. 450 m do 500 m. Težavnost: težavno — mestoma IV. spodnji del kamina — v.
Opomba: Foto posnetek je napravljen v začetku aprila 1S65, ko je večina snega in ledu v steni že skopnela. Vzpon je bil plezan v celoti z derezami v popolnoma zimskih razmerah (v snegu, ledu v zelo mrzlem vremenu).
Tehnični opis:
Po stezi Planica—Tamar. Iz steze po smučiščih in ?1 ura?' V Zatrep P°d zaPadno steno Ciprnika
Vstop na najnižji točki stene v vpadnici vrha Po snežni gredini (preko 3 m vstopnega praga) poševno levo navzgor ca. 40 m. Odtod po strmem poledenelem žlebu desno navzgor za skalnato kuliso ca. 2 vrvni dolžini. V žlebu kratek skok. Odtod preko skalnih odstavkov, pragov, kratkih Dolic do markantneisih razčlembah v srednjem delu stene r^L	C1,vrha ~~ nekai delikatnih. zračnih
prečk. Vzpon levo na sneženo steno (odkoder je možen umik levo iz stene po sneženi gredini) v srednjem delu stene, iz slemena po slabo razčlenjen pečini i dolžino vrvi, strm prag na skalno rez, ki privede pod kamin zarezan za vršno glavo v levem delu stene. V kaminu led — eno dolžino vrvi (— V). Nato se kamin položi še ca. 1 vrvno dolžino po njem — višje se izoblikuje v žleb. ki neha v skrbini za glavo. Dalje — pleza v snežnih vesinah na desni (JZ) strani grebena, ki drži proti vrhu. Iz skrbine po ca. 5 vrvnih dolžinah na vrh na katerega se pripleza iz severne strani. Sestop po višinski poti do Vitranca (l ura) in z zicnico do Kranjske gore (lažje), ali pa po jugo-zapadnem grebenu v drugo grebensko sedlo pred Suhim vrhom, odkoder je lahek sestOD v zaDadno stran do steze Tamar—Planica (l do l Vs ure z vrha ciprnika).
Zapadna stena Ciprnika
OBJAVE IN POPRAVKI
J^NIŠ, PS 37 T, BOROVA LADA, OKR. PRACHATICE. CSSR, želi dopisovati s člani naših mladinskih odsekov. Razume srbohrvatsko in rusko, naročen je na Planinski Vestnik.
V	PV 196o.4 je v članku »II. strokovni sestanek jugoslov. zdravnikov gorskih reševalcev na Tre-bevicu« avtor pomotoma prezrl navzočnost zastopnikov iz Črne gore. Na sestanku sta črno goro zastopala zdravnika dr. Mirko Djurovič in Miloš Bojanovič, član sekretariata PS Črne gore.
Na zemljevidu št. 2 vodnika »Po slovenskih gorah-, (ponatis iz prve izdaje!) so nad Roglo (1517 mi zaznamovane »Vitaniske bajte«, ki pa jih v resnici ze davno ni več. Namesto njih stoji od leta 1958 Koča na Rogli (1411 m), ki jo upravlja PD Zreče.
V	članku o 60-letnici PD Cerkno. PV 1965 3, se stavek: Spomladi 1962 je društvo opustilo zavetišče ^n Vnah P" Cerknem, pravilno glasi: Spomladi 1962 je društvo odprlo zavetišče v Ravnah pri Cerknem.
Tovarna dokumentnega
in kartnega papirja
Telefon: Radeče 81-950. 81-951 Tekoči račun pri NB Celje 603-11-1-1030 Brzojavi: Papirnica Radeče Železniška postaja: ZIDANI MOST
PROIZVAJA :
vse vrste brezlesnih papirjev
in kartonov
specialne papirje
surovi heliografski
in foto papir
paus papir
kartografski
specialni risalni -Radeče« papirje za filtre itd.
IZDELUJE:
vse vrste kartic
za luknjanje v standardni velikosti in tisku
Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi
RADEČE PRI. ZIDANEM MOSTU
PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO
-	Pospeševanje zunanjetrgovinske izmenjave. Posredovanje pri izvoznih in uvoznih poslih;
-	Posredovanje in organizacija izvoza industrijske opreme investicijskih del in storitev in industrijske kooperacije;
-	Mednarodna trgovina in finansiranje izvozno-uvoznih poslov;
-	Brokeri za nakup in prodajo plovnih objektov;
-	Zastopstvo inozemskih firm v Jugoslaviji in jugoslovanskih podjetij v inozemstvu.
Centrala: INTERTRADE Ljubjana, Titova 1
Predstavništva v Jugoslaviji: Beograd, Zagreb, Rijeka
Predstavništva in podjetja v inozemstvu:
Sev. Amerika	- New York
Juž. Amerika	- Buenos Aires in Bogota
UAR
Indija	- Bombay, New Delhi, Calcutta in Madras
ČSSR	- Praha
Tovarna emajlirane posode Celje
Skrajni čas je, da tudi vi kupite
sokovnik
za pripravljanje: sokov
marmelade džemov želejev sočivnih in zeliščnih sokov.
S takim načinom sočenja ohranimo sokovom vse vitamine mineralne snovi in sladkor.
Sokovnik je kvalitetno emajli-ran in vsestransko pripraven.
PRED UPORABO SOKOVNIKA PAZLJIVO
PREČITAJTE NAVODILO!
Prašek za avtomatsko varjenje
EP-10
vrsta toka: enosmerni (=) granulacija 12x48
EP-20
izmenični (co) vrsta toka:	. , ,
enosmerni (=)
granulacija 12x48
Proizvaja
Železarna Jesenice
Jesenice — S R Slovenija