Posamezna številka stane 1 Din.
v U8HM v peiet	m
Leto LL
Naročnina za državo SHSi
do proklicai a) ro po ti meseC.10 Din 11 k dostavljen* as dom mesećn i......
za inozemstvo:
ие^абвз.......BI
s=5 Sobotna izdaja: г
v Jngoslstlji.....D n 20
v 'aoumoiiB....... 4i
B«
II
23
шв Cene inseratom:ase
Bnostolpaa oeiltat vrai» mali oglaai po Dls.l'— ta Dia.t &O, ▼oliki oglasi nad 4S mm tišine po Dia. 2 —, poslana ML po D a. J —.
Pri večjem naroćUn popust«
libaja nak dan IrviemSI ronodeiika ta doava do pra«. nlkn ob S. ari rjatraj.
Uredništvo ,o t Kopitarjevi alioi itev. 6/Ш. Ko-opisi se ne «racajo; ne<r<a*irana pisma so ne apretemato. Uredn. ie'et èi». SO. aprava. itv. 328.
Političen list za slovenski narol
Oprava |o v iopitarlevi al. 8. — Haoun poštno bran. i|aU|aaske it. OSO za aaroiatao ш it 34» ss oglate, «agrsb 39.011 sirajev /563, praške tn dnns». 24.797
Tragedija slo'iwkega
Pred dobrimi tridesetimi leti je začel pokojni dr. Ant. Mahnič z vso neizprosnostjo udarjati po frazastem in brezna-čelnem slogaštvu. Iz tega boja sta se rodili tedanja »Kat. narodna stranka« in »Narodno napredna stranka«. V zadnji sta igrala od vsega početka prve gosli gg. Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. Slovensko ljudstvo pa že tedaj ni mnogo zaupalo v razne draperije zavitemu liberalizmu, saj je bil ravno na Slovenskem še prav posebno puhel. Nekaj časa se je držal liberalizem na krmilu po zaslugi skrajno nedemokratične sestave državnega in deželnih zborov, ko so se pa začeli ti pod pritiskom široke javnosti polagoma demokratizirati, so slovenski liberalci kmalu izprevideli, da bi v odprtem boju ne bili kos »Kat. narodni stranki«. Vsa njibova moč je temeljila po kmetih na različnih vaških magnatih in oderuhih, dočim se je cprla »Kat. narodna stranka*; takoj od vsega početka na široke plasti izkoriščanega slovenskega ljudstva. V strahu za moč in oblast je naredilo slovensko »naprednjaštvo« in »narodnjaštvo* tedaj svojo prvo usodepolno napako. Bilo je preošabno, preleno in predomišljavo, da bi si znalo poiskati potov med slovensko ljudstvo, zato je rajši stisnilo klobuček med roke ter šlo prosjačit pomoči k tradicionalnim sovražnikom našega naroda, to je — k Nemcem in Nemškutar-jem. Gospod Ivan Hribar, sedanji pokr. namestnik za Slovenijo je čez noč vrgel v kot vse svoje hejslovanstvo in vseslo-vanstvo ter podpisal s svojim tovarišem oni znameniti pakt z najzagrizenejšimi zastopniki nekdanjega kranjskega nem-štva in nemškutarstva, ki bo za vse večne čase zadostno kvalificiral »narodnjaštvo« slovenskega »naprednjaštva««.
Pa niti ta sramotna zveza jim ni pomagala, kajti njihova raoč je kopnela od dneva do dneva bolj. V svoji elepi vlado-hlepnosti, ki jo je najbolj karakteriziralo znamenito geslo »liberalcu groš, klerikalcu gnof«, so se spustili v divji boj, v katerem so stali na eni strani slovenski in nemški »narodnjaki« in »naprednjaki«, na drugi strani pa — slovenski narod, ki je dotlej ječal pod njihovim »narodnja-štvom«, koncentriranem v strašnih obrestih, ki so jih v smislu svojega »napred-njaštva« pobirali podeželski liberalni oderuhi od zadolženega slovenskega kmetiča. *Kat. narodna stranka« je razvila veliko gibanje za demokratizacijo volivnih redov, ki bi utrdili in pomnožili slovensko delegacijo v parlamentu in v deželnih zborih Slovenskim »naprednjakom« je bilo v smislu njihovega »narodnjaštva« slovenstvo in demokratizem že tedaj — hekuba, zato so se zagnali v divjo protiagitacijo in so z vso vehemenco nasprotovali splošni in enaki volivni pravici
Edina realna podlaga narodove svobode in napredka je njegova gospodarska osamosvojitev. Slovenski kmet je bil še koncem preteklega stoletja do grla zadolžen pri podeželskih liberalnih oderuhih, ki so ga trumoma poganjali z rodne grude v Ameriko. »Kat. naroana stranka* je začela na vseh koncih in krajih ustanavljati gospodarske in kreditne zadruge, ki
so v popolnem pomenu besede osvobodile slovensko ljudstvo iz krempljev »narodno - naprednih« krvosesov in s tem postavile slovenski narod na trdna, samostojna tla. Tudi tu se je pokazalo slovensko »naprednjaštvo« v svojem »narodnja-štvu« naravnost zakletega sovražnika našega kmetskega naroda in zgolj častivca svojega — nenasitnega žepa, kajti vsem nam jc še v spominu pravcata križarska vojna, ki jo je vodilo slovensko »naprednjaštvo« proti našemu zadružništvu ter izlivalo nanj polne kadi svojega »napred-nega« smradu.
Samo po sebi je umevno, da je slovensko ljudstvo moralo kmalu izpregle-dati ter spoznati vse •»narodnjaštvo« in »naprednjaštvo« puhlega slovenskega liberalizma, zato ga je naravnost pregazilo ter šlo preko njega na dnevni red, obdr-
žal se je le še po mestih, kjer je ščegetal leno polinteligenco s kulturnim bojem najogabnejše vrste. Ponujal se je in bil je naprodaj vsakemu, kdor bi ga le hotel, samo da bi mu pomagal do kakega ko-; ritca in do kake oblasti, kajti nikdar se ni mogel zanesti na svojo lastno moč in nikdar ni upal apelirati na zaupanje naroda.
V taki agoniji je zalotila naše »narod-nonaprednjaštvo« svetovna vojna in končno prevrat. Tedanja konjunktura in pa usmiljena lojalnost ostalih političnih skupin mu je velikodušno pomagala zopet na noge, toda kakor hitro je prišlo zopet do sape in zavesti, so se vzbudile v njem tudi stare skomine po moči in oblasti. Ne dvomimo, da bi se bilo naše »narodnonapied-njaštvo« po prevratu lahko precej rehabilitiralo, ko bi bilo znalo poiskati svojo oporo pri edinem izvoru politične ob.asti, to je pri ljudstvu, toda ponovilo je vnovič svoj stari fatalni greh. Zvesto svoji žalostni preteklosti se to naše »narodno naprednjaštvo« ni hotelo postaviti na čelo slovenskih množic ter se boriti za njihove elementarne pravice, temveč je obrnilo po svoji stari navadi koplje naravnost j-roti slovenskemu ljudstvu ter si uzurpiralo nad njimi nekakšno diktaturo. Plazilo se je po trebuhih pred različnimi belgrajskimi mogotci, se hlinilo, pradajalo in denunci-ralo, samo da pride z njihovo pomočjo do moči in oblasti. Tisto »naprednjaštvo«, Hi jc cd nekdaj tako ponosno trkalo na svojo svobodomiselnost, je delalo pravcato cirkuško reklamo za prestop v pravoslavje, iisto »demokraštvo«, ki se je kar ccdilo samih deklamacij o osvobojenju izpod »strašnega robstva«, je priklicalo na dan vse rekvizite predmarčnega absolutizma in tisto »narodnjaštvo«-, ki si je od nekdaj lastilo neomejen patent na nacionalizem, je prodajalo in ponujalo po Belgradu celo naš jezik in naše najvišje kulturne institucije. Oh, grdo in žalostno jc to poglavje in sramotno za ves naš, po ogromni večini pošteni narod, saj bi težko našli v politični zgodovini kateregakoli evropskega naroda podoben primer.
To naše »narodno naprednjaštvo« se je siccr v zadnjih letih razcepilo kar na tri skupine, to je na »demokrate«, »sanio-stojneže« in »staroliberalce«, a vsi trije sinovi so zvesti učenci svojega skupnega očeta. Če vlada med njimi kak razloček, bi ga^ bilo mogoče izraziti kvečjemu з tem, da prevladuje pri »demokratih« korupcija, pri »staroliberalcih« rcakcionar-stvo, »samostojneži* pa združujejo oboje v enaki meri.
In potem se kdo še čudi, če začtnja tudi inteligenca, ki je bila nekoč glavna opora tega žalostnega .narodnega na^red-njaštva« trumoma obračati hrbet tem družbam. Večina naše inteligence še ni izgubila vseh stikov z našim narodom in se čuti vendarle še njegov del. zato se ji studi to »naprednjaštvo« in »narodnjaštvo«. Edini, ki je vsak čas na razpolago temu »narodnemu naprednjaštvu« je 'o liberalno učiteljstvo, katerega zgodovina je tesno združena z zgodovino slovenskega »narodnega naprednjaštva«.
Toda kakor je pred dvajsetimi leti naše ljudstvo pregazilo to »narodno naprednjaštvo^, tako bo znalo strašno obračunati z njim tudi sedaj ter si izbojevati proti njegovi volji svoje resnično osvobojen je.
Pred koalicijo radikalnih in demokratskih bratov.
Belgrad, 1. i'ebr. (Izv.) Današnji ï-Ra-dikak piše v uvodniku o možnosti nove koalicije po volitvah. Lahko se trdi, da so nove volitve priprava za novo koalicijo med radikali in Svetozarjem Pribičevičem. To se vidi iz tega, ker radikali niso iskali zvez s Stojanom Protičem. Radikalno-de-mokratska koalicija je bila samo previdno prekinjena. To potrjuje tudi točka o obrambi vidovdanske ustave v izjavi glavnega odbora radikalne stranke. Čisto gotovo je, da radikali sami zase ne bodo imeli absolutne večine, zato bodo iskali zvez s skupinami, ki so proti reviziji vidovdanske ustave.
Pašićev neuspeli v Skoplju.
Belgrad,1. febr. (Izv.) Iz Južne Srbije so dan za dnem prihajale v Belgrad vesti, da pridobiva Protičeva akcija med ondot-nim prebivalstvom vedno več tal. Tega so se radikalni mogotci v Belgradu močno ustrašili. Stopili so skupaj na posvetovanje in sklenili, da mora sam šef radikalne stranke Pašič v Južno Srbijo, da reši, kar se še rešiti da. V Skoplje so sklicali radikalni shod. Agitirali so z vsemi možnimi sredstvi, vporabili ves vladni aparat, da bi spravili čimveč ljudi skupaj. Sam Nikola Pašič se je podal na pot in vsel s seboj cel štab ministrov: dr. Velizarja Jankoviča, Marko Trifkovića in Krsto Miletiča, da bi
bil shod bolj sijajen. Toda vidi se, da prebivalci Južne Srbije obračajo hrbet radikalni stranki in prestopajo k Protiču. Na shod je prišlo namreč kljub najhujši agitaciji in kljub razglašanju, da bo govoril sam Nikola Pašič, razmeroma malo ljudi. Pašič je tedaj govoril le maloštevilnim poslušalcem in je bil zalo silno slabo razpoložen, tako da bi d i njegov govor ni imel nobenega uspeha. Ta Pašičev neuspeh v Skoplju je silno potrl vodilne radikalne kroge in zato že razmišljajo, kako bi se sporazumeli s Stojanom Protičem, ki jim dela tako preglavice.
V znamenfu režima.
UPOKOJITVE, PREMESTITVE IN REDUKCIJA URADNIŠTVA.
Belgrad, 1. ïebr. t^Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je imel danes sejo, na kateri je večina zahtevala, da je potrebno ugoditi željam pokrajinskih odborov po upokojitvah ali pa po premestitvah onih uradnikov, ki radikalni stranki škodujejo.
Belgrad, 1. febr. (Izv.) Finančni minister Stojadinović je predložil vladi akt, v
katerem zahteva znatno redukcijo števil« državnih nameščencev. S prihranki bi se zvišali dohodki ostalega uradništva.
Belgrad, 1. februarja. (Izvirno) Podpisan je ukaz, s katerim bo upokojenih in prestavljenih večje število železniških uradnikov.
Protičeva organizacija.
Belgrad, 1. febr. (Izv.) Danes je imel sejo začasni odbor Protičeve stranke. Na seji so razpravljali o vprašanjih organizacije, kandidatnih list in volivnega oklica na narod. Z ozirom nû včerajšnji kongres, ki je dobro uspel, vlada v oficielnih radikalnih krogih sedaj mišljenje, da bi bilo treba delati za sporazum med obema strankama.
Uradniške draglnjske doklade.
Belgrad, 1. februarja. (Izvirno) Danes je predložil finančni minister ministrskemu svetu načrt zakona o zvišanju draginjskih doklad za uradnike. V svoji motivaciji naglasa finančni minister potrebo po izenačenju draginjskih doklad ïprecanskih uradnikov*: z draginjskimi do-kladami uradništvu v Srbiji in v Čmi gori, ki so znatno večje. Po ministrovem poročilu bodo znašali stroški izenačenja približno IS milijonov dinarjev mesečno, oziroma za čas od 1. marca do 1. julija okoli 93 milijonov dinarjev. Pokritje se bo našlo v carini na izvoz koruze in otrob, ki bo prinesla okoli 182 milijonov letno.
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Belgrad, 1. februarja. (Izvirno) Za 7. februarja je sklicana seja finančnega odbora. Na dnevnem redu seje je vprašanje zvišanja draginjskih doklad za državne uslužbence in duhovnike. Na sejo so povabljeni vsi člani finančnega odbora.
Trgovinska politika Mažarske.
Budimpešta, 1. febr. (Izv.) V narodni skupščini je imel trgovinski minister dr. Valks govor, v katerem je navajal, da je ! Mažarska sklenila trgovinske dogovore z Nemčijo in Bolgarijo. Mažarska stremi za ! tem, da stopi v gospodarsko zvezo z raznimi državami in tudi z nasledstvenimi državami bivše Avstro-ogrske. Proste trgovine z inozemstvom pa Mažarska ne more dovoliti toliko časa, dokler bodo vodile druge države carinsko varstveno politiko v sedanji meri.
ZA ZNIŽANJE OBOROŽEVALNIH STROŠKOV.
Pariz, 1. februarja. (Izvirno) Društvo narodov je započelo novo akcijo za zniža-njo oboroževalnih stroškov s predlogom, da vse države, ki so obstojale že pred vojno, znižajo stroške za vzdrževanje armad na svoto, kakor so jo potrošili v oboroževalne namene 1. 1918.
PliOTI ŽIDOVSKIM DIJAKOM NA UNIVERZI V BUKAREŠTU.
Bnkarešt, 1. februarja. (Izvirno) Ru-munski vseučiliščniki so danes nasilno preprečili obisk predavanj od strani židovskih dijakov. Vsled tega je vseučilišče za 8 dni zaprto
Položaj na vzhodu se zfcoljšal.
London. 1. februarja. (Izvirno) Položaj v bližnjem orientu se boljša- Zvečer so govorili v političnih krogih; da se utegne vendarle najli formula za mir, nu katero bi pristali lahko tudi Turki. Zato bo lord Curzon ostal v Londonu še nekaj dni.
Belgrad, 1. februarja. (Izvirno) Angleži še nadalje pojačujejo svoje garnizijo v Mosulu s četami iz Bagdada in iz Basre. Turške čete se koncentrirajo okoli 150 km severno od Mosula.
Ultimat litvinski vladi.
Pariz, 1. februarja. (Izbirno) Svet poslanikov je sklenil od po«lati litvanski vla-vladi noto, v kateri zahteva čim prej vzpostavitev normalnih razmer v Memeiu.
Pariz, 1. febr. (Izv.) Diplomatski so-trudnik "Agence Havasc poroča, da je po-slaniska konferenca poslala litvinski vladi i noto, v kateri zahteva, da mora tekom petih j dni od prejema note izprazniti Memel.
£to Ruhri.
ZAŽGANE ŽELEZNIŠKE KURILNICE.
Pariz, 81. januarja. (Izvirno) Iz Diis-seldorfa javljajo, da so v Bingenu, v Kas-selu in v Mainzu zločinci zažgali >«0 železniške kurilnice.
VELIK DAR RUSKIH DELAVCEV.
London, 1. februarja. (Izvirno) Ruski» I trgovinska agencija v Londonu je dobila , iz Moskve јхн-očilo, da so sklenile ruske ; delavske organizacije darovati za nemško ! delavce v zasedenem ozemlju ob Ruhri 100.000 zlatih rabljev, t. j. 10.000 funtov j šterlingov.
DELO SE VRŠI NORMALNO.
Essen, 1. februarja. (Izvirno) V rudnikih in tvornicah delajo normalno.
IZVOZ PREMOGA V NEZASEDENO OZEMLJE PREPOVEDAN.
Pariz, 1. februarja. (Izvirno) Belgijska in francoska vlada sta obvestili nemško vlado, da imajo čete v zasedenem ozemlju zapoved, preprečiti vsak izvoz premoga v nezasedeno nemško ozemlje.
PROTEST PROTI ZASEDBI BOLNIŠNIC.
Berlin, 1. februarja. (Izvirno) Nemški odpravnik poslov v Parizu je dobil nalog od svoje vlade, da energično protestira proti zasedbi nemških bolnišnic po okupacijskih četah. Zasedba ne bije samo v obraz vsem zajxweuim človečanstva, ampak ogroža celokupno prebivalstvo vsled možnosti razširjenja nalezljivih bolezni. Nemška vlada zahteva takojšnjo iz-
oraznitev bolmšnnic.
šlev. 26.
Zbor zaupnikov SLS
Ici bo v smislu poslovnika stranke določil kandidate za prihodnje skupščinske volitve, se bo vršd v ponedeljek, dne 5. februarja ob pol 11. nri dopoldue v L ubijanj v veliki dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelnika SLS dr. A. Korošca.
2.	Zahteve slovenskega ljudstva: govori poslanec Sušnlk.
3.	Določitev kandidatov za vso voliv-ne okraje Slovenije.
4.	Slučajnosti.
Gg. zaupnike opozarjamo, da bo vabilo služilo za legitimacijo. Zato naj vsi zaupniki prineso vabila seboj.
Vabimo Vas, da so zbora zaupnikov 'zanesljivo udeležite.
Ljubljana, 26. januarja 1923.
Za načelstvo SLSi
Dr. Korošec s. r., t. č. načelnik.
Dr. Kulovec s. r., t. č. tajnik.
Opomba: Tajništvo SLS je že razposlalo vsem zaupnikom SLS vabila za zbor zaupnikov. — Kdor izmed gg. zaupnikov vabila ni prejel, naj nam to takoj javi.
Opozarjamo gg. zaupnike, naj prineso vabila seboj, ker jim bodo složila kot legitimacija za vstop na zbor.
Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna.
"češkoslovaška.
STRANKARSKA OPREDELITEV DR. BENEŠA.
Prasa, 1. febr. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral na soc. demokratskem programu, čeprav ni bil pristaš te stranke, bo sedaj vstopil v socialno demokratsko stranko, da si bo tako za bodoče volitve zagotovil popolno podporo te stranke.
POSLABŠANO STANJE DR. KAŠINA.
Praga, 1. febr. (Izv.) Zadnjo tri dni se je zdravstveno stanje finančnega ministru dr. Rašina obračalo na bolje. Danes so se pa pojavili znaki vnetja prsne mrene.
OMEJITEV DEVIZNE TRGOVINE.
Praga, 1. Febr. (Izv.) Češkoslovaška Viada pripravlja zakon proti prostemu kup-eevanju z devizami. Vlada bo izdelala naj-brže samo okvirni zakon za nakup in prodajo deviz.
INSOLVENTNA TVRDKA.
Praga, t. febr. (Izv.) Velika vinska in Spîritna tvrdka Wertheim v Tirnovi je postala insolventna. Sklenila se jo 25 odstotna poravnava.
OBOROŽEVANJE.
Praga. 1. febr. (Izv.) Češkoslovaška armada bo dobila nove puške, ki bodo imele magacine s 30 patronami. Uvedli bodo tudi nov sistem strojnic, iz katerih bo možno brez hladiine naprave na cevi izstreliti 500 strelov zaporedoma. Tudi strelna brzina strojnic je zelo povečana.
RAZPUST 1200 DRUŠTEV.
Praga, 1. febr. (Izv.) Vlada je sklenila razpustiti nad 1200 raznih društev, ker njihovo delovanje nasprotuje državni ideji.
SPORAZUM MED ANGLIJO IN
AMERIKO RADI DOLGOV.
London, 1. februarja. (Izvirno) Meti angleško in ameriško vlado je dosežen glede plačevanja angleških vojnih dolgov
Ameriki sledeči sporazum: Anglija bo plačevala 10 let 3?d obresti, naslednjih 10 let 3i/o5o, na račun amortizacije pa 43%. Ves dolg pa mora biti plačan v 85 letih.
Politične vesti.
'+ Deljeni vlogi «oper SLS. Radikali
imajo dve bolečini. Prva bolečina, ki jih hudo peče, je osamljenost, ker nili med Hrvati nit imed Slovenci niso mogli pridobiti pristašev, ker je veakega Hrvata in Slovenca sram pripadati stranki z izrazito velesrbsko tendenco, četudi se je zadnje čase oficielno skrila pod firmo narodne radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejansko bi se morala ta stranka glasiti velesrbska stranka Srbov in hrvatskega ter slovenskega priveska prodan-cev. Druga huda bolečina radikalcev je strah pred popolnim polomom centralističnih strank v Sloveniji. Dosedaj so belgrajski centralisti venomer odgovarjali poslancem Jugoslovanskega kluba, da oni ne predstavljajo slovenskega naroda, ker pri volitvah v konstituanto niso dobili večine slovenskih glasov, marveč vladne centralistične stranke in ostala polvladna opozicija. Volitve pa bodo temu izgovoru eentralistov napravile enkrat za vselej konec. To pa ne gre v koncept radikalcev in so se zato vrgli na Slovenijo z vsemi silami. Denar je postranska stvar, je dejal cika Pašič in je začel tipati po svojih odposlancih na vse plati, da bi radikali dobili v Sloveniji — dva mandata, enega na Štajerskem s pomočjo Nemcev, enega na Kranjskem s pomočjo drugih činiteljev. Dr. šusteršič je v tem Pašićevem konceptu dobil vlogo, da slabi SLS po starem načelu: Ločeno korakati, pa skupno udariti. V ta namen sta bila ustanovljena v Ljubljani dva dnevnika, eden pod firmo ^narodno radikalni dnevnik« (^Jutranje Novosti«), drugi pod firmo -glasilo narodne ljudske stranke« (^Ljudski dnevnik«), ki ga izdaja dr. šusteršič. Prvi izhaja zjutraj, drugi pa popoldan, oba pa se naročata samo mesečno, pač v pričakovanju parmesečnega svojega življenja. ^Jutranje novosti« so izšle mlnoli torek, šusteršičev dnevnik pa včeraj. Oba prinašata »programe«, prvi radikalnega, drugi pa program Susteršičeve zloglasne brošure v drugi obliki, podpisan od načelnika ^Narodne ljudske stranke-;, dr. Š. Ker v tem sprogramu« ni običajnih fraz, je vzeto iz programa S 1 o v e s k e ljudske stranke, ker njen načelnik Š. sam v prvem stavku priznava, rekoč, da si »osvajamo njen iskreni ljudski program«, Slovenske ljudske stranke namreč. Š. ga je samo :>prilagodil zgodovinskim razmeram« — natančneje rečeno Pašićevim namenom. Ostali program je vse že stokrat premla-tena slama. Avtonomiji, to jo lastni zakonodaji slovenskega naroda, se skrbno izogiba in čisto po radikalnem vzoru centralistične vidovdanske ustave govori samo o spolni samoupravi« — pod belgrajsko komando, se razume. Tudi Š. ne priznava slovenskega naroda, marveč besedici po lisičje o enem »državnem narodu trojnega imena in trojne individualnosti«, kakor Lenard v » Samoupravi«.. Zanimiv jo »socialni« program šusteršiča; on namreč obljublja, da »bomo stali ob strani gospodarsko slabejšega, kadarkoli spoznamo, da je pravica na njegovi strank! Tako pravita Stinncs in Rotschild. Konec programa je spretno pribit radikalni militarizem, ker obeta šusteršič, da bo zmanjšal vojna bremena šele, ko bo mir zasiguran. Tako torej iz lega programa vidimo, da se
jo skuhal v Pašićev! kuhinji ln je S. samo
prilil nekaj rdjudskih« ocvirkov. Pojedel jih bo pa sam, on, načelnik stranke, katera ne eksistira. In če bo apeliral na ljudstvo 18. marca, da samo odloči s svobodnim ljudskim glasovanjem, ali naj se ustvari narodna stranka, da ji bo mogel пабе-lovati, bo dobil še krepkejši odgovor kakor ga bodo dobili v Sloveniji radikali kot hlapec velesrbskega režima, kakor je bil prej hlapec avstrijskega.
-r Telegram iz Moskvo. -.'Narode še vedno nima dovolj svoje In vladno blama-že, pridobljene z znano brzojavko iz Moskve oziroma iz »Sofije« na Bleiweisovi cesti o -^katoliških boljševikih« in včeraj znova vprašuje: Kaj porečeta na to »sen-zaciouelno odkritje« škof dr. Jeglič in dn-lmvnik dr. Korošec? — Da »Narodu« ne bo predolgo treba čakati na odgovor, mu povemo: Ta dva gospoda ne bosta nič rekla, prav čisto nič. Bo morala vlada že kaj pametnejšega telegrafirati v Moskvo iz »Sofije«, če bore imeti kakšen resén odgovor.
-}- Jalov izgovor. Demokratom ni ljubo, če kdo spominja uradništvo, ki so ga ves čas svoje vlade vlekli za nos in spravili na beraško palico. Vendar so pa zdaj primorani o njem govoriti, ker je Pašič odslovil slovitega Ribnikarja, česar -Ju-trovci« nikakor ne morejo preboleti. Njihovo tozadevno ogorčenje pa na nikogar ne napravi nobenega vtisa, ker se demokratom le vrača, kar so oni sami počenjali, ko so imeli v rokah bič. Preme.lčali so učitelje brez disciplinarne preiskave (slučaj učiteljice R. na Štajerskem) in tudi odstavljali so uradnike brez vsakega zakonitega predpostopanja (n. pr. v soci-
Voihrno gibanje.
v Fantazije nasprotnikov SLS so našle prostora tudi v uvaževanem pariškem ^Journal des Débats«, kojega belgrajski poročevalec A.Mousset piše, »Ljudovci, čeprav zelo disciplinirani, tudi preživljajo notranjo krizo. Zmerni struji, orientirani po M. Korošcu, nasprotujejo tendence krščanskih socialistov, ki jih vodi M. Gossar. Vrhtega pa se je dovolil povratek v domovino bivšemu liderju katoličanov iz avstrijskih časov, M. Choucherchitschu, kateri je, da bi se pozabilo njegovo habsburžanstvo, pripravljen na vse mogoče politične kupčije.« — Slednje je g. Mousset zadel.
v Celjsko nemško glasilo o volitvah.
»Cillier Ztg.< dne 1. t. m. se na uvodnem mestu peča z volivnim položajem. Svoja izvajanja zaključuje nastopno: »Nemci nimamo razloga, da bi se ozirali bodisi na levo bodisi na desno. Mirno moramo počakati na odločitev vrhovnega vodstva Nemške stranke. Kakorkoli izpade, karkoli se bo na onem mestu sklenilo kot koristno za nas — mi moramo mirno zreti preko valov volivnega boja. Volivni boj v zmislu slovanskih strank za nas ne eksistira.«
v Volivno gibanje v Južni Srbiji. Demokratski in radikalski listi so začeli polagoma uvidevati, da so muslimani v Južni Srbiji ene in druge pošteno potegnili. Muslimani bodo nastopili s svojo lashio listo, ki bo brez dvoma dosegla lepe rezultate. Sedaj pa se jeze ziasti demokrat je na »ku-ferašer, ki so s svojo grabežljivostjo spravili demokrate in radikale ob ves politični kredit med prebivalstvom Južne Srbije.
v Demokratje iščejo zaveznikov. Sarajevo, 1. febr. (Izv.) Odbor sarajevske demokratske stranke je ponudil volivni sporazum radikalom. Demokrati prosijo radi-
alnopolitičnem resoru). Demokrati bi se radi izvili s tem, da očitajo SLS »perse, kucije« učiteljeva v dobi pred prevratom. To bajko, s katero strašijo liberalci žo desetletja, je treba enkrat za vselej razgaliti. Demokrati naj navedejo le en sam slučaj, kateri učitelj jc bil od SLS odstavljen? Nadalje, kateri učitelj je bil brez disciplinarne preiskave premeščen? Tretjiči kateremu drugemu uradniku se je zgodila sploh kaka protizakonita krivica? Odgovor je: nihčel in demokrati nam bodo zato ostali odgovora dolžni do sodnega dneva. Narobe: vsi tisti učitelji, ki ao takrat nesramno lagali o SLS 1er huj-skali zoper njim nadrejeno oblast v deželi, so še danes živi in zdravi in so tako pod SLS kakor pozneje neovirano napredovali in nosijo slejkoprej bandero na/ad-njarskega protiklerikalizma. Kar se pa gmotnega položaja tiče, se danes vsemu učiteljstvu in uradništvu skomina po egiptovskih loncih nekdanje »klerikalne strahovlade«, ki je deželno uradništvo izenačila z državnim in za to bila hud boj z dunajsko vlado. Kako pa se godi tem revežem danes po demokratskem -ežimu, to povedo njih raztrgane obleke in lačni otroci. Pa tudi o tem naj bi »Jutro« molčalo, kako so učitelji »poljubljali fajrao-štrom roke«. To je trapast vic in nič drugega, danes pa veliko njih ne bi poljubljalo belgrajskim mogotcem in njih eksponentom eamo rok, ampak še kaj drugega, in siccr zastonj . . .
-f- Prvi albanski poslanik v Belgradu.
V Belgrad je prišel te dni prvi albanski poslanik Ali Riza, ki je včeraj obiskal dr. Nin-čića.
kale, naj bi se njihovo liste v Bosni ne cepile, ampak naj bi se postavile skupne ra-dikalno-demokratske liste. Ker so pri zadnjih volitvah v Bosni demokrati propadli in ker tudi sedaj ni dosti upanja na kak uspeh, je verjetno, da bodo radikali to demokratsko ponudbo zavrnili.
v Volivna svoboda. V Dordjincih so zaprli tli agitatorje seljačke stranke zaradi protidržavnosti. — V Bitolju je policija prepovedala shod srbskemu republikancu dr. Ikoniču. — V Bos. Krupi so žuidarji raz-gnali zborovalce zemljoradniške stranke. — Na Gorenjskem je vlada ukazala neki občini, da priredi ministru Zupaniču banket.
v Federalisti v Črni gori. Belgrajski listi poročajo iz Črne gore, da ima tam največ upai.ja na uspeh v bodoči volivni borbi federalistična stranka, ki jo vodi znani bivši črnogorski general Vešovič. Vsak "ЗДј0 prihajajo poročila v Belgrad, ki naglašajO »nevarnost«, ki preti državi, t^JPradikal-cem, od strani čnogorskih federalistov. — Da se razvija v Črni gori federalizem, ni čudno, kaj'! Črnogorci so imeli vedno svojo neodvisno, mednarodno priznano državo, drugič pa so upravne razmere v Črni gori take, da ljudi neizogibno ženejo v federalistični tok.
v Radikalna lista za sarajevsko okrožje. Radikalna stranka v Bosni je za sarajevsko okrožje kot prva v državi že vložila svojo kandidatno listo. Nosilec liste je minister dr. Srskić. Za Slovenijo pa še niso določena niti volišča, ker tako radikalnim oblastnežem bolje kaže.
v Socialno demokratski kandidati v Za>-grebu. Nosilec socialno demokratične liste v Zagrebu bo Viljem Bukšeg, okrožni kan-didatje pa bodo tiskar Ovčariček in krojač Topol.
»Dom in svet«.
Izšla je 1. štev. 36. letnika Dom in Sveta. Lahko rečemo, da je v vsakdanji plehkoti, sestradani nepoetičnosti, neumetniški borbi za mamonom sedanje dobo ta zvezek zopet enkrat golobček z oljčno ve-ijco umetnosti in okusa v kljunčku, ki trka na vrata naših bark in prosi, da ga spustimo notri, znanilca misli in preživanj onega kroga naše inteligence, ki z velikim samo-zatajevanjem tudi danes še služi umetnosti.
Kaj nam prinaša prva številka, kaj obeta za bodočnost?
Nastopa zopet v stari veliki obliki in popolnoma novi obleki. Nastopa času primerno skromno, a vendar tako, da se lahko pokaže v vsaki družbi. Črke so nove, najbolj čitljive, kar jih premore tiskarna. Trikrat se menja njihova velikost, Prvi del, ki obsega pripovedne stvari in pesmi, je najbolj razkošno tiskan. Z malo manjšimi črkami je tiskan Prosvetni del in še z manjšimi Zapiski. Ta raznolikost že sama list primemo poživi. Tiskan je v 2 kolonah, kakor poprej, vendar jo med kolonama precejšen presledek, kar neizmerno blagodejno vpliva na oko, ki ga pri čitanju ene kolone ne moti vsiljivost sosednje. Že sam tiskarski aranžma napravi na čitalca naj-prijetnejši utis. V lepoelovnem delu teksta je razvrščenih več rizb. Velikost vseh je prikrojena koloni teksta. Prva štev. prinaša eno rizbo Jurija Šublca, 5 Franceta Kralja in en lesorez Božidarja Jakca. Rizbe in njih vmestitev v tekstu nimajo toliko
samostojnega značaja, kakor dekorativne-! ga. Njihova naloga se giblje v okviru knjižne opreme, čeprav niso nalašč narejene za ta namen, ampak čisto slučajno izbrane samo z ozirom na to, v kolikor morejo zadostiti ti nalogi. Uredništvo ima namen tekom leta podati občinstvu vrsto rizb in grafik domačih umetnikov, tako da služi poleg prvotnega dekorativnega namena v listu obenem trdi poznanju tega intimnega dela domače umetnosti. Vse eno pa je in ostane prvi in osnovni namen in pomen teh rizb okras lista, ustvaritev neobhodnih od< ■ morov za oko in povečanje interesautnosti j njegovega zunanjega lica. Splošni utis tiskarskega dela ima značaj premišljene discipliniranosti, dobre čitljivosti in skromne toda vabljive zunanjosti. Duha iste umerje-nosti diha tudi naslovna rizba, ki je pa v svoji pripi'oslosti in večni svežosti prastarega motiva presenetljivo nova in neoporečno monumentalna. I Vsebina je vseskozi izbrana. Okvir 32 strani je izrabljen do skrajnosti in nepričakovano pestro. Od 4 pesmi raznih avtorjev ima узака svoj značaj. Vendar pa si Klicanje in Zemlja notranj odjekujeta po elementaraosli čuvstva, ki ju je vodilo. Osnovno potezo laposlovneriiu delu in celemu letniku daje Pregljev Bôgovec Jernej, psihološki roman iz protestan-tovskih časov. Godi se v Kranju in okolici (Brdu) 1. 1600 ob času, ko škof Chron s svojo komisijo likvidira ostanke proteMan« tizma po deželi. Poleg psihološke strani tega romana, ki s svojim gradivom obenem
jarko označi duševni miljé takratnega pro-testantizma, je posebna privlačnost njegova grandiozno slikanje lepot prelepega kosa Slovenije, ki se je razgrnil okolu Kranja.. — Finžgarjevo Razodetje se odlikuje poleg koneentriranosti problema s skrajno izpiljenostjo jezika in današnjostjo miljéja, v katerem se dogaja. Tretji pripovednik prve švetilke je N a r t e V e 1 i k o -n j a , ki s svojo »Dražbo :; pretrese.
Zelo interesanten je Prosvetni del, kjer Izidor Cankar v izklesanem dialogu razpravlja o tem, kaj je pomembnejše v umetnosti, snov ali oblika. Precej za njim razpravlja Pregelj o Aškerčevi umetniški obliki, ki pa je v evo-jem jedru razprava o baladi in baladnosti sploh in Aškercu pesniku balad posebej. Pri tem pojasni marsikatero občutljivo stran Aškerčeve pesmi. V Zapiskih rešeta dr. A. Breznik novejši srbski literarni jezik z ozirom na tuje vplive, ki ga kvarno preraščajo v izraznem zakladu pa tudi v skladnji. Fr. K o b 1 a r poroča o uprizoritvi Cankarjevih del v dramskem gledališču. Aktualno je poglavje »Iz naše dnevne k u 11 u r e« na plahiicah.
V prilogi prinaša list prvo rizbo iz cikla Vojna, ki ga je pod utisom vojn in ustaj v šestdesetih letih 19. stol. na Poljskem ustvaril poljski slikar Anton G r o 11 g o r. Njegova vsebina je podana v Zapiskih. Literarna vsebina toga cikla in vsebinska sorodnost preživljanj naše generacije mu bosta našla gotovo mnogo hvaležnih prijateljev.
Sedaj ko se nam je list, ki je že 36. lt> I to eden stebrov naše literarne in umetniške kulture in prosvete, s prvo številko j tako nepričakovano okusno in vsebinsko bogato predstavil, poživljamo ponovno slovensko javnost, da si ga naroči. Vzdržanje tega lista, ki nam v današnji, umetnosti neprijazni dobi dela čast pred drugimi brati v ! naši državi in pred kulturnimi narodi Ev-i rope, je naša kulturna dolžnost. Ne poživljamo tistih, o katerih vemo, da jih je kri-i vični, na njih kulturno onemoglost prera-
1 cunjeni sistem postavil iz utemeljiteljev in mecenov velikega dela naše kulture v najtežavnejšo borbo za vsakdanji kruh, poznamo pa nebroj drugih, ki bi lahko zmagali naročnino, a se danes še sploh ne zavedajo, da jim udobno gmotno stanje nalaga tudi kulturno podporne dolžnosti; vse te poživljamo, da se narocé, če ne iz potrebe po koščku kulture, ki bo prišla z listom v hišo, vsaj iz platonične zavesti, da so dolžni pomagati obstoju kulturnih podjetij. V današnjih razmerah ni mogoče zadostno po-vdarjati, da vzdrževanje kulturnih glasil pri nas ni več samo šport, hidi ne samo potreba popularizacije znanosti ali zadoščenje potrebi po zabavi, ampak naravnost kulturno dejanje. List, kakor jo danes Dom in Svet, ni več samo sredstvo k širjenju prosvete, ampak je važen reprezentant naše kulhire ne samo napram nam samim, ampak tudi napram zunanjemu svetu. Po številu naročnikov političnih in poučnih listov, po števil.! udov Družbe sv. Mohorja in Slovenske Matice bodo sodili o tem, kako ši-
Dmw* novice.
—	Itadi današnjega praznika izide prihodnja številka »Slovenca« v nedeljo zjutraj.
—	Zaupnica g. kanoniku Lavrenčiču.
Zbor zaupnikov SLS za kamniški politični okraj je izrekel g. kanoniku, dekanu in nadžupniku Ivanu Lavrenčiču zahvalo in priznanje za njegovo neumorno delovanje in je sklenil tudi sledečo resolucijo: Pozivamo tudi vodstvo SLS da mu v imenu SLS izreče zahvalo in priznanje za njegovo neumorno in požrtvovalno delovanje, ter mu s tem da zadoščenje za kriva sumničenja in neutemeljene dvome o čistem njegovem značaju in neomejenem pripadništvu SLS, ki so so zlasti v letu 1918 razširjali po našem okraju. Častitemu gospodu Lavrenčiču pa kličemo: Bog ga živi! — Jože Mrak, L r. predsednik shoda, Franc Bore, 1. r. tajnik, ivan Štercin, 1. r. kandidat za narodno skupščino.
—	Čudna loterija. Po občinskih volitvah v Ljubljani so telefonirali sod nekod j
—	pa ne od »Slovenskega Naroda«! — iz Ljubljane v Gradec na telefonsko številko »Tagespošte« izid občinskih volitev. Tudi moskovska »Pravda« je objavila izid občinskih volitev v Ljubljani, kakor je nedavno poročal »Narod«, a čuda golemoga (kakor rad pravi gospod ljubljanski namestnik), pri moskovski »Pravdi« so potegnili iste volivne številke z vsemi napakami vred iz škatlje kakor pri »Tagespoštk! — Čuda, čuda golemoga!
—	Poglavje o pameti. Glasilo ljubljanske pokrajinske uprave »Slovenski Narod« ugotavlja, »da na vladi ne razpolagajo z zalogami Gosarjeve in Kremžarjeve pameti.«
—	Kar smo mi že zdavnaj trdili! Ali razpolagajo »tam gori« sploh s kakšno pametjo?
—	Uradniške plače. Belgrajska »Demokracija« piše: »Da bi mogel uradnik dostojno živeti v današnji draginji, bi moral prejemati mesečno 7—8 tisoč dinarjev. Pokritje za te izdatke pa bi znašale miljarde.«
—	Kjer pa ni pokritja, tam tudi ni miljard in tudi ni zvišanja plač.
—	Prijatelji humanistične izobrazbe so imeli dne 31. januarja t. 1. svoj redni občni zbor. Ugotovilo se je to-le: Enketa, ki jo je društvo v preteklem letu sprožilo, je pokazala, da je trdna večina slovenskega razumništva, ki iz lastne skušnje pozna srednjo šolo, odločno za to, da se nam ohranijo dosedanje humanistične gimnazije neoskrun jene ; ugotovilo se je, da se oglašajo zdaj iste tožbe zoper francoščino, kakor prej zoper grščino, dokaz, da ni bila grščina kot taka kriva nezadovoljnosti, ampak vse nekaj drugega. Društvo pazljivo zasleduje gibanje za ali proti humanistični (staroklasični) izobrazbi v vseh državah Evrope in Amerike ter zbira do-tični material; ko pride novi srednješolski načrt (enotna nižja srednja šola itd.) pred parlament, bo Društvo stopilo z dejstvi v javnost. Odbor želi, da bi pristopili še mnogi novi ustanovniki (25 Din) in člani (5 Din). Naslov: »Društvo prijateljev humanistične gimnazije« v Ljubljani, prva državna gimnazija.
—	Za docenta iz speknlativne dogmatike je imenovan na zagrebški katoliški bogoslovni fakulteti vseuč. priv. docent dr. Stjepan Bakšić.
—	Borzne intervencije finančnega ministra. Pred 2 dnevi so belgrajski listi objavili vest, da je finančni minister ukazal našim finančnim zastopnikom na borzah v
roke plasti naroda pri nas živijo v stiku z gibanjem državnega in svetovnega mehanizma in kako je pii njih razvita potreba po literarni zabavi; po številu naročnikov Dom in Sveta in Ljubljanskega Zvona pa bodo sodili našo inteligenco, kako zna ce-ceniti lastno kulturo, njen napredek in ugled. Brez držav, podpor smo si v preteklosti sami ustvarili svoje kulturne institucije, brez državnih podpor smo se preborili preko vojne in nikdar bolj kot danes nismo navezani na lastno pomoč in kulturno samostojnost naših naročnikov.
Prva številka 36. letnika Dom in Sver ta trka na vaša vrata, citatelji »Slovenca«. Kar podaja, je nedvomno na nivoju, ki odgovarja najboljšemu, česar smo danes Slovenci zmožni. Ne obeta sicer zlatih gradov za bodoče, toda solidnost prve številke Vam bo porok za cel letnik. Kedor se sam ne more naročiti, naj vsaj z agitacijo pridobi kakega naročnika za list v zavesti, da smo navezani na lastne sile. Da založba omogoči naročbo tudi onim, ki ne bi mogli zmagati cele naročnine naenkrat, dovoljuje polletno in v izrednih slučajih tudi četrtletno plačevanje. Vse one, ki bodo obdržali 1. številko, bo uprava smatrala za naročnike. Vseeno pa nujno prosi vse, ki bi ne mogli naročnine naprej plačati, da jo obvesté z dopisnico, da mislijo list obdržati in plačati, ker bi jim ga sicer mogoče po nepotrebnem med letom ustavili. Da bi si prijatelji lista, ki ga v današnjih razmerah ne bi mogii pla.ati, vseeno lahko ohranili aH nanovo naročili ga, javlja uprava, da ima oni, ki pridobi deset novih naročnikov in pošlje njihovo naročnino, pravico do gratis izvoda.
Curihu in na Dunaju, da kupujejo dinarje za račun fin. ministrstva. Nedavno pa je fin. minister ponosno izjavljal, da je on odločen nasprotnik vsake borzne irtervencije od strani vlade in je iz istega vzroka jako strogo obsodil svojega prednika. Iz teh dejstev sledi dvoje: Ali se je g. fin. minister izneveril svojemu prvotnemu načelu, da ne bo nterveniral, ali pa hoče s pomočjo zadnjega ostanka od Avstrije prejetih zlatih kron dinar dvigniti za vsako ceno — kot agitacijsko sredstvo za bodoče volitve. — Seveda, kako bo z dinarjem po volitvah, to. gospoda ministra bolj malo briga.
—	»Vrag bo vzel selško dolino,« pro-rokuje dopisnik »Slovenskega Naroda«, ker menda dve sodarski zadrugi in dve električni napravi po vojni niso svojega premoženja tako pomnožile, kakor bi bil to storil kak — zasebnik. Zasebnik in zasebni profit! Odtod krokodilove solze! Dopisnik »Slov. Naroda« iz Selške doline oči-vidno ni daleč od tistih krogov, ki so tako »sijajno« vodili lesno zadrugo na Češnjici, da so jo — likvidirali in Hrastnik prodali lesnemu trgovcu Dolencu, vsled česar se še danes bije bratomorni boj med samostojnima veljakoma Dolencem in Hajnrihar-jem. Pri likvidaciji so namreč napravili na čisto nezadružniški način samo malo pomoto, da niso prodali vsakemu od njiju pol Hrastnika. Narodovemu dopisniku svetujemo, da brzda svoje pregrešne skomine po osebnem profitu na račun zadružništva, sicer bo vrag vzel njega, ne pa prelepe Selške doline.
—	Kočevski »Radikal« preneha izhajati hi se združi z »Jutranjimi Novostmi«, mesto njega pa bo izhajal dr. Susteršičev »Ljudski iednik4:. Listi te baze s» bodo ponujali tudi zastonj, če se bo hotel kdo ž njimi umazati svoje roke.
—	»Obsojeni obrekovalec.« Pod tem naslovom je priobčilo »Jutro« dne 7. dec.
članek, da je bil gospod Božidar Bu-din, kanclist okr. glavarstva Logatec obsojen pri okr. sodiscu v Logatcu na mesec dni zapora, ker se je izrazil dne 29. oktobra 1У22 v gostilni pri »Koranu; v Uor. Logatcu v pričo več gostov (samih liberalcev), da je bivši minister g. dr. Gregor žerjav goljuf in slepar ter da je ogoljufal »Jadransko banko« za dva milijona kron. Proti razsodbi sodnika Prem srsteina je vložil g. Budin priziv. Deželno sodiščo je vsklicu ugodilo in zr.i^alo kazen na 48 ur zapora in zaporno kazen spremenilo v denarno globo v zr.esku 100 Din. Nadalje smo zvedeli iz zanesljivega vira, da namerava Bal-tičeva vlada g. kanclista Budina premestiti iz Logatca. Ker bi bila premestitev edino le iz političnih ozirov, moramo proti taki nameri najodločnejše protestirati. Apeliramo naravnost na gospoda pokrajinskega namestnika Hribarja, da namer^ njegovih podrejenih liberalnih uradnikov prestriže, ker kanclistu Budinu ne more, kar se tiče urada, nikdo očitati, da uraduje strankarsko. Če pa se g. Budin udejstvuje izven urada politično, je to po današnji še veljavni avstrijski pragmatiki državnih uradnikov dovoljeno. Pravzaprav bi bila dolžnost »nadstrarkarskega« »Jutra;:, da bi samo podučilo svoje eksponente pri pokrajinski иргалц da ura.1 лке ni premeščati iz strankarskih razlogov, saj se je pred par dnevi samo izrazilo in otreslo žveplo na sedanjo vlado vsled premeščenj demokratskih uradriinv.
—	Požar v Sorici. Gostilničarju in posestniku Lovru Pintarju v Sp. Sorici je pogorel skedenj do tal. Nagel nastop sorske požarne brambe in organov finančne kon-dnevi samo izrazilo in streslo žveplo na sosedne hiše. Škode je Pintarju požar povzročil 652.000 kron, zavarovan pa je bil le za 52.000 K.
—	Redek pojav. Iz Preske poroča prijatelj lista: Dne 25. januarja sem gledal na vrtu gibčno in veselo frfotati metulja-citrončka. Toplo solnce ga je sredi zime izvabilo na sprehod.
—	Za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani. Pravoslavni sveti sinod je znova naročil svojim vernikom, naj pridno nabirajo prispevke za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani.
—	Izgnan urednik. V Zagrebu je bil v sredo, dne 31. t. m. aretiran urednik lista »Hrvatski Borac« Joe Matošić iu policijsko za pet let izgnan iz Zagreba radi protidr-žavne in protidinastične agitacije. Policija je v Zagrebu prepovedala kolportažo »Hrvatskega Borca«.
—	Velik dijaški pretep v Zagrebu. Minolo noč je došlo v neki zagrebški kavarni do velikanskega pretepa med nacionalističnimi in hrvatsko-narodnimi akademiki. Po zraku so leteli stoli, kozarci itd. Streljali so tudi z revolverji. Pred kavarno se je nabralo voč sto radovednežev, ki so tudi posegli v pretep. Policija je le s težavo obvladala jx>ložaj. V pretepu je bilo osem oseb težko ranjenih, med temi en policaj.
—	Za povzdigo tujskega prometa. Na kongresu za tujski promet, ki se je te dni vršii v Zagrebu, so med drugim skieniii vrsto važnih resolucij za izboljšanje prometnih zvez in carinskega poslovanja. V ko-pališčno-zdravstvenem odseku je predsedoval kanonik Radičevič, predsednik ko-
pališenega društva. Ob zaključku kongresa je generalni ravnatelj Milić udeležencem priredil večerjo.
—	Uradniški Štrajk. Belgrajski listi poročajo, da se pripravljajo uradniki prav resno na štrajk, ako jim vlada ne izboljša plač. Sprva bi štrajkali samo uradniki po ministrstvih, pozneje pa bi se jim pridružili še ostali uradniki. — V Sloveniji je uradniški štrajk izključen.
—	Popravek. Včeraj nam je tiskarski škrat »Jutranje Novosti« prekrstil v »Jutranje Norosti«. Sicer pa s tem ni napravil prevelike hudobije.
—	Sladkor za javne nameščence. Na-bavljalna zadruga javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani nas naproša, da priobčimo sledeče pojasnilo glede razdelitve sladkorja po znižani ceni: Proti vsemu pričakovanju ni dobila Nabavljalna zadruga toliko sladkorja, kolikor ga je naročila, temveč le toliko, kolikor ga je vnaprej plačala, ker zahteva uprava »Belje« sedaj denar za celo naročbo sladkorja vnaprej. Zato dobijo tudi vsi naročniki sladkorja le ono množino, ki so jo vnaprej plačali, torej le polovico naročene množine. Doslej so došli štirje vagoni sladkorja. Dva sta že skoraj razdeljena, dva pa se bosta razdelila v prihodnjih dneh. Naročniki sladkorja, ki so v bližini Ljubljane (do Kranja, Kamnika itd) storijo najboljše, ako pošljejo po enega tovariša za vse ali vsaj za več skupaj po sladkor v zadružno skladišče v Ljubljani na Vodnikov trg št. 5, drugim naročnikom se pošlje sladkor — če ne ukrenejo kaj drugega — po železnici za vse v onem kraju nameščene. Sladkor se bo izdajal v zadružnem skladišču vsak delavnik od 15. do 18. ure. Oni naročniki, ki so sladkor naročili in v svrho predplačila zahtevali položnice, a teh niso prejeli, dobijo sladkor predvidoma v kakih 14 dneh ali treh tednih, za te naročnike je denar založila zadruga. Končno se naročniki naprošajo, naj v kolikor mogoče opustijo druga vprašanja na zadrugo, odnosno naj se oprosti, če kateri ni dobil odgovora na svoje vprašanje, ker zadruga nima tako velikega upravnega aparata na razpolago, ki bi bil za tako obsežno akcijo potreben, če se hoče na vse številne dopise odgovarjati. Pripomni se, da stane sladkor prevzet v našem skladišču, kilogram 14 Din 25 par dostavljen po železnici ali po pošti pa vsled pakovanja in odpreme '25 para več.
—	Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin v medkrajevnem prosretu. Po ua-rpdbi ministrstva pošte in telegrafa štev. 602 od 11. jannarja t. 1. so se zvišale z 20. januarjem t. 1. telefonske govorilne pristojbine v medkrajevnem p. jmetu in sicer: V I. pasu (tračna daljava rlo 100 km) na 10 Din; v II. pasu (zračna daljava 100—200 km na 16 Din; v III. pasu (zračna razdalja 200 do 400 km) na 20 Din; v IV. pasu (zračna razdalja čez 400 km) na 25 Din.
—	Težave s telefonom. Prejeli smo: Ljubljanski telefonski naročniki, kateri imajo kaj več posla e telefonom, so dan na dan vsi iz sebe, zlasti v dopoldanskih urah, ko jo govorilni promet najživahncjši. Pritožba so vrsti za pritožbo, ki je pa žc grožnji podobna. Nič ne pomagajo vsi zagovori in izgovori, ki jih navaja predstojnik centralo ali njegov namestnik; zato zahtevajo v svoji ogorčouosti višjo instanco direktorja pošto in telegrafa samega, misle3, da se te-lefonistke jemljejo po krivici v zaščito. Kako pa naj odpomorc g. direktor, če so tisti ne more, ki tik za telefouistkami sedi in opazujo poslovanje vsake posamezne! Saj razumemo nevoljo in razburjenje posameznih naročnikov, ki ne dobs zveza tako hitro kakor si jo žele, toda njih pritožbe so z malimi izjemami neizrečeno pretirane; sekunde so jim minute, te pa cele ali vsaj pol ure. Lahko pa z mirno vestjo zapišemo, da tele-fonistke opravljajo svoj skrajno težaven posel e čudovito vstrajnostjo in potrpežljivostjo, da zaslužijo vse prej nego razne, komaj dostojno priimke. Kdor je imel kdaj opravka v centrali in je videl ta pravcati boj s pretikalniki in nervozno napovedova-.jjo številk, je rekel odbajaje: «Kaj takega si pač nisem predstavljal, nikdar več so na bom jezil«. Edini in pravi vzrok netočnemu poslovanju jc zastareli aparatni sistem; s takimi aparati bi se dalo shajati za silo, če bi bilo največ 200 naročnikov in še tedaj bi ne smelo priti več nego 50 naročnikov na eno tclefouistko, uo pa okrog 600 postaj po 100 na eno moč. Tega dela no zmore brezhibno nobena, pa tudi najspretnejša tebfo-nistka ne. Aparati pa niso samo že zastareli, ampak tudi stari, izčrpani, nadomost-nega materljala kakor vrvic, mikrofonov, telefonov, žioo, clektromngnetov in drugih sestavnih deiov ter potrebščin pa ui. Zdaj odpove to, zdaj to, čo pa «sreča« poteče, p« šo po voč obenem. Mehaniki so neprestano okrog aparatov, knr seveda delo raje ovira ko pospešuje. Skratka: vse se giblje ln dela, samo da bi so zajezile večne pritožbe. Toda izjavljamo odkrito, da teh na žalost ua-ročnlkov in telefonistk no bo konec, dokler hé ne Izgradi nova centrala z avtomatičnim i-istcmom; ta so nam obeta ln je bnje že na vidiku. Toroj prosimo fie nekoliko potrpljenja, saj gn ni trobn toliko, kakor ga Ima občinstvo v médkrajovuem prometu,
kjer se mora čakati ves dan, pu so še no dobi zvoze. Tam so pa zopet druge zapreke, Ki so pa občinstvu — hvala Bogu — boli ali manj znane.
—	Jezica pri Ljubljani. Danes popoldne ob treh vprizori orlovski telovadni odsek v društvenem domu dramo v 5 dejanjih <Lov-ski tati.
— V Suiarlnem pri Litiji priredi orlovski odsek v nedeljo, dne 4. februarja akademijo z zani-i mivim sporedom. Nastopijo člani, višji in nižji ua-raščaj z raznovrstnimi telovadnimi točkami, vrnee bodo deklamacijo in par šaljivih prizorov. — Začetek ob pol treh popoldne v veliki dvorani Doma.
—	Ravnateljstvo okrožnega urada za zavaro-vanje delavrev nam jo z ozirom na našo kritiko
! tamkaj vladajočih razmer porialo pojasnilo na I podlagi od njega tozadevno izvržene preiskave, iz česar posnemamo, da je glavni vzrok nedosta!-kom, ki že obstojajo, pomanjkanjo zadostno veli-! ltih prostorov. Ljubljanska poslovalnica so јл a ambulatorijem še-le pred dobrim letom preselila v sedanjo prostore v Gradišču ž t. 2, kjer obstojajo tri ordinacijske sobe e prostorno čakalnico, tako da ordinirajo včasih po trije zdrsvnikl hkrati iu paralelno. Toda vsled stalnega naraščanja števila članov in vsled velikega navala bolnikov, ki sa pojavlja posebno po zimi in ob gotovih, dneh, n. pr. ponedeljkih in sobotah, tudi to več ne zadostuje. Trajno bo to uepriliko šele moč odpraviti, ko ee okrožni urad preseli v svojo lastno zgradbo, kjer bo imela ljubljanska poslovalnica obsežno prostore po vzoru poštnih ali bančnih dvoran in kjer bo za vse manipulacije, kakor prijavljanju in odjavljanje članov, priglašanje bolnikov, izplačevanje hranarme itd. na razjwlago zadostno število okenc, tako da bo šlo delo hitro od rok. Že odobreni, moderno zamišljeni in opremljeni am-bulatorij pa bo imel za vsako vejo medicino svojo lastilo ordinacijsko sobo iu čakalnico, razen tega pa v posebnem dvoriščnem poslopju moderno kopališče e fizikališkim zdravljenjem, Zander-dvo-rano za odpravljanje nezgodnih posledic itd. Dotlej pa bo obstoječe nedoatatkc moč izboljšati z namestitvijo četrtega zdravnika za splošno medicino, ki jo je že sklenilo ravnateljstvo in z namestitvijo še enega specijalista za kirurgijo. Ljubljanski ambulatorij bo potem imel 14 zdravnikov, to je 4 zdravnike za splošno medicino in 10 Spe« cijalistov, ki bodo članom na razpolago. Ordinacijske ure, ki trajajo sedaj od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne, bo pa potem moč razporediti od 8. ure zjutraj do 7. ali celo 8. ure zvečer, tako da bodo zdravniki ves dan nepretrgoma ordinirali.
—	Odbor (iospoHVetskega Zvona se jo konstituiral sledeče: Pi-ed.sednik: Dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani; podpredsednic: Anton Brandner. uarodni poslanec v Ljubljani, namentnica: Marija dr. Debeljakova; tajnik: Anto "og, novinar iu potovr'ni učitelj v Ljubljani, nam.: Manica К^ inova; blagajnik: Leitgcb. žel. nadreviciont v Ljubljani, nam. Konrad L"n~ir; odborniki: prof. dr. M. Potočnik, prof. dr. Amejc, narl-učitelj J. Jekl, uadučitelj J. Lavrenčtč, nad-poštar V. Ravulhar, Milko Kovač.
—	«Uradni List* pokrajinske upravo za Slovenijo dne 31. jan. 1923 nrina'a astopno zakone, naredbe itd.: Zakon o ukinitvi realnih lekarniških obrtov v Sloveniji; zakon o izredni haginjski df':ladi in novib potnih pristojbinah za okrožno zdravnike v Sloveniji; zakon o začaF-iem zvišanju službenih prejemkov okiož. zdravnikov na Štajerskem; odločba o zvišouju draginjskih doklau osob« ju na naših zastopništvih v inozemstvu; dodatek k pravilniku o curinskih posrednikih; naredlia o objavljanju letnih bilanc inozemskih zavarovalnic, ki poslujejo v Jugoslaviji; odločba o izvozu hrustovih železniških pragov; odločba o prostem izvozu otrobov; dalje razno uradno ra- rlaso in objave.
—	Zuižauje poštnih pristojbin v češko-slovaški republiki. «Pragor Presser poroča: Poštno ministrstvo namerava zmanjšati pristojbine za pisma, dopisnice, pi ^eto itd. in sicer paketne pristojbine že prihodnji mesec, pisemske tarifo pa koncem meseca marca t. 1.
—	Premestitev pošte Rastna v Boštanj in uvedba selskc pošte. Ker so jo premestila pošta v Boštanj, so s 1. februarjem t. 1. iz-premeni ime to pošto v uradni r. riv iBo stanj«. Od 1. IL 1023 daljo se mora torej splošno rabiti ime Boštanj nanisto «Sadna:. Z istim dnom so uvede dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v sledečih krajih: Dolnji Boštanj, Radna in Log. Dostavljalo se bo vsak dan nizon nedelj.
—	Neznana povožena ženska. Na železniškem tir. med Vidmom in Rajhonburgom so našli povoženo neznano žensko, staro 2« do 28 let srednje postave, okrog"h lic, modrih las in sivih oči.
—	Materinsko udruženjc se ja osnovalo v Sarajevu. Organizacija Ima nanten, nuditi materam pred porodom in potem potrebno varstvo iu pomoč.
—	Obsojeni tatovi. Ker je ukradol 7000 kron vredno kolo posestniku Florjanu Narobe, je bil Alojzij Marinšek iz Gorjuš oh-sojen na 14 dni težke joče. — Dno 8. avgusta 1922 jo bilo vlomljeno v hišo Janeza Dož-mana na Lancovem. Vlomilec jo oduesel obleke v vrednosti 8220 kron. Dokazalo so je, da jo Dcžnmna okradol njegov brat Tonu Dežman, ki dela navadno z zidarji v Pod-rožici. Deželno sedišče jc prisodilo zato nepoštenemu bratu 7 mcsecov težko ječe.
—	Iz šale krvava rcsnlca. Miha Sajovic in Franc Škofic sta so 8. oktobra 1922 v Ko-krici v šali motula. Ker Sajovic Skof'ca ul
preuiugal, so je tako razjezil, da jo prijatelju potisnil nož v hrbet. Sajovic bo zato sedel 2 meseca v težki ječi.
—	Tatvine. 16 govejih kož, vrednih 80 tisoč kron, je bilo ukradenih v Rošpahu pri Maribora tvrdki Murkovič. — Nasilno jo bilo odprto v noči nu 26. januarja železniško skladišče v Hrastniku. Vlomilci so odnesli 50 kg sladkorja v vrednosti 5000 K. — Med vožujo je bil v vlaku med postajama Litija —Zalog ukraden ovoj usnja s 20 telečjimi kožami, v vrednosti 26.100 kron.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
lz zunanje politike.
*	Orientsko vprašanje se nahaja v sledečem stadiju: Na lozanski konferenci so Angleži odnehali tako glede morskih ožin kakor glede kapitulacije, glede Mo-sula pa predlagajo, naj odloči Diuštvo narodov. Turki bi bili s tem lahko veseli, toda oni uživajo skrivaj podporo Francije, ki je še v zadnjem momentu podprla njihovo stališče. Danes ali jutri se odloči, ali Turki sprejmejo angleške predloge ali ne. Ako jih ne, potem nameravajo Angleži Carigrad zapustiti in sc utrditi na Galipoliju. Tam lahko ožine tako zastražijo, da bo Carigrad trpel občutno škodo. Kako pa bi branili Mosul, je drugo vprašanje. Sicer pa Angleži upajo, da v skrajnem slučaju lahko spuste na Turčijo zopet Grčijo, cventuelno tudi Romunijo in Jugoslavijo. Upati pa je, da se v zadnjem trenutku najde sporazumna formula, ker je Turkom le na tem, da čim več zase izmešetarijo. Zavezniki predlagajo Turkom bistveno sledeče: 1. V Evropi dobi Turčija vzhcdno Trakijo z Odrinom, kolodvor Koragač pa ostane Grkom. Meje napram Siriji ostanejo take, kakor so se že sklenile v posebnem paktu z Angoro. Mosulsko vprašanje pride pred Društvo narodov. Gičiia obdrži razen cgejskih otokov še Andros, Tenedos, Lemnos, Samotrakc, Mitilene, Hios, Samos in Ikarijo, Otoki, ki leže najmanj 3 milje stran od azijske obali, so turški. Na imenovanih grških otokih se ne smejo zgraditi nobene utrdbe. Imbros in Tenedos spadata k Turčiji z lokalno samoupravo. Turčija se odpove Dodeka-nezosu, Egiptu, Sudanu in Libiji. Aneksija Cipra od strani Anglije se prizna. — 2. Vsem podanikom neturške narodnosti in vere ima Turčija podeliti narodno, versko in šolsko avtonomijo, koje varstvo prevzame Društvo narodov. — 3. Uredi se vprašanje turških dolgov, ki se razdele tudi med nasledstvene države.
*	Strankin zbor italijansko ljudske stranke je sklican v Turin za čas od 4. do 7. marca. Na dnevnem reda je med drugim vprašanje o preuredbi ustave, o preosnovi strokovne šole, o smernicah zunanje politike, o političnem in parlamentarnem položaju in o volivni taktiki.
*	Ustavno vprašanje v Romuniji. Kakor znano, so vse opozicionalne stranke romunskega parlamenta zapustile zbornico in izjavile, da se debate o ustavi, ako bi jo sedanja liberalna vlada položila, na udeleže. Vlada pa je kljub temu ustavni načrt izdelala in ga predloži parlamentu ter senatu v prihodnjem zasedanju 27. t. m. Obenem je pozvala "se opozicionalne poslance, da sc naj zasedanja udeleže ali pa mnadate odložijo, na kar bi sledile nove volitve. Vlada upa, da opozicijo premaga, ker je slednja baje nesolidna.
*	Egiptska vlada je izdelala ustavo, katera smatra Sudan za integralni del egiptske države. Ker pa Anglija v to ne privoli, grozi zopet kriza.
*	Med Anglijo in Ameriko se vrše pogajanja v svrho konsolidacije medvojnih dolgov. Pogajanja potekajo zelo počasi in s težavo.
p Novi zvonovi v sinvinski župniji. V zadnjih 14 dneh so se v siavinski župniji obešali novi zvonovi iz livarne Broili v Vidmu. Kot namestek za stare, med vojsko odpeljano zvonove, je livarna vlila 33 zvonov za župno cerkev v Slavini, za kuratne cerkve v št. Petru, Trnju in Motenji vasi in za vse podružnice. Zvonovi lepo pojo. Ljudje so jih zelo veseli. Preteklo nedeljo je bila po cerkvah zahvalna služba božja in popoldne po večernici enourno slovesno zvonenje z vsemi zvonovi po celi fari. Zvonove smo dobili brezplačno, v kolikor ne presegajo prejšnje teže. Za večjo težo in postransko stroške so prispevali ljudje sami.
p Velikanski polom tvrdke Hacker in Krans v Trsta. — Pole turo miljardo jugoslovanskih kron primanjkljaja. Tržaški listi obširno poročajo o velikanskem polomu tvrdke Hacker in Knaus, ki ima svoje pro-siore v Trstu, via Genova 13. Tvrdka je najprej trgovala z manufakturo, potem pa tudi z kolonialnim blagom in moko. Njene
zveze so šle največ v Jugoslavijo, poteiu pa v Reko in na Mažarsko. Polom je po Ha-ckerjevlh izjavah povzročil Kraus, ki je že dve leti špekuliral z jugoslovansko valuto, pri čemer je izgubil velike vsote; odločilni udarec je prišel ob zadnjem velikem padcu dinarja, ko je Kraus izgubil 50 milijonov jugoslovanskih kron. Deficit znaša 10 milijonov lir ali j)oldrugo miljardo jugoslovanskih kron. Polom je usodno prizadel mnoge tržaške in zagrebške tvrdke. Oškodovanci so prihiteli v Trst, imeli tam skupno posvetovanje in si najeli odvetnika, da zastopa njihove interese in reši, kolikor so še rešiti da.
p Smrtna kosa. V St. Margheriti ligur-ski, kjer je iskal zdravja, je umrl višjesod-ni svetnik na zbornem sodišču v Trstu Edvard Strausgitl. Pokojnik jo slovel kot izvrsten pravnik in bil kot tih in skromen značaj splošno priljubljen. Rojen je bil v Bovcu leta 1863 in bil po svojem mišljenju vedno zvest Slovenec. Blag mu spomin!
Šfj^BTkfl!
S Ljudski oder iz Maribora gostuje dne 3. in 4. februarja v gledališki dvorani hotela Beograd« v Slovenski Bistrici. V soboto dne 3. februarja ob pol 8. uri zvečer vprizori pretresljivo Schonherrjpvo »Otroško tragedijo;;, v nedeljo 4. februarja ob 3. uri [»poldne pa Kotzebuejevo burko :*,Babilon«. Oba komada je Ljudski oder vprizoril ob splošnem odobravanju v tej sezoni v Mariboru. Brez dvoma bodo tudi Bistrlčani mladi krog okoli Ljudskega odra v Mariboru podprli k številnim po-setom.
š Pobegli solicitator. Iz Ptuja je pobegnil odpuščeni solicitator dr. Gosaka — Bre-gant, ki si je rad prideval doktorski nas'ov. Mož ima na vesti mnogo zapletnih zadev in dolgov.
g Dvig dinarja. Naša valuta se je na
euriški borzi zopet dvignila na 4.80. Ceno tu-
jim valutam in devizam so ua zagrebški bor-
zi sicer nazadovale, toda tendenca ne gre preveč uuvzdol.
S Dinar ua tržaški borzi. Na tržaški borzi so plačuje za 100 dinr -Jev li;.20—18.50 lir.
g Žitne cene. Na novosadski borzi so cene žitu sledeče: pšenica <175 Diu, ječmen 315 Din, koruza 225 Din, oves 295 Din, pšenična moka 720 Din, mekinje 170 Din.
g Carinjenje postnih paketov. Po odloku go1 era'.uega inšpektorata ministrstva financ št. 34.254 od 27. decembra m. 1. se poštni paketi carinijo brez predložitve odobrenja za uvoz od odbora pri Narodni banki, pač pa na podlagi faktur. — Ker večini paketov niso priložene fakture, morajo carinjalne pošte pozvaH naslovnike, da pred'ože fakture. Tako poslovanje je pa za po";to zamudno; tudi naslovnik ima od tega le škor,o. — Prizadeti krogi se zrto opozarjajo, naj zahtevajo žo pri naročilu blaga, da pošiljatelj priloži f«-. .turo k poštns spremnicl, pri pisemskih pošilj'-ab pa v pošilj1 o samo. '"Чко so moro clošlo blago takoj oeaviniti.
g Revizija poslovanja trgovskih podjetij. Kakor poroča «Jugoslovanski Lloyd«, jo odredil "nančni m' ister kontrolo b' gajni-ških knji - prj vseh trgovskih pod." 4 jil' Revizijo bodo vršili o~ebno delegati ministrstva, ki bodo naložili podjetjem tudi posebno pristojbino za pogled trgovskih knjig.
g Koliko nemških mark se sme izvesti iz Nemčije. Od 1. februarja dalje jo dovoljeno izvesti iz Nemčije 200.000 uemškib mark.
g Nova tovarna šampanjca. Litl ova tovarna Г-ampaujca v Tečuhu namer- . osnovati v Smederevu posebno tovarno «"rnpanj-ra z delniško glavnico 3—4 milijone dinarjev.
g Stanje pa. irnatega denarja na ' m« gleSk^m. Argleška 1 nnka izkazuje dne 26. decembra, »!a je imela za 129,799.000 fn tov šter-lingov papirnatega denarja v prometu.
g Anifiiška produkcija pcîroVji. Produkcija petroleja v Združenih država1' je do;eg'a prejšnje leto svoto od Г"3,000.001 ba-relov, to je za -0 mPijonov ba-olov več kot 1. 1921.
g Vzo čiri srmenj v ïîruslju se vrši med
9 lu 25. aprilom.
g Tov" ar. j c cen nemškemu steklu. Cene za sleklo v Nemčiji so povišane za 11 tisoč odstotkov.
g Romunija nI zadovoljna z vojno odškodnino. Romunska vlada jo napravila energičen protest reparacijski komisiji. V tem protestu izjavlja ,da ne bo svojim sovražnikom ničesar plačala, dokler no dobi celokupne odškodnine.
BORZA.
Zagreb, 1. 2. Devize: Pešta 4.0—1.21). Berlin 0.23—0.26, Italija Ô.12.'.0—5.20, London 512.50—513.0, Newyork 109.(1, Pari?, 6.40-6.50, Prago 3.1450-3.1550, Dunaj 0. It 95-0.1."05, Ziirieh 20.50-20.75. — Valute: Lir 5.05, dolar 105 Л0—106.50.
Zurich, 1. 2. (Izv.) Berlin 0.0025, Holandska 211, Newyork 536, London 24.86, Pariz 32, Milan 25.37, Bruselj 28.10, Praga 15.30. Budimpešta 0.20, PnkareSt 1.90, Re'grnd 4.S0. Sofija 3.10. Varšava 0.13/„, Dnnaj 0.007150, avstv. knr-na O.tHJÏd.
Dunaj, 1. februarja. (Izv.) Valute: Dolarji 71160, marke 1.525. funti 381555. franki (francoski) 1155, liro 3342.50, dinarji 625, polj-
ske marko 1.63, loji -TI, šv. franki 13270, češko krone 2025, ogrsko krono 2390.
lj Jngoblovanska obrtna zveza v Ljubljani vabi k obrtno-trgovski družabni prireditvi, ki bo danes v Rokodelskem domu. Spored: Dopoldne ob l>ol 10. uri strokovna predavanja. Popoldne ob pol 3. uri ogled Jugoslovanske tiskarne. Ob 4. uri začetek zabavnega sporeda. Burka: sRaztresencte, petje, kupleti, srečolov, prosta zabava. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Proti dviganju cen. Opazilo se je, da so nekateri trgovci povodom zadnjega padca naše valute zvišali cene blagu, vzevši za podlago svojo kalkulacije najnižje stanje uaše valuto. Ko se je naša valuta zopet dvignila, pa niso sorazmerno znižali cen, temveč prodajajo še naprej jjo istih pretiranih cenah. Ker je tako izrabljanje sedanje nestabilnosti valute nedopustno in kaznjivo, opozarja policijska direkcija, da bo uvedla obširno pj-eiskavo v tem pravcu in proti prestopnikom najstrožje postopala v smislu zakona o pobijanju draginje. — Policijski direktor: Dr. Gustin 1. r.
lj Umrl jo včeraj na Sv. Petra cesti št. 29. g. Alojzij Lenček, kleparski mojster in bivši občinski svetnik. Pogrb bo v soboto,
3.	februarja ob treh popoldne. 2\'aj v miru počiva!
lj Kurz iz zgodovine umetnosti —• V
soboto, dno 3. II. točno ob šestih zvečer se vrši v sejni dvorani bivšega deželnega dvorca še: to predavanje. Predavatelj dr. Fr. Štele. Tema: Giotto, utemeljitelj modernega slikarstva. — Vstopnina po 5 Din pri vbodu.
lj Sestauek državnih slug so vrši danes ob enajstih v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12. Sestanek prirede železmoarski sluge, ki so povabili slugo vseh kategorij.
lj Predavanje v Križankah. Prihodnji ponedeljek zvečer ob osmih ima Stolna pre-sveta svojo redno predavanje v družbeni dvorani v Križankah. Nadaljeval bo svoje velezanimivo predavruje gosp. gimu. profe-6or dr. V. šarabon.
lj Šentjakobska prosveta, Danes bo ob pol osmih zvečer predavanje s skioptičnimi slikami: Marijino življenje. — V nedeljo 4. t m. ob pol osmih zvečer bo predaval mons. Viktor Stc6ka «O čarovnikih«. Vabimo!
lj «Krekova mladina« v Ljubljani. Vstopnico za «Miklovo Zalo* so docela razprodane. Dobijo se še samo slojišča. Vstopnice za nedeljo so v predprodaji v soboto in nedeljo v Jugoslovanski trokovni zvezi, Stari trg št. 2. I. Kdor hoče posetiti cMiklovo Zalo« naj si pravočasno preskrbi vstopnico. Začetek obakrat ob 7. uri zvečer.
lj Akad .soc.-ped. krožek vabi na pogovor o možnosti ustanovitve «Delavske ljudske visoke šole« vse, ki bi hoteli in mogli sodelovati ali ki se tudi za to vprašanje samo zanimajo. Sestanek so vrši v nedeljo dno
4.	II. ob desetih dopoldue v zbornični dvorani na univerzi. Referira Zgeč Franjo, cand. phil. — Odbor.
lj Zabavni večer ua Kodeljevem v nedeljo dno 4. februarja se prično po blagoslovu ob pol potih v vseh prostorih «Mladinskega domač. Ob pol šestih se pa prično v gledališču burka: «Brez županovega dovo-ljenja^.-, l.jer se po igri osredotoči vsa prosta zabava z godbo. Šoo.obvozni smejo ostati samo v spremstvu staršev. Družine dobrotnikov prnrčno vabi Zveza bivših -:alc:'ijanskih gojencev.
lj Odbor Zveze slov .pevskih zlorov vabi ljubljanske včlanjene zbore, da so u!ele?e P'i svojih zastopnikih v soboto, dne 3. felr. t. 1. ob c ajstih dopoldne v Glasbeni Matici slavno tno izročitve odlikovanj pevskemu zboru Glasbene Mati e, gg. c'r. VI. Ravnikarju, M. Hubadu in K. Mahkoti.
lj Šei.:. 'crski " užabn? l-'ub. Danes popoUluo o' treh družabni sestane'- na verandi hotela Uniou. — Pred " lnik.
lj Zanimivo predavanje v društvu «So* fa«. V soboto dne 3. februarja bo predaval v druy'"u cSoča« go pod veeučiliški profesor dr. Ilešič o temi: «Pravljice o zaentkih slovanskih narodov in držav«, na kar odbor opoza ja oje člane, prijate'je in drugi cenjeno občinstvo. Sorle'uje oddelek pevskega zbora jugoslovanskih železničarjev. Začetek o1 pol devetih. — Vstop prost.
lj Koncert v hotelu Tivoli v petek duo 2. februarja in nedeljo dno 4. februarja 1923, od 16. do 20. ure. Godba dravsko divizije. Vstopnina prosta. So priporoča Vekoslav Dolničnr.
lj Obsojen tat kolesa. Karol Vidic, kovač iz Neumarkta, je 18. deremb:a 1922 ukradel Jakobu Petriču 3500 K vredno kolo. Pokoril se bo za to 4 mesece v težki ječi.
Ij Za Borštnik-Verovškov naj/rohni spomenik so darovali: 1000 Din neimenovani, 212.50 Din dram. odsek Sokol Vič, 125 Diu Šentjakobski g!ed. oder, 100 Din g. ravn. Pečenka, 50 Din gdč. R. Thaler, gg. Navlnšek. Levar, dram. odsek Sokol Trbovlje, 30 Din «g. Sudikov. J. Čebin, I Deržič in A. Brandlner, 25 Diu gc. Ôestova, M. šarič-Vardjan, gdè. V. Danilo, gg. A. Danilo, A. Dronovoc, F. Lipah, B Putjaiu, O. šest, J. Benčiua. M. Širca iu Rozman, 20 Din ga. P. Juvan, gdč. !?. Zika, Bir-kova, gg. Z Kune, K. Terčič, J. Medven, F. Tomn-žič, 15 Din gg. 1. flvpjMč, neimenovani, 12,60 Din ga. L. Rogoz. gg. Z. Rogoz. F. Gregoria, 10 Din ge. Lovšetova, Levandovska, W. de Thierv, gdčno M. Manilo, N. Oorjup, A. Rakar, I. Zbofil, V. Polaj, N. Gabrijelčič, Sfiiigoj, neimenovana, gg, Mohorič,
R. Zeleznik, Arko, L. Florenitii, B. Peček, R. Kre-gar, P. Ločnik, V. Markič, M. Sancin, L Cesar, E. Kralj, I. Plut, M. Skrbinšek, F. Kumar, neimenovani, 1. Štrukelj, 1. Zalokar, neimenovani, I. Tokan, I. Tavčar, R. Juvan, M. Šimenc, P. Debevc, neimenovani, C. Bratuž, 1. Zorman, L. Kovač, H. Zathey, D. Zupan, A. Balatka, A. Neffut Pleterski, A. Pu. gel j, M. Sovilski, neimenovani, 1. Betetto, 5 Diu Ï. Smcrkolj, B. Sturm, neimenovani, prodane razglednice 87 Din. Skupaj 2822 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — >Udr. gled. igraicev.c — Prvi izkaz.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Kalau, občinska uboga, 82 let. — Mihaela Lastnak re.jenka, 4 mesece. — Marija Zupane, delavčeva žena, 71 let. — Matija Virant, ubožec, 62 let. — Ignacij štersonik, hlapec, 60 let. — Jobip Bratuu, čevljarski vajenec, 22 let. — Vincoucija Samouig, vrinarjeva vdova, 80 let. — Marija Košak, bivSa kuharica, 80 let. — Ana Dolenc, slepa gojenlca v zavodu, 25 let. — Stanko Rožanc, narednikov sin, 4 mesece. — Ivan Perme, železn. delavec, 30 let. — Otokar Mirtič, strojnikov sin, 5 meseoev. — Ivan Kovačič, biralec, U let. — Marija Zeleznik. mestna uboga, 72 let. — Marija Zore, bivša dninarlca, hiralka, 65 let — Jakob Kimovec, občinski ubožec, 6-1 let. —• Zora Stojkovič, podporočnikov a hči, 21 ur. — Ana Bogovič, bolniSka sestra, 43 let. — Marija Poljouec, služkinja, 23 let. — Avgust Kremžar, livar, 38 let. — Marija Slivar, vezilja, 40 let. —
lj Policijska kronika. Na trgu Tabor je neznanec napadel Leona Dolžana in ga lahko telesno poškodoval. — Mesarski pomočnik Miha Švegelj je priSel 29 januarja letos k Cinkoletu. V gostilni je z odprtim nožem mahal iu grozil gostom, kateri so pokli. cali stražnika, ki je Šveglja odpeljal na policijsko prenočišče Svegelj je bil zaradi raznih prestopkov že sedemkrat vsled pijanosti pa devetkrat kaznovan. — Perici Frančiški Babšek v Stopanji vasi je bila ukradena večja množina perila.
Cerkveni vestnlk^
o Tristoletnico kv. Frančiška Šaleškega
slavo ua Rakovniku prihodujo nedelo u sledečim sporedom: Ob pol desetih pridiga in slovesna sv. maša, pri kuleri so poje Foer-sterjeva "Missa S. Caeeiliae«, s spremljeva-iijem orkestra, R. Wagnerjev «Jubilâtes iu dr. Kimovec «Tantum ergo II--. Ob pol štirih slavnostni govor g. župnika Fr. Sal. Fin-žgarja in blagoslov z Najsvtojšim, ki ga po-dele Prcsvitli. Ob petih akademija v gledališki dvorani, z govori prof. dr. Ujčlča, o. Domini!-a Nabernika ln g. dr. Valjnvca; poje so Promrlov novi «Slavospev sv. Frančiška Sal.«, Klondowskega rSlavospev don Bosku«; gojenci deklamirajo dve Sardenkovi: «Svetniku Šaleškemu« in «Don Boskuc; poleg godbe vujencev nastopi tudi orkester don Bo-skovega krožka. — Dostop k akademiji jo prost, toda vsled stisko s prostorom omejen z vabili oz. vstopnicami.
o V Križankah je danes popoldne ob šestih 13dui mesečni shod Moške in mlade-niške Marijino družbe. Shoda naj se gotovo udeleže tudi vsi oni člani, ki so bili zadržani udeležiti so zadnjega izveneerkvenega shoda.
c Marijina kongregacija za niože lu mladsniče pri sv. Jožefu ima danes ob pol štirih popoldno v kongregacijski Ir^ieli pri č. o. jezuitih svoj redni shod. PoTiiostevilno!
Učiteljski vestnlk.
Odgovori. Učit TovariS vprašuje v svoji 4. številki z dno 25. januarja g. Julija Slapšaka takole: 1. Ali misli g. Slapšak na one teroriznterje, ki so mu pripomogli do službe, ki mu je prej niso hoteli dati ujegovi somišljeniki? 2 Ali misli ouo strankarstvo, pod katerim so prejemali 20 odstotno draginjsko do-klado sauio SlomSkarji? 8. Ali misli na strankarstvo in preganjauje naprednega učiteljstva po iniciativi Slomškove zveze potom dr. šusteršiča? 4. Ali misli na »samo učiteljine težnje.:, ki jih je zastopala Slomškova zveza, ko sta njen predsednik Jaklič in odbornik Ravnikar glasovala proti regulaciji učiteljskih plač v deželni zbornici? — Naj dovoli g, Julij Slap sak, da odgovorimo mesto njega mi, iu sicer takole: 1. Mislimo na ouo terorizatorje, ki od leta 1918 sem ne upoštevajo pri oddaji služb ne kvalifikacije, ne službenih let, ne dela v šoli in ne dela izven nje, če ni zasnovana po receptu UJU in v prilog JDS oziroma So'",fi. 2. Mislimo na ouo strankarstvo, pod katerim prejemajo vsa lepa mesta samo člani UJU JDS in Sokola. 3. Mislimo na strankarstvo in preganjanje učiteljstva Slomškove zveze po iniciativi UJU potom Luke Jelenca itd. 4. Mislimo na »samo učiteljine težnje«, ki jih je zastopalo UJU, ko sta njegov poverjenik Luka Jelene in odbornik Anton Gnus glasovala proti vsemu, kar bi bilo v šolskem oziru v prilog slovenskemu uarodu. Da, čiča, aH vas res ni prav nič faram, da iščeto umazano perilo drugje, ko ga imate čiča, v lastni skrinji dovolj?! — Pride morda kmalu čas in takrat ga razgrnemo vsega lepo po vrsti in čiča, vi sami se bodete praskali za ušesi in зе izpraševali : »Kdaj se ga je pa toliko nabralo?«
ln mi vam bomo povedali da od leta 1918 do leta 1028 Takrat vam bomo pa tudi povedali, na kakšeu proporc smo mislili, in, čiča, vi sami boste spoznali, da je proporc 3600 proti celemu slovenskemu narodu ena velikanska ničla.
f^nt f»
DRAMA.
Petek. 2. tebrnarja ob 3. popoldne: »SVATBA KREfilNSKEGA < lm>n. — Ob 8. zvečer: »MADAME SANS GENE', izven. Sobota, 3. februarja: »VOJ1CEK«. Red R
OPERA.
Petek, 2. februarja: >CARMEN<. Izven. Sobota, 3. februarja: >TRIPTYCHON\-. Red a
Prosveta.
pr V Mariboru so te dni izšle Postna pesmi od g. Janka Grudnika. Ravno o pravem času za letošnji post. Upati je, da bo vrednost teh pesem trajna in da se bodo vsem priljubile, ki jih bodo slišali. Pri toui, da so čuen primerno resno, so vendar zolo
molodijozue ter brez težjih disouano in za-pletljajev. (Zato jih bodo lahko izvajali tudi manj izvežbani pevci.) — Pesmi so za mešani zbor. Samo zadnja (šesta) je za dvo-glasui ženski zbor. A tudi druge se bodo dalo eventuelno z malo spremembo v altu — peti dvoglasuo. Kn. šk. lavantinski ordlna-riat jih je odobril vsled oceno svojega g. cenzorja, ki se jo o njih izrazil takole: «Besedilo in kompozicija so etriujuta s cerkvenimi prodpisi. Glede na kompozicijo jo in-vencija dobra, mestoma izvirna, kar volja zlasti o št. 3 leguto-dolce, čegur mirni a-ritem tvori zgovoren kontrast s prvim in zadnjim stavkom. Melodija je v vsoh pesmih izpeljana blagoglasno, vsebini primerno. Po melo-dijoznosti so odlikujeta št. 3 in 6. Hanno-nizacija je mirna iu v cerkvenem duhu. Tehnično so pesmi vkljub svoji preprostosti in lepoti lahko izvedljive.« Čo so oziramo tudi na čedno vnnnjo obliko, dober, čvrst papir in občo draginjo, jo cona (7.50 Din, po pošti
5	Din) pač nizka. T.zšle so v samozaložbi. Prodaja jih g. Josip Bauman, Maribor, Ca-fova ulica 9.
pr J os Stritar doma. Stritarjevi zbrani spisi tvorijo 7 zvezkov, mladinskih spisov so 4 zvezki; 12. zvezek, najmanjši in najmlajši — ta Benjamin med svojimi bratci — pa je: «Boris Miran, Strunam slovo!« V prekrasni opremi, z najnovejšo sliko pesnikovo v celi postavi, stano Din 12.—. (Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.)
pr Izšla je ravnokar knjiga «Na krvavih poljanah«, trpljenjo in strahoto slovenskega planinskega polka vseh štirih let svetovne vojne. Knjiga je elegantno vezana in ima ' 25 izvirnih slik. Dobi so v vseh knjigarnah.
Orlovski vestnik.
Sentpeterski Orel v Ljubljani priredi tianes v prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva brezalkoholni čajev večer. — Pri-četek točno ob pol osmih zvečer. — Na to zabavo, ob priliki katere nastopajo Sentpeterski Orli prvič izključno z brezalkoholnimi jjijačami, vabimo vso prijatelje odseka, da se zabavo v polnem številu udeleže, ter s tem pokažejo naklonjenost in simpatijo do žentpeterskilt Orlov. — Odbor.
Tusistika in sport
Slovenski dirkalni klub v Ljubljani vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši v soboto dna 3. t. m. ob šesti uri zvečer v restavraciji Zvezda. Prosimo polnoštevilno udeležbe. — Odbor.
S. K. Slovan. V nedeljo 7. t. m. ob pol "10. un dopoldne se vrši v Prešernovi sobi restavracijo «Novi svet« V. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Udeležba je za vso članstvo obvozna.
Kdo sme v Ameriko.
Generalni izseljeniški komisarijat objavlja v zvezi s prejšnjimi objavami gledo ustavitve izdajanja izšeljeniških potnih listov za zedinjeno državo severoainer;.*ko vsled izčrpanja kvoto, da so od omejitve izvzeti:
I.	Osebo, ki ue spadajo v omejeno število (kvoto) in ki sploh ne sp_.Лајо v število izseljencev, in sicer 1. vladni uradni1 i, njihove družine, spremljevalci, služ'nčad in nameščenci; 2. tujci na neprekinjenem prehodu preko ozemlja Zedinjenih držav severoameri-šli'h; 3. tujci, zakonito prepuščeni v Zo 'i-njene države severoameriške, ki kasneje prehajajo iz enega dela Zedinjenih držav seve-roamerisKin v drugo sosednje ozemlje; 4. tnjci, ki posečajo Zedinjeno države kot turisti ali za kratek čas zaradi poslov ali zabave; 5. tujci, ki so sc nepretrgoma nahajali vsaj eno leto pred pripuščenjem v Zedinjene države severoameriške v Kanadi, Novi Fund-landiji, Kubi, Mehiki ali ozemlju Centralne ali Južne Amerike ali na sosednih otokih;
6	inozemci izpod 18 let, 'ti so otroci državljanov Zedinjenih držav sovoroanieriških.
II.	Osebe, ki se sicer račun rjo v omeje-uo število (kvoto) izseljencev, toda se, ko je izčrpano, pripuščajo tudi preko njega, ali mesečuo no nad 20 odstotkov vsega števila, ki je dovoljeno za celo loto (12S5), in sicer 1. tujci, ki se vračajo v Zedinjene države beveroameriške s kratkega poseta v inozemstvu (v roku šestih mesecev odhod in povra-tek v Zedinjene države severoameriške); 2. profesi.;ouisti: a) igralci, b) umetniki, c) predavatelji, d) pevci, e) bolničarko, ki imajo diplomo kakšno bolniške šole ali bolnice, f) dojilje, g) duhovniki katerokoli veroizpovodi, h) profesorji srednjih šol ln seminarjev, i) tujci, pripadajoči kateremukoli svobodnemu poklicu, in k) inozemci, ki eo zaposleni kot hišna služinčad. Tu so razume samo ona slu-žinčad, ki se uporablja v gospodinjstvu, pri čemer so mora razlikovati od ono služinčadi, ki ni neposredno v zvezi z gospodinjstvom, m od osebno službe, kakor n. pr. komorni slugo in osebno služI: in je.
Omeniti je treba, da morejo pristojna oblastva izdajati navadne in ne izseljeniške potno liste, pod pogojem, da «e predložo dokazila, iz katerih je razvidno, da spadajo v eno navedonih šestih kategorij. Osebo, označene pod II, gredo, ako se seliin v zmislu ameriškega zakouu o omejitvi izseljevanja (Restriction act), ki je uvedel kontingent izseljencev za vse državo po svetu, na bremo
kvoto, dokler še ni izčrpana, dočim morejo po izčrpanju kvote potovati brez ozira na kvoto, in so v stvari izvzeti od omojitve, kakor oni, označeni pod I.
Ko uvodo zakon o izseljevanju posebno izseljeniške potnico za izseljence, za katero jo smatrati vso ono osebo, ki potujejo v pro-koinorske kraje, da služijo s telesnim dolom, bodo od kategorije, označene pod II, dobivalo samo služinčad, dojiljo in bolničarko izseljeniške potuico (tudi ako bi potovalo brez ozira na kvoto), dočim bodo pristojna oblastva izdajala ostalim kategorijam pod II le navadne in no izseljeniške potno liste.
Za izdajanju navadnih popotnic za vse kategorije II. skupino bo potrebno predhodno v teh zadevah ua generalni izseljeniški komi-sarijata šele po 1. juliju 1923, t. j. z dnem, ko so bodo potniki teh kategorij morali zopet vračunati v novo kvoto za proračunsko leto 1923-24. — Kar so tiče izdajanja izseljc-niških popotnic v prekomorsko kraje, ui omojono več na nikako kontingente; moro-dajno jo lo izpolnjenjo posebnih pogojev s stališča c otično državo. O teh pogojih bo generalni izseljeniški komisarijat izdal posebna navodila.
POSREDOVANJA ZA IZSELJENCE IN NJIH DRUŽINE.
Generalni izseljeniški komisarijat objavlja: Intervencije v zalovah zapuščin, po-smrtnin in odškodnin v zunanjeevropskih državah v korist našim izseljencem oziroma njihovim družinam spadajo v zmislu točke S. § 3. pravilnika o izvrševanji! zakona o izseljevanju (Službene Novino št. 194a iz leta 1922) v delokrog generalnega izseljeniškega komisarijatn kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za interesirane stranke jo najbolje, ako se za izterjai jo zapurčin, posmrt-nin ia odškodnin v prekomorskih državah no obračajo na razne pooblaščeno ali nepooblaščeno osobo, ki nimajo potrebnih zvez s inozemstvom, ali pa zahtevajo ogromne nagrado za svoj trud. Stranke naj se potom podi-ejonih oblastev prve stopnje '.račajo v teh zaaevah na gneralni izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kamenita ulica št. 15, I., ki prevzame zaščito njihovih zaseb: i-prav-nih interesov v zmislu § 3., točke 3. pravilnika o izvrševanju zakona o izseljevanju, iu sicer brezplačno.
r Usoda nezaposlenih delavcev v Mongoliji. »Osaka Mainichi« poroča iz Seula, kako ravnajo na Mongolskem s kitajskimi kuliji, kateri niso stalno nameščeni. Domačo prebivalstvo jih jo obsodilo, da no zaslužijo, da bi ostali pri življenju ter jih odpeljejo v puščavo Gobi. Tako so odgnali mongolski vojaki že dva tisoč Kitajcev v puščavo brez kaplje vodo in z unco živeža na dan med potjo. Izmučeni kuli:i cepajo od lakote na cesto in umirajo. Pekinška vlada nima moči, da bi nastopila proti Mon-golcem, ki so od nekdaj smrtni sovražniki kitajskega naroda. Kitajski trgovci pošiljajo nesrečnim izgnancem rešilno karavano.
r Občina, ki ni prav nič ponosna na svojega slavnega rojaka. V Hudlicah pri Berounu ua Čoškom je bil rojen oče češkega slovstva, odeu izmed prvih narodnih budi-toljev Jos. Jungmann. Lani je izšla knjiga o tem slavnem možu in založnik jo poslal en izvod tudi staroslavni hudliški občini za njeno knjižnico. Menil je namreč, cla bo občina ponosna na 6vojega slavnega rojaka, ki jo njeno ime proslavil v češkem svetu iu med izobraženimi Slovani sploh. Pa kaj so jo zgodilo? Občina je knjigo vrnila pošiljatelju, češ, da je brez pomena občanom življenjepis pisatelja, ki se je rodil pred 150 leti.
r Nova razdelitev leta, Newyorska trgovska zbornica je sprožila akcijo za novo razdelite/ leta. Po novem koledarju bi bilo leto razdeljeno na 13 mesecev po 28 dni, ostali 365.. dan pa bi se označil z ničlo t. j. 0. januar S tem bi se izenačila dolgost mesecev iu razen tega bi prišli tedenski dnevi vedno na en in isti mesečni datum, a čimer bi bilo trgovini in prometu izredno ustreženo.
r Mustafa Kemal se poroči. Iz Carigrada poročajo, da se bo Mustafa Kemal poročil s '"erko smirnskega bogataša Moua Keron Haki beja.
r Moravski pevci v Italiji. Te dni nastopa po italijanskih mestih sloviti pevski zbor moravskih učiteljev. Povsodi Sanjo neomejene uspehe. V 'Rimu jim je češkoslovaški poslanik naredil sprejem, katerega so je udeležil ves odlični Rim z Mussolinijem na čelu. Na koncerti sta prišli tudi kraljica in kralji "a-mati.
r Narod, ki ne pozna prehlada. Narod ki ue ve za prehlad, so Eskimi, torej ljudjo, ki živo v najmrziojših pokrajinah zemlje. Za to srečo se ima Eskimo zahvaliti svoji obleki, ki jo tako ohlapna, da mu vedno sveži zrak obliva telo. To Eskima tako utrjuje, da mu noben mraz ne škoduje. Dojenčkov sploh no zavijajo, ampak jih nosijo 1 matero gole v kapuci svojega kožuha. Veliko pažuja posvečajo Eskimi svoji obutvi, ki je edina na svetu v resnici nepremočlji-va. Svojo škornje izdelujejo iz kožo morskega psa, ki jo ohranijo mehko s žvečenjem, ln sicer je to ženski posel. Prva dolžnost ženo jo zjutraj, da dobro prežveči moževo škornje. In tu jp druga dobra stvar, ki je
imajo Eskimi pred drugimi narodi: zdrave in močne zobe. Z neprestanim vdihavanjem mrzlega zraku in z vedno vajo zob v žvečenju si ohraujujojo E*! ".mi do smrti i tborne, zdravo zobe. Zoboboln in zobne gnilobo Eskimo no pozna. — Nogavico izdelujo Eskimo iz kožo severnega jelena iu sicer tako, da pride dlaka na notranjo stran. Nogavice in škornje obesijo zvečer nad oljno svetilko, da se posušo. Razen tega ohranja Eskimu zdravjo enežuiea, ki je mnogo pijo.
r Vseučilišče ia delo. otvorijo v Lillo na Francoskem. Vseučilišče je namenjeno vajencem, pomočnikom, delavcem, uslužbencem, uradnikom in lastnikom tovarn iu podjetij. Univerza ne bo podajala eumo strokovnotehnlčnega pouka, ampak gospodarskosocialno in človekoljubno vzgojo Njen namen je, dvigniti človeško delo do nove e-ati in veljavo.
r Predor skosi Monlblauc. Prometna podjetnost so jo lotila Montblanca. Pred kratkim so deloma dovršili žično železnico na Montblanc, sedaj pa poročajo listi, da ao dovršeni načrti za železniško progo, ki bi vodila skozi Montblanc in vezala Geuf z Aosto iu Turinom. Železnica naj teče od Oexa v Arveški dolini v St. Gervais in Les Houches. Umetnih zgradb bi bilo ua progi trinajst: sedem predorov in šest mostov. Vhod v glavni predor naj bi ležal uad Les Houches, 1200 m nad morjem. Glavni predor je zamišljen kot dvojni predor pod Glacier des Bossons, Montblancom iu Mont Chétifom. Izhod tunela bi ležal do 10 m više nad Courmayeur-jera v dolini Dore Balteje. Skozi" šest drugih tunelov in sedem mostov bi železnica dosegla Ao=to, ki bi postala mednarodna postaja. Zgradba železnice je proračunjena na pet let.
VILJEM LN NJEGOVA MATI.
V Nemčiji je izšel življenjepis pokojne Henriette Schrader-Breymann (»Henriette Schrader-Breymann. Ihr Leben аиз Briefen und Tage-biichern zusammengestellt und erlautert von Mary 1. Lyschinska. Berlin und Leipzig 1922. Ver-einigung wissenschaltlicher Verleger. Walter do Gruyter & Comp.), ki je igrala v kulturnem in političnem življenju Nemčijo veliko vlogo iu bila intimna prijateljica cesarice Friderike, Viljemove matere. Tu najdemo med drugim več eesaričinih pisem Schraderjevi, iz katerih veje globoko urno-vanje pravih političnih in kulturnih nalog Nemčije, spoznanje sinove zmotno poti in grenka materinska užaljoost nad njegovim ravnanjem nasproti staršem o priliki zasedbe prestola. Iz enega izmed pisem priobčujemo nekaj splošno zanimivih mest. Pisano je bilo o priliki sijajnega Viljemo-vega obiska na Angleškem. Cesarico jo tedaj pisala svoji zvesti prijateljici:
>Vesela sem, da iščeta Nemčija in Anglija zbližanja — po mojem mnenju je to naravno, koristno in pametno, ne pa samo praktično za tre-notiii položaj zunanje politike, ki je omahljiva in fizpromenljiva stvari Kar so moj oče in kasneje moj mož in vsi naši bližnji prijatelji želeli, je bilo bkupno sodelovanje obeh narodov ua razvoju kulture, vzajemen medsebojni vpliv, izmeujava misli itd. Koliko dobrega smo upali od teh odno šajev obeh narodov za obe deželi, posebno pa za Nemčijo! Namesto tega smo morali doživeti, da se je v Nemčiji kulturna ualoga potiskala vedno bolj v ozadje iu je postala cilj zunanja moč na račun notranjo okrepitve in notranjega razvoja. Pognulo je polno zlih setev, med drugim umetno odgojeni strupeni plevel šovinizma, sovraštvo do tujih narodov, posebno do Anglije; suie&na zmes zavisti, nezaupanja, strahu in prezirljivosti obenem! Po vseh glasovnih načinih so je pela pesem o mržnji proti Angliji. Seveda, svobode bi v Nemčiji ne mogli rabiti! Ustava, parlament, individualna samostojnost, selfgovernment, svobodna trgovina — so bile stvari, ki jih je bilo treba po-bijati 1 Toda ravno te stvari so bile, po katerih je Anglija postala bogata in velika — in tega Nemci ue smejo vedeti ne slišati
Zelo nio je bolelo, ko sem videla, kako plava moj sin zgolj v oficielni struji. Anglija bogastva, vodnega športa, sijajne mornarice, dvora in sedanjega ministrstva mu je zelo všeč, toda prave, notranje resne Anglije, njenega pomeua, njenih bojev in ciljev ne pozna — kakor ne pozna svoje lastno Nemčije in boljšo duše nemškega naroda. Tisto, ki jo on vidi. je skozi in skozi zmedel in korumpiral Bismarckov režim.«
Nato prehaja cesarica na globoki spor med njo, oziroma cesarjem Friderikom in siuom Viljemom ter piše med drugim: »Ne smem in ne morem dati izraza vsem tožbam nad posledicami pretresljivega udarca, ki nas je zadel; ostati motajo skrite v pekoči boli ganjeno duše.-: Toda težko jo verjeti, da zgodovina nekoč ne bi prinesla poravnavo in pravičnosti. V pesmih in povestih bo morda uekoč živela dalje moja težka usoda in u strahom polnila materam srce; kajti kakor povsodi in še prav posebno na Pruskem deluje zgled od zgoraj, tako bo poteza mrzlega prezira do staršev postala znak tega časa in matere bodo morda morale doživljati, kako so sinovi brez hvaležnosti in spoštovanja obračajo od njih! Boli, to mora vsaka čutiti — toda konca dramo Se ni! Kaj moremo šo doživeti! V sreči blesteča so glava ni zirvarovana pred usodo in vsak dau more prinesti mementot Skoraj bi človek nekaj takega predvidel in strese me, če mislim ua nevarnosti, ki nas obdajajo. Jo pa poseben Bog za otroke — in lahkomišljenco! Treba je samo moliti, dn pride spozuauje, mir, previdnost in predvidim», ne da bi bilo treba modrost odkupiti s hudimi preizkušnjami. Zdi se mi, da je monarhija prišla pred težko izkušnjo iu tresem so pred zlim preobratom.«
Potem rišo cesarica Viljemov značaj: »Vodilni državnik (Caprivi) jo pošten, vesten, sposoben ia izvrsten moi — moj sin ga vidi poredko
in malo. Načelnika obeh kabinetov sta izredno neznatna moža, zato ne moreta ne pomaga ne koristiti, marveč na vse le reči »dat; v okolici ni niti ene glavo takega kalibra, ki bi mogUi impo-uirati, biti opora ali zavora. Vsak vpliv, ki učinkuje kot igène:, mora proč. »No trpim nikogaj poleg sebe:, to so v ustih nečimurnega, nezrelega, neizkušenega ln samoglavega mladega moža zlo besede. ^Plemenit duh privlači plemenite ljudi.« Na dvoru pa ni nikake družb«, ki bi vplivala poglobljevalno, poplemenitovaluo in poučno, a za težko nalogo, vladati tako, da so izkaže monarhija tudi v modernih časih in ob modernih zahtevah kot prednost, za to manjka znanja in mišljenja, ki edina vzposabljata v to. Mišljenje in čuvstva avto-krata in pruskega lajtnanta in pruskega študenta v to ne zadostujejo.«
Iz tega pisma jo razvidno, da bi bila šla evropska zgodovina zadnjih dob v čisto dragi smeri, ako nemškega prestola ne bi bil zasedel Viljem s svojimi pristaši. Izid svetovno vojne je uresničil prerokovanja nesrečne Viljemove matere in dokazal, da jo imela ona prav in ne ou.
Našla se jo včeraj dne 1. t. ш, od deveto
do desete uro dopoldne od Št. Jakobskoga mostu mimo Žabjeka proti Prulam zlata zapestnica. Dobi se pri Antonu Hudežu. Solo štev. 46.
Našla so je manjša vsota deuarja, Dobi se Tabor 2.
Zatekel so jo dne 28. t. m. dopoldne mlad psiček. Dobi so pri Tavčarju, Trubarjeva ulica 2, I.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA,
Za postni cas priporoča Jugoslovanska knjigarna
cerkvenim zborom: Cloudowski: St Joseph, invokarija za mešani zbor in orgle (lepa skladba kot vložek za ofertorij na praznik sv. Jožefa) l'art, (i Din, gl à 1 D. Ferjančič: Litanije sv. Jožeta. 4 Din. Foerster: Cantica sacra III, za moški zbor, 20 D. Foerster: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, S D. Foerster: Lamentacije in očitanja, za mešani zbor, 6 Din.
Hribar p. Augelik: Postni in velikonočni napevi
za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi à 6 D. Hladnik: Postno pesmi za mešani zbor, 7 Din. Kimovee: Rihar renatu's, 21 pesmi za mešani zbor (obsega tudi več postnih pesmi), part 14 Din, gl. à 4 Din.
Premrl: Cerkvena pesmarica za mladino, part 16 Din, glasovi: za mladino 6 Din, za šolsko mladino 4 Diu.
Premrl: Pesmi svetnikov, za mešani zbor. Part. 10 Din, gl. à 4 Din. (Obsega tudi lepo pesem sv. Jožeta.)
Premrl: Slava sv. Križu, postne pesmi za mešan! zbor, 8 Din.
Sttttner p. Hugoiin: Postne pesmi za mešani zbor.
Part 15 Din, gl à 4 Din. Sattncr p. Hugolin: Svetniške pesmi II. zv., za mešani zbor, 14 Din. (Obsega tudi lepo pesem sv. Jožefa.)
Ljabliana i06 m d. m. v!š.
l/UH o p tuj livarna	llft'U' motu v mm	ll'IlliU-tauLoi v C	l'.lljr.... 1 iurullOJi V O	Nouo, ■ etrov __	■ aavmu v mm
SI. 1. 21 h	<378	4	1-8	megla sv3h.	
i./a 7 h	734-9	1	1-3	meglo sever	-
1. 2. 14 li	736 3	7-6	1-1	lasno s. vzh.	
Stavbene parcela
v Spodnji šiški ob Celovški cesti, so naprodaj.
Pojasnila daje FRAN OREHEK, posestnik v Spod. Šiški, Nova ulica štev. 247,
Prostovoljna dražba
živine, gosposkih in kmečkih voz, san?, konjskih vpreg, kmetijskih strojev in orodja ter drugih premičnin se vri! v nedeljo, dne 4. iebr. t. !. ob 11. d o p. pri MAJZELJNU v Beli cerkvi.
Lakiranje in tapec ranje avtomobilov najmodernejših sistemov
B. BELANTIČ,
LJUBLJANA 7, Spodnja šiški, Sv. Jerneja ulica štev. 44.
Konkurenčne cene! Točna postr::bal
ЈИр- PRODAM večjo množino
MUZIKALIJ
za klavir, orgije in za en glas s klavirjem. Same najboljje stvari: Chopin, Beethoven, Wagner, Verdi, Woli itd. - Več oper. — Naslov pove uprava pod ét 618.
r dobroidočo, staroznano gostilno in trgovino, v sredini mesta Ljubljane, se po ugodni ceni PRODA. — Poizve se pri anončnem zavoda DRAGO BESELJ JC, Ljubljana, Sodna ulica itev. 5.
Trčan med
prvovrstni, kilogram 30 Din, razpošilja Čebelarska podružnica v ČRNI pri PREVALJAH._4*6
Vreč« rabi ene
dobro ohranjene, kupim — JOS. BAHO-VEC, LJubljane, St. Jakoba tog «ter. 7.
ломмпги
PALMA
KsmčuK potpe tniKe in potplate
1
Sprejmem SLUŽKINJO
zet vse domače posle, ki razume tudi nemško, zu zakonski par brez otrok. — Zglaeiti na je: Trubarjeva uGca Itev. 2, IL nadstr., desno.	611
na
Dva gospoda 23.
brano. — Naslov pove upravništvo «Slovenca* pod Ite». 625.
ЈвГ" SPREJMEM dobro izurjeno
prodajalko
v trgovino e meSanim blagom in delika-tuarL Vstop takoj. — Pismene ponudbe podj «Poltena« ne upravo .«Slovenca:.
Mlad Izvežban URADNIK
išče službe kot korespondent, knjigovodja ali poslovodja.
Ponudbe prosi ni. upravništvo uSlo-venea« pod: »VESTEN-.
Poštena KUHARICA
vajena tudi drugih del, stara 31 let, Seli služb«, najrajši v župnišču. — Ponudbo na upravo lista pod «KUHARICA 614-.'
GOSPODIČNA
trgovsko naobražena, želi mesta BLA-GAJNIĆARKE ali kaj podobnega. Službo blagajničarke je opravljala že delj časa. — Ponudbe na upravo lista pod: •JBLAGAJNIČARKA«.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, predobri soprog ozir. oče, gospod
lolzii Frelih
posestnik in gostilničar na Brezjah
včeraj, dne 31. januarja 1923 ob 1. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši bolezni mirno zaspal v Gospodu, v 62. letu svoje starosti.
Zemskc ostanke blagega pokojnika položimo k večnemu počitku jutri, na Svečnico, dne 2. februarja ob 3. uri popoldne na domačem pokopališču.
Nepozabnega rajnika priporočamo v pobožen spomin.
Na Brezjah na Gorenjskem, 1. februarja 1923.
MARIJA, soproga. — ANDREJ, sin. — MARIJA in JERICA, hčeri.
Шц Ш
тјјјдру-' it
ЏН №>
Občinski tajnik
SLOVENEC.
Delniška zavarovalna družba išče ЈФ" zmožnega "®C
Plefpito
dobro izvežbano, sprejmem takoj. Plača posebno dobra. — Ponadbe pod - BOLJŠA MOČ« na upravniltvo Usta.
sprejmem" ™
starejšo žensko moč
katera j« zmožna VODITI malo trgovino. Pojasnila: F. B.r Ljsbljana, Karlovaka cesta Itev. 4.	610
služba	Ponudbe z navedbo zahtevkov na
ObC, tajnika in organlsta poštni predal štev. 4, Ljubljana,
do sedaj službujoč v Julijski Krajini, IŠČE PRIMERNE SLUŽBE. — Ponudbe pod: tPOSTENOST 559« na upravništvo lista snažno in pošteno iščeta. — Ponadbe na
ilaiisto,
je razpisana. Mesečna plača 3000K, prosto stanovanje in nekaj zemlje, pol-.-g J;ga štolnina in postranski zaslužek. — Nastop po dogovoru. Ponudbe do 8. t.
m. na apravo «Slovesca« pod liiro: _«TAJNIK 629«._
Vajenec za krznarskOj
nhrt ^ SPREJME TAKOJ proti do- j UMI 1 bremn pločile. PETER SEMKO, | krenar, LJnbiian», Krlžovniika «lica 7.

glavna pošta.
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je danes ob četrt na 12, uro, previden s svetotaistvi, preminul naš dobri ljubljeni soprog, ozir. oče, tast, stari oče, gospod
«k «s®
kleparski mojster in rovni oče, b'vsi obe. svetnik itd. v Ljubljani
Pogreb predragega rajnika se vrši dne 3. febr. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 29, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 2. februarja 1923.
FRANJA LENČEK roj. ZARNIK, soproga. — RUDOLF, JOŽE, BOGOMIR, smovi. — LINA TROST roj. LENČEK, hči. — KAREL TROST, nadučitelj, zet. — PEPICA LENCEK roj. KUZMICEVA, EMICA LENČEK roj. KLINĆEVA, sinaha. — KAREL, JANKO, MILENA, BORIS, vnuki in vnukinje.
г ^шжшг

Sprejmem 2 samostojna
mizarja
v TRAJNO DELO. — ANDREJ ČUEER, Jesenice.
Plemenski vol
štiri leta star, težak nad 500 kg, NAPRODAJ. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod Itev, 617.
upravništvo «Slovenca« pod liiro: «KUHARICA 566c
Sprejmem sJužklojo
pošteno in pridno, ki ima veselje do otrok, k dvema otrokoma. Plača po dogovora. — Naslov pove uprava lista pod Številko 626.
Javne prostovoljna dražba se vrši dne 4. iebruarja 1923 ob 14. uri pop. Naprodaj bo STAVBENA PARCELA za sedem mernikov poactvc, vodovod zraven, ležeča ob glav. cesti, 5 km od Kranja med vasjo Milje in Visoko; dalje še DVE PARCELI ozir. njivi, oddaljeni od prve parcele 10 min. Draf-ba in drugo na licu mesta. Matevž Likozar, Visoko Itev. 16.
Veiika Izbira otroških mifif-Жг »ozi*kov. dïokoto in ši-valnih stroje« po ceni.
F. Éatleï, Ljubljana Stori trg 28
5prelema|o se » po'no poprwc *a «majlir«n|e i og-n|em In poalkljanje dnokolesa. ctroSVI »oriiki, italnl ia raini stro|i.
• „TBiBUSA"
yovmn». Ovokoles la otročfcffi vozičkov. LJubljana, KarlovsKa e. «. ZvonarsSa ulica 1
Kres posebnega obvestilo.
Potrti ▼ neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem. da je naš ljubljeni sin, ozir. brat in svak, gospod
Franci Slane
slušatelj šnmarske akademije
danes popoldne ob tri četrt na 6. uro, po kratki mučni bolezni, previden 9 tolažili sv. vere, v 23. letu svoje starosti preminul.
Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v petek, dne 2. svečana t. I. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Litija, dne 31. prosinca 1923.
FRANC in ALOJZIJA SLANC, starši. — RADOVAN, brat. -- MIRA HUBAD, SLAVA, ANA, MARTA, JELENA, sestre. — DR. JOSIP HUBAD, svak.
Kr. Holandsld Lloyd
Hediii brzi postni parniKi od Amsterdama in Cherfeomga
za Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos. Montevideo, in Bnenos Aires.
Vse potrebna pojasnila daje KR. HOLANDSKI LLOYD. Glavni zastopnik za Jugoslavijo:
JUGOSLAVENSKA BANKA
Zagreb, B-cesta 33.
Brzo avnl naslov: „Realliyd" Zagreb. — telefon: 24-65.
Glavno Kastopstvo za Slovenijo:
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 26.
fJAKER, MEDENINA, ALUMINIJ itd.) kupu)e po najvišjih cenah v vsaki množini železninska tvrdka
BREZNIK & FRITSCH
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
Enodružinska
hiša s trg. lokalom
v Celju naprodaj!
Hita fc še nova v lepi ulici na proneinem kraju, kjer se labko vpelje vsak dober promet. Zraven je tudi velik vrt s sadnimi drevesi in trto. — Obširnejša pojasnila «e dobe v Ljubljani, Japljeva nI. 4, I. nadstropje, levo.	621
PRODA SE radi zapuščinskih razmer
IV AN iAX Ii* sm
G08P0SVETSKA C. 2. - LJUBLJANA Šivalni stroji
10 letno garancijo Izboru» kousiiukc a ш elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ujtanov-lJena 1. 1867. Oollo J* ravnokar » cèle otev to atroiev ca vsiko obri. Vezenje pončo* je bre<p>a6n . Pisalni st s(i Adler. Cealkl
ca. -40 oralov, obstoječe z hiše, hleva, gospodar, poslopij in kleti, 6 oralov njiv, 12 oralov travnikov iu sadonosnikov, 1 in pol orala vinograda, 20 oralov gozda v dobrem stanju, primerno za posek — drva, stavbe. Cena 175.000 Din. — J. j _TOPO LOVEC, Ptujska gora.
kupujem t dokazom legitimacije i	stara, tudi pokvarjena
dvokolesa, motorje,
PISALNE, «IVALNE in I« razne drage stroja. — F. BATJEL, lovska ceste Itev. 4.
Ljebljana, Kar-609
Voono in nađtamo |ШГЈ tVO
PAVLIC JAKOB :: DOMŽA'.E
oblastveno preizkušeni tesarski mojster.
TOZORTRGOVCI!^
Prave tržaške BIČEVNIKE
razprodaja po stari in znatno nizki ceni tvrdka: IVAN N. ADAMIČ, vrvarna v zaïtonj In tran- L}nbl}ani, Sv. Petra c. 31. Telclon 441.
1000 kg lepega korenja
Atr afSrESt'« s
ip. nagrane
kdor mi preskrbi v novi hiši ali vili stanovanje najmanj s 3 sobami in drugimi priliklinami. — Ponudbe pod: »Stanovanje« na upravnišivo «Slovenca«.
X izmeri 80—120 m3, če mogočo s '»levom, Učem v najem eventuelno vzamem s zakup DVORIŠČE, kjer bi se moglo sezidati skladišče. Kupim tudi za skladiščno stavbo primerno parcelo. Ponudbe pod: «Zračno skladišče« na Alonia Company, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.
Ponudim v nakup
proseno kašo, pristno ajdovo moko
în drage mlinske izdelke, od 100 kg vi j je, postavljeno na kolodvor KRANJ.
IVAN KOS1ŠA, mlinar,
ILOVK pri Kranju.
Arhitekt in mestni stavbenik
Viljem THEO
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10.
Telef inler šl 103 Uslanov lela 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrsl 1er izvršuje načrle in proračune.
VEI.IKA ZAIOGA
klobukov in slamnikov
sc dobi pri
SOBO
» mesta, meblirano ali ne, z električno razsvetljavo, IŠČEM. Plača dobra. Ponudbe na upravo «Slovenca« pod šiiro gSOBA V MESTU*._
Velika HIŠA
sredi mesta, pripravna za vsako obrt, NAPRODAJ. — Naslov pove upravni-štvo «Slovcnca« pod štev. 584.
tovarnar v Stobu, poŠta Domžale. Prevzemajo se tudi slari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACFVIĆ • i TRSAN v LiUfil JANI. Prešernova ulica šlev. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4.
\jar SE PRODA	v sredini Ljub-
ljane, na prometnem kraju, pripravna za trgovino ali gostilniško obrt (najem gostilniške koncesije lakoj na raznolago). Ponudbe pod «UGODNA CENA 592« na upravništvo «Slovenca«.
H
• "V
kupim v Ljubljani. Glavni pogoj: prosio slanovanje. Ponudbe z navedbo cene in kraja pod šifro: »Hiša ali vila« na upravo lisia
Originalno rusko
.iS.
zajamčeno nepotvorjeno vegetabilsko, vodosvetlo v pocinkanih železnih sodih ali originalnih lesenih sodih s tranzitnega skladišča WIEN ali iranko transit SPIELFELD dobavlja
Штџ & Co.,
GES. M. B. H.
W1EN !.. GONZAGAGASSE 12.
1119
stalno v zalogi pri
Dunalska sasSa 33. Te2. 366.
Skladišče
28/34 HP naprodaj ali sc zamenja za 60 HP. Naprodaj je tudi maniši
parni kote!, iiiss
mlekarne. Pojasnilo daje
Ivan Ogrin,
L AA»K№
Ljubliana, Mestni trn 15
priporoča s» |o
dežnikov In solnčni^ in sprehajalnih prie.
FOWtetPfHO in'3l!đm!
БЕгдо za prevlek tffvanov io drozega polii-Stvav ШШШ. d^liarazHčno platno in iote za tipetilto, sedlarje itd. priporoča tvrdka
il. IБ.
ЦиђЦапа
HBStfll tPB 10
kraste, liSaic odbran uje pri Človeku in živalih Naflolmasilo, ki je brez duha m ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo do poŠt 7 D.n. pri 1 NXOCI, lekarna LJubljana. Slovenija.
(.eni. otjčiustvu priporočam svetovno
znane šivalne slroje
GRiTZNER
v v=oh opiemah za rodbus o m obrtna rabo ter v?e posa ntzne delo ol,e, Iqî» z« vso sisteme. Édin^» lo pri
J0SP РЕТЕШС,
UOUBLiJflNH, sv. Pe*-pa n®s;«D 7
Poduk v vezenju brezplačen, isto lam oîiianlarl a, srajce, krava*?, •oirebšč ne Z4 «'vije, krojač-!, eev'tîirje. sed'ar-e. n°",b,I žlice, ■^ož-. Na veliso in гач'о. Večletna «atanc ja. Cene j nižje.
Dr ing. MIROSLAV KASAL
0fclt?!v»no poverjen stavbeni Im. I» mes'iil st«»t^i'li
USÎBU*5№„ g .!•■& Ste 13.
?ta"beDO podjetje in tehniška pisarna za betonske, ?e!ezobe-
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
(Objava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Ivan Bogatel, konccs. elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cesta 30,
KLEPARH: Pemïgar & Smerkol, Ploriianska ul 13 Produktivna zadruga kleparjev, inšlala-leriev, kollmjfv in krovcev v Ljubljani.
Kolodvorsko ulica štev 2C Korn T., Poljanska ccsta šlev 0.
KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari tra štev 10.
KONFEKCIISKA TRGOVINA: 01'Jp losip. Pod Trončo
MEHANIČNA DELAVNICA!
pis.ilne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, âulenburgova ulita 6/1.
4 dinarje.)
PARNA PEKARNA: can Schreya nasl |akob Kavčič, Gradišče štev 5
STAVB (N GALANT. KLEPARSTVO: ferenc & Fuchs, Liubliana, Mirie Slev. 2
SPEDICIISKA PODIETIA: »Orienl« d. d. Sodna ulica 3, Tel 465. Ranzinger R., Cesla na iuž želrzn 7—9.
TRGOVINA L 2ELEZNINO: Sušnik A, Zaloška cesta št 21. Liubliana
TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIK1: Mikui L. Mestni trg 15
TRGOV Z ZELEZNINO tN CEMENTOM: Erjavec & lurk pri »Zlali lopati«, Valvasorjev trg šlev 7
ZALOGA POHIŠTVA: IF Foidicja sin, Sv Petra ccsta šlev 17.
îsasai, nastane, sflaaîcz, Sutura
n vas golazen глогп pomniti aUo puraDiiati moia naiDolid ргвЈакппопа m apiosno bvaliuim irucWtva, Kot proti l'.olietiii) in biàuim mism' U îs. -o rođ^ane K Ц r.a .ourlio K <10 zh ste ni00 K 5i5 uuioevaler molfev K lu ia 21); prut mrceeom li 10 in 20 ma ilo proti auem Hud eh K 10 - Ul žlvtul K 10-- ; ка uèi v oblelr ni ->erUa K 10 in 30 proti mrčesu na nadju in zelenJaOl proti mravljam m in so K.. Poiiil»i im povotivi	ti ehspitn
M Jiin er, Pe ri js a ti 3. Z greb 33.
r uvoem v vntVen) oi1e«-»n o ti«'
mestni Sesarslil molstas* Ljubljana, Linhartova uSEsa St, 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli tes, kakor tudi cele gozdne parcele.
вввввнвЕагшешввшвввавввваввввЕвввазјвввсзв а
HđjkrasnejSi otok Adrije, vila v neposrednji bližini borovega gozda. — Najlepši zleti po morju in po suhem. — Direkten pogled iz sob z balkonom na morje. — Priznano izvrstna kuhinja. — Zmerne cene. — Natančna pojasnila daje RESTAVRACIJA «JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB.
ввввваоввв»аа»&вн&иивв!двв№ввввввв1а&швБ!Е!н
ГЗг&кз prilika za P<o3esarJel
Og'ejte si veliko zalogo ravnokar do41ih KOLES (bi ci lilo v) za moško in ženske
»Na boliša angleška znamka «
Xe îamudite ugodnesca nakupa, dokler traja zaloga!— aoukurenčno ce: el —
Za obilen po^et vabi tvrdka
JOS. SBLLVIN-ČUiiEN, Ljubljana,
Mestni trg 13.
Cuo ard Li ne
Najhitrejši parniki sveta. Direktna potniška in tovorna vožnja od
Hamburga in Ciierboarga za Amcnlio In Canado
4 dimniki, 6»/a dneva, lastne kabine za potnike HI. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki do iuUe ukrcamater lim <iato dragevolje nudijo vsako pomoć. Pojasnila daje;
CUNAHD LINE
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslovanska banka d. d. Zagreb
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
LHaiia, Kolodvorska иГса šiev. 28.
L iaijtMvansKa ivor ica Ш in irorc za Cevlie
штзгф-д—■жмим! it чnwM»w"Ma——
je začeN, obm'ovati v SlraiiScH pri Kranju ter se priporoma vsem cenjenim trgovcem za ob'lria naročila,
Ivan Frešerft, Kranj.


Ako še niste, pošljite naročnino!
■авшаакишпм
f
Zaloga pohištva - lastna tapetniška delavnica!
M Sever, Ljubljana
Od novRtine do najfinsje оргшЕ. - - Cens dnevns-
Ocsposvefslsa cssta M\ 13, (HSLIZE3).
Pri gozdnem gospodarstvu zapuščine Hvgona Windischgraeiza v PODSREDI je prosto
z državnim izpitom za samostojno vodstvo. — Prošnje z referencami naj se vpošljejo GOZDARSKEMU URADU OPLOTNICA.
Mestno županstvo v Kočevju
raz isuje službe
C
Preiemki, ugodnosti m dolžnosti iste, kakor jih predvideva organizacijski statut za kr. varnostne stražo v Slovcniii, razglašeno v uradnem listu št. 73/1921.
Samci, po*teni, trezni enersičoi zmožni slovenskega ln nemškega jezika, od 24 do 35 let stari, naj vloži o takoj lastnoročno pisane prošujo s sledečimi prilogemi: krstni list, d.movnico, nravstveno spričevalo ter kratei opis žlvljenia in službovanja. i'o enoletnem, zad voijivem služboveniu postnne služba definitivna.
Ja KRIVIC
se je preseiifi s trgovâno v isto hifo
FfanžigKsnska u'Sca št. tO.
družba asa električno j) industrijo d. 7, o. z.
gredi električne centralo.
EL1M proizva|a in dobavlia vse električne strojo ln elektrotehnične
aparate in izdelke.
EK.SN pro^°'lt,ra breaPla^E0 vs0 napravo in obrate, ki зо v zvezi
z elektrotehniko.
l€!enl£ne Disornc LJubljana, Dunajska cesta palača Ljubic	ljaneke kreditne banhe, lil y.âs©i®€: ÏMP luar bor, Voutrlnjska ul ca 11.
eotiru^nice:
Maribor Novo mesto
Rakek
Sioven gradac Slovenska Bisirica
Selenburgova ulica štev. 1
(prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
(Kapital Hit rezerve Din 17,500.000-—)
izvršuje vse bančne posle uajločneje in najkulant leje.
Brzojavke: Trgovska.
Telefoni: 139, 146, 45S.
Konjce
Meta-Dravograd L.UJijana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Sfev. 26.
E. ROSA » Âutozavodi
Trgovina z automobili, stroji iu tehn. predmeti
Izdelava in zaloga nadomestnih delov Reparatura automobilov, motorjev in strojev vseh vrst
Ljubljana
Poljanska cesta štev. &Џ
Telefon štev. 541
Z najmodernejšimi stroji opremljene delavnice! Za izvršena dela jamstvo!
Najmodernejša in največja parna vnlkanizacija Posebnost: Novoprotektiranje starih autoplaščev Prevzem struganja, frezanja, oblanja in auto-gennega varenja
Prvovrstno izobraženo delavstvo!
г111ЕШЕ111ЕИ1ЕШЕШЕ!1!=ШЕШ=111=»!1~ШЕШ
Inseriraife м 9,SloieicnM!
IIIEIIIEIIIEIIlElIlElllEinEIIJEillESiSEIHEIIIEIHE
Popolnoma varno nalovite svoj denar y
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. z. z o. z. — sedaj poieg nunske cerkve,
PDlefi 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Svila, čipke
modni nakit!
Sinko v*c nasl. K Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.
MARASKINO KORPURGO
Ćasica lega delikafnega I.IKERA jc nepopisen užiiekl Priporočamo: COGNAC DAI MATIA MEDICINAL in druge Iz-brane likerje, žganja, ekslrakle in sirupe.	...
PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACHA
V. MORPURGO, Split.
ZaHopnik: Adolf Kordii, Ljubl^na. Beelhovenova ulica ši. 9.
Hranilne vloge se obrestujejo po
6°
brez odbitka rentnega in [ 0 invalidskega davka.
Vloge v tekočem računa se obrestujejo po 5 VI,
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 |зГ[в ¥eC|i zneski se obrestnega po dacooarn.
Popolnoma nov način nalsganja denaric!
15 odstotno in večje obrestovani gotovega denarja.
Temelem posebne osnove sprejmemo v naša podîet a solidne delničarje z vlogami poEenši od D 50.000'- in viš e.
Manje vloge se ne sprejemajo. — Vloge so soudeležene na podjetjih in se jim zajamčuje v obliki posebne dividende
najmanje 157* letnega olsresiovanja.
Vloge in dividende so zagotovljene s popolnim jamstvom pofiobno vsaki bančni garanciji.
Vloge se morejo tudi odpovedati. Diskreeija je vlagalcem ln interesentom popolnoma zajamčena.
Ustmene in pismene informacije dajo vsak dan BRAÔA JANEKOVIĆ lesna trgovina in parna žaga d. d. ZAGREB, Kukovičeva ulica 3.
Prvovrstne reference iz tuzemstva in inozemstva so gg. interesentom na razpolago.
I« (y
Lfijil
eograd
. Km: SOiljisv.
d. d.
Ћ
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenijanški in trboveljski premog
vseb kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora terj00ča Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikeie.
Naslov :
Prometni шв za prsmon. i i centrala ? Ljubljani Miklošičeva c. IS/I! Potirizma i novem Mi (BoiM
Bled, tavtat, Celje,
Bubrovnife, Hercepvi, Jelša,
Podružnice:
52£ imm.
Branj,	Ч1"» Ljubljana,
Maribor,	Tržič,
ffleiovič,	Zapeb.
Amerlkanski odio
Naslov asa brzojavke: JADRANSKA.
AfliSrar&i zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatlfa Wien 5Kad«v FRANC SAKSàR STATE BANK? Corlia^' St?ee1*S2 New-York City.	'
mm VUGOSLflVO SE [»ILE, Valpapaisi, flitofogista, Piinfa flrtnas, Puerto Natales, Poneoir.

Vs ako množino
za takojšnjo in poznejšo dobavo kupi po najboljši ceni tvrdka
Frane ©set, Vransko
pri Celju ter prosi ponudbe franko vagon z navedbo množine.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
fv lastni palači vie à vis botola „Union").	Telefon št, 57.
Podružnice: DJAX0V0, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura; BLEO.
Interesna skupne»! s: Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu iu njeno pcJrutnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In rezervo skupno nad £es K 60,000.000*-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložue knjižice ter preskrbuje vse bančno in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni proda>'ec srečk Drž. razr. loterije.
Izdaja konzorcij »Slovenca«*
Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v Ljubljani."
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.